Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.5 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 172 6685447 6679560 2026-06-05T08:25:32Z ~2026-33387-69 261150 nekaj novega so ugotovili 6685447 wikitext text/x-wiki [[Slika:David - Portrait of Monsieur Lavoisier (cropped).jpg|thumb|right|250px|Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije«]] '''Kemija''' (koptsko/egipčansko kēme - ''(črna) zemlja'', [[grščina|grško]] {{jezik-el2|χημεία}}: himia - ''umetnost (predelave) [[Kovina|kovin]]'', [[arabščina|arabsko]] الخيمياء: al-kīmiyá - ''umetnost pretvarjanja'') je [[znanost]], ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med [[Kemijska reakcija|kemijskimi reakcijami]]. Kemija je tudi fizikalna znanost, ki preučuje zgradbo [[atom]]ov, [[Molekula|molekul]], [[kristal]]ov in drugih oblik snovi in energetske spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami. Sodobna kemija se je razvila iz [[alkimija|alkimije]] po »kemijski revoluciji« leta [[1773]]. Kemija se je sčasoma razdelila na več disciplin, ki jih ni mogoče natančno razmejiti. Mednje spadajo [[anorganska kemija]], ki preučuje snovi neorganskega izvora, [[organska kemija]], ki preučuje organske snovi (kemijo [[ogljik]]a), [[biokemija]], ki preučuje snovi v živih organizmih, [[fizikalna kemija]], ki preučuje predvsem energetske spremembe ter [[analizna kemija]], ki ugotavlja sestavo in zgradbo neznanih vzorcev. V zadnjih letih so se pojavile tudi zelo specializirane poddiscipline, na primer [[nevrokemija]], ki preučuje kemijo [[živčni sistem|živčnega sistema]] [[živali]] (predvsem [[človek]]a). ta človek je bil zelo neumen == Uvod == Kemija je [[znanost]], ki preučuje vzajemno delovanje kemičnih spojin,<ref>{{Navedi splet |url=http://chemweb.ucc.ie/what_is_chemistry.htm |title=What is Chemistry? |accessdate=2009-03-18 |archive-date=2018-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181003061822/http://chemweb.ucc.ie/what_is_chemistry.htm |url-status=dead }}</ref> ki so sestavljene iz [[atom]]ov, ti pa iz subatomskih delcev: [[proton]]ov, [[elektron]]ov in [[nevtron]]ov.<ref>[http://www.visionlearning.com/library/module_viewer.php?mid=49 Matter: Atoms from Democritus to Dalton] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070228203304/http://www.visionlearning.com/library/module_viewer.php?mid=49 |date=2007-02-28 }} by Anthony Carpi, Ph.D.</ref> Atomi se spajajo in tvorijo [[molekula|molekule]] in [[kristal]]e. Kemijo pogosto imenujemo »osrednja« znanost, ker povezuje druge naravoslovne znanosti, na primer [[astronomija|astronomijo]], [[fizika|fiziko]], [[ekologija|ekologijo]], [[biologija|biologijo]] in [[geologija|geologijo]].<ref>Theodore L. Brown, H. Eugene Lemay, Bruce Edward Bursten, H. Lemay. ''Chemistry: The Central Science''. Prentice Hall; 8. izdaja (1999). ISBN 0-13-010310-1. str. 3-4.</ref><ref>Carsten Reinhardt. ''Chemical Sciences in the 20th Century: Bridging Boundaries''. Wiley-VCH, 2001. ISBN 3-527-30271-9. str. 1-2.</ref> Razvoj kemije sega daleč v [[zgodovina|zgodovino]], v čas pred začetkom [[alkimija|alkimije]], ki se je več stoletij prakticirala v različnih delih sveta, predvsem na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]].<ref>{{Navedi splet |url=http://etext.lib.virginia.edu/cgi-local/DHI/dhi.cgi?id=dv1-04 |title=Dictionary of the History of Ideas: Alchemy |accessdate=2009-03-18 |archive-date=2008-03-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080310214753/http://etext.lib.virginia.edu/cgi-local/DHI/dhi.cgi?id=dv1-04 |url-status=dead }}</ref> Prvi kemiki so bili verjetno [[Stari Egipt|Egipčani]], ki so že pred 4000 leti uporabljali kozmetične preparate, ki so bili produkt kemijske sinteze.<ref>[http://www.newscientist.com/article/mg16121734.300-first-chemists.html First chemists], February 13, 1999, New Scientist</ref> Do leta 1000 pr. n. št. so stare civilizacije znale pridobivati [[kovina|kovine]] z [[ruda|rud]] in izdelovati [[keramika|keramiko]], [[glazura|glazure]], [[steklo]], [[barvilo|barvila]] in [[pigment]]e. Poznale so tudi [[fermentacija (biokemija)|fermentacijo]] [[vino|vina]] in [[pivo|piva]], [[usnje|strojenje usnja]], [[tkanina|barvanje tkanin]] in [[milo|kuhanje mila]]. Stvari, ki nas obdajajo, so takšne zaradi lastnosti snovi, iz katerih so zgrajene: [[jeklo]] je [[trdota|trše]] od [[železo|železa]], ker so v njem atomi povezani v bolj togo kristalno strukturo, les se vname, ker se nad neko temperaturo spontano veže s [[kisik]]om iz [[zrak]]a in tako naprej. Kemične spojine se delijo glede na njihovo zgradbo, agregatno stanje in kemijsko sestavo. Z ugotavljanjem sestave in zgradbe snovi se ukvarja analizna kemija. Pretvorbo snovi v eno ali več drugih snovi imenujemo [[kemijska reakcija]]<ref>IUPAC Gold Book [http://www.iupac.org/goldbook/C01033.pdf Definition] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090930144312/http://www.iupac.org/goldbook/C01033.pdf |date=2009-09-30 }}</ref>, ki jo zapišemo s simboli v [[kemijska enačba|kemijski enačbi]]. Število atomov vseh elementov na levi in desni strani enačbe je zaradi [[zakon o ohranitvi mase|zakona o ohranitvi mase]]. Kemijsko reakcijo običajno spremljajo tudi energetske spremembe, na primer oddajenje in sprejemanje [[toplota|toplote]], ki se podrejajo nekim osnovnim pravilom – kemijskim zakonom. Kemija je učni predmet na vseh osnovnih in srednjih šolah. Na teh nivojih se poučuje tako imenovana splošna kemija, ki zajema osnovne pojme kemije in spoznavanje orodij in veščin, ki so potrebne za začetek študija kemije na univerzitetnem nivoju. Na najvišjem nivoju se s kemijo ukvarjajo znanstveniki – kemiki, ki so običajno specialisti za eno ali več poddisciplin.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.calmis.ca.gov/file/occguide/CHEMIST.HTM |title=California Occupational Guide Number 22: Chemists |accessdate=2009-03-18 |archive-date=2011-06-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110610111332/http://www.calmis.ca.gov/file/occguide/CHEMIST.HTM |url-status=dead }}</ref> == Zgodovina == Kemija se je začela verjetno z opazovanjem gorenja, ki je pripeljalo do odkritja [[keramika|keramike]], [[steklo|stekla]] in [[metalurgija|metalurgije]] – veščine pridobivanja [[kovina|kovin]] iz [[ruda|rud]]. Zaradi pomanjkljivega znanja je ogenj postal tista mistična sila, ki je pretvarjala snov v drugo snov (gorenje lesa, izparevanje vode) in istočasno dajala [[toplota|toploto]] in [[svetloba|svetlobo]]. Filozofski poskusi, da bi pojasnili, zakaj imajo različne snovi različne lastnosti (barvo, gostoto, vonj...), zakaj obstajajo v treh agregatih stanjih (trdno, tekoče in plinasto) in pri enakih pogojih reagirajo različno, so pripeljali do prvih teorij. Po prvih razlagah so svet sestavljali štirje glavni elementi: [[voda]], [[ogenj]], [[prst (pedologija)|zemlja]] in [[zrak]]. [[Stari Grki|Grška]] [[atomizem|atomista]] [[Demokrit]] (470-400 pr. n. št.) in [[Levkip]] (prva polovica 5. stoletja pr. n. št.) sta bila prva, ki sta trdila, da so snovi sestavljene iz majhnih nedeljivih delcev – [[atom]]ov. Zaradi pomanjkanja znanstvenih dokazov je bilo njuno teorijo o obstoju atomov zelo lahko ovreči. Teorija o štirih elementih se je še dolgo obdržala, verjetno tudi zato, ker jo je zagovarjal [[Aristotel]] (384 — 322 pr. n. št.). Aristotel je obstoječim štirim elementom dodal še petega – [[eter (fizika)|eter]] – ki je predstavljal božansko silo. Takšno učenje je kasneje sprejela tudi [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkev]]. Grški atomizem je v delu ''De Rerum Natura'' (O naravi stvari)<ref>{{navedi splet |last=Lucretius |title=de Rerum Natura (On the Nature of Things) |work=The Internet Classics Archive |publisher=Massachusetts Institute of Technology |origyear=50 BCE |url=http://classics.mit.edu/Carus/nature_things.html |accessdate=2007-01-09 |archive-date=2011-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110629083541/http://classics.mit.edu/Carus/nature_things.html |url-status=dead }}</ref> leta 50 pr. n. št. napisal [[Stari Rimljani|rimski]] [[filozof]] [[Tit Lukrecij Kar]].<ref>{{navedi splet |last=Simpson |first=David |title=Lucretius (c. 99 - c. 55 BCE) |work=The Internet History of Philosophy |date=29 June 2005 |url=http://www.iep.utm.edu/l/lucretiu.htm |accessdate= 2007-01-09}} </ref> [[Slika:Ca' Rezzonico - Gli alchimisti 1757 - Pietro Longhi.jpg|thumb|left|200px|''Alchymisté'', slika Pietra Longhija (1702-1785)]] Pohlep po [[zlato|zlatu]] je pripeljal do postopkov za njegovo rafiniranje. Zaradi pomanjkljivega znanja so bili ljudje prepričani, da je rafiniranje pretvarjanje snovi in ne povečevanje njene čistoče. Mnogi učenjaki tistega časa so bili zato prepričani, da obstaja način, s katerim bi cenene kovine pretvorili v plemenite. Rodila se je [[alkimija]] in iskanje ''kamna modrosti'', za katerega so menili, da takšno pretvorbo opravi s preprostim dotikom.<ref>[http://www.chemheritage.org/explore/ancients-time.html Alchemy Timeline] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100620174035/https://chemheritage.org/explore/ancients-time.html |date=2010-06-20 }} - Chemical Heritage Society</ref> Večino takrat znanih metod rafiniranja je v svojem delu ''Naturalis Historia'' (Prirodopis) opisal [[Plinij Starejši]]. Mnogi poznavalci trdijo, da so bili prvi kemiki [[Arabci]] in [[Perzijci]], ki so v kemijo vpeljali natančno opazovanje in nadziranje eksperimentov ter odkrili mnogo kemičnih spojin.<ref name="Will">Will Durant (1980), ''The Age of Faith (The Story of Civilization, Volume 4)'', p. 162-186, Simon & Schuster, ISBN 0-671-01200-2</ref> Najvplivnejši islamski kemiki so bili Džabir ibn Hajjan (721-815), v Evropi znan kot Geber,<ref>Derewenda, Zygmunt S. (2007), »On wine, chirality and crystallography«, Acta Crystallographica Section A: Foundations of Crystallography 64: 246–258 [247]</ref> al-Kindi (umrl 873), al-Razi (umrl 925) in al-Biruni (umrl 1048).<ref>Dr. K. Ajram (1992), ''Miracle of Islamic Science'', Appendix B, Knowledge House Publishers, ISBN 0-911119-43-4.</ref> Geberjeva dela so postala v [[Evropa|Evropi]] znana v 14. stoletju, ko jih je v [[latinščina|latinščino]] prevedel španski kemik psevdo-Geber. Na področju metalurgije so bili v tistem času zelo pomembni [[Indijci|indijski]] alkimisti in metalurgi.<ref name=Will/> V Evropi se je kemija začela razvijati v zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]] po več [[epidemija]]h [[kuga|kuge]]. Ljudje so začeli iskati [[zdravilo|zdravila]] zanjo in verjeli v obstoj ''eliksirja življenja'' oziroma ''eliksirja večne mladosti'', ki ga, tako kot [[kamen modrosti|kamna modrosti]], niso nikoli odkrili. Z alkimijo so se začeli intenzivno ukvarjali tudi [[zdravnik]]i, med katerimi je najbolj znan [[Paracelzij]] (1492-1541). Paracelzij je sicer verjel v teorijo štirih elementov (voda, ogenj, zrak in zemlja), vendar je kljub temu vpeljal novo idejo, da je ''kozmos'' sestavljen iz treh duhovnih snovi: [[živo srebro|živega srebra]], [[žveplo|žvepla]] in [[sol]]i. Te snovi niso bile enostavne snovi, kakor jih pojmujemo danes, pač pa principi, ki so dali predmetom notranje bistvo in zunanjo obliko. Živo srebro je predstavljalo pretvorbeni agens (taljivost in hlapnost), žveplo je predstavljalo povezovalni agens med snovjo in pretvorbo (gorljivost), sol pa je predstavljala agens strjevanja/uresničevanja (stalnost in negorljivost). Sistem, ki je za naše predstave zelo zapleten, najbolje ilustrira naslednji primer: ko kos lesa zgori, produkti gorenja odražajo njegovo sestavo: dim odraža živo srebro, plamen odraža žveplo, pepel pa odraža sol. Pod vplivom filozofov, med katerimi sta izstopala [[Francis Bacon]] (1561 – 1626) in [[René Descartes]] (1596-1650), ki so zahtevali v [[matematika|matematiki]] in drugih znanostih več točnosti in manj predsodkov do znanstvenih opazovanj, je prišlo do znanstvene revolucije, ki se je v kemiji začela z [[Robert Boyle|Robertom Boyleom]] (1627-1691) in njegovim zakonom o obnašanju plinov.<ref>[http://www.bbc.co.uk/history/historic_figures/boyle_robert.shtml BBC - History - Robert Boyle (1627 - 1691)]</ref> Sodobna kemija se je začela z [[Antoine Lavoisier|Lavoisierovim]] (1743-1794) odkritjem [[zakon o ohranitvi mase|zakona o ohranitvi mase]] leta 1783, [[Joseph Louis Proust|Proustovim]] (1754–1826) zakonom o stalnih masnih razmerjih (1799) in [[John Dalton|Daltonovo]] (1766-1844) atomsko teorijo, ki je nastala okrog leta 1800. Zakon o ohranitvi mase in teorija zgorevanja, ki je temeljila predvsem na Lavoisierovih delih, sta kemijo povsem preoblikovali. Lavoisierovi temeljni prispevki h kemiji so bili rezultat njegovih naporov, da rezultate poskusov uskladi s teorijo. Ugotovil je, da je [[gorenje (kemija)|gorenje]] [[kemijska reakcija|reakcija]] s [[kisik]]om, s čimer je ovrgel [[flogistonska teorija|flogistonsko teorijo]], vzporedno pa je razvil nov sistem [[kemijska nomenklatura|kemijske nomenklature]]. Arhaični in tehnični jezik kemije je prevedel v nekaj, kar so razumeli tudi manj izobraženi, s čimer se je zanimanje za kemijo močno povečalo. Zaradi teh dosežkov Lavoisier velja za očeta sodobne kemije.<ref>{{navedi knjigo|title = Affinity, that Elusive Dream: A Genealogy of the Chemical Revolution |url = https://archive.org/details/affinitythatelus00kimm_807 | author = Mi Gyung Kim | publisher = MIT Press | year = 2003 |page = [https://archive.org/details/affinitythatelus00kimm_807/page/n454 440]}}</ref> Naslednji velik korak v kemiji je naredil Wöhler, ki je odkril in dokazal, da se v laboratoriju lahko proizvedejo tudi snovi, ki so sicer naravni organski proizvodi.<ref>{{navedi knjigo | title = The Development of Modern Chemistry | url = https://archive.org/details/developmentofmod0000ihde | author = Ihde, Aaron John | publisher = Courier Dover Publications | year = 1984 | page = [https://archive.org/details/developmentofmod0000ihde/page/164 164]}}</ref> Odkrivanje kemičnih elementov, ki je staro toliko kot alkimija, je doseglo svoj višek s periodnim sistemom elementov [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev|Dimitrija Mendelejeva]] (1834-1907)<ref>[http://chemistry.about.com/library/weekly/aa030303a.htm Timeline of Element Discovery] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090208130034/http://chemistry.about.com/library/weekly/aa030303a.htm |date=2009-02-08 }} About.com</ref> in s kasnejšim odkritjem nekaterih sintetičnih elementov. == Nastanek imena == [[Slika:Ogdoada EX.jpg|thumb|200px|Štirje pari ogdoade z bogovoma Ptahom (v zgornji vrsti) in Totom (v spodnji vrsti)]] Beseda kemija se je uporabljala že v zgodnjem obdobju [[Alkimija|alkimije]], psevdoznanosti, ki je obsegala elemente kemije, [[metalurgija|metalurgije]], [[filozofija|filozofije]], [[astrologija|astrologije]], [[misticizem|misticizma]] in [[medicina|medicine]]. Med manj poučenimi prevleduje mnenje, da je bil njen glavni namen odkriti postopek pretvarjanja [[svinec|svinca]] in manj plemenitih kovin v [[zlato]].<ref>[http://www.alchemylab.com/history_of_alchemy.htm Alchemy Lab: History of Alchemy]</ref> Poreklo besede alkimija je še vedno predmet razprav. Besedo se da zanesljivo slediti do [[Stari Grki|Starih Grkov]], nekateri poznavalci pa trdijo, da izhaja iz [[Egipt]]a. Beseda alkimija naj bi nastala iz besede ''Hemi'' ali ''Kimi'', ki je staroegipčansko ime [[Egipt]]a.<ref>Science and Civilisation in China, by Joseph Needham, page 47. Published by Cambridge University Press, 1980. ISBN 0-521-08573-X, 9780521085731</ref><ref>Personal Alchemy: The Art of Transforming the Negative into the Positive, by Mary McCarthy. Page 2</ref><ref>The past, present, and future of chemometrics worldwide: some etymological, linguistic, and bibliometric investigations. R. Kiralj and Ma´rcia M. C. Ferreira. Laborato´ rio de Quimiometria Teo´ rica e Aplicada, Instituto de Quı´mica, Universidade Estadual de Campinas, Campinas 13083-970, SP, Brazil. Journal of Chemometrics 2006; 20: 247–272</ref> Besedo so si kasneje sposodili Stari Grki, od njih pa [[Arabci]], ki so v [[7. stoletje|7. stoletju]] osvojili [[Aleksandrija|Aleksandrijo]]. Arabci so ji dodali predpono ''al-'', tako da je nastala beseda الكيمياء - ''al-kīmiyā'', iz nje pa [[Francoščina|starofrancoska]] beseda ''alkemie''. Alkimijo lahko v grobem razdelimo na naslednja obdobja: * '''Egipčanska alkimija''' (3.000 pr. n. št. – [[400 pr. n. št.]]) formulira prve osnovne teorije, na primer ''ogdoado'' (iz [[grščina|grškega]] ''ογδοάς'' – ''osemkraten''). Ogdoada so bili štirje mešani pari ženskih in moških božanstev, ki so predstavljali ženski in moški aspekt enega od štirih konceptov: prvobitne vode (Naunet in Nu), zraka ali nevidnosti (Amunet in Amun), teme (Kauket in Kuk) in večnosti ali neskončega prostora (Hauhet in Huh). * '''Grška alkimija''' ([[332 pr. n. št.]] – [[642]]); Egipt osvoji [[Aleksander Veliki]] in ustanovi Aleksandrijo z največjo [[aleksandrijska knjižnica|knjižnico]] na svetu, ki postane zbirališče modrecev in učenjakov. * '''Arabska alkimija''' ([[642]] - [[1200]]); Aleksandrijo osvojijo Arabci; najpomembnejši kemik je Džabir. * '''Evropska alkimija''' ([[1300]] do danes); na arabski alkimiji začne graditi Psevdo-Geber. * '''Kemija''' ([[1661]]): [[Robert Boyle|Boyle]] objavi klasičen kemijski tekst ''Skeptični kemik'' (''Sceptical Chymist''). * '''Kemija''' ([[1789]]): [[Antoine Lavoisier|Lavoisier]] objavi ''Osnove kemije'' (''Traité élémentaire de chimie''). * '''Kemija''' ([[1803]]): [[John Dalton|Dalton]] objavi svojo ''Atomsko teorijo'' (''Atomic Theory''). Alkimisti so sami sebe imenovali ''kemik'', z besedo ''alkimija'' pa so imenovali »umetnost, ki so jo gojili«. == Definicije == Definicije kemije so se v preteklosti večkrat spremenile, predvsem zaradi novih odkritij in novih teorij, ki so nastale na osnovi teh odkritij. Nekateri znani kemiki so uporabljali naslednje definicije kemije: * '''Alkimija''' ([[330]]) – preučevanje sestave voda, nastajanja, rasti, združevanja, ločevanja, izhajanja duha iz teles in vezanje duha v telesa (Zosimos iz Panopolisa).<ref>Strathern, P. (2000). ''Mendeleyev’s Dream – the Quest for the Elements.'' New York: Berkley Books.</ref> * '''Kimija''' ([[1661]]) - preučevanje snovnih načel sestavljenih teles ([[Robert Boyle|Boyle]]).<ref>{{navedi knjigo| last=Boyle | first = Robert |title=The Sceptical Chymist|location=New York | publisher=Dover Publications, Inc. (reprint)|year=1661|isbn=0486428257}}</ref> * '''Kimija''' ([[1663]]) – znanstvena umetnost, s katero se lahko telesa raztopi, izvleče iz njih različne snovi, jih ponovno združi in poveča njihovo popolnost (Glaser).<ref>{{navedi knjigo| last=Glaser | first = Christopher |title=Traite de la chymie| url=https://archive.org/details/traitedelachymi00glasgoog |location=Paris | year=1663}} as found in: {{navedi knjigo | last = Kim | first = Mi Gyung | title = Affinity, That Elusive Dream - A Genealogy of the Chemical Revolution | url = https://archive.org/details/affinitythatelus0000kimm | publisher = The MIT Press | year = 2003 | isbn = 0-262-11273-6}}</ref> * '''Kemija''' ([[1730]]) – umetnost razstavljanja zmesi, spojin in agregatnih teles v njihove principe in sestavljanje takšnih teles iz njihovih principov (Stahl).<ref>{{navedi knjigo| last=Stahl | first = George, E. |title=Philosophical Principles of Universal Chemistry| url=https://archive.org/details/philosophicalpr00shawgoog |location=London | year=1730}}</ref> * '''Kemija''' ([[1837]]) – znanost, ki preučuje zakone in učinke molekularnih sil (Dumas).<ref>Dumas, J. B. (1837). 'Affinite' (lecture notes), vii, pg 4. “Statique chimique”, Paris: Academie des Sciences</ref> * '''Kemija''' ([[1947]]) – znanost, ki preučuje snovi, njihovo zgradbo, lastnosti in reakcije, ki jih spremenijo v druge snovi ([[Linus Carl Pauling|Pauling]]).<ref>{{navedi knjigo | last = Pauling | first = Linus | title = General Chemistry | url = https://archive.org/details/generalchemistry00paul_0 | publisher = Dover Publications, Inc. | year = 1947 | isbn = 0486656225}}</ref> * '''Kemija''' ([[1998]]) – preučevanje snovi in njenih sprememb (Chang).<ref>{{navedi knjigo|author=Chang, Raymond |title=Chemistry, 6th Ed.|url=https://archive.org/details/chemistry0006chan |location=New York | publisher=McGraw Hill|year=1998|isbn=0-07-115221-0}}</ref> == Osnovni pojmi == Za razumevanje kemije je treba poznati vsaj nekaj osnovnih pojmov.<ref>[http://antoine.frostburg.edu/chem/senese/101/matter/ General Chemistry Online - Companion Notes: Matter]</ref> === Atom === {{glavni|Atom}} [[Slika:Helium atom QM.svg|thumb|200px|left|Atom helija v osnovnem stanju.]] Atom je osnovna gradbena enota [[kemični element|kemičnega elementa]]. Atom je skupek snovi, sestavljene iz [[Atomsko jedro|atomskega jedra]], ki vsebuje pozitivno naelektrene [[proton]]e in [[nevtron]]e, ki so brez naboja, ter negativno naelektrenih [[elektron|ov]] v elektronskem oblakau, ki vzpostavlja ravnotežje pozitivno nabitemu jedru. Atom je električno nevtralen in je nosilec nekaterih kemičnih lastnosti elementa, na primer [[elektronegativnost]]i, [[ionizacijski potencial|ionizacijskega potenciala]], [[Oksidacijsko stanje|oksidacijskih stanj]], [[koordinacijsko število|koordinacijskega števila]] in vrste [[Kemijska vez|kemijskih vezi]], na primer [[Kovinska vez|kovinske]], [[Ionska vez|ionske]] in [[Kovalentna vez|kovalentne vezi]]. === Element === {{Glavni|Kemični element}} Je čista snov, ki jo s kemijsko reakcijo ne moremo razgraditi na enostavnejše snovi. Vseh elementov je 116, od tega je 92 naravnih, ostali pa so umetno pridobljeni. Kemični element ali prvina je določen s številom protonov v jedru njegovega atoma. To število imenujemo [[atomsko število]] elementa. Primer: vsi atomi s šestimi protoni v jedru so atomi kemičnega elementa [[ogljik]]a, vsi atomi z 92 protoni v jedru pa so atomi elementa [[uran]]a. Nekateri elementi imajo [[izotop]]e, ki se med seboj razlikujejo po številu nevtronov. Najbolj prikladen pregled kemičnih elementov je [[periodni sistem elementov]], v katerem so elementi razvrščeni po naraščajočih atomskih številih. Elementi so razporejeni v kolone (skupine) in vrstice (periode), odviso od tega, ali imajo podobne kemične lastnosti ali sledijo nekaterim trendom lastnosti, na primer [[atomski polmer|atomskega polmera]], elektronegativnosti itd. Elementi so lahko razvrščeni tudi drugače, na primer po abecedi, simbolih, atomskem številu itd. === Spojina === {{Glavni|Spojina}} Spojina je snov, ki je sestavljena iz natančno določenega razmerja najmanj dveh kemičnih elementov. Elementi in njihovo razmerje določajo njeno sestavo, notranjo organizacijo atomov in njene kemične lastnosti. [[Voda]], na primer, je spojina, ki vsebuje [[vodik]] in [[kisik]] v razmerju 2:1. Kisikov atom je vezan med obema vodikovima atomoma, kót med njimi pa meri 104,5°. Spojine nastanejo in se spreminjajo s [[Kemijska reakcija|kemičnimi reakcijami]]. === Snov === Kemična snov je vrsta snovi, ki ima točno določeno sestavo ter fizikalne in kemične lastnosti.<ref>{{navedi knjigo| title = General Chemistry | url = https://archive.org/details/isbn_9780536401694 | author = Hill, J.W.| author2=Petrucci, R.H.| author3=McCreary, T.W.| author4=Perry, S.S. | edition = 4th | publisher = Pearson Prentice Hall | location = Upper Saddle River, NJ | year = 2005 | page = 37}}</ref> [[Zmes]] snovi, elementov in spojin v strogem pomenu besede torej ni kemična snov. Večina homogenih snovi, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju, na primer [[zrak]], [[voda|morska voda]] in [[zlitina|zlitine]], so pravzaprav zmesi. Kritičen del kemijskega jezika je poimenovanje snovi – [[kemijska nomenklatura]]. V preteklosti je mnogo snovi dobilo ime po svojem odkritelju, kar je pogosto pripeljalo do zmede in težav. Današnji standardizirani sistem poimenovanja, ki ga je zasnovala [[IUPAC]], omogoča nedvoumno poimenovanje katere koli snovi iz milijonske množice znanih snovi. [[Organska spojina|Organske spojine]] se poimenujejo skladno z [[Nomenklatura organske kemije IUPAC|nomenklaturo organske kemije]],<ref>[http://www.acdlabs.com/iupac/nomenclature/ IUPAC Nomenclature of Organic Chemistry]</ref> [[anorganska spojina|anorganske spojine]] pa skladno z [[Nomenklatura anorganske kemije IUPAC|nomenklaturo anorganske kemije]].<ref>IUPAC Provisional Recommendations for the Nomenclature of Inorganic Chemistry (2004) [http://www.iupac.org/reports/provisional/abstract04/connelly_310804.html]</ref> CAS (Chemical Abstracts Service), oddelek Združenja ameriških kemikov (American Chemical Society), je ločeno od IUPAC razvil svoj sistem označevanja, v katerem ima vsaka kemična snov svojo karakteristično registracijsko številko, imenovano [[CAS registracijska številka]]. === Molekula === {{Glavni|Molekula}} [[Slika:TaxolTotalSynthesis.png|350px||thumb|Strukturna formula kemične snovi prikazuje kemijske vezi in relativni položaj atomov v molekuli. Na sliki je prikazana struktura Paclitaxela, miotičnega inhibitorja, ki se uporablja v kemoterapiji. Njegovo sistematično ime je zelo zapleteno: (2α,4α,5β,7β,10β,13α)-4,10-bis(acetiloksi)-13-{[(2R,3S)-3-(benzoilamino)-2-hidroksi-3-fenilpropanoil]oksi}-1,7-dihidroksi-9-okso-5,20-epoksitaks-11-en-2-il benzoat. Njegova CAS registracijska številka je mnogo bolj enostavna: 33069-62-4.]] Molekula je najmanjši nedeljivi delec čiste kemične snovi, ki ima značilne kemične lastnosti, se pravi, da z drugimi kemičnimi snovmi reagira z značilnimi kemičnimi reakcijami. Molekule so električno nevtralne. Za molekule s kovalentno vezjo to pomeni, da imajo vsi valenčni elektroni svoje pare, nevezni elektroni pa so parni. Ena od glavnih značilnosti molekule je njena geometrija, ki jo običajno imenujemo [[molekularna struktura]]. Strukture dvoatomnih, troatomnih ali štiriatomnih molekul so enostavne: linerane, kotne, piramidalne itd., stukture večatomnih molekul z več kot šestimi atomi (več elementov) pa so lahko ključnega pomena za njene kemične lastnosti. === Mol === {{Glavni|Mol (enota)}} Mol je količina kemične snovi, ki vsebuje toliko osnovnih enot (atomov, molekul ali ionov), kot jih vsebuje 0,012&nbsp;kg [[ogljik]]a ¹²C. Ogljik mora biti nevezan in v svojem osnovnem stanju.<ref>[http://www.bipm.org/en/si/base_units/ Official SI Unit definitions]</ref> To število osnovnih enot se imenuje [[Avogadrovo število]] in je določeno empirično. Njegova trenutno veljavna vrednost je 6,02214179(30)×10²³ mol⁻¹ ([[CODATA]], 2007). Mol je običajno absolutno število brez enote, ki se lahko uporablja za vse vrste osnovnih delcev, čeprav je praviloma omejeno na subatomske, atomske in molekularne strukture. Število molov snovi v enem [[liter|litru]] [[raztopina|raztopine]] je [[molarnost]]. Molarnost je osnovna enota za izražanje koncentracije raztopin v [[Fizikalna kemija|fizikalni kemiji]]. === Ioni in soli === {{Glavni|Ion}} Ion je delec, ki nastane, če atom ali molekula izgubi ali dobi enega ali več elektronov. Pozitivno nabiti ioni, na primer Na⁺, so [[kation]]i, negativno nabiti ioni, na prmer Cl^-, pa [[anion]]i. Ioni lahko tvorijo [[kristalna rešetka|kristalno rešetko]] nevtralnih soli, na primer [[Natrijev klorid|natrijevega klorida]] (NaCl). Dvo ali večatomni ioni, na primer OH^- in PO₄^3- v kislo-bazičnih reakcijah ne razpadejo. Ione v plinski fazi imenujemo [[plazma (fizika)|plazma]]. === Kislost in bazičnost === {{Glavni|Kislina}} Kemične snovi se pogosto lahko razvrstijo na [[kislina|kisline]] in [[baza (kemija)|baze]]. Razvrstitev temelji na kemijskih reakcijah, v katerih pride med kemičnimi spojinami do izmenjave protonov (H⁺). Ameriški kemik [[Gilbert Newton Lewis]] je pojma kislina in baza razširil, tako da tovrstne reakcije niso več omejene samo na vodne raztopine. V njegovem konceptu je pri teh reakcijah ključna izmenjava naboja.<ref>http://www.apsidium.com/theory/lewis_acid.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080527132328/http://www.apsidium.com/theory/lewis_acid.htm |date=2008-05-27 }} Lewis concept of acids</ref> Za razvrščanje snovi v kisline in baze obstaja še nekaj drugih kriterijev.<ref>http://www.bbc.co.uk/dna/h2g2/A708257 History of Acidity</ref> === Faza === {{Glavni|Faza snovi}} [[Slika:Phase-diag2.svg|thumb|250px|left|Značilen fazni diagram čiste kemične spojine.]] Faza snovi je definirana kot vsak homogen, fizično ločen del sistema, ki je od drugih delov sistema ločen z mejno površino – [[fazna meja|fazno mejo]].<ref>Glasstone, Samuel: Textbook of Physical Chemistry, 2. izdaja, 14. ponatis, Naučna knjiga, Beograd 1967</ref> Faze so npr. led, voda in vodna para, ki so ločene z jasnimi faznimi mejami - mejnimi ploskvami ledu in gladino vode. Faza snovi je torej definirana kot niz stanj kemičnega sistema, ki ima pri nekih pogojih, na primer pritisku in temperaturi, podobne lastnosti. Za fazo značilne fizikalne lastnosti so npr. [[kristal|kristalna zgradba]], [[gostota]] in [[lomni količnik]]. Prehod iz ene faze v drugo se imenuje [[fazni prehod]] ali fazna sprememba. Fazni prehod je pogojen z izmenjavo energije, ki je potrebna za prestrukturiranje sistema. Za fazno spremembo je značilna nezvezna sprememba ene ali več fizikalnih lastnosti, npr. [[specifična toplota|specifične toplote]]. Faze je včasih težko razločiti, ker prehod med njimi ni diskreten, ampak zvezen. V takšnih primerih govorimo o [[nadkritično stanje snovi|nadkritičnem stanju snovi]]. [[Termodinamika|Termodinamsko stanje]], opredeljeno s temperaturo in pritiskom, pri katerem tri faze soobstajajo v termodinamskem ravnovesju, imenujemo [[trojna točka]]. Trojna točka vode, v kateri soobstajajo vodna para, tekoča voda in led, je pri temperaturi 273,16 K (0,01&nbsp;°C) in tlaku 611,73 Pa (približno 0,6 % normalnega zračnega tlaka). Najpogostejši primeri faz so trdno, tekoče in plinasto agregatno stanje iste snovi, mnoge snovi pa imajo tudi več trdnih faz. Takšno je npr. [[železo]], ki ima pri različnih temperaturah in pritiskih različne kristalne strukture: α, β, γ in δ-železo. Manj znane faze so [[plazma (fizika)|plazma]], [[Bose-Einsteinov kondenzat]] in [[fermionski kondezat]]i ter [[paramagnetizem|paramagnetne]] in [[feromagnetizem|feromagnetne faze]] [[magnetizem|magnetnih snovi]]. Poleg trodimenzionalnih sistemov obstajajo tudi dvodimenzionalni sistemi, ki so zelo pomembni v [[biologija|biologiji]]. === Oksidacija in redukcija === {{Glavni|Redoks reakcija}} Pojem oksidacije in redukcije je povezan s sposobnostjo atoma, da odda in sprejme elektrone. Oksidacija je oddajenje elektronov, snov, ki elektrone oddaja, pa je reducent. Redukcija je sprejemanje elektronov, snov, ki sprejema elektrone, pa je oksidant. Značilna redoks reakcija je gorenje. Oksidacija in redukcija sta najbolje definirani s spremembo [[oksidacijsko stanje|oksidacijskega stanja]]. === Kemijska vez === {{Glavni|Kemijska vez}} [[Slika:Electron orbitals.svg|right|thumb|250px|Atomske in molekulske elektronske orbitale.]] Kemijska vez je pojem, ki je potreben za razumevanje, kako se [[atom]]i povezujejo v [[molekula|molekule]]. Kemijsko vez si najlaže predstavljamo kot večpolno ravnotežje med pozitivnimi naboji atomskih jeder in negativnimi naboji, ki nihajo okoli njih.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.visionlearning.com/library/module_viewer.php?mid=55 |title=visionlearning: Chemical Bonding by Anthony Carpi, Ph |accessdate=2009-03-25 |archive-date=2011-07-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110717215216/http://www.visionlearning.com/library/module_viewer.php?mid=55 |url-status=dead }}</ref> Kemijska vez ni samo preprost privlak in odboj, ker je razpoložljivost elektrona, da se veže na drug atom, odvisna od energij in njihovih porazdelitev. Vzajemno delovanje teh vplivov je tisto, kar povezuje atome v molekule ali kristale. Za napovedovanje sestave in zgradbe večine preprostih molekul zadostujejo [[valenčna teorija vezi]], model odboja orbital valenčnih elektronskih parov (VSEPR) in koncept [[Oksidacijsko stanje|oksidacijskega stanja]]. Na podoben način se s [[fizika|klasično fiziko]] lahko predvidi zgradbo mnogih ionskih molekul. Za bolj zapletene spojine, na primer kovinske komplekse, valenčna teorija vezi odpove. Za takšne spojine so potrebni drugačni pristopi, ki temeljijo na principih kvantne kemije, npr. na teoriji molekularnih orbital. === Kemijska reakcija === {{Glavni|Kemijska reakcija}} Kemijska reakcija je pojem, ki je povezan s spremembo kemične snovi zaradi vzajemnega vpliva druge snovi ali ene od oblik [[energija|energije]]. Kemijska reakcija je lahko naravna ali umetna, izvedena v [[laboratorij]]u v laboratorijski posodi. Rezultat kemijske reakcije je lahko nastanek nove molekule, razpad molekule na dve ali več manjših molekul ali prerazporeditev atomov znotraj iste molekule ali med molekulami. V kemijski reakciji pride običajno do pretrganja starih in tvorbe novih kemijskih vezi. Najpogostejše reakcije so npr. [[oksidacija]], [[redukcija]], [[disociacija]], [[nevtralizacija]] itd. Kemijsko reakcijo lahko simbolično prikažemo s [[kemijska enačba|kemijsko enačbo]]. V nejedrskih reakcijah mora biti število atomov vseh elementov na obeh straneh enačbe enako. V jedrskih reakcijah mora biti enako tudi število subatomskih delcev, se pravi protonov, nevtronov in elektronov.<ref>[http://goldbook.iupac.org/C01034.html Chemical Reaction Equation]- IUPAC Goldbook</ref> Kemijska enačba, ki izpolnjuje navedene pogoje, je ''urejena''. Niz zaporednih osnovnih kemijskih reakcij, ki na koncu pripeljejo do reorganizacije kemjskih vezi, imenujemo [[reakcijski mehanizem]].<ref>{{navedi knjigo |author=March Jerry |year=1985 |title=Advanced Organic Chemistry reactions, mechanisms and structure.|url=https://archive.org/details/advancedorganicc0000jerr |edition=3 |publisher=New York: John Wiley & Sons, inc. |isbn=0-471-85472-7 |cobiss=18194688 |pages=}} </ref> Kemijska reakcija poteka v več zaporednih korakih, ki imajo različne hitrosti, vmesni produkti pa so različno obstojni. Z reakcijskim mehanizmom lahko razložimo [[kemijska kinetika|kinetiko]] reakcije in relativno sestavo reakcijske zmesi. Za določanje oziroma predvidevanje reakcijskih mehanizmov velja nekaj izkustvenih pravil, na primer [[Woodward-Hoffmannova pravila|Woodward-Hoffmannovih pravil]]. Bolj stroga definicija kemijske reakcije pravi, da je to proces, katerega rezultat je vzajemna pretvorba kemičnih snovi.<ref>Gold Book [http://goldbook.iupac.org/C01033.html Chemical Reaction] IUPAC Goldbook</ref> Po tej definiciji so reakcije lahko osnovne ali stopenjske, definicija pa zajema tudi vzajemne pretvorbe [[izomerija|konformacijskih izomerov]]. === Energija === {{Glavni|Energija}} [[Slika:1D normal modes (280 kB).gif|thumb|275px||Fononi: normalne oblike širjenja nihanj v kristalih. Amplitude nihanj so zaradi boljše preglednosti močno povečane.]] V kemiji je energija lastnost snovi, ki je posledica njene atomske oziroma molekularne zgradbe, v katero spadajo molekularna geometrija ter elektronska in kristalna struktura. Med [[kemijska sprememba|kemijsko spremembo]] pride do spremembe vsaj ene od teh struktur, zato pride tudi do spremembe energije snovi. Nekaj energije se lahko z [[reaktant]]ov prenese na okolico kot [[toplota]] ali [[svetloba]], tako da imajo [[produkt]]i reakcije manjšo energijo kot reaktanti. Takšne reakcije imenujemo [[eksotermna reakcija|eksotermne reakcije]]. Reakcije, pri katerih je končno stanje energije višje od začetnega, imenujemo [[endotermna reakcija|endotermne reakcije]]. Kemijska reakcija se ne more začeti, dokler reaktanti ne dosežejo nekega energetskega praga, ki ga imenujemo [[aktivacijska energija]]. Hitrost kemijske reakcije pri neki temperaturi T je z [[aktivacijska energija|aktivacijsko energijo]] E povezana z Boltzmanovim populacijskim faktorjem e^-E/kT, ki je verjetnost, da ima molekula pri dani temperaturi energijo, ki je večja ali enaka aktivacijski energiji E. Ta eksponentna odvisnost je znana kot [[Arrheniusova enačba]]. Aktivacijska energija, ki je potrebna za začetek reakcije, je lahko dovedena v obliki svetlobe, toplote, električne energije ali mehanske energije v obliki [[ultrazvok]]a.<ref>Reilly, Michael. (2007). [http://www.newscientisttech.com/article/dn11427 Mechanical force induces chemical reaction], NewScientist.com news service, Reilly</ref> Z energijo je povezan pojem [[prosta energija|proste energije]], v katero je vključena tudi [[entropija (klasična termodinamika)|entropija]], ki je zelo uporabna za napovedovanje izvedljivosti reakcije in določanje kemijskega ravnotežja. Reakcija je izvedljiva samo takrat, kadar je celotna sprememba [[Gibbsova prosta energija|Gibbsove proste energije]] negativna (ΔG≤0). Če je ΔG=0, pravimo, da je reakcija v ravnotežju. Možna energetska stanja elektronov, atomov in molekul so omejena in določena s pravili [[kvantna mehanika|kvantne mehanike]]. Za atome in molekule, ki so v višjih energetskih stanjih, pravimo, da so vzbujeni. Atomi in molekule v vzbujenih stanjih so praviloma bolj reaktivni, kar je še kako pomembno za začetek in potek kemijske reakcije. Od energije snovi in njene okolice je odvisna tudi [[faza snovi]]: če so medmolekularne sile takšne, da jih energija iz okolice ne more premagati, bo snov ostala v takšni fazi, v kakršni je. Primer: voda (H₂O) je pri sobni temperaturi tekoča, ker so njeno molekule povezane z dovolj močnimi [[vodikova vez|vodikovimi vezmi]].<ref>[http://www.chem4kids.com/files/matter_changes.html Changing States of Matter] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070428171905/http://www.chem4kids.com/files/matter_changes.html |date=2007-04-28 }} - Chemforkids.com</ref> Vodikov sulfid (H₂S), ki ima zelo podobno zgradbo molekule, je pri sobni temperaturi in standardnem pritisku plin, ker so interakcije med dipoli molekul šibke. Prenos energije z ene kemijske snovi na drugo je odvisen od velikosti [[kvant]]a energije, ki ga snov emitira. Prenos energije z ene snovi na drugo je običajno bolj enostaven zaradi [[fonon]]ov – kvantizirane vibracijske in rotacijske energije v sicer togi kristalni mreži. Fononi imajo mnogo manjšo energijo kot [[foton]]i, zato se med snovmi prenašajo laže kot fotoni in druge oblike energije elektronov. Primer: ultravijolično elektromagnetno sevanje se z ene snovi na drugo prenaša mnogo teže kot toplotna ali električna energija.<ref>IUPAC, »phonon«. Compendium of Chemical Terminology.</ref> Obstoj značilnih energetskih nivojev kemičnih snovi je uporaben za njihovo identifikacijo z analizo spektralnih črt, ki jo imenujemo [[spektralna analiza]]. V kemiji se najpogosteje uporabljajo infrardeča (IR) in mikrovalovna (MV) spektroskopija, [[jedrska magnetna resonanca]] (JMR) in elektronska spinska resonanca (ESR). Spektroskopija je uporabna tudi za ugotavljanje kemične sestave oddaljenih objektov, na primer [[zvezda|zvezd]] in [[galaksija|galaksij]]. [[Slika:Emission spectrum-Fe.png|none|frame|Emisijski spekter železa.]] === Kemijski zakoni === {{Glavni|Kemijski zakon}} Kemijske reakcije se podrejajo določenim zakonom, med katerimi so najpomembnejši * [[Avogadrov zakon]] (1811), ki pravi, da enaki volumni [[idealni plin|idealnih plinov]] pri enaki temperaturi in pritisku vsebujejo enako število delcev. * [[Absorpcijski zakon|Beer-Lambertov zakon]], ki povezuje absorpcijo svetlobe z lastnostmi snovi, skozi katero potuje. * [[Boylov zakon]] (1662) - zveza med pritiskom in volumnom idealnega plina. * [[Charlesov zakon]] (1787) - zveza med temperaturo in volumnom idealnega plina. * [[Gay-Lussacov zakon]] (1809)- zveza med temperaturo in pritiskom idealnega plina. * [[Fickov zakon]] o [[difuzija|difuziji]]. * [[Henryjev zakon]] (1803), ki govori o [[parcialni tlak|parcialnih tlakih]] in [[topnost]]i plinov. * [[Hessov zakon]], ki pravi, da sprememba energije v kateremkoli fizikalnem ali kemijskem procesu ni odvisna od poti, po kateri proces poteka, ampak samo od začetnega in končnega stanja. * [[Zakon o ohranitvi energije]], ki je pripeljal do pomembnih pojmov [[kemijsko ravnotežje|kemijskega ravnotežja]], [[termodinamika|termodinamike]] in kemijske kinetike. * [[Zakon o ohranitvi mase]]; sodobna [[fizika]] trdi, da je masa pravzaprav konservirana energija in da sta masa in energija med seboj povezani. * [[Zakon o stalnih razmerjih]]. * [[Zakon o mnogokratnih razmerjih]]. * [[Raoultov zakon]] o [[parni tlak|parnih tlakih]] [[raztopina|idealnih raztopin]]. == Poddiscipline == Kemija je zaradi večje razdeljena na več logičnih poddisciplin. Nekatere poddiscipline se prekrivajo in dopolnujejo, večina pa se še naprej deli na množico specializiranih področij kemije.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.thecanadianencyclopedia.com/index.cfm?PgNm=TCE&Params=A1ARTA0001555 |title=The Canadian Encyclopedia: Chemistry Subdisciplines |accessdate=2009-03-28 |archive-date=2010-07-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100716090843/http://www.thecanadianencyclopedia.com/index.cfm?PgNm=TCE&Params=A1ARTA0001555 |url-status=dead }}</ref> * [[Analizna kemija]] z analiziranjem vzorcev snovi ugotavlja njeno kemično sestavo in zgradbo. * [[Anorganska kemija]] preučuje lastnosti in reakcije anorganskih spojin. Na mnogih področjih, predvsem na področju organskih kovinskih spojin, se kljub navidezni nezdružljivosti prekriva tudi z organsko kemijo. * [[Biokemija]] preučuje kemikalije, kemijske reakcije in interakcije, ki se dogajajo v živih organizmih. Biokemija je tesno povezana z organsko in medicinsko kemijo, nevrokemijo ter molekularno biologijo in genetiko. * [[Fizikalna kemija]] preučuje fizikalne in druge temeljne osnove kemijskih sistemov in procesov, predvsem področje energije in dinamike teh procesov. Najpomembnejša področja fizikalne kemije so [[termodinamika|kemijska termodinamika]], [[kemijska kinetika]], [[elektrokemija]], [[statistična mehanika]] in [[spektroskopija]]. Fizikalna kemija se v mnogočem prekriva z [[molekularna fizika|molekularno fiziko]]. Povezana je s kvantno in teoretično kemijo, razlikuje pa se od [[kemijska fizika|kemijske fizike]]. * [[Jedrska kemija]] preučuje nastajanje atomskih jeder iz subatomskih delcev. Obsežno področje jedrske kemije je jedrska transmutacija, ki preučuje pretvarjanje kemijskih elementov in njihovih izotopov v druge elemente, do katerega pride med jedrskimi reakcijami. * [[Veda o materialih|Kemija materialov]] se ukvarja s pripravo, karakteriziranjem in razumevanjem snovi in preučevanjem njene uporabnosti. * [[Nevrokemija]] preučuje snovi, ki so povezane z živčnim sistemom, med katere spadajo transmiterji, peptidi, proteini, lipidi, sladkorji in nukleinske kisline, njihove vzajemne vplive in pravila, ki veljajo za vzpostavljanje, vzdrževanje in prilagajanje živčnega sistema. * [[Organska kemija]] preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcijske mehanizme in reakcije organskih spojin. Organske spojine so vse spojine, katerih osnova je skelet ogljikovih atomov. * [[Teoretična kemija]] preučuje kemijo s temeljnim teoretičnim sklepanjem, običajno v okviru [[matematika|matematike]] in [[fizika|fizike]]. Področje, ki se ukvarja s kvantno mehaniko, se imenuje [[kvantna kemija]]. Teoretična kemija se je zelo razvila po drugi svetovni vojni, predvsem zaradi naglega razvoja računalnikov in računalniških programov. Teoretična kemija se na teoretičnem in eksperimentalnem področju prekriva s fiziko kondenzirane snovi in molekularno fiziko. == Viri in opombe == {{seznam referenc|2}} == Glej tudi == * [[Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo]] (IUPAC) * [[periodni sistem elementov]] * [[seznam kemijskih spojin]] * [[seznam kemijskih vsebin]] * [[seznam kemikov]] * [[seznam slovenskih kemikov]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|kemija|Kemija}} * [http://www.kemija.org Slovenski kemijski portal Kemija.org] * [http://www.iupac.org Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (IUPAC)] {{ikona en}} {{Področja kemije}} {{Naravoslovne znanosti}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Naravoslovje]] [[Kategorija:Kemija|*]] {{normativna kontrola}} 21vo164ghsjx32bs1m7uq6mma3zqlye 6685450 6685447 2026-06-05T08:30:00Z ~2026-33387-69 261150 Kemija je prepovedana 6685450 wikitext text/x-wiki [[Slika:David - Portrait of Monsieur Lavoisier (cropped).jpg|thumb|right|250px|Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije«]] '''Kemija je zelo zanič kot prvo je prepovedano oziroma ilegalno leta 2026/2027 bodo vse šole morale biti brez kemija in to je odločila vlada tako da prosimo da zapustite to spletno stran in NE POPRAVLJATE STRANI hvala''' == Uvod == Kemija je [[znanost]], ki preučuje vzajemno delovanje kemičnih spojin,<ref>{{Navedi splet |url=http://chemweb.ucc.ie/what_is_chemistry.htm |title=What is Chemistry? |accessdate=2009-03-18 |archive-date=2018-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181003061822/http://chemweb.ucc.ie/what_is_chemistry.htm |url-status=dead }}</ref> ki so sestavljene iz [[atom]]ov, ti pa iz subatomskih delcev: [[proton]]ov, [[elektron]]ov in [[nevtron]]ov.<ref>[http://www.visionlearning.com/library/module_viewer.php?mid=49 Matter: Atoms from Democritus to Dalton] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070228203304/http://www.visionlearning.com/library/module_viewer.php?mid=49 |date=2007-02-28 }} by Anthony Carpi, Ph.D.</ref> Atomi se spajajo in tvorijo [[molekula|molekule]] in [[kristal]]e. Kemijo pogosto imenujemo »osrednja« znanost, ker povezuje druge naravoslovne znanosti, na primer [[astronomija|astronomijo]], [[fizika|fiziko]], [[ekologija|ekologijo]], [[biologija|biologijo]] in [[geologija|geologijo]].<ref>Theodore L. Brown, H. Eugene Lemay, Bruce Edward Bursten, H. Lemay. ''Chemistry: The Central Science''. Prentice Hall; 8. izdaja (1999). ISBN 0-13-010310-1. str. 3-4.</ref><ref>Carsten Reinhardt. ''Chemical Sciences in the 20th Century: Bridging Boundaries''. Wiley-VCH, 2001. ISBN 3-527-30271-9. str. 1-2.</ref> Razvoj kemije sega daleč v [[zgodovina|zgodovino]], v čas pred začetkom [[alkimija|alkimije]], ki se je več stoletij prakticirala v različnih delih sveta, predvsem na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]].<ref>{{Navedi splet |url=http://etext.lib.virginia.edu/cgi-local/DHI/dhi.cgi?id=dv1-04 |title=Dictionary of the History of Ideas: Alchemy |accessdate=2009-03-18 |archive-date=2008-03-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080310214753/http://etext.lib.virginia.edu/cgi-local/DHI/dhi.cgi?id=dv1-04 |url-status=dead }}</ref> Prvi kemiki so bili verjetno [[Stari Egipt|Egipčani]], ki so že pred 4000 leti uporabljali kozmetične preparate, ki so bili produkt kemijske sinteze.<ref>[http://www.newscientist.com/article/mg16121734.300-first-chemists.html First chemists], February 13, 1999, New Scientist</ref> Do leta 1000 pr. n. št. so stare civilizacije znale pridobivati [[kovina|kovine]] z [[ruda|rud]] in izdelovati [[keramika|keramiko]], [[glazura|glazure]], [[steklo]], [[barvilo|barvila]] in [[pigment]]e. Poznale so tudi [[fermentacija (biokemija)|fermentacijo]] [[vino|vina]] in [[pivo|piva]], [[usnje|strojenje usnja]], [[tkanina|barvanje tkanin]] in [[milo|kuhanje mila]]. Stvari, ki nas obdajajo, so takšne zaradi lastnosti snovi, iz katerih so zgrajene: [[jeklo]] je [[trdota|trše]] od [[železo|železa]], ker so v njem atomi povezani v bolj togo kristalno strukturo, les se vname, ker se nad neko temperaturo spontano veže s [[kisik]]om iz [[zrak]]a in tako naprej. Kemične spojine se delijo glede na njihovo zgradbo, agregatno stanje in kemijsko sestavo. Z ugotavljanjem sestave in zgradbe snovi se ukvarja analizna kemija. Pretvorbo snovi v eno ali več drugih snovi imenujemo [[kemijska reakcija]]<ref>IUPAC Gold Book [http://www.iupac.org/goldbook/C01033.pdf Definition] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090930144312/http://www.iupac.org/goldbook/C01033.pdf |date=2009-09-30 }}</ref>, ki jo zapišemo s simboli v [[kemijska enačba|kemijski enačbi]]. Število atomov vseh elementov na levi in desni strani enačbe je zaradi [[zakon o ohranitvi mase|zakona o ohranitvi mase]]. Kemijsko reakcijo običajno spremljajo tudi energetske spremembe, na primer oddajenje in sprejemanje [[toplota|toplote]], ki se podrejajo nekim osnovnim pravilom – kemijskim zakonom. Kemija je učni predmet na vseh osnovnih in srednjih šolah. Na teh nivojih se poučuje tako imenovana splošna kemija, ki zajema osnovne pojme kemije in spoznavanje orodij in veščin, ki so potrebne za začetek študija kemije na univerzitetnem nivoju. Na najvišjem nivoju se s kemijo ukvarjajo znanstveniki – kemiki, ki so običajno specialisti za eno ali več poddisciplin.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.calmis.ca.gov/file/occguide/CHEMIST.HTM |title=California Occupational Guide Number 22: Chemists |accessdate=2009-03-18 |archive-date=2011-06-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110610111332/http://www.calmis.ca.gov/file/occguide/CHEMIST.HTM |url-status=dead }}</ref> == Zgodovina == Kemija se je začela verjetno z opazovanjem gorenja, ki je pripeljalo do odkritja [[keramika|keramike]], [[steklo|stekla]] in [[metalurgija|metalurgije]] – veščine pridobivanja [[kovina|kovin]] iz [[ruda|rud]]. Zaradi pomanjkljivega znanja je ogenj postal tista mistična sila, ki je pretvarjala snov v drugo snov (gorenje lesa, izparevanje vode) in istočasno dajala [[toplota|toploto]] in [[svetloba|svetlobo]]. Filozofski poskusi, da bi pojasnili, zakaj imajo različne snovi različne lastnosti (barvo, gostoto, vonj...), zakaj obstajajo v treh agregatih stanjih (trdno, tekoče in plinasto) in pri enakih pogojih reagirajo različno, so pripeljali do prvih teorij. Po prvih razlagah so svet sestavljali štirje glavni elementi: [[voda]], [[ogenj]], [[prst (pedologija)|zemlja]] in [[zrak]]. [[Stari Grki|Grška]] [[atomizem|atomista]] [[Demokrit]] (470-400 pr. n. št.) in [[Levkip]] (prva polovica 5. stoletja pr. n. št.) sta bila prva, ki sta trdila, da so snovi sestavljene iz majhnih nedeljivih delcev – [[atom]]ov. Zaradi pomanjkanja znanstvenih dokazov je bilo njuno teorijo o obstoju atomov zelo lahko ovreči. Teorija o štirih elementih se je še dolgo obdržala, verjetno tudi zato, ker jo je zagovarjal [[Aristotel]] (384 — 322 pr. n. št.). Aristotel je obstoječim štirim elementom dodal še petega – [[eter (fizika)|eter]] – ki je predstavljal božansko silo. Takšno učenje je kasneje sprejela tudi [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkev]]. Grški atomizem je v delu ''De Rerum Natura'' (O naravi stvari)<ref>{{navedi splet |last=Lucretius |title=de Rerum Natura (On the Nature of Things) |work=The Internet Classics Archive |publisher=Massachusetts Institute of Technology |origyear=50 BCE |url=http://classics.mit.edu/Carus/nature_things.html |accessdate=2007-01-09 |archive-date=2011-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110629083541/http://classics.mit.edu/Carus/nature_things.html |url-status=dead }}</ref> leta 50 pr. n. št. napisal [[Stari Rimljani|rimski]] [[filozof]] [[Tit Lukrecij Kar]].<ref>{{navedi splet |last=Simpson |first=David |title=Lucretius (c. 99 - c. 55 BCE) |work=The Internet History of Philosophy |date=29 June 2005 |url=http://www.iep.utm.edu/l/lucretiu.htm |accessdate= 2007-01-09}} </ref> [[Slika:Ca' Rezzonico - Gli alchimisti 1757 - Pietro Longhi.jpg|thumb|left|200px|''Alchymisté'', slika Pietra Longhija (1702-1785)]] Pohlep po [[zlato|zlatu]] je pripeljal do postopkov za njegovo rafiniranje. Zaradi pomanjkljivega znanja so bili ljudje prepričani, da je rafiniranje pretvarjanje snovi in ne povečevanje njene čistoče. Mnogi učenjaki tistega časa so bili zato prepričani, da obstaja način, s katerim bi cenene kovine pretvorili v plemenite. Rodila se je [[alkimija]] in iskanje ''kamna modrosti'', za katerega so menili, da takšno pretvorbo opravi s preprostim dotikom.<ref>[http://www.chemheritage.org/explore/ancients-time.html Alchemy Timeline] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100620174035/https://chemheritage.org/explore/ancients-time.html |date=2010-06-20 }} - Chemical Heritage Society</ref> Večino takrat znanih metod rafiniranja je v svojem delu ''Naturalis Historia'' (Prirodopis) opisal [[Plinij Starejši]]. Mnogi poznavalci trdijo, da so bili prvi kemiki [[Arabci]] in [[Perzijci]], ki so v kemijo vpeljali natančno opazovanje in nadziranje eksperimentov ter odkrili mnogo kemičnih spojin.<ref name="Will">Will Durant (1980), ''The Age of Faith (The Story of Civilization, Volume 4)'', p. 162-186, Simon & Schuster, ISBN 0-671-01200-2</ref> Najvplivnejši islamski kemiki so bili Džabir ibn Hajjan (721-815), v Evropi znan kot Geber,<ref>Derewenda, Zygmunt S. (2007), »On wine, chirality and crystallography«, Acta Crystallographica Section A: Foundations of Crystallography 64: 246–258 [247]</ref> al-Kindi (umrl 873), al-Razi (umrl 925) in al-Biruni (umrl 1048).<ref>Dr. K. Ajram (1992), ''Miracle of Islamic Science'', Appendix B, Knowledge House Publishers, ISBN 0-911119-43-4.</ref> Geberjeva dela so postala v [[Evropa|Evropi]] znana v 14. stoletju, ko jih je v [[latinščina|latinščino]] prevedel španski kemik psevdo-Geber. Na področju metalurgije so bili v tistem času zelo pomembni [[Indijci|indijski]] alkimisti in metalurgi.<ref name=Will/> V Evropi se je kemija začela razvijati v zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]] po več [[epidemija]]h [[kuga|kuge]]. Ljudje so začeli iskati [[zdravilo|zdravila]] zanjo in verjeli v obstoj ''eliksirja življenja'' oziroma ''eliksirja večne mladosti'', ki ga, tako kot [[kamen modrosti|kamna modrosti]], niso nikoli odkrili. Z alkimijo so se začeli intenzivno ukvarjali tudi [[zdravnik]]i, med katerimi je najbolj znan [[Paracelzij]] (1492-1541). Paracelzij je sicer verjel v teorijo štirih elementov (voda, ogenj, zrak in zemlja), vendar je kljub temu vpeljal novo idejo, da je ''kozmos'' sestavljen iz treh duhovnih snovi: [[živo srebro|živega srebra]], [[žveplo|žvepla]] in [[sol]]i. Te snovi niso bile enostavne snovi, kakor jih pojmujemo danes, pač pa principi, ki so dali predmetom notranje bistvo in zunanjo obliko. Živo srebro je predstavljalo pretvorbeni agens (taljivost in hlapnost), žveplo je predstavljalo povezovalni agens med snovjo in pretvorbo (gorljivost), sol pa je predstavljala agens strjevanja/uresničevanja (stalnost in negorljivost). Sistem, ki je za naše predstave zelo zapleten, najbolje ilustrira naslednji primer: ko kos lesa zgori, produkti gorenja odražajo njegovo sestavo: dim odraža živo srebro, plamen odraža žveplo, pepel pa odraža sol. Pod vplivom filozofov, med katerimi sta izstopala [[Francis Bacon]] (1561 – 1626) in [[René Descartes]] (1596-1650), ki so zahtevali v [[matematika|matematiki]] in drugih znanostih več točnosti in manj predsodkov do znanstvenih opazovanj, je prišlo do znanstvene revolucije, ki se je v kemiji začela z [[Robert Boyle|Robertom Boyleom]] (1627-1691) in njegovim zakonom o obnašanju plinov.<ref>[http://www.bbc.co.uk/history/historic_figures/boyle_robert.shtml BBC - History - Robert Boyle (1627 - 1691)]</ref> Sodobna kemija se je začela z [[Antoine Lavoisier|Lavoisierovim]] (1743-1794) odkritjem [[zakon o ohranitvi mase|zakona o ohranitvi mase]] leta 1783, [[Joseph Louis Proust|Proustovim]] (1754–1826) zakonom o stalnih masnih razmerjih (1799) in [[John Dalton|Daltonovo]] (1766-1844) atomsko teorijo, ki je nastala okrog leta 1800. Zakon o ohranitvi mase in teorija zgorevanja, ki je temeljila predvsem na Lavoisierovih delih, sta kemijo povsem preoblikovali. Lavoisierovi temeljni prispevki h kemiji so bili rezultat njegovih naporov, da rezultate poskusov uskladi s teorijo. Ugotovil je, da je [[gorenje (kemija)|gorenje]] [[kemijska reakcija|reakcija]] s [[kisik]]om, s čimer je ovrgel [[flogistonska teorija|flogistonsko teorijo]], vzporedno pa je razvil nov sistem [[kemijska nomenklatura|kemijske nomenklature]]. Arhaični in tehnični jezik kemije je prevedel v nekaj, kar so razumeli tudi manj izobraženi, s čimer se je zanimanje za kemijo močno povečalo. Zaradi teh dosežkov Lavoisier velja za očeta sodobne kemije.<ref>{{navedi knjigo|title = Affinity, that Elusive Dream: A Genealogy of the Chemical Revolution |url = https://archive.org/details/affinitythatelus00kimm_807 | author = Mi Gyung Kim | publisher = MIT Press | year = 2003 |page = [https://archive.org/details/affinitythatelus00kimm_807/page/n454 440]}}</ref> Naslednji velik korak v kemiji je naredil Wöhler, ki je odkril in dokazal, da se v laboratoriju lahko proizvedejo tudi snovi, ki so sicer naravni organski proizvodi.<ref>{{navedi knjigo | title = The Development of Modern Chemistry | url = https://archive.org/details/developmentofmod0000ihde | author = Ihde, Aaron John | publisher = Courier Dover Publications | year = 1984 | page = [https://archive.org/details/developmentofmod0000ihde/page/164 164]}}</ref> Odkrivanje kemičnih elementov, ki je staro toliko kot alkimija, je doseglo svoj višek s periodnim sistemom elementov [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev|Dimitrija Mendelejeva]] (1834-1907)<ref>[http://chemistry.about.com/library/weekly/aa030303a.htm Timeline of Element Discovery] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090208130034/http://chemistry.about.com/library/weekly/aa030303a.htm |date=2009-02-08 }} About.com</ref> in s kasnejšim odkritjem nekaterih sintetičnih elementov. == Nastanek imena == [[Slika:Ogdoada EX.jpg|thumb|200px|Štirje pari ogdoade z bogovoma Ptahom (v zgornji vrsti) in Totom (v spodnji vrsti)]] Beseda kemija se je uporabljala že v zgodnjem obdobju [[Alkimija|alkimije]], psevdoznanosti, ki je obsegala elemente kemije, [[metalurgija|metalurgije]], [[filozofija|filozofije]], [[astrologija|astrologije]], [[misticizem|misticizma]] in [[medicina|medicine]]. Med manj poučenimi prevleduje mnenje, da je bil njen glavni namen odkriti postopek pretvarjanja [[svinec|svinca]] in manj plemenitih kovin v [[zlato]].<ref>[http://www.alchemylab.com/history_of_alchemy.htm Alchemy Lab: History of Alchemy]</ref> Poreklo besede alkimija je še vedno predmet razprav. Besedo se da zanesljivo slediti do [[Stari Grki|Starih Grkov]], nekateri poznavalci pa trdijo, da izhaja iz [[Egipt]]a. Beseda alkimija naj bi nastala iz besede ''Hemi'' ali ''Kimi'', ki je staroegipčansko ime [[Egipt]]a.<ref>Science and Civilisation in China, by Joseph Needham, page 47. Published by Cambridge University Press, 1980. ISBN 0-521-08573-X, 9780521085731</ref><ref>Personal Alchemy: The Art of Transforming the Negative into the Positive, by Mary McCarthy. Page 2</ref><ref>The past, present, and future of chemometrics worldwide: some etymological, linguistic, and bibliometric investigations. R. Kiralj and Ma´rcia M. C. Ferreira. Laborato´ rio de Quimiometria Teo´ rica e Aplicada, Instituto de Quı´mica, Universidade Estadual de Campinas, Campinas 13083-970, SP, Brazil. Journal of Chemometrics 2006; 20: 247–272</ref> Besedo so si kasneje sposodili Stari Grki, od njih pa [[Arabci]], ki so v [[7. stoletje|7. stoletju]] osvojili [[Aleksandrija|Aleksandrijo]]. Arabci so ji dodali predpono ''al-'', tako da je nastala beseda الكيمياء - ''al-kīmiyā'', iz nje pa [[Francoščina|starofrancoska]] beseda ''alkemie''. Alkimijo lahko v grobem razdelimo na naslednja obdobja: * '''Egipčanska alkimija''' (3.000 pr. n. št. – [[400 pr. n. št.]]) formulira prve osnovne teorije, na primer ''ogdoado'' (iz [[grščina|grškega]] ''ογδοάς'' – ''osemkraten''). Ogdoada so bili štirje mešani pari ženskih in moških božanstev, ki so predstavljali ženski in moški aspekt enega od štirih konceptov: prvobitne vode (Naunet in Nu), zraka ali nevidnosti (Amunet in Amun), teme (Kauket in Kuk) in večnosti ali neskončega prostora (Hauhet in Huh). * '''Grška alkimija''' ([[332 pr. n. št.]] – [[642]]); Egipt osvoji [[Aleksander Veliki]] in ustanovi Aleksandrijo z največjo [[aleksandrijska knjižnica|knjižnico]] na svetu, ki postane zbirališče modrecev in učenjakov. * '''Arabska alkimija''' ([[642]] - [[1200]]); Aleksandrijo osvojijo Arabci; najpomembnejši kemik je Džabir. * '''Evropska alkimija''' ([[1300]] do danes); na arabski alkimiji začne graditi Psevdo-Geber. * '''Kemija''' ([[1661]]): [[Robert Boyle|Boyle]] objavi klasičen kemijski tekst ''Skeptični kemik'' (''Sceptical Chymist''). * '''Kemija''' ([[1789]]): [[Antoine Lavoisier|Lavoisier]] objavi ''Osnove kemije'' (''Traité élémentaire de chimie''). * '''Kemija''' ([[1803]]): [[John Dalton|Dalton]] objavi svojo ''Atomsko teorijo'' (''Atomic Theory''). Alkimisti so sami sebe imenovali ''kemik'', z besedo ''alkimija'' pa so imenovali »umetnost, ki so jo gojili«. == Definicije == Definicije kemije so se v preteklosti večkrat spremenile, predvsem zaradi novih odkritij in novih teorij, ki so nastale na osnovi teh odkritij. Nekateri znani kemiki so uporabljali naslednje definicije kemije: * '''Alkimija''' ([[330]]) – preučevanje sestave voda, nastajanja, rasti, združevanja, ločevanja, izhajanja duha iz teles in vezanje duha v telesa (Zosimos iz Panopolisa).<ref>Strathern, P. (2000). ''Mendeleyev’s Dream – the Quest for the Elements.'' New York: Berkley Books.</ref> * '''Kimija''' ([[1661]]) - preučevanje snovnih načel sestavljenih teles ([[Robert Boyle|Boyle]]).<ref>{{navedi knjigo| last=Boyle | first = Robert |title=The Sceptical Chymist|location=New York | publisher=Dover Publications, Inc. (reprint)|year=1661|isbn=0486428257}}</ref> * '''Kimija''' ([[1663]]) – znanstvena umetnost, s katero se lahko telesa raztopi, izvleče iz njih različne snovi, jih ponovno združi in poveča njihovo popolnost (Glaser).<ref>{{navedi knjigo| last=Glaser | first = Christopher |title=Traite de la chymie| url=https://archive.org/details/traitedelachymi00glasgoog |location=Paris | year=1663}} as found in: {{navedi knjigo | last = Kim | first = Mi Gyung | title = Affinity, That Elusive Dream - A Genealogy of the Chemical Revolution | url = https://archive.org/details/affinitythatelus0000kimm | publisher = The MIT Press | year = 2003 | isbn = 0-262-11273-6}}</ref> * '''Kemija''' ([[1730]]) – umetnost razstavljanja zmesi, spojin in agregatnih teles v njihove principe in sestavljanje takšnih teles iz njihovih principov (Stahl).<ref>{{navedi knjigo| last=Stahl | first = George, E. |title=Philosophical Principles of Universal Chemistry| url=https://archive.org/details/philosophicalpr00shawgoog |location=London | year=1730}}</ref> * '''Kemija''' ([[1837]]) – znanost, ki preučuje zakone in učinke molekularnih sil (Dumas).<ref>Dumas, J. B. (1837). 'Affinite' (lecture notes), vii, pg 4. “Statique chimique”, Paris: Academie des Sciences</ref> * '''Kemija''' ([[1947]]) – znanost, ki preučuje snovi, njihovo zgradbo, lastnosti in reakcije, ki jih spremenijo v druge snovi ([[Linus Carl Pauling|Pauling]]).<ref>{{navedi knjigo | last = Pauling | first = Linus | title = General Chemistry | url = https://archive.org/details/generalchemistry00paul_0 | publisher = Dover Publications, Inc. | year = 1947 | isbn = 0486656225}}</ref> * '''Kemija''' ([[1998]]) – preučevanje snovi in njenih sprememb (Chang).<ref>{{navedi knjigo|author=Chang, Raymond |title=Chemistry, 6th Ed.|url=https://archive.org/details/chemistry0006chan |location=New York | publisher=McGraw Hill|year=1998|isbn=0-07-115221-0}}</ref> == Osnovni pojmi == Za razumevanje kemije je treba poznati vsaj nekaj osnovnih pojmov.<ref>[http://antoine.frostburg.edu/chem/senese/101/matter/ General Chemistry Online - Companion Notes: Matter]</ref> === Atom === {{glavni|Atom}} [[Slika:Helium atom QM.svg|thumb|200px|left|Atom helija v osnovnem stanju.]] Atom je osnovna gradbena enota [[kemični element|kemičnega elementa]]. Atom je skupek snovi, sestavljene iz [[Atomsko jedro|atomskega jedra]], ki vsebuje pozitivno naelektrene [[proton]]e in [[nevtron]]e, ki so brez naboja, ter negativno naelektrenih [[elektron|ov]] v elektronskem oblakau, ki vzpostavlja ravnotežje pozitivno nabitemu jedru. Atom je električno nevtralen in je nosilec nekaterih kemičnih lastnosti elementa, na primer [[elektronegativnost]]i, [[ionizacijski potencial|ionizacijskega potenciala]], [[Oksidacijsko stanje|oksidacijskih stanj]], [[koordinacijsko število|koordinacijskega števila]] in vrste [[Kemijska vez|kemijskih vezi]], na primer [[Kovinska vez|kovinske]], [[Ionska vez|ionske]] in [[Kovalentna vez|kovalentne vezi]]. === Element === {{Glavni|Kemični element}} Je čista snov, ki jo s kemijsko reakcijo ne moremo razgraditi na enostavnejše snovi. Vseh elementov je 116, od tega je 92 naravnih, ostali pa so umetno pridobljeni. Kemični element ali prvina je določen s številom protonov v jedru njegovega atoma. To število imenujemo [[atomsko število]] elementa. Primer: vsi atomi s šestimi protoni v jedru so atomi kemičnega elementa [[ogljik]]a, vsi atomi z 92 protoni v jedru pa so atomi elementa [[uran]]a. Nekateri elementi imajo [[izotop]]e, ki se med seboj razlikujejo po številu nevtronov. Najbolj prikladen pregled kemičnih elementov je [[periodni sistem elementov]], v katerem so elementi razvrščeni po naraščajočih atomskih številih. Elementi so razporejeni v kolone (skupine) in vrstice (periode), odviso od tega, ali imajo podobne kemične lastnosti ali sledijo nekaterim trendom lastnosti, na primer [[atomski polmer|atomskega polmera]], elektronegativnosti itd. Elementi so lahko razvrščeni tudi drugače, na primer po abecedi, simbolih, atomskem številu itd. === Spojina === {{Glavni|Spojina}} Spojina je snov, ki je sestavljena iz natančno določenega razmerja najmanj dveh kemičnih elementov. Elementi in njihovo razmerje določajo njeno sestavo, notranjo organizacijo atomov in njene kemične lastnosti. [[Voda]], na primer, je spojina, ki vsebuje [[vodik]] in [[kisik]] v razmerju 2:1. Kisikov atom je vezan med obema vodikovima atomoma, kót med njimi pa meri 104,5°. Spojine nastanejo in se spreminjajo s [[Kemijska reakcija|kemičnimi reakcijami]]. === Snov === Kemična snov je vrsta snovi, ki ima točno določeno sestavo ter fizikalne in kemične lastnosti.<ref>{{navedi knjigo| title = General Chemistry | url = https://archive.org/details/isbn_9780536401694 | author = Hill, J.W.| author2=Petrucci, R.H.| author3=McCreary, T.W.| author4=Perry, S.S. | edition = 4th | publisher = Pearson Prentice Hall | location = Upper Saddle River, NJ | year = 2005 | page = 37}}</ref> [[Zmes]] snovi, elementov in spojin v strogem pomenu besede torej ni kemična snov. Večina homogenih snovi, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju, na primer [[zrak]], [[voda|morska voda]] in [[zlitina|zlitine]], so pravzaprav zmesi. Kritičen del kemijskega jezika je poimenovanje snovi – [[kemijska nomenklatura]]. V preteklosti je mnogo snovi dobilo ime po svojem odkritelju, kar je pogosto pripeljalo do zmede in težav. Današnji standardizirani sistem poimenovanja, ki ga je zasnovala [[IUPAC]], omogoča nedvoumno poimenovanje katere koli snovi iz milijonske množice znanih snovi. [[Organska spojina|Organske spojine]] se poimenujejo skladno z [[Nomenklatura organske kemije IUPAC|nomenklaturo organske kemije]],<ref>[http://www.acdlabs.com/iupac/nomenclature/ IUPAC Nomenclature of Organic Chemistry]</ref> [[anorganska spojina|anorganske spojine]] pa skladno z [[Nomenklatura anorganske kemije IUPAC|nomenklaturo anorganske kemije]].<ref>IUPAC Provisional Recommendations for the Nomenclature of Inorganic Chemistry (2004) [http://www.iupac.org/reports/provisional/abstract04/connelly_310804.html]</ref> CAS (Chemical Abstracts Service), oddelek Združenja ameriških kemikov (American Chemical Society), je ločeno od IUPAC razvil svoj sistem označevanja, v katerem ima vsaka kemična snov svojo karakteristično registracijsko številko, imenovano [[CAS registracijska številka]]. === Molekula === {{Glavni|Molekula}} [[Slika:TaxolTotalSynthesis.png|350px||thumb|Strukturna formula kemične snovi prikazuje kemijske vezi in relativni položaj atomov v molekuli. Na sliki je prikazana struktura Paclitaxela, miotičnega inhibitorja, ki se uporablja v kemoterapiji. Njegovo sistematično ime je zelo zapleteno: (2α,4α,5β,7β,10β,13α)-4,10-bis(acetiloksi)-13-{[(2R,3S)-3-(benzoilamino)-2-hidroksi-3-fenilpropanoil]oksi}-1,7-dihidroksi-9-okso-5,20-epoksitaks-11-en-2-il benzoat. Njegova CAS registracijska številka je mnogo bolj enostavna: 33069-62-4.]] Molekula je najmanjši nedeljivi delec čiste kemične snovi, ki ima značilne kemične lastnosti, se pravi, da z drugimi kemičnimi snovmi reagira z značilnimi kemičnimi reakcijami. Molekule so električno nevtralne. Za molekule s kovalentno vezjo to pomeni, da imajo vsi valenčni elektroni svoje pare, nevezni elektroni pa so parni. Ena od glavnih značilnosti molekule je njena geometrija, ki jo običajno imenujemo [[molekularna struktura]]. Strukture dvoatomnih, troatomnih ali štiriatomnih molekul so enostavne: linerane, kotne, piramidalne itd., stukture večatomnih molekul z več kot šestimi atomi (več elementov) pa so lahko ključnega pomena za njene kemične lastnosti. === Mol === {{Glavni|Mol (enota)}} Mol je količina kemične snovi, ki vsebuje toliko osnovnih enot (atomov, molekul ali ionov), kot jih vsebuje 0,012&nbsp;kg [[ogljik]]a ¹²C. Ogljik mora biti nevezan in v svojem osnovnem stanju.<ref>[http://www.bipm.org/en/si/base_units/ Official SI Unit definitions]</ref> To število osnovnih enot se imenuje [[Avogadrovo število]] in je določeno empirično. Njegova trenutno veljavna vrednost je 6,02214179(30)×10²³ mol⁻¹ ([[CODATA]], 2007). Mol je običajno absolutno število brez enote, ki se lahko uporablja za vse vrste osnovnih delcev, čeprav je praviloma omejeno na subatomske, atomske in molekularne strukture. Število molov snovi v enem [[liter|litru]] [[raztopina|raztopine]] je [[molarnost]]. Molarnost je osnovna enota za izražanje koncentracije raztopin v [[Fizikalna kemija|fizikalni kemiji]]. === Ioni in soli === {{Glavni|Ion}} Ion je delec, ki nastane, če atom ali molekula izgubi ali dobi enega ali več elektronov. Pozitivno nabiti ioni, na primer Na⁺, so [[kation]]i, negativno nabiti ioni, na prmer Cl^-, pa [[anion]]i. Ioni lahko tvorijo [[kristalna rešetka|kristalno rešetko]] nevtralnih soli, na primer [[Natrijev klorid|natrijevega klorida]] (NaCl). Dvo ali večatomni ioni, na primer OH^- in PO₄^3- v kislo-bazičnih reakcijah ne razpadejo. Ione v plinski fazi imenujemo [[plazma (fizika)|plazma]]. === Kislost in bazičnost === {{Glavni|Kislina}} Kemične snovi se pogosto lahko razvrstijo na [[kislina|kisline]] in [[baza (kemija)|baze]]. Razvrstitev temelji na kemijskih reakcijah, v katerih pride med kemičnimi spojinami do izmenjave protonov (H⁺). Ameriški kemik [[Gilbert Newton Lewis]] je pojma kislina in baza razširil, tako da tovrstne reakcije niso več omejene samo na vodne raztopine. V njegovem konceptu je pri teh reakcijah ključna izmenjava naboja.<ref>http://www.apsidium.com/theory/lewis_acid.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080527132328/http://www.apsidium.com/theory/lewis_acid.htm |date=2008-05-27 }} Lewis concept of acids</ref> Za razvrščanje snovi v kisline in baze obstaja še nekaj drugih kriterijev.<ref>http://www.bbc.co.uk/dna/h2g2/A708257 History of Acidity</ref> === Faza === {{Glavni|Faza snovi}} [[Slika:Phase-diag2.svg|thumb|250px|left|Značilen fazni diagram čiste kemične spojine.]] Faza snovi je definirana kot vsak homogen, fizično ločen del sistema, ki je od drugih delov sistema ločen z mejno površino – [[fazna meja|fazno mejo]].<ref>Glasstone, Samuel: Textbook of Physical Chemistry, 2. izdaja, 14. ponatis, Naučna knjiga, Beograd 1967</ref> Faze so npr. led, voda in vodna para, ki so ločene z jasnimi faznimi mejami - mejnimi ploskvami ledu in gladino vode. Faza snovi je torej definirana kot niz stanj kemičnega sistema, ki ima pri nekih pogojih, na primer pritisku in temperaturi, podobne lastnosti. Za fazo značilne fizikalne lastnosti so npr. [[kristal|kristalna zgradba]], [[gostota]] in [[lomni količnik]]. Prehod iz ene faze v drugo se imenuje [[fazni prehod]] ali fazna sprememba. Fazni prehod je pogojen z izmenjavo energije, ki je potrebna za prestrukturiranje sistema. Za fazno spremembo je značilna nezvezna sprememba ene ali več fizikalnih lastnosti, npr. [[specifična toplota|specifične toplote]]. Faze je včasih težko razločiti, ker prehod med njimi ni diskreten, ampak zvezen. V takšnih primerih govorimo o [[nadkritično stanje snovi|nadkritičnem stanju snovi]]. [[Termodinamika|Termodinamsko stanje]], opredeljeno s temperaturo in pritiskom, pri katerem tri faze soobstajajo v termodinamskem ravnovesju, imenujemo [[trojna točka]]. Trojna točka vode, v kateri soobstajajo vodna para, tekoča voda in led, je pri temperaturi 273,16 K (0,01&nbsp;°C) in tlaku 611,73 Pa (približno 0,6 % normalnega zračnega tlaka). Najpogostejši primeri faz so trdno, tekoče in plinasto agregatno stanje iste snovi, mnoge snovi pa imajo tudi več trdnih faz. Takšno je npr. [[železo]], ki ima pri različnih temperaturah in pritiskih različne kristalne strukture: α, β, γ in δ-železo. Manj znane faze so [[plazma (fizika)|plazma]], [[Bose-Einsteinov kondenzat]] in [[fermionski kondezat]]i ter [[paramagnetizem|paramagnetne]] in [[feromagnetizem|feromagnetne faze]] [[magnetizem|magnetnih snovi]]. Poleg trodimenzionalnih sistemov obstajajo tudi dvodimenzionalni sistemi, ki so zelo pomembni v [[biologija|biologiji]]. === Oksidacija in redukcija === {{Glavni|Redoks reakcija}} Pojem oksidacije in redukcije je povezan s sposobnostjo atoma, da odda in sprejme elektrone. Oksidacija je oddajenje elektronov, snov, ki elektrone oddaja, pa je reducent. Redukcija je sprejemanje elektronov, snov, ki sprejema elektrone, pa je oksidant. Značilna redoks reakcija je gorenje. Oksidacija in redukcija sta najbolje definirani s spremembo [[oksidacijsko stanje|oksidacijskega stanja]]. === Kemijska vez === {{Glavni|Kemijska vez}} [[Slika:Electron orbitals.svg|right|thumb|250px|Atomske in molekulske elektronske orbitale.]] Kemijska vez je pojem, ki je potreben za razumevanje, kako se [[atom]]i povezujejo v [[molekula|molekule]]. Kemijsko vez si najlaže predstavljamo kot večpolno ravnotežje med pozitivnimi naboji atomskih jeder in negativnimi naboji, ki nihajo okoli njih.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.visionlearning.com/library/module_viewer.php?mid=55 |title=visionlearning: Chemical Bonding by Anthony Carpi, Ph |accessdate=2009-03-25 |archive-date=2011-07-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110717215216/http://www.visionlearning.com/library/module_viewer.php?mid=55 |url-status=dead }}</ref> Kemijska vez ni samo preprost privlak in odboj, ker je razpoložljivost elektrona, da se veže na drug atom, odvisna od energij in njihovih porazdelitev. Vzajemno delovanje teh vplivov je tisto, kar povezuje atome v molekule ali kristale. Za napovedovanje sestave in zgradbe večine preprostih molekul zadostujejo [[valenčna teorija vezi]], model odboja orbital valenčnih elektronskih parov (VSEPR) in koncept [[Oksidacijsko stanje|oksidacijskega stanja]]. Na podoben način se s [[fizika|klasično fiziko]] lahko predvidi zgradbo mnogih ionskih molekul. Za bolj zapletene spojine, na primer kovinske komplekse, valenčna teorija vezi odpove. Za takšne spojine so potrebni drugačni pristopi, ki temeljijo na principih kvantne kemije, npr. na teoriji molekularnih orbital. === Kemijska reakcija === {{Glavni|Kemijska reakcija}} Kemijska reakcija je pojem, ki je povezan s spremembo kemične snovi zaradi vzajemnega vpliva druge snovi ali ene od oblik [[energija|energije]]. Kemijska reakcija je lahko naravna ali umetna, izvedena v [[laboratorij]]u v laboratorijski posodi. Rezultat kemijske reakcije je lahko nastanek nove molekule, razpad molekule na dve ali več manjših molekul ali prerazporeditev atomov znotraj iste molekule ali med molekulami. V kemijski reakciji pride običajno do pretrganja starih in tvorbe novih kemijskih vezi. Najpogostejše reakcije so npr. [[oksidacija]], [[redukcija]], [[disociacija]], [[nevtralizacija]] itd. Kemijsko reakcijo lahko simbolično prikažemo s [[kemijska enačba|kemijsko enačbo]]. V nejedrskih reakcijah mora biti število atomov vseh elementov na obeh straneh enačbe enako. V jedrskih reakcijah mora biti enako tudi število subatomskih delcev, se pravi protonov, nevtronov in elektronov.<ref>[http://goldbook.iupac.org/C01034.html Chemical Reaction Equation]- IUPAC Goldbook</ref> Kemijska enačba, ki izpolnjuje navedene pogoje, je ''urejena''. Niz zaporednih osnovnih kemijskih reakcij, ki na koncu pripeljejo do reorganizacije kemjskih vezi, imenujemo [[reakcijski mehanizem]].<ref>{{navedi knjigo |author=March Jerry |year=1985 |title=Advanced Organic Chemistry reactions, mechanisms and structure.|url=https://archive.org/details/advancedorganicc0000jerr |edition=3 |publisher=New York: John Wiley & Sons, inc. |isbn=0-471-85472-7 |cobiss=18194688 |pages=}} </ref> Kemijska reakcija poteka v več zaporednih korakih, ki imajo različne hitrosti, vmesni produkti pa so različno obstojni. Z reakcijskim mehanizmom lahko razložimo [[kemijska kinetika|kinetiko]] reakcije in relativno sestavo reakcijske zmesi. Za določanje oziroma predvidevanje reakcijskih mehanizmov velja nekaj izkustvenih pravil, na primer [[Woodward-Hoffmannova pravila|Woodward-Hoffmannovih pravil]]. Bolj stroga definicija kemijske reakcije pravi, da je to proces, katerega rezultat je vzajemna pretvorba kemičnih snovi.<ref>Gold Book [http://goldbook.iupac.org/C01033.html Chemical Reaction] IUPAC Goldbook</ref> Po tej definiciji so reakcije lahko osnovne ali stopenjske, definicija pa zajema tudi vzajemne pretvorbe [[izomerija|konformacijskih izomerov]]. === Energija === {{Glavni|Energija}} [[Slika:1D normal modes (280 kB).gif|thumb|275px||Fononi: normalne oblike širjenja nihanj v kristalih. Amplitude nihanj so zaradi boljše preglednosti močno povečane.]] V kemiji je energija lastnost snovi, ki je posledica njene atomske oziroma molekularne zgradbe, v katero spadajo molekularna geometrija ter elektronska in kristalna struktura. Med [[kemijska sprememba|kemijsko spremembo]] pride do spremembe vsaj ene od teh struktur, zato pride tudi do spremembe energije snovi. Nekaj energije se lahko z [[reaktant]]ov prenese na okolico kot [[toplota]] ali [[svetloba]], tako da imajo [[produkt]]i reakcije manjšo energijo kot reaktanti. Takšne reakcije imenujemo [[eksotermna reakcija|eksotermne reakcije]]. Reakcije, pri katerih je končno stanje energije višje od začetnega, imenujemo [[endotermna reakcija|endotermne reakcije]]. Kemijska reakcija se ne more začeti, dokler reaktanti ne dosežejo nekega energetskega praga, ki ga imenujemo [[aktivacijska energija]]. Hitrost kemijske reakcije pri neki temperaturi T je z [[aktivacijska energija|aktivacijsko energijo]] E povezana z Boltzmanovim populacijskim faktorjem e^-E/kT, ki je verjetnost, da ima molekula pri dani temperaturi energijo, ki je večja ali enaka aktivacijski energiji E. Ta eksponentna odvisnost je znana kot [[Arrheniusova enačba]]. Aktivacijska energija, ki je potrebna za začetek reakcije, je lahko dovedena v obliki svetlobe, toplote, električne energije ali mehanske energije v obliki [[ultrazvok]]a.<ref>Reilly, Michael. (2007). [http://www.newscientisttech.com/article/dn11427 Mechanical force induces chemical reaction], NewScientist.com news service, Reilly</ref> Z energijo je povezan pojem [[prosta energija|proste energije]], v katero je vključena tudi [[entropija (klasična termodinamika)|entropija]], ki je zelo uporabna za napovedovanje izvedljivosti reakcije in določanje kemijskega ravnotežja. Reakcija je izvedljiva samo takrat, kadar je celotna sprememba [[Gibbsova prosta energija|Gibbsove proste energije]] negativna (ΔG≤0). Če je ΔG=0, pravimo, da je reakcija v ravnotežju. Možna energetska stanja elektronov, atomov in molekul so omejena in določena s pravili [[kvantna mehanika|kvantne mehanike]]. Za atome in molekule, ki so v višjih energetskih stanjih, pravimo, da so vzbujeni. Atomi in molekule v vzbujenih stanjih so praviloma bolj reaktivni, kar je še kako pomembno za začetek in potek kemijske reakcije. Od energije snovi in njene okolice je odvisna tudi [[faza snovi]]: če so medmolekularne sile takšne, da jih energija iz okolice ne more premagati, bo snov ostala v takšni fazi, v kakršni je. Primer: voda (H₂O) je pri sobni temperaturi tekoča, ker so njeno molekule povezane z dovolj močnimi [[vodikova vez|vodikovimi vezmi]].<ref>[http://www.chem4kids.com/files/matter_changes.html Changing States of Matter] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070428171905/http://www.chem4kids.com/files/matter_changes.html |date=2007-04-28 }} - Chemforkids.com</ref> Vodikov sulfid (H₂S), ki ima zelo podobno zgradbo molekule, je pri sobni temperaturi in standardnem pritisku plin, ker so interakcije med dipoli molekul šibke. Prenos energije z ene kemijske snovi na drugo je odvisen od velikosti [[kvant]]a energije, ki ga snov emitira. Prenos energije z ene snovi na drugo je običajno bolj enostaven zaradi [[fonon]]ov – kvantizirane vibracijske in rotacijske energije v sicer togi kristalni mreži. Fononi imajo mnogo manjšo energijo kot [[foton]]i, zato se med snovmi prenašajo laže kot fotoni in druge oblike energije elektronov. Primer: ultravijolično elektromagnetno sevanje se z ene snovi na drugo prenaša mnogo teže kot toplotna ali električna energija.<ref>IUPAC, »phonon«. Compendium of Chemical Terminology.</ref> Obstoj značilnih energetskih nivojev kemičnih snovi je uporaben za njihovo identifikacijo z analizo spektralnih črt, ki jo imenujemo [[spektralna analiza]]. V kemiji se najpogosteje uporabljajo infrardeča (IR) in mikrovalovna (MV) spektroskopija, [[jedrska magnetna resonanca]] (JMR) in elektronska spinska resonanca (ESR). Spektroskopija je uporabna tudi za ugotavljanje kemične sestave oddaljenih objektov, na primer [[zvezda|zvezd]] in [[galaksija|galaksij]]. [[Slika:Emission spectrum-Fe.png|none|frame|Emisijski spekter železa.]] === Kemijski zakoni === {{Glavni|Kemijski zakon}} Kemijske reakcije se podrejajo določenim zakonom, med katerimi so najpomembnejši * [[Avogadrov zakon]] (1811), ki pravi, da enaki volumni [[idealni plin|idealnih plinov]] pri enaki temperaturi in pritisku vsebujejo enako število delcev. * [[Absorpcijski zakon|Beer-Lambertov zakon]], ki povezuje absorpcijo svetlobe z lastnostmi snovi, skozi katero potuje. * [[Boylov zakon]] (1662) - zveza med pritiskom in volumnom idealnega plina. * [[Charlesov zakon]] (1787) - zveza med temperaturo in volumnom idealnega plina. * [[Gay-Lussacov zakon]] (1809)- zveza med temperaturo in pritiskom idealnega plina. * [[Fickov zakon]] o [[difuzija|difuziji]]. * [[Henryjev zakon]] (1803), ki govori o [[parcialni tlak|parcialnih tlakih]] in [[topnost]]i plinov. * [[Hessov zakon]], ki pravi, da sprememba energije v kateremkoli fizikalnem ali kemijskem procesu ni odvisna od poti, po kateri proces poteka, ampak samo od začetnega in končnega stanja. * [[Zakon o ohranitvi energije]], ki je pripeljal do pomembnih pojmov [[kemijsko ravnotežje|kemijskega ravnotežja]], [[termodinamika|termodinamike]] in kemijske kinetike. * [[Zakon o ohranitvi mase]]; sodobna [[fizika]] trdi, da je masa pravzaprav konservirana energija in da sta masa in energija med seboj povezani. * [[Zakon o stalnih razmerjih]]. * [[Zakon o mnogokratnih razmerjih]]. * [[Raoultov zakon]] o [[parni tlak|parnih tlakih]] [[raztopina|idealnih raztopin]]. == Poddiscipline == Kemija je zaradi večje razdeljena na več logičnih poddisciplin. Nekatere poddiscipline se prekrivajo in dopolnujejo, večina pa se še naprej deli na množico specializiranih področij kemije.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.thecanadianencyclopedia.com/index.cfm?PgNm=TCE&Params=A1ARTA0001555 |title=The Canadian Encyclopedia: Chemistry Subdisciplines |accessdate=2009-03-28 |archive-date=2010-07-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100716090843/http://www.thecanadianencyclopedia.com/index.cfm?PgNm=TCE&Params=A1ARTA0001555 |url-status=dead }}</ref> * [[Analizna kemija]] z analiziranjem vzorcev snovi ugotavlja njeno kemično sestavo in zgradbo. * [[Anorganska kemija]] preučuje lastnosti in reakcije anorganskih spojin. Na mnogih področjih, predvsem na področju organskih kovinskih spojin, se kljub navidezni nezdružljivosti prekriva tudi z organsko kemijo. * [[Biokemija]] preučuje kemikalije, kemijske reakcije in interakcije, ki se dogajajo v živih organizmih. Biokemija je tesno povezana z organsko in medicinsko kemijo, nevrokemijo ter molekularno biologijo in genetiko. * [[Fizikalna kemija]] preučuje fizikalne in druge temeljne osnove kemijskih sistemov in procesov, predvsem področje energije in dinamike teh procesov. Najpomembnejša področja fizikalne kemije so [[termodinamika|kemijska termodinamika]], [[kemijska kinetika]], [[elektrokemija]], [[statistična mehanika]] in [[spektroskopija]]. Fizikalna kemija se v mnogočem prekriva z [[molekularna fizika|molekularno fiziko]]. Povezana je s kvantno in teoretično kemijo, razlikuje pa se od [[kemijska fizika|kemijske fizike]]. * [[Jedrska kemija]] preučuje nastajanje atomskih jeder iz subatomskih delcev. Obsežno področje jedrske kemije je jedrska transmutacija, ki preučuje pretvarjanje kemijskih elementov in njihovih izotopov v druge elemente, do katerega pride med jedrskimi reakcijami. * [[Veda o materialih|Kemija materialov]] se ukvarja s pripravo, karakteriziranjem in razumevanjem snovi in preučevanjem njene uporabnosti. * [[Nevrokemija]] preučuje snovi, ki so povezane z živčnim sistemom, med katere spadajo transmiterji, peptidi, proteini, lipidi, sladkorji in nukleinske kisline, njihove vzajemne vplive in pravila, ki veljajo za vzpostavljanje, vzdrževanje in prilagajanje živčnega sistema. * [[Organska kemija]] preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcijske mehanizme in reakcije organskih spojin. Organske spojine so vse spojine, katerih osnova je skelet ogljikovih atomov. * [[Teoretična kemija]] preučuje kemijo s temeljnim teoretičnim sklepanjem, običajno v okviru [[matematika|matematike]] in [[fizika|fizike]]. Področje, ki se ukvarja s kvantno mehaniko, se imenuje [[kvantna kemija]]. Teoretična kemija se je zelo razvila po drugi svetovni vojni, predvsem zaradi naglega razvoja računalnikov in računalniških programov. Teoretična kemija se na teoretičnem in eksperimentalnem področju prekriva s fiziko kondenzirane snovi in molekularno fiziko. == Viri in opombe == {{seznam referenc|2}} == Glej tudi == * [[Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo]] (IUPAC) * [[periodni sistem elementov]] * [[seznam kemijskih spojin]] * [[seznam kemijskih vsebin]] * [[seznam kemikov]] * [[seznam slovenskih kemikov]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|kemija|Kemija}} * [http://www.kemija.org Slovenski kemijski portal Kemija.org] * [http://www.iupac.org Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (IUPAC)] {{ikona en}} {{Področja kemije}} {{Naravoslovne znanosti}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Naravoslovje]] [[Kategorija:Kemija|*]] {{normativna kontrola}} bvatlssly3dcse742rxu4zg1c6fpg20 6685452 6685450 2026-06-05T08:30:50Z Yerpo 8417 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-33387-69|~2026-33387-69]] ([[User talk:~2026-33387-69|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]] 6679560 wikitext text/x-wiki [[Slika:David - Portrait of Monsieur Lavoisier (cropped).jpg|thumb|right|250px|Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije«]] '''Kemija''' (koptsko/egipčansko kēme - ''(črna) zemlja'', [[grščina|grško]] {{jezik-el2|χημεία}}: himia - ''umetnost (predelave) [[Kovina|kovin]]'', [[arabščina|arabsko]] الخيمياء: al-kīmiyá - ''umetnost pretvarjanja'') je [[znanost]], ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med [[Kemijska reakcija|kemijskimi reakcijami]]. Kemija je tudi fizikalna znanost, ki preučuje zgradbo [[atom]]ov, [[Molekula|molekul]], [[kristal]]ov in drugih oblik snovi in energetske spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami. Sodobna kemija se je razvila iz [[alkimija|alkimije]] po »kemijski revoluciji« leta [[1773]]. Kemija se je sčasoma razdelila na več disciplin, ki jih ni mogoče natančno razmejiti. Mednje spadajo [[anorganska kemija]], ki preučuje snovi neorganskega izvora, [[organska kemija]], ki preučuje organske snovi (kemijo [[ogljik]]a), [[biokemija]], ki preučuje snovi v živih organizmih, [[fizikalna kemija]], ki preučuje predvsem energetske spremembe ter [[analizna kemija]], ki ugotavlja sestavo in zgradbo neznanih vzorcev. V zadnjih letih so se pojavile tudi zelo specializirane poddiscipline, na primer [[nevrokemija]], ki preučuje kemijo [[živčni sistem|živčnega sistema]] [[živali]] (predvsem [[človek]]a). == Uvod == Kemija je [[znanost]], ki preučuje vzajemno delovanje kemičnih spojin,<ref>{{Navedi splet |url=http://chemweb.ucc.ie/what_is_chemistry.htm |title=What is Chemistry? |accessdate=2009-03-18 |archive-date=2018-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181003061822/http://chemweb.ucc.ie/what_is_chemistry.htm |url-status=dead }}</ref> ki so sestavljene iz [[atom]]ov, ti pa iz subatomskih delcev: [[proton]]ov, [[elektron]]ov in [[nevtron]]ov.<ref>[http://www.visionlearning.com/library/module_viewer.php?mid=49 Matter: Atoms from Democritus to Dalton] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070228203304/http://www.visionlearning.com/library/module_viewer.php?mid=49 |date=2007-02-28 }} by Anthony Carpi, Ph.D.</ref> Atomi se spajajo in tvorijo [[molekula|molekule]] in [[kristal]]e. Kemijo pogosto imenujemo »osrednja« znanost, ker povezuje druge naravoslovne znanosti, na primer [[astronomija|astronomijo]], [[fizika|fiziko]], [[ekologija|ekologijo]], [[biologija|biologijo]] in [[geologija|geologijo]].<ref>Theodore L. Brown, H. Eugene Lemay, Bruce Edward Bursten, H. Lemay. ''Chemistry: The Central Science''. Prentice Hall; 8. izdaja (1999). ISBN 0-13-010310-1. str. 3-4.</ref><ref>Carsten Reinhardt. ''Chemical Sciences in the 20th Century: Bridging Boundaries''. Wiley-VCH, 2001. ISBN 3-527-30271-9. str. 1-2.</ref> Razvoj kemije sega daleč v [[zgodovina|zgodovino]], v čas pred začetkom [[alkimija|alkimije]], ki se je več stoletij prakticirala v različnih delih sveta, predvsem na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]].<ref>{{Navedi splet |url=http://etext.lib.virginia.edu/cgi-local/DHI/dhi.cgi?id=dv1-04 |title=Dictionary of the History of Ideas: Alchemy |accessdate=2009-03-18 |archive-date=2008-03-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080310214753/http://etext.lib.virginia.edu/cgi-local/DHI/dhi.cgi?id=dv1-04 |url-status=dead }}</ref> Prvi kemiki so bili verjetno [[Stari Egipt|Egipčani]], ki so že pred 4000 leti uporabljali kozmetične preparate, ki so bili produkt kemijske sinteze.<ref>[http://www.newscientist.com/article/mg16121734.300-first-chemists.html First chemists], February 13, 1999, New Scientist</ref> Do leta 1000 pr. n. št. so stare civilizacije znale pridobivati [[kovina|kovine]] z [[ruda|rud]] in izdelovati [[keramika|keramiko]], [[glazura|glazure]], [[steklo]], [[barvilo|barvila]] in [[pigment]]e. Poznale so tudi [[fermentacija (biokemija)|fermentacijo]] [[vino|vina]] in [[pivo|piva]], [[usnje|strojenje usnja]], [[tkanina|barvanje tkanin]] in [[milo|kuhanje mila]]. Stvari, ki nas obdajajo, so takšne zaradi lastnosti snovi, iz katerih so zgrajene: [[jeklo]] je [[trdota|trše]] od [[železo|železa]], ker so v njem atomi povezani v bolj togo kristalno strukturo, les se vname, ker se nad neko temperaturo spontano veže s [[kisik]]om iz [[zrak]]a in tako naprej. Kemične spojine se delijo glede na njihovo zgradbo, agregatno stanje in kemijsko sestavo. Z ugotavljanjem sestave in zgradbe snovi se ukvarja analizna kemija. Pretvorbo snovi v eno ali več drugih snovi imenujemo [[kemijska reakcija]]<ref>IUPAC Gold Book [http://www.iupac.org/goldbook/C01033.pdf Definition] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090930144312/http://www.iupac.org/goldbook/C01033.pdf |date=2009-09-30 }}</ref>, ki jo zapišemo s simboli v [[kemijska enačba|kemijski enačbi]]. Število atomov vseh elementov na levi in desni strani enačbe je zaradi [[zakon o ohranitvi mase|zakona o ohranitvi mase]]. Kemijsko reakcijo običajno spremljajo tudi energetske spremembe, na primer oddajenje in sprejemanje [[toplota|toplote]], ki se podrejajo nekim osnovnim pravilom – kemijskim zakonom. Kemija je učni predmet na vseh osnovnih in srednjih šolah. Na teh nivojih se poučuje tako imenovana splošna kemija, ki zajema osnovne pojme kemije in spoznavanje orodij in veščin, ki so potrebne za začetek študija kemije na univerzitetnem nivoju. Na najvišjem nivoju se s kemijo ukvarjajo znanstveniki – kemiki, ki so običajno specialisti za eno ali več poddisciplin.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.calmis.ca.gov/file/occguide/CHEMIST.HTM |title=California Occupational Guide Number 22: Chemists |accessdate=2009-03-18 |archive-date=2011-06-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110610111332/http://www.calmis.ca.gov/file/occguide/CHEMIST.HTM |url-status=dead }}</ref> == Zgodovina == Kemija se je začela verjetno z opazovanjem gorenja, ki je pripeljalo do odkritja [[keramika|keramike]], [[steklo|stekla]] in [[metalurgija|metalurgije]] – veščine pridobivanja [[kovina|kovin]] iz [[ruda|rud]]. Zaradi pomanjkljivega znanja je ogenj postal tista mistična sila, ki je pretvarjala snov v drugo snov (gorenje lesa, izparevanje vode) in istočasno dajala [[toplota|toploto]] in [[svetloba|svetlobo]]. Filozofski poskusi, da bi pojasnili, zakaj imajo različne snovi različne lastnosti (barvo, gostoto, vonj...), zakaj obstajajo v treh agregatih stanjih (trdno, tekoče in plinasto) in pri enakih pogojih reagirajo različno, so pripeljali do prvih teorij. Po prvih razlagah so svet sestavljali štirje glavni elementi: [[voda]], [[ogenj]], [[prst (pedologija)|zemlja]] in [[zrak]]. [[Stari Grki|Grška]] [[atomizem|atomista]] [[Demokrit]] (470-400 pr. n. št.) in [[Levkip]] (prva polovica 5. stoletja pr. n. št.) sta bila prva, ki sta trdila, da so snovi sestavljene iz majhnih nedeljivih delcev – [[atom]]ov. Zaradi pomanjkanja znanstvenih dokazov je bilo njuno teorijo o obstoju atomov zelo lahko ovreči. Teorija o štirih elementih se je še dolgo obdržala, verjetno tudi zato, ker jo je zagovarjal [[Aristotel]] (384 — 322 pr. n. št.). Aristotel je obstoječim štirim elementom dodal še petega – [[eter (fizika)|eter]] – ki je predstavljal božansko silo. Takšno učenje je kasneje sprejela tudi [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkev]]. Grški atomizem je v delu ''De Rerum Natura'' (O naravi stvari)<ref>{{navedi splet |last=Lucretius |title=de Rerum Natura (On the Nature of Things) |work=The Internet Classics Archive |publisher=Massachusetts Institute of Technology |origyear=50 BCE |url=http://classics.mit.edu/Carus/nature_things.html |accessdate=2007-01-09 |archive-date=2011-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110629083541/http://classics.mit.edu/Carus/nature_things.html |url-status=dead }}</ref> leta 50 pr. n. št. napisal [[Stari Rimljani|rimski]] [[filozof]] [[Tit Lukrecij Kar]].<ref>{{navedi splet |last=Simpson |first=David |title=Lucretius (c. 99 - c. 55 BCE) |work=The Internet History of Philosophy |date=29 June 2005 |url=http://www.iep.utm.edu/l/lucretiu.htm |accessdate= 2007-01-09}} </ref> [[Slika:Ca' Rezzonico - Gli alchimisti 1757 - Pietro Longhi.jpg|thumb|left|200px|''Alchymisté'', slika Pietra Longhija (1702-1785)]] Pohlep po [[zlato|zlatu]] je pripeljal do postopkov za njegovo rafiniranje. Zaradi pomanjkljivega znanja so bili ljudje prepričani, da je rafiniranje pretvarjanje snovi in ne povečevanje njene čistoče. Mnogi učenjaki tistega časa so bili zato prepričani, da obstaja način, s katerim bi cenene kovine pretvorili v plemenite. Rodila se je [[alkimija]] in iskanje ''kamna modrosti'', za katerega so menili, da takšno pretvorbo opravi s preprostim dotikom.<ref>[http://www.chemheritage.org/explore/ancients-time.html Alchemy Timeline] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100620174035/https://chemheritage.org/explore/ancients-time.html |date=2010-06-20 }} - Chemical Heritage Society</ref> Večino takrat znanih metod rafiniranja je v svojem delu ''Naturalis Historia'' (Prirodopis) opisal [[Plinij Starejši]]. Mnogi poznavalci trdijo, da so bili prvi kemiki [[Arabci]] in [[Perzijci]], ki so v kemijo vpeljali natančno opazovanje in nadziranje eksperimentov ter odkrili mnogo kemičnih spojin.<ref name="Will">Will Durant (1980), ''The Age of Faith (The Story of Civilization, Volume 4)'', p. 162-186, Simon & Schuster, ISBN 0-671-01200-2</ref> Najvplivnejši islamski kemiki so bili Džabir ibn Hajjan (721-815), v Evropi znan kot Geber,<ref>Derewenda, Zygmunt S. (2007), »On wine, chirality and crystallography«, Acta Crystallographica Section A: Foundations of Crystallography 64: 246–258 [247]</ref> al-Kindi (umrl 873), al-Razi (umrl 925) in al-Biruni (umrl 1048).<ref>Dr. K. Ajram (1992), ''Miracle of Islamic Science'', Appendix B, Knowledge House Publishers, ISBN 0-911119-43-4.</ref> Geberjeva dela so postala v [[Evropa|Evropi]] znana v 14. stoletju, ko jih je v [[latinščina|latinščino]] prevedel španski kemik psevdo-Geber. Na področju metalurgije so bili v tistem času zelo pomembni [[Indijci|indijski]] alkimisti in metalurgi.<ref name=Will/> V Evropi se je kemija začela razvijati v zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]] po več [[epidemija]]h [[kuga|kuge]]. Ljudje so začeli iskati [[zdravilo|zdravila]] zanjo in verjeli v obstoj ''eliksirja življenja'' oziroma ''eliksirja večne mladosti'', ki ga, tako kot [[kamen modrosti|kamna modrosti]], niso nikoli odkrili. Z alkimijo so se začeli intenzivno ukvarjali tudi [[zdravnik]]i, med katerimi je najbolj znan [[Paracelzij]] (1492-1541). Paracelzij je sicer verjel v teorijo štirih elementov (voda, ogenj, zrak in zemlja), vendar je kljub temu vpeljal novo idejo, da je ''kozmos'' sestavljen iz treh duhovnih snovi: [[živo srebro|živega srebra]], [[žveplo|žvepla]] in [[sol]]i. Te snovi niso bile enostavne snovi, kakor jih pojmujemo danes, pač pa principi, ki so dali predmetom notranje bistvo in zunanjo obliko. Živo srebro je predstavljalo pretvorbeni agens (taljivost in hlapnost), žveplo je predstavljalo povezovalni agens med snovjo in pretvorbo (gorljivost), sol pa je predstavljala agens strjevanja/uresničevanja (stalnost in negorljivost). Sistem, ki je za naše predstave zelo zapleten, najbolje ilustrira naslednji primer: ko kos lesa zgori, produkti gorenja odražajo njegovo sestavo: dim odraža živo srebro, plamen odraža žveplo, pepel pa odraža sol. Pod vplivom filozofov, med katerimi sta izstopala [[Francis Bacon]] (1561 – 1626) in [[René Descartes]] (1596-1650), ki so zahtevali v [[matematika|matematiki]] in drugih znanostih več točnosti in manj predsodkov do znanstvenih opazovanj, je prišlo do znanstvene revolucije, ki se je v kemiji začela z [[Robert Boyle|Robertom Boyleom]] (1627-1691) in njegovim zakonom o obnašanju plinov.<ref>[http://www.bbc.co.uk/history/historic_figures/boyle_robert.shtml BBC - History - Robert Boyle (1627 - 1691)]</ref> Sodobna kemija se je začela z [[Antoine Lavoisier|Lavoisierovim]] (1743-1794) odkritjem [[zakon o ohranitvi mase|zakona o ohranitvi mase]] leta 1783, [[Joseph Louis Proust|Proustovim]] (1754–1826) zakonom o stalnih masnih razmerjih (1799) in [[John Dalton|Daltonovo]] (1766-1844) atomsko teorijo, ki je nastala okrog leta 1800. Zakon o ohranitvi mase in teorija zgorevanja, ki je temeljila predvsem na Lavoisierovih delih, sta kemijo povsem preoblikovali. Lavoisierovi temeljni prispevki h kemiji so bili rezultat njegovih naporov, da rezultate poskusov uskladi s teorijo. Ugotovil je, da je [[gorenje (kemija)|gorenje]] [[kemijska reakcija|reakcija]] s [[kisik]]om, s čimer je ovrgel [[flogistonska teorija|flogistonsko teorijo]], vzporedno pa je razvil nov sistem [[kemijska nomenklatura|kemijske nomenklature]]. Arhaični in tehnični jezik kemije je prevedel v nekaj, kar so razumeli tudi manj izobraženi, s čimer se je zanimanje za kemijo močno povečalo. Zaradi teh dosežkov Lavoisier velja za očeta sodobne kemije.<ref>{{navedi knjigo|title = Affinity, that Elusive Dream: A Genealogy of the Chemical Revolution |url = https://archive.org/details/affinitythatelus00kimm_807 | author = Mi Gyung Kim | publisher = MIT Press | year = 2003 |page = [https://archive.org/details/affinitythatelus00kimm_807/page/n454 440]}}</ref> Naslednji velik korak v kemiji je naredil Wöhler, ki je odkril in dokazal, da se v laboratoriju lahko proizvedejo tudi snovi, ki so sicer naravni organski proizvodi.<ref>{{navedi knjigo | title = The Development of Modern Chemistry | url = https://archive.org/details/developmentofmod0000ihde | author = Ihde, Aaron John | publisher = Courier Dover Publications | year = 1984 | page = [https://archive.org/details/developmentofmod0000ihde/page/164 164]}}</ref> Odkrivanje kemičnih elementov, ki je staro toliko kot alkimija, je doseglo svoj višek s periodnim sistemom elementov [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev|Dimitrija Mendelejeva]] (1834-1907)<ref>[http://chemistry.about.com/library/weekly/aa030303a.htm Timeline of Element Discovery] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090208130034/http://chemistry.about.com/library/weekly/aa030303a.htm |date=2009-02-08 }} About.com</ref> in s kasnejšim odkritjem nekaterih sintetičnih elementov. == Nastanek imena == [[Slika:Ogdoada EX.jpg|thumb|200px|Štirje pari ogdoade z bogovoma Ptahom (v zgornji vrsti) in Totom (v spodnji vrsti)]] Beseda kemija se je uporabljala že v zgodnjem obdobju [[Alkimija|alkimije]], psevdoznanosti, ki je obsegala elemente kemije, [[metalurgija|metalurgije]], [[filozofija|filozofije]], [[astrologija|astrologije]], [[misticizem|misticizma]] in [[medicina|medicine]]. Med manj poučenimi prevleduje mnenje, da je bil njen glavni namen odkriti postopek pretvarjanja [[svinec|svinca]] in manj plemenitih kovin v [[zlato]].<ref>[http://www.alchemylab.com/history_of_alchemy.htm Alchemy Lab: History of Alchemy]</ref> Poreklo besede alkimija je še vedno predmet razprav. Besedo se da zanesljivo slediti do [[Stari Grki|Starih Grkov]], nekateri poznavalci pa trdijo, da izhaja iz [[Egipt]]a. Beseda alkimija naj bi nastala iz besede ''Hemi'' ali ''Kimi'', ki je staroegipčansko ime [[Egipt]]a.<ref>Science and Civilisation in China, by Joseph Needham, page 47. Published by Cambridge University Press, 1980. ISBN 0-521-08573-X, 9780521085731</ref><ref>Personal Alchemy: The Art of Transforming the Negative into the Positive, by Mary McCarthy. Page 2</ref><ref>The past, present, and future of chemometrics worldwide: some etymological, linguistic, and bibliometric investigations. R. Kiralj and Ma´rcia M. C. Ferreira. Laborato´ rio de Quimiometria Teo´ rica e Aplicada, Instituto de Quı´mica, Universidade Estadual de Campinas, Campinas 13083-970, SP, Brazil. Journal of Chemometrics 2006; 20: 247–272</ref> Besedo so si kasneje sposodili Stari Grki, od njih pa [[Arabci]], ki so v [[7. stoletje|7. stoletju]] osvojili [[Aleksandrija|Aleksandrijo]]. Arabci so ji dodali predpono ''al-'', tako da je nastala beseda الكيمياء - ''al-kīmiyā'', iz nje pa [[Francoščina|starofrancoska]] beseda ''alkemie''. Alkimijo lahko v grobem razdelimo na naslednja obdobja: * '''Egipčanska alkimija''' (3.000 pr. n. št. – [[400 pr. n. št.]]) formulira prve osnovne teorije, na primer ''ogdoado'' (iz [[grščina|grškega]] ''ογδοάς'' – ''osemkraten''). Ogdoada so bili štirje mešani pari ženskih in moških božanstev, ki so predstavljali ženski in moški aspekt enega od štirih konceptov: prvobitne vode (Naunet in Nu), zraka ali nevidnosti (Amunet in Amun), teme (Kauket in Kuk) in večnosti ali neskončega prostora (Hauhet in Huh). * '''Grška alkimija''' ([[332 pr. n. št.]] – [[642]]); Egipt osvoji [[Aleksander Veliki]] in ustanovi Aleksandrijo z največjo [[aleksandrijska knjižnica|knjižnico]] na svetu, ki postane zbirališče modrecev in učenjakov. * '''Arabska alkimija''' ([[642]] - [[1200]]); Aleksandrijo osvojijo Arabci; najpomembnejši kemik je Džabir. * '''Evropska alkimija''' ([[1300]] do danes); na arabski alkimiji začne graditi Psevdo-Geber. * '''Kemija''' ([[1661]]): [[Robert Boyle|Boyle]] objavi klasičen kemijski tekst ''Skeptični kemik'' (''Sceptical Chymist''). * '''Kemija''' ([[1789]]): [[Antoine Lavoisier|Lavoisier]] objavi ''Osnove kemije'' (''Traité élémentaire de chimie''). * '''Kemija''' ([[1803]]): [[John Dalton|Dalton]] objavi svojo ''Atomsko teorijo'' (''Atomic Theory''). Alkimisti so sami sebe imenovali ''kemik'', z besedo ''alkimija'' pa so imenovali »umetnost, ki so jo gojili«. == Definicije == Definicije kemije so se v preteklosti večkrat spremenile, predvsem zaradi novih odkritij in novih teorij, ki so nastale na osnovi teh odkritij. Nekateri znani kemiki so uporabljali naslednje definicije kemije: * '''Alkimija''' ([[330]]) – preučevanje sestave voda, nastajanja, rasti, združevanja, ločevanja, izhajanja duha iz teles in vezanje duha v telesa (Zosimos iz Panopolisa).<ref>Strathern, P. (2000). ''Mendeleyev’s Dream – the Quest for the Elements.'' New York: Berkley Books.</ref> * '''Kimija''' ([[1661]]) - preučevanje snovnih načel sestavljenih teles ([[Robert Boyle|Boyle]]).<ref>{{navedi knjigo| last=Boyle | first = Robert |title=The Sceptical Chymist|location=New York | publisher=Dover Publications, Inc. (reprint)|year=1661|isbn=0486428257}}</ref> * '''Kimija''' ([[1663]]) – znanstvena umetnost, s katero se lahko telesa raztopi, izvleče iz njih različne snovi, jih ponovno združi in poveča njihovo popolnost (Glaser).<ref>{{navedi knjigo| last=Glaser | first = Christopher |title=Traite de la chymie| url=https://archive.org/details/traitedelachymi00glasgoog |location=Paris | year=1663}} as found in: {{navedi knjigo | last = Kim | first = Mi Gyung | title = Affinity, That Elusive Dream - A Genealogy of the Chemical Revolution | url = https://archive.org/details/affinitythatelus0000kimm | publisher = The MIT Press | year = 2003 | isbn = 0-262-11273-6}}</ref> * '''Kemija''' ([[1730]]) – umetnost razstavljanja zmesi, spojin in agregatnih teles v njihove principe in sestavljanje takšnih teles iz njihovih principov (Stahl).<ref>{{navedi knjigo| last=Stahl | first = George, E. |title=Philosophical Principles of Universal Chemistry| url=https://archive.org/details/philosophicalpr00shawgoog |location=London | year=1730}}</ref> * '''Kemija''' ([[1837]]) – znanost, ki preučuje zakone in učinke molekularnih sil (Dumas).<ref>Dumas, J. B. (1837). 'Affinite' (lecture notes), vii, pg 4. “Statique chimique”, Paris: Academie des Sciences</ref> * '''Kemija''' ([[1947]]) – znanost, ki preučuje snovi, njihovo zgradbo, lastnosti in reakcije, ki jih spremenijo v druge snovi ([[Linus Carl Pauling|Pauling]]).<ref>{{navedi knjigo | last = Pauling | first = Linus | title = General Chemistry | url = https://archive.org/details/generalchemistry00paul_0 | publisher = Dover Publications, Inc. | year = 1947 | isbn = 0486656225}}</ref> * '''Kemija''' ([[1998]]) – preučevanje snovi in njenih sprememb (Chang).<ref>{{navedi knjigo|author=Chang, Raymond |title=Chemistry, 6th Ed.|url=https://archive.org/details/chemistry0006chan |location=New York | publisher=McGraw Hill|year=1998|isbn=0-07-115221-0}}</ref> == Osnovni pojmi == Za razumevanje kemije je treba poznati vsaj nekaj osnovnih pojmov.<ref>[http://antoine.frostburg.edu/chem/senese/101/matter/ General Chemistry Online - Companion Notes: Matter]</ref> === Atom === {{glavni|Atom}} [[Slika:Helium atom QM.svg|thumb|200px|left|Atom helija v osnovnem stanju.]] Atom je osnovna gradbena enota [[kemični element|kemičnega elementa]]. Atom je skupek snovi, sestavljene iz [[Atomsko jedro|atomskega jedra]], ki vsebuje pozitivno naelektrene [[proton]]e in [[nevtron]]e, ki so brez naboja, ter negativno naelektrenih [[elektron|ov]] v elektronskem oblakau, ki vzpostavlja ravnotežje pozitivno nabitemu jedru. Atom je električno nevtralen in je nosilec nekaterih kemičnih lastnosti elementa, na primer [[elektronegativnost]]i, [[ionizacijski potencial|ionizacijskega potenciala]], [[Oksidacijsko stanje|oksidacijskih stanj]], [[koordinacijsko število|koordinacijskega števila]] in vrste [[Kemijska vez|kemijskih vezi]], na primer [[Kovinska vez|kovinske]], [[Ionska vez|ionske]] in [[Kovalentna vez|kovalentne vezi]]. === Element === {{Glavni|Kemični element}} Je čista snov, ki jo s kemijsko reakcijo ne moremo razgraditi na enostavnejše snovi. Vseh elementov je 116, od tega je 92 naravnih, ostali pa so umetno pridobljeni. Kemični element ali prvina je določen s številom protonov v jedru njegovega atoma. To število imenujemo [[atomsko število]] elementa. Primer: vsi atomi s šestimi protoni v jedru so atomi kemičnega elementa [[ogljik]]a, vsi atomi z 92 protoni v jedru pa so atomi elementa [[uran]]a. Nekateri elementi imajo [[izotop]]e, ki se med seboj razlikujejo po številu nevtronov. Najbolj prikladen pregled kemičnih elementov je [[periodni sistem elementov]], v katerem so elementi razvrščeni po naraščajočih atomskih številih. Elementi so razporejeni v kolone (skupine) in vrstice (periode), odviso od tega, ali imajo podobne kemične lastnosti ali sledijo nekaterim trendom lastnosti, na primer [[atomski polmer|atomskega polmera]], elektronegativnosti itd. Elementi so lahko razvrščeni tudi drugače, na primer po abecedi, simbolih, atomskem številu itd. === Spojina === {{Glavni|Spojina}} Spojina je snov, ki je sestavljena iz natančno določenega razmerja najmanj dveh kemičnih elementov. Elementi in njihovo razmerje določajo njeno sestavo, notranjo organizacijo atomov in njene kemične lastnosti. [[Voda]], na primer, je spojina, ki vsebuje [[vodik]] in [[kisik]] v razmerju 2:1. Kisikov atom je vezan med obema vodikovima atomoma, kót med njimi pa meri 104,5°. Spojine nastanejo in se spreminjajo s [[Kemijska reakcija|kemičnimi reakcijami]]. === Snov === Kemična snov je vrsta snovi, ki ima točno določeno sestavo ter fizikalne in kemične lastnosti.<ref>{{navedi knjigo| title = General Chemistry | url = https://archive.org/details/isbn_9780536401694 | author = Hill, J.W.| author2=Petrucci, R.H.| author3=McCreary, T.W.| author4=Perry, S.S. | edition = 4th | publisher = Pearson Prentice Hall | location = Upper Saddle River, NJ | year = 2005 | page = 37}}</ref> [[Zmes]] snovi, elementov in spojin v strogem pomenu besede torej ni kemična snov. Večina homogenih snovi, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju, na primer [[zrak]], [[voda|morska voda]] in [[zlitina|zlitine]], so pravzaprav zmesi. Kritičen del kemijskega jezika je poimenovanje snovi – [[kemijska nomenklatura]]. V preteklosti je mnogo snovi dobilo ime po svojem odkritelju, kar je pogosto pripeljalo do zmede in težav. Današnji standardizirani sistem poimenovanja, ki ga je zasnovala [[IUPAC]], omogoča nedvoumno poimenovanje katere koli snovi iz milijonske množice znanih snovi. [[Organska spojina|Organske spojine]] se poimenujejo skladno z [[Nomenklatura organske kemije IUPAC|nomenklaturo organske kemije]],<ref>[http://www.acdlabs.com/iupac/nomenclature/ IUPAC Nomenclature of Organic Chemistry]</ref> [[anorganska spojina|anorganske spojine]] pa skladno z [[Nomenklatura anorganske kemije IUPAC|nomenklaturo anorganske kemije]].<ref>IUPAC Provisional Recommendations for the Nomenclature of Inorganic Chemistry (2004) [http://www.iupac.org/reports/provisional/abstract04/connelly_310804.html]</ref> CAS (Chemical Abstracts Service), oddelek Združenja ameriških kemikov (American Chemical Society), je ločeno od IUPAC razvil svoj sistem označevanja, v katerem ima vsaka kemična snov svojo karakteristično registracijsko številko, imenovano [[CAS registracijska številka]]. === Molekula === {{Glavni|Molekula}} [[Slika:TaxolTotalSynthesis.png|350px||thumb|Strukturna formula kemične snovi prikazuje kemijske vezi in relativni položaj atomov v molekuli. Na sliki je prikazana struktura Paclitaxela, miotičnega inhibitorja, ki se uporablja v kemoterapiji. Njegovo sistematično ime je zelo zapleteno: (2α,4α,5β,7β,10β,13α)-4,10-bis(acetiloksi)-13-{[(2R,3S)-3-(benzoilamino)-2-hidroksi-3-fenilpropanoil]oksi}-1,7-dihidroksi-9-okso-5,20-epoksitaks-11-en-2-il benzoat. Njegova CAS registracijska številka je mnogo bolj enostavna: 33069-62-4.]] Molekula je najmanjši nedeljivi delec čiste kemične snovi, ki ima značilne kemične lastnosti, se pravi, da z drugimi kemičnimi snovmi reagira z značilnimi kemičnimi reakcijami. Molekule so električno nevtralne. Za molekule s kovalentno vezjo to pomeni, da imajo vsi valenčni elektroni svoje pare, nevezni elektroni pa so parni. Ena od glavnih značilnosti molekule je njena geometrija, ki jo običajno imenujemo [[molekularna struktura]]. Strukture dvoatomnih, troatomnih ali štiriatomnih molekul so enostavne: linerane, kotne, piramidalne itd., stukture večatomnih molekul z več kot šestimi atomi (več elementov) pa so lahko ključnega pomena za njene kemične lastnosti. === Mol === {{Glavni|Mol (enota)}} Mol je količina kemične snovi, ki vsebuje toliko osnovnih enot (atomov, molekul ali ionov), kot jih vsebuje 0,012&nbsp;kg [[ogljik]]a ¹²C. Ogljik mora biti nevezan in v svojem osnovnem stanju.<ref>[http://www.bipm.org/en/si/base_units/ Official SI Unit definitions]</ref> To število osnovnih enot se imenuje [[Avogadrovo število]] in je določeno empirično. Njegova trenutno veljavna vrednost je 6,02214179(30)×10²³ mol⁻¹ ([[CODATA]], 2007). Mol je običajno absolutno število brez enote, ki se lahko uporablja za vse vrste osnovnih delcev, čeprav je praviloma omejeno na subatomske, atomske in molekularne strukture. Število molov snovi v enem [[liter|litru]] [[raztopina|raztopine]] je [[molarnost]]. Molarnost je osnovna enota za izražanje koncentracije raztopin v [[Fizikalna kemija|fizikalni kemiji]]. === Ioni in soli === {{Glavni|Ion}} Ion je delec, ki nastane, če atom ali molekula izgubi ali dobi enega ali več elektronov. Pozitivno nabiti ioni, na primer Na⁺, so [[kation]]i, negativno nabiti ioni, na prmer Cl^-, pa [[anion]]i. Ioni lahko tvorijo [[kristalna rešetka|kristalno rešetko]] nevtralnih soli, na primer [[Natrijev klorid|natrijevega klorida]] (NaCl). Dvo ali večatomni ioni, na primer OH^- in PO₄^3- v kislo-bazičnih reakcijah ne razpadejo. Ione v plinski fazi imenujemo [[plazma (fizika)|plazma]]. === Kislost in bazičnost === {{Glavni|Kislina}} Kemične snovi se pogosto lahko razvrstijo na [[kislina|kisline]] in [[baza (kemija)|baze]]. Razvrstitev temelji na kemijskih reakcijah, v katerih pride med kemičnimi spojinami do izmenjave protonov (H⁺). Ameriški kemik [[Gilbert Newton Lewis]] je pojma kislina in baza razširil, tako da tovrstne reakcije niso več omejene samo na vodne raztopine. V njegovem konceptu je pri teh reakcijah ključna izmenjava naboja.<ref>http://www.apsidium.com/theory/lewis_acid.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080527132328/http://www.apsidium.com/theory/lewis_acid.htm |date=2008-05-27 }} Lewis concept of acids</ref> Za razvrščanje snovi v kisline in baze obstaja še nekaj drugih kriterijev.<ref>http://www.bbc.co.uk/dna/h2g2/A708257 History of Acidity</ref> === Faza === {{Glavni|Faza snovi}} [[Slika:Phase-diag2.svg|thumb|250px|left|Značilen fazni diagram čiste kemične spojine.]] Faza snovi je definirana kot vsak homogen, fizično ločen del sistema, ki je od drugih delov sistema ločen z mejno površino – [[fazna meja|fazno mejo]].<ref>Glasstone, Samuel: Textbook of Physical Chemistry, 2. izdaja, 14. ponatis, Naučna knjiga, Beograd 1967</ref> Faze so npr. led, voda in vodna para, ki so ločene z jasnimi faznimi mejami - mejnimi ploskvami ledu in gladino vode. Faza snovi je torej definirana kot niz stanj kemičnega sistema, ki ima pri nekih pogojih, na primer pritisku in temperaturi, podobne lastnosti. Za fazo značilne fizikalne lastnosti so npr. [[kristal|kristalna zgradba]], [[gostota]] in [[lomni količnik]]. Prehod iz ene faze v drugo se imenuje [[fazni prehod]] ali fazna sprememba. Fazni prehod je pogojen z izmenjavo energije, ki je potrebna za prestrukturiranje sistema. Za fazno spremembo je značilna nezvezna sprememba ene ali več fizikalnih lastnosti, npr. [[specifična toplota|specifične toplote]]. Faze je včasih težko razločiti, ker prehod med njimi ni diskreten, ampak zvezen. V takšnih primerih govorimo o [[nadkritično stanje snovi|nadkritičnem stanju snovi]]. [[Termodinamika|Termodinamsko stanje]], opredeljeno s temperaturo in pritiskom, pri katerem tri faze soobstajajo v termodinamskem ravnovesju, imenujemo [[trojna točka]]. Trojna točka vode, v kateri soobstajajo vodna para, tekoča voda in led, je pri temperaturi 273,16 K (0,01&nbsp;°C) in tlaku 611,73 Pa (približno 0,6 % normalnega zračnega tlaka). Najpogostejši primeri faz so trdno, tekoče in plinasto agregatno stanje iste snovi, mnoge snovi pa imajo tudi več trdnih faz. Takšno je npr. [[železo]], ki ima pri različnih temperaturah in pritiskih različne kristalne strukture: α, β, γ in δ-železo. Manj znane faze so [[plazma (fizika)|plazma]], [[Bose-Einsteinov kondenzat]] in [[fermionski kondezat]]i ter [[paramagnetizem|paramagnetne]] in [[feromagnetizem|feromagnetne faze]] [[magnetizem|magnetnih snovi]]. Poleg trodimenzionalnih sistemov obstajajo tudi dvodimenzionalni sistemi, ki so zelo pomembni v [[biologija|biologiji]]. === Oksidacija in redukcija === {{Glavni|Redoks reakcija}} Pojem oksidacije in redukcije je povezan s sposobnostjo atoma, da odda in sprejme elektrone. Oksidacija je oddajenje elektronov, snov, ki elektrone oddaja, pa je reducent. Redukcija je sprejemanje elektronov, snov, ki sprejema elektrone, pa je oksidant. Značilna redoks reakcija je gorenje. Oksidacija in redukcija sta najbolje definirani s spremembo [[oksidacijsko stanje|oksidacijskega stanja]]. === Kemijska vez === {{Glavni|Kemijska vez}} [[Slika:Electron orbitals.svg|right|thumb|250px|Atomske in molekulske elektronske orbitale.]] Kemijska vez je pojem, ki je potreben za razumevanje, kako se [[atom]]i povezujejo v [[molekula|molekule]]. Kemijsko vez si najlaže predstavljamo kot večpolno ravnotežje med pozitivnimi naboji atomskih jeder in negativnimi naboji, ki nihajo okoli njih.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.visionlearning.com/library/module_viewer.php?mid=55 |title=visionlearning: Chemical Bonding by Anthony Carpi, Ph |accessdate=2009-03-25 |archive-date=2011-07-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110717215216/http://www.visionlearning.com/library/module_viewer.php?mid=55 |url-status=dead }}</ref> Kemijska vez ni samo preprost privlak in odboj, ker je razpoložljivost elektrona, da se veže na drug atom, odvisna od energij in njihovih porazdelitev. Vzajemno delovanje teh vplivov je tisto, kar povezuje atome v molekule ali kristale. Za napovedovanje sestave in zgradbe večine preprostih molekul zadostujejo [[valenčna teorija vezi]], model odboja orbital valenčnih elektronskih parov (VSEPR) in koncept [[Oksidacijsko stanje|oksidacijskega stanja]]. Na podoben način se s [[fizika|klasično fiziko]] lahko predvidi zgradbo mnogih ionskih molekul. Za bolj zapletene spojine, na primer kovinske komplekse, valenčna teorija vezi odpove. Za takšne spojine so potrebni drugačni pristopi, ki temeljijo na principih kvantne kemije, npr. na teoriji molekularnih orbital. === Kemijska reakcija === {{Glavni|Kemijska reakcija}} Kemijska reakcija je pojem, ki je povezan s spremembo kemične snovi zaradi vzajemnega vpliva druge snovi ali ene od oblik [[energija|energije]]. Kemijska reakcija je lahko naravna ali umetna, izvedena v [[laboratorij]]u v laboratorijski posodi. Rezultat kemijske reakcije je lahko nastanek nove molekule, razpad molekule na dve ali več manjših molekul ali prerazporeditev atomov znotraj iste molekule ali med molekulami. V kemijski reakciji pride običajno do pretrganja starih in tvorbe novih kemijskih vezi. Najpogostejše reakcije so npr. [[oksidacija]], [[redukcija]], [[disociacija]], [[nevtralizacija]] itd. Kemijsko reakcijo lahko simbolično prikažemo s [[kemijska enačba|kemijsko enačbo]]. V nejedrskih reakcijah mora biti število atomov vseh elementov na obeh straneh enačbe enako. V jedrskih reakcijah mora biti enako tudi število subatomskih delcev, se pravi protonov, nevtronov in elektronov.<ref>[http://goldbook.iupac.org/C01034.html Chemical Reaction Equation]- IUPAC Goldbook</ref> Kemijska enačba, ki izpolnjuje navedene pogoje, je ''urejena''. Niz zaporednih osnovnih kemijskih reakcij, ki na koncu pripeljejo do reorganizacije kemjskih vezi, imenujemo [[reakcijski mehanizem]].<ref>{{navedi knjigo |author=March Jerry |year=1985 |title=Advanced Organic Chemistry reactions, mechanisms and structure.|url=https://archive.org/details/advancedorganicc0000jerr |edition=3 |publisher=New York: John Wiley & Sons, inc. |isbn=0-471-85472-7 |cobiss=18194688 |pages=}} </ref> Kemijska reakcija poteka v več zaporednih korakih, ki imajo različne hitrosti, vmesni produkti pa so različno obstojni. Z reakcijskim mehanizmom lahko razložimo [[kemijska kinetika|kinetiko]] reakcije in relativno sestavo reakcijske zmesi. Za določanje oziroma predvidevanje reakcijskih mehanizmov velja nekaj izkustvenih pravil, na primer [[Woodward-Hoffmannova pravila|Woodward-Hoffmannovih pravil]]. Bolj stroga definicija kemijske reakcije pravi, da je to proces, katerega rezultat je vzajemna pretvorba kemičnih snovi.<ref>Gold Book [http://goldbook.iupac.org/C01033.html Chemical Reaction] IUPAC Goldbook</ref> Po tej definiciji so reakcije lahko osnovne ali stopenjske, definicija pa zajema tudi vzajemne pretvorbe [[izomerija|konformacijskih izomerov]]. === Energija === {{Glavni|Energija}} [[Slika:1D normal modes (280 kB).gif|thumb|275px||Fononi: normalne oblike širjenja nihanj v kristalih. Amplitude nihanj so zaradi boljše preglednosti močno povečane.]] V kemiji je energija lastnost snovi, ki je posledica njene atomske oziroma molekularne zgradbe, v katero spadajo molekularna geometrija ter elektronska in kristalna struktura. Med [[kemijska sprememba|kemijsko spremembo]] pride do spremembe vsaj ene od teh struktur, zato pride tudi do spremembe energije snovi. Nekaj energije se lahko z [[reaktant]]ov prenese na okolico kot [[toplota]] ali [[svetloba]], tako da imajo [[produkt]]i reakcije manjšo energijo kot reaktanti. Takšne reakcije imenujemo [[eksotermna reakcija|eksotermne reakcije]]. Reakcije, pri katerih je končno stanje energije višje od začetnega, imenujemo [[endotermna reakcija|endotermne reakcije]]. Kemijska reakcija se ne more začeti, dokler reaktanti ne dosežejo nekega energetskega praga, ki ga imenujemo [[aktivacijska energija]]. Hitrost kemijske reakcije pri neki temperaturi T je z [[aktivacijska energija|aktivacijsko energijo]] E povezana z Boltzmanovim populacijskim faktorjem e^-E/kT, ki je verjetnost, da ima molekula pri dani temperaturi energijo, ki je večja ali enaka aktivacijski energiji E. Ta eksponentna odvisnost je znana kot [[Arrheniusova enačba]]. Aktivacijska energija, ki je potrebna za začetek reakcije, je lahko dovedena v obliki svetlobe, toplote, električne energije ali mehanske energije v obliki [[ultrazvok]]a.<ref>Reilly, Michael. (2007). [http://www.newscientisttech.com/article/dn11427 Mechanical force induces chemical reaction], NewScientist.com news service, Reilly</ref> Z energijo je povezan pojem [[prosta energija|proste energije]], v katero je vključena tudi [[entropija (klasična termodinamika)|entropija]], ki je zelo uporabna za napovedovanje izvedljivosti reakcije in določanje kemijskega ravnotežja. Reakcija je izvedljiva samo takrat, kadar je celotna sprememba [[Gibbsova prosta energija|Gibbsove proste energije]] negativna (ΔG≤0). Če je ΔG=0, pravimo, da je reakcija v ravnotežju. Možna energetska stanja elektronov, atomov in molekul so omejena in določena s pravili [[kvantna mehanika|kvantne mehanike]]. Za atome in molekule, ki so v višjih energetskih stanjih, pravimo, da so vzbujeni. Atomi in molekule v vzbujenih stanjih so praviloma bolj reaktivni, kar je še kako pomembno za začetek in potek kemijske reakcije. Od energije snovi in njene okolice je odvisna tudi [[faza snovi]]: če so medmolekularne sile takšne, da jih energija iz okolice ne more premagati, bo snov ostala v takšni fazi, v kakršni je. Primer: voda (H₂O) je pri sobni temperaturi tekoča, ker so njeno molekule povezane z dovolj močnimi [[vodikova vez|vodikovimi vezmi]].<ref>[http://www.chem4kids.com/files/matter_changes.html Changing States of Matter] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070428171905/http://www.chem4kids.com/files/matter_changes.html |date=2007-04-28 }} - Chemforkids.com</ref> Vodikov sulfid (H₂S), ki ima zelo podobno zgradbo molekule, je pri sobni temperaturi in standardnem pritisku plin, ker so interakcije med dipoli molekul šibke. Prenos energije z ene kemijske snovi na drugo je odvisen od velikosti [[kvant]]a energije, ki ga snov emitira. Prenos energije z ene snovi na drugo je običajno bolj enostaven zaradi [[fonon]]ov – kvantizirane vibracijske in rotacijske energije v sicer togi kristalni mreži. Fononi imajo mnogo manjšo energijo kot [[foton]]i, zato se med snovmi prenašajo laže kot fotoni in druge oblike energije elektronov. Primer: ultravijolično elektromagnetno sevanje se z ene snovi na drugo prenaša mnogo teže kot toplotna ali električna energija.<ref>IUPAC, »phonon«. Compendium of Chemical Terminology.</ref> Obstoj značilnih energetskih nivojev kemičnih snovi je uporaben za njihovo identifikacijo z analizo spektralnih črt, ki jo imenujemo [[spektralna analiza]]. V kemiji se najpogosteje uporabljajo infrardeča (IR) in mikrovalovna (MV) spektroskopija, [[jedrska magnetna resonanca]] (JMR) in elektronska spinska resonanca (ESR). Spektroskopija je uporabna tudi za ugotavljanje kemične sestave oddaljenih objektov, na primer [[zvezda|zvezd]] in [[galaksija|galaksij]]. [[Slika:Emission spectrum-Fe.png|none|frame|Emisijski spekter železa.]] === Kemijski zakoni === {{Glavni|Kemijski zakon}} Kemijske reakcije se podrejajo določenim zakonom, med katerimi so najpomembnejši * [[Avogadrov zakon]] (1811), ki pravi, da enaki volumni [[idealni plin|idealnih plinov]] pri enaki temperaturi in pritisku vsebujejo enako število delcev. * [[Absorpcijski zakon|Beer-Lambertov zakon]], ki povezuje absorpcijo svetlobe z lastnostmi snovi, skozi katero potuje. * [[Boylov zakon]] (1662) - zveza med pritiskom in volumnom idealnega plina. * [[Charlesov zakon]] (1787) - zveza med temperaturo in volumnom idealnega plina. * [[Gay-Lussacov zakon]] (1809)- zveza med temperaturo in pritiskom idealnega plina. * [[Fickov zakon]] o [[difuzija|difuziji]]. * [[Henryjev zakon]] (1803), ki govori o [[parcialni tlak|parcialnih tlakih]] in [[topnost]]i plinov. * [[Hessov zakon]], ki pravi, da sprememba energije v kateremkoli fizikalnem ali kemijskem procesu ni odvisna od poti, po kateri proces poteka, ampak samo od začetnega in končnega stanja. * [[Zakon o ohranitvi energije]], ki je pripeljal do pomembnih pojmov [[kemijsko ravnotežje|kemijskega ravnotežja]], [[termodinamika|termodinamike]] in kemijske kinetike. * [[Zakon o ohranitvi mase]]; sodobna [[fizika]] trdi, da je masa pravzaprav konservirana energija in da sta masa in energija med seboj povezani. * [[Zakon o stalnih razmerjih]]. * [[Zakon o mnogokratnih razmerjih]]. * [[Raoultov zakon]] o [[parni tlak|parnih tlakih]] [[raztopina|idealnih raztopin]]. == Poddiscipline == Kemija je zaradi večje razdeljena na več logičnih poddisciplin. Nekatere poddiscipline se prekrivajo in dopolnujejo, večina pa se še naprej deli na množico specializiranih področij kemije.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.thecanadianencyclopedia.com/index.cfm?PgNm=TCE&Params=A1ARTA0001555 |title=The Canadian Encyclopedia: Chemistry Subdisciplines |accessdate=2009-03-28 |archive-date=2010-07-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100716090843/http://www.thecanadianencyclopedia.com/index.cfm?PgNm=TCE&Params=A1ARTA0001555 |url-status=dead }}</ref> * [[Analizna kemija]] z analiziranjem vzorcev snovi ugotavlja njeno kemično sestavo in zgradbo. * [[Anorganska kemija]] preučuje lastnosti in reakcije anorganskih spojin. Na mnogih področjih, predvsem na področju organskih kovinskih spojin, se kljub navidezni nezdružljivosti prekriva tudi z organsko kemijo. * [[Biokemija]] preučuje kemikalije, kemijske reakcije in interakcije, ki se dogajajo v živih organizmih. Biokemija je tesno povezana z organsko in medicinsko kemijo, nevrokemijo ter molekularno biologijo in genetiko. * [[Fizikalna kemija]] preučuje fizikalne in druge temeljne osnove kemijskih sistemov in procesov, predvsem področje energije in dinamike teh procesov. Najpomembnejša področja fizikalne kemije so [[termodinamika|kemijska termodinamika]], [[kemijska kinetika]], [[elektrokemija]], [[statistična mehanika]] in [[spektroskopija]]. Fizikalna kemija se v mnogočem prekriva z [[molekularna fizika|molekularno fiziko]]. Povezana je s kvantno in teoretično kemijo, razlikuje pa se od [[kemijska fizika|kemijske fizike]]. * [[Jedrska kemija]] preučuje nastajanje atomskih jeder iz subatomskih delcev. Obsežno področje jedrske kemije je jedrska transmutacija, ki preučuje pretvarjanje kemijskih elementov in njihovih izotopov v druge elemente, do katerega pride med jedrskimi reakcijami. * [[Veda o materialih|Kemija materialov]] se ukvarja s pripravo, karakteriziranjem in razumevanjem snovi in preučevanjem njene uporabnosti. * [[Nevrokemija]] preučuje snovi, ki so povezane z živčnim sistemom, med katere spadajo transmiterji, peptidi, proteini, lipidi, sladkorji in nukleinske kisline, njihove vzajemne vplive in pravila, ki veljajo za vzpostavljanje, vzdrževanje in prilagajanje živčnega sistema. * [[Organska kemija]] preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcijske mehanizme in reakcije organskih spojin. Organske spojine so vse spojine, katerih osnova je skelet ogljikovih atomov. * [[Teoretična kemija]] preučuje kemijo s temeljnim teoretičnim sklepanjem, običajno v okviru [[matematika|matematike]] in [[fizika|fizike]]. Področje, ki se ukvarja s kvantno mehaniko, se imenuje [[kvantna kemija]]. Teoretična kemija se je zelo razvila po drugi svetovni vojni, predvsem zaradi naglega razvoja računalnikov in računalniških programov. Teoretična kemija se na teoretičnem in eksperimentalnem področju prekriva s fiziko kondenzirane snovi in molekularno fiziko. == Viri in opombe == {{seznam referenc|2}} == Glej tudi == * [[Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo]] (IUPAC) * [[periodni sistem elementov]] * [[seznam kemijskih spojin]] * [[seznam kemijskih vsebin]] * [[seznam kemikov]] * [[seznam slovenskih kemikov]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|kemija|Kemija}} * [http://www.kemija.org Slovenski kemijski portal Kemija.org] * [http://www.iupac.org Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (IUPAC)] {{ikona en}} {{Področja kemije}} {{Naravoslovne znanosti}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Naravoslovje]] [[Kategorija:Kemija|*]] {{normativna kontrola}} h1vyms0npfsflibs7tu08ma9vb1kplf 0 229 6685084 6678514 2026-06-04T12:36:03Z ~2026-32552-67 260877 /* J */ 6685084 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[matematik]]ov'''. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Matija Ahacel]] (1779–1845) * [[France Ahlin]] (1905–1977) * [[Mišo Alkalaj|Mišo]] [[Mišo Alkalaj|(Vladimir) Alkalaj]] (1952–) * [[Anton Ambschel]] (1749–1821) * [[Leopold Andree (1879)|Leopold Andrée]] (1879–1952) * [[Radovan Andrejčič]] (1931–2010) * [[Lilijana Arih]] (1942–) * [[France Avsec]] (1930–2008) == B == * [[Dušan Babič]] * [[Drago Bajc]] (1935–2020) * [[Robert Bakula]] (1963–) * [[Iztok Banič]] * [[Nino Bašić]] (1988–) * [[Vladimir Batagelj]] (1948–) * [[Davide Batič]] (1971–) * [[Andrej Bauer]] (1971–) * [[Mojca Bavdaž]] * [[Andrej Bekeš]] (1949–) * [[Jože Benčina (matematik)]] * [[Dominik Benkovič]] * [[Katja Berčič]] * [[Bogomil Bergant]] (?–2014) * [[Janez Bernik (matematik)|Janez Bernik]] (1967–) * [[Lojze Bernik]] (1908–1985)? * [[France Bezjak]] (1909–1990) * [[Aleksander Bilimovič]] 1876–1963) * [[Josip Birsa]] (1893–1957) * [[Ivan Bizjak]] (1956–2023) * [[Gotard Bizjak]] (1783–1840) * [[Angela Blaznik]] * [[Andrej Blejec]] (1953–) * [[Marijan Blejec]] (1919–1992) * [[Marko Boben]] (1973–) * [[Luka Boc Thaler]] * [[Ludvik Bogataj]] (1949–2009) * [[Marija Bogataj (matematičarka)|Marija Bogataj]] (1950–) * [[Zvonimir Bohte]] (1935–) * [[Drago Bokal]] (1978–) * [[Barbara Boldin]] (1976–) * [[Velimir Bole]] (1947–) * [[Mirjam Bon Klanjšček]] (1954–) * [[Janko Bračič]] (1963–) * [[Janko Branc]] (1902–1963) * [[Franc Breckerfeld]] (1681–1744) * [[Matevž Bren]] (1954–) * [[Silvo Breskvar]] (1902–1969) * [[Boštjan Brešar]] (1968–) * [[France Brešar]] (1935–2013) * [[Matej Brešar]] (1963–) * [[Zdene Breška]] (1947–) * [[Kristijan Breznik]] * [[Simon Brezovnik]] * [[Andrej Brodnik (matematik)|Andrej Brodnik]] (1961–) * [[Branko Butinar]] (1947–) == C == * [[Kristjan Cafuta]] (1977–) * [[Petra Cajnko]] (1983–) * [[Anton Cedilnik]] (1949–) * [[Franc Ksaverij Caucig]] * [[Josip Celestina]] (1845–1912) * [[Matija Cencelj]] (1958–) * [[Andrej Cergol]] (1595–1645) * [[Boris Cergol]] * [[Gregor Cigler]] (1967–) * [[Jaka Cimprič]] (1970–) * [[Aleksander Cokan]] * [[Mara Cotič]] (1954–) * [[Karin Cvetko Vah]] (1975–) == Č == * [[Marijan Čadež (meteorolog)|Marijan Čadež]] (1912–2009) * [[Bernard Čeferin]] (1628–1679) * [[Franc Čemažar]] (1899–1978) * [[Drago Čepar]] (1946–) * [[Miran Černe]] (1963–) * [[Vladimir Černe]] (1904–1961) * [[Jože Andrej Čibej]] (1953–2011) * [[Jernej Čopič]] (1975–) * [[Venčeslav Čopič]] (1893–1980) * [[Matevž Črepnjak]] * [[Anton Črnivec]] (1856–1936) == D == * [[France Dacar]] (1947–) * [[Srečko Devjak]] (1947–) * [[Mirko Dobovišek]] (1951–) * [[Jožica Dolenšek]] (1935/6–) * [[David Dolžan]] * [[Vilko Domajnko]] * [[Lovro Dretnik]] (1977–) * [[Barbara Drinovec Drnovšek]] (1971–) * [[Roman Drnovšek]] (1966–) * [[Andreja Drobnič Vidic]] (1969–) == Đ == * [[Igor Đukanović]] == E == * [[Daniel Eremita]] == F == * [[Darjo Felda]] (1956–) * [[Liljana Ferbar]] (1969–) *[[Franc Ferjan]] (1885-1964) *[[Karla Ferjančič]] *[[Anuška Ferligoj]] (1947–) *[[Gašper Fijavž]] * [[Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld|Janez Dizma Florjančič de Grienfeld]] (1691–1757) * [[Krizostom Fogh]] (1777–1834) * [[Franc Forstnerič]] (1958–) *[[Ajda Fošner]] *[[Maja Fošner]] * [[Johannes Frischauf]] (1837–1924) == G == * [[Boštjan Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] (1910–1988) *[[Franc Galič]] (1929–1982) * [[Josip Globevnik]] (1945–) * Dejan Govc * [[Darja Govekar]] Leban (1964–) * [[Janez Grad]] (1933–2026) *[[Gregor Grasselli]] * [[Jože Grasselli]] (1924–2016) * [[Mateja Grašič]] * [[Janko Gravner]] (1960–) * [[Aleksander Grm]] (1972–) * [[Jan Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]] - "Fiči" (1880–1942) * [[Teodor Grudinski]] * [[Jerko Gržinčič]] (1905-1985) * [[Leopold Gunz]] (1785-?) == H == * [[Izidor Hafner]] (1949–) * [[Peter Hafner]] (1958–2009) * [[Melita Hajdinjak]] (1977–) * [[Ferdinand Avguštin Hallerstein]] (1703–1774) * [[Jaka Hedžet]] * [[Herman Koroški]] (~1100–1160~) * [[Milan Hladnik]] (1950–) * [[Franc Hočevar]] (1853–1919) * [[Boris Horvat (matematik)]] * [[Mladen Houška]] * [[Irena Hrastnik Ladinek]] * [[Bojan Hvala]] (1961–) * [[Dušan Hvalica]] (1950–) * Darka Hvastija == I == * [[Stane Indihar]] (1941–2009) * [[Barbara Ikica]] * [[Vesna Iršič]] (1993–) * [[Martin Ivanetič]] == J == * [[Gašper Jaklič]] (1975–) * [[Jurij Jaklič]] (1967–) * [[Marko Jakomin]] (1967–2011) * [[Primož Jakopin]] (1949–) * [[Marko Jakovac]] * [[Rajko Jamnik]] (1924–1983) * [[Dušanka Janežič]] (1952–) * [[Barbara Japelj Pavešić]] * [[Blaž Jelenc]] (1981–) * [[Jožef Jenko]] (1776–1858) * [[Fran Jeran]] (1881–1954) * [[Marjan Jerman (matematik)|Marjan Jerman]] (1972–2020) * [[Jože Jesenko]] (1943–) * [[Urban Jezernik]] * [[Borut Jurčič Zlobec]] (1947?-) * [[Aleksandar Jurišić]] (1963–) * [[Majda Jurkovič]] * [[Martin Juvan (matematik)|Martin Juvan]] (1966–) == K == * [[Milan Kac]] (1924–2010) * [[Marko Kandić]] (1983–) * [[Tadej Kanduč]] * [[Sara Kališnik]] * [[Jure Kališnik]] (1980–) * [[Ivan Kavkler]] (1946–) * [[Iztok Kavkler]] (1975–) * [[Bogdan Kejžar]] * [[Aleksander Kelenc]] * [[Sandi Klavžar]] (1962–) * [[Igor Klep]] (1978–) * [[Tomaž Klinc]] (1938–) * [[Ivan Klodič]] (1828–1898) *[[Andrej Kmet]] (1943–) * [[Žiga Knap]] (1937–) * [[Marjeta Knez]] (r. [[Krajnc]]) (1978–) * [[Damjan Kobal]] (1962–) * [[Andrej Kobav]] (1593–1654) * [[Damjana Kokol Bukovšek]] * [[Matej Kolar]] (1969–) *[[Dejan Kolarič]] (1978–) *[[Martina Koman]] (1931–2021) * [[Matjaž Konvalinka]] * [[Simona Korenjak Černe]] (1964–) * [[Tomaž Kosem]] (1980–) * [[Irena Kosi Ulbl]] (1968–) * [[Aleksey Kostenko|Aleksey/Oleksy Kostenko]] (?) *[[Andrej Košir]] *[[Pavla Košir]] (1914–2015) * [[Tomaž Košir (matematik)|Tomaž Košir]] (1962–) * [[Katarina Košmelj]] (1955–) * [[Joahim Košutnik]] (1714–1789) * [[Nedeljka Kotnik]] (1930–) * [[István Kovács]] (1969–) * [[Gregor Kovačič]] (1960–) * [[Matjaž Kovše]] (1980–) * [[Jernej Kozak]] (1946–) * [[Marjeta Krajnc]] = [[Marjeta Knez]] * [[Edvard Kramar]] (1947–2021) * [[Marjeta Kramar Fijavž]] (1973–) * [[Marko Kranjc (matematik)|Marko Kranjc]] (1952–) * [[Josip Križan]] (1841–1921) * [[France Križanič]] (1928–2002) * [[Bogdan Krušič]] (1933–2017) * [[Igor Kukavica]] (1964–) * [[Klemen Kukec]] (?–1541) * [[Teo Kukuljan]] (1994–) * [[Karel Kunc]] (1879–1950) * [[Ivan Kuščer]] (1918–2000) * [[Klavdija Kutnar]] (1980–) * [[Bojan Kuzma]] * [[Boštjan Kuzman]] (1976–) * [[Uroš Kuzman]] (1984–) == L == * [[Ivo Lah]] (1896–1979) * [[Leon Lampret]] ? * [[Vito Lampret]] (1943–) * [[Boris Lavrič]] (1955–) * [[Luka Lavtar]] (1846–1915) * [[Franc Lebedinec]] (1932-2023) * [[Peter Legiša]] (1950–) * [[Lado Lenart]] (1941-) * [[Jože Lep]] (1928–2013) * [[Gorazd Lešnjak]] (1953–) * [[Bojan Logar (matematik)|Bojan Logar]] (1948–1999) * [[Matija Lokar]] (1962–) * [[Dragan Lukman]] * [[Anton Leskovšek]] * [[Primož Lukšič]] * [[Žiga Lukšič]] * [[Lara Lusa]] == M == * [[Jožef Maffei de Glatfort]] (1742–1807) * [[Bojan Magajna]] (1955–) * [[Zlatan Magajna]] (1955 -) * [[Jože Malešič]] (1945–) * [[Aleksander Malnič]] (1954–) *[[Vida Manfreda Kolar]] (1969–) *[[Tilen Marc]] *[[Leila Marek Crnjac]] (1957–) * [[Franc Marinček]] (1933–1990) * [[Janez Markelj]] * [[Mihael Markič]] (1864-1939) * [[Olga Markič]] * [[Janko Marovt]] *[[Dorjan Marušič]] (1957–) * [[Dragan Marušič]] (1953–) * [[Nadja Marušič]] * [[Miklavž Mastinšek]] (1951–) * [[Blaž Matek]] (1852–1910) * [[Josip Mazi]] (1872–1935) *[[Vinko Medic]] *George Mejak *[[Matej Mencinger]] * [[Ivan Meško]] (1933–2019) * [[Igor Meze]] * France Mihelič (1952–) * [[Milan Miklavčič]] (195#?–) (ZDA) * [[Štefko Miklavič]] (1971–) * [[Aleksander Mikola]] (1871–1945) * Martin Milanič * [[Dragoljub M. Milošević]]? * [[Pavlina Mizori Oblak]] (1937–) * [[Uroš Milutinović]] (1954–) * [[Emilija Mlakar Branc]] (1901–1989) * [[Štefan Močilnik]] (1928–1996) * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] (1814–1892) * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] (1907–2000) * [[Dušan Modic]] (1927–2022) * [[Bojan Mohar]] (1956–) * [[Ivan Molinaro]] (1903–1988) * [[Primož Moravec]] (1975–) * [[Veno Mramor]] * [[Neža Mramor Kosta|Než(k)a Mramor Kosta]] (1954–) * [[Janez Mrčun]] (1966–) *[[Marija Munda]] (1932–2012) == N == * Ignac(ij) (Nace) Nadrah (1942–) (računalnikar) *[[Josip Nejedli]] (1821–1919) * [[Jože Nemec]] (1943–) * Andrej Novak (1933–2019) *[[Tina Novak]] (1977–) == O == * [[Polona Oblak]] (1978–) * [[Irena Ograjenšek]] *[[Janez Jakob Olben]] (1643–1725) * [[Matjaž Omladič]] (1950–) * [[Vesna Omladič]] (1950–) * [[Alen Orbanić]] * [[Bojan Orel]] (1953–) * [[Marko Orel]] (1980–) == P == * [[Dušan Pagon]] (1955–) * [[Marko Pahor]]? * [[Petar Pavešić]] (1964–) * [[Gregor Pavlič]] (1954–) * [[Anton Pavšič]]/Pausi (1886–1982) *[[Aljoša Peperko]] (1979–) * [[Zvonko Perat]] (1945–) * [[Matjaž Perc]] (1979–) fizik * [[Mihael Perman]] (1961–) * [[Bernard Pergerl]] (1440–1501) * [[Andrej Perlah]] (1490–1551) * Andrej Perne (1979–) *([[Bogomil Pertot]] 1933-2021) * [[Matjaž Pertot]] (1959–) * [[Peter Petek]] (1944–) * [[Tatjana Petek]] (1963–) * [[Iztok Peterin]] (1974–) * [[Anton Peterlin (matematik)|Anton Peterlin]] (1866–1912) * [[Anja Petković Komel]] * [[Matej Petković]] * [[Marko Petkovšek]] (1955–2023) * [[Jože Petrišič]] (1947–2023) * [[Lovro Pičman|Lovro (Lovrenc) Pičman]] (1929–2022) *[[Marija Pihlar]]? *[[Vladimir Pilgram]] 1907-1978 * [[Karol Pirjevec]] (1883–1961) * [[Tomaž Pisanski]] (1949–) *[[Valentin Pivk]] (1933–2021) * [[Josip Plemelj]] (1873–1967) * [[Bor Plestenjak]] (1970–) *[[Lucijan Plevnik]] * [[Gregor Podlogar (matematik)|Gregor Podlogar]] (1994–) * [[Aleksander Potočnik]] (1956–) * [[Primož Potočnik]] (1971–) * Josip/Jože Potokar (1900 - 1952), prof. * [[Janez Povh]] (1973–) * [[Jože Povšič]] (1907–1985) * [[Franc Preckenfeldt]] (1681–1744) * [[Matija Pretnar]] (1982–) * [[Jasna Prezelj]] Perman (1970–) * [[Andreja Prijatelj]] (1953–2002) * [[Niko Prijatelj]] (1922–2003) * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] (1930–) * ([[Franci Pušavec]]) == R == * [[Martin Raič]] (1973–) * [[Janez Rakovec]] (1949–2008) * [[Pavla Ranzinger]] (1933-2014) * [[Marko Razpet]] (1949–) * [[Dušan Repovš (matematik)|Dušan Repovš]] (1954–) * [[Marijan Ribarič]] (1932–2022) * [[Boštjan Rode]] (1942–) * [[Valerij Romanovskij]] (1961–) * [[Brigita Rožič]] * [[Marina Rugelj]] (1964–) * [[Darja Rupnik Poklukar]] (1969–) * [[Viljem Rupnik]] (1933–) * [[Edmond Rusjan]] (1959–) *[[Nina Ružić Gorenjec]] == S == * [[Oton Sajovic]] (1907–1996) * [[Pavle Saksida]] (1960–) * [[Franc Savnik]] (1940–) * [[Janez Krstnik Schoettl]] (1724–1777) *[[Aleksander Simonič]] (1961–) *[[Marjan Skrbinšek]] (1913–1974) * [[Tomislav Skubic]] (1930–1996) * [[Jure Slak]] * [[Marko Slapar]] (1973–) * [[Tomaž Slivnik]] (1948–) * [[Jaka Smrekar]] * [[Marko Sodnig]] (1729–1800) * [[Alojz Sodnik]] (1883–1935) *[[Andrej Srakar]] (1975–) * [[Mihael Fidel Sreš]] (1885–1959) * [[Janez Stare]] (1952–) * [[Jožef Stefan]] (1835–1893) * [[Konrad Stefan]] (1854–1909) * [[Boštjan Steiner]] (1680–1748) * [[Vladimir Sterniša]] (190?–1987) * [[Miha Stopar]] (1983–) * Leopold Karol Schulz pl. Strassnitzki (1803–1852) * [[Rok Strašek]] (1972–) * [[Sašo Strle]] (1966–) * [[Jasna Strnad]] * [[Milena Strnad]] * [[Anton Suhadolc]] (1935–) * [[Irena Swanson]] == Š == * [[Mateja Šajna]] * [[Anton Šantel]] (1845–1920) * [[Gregor Šega]] (1974–) * [[Peter Šemrl]] (1962–) * [[Klemen Šivic]] * [[Marjeta Škapin-Rugelj]] (1961–) * [[Majda Šket]] * [[Riste Škrekovski]] * [[Majda Škrinar Majdič]] * [[Helena Šmigoc]] * [[Simon Špacapan]] (1978–) * [[Primož Šparl]] (1978–) * [[Janez Šparovec]] (1960) * [[Špela Špenko]] * [[Ivan Štalec]] (1910–1994) * [[Janez Štalec]] (1942–2025) * [[Janez Šter]] * [[Jože Štublar]] (1955-) == T == * [[Ivo Tejkal]] (1880–1941) * [[Aleksandra Tepeh]] * [[Karl Tirnberger]] (1731–1780) * [[Gabrijel Tomšič]] (1937–2016) *[[Karel Toš]] (1687–1737) * [[Cveto Trampuž]] (1935–1999) * [[Zvonko Trontelj]] (1937–) *[[Nada Trunk Širca]] (1957–) ? * [[Aleksej Turnšek]] (1964–) == U == * [[Jože Ulčar]] (1915–1967) *[[Aljaž Ule]] (1973–) *([[Andrej Ule]]) *[[Lan Umek]] *[[Terezija Uran]] (1935–) * [[Stanko Uršič]] (1917–2000) * [[Janez Usenik]] (1949–) == V == * [[Alojzij Vadnal]] (1910–1987) * [[Ludvik Vagaja]] (1883–1976) * [[Marjan Vagaja]] (1932–2019) * [[Anton Vakselj]] (1899–1987) * [[Aleš Vavpetič]] * [[Jurij Vega]] (1754–1802) * [[Vasja Vehovar]] (1958–) * [[Ciril Velkovrh]] (1935–2017) * [[Dejan Velušček]] * [[Marija Vencelj]] (1941–2020) (častna članica [[DMFA]]) * [[Ivan Verčko]] * [[Aleksander Vesel]] (1965–) * [[Ivan Vidav]] (1918–2015) * [[Matija Vidmar]] * [[Žiga Virk]] * [[Vito Vitrih]] * [[Jože Vogrinc (1925|Jože Vogrinc]] (1925–1987) * [[Aljoša Volčič]] (1943–) * [[Jurij Volčič]] * [[Marina Volk]] *[[Vinko Vovk]] (1919–1970) * [[Jože Vrabec]] (1940–) * [[Matej Vrečer]] (1702–1758) *[[Damjan Vrenčur]] (1980–) * [[Joso Vukman]] (1946–) == Z == * [[Marta Zabret]] * [[Eva Zabric]] (1959–) * Pavel Zajc * [[Egon Zakrajšek]] (1941–2002) * [[Helena Zakrajšek]] (1965–) * [[Borut Zalar]] * [[Aleš Založnik]] (1954–) * [[Boris Zgrablič|Boris Zgrablić]] * [[Milan Ziegler]] (1905–1984) * [[Blaž Zmazek]] (1968–) * Josip Zohil (1947–2023) * [[Nika Zorc]] * [[Darko Zupanc]] (1960–) * [[Rihard Zupančič]] (1878–1949) == Ž == * [[Albin Žabkar]] (1901–1962) * [[Jože Žabkar]] (1900–1985) * [[Emil Žagar]] * [[Amalija Žakelj]] * [[Matjaž Željko]] * [[Janez Žerovnik]] (1958–) * [[Janez Žibert]] * [[Petra Žigert Pleteršek]] * [[Tomislav Žitko]] (1950–2023) * [[Vladimir Žitko]] (1903–1954) * [[Arjana Žitnik]] (r. [[Rosina]]) (1966–) * [[Matjaž Žunko]] == Glej tudi == * [[seznam matematikov]] * [[seznam slovenskih astronomov]] * [[seznam slovenskih fizikov]] * [[seznam slovenskih statistikov]] * [[seznam slovenskih računalničarjev]] {{seznami narodov po poklicu|matematikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Matematiki]] [[Kategorija:Slovenski matematiki| ]] 4h415jephu040impj2gkssmujl3yvyr 0 534 6685171 6680248 2026-06-04T16:31:07Z Matjaz2021 201870 /* Politika in uprava */ 6685171 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država/Slovenija}} '''Slovenija''', uradno '''Republika Slovenija''' ({{Audio|Sl-Republika Slovenija.oga|izgovorjava}}), je [[Evropa|evropska]] država z zemljepisno lego na skrajnem severu [[Sredozemlje|Sredozemlja]] in na skrajnem jugu [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]]. Slovenija meji na zahodu z [[Italija|Italijo]], na severu z [[Avstrija|Avstrijo]], na severovzhodu z [[Madžarska|Madžarsko]] in na vzhodu ter jugu s [[Hrvaška|Hrvaško]]. Leži na stičišču [[alpski svet|alpskega]], [[sredozemski svet|sredozemskega]], [[Panonska nižina|panonskega]] in [[dinarski svet|dinarskega sveta]]. Površina 20.271 km² uvršča Slovenijo med manjše do srednje velike evropske države. Dolžina državne meje znaša 1.382 km, od tega je 921 km kopenske, 413 km rečne in 48 km morske meje. [[Slovenska obala]] [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] je dolga 46,6 km. Glavno mesto je [[Ljubljana]], ki je gospodarsko, kulturno in politično središče, najvišji vrh pa je [[Triglav]] (2864 m). Skozi [[Zgodovina Slovenije|slovensko zgodovino]] so pomembni kulturni vplivi prihajali iz [[Srednja Evropa|srednjeevropskega]] in [[Italija|apeninskega]] kulturnega prostora. Po podatkih iz 1. aprila 2025 ima Slovenija 2.130.638 prebivalcev,<ref name="statPrebTot">{{navedi splet|url=https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/13750|title=Prebivalstvo, 1. april 2025|publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije]]|date=2025-04-01|accessdate=2025-09-29|archive-date=|archive-url=|url-status=|website=stat.si}}</ref> ki živijo v okoli 6.000 naseljih. [[Slovenci]] so po popisu leta 2011 predstavljali 83 % državljanov, medtem ko so največji delež z ustavo predpisanih narodnih manjšin [[Madžari]] (0,32 %), [[Italijani]] (0,11 %) in [[Romi]] (0,17 %). Uradni in državni jezik v Sloveniji je [[slovenščina]], na predelih, kjer sta strnjeno naseljeni [[italijani|italijanska]] oziroma [[madžari|madžarska]] narodna manjšina, pa sta uradna jezika tudi [[italijanščina]] oziroma [[madžarščina]]. Slovenija ima gospodarsko ureditev, ki temelji na [[Kapitalizem|prostem trgu]], zdaj je po mednarodnih merilih uvrščena med države z zelo visokim [[indeks človekovega razvoja|indeksom človekovega razvoja]].<ref name="HDI"/> Svojo državnost je utemeljila s [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti]] 23. decembra 1990 in jo ubranila z [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveno vojno]], potem ko je 25. junija 1991 [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|razglasila neodvisnost]]. Po politični ureditvi je Slovenija [[Ustava|ustavna]] [[parlamentarna demokracija]]. Med članice [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] je bila sprejeta 22. maja 1992. Slovenija je tudi članica [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]], zveze [[NATO]] ter drugih svetovnih organizacij. Leta 2004 je pristopila v [[Evropska unija|Evropsko unijo]]. Leta 2007 je Slovenija postala članica [[Ekonomska in monetarna unija Evropske unije|monetarne unije]] in prevzela skupno evropsko valuto [[evro]]. Članica [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]] je postala leta 2010. S 1. januarjem 2024 je Sloveniji pričel veljati dveletni mandat v [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnem svetu Združenih narodov]]. == Ime in etimologija == Ime Slovenija pomeni »dežela Slovencev«. Poimenovanje za [[Slovenci|Slovence]] izvira iz besede [[Slovani|''Slovani'']] oz. ''Slověni'' ([[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovansko]] ''slověninъ'').<ref name=":0" /> Slovanska osnova ''Slověne'' je osnova številnih drugih etnonimov in toponimov, besedotvorna pripona ''-en'' in izpeljani pridevniki (''slovenski'') pa so skozi zgodovinski razvoj služili kot osnova za nastanek geografskega imena ''Slovenija''.<ref>{{Cite book|last=Snoj|first=Marko|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|location=Ljubljana|publisher=Modrijan|year=2009|language=sl|pages=382–383}}</ref> Razlika med izvorno besedo ''Slověni'' in današnjim poimenovanjem pri zapisu je v obrazilu ''-ec'', ki izraža pripadnost, dejavnost ali navezanost. V tem primeru gre za etnično pripadnost (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''). Pri ženski obliki ''Slovenka'' (''Slovanka'') ni bilo razlike. Oba avtonima sta bila sinonimnega označevanja.<ref>med številnimi viri glej npr.: Trubar, Primož (1575). [https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72 ''Catehismvs sdveima islagama'']. str.&nbsp;81. Primic, Janez Nepomuk (1809). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-LFRZPDQI Poezije]''. str.&nbsp;45. in primerjaj z Primic, Janez Nepomuk (1813). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY Némshko-slovénske branja]''. str. 74-79.</ref> Glede izvora imena ''Slověne'' je bilo predlaganih [[Slovani#Izvor_imena|veliko teorij]]. [[Slovenski etimološki slovar]] kot najbolj utemeljeni razlagi navaja dve možnosti. Iz besedotvornega stališča je ime verjetno izpeljano iz korena ''*slov-'', ki je ohranjen v številnih zemljepisnih imenih, zlasti [[hidronim]]ih širom vzhodne Evrope. Če je domneva pravilna bi ime v izvirniku lahko pomenilo ''*‛prebivalci ob reki *Slova'' ali ''*Slovy’''. Po starejši razlagi, ki je besedotvorno slabše, pomensko pa bolje utemeljena, naj bi bilo ime izpeljano [[praslovanščina|praslovanskega]] ''*slȍvo'' – [[beseda]], torej »ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti«, kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za [[Germani|germanske narode]] oz. »neme ljudi, s katerimi ni mogoče razumeče govoriti«.<ref name=":0">{{navedi knjigo |last=Snoj |first=Marko |year=2016 |chapter= slovẹ́nski |title=Slovenski etimološki slovar |chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec |edition=3. |location=Ljubljana |publisher=Založba ZRC |via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref> Prvič je bilo ime uporabljeno za državno tvorbo '''Federalna Slovenija''', ki je po sklepu zasedanja [[Slovenski narodnoosvobodilni svet|Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta]] (SNOS) 16. februarja 1944 pristopila v [[Demokratična federativna Jugoslavija|Demokratično federativno Jugoslavijo]].<ref>{{navedi konferenco |last=Šnuderl |first=Makso |authorlink=Makso Šnuderl |year=1966 |chapter=Osvobodilna fronta slovenskega naroda — država v državi |title=Prispevki za zgodovino delavskega gibanja |url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/28/Prispevki_za_zgodovino_delavskega_gibanja_1966_1-2.pdf |volume=6 |issue=1–2 |publisher=Inštitut za zgodovino delavskega gibanja |editor-last=Osolnik |editor-first=Bogdan |pages=389–390}}</ref> V začetku leta 1946 je nova ustava [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativne ljudske republike Jugoslavije]] določila, da jo sestavlja šest ljudskih republik, zato se je Federalna Slovenija po sklepu SNOS 14. februarja 1946 preimenovala v '''Ljudsko republiko Slovenijo'''.<ref>{{cite journal |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFGPZB0W |title=Mesto kot upravnoteritorialna enota 1945–1955 |first=Janez |last=Kopač |year=2007 |volume=30 |issue=2 |publisher=Arhivsko društvo Slovenije |cobiss=914293 |page=83 |journal=Arhivi}}</ref> To ime se je obdržalo do leta 1963, ko je bila s sprejemom nove ustave skupna država preimenovana v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]] (SFRJ), 9. aprila tega leta pa je nato Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije sprejela novo slovensko ustavo, s katero se je Ljudska republika Slovenija preimenovala v '''[[Socialistična republika Slovenija|Socialistično republiko Slovenijo]]'''. Skupščina republike Slovenije je 7. marca 1990 sprejela amandmaje k slovenski ustavi, v katerih je bilo med drugim določeno, da se iz imena črta pridevnik »Socialistična«, tako se je poslej imenovala '''Republika Slovenija''', to uradno ime pa se je nato obdržalo tudi po osamosvojitvi v letu 1991 do danes.<ref>{{cite journal |last=Kopač |first=Janez |year=2001 |title=Državna ureditev in upravno-teritorialni razvoj v Sloveniji (1963-1994) |url=http://www.arhivsko-drustvo.si/wp-content/uploads/Arhivi_p/Arhivi_2001-1.pdf |journal=Arhivi |volume=24 |issue=1 |pages=1–20}}</ref> V drugih jezikih je poimenovanje Slovenije različno: v vseh južnoslovanskih jezikih, pa tudi ruščini in bolgarščini (Словения) ter ukrajinščini (Словенія) je enako kot v slovenščini, v [[Angleščina|angleščini]], [[Italijanščina|italijanščini]] in [[Latinščina|latinščini]], pa tudi nordijskih oz. skandinavskih jezikih ter [[Romunščina|romunščini]] se imenuje Slovenia, v [[Nemščina|nemščini]] Slowenien, v [[Francoščina|francoščini]] (la) Slovénie, v [[Španščina|španščini]] Eslovenia, v [[Portugalščina|portugalščini]] Eslovénia, v [[Katalonščina|katalonščini]] in [[Okcitanščina|okcitanščini]] Eslovènia, v [[Poljščina|poljščini]] Słowenia, v [[Češčina|češčini]] in [[Slovaščina|slovaščini]] Slovinsko, v [[Madžarščina|madžarščini]] Szlovénia, v [[Nizozemščina|nizozemščini]] Slovenië, v [[Litovščina|litovščini]] Slovėnija, v [[Latvijščina|latvijščini]] Slovēnija, v [[Estonščina|estonščini]] Sloveenia, v [[Beloruščina|beloruščini]] Славенія. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Slovenije}} [[Slovani|Slovanski]] predniki današnjih Slovencev so se na ozemlje Slovenije začeli [[naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|naseljevati]] v 6. stoletju. V 7. stoletju se je oblikovala [[Karantanija]], prva kneževina alpskih Slovanov (neposrednih prednikov Slovencev, imenovani tudi Slověni).<ref>[[Franc Kos (zgodovinar)|Franc Kos]], ''Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku I-V'', Leonova družba, Ljubljana, 1902-1928.</ref> Leta 745 je Karantanija v zameno za obrambo proti Obrom priznala [[Bavarska|bavarsko]] nadoblast, medtem ko je notranjo samostojnost ohranila do preoblikovanja v [[Frankovsko cesarstvo|frankovsko]] grofijo leta 828. Verjetno se je v 7. stoletju na prostoru osrednje Slovenije izoblikovala še ena slovanska plemenska tvorba – [[Karniola]], ki je v 8. stoletju tudi prišla v sklop frankovske države. V času od 8. stoletja se je iz [[Salzburg]]a in [[Oglej]]a začelo širiti tudi [[krščanstvo]]. Okoli leta 1000 so bili napisani [[Brižinski spomeniki]], prvi pisni dokument v [[slovenščina|slovenščini]] in prvi slovanski zapis v [[latinica|latinici]]. V 14. stoletju je spadala večina današnjega slovenskega ozemlja v posest [[Habsburžani|Habsburžanov]], kar je pozneje postala [[Habsburška monarhija]]. Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno na [[slovenske dežele|dežele]]: [[Kranjska|Kranjsko]], [[Trst]], [[Istra|Istro]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriško]], [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] in [[Štajerska|Štajersko]]. [[Slika:Zemljovid slovenske dežele in pokrajin (Original).jpg|levo|sličica|Zemljovid slovenske dežele in pokrajin [[Peter Kozler|Petra Kozlerja]], 1853]]V letu 1848 so v [[Pomlad narodov|Pomladi narodov]] med številnimi narodi tudi Slovenci s političnim programom zahtevali [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] leta 1918 so južnoslovanski narodi nekdanje dvojne države 29. oktobra 1918 razglasili narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] s središčem v [[Zagreb]]u. Nevarnost s strani [[Kraljevina Italija|Italije]], ki je zasedla [[Primorska|Primorsko]] in [[Istra|Istro]] ter dele [[Dalmacija|Dalmacije]], in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo sta botrovali 1. decembra 1918 združitvi Države SHS s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]], ki se je 1929 preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Kraljevina Jugoslavija je med [[Druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] razpadla, Slovenci pa so se pridružili [[Demokratična federativna Jugoslavija|Demokratični federativni Jugoslaviji]], uradno razglašeni 10. avgusta 1945. Država se je 29. novembra 1945 preimenovala v [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo]] (FLRJ) in še kasneje leta 1963 v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]] (SFRJ). Današnja Slovenija je na osnovi plebiscitne odločitve razglasila svojo neodvisnost od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] 25. junija 1991 in jo ubranila v spopadih imenovanih tudi desetdnevna [[Slovenska osamosvojitvena vojna|vojna za samostojnost]]. == Geografija == {{glavni|Geografija Slovenije}} [[Slika:Relief map of Slovenia.png|thumb|right|300px|Relief Slovenije]] Geografsko leži Slovenija v srednji Evropi oziroma v jugovzhodni Evropi (odvisno od definicije), na stičišču [[Alpe|Alp]], [[Dinarsko gorstvo|Dinarskega gorstva]], [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in [[Sredozemlje|Sredozemlja]]. V severozahodnem delu države prevladujejo Alpe z najvišjim vrhom [[Triglav]]om (2864 m). V smeri proti morju se razprostira pokrajina [[Kras (območje)|Kras]]. Njen podzemeljski svet skriva najveličastnejše podzemne galerije v [[Evropa|Evropi]]. [[Postojnska jama]] in [[Škocjanske jame]], ki so jih izklesale podzemeljske vode, skrivajo lepoto [[kapnik]]ov. Slednje so tudi na [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescovem]] [[Unescova svetovna dediščina|seznamu kulturne in naravne dediščine]]. Ena ključnih značilnosti je hribovitost, ki je skozi zgodovino preprečevala [[Asimilacija (sociologija)|asimilacijo]] avtohtonih prebivalcev v večje in močnejše sosednje narode, po drugi strani pa tudi ovirala formiranje etničnih skupnosti in nastajanje večjih gospodarskih središč.<ref>{{cite journal |last=Gams |first=Ivan |year=1991 |title=Nekatere geografske stalnice Slovenije |journal=Geografski vestnik |volume=63 |pages=7–24 |url=http://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_6301_007_024.pdf |cobiss=34984448}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-0UTOGMN2|tip=kratko}}</ref> Več kot polovico površine, 1.177.244 ha, pokrivajo gozdovi, od tega je 1.062.974 ha t. i. gospodarskih gozdov, 98.762 ha varovalnih gozdov in 9.508 ha gozdnih rezervatov (stanje leta 2018). Od [[drevo|drevesnih]] vrst prevladujeta [[bukev]] in [[navadna smreka]], ki predstavljata približno po tretjino lesne mase vsaka, med ostalimi bolj razširjenimi vrstami pa so še [[navadna jelka]] in predstavniki [[Bor (drevo)|borov]] ter [[hrast]]ov.<ref>{{navedi dokument |title=Poročila Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2018 |url=http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/LETNA_POROCILA/2018_Porocilo_o_gozdovih.pdf |publisher=Zavod za gozdove Slovenije}}</ref> V Evropi imata večji delež gozdov samo še [[Finska]] in [[Švedska]]. V Sloveniji je po naravovarstveni zakonodaji zaščitenega približno 8 % ozemlja. Največje območje zavzema [[Triglavski narodni park]] (83.807 ha). Pestra geološka zgradba, razgibanost v [[reliefne oblike|reliefu]] (od morske gladine do 2864 m nadmorske višine) ter dejstvo, da se Slovenija razprostira na štirih biogeografskih območjih, so omogočile bogastvo rastlinskih in živalskih vrst. V Sloveniji uspeva 3000 [[praprotnice|praprotnic]] in [[semenke|semenk]] ter 50.000 različnih živalskih vrst. V smislu [[biodiverziteta|biotske raznovrstnosti]] je Slovenija »vroča točka« Evrope.<ref>{{navedi knjigo |last=Mršić |first=Narcis |authorlink=Narcis Mršić |year=1997 |title=Biotska raznovrstnost v Sloveniji: Slovenija - »vroča točka« Evrope. |publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave |location=Ljubljana |isbn=961-90179-2-7 |cobiss=66476288 |pages=}}</ref> Številni so tudi živalski in rastlinski [[endemit]]i, kjer izstopa favna kraških jam s svetovno znano [[človeška ribica|človeško ribico]] (slednja je sicer [[Dinarsko gorstvo|dinarski]] endemit in ni omejena na slovensko ozemlje). Največ slovenskega površja sestavljajo kamnine iz časa, [[Mezozoik|mezozoika]] ([[apnenec]], [[dolomit]]) in [[Kenozoik|kenozoika]], torej [[Terciar|terciarja]] ([[lapor]], [[peščenjak]], [[fliš]]) in [[Kvartar|kvartarja]] (prod, [[pesek]], [[glina]], [[konglomerat]]). Po načinu nastanka prevladujejo [[sedimentne kamnine]], predvsem apnenec. === Podnebje === [[Slika:Podnebni tipi 1970-2000.JPG|thumb|right|250px|Podnebni tipi in klimogrami izbranih naselij Slovenije]] Slovenija ima zaradi lege v zmernih [[Geografska širina|geografskih širinah]] na prehodu Alp v [[Dinarsko gorstvo|Dinaride]] in Sredozemlja v Panonsko kotlino izrazito prehodno podnebje, ki je posledica sovplivanja morskih in celinskih zračnih gmot. Na lokalne podnebne razmere ima precejšen vpliv tudi velika reliefna pestrost in višinska razčlenjenost površja. Na slovenskem ozemlju prihaja do stika in prepletanja [[alpsko podnebje|gorskega (alpskega)]], [[Sredozemsko podnebje|sredozemskega]] in celinskega podnebja. Za vse tri podnebne tipe je značilna netipičnost, če jih primerjamo s pravim gorskim, sredozemskim ali celinskim podnebjem, s prepletanjem njihovih glavnih značilnosti, zato jim pogosto dodajamo predpono »sub« (submediteransko, subkontinentalno, submontansko podnebje) ali jih označujemo za »zmerno« (sredozemsko, gorsko, celinsko). Izrazita prehodnost podnebnih tipov otežuje podnebno členitev in določanje meja med tipi in podtipi podnebij, pa tudi poimenovanje. Na splošno se z oddaljevanjem od Alp in Visokih dinarskih planot proti vzhodu in severovzhodu Slovenije krepijo celinske podnebne značilnosti, proti jugu in jugozahodu sredozemske, z naraščanjem nadmorske višine v Alpah in Visokih dinarskih planotah pa značilnosti gorskega podnebja. Južno in jugozahodno od alpsko-dinarske pregrade se zaradi reliefne odprtosti proti Jadranskemu morju in Sredozemlju pojavlja zmerno sredozemsko podnebje. Tu je največ dni s soncem v Sloveniji (2.100–2.400 ur na leto) ter največ jasnih in najmanj oblačnih dni. Povprečna temperatura najhladnejšega meseca je nad 0 °C, najtoplejšega pa več kot 20 °C. Zaradi vpliva morja so v primerjavi z notranjostjo višje predvsem jesenske in zimske temperature. Padavin je od 1.000 mm ob obali do 1.700 mm v notranjosti. Največ jih običajno pade novembra ali oktobra, sekundarni višek je na prehodu pomladi v poletje (maj, junij), julija in avgusta je običajno suša. Nižje ležeči predeli ob [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]] imajo povprečne januarske temperature nad 4 °C in julijske nad 22 °C (obalni podtip zmerno sredozemskega podnebja, tudi podnebje oljke). Zaledni podtip ima nekoliko nižje temperature in več padavin. Vsi podatki so za obdobje 1971-2000. [[Slika:ŠENTJUR PRI CELJU - panoramio.jpg|levo|sličica|[[Šentjur]] - mesto na zgornjem robu [[Kozjansko|Kozjanskega]].]] Zmerno celinsko vlažno podnebje je značilno za večji del Slovenije. Zaradi prepletanja celinskih podnebnih značilnosti z gorskimi in sredozemskimi ter stopnjevanja celinskosti od Alp in Visokih dinarskih planot proti vzhodu in severovzhodu ločimo tri podtipe zmerno celinskega podnebja. Za zmerno celinsko podnebje zahodne in južne Slovenije je, zaradi lege v predalpskem hribovju in na območju dinarske pregrade (zato tudi predgorsko ali predalpsko podnebje), značilna velika količina padavin (1300–2500 mm padavin na leto, 1971–2000) z viškom padavin [[jesen]]i. Zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije ima omiljen celinski padavinski režim z viškom padavin poleti in povprečno letno količino padavin 1000–1300 mm. Zmerno celinsko podnebje vzhodne Slovenije imata gričevnat in nižinski svet na vzhodu ter severovzhodu države, ki sta odprta proti [[Panonska nižina|Panonski kotlini]]. Temperaturni in padavinski režim sta najbolj celinska v Sloveniji. Nižine se [[Poletje|poleti]] zelo segrejejo, [[Zima|pozimi]] pa ohladijo. [[Pomlad|Spomladanske]] temperature so na ravni jesenskih ali celo nekoliko višje. Za slovenske razmere imajo te pokrajine malo padavin – od 800 do 1.000 mm letno (1971–2000), saj jih zaradi lege na zavetrni strani alpsko-dinarske pregrade dosežejo že precej izsušene zračne gmote. Kljub poletnemu padavinskemu višku so poletja v vzhodni in severovzhodni Sloveniji zaradi sorazmerno nizke količine padavin in visokih temperatur na robu sušnosti. Za gorsko podnebje, ki ga imajo alpske pokrajine s [[Pohorje]]m in najvišji predeli Visokih dinarskih planot, je značilno, da je povprečna temperatura najhladnejšega meseca manj kot –3 °C in najtoplejšega do zgornje gozdne meje več kot 10 °C. Gorsko podnebje v Sloveniji bi lahko označili tudi za zmerno gorsko (submontansko), saj je gorski svet manj masiven in nižji kot npr. v osrednjih Alpah, zato se ne uveljavljajo vsi višinski podnebno-vegetacijski pasovi značilni za Alpe. Manjka predvsem pravi snežni (nivalni) pas. Zgornja gozdna meja je ločnica podnebja višjega in nižjega gorskega sveta. Podnebje nižjega gorskega sveta imajo tudi nekatere gorske doline, kotline in visoko ležeče kraške kotanje, kjer so julijske temperature na ravni drugih v celinski Sloveniji, januarske pa so predvsem zaradi močnih temperaturnih obratov pod –3 °C. Za gorsko podnebje, zlasti v zahodnem delu Slovenije, je značilna najmanjša osončenost v Sloveniji (1600–1900 ur s soncem letno). Zaradi razvoja konvektivne oblačnosti so slabo osončena poletja, nasprotno pa imajo gorski vrhovi zelo sončne zime. Izstopata velika namočenost (od 1.700 do več kot 3.200 mm padavin letno; 1971-2000), ki se zmanjšuje proti vzhodu, in zmerno sredozemski padavinski režim, ki v smeri Pohorja prehaja v zmerno celinskega. == Paleontologija v Sloveniji == Paleontologija v Sloveniji preučuje fosilne ostanke rastlin, živali in mikroorganizmov, najdene na območju današnje Slovenije, ki zaradi svoje geološke raznolikosti nudi bogato paleontološko dediščino od [[Paleozoik|paleozoika]] do [[Kvartar|kvartarja]]. V [[Mezozoik|mezozoiku]], predvsem v juri, so na območju [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]], [[Vremščica|Vremščice]], Slivja in Istre našli sledi dinozavrov, predvsem stopinje dvonožnih teropodov in štirinožnih sauropodov. Čeprav fosilnih kosti dinozavrov doslej še niso odkrili, sledi pričajo o njihovi prisotnosti. V miocenu je vzhodni del Slovenije pokrivalo [[Panonsko morje]], kar dokazujejo fosilni ostanki morskih mehkužcev, rib, kitov ter sladkovodnih in kopenskih organizmov, najdeni predvsem v [[Haloze|Halozah]], [[Slovenske gorice|Slovenskih goricah]], okolici [[Ljutomer|Ljutomera]] in [[Radgona|Radgone]]. V ledeni dobi so slovenske jame, kot so [[Potočka zijalka]], [[Divje babe]] in Mokra jama, postale pomembna nahajališča fosilov jamskega medveda, mamuta, jamskega leva in človeka. Pomembna najdišča vključujejo tudi [[Ljubljansko barje]], kjer so našli ostanke ledenodobnih živali in orodja praljudi. Raziskave izvajajo Naravoslovni muzej Slovenije, [[Geološki zavod Slovenije]] in univerze, številne najdbe pa prispevajo tudi ljubiteljski zbiratelji. Posebej zanimive so najdbe devonskih rastlin, sledovi mastodontov ter izjemno ohranjeni fosili iz miocenskih sedimentov, ki potrjujejo izjemen pomen Slovenije za paleontološke raziskave v širšem srednjeevropskem prostoru.<ref>{{Navedi splet|title=Dinozavri v Sloveniji, so ali niso?|url=https://www.student.si/zabava/knjiga/dinozavri-v-sloveniji-so-ali-niso/|website=Student.si|date=2024-06-11|accessdate=2025-05-26|language=sl-SI|first=Žiga|last=Kastelic}}</ref> == Gospodarstvo == [[File:Slovenia Product Exports (2019).svg|thumb|Sestava slovenskega izvoza]] {{glavni|Gospodarstvo Slovenije}} Slovenija je gospodarsko zelo razvita država. Je najbolj razvita [[tranzicijska država]] z nekdanjo rudarsko-industrijsko tradicijo ([[Seznam rudnikov v Sloveniji|Rudniki]]: [[živo srebro]] - [[Rudnik Idrija|Idrija]] in Litija, [[svinec]] in [[cink]] - [[Rudnik Mežica|Mežica]], [[uran]] - [[Žirovski Vrh|Žirovski vrh]], [[Železo]] - Ravne na Koroškem in Jesenice idr; Premogovniki: [[Premogovnik Velenje|Velenje]] – obratuje, [[Rudnik Trbovlje Hrastnik|Trbovlje-Hrastnik]], Senovo, Kočevje, Kanižarica, Leše, Sečovlje idr; Elektrarne: [[Termoelektrarna Šoštanj|TEŠ]], [[Termoelektrarna Toplarna Ljubljana|TE-TOL]], [[Jedrska elektrarna Krško|NEK]], [[Dravske elektrarne Maribor|DEM]]), kemično industrijo ([[Lek (podjetje)|Lek]], [[Krka (podjetje)|Krka]], [[Ilirija (podjetje)|Ilirija]], Kemira KTM, Steklarna Rogaška, [[Cinkarna Celje]], [[Cementarna Trbovlje]], [[Helios TBLUS|Helios]], [[Sava Kranj|Sava]], [[Salonit Anhovo|Salonit]], [[Kema Puconci]], [[Melamin (podjetje)|Melamin]], Vipap, Goričane, [[Belinka]], Paloma, Steklarna Hrastnik idr.) in razvitimi storitvenimi dejavnostmi ([[Mercator]], [[Petrol]], [[Holding Slovenske elektrarne|HSE]], [[GEN energija|GEN]], [[BTC]], [[Europark Maribor|Europark]], City Center, [[Citypark Ljubljana|Citypark]], [[Telekom Slovenije|Telekom]], [[Pošta Slovenije|Pošta]], [[NLB Skupina|NLB]], [[Pro Plus]], [[Zavarovalnica Triglav]], [[Sintal]] idr). Slovensko gospodarstvo je močno odvisno od zunanje trgovine, kar dokazuje dejstvo, da izvoz in uvoz predstavljata kar 120 % njenega [[Bruto domači proizvod|BDP]]-ja. [[Promet]] je ključnega pomena za zunanjo trgovino z blagom, energenti in prevoz ljudi, [[prometna infrastruktura]] je po večini dotrajana največje ozko grlo predstavlja železniški in letalski promet, primarno avtocestno omrežje je delujoče, tretje razvojne osi še niso narejene. Manjkajo avtocestne povezave z sosednjimi državami Izola-Hrvaška, Slovenj Gradec-Avstrija, Krajnska Gora-Italija in notranje tretje razvojne osi hitre ceste: Celje-Laško-Sevnica-Krško, Letališče Ljubljana-Lukovica. Glavne družbe iz področja logistike: [[Luka Koper]], [[Pošta Slovenije]], Intereuropa, [[Solinair]], [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Fraport Slovenija]], [[Slovenske železnice]]. [[Kmetijstvo]] je za BDP manjšega pomena, saj zaposluje le 4 % prebivalstva, obdelanih je le 12 % površja, predvsem zaradi naravnih danosti. V turizmu so pomembna [[Turizem|obmorska letovišča]] ([[Piran]], [[Portorož]], [[Izola]], [[Koper]], [[Ankaran]], [[Debeli rtič]] idr.), [[Seznam smučišč v Sloveniji|gorska in smučarska središča]] ([[Kranjska gora]], [[Rogla]], [[Krvavec]], [[Golte]], [[Vogel]], [[Kanin]], [[Maribor]] idr.) in [[Seznam toplic v Sloveniji|toplice]] ([[Zdravilišče Rogaška]],[[Terme Čatež]], [[Moravske Toplice]], [[Terme Olimia]], LifeClass Portorož, [[Terme Topolšica]], [[Terme Zreče]], [[Terme Dobrna]], [[Terme Radenci]], [[Terme Lendava]], [[Šmarješke Toplice]], [[Terme Ptuj]] idr.) ter znameniti kraji ([[Ljubljana|Ljubljana (UNESCO Plečnik)]], Idrija (UNESCO rudnik), [[Bled]], Škofja Loka, Ptuj in kraji z naravnimi znamenitostmi Škocjanske jame (UNESCO) [[Postojna|Postojna (kraška jama)]], [[Bohinj|Bohinj z jezerom]] idr.). == Politika in uprava == {{glavni|Politika Slovenije}} {{Več slik | align = right | direction = horizontal | width = | image1 = Nataša Pirc Musar 02 (cropped).jpg | width1 = 115 | alt1 = Nataša Pirc Musar | caption1 = Predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] | image2 = Janez Janša, EPP, 2025 (cropped2).jpg | width2 = 100 | alt2 = Janez Janša | caption2 = Predsednik vlade Republike Slovenije [[Janez Janša]] | total_width = | height 1 = }} [[Državni poglavar]] je [[predsednik Slovenije|predsednik ali predsednica]], ki je izvoljen vsakih pet let. Nosilec izvršilne oblasti v Sloveniji je [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo vodi [[predsednik vlade Slovenije|predsednik vlade]]. Poleg njega sestavljajo vlado še [[Minister|ministri]]. Predsednika vlade predlaga predsednik Republike Slovenije, z glasovanjem pa potrdi [[Državni zbor Republike Slovenije]], ki ga vodi [[predsednik Državnega zbora Republike Slovenije]]. Nepopolni dvodomni [[parlament Slovenije]] sestavljata državni zbor in [[državni svet Republike Slovenije]]. Državni zbor ima 90 sedežev, od tega po eno poslansko mesto pripada predstavnikoma [[Italijani|italijanske]] in [[Madžari|madžarske]] [[narodnostna manjšina|manjšine]]. Državni svet ima 40 sedežev, predstavljajo ga [[družba|družbene]], [[gospodarstvo|gospodarske]], strokovne in krajevno pomembne skupine. Državni svet nima funkcije drugega (zgornjega) doma parlamenta, saj mu ustava teh pristojnosti ne zagotavlja. Redne parlamentarne volitve so vsaka štiri leta, v državni svet pa vsakih pet let. === Upravna delitev === {{glavni|Upravna delitev Slovenije}} [[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|thumb|300px|Zemljevid [[Občine v Sloveniji|slovenskih občin]] od junija 2011 (212 občin)]] [[Slika:Statistične_regije_Slovenije.png|thumb|300px|[[Statistične regije Slovenije]]]] Slovenija nima regionalne ravni delitve, čeprav jo ustava predvideva. Edina oblika [[lokalna samouprava|lokalne samouprave]] so tako [[Občine v Sloveniji|občine]] z razmeroma širokimi javnimi pooblastili, katerih glavne vloge so zagotavljanje predšolske vzgoje in primarne zdravstvene oskrbe, zagotavljanje ključnih javnih služb (vključno z [[Javni prevoz|javnim prevozom]] in [[knjižnica|knjižničnimi]] storitvami) in prostorsko načrtovanje.<ref name="OECD regional">{{navedi knjigo| title=OECD Territorial Reviews: Slovenia 2011 |year=2011 |publisher=OECD Publishing |isbn=9789264120587}}</ref> Slovenija je upravno razdeljena na 212 občin, med katerimi jih ima 12 status [[mestna občina|mestne občine]].<ref name="MMC obcine">{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/vlada-bi-ukinjala-obcine-obcinska-zdruzenja-pol-slovenije-bo-pokonci/310104 |title=Vlada bi ukinjala občine. Občinska združenja: Pol Slovenije bo pokonci. |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=1.6.2013 |accessdate=30.8.2014}}</ref> Po mednarodnih primerjavah je lokalna samouprava zelo razdrobljena, kar se je v letih od osamosvojitve samo stopnjevalo, kljub zakonskim omejitvam ustanavljanja občin.<ref name="OECD regional"/> Občasnim vladnim predlogom o zmanjševanju števila občin navkljub se to še ni zgodilo in več kot polovica slovenskih občin ima zdaj manj kot 5000 prebivalcev.<ref name="MMC obcine"/> Poleg različnih neformalnih delitev na [[Pokrajine v Sloveniji|pokrajine]] obstaja [[Statistične regije Slovenije|12 statističnih regij]] po standardni shemi klasifikacije statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji (NUTS-3):<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/tema_splosno_upravno_nuts.asp |title=Klasifikacija statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji – NUTS |publisher=Statistični urad RS |accessdate=30.8.2014 |archive-date=2014-09-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140903071820/http://www.stat.si/tema_splosno_upravno_nuts.asp |url-status=dead }}</ref> # [[Pomurska regija]] # [[Podravska regija]] # [[Koroška regija]] # [[Savinjska regija]] # [[Zasavska regija]] # [[Posavska regija]] # [[Jugovzhodna Slovenija]] # [[Osrednjeslovenska regija]] # [[Gorenjska regija]] # [[Primorsko-notranjska regija]] # [[Goriška regija]] # [[Obalno-kraška regija]] Statistične regije, ki so združene v dve kohezijski regiji – [[Zahodna Slovenija|Zahodna]] in [[Vzhodna Slovenija]] (NUTS-2), nimajo administrativne funkcije. Tudi kohezijski regiji obstajata zgolj v namen uveljavljanja [[Kohezijska politika EU v Sloveniji|evropske regionalne politike]].<ref name="OECD regional"/> == Demografija == {{Glavni|Demografija Slovenije}} {{bar box |width = 300px |float = left |title = Etnične skupine v Sloveniji<br/>(leta 2002) |titlebar = #ddd |bars = {{bar percent|Slovenci|teal|83.06}} {{bar percent|Srbi|teal|1.98}} {{bar percent|Hrvati|teal|1.81}} {{bar percent|Bošnjaki|teal|1.10}} {{bar percent|ostali|teal|4.85}} {{bar percent|neznano|gray|8.9}} |caption = }} Po podatkih popisa prebivalstva leta 2002 je bilo med prebivalci Republike Slovenije 83,06 % Slovencev, od drugih [[Etnična skupina|etničnih skupin]] pa je bilo več kot 1 % še [[Srbi|Srbov]], [[Hrvati|Hrvatov]] in [[Bošnjaki|Bošnjakov]].<ref>Dolenc D. s sod. [http://www.stat.si/Popis2002/gradivo/si-92.pdf Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, Slovenija, 31. marca 2002] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111207073705/http://volksgruppen.orf.at/kroatenungarn/aktuell/stories/24367/ |date=2011-12-07 }} (PDF). Statistični urad Republike Slovenije.</ref> [[Avstrijci]], [[Čehi]], [[Nemci]], [[Poljaki]] in [[Rusi]] so predstavljali manj kot 0,1 % prebivalstva; pri 8,90 % populacije pa je bil podatek neznan ali pa niso želeli odgovoriti. Pričakovana [[življenjska doba]] je bila leta 2021 75 let za [[moški|moške]] in 83 za [[ženska|ženske]]. [[File:SloveniaItalian.png|thumb|upright|Poselitveno območje italijanske narodne manjšine v Sloveniji]] Za državo je značilna razpršena poselitev z množico majhnih naselij in razmeroma nizko gostoto prebivalstva, s približno 103 prebivalci na [[kvadratni kilometer|km²]]. Slovenija je zaradi goratosti in obsežnih gozdnih sestojev med redkeje naseljenimi evropskimi državami.<ref name="poselitevStat">{{navedi splet |url=https://www.stat.si/obcine/sl/Theme/Index/PrebivalstvoGostota |title=Kako je država poseljena? |publisher=Statistični urad Republike Slovenije |accessdate=2022-02-12}}</ref><ref name="SOER">{{navedi splet |url=https://www.arso.gov.si/soer/povr%c5%a1je.html |title=Površje |work=Poročilo o stanju okolja v Evropi 2010 - prispevki Slovenije |publisher=Agencija RS za okolje |accessdate=2022-02-12 |archive-date=2022-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220212181533/https://www.arso.gov.si/soer/povr%C5%A1je.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220212181533/https://www.arso.gov.si/soer/povr%C5%A1je.html |date=2022-02-12 }}</ref> Pri tem je poselitev skoncentrirana v ravnih nižinskih predelih, deli države z bolj razgibanim površjem pa so redko naseljeni; tako ima najgosteje naseljena občina, [[Mestna občina Ljubljana]] v [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanski kotlini]], več kot 1000 prebivalcev na km², najredkeje naseljene občine v goratem svetu severozahodne in severne Slovenije pa 10 prebivalcev na km² ali manj.<ref name="poselitevStat"/> Tako na 20 % površja države živi 60 % vsega prebivalstva, skupaj pa skoraj natanko polovica v urbanih in polovica v ruralnih območjih.<ref name="SOER"/> [[Uradni jezik]] je [[slovenščina]]. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost (ob [[Državna meja|meji]] z [[Italija|Italijo]] in [[Madžarska|Madžarsko]]), je kot uradni jezik uporabljena tudi [[italijanščina]] oz. [[madžarščina]]. [[Kočevarščina|Kočevarščino]], nekoč prevladujoči jezik oziroma [[nemščina|nemško]] narečje na Kočevskem, govori le še malo ljudi, zaradi česar ga [[UNESCO]] opredeljuje kot »kritično ogrožen jezik« (''critically endangered language'').<ref name="norwaysi-sl">{{Navedi splet |url=http://www.norway.si/News_and_events/Slovensko/Kultura/granish/ |title=Norway.si: Kočevarščina – jezik manjšine v Sloveniji |accessdate=2011-11-13 |archive-date=2010-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100105201323/http://www.norway.si/News_and_events/Slovensko/Kultura/granish/ |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100105201323/http://www.norway.si/News_and_events/Slovensko/Kultura/granish/ |date=2010-01-05 }}</ref> === Naselja === {{Glej tudi|Seznam naselij v Sloveniji|Seznam mest v Sloveniji}} Struktura naselij v Sloveniji je izrazito neenakomerna, z nekaj večjimi urbanimi središči in množico majhnih naselij. V zadnjih desetletjih se povečuje razpršena gradnja na obrobjih naselij, občutno se večajo tudi naselja v okolici največjih mest in ob obalnem pasu, kar predstavlja pomemben vidik obremenjevanja okolja.<ref name="SOER"/> V začetku leta 2019 je državni Register prostorskih enot beležil 6.035 samostojnih naselij.<ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/7910 |title=12 statističnih regij, 212 občin, 6.035 naselij |publisher=Statistični urad Republike Slovenije |date=2019-01-24 |accessdate=2022-02-12 |archive-date=2022-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220212181544/https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/7910 |url-status=dead }}</ref> [[Mesto|Mesta]] so po evropskih merilih majhna do srednje velika; uradno ima ta status 69 naselij, pri čemer pa sta po kriterijih evropskega statističnega urada v državi le dve pravi mesti, [[Ljubljana]] kot srednje veliko in [[Maribor]] kot majhno mesto.<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/teme/mesta-in-urbana-obmocja-v-sloveniji/ |title= Mesta in urbana območja v Sloveniji |publisher=Ministrstvo RS za okolje in prostor |date=2021-10-08 |accessdate=2022-02-12}}</ref> {{Največja mesta|country=Slovenija|stat_ref=po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]]|city_1=Ljubljana|city_2=Maribor|city_3=Kranj|city_4=Celje|city_5=Koper|city_6=Velenje|city_7=Novo mesto|city_8=Ptuj|city_9=Kamnik|city_10=Trbovlje|div_1=Osrednjeslovenska|div_2=Podravska|div_4=Savinjska|div_3=Gorenjska|div_5=Obalno-kraška|div_6=Savinjska|div_7=Jugovzhodna Slovenija|div_8=Podravska|div_9=Osrednjeslovenska|div_10=Zasavska|img_1=Ljubljana_-_Slovenia_(13457591394).jpg|img_2=19-03-03-Maribor-RalfR-DJI 0444.jpg|img_4=View of Celje (28189851435) (cropped).jpg|img_3=Kranj 19.jpg|pop_1=285.604|pop_2=97.019|pop_3=38.024|pop_4=37.392|pop_5=26,054|pop_6=25.538|pop_7=23.878|pop_8=18.004|pop_9=13,902|pop_10=13.742}} == Kultura == {{glavni|Kultura Slovenije}} === Književnost === {{glavni|Slovenska književnost}} {{Več slik | align = right | direction = horizontal | width = | image1 = Primoz-Trubar.jpg | width1 = 120 | alt1 = Primož Trubar | caption1 = [[Primož Trubar]] | image2 = Valentin Vodnik 1879 Eigner.png | width2 = 150 | alt2 = Valentin Vodnik | caption2 = [[Valentin Vodnik]] | image3 = Prešern-Goldenstein.jpg | width3 = 125 | alt3 = Valentin Vodnik | caption3 = [[France Prešeren]] }} Najstarejši še danes ohranjeni zapis v [[Slovenščina|slovenščini]] in latinični zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]] so [[brižinski spomeniki]], nastali okoli leta 1000. Leta 1550 je [[Primož Trubar]] na Nemškem natisnil prvi slovenski knjigi [[Katekizem]] in [[Abecednik]]. Slovenski jezik je bil tako prvič zapisan v tiskani knjigi. Leta 1584 je [[Jurij Dalmatin]] prevedel v slovenščino tudi celotno biblijo, [[Adam Bohorič]] pa je napisal prvo slovnico slovenskega jezika. Na začetku 19. stoletja je slovnico v slovenščini napisal pesnik [[Valentin Vodnik]]; ta je izdajal tudi prvi slovenski časopis [[Lublanske novice]]. Jezik tega obdobja je leta 1809 opisal tudi [[Jernej Kopitar]]. Sredi 19. stoletja so Slovenci začeli pisati v gajici (Prešernove Poezije so leta 1847 izšle v gajici), spremenile pa so se tudi nekatere oblike besed. Sredi sedemdesetih je [[Stanislav Škrabec]] postavil še pravila knjižne izreke, ki so v veljavi še danes. Konec 19. stoletja je izšel nemško-slovenski slovar [[Maks Pleteršnik|Maksa Pleteršnika]], leta 1899 pa še ''[[Slovenski pravopis]]''. === Odrska umetnost === ==== Operne in baletne hiše ==== {{glavni|Slovenska opera}} Opera se začne na slovenskem področju uveljavljati v drugi polovici 18. stoletja. Za prvo slovensko opero velja opera [[Belin (opera)|''Belin'']] skladatelja Jakoba Zupana in libretista [[Anton Feliks Dev|Feliksa Deva]]. Prva slovenska operna hiša je bila zgrajena kot Deželno gledališče, leta 1882 v Ljubljani. Sprva sta v stavbi delovala tako slovenski kot nemški ansambel. Slednji se je čez leta preselil v lastno stavbo, v današnjo SNG Dramo Ljubljana. Še ena od dveh opernih hiš deluje v Mariboru. Danes [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG Opera in balet Ljubljana]] združuje tako operni kot baletni ansambel. [[Slovensko narodno gledališče Maribor]], s sektorjem Opera in balet deluje od leta 1919. {{gallery |FILE:Ljubljanska_Opera_2.jpg|Pročelje ljubljanske Opere. |FILE:SNG_Maribor_-_Slovene_National_Theatre_Maribor.jpg|Stavba [[SNG Maribor]]}} ==== Dramska umetnost ==== {{glavni|Seznam slovenskih gledališč}} Prva gledališka organizacija na Slovenskem je bila Dramatično društvo.{{cn}} Delovalo je med letoma 1867 in 1920, prizadevalo pa si je za profesionalizacijo slovenskega gledališča. Naslednik društva je SNG Drama Ljubljana, ki v deluje stavbi ljubljanske drame. Leta 1919 je bilo v Mariboru ustanovljeno [[Slovensko narodno gledališče Maribor]], katere sektor je tudi Drama. V Sloveniji sicer deluje šest profesionalnih dramskih gledališč, to so poleg ljubljanske in mariborske Drame še [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]], [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestno gledališče Ljubljansko]], [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Slovensko mladinsko gledališče]], [[SNG Nova Gorica|Slovensko narodno gledališče Nova Gorica]] ter [[Gledališče Koper|Gledališče Koper]]. Še eno slovensko profesionalno gledališče deluje v zamejstvu, to je [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovensko stalno gledališče Trst]]. Osrednji gledališki dogodek v Sloveniji je [[Borštnikovo srečanje|Festival Borštnikovo srečanje]], ki vsako leto oktobra poteka v Mariboru. Na področju dramskega ustvarjanja v Sloveniji izobražujejo tri umetniške gimnazije (Ljubljana, Nova Gorica, Ljutomer) ter [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]], ki je članica [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Močno je razvejano tudi amatersko gledališko ustvarjanje. {{gallery |Slika:Drama theatre in Ljubljana, 2011.jpg|Ljubljanska drama |Slika:SLG_Celje_(Slovensko_ljudsko_gledališče_Celje.jpg|Stavba Slovenskega ljudskega gledališča Celje |Slika:FestivalnaDvorana-Ljubljana,_maja_2006.JPG|[[Slovensko mladinsko gledališče]] }} ==== Lutkovna gledališča ==== Slovenija razpolaga z dvema profesionalnima lutkovnima gledališčema; to sta [[Lutkovno gledališče Ljubljana]] in [[Lutkovno gledališče Maribor]].{{gallery |Slika:Town house, Ljubljana (14078926484).jpg|LG Ljubljana |Slika:Minorite_Monastery_of_Maribor_24.JPG|LG Maribor}} === Prazniki in dela prosti dnevi === {{glavni|Državni prazniki v Sloveniji}} ''Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji'' določa naslednje praznike in dela proste dneve:<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2005112&stevilka=4916 Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji]. (Uradni list RS/I, št. 26-1091/1991)</ref> [[Slika:Day of the Dead at Žale 2012.jpg|thumb|right|250px|[[Žale, Ljubljana|Ljubljanske Žale]] ob [[dan spomina na mrtve|dnevu spomina na mrtve]] leta 2012]] ; Prazniki * [[1. januar|1. in 2. januar]] – ''[[novo leto]]'' * [[8. februar]] – ''[[Prešernov dan]], [[slovenski kulturni praznik]]'' * [[27. april]] – ''[[dan upora proti okupatorju]]'' * [[1. maj|1.]] in [[2. maj]] – ''[[praznik dela]]'' * [[25. junij]] – ''[[dan državnosti]]'' * [[17. avgust]] – ''[[združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni]]'' (ni dela prost dan) * [[15. september]] – ''[[dan vrnitve Primorske k matični domovini]]'' (ni dela prost dan) * [[23. september]] - ''[[dan slovenskega športa]]'' (ni dela prost dan) * [[25. oktober]] - ''[[dan suverenosti]]'' (ni dela prost dan) * [[1. november]] – ''[[dan spomina na mrtve]]'' * [[23. november]] – ''[[dan Rudolfa Maistra]]'' (ni dela prost dan) * [[26. december]] – ''[[dan samostojnosti in enotnosti]]'' ; ; Dela prosti dnevi * [[nedelja]] po prvem pomladanskem ščipu – ''[[velikonočna nedelja]] in [[velikonočni ponedeljek|ponedeljek]], [[velika noč]]'' * ''binkoštna nedelja, [[binkošti]]'' (nedelja 49 dni po veliki noči) * [[15. avgust]] – ''[[Marijino vnebovzetje]]'' * [[31. oktober]] – ''[[dan reformacije]]'' * [[25. december]] – ''[[božič]]'' * 26. december__ Dan samostojnosti in enotnosti == Viri == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Zgodovina Slovenije]] * [[slovenska književnost]] * [[Slovenska vojska]] * [[Slovenska osamosvojitvena vojna]] * [[zavarovana območja Slovenije]] * [[Šport v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{zbirka in kategorija|Slovenija|Slovenia}} {{Wikipotovanje|Slovenia}} {{Wikislovar}} * [https://www.gov.si/podrocja/drzava-in-druzba/o-sloveniji/ O Sloveniji – Portal GOV.SI] * [https://www.slovenia.info Uradni slovenski turistični portal Slovenia.info] * [http://www.dvajset.si/ 20 let samostojnosti Republike Slovenije] * [http://zemljevid.najdi.si/ Interaktivni zemljevid Slovenije] * [http://www.islovenija.si/ GIS portal Slovenije] * [http://www.dedi.si/ DEDI] * [http://eventregistry.org/concept/Slovenia Spremljanje globalnih novic o Sloveniji v živo] {{Slovenija}} {{Evropa}} {{OVSE}} {{Članice EU in kandidatke}} {{NATO}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenija| ]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1991]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Statistične regije NUTS 1]] 8cqu6g5bozst1nkwpgdz09hmssviawe 0 2333 6685523 5899445 2026-06-05T11:33:56Z TadejM 738 sedanjik > preteklik; leto 6685523 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 651''' ('''[[rimske številke|DCLI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. == Dogodki == * Ustanovljena je bila prva pariška bolnišnica [[Hôtel-Dieu]]. == Rojstva == * == Smrti == * [[Jazdegerd III.]], zadnji vladar [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]] (* [[624]]) [[Kategorija:Leto 651|*]] 4xnrkgfdrpgop4de2nzbznlvc54kygc 0 2334 6685522 6029335 2026-06-05T11:33:32Z TadejM 738 leto 6685522 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 650''' ('''[[rimske številke|DCL]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[Dagobert II.]], [[Merovingi|merovinški]] kralj [[Avstrazija|Avstrazije]] († [[679]]) * [[Hildebert Posvojeni]], kralj Avstrazije († [[662]]) * [[Konstantin IV.]], cesar Bizantinskega cesarstva († [[685]]) * [[Kuber]], bolgarski kan († po [[705]]) == Smrti == * [[Čandrakīrti]], indijski budistični filozof (* okoli [[600]]) [[Kategorija:Leto 650|*]] d20vsjk0524149pm2kelmqy0d8hyh5m 0 2335 6685521 4224809 2026-06-05T11:33:15Z TadejM 738 leto 6685521 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 649''' ('''[[rimske številke|DCXLIX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == * [[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * [[14. maj]] - [[Papež Teodor I.|Teodor I.]], [[papež]] [[Kategorija:Leto 649|*]] llmr9yg5jo4e1itodvesaha1eljxn8i 0 2336 6685178 6122922 2026-06-04T16:42:20Z TadejM 738 sedanjik > preteklik; leto 6685178 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 648''' ('''[[rimske številke|DCXLVIII]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[torek]]. == Dogodki == * [[Papež Teodor I.]] je [[izobčenje|izobčil]] [[patriarh]]a [[Patriarh Pavel II.|Pavla II.]] iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]]. == Rojstva == * == Smrti == * [[18. avgust]] - [[Fang Šuanling]], kitajski državnik, pisec ''[[Knjiga Džina|Knjige Džina]]'' (* [[579]]) [[Kategorija:Leto 648|*]] szpvmpdtvbiwu5o9w9h2qvcejq4wzet 0 2337 6685177 6299211 2026-06-04T16:42:00Z TadejM 738 leto 6685177 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 647''' ('''[[rimske številke|DCXLVII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]]. == Dogodki == * [[Bitka pri Sufetuli]] == Rojstva == * [[Al-Abbas ibn Ali]], šiitski mučenik == Smrti == * [[Kategorija:Leto 647|*]] enou95lsvwgm3xngvzg0z6akukqgr3a 0 2338 6685176 5383462 2026-06-04T16:41:44Z TadejM 738 leto 6685176 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 646''' ('''[[rimske številke|DCXLVI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]]. == Dogodki == * [[1. januar]] == Rojstva == * [[Abd al-Malik ibn Marvan]], peti [[kalif]] [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]] († [[705]]) == Smrti == * [[Kategorija:Leto 646|*]] 1vx8ym7k3jm3tshrfqiig21eaouq0r8 0 2723 6685174 6426765 2026-06-04T16:40:40Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6685174 wikitext text/x-wiki '''4. junij''' je 155. [[dan]] [[leto|leta]] (156. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 210 dni. {{JuneCalendar}} == Dogodki == * [[780 pr. n. št.]] – Na [[Kitajska|Kitajskem]] so opazovali prvi zabeležen [[Sončev mrk]]. * [[1039]] – [[Henrik III. Nemški|Henrik II.]] je postal [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimski]] [[cesar]]. * [[1070]] – Izdelan je bil [[sir]] [[roquefort]]. * [[1878]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Turčija]] sta sklenila [[sporazum]], po katerem je Združeno kraljestvo dobilo [[Ciper]] in se zavezalo, da bo pomagalo Turčiji, če jo napade [[Rusija]]. * [[1917]] – Podeljene so bile prve [[Pulitzerjeva nagrada|Pulitzerjeve nagrade]]. * [[1920]] – [[Madžarska]] je podpisala [[Trianonska mirovna pogodba|trianonsko mirovno pogodbo]]; [[Prekmurje]] je pripadlo [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. * [[1940]]: ** Končana je bila [[vojaška operacija|operacija]] umika iz [[Dunkerque|Dunkerqua]]. ** [[Nemčija|Nemci]] so vkorakali v [[Pariz]]. * [[1942]] – Začela se je [[bitka za Midway]]. * [[1944]] – [[zavezniki|Zavezniška]] [[vojska]] je vkorakala v [[Rim]]. * [[1961]] – Na [[Dunaj]]u sta se sestala [[John Fitzgerald Kennedy]] in [[Nikita Sergejevič Hruščov]]. * [[1970]] – [[Tonga]] je postala [[neodvisnost|neodvisna]] [[država]]. * [[1973]] – [[Don Wetzel]], [[Tom Barnes]] in [[George Chastain]] so dobili [[patent]] za [[bankomat]]. * [[1989]]: ** Na prvih svobodnih [[volitve|volitvah]] na [[Poljska|Poljskem]] je zmagalo opozicijsko gibanje [[Solidarność|Solidarnost]]. ** [[Kitajska]] [[vojska]] je na silo zadušila [[protest]]e na [[Peking|pekinškem]] [[Trg nebeškega miru|Trgu nebeškega miru]], pod gosenicami [[tank]]ov je umrlo več kot 3000 protestnikov. == Rojstva == * [[470 pr. n. št.]] – [[Sokrat]], grški filozof († [[399 pr. n. št.]]) * [[1694]] – [[François Quesnay]], francoski ekonomist († [[1774]]) * [[1738]] – [[Jurij III. Angleški|Jurij III.]], britanski kralj († [[1820]]) * [[1754]] – baron [[Franz Xaver von Zach]], nemški astronom († [[1832]]) * [[1877]] – [[Heinrich Otto Wieland]], nemški kemik, nobelovec 1927 († [[1957]]) * [[1907]] – [[Marjan Kozina]], slovenski skladatelj († [[1966]]) * [[1910]] – [[Jacques Augustin Berque]], francoski sociolog († [[1995]]) * [[1910]] – [[Anton Dermota]], slovenski operni pevec, tenorist in pedagog († [[1989]]) * [[1912]] – [[Robert Jacobsen]], danski kipar in slikar († [[1993]]) * [[1923]] – [[Vekoslav Grmič]], slovenski naslovni škof († [[2005]]) * [[1934]] – [[Lučka Kralj Jerman]], slovenska dirigentka in glasbena pedagoginja * [[1935]] – [[Franc Ankerst]], slovenski besedilopisec in glasbenik († [[2018]]) * [[1947]] – [[Viktor Klima]], avstrijski predsednik vlade * [[1950]] – [[Clifford Stoll]], ameriški astronom, računalnikar, izumitelj in pisatelj * [[1965]] – [[Michael Doohan|Michael »Mick« Doohan]], avstralski motociklistični dirkač * [[1985]] – [[David Barrufet]], nekdanji španski rokometni reprezentant * [[1975]] – [[Angelina Jolie Voight]], ameriška filmska igralka * [[1976]] – [[Jasmina Kozina Praprotnik]], strokovna delavka v športu, promotorka zdravega življenjskega sloga in pisateljica * [[1984]] – [[Giourkas Seitaridis]], grški nogometni reprezentant * [[1985]] – [[Lukas Podolski]], nemški nogometni reprezentant * [[1985]] – [[Bar Refaeli]], izraelska manekenka * [[1991]] – [[Tina Juršič]], slovenska badmintonistka * [[1993]] – [[Juan Iturbe]], paragvajski nogometni reprezentant * [[1999]] – [[Domen Prevc]], slovenski smučarski skakalec == Smrti == * [[1039]] – [[Konrad II. Nemški|Konrad II.]], rimsko-nemški cesar (* [[990]]) * [[1086]] – [[Sulejman ibn Kutalmiš]], sultan Ruma (* ni znano) * [[1094]] – [[Sančo Ramirez]], aragonski kralj (* [[1042]]) * [[1102]] – [[Vladislav I. Herman]], poljski vojvoda (* [[1044]]) * [[1134]] – [[Magnus I. Švedski|Magnus I.]], švedski kralj (* [[1106]]) * [[1135]] – [[cesar Huizong (Song)|Huizong]], kitajski cesar iz dinastije Song (* [[1082]]) * [[1206]] – [[Adela Šampanjska]], francoska kraljica (* [[1140]]) * [[1246]] – [[Izabela Angoulêmska]], angleška kraljica, soproga Ivana Brez dežele, lusignanska baronica (* [[1188]]) * [[1257]] – [[Pšemisl I. Poljski|Pšemisl I.]], vojvoda Velikopoljske (* [[1220]]) * [[1463]] – [[Flavio Biondo]], italijanski zgodovinar (* [[1392]]) * [[1585]] – [[Marc-Antoine de Muret]], francoski humanist, učenjak (* [[1526]]) * [[1707]] – [[Krištof Cellarius]], nemški klasični učenjak (* [[1638]]) * [[1798]] – [[Giacomo Casanova]], italijanski pustolovec, duhovnik, pisatelj, vohun, vojak, diplomat (* [[1725]]) * [[1864]] – [[Nassau William Senior]], angleški ekonomist (* [[1790]]) * [[1872]] :: [[Stanisław Moniuszko]], poljski skladatelj (* [[1819]]) :: [[Johan Rudolf Thorbecke]], nizozemski državnik (* [[1798]]) * [[1875]] – [[Eduard Mörike]], nemški pisatelj, pesnik in prevajalec (* [[1804]]) * [[1933]] – [[Ahmet Haşim]], turški pisatelj (* [[1884]]) * [[1941]] – [[Viljem II. Nemški|Viljem II.]], nemški cesar (* [[1859]]) * [[1942]] – [[Reinhard Heydrich]], nemški nacistični uradnik (* [[1904]]) * [[1949]] – [[Maurice Blondel]], francoski filozof (* [[1861]]) * [[1967]] – [[Lloyd Viel Berkner]], ameriški fizik, inženir (* [[1905]]) * [[1968]] – [[Alexandre Kojève]], francoski filozof ruskega rodu (* [[1902]]) * [[1970]] – [[Horace Greely Hjalmar Schacht]], nemški bankir, finančnik (* [[1877]]) * [[1971]] – [[György Lukács]], madžarski marksistični filozof in literarni toeretik (* [[1885]]) * [[1973]] – [[Maurice René Fréchet]], francoski matematik (* [[1878]]) * [[1975]] – [[Valentin Ferdinandovič Asmus]], rusko-sovjetski filozof (* [[1894]]) * [[1985]] – [[Edo Mihevc]], slovenski arhitekt (* [[1911]]) * [[2013]] – [[Joey Covington]], ameriški bobnar (* [[1945]]) == Prazniki in obredi == * [[Tonga]] – narodni dan [[Kategorija:Dnevi v letu|604]] [[Kategorija:Junij|104]] 1zz1lb3p8z1y50fgfcciir6ewgsb2x8 0 2724 6685371 6576819 2026-06-05T04:18:32Z MZaplotnik 13263 /* Rojstva */ [[Boris Paternu]] 6685371 wikitext text/x-wiki '''5. junij''' je 156. [[dan]] [[leto|leta]] (157. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 209 dni. {{JuneCalendar}} == Dogodki == * [[1661]] – [[Isaac Newton]] se vpiše na Trinity College v [[Cambridge]]u * [[1741]] – [[Vitus Jonassen Bering]] se s [[Kamčatka|Kamčatke]] odpravi raziskovat [[Aljaska|Aljasko]] * [[1752]] – [[Benjamin Franklin]] dokaže, da je [[strela]] [[elektrika]] * [[1783]] – brata [[Montgolfier]] javno predstavita svoj [[toplozračni balon]] - [[montgolfière]] * [[1837]] – [[Houston, Teksas|Houston]] v [[Teksas]]u postane [[mesto]] * [[1849]] – [[Danska]] postane [[ustavna monarhija]] * [[1900]] – [[Oborožene sile Združenega kraljestva|britanska vojska]] zasede [[Pretoria|Pretorio]] v južni [[Afrika|Afriki]] * [[1917]] – v [[Združene države Amerike|ZDA]] se začne [[nabor]] [[vojak]]ov, ki bodo poslani na [[bojišče|bojišča]] [[prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] * [[1940]] – [[Kanada|kanadske]] oblasti razglasijo [[nacizem|nacistične]], [[fašizem|fašistične]] in [[komunizem|komunistične]] organizacije za prepovedane in zaprejo njihove voditelje * [[1942]] – [[Združene države Amerike|ZDA]] napovejo [[vojna|vojno]] [[Romunija|Romuniji]] in [[Bolgarija|Bolgariji]] * [[1944]] – ** [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanski]] [[bombnik]]i v pripravah na izkrcanje odvržejo 5.000 ton bomb na [[Nemčija|nemške]] položaje v [[Normandija|Normandiji]] ** iz [[Bela krajina|Bele krajine]] začne oddajati [[Radio OF]] ** [[italija]]nski [[princ]] [[Umberto II. Savojski]] postane [[regent]] [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]] * [[1945]] – vrhovni [[zavezniki|zavezniški]] komandanti v [[Nemčija|Nemčiji]] prevzamejo vso oblast * [[1947]] – [[Združene države Amerike|ameriški]] zunanji [[minister]] [[George Catlett Marshall]] pozove h gospodarski pomoči od vojne opustošeni [[Evropa|Evropi]] * [[1954]] – poplave na območju [[Celje|Celja]] zahtevajo 22 smrtnih žrtev * [[1955]] – odprto [[Gospodarsko razstavišče, Ljubljana|Gospodarsko razstavišče]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] * [[1959]] – priseže prva [[Singapur|sigapurska]] vlada * [[1967]] – [[izrael]]sko letalstvo hkrati napade letalstva [[Egipt]]a, [[Jordanija|Jordanije]] in [[Sirija|Sirije]], začetek [[šestdnevna vojna|šestdnevne vojne]] * [[1968]] – [[Palestinci|palestinski]] [[terorist]] [[Sirhan Bišara Sirhan]] ustreli [[senator]]ja [[Robert Francis Kennedy|Roberta Francisa Kennedyja]] * [[1969]] – najuglednejši [[Slovenci|slovenski]] [[likovni ustvarjalec|likovni ustvarjalci]] se povežejo v [[Grupa 69|Grupo 69]] * [[1975]] – [[Sueški prekop]] ponovno odprt po zaprtju ob [[šestdnevna vojna|šestdnevni vojni]] * [[1977]] – ** [[državni udar]] na [[Sejšeli]]h ** na prodajne police pride [[računalnik]] [[Apple II]] * [[1984]] – [[Indija|indijska]] [[predsednik vlade|premierka]] [[Indira Gandhi]] ukaže napad na [[Sikhi|sikhovski]] [[Zlati tempelj]] * [[1991]] – slovenska skupščina sprejme več osamosvojitvenih zakonov * [[1995]] – prvič doseženo [[agregatno stanje]] [[Bose-Einsteinov kondenzat]] * [[2002]] – izid prve »uradne« različice [[spletni brskalnik|spletnega brskalnika]] [[Mozilla]] == Rojstva == * [[1075]] – [[Tjandzuo (dinastija Ljao)|Tjandzuo]], zadnji cesar dinastije Ljao († [[1128]] ali [[1156]]) * [[1220]]<ref>Po drugih virih [[4. junij]] [[1221]]</ref> - [[Pšemisl I. Poljski|Pšemisl I.]], vojvoda Velikopoljske († [[1257]]) * [[1251]] – [[Hodžo Tokimune]], japonski regent († [[1284]]) * [[1341]] – [[Edmund iz Langleyja]], angleški princ, 1. vojvoda Yorka, 1. grof Camebridgeja († [[1402]]) * [[1646]] – [[Elena Lucrezia Cornaro Piscopia]], italijanska filozofinja († [[1684]]) * [[1656]] – [[Joseph Pitton de Tournefort]], francoski botanik († [[1708]]) * [[1718]] – [[Thomas Chippendale st.]], angleški izdelovalec pohištva († [[1779]]) * [[1757]] – [[Pierre Jean George Cabanis]], francoski fiziolog in filozof († [[1808]]) * [[1781]] – [[Christian August Lobeck]], nemški klasični humanist († [[1860]]) * [[1819]] – [[John Couch Adams]], angleški astronom, matematik († [[1892]]) * [[1878]] – [[Pancho Villa]], mehiški revolucionar († [[1923]]) * [[1879]] – [[sir Robert Mayer]], britanski filantrop nemškega rodu († [[1985]]) * [[1883]] – [[John Maynard Keynes]], angleški ekonomist († [[1946]]) * [[1894]] – [[Roy Herbert Thomson]], angleški založnik, medijski mogotec († [[1976]]) * [[1897]] – [[Charles Hartshorne]], ameriški filozof in teolog († [[2000]]) * [[1898]] – [[Federico García Lorca]], španski pesnik († [[1936]]) * [[1922]] – [[John Gatenby Bolton]], angleško-avstralski astronom († [[1993]]) * [[1926]] – [[Boris Paternu]], slovenski literarni zgodovinar († [[2021]]) * [[1933]] – [[Velimir Bata Živojinović]], srbski igralec († [[2016]]) * [[1939]] – ** [[Charles Joseph Clark]], kanadski predsednik vlade ** [[Margaret Drabble]], angleška pisateljica * [[1941]] – [[Martha Argerich]], argentinska pianistka == Smrti == * [[535]] – [[Epifanij]], bizantinski patriarh * [[928]] – [[Ludvik Slepi]], kralj Spodnje Burgundije, Italije in cesar Svetega rimskega cesarstva (* ok. 881/882) * [[1239]] – [[Władysław Odonic]], vojvoda Velikopoljske (* [[1190]]) * [[1243]] – [[Konstanca Babenberška]], avstrijska princesa, meissenška mejna grofinja (* [[1212]]) * [[1249]] – [[Hugo X. Lusignanski]], baron Lusignana, grof La Marcheja (V.) in Angoulêma (I.) * [[1288]] – [[Henrik VI. Luksemburški|Henrik VI.]], luksemburški grof (* [[1240]]) * [[1296]] – [[Edmund Grbasti]], angleški princ, sin Henrika III., grof Lancaster, grof Leicester (* [[1245]]) * [[1316]] – [[Ludvik X. Francoski|Ludvik X.]], francoski kralj (* [[1289]]) * [[1325]] – [[Eberhard I. (württemberški grof)|Eberhard I.]], grof Württemberga (* [[1265]]) * [[1383]] – [[Dimitrij Suzdalski|Dimitrij Konstantinovič]], vladmirski veliki knez (* [[1323]]) * [[1424]] – [[Andrea Fortebracci]] - [[Braccio da Montone]], italijanski vojskovodja (* [[1368]]) * [[1463]] – [[Stjepan Tomašević]], zadnji despot Srbije in zadnji kralj Bosne (* okoli [[1438]]) * [[1826]] – [[Carl Maria Friedrich Ernest von Weber]], nemški skladatelj (* [[1786]]) * [[1900]] – [[Stephen Crane]], ameriški pisatelj (* [[1871]]) * [[1910]] – [[William Sydney Porter]] - [[O. Henry]], ameriški pisatelj (* [[1862]]) * [[1912]] – [[Francis James Gillen]], avstralski antropolog (* [[1855]]) * [[1920]] – [[Rhoda Broughton]], valižanska pisateljica (* [[1840]]) * [[1921]] – [[Georges Feydeau]], francoski dramatik (* [[1862]]) * [[1930]] – ** [[Julius Mordecai Pincas]] - [[Pascin]], francoski slikar bolgarskega rodu (* [[1885]]) ** [[Eric Otto Valdemar Lemming]], švedski atlet (* [[1880]]) * [[1940]] – [[Augustus Edward Hough Love]], angleški geofizik, matematik (* [[1863]]) * [[1957]] – [[Frances Densmore]], ameriška etnologinja, etnomuzikologinja (* [[1867]]) * [[1965]] – [[Viljem Švedski|Princ Viljem Švedski, vojvoda Södermanlandski]] (* [[1884]]) * [[1972]] – [[Fedor Gradišnik]], slovenski dramatik (* [[1890]]) * [[1975]] – [[Paul Keres]], estonski šahist (* [[1916]]) * [[2002]] – [[Douglas Colvin]] - [[Dee Dee Ramone]], ameriški glasbenik (* [[1952]]) * [[2003]] – [[Jürgen Wilhelm Mölleman]], nemški politik (* [[1945]]) * [[2004]] – [[Ronald Wilson Reagan]], ameriški predsednik (* [[1911]]) == Prazniki in obredi == * [[Danska]] – dan ustave * svetovni dan okolja * dan [[inženirstvo|inženirstva]] [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] ==Opombe== {{sklici}} [[Kategorija:Dnevi v letu|605]] [[Kategorija:Junij|105]] 3n392guqsm3tl4x2644aco2zo5lgjtk 6685518 6685371 2026-06-05T11:30:10Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6685518 wikitext text/x-wiki '''5. junij''' je 156. [[dan]] [[leto|leta]] (157. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 209 dni. {{JuneCalendar}} == Dogodki == * [[1661]] – [[Isaac Newton]] se je vpisal na Trinity College v [[Cambridge]]u. * [[1741]] – [[Vitus Jonassen Bering]] se je s [[Kamčatka|Kamčatke]] odpravil raziskovat [[Aljaska|Aljasko]]. * [[1752]] – [[Benjamin Franklin]] je dokazal, da je [[strela]] [[elektrika]]. * [[1783]] – Brata [[Montgolfier]] sta javno predstavila svoj [[toplozračni balon]] - [[montgolfière]]. * [[1837]] – [[Houston, Teksas|Houston]] v [[Teksas]]u je postal [[mesto]]. * [[1849]] – [[Danska]] je postala [[ustavna monarhija]]. * [[1900]] – [[Oborožene sile Združenega kraljestva|Britanska vojska]] je zasedla [[Pretoria|Pretorio]] v južni [[Afrika|Afriki]]. * [[1917]] – V [[Združene države Amerike|ZDA]] se je začel [[nabor]] [[vojak]]ov, ki bodo poslani na [[bojišče|bojišča]] [[prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]]. * [[1940]] – [[Kanada|Kanadske]] oblasti so razglasile [[nacizem|nacistične]], [[fašizem|fašistične]] in [[komunizem|komunistične]] organizacije za prepovedane in zaprle njihove voditelje. * [[1942]] – [[Združene države Amerike]] so napovedale [[vojna|vojno]] [[Romunija|Romuniji]] in [[Bolgarija|Bolgariji]]. * [[1944]] – ** [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Britanski]] [[bombnik]]i so v pripravah na izkrcanje odvrgli 5000 ton bomb na [[Nemčija|nemške]] položaje v [[Normandija|Normandiji]]. ** Iz [[Bela krajina|Bele krajine]] je začel oddajati [[Radio OF]]. ** [[Italija]]nski [[princ]] [[Umberto II. Savojski]] je postal [[regent]] [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]]. * [[1945]] – Vrhovni [[zavezniki|zavezniški]] komandanti so v [[Nemčija|Nemčiji]] prevzeli vso oblast. * [[1947]] – [[Združene države Amerike|Ameriški]] zunanji [[minister]] [[George Catlett Marshall]] je pozval h gospodarski pomoči od vojne opustošeni [[Evropa|Evropi]]. * [[1954]] – Poplave na območju [[Celje|Celja]] so povzročile 22 smrtnih žrtev. * [[1955]] – Odprto je bilo [[Gospodarsko razstavišče, Ljubljana|Gospodarsko razstavišče]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. * [[1959]] – Prisegla je prva [[Singapur|sigapurska]] vlada. * [[1967]] – [[Izrael]]sko letalstvo je hkrati napadlo letalstva [[Egipt]]a, [[Jordanija|Jordanije]] in [[Sirija|Sirije]], začetek [[šestdnevna vojna|šestdnevne vojne]]. * [[1968]] – [[Palestinci|Palestinski]] [[terorist]] [[Sirhan Bišara Sirhan]] je ustrelil [[senator]]ja [[Robert Francis Kennedy|Roberta Francisa Kennedyja]]. * [[1969]] – Najuglednejši [[Slovenci|slovenski]] [[likovni ustvarjalec|likovni ustvarjalci]] so se povezali v [[Grupa 69|Grupo 69]]. * [[1975]] – [[Sueški prekop]] je bil ponovno odprt po zaprtju ob [[šestdnevna vojna|šestdnevni vojni]]. * [[1977]] – ** Na [[Sejšeli]]h se je zgodil [[državni udar]]. ** Na prodajne police je prišel [[računalnik]] [[Apple II]]. * [[1984]] – [[Indija|Indijska]] [[predsednik vlade|premierka]] [[Indira Gandhi]] je ukazala napad na [[Sikhi|sikhovski]] [[Zlati tempelj]]. * [[1991]] – Slovenska skupščina je sprejela več osamosvojitvenih zakonov. * [[1995]] – Prvič je bilo doseženo [[agregatno stanje]] [[Bose-Einsteinov kondenzat]]. * [[2002]] – Izšla je prva »uradna« različica [[spletni brskalnik|spletnega brskalnika]] [[Mozilla]] == Rojstva == * [[1075]] – [[Tjandzuo (dinastija Ljao)|Tjandzuo]], zadnji cesar dinastije Ljao († [[1128]] ali [[1156]]) * [[1220]]<ref>Po drugih virih [[4. junij]] [[1221]]</ref> - [[Pšemisl I. Poljski|Pšemisl I.]], vojvoda Velikopoljske († [[1257]]) * [[1251]] – [[Hodžo Tokimune]], japonski regent († [[1284]]) * [[1341]] – [[Edmund iz Langleyja]], angleški princ, 1. vojvoda Yorka, 1. grof Camebridgeja († [[1402]]) * [[1646]] – [[Elena Lucrezia Cornaro Piscopia]], italijanska filozofinja († [[1684]]) * [[1656]] – [[Joseph Pitton de Tournefort]], francoski botanik († [[1708]]) * [[1718]] – [[Thomas Chippendale st.]], angleški izdelovalec pohištva († [[1779]]) * [[1757]] – [[Pierre Jean George Cabanis]], francoski fiziolog in filozof († [[1808]]) * [[1781]] – [[Christian August Lobeck]], nemški klasični humanist († [[1860]]) * [[1819]] – [[John Couch Adams]], angleški astronom, matematik († [[1892]]) * [[1878]] – [[Pancho Villa]], mehiški revolucionar († [[1923]]) * [[1879]] – [[sir Robert Mayer]], britanski filantrop nemškega rodu († [[1985]]) * [[1883]] – [[John Maynard Keynes]], angleški ekonomist († [[1946]]) * [[1894]] – [[Roy Herbert Thomson]], angleški založnik, medijski mogotec († [[1976]]) * [[1897]] – [[Charles Hartshorne]], ameriški filozof in teolog († [[2000]]) * [[1898]] – [[Federico García Lorca]], španski pesnik († [[1936]]) * [[1922]] – [[John Gatenby Bolton]], angleško-avstralski astronom († [[1993]]) * [[1926]] – [[Boris Paternu]], slovenski literarni zgodovinar († [[2021]]) * [[1933]] – [[Velimir Bata Živojinović]], srbski igralec († [[2016]]) * [[1939]] – ** [[Charles Joseph Clark]], kanadski predsednik vlade ** [[Margaret Drabble]], angleška pisateljica * [[1941]] – [[Martha Argerich]], argentinska pianistka == Smrti == * [[535]] – [[Epifanij]], bizantinski patriarh * [[928]] – [[Ludvik Slepi]], kralj Spodnje Burgundije, Italije in cesar Svetega rimskega cesarstva (* ok. 881/882) * [[1239]] – [[Władysław Odonic]], vojvoda Velikopoljske (* [[1190]]) * [[1243]] – [[Konstanca Babenberška]], avstrijska princesa, meissenška mejna grofinja (* [[1212]]) * [[1249]] – [[Hugo X. Lusignanski]], baron Lusignana, grof La Marcheja (V.) in Angoulêma (I.) * [[1288]] – [[Henrik VI. Luksemburški|Henrik VI.]], luksemburški grof (* [[1240]]) * [[1296]] – [[Edmund Grbasti]], angleški princ, sin Henrika III., grof Lancaster, grof Leicester (* [[1245]]) * [[1316]] – [[Ludvik X. Francoski|Ludvik X.]], francoski kralj (* [[1289]]) * [[1325]] – [[Eberhard I. (württemberški grof)|Eberhard I.]], grof Württemberga (* [[1265]]) * [[1383]] – [[Dimitrij Suzdalski|Dimitrij Konstantinovič]], vladmirski veliki knez (* [[1323]]) * [[1424]] – [[Andrea Fortebracci]] - [[Braccio da Montone]], italijanski vojskovodja (* [[1368]]) * [[1463]] – [[Stjepan Tomašević]], zadnji despot Srbije in zadnji kralj Bosne (* okoli [[1438]]) * [[1826]] – [[Carl Maria Friedrich Ernest von Weber]], nemški skladatelj (* [[1786]]) * [[1900]] – [[Stephen Crane]], ameriški pisatelj (* [[1871]]) * [[1910]] – [[William Sydney Porter]] - [[O. Henry]], ameriški pisatelj (* [[1862]]) * [[1912]] – [[Francis James Gillen]], avstralski antropolog (* [[1855]]) * [[1920]] – [[Rhoda Broughton]], valižanska pisateljica (* [[1840]]) * [[1921]] – [[Georges Feydeau]], francoski dramatik (* [[1862]]) * [[1930]] – ** [[Julius Mordecai Pincas]] - [[Pascin]], francoski slikar bolgarskega rodu (* [[1885]]) ** [[Eric Otto Valdemar Lemming]], švedski atlet (* [[1880]]) * [[1940]] – [[Augustus Edward Hough Love]], angleški geofizik, matematik (* [[1863]]) * [[1957]] – [[Frances Densmore]], ameriška etnologinja, etnomuzikologinja (* [[1867]]) * [[1965]] – [[Viljem Švedski|Princ Viljem Švedski, vojvoda Södermanlandski]] (* [[1884]]) * [[1972]] – [[Fedor Gradišnik]], slovenski dramatik (* [[1890]]) * [[1975]] – [[Paul Keres]], estonski šahist (* [[1916]]) * [[2002]] – [[Douglas Colvin]] - [[Dee Dee Ramone]], ameriški glasbenik (* [[1952]]) * [[2003]] – [[Jürgen Wilhelm Mölleman]], nemški politik (* [[1945]]) * [[2004]] – [[Ronald Wilson Reagan]], ameriški predsednik (* [[1911]]) == Prazniki in obredi == * [[Danska]] – dan ustave * svetovni dan okolja * dan [[inženirstvo|inženirstva]] [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] ==Opombe== {{sklici}} [[Kategorija:Dnevi v letu|605]] [[Kategorija:Junij|105]] k35wdtvvt226ro5ztu7n2z9vnagnf45 0 5081 6685121 6683851 2026-06-04T14:50:50Z Ljuba24b 92351 /* Geografija */ 6685121 wikitext text/x-wiki {{Infobox Country | native_name = ليبيا | conventional_long_name = Libija | common_name = Libija | common_name2 = Libije | image_flag = Flag of Libya.svg | image_coat = Seal of the National Transitional Council (Libya).svg | image_map = Libya (orthographic projection).svg | map_caption = | national_anthem = <br />[[Libya, Libya, Libya|ليبيا ليبيا ليبيا]]<br /><small>([[Slovenščina]]: "Libija, Libija, Libija")</small> | official_languages = [[arabščina]] | capital = [[Tripolis]] | latd = 32 | latm = 52 | lats = 15 | latNS = N | longd = 13 | longm = 11 | longs = 5 | longEW = E | largest_city = glavno mesto | government_type = začasna parlamentarna republika | leader_title1 = predsednik predsedniškega sveta: | leader_name1 = Mohamed el-Menfi | leader_title2 = predsednik vlade: | leader_name2 = Abdul Hamid Dbeibeh | established_event1 = Italija se odreče Libiji | established_date1 = 10. februar 1947 | established_event2 = Združena kraljevina Libija | established_date2 = 24. december 1951 | established_event3 = | established_date3 = | established_event4 = | established_date4 = | area_rank = 17. | area_magnitude = 1 E12 | area_km2 = 1.759.541 | percent_water = | population_estimate = | population_estimate_year = | population_estimate_rank = 102. | population_census = 5.670.688 | population_census_year = 2006 | population_density_km2 = 3,6 | population_density_rank = 218. | demonym = | GDP_PPP_year = 2018 | GDP_PPP = 84,429 mrd. $<ref name="imf2">{{navedi splet |url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2017/02/weodata/weorept.aspx?sy=2015&ey=2022&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=672&s=NGDPD%2CPPPGDP%2CNGDPDPC%2CPPPPC&grp=0&a=&pr1.x=25&pr1.y=4|title=Libya WEO Database October 2017 |publisher=International Monetary Fund }}</ref> | GDP_PPP_per_capita = 12.963 $<ref name=imf2/> | GDP_nominal_year = 2018 | GDP_nominal = 47,491 mrd. $<ref name=imf2/> | GDP_nominal_per_capita = 7.292 $<ref name=imf2/> | Gini = | Gini_year = | Gini_category = | HDI_year = 2011 | HDI = {{rast}} 0.760<ref name="HDI">{{navedi splet|url=http://hdr.undp.org/en/media/HDR_2011_EN_Table1.pdf|title=Human Development Report 2011|year=2011|publisher=United Nations|accessdate=2 November 2011}}</ref> | HDI_rank = 64. | HDI_category = <font color="#009900">visok</font> | currency = [[libijski dinar|dinar]] | currency_code = LYD | time_zone = [[vzhodnoevropski čas|EET]] | utc_offset = +2 | time_zone_DST = | utc_offset_DST = | cctld = [[.ly]] | calling_code = 218 | ISO_3166-1_alpha2 = | ISO_3166-1_alpha3 = | ISO_3166-1_num = | vehicle_code = | alt_sport_code = | aircraft_code = }} '''Libija''' ({{langx|ar|ليبيا|Lībiyā}}), uradno '''država Libija''' ({{langx|ar|دولة ليبيا|Dawlat Lībiyā}}) je obmorska [[država]] v regiji [[Magreb]] v [[Severna Afrika|Severni Afriki]]. Na severu meji na [[Sredozemsko morje]], na vzhodu na [[Egipt]], na jugovzhodu na [[Sudan]], na jugu na [[Čad]] in [[Niger]], na zahodu pa na [[Alžirija|Alžirijo]] in [[Tunizija|Tunizijo]]. Libija s površino 1,8 milijona km² velja za četrto največjo državo v Afriki, drugo največjo v arabskem svetu in 16. največjo državo na svetu.<ref>{{cite web |url=http://unstats.un.org/unsd/demographic/products/dyb/DYB2003/Table03.pdf |title=Demographic Yearbook (3) Pop., Rate of Pop. Increase, Surface Area & Density |publisher=United Nations Statistics Division |access-date=5 February 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121114040712/http://unstats.un.org/unsd/demographic/products/dyb/DYB2003/Table03.pdf |archive-date=14 November 2012 }}</ref> Največje in glavno mesto [[Tripolis]] je v zahodni Libiji in v njem prebiva več kot tri milijone od vseh sedmih milijonov prebivalcev.<ref>{{Navedi splet|title=Libya Demographics Profile| url=https://www.indexmundi.com/libya/demographics_profile.html| website=www.indexmundi.com|accessdate=2021-10-25|language=en}}</ref> Uradna vera države je [[islam]], pri čemer je 96,6 % libijskega prebivalstva [[sunitizem|sunitskih]] muslimanov. Uradni jezik Libije je [[arabščina]], najbolj razširjena pa je libijska arabščina. Večina libijskega prebivalstva je Arabcev. Libija je država v razvoju, ki je na 92. mestu po HDI, najvišji rezultat v celinski Afriki, in ima 10. največje dokazane zaloge nafte na svetu.<ref>{{cite web |url=http://www.opec.org/library/Annual%20Statistical%20Bulletin/interactive/2004/FileZ/XL/T33.HTM |title=World proven crude oil reserves by country, 1980–2004 |publisher=OPEC |access-date=5 February 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120711143657/http://www.opec.org/library/Annual%20Statistical%20Bulletin/interactive/2004/FileZ/XL/T33.HTM |archive-date=11 July 2012 }}</ref> Libija ima najvišjo raven izpustov toplogrednih plinov na osebo v Afriki, vendar je malo napredovala pri razvijanju podnebnih zavez. Libija je članica Združenih narodov, Gibanja neuvrščenih, Afriške unije, Arabske lige, Organizacije za islamsko sodelovanje in OPEC. == Etimologija == [[File:Archaeological Site of Sabratha-108976.jpg|thumb|left|Arheološko najdišče [[Sabratha]], Libija]] Izvor imena ''Libija'' se je prvič pojavil v napisu [[Ramzes II.|Ramzesa II.]], napisanem kot ''rbw'' v [[hieroglif]]ih. Ime izhaja iz splošne identitete velike konfederacije starodavnih vzhodnih 'libijskih' Berberov, severnoafriških ljudstev in plemen, ki so živela okoli bujnih območij [[Cirenajka|Cirenajke]] in [[Marmarika|Marmarike]]. Vojsko 40.000 mož<ref name="3.8 MERENPTAH (1236-1230 BC)">{{cite book |last1=Roberts |first1=Peter |title=HSC Ancient History |url=https://books.google.com/books?id=Vhs2_vi4Yc0C&q=King+meryey&pg=PA72 |year=2006 |publisher=Pascal Press |isbn=9781741251784 |access-date=26 May 2020 |archive-date=31 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210531052740/https://books.google.com/books?id=Vhs2_vi4Yc0C&q=King+meryey&pg=PA72 |url-status=live }}</ref> in konfederacijo plemen, znanih kot ''veliki poglavarji Libuja'', je vodil kralj Merjej, ki se je v 5. letu (1208 pr. n. št.) bojeval proti faraonu [[Merneptah]]u. Ta spopad je bil omenjen v ''[[Veliki karnaški napis|Velikem karnaškem napisu]]'' v zahodni delti med 5. in 6. letom njegove vladavine in je povzročil poraz Merjeja. Po ''Velikem karnaškem napisu'' so vojaško zvezo sestavljali Mešveš, [[Lukka]] in [[ljudstva z morja]], znana kot Ekveš, Tereš, Šekeleš in Šerden. ''Veliki karnaški napis'' se glasi: {{quote|»... tretja sezona, ki pravi: 'Ubogi, padli poglavar Libije, Merjej, sin Deda, je padel na državo Tehenu s svojimi lokostrelci - Šerden, Šekeleš, Ekveš, Luka, Tereš. Vzel je najboljše od vsakega bojevnika in vsakega vojnega moža svoje države. Pripeljal je svojo ženo in svoje otroke - voditelje tabora, in dosegel je zahodno mejo na poljih Perire.«}} Ime ''Libija'' je leta 1903 vrnil v uporabo italijanski geograf Federico Minutilli. Namen je bil nadomestiti izraze, ki se uporabljajo za osmansko Tripolitanijo, obalno regijo današnje Libije, ki ji je od leta 1551 do 1911 vladalo [[Osmansko cesarstvo]] kot ejalet Tripolitanija.<ref name="be177">"Bibliografia della Libia"; Bertarelli, p. 177.</ref> Libija se je osamosvojila leta 1951 kot Združeno libijsko kraljestvo ({{langx|ar|المملكة الليبية المتحدة|al-Mamlakah al-Lībiyyah al-Muttaḥidah}}), svoje ime pa je spremenila v Kraljevino Libijo ({{langx|ar|المملكة الليبية| al-Mamlakah al-Lībiyyah}}), dobesedno 'libijsko kraljestvo', leta 1963.<ref>Federal Research Division of the Library of Congress (1987), [http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/query/r?frd/cstdy:@field(DOCID+ly0036) "Independent Libya"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220321121614/http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/query/r?frd/cstdy:@field(DOCID+ly0036) |date=21 March 2022 }}, ''U.S. Library of Congress''. Retrieved 14 July 2006.</ref> Po državnem udaru, ki ga je leta 1969 vodil [[Moamer Gadafi]], se je ime države spremenilo v Libijsko arabsko republiko ({{langx|ar|الجمهورية العربية الليبية|al-Jumhūriyyah al-'Arabiyyah al-Lībiyyah}}). Uradno ime je bilo ''Socialistična ljudska Libijska arabska Džamahirija'' od 1977 do 1986 ({{lang|ar|الجماهيرية العربية الليبية الشعبية الاشتراكية}}) in ''Velika socialistična ljudska Libijska arabska Džamahirija''({{langx|ar|الجماهيرية العربية الليبية الشعبية الاشتراكية العظمى|al-Jamāhīriyyah al-'Arabiyyah al-Lībiyyah ash-Sha'biyyah al-Ishtirākiyyah al-'Udmá poslušaj}}) od 1986 do 2011. Nacionalni prehodni svet, ustanovljen leta 2011, je državo imenoval preprosto ''Libija''. ZN so uradno priznali državo kot ''Libijo'' septembra 2011<ref>{{cite web |url=http://unterm.un.org |title=United Nations interoffice memorandum dated 16 September 2011 from Desmond Parker, Chief of Protocol, to Shaaban M. Shaaban, Under-Secretary-General for General Assembly and Conference Management, attaching memorandum from Stadler Trengove, Senior Legal Officer |publisher=[[United Nations Multilingual Terminology Database|United Nations]] |date=16 September 2011 |access-date=5 February 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130122071953/http://unterm.un.org/ |archive-date=22 January 2013 }}</ref> na podlagi zahteve stalnega predstavništva Libije, ki se sklicuje na libijsko začasno ustavno deklaracijo z dne 3. avgusta 2011. Novembra 2011 je bil standard ISO 3166-1 spremenjen tako, da odraža novo ime države ''Libija'' v angleščini, ''Libye (la)'' v francoščini.<ref>{{cite web |url=http://www.iso.org/iso/nl_vi-11_name_change_for_libya.pdf |access-date=13 December 2011 |date=8 November 2011 |title=ISO 3166-1 Newsletter VI-11: Name change for Libya |publisher=International Organization for Standardization |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20120117170551/http://www.iso.org/iso/nl_vi-11_name_change_for_libya.pdf |archive-date=17 January 2012 }}</ref> Decembra 2017 je stalna misija Libije pri Združenih narodih obvestila Združene narode, da je uradno ime države odslej ''država Libija''; ''Libija'' je ostala uradna kratka oblika in država je še naprej navedena pod ''L'' na abecednih seznamih. ==Zgodovina== === Antična Libija === [[File:Leptis Magna Arch of Septimus Severus.jpg|thumb|left|[[Leptis Magna]]]] Obalno nižino Libije so naseljevala neolitska ljudstva že od leta 8000 pr. n. št. Domneva se, da so se afroazijski predniki [[Berberi|Berberov]] razširili na to območje v pozni [[bronasta doba|bronasti dobi]]. Najzgodnejše znano ime takega plemena je bilo Garamante s sedežem v Germi. [[Feničani]] so prvi ustanovili trgovske postaje v Libiji. Do 5. stoletja pr. n. št. je največja feničanska kolonija, [[Kartagina (mesto)|Kartagina]], razširila svojo hegemonijo po večjem delu severne Afrike, kjer je nastala značilna civilizacija, znana kot [[Puni|punska]]. Leta 630 pred našim štetjem so stari Grki kolonizirali območje okoli Barce v vzhodni Libiji in ustanovili mesto [[Kirena]].<ref>{{cite web |url=http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/query/r?frd/cstdy:@field(DOCID+ly0015) |title=Cyrenaica and the Greeks |publisher=Federal Research Division of the Library of Congress |access-date=5 February 2013 |url-status=live |archive-url=https://archive.today/20120922002705/http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/query/r?frd/cstdy:@field(DOCID+ly0015) |archive-date=22 September 2012 }}</ref> V 200 letih so bila na območju, ki je postalo znano kot [[Cirenajka]], ustanovljena še štiri pomembna grška mesta. Območje je bilo dom priznane filozofske šole Kirene. Leta 525 pred našim štetjem je perzijska vojska [[Kambiz II.|Kambiza II.]] zavzela Cirenajko, ki je naslednji dve stoletji ostala pod perzijsko ali egiptovsko oblastjo. [[Aleksander Veliki]] je leta 331 pr. n. št. končal perzijsko oblast in prejel davek iz Cirenajke. Vzhodna Libija je spet padla pod nadzor Grkov, tokrat kot del [[Ptolemajsko kraljestvo|Ptolemajskega kraljestva]]. Po padcu Kartagine Rimljani niso takoj zavzeli [[Tripolitanija|Tripolitanije]] (območja okrog Tripolisa), ampak so jo namesto tega pustili pod nadzorom [[Numidija|numidijskih]] kraljev, dokler obalna mesta niso prosila in dobila njene zaščite.<ref name="be202">Bertarelli, p. 202.</ref> Ptolemaj Apion, zadnji grški vladar, je Cirenajko zapustil Rimu, ki je regijo formalno priključil leta 74 pr. n. št. in jo pridružil [[Kreta in Cirenajka (rimska provinca)|Kreti kot rimsko provinco]]. Kot del province Africa Nova je bila Tripolitanija uspešna in je dosegla zlato dobo v 2. in 3. stoletju, ko je bilo mesto [[Leptis Magna]], dom [[Severska dinastija|Severske dinastije]], na vrhuncu. Na vzhodni strani so bile prve krščanske skupnosti Cirenajke ustanovljene v času cesarja [[Klavdij I.|Klavdija]]. Med vojno Kitos<ref name="ro364">{{cite book |ref=Rostovtzeff|last=Rostovtzeff|first=Michael|title=Social and Economic History of the Roman Empire|location=Oxford|year=1957|edition=2|publisher=Clarendon|page=364}}</ref> je bilo območje močno opustošeno in Grki in Judje so ga skoraj izpraznili. Čeprav ga je [[Trajan]] ponovno naselil z vojaškimi kolonijami, je od takrat začel propadati. Libija se je zgodaj spreobrnila v nicejsko krščanstvo in je bila dom [[papež Viktor I.|papeža Viktorja I.]]; vendar je bila Libija tudi dom številnih nenicejskih različic zgodnjega krščanstva, kot sta [[arijanstvo]] in [[donatizem]]. === Islamska Libija: 647–1556 === [[File:Awjila (Libia) - The Mosque of Atiq.jpg|thumb|upright|Mošeja Atik v Avdžili je najstarejša mošeja v Sahari]] Pod poveljstvom Amr ibn al-Asa je rašidunska vojska osvojila Cirenajko.<ref name="be278">Bertarelli, p. 278.</ref> Leta 647 je vojska, ki jo je vodil Abdulah ibn Saad, dokončno zavzela Tripolis Bizantincem. Fezzan je osvojil Ukba ibn Nafi leta 663. Berberska plemena v zaledju so sprejela islam, vendar so se upirala arabski politični vladavini.<ref>{{Cite book|author=Hourani, Albert|year=2002|title=A History of the Arab Peoples|publisher=Faber & Faber|isbn=978-0-571-21591-1|page=198}}</ref> Naslednjih nekaj desetletij je bila Libija pod nadzorom [[Omajadski kalifat|omajadskega kalifa]] iz [[Damask]]a, dokler [[Abasidi]] leta 750 niso strmoglavili Omajadov in je Libija prišla pod oblast [[Bagdad]]a. Ko je kalif [[Harun Al Rašid]] leta 800 imenoval Ibrahima ibn al-Aghlaba za svojega guvernerja [[Ifrikija|Ifrikije]], je Libija uživala precejšnjo lokalno avtonomijo pod [[Aglabidi|rodbino Aghlabid]]. Do 10. stoletja so šiitski [[Fatimidi]] nadzorovali zahodno Libijo in leta 972 zavladali celotni regiji ter za guvernerja imenovali Bologhina ibn Zirija. Ibn Zirijeva berberska rodbina [[Ziridi]] se je končno odcepila od šiitskih Fatimidov in priznala sunitske [[Abasidi|Abaside]] iz Bagdada kot zakonite kalife. V maščevanje so Fatimidi povzročili selitev tisočev iz predvsem dveh arabskih plemen Kaisi, Banu Sulaim in Banu Hilal, v severno Afriko. To dejanje je drastično spremenilo strukturo libijskega podeželja in utrdilo kulturno in jezikovno arabizacijo regije. Vladavina Ziridov v Tripolitaniji je bila sicer kratkotrajna in že leta 1001 so se Berberi iz Banu Khazruna odcepili. Tripolitanija je ostala pod njihovim nadzorom do leta 1146, ko so regijo prevzeli sicilski [[Normani]].<ref name="be203">Bertarelli, p. 203.</ref> V naslednjih 50 letih je bila Tripolitanija prizorišče številnih bitk med Ajubidi, almohadskimi vladarji in uporniki Banu Ghanija. Kasneje je general Almohadov, Mohamed ibn Abu Hafs, vladal Libiji od 1207 do 1221 pred kasnejšo ustanovitvijo tunizijskega kraljestva [[Hafsidi|Hafsidov]], neodvisnega od Almohadov. V 14. stoletju je rodbina Banu Thabit vladala Tripolitaniji, preden je prešla pod neposredni nadzor Hafsidov. Do 16. stoletja so bili Hafsidi vedno bolj ujeti v boj za oblast med Španijo in [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]]. Potem ko je bil nadzor Abasidov oslabljen, je bila Cirenajka pod državami s sedežem v Egiptu, kot so Tulunidi, Ikšididi, Ajubidi in Mameluki pred osmanskim osvajanjem leta 1517. Fezzan je pridobil neodvisnost pod dinastijo Avlad Mohamed po vladavini Kanema. Osmani so dokončno osvojili Fezzan med letoma 1556 in 1577. === Osmanska Tripolitanija: 1556–1911 === {{glavni|Tripolitanija}} [[File:Capture of Tripoli by the Ottomans 1551.jpg|thumb|Obleganje Tripolisa leta 1551 je Osmanom omogočilo, da so mesto zavzeli [[Malteški viteški red|vitezi sv. Janeza]]]] Po uspešni invaziji Habsburške Španije na Tripolis leta 1510 in predaji Libije [[Malteški viteški red|vitezom sv. Janeza]] je osmanski admiral [[Sinan paša]] leta 1551 prevzel nadzor nad Libijo. Njegov naslednik Turgut Reis je bil leta 1556 imenovan za bega Tripolisa in pozneje za pašo Tripolisa. Do leta 1565 je bila upravna oblast kot regent v Tripolisu podeljena [[paša|paši]], ki ga je neposredno imenoval [[sultan]] v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]]. V 1580-ih so vladarji [[Fezan]]a postali zvesti sultanu, in čeprav osmanske oblasti v Cirenajki ni bilo, je bil proti koncu naslednjega stoletja v Bengaziju nameščen [[beg]], ki je deloval kot agent vlade v Tripolisu. Evropski sužnji in veliko število zasužnjenih črncev, prepeljanih iz [[Sudan]]a, so bili tudi značilnost vsakdanjega življenja v Tripolisu. Leta 1551 je Turgut Reis zasužnjil skoraj celotno prebivalstvo malteškega otoka [[Gozo]], približno 5000 ljudi in jih poslal v Libijo.<ref>{{cite book |last1=Hoppen |first1=Alison |title=The fortification of Malta by the Order of St. John, 1530–1798 |url=https://archive.org/details/selectedpolitica0000unse |date=1979 |publisher=Scottish Academic Press |page=[https://archive.org/details/selectedpolitica0000unse/page/24 25]}}</ref><ref>{{cite book|author=Robert C. Davis|title=Christian Slaves, Muslim Masters: White Slavery in the Mediterranean, the Barbary Coast, and Italy, 1500–1800|url=https://archive.org/details/trent_0116405722392|url-access=registration|access-date=31 May 2012|date=5 December 2003|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=978-0-333-71966-4}}{{page needed|date=October 2016}}</ref> Sčasoma je pravo moč dobil pašov zbor [[janičar]]jev. Leta 1611 so ''deji'' izvedli državni udar proti paši in dej Sulajman Safar je bil imenovan za vodjo vlade. Naslednjih sto let je Tripolitaniji dejansko vladal niz vladarjev. Dva najpomembnejša sta bila Mehmed Sakizli (vladal 1631–49) in Osman Sakizli (vladal 1649–72), oba tudi paša, ki sta dejansko vladala regiji.<ref name="be204">Bertarelli, p. 204.</ref> Slednji je osvojil tudi Cirenajko. [[File:Tripoli by Piri Reis.jpg|thumb|left|Zemljevid Tripolisa in njegovih predmestij na začetku 16. stoletja našega štetja, avtor Piri Reis]] Zaradi pomanjkanja navodil osmanske vlade je Tripolis zapadel v obdobje vojaške anarhije, v katerem so državni udari sledili drug za drugim in le nekaj vladarjev je na položaju preživelo več kot eno leto. Enega takšnih pučev je vodil turški častnik Ahmed Karamanli. Karamanliji so vladali od leta 1711 do 1835 predvsem v Tripolitaniji, do sredine 18. stoletja pa so imeli vpliv tudi v Cirenajki in Fezanu. Ahmedovi nasledniki so se izkazali za manj sposobne od njega samega, vendar je občutljivo razmerje moči v regiji dovolilo Karamanlijem vladati. V letih 1793–1795 je izbruhnila tripolitanska državljanska vojna. Leta 1793 je turški častnik Ali Paša odstavil Hameta Karamanlija in Tripolitanijo za kratek čas vrnil pod osmansko oblast. Hametov brat Jusuf (vladal 1795–1832) je ponovno vzpostavil neodvisnost Tripolitanije. V zgodnjem 19. stoletju je izbruhnila vojna med Združenimi državami in Tripolitanijo in sledila je vrsta bitk v tem, kar je postalo znano kot prva ''berberska vojna'' in ''druga berberska vojna''. Do leta 1819 so različne pogodbe iz [[napoleonske vojne|napoleonskih vojn]] prisilile berberske države, da so skoraj v celoti opustile piratstvo, in gospodarstvo Tripolitanije je začelo propadati. Ko je Jusuf oslabel, so se okoli njegovih treh sinov pojavile frakcije. Kmalu je prišlo do državljanske vojne.<ref name="be205">Bertarelli, p. 205.</ref> Osmanski sultan [[Mahmud II.]] je poslal vojake, ki naj bi domnevno vzpostavili red, kar je označilo konec rodbine Karamanli in neodvisne Tripolitanije. Red ni bil zlahka povrnjen in upor Libijcev pod vodstvom Abd-El-Gelila in Gûme ben Khalife je trajal do smrti slednjega leta 1858. V drugem obdobju neposredne osmanske vladavine so se zgodile upravne spremembe in večji red v upravljanju treh libijskih provinc. Osmanska vladavina je bila končno ponovno uveljavljena v Fezanu med letoma 1850 in 1875 zaradi zaslužka s trgovino v Sahari. === Italijanska kolonizacija in zavezniška okupacija (1911–1951) === [[File:Omar Mukhtar 13.jpg|thumb|upright=0.6|left|Omar Mukhtar je bil vidni vodja libijskega odpora v Cirenajki proti italijanski kolonizaciji]] Po italijansko-turški vojni (1911–1912) je Italija tri regije istočasno spremenila v kolonije.<ref>{{cite news |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/country_profiles/1398437.stm |title=Timeline: Libya |work=BBC News |date=29 January 2013 |access-date=5 February 2013 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111023080030/http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/country_profiles/1398437.stm |archive-date=23 October 2011 }}</ref> Od leta 1912 do 1927 je bilo ozemlje Libije znano kot Italijanska Severna Afrika. Od leta 1927 do 1934 je bilo ozemlje razdeljeno na dve koloniji, italijansko Cirenajko in italijansko Tripolitanijo, ki so ju vodili italijanski guvernerji. Približno 150.000 Italijanov se je naselilo v Libiji, kar je predstavljalo približno 20 % celotnega prebivalstva.<ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/eb/article-46562/Libya |title=Libya |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |access-date=5 February 2013 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20130430102144/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/339574/Libya |archive-date=30 April 2013 }}</ref> [[Omar Mukhtar]] je zaslovel kot vodja odpora proti italijanski kolonizaciji in postal narodni heroj kljub temu, da so ga 16. septembra 1931 ujeli in usmrtili.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/1398437.stm Libya profile – Timeline] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120816010152/http://www.bbc.co.uk/news/world-africa-13755445 |date=16 August 2012 }}, ''BBC News'' Africa, 1 November 2011</ref> Njegov obraz je trenutno natisnjen na libijskem bankovcu za deset dinarjev v spomin in priznanje njegovemu domoljubju. Še en pomemben vodja odpora, Idris al-Mahdi as-Senussi (kasneje kralj [[Idris I. Libijski|Idris I.]]), cirenajski emir, je še naprej vodil libijski odpor do izbruha druge svetovne vojne. Tako imenovana ''pacifikacija Libije'', ki so jo izvedli Italijani, je povzročila množične smrti staroselcev v Cirenajki, pri čemer je bila ubita približno ena četrtina 225.000 prebivalcev Cirenajke.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=cGHGPgj1_tIC&pg=PA309|title=The Dark Side of Democracy: Explaining Ethnic Cleansing|last=Mann|first=Michael|date=2006|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0521538541|page=309|access-date=1 July 2019|archive-date=16 April 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170416132840/https://books.google.com/books?id=cGHGPgj1_tIC&pg=PA309|url-status=live}}</ref> Ilan Pappé ocenjuje, da je italijanska vojska med letoma 1928 in 1932 »pobila polovico beduinskega prebivalstva (neposredno ali z boleznimi in lakoto v italijanskih koncentracijskih taboriščih v Libiji)«.<ref>Ilan Pappé, ''The Modern Middle East''. Routledge, 2005, {{ISBN|0-415-21409-2}}, p. 26.</ref> [[File:Cartolina Giovanni Pastorelli.jpg|thumb|Italijanska propagandna razglednica, ki prikazuje italijansko invazijo na Libijo leta 1911]] Leta 1934 je Italija združila Cirenajko, Tripolitanijo in Fezan ter sprejela ime ''Libija'' (stari Grki so ga uporabljali za vso Severno Afriko razen Egipta) za enotno kolonijo s Tripolijem kot glavnim mestom.<ref>{{cite book |last1=Nanjira |first1=Daniel Don |title=African Foreign Policy and Diplomacy from Antiquity to the 21st Century |url=https://archive.org/details/africanforeignpo0000donn |date=2010 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-0-313-37982-6 |page=[https://archive.org/details/africanforeignpo0000donn/page/206 207] |language=en}}</ref> Italijani so poudarjali izboljšave infrastrukture in javna dela. Zlasti so med letoma 1934 in 1940 močno razširili libijsko železniško in cestno omrežje, zgradili na stotine kilometrov novih cest in železnic ter spodbudili ustanavljanje novih industrij in na desetine novih kmetijskih vasi. Junija 1940 je Italija vstopila v [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Libija je postala prizorišče težko bojevane severnoafriške kampanje, ki se je nazadnje končala s porazom Italije in njene nemške zaveznice leta 1943. Od leta 1943 do 1951 je bila Libija pod zavezniško okupacijo. Britanska vojska je upravljala dve nekdanji italijanski libijski provinci Tripolitanija in Cirenajka, medtem ko je francoska upravljala provinco Fezan. Leta 1944 se je Idris vrnil iz izgnanstva v Kairu, vendar ni želel nadaljevati stalnega prebivališča v Cirenajki do odstranitve nekaterih vidikov tujega nadzora leta 1947. Po določilih mirovne pogodbe z zavezniki iz leta 1947 se je Italija odpovedala vsem zahtevam do Libije.<ref>{{cite web|author=Tecola W. Hagos |url=http://www.tecolahagos.com/part4.htm |title=Treaty Of Peace With Italy (1947), Evaluation And Conclusion |publisher=Ethiopia Tecola Hagos |date=20 November 2004 |access-date=5 February 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121207051037/http://www.tecolahagos.com/part4.htm |archive-date= 7 December 2012 }}</ref> === Neodvisno kraljestvo (1951–1969) === {{glavni|Kraljevina Libija}} [[File:IdrisI3.jpg|thumb|Libijski kralj Idris]] Narodna skupščina je oblikovala ustavo, ki je vzpostavila monarhijo in razširila ponudbo za prestol Sajidu Idrisu, emirju Cirenajke.<ref name=":5">{{Cite web |title=The Kingdom of Libya is Established |work=History Today |url=https://www.historytoday.com/archive/kingdom-libya-established |access-date=2024-07-05}}</ref> Sajid Idris je imel cenjen položaj voditelja vplivne verske bratovščine Senusi, ki jo je v prejšnjem stoletju ustanovil njegov ded kot odgovor na zahodni vpliv v arabskem svetu. To predano islamsko gibanje je pridobilo znatno podporo puščavskih beduinov in postalo glavna politična sila v Libiji. V letih zatona Osmanskega cesarstva je dejansko vladal libijski notranjosti. Sajid Idris, rojen leta 1890 v oazi v Cirenajki, je že v mladosti prevzel vodstvo Senusijev. Precej časa je preživel v izgnanstvu v Egiptu pod italijansko oblastjo in se vrnil v Libijo po padcu [[sile osi|sil osi]] leta 1943. 24. decembra 1951 je kot kralj Idris I. nagovoril narod po radiu iz [[Bengazi]]ja. Generalna skupščina ZN je 21. novembra 1949 sprejela resolucijo, v kateri je zapisano, da mora Libija postati neodvisna pred 1. januarjem 1952.<ref name=":3">{{Cite news |date=2021-03-15 |title=Libya country profile |url=https://www.bbc.com/news/world-africa-13754897 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210506173721/https://www.bbc.com/news/world-africa-13754897 |archive-date=6 May 2021 |access-date=2021-03-15 |work=BBC News |language=en-GB}}</ref> Idris je zastopal Libijo v poznejših pogajanjih ZN. Do 24. decembra 1951 je Libija razglasila svojo neodvisnost kot Združeno kraljestvo Libije, ustavna in dedna monarhija pod kraljem Idrisom I..<ref name=":4">{{Cite book |last=Schiller |first=Jon |url=https://books.google.com/books?id=HQ-VAkIdiX0C&pg=PA161 |title=Internet View of the Arabic World |date=29 November 2009 |publisher=CreateSpace |isbn=9781439263266 |page=161 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20180320153024/https://books.google.com/books?id=HQ-VAkIdiX0C&pg=PA161 |archive-date=20 March 2018 |url-status=live}}</ref> Vendar se je novo kraljestvo soočilo z zahtevnimi obeti. Ni imelo pomembnih industrijskih in kmetijskih virov. Primarni izvoz kraljestva je bil sestavljen iz kož, volne, konjev in nojevega perja. Kljub eni izmed najnižjih številk dohodka na prebivalca na svetu, je imelo tudi eno najvišjih stopenj nepismenosti. Kralj Idris I., ki je bil že star šestdeset let, ni imel neposrednega naslednika. Njegova sestrična, s katero se je poročil leta 1932, naj bi doživela številne spontane splave, njun sin, rojen leta 1953, pa je tragično umrl kmalu po rojstvu. Prestolonaslednik Rida, Idrisov brat, je bil imenovani dedič, vendar je bila kraljeva družina prepredena z nenehnimi spori. Predana muslimanska pobožnost kralja Idrisa, ki mu je utrdila podporo med beduinskimi prebivalci, je naletela na modernizacijske in urbane intelektualne tokove v Libiji. Da bi rešili rivalstvo med Cirenajko in Tripolitanijo, sta se Bengazi in Tripolis menjavala kot prestolnica vsaki dve leti. Hiter pojav velikega števila birokratov je povzročil drago kraljevo vlado. Odkritje znatnih zalog [[nafta|nafte]] leta 1959 in poznejši dohodek od prodaje nafte sta eni najrevnejših držav na svetu omogočila ustanovitev izjemno bogate države. Čeprav je nafta drastično izboljšala finance libijske vlade, se je ljudska zamera začela kopičiti nad povečano koncentracijo državnega bogastva v rokah kralja Idrisa in nacionalne elite. To nezadovoljstvo se je še naprej povečevalo z vzponom naserizma in arabskega nacionalizma v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu. === Republika Libija pod Gadafijem (1969–2011) === 1. septembra 1969 je skupina uporniških vojaških častnikov pod vodstvom [[Moamer Gadafi|Moamerja Gadafija]] izvedla državni udar proti kralju Idrisu, ki je postal znan kot ''revolucija Al Fateh''.<ref name="SalakLibya">{{cite web|url=http://www.nationalgeographic.com/adventure/0504/excerpt1.html |title=Rediscovering Libya |last=Salak |first=Kira |publisher=National Geographic Adventure |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110923175457/http://www.nationalgeographic.com/adventure/0504/excerpt1.html |archive-date=23 September 2011 }}</ref> Gadafija so v vladnih izjavah in uradnem libijskem tisku omenjali kot »brata voditelja in vodnika revolucije«. Naslednja štiri desetletja je začel prevlado v zgodovini in politiki Libije. Z namenom zmanjšanja italijanskega vpliva so oktobra 1970 razlastili vse premoženje v italijanski lasti in 12.000-glavo italijansko skupnost izgnali iz Libije skupaj z manjšo skupnostjo italijanskih libijskih Judov. Dan je postal državni praznik, znan kot ''Dan maščevanja''; kasneje so ga preimenovali v ''Dan prijateljstva'' zaradi izboljšanja odnosov med Italijo in Libijo.<ref>{{cite journal |last1=Zoubir |first1=Yahia H. |title=Libya and Europe: Economic Realism at the Rescue of the Qaddafi Authoritarian Regime |journal=Journal of Contemporary European Studies |date=2009 |volume=17 |issue=3 |pages=401–415 [403, 411] |doi=10.1080/14782800903339354|s2cid=153625134 }}</ref> [[File:Muammar al-Gaddafi at the AU summit.jpg|thumb|[[Moamer Gadafi]], voditelj Libije (vladal 1969–2011)|left]] Povečanje blaginje Libije je spremljala povečana notranja politična represija, politično nasprotovanje pa je bilo nezakonito po zakonu 75 iz leta 1973. Obsežen nadzor nad prebivalstvom so izvajali Gadafijevi revolucionarni komiteji. Gadafi je prav tako želel omiliti stroge socialne omejitve, ki jih je ženskam naložil prejšnji režim, in ustanovil Revolucionarno žensko formacijo, da bi spodbudil reforme. Leta 1970 je bil sprejet zakon, ki je potrdil enakost spolov in plačno enakost. Leta 1971 je Gadafi sponzoriral ustanovitev Libijske generalne ženske federacije. Leta 1972 je bil sprejet zakon, ki je kriminaliziral poroko deklet, mlajših od šestnajst let, in določil soglasje ženske kot nujen pogoj za sklenitev zakonske zveze.<ref>Bearman, Jonathan (1986). Qadhafi's Libya. London: Zed Books</ref> 25. oktobra 1975 je skupina 20 vojaških častnikov, večinoma iz mesta Misrata, izvedla poskus državnega udara.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=n1wzPrqBI8kC&pg=PA69|title=La Libye révolutionnaire|last=Banégas|first=Richard|date=1 January 2012|publisher=KARTHALA Editions|isbn=9782811106720|page=69|language=fr|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20180320153024/https://books.google.com/books?id=n1wzPrqBI8kC&pg=PA69|archive-date=20 March 2018}}</ref> To je povzročilo aretacije in usmrtitve zarotnikov. Marca 1977 je Libija uradno postala ''Socialistična ljudska libijska arabska Džamahirija''. Gadafi je oblast uradno predal splošnim ljudskim odborom in odslej trdil, da ni več kot simbolična številka.<ref>{{cite news|last=Wynne-Jones|first=Jonathan|title=Libyan minister claims Gaddafi is powerless and the ceasefire is 'solid'|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/libya/8393285/Libyan-minister-claims-Gaddafi-is-powerless-and-the-ceasefire-is-solid.html|work=The Daily Telegraph|access-date=22 October 2011|date=19 March 2011|location=London|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20111029122048/http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/libya/8393285/Libyan-minister-claims-Gaddafi-is-powerless-and-the-ceasefire-is-solid.html|archive-date=29 October 2011}}</ref> Nova struktura upravljanja ''džamahirije'' (arabsko za 'republiko'), ki jo je vzpostavil, je bila uradno imenovana ''neposredna demokracija''.<ref>{{cite news|last=Robbins|first=James|title=Eyewitness: Dialogue in the desert|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/africa/6425873.stm|access-date=22 October 2011|date=7 March 2007|work=BBC News}}</ref> Gadafi je v svoji viziji demokratične vlade in politične filozofije leta 1975 izdal ''Zeleno knjigo''. Njegova kratka knjiga je vpisala reprezentativno mešanico utopičnega socializma in arabskega nacionalizma s pridihom beduinske nadvlade. [[File:F-4J of VF-74 with Libyan MiG-23 over Gulf of Sidra 1981.jpg|thumb|F-4J iz VF-74 z libijskim MiG-23 nad zalivom Sidra leta 1981]] Februarja 1977 je Libija začela dobavljati vojaške zaloge Goukouni Oueddeiju in ljudskim oboroženim silam v [[Čad]]u. Čadsko-libijska vojna se je začela resno, ko je libijska podpora uporniškim silam v severnem Čadu prerasla v invazijo. Kasneje istega leta sta Libija in Egipt bojevala štiridnevno mejno vojno, ki je postala znana kot egiptovsko-libijska vojna. Obe državi sta se ob posredovanju alžirskega predsednika Houarija Boumédièna strinjali s prekinitvijo ognja.<ref>{{cite web |url=http://www.onwar.com/aced/nation/lay/libya/flibyaegypt1977.htm |title=Egypt Libya War 1977 |publisher=Onwar.com |access-date=23 December 2012 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20120324085920/http://www.onwar.com/aced/nation/lay/libya/flibyaegypt1977.htm |archive-date=24 March 2012 }}</ref> Na stotine Libijcev je izgubilo življenje v podpori države [[Idi Amin Dada|Idi Aminovi]] [[Uganda|Ugandi]] v vojni proti [[Tanzanija|Tanzaniji]]. Gadafi je financiral različne druge skupine od protijedrskih gibanj do avstralskih sindikatov. 2. marca 1977 je Libija uradno postala Socialistična ljudska libijska arabska Džamahirija.<ref>{{cite web |title=ICL - Libya - Declaration on the Establishment of the Authority of the People |url=http://www.servat.unibe.ch/icl/ly01000_.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303201125/http://www.servat.unibe.ch/icl/ly01000_.html |archive-date=3 March 2016 |access-date=16 May 2016}}</ref> Libija je svojo navadno zeleno državno zastavo sprejela 19. novembra 1977. Država je imela edino enobarvno zastavo na svetu do leta 2011, ko je Libija prevzela svojo trenutno zastavo. Od leta 1977 se je dohodek na prebivalca v državi povečal na več kot 11.000 ameriških dolarjev, kar je bil peti najvišji v Afriki, medtem ko je bil indeks človekovega razvoja postal najvišji v Afriki in višji od tistega v Savdski Arabiji.<ref name="dailynews">{{cite news|last=Azad |first=Sher |title=Gaddafi and the media |url=http://www.dailynews.lk/2011/10/22/fea02.asp |work=Daily News |location=Colombo |access-date=22 October 2011 |date=22 October 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111025194842/http://www.dailynews.lk/2011/10/22/fea02.asp |archive-date=25 October 2011 }}</ref> To je bilo doseženo brez najemanja kakršnih koli tujih posojil, s čimer je Libija ostala brez dolgov. Velika umetna reka je bila zgrajena tudi zato, da bi omogočila prost dostop do sladke vode po velikih delih države. Poleg tega je bila zagotovljena finančna podpora za univerzitetne štipendije in programe zaposlovanja. Velik del libijskega prihodka od nafte, ki je v 1970-ih močno narasel, je bil porabljen za nakupe orožja in za sponzoriranje desetin paravojaških enot in terorističnih skupin po vsem svetu.<ref>{{cite news |url=http://www.economist.com/node/18239888 |title=Endgame in Tripoli |date=24 February 2011 |newspaper=The Economist |location=London |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110307152055/http://www.economist.com/node/18239888 |archive-date=7 March 2011 }}</ref> Leta 1986 je ameriški zračni napad, ki ga je vodil tedanji predsednik ZDA [[Ronald Reagan]], nameraval ubiti Gadafija, spodletel. [[Združeni narodi]] so proti Libiji končno uvedli sankcije, potem ko je leta 1988 v bombnem napadu na komercialni let v Lockerbieju umrlo 270 ljudi. V 1990-ih je vladavino vlade ogrožal militantni islamizem in neuspešen poskus atentata na Gadafija. Vlada se je odzvala z represivnimi ukrepi. Revolucionarna garda je zatrla nemire in islamske aktivnosti. Kljub temu je bila Cirenajka med letoma 1995 in 1998 politično nestabilna zaradi plemenske zvestobe lokalnih vojakov. Leta 2003 je Gadafi objavil, da je bilo vse [[orožje za množično uničevanje]] njegovega režima razstavljeno in da Libija prehaja na jedrsko energijo. === Prva libijska državljanska vojna in padec Gadafija (2011) === [[File:Ambassador Cretz Stands by Fist Crushing a U.S. Fighter Plane Sculpture.jpg|thumb|Veleposlanik Cretz stoji ob skulpturi ameriškega bojnega letala, ki je bilo zajeto po padcu Tripolisa]] Prva državljanska vojna se je zgodila med gibanji arabske pomladi, ki so strmoglavila vladarje Tunizije in Egipta. Libija je prvič doživela proteste proti Gadafijevemu režimu 15. februarja 2011, obsežni upor pa se je začel 17. februarja.<ref>{{cite web |url=http://blogs.aljazeera.net/middle-east/2011/02/17/live-blog-libya |title=Live Blog – Libya |publisher=Al Jazeera |date=17 February 2011 |access-date=23 February 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110223072304/http://blogs.aljazeera.net/middle-east/2011/02/17/live-blog-libya |archive-date=23 February 2011 }}</ref> Libijski avtoritarni režim pod vodstvom Moamerja Gadafija je nudil veliko večji odpor v primerjavi z režimoma v Egiptu in Tuniziji. Medtem ko je bil strmoglavljenje režimov v Egiptu in Tuniziji razmeroma hiter proces, je Gadafijeva kampanja povzročila velik zastoj pri vstaji v Libiji. Na spletu se je pojavila prva objava konkurenčne politične oblasti, ki je Začasni prehodni nacionalni svet razglasila za alternativno vlado. Eden od Gadafijevih višjih svetovalcev se je odzval z objavo tvita, v katerem je odstopil, prebegnil in Gadafiju svetoval, naj pobegne. Do 20. februarja so se nemiri razširili na Tripolis. 27. februarja 2011 je bil ustanovljen Nacionalni prehodni svet za upravljanje območij Libije pod nadzorom upornikov. 10. marca 2011 so ZDA in številne druge države priznale svet, ki ga je vodil Mahmud Džibril, kot vršilca dolžnosti premierja in legitimnega predstavnika libijskega ljudstva ter umaknile priznanje Gadafijevega režima.<ref>{{cite web | url =http://ntclibya.com/InnerPage.aspx?SSID=6&ParentID=3&LangID=1 | title =The Council"International Recognition | publisher =National Transitional Council (Libya) | date =1 March 2011 | access-date =23 October 2011 | url-status =dead | archive-url =https://web.archive.org/web/20110926043358/http://www.ntclibya.com/InnerPage.aspx?SSID=6&ParentID=3&LangID=1 | archive-date =26 September 2011 | df =dmy-all }}</ref><ref>{{cite news |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-africa-12699183 |title=Libya: France recognises rebels as government |work=BBC News |date=10 March 2011 |access-date=23 October 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111023041256/http://www.bbc.co.uk/news/world-africa-12699183 |archive-date=23 October 2011 }}</ref> [[File:Green square protests in Tripoli, Libya.jpg|thumb|Protest proti Gadafijevim privržencem v Tripolisu]] Pro-Gadafijeve sile so se lahko vojaško odzvale na uporniške pritiske v zahodni Libiji in sprožile protinapad ob obali proti Bengaziju, ''[[de facto]]'' središču upora.<ref>{{cite news |url=https://www.nytimes.com/2011/03/10/world/africa/10libya.html |title=Qaddafi Forces Batter Rebels in Strategic Refinery Town |work=The New York Times |date=9 March 2011 |access-date=9 March 2011 |first1=Kareem |last1=Fahim |first2=David D. |last2=Kirkpatrick |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110506221756/http://www.nytimes.com/2011/03/10/world/africa/10libya.html |archive-date=6 May 2011 }}</ref> Mesto Zavija, 48 kilometrov od Tripolisa, so bombardirala letala letalskih sil in vojaški tanki, zavzele pa so ga enote Džamahirije, »ki so izvajale stopnjo brutalnosti, ki je še ni bilo v konfliktu«. Organizacije Združenih narodov, vključno z generalnim sekretarjem Združenih narodov [[Ban Ki-moon]]om in Svetom Združenih narodov za človekove pravice, so zatiranje obsodile kot kršitev mednarodnega prava, z slednje telo dokončno izžene Libijo v akciji brez primere. 17. marca 2011 je Varnostni svet ZN sprejel Resolucijo 1973<ref>{{cite news |url=http://www.washingtontimes.com/news/2015/jan/28/hillary-clinton-undercut-on-libya-war-by-pentagon-/print/ |title=Exclusive: Secret tapes undermine Hillary Clinton on Libyan war |author=Jeffrey Scott Shapiro |author2=Kelly Riddell |work=The Washington Times |date=28 January 2015 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150217010203/http://www.washingtontimes.com/news/2015/jan/28/hillary-clinton-undercut-on-libya-war-by-pentagon-/print/ |archive-date=17 February 2015 }}</ref> z 10 proti in 0 glasovi ter petimi vzdržanimi, vključno z Rusijo, Kitajsko, Indijo, Brazilijo in Nemčijo. Resolucija je odobrila vzpostavitev območja prepovedi letenja in uporabo »vseh potrebnih sredstev« za zaščito civilistov v Libiji. 19. marca se je prvo dejanje Natovih zaveznikov za zavarovanje območja prepovedi letenja začelo z uničenjem libijske zračne obrambe, ko so francoska vojaška letala vstopila v libijski zračni prostor na izvidniški misiji in napovedovala napade na sovražne cilje. V naslednjih tednih so bile ameriške ameriške sile v ospredju Natovih operacij proti Libiji. Na območju je bilo razporejenih več kot 8000 ameriških uslužbencev na vojaških ladjah in letalih. Vsaj 3000 ciljev je bilo zadetih v 14.202 napadih, od tega 716 v Tripolisu in 492 v Bregi. Ameriška zračna ofenziva je vključevala polete bombnikov ''B-2 Stealth'', vsak bombnik je bil oborožen s šestnajstimi 2000-funtskimi bombami, ki so odleteli in se vrnili v svojo bazo v Missouriju v celinskih ZDA.<ref>Tirpak, John {{cite web |url=http://www.airforcemag.com/magazinearchive/pages/2011/july%202011/0711libya.aspx |title=Bombers Over Libya |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140608065130/http://www.airforcemag.com/MagazineArchive/Pages/2011/July%202011/0711libya.aspx |archive-date=8 June 2014 }} Air Force Magazine: Journal of the Air Force Association, Vol. 94, No. 7, July 2011. Retrieved 26 June 2014</ref> Podpora Natovih zračnih sil je prispevala h končnemu uspehu revolucije. Do 22. avgusta 2011 so uporniški borci vstopili v Tripolis in zasedli Zeleni trg, ki so ga preimenovali v Trg mučenikov v čast ubitih od 17. februarja 2011. 20. oktobra 2011 so se zadnji hudi spopadi vstaje končali v mestu Sirte. Bitka za Sirto je bila tako zadnja odločilna bitka kot tudi zadnja nasploh prve libijske državljanske vojne, kjer so Gadafija ujele in ubile sile s podporo Nata 20. oktobra 2011. Sirta je bila zadnja trdnjava Gadafijevih lojalistov in njegov rojstni kraj. Poraz lojalističnih sil je bil praznovan 23. oktobra 2011, tri dni po padcu Sirta. V državljanski vojni je umrlo najmanj 30.000 Libijcev. Poleg tega je Nacionalni prehodni svet ocenil 50.000 ranjenih.<ref>{{Cite news|url=https://www.theguardian.com/commentisfree/2011/oct/26/libya-war-saving-lives-catastrophic-failure|title=If the Libyan war was about saving lives, it was a catastrophic failure {{!}} Seumas Milne|last=Milne|first=Seumas|date=26 October 2011|work=The Guardian|access-date=24 November 2017|issn=0261-3077|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20171201132158/https://www.theguardian.com/commentisfree/2011/oct/26/libya-war-saving-lives-catastrophic-failure|archive-date=1 December 2017}}</ref> === Medvojno obdobje in druga libijska državljanska vojna (2011–2020) === 7. julija 2012 so Libijci izvedli prve parlamentarne volitve po koncu prejšnjega režima. 8. avgusta je Nacionalni prehodni svet uradno predal oblast v celoti izvoljenemu Generalnemu nacionalnemu kongresu, ki je bil nato zadolžen za oblikovanje začasne vlade in pripravo nove libijske ustave, ki naj bi bila potrjena na splošnem referendumu. Poročali so o številnih drugih primerih vandalizma dediščine, ki so jih izvedle z islamisti povezane radikalne milice in drhale, ki so uničile, oropale ali oropali številne zgodovinske kraje. Libija je postala glavna tranzitna točka za ljudi, ki želijo priti v Evropo. Med letoma 2013 in 2018 je Italijo s čolni doseglo skoraj 700.000 migrantov, mnogi od njih iz Libije. [[File:LE Eithne Operation Triton.jpg|thumb|left|ibija se je izkazala za glavno tranzitno točko za ljudi, ki poskušajo doseči Evropo]] Druga državljanska vojna se je začela maja 2014 po spopadih med rivalskimi parlamenti s plemenskimi milicami in džihadističnimi skupinami, ki so kmalu izkoristile vakuum moči. Predvsem radikalni islamistični borci so leta 2014 zavzeli Derno in leta 2015 Sirto v imenu Islamske države. Februarja 2015 je sosednji Egipt začel zračne napade na IS v podporo vladi v Tobruku. Junija 2014 so potekale volitve v predstavniški dom, novo zakonodajno telo, ki naj bi prevzelo Splošni nacionalni kongres. Volitve so zaznamovale nasilje in nizka udeležba, na nekaterih območjih so bila zaprta volišča. Oboroženi podporniki Generalnega nacionalnega kongresa so zasedli Tripolis in prisilili novoizvoljeni parlament, da je pobegnil v Tobruk. Januarja 2015 so potekala srečanja z namenom iskanja mirnega dogovora med nasprotujočima stranema v Libiji. Medtem se je terorizem v Libiji vztrajno povečeval in prizadel tudi sosednje države. Pogovori, pogajanja in dialog so se nadaljevali sredi leta 2015 na različnih mednarodnih lokacijah in dosegli vrhunec v Skhiratu v Maroku v začetku septembra. Po večletnih pogajanjih je bilo 23. oktobra 2020 podpisano trajno premirje za konec vojne.<ref>{{cite news |last1=Nebehay |first1=Stephanie |last2=McDowall |first2=Angus |editor1-last=Jones |editor1-first=Gareth |editor2-last=Maclean |editor2-first=William |title=Warring Libya rivals sign truce but tough political talks ahead |url=https://www.reuters.com/article/us-libya-security-ceasefire/warring-libya-rivals-sign-truce-but-tough-political-talks-ahead-idUSKBN2781BD?il=0 |access-date=21 April 2021 |work=Reuters |date=23 October 2020 |archive-date=3 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210203235018/https://www.reuters.com/article/us-libya-security-ceasefire/warring-libya-rivals-sign-truce-but-tough-political-talks-ahead-idUSKBN2781BD?il=0 |url-status=live }}</ref> === Leta po državljanski vojni (2020–danes) === Decembra 2021 so bile načrtovane prve predsedniške volitve v državi, vendar so bile prestavljene na junij 2022 in kasneje dodatno preložene. Fathija Bašagha je februarja 2022 imenoval parlament za predsednika vlade, da bi vodil prehodno upravo, vendar stalen premier Abdul Hamid Dbeibeh aprila 2022 ni hotel predati oblasti. V znak protesta proti vladi Dbeibah so plemenski voditelji iz puščavskega mesta Ubari 18. aprila 2022 zaprli naftno polje El Šarara, največje naftno polje v Libiji. Zaprtje je grozilo povzročiti pomanjkanje nafte doma v Libiji in preprečiti državni naftni družbi National Oil Corp., da izkoristi visoke cene nafte na mednarodnem trgu, ki so posledica ruske invazije na Ukrajino.<ref>{{cite news |last1=Magdy |first1=Samy |title=Libya's largest oil field closed as turmoil intensifies |url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/libyas-largest-oil-field-closed-turmoil-intensifies-84146310 |access-date=18 April 2022 |work=ABC News |date=18 April 2022 |archive-date=19 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220419011048/https://abcnews.go.com/International/wireStory/libyas-largest-oil-field-closed-turmoil-intensifies-84146310 |url-status=live }}</ref> 2. julija so protestniki zažgali predstavniški dom.<ref>{{Cite news |date=2022-07-02 |title=Libya protesters storm parliament building in Tobruk |language=en-GB |work=BBC News |url=https://www.bbc.com/news/world-africa-62018882 |access-date=2022-07-04 |archive-date=4 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220704191615/https://www.bbc.com/news/world-africa-62018882 |url-status=live }}</ref> 10. septembra 2023 so katastrofalne poplave zaradi okvar jezov, ki jih je povzročila ''nevihta Daniel'', opustošile pristaniško mesto Derna in ubile več kot 5900 in morda celo 24.000.<ref name="ALMONITOR">{{cite news|title=A year on, rebuilding Libya's flood-hit Derna plagued by politics|url=https://www.al-monitor.com/originals/2024/09/year-rebuilding-libyas-flood-hit-derna-plagued-politics|publisher=Al-Monitor|date=7 September 2024|access-date=8 September 2024}}</ref> Poplave so bile najhujša naravna katastrofa v moderni zgodovini Libije.<ref name="October 3 update">{{cite web |last1=Ndebele |first1=Lenin |title=A storm caused devastation in Libya, but politics may be its biggest problem in the aftermath |url=https://www.news24.com/news24/africa/news/a-storm-caused-devastation-in-libya-but-politics-may-be-its-biggest-problem-in-the-aftermath-20231003 |publisher=News24 |access-date=4 October 2023 |archive-date=4 October 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231004014657/https://www.news24.com/news24/africa/news/a-storm-caused-devastation-in-libya-but-politics-may-be-its-biggest-problem-in-the-aftermath-20231003 |url-status=live }}</ref> Novembra 2024 bo vlada narodne enotnosti uvedla moralno policijo, ki bo zatrla ''čudne frizure'', uveljavila ''skromna'' oblačila in zahtevala moške skrbnike za ženske.<ref>{{Cite web |title=Libyan Government reinstates morality police|url=https://www.middleeasteye.net/news/fears-religious-freedom-libya-proposes-new-morality-police|access-date=2024-11-12 |website=Middle East Eye |language=en-US}}</ref> == Geografija == {{glavni|Geografija Libije}} Libija se razprostira na 1.759.540 kvadratnih kilometrih, zaradi česar je po velikosti 16. največja država na svetu. Libijo na severu omejuje [[Sredozemsko morje]], na zahodu meji na [[Tunizija|Tunizijo]] in [[Alžirija|Alžirijo]], na jugozahodu na [[Niger]], na jugu na [[Čad]], na jugovzhodu na [[Sudan]] in na vzhodu na [[Egipt]]. Libija leži med 19° in 34° S ter 9° in 26° V zemljepisne dolžine. Libijska obala je s 1770 kilometri najdaljša od vseh afriških držav, ki mejijo na Sredozemlje.<ref>{{cite web|title=Libya Background|url=http://www.educationlibya.org/country_profile.htm|publisher=Education Libya|archive-url=https://web.archive.org/web/20040426000721/http://www.educationlibya.org/country_profile.htm|archive-date=26 April 2004|date=30 March 2004}}</ref> Del Sredozemskega morja severno od Libije se pogosto imenuje Libijsko morje. Podnebje je večinoma izjemno suho in puščavsko. Vendar pa severne regije uživajo milejše sredozemsko podnebje. Znotraj libijskih meja leži šest [[ekoregia|ekoregij]]: [[saharski halofiti]], [[sredozemska suha makija in ​​stepe]], [[sredozemska makija in ​​gozdovi]], [[severnosaharske stepe in makija]], [[gorska kserična makija Tibesti-Džebel Uveinat]] in [[gorska kserična makija Zahodne Sahare]]. Naravne nevarnosti prihajajo v obliki vročega, suhega in s prahom polnega vetra [[Jugo|široko]] (v Libiji znane kot ''gibli''). To je južni veter, ki piha od enega do štirih dni spomladi in jeseni. Obstajajo tudi prašne in [[Peščeni vihar|peščene nevihte]]. Tudi oaze je mogoče najti razpršene po vsej Libiji, med katerimi sta najpomembnejši [[Ghadames]] in [[Kufra]].<ref name="WorldCulturalHeritage">{{cite web|title=Old Town of Ghadames (1986) Libyan Arab Jamahirya|url=http://heindorffhus.motivsamler.dk/worldheritage/frame-LibyaGhadames.htm|website=World Cultural Heritage|access-date=10 August 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160810022226/http://heindorffhus.motivsamler.dk/worldheritage/frame-LibyaGhadames.htm|archive-date=10 August 2016 |date=20 July 2006}}</ref> Libija je zaradi prevladujočega puščavskega okolja ena najbolj sončnih in suhih držav na svetu. Libija je zelo občutljiva na posledice podnebnih sprememb in premalo pripravljena na spopadanje z njimi. Učinki podnebnih sprememb v Libiji, kot so [[dezertifikacija]], dvig morske gladine, [[poplava|poplave]] in nepravilni vremenski vzorci, so že opazni in naj bi se še povečevali. Ti predstavljajo veliko grožnjo libijskemu kmetijstvu, varnosti hrane in vode ter gospodarskemu razvoju in trajnosti.<ref>{{Cite web |last=UNDP |title=Libya: Environment and Climate Change |url=https://www.undp.org/libya/environment-and-climate-change |access-date=2025-03-05 |website=UNDP |language=en}}</ref><ref name=":16">{{Cite web |last=World Bank Climate Change Knowledge Portal |title=Libya |url=https://climateknowledgeportal.worldbank.org/country/libya |access-date=2025-03-05 |website=climateknowledgeportal.worldbank.org |language=en}}</ref> Libija je bila z ustanovitvijo zavarovanega območja El Kouf leta 1975 pionirska država v Severni Afriki na področju zaščite vrst. Padec režima Moamerja Gadafija je bil naklonjen intenzivnemu krivolovu: »Pred padcem Gadafija so bile prepovedane celo lovske puške. Toda od leta 2011 se lov izvaja z vojnim orožjem in sofisticiranimi vozili, v katerih je mogoče najti do 200 glav gazel, ki so jih ubili miličniki, ki lovijo, da bi krajšali čas. Priča smo tudi pojavu lovcev, ki niso povezani s tradicionalnimi plemeni ustrelijo vse, kar najdejo »Med gnezditveno sezono je vsako leto na ta način ubitih več kot 500.000 ptic, ko so zaščitena območja zasegli plemenski poglavarji, ki so si jih prilastili. Živali, ki so tam živele, so vse izginile, lovljene, ko so bile užitne, ali izpuščene, ko niso«, pojasnjuje zoolog Khaled Ettaieb.<ref>{{cite web |url=https://orientxxi.info/magazine/le-maghreb-prend-conscience-du-declin-de-sa-biodiversite,4034 |title=Le Maghreb prend conscience du déclin de sa biodiversité |date=4 August 2020 |access-date=13 October 2020 |archive-date=15 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210415011801/https://orientxxi.info/magazine/le-maghreb-prend-conscience-du-declin-de-sa-biodiversite,4034 |url-status=live }}</ref> === Libijska puščava === {{glavni|Libijska puščava}} [[File:Libyan Dessert.jpg|thumb|Libija je pretežno puščavska država. Več kot 95 % kopnega pokriva puščava.<ref>{{Cite web |date=2021-08-26 |title=Libya |url=https://reports.unocha.org/en/country/libya/card/2r82XSjHkw/ |access-date=2023-07-19 |website=reports.unocha.org |language=en |archive-date=5 April 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230405202255/http://reports.unocha.org/en/country/libya/card/2r82XSjHkw/ |url-status=live }}</ref>]] [[Libijska puščava]], ki pokriva večji del Libije, je eno najbolj sušnih in s soncem obsijanih krajev na svetu. Ponekod lahko minejo desetletja, da sploh ne padejo padavine, in celo v visokogorju se padavine redko zgodijo, enkrat na 5–10 let. V Uveinatu so od leta 2006 zadnje zabeležene padavine septembra 1998. Prav tako je lahko temperatura v libijski puščavi ekstremna; 13. septembra 1922 je mesto 'Azizija, ki je jugozahodno od Tripolisa, zabeležilo temperaturo zraka 58 °C, kar velja za svetovni rekord.<ref>{{cite web |url=http://www.extremescience.com/hottest.htm |title=How Hot is Hot? |publisher=Extreme Science |access-date=5 February 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130202020747/http://www.extremescience.com/hottest.htm |archive-date=2 February 2013 }}</ref> Septembra 2012 pa je Svetovna meteorološka organizacija ugotovila, da je svetovni rekord 58 °C neveljaven.<ref>{{cite news |last=Westcott |first=Tom |title=Libya loses 'world's hottest place' record |url=http://www.libyaherald.com/2012/09/15/libya-loses-worlds-hottest-place-record/ |work=Libya Herald |date=15 September 2012 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20130820231702/http://www.libyaherald.com/2012/09/15/libya-loses-worlds-hottest-place-record/ |archive-date=20 August 2013 }}</ref> Obstaja nekaj razpršenih nenaseljenih majhnih oaz, običajno povezanih z velikimi depresijami, kjer je mogoče najti vodo s kopanjem do nekaj metrov v globino. Na zahodu je široko razpršena skupina oaz v nepovezanih plitvih depresijah, skupina Kufra, ki jo sestavljajo Tazerbo, Rebianae in Kufra. Poleg škarp je splošna ravnina prekinjena le z nizom planot in masivov blizu središča libijske puščave, okoli konvergence egipčansko-sudansko-libijske meje. Nekoliko južneje so masivi Arkenu, Uveinat in Kisu. Te granitne gore so starodavne, nastale so veliko pred [[peščenjak]]i, ki jih obdajajo. Arkenu in Zahodni Uveinat sta obročasta kompleksa, ki sta zelo podobna tistim v gorovju Air. Vzhodni Uveinat (najvišja točka v Libijski puščavi) je dvignjena planota iz peščenjaka, ki meji na granitni del bolj zahodno. Ravnina severno od Uveinata je posejana z erodiranimi vulkanskimi značilnostmi. Z odkritjem nafte v petdesetih letih prejšnjega stoletja je prišlo tudi do odkritja ogromnega vodonosnika pod večjim delom Libije. Voda v vodonosnem sistemu nubijskega peščenjaka je pred zadnjimi ledenimi dobami in samo puščavo Saharo. Na tem območju so tudi strukture Arkenu, za katere so nekoč mislili, da sta dva udarna kraterja.<ref name="CigoliniOthers2012a">Cigolini, C, C Laiolo, and M Rossetti (2012) ''Endogenous and nonimpact origin of the Arkenu circular structures (al-Kufrah basin-SE Libya)'' Meteoritics & Planetary Science. 47(11):1772–1788.</ref> === Upravna delitev === [[File:Libya, administrative divisions - Nmbrs - colored.svg|thumb|upright=1.35|Okrožja Libije od leta 2007]] Zgodovinsko gledano je območje Libije veljala delitev na tri province (ali države), [[Tripolitanija]] na severozahodu, Barka ([[Cirenajka]]) na vzhodu in [[Fezan]] na jugozahodu. Italijansko osvajanje v italijansko-turški vojni jih je združilo v enotno politično enoto. Od leta 2007 je Libija razdeljena na 22 okrožij (''šabijat''): {{columns-list| # [[Nuqat al Khams]] # [[Okrožje Zavija]] # [[Jafara]] # [[Okrožje Tripolis]] # [[Okrožje Murqub]] # [[Okrožje Misrata]] # [[Okrožje Sirte]] # [[Okrožje Benghazi]] # [[Okrožje Mardž]] # [[Džabal al Akhdar]] # [[Okrožje Derna]] # [[Okrožje Tobruk]] # [[Okrožje Nalut]] # [[Okrožje Džabal al Gharbi]] # [[Okrožje Vadi al Šati]] # [[Okrožje Džufra]] # [[Okrožje Al Vahat]] # [[Okrožje Ghat]] # [[Okrožje Vadi al Haja]] # [[Okrožje Sabha]] # [[Okrožje Murzuk]] # [[Okrožje Kufra]] }} Leta 2022 je libijska vlada nacionalne enotnosti (libijski opazovalec) razglasila 18 provinc: vzhodna obala, Džabal Al-Akhdar, Al-Hizam, Benghazi, Al-Vahat, Al-Kufra, Al-Khaleej, Al-Margab, Tripoli, Al-Džafara, Al-Zavija, Zahodna obala, Gherjan, Zintan, Nalut, Al-Vadi in kotlina Murzuk. == Demografija == [[File:Libya_ethnic.svg|thumb|250px|Etnična sestava libijskega prebivalstva leta 1974 (CIA zemljevid) {{legend|#D4B56E|[[Arabci]] in [[Berberi]]}} {{legend|#FF951E|[[Berberi]]}} {{legend|#D66DFF|[[Tuaregi]]}} {{legend|#B6FF70|[[Toubouji]]}} {{legend|#c8c8c8|Nenaseljeno}}]] Libija je velika država z razmeroma majhnim številom prebivalcev, ki so skoncentrirani zelo ozko ob obali. Njegova gostota prebivalstva je približno 50 prebivalcev na kvadratni kilometer v dveh severnih regijah Tripolitanije in Cirenajke, drugod pa pade na manj kot 1 prebivalca na kvadratni kilometer. 90 % ljudi živi ob obali na manj kot 10 % površine. Približno 88 % prebivalstva je urbanega, večinoma skoncentriranega v treh največjih mestih, [[Tripolis]]ju, [[Bengazi]]ju in [[Misrati]]. Libija ima približno 6,7 milijona prebivalcev, 27,7 % jih je mlajših od 15 let. Leta 1984 je število prebivalcev znašalo 3,6 milijona, kar je več kot leta 1964, ko jih je bilo 1,54 milijona.<ref>{{cite web |url=http://countrystudies.us/libya/ |title=Libya |publisher=Countrystudies.us |access-date=5 February 2013 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20130826090114/http://countrystudies.us/libya/ |archive-date=26 August 2013 }}</ref> Prebivalstvo Libije je predvsem arabskega porekla. Arabci predstavljajo 92 % prebivalstva, medtem ko Berberi obsegajo 5 %, čeprav druge ocene kažejo, da je ta odstotek 10 %, kar predstavlja približno 600.000 ljudi. Med berberskimi skupinami so manjšinske berberske populacije Zuvaraha in gorovja Nafusa. Južno Libijo, predvsem Sebha, Kufra, Ghat, Ghadamis in Murzuk, naseljujeta tudi dve drugi etnični skupini; Tuaregi in Toubouji. Libija je ena najbolj plemenskih držav na svetu. V Libiji je približno 140 plemen in klanov.<ref>{{cite news |url=http://www.spiegel.de/international/world/0,1518,747234,00.html |title=Uprising in Libya: 'Survival Hinges on Tribal Solidarity' |newspaper=Der Spiegel |access-date=5 February 2013 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20120524035601/http://www.spiegel.de/international/world/0,1518,747234,00.html |archive-date=24 May 2012 |date=23 February 2011 }}</ref> V Libiji živi tudi približno 750.000 egiptovskih delavcev, kar je manj kot 2 milijona pred strmoglavljenjem Moamerja Gadafija leta 2011. Družinsko življenje je pomembno za libijske družine, ki večinoma živijo v stanovanjskih blokih in drugih neodvisnih stanovanjskih enotah, pri čemer so načini bivanja odvisni od njihovega dohodka in premoženja. Čeprav so arabski Libijci tradicionalno živeli nomadsko beduinsko življenje v šotorih, so se večinoma naselili v mestih. Zaradi tega njihov stari način življenja postopoma izginja. Neznano majhno število Libijcev še vedno živi v puščavi, tako kot njihove družine že stoletja. Večina prebivalstva se ukvarja z industrijo in storitvami, majhen odstotek pa s kmetijstvom. Po podatkih UNHCR je bilo januarja 2013 v Libiji okoli 8000 registriranih beguncev, 5500 neregistriranih beguncev in 7000 prosilcev za azil različnega izvora. Poleg tega je bilo 47.000 libijskih državljanov notranje razseljenih in 46.570 notranje razseljenih povratnikov.<ref>{{cite web|title=UNHCR Global Appeal 2013 Update|url=http://www.unhcr.org/50a9f82616.html|publisher=UNHCR|access-date=16 December 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20141107084239/http://www.unhcr.org/50a9f82616.html|archive-date=7 November 2014}}</ref> == Kultura == [[File:Temple_of_Zeus_-_Cyrene.jpg|thumb|left|Zeusov tempelj v [[Kirena|Kireni]]]] [[File:Sabratha - Museum mit Funden aus der Römerzeit, Mosaik 05.jpg|thumb|Starorimski mozaik v Sabrathi]] [[File:Tripoli September 1st Flags.jpg|thumb|Okraski ob dnevu revolucije Al-Fatah v Tripolisu 2008]] Mnogi arabsko govoreči Libijci se imajo za del širše arabske skupnosti. To se je okrepilo s širjenjem panarabizma sredi 20. stoletja in njihovim dosegom oblasti v Libiji, kjer so uveljavili arabščino kot edini uradni jezik v državi. Pod Gadafijevo vladavino je bilo poučevanje in celo uporaba avtohtonega berberskega jezika strogo prepovedano.<ref>{{Cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-africa-16289543|title=After Gaddafi, Libya's Amazigh demand recognition|date=23 December 2011|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20161220232407/http://www.bbc.com/news/world-africa-16289543|archive-date=20 December 2016|work=BBC News|last1=Lane|first1=Edwin}}</ref> Poleg prepovedi tujih jezikov, ki so se prej poučevali v akademskih ustanovah, so celotne generacije Libijcev pustile omejitve pri razumevanju angleškega jezika. Tako govorjena arabska narečja kot berberska še vedno ohranjajo besede iz italijanščine, ki so bile pridobljene pred in med obdobjem ''Libia Italiana''. Libijci imajo dediščino v tradiciji prej nomadskih beduinskih govorcev arabščine in stalno naseljenih berberskih plemen. Večina Libijcev se povezuje z določenim priimkom, ki izvira iz plemenske ali osvajalske dediščine. Kot odraz ''narave dajanja'' ({{langx|ar|الاحسان|Ihsan}}, berberski jeziki: ⴰⵏⴰⴽⴽⴰⴼ Anakkaf) med libijskimi ljudmi in občutka gostoljubja se je nedavno država Libija leta 2013 uvrstila med prvih 20 na svetovnem indeksu daril. Po podatkih CAF je v tipičnem mesecu skoraj tri četrtine (72 %) vseh Libijcev pomagalo nekomu, ki ga niso poznali – kar je tretja najvišja raven v vseh 135 državah, vključenih v raziskavo. Gledališč ali umetniških galerij je malo zaradi desetletij kulturne represije pod Gadafijevim režimom in pomanjkljivega razvoja infrastrukture pod režimom diktature. Že vrsto let ni bilo javnih gledališč in zelo malo kinematografov, ki predvajajo tuje filme. Tradicija ljudske kulture je še vedno živa in zdrava, z glasbenimi in plesnimi skupinami, ki pogosto izvajajo festivale v Libiji in tujini.<ref>{{cite web|url=http://www.bangkokcompanies.com/Dance/libya_dance_schools.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20070515193437/http://www.bangkokcompanies.com/Dance/libya_dance_schools.htm|archive-date=15 May 2007 |title=Libyan Dance Schools in Libya, Dancewear Suppliers, Dancing Organizations, Libyan National Commission for UNESCO, M. A. Oraieth |publisher=Bangkokcompanies.com |access-date=8 July 2012}}</ref> Veliko libijskih televizijskih postaj se posveča političnemu pregledu, islamskim temam in kulturnim fenomenom. Številne TV postaje predvajajo različne sloge tradicionalne libijske glasbe. Tuareška glasba in ples sta priljubljena v Ghadamesu in na jugu. Libijska televizija oddaja programe večinoma v arabščini, čeprav imajo običajno termine za angleške in francoske programe. Analiza Odbora za zaščito novinarjev iz leta 1996 je pokazala, da so bili libijski mediji med diktaturo v državi najstrožje nadzorovani v arabskem svetu.<ref name="mediacont">{{cite web |url=http://www.cpj.org/censored/ |title=North Korea Tops CPJ list of '10 Most Censored Countries |publisher=[[Committee to Protect Journalists]] |year=1996 |access-date=5 February 2013 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20080708231639/http://www.cpj.org/censored |archive-date=8 July 2008 }}</ref> Od leta 2012 je začelo oddajati na stotine televizijskih postaj zaradi propada cenzure starega režima in uvedbe 'svobodnih medijev'. Številni Libijci pogosto obiskujejo libijske plaže in obiščejo libijska arheološka najdišča, še posebej [[Leptis Magna]], ki velja za eno najbolje ohranjenih rimskih arheoloških najdišč na svetu.<ref>{{cite news |last=Donkin |first=Mike |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/programmes/from_our_own_correspondent/4708179.stm |title=Libya's tourist treasures |work=BBC News |date=23 July 2005 |access-date=5 February 2013 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20130410014022/http://news.bbc.co.uk/2/hi/programmes/from_our_own_correspondent/4708179.stm |archive-date=10 April 2013 }}</ref> Najpogostejša oblika javnega prevoza med mesti je avtobus, čeprav veliko ljudi potuje z avtomobili. V Libiji ni železniških storitev, vendar je njihova izgradnja načrtovana v bližnji prihodnosti. Prestolnica Libije Tripolis ima veliko muzejev in arhivov. Sem spadajo vladna knjižnica, etnografski muzej, arheološki muzej, državni arhiv, epigrafski muzej in islamski muzej. [[Muzej Rdeči grad]], ki stoji v prestolnici blizu obale in prav v središču mesta, zgrajen po posvetovanju z Unescom, je morda najbolj znan v državi. === Naravne in kulturne znamenitosti === * Narodni park Akakus v delu gorovja [[Tassili n'Ajjer]] severovzhodno od mesta Gath z neolitskimi [[petroglif]]i, starimi do 12.000 let na Unescovem seznamu svetovne dediščine po nazivom ''Mesta skalne umetnosti Tadrart Acacus''.<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/287 Unesco]</ref> * Staro mesto [[Ghadames]] je mesto v istoimenski oazi blizu alžirsko-tunizijsko-libijske meje; z obzidjem obdano mesto z belo ometanimi hišami in pokritimi ulicami; na Unescovem seznamu svetovne dediščine<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/362 Unesco]</ref> * [[Kirena]] (danes Šahat), antično mesto, središče [[Cirenajka|Cirenajke]], ustanovljeno leta 631 pr. n. št.; tu so ostanki Apolonovega in Zevsovega svetišča (6. stol. pr. n. št.), rimsko gledališče, kopališče (2. stol.), forum iz helenističnega obdobja, akropola; del Unescove svetovne dediščine.<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/190 Unesco]</ref> * [[Leptis Magna]] antično mesto vzhodno od Tripolisa, eno bolje ohranjenih antičnih mest obsega forum, gledališče, kopališče, rimsko pristanišče, 19 km dolg akvadukt, slavolok Septimija Severa, vile,... tudi del Unescove svetovne dediščine.<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/183 Unesco]</ref> * [[Arheološko najdišče Sabratha]] zahodno od Tripolisa; stavbe iz rimskega in bizantinskega obdobja; del Unescove svetovne dediščine.<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/184 Unesco]</ref> * [[Tripolis]] je glavno mesto in gospodarsko in kulturno središče. Staro mestno jedro je obdano z obzidjem, s trdnjavo iz 16. stol., slavolokom Marka Avrelija. Tu sta mošeja Ahmada paše Karamanlija in GGurgijeva mošeja in Narodni muzej. * [[Vau an-Namus]] je kaldera sredi ravne gruščnate puščave na jugu države s premerom okoli 4 km, ki jo obdaja 5 do 10 km širok pas črnih vulkanskih izmečkov, v dnu so tri slana jezera. == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] * [[Gadafi]] * [[Italijansko-turška vojna]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Libya}} {{Wikiatlas|Libya}} * [https://de.wikivoyage.org/wiki/Libyen wikivoyage] * [https://www.gia.gov.ly/en/gia-en/ Information Portal] – Official Libya Information Portal * [https://gnu.gov.ly/ Government] – official website of Government of National Unity of Libya * [https://bsc.ly/ Statistics and Census] – official website of Bureau of Statistics and Census * [https://www.humanitarianresponse.info/en/operations/libya/document/2019-libya-humanitarian-needs-overview-hno Humanitarian Overview] by Unocha Org {{en}} {{North Africa}} {{države AU}} {{OPEC}} [[Kategorija:Libija| ]] [[Kategorija:Severnoafriške države]] [[Kategorija:Organizacija držav izvoznic nafte]] [[Kategorija:Afriška unija]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1951]] {{normativna kontrola}} [[mad:Libya]] fu4yf7kizpm0tqsrx2h86uqkvsdlckz 0 5888 6685081 6685058 2026-06-04T12:17:30Z Ljuba24b 92351 /* Naravne in kulturne znamenitosti */ np 6685081 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Republic of Tunisia | name = {{unbulleted list|{{native name|ar|الجمهورية التونسية}}<br />{{transliteration|ar|al-Jumhūriyyah at-Tūnisiyyah}}}} | common_name = Tunisia | image_flag = Flag of Tunisia.svg | image_coat = Coat of arms of Tunisia.svg | coa_size = 70 | national_motto = {{lang|ar|حرية، نظام، عدالة|rtl=yes}}<br />"{{transliteration|ar|Ḥurrīyah, Niẓām, 'Adālah}}"<br />"Svoboda, red, pravičnost" | national_anthem = {{lang|ar|حماة الحمى|rtl=yes}}<br />"Humat al-Hima"<br />({{langx|en|"Branilci domovine"}})<br />{{center|[[File:Humat al-Hima.ogg]]}} | image_map = {{Switcher|[[File:Tunisia location (orthographic projection).svg|frameless]]|Show globe|[[File:Tunisia - Location Map (2013) - TUN - UNOCHA.svg]]|Show map of Tunisia|default=1}} | map_caption = | capital = [[Tunis]] | largest_city = capital | coordinates = {{Coord|36|49|N|10|11|E|type:city}} | official_languages = [[arabščina]]<ref name="art1">{{cite web|title=Tunisian Constitution, Article 1 |url=http://www.anc.tn/site/main/AR/docs/constit_proj_26012014.pdf |date=26 January 2014 |access-date=10 February 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140209234154/http://www.anc.tn/site/main/AR/docs/constit_proj_26012014.pdf |archive-date=9 February 2014 }} Translation by the University of Bern: "Tunisia is a free State, independent and sovereign; its religion is the Islam, its language is Arabic, and its form is the Republic."</ref> | government_type = Unitarna predsedniška republika | leader_title1 = Predsedik | leader_name1 = Kais Saied | leader_title2 = Premier | leader_name2 = Sara Zaafarani | ethnic_groups = {{Tree list}} * 98 % [[Arabci]]<ref name="auto">{{Cite web|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/tunisia/|archive-url=https://web.archive.org/web/20210110024851/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/tunisia|url-status=dead|archive-date=10 January 2021|title = Tunisia - the World Factbook| date=22 December 2022 }}</ref> * 1 % [[Berberi]]<ref>{{cite news|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/3509799.stm|title=Berbers Populations Distribution|date=12 March 2004 }}</ref><ref>{{cite news|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/3509799.stm|title=Q&A: The Berbers|date=12 March 2004 }}</ref> * 1 % [[Judje]] and others<ref>{{Cite web|url=http://www.pjvoice.com/v27/27006tunisia.aspx|title=The Jews of Tunisia|website=www.pjvoice.com}}</ref> {{Tree list/end}} | sovereignty_type = Ustanovitev | established_event1 = [[Antična Kartagina]] | established_date1 = 814 pr. n. št. | established_event2 = [[Aghlabidski emirat]] | established_date2 = 800 | established_event3 = [[Hafsidski sultanat]] | established_date3 = 1229 | established_event4 = [[Bejlik Tunis]] | established_date4 = 15. julij 1705 | established_event5 = [[Francoski protektorat]] | established_date5 = 12. maj 1881 | established_event6 = Neodvisnost in [[Kraljevina Tunizija]] | established_date6 = 20. marec 1956 | established_event7 = Deklaracija republike | established_date7 = 25. julij 1957 |area_km2=163.610 |area_rank=91. | population_estimate = | population_census = 11.972.169<ref>{{cite web | url=https://www.ins.tn/en/enquetes/population-and-housing-census-2024 | title=National Institute of Statistics}}</ref> | population_estimate_year = | population_estimate_rank = 79. | population_census_year = 2024 | population_density_km2 = 79 | population_density_rank = 134. | GDP_PPP = {{increase}} $183,73 mrd<ref name="WEOD2504">{{cite web |title=World Economic Outlook Database, April 2025 |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/april |language=en}}</ref> | GDP_PPP_year = 2025 | GDP_PPP_rank = 84. | GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $14.780<ref name="WEOD2504"></ref> | GDP_PPP_per_capita_rank = 111. | GDP_nominal = {{increase}} $56,290 mrd<ref name="WEOD2504"></ref> | GDP_nominal_year = 2025 | GDP_nominal_rank = 90. | GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $4530<ref name="WEOD2504"></ref> | GDP_nominal_per_capita_rank = 121. | Gini = 33,7 | Gini_year = 2021 | Gini_change = decrease | Gini_ref = <ref>{{cite web|url=http://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI/ |title=GINI index |publisher=World Bank |access-date=19 January 2013}}</ref> | HDI = 0,746 | HDI_year = 2023 | HDI_change = increase | HDI_ref = <ref>{{cite book |url=https://hdr.undp.org/content/human-development-report-2025 |title=Human Development Report 2025 - A matter of choice: People and possibilities in the age of AI |date=6 May 2025 |publisher=United Nations Development Programme |isbn= |publication-date=6 May 2025 |pages= |access-date=6 May 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250506064128/https://hdr.undp.org/content/human-development-report-2025 |archive-date=6 May 2025}}</ref> | HDI_rank = 105. |calling_code=216 |time_zone=[[UTC]] +2 |currency=[[tunizijski dinar]] }} '''Tunizija''' ({{langx|ar|تونس}}), Uradno '''Republika Tunizija''' ({{langx|ar|الجمهورية التونسية}}, {{langx|fr|République tunisienne}}) je [[Arabci|arabska]] in [[islam|muslimanska]] [[država]], umeščena ob [[Sredozemsko morje]] na severnoafriški [[obala|obali]]. Je v regiji [[Magreb]] v [[Severna Afrika|Severni Afriki]] in pokriva površino 165.000 kvadratnih kilometrov. Njen najsevernejši del, [[Cape Angela]], je tudi najsevernejši del Afrike. Njeno [[glavno mesto]] je [[Tunis]]. Je najvzhodnejša in najmanjša med tremi atlaškimi državami ([[Maroko]], [[Alžirija]], Tunizija). Meji na Alžirijo (s svojo zahodno mejo), [[Libija|Libijo]] (s svojo vzhodno in južno mejo) in [[Sredozemsko morje]] (na severu in vzhodu). Tunizija si deli tudi morsko mejo z Italijo prek otokov [[Sicilija]] in [[Sardinija]] na severu ter [[Malta]] na vzhodu. Štirideset odstotkov dežele zasedajo obronki [[puščava|puščave]] [[Sahara|Sahare]], preostalo območje pa razmeroma rodovitna zemlja in lahko dostopne obale. Ta območja so igrala pomembno vlogo že v [[antika|antičnem]] času, iz česar posebno izstopa [[Feničani|feničanska]] [[kolonija (geografija)|kolonija]] [[Kartagina (mesto)|Kartagina]], pa tudi kot žitnica za kasnejše [[Starorimska civilizacija|rimske]] koloniste. Ime ''Tunis'' naj bi izviralo iz [[Berberi|berberskega]] jezika, pomenilo pa naj bi [[rt]]ič. Leta 2024 je imela Tunizija 12,458 milijona prebivalcev. == Etimologija == Beseda ''Tunisia'' izhaja iz imena ''Tunis'', osrednjega urbanega središča in glavnega mesta sodobne Tunizije. Sedanja oblika imena z latinsko pripono ''-ia'' se je razvila iz francoskega imena {{lang|fr|Tunisie}},<ref name="Adrian">{{cite book |last=Room |first=Adrian |title=Placenames of the World: Origins and Meanings of the Names for 6,600 Countries, Cities, Territories, Natural Features, and Historic Sites |entry=Tunisia |entry-url=https://archive.org/details/placenamesofworl02edroom/page/385/mode/1up |publisher=McFarland |year=2006 |page=385 |isbn=978-0-7864-2248-7}}</ref><ref>{{cite book|last=Everett-Heath|first=John|title=The Concise Dictionary of World Place-names|entry=Tunisia|entry-url=https://archive.org/details/concisedictionar0000ever/page/534/mode/1up|publisher=Oxford University Press|date=2005|page=534|isbn=978-0-19-860537-9}}</ref> ki je običajno povezano z berberskim korenom {{lang|ber|ⵜⵏⵙ}}, prepisanim kot {{lang|ber-Latn|tns}}, kar pomeni 'položiti' ali 'taboriti'.<ref name="peter-ross">{{cite book |first1=Peter M. |last1=Rossi |first2=Wayne Edward |last2=White |title=Articles on the Middle East, 1947–1971: A Cumulation of the Bibliographies from the Middle East Journal |publisher=Pierian Press, University of Michigan |year=1980 |page=132}}</ref> Včasih je povezano tudi s kartažansko boginjo Tanith (ali Tunit),<ref>{{cite book |last=Taylor |first=Isaac |title=Names and Their Histories: A Handbook of Historical Geography and Topographical Nomenclature |publisher=BiblioBazaar, LLC |year=2008 |page=281 |isbn=978-0-559-29668-0 }}</ref> in starodavnim mestom Tynes.<ref name="ej-brill">{{cite book |last=Houtsma |first=Martijn Theodoor |title=E.J. Brill's First Encyclopaedia of Islam, 1913–1936 |publisher=Brill |year=1987 |page=838 |isbn=978-90-04-08265-6 }}</ref><ref name="hann-war">{{cite book |title=Ab urbe condita (Livy)|volume=Hannibal's War: Books Twenty-one to Thirty |publisher=Oxford University Press |year=2006 |page=705 |isbn=978-0-19-283159-0 |author=Livy |editor1-first=John |editor1-last=Yardley |editor2-last=Hoyos |editor2-first=Dexter |name-list-style=amp}}</ref> Francoska izpeljanka {{lang|fr|Tunisie}} je bila z manjšimi spremembami sprejeta v nekaterih evropskih jezikih, s čimer je bilo uvedeno posebno ime za označevanje države. Drugi jeziki so ime pustili nedotaknjeno, na primer ruski {{langx|ru|Туни́с}} ''Tunís'' in španski {{lang|es|Túnez}}. V tem primeru se isto ime uporablja tako za državo kot za mesto, tako kot pri arabskem {{lang|ar|تونس|rtl=yes}}, in le po kontekstu je mogoče opaziti razliko. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Tunizije}} === Antika === {{glavni|Kapzijska kultura|Antična Kartagina}} Kmetijske metode so dosegle dolino [[Nil]]a iz območja [[rodovitni polmesec|rodovitnega polmeseca]] okoli leta 5000 pr. n. št. in se razširile v [[Magreb]] okoli leta 4000 pr. n. št. Kmetijske skupnosti na vlažnih obalnih ravnicah osrednje Tunizije so bile takrat predniki današnjih berberskih plemen. [[File:Carthaginianempire.PNG|left|thumb|upright=1.2|Kartažanske odvisnosti in protektorati med [[punske vojne|punskimi vojnami]]]] V antiki so verjeli, da so Afriko prvotno naseljevali Getulci in Libijci, oba nomadski ljudstvi. Po besedah ​​rimskega zgodovinarja [[Salustij]]a je polbog Herkul umrl v Španiji, njegova večjezična vzhodna vojska pa je ostala, da se naseli v deželi, nekateri pa so se [[Migracija ljudi|preselili]] v Afriko. [[Perzijci]] so odšli na zahod in se poročili z Getulci ter postali Numidijci. Medijci so se naselili in bili znani kot Mauri, kasneje Mavri.<ref>Banjamin Isaac, ''The Invention of Racism in Classical Antiquity'', Princeton University Press, 2013 p.147</ref> [[Numidijci]] in [[Mavri]] so pripadali rasi, iz katere izvirajo [[Berberi]]. Prevedeni pomen besede ''Numidian'' je nomad in ljudje so bili dejansko polnomadski vse do vladavine Masinisse iz plemena Massyli.<ref>{{cite web |url=http://hannibalbarca.webspace.virginmedia.com/carthage-numidians.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20120331154523/http://hannibalbarca.webspace.virginmedia.com/carthage-numidians.htm |archive-date=31 March 2012 |title=Carthage and the Numidians |publisher=Hannibalbarca.webspace.virginmedia.com |access-date=28 October 2011}}</ref><ref>{{cite web |url=http://fanaticus.org/DBA/armies/II40-57.html |title=Numidians (DBA II/40) and Moors (DBA II/57) |publisher=Fanaticus.org |date=12 December 2001 |access-date=28 October 2011 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927024947/http://www.fanaticus.org/DBA/armies/II40-57.html |archive-date=27 September 2011}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/422426/Numidia |title=Numidia (ancient region, Africa) |encyclopedia=Britannica Online Encyclopedia |access-date=28 October 2011}}</ref> Na začetku zapisane zgodovine so Tunizijo naseljevala berberska plemena. Njeno obalo so [[Feničani]] naselili že v 12. stoletju pred našim štetjem (Bizerte, Utica). Mesto [[Kartagina (mesto)|Kartagino]] so Feničani ustanovili v 9. stoletju pred našim štetjem. Legenda pravi, da je [[Didona]] iz Tira, ki je danes v [[Libanon]]u, mesto ustanovila leta 814 pred našim štetjem, kot ga je pripovedoval grški pisatelj Timaj iz Tauromeniuma. Naseljenci Kartagine so svojo kulturo in vero prinesli iz [[Fenicija|Fenicije]], ki je danes v Libanonu in sosednjih območij. [[File:Mommsen p265.jpg|thumb|upright|Kip kartažanskega generala [[Hanibal]]a Barce]] Po seriji vojn z grškimi mestnimi državami Sicilije v 5. stoletju pred našim štetjem se je Kartagina povzpela na oblast in sčasoma postala prevladujoča civilizacija v zahodnem Sredozemlju. Kartažani so častili panteon bližnjevzhodnih bogov, vključno z [[Baal]]om in [[Tanit]]o. Tanitin simbol, preprosta ženska figura z iztegnjenimi rokami in dolgo obleko, je priljubljena ikona, ki jo najdemo na starodavnih najdiščih. Ustanovitelji Kartagine so ustanovili tudi Tofet, ki je bil v rimskih časih spremenjen. Kartažanska invazija na Italijo pod vodstvom [[Hanibal]]a med [[druga punska vojna|drugo punsko vojno]], eno od serije vojn z Rimom, je skoraj ohromila vzpon rimske moči. Po koncu druge punske vojne leta 202 pr. n. št. je Kartagina še 50 let delovala kot odvisna država [[Rimska republika|Rimske republike]].<ref>[[Apijan]]. [https://www.livius.org/sources/content/appian/appian-the-punic-wars/ ''The Punic<!-- Foreign? --> Wars'']. livius.org</ref> [[File:Temple du Capitole (Dougga).JPG|thumb|upright|left|Ruševine templja iz 2. stoletja v Douggi, enem od devetih območij svetovne dediščine v Tuniziji]] Po [[Obleganje Kartagine|obleganju Kartagini]], ki se je začela leta 149 pr. n. št. med [[tretja punska vojna|tretjo punsko vojno]], je Rim leta 146 pr. n. št. osvojil Kartagino. Po osvojitvi so Rimljani Kartagino preimenovali v ''Afriko'' in jo vključili kot [[Afrika (rimska provinca)|provinco]]. Berberski škof Donat Magnus je bil ustanovitelj krščanske skupine, znane kot [[Donatizem|donatisti]].<ref>{{Cite encyclopedia | url = http://www.britannica.com/EBchecked/topic/169009/Donatist | title = Donatist | encyclopedia = Encyclopædia Britannica}}</ref> V 5. in 6. stoletju (od 430 do 533 n. št.) so germanski Vandali napadli in vladali kraljestvu v severozahodni Afriki, ki je vključevalo današnji [[Tripoli]]. Regijo so v letih 533–534 n. št., med vladavino cesarja [[Justinijan I.|Justinijana I.]], zlahka ponovno osvojili vzhodni Rimljani pod vodstvom generala [[Belizar]]ja,<ref>Bury, John Bagnell (1958) ''History of the Later Roman Empire from the Death of Theodosius I. to the Death of Justinian'', Part 2, Courier Corporation. pp.124–148</ref> kar je pomenilo začetek 165-letne dobe bizantinske vladavine. === Srednji vek === [[File:Statue de Okba ibn Nafi al Fihri en Algérie.jpg|thumb|upright|Uqba ibn Nafi je konec 7. stoletja vodil omajadsko osvajanje Tunizije]] Nekje med drugo polovico 7. stoletja in začetkom 8. stoletja so v regiji potekala arabska muslimanska osvajanja. Ustanovili so prvo islamsko mesto v severozahodni Afriki, [[Kairouan]]. Tam je bila leta 670 n. št. zgrajena mošeja Uqba ali [[Velika mošeja v Kairouanu]].<ref>{{cite book|last1=Davidson |first1=Linda Kay |last2=Gitlitz |first2=David Martin |title=Pilgrimage: From the Ganges to Graceland: An Encyclopedia|url=https://books.google.com/books?id=YVYkrNhPMQkC&pg=PA302|date=2002|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-57607-004-8|page=302}}</ref> Ta mošeja je najstarejše in najprestižnejše svetišče na muslimanskem Zahodu z najstarejšim stoječim [[minaret]]om na svetu;<ref>{{cite book|last=Bosworth |first=Clifford Edmund |title=Historic Cities of the Islamic World|url=https://books.google.com/books?id=UB4uSVt3ulUC&pg=PA264|year=2007|publisher=Brill|isbn=978-90-04-15388-2|page=264}}</ref> velja tudi za mojstrovino islamske umetnosti in arhitekture. V tem času se je začela arabska migracija v Magreb. Regija je bila v celoti zavzeta leta 695, leta 697 jo je ponovno zavzelo [[Bizantinsko cesarstvo]], a jo je leta 698 trajno izgubilo. Prehod iz latinsko govoreče krščanske berberske družbe v muslimansko in večinoma arabsko govorečo družbo je trajal več kot 400 let (enakovreden proces v Egiptu in rodovitnem polmesecu je trajal 600 let) in je povzročil dokončno izginotje [[krščanstvo|krščanstva]] in [[latinščina|latinščine]] v 12. ali 13. stoletju. Večina prebivalstva ni bila muslimanska do precej poznega 9. stoletja; velika večina je bila v 10. stoletju. Tudi nekateri tunizijski kristjani so se izselili; nekateri bogatejši člani družbe so to storili po osvojitvi leta 698, druge pa so normanski vladarji sprejeli na Sicilijo ali v Italijo v 11. in 12. stoletju – logična destinacija zaradi 1200 let trajajoče tesne povezave med regijama.<ref>Jonathan Conant (2012). ''Staying Roman, Conquest and Identity in Africa and the Mediterranean, 439–700''. Cambridge University Press. pp. 358–378. {{ISBN|978-1-107-53072-0}}</ref> Arabski guvernerji Tunisa so ustanovili dinastijo [[Aglabidi|Aglabidov]], ki je vladala Tuniziji, [[Tripolitanija|Tripolitaniji]] in vzhodni [[Alžirija|Alžiriji]] od 800 do 909. Tunizija je cvetela pod arabsko oblastjo, ko so bili zgrajeni obsežni sistemi za oskrbo mest z vodo za gospodinjstva in namakanje, kar je spodbujalo kmetijstvo (zlasti pridelavo oljk).<ref name="lapidus">{{cite book|last=Lapidus|first=Ira M.|title=A History of Islamic Societies|url=https://books.google.com/books?id=I3mVUEzm8xMC&pg=302|date= 2002|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-77933-3|pages=302–303}}</ref><ref name="tunisia-lp">{{cite book | last1 = Ham | first1 = Anthony | last2 = Hole | first2 = Abigail | last3 = Willett | first3 = David. | title = Tunisia | publisher = Lonely Planet | year = 2004 | edition = 3rd | page = 65 | isbn = 978-1-74104-189-7}}</ref> Ta blaginja je omogočala razkošno dvorno življenje in jo je zaznamovala gradnja novih palačnih mest, kot sta al-Abbasiya (809) in Raq Adda (877). [[File:Panorama of the courtyard of the Great Mosque of Kairouan.jpg|thumb|left|upright=1.25|Kupole Velike mošeje v Kairouanu. Ustanovljena je bila leta 670, v sedanji obliki pa večinoma izvira iz obdobja Aglabidov (9. stoletje)]] Po osvojitvi [[Kairo|Kaira]] so [[Fatimidi]] Tunizijo in dele vzhodne Alžirije prepustili lokalnim Ziridom (972–1148).<ref name="stearns">{{cite book | last1 = Stearns | first1 = Peter N. | last2 = Leonard Langer | first2 = William | title = The Encyclopedia of World History: Ancient, Medieval, and Modern, Chronologically Arranged | publisher = Houghton Mifflin Harcourt | year = 2001 | edition = 6th | pages = 129–131 | isbn = 978-0-395-65237-4}}</ref> Ziridska Tunizija je cvetela na številnih področjih: kmetijstvo, industrija, trgovina ter versko in posvetno izobraževanje. Upravljanje poznejših ziridskih emirjev je bilo zanemarljivo, politična nestabilnost pa je bila povezana z upadom tunizijske trgovine in kmetijstva.<ref name="islamic-dynasties">{{cite book | last = Singh | first = Nagendra Kr | title = International encyclopaedia of islamic dynasties | volume = 4: A Continuing Series | publisher = Anmol | year = 2000 | pages = 105–112 | isbn = 978-81-261-0403-1}}</ref><ref name="history-of-africa">{{cite book | title = General history of Africa | publisher = James Currey Publishers | pages = 171–173 | isbn = 978-0-85255-093-9 |last1=Ki-Zerbo |first1=J. |last2=Mokhtar |first2=G. |last3=Boahen |first3=A. Adu |last4=Hrbek |first4=I. | year = 1992 }}</ref> Plenjenje tunizijskih pohodov s strani [[Banu Hilal]], bojevitega arabskega plemena, ki so ga egiptovski Fatimidi spodbudili k zavzetju severozahodne Afrike, je podeželsko in mestno gospodarstvo v regiji še bolj upadlo. Posledično je regija doživela hitro urbanizacijo, saj so lakote izpraznile podeželje, industrija pa se je preusmerila iz kmetijstva v manufakture. Arabski zgodovinar Ibn Khaldun je zapisal, da so zemljišča, ki so jih opustošili osvajalci Banu Hilal, postala popolnoma sušna puščava.<ref>{{cite web|url=http://www.galtoninstitute.org.uk/Newsletters/GINL9603/PopCrises3.htm |title=Populations Crises and Population Cycles, Claire Russell and W.M.S. Russell |publisher=Galtoninstitute.org.uk |access-date=19 January 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130527170154/http://www.galtoninstitute.org.uk/Newsletters/GINL9603/PopCrises3.htm |archive-date=27 May 2013 }}</ref> Glavna tunizijska mesta so v 12. stoletju osvojili [[Normani]] na Siciliji pod Afriškim kraljestvom, vendar so bili po osvojitvi Tunizije s strani [[Almohadi|Almohadov]] v letih 1159–1160 Normani evakuirani na Sicilijo. Skupnosti tunizijskih kristjanov so v Nefzaoui še obstajale do 14. stoletja.<ref name="hrbek">{{cite book |last1=Hrbek |first1=Ivan |title=Africa from the Seventh to the Eleventh Century |date=1992 |publisher=UNESCO. International Scientific Committee for the Drafting of a General History of Africa. J. Currey |isbn=0-85255-093-6 |page=34 |url=https://books.google.com/books?id=qDFcD0BuekQC&pg=PA34}}</ref> Almohadi so sprva vladali Tuniziji prek guvernerja, običajno bližnjega sorodnika kalifa. Kljub ugledu novih gospodarjev je bila država še vedno neukrotljiva, z nenehnimi izgredi in boji med meščani ter potujočimi Arabci in Turki, pri čemer so bili slednji podložniki muslimanskega armenskega pustolovca Karakuša. Tunizijo so med letoma 1182 in 1183 ter ponovno med letoma 1184 in 1187 zasedli [[Ajubidi]].<ref>{{cite journal|doi=10.3989/alqantara.2013.010|title=Saladin and the Ayyubid Campaigns in the Maghrib|journal=Al-Qanṭara|volume=34|issue=2|pages=267–295|year=2013|last1=Baadj|first1=Amar|doi-access=free | issn = 0211-3589}}</ref> Največja grožnja almohadski vladavini v Tuniziji so bili Banu Ganija, sorodniki Almoravidov, ki so iz svojega oporišča na [[Majorka|Majorki]] poskušali obnoviti almoravidsko oblast nad Magrebom. Okoli leta 1200 jim je uspelo razširiti svojo oblast nad celotno Tunizijo, dokler jih leta 1207 niso uničile almohadske čete. Po tem uspehu so Almohadi za guvernerja Tunizije postavili Walida Abu Hafsa. Tunizija je ostala del almohadske države do leta 1230, ko se je sin Abu Hafsa razglasil za neodvisnega. Med vladavino dinastije [[Hafsidi|Hafsidov]] so bili iz njihove prestolnice Tunisa vzpostavljeni plodni trgovinski odnosi z več krščanskimi sredozemskimi državami.<ref>{{cite book|last=Bosworth |first= Clifford Edmund |title=The New Islamic Dynasties: A Chronological and Genealogical Manual|url=https://books.google.com/books?id=mKpz_2CkoWEC&pg=PA46 |year=2004 |publisher=Edinburgh University Press|isbn=978-0-7486-2137-8|page=46}}</ref> Konec 16. stoletja je obala postala piratska trdnjava. === Osmanska Tunizija === [[File:Frans Hogenberg battle of Tunis.jpg|left|thumb|Osvojitev Tunisa s strani Karla V. in osvoboditev krščanskih galejskih sužnjev leta 1535]] V zadnjih letih dinastije Hafsidov je Španija zavzela številna obalna mesta, vendar jih je [[Osmansko cesarstvo]] ponovno zavzelo. Prva osmanska osvojitev Tunisa se je zgodila leta 1534 pod poveljstvom [[Hajredin Barbarosa|Hajredina Barbarosse]] paše, mlajšega brata Oruča Reisa, ki je bil ''[[kapudan paša]]'' osmanske flote med vladavino [[Sulejman Veličastni|Sulejmana Veličastnega]]. Vendar pa so Osmani šele po končni osmanski ponovni osvojitvi Tunisa od Španije leta 1574 pod kapudan pašo Uluč Ali Reisom trajno pridobili nekdanji hafsidski Tunis in ga obdržali do francoske osvojitve Tunizije leta 1881. Sprva pod turško oblastjo iz Alžira je Osmanska porta kmalu za Tunis neposredno imenovala guvernerja, imenovanega paša, ki so ga podpirale janičarske sile. Kmalu pa je Tunizija dejansko postala avtonomna provinca pod lokalnim [[beg|begom]]. Pod turškimi guvernerji, begi, je Tunizija dosegla praktično neodvisnost. Dinastija [[Huseinidi|begov Husein]], ustanovljena leta 1705, je trajala do leta 1957.<ref>{{cite book|last=Bosworth |first=Clifford Edmund |title=The New Islamic Dynasties: A Chronological and Genealogical Manual |url=https://books.google.com/books?id=mKpz_2CkoWEC&pg=PA55|year=2004 |publisher=Edinburgh University Press |isbn=978-0-7486-2137-8 |page=55}}</ref> Ta razvoj statusa je Alžir občasno neuspešno izpodbijal. V tem obdobju so bili upravni sveti, ki so nadzorovali Tunizijo, večinoma sestavljeni iz tuje elite, ki je še naprej vodila državne posle v turškem jeziku. [[File:St Louis Cathedral - Carthage - Tunisia - 1899.jpg|thumb|Stolnica sv. Ludvika, Kartagina, Tunizija, 1899]] Napade na evropsko ladjevje so izvajali gusarji, predvsem iz Alžira, pa tudi iz Tunisa in Tripolija, a po dolgem obdobju upadanja napadov je naraščajoča moč evropskih držav končno prisilila k njihovemu koncu. Epidemije [[kuga|kuge]] so Tunizijo pustošile v letih 1784–1785, 1796–1797 in 1818–1820.<ref>{{cite book|last=Panzac |first= Daniel |title=Barbary Corsairs: The End of a Legend, 1800–1820|url=https://books.google.com/books?id=_dyeFP5Hyc4C&pg=PA309|year=2005|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-12594-0|page=309}}</ref> V 19. stoletju so se tunizijski vladarji zavedali nenehnih prizadevanj za politične in socialne reforme v osmanski prestolnici. Tuniški beg je nato, po lastni presoji, a pod vplivom turškega zgleda, poskušal izvesti modernizacijsko reformo institucij in gospodarstva.<ref name="Clancy-Smith1997">{{cite book|last=Clancy-Smith |first= Julia A. |title=Rebel and Saint: Muslim Notables, Populist Protest, Colonial Encounters (Algeria and Tunisia, 1800–1904) |url=https://books.google.com/books?id=ApCtcGPHOxIC&pg=PA157 |year=1997 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-92037-8 |page=157}}</ref> Tunizijski mednarodni dolg je postal neobvladljiv. To je bil razlog ali pretveza, da so francoske sile leta 1881 vzpostavile protektorat.<ref>{{Cite web |last=Toussaint |first=Eric |date=2016-06-13 |title=Debt: how France appropriated Tunisia |url=https://www.cadtm.org/Debt-how-France-appropriated |access-date=2025-09-23 |website=CADTM |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Modern History of the Arab Countries by Vladimir Borisovich Lutsky 1969 |url=https://www.marxists.org/subject/arab-world/lutsky/ch21.htm |access-date=2025-09-23 |website=www.marxists.org}}</ref> === Francoski protektorat Tunizija (1881–1956) === {{glavni|Francoski protektorat Tunizija}} [[File:A Churchill tank and other vehicles parade through Tunis, 8 May 1943. NA2880.jpg|thumb|upright=0.95|Britanski tanki se premikajo skozi Tunis po tem, ko je bilo mesto vzeto iz rok [[sile osi|sil osi]], 8. maja 1943]] Leta 1869 je Tunizija razglasila bankrot in mednarodna finančna komisija je prevzela nadzor nad njenim gospodarstvom. Leta 1881 so Francozi pod pretvezo tunizijskega vdora v Alžirijo napadli z vojsko približno 36.000 mož in prisilili tuniškega bega Muhameda III. as-Sadika, da se strinja s pogoji Bardske pogodbe iz leta 1881.<ref>{{cite book|last=Gearon |first= Eamonn |title=The Sahara: A Cultural History |url=https://books.google.com/books?id=TKh_21ZERH4C&pg=PA117 |year=2011 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-986195-8 |page=117}}</ref> S to pogodbo je Tunizija uradno postala francoski protektorat, kljub nasprotovanju Italije. Evropska naselja v državi so bila aktivno spodbujana; število francoskih kolonistov se je povečalo s 34.000 leta 1906 na 144.000 leta 1945. Leta 1910 je bilo v Tuniziji tudi 105.000 Italijanov.<ref>{{cite book|author=Ion Smeaton Munro|title=Through fascism to world power: a history of the revolution in Italy|year=1933|publisher=A. Maclehose & co.|page=221}}</ref> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je protektorat Tunizije nadzorovala kolaboracionistična vichyjska vlada v metropolitanski Franciji. Antisemitski statut o Judih, ki ga je sprejela vichyjska vlada, je bil izveden tudi v severozahodni Afriki, ki jo je nadzorovala Vichyjeva vlada, in na drugih čezmorskih francoskih ozemljih. Tako je bilo preganjanje in umor Judov med letoma 1940 in 1943 del holokavsta v Franciji. Od novembra 1942 do maja 1943 je bila Tunizija, ki jo je nadzorovala Vichyjeva vlada, pod nemško okupacijo. Poveljnik SS Walter Rauff je tam še naprej izvajal »končno rešitev«. Od leta 1942 do 1943 je bila Tunizija prizorišče tunizijske kampanje, vrste bitk med silami osi in zavezniki. Bitka se je začela z začetnim uspehom nemških in italijanskih sil, vendar sta ogromna oskrba in številčna premoč zaveznikov privedli do predaje sil osi 13. maja 1943.<ref>{{cite book|first=Gordon|last=Williamson|author-link=Gordon Williamson (writer)|title=Afrikakorps 1941–43|url=https://books.google.com/books?id=h1c44ccxC_sC&pg=PA24|year= 1991|publisher=Osprey |isbn=978-1-85532-130-4|page=24|archive-url=http://web.archive.org/web/20140101065726/https://books.google.com/books?id=h1c44ccxC_sC&pg=PA24|archive-date=2014-01-01}}</ref><ref>{{cite book|last=Palmer |first=Michael A. |title=The German Wars: A Concise History, 1859–1945|url=https://books.google.com/books?id=4eHKE9NIwbMC&pg=PA199|year=2010|publisher=Zenith Imprint|isbn=978-0-7603-3780-6|page=199}}</ref> Šestmesečna kampanja za osvoboditev Tunizije izpod okupacije osi je pomenila konec vojne v Afriki. === Boj za neodvisnost (1943–1956) === Po osvoboditvi Tunizije izpod Nemcev so Francozi ponovno prevzeli nadzor nad vlado in ponovno prepovedali sodelovanje v nacionalistični stranki. Moncefa Bega, ki je bil priljubljen med Tunizijci, so Francozi odstavili. Francozi so trdili, da je bila njegova odstranitev posledica njegovega naklonjenosti državam osi med nemško okupacijo, vendar je pravi razlog predmet razprave.<ref name=":02">{{Cite journal |last=Rivlin |first=Benjamin |date=1952 |title=The Tunisian Nationalist Movement: Four Decades of Evolution |journal=Middle East Journal |volume=6 |issue=2 |pages=167–193 |jstor=4322381 |issn=0026-3141}}</ref> Leta 1945 je tunizijski nacionalist [[Habib Bourguiba]], potem ko je pobegnil francoskemu nadzoru, prispel v Kairo. Medtem ko je bil tam, je lahko navezal stik z Arabsko ligo. Kasneje leta 1946 se je po potovanju v druge države Bližnjega vzhoda odpravil v Združene države Amerike, da bi govoril tako z Združenimi narodi na njihovem sedežu v ​​Lake Success kot z uradniki ameriškega zunanjega ministrstva v Washingtonu D.C., kjer je zagovarjal tunizijske nacionaliste. Kot del povojne Tunizije je bila ustanovljena nova vsetunizijska delavska organizacija, ''Union Générale des Travailleurs'' (UGTT). To je bila ena od močnejših komponent nacionalistične skupine Neo-Destour.<ref name=":02" /> Habib Bourguiba se je 13. septembra 1949 odpravil v Združene države.<ref name=":12">{{Cite journal |last=Houssi |first=Leila El |date=2017 |title=The History and Evolution of Independence Movements in Tunisia |journal=Oriente Moderno |volume=97 |issue=1 |pages=67–88 |doi=10.1163/22138617-12340139 |jstor=48572291 |issn=0030-5472}}</ref> Udeležil se je srečanja Ameriške federacije dela v San Franciscu v Kaliforniji. Francozi so nasprotovali njegovi prisotnosti tam, ZDA pa so se bale političnih sprememb v Severni Afriki zaradi grozeče prisotnosti morebitne komunistične širitve Sovjetske zveze. Bourguiba je še naprej prosil tuje voditelje, ko je 6. novembra 1951 odpotoval v Italijo. Med njegovimi stiki so bili Alberto Mellini Ponce De León, Mario Toscano in Licinio Vestri. De León je bil Bourguibin stari prijatelj, ki mu je pomagal osvoboditi ga iz nemškega ujetništva, Toscano je bil vodja Ufficio Studi e Documentazione na ministrstvu za zunanje zadeve, Vestri pa afrikanistični učenjak. Kljub njegovim najboljšim prizadevanjem so Italijani ostali nevtralni, saj niso želeli uničiti odnosov z zaveznico Nata Francijo, niti niso želeli ovirati nobene možnosti prihodnjih odnosov s Tunizijo, saj je bila ta ključni del Sredozemlja.<ref name=":12" /> Francoski generalni rezident v Tuniziji, Jean de Hautecloque, je 25. avgusta 1953 zapustil Tunis in odšel v Pariz, kjer ga je zamenjal Pierre Voizard.<ref name=":2">{{Cite journal |last=Levy |first=Henry L. |date=1955 |title=TUNISIA |journal=The American Jewish Year Book |volume=56 |pages=435–445 |jstor=23604900 |issn=0065-8987}}</ref> Voizard je bil prej francoski minister v Monaku. Mesec dni po prihodu v Tunis 26. septembra 1953 je Voizard uvedel številne spremembe za ublažitev napetosti v Tuniziji. Odpravil je cenzuro tiska in osvobodil več političnih zapornikov. Prav tako je obnovil polna pooblastila civilnih oblasti in razglasil obsedno stanje v Sahelu. 26. januarja 1954 je Voizard v Parizu na srečanju ''Cercle Republicain d'outre Mer'' napovedal, da bodo kmalu uvedene nove reforme v prid podelitvi večje suverenosti Tunizijcem, hkrati pa bodo zavarovani interesi Francozov in francoskih državljanov v Tuniziji. Skupina Neo-Destour ni bila naklonjena tem reformam, če sama ni bila vključena v njihovo ustvarjanje. Zahtevali so tudi izpustitev Bourguibe, ki je bil zaprt na otoku Galete. === Po osamosvojitvi (1956–2011) === [[File:Habib Bourguiba portrait4.jpg|thumb|left|Habib Bourguiba je bil prvi predsednik Tunizije od leta 1957 do 1987|192x192px]] Tunizija je dosegla neodvisnost od Francije 20. marca 1956 s Habibom Bourguibo kot predsednikom vlade.<ref>{{Cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-africa-14107720|title=Tunisia profile|date=2017-11-01|work=BBC News|access-date=2020-04-05|language=en-GB}}</ref> 20. marec se vsako leto praznuje kot tunizijski dan neodvisnosti. Leto kasneje je bila Tunizija razglašena za republiko, Bourguiba pa je bil prvi predsednik.<ref name = BBC>{{cite news | title = Habib Bourguiba: Father of Tunisia | url = https://news.bbc.co.uk/2/hi/obituaries/703907.stm | publisher = BBC | date = 6 April 2000}}</ref> Od osamosvojitve leta 1956 do revolucije leta 2011 sta bila vlada in Ustavni demokratični zbor (RCD), prej Neo Destour in Socialistična Destourian stranka, dejansko eno. Po poročilu ''Amnesty International'' je ''The Guardian'' Tunizijo označil za »eno najsodobnejših, a represivnih držav v arabskem svetu«.<ref>{{cite news|last=Black |first= Ian |url=https://www.theguardian.com/world/2010/jul/13/amnesty-criticises-tunisia-human-rights |title=Amnesty International censures Tunisia over human rights |work=The Guardian |date= 13 July 2010|access-date=19 January 2013 |location=London}}</ref> 12. maja 1964 je Tunizija nacionalizirala tuja kmetijska zemljišča.] Takoj zatem je Francija odpovedala vso finančno pomoč državi, ki naj bi znašala več kot 40 milijonov dolarjev. To je privedlo do tega, da je tunizijska državna skupščina sprejela zakon, ki je od vseh prebivalcev države zahteval, da se sorazmerno s svojim dohodkom naročijo na »ljudsko posojilo«.<ref name=":1">{{Cite news |date=23 May 1964 |title=Tunisia Will Seek Loan From Public |work=[[The New York Times]] |url=https://www.proquest.com/docview/115791987|id={{ProQuest|115791987}} }}</ref> Od leta 1977 do 2005 je bila Tunizija snemalna lokacija za pet filmov filmske franšize ''Vojna zvezd''. Leta 1982 je Tunizija postala središče [[Palestinska osvobodilna organizacija|Palestinske osvobodilne organizacije]] s sedežem v prestolnici Tunis. 1. oktobra 1985 so izraelske zračne sile bombardirale sedež PLO, pri čemer je umrlo najmanj 60 ljudi.<ref name=":22">{{Cite news |last1=Prial |first1=Frank J. |date=October 3, 1985 |title=Tunisia's Leader Bitter at the U.S. |url=https://www.nytimes.com/1985/10/03/world/tunisia-s-leader-bitter-at-the-us.html |newspaper=The New York Times}}</ref> [[File:Zine El Abidine Ben Ali.jpg|thumb|Zine El Abidine Ben Ali, predsednik Tunizije od leta 1987 do 2011|209x209px]] Novembra 1987 so zdravniki Bourguibo razglasili za nesposobnega za vladanje in v nekrvavem državnem udaru je premier [[Zine El Abidine Ben Ali]] prevzel predsedniški položaj v skladu s 57. členom tunizijske ustave. Obletnica Ben Alijevega nasledstva, 7. november, se je praznovala kot državni praznik. Vsakih pet let je bil dosledno ponovno izvoljen z ogromno večino (precej več kot 80 odstotkov glasov), nazadnje 25. oktobra 2009,<ref>{{cite web|last=Vely |first= Yannick |url=http://www.parismatch.com/Actu/International/Ben-Ali-tunisie-election-143751 |title=Ben Ali, sans discussion |publisher=ParisMatch.com |date=23 November 2009 |access-date=2 May 2010}}</ref> dokler ni januarja 2011 zaradi ljudskih nemirov pobegnil iz države. Ben Ali in njegova družina so bili obtoženi korupcije in plenjenja državnega denarja. Gospodarska liberalizacija je ponudila nadaljnje priložnosti za finančno slabo upravljanje, medtem ko so koruptivni člani družine Trabelsi, predvsem v primerih Imeda Trabelsija in Belhassena Trabelsija, nadzorovali velik del poslovnega sektorja v državi. Prva dama Leila Ben Ali je bila opisana kot »nesramna nakupoholičarka«, ki je državno letalo uporabljala za pogosta neuradna potovanja v evropske modne prestolnice. Tunizija je zavrnila francosko zahtevo za izročitev dveh predsednikovih nečakov z Leiline strani, ki ju je francoski državni tožilec obtožil kraje dveh megajaht iz francoske marine.<ref>{{cite web|url=http://lci.tf1.fr/france/justice/2009-09/un-trafic-de-yachts-entre-la-france-et-la-tunisie-en-proces-4865862.html|title=Ajaccio – Un trafic de yachts entre la France et la Tunisie en procès|date=30 September 2009|language=fr|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303204309/http://lci.tf1.fr/france/justice/2009-09/un-trafic-de-yachts-entre-la-france-et-la-tunisie-en-proces-4865862.html|archive-date=3 March 2016}}</ref> Po poročanju ''Le Monda'' naj bi Ben Alijev zet sčasoma prevzel oblast v državi. Neodvisne skupine za človekove pravice, kot so Amnesty International, Freedom House in Protection International, so dokumentirale, da se temeljne človekove in politične pravice niso spoštovale. Režim je na vse mogoče načine oviral delo lokalnih organizacij za človekove pravice. Leta 2008 se je Tunizija po svobodi tiska uvrstila na 143. mesto od 173. === Po revoluciji (od leta 2011) === {{glavni|Tunizijska revolucija}} [[File:Tunisia Unrest - VOA - Tunis 14 Jan 2011 (2).jpg|thumb|242x242px|left|Tunis 14. januarja 2011 med tunizijsko revolucijo]] Tunizijska revolucija<ref>{{cite web|author=Yasmine Ryan |url=http://english.aljazeera.net/indepth/features/2011/01/2011126121815985483.html |title=How Tunisia's revolution began |publisher=Al Jazeera English |date=26 January 2011 |access-date=13 February 2011}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.alarabiya.net/articles/2011/01/15/133592.html |title=Wikileaks might have triggered Tunis' revolution |work=Alarabiya |date=15 January 2011|access-date=13 February 2011}}</ref> je bila intenzivna kampanja civilnega odpora, ki so jo sprožili visoka brezposelnost, inflacija cen hrane, korupcija,[107] pomanjkanje svobode govora in drugih političnih svoboščin ter slabe življenjske razmere. Sindikati naj bi bili sestavni del protestov.[109] Protesti so navdihnili arabsko pomlad, val podobnih dejanj po vsem arabskem svetu. Katalizator za množične demonstracije je bila smrt Mohameda Bouazizija, 26-letnega tunizijskega uličnega prodajalca, ki se je 17. decembra 2010 zažgal v znak protesta proti zaplembi njegovega blaga in ponižanju, ki mu ga je povzročila občinska uradnica Faida Hamdy. Jeza in nasilje sta se stopnjevala po Bouazizijevi smrti 4. januarja 2011, kar je dolgoletnega predsednika Zina El Abidina Ben Alija na koncu pripeljalo do odstopitve in bega iz države 14. januarja 2011, po 23 letih na oblasti.<ref>{{Cite book|title=The power and the people: paths of resistance in the Middle East|first=Charles|last=Tripp|date=2013|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-80965-8|location=New York|oclc=780063882}}</ref> Protesti za prepoved vladajoče stranke in izselitev vseh njenih članov iz prehodne vlade, ki jo je oblikoval Mohammed Ghannouchi, so se nadaljevali. Nova vlada je sčasoma popustila zahtevam. Tuniško sodišče je prepovedalo nekdanjo vladajočo stranko RCD in zaseglo vsa njena sredstva. Z odlokom ministra za notranje zadeve je bila prepovedana »politična policija«, posebne enote, ki so bile uporabljene za ustrahovanje in preganjanje političnih aktivistov. 3. marca 2011 je začasni predsednik napovedal, da bodo volitve v ustavodajno skupščino potekale 24. julija 2011.] 9. junija 2011 je premier napovedal, da bodo volitve prestavljene na 23. oktober 2011. Mednarodni in notranji opazovalci so volitve razglasili za svobodne in poštene. Gibanje Ennahda, ki je bilo prej prepovedano pod režimom Ben Alija, je na volitvah izšlo kot največja stranka z 89 sedeži od skupno 217. 12. decembra 2011 je bil za predsednika izvoljen nekdanji disident in veteran aktivist za človekove pravice Moncef Marzouki. Marca 2012 je Ennahda izjavila, da ne bo podprla, da bi šeriatsko pravo postalo glavni vir zakonodaje v novi ustavi, s čimer bi ohranila sekularno naravo države. Stališče Ennahde do tega vprašanja so kritizirali trdi islamisti, ki so si želeli stroge šeriatske pravice, vendar so ga sekularne stranke pozdravile. 6. februarja 2013 je bil umorjen Chokri Belaid, vodja levičarske opozicije in vidni kritik Ennahde. Leta 2014 je predsednik Moncef Marzouki ustanovil tunizijsko Komisijo za resnico in dostojanstvo kot ključni del ustvarjanja nacionalne sprave. Tunizijo sta leta 2015 prizadela dva teroristična napada na tuje turiste, najprej v Narodnem muzeju Bardo, nato pa na plaži Sousse 38 ljudi. Tunizijski predsednik Beji Caid Essebsi je oktobra izredne razmere podaljšal za nadaljnje tri mesece. [[Tunizijska četverica za dialog]] je leta 2015 prejel [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]] za svoje delo pri vzpostavljanju mirnega in pluralističnega političnega reda v Tuniziji.<ref>"The Nobel Peace Prize 2015". Nobel Foundation. Retrieved 15 December 2016.</ref> Prvi demokratično izvoljeni tunizijski predsednik Beji Caid Essebsi je umrl julija 2019.<ref>{{cite news |title=Tunisian President Beji Caid Essebsi dies aged 92 |url=https://www.france24.com/en/20190725-tunisia-president-essebsi-dies-aged-92 |work=France 24 |date=25 July 2019 |language=en}}</ref> Po njem je Kais Saied postal tunizijski predsednik po prepričljivi zmagi na tunizijskih predsedniških volitvah oktobra 2019. 23. oktobra 2019 je Saied prisegel kot novi tunizijski predsednik. Februarja 2022 sta Tunizija in Mednarodni denarni sklad izvedla predhodna pogajanja v upanju, da bi zagotovila večmilijardno reševanje gospodarstva, ki ga pestijo recesija, javni dolg, inflacija in brezposelnost.<ref>{{cite news |title=Tunisia's talks with the IMF: What's at stake? |url=https://www.aljazeera.com/news/2022/2/18/tunisias-talks-with-the-imf-whats-at-stake |access-date=20 February 2022 |work=Al Jazeera |agency=AFP |date=18 February 2022}}</ref> 6. oktobra 2024 je predsednik Kais Saied na predsedniških volitvah z 28,8-odstotno udeležbo osvojil drugi mandat z več kot 90 % glasov. Pet političnih strank je ljudi pozvalo k bojkotu volitev.<ref>{{cite news |title=Tunisia election: Kais Saied secures second term with 91% of votes |url=https://www.bbc.com/news/articles/cx25ree1g18o |work=www.bbc.com}}</ref> == Geografija == {{glavni|Geografija Tunizije}} [[Slika:Ts-map.gif|sličica|139px|Zemljevid Tunizije]] Tunizija leži na sredozemski obali severozahodne Afrike, na pol poti med Atlantskim oceanom in delto Nila. Na zahodu (965 km) in jugozahodu meji na Alžirijo, na jugovzhodu pa na Libijo (459 km). Leži med 30° in 38° severne zemljepisne širine ter 7° in 12° vzhodne zemljepisne dolžine. Nenaden južni zavoj sredozemske obale v severni Tuniziji daje državi dve značilni sredozemski obali, na severu od zahoda proti vzhodu in na vzhodu od severa proti jugu. Čeprav je Tunizija relativno majhna, ima zaradi svoje lege od severa proti jugu veliko okoljsko raznolikost. Njeno raztezanje od vzhoda proti zahodu je omejeno. Razlike v Tuniziji, tako kot v preostalem Magrebu, so v veliki meri okoljske razlike od severa proti jugu, ki jih določa močno zmanjšanje padavin proti jugu od katere koli točke. Hrbtni del, vzhodni podaljšek [[Atlas (gorovje)|gorovja Atlas]], poteka čez Tunizijo v severovzhodni smeri od alžirske meje na zahodu do [[Polotok Bon|polotoka Cape Bon]] na vzhodu. Severno od Dorsala je [[Telski Atlas]], regija, za katerega so značilni nizki, valoviti hribi in ravnine, ki so spet podaljšek gora na zahodu v Alžiriji. V Khroumerieju, severozahodnem vogalu tunizijskega Tella, nadmorska višina doseže 1050 metrov, pozimi pa tam oddaja sneg. [[Sahel]], širša obalna ravnica vzdolž vzhodne sredozemske obale Tunizije, je med najpomembnejšimi območji gojenja oljk na svetu. V notranjosti od Sahela, med Dorsalom in gorovjem južno od Gafse, se nahajajo stepe. Velik del južne regije je polsušen in puščavski. Tunizija ima obalo dolgo 1148 kilometrov. V pomorskem smislu si država lasti sosednji pas 24 navtičnih milj (44 kilometrov) in teritorialno morje 12 navtičnih milj (22 kilometrov).<ref>{{cite book|last=Ewan W.|first=Anderson|title=International Boundaries: Geopolitical Atlas|url=https://books.google.com/books?id=E7-menNPxREC&pg=PA816|year=2003|publisher=Psychology Press|isbn=978-1-57958-375-0|page=816}}</ref> Mesto [[Tunis]] je zgrajeno na pobočju hriba, ki se spušča do [[Jezero Tunis|Tuniškega jezera]]. Na teh hribih so kraji, kot so Notre-Dame de Tunis, Ras Tabia, La Rabta, La Kasbah, Montfleury in La Manoubia, z nadmorsko višino tik nad 50 metri. Mesto je na križišču ozkega pasu zemlje med jezerom Tunis in Séjoumijem.<ref>{{Cite web|title=Visit Tunis, Tunisia|url=https://visitafrica.site/tunis.html|access-date=2021-04-13|website=visitafrica.site|language=en-GB|archive-date=18 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210418193746/https://visitafrica.site/tunis.html}}</ref> [[File:Water_stress,_top_countries_(2022).svg|thumb|Tunizija je bila leta 2022 osemnajsta država z največjim pomanjkanjem vode na svetu]] Podnebje Tunizije je na severu sredozemsko, z blagimi deževnimi zimami in vročimi, suhimi poletji. Jug države je puščavski. Teren na severu je gorat, ki se proti jugu umakne v vročo, suho osrednjo ravnino. Jug je polsušen in se zliva s [[Sahara|Saharo]]. Na severnem robu Sahare se v črti vzhod-zahod razteza vrsta slanih jezer, znanih kot ''čoti'' ali ''šarti''. Najnižja točka je Chott el Djerid na 17 metrih pod morsko gladino, najvišja pa Jebel ech Chambi na 1544 metrih.<ref>{{cite book|last=Aldosari |first= Ali |title=Middle East, western Asia, and northern Africa |url=https://books.google.com/books?id=j894miuOqc4C&pg=PA1270 |publisher=Marshall Cavendish |isbn=978-0-7614-7571-2|year=2006 |pages=1270–}}</ref> Tunizija je dom petih kopenskih ekoregij: sredozemskih iglavcev in mešanih gozdov, saharskih halofitov, sredozemskih suhih gozdov in step, sredozemskih gozdov in gozdov ter severnosaharskih step in gozdov. === Podnebje === Tunizija leži v [[subtropski pas|subtropskem]] podnebnem pasu, in sicer stika [[sredozemsko podnebje|sredozemsko]] (širši obalni pas) ter [[subtropsko podnebje|subtropsko]] suho in polsuho podnebje (notranjost). [[Podnebje]] prehaja tako od zmernih sredozemskih razmer na severu proti vročim in suhim pogojem na jugu. V severnem delu države je povprečna januarska [[temperatura]] 9&nbsp;°C, julijska pa 26&nbsp;°C. Na tem območju je [[dež]]evno obdobje razpotegnjeno čez hladen del leta, med oktobrom in majem. Povprečne letne [[padavine]] na severu dosežejo 610 [[milimeter|mm]], značilno pa je veliko letno gibanje stolpca. Puščavski del v Sahari na jugu dobi povprečno 210&nbsp;mm dežja letno. === Naravna bogastva === Temeljno mineralno bogastvo Tunizije je [[nafta]], katere črpališča stojijo tako na kopnem kot na [[morje|morju]]. V 1980-ih so bila odkrita pomembna nova nahajališča. Zraven tega Tunizija izkorišča nahajališča [[fosfati|fosfatov]], [[železo|železove rude]], [[svinec|svinca]], [[cink]]a in [[sol]]i. === Okoljski problemi === Velika težava Tunizije je neurejeno odlaganje strupenih in drugih [[nevarni odpadki|nevarnih odpadkov]], kar predstavlja veliko nevarnost za zdravje okolja. Zaradi majhne količine vode v deželi je prisoten tudi problem čezmernega onesnaževanja slednje. Primanjkuje tudi zalog [[pitna voda|pitne vode]]. Tu so tudi tipični problemi puščavskih držav, kot so [[krčenje gozdov]] in zelenih površin zaradi pašnje, [[erozija prsti]] ter [[dezertifikacija]]. Tunizija je razglasila tri [[narodni park|narodne parke]], kar pomeni le 0,3 odstotka državno zaščitenih površin dežele. Najbolj znan je [[narodni park Ichkeul]] v severni Tuniziji, ki ga zavzema veliko jezero in spremljajoča [[mokrišče|mokrišča]], pribežališče številnih ptic, med njimi rac, gosi in plamencev. Vlada je ratificirala mednarodne okoljske sporazume, ki se nanašajo na ohranjanje [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]], omejevanje [[klimatske spremembe|klimatskih sprememb]] in [[dezertifikacija|dezertifikacije]], ohranjanje [[ogrožene vrste|ogroženih vrst]], spreminjanje okolja, nevarne odpadke, [[onesnaževanje morja]], ladijsko onesnaževanje, varovanje [[ozonski plašč|ozonskega plašča]] in varovanje mokrišč. == Politika in uprava == Tunizija je [[republika]] z močnim [[predsednik|predsedniškim]] sistemom, ki je sicer enostrankarski. === Veje oblasti === [[Predsednik]] [[država|države]] [[Foued Mebazaa]] je po prebegu [[Zine al-Abidine Ben Ali]]ja, ki je bil na svojem položaju od leta 1987, ko je nadomestil prvega predsednika republike [[Habib Bourguiba|Habiba Bourguibo]], predsednika Tunizije (med letoma 1956 in 1987) postal tretji predsednik Tunizije. Vladajoča [[politična stranka|stranka]], [[demokracija|Demokratični]] [[parlament]]arni zbor ([[francoščina|francosko]] ''Rassemblement Constitutionel Démocratique'') je bila edina stranka v državi 25 let. Ta stranka je naslednica [[socializem|Socialistične]] desturske stranke (francosko ''Parti Socialiste Destourien'', [[kratica]] '''PSD'''), ki je Tunizijo pripeljala do suverenosti. Država premore šest legalnih [[Opozicija (politika)|opozicijskih]] strank. Predsedniške volitve potekajo vsakih 5 let. Na njih kandidira edina državna [[stranka]], ki po volitvah imenuje tudi predsednika vlade in njegov kabinet, slednji pa igra pomembno vlogo v državni politiki. Prav tako državni vrh postavlja tudi regionalne [[guverner]]je in administratorje. Volitve potekajo še za krajevne [[župan]]e in krajevne svete. Državno upravo tvori enodomni [[parlament]] (zakonodajno telo) – Dom poslancev (''Chambre des députés'') s 182 članskimi mesti, izmed katerih je 20 odstotkov rezerviranih za opozicijo. Dom poslancev ima vedno večjo funkcijo prostora za državnopolitično razpravo, a zaenkrat še nima velike vloge pri izdajanju [[zakon]]ov – v praksi vedno potrdi predloge [[izvršilna oblast|izvršilne oblasti]] z manjšimi popravki. [[Sodstvo]] je uradno suvereno oblastno telo. Sicer je opaziti visoko stopnjo sodelovanja z vlado, zlasti ko gre za politično usmerjene primere. === Upravna delitev === Tunizija je upravno razdeljena na 24 [[governorat]]ov: {| |width="150"| * Ariana * Béja * Ben Arous * Bizerte * Gabès * Gafsa * Jendouba * Kairouan |width="150"| * Kasserine * Kebili * Kef * Mahdia * Manouba * Medenine * Monastir * Nabeul |width="150"| * Sfax * Sidi * Siliana * Sousse * Tataouine * Tozeur * Tunis * Zaghouan | |} === Oborožene sile === {{glavni|Tunizijske oborožene sile}} Tunizija ima organizirane profesionalne [[oborožene sile]] z okoli 35 tisoč [[vojak]]i. Razdeljena je na [[kopenska vojska|kopensko vojsko]], [[vojna mornarica|vojno mornarico]], [[vojno letalstvo]], [[paramilitarizem|paravojaške]] sile in [[narodna garda|narodno gardo]]. Povprečna starost vojakov je 20 let. Država namenja vojski 1,8 odstotka [[bruto državni proizvod|bruto državnega proizvoda]] (približek za leto 2002). == Gospodarstvo == Tunizija je v procesu razsežnih [[ekonomska reforma|ekonomskih reform]] in [[liberalizacija|liberalizacije]] po desetletjih državnega usmerjanja in deleža v [[gospodarstvo|gospodarstvu]]. Preudarno finančno in gospodarsko načrtovanje pa v zadnjem desetletju povzročata zmerno [[gospodarska rast|gospodarsko rast]]. Tunizijsko gospodarstvo se tradicionalno opira na [[nafta|nafto]], [[fosfat]]e, [[kmetijstvo]] in [[turizem]]. [[Politika]] države je nekoliko zaustavila rast v prvih letih samostojnosti (po letu 1956). 1960-ih so prinesla močno zavrtje razvoja gospodarstva zaradi spodbujanja [[kolektivizacija|kolektivizacije]], zaradi česar je padel tudi letni proizvod kmetijskih dejavnosti. V 1970-ih je prišlo do nekoliko povečane gospodarske rasti zaradi povišanja cen nafte ter fosfatov na svetovnem trgu ter uveljavljanja turizma, a je svojo negativno vlogo pri rasti še vedno igral [[protekcionizem]] in regulacija uvoza. V času samostojnosti je Tunizija prejemala zajetne vsote finančne pomoči od [[Združene države Amerike|ZDA]] ter [[Evropa|evropskih]], pa tudi nekaterih arabskih držav. Danes je sicer še vedno [[država v razvoju]], sodi pa med dežele [[Bruto domači proizvod|s srednjim dohodkom]]. Zaradi precenjenega dinarja (uradna valuta) in rastočega mednarodnega dolga je Tunizija doživela veliko krizo na področju mednarodnega gospodarskega sodelovanja v 1980-ih. Leta 1986 je vlada zato sprejela vrsto ukrepov, med katerimi so strukturno prilagajanje za liberalizacijo trga, zmanjševanje tarif in preusmeritev države v [[tržno gospodarstvo]]. Ta model gospodarske reforme so predlagale in podprle [[mednarodne finančne ustanove]], s tem pa je bila Tunizija deležna dodatnih [[posojilo|posojil]] [[Svetovna banka|Svetovne banke]] in drugih zahodnih upnikov. Leta 1990 je Tunizija pristopila k [[Sporazum o carinah in trgovanju|Sporazumu o carinah in trgovanju]] ({{langx|en|General Agreement on Tariffs and Trade}}, kratica GATT), kasneje pa se je vključila v [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovno trgovinsko organizacijo]] ({{langx|en|World Trade Organization}}, kratica WTO). Leta 1996 je država sklenila sporazum o sodelovanju z [[Evropska unija|Evropsko unijo]], ki odpravlja [[carina (dajatev)|carine]] in druge prepreke za [[prosta trgovina|prosto trgovino]], tiče pa se večine dobrin. Na ta način naj bi EU uradno pomagala Tuniziji k hitrejšemu razvoju in pripravi na [[konkurenca|konkurenco]] [[globalni trg|globalnega trga]]. Država je od leta 1987 privatizirala 160 družb v svoji lasti, in sicer v okviru ukrepov reforme 1987. leta. Kljub temu so potrebni resni napori za preprečitev množičnih odpuščanj, čemur velja dodati, da je [[brezposelnost]] že sicer pereč problem v deželi. Uradne statistike govorijo o 15 % [[nezaposlenost|nezaposlene]] delovne sile, dejanska množina pa naj bi bila večja. Izmenjava [[delnica|delnic]] poteka preko državno vodenega Sveta za finančni trg, ki trguje s [[kapital]]om nekaj več kot 50 podjetij. Leta 1993 je tunizijska vlada sprejela zakon, ki dovoljuje in celo privlači tuje vlagatelje. Tako je danes v državi prijavljenih več kot 1600 [[izvoz]]no usmerjenih podjetij v tuji lasti. Slednja se zanašajo in izkoriščajo predvsem potencial nizko plačane delovne sile in bližino evropskega trga, s katerim poteka največ izmenjav. Državna valuta, [[tunizijski dinar]], je [[konvertibilnost|nekonvertibilna]]. ===Oskrba z vodo in sanitacija === Tunizija je dosegla najvišje stopnje dostopa do oskrbe z vodo in sanitacije na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki. Od leta 2011 je dostop do varne pitne vode postal skoraj univerzalen, in sicer se je v urbanih območjih približal 100 %, na podeželju pa 90 %.<ref name="JMP">{{cite web|last = World Health Organization|author-link = World Health Organization|author2 = UNICEF|title = Joint Monitoring Programme for Drinking Water Supply and Sanitation|url = http://www.wssinfo.org|access-date = 27 December 2012|archive-url = https://web.archive.org/web/20080216075751/http://www.wssinfo.org/|archive-date = 16 February 2008}}</ref> Tunizija zagotavlja kakovostno pitno vodo skozi vse leto.<ref name="PSP">{{in lang|fr}} Ministère du Developpement et de la Cooperation Internationale, Banque Mondiale et Programme "Participation Privee dans les infrastructures mediterreeanees" (PPMI): [http://www-wds.worldbank.org/external/default/main?pagePK=64193027&piPK=64187937&theSitePK=523679&menuPK=64187510&searchMenuPK=64187283&theSitePK=523679&entityID=000012009_20041201140320&searchMenuPK=64187283&theSitePK=523679 "Étude sur la participation privée dans les infrastructures en Tunisie"]. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120305195148/http://www-wds.worldbank.org/external/default/main?pagePK=64193027&piPK=64187937&theSitePK=523679&menuPK=64187510&searchMenuPK=64187283&theSitePK=523679&entityID=000012009_20041201140320&searchMenuPK=64187283&theSitePK=523679 |date=5 March 2012 }}, Volume III, 2004, accessed on 21 March 2010</ref> == Prebivalstvo == Tunizija je s svojim strateškim položajem skozi celotno [[zgodovina|zgodovino]] pomenila območje trenja med [[ljudstvo|ljudstvi]]. Zavojevali so jo tako stari Rimljani kot [[Vandali]], tako črni [[Afričani]] kot Arabci in druga [[pleme]]na, [[ljudstvo|ljudstva]], [[narod]]i. Sodobni prebivalci dežele pa pretežno izhajajo iz Berberov, četudi jih je okoli 98 odstotkov berberski jezik zamenjalo za arabskega. Poseljenost z ljudmi je velika zlasti v priobalnih regijah, kjer na 30 odstotkih državnega ozemlja živi okoli 70 odstotkov prebivalstva. Z dobrimi deset milijoni prebivalcev Tunizija premore 65 ljudi na km². === Večja mesta === Tunizijska mesta so razmeroma majhnega obsega s pomembno izjemo [[Tunis]]om, ki je največje in [[glavno mesto]] države. To sredozemsko [[pristanišče]] na severovzhodu države ob [[jezero Tunis|jezeru Tunis]], v svet pa je prometno povezano z [[mednarodno letališče|mednarodnim letališčem]] in ladijskimi linijami v Evropo (Italija in Francija). Nekoliko manj pomembni mesti sta [[Sfax]] in [[Sousse]] (arabsko Susa), ki obe ležita ob vzhodni obali, razvili pa sta se ob [[industrija|industriji]] oziroma [[turizem|turizmu]]. Po svoji slikovitosti in starem pristanišču je znano tudi večje mesto [[Bizerte]] na severni obali. === Jezik in vera === Uradni jezik Tunizije je [[arabščina]]. Poznavalci govorijo o tunizijski arabščini kot dialektu, izvirajočem iz skupine [[magreb]]ške arabščine, ki jo je slišati tudi v zahodni Alžiriji in vzhodni Libiji. Slednja pa je izpeljanka iz klasične arabščine. Zraven tega velika večina prebivalcev zna govoriti [[francoščina|francoščino]]. V srednjih šolah je obvezno učenje četrtega jezika, učenci lahko izbirajo med [[nemščina|nemščino]], [[španščina|španščino]], [[italijanščina|italijanščino]], [[ruščina|ruščino]] in [[kitajščina|kitajščino]]. Prvotni jezik v Tuniziji je bil [[Berberščina|berberski]], katerega je govorila večina berberskih plemen, danas ga govori zaradi islamizacije in uradne arabščine vedno manj prebivalcev. Berberščina je bila sicer tudi zapisana, vendar je napisanih malo književnih del v tem jeziku, ohranja se v redko poseljenih gorskih vaseh, kjer so bivališča vkopana v zemljo. Kot Arabci so prebivalci Tunizije skoraj vsi zavezani [[islam]]u (98 odstotkov populacije), in sicer njegovi [[sunitizem|sunitski]] veji imenovani [[fatimidi]]. V deželi je tako najti množico [[mošeja|mošej]], izmed katerih po svoji znamenitosti izstopata mošeja v svetem mestu [[Al Kairouan]] in slikovita utrdbena mošeja v obalnem Sousseu. V Tuniziji obstajajo še majhne skupine [[katoličani|rimo-katoličanov]], [[Judje|Judov]] in [[protestanti|protestantov]]. === Izobrazba in znanje === Izobraževalni sistem v Tuniziji je brezplačen, zaradi česar osnovno šolo obiskujejo praktično vsi otroci. Pouk poteka v arabščini in deloma v francoščini. [[osnovna šola|Osnovne šole]] je v letu 2000 obiskovalo približno 1,4 milijona otrok, srednje šole 1,1 milijona, v [[visoko šolstvo|visokošolsko izobraževanje]] ([[Univerza v Tunisu]]) pa je bilo vključenih nekaj več kot 200 tisoč prebivalcev. Tunizija ima tri pomembnejše [[knjižnica|knjižnice]], locirane v Tunisu. Posebno zanimiv pa je narodni muzej [[Bardo]], ki od leta 1888 v Tunisu daje na ogled zbirke feničanskih, [[antična Grčija|grških]] in rimskih ter muslimanskih umetniških izdelkov na čelu z [[mozaik]]i. === Komunikacije === [[Komunikacijski sistem]] je po razvitosti – tako kot večina drugih stvari – nad afriškim povprečjem. Izhodiščne komunikacijske točke so Sfax, Sussah, Bizerte in Tunis. [[Telefon]]ske priključke je leta [[1997]] posedovalo 654.000 gospodinjstev, v uporabi pa je bilo poleg tega leta 1998 50.000 [[mobilni telefon|mobilnih telefonov]]. Tunizijci uporabljajo 920.000 [[televizija|televizij]] (ocena 1997) za spremljanje 26 televizijskih postaj (1998). Leta 2002 je natanko 1 [[ponudnik spletnih storitev]] omogočal spletni dostop 400 tisoč uporabnikom (ocena 2002). == Kultura == Kultura Tunizije je mešana zaradi dolgoletne zgodovine zunanjega vpliva ljudstev – kot so Feničani, Rimljani, Vandali, Bizantinci, Arabci, Sikulo-Normani, Turki, Italijani, Maltežani in Francozi – ki so vsi pustili svoj pečat v državi. Trenutno so v petdesetih umetniških galerijah razstave tunizijskih in mednarodnih umetnikov. Te galerije so med drugimi galerijo Yahia v Tunisu in galerija Carthage Essaadi.<ref name="tunisia online">{{cite web|url=http://www.tunisiaonline.com/culture/culture1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20010210043336/http://www.tunisiaonline.com/culture/culture1.html |archive-date=10 February 2001 |title=Culture de la Tunisie |publisher=Tunisia Online |date=10 February 2001 |access-date=19 January 2013 }}</ref> Tunizijska literatura obstaja v dveh oblikah: arabski in francoski. Arabska literatura sega v 7. stoletje s prihodom arabske civilizacije v regijo. Po obsegu in vrednosti je pomembnejša od francoske literature, ki je bila uvedena med francoskim protektoratom leta 1881. Na začetku 20. stoletja je glasbeno dejavnost zaznamoval liturgični repertoar, povezan z različnimi verskimi bratovščinami, in posvetni repertoar, ki je obsegal instrumentalne skladbe in pesmi v različnih andaluzijskih oblikah in slogih, v bistvu pa si je izposojal značilnosti glasbenega jezika. Na stotine mednarodnih festivalov, nacionalnih, regionalnih ali lokalnih, zaznamuje koledarsko leto. Na nacionalni kulturni sceni prevladujejo glasbeni in gledališki festivali. == Naravne in kulturne znamenitosti == * '''[[Bulla Regia]]''' - izkopanine rimskega mesta v dolini reke [[Medžerda (reka)|Medžerda]] pri [[Jendouba|Jendoubi]]: kopališče, forum, Apolonovo svetišče, gledališče; 2.–3. stoletje * '''[[Dougga]]''' - izkopanine rimskega mesta Thugga iz 2.–3. stoletja: Saturnovo svetišče, gledališče, podzemne cisterne - del Unescove svetovne dediščine * '''[[El Džem]]''' - z nekaj najbolj impresivnimi ostanki rimskih zgradb v Afriki - del Unescove svetovne dediščine * '''[[Narodni park Ichkeul]]''' južno od Bizerte - del Unescove svetovne dediščine * '''[[Kairouan]]''', četrto najsvetejše muslimansko mesto - del Unescove svetovne dediščine * '''[[Kartagina (mesto)|Kartagina]]''' - del Unescove svetovne dediščine * '''[[Kerkouane]]''' in '''[[Nekropola Kerkouane|nekropola]]''' - izkopanine feničanskega mesta 6.–2. stol. pr. n. št. - del Unescove svetovne dediščine * '''[[Mahdia]]''' mesto ustanovljeno leta 912 kot prestolnica fatimidskih vladarjev; mestna vrata, mošeje, turška trdnjava Bordž el Kebir * '''[[Sbeitla]]''' - majhno mesto v zahodni osrednji Tuniziji. V bližini so ruševine rimske Sufetule z najbolje ohranjenimi rimskimi Kapitolinskimi templji v državi. * '''[[Sousse]]''' - obzidano mesto s staro medino, trdnjavo, veliko mošejo - del Unescove svetovne dediščine * '''[[Tunis]]''' - staro mestno jedro je del Unescove svetovne dediščine; več mošej, [[Bardojski narodni muzej, Tunis|Bardojski narodni muzej]] (mozaiki) == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Zunanje povezave == {{commons category|تونس / Tunest / Tunisie}} {{Wikivoyage}} {{wikislovar}} * [https://www.carthage.tn Presidency] – official website of the president of Tunisia * [https://pm.gov.tn Prime Minister] – official website of the prime minister of Tunisia * [https://www.ins.tn Statistics] – official website of National Institute of Statistics * [https://www.inp2020.tn/ar/inp_tunisie/les-traces-de-lhomme-en-tunisie/ "History"] – Tunisian History at National Heritage Institute * [https://www.discovertunisia.com/en Discover Tunisia] – Tunisia's official tourism portal {{North_Africa}} {{Arabska_liga}} {{države AU}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Tunizija| ]] [[Kategorija:Severnoafriške države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Arabska liga]] [[Kategorija:Afriška unija]] e59dv5ro4cozwdexo8gr1ot12kfhr56 0 6448 6685148 6684163 2026-06-04T15:26:01Z Globokivisoki 150891 Leži 6685148 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name=Beograd |native_name={{lang|sr-Cyrl|Београд}}<br />{{lang|sr-Latn|Beograd}} |native_name_lang=sr|settlement_type=[[Glavno mesto]] |official_name=Beograd<br />{{lang|sr-Cyrl|Град Београд}}<br />{{lang|sr-Latn|Grad Beograd}}|anthem={{lang|sr-Cyrl|Химна Београду}}<br />{{lang|sr-Latn|Himna Beogradu}}<br /> |other_name= |image_skyline={{multiple image | border = infobox | perrow = 1/2/3/2/2 | total_width = 280 | align = center | caption_align = center | image1 = Panorama Belgrad.jpg | caption1 = Panorama Beograda s cerkvijo sv. Save v sredini zgoraj | image2 = Belgrad2006parlament.jpg | caption2 = Narodna skupščina | image3 = Novi Dvor (1).JPG | caption3 = [[Novi dvor|Novi Dvor]] | image4 = Avalski toranj u Beogradu 2022.jpg | caption4 = Stolp Avala | image5 = Belgrade Tower.jpg | caption5 = Beograjski stolp | image6 = Kula_Gardoš_(Kula_Sibinjanin_Janka).jpg | caption6 = Stolp Gardoš | image7 = Zindan kapija i most.jpg | caption7 = Beograjska trdnjava | image8 = Avala zimi.jpg | caption8 = Spomenik neznanemu junaku }} |image_flag=Flag of Belgrade.svg|flag_size=|image_seal=|image_shield=Small Coat of Arms Belgrade.svg|pushpin_map_caption=Položaj znotraj Srbije##Položaj znotraj Evrope |pushpin_relief=1 |pushpin_map=Serbia#Europe |subdivision_type=Država |subdivision_name={{flag|Srbija}} |subdivision_type1=Mesto |subdivision_type2=Število občin |subdivision_name1=Beograd |subdivision_name2=17| established_title=Ustanovitev |established_date=Pred letom 279 pr. n. št. ([[Singidunum]])<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |title=Ancient Period |publisher=City of Belgrade |date=5 October 2000 |access-date=16 November 2010 |archive-date=16 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120216090323/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |url-status=live }}</ref> |governing_body=Mestna skupščina Beograda |government_type= |leader_party= |leader_title=Župan| leader_name={{Wikidata|P6}} |area_footnotes=<ref name="zavod za statistiku grada beograda" /> |area_magnitude= |area_total_km2=389,12 |area_urban_km2=506,14 |area_metro_km2=3234,96 |area_metro_sq_mi= |area_rank= |elevation_footnotes=<ref name="zavod za statistiku grada beograda" /> |elevation_m=117 |elevation_ft=384 |population_as_of=2022 |population_metro=1.682.720<ref name="Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025">{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf |title=ОПШТИНЕ И РЕГИОНИ У РЕПУБЛИЦИ СРБИЈИ 2025: Подаци по општинама и градовима |trans-title=Občije in regije republike Srbije 2025|work=ОПШТИНЕ И РЕГИОНИ У РЕПУБЛИЦИ СРБИЈИ 2025 |trans-work=Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025 |first=N/A |last=N/A|location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office of the Republic of Serbia] |date=25 December 2025 |access-date=28 January 2026}}</ref>{{rp|p=18}} |population_urban=1.298.661<ref name="census22-age-sex">{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/Pdf/G20234003.pdf |title=СТАРОСТ И ПОЛ: Подаци по насељима |trans-title=STAROST IN SPOL: Podatki po naseljih |work=Попис становништва, домаћинстава и станова 2022. године |trans-work=2022 Census of Population, Households and Dwellings |first=Miladin |last=Kovačević |location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office fensi the Republic of Serbia] |date=May 2023 |isbn=978-86-6161-230-5 |access-date=21 July 2025 |archive-date=25 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230525103423/https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/pdf/G20234003.pdf |url-status=live }}</ref><!--I can't find the number 1298661 anywhere in this document. It's possible that it's the result of summing urban areas.--> | population_total = 1.197.714<ref name="census22-ethnicity">{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/Pdf/G20234001.pdf |title=НАЦИОНАЛНА ПРИПАДНОСТ: Подаци по општинама и градовима |trans-title=ETNIČNOST: Podatki po občinah in mestih |work=Попис становништва, домаћинстава и станова 2022. године |trans-work=2022 Census of Population, Households and Dwellings |first=Miladin |last=Kovačević |location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office of the Republic of Serbia] |date=April 2023 |isbn=978-86-6161-228-2 |access-date=21 July 2025 |archive-date=29 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230629092047/https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/pdf/G20234001.pdf |url-status=live }}</ref>{{rp|p=38}} | population_density_km2 = 3.078 | population_density_urban_km2 = 2.565 | population_density_metro_km2 = 520 |population_demonym=Belgradian (language en)<br>Beograđanin (Београђанин) (m.) <br> Beograđanka (Београђанка) (f.) ([[Serbian language|sr]]) |demographics_type2=BDP {{Nobold|(nominalno, 2024)}} | demographics2_footnotes = <ref name="BelgradeGDP24">{{Cite|title=Регионални бруто домаћи производ, 2024.|publisher=Republički zavod za statistiku Srbije|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Html/G20251324.html|access-date=2026-02-28}}</ref> |demographics2_title1=Metro |demographics2_info1=41,821 milijard [[Ameriški dolar|USD]] |blank1_name_sec1=[[Human Development Index|HDI]] (2022) |blank1_info_sec1=0,877<ref>{{cite web |url=https://globaldatalab.org/shdi/shdi/ |title=Sub-national HDI – Subnational HDI – Global Data Lab |website=globaldatalab.org |access-date=7 June 2019 |archive-date=14 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190314102820/https://globaldatalab.org/shdi/shdi/ |url-status=live }}</ref><br />{{color|#090|zelo visok}} · [[List of Serbian regions by Human Development Index|1. od srbskih 25 regij]]|postal_code_type=Poštna številka|postal_code=11000 |area_code=+381(0)11 |area_code_type=Področna tel. št. |registration_plate=BG |iso_code=RS-00 |website={{URL|http://www.beograd.rs|beograd.rs}} |timezone1=Central European Time |blank_name_sec1=Mednarodno letališče |blank_info_sec1=Letališče Nikola Tesla ([[International Air Transport Association airport code|BEG]]) }} '''Beograd''' ({{okr|arh.|arhaično, starinsko}} {{jezik-sl|Belgrad, Beligrad, Belgrade}}<ref name=":02">{{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec|first=Antol |year=1578 |location=Ljubljana|cobiss=71869952|page=101 dlib (48-original)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.termania.net/slovarji/slovar-slovenskih-eksonimov/8262672/belgrad|title=Belgrad - Slovar slovenskih eksonimov|website=termania.net|accessdate=2024-11-20}}</ref><ref>{{cite journal|date=23 May 1888|title=Iz Dunaja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04CVYR78|journal=Kmetijske in rokodelske novice|volume=46|issue=21|pages=171-172}}</ref>) je [[Glavno mesto|glavno]] in [[Seznam mest v Srbiji|največje mesto]] [[Srbija|Srbije]], ki leži ob sotočju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] ter na stičišču [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in [[Balkan|Balkanskega polotoka]]. <ref name="city of belgrade-2">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1299561 |title=Why invest in Belgrade? |publisher=City of Belgrade |access-date=11 October 2010 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924080008/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1299561 |url-status=live }}</ref> Po popisu iz leta 2022 je Beograd imel 1.197.114 prebivalcev, njegovo mestno območje ima 1.298.661 prebivalcev, medtem ko število prebivalcev upravnega območja mesta (ki približno ustreza njegovemu metropolitanskemu območju) znaša 1.681.405 oseb.<ref>{{Cite news |date=2025 |title=Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025. Data by settlements |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf}}</ref> Je eno največjih mest jugovzhodne Evrope in tretje največje mesto ob reki Donavi. Beograd je v evropskem in svetovnem merilu eno najstarejših neprekinjeno naseljenih mest. [[Vinčanska kultura]], ena najpomembnejših prazgodovinskih kultur [[Evropa|Evrope]], se je razvila prav na območju Beograda v 6. tisočletju pred našim štetjem. V antiki so regijo naseljevali [[Tračani|Trako]] - [[Dačani]], po letu 279 pred našim štetjem pa so mesto naselili [[Kelti]], ki so ga poimenovali ''[[Singidunum|Singidūn]]''.<ref name="city of belgrade-3">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=320 |title=Discover Belgrade |publisher=City of Belgrade |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090518005044/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=320 |archive-date=18 May 2009 |url-status=live}}</ref> Rimljani so ga osvojili pod vladavino [[Gaj Avgust Oktavijan|cesarja Avgusta]] in sredi 2. stoletja je mesto prejelo rimske [[mestne pravice]].<ref name="rich-1992"/> [[Slovani]] so ga naselili po letu 520, nato pa je večkrat prehajal med [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim]], [[Karolinško cesarstvo|Frankovskim]] in [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarskim cesarstvom]] ter [[Ogrska|Ogrsko kraljevino]], dokler ni leta 1284 postal sedež [[Seznam srbskih vladarjev|srbskega kralja]] [[Štefan Dragutin|Stefana Dragutina.]] Beograd je bil v času vladavine [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] prestolnica [[Srbska despotija|Srbskega despotata]], nato pa ga je njegov naslednik [[Đurađ Branković]] leta 1427 vrnil ogrskemu kralju. Opoldanski zvonovi v podporo ogrski vojski proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]] med obleganjem leta 1456 so do danes ostali razširjena cerkvena tradicija. Leta 1521 so Beograd osvojili Osmani in postal je sedež Smederevskega sandžaka.<ref>{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |title=The History of Belgrade |publisher=BelgradeNet Travel Guide |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081230032249/http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |archive-date=30 December 2008 |url-status=dead}}</ref> Pogosto je prehajal iz osmanske v [[Habsburška monarhija|habsburško]] oblast, kar je med osmansko-habsburškimi vojnami imelo za posledico uničenje večine mesta. Po srbski revoluciji je bil Beograd leta 1841 ponovno imenovan za glavno mesto Srbije. Severni Beograd je do leta 1918 ostal najjužnejše [[Avstro-Ogrska|habsburško]] središče, nato pa je bil priključen mestu, ko so nekdanja avstro-ogrska ozemlja po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] postala del nove [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Beograd je bil glavno mesto [[Jugoslavija|Jugoslavije]] od njenega nastanka do njenega razpada.{{Notetag|Jugoslavija je to ime dobila ob ustavnih spremembah leta 1929. Država je razpadla leta 1992, nakar je državna tvorba Zvezna republika Jugoslavija obstajala pod tem imenom do preimenovanja v Srbijo in Črno goro leta 2003 ter razpadom leta 2006.}} Mesto ima pomembno strateško lego, zanj so se bojevali v 115 vojnah. Tako je bilo v svoji zgodovini najmanj 44-krat uničeno, petkrat bombardirano in večkrat oblegano.<ref name="nurden-2009">{{Navedi novice|last=Nurden|first=Robert|url=https://www.independent.co.uk/travel/europe/belgrade-has-risen-from-the-ashes-to-become-the-balkans-party-city-1651037.html|title=Belgrade has risen from the ashes to become the Balkans' party city|work=Independent|location=London|date=22 March 2009|accessdate=5 May 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326054925/http://www.independent.co.uk/travel/europe/belgrade-has-risen-from-the-ashes-to-become-the-balkans-party-city-1651037.html|archivedate=26 March 2009}}</ref> Beograd ima kot glavno mesto Srbije poseben [[Upravna delitev Srbije|upravni status]] znotraj Srbije.<ref name="city of belgrade">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |title=Assembly of the City of Belgrade |publisher=City of Belgrade |access-date=10 July 2007 |archive-date=13 January 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113130104/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |url-status=live }}</ref> Je sedež centralne vlade, upravnih organov in vladnih ministrstev, pa tudi dom skoraj vseh največjih srbskih podjetij, medijev in znanstvenih ustanov. Beograd je razvrščen kot beta-globalno mesto.<ref>{{cite web |title=The World According to GAWC 2012 |url=http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2012t.html |publisher=GAWC |access-date=10 January 2015 |archive-date=20 March 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140320212149/http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2012t.html |url-status=live }}</ref> V mestu se nahajajo Univerzitetni klinični center Srbije, bolnišnični kompleks z eno največjih zmogljivosti na svetu; [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev svetega Save]], ena največjih pravoslavnih cerkvenih stavb; in beograjska Arena, ena največjih pokritih aren v Evropi. Beograd je gostil pomembne mednarodne dogodke, kot so Donavska konferenca leta 1948, prvi [[Gibanje neuvrščenih|vrh gibanja neuvrščenih]] (1961), prvo večje srečanje [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]] (1977–1978), [[Pesem Evrovizije|tekmovanje za pesem Evrovizije]] ([[Pesem Evrovizije 2008|2008]]), pa tudi športne dogodke, kot so prvo svetovno prvenstvo v vodnih športih FINA (1973), [[Evropsko prvenstvo v nogometu|evropsko prvenstvo UEFA]] ([[Evropsko prvenstvo v nogometu 1976|1976]]), [[Univerzijada|poletna univerzijada]] (2009) in trikrat [[Evropsko prvenstvo v košarki|EuroBasket]] (1961, 1975, [[Evropsko prvenstvo v košarki 2005|2005]]). 21. junija 2023 je bil Beograd potrjen kot gostitelj specializirane razstave BIE - Expo 2027.<ref>{{cite web|url=https://www.bie-paris.org/site/en/about-specialised-expos|title=About|access-date=28 July 2021|archive-date=29 June 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230629230112/https://www.bie-paris.org/site/en/about-specialised-expos|url-status=live}}</ref> == Zgodovina == === Prazgodovina === [[Slika:Vinca_clay_figure_02.jpg|levo|sličica|240x240_pik|Figurica [[Vinčanska kultura|vinčanske kulture]], 4000–4500 pr.n.š.]] Orodja iz obdelanega kamna, ki so jih našli v Zemunu, kažejo, da so območje okoli Beograda v [[Paleolitik|paleolitiku]] in [[Mezolitik|mezolitiku]] naseljevali nomadski nabiralci. Nekatera od teh orodij so musterijske izdelave – pripadajo [[Neandertalec|neandertalcem]] in ne sodobnim ljudem. V bližini območja so odkrili tudi aurignaciensko in gravettiensko orodje, kar kaže na poselitev pred 50.000 in 20.000 leti.<ref>{{Cite journal |last1=Saric |first1=J. |doi=10.2298/STA0858009S |title=Paleolithic and mesolithic finds from profile of the Zemun loess |journal=Starinar |issue=58 |pages=9–27 |year=2008 |doi-access=free}}</ref> Prvi prebivalci v regiji, ki so se ukvarjali pretežno s kmetijstvom, so povezani z [[Neolitik|neolitsko]] [[Starčevska kultura|starčevsko kulturo]], ki je cvetela med 6200 in 5200 pr. n. št.<ref>{{Cite book |title=Fragmentation in Archaeology: People, Places, and Broken Objects |url=https://archive.org/details/fragmentationina0000chap |last=Chapman |first=John |year=2000 |publisher=Routledge |location=London |isbn=978-0-415-15803-9 |page=[https://archive.org/details/fragmentationina0000chap/page/236 236]}}</ref> V Beogradu in okolici je več starčevskih najdišč, vključno z istoimenskim najdiščem [[Starčevo, Pančevo|Starčevo]]. Starčevsko kulturo je nasledila [[vinčanska kultura]] (5500–4500 pr. n. št.), razvitejša in na kmetijstvu temelječa kultura, ki je zrasla iz prejšnjih starčevskih naselij in je prav tako poimenovana po najdišču v beograjski regiji (Vinča-Belo Brdo). Vinčanska kultura je znana po svojih zelo velikih naseljih, enih najzgodnejših naselij s stalno naselitvijo in nekaterih največjih v prazgodovinski Evropi.<ref>{{Cite book |title=The Vinča culture of south-east Europe: Studies in chronology, economy and society (2 vols) |last=Chapman |first=John |year=1981 |publisher=BAR |location=Oxford |isbn=0-86054-139-8 |series=BAR International Series |volume=117}}</ref> Z vinčansko kulturo so povezane tudi antropomorfne figurice, kot je [[Vinčanska kultura|Vinčanska Gospa]], najstarejša znana [[Bakrena doba|talilnica bakra]] v Evropi<ref>{{Cite book |title=The Vinča culture of south-east Europe: Studies in chronology, economy and society (2 vols) |last=Chapman |first=John |year=1981 |publisher=BAR |location=Oxford |isbn=0-86054-139-8 |series=BAR International Series |volume=117}}</ref> in proto-pisava, znana kot [[Vinčanski simboli|staroevropska pisava]], katere pojav sega okoli leta 5300 pr. n. š in ki se je razvila pred [[Sumerija|sumersko]] in [[Minojska doba|minojsko]].<ref>{{cite book |last=Haarmann |first=Harald |title=Geschichte der Schrift |publisher=C.H. Beck |year=2002 |isbn=978-3-406-47998-4 |page=20 |language=de}}</ref> V samem mestu, na Cetinjski ulici, so leta 1890 odkrili lobanjo paleolitskega človeka, datirano v obdobje pred 5000 pr. n. št.<ref>{{cite book |title=Српска породична енциклопедија, књига 3, Ба-Би |trans-title=Srbska družinska enciklopedija, Vol. 3, Ba-Bi |date=2006 |page=116 |editor-first=Radivoje |editor-last=Mikić |publisher=Narodna Knjiga, Politika |isbn=86-331-2732-6}}</ref> === Antika === [[Slika:Guardian_of_the_city.jpg|levo|sličica|[[Beograjska trdnjava]], zgrajena v dolgem razdobju od 2. do 18. stoletja, se nahaja na sotočju rek Save in [[Donava|Donave.]]]] Zgodnje znanje o območju Beograda je izpričano v različnih starodavnih mitih in legendah. Greben s pogledom na sotočje [[Sava|Save]] in Donave je bil na primer opredeljen kot eden od krajev v zgodbi o [[Jazon|Jazonu]] in [[Argonavti|Argonavtih]].<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=b7RWayXdH0UC&pg=PA3 |title=Belgrade A Cultural History |access-date=16 January 2016 |publisher=[[Oxford University Press]] |isbn=9780199704521 |date=29 October 2008 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416091412/https://books.google.com/books?id=b7RWayXdH0UC&pg=PA3 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite news |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/turkey/2259344/Jason-and-the-Argonauts-sail-again.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220111/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/turkey/2259344/Jason-and-the-Argonauts-sail-again.html |archive-date=11 January 2022 |url-access=subscription |url-status=live |title=Jason and the Argonauts sail again |access-date=16 January 2016 |newspaper=[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]}}{{cbignore}}</ref> Tudi v antiki so območje naseljevala [[Prazgodovina jugovzhodne Evrope|paleobalkanska plemena]], vključno s [[Tračani]] in [[Donava|Dačani]], ki so vladali večjemu delu beograjske okolice.<ref>{{cite web |url=http://www.beogradskatvrdjava.co.rs/Belgrade-Fortress-history_2178-74_2176 |title=Belgrade Fortress history |access-date=18 January 2011 |publisher=Public Enterprise "Belgrade Fortress" |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110905092854/http://www.beogradskatvrdjava.co.rs/Belgrade-Fortress-history_2178-74_2176 |archive-date=5 September 2011}}</ref> Ožje območje Beograda so nekoč naseljevali pripadniki traško-dačanskega plemena Singi;<ref name="city of belgrade-3"></ref> po keltski invaziji leta 279 pr. n. št. so [[Skordiski|Skordisci]] mesto iztrgali iz njihovih rok in ga poimenovali [[Dačani|Singidūn]] (''d|ūn'', trdnjava).<ref name="city of belgrade-3"/> V letih 34–33 pr. n ''.'' št. je rimska vojska dosegla Beograd. V 1. stoletju našega štetja je postal [[Rimsko cesarstvo|romaniziran]] ''[[Singidunum]]'', do sredine 2. stoletja pa so rimske oblasti mesto razglasile za ''[[municipij]]'', ki se je do konca stoletja razvil v polnopravno ''[[Rimska kolonija|kolonijo]]'' (najvišji mestni razred).<ref name="rich-1992">{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=_uMP91pRf0UC&pg=PA113 |title=The City in Late Antiquity |last=Rich |first=John |page=113 |publisher=CRC Press |year=1992 |isbn=978-0-203-13016-2 |access-date=1 October 2020 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416093705/https://books.google.com/books?id=_uMP91pRf0UC&pg=PA113 |url-status=live }}</ref> Medtem ko se je prvi krščanski [[Seznam rimskih cesarjev|cesar Rima]] – [[Konstantin I. Veliki|Konstantin I.]], znan tudi kot [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]] <ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/eb/article-9109633/Constantine-I |title=Constantine I – Britannica Online Encyclopedia |encyclopedia=Britannica.com |archive-url=https://web.archive.org/web/20080618100901/https://www.britannica.com/eb/article-9109633/Constantine-I |archive-date=18 June 2008 |url-status=live |access-date=7 July 2009}}</ref> – rodil na ozemlju [[Niš|Naissusa]] južno od mesta, se je prvak rimskega krščanstva, Flavij Iovijan (Jovijan/Jovan), rodil v Singidunumu.<ref>{{cite web |url=http://artfl.uchicago.edu/cgi-bin/philologic/getobject.pl?c.25:1:283.harpers |archive-url=https://archive.today/20070813044518/http://artfl.uchicago.edu/cgi-bin/philologic/getobject.pl?c.25:1:283.harpers |url-status=dead |archive-date=13 August 2007 |title=Philologic Results- |publisher=The ARTFL Project |access-date=7 July 2009}}</ref> Jupijan je ponovno vzpostavil krščanstvo kot uradno religijo [[Rimsko cesarstvo|rimskega cesarstva]] in s tem končal kratkotrajno oživitev tradicionalnih rimskih religij pod svojim predhodnikom [[Julijan (rimski cesar)|Julijanom Odpadnikom]]. Leta 395&nbsp;n. št. je območje prešlo pod oblast Vzhodnega rimskega oziroma [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]].<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |title=History (Ancient Period) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=16 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120216090323/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |url-status=live }}</ref> Čez Savo, nasproti Singidunuma, je stalo keltsko mesto Taurunum (Zemun); obe sta bili v rimskem in bizantinskem obdobju povezani z mostom.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |title=City of Belgrade – Ancient Period |publisher=Beograd.rs |date=5 October 2000 |access-date=7 July 2009 |archive-date=16 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120216090323/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |url-status=live }}</ref> === Srednji vek === [[Slika:Bellgrad-Weissenburg_1400.jpg|levo|sličica|Beograd 1400, pred osmansko okupacijo.]] [[Slika:Byzantine_Empire_Themes_1025-en.svg|levo|sličica|Zemljevid Bizantinskega cesarstva ob smrti Bazilija II. leta 1025. Beograd je bil od leta 1018 po njeni osvojitvi, del Bolgarije.]] Leta 442 je območje opustošil [[Atila|Hun Atila]].<ref>{{cite book |first1=Gerard |last1=Friell |first2=Stephen |last2=Williams |title=The Rome that Did Not Fall: The Survival of the East in the Fifth Century |url=https://books.google.com/books?id=tGLN47tfT4UC&pg=PA67 |year=1999 |publisher=Psychology Press |isbn=978-0-415-15403-1 |page=67 |access-date=19 October 2015 |archive-date=10 June 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160610173616/https://books.google.com/books?id=tGLN47tfT4UC&pg=PA67 |url-status=live }}</ref> Leta 471 ga je med pohodom v obmoćke sedanje Italije zavzel [[Teoderik Veliki|Teodorik Veliki]], kralj Ostrogotov.<ref>{{cite book |author=Roy E. H. Mellor |title=Eastern Europe: a geography of the Comecon countries |url=https://books.google.com/books?id=uUoeAAAAMAAJ |year=1975 |publisher=Macmillan |page=43 |isbn=9780333173114 |access-date=19 October 2015 |archive-date=8 May 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160508041945/https://books.google.com/books?id=uUoeAAAAMAAJ |url-status=live }}</ref> Ko so Ostrogoti odšli, je mesto napadlo drugo germansko pleme, [[Gepidi]]. Leta 539 so ga ponovno zavzeli Bizantinci. Leta 577 se je v [[Trakija|Trakijo]] in [[Ilirik (rimska provinca)|Ilirik]] zgrnilo približno 100.000 Slovanov, ki so plenili mesta in se nato trajno naselili v regiji.<ref>{{cite book |last=Bury |first=J. B. |author-link=J. B. Bury |url=https://books.google.com/books?id=wDIJNvWb48YC |title=History of the Later Roman Empire from Arcadius to Irene Vol. II |publisher=Cosimo Classics |location=New York |year=2009 |orig-year=1889 |page=117 |isbn=978-1-60520-405-5 |access-date=1 October 2020 |archive-date=4 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190404203221/https://books.google.com/books?id=wDIJNvWb48YC |url-status=live }}</ref> [[Avari]] so pod [[Bajan I.|Bajanom I.]] do leta 582 osvojili celotno regijo in njeno novo slovansko prebivalstvo.<ref>''Warriors of the Steppe: a military history of Central Asia, 500 B.C. to 1700'', [https://books.google.com/books?id=yVwsxl_OI18C&pg=PA76 p. 76] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160503013333/https://books.google.com/books?id=yVwsxl_OI18C&pg=PA76 |date=3 May 2016 }}</ref> Po bizantinski ponovni osvojitvi območja bizantinska kronika ''[[De administrando imperio|De Administrando Imperio]]'' omenja Bele Srbe, ki so se na poti domov ustavili v Beogradu in od ''[[Strateg|stratega]]'' zahtevali ozemlja; prejeli so province na zahodu, proti Jadranu, ki so jim vladali kot podložniki [[Heraklij|Heraklija]] (610–641).<ref>Bohlau, 1964, ''Slavistische Forschungen, Volume 6'', p. 103. University of California.</ref> Leta 829 je [[Omurtag|kan Omurtag]] lahko Singidunum in njegovo okolico dodal Prvemu bolgarskemu cesarstvu.<ref>''A Concise History of Bulgaria'', R. J. Crampton, Edition 2, revised, Cambridge University Press, 2005, {{ISBN|1139448234}}, p. 10.</ref><ref>Земя на световен кръстопът, Борис Стоев Чолпанов, Изд. на Българската академия на науките, 1993, стр. 39.</ref> Prvi zapis imena ''Belograd'' se je pojavil 16. aprila 878 v papeškem pismu<ref>{{cite web |url=http://www.promacedonia.org/libi/2/gal/2_151.html |title=LIBI, t. II (1960) (2_151.jpg) |publisher=promacedonia.org |access-date=16 July 2015 |archive-date=24 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924124620/http://www.promacedonia.org/libi/2/gal/2_151.html |url-status=live }}</ref> [[Prvo bolgarsko cesarstvo|bolgarskemu vladarju]] [[Boris I. Bolgarski|Borisu I.]] To ime se pojavlja v več različicah: ''Alba Bulgarica'' v latinščini, ''Griechisch Weissenburg'' v visoki nemščini, ''Nándorfehérvár'' v madžarščini in ''Castelbianco'' v beneščini, med drugimi imeni, vse različice 'bela trdnjava' ali '[[Prvo bolgarsko cesarstvo|bolgarska]] bela trdnjava'. Nato je bilo mesto približno štiri stoletja bojišče med [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]], srednjeveškim [[Ogrska|Ogrskim kraljestvom]] in [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarskim cesarstvom]].<ref>{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history_ancient.html |title=The History of Belgrade |publisher=Belgradenet.com |access-date=16 November 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110707223012/http://www.belgradenet.com/belgrade_history_ancient.html |archive-date=7 July 2011 |url-status=dead}}</ref> [[Bazilij II.]] (976–1025) je v Beogradu namestil garnizijo.<ref>''Byzantium in the year 1000'',[https://books.google.com/books?id=CSZQ-VPFKoMC&pg=PA121 p. 121]</ref> Mesto je gostilo vojske [[Prva križarska vojna|prve]] in [[Druga križarska vojna|druge križarske vojne]],<ref name="beligradcom-1934">{{cite web |url=http://www.beligrad.com/history.htm |title=How to Conquer Belgrade – History |publisher=Beligrad.com |date=16 December 1934 |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090616085512/http://www.beligrad.com/history.htm |archive-date=16 June 2009 |url-status=dead}}</ref> toda že med [[Tretja križarska vojna|tretjim križarskim pohodom]] je [[Friderik I. Barbarossa|Friderik Barbarossa]] s svojimi 190.000 [[Tretja križarska vojna|križarji]] med prehodom skozi mesto videl Beograd v ruševinah.<ref>{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history.html |title=The History of Belgrade |publisher=Belgradenet.com |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090628031001/http://www.belgradenet.com/belgrade_history.html |archive-date=28 June 2009 |url-status=dead}}</ref> Kralj [[Štefan Dragutin]] (vladal 1276–1282) je leta 1284 od svojega tasta [[Štefan V. Ogrski|Štefana V. Ogrskega]] prejel Beograd, ki je postal glavno mesto [[Sremsko kraljestvo|Srema]], vazalne države Ogrske kraljevine. Dragutin (madžarsko: ''Dragutin István'') velja za prvega [[Seznam srbskih vladarjev|srbskega kralja]], ki je vladal Beogradu.<ref name="beogradrs-4">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201247 |title=History (Medieval Serbian Belgrade) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924073223/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201247 |url-status=live }}</ref> Po bitkah na [[Bitka na Marici|Marici (1371)]] in [[Bitka na Kosovskem polju|na Kosovskem polju (1389)]] je Moravska Srbija, južno od Beograda, začela prehajati v sklop [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].<ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/eb/article-9050991/Battle-of-the-Maritsa-River |title=Battle of Maritsa |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070614084904/https://www.britannica.com/eb/article-9050991/Battle-of-the-Maritsa-River |archive-date=14 June 2007 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/eb/article-9046112/Battle-of-Kosovo |title=Battle of Kosovo |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070626175037/https://www.britannica.com/eb/article-9046112/Battle-of-Kosovo |archive-date=26 June 2007 |url-status=live}}</ref> Severna območja današnje Srbije so ostala del [[Srbska despotija|Srbske despotovine]] z Beogradom kot glavnim mestom. Mesto je cvetelo pod [[Stefan Lazarević|Stefanom Lazarevićem]], sinom srbskega kneza [[Lazar Hrebeljanović|Lazarja Hrebeljanovića]]. Lazarević je zgradil grad s citadelo in stolpi, od katerih sta ostala le Despotov stolp in zahodno obzidje. Prav tako je utrdil starodavno mestno obzidje, kar je despotovini omogočilo, da se je skoraj 70 let upirala osmanski osvojitvi. V tem času je bil Beograd zatočišče za številne prebivalce Balkana, ki so bežali pred osmansko oblastjo; domneva se, da je v tem obdobju imel med 40.000 in 50.000 prebivalcev. <ref name="beogradrs-4" /> [[Slika:Panorama_i_ratna_scena_zauzimanja_Beograda_1521._god.jpg|desno|sličica|230x230_pik|Osvojitev Beograda, 1521ː sultan [[Sulejman I.|Sulejman Veličastni]] je oblegal [[Beograjska trdnjava|beograjsko trdnjavo]]]] Leta 1427 je Stefanov naslednik [[Đurađ Branković]] vrnil Beograd [[Ogrska|ogrskemu kralju]] in [[Smederevska trdnjava|Smederevo]] postavil za svojo novo prestolnico. Čeprav so Osmani zavzeli večino [[Srbska despotija|Srbske despotade]], je bil Beograd, v madžarščini znan kot Nándorfehérvár, neuspešno oblegan leta 1440<ref name="beligradcom-1934"/> in 1456.<ref>{{cite book |last=Ćorović |first=Vladimir |author-link=Vladimir Ćorović |title=Istorija srpskog naroda |url=http://www.rastko.org.rs/rastko-bl/istorija/corovic/istorija/index_l.html |year=1997 |publisher=[[Project Rastko]] |location=Banja Luka / Belgrade |language=sr |chapter=V. Despot Đurađ Branković |chapter-url=http://www.rastko.org.rs/rastko-bl/istorija/corovic/istorija/4_5_l.html |access-date=17 July 2007 |isbn=86-7119-101-X |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130319070121/http://www.rastko.org.rs/rastko-bl/istorija/corovic/istorija/index_l.html |archive-date=19 March 2013}}</ref> Ker je mesto predstavljalo oviro za osmansko napredovanje na Ogrsko, ga je leta 1456 oblegalo več kot 100.000 osmanskih vojakov,<ref name="belgradenetcom">{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |title=The History of Belgrade |publisher=Belgradenet.com |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081230032249/http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |archive-date=30 December 2008 |url-status=dead}}</ref> krščanska vojska pod vodstvom ogrske generala [[János Hunyadi|Janeza Hunyadija]] pa ga je uspešno branila.<ref>{{cite web |last=Kovach |first=Tom R. |url=http://www.historynet.com/magazines/military_history/3030796.html |title=Ottoman-Hungarian Wars: Siege of Belgrade in 1456 |work=Military History |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070626184935/http://www.historynet.com/magazines/military_history/3030796.html |archive-date=26 June 2007 |url-status=dead}}</ref> ''Opoldanski zvon,'' ki ga je odredil [[Papež Kalist III.|papež Kalist III.,]] spominja na zmago po vsem krščanskem svetu in je danes kulturni simbol [[Madžarska|Ogrske]].<ref name="beligradcom-1934"/><ref>{{cite web |url=http://www.mek.oszk.hu/02000/02085/02085.htm |title=Hungary: A Brief History |publisher=Mek.oszk.hu |access-date=16 November 2010 |archive-date=24 October 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181024132929/http://mek.oszk.hu/02000/02085/02085.htm |url-status=live }}</ref> === Osmanska oblast in avstrijski vpadi === [[Slika:Belgrade_1684.jpg|levo|sličica|Beograd leta 1684]] Sedem desetletij po začetnem obleganju, 28. avgusta 1521, je trdnjavo s pomočjo 250.000 turških vojakov in več kot 100 ladij končno zavzel [[Sulejman I.|Sulejman Veličastni]]. Nato je bila večina mesta porušena do tal, celotno pravoslavno krščansko prebivalstvo pa so preselili v [[Carigrad|Istanbul]]<ref name="beligradcom-1934"/><ref>{{cite web |title=Ко су потомци Београђана које је Сулејман Величанствени пре пет векова одвео у Истанбул |url=http://www.rts.rs/page/magazine/ci/story/501/zanimljivosti/4279377/beograd-istambul-sulejman-velicanstveni.html |access-date=4 March 2021 |website=www.rts.rs |publisher=Radio Television of Serbia |archive-date=4 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210304093012/https://www.rts.rs/page/magazine/ci/story/501/zanimljivosti/4279377/beograd-istambul-sulejman-velicanstveni.html |url-status=live }}</ref> na območje, ki je od takrat znano kot [[Belgradski gozd]].<ref>{{cite web |url=http://www.roughguides.co.uk/website/travel/Destination/content/default.aspx?titleid=104&xid=idh573385336_0211 |archive-url=https://archive.today/20120909184933/http://www.roughguides.co.uk/website/travel/Destination/content/default.aspx?titleid=104&xid=idh573385336_0211 |url-status=dead |archive-date=9 September 2012 |title=The Rough Guide to Turkey: Belgrade Forest |publisher=Rough Guides |access-date=5 May 2009}}</ref> Beograd je postal sedež beograjskega pašalika (znanega tudi kot Smederevski sandžak) in hitro postal drugo največje osmansko mesto v Evropi; z več kot 100.000 prebivalci ga je prekašal le [[Konstantinopel]].<ref name="belgradenetcom"/> Osmanska oblast je uvedla [[Osmanska arhitektura|osmansko arhitekturo]], vključno s številnimi mošejami, in mesto je spet oživelo – tokrat pod orientalskim vplivom.<ref name="beogradrs-3">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201251 |title=History (Turkish and Austrian Rule) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924061435/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201251 |url-status=live }}</ref> [[Slika:Budapest,_Hungarian_National_Museum,_unknown_artist,_Siege_of_Belgrad,_1717.jpg|desno|sličica|Obleganje Beograda (1717) .]] Leta 1594 so Osmani zatrli velik srbski upor. V povračilo za upor je [[veliki vezir]] [[Kodža Sinan Paša|Sinan paša]] na planoti Vračar ukazal javni sežig [[Relikvija|relikvij]] [[Sveti Sava|svetega Save]]; v 20. stoletju so nato v spomin na ta dogodek zgradili [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev svetega Save]].<ref>{{cite journal |url=http://balkanologie.revues.org/index494.html?file=1 |title=Nationalism In Construction: The Memorial Church of St. Sava on Vračar Hill In Belgrade |last=Aleksov |first=Bojan |journal=Balkanologie |volume=VII |issue=47 |pages=52–53 |date=December 2003 |access-date=15 September 2010 |archive-date=23 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110723063232/http://balkanologie.revues.org/index494.html?file=1 |url-status=dead}}</ref> Beograd so [[Habsburška monarhija|Habsburžani]], pod vodstvom [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimskih knezov]] Maksimilijana Bavarskega in [[Evgen Savojski|Evgena Savojskega]]<ref>{{cite web |url=http://razgledanje.tripod.com/tvrdjava/english.htm |title=Belgrade Fortress: History |publisher=Razgledanje.tripod.com |date=23 August 2004 |access-date=7 July 2009 |archive-date=10 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150910052943/http://razgledanje.tripod.com/tvrdjava/english.htm |url-status=live }}</ref> ter [[Feldmaršal|feldmaršala]] [[Ernst Gideon von Laudon|barona Ernsta Gideona von Laudona]] zasedli trikrat (1688–1690, [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|1717–1739]], 1789–1791), a so ga Osmani vsakič hitro ponovno zavzeli in ga vsakič precej porušili.<ref name="beogradrs-3" /> V tem obdobju sta mesto prizadeli dve veliki srbski selitvi ljudstva, v katerih se je več sto tisoč Srbov pod vodstvom dveh srbskih patriarhov skupaj z avstrijskimi vojaki umaknilo v Habsburško cesarstvo ter se naselilo v današnji [[Vojvodina, Srbija|Vojvodini]] in [[Slavonija|Slavoniji]].<ref>{{cite book |chapter-url=http://www.suc.org/culture/library/Oci/tajne-poruke-svetoga-save-16-03-03.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20071023044533/http://www.serbianunity.net/culture/library/Oci/tajne-poruke-svetoga-save-16-03-03.html |archive-date=23 October 2007 |title=Oči u oči |chapter=Tajne poruke svetog Save" Svetosavska crkva i velika seoba Srba 1690. godine |author-link=Dejan Medaković |publisher=BIGZ (online reprint by Serbian Unity Congress library) |location=Belgrade |isbn=978-86-13-00903-0 |last=Medaković |first=Dejan |access-date=17 May 2007 |year=1990 |url-status=dead}}</ref> === Kneževina in Kraljevina Srbija === [[Slika:Belgrade_Cathedral_&_Landing_Place_1.jpg|levo|sličica|Pogled na Beograd leta 1890]] Na začetku 19. stoletja je bil Beograd naseljen s pretežno muslimanskim prebivalstvom. Sledi osmanske vladavine in arhitekture – kot so mošeje in [[Bazar|bazarji]] – so ostale pomemben del beograjske mestne podobe v 19. stoletju, celo več desetletij po tem, ko je Srbija od Osmanskega cesarstva prejela avtonomijo.<ref>{{Cite book |title=Basare und Boulevards: Belgrad im 19. Jahrhundert. |last=Mišković |first=Nataša |year=2008 |page=16}}</ref> Med [[Prva srbska vstaja|prvo srbsko vstajo]] so se srbski revolucionarji v mestu upirali od 8. januarja 1807 do leta 1813, ko so ga Osmani ponovno zavzeli.<ref name="beogradrs-2">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201255 |title=History (Liberation of Belgrade) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924080603/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201255 |url-status=live }}</ref> Leta 1807 so Turke v Beogradu pobili ali na silo spreobrnili v krščanstvo. Pokol je spodbujala Rusija, da bi utrdila razdor med srbskimi uporniki in [[Visoka porta|Porto]]. Pri tem so na silo spreobrnili v krščanstvo okoli 6000 muslimanov in Judov. Večino mošej so spremenili v cerkve. Muslimani, Judje, Aromuni in Grki so bili podvrženi prisilnemu delu, muslimanske ženske pa so bile na voljo mladim srbskim moškim, nekatere so odpeljali v suženjstvo. Precej jih je kupil Milenko Stojković ter ustanovil svoj harem, s katerim je postal znan. V teh okoliščinah se je Beograd demografsko preoblikoval iz osmanskega v srbskega.<ref name="AMH">{{cite book | last=Hoare | first=M.A. | title=Serbia: A Modern History | publisher=Hurst Publishers | year=2024 | page=50}}</ref> Po [[Druga srbska vstaja|drugi srbski vstaji]] leta 1815 je Srbija dosegla nekakšno suverenost, ki jo je Porta formalno priznala leta 1830.<ref>{{cite journal |title=Nations into States: National Liberations in Former Yugoslavia |last=Pavkovic |first=Aleksandar |journal=National Europe Centre Paper No. 5 |publisher=The Australian National University |date=19 October 2001 |url=https://openresearch-repository.anu.edu.au/bitstream/1885/41654/3/pavkovic.pdf |access-date=13 September 2019 |archive-date=31 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200331000615/https://openresearch-repository.anu.edu.au/bitstream/1885/41654/3/pavkovic.pdf |url-status=live }}</ref> Razvoj beograjske arhitekture po letu 1815 lahko razdelimo na štiri obdobja. V prvi fazi, ki je trajala od 1815 do 1835, je bil prevladujoči arhitekturni slog še vedno balkanskega značaja z znatnim otomanskim vplivom. Hkrati je zanimanje za vključitev v evropski ''mainstream'' omogočilo razcvet srednje- in zahodnoevropske arhitekture. Med letoma 1835 in 1850 se je število [[Neoklasicizem|neoklasicističnih]] in [[Barok|baročnih]] stavb južno od avstrijske meje znatno povečalo, kar ponazarja katedrala sv. Mihaela (srbsko: ''Saborna crkva)'', dokončana leta 1840. Med letoma 1850 in 1875 je za novo arhitekturo značilen obrat k novo priljubljenemu [[Romantika|romantizmu]], skupaj s starejšimi evropskimi arhitekturnimi slogi. Četrto fazo, značilno za srednjeevropska mesta v zadnji četrtini 19. stoletja, je zaznamoval eklekticistični slog, ki je temeljil na obdobju renesanse in baroka.<ref>{{Cite book |title=Istorija Beograda |editor-last=Antonić |editor-first=Zdravko |year=1995 |pages=263–264}}</ref> [[Slika:Republic_Square_(27420599076).jpg|desno|sličica|300x300_pik|[[Trg republike, Beograd|Trg republike]] danes, levo: [[Narodni muzej Srbije]] – središče: hotel Courtyard by Marriott Beograd – desno: Narodno gledališče.]] Leta 1841 je knez [[Mihajlo Obrenović]] preselil glavno mesto [[Kneževina Srbija|Kneževine Srbije]] iz [[Kragujevac|Kragujevca]] v Beograd.<ref>{{cite web |url=http://www.kragujevac.rs/History-152-2 |title=History |publisher=City of Kragujevac |access-date=15 September 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100329035624/http://www.kragujevac.rs/History-152-2 |archive-date=29 March 2010 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201239 |title=History (Important Years Through City History) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924063201/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201239 |url-status=live }}</ref> Med svojo prvo vladavino (1815–1839) si je knez Miloš Obrenović prizadeval za širitev mestnega prebivalstva z dodajanjem novih naselij, s ciljem, da bi Beograd postal središče upravnih, vojaških in kulturnih institucij Kneževine, kar mu je na koncu tudi uspelo. Njegov projekt ustvarjanja novega tržnega prostora (Abadžijska čaršija) pa je bil manj uspešen; trgovina se je še naprej odvijala v stoletnih Spodnji in Gornji čaršiji. Kljub temu so bili novi gradbeni projekti značilni za krščanske četrti, saj so starejše muslimanske četrti propadale; od avtonomije Srbije do leta 1863 se je število beograjskih četrti celo zmanjšalo, predvsem zaradi postopnega izginotja muslimanskega prebivalstva mesta. Osmanski mestni zemljevid iz leta 1863 šteje le 9 muslimanskih četrti (''mahal''). Danes so znana imena le petih takšnih sosesk: Ali-pašina, Reis-efendijina, Jahja-pašina, Bajram-begova in Laz Hadži-Mahmudova.<ref>{{Cite book |title=Beogradski odonimi. |last=Radović |first=Srđan |year=2014 |pages=47–48}}</ref> Po incidentu pri Čukurjevem vodnjaku so Osmani bombardirali Beograd.<ref>{{cite book |last1=Vesković |first1=Ivana |title=Čukur česma=Čukur fountain |date=2010 |publisher=The Cultural Heritage Protection Institute of the City of Belgrade |location=Belgrade |isbn=978-86-81157-45-9}}</ref> [[Slika:Belgrade_City_Courts_Complex_c._1930.jpg|levo|sličica|Kompleks mestnih sodišč v Beogradu in Narodna skupščina [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] v gradnji pred [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] .]] 18. aprila 1867 je osmanska vlada ukazala, naj se osmanska garnizija, ki je bila od leta 1826 zadnji predstavnik osmanske suverenosti v Srbiji, umakne s Kalemegdana. Edini pogoj nemočne Porte je bil, da osmanska zastava še naprej plapola nad trdnjavo poleg srbske. Ta dogodek šteje za začetek ''dejanske'' neodvisnosti Srbije.<ref>Stanford J. Shaw and Ezel Kural Shaw, ''History of the Ottoman Empire and Modern Turkey, Volume 2: Reform, Revolution and Republic—The Rise of Modern Turkey, 1808–1975'' (Cambridge University Press, 1977), p. 148.</ref> V naslednjih letih je imel pomemben vpliv na Beograd urbanist Emilijan Josimović. Leta 1867 je zasnoval regulacijski načrt za mesto, v katerem je predlagal zamenjavo vijugastih mestnih ulic z [[Hipodamov načrt|mrežnim načrtom]]. Zelo pomembna je bila tudi gradnja neodvisnih srbskih političnih in kulturnih ustanov ter mestnih parkov, ki jih je danes veliko. Srbski znanstveniki so v Josimovićevem delu opazili pomemben prelom z osmansko tradicijo. V času osamosvojitve je imel Beograd pretežno osmanski videz, Josimović pa je izjavil, da želi Beograd obnoviti tako, da »prestolnica ne bi ohranila oblike, ki ji jo je dalo barbarstvo«.{{Sfn|Calic|2019|p=18}} Josimović je Beograd zasnoval tako, da bi spominjal na Dunaj, vključno z gradnjo velikih bulvarjev, navdihnjenih z ''Ringstrasse''.{{Sfn|Calic|2019|p=18}} Od osmanskega Beograda sta danes ostali le dve mošeji, citadela in vodnjak z arabskimi napisi.{{Sfn|Calic|2019|p=18}} Vendar pa je tudi Istanbul – glavno mesto države, ki sta ji Beograd in Srbija ''de iure'' še vedno pripadala – doživel podobne spremembe.<ref>{{Cite book |title=Nationalism and Architecture. |editor-last=Quek |editor-first=Raymond |year=2012 |page=97}}</ref> Maja 1868 je bil med vožnjo s kočijo po svoji podeželski rezidenci umorjen ''knez'' Mihajlo skupaj s svojo sestrično Anko Konstantinović.<ref>{{cite book |last=Hawkesworth |first=Celia |title=Voices in the Shadows: Women and Verbal Art in Serbia and Bosnia |url=https://archive.org/details/voicesinshadowsw0000hawk |publisher=Central European University Press |year=2000 |isbn=963-9116-62-9 |page=[https://archive.org/details/voicesinshadowsw0000hawk/page/100 101]}}</ref> Z razglasitvijo popolne neodvisnosti [[Kneževina Srbija|kneževine]] leta 1878 in njenim preoblikovanjem v [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Kraljevino Srbijo]] leta 1882 je Beograd ponovno postal ključno mesto na Balkanu in se hitro razvijal.<ref name="beogradrs-2"/><ref name="beogradrs">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201259 |title=History (The Capital of Serbia and Yugoslavia) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924062838/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201259 |url-status=live }}</ref> Kljub temu so razmere v Srbiji ostale take, da jo lahko pojmujemo kot pretežno agrarno državo, tudi po odprtju železnice do [[Niš|Niša]], drugega največjega mesta v Srbiji. Leta 1900 je imela prestolnica le 70.000 prebivalcev<ref>{{cite web |last=Lahmeyer |first=Jan |url=http://www.populstat.info/Europe/yugoslft.htm |title=The Yugoslav Federation: Historical demographical data of the urban centers |publisher=populstat.info |date=3 February 2003 |access-date=17 May 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071011232754/http://populstat.info/Europe/yugoslft.htm |archive-date=11 October 2007 |url-status=dead}}</ref> (takrat je Srbija štela 2,5&nbsp;milijona prebivalcev). Kljub temu je do leta 1905 število prebivalcev naraslo na več kot 80.000, do izbruha prve svetovne vojne leta 1914 pa je preseglo 100.000, če ne upoštevamo Zemuna, ki je še vedno pripadal [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]].<ref>{{Cite CE1913|wstitle=Belgrade and Smederevo}}</ref> Prvo projekcijo filmov na Balkanu in v Srednji Evropi je junija 1896 v Beogradu izvedel André Carr, predstavnik [[Brata Lumière|bratov Lumière]]. Prve filme o Beogradu je posnel naslednje leto, vendar se niso ohranili.<ref>{{cite book |url=http://www.rastko.org.rs/isk/index_e.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20130319065325/http://www.rastko.org.rs/isk/index_e.html |url-status=dead |archive-date=19 March 2013 |chapter-url=http://www.rastko.org.rs/isk/dkosanovic-cinematography.html |title=The history of Serbian Culture |chapter=Serbian Film and Cinematography (1896–1993) |last=Kosanovic |first=Dejan |isbn=1-870732-31-6 |publisher=Porthill Publishers |access-date=10 July 2007 |year=1995}}</ref> Prvi stalni kino je bil odprt leta 1909 v Beogradu.<ref>{{Cite book |last=Деретић |first=Јован |url=https://books.google.com/books?id=zI7pAAAACAAJ&q=kulturna+istorija+Srba |title=Културна историја Срба: предавања |date=2005 |page=312 |publisher=Народна књига |isbn=978-86-331-2386-0 |language=en |access-date=1 October 2020 |archive-date=17 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210417205051/https://books.google.com/books?id=zI7pAAAACAAJ&q=kulturna+istorija+Srba |url-status=live }}</ref> === Prva svetovna vojna: avstrijsko-nemška invazija === [[Slika:Bg-7_Panorama_s_Topčiderskog_brda_1920.jpg|sredina|sličica|900x900_pik|Beograd, posnet s Topčiderskega hriba leta 1920.]] Prva svetovna vojna se je začela 28. julija 1914, ko je Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji. Večina poznejših balkanskih ofenziv se je zgodila v bližini Beograda. [[Avstro-ogrska vojna mornarica|Avstro-ogrski]] opazovalci so 29. julija 1914 obstreljevali Beograd, [[avstro-ogrska vojska]] pod poveljstvom generala [[Oskar Potiorek|Oskarja Potioreka]] pa ga je 1. decembra zavzela. 16. decembra so ga ponovno zavzele [[Srbska kampanja|srbske čete]] pod poveljstvom maršala [[Radomir Putnik|Radomirja Putnika]]. Po dolgotrajni bitki, ki se je začela 6. oktobra 1915 in je uničila velik del mesta, je Beograd 9. oktobra istega leta padel v roke [[Nemške oborožene sile (1871–1919)|nemških]] in avstro-ogrskih čet pod poveljstvom feldmaršala [[August von Mackensen|Augusta von Mackensena]] . Mesto so 1. novembra 1918 osvobodile srbske in francoske čete pod poveljstvom francoskega maršala [[Louis-Félix-Marie-François Franchet d'Esperey|Louisa Francheta d'Espèreya]] in [[Aleksander I. Karadžordžević|srbskega prestolonaslednika Aleksandra]]. Beograd, ki je bil kot frontno mesto opustošen, je za nekaj časa izgubil naziv največjega mesta v [[Kraljevina Jugoslavija|kraljestvu]] v korist [[Subotica|Subotice]].<ref>{{cite web |url=http://www.balkanology.com/serbia/article_vojvodina.html |title=Serbia :: Vojvodina |publisher=Balkanology |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090312085105/http://balkanology.com/serbia/article_vojvodina.html |archive-date=12 March 2009 |url-status=dead}}</ref>[[Slika:An_old_postcard_from_Belgrade.jpg|desno|sličica|Razglednica iz Beograda (1929)]] === Kraljevina Jugoslavija === Po vojni je Beograd postal prestolnica nove Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je leta 1929 preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo.]] Kraljevina je bila razdeljena na [[Banovina|banovine]], Beograd pa je skupaj z Zemunom in [[Pančevo|Pančevom]] tvoril ločeno upravno enoto.<ref>{{ISBN|86-17-09287-4}}: Kosta Nikolić, Nikola Žutić, Momčilo Pavlović, Zorica Špadijer: Историја за трећи разред гимназије, Belgrade, 2002, p. 144.</ref> V tem obdobju je mesto doživelo hitro rast in opazno modernizacijo. Prebivalstvo Beograda se je do leta 1931 povečalo na 239.000 (z vključitvijo Zemuna), do leta 1940 pa na 320.000 prebivalcev. Stopnja rasti prebivalstva med letoma 1921 in 1948 je v povprečju znašala 4,08 % na leto.<ref>{{cite journal |url=http://scindeks.nb.rs/article.aspx?artid=0350-03730101087P&redirect=ft |title=Industrija i urbani razvoj Beograda |first2=R |last2=Arold |last1=Petrović |first1=Dragan |journal=Industrija |year=2001 |volume=21 |issue=1–4 |pages=87–94 |access-date=10 July 2007 |issn=0350-0373 |format=PDF |id=0350-03730101087P |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081217212301/http://scindeks.nb.rs/article.aspx?artid=0350-03730101087P&redirect=ft |archive-date=17 December 2008}}</ref> Leta 1927 se je odprlo prvo letališče v Beogradu, leta 1929 pa je začela oddajati prva radijska postaja. Pančevski most čez Donavo je bil odprt leta 1935,<ref>{{cite web |url=http://www.serbia-info.com/g3/images/1930-50-e.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20080118092237/http://www.serbia-info.com/g3/images/1930-50-e.htm |archive-date=18 January 2008 |title=Twentieth Century – Innovations in Belgrade |publisher=Serbia-info.com (Government of Serbia website) |access-date=21 July 2007 |url-status=dead}}</ref> most kralja Aleksandra čez Savo pa leta 1934. 3. septembra 1939 je okoli [[Beograjska trdnjava|beograjske trdnjave]] potekala prva [[Velika nagrada Beograda 1939|Velika nagrada Beograda]], zadnja dirka [[Dirke za velike nagrade|za Veliko nagrado avtomobilizma]] pred izbruhom druge svetovne vojne, ki jo je spremljalo 80.000 gledalcev.<ref>{{citation |url=http://www.automagazin.rs/sport/kruzne-trke/10094/poslednji-grand-prix-u-beogradu |title=Poslednji Grand Prix u Beogradu |work=Auto Magazin |date=2 September 2011 |language=sr |access-date=12 December 2012 |archive-date=11 December 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121211042448/http://www.automagazin.rs/sport/kruzne-trke/10094/poslednji-grand-prix-u-beogradu |url-status=live }}</ref> Zmagovalec je bil [[Tazio Nuvolari]].<ref>{{citation |last=Krivokapić |first=Branislav |url=http://www.blic.rs/Vesti/Reportaza/121839/Preteca-Formule-1-na-Kalemegdanu |title=Preteča formule 1 na Balkanu |date=22 September 2009 |language=sr |access-date=12 December 2012 |archive-date=20 May 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130520202008/http://www.blic.rs/Vesti/Reportaza/121839/Preteca-Formule-1-na-Kalemegdanu |url-status=live }}</ref> === Druga svetovna vojna === [[Slika:Demonstracije_u_Beogradu_27._marta_1941.jpg|levo|sličica|Beograjčani so 27. marca 1941 demonstrirali v podporo razhodu s [[Trojni pakt|trojnim paktom.]]]] 25. marca 1941 je vlada [[Regent|regenta]] [[Pavel Karađorđević|prestolonaslednika Pavla II.]] podpisala [[trojni pakt]] in se pridružila [[Sile osi|silam osi]], da bi se tako izognila drugi svetovni vojni in med konfliktom ohranila Jugoslavijo nevtralno. Takoj za tem so sledili množični protesti v Beogradu in vojaški [[Državni udar|udar]] pod vodstvom poveljnika letalstva, generala [[Dušan Simović|Dušana Simovića]], ki je [[Peter II. Karađorđević|kralja Petra II.]] razglasil za polnoletnega za vladanje kraljestvu. V odgovor je [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] 6. aprila 1941 mesto silovito bombardirala, pri čemer je umrlo do 2274 ljudi.<ref>{{cite web |url=http://www.blic.rs/vesti/beograd/da-nije-bilo-6-aprila-najlepse-srusene-zgrade-beograda/9hjel3n |title=DA NIJE BILO 6. APRILA Najlepše srušene zgrade Beograda |date=25 November 2015 |access-date=29 March 2017 |archive-date=5 April 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170405182628/http://www.blic.rs/vesti/beograd/da-nije-bilo-6-aprila-najlepse-srusene-zgrade-beograda/9hjel3n |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=Xbg6AQAAQBAJ&pg=PA84 |title=Lovački avioni Drugog svetskog rata |first=Samir |last=Aslani |date=1 June 2004 |publisher=Samir Aslani |via=Google Books |isbn=9788690553501 |access-date=29 March 2017 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225222859/https://books.google.com/books?id=Xbg6AQAAQBAJ&pg=PA84 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |chapter-url=http://www.history.army.mil/books/wwii/balkan/20_260_2.htm |title=The German campaign in the Balkans (Spring 1941) |chapter=Part Two the Yugoslav Campaign |publisher=[[United States Army Center of Military History]] |url=http://www.history.army.mil/books/wwii/balkan/intro.htm |access-date=7 July 2009 |id=CMH Pub 104-4 |year=1986 |orig-year=1953 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090619234443/http://history.army.mil/books/wwii/balkan/intro.htm |archive-date=19 June 2009 |url-status=dead}}</ref> Jugoslavijo so nato [[Aprilska vojna|napadle]] [[Tretji rajh|nemške]], [[Kraljevina Italija|italijanske]], madžarske in bolgarske sile. Beograd so zavzeli z zvijačo; šest nemških vojakov pod vodstvom častnika Fritza Klingenberga se je pretvarjalo, da so predstavniki grozeče velike sile, in mesto prisililo k kapitulaciji.<ref>Taking Belgrade by bluff. By: Heaton, Colin D., World War II, 08984204, Jan98, Vol. 12, Issue 5</ref> [[Slika:Bombardovanje_Beograda_62.jpg|desno|sličica|Ruševine v Beogradu po nemškem bombardiranju leta 1941]] Beograd je istega meseca bolj neposredno zasedla [[Heer (Wehrmacht)|nemška vojska]] in postal sedež marionetnega Nedićevega režima, ki ga je vodil general z istim imenom.<ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005456 |title=Axis Invasion of Yugoslavia |encyclopedia=Holocaust Encyclopedia |publisher=United States Holocaust Memorial Museum |access-date=19 April 2016 |archive-date=3 May 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160503181152/https://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005456 |url-status=live }}</ref> Nekateri deli današnjega Beograda so bili vključeni v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]] v okupirani Jugoslaviji, še eni marionetni državi, kjer je [[Ustaši|ustaški]] režim izvajal genocid nad Srbi.<ref>{{cite journal |last=Barić |first=Nikica |year=2011 |title=Politika Nezavisne Države Hrvatske prema Srbiji |publisher=Institut za savremenu istoriju |journal=Istorija 20. Veka |volume=29 |issue=1 |pages=115–126 |doi=10.29362/ist20veka.2011.1.bar.115-126|doi-access=free}}</ref> Poleti in jeseni 1941 so Nemci v povračilo za gverilske napade izvedli več pobojev beograjskih meščanov; zlasti so člane judovske skupnosti množično streljali po ukazu generala [[Franz Boehme|Franza Böhmeja]], nemškega vojaškega guvernerja Srbije. Böhme je strogo uveljavljal pravilo, da je bilo za vsakega ubitega Nemca ustreljenih 100 Srbov ali Judov.<ref>{{cite book |last1=Rubenstein |first1=Richard L |last2=Roth |first2=John King |title=Approaches to Auschwitz: The Holocaust and Its Legacy |year=2003 |publisher=Westminster John Knox Press |isbn=0-664-22353-2 |page=170 |url=https://www.questia.com/library/book/approaches-to-auschwitz-the-holocaust-and-its-legacy-by-john-k-roth-richard-l-rubenstein.jsp |archive-url=https://web.archive.org/web/20081013012423/http://www.questia.com/library/book/approaches-to-auschwitz-the-holocaust-and-its-legacy-by-john-k-roth-richard-l-rubenstein.jsp |url-status=dead |archive-date=13 October 2008}}</ref> Beograd je postal prvo mesto v Evropi, ki so ga nacistične okupacijske sile razglasile za mesto brez Judov, ''judenfrei''.<ref>{{cite book |last1=Morton |first1=J. |last2=Forage |first2=P. |last3=Bianchini |first3=S. |last4=Nation |first4=R. |title=Reflections on the Balkan Wars: Ten Years After the Break-Up of Yugoslavia |date=2004 |publisher=Springer |isbn=978-1-40398-020-5 |page=5 |url=https://books.google.com/books?id=ZfPFAAAAQBAJ&pg=PA5 |access-date=27 May 2020 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416081357/https://books.google.com/books?id=ZfPFAAAAQBAJ&pg=PA5 |url-status=live }}</ref> V mestu je delovalo tudi odporniško gibanje, ki ga je od leta 1941 do svoje aretacije leta 1943 vodil major Žarko Todorović.<ref>[https://znaci.org/00001/4_14_1_6.htm Zbornik dokumenata vojnoistorijskog instituta: TOM XIV, Knjiga 1] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20111005185357/http://www.znaci.net/00001/4_14_1_6.htm |date=5 October 2011 }}, znaci.net; accessed 15 March 2016.</ref> Tako kot [[Rotterdam]], ki ga je nemško in zavezniško bombardiranje opustošilo dvakrat, so drugič Beograd med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] ponovno bombardirali [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] 16. aprila 1944 (na [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavno veliko]] [[Velika noč|noč]]), pri čemer je umrlo najmanj 1100 oseb.<ref>{{cite web |url=http://www.spc.rs/eng/anniversary_allied_bomb_attacks_against_belgrade |title=Anniversary of the Allied Bomb Attacks Against Belgrade |publisher=Radio-Television of Serbia |date=17 April 2008 |access-date=5 May 2009 |archive-date=6 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150906090715/http://www.spc.rs/eng/anniversary_allied_bomb_attacks_against_belgrade |url-status=live }}</ref> Večina mesta je ostala pod nemško okupacijo do 20. oktobra 1944, ko sta ga osvobodila [[Rdeča armada]] in [[jugoslovanski partizani]]. 29. novembra 1945 je maršal [[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]] v Beogradu razglasil [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo]] (kasneje 7. aprila 1963 preimenovano v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]]).<ref>{{cite web |url=http://www.napredniklub.org/tekstovi.php?subaction=showfull&id=1255532834&archive=&start_from=&ucat=1& |title=Tekstovi (Texts) |publisher=Napredniklub.org |access-date=16 November 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727110857/http://www.napredniklub.org/tekstovi.php?subaction=showfull&id=1255532834&archive=&start_from=&ucat=1& |archive-date=27 July 2011}}</ref> === Socialistična Jugoslavija === Ko se je druga svetovna vojna končala, je v mestu ostalo 11.500 porušenih stanovanjskih enot.<ref>{{Citation |title=Rastao je na ruševinama (reprint on 20 October 2017) |trans-title=(Beograd) vrtnica na ruševinah |newspaper=Politika |language=sr |date=20 October 1967}}</ref> V povojnem obdobju je Beograd hitro rasel kot prestolnica [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|obnovljene Jugoslavije]] in se razvil v pomembno industrijsko središče.<ref name="beogradrs"/> [[Slika:Konferencija_Pokreta_nesvrstanih_1961._godine.jpg|levo|sličica|Prva vrhovna konferenca [[Gibanje neuvrščenih|gibanja neuvrščenih]] je potekala septembra 1961 v Beogradu v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]].]] Leta 1948 se je začela gradnja Novega Beograda. V poznih štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja si je novi režim prizadeval za obnovo Beograda v modernističnem slogu po navdihu [[Le Corbusier|Le Corbusierja]], da bi s tem pokazali, da je Jugoslavija v ospredju napredka.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Leta 1958 je v Beogradu začela oddajati prva televizijska postaja. Leta 1961 je Beograd pod Titovim predsedovanjem gostil prvo in ustanovno konferenco [[Gibanje neuvrščenih|gibanja neuvrščenih]].{{Sfn|Norris|2008|p=134}} Leta 1962 so odprli [[letališče Nikola Tesla Beograd|zdajšnje letališče Nikola Tesla]]. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so zgradili številne prestižne stavbe, kot so stavba parlamenta, stolpi Ušće, ki so služili kot sedež Centralnega komiteja Zveze komunistov, in hotel Jugoslavija. {{Sfn|Calic|2019|p=196}} Ameriški novinar časopisa ''[[The Washington Post|Washington Post]]'' je leta 1967 zapisal: »Beograd je živahno, lahkomiselno, hrupno in natrpano mesto v primerjavi s tistim, ki se ga spominjam izpred dvajsetih let.« {{Sfn|Calic|2019|p=196}} Leta 1964 se je Tito lotil politike »tržnega socializma«, ki je omogočila sobivanje kapitalizma s komunizmom. Posledično so bili zahodni obiskovalci Beograda v poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja osupli, ko so videli, da so na glavnih ulicah prevladovali ogromni in kričeči oglasni panoji, ki so promovirali zahodne blagovne znamke, kot so Coca-Cola, Volkswagen, Siemens in Pan Am, kar je Beogradu dajalo zelo zahodnjaški pridih.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Podobno so Beograjčane v šestdesetih letih prejšnjega stoletja opisovali kot zelo modno zahodnjaško oblačene, obiskovalci pa so opazili, da so bile številne ženske obsedene z beljenjem las na svetlo.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Nemška zgodovinarka Marie-Jannine Calic je zapisala, da je v Beogradu v šestdesetih letih prejšnjega stoletja »na ulicah, trgih in v številnih kavarnah vladal živahen vrvež«.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Opozorila je tudi, da ima središče Beograda zelo sodoben videz, vendar da se »ob mogočnih bulvarjih stiskajo bedne trgovinice, ki prodajajo blago, kovinsko blago in posodo, poleg umazanih delavnic čevljarjev, srebrnarjev ter izdelovalcev sveč«.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Na obrobju Beograda je vladal polpodeželski vtis, saj so se po ulicah sprehajale kokoši in krave, medtem ko so ljudje živeli v hudi revščini in se preživljali kot krošnjarji, potujoči glasbeniki, nabiralci cunj, berači, čistilci čevljev, brusilci škarij, občasni delavci in drugi obrobni poklici.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Leta 1968 so večji študentski protesti privedli do več uličnih spopadov med študenti in policijo.<ref>{{citation |url=http://www.boell.eu/downloads/mai_68_uk.pdf |page=49 |last=Popov |first=Nebojša |title=Belgrade, June 1968 |journal=1968 Revisited: 40 Years of Protest Movements |publisher=Heinrich Böll Foundation |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130618055051/http://www.boell.eu/downloads/mai_68_uk.pdf |archive-date=18 June 2013}}</ref> Leta 1969 je prebivalstvo Beograda prvič preseglo mejo enega milijona.{{Sfn|Calic|2019|p=195}} Povečanje prebivalstva je bilo v veliki meri posledica selitve ljudi s podeželja v Beograd, saj je bilo leta 1969 ocenjeno, da sta se dva od treh Beograjčanov rodila na podeželju.{{Sfn|Calic|2019|p=195}} Povečanje prebivalstva v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je povzročilo resne socialne napetosti, saj se je v Beograd selilo vse več ljudi, hitreje, kot so se gradila stanovanja, kar je povzročilo stanovanjsko krizo.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Jugoslovanski popis prebivalstva leta 1961 je pokazal, da je v Beogradu v povprečju živelo 2,5 osebe na sobo v primerjavi s povprečjem 1,6 osebe na sobo v preostalem delu Jugoslavije.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Leta 1965 je bilo ocenjeno, da v Beogradu primanjkuje 50.000 stanovanjskih enot, zaradi česar so si mnogi ljudje zgradili nezakonite improvizirane domove v trgovinah, kleteh, pralnicah in celo jaških dvigal, medtem ko so si na obrobju Beograda ljudje gradili lesene koče in vikendice.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Župan Beograda Branko Pešić je leta 1965 novinarju povedal: »V zadnjih sedmih ali osmih letih je v Beograd vsako leto prišlo od 20.000 do 30.000 ljudi. To je enako celotnemu majhnemu mestu ... In vsi ti ljudje nekje najdejo zavetje, se nekam zavlečejo. Nekateri dobijo stanovanje, vendar je to najmanjši odstotek. Veliko število jih je prisiljenih ... živeti v kleteh, v nehigienskih stanovanjih in barakah. In kdor tega še ni videl, bi moral vsekakor videti, kako to izgleda ... Nekaj takega v Afriki sploh ne obstaja.«{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Leta 1972 se je Beograd soočil z izbruhom [[Črne koze|črnih koz]], zadnjim večjim izbruhom [[Črne koze|črnih koz]] v [[Evropa|Evropi]] po drugi svetovni vojni.<ref>{{cite journal |last=Trifunović |first=Vesna |title=Temporality and discontinuity as aspects of smallpox outbreak in Yugoslavia |journal=Glasnik Etnografskog instituta SANU |date=July 2018 |volume=65 |issue=1 |pages=127–145 |doi=10.2298/GEI1701127T|doi-access=free|hdl=21.15107/rcub_dais_7666 |hdl-access=free }}</ref> Med oktobrom 1977 in marcem 1978 je mesto gostilo prvo večje srečanje [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]] z namenom izvajanja [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinških sporazumov]] iz leta 1977, leta 1980 pa je Beograd gostil [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Generalno konferenco UNESCO]].<ref>{{cite book |last1=Bilandžić |first1=Vladimir |last2=Dahlmann |first2=Dittmar |last3=Kosanović |first3=Milan |title=From Helsinki to Belgrade: The First CSCE Follow-up Meeting and the Crisis of Détente |publisher=Vandenhoeck & Ruprecht |isbn=9783899719383 |year=2012 |pages=163–184}}</ref> Josip Broz Tito je umrl maja 1980, njegovega [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|pogreba]] v Beogradu pa so se udeležili visoki uradniki in državne delegacije iz 128 od 154 članic Združenih narodov z vsega sveta, zaradi česar je postal eden največjih pogrebov v zgodovini.<ref>{{cite book |title=Tito: A Biography |last=Ridley |first=Jasper |year=1996 |publisher=Constable |isbn=0-09-475610-4 |page=19}}</ref> [[Slika:Beograd_-_Zgrade_Generalštaba_Vojske_Srbije_i_Crne_Gore_i_Ministarstva_odbrane_(43221947840).jpg|alt=|desno|sličica|Stavba generalštaba, poškodovana med [[Operacija Zavezniška sila|bombardiranjem Nata leta 1999.]] Strateška lega Beograda, zaradi katere se je zanj bojevalo v 115 vojnah in je bil v svoji 7000-letni zgodovini 44-krat porušen do tal, postavlja Beograd v vlogo enega največkrat uničenih mest. Zaradi cikla uničenja in obnove si je prislužil vzdevek "Beli feniks" in je pomembno oblikoval njegovo zgodovino in urbano pokrajino.]] === Razpad Jugoslavije === 9. marca 1991 so v mestu pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] potekale množične demonstracije proti [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]].<ref>{{cite web |url=http://www.mc.rs/prvi-udarac-milosevicevom-rezimu.6.html?eventId=24600 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190814193726/http://www.mc.rs/prvi-udarac-milosevicevom-rezimu.6.html%3FeventId%3D24600 |url-status=dead |archive-date=14 August 2019 |title=Prvi udarac Miloševićevom režimu |work=[[Danas (newspaper)|Danas]] |date=9 March 2006 |language=sr |access-date=10 July 2007}}</ref> Po poročanju različnih medijev naj bi bilo na ulicah med 100.000 in 150.000 ljudi.<ref>{{cite magazine |last=Graff |first=James L. |url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,972607-1,00.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930073731/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,972607-1,00.html |url-status=dead |archive-date=30 September 2007 |title=Yugoslavia: Mass bedlam in Belgrade |magazine=[[Time (magazine)|Time]] |date=25 March 1991 |access-date=10 July 2007}}</ref> Med protesti sta bili ubiti dve osebi, 203 osebe so ranili in 108 aretirali, pozneje istega dne pa so na ulice napotili tanke, da bi vzpostavili red.<ref>{{cite web |url=http://www.vreme.com/arhiva_html/450/2.html |title=Srbija na mitinzima (1990–1999) |work=[[Vreme]] |date=21 August 1999 |language=sr |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070619005413/http://www.vreme.com/arhiva_html/450/2.html |archive-date=19 June 2007 |url-status=live}}</ref> V Beogradu je bilo veliko protivojnih protestov, največji pa je bil posvečen solidarnosti z žrtvami iz [[Obleganje Sarajeva|obleganega Sarajeva]].<ref>{{cite book |title=Burn This House: The Making and Unmaking of Yugoslavia |url=https://archive.org/details/burnthishousemak00udov |url-access=limited |first1=Jasminka |last1=Udovicki |first2=James |last2=Ridgeway |publisher=[[Duke University Press]] |year=2000 |isbn=9781136764820 |location=Durham, North Carolina |pages=[https://archive.org/details/burnthishousemak00udov/page/n265 255]-266}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Fridman |first1=Orli |title='It was like fighting a war with our own people': anti-war activism in Serbia during the 1990s |journal=The Journal of Nationalism and Ethnicity |year=2010 |volume=39 |issue=4 |pages=507–522 |doi=10.1080/00905992.2011.579953 |s2cid=153467930}}</ref> Nadaljnji protivladni protesti so v Beogradu potekali od novembra 1996 do februarja 1997 proti isti vladi po domnevnih volilnih goljufijah na lokalnih volitvah.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201267 |title=History (Disintegration Years 1988–2000) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924063500/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201267 |url-status=live }}</ref> Ti protesti so na oblast pripeljali [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]], prvega župana Beograda po drugi svetovni vojni, ki ni pripadal [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezi komunistov Jugoslavije]] ali njeni kasnejši veji, Socialistični partiji Srbije.<ref>{{cite news |last=Perlez |first=Jane |url=https://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=F40616F83B5A0C708EDDAB0894DF494D81 |title=New Mayor of Belgrade: A Serbian Chameleon |newspaper=[[The New York Times]] |date=23 February 1997 |access-date=17 May 2007}}</ref> Leta 1999, med vojno na Kosovu, je bila v [[Operacija Zavezniška sila|bombardiranju Nata]] tarča številnih stavb v Beogradu. Med bombardiranimi mesti so bile nekatere ministrske stavbe, stavba RTS, bolnišnice, hotel Jugoslavija, stavba Centralnega komiteja, Avalski stolp in kitajsko veleposlaništvo.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201271 |title=NATO bombing |publisher=Beograd.rs |access-date=17 May 2007 |archive-date=16 August 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150816025147/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201271 |url-status=live }}</ref> Zaradi bombardiranja Nata je bilo v Srbiji in Črni gori ubitih med 500<ref>{{Cite news| newspaper=Washington Post| url=https://www.washingtonpost.com/wp-srv/WPcap/2000-02/07/000r-020700-idx.html| date=February 7, 2000| title=Report Says NATO Bombing Killed 500 Civilians in Yugoslavia| author=Bradley Graham| page=A02| archive-date=11 January 2022| access-date=2 August 2024| archive-url=https://web.archive.org/web/20220111221506/https://www.washingtonpost.com/wp-srv/WPcap/2000-02/07/000r-020700-idx.html| url-status=live}}</ref> in 2000 civilistov<ref>{{Cite web |title=220. Bombing to Bring Peace |url=https://www.wilsoncenter.org/publication/220-bombing-to-bring-peace |access-date=2023-01-29 |website=www.wilsoncenter.org |date=7 July 2011 |language=en |archive-date=29 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230129152924/https://www.wilsoncenter.org/publication/220-bombing-to-bring-peace |url-status=live }}</ref>, od tega 27 v Beogradu.<ref>{{Cite web| url=https://www.hlc-rdc.org/db/nato/index.html| work=[[Humanitarian Law Center]]| title=Ljudski gubici u NATO bombardovanju (Srbija, Kosovo i Crna Gora)| date=March 23, 2018}}</ref> Po [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|vojnah v nekdanji Jugoslaviji]] je Srbija postala dom največjega števila [[Begunec|beguncev]] in notranje razseljenih oseb v Evropi, saj se je več kot tretjina teh beguncev naselila v Beogradu.<ref>{{cite web |title=Serbia: Europe's largest proctracted refugee situation |url=http://www.osce.org/serbia/24323?download=true |publisher=[[Organization for Security and Co-operation in Europe|OSCE]] |access-date=5 May 2020 |archive-date=26 March 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170326082139/http://www.osce.org/serbia/24323?download=true |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |author1=S. Cross|author2=S. Kentera|author3=R. Vukadinovic|author4=R. Nation |title=Shaping South East Europe's Security Community for the Twenty-First Century: Trust, Partnership, Integration |url=https://books.google.com/books?id=el-YZHB8hzYC&pg=PP1 |access-date=5 May 2020 |date=7 May 2013 |publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]] |page=169 |isbn=9781137010209 |archive-date=26 March 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170326082403/https://books.google.rs/books?id=el-YZHB8hzYC&lpg=PP1&pg=PP1 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.refworld.org/docid/3ae6a8b92c.html |title=U.S. Committee for Refugees World Refugee Survey 1998 – Yugoslavia |publisher=[[U.S. Committee for Refugees and Immigrants]] |access-date=5 May 2020 |archive-date=2 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210302142950/https://www.refworld.org/docid/3ae6a8b92c.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |title=Housing and Property Rights in Bosnia and Herzegovina, Croatia and Serbia, and Montenegro |first1=Veljko |last1=Mikelić |publisher=[[United Nations Human Settlements Programme]] |year=2005 |isbn=9789211317848 |page=120}}</ref> Po predsedniških volitvah leta 2000 je bil Beograd prizorišče večjih javnih protestov, ki se jih je udeležilo več kot pol milijona ljudi. Te demonstracije so v okviru gibanja [[Otpor!|Otpor]] privedle do odstavitve predsednika Miloševića.<ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2007&mm=10&dd=05&nav_category=90&nav_id=44315 |title=Parties, citizens mark October 5 |publisher=B92 |date=5 October 2007 |access-date=7 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090418190114/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2007&mm=10&dd=05&nav_category=90&nav_id=44315 |archive-date=18 April 2009 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201275 |title=October 5, 2000 |publisher=City of Belgrade |access-date=7 May 2009 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924062458/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201275 |url-status=live }}</ref> === Nedavno obdobje === [[Slika:Belgrade_Waterfront_(Београд_на_води).jpg|levo|sličica|Beogradska obala]] Leta 2014 sta [[Vlada Republike Srbije|srbska vlada]] in njen [[Združeni arabski emirati|emiratski]] partner, Eagle Hills Properties, začela projekt urbane prenove Belgrade Waterfront. Srbska vlada in njeni emiratski partnerji naj bi skupaj vložili približno 3,5 milijarde evrov.<ref>{{cite news |url=http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/435629/Ovako-ce-izgledati-Beograd-na-vodi |title=Ovako će izgledati "Beograd na vodi" |publisher=Blic.rs |date=19 January 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140222204657/http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/435629/Ovako-ce-izgledati-Beograd-na-vodi |archive-date=22 February 2014}}</ref> Projekt vključuje poslovne in razkošne stanovanjske stavbe, petzvezdične hotele, nakupovalno središče in predvideni »Beogradski stolp«. Vendar je projekt precej kontroverzen – še vedno obstaja precej negotovosti glede njegovega financiranja, nujnosti, projektu pa očitajo tudi pomanjkanje skladnosti njegove arhitekture s preostankom mesta.<ref>{{cite web |url=https://www.forbes.com/sites/wadeshepard/2016/12/08/inside-abu-dhabis-bad-joke-the-belgrade-waterfront-project/#49c14d826c12 |title=A Look at Abu Dhabi's 'Bad Joke': The Belgrade Waterfront Project |website=[[Forbes]] |access-date=7 November 2017 |archive-date=7 November 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171107172658/https://www.forbes.com/sites/wadeshepard/2016/12/08/inside-abu-dhabis-bad-joke-the-belgrade-waterfront-project/#49c14d826c12 |url-status=live }}</ref> Poleg beograjskega nabrežja se mesto hitro razvija in obnavlja, zlasti na območju Novega Beograda, kjer so (od leta 2020) gradili stanovanjske in poslovne stavbe za podporo cvetočemu beograjskemu IT sektorju, ki je zdaj ena največjih gospodarskih panog v Srbiji. Septembra 2020 je bilo v Beogradu približno 2000 aktivnih gradbišč.<ref>{{cite web |last=Online |first=Piše: Danas |date=19 September 2020 |title=Vesić: U Beogradu se ove godine gradi više nego lane |url=https://www.danas.rs/beograd/vesic-u-beogradu-se-ove-godine-gradi-vise-nego-lane/ |access-date=22 December 2020 |website=Dnevni list Danas |language=sr-RS |archive-date=23 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201023014923/https://www.danas.rs/beograd/vesic-u-beogradu-se-ove-godine-gradi-vise-nego-lane/ |url-status=live }}</ref> Mestni proračun za leto 2023 je znašal 205,5 milijarde dinarjev (1,750 milijarde evrov).<ref>{{Cite web|url=https://n1info.rs/english/news/belgrade-2023-budget-adopted/|title=Belgrade 2023 budget adopted|date=27 December 2022|website=N1}}</ref> Proračun mesta Beograd za leto 2024 je bil ocenjen na več kot 2 milijardi evrov. == Geografija == === Topografija === [[Slika:Ушће_Саве_у_Дунав_поред_десне_обале_Великог_ратног_острва_и_Калемегдана.jpg|desno|sličica|Sotočje [[Sava|Save]] (na desni strani) v [[Donava|Donavo]] pri Beogradu s pogledom na [[Beograjska trdnjava|trdnjavo Kalemegdan]] (zgoraj desno)]] Beograd stoji 11,65 m [[Nadmorska višina|nad morsko gladino]] na sotočju [[Donava|Donave]] in [[Sava|Save]].<ref name="nurden-2009" /> Zgodovinsko jedro Beograda, [[Beograjska trdnjava|Kalemegdan]], stoji na desnem bregu obeh rek. Od 19. stoletja se mesto širi proti jugu in vzhodu; po drugi svetovni vojni je bil na levem bregu reke Save zgrajen Novi Beograd, ki je povezal Beograd z Zemunom. Z mestom so se združile tudi manjše, predvsem stanovanjske skupnosti na drugi strani Donave, kot so Krnjača, Kotež in [[Borča]], medtem ko je [[Pančevo]], močno industrializirano satelitsko mesto, ostalo ločeno. Mesto ima urbano območje 360 km², medtem ko skupaj z metropolitanskim območjem pokriva 3.223 km².<ref name="city of belgrade-3" /> Območje osrednjega Beograda na desnem bregu Save stoji na gričevnatem terenu, najvišja točka Beograda pa je hrib Torlak z nadmorsko višino 303 m. Vzpetine [[Avala, Beograd|Avala]] (511 m) in Kosmaj (628 m) ležijo južno od mesta. Na drugi strani Save in Donave je zemljišče večinoma ravno in ga sestavljajo [[Aluvialna ravnica|aluvialne ravnice]] ter puhličaste [[Planota|planote]].<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201033 |publisher=City of Belgrade |title=Natural Features |access-date=12 December 2012 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924062300/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201033 |url-status=live }}</ref> Ena od značilnosti mestnega terena je težnostna erozija. Na ozemlju, ki ga zajema generalni urbanistični načrt, je zabeleženih 1155 točk težnostne erozije, od katerih je 602 aktivnih, 248 pa jih je označenih kot »visoko tveganih«. Pokrivajo skoraj 30 % mestnega ozemlja in vključujejo več vrst težnostne erozije. Naklonske udornice se nahajajo na pobočjih nad rekami, večinoma na [[Glina|glinenih]] ali ilovnatih tleh, z naklonom med 7 in 20 %. Najbolj kritične so v [[Karaburma|Karaburmi]], Zvezdari, Višnjici, [[Vinča, Grocka|Vinči]] in [[Ritopek|Ritopeku]] v dolini Donave ter v Umki in zlasti v njeni soseski Duboko v dolini Save. Imajo gibljivo in mirujočo fazo, nekatere od njih pa so zabeležene že stoletja. Manj aktivna območja drsenja vključujejo celotno pobočje [[Terazije]] nad Savo (Kalemegdan, Savamala), kar je razvidno iz naklona spomenika [[Zmagovalec (spomenik)|Zmagovalec]] in stolpa katedralne cerkve, ter odsek Voždovac med Banjico in [[Autokomanda|Autokomando]]. Plazovi zajemajo manjša območja, razvijajo se na strmih pečinah, včasih so nagnjeni do 90 %. Večinoma se nahajajo v umetnih [[Puhlica|puhličastih]] gričih Zemuna: Gardoš, Ćukovac in Kalvarija. [[Slika:DJI_0387-12.jpg|sličica|Spomenik neznanemu junaku na gori [[Avala, Beograd|Avala]], Avalski stolp in mesto Beograd v daljavi.]] Vendar pa večino premikanja zemljišč v Beogradu, približno 90 %, povzročajo gradbena dela in okvarjen sistem oskrbe z vodo (počene cevi itd.). Soseska Mirijevo velja za najuspešnejši projekt rešitve problema. Med gradnjo soseske v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil teren sistematično utrjen in premikanje zemljišč je danes popolnoma ustavljeno.<ref>{{Citation |first=Nikola |last=Belić |title=Klizišta nisu samo hir prirode |newspaper=[[Politika]] |language=sr |date=8 November 2011 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/193711/Klizista-nisu-samo-hir-prirode |access-date=12 June 2017 |archive-date=18 September 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170918145849/http://www.politika.rs/sr/clanak/193711/Klizista-nisu-samo-hir-prirode |url-status=live }}</ref><ref>{{Citation |first=Nikola |last=Belić |title=Otapanje pokreće i klizišta |newspaper=Politika |language=sr |date=22 February 2012 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/209361/Otapanje-pokrece-i-klizista |access-date=12 June 2017 |archive-date=26 September 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170926073714/http://www.politika.rs/sr/clanak/209361/Otapanje-pokrece-i-klizista |url-status=live }}</ref> === Podnebje === Po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi klimatski klasifikaciji]] ima Beograd vlažno subtropsko podnebje (''Cfa''), ki meji na vlažno celinsko podnebje (''Dfa'') s štirimi letnimi časi in enakomerno porazdeljenimi padavinami. Mesečna povprečja se gibljejo od 1,9 °C v januarju do 23,8 °C v juliju, z letnim povprečjem 13,2 °C. [[Slika:Most_na_Adi.jpg|levo|sličica|Pogled iz zraka na Beograd in [[most na Adi]] iz gozdnega parka Košutnjak, znanega kot »mestna tovarna kisika« in priljubljena rekreacijska točka.]] V povprečju je letno 44,6 dni z najvišjo temperatura 30 °C ali več<ref name="nceinoaagov"/> in 95 dni, ko je temperatura nad 25 °C, po drugi strani pa je v Beogradu 52,1 dni letno, ko najnižja temperatura pade pod 0 °C, pri čemer je letno v povprečju 13,8 dni tudi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem.<ref name="nceinoaagov">{{cite web |title=World Meteorological Organization Climate Normals for 1991-2020: Beograd |url=https://www.nodc.noaa.gov/archive/arc0216/0253808/2.2/data/0-data/Region-6-WMO-Normals-9120/Serbia/XLS/Beograd_13274.xls |format=XLS |website=ncei.noaa.gov |publisher=[[NOAA]] |access-date=14 February 2024 |archive-date=14 February 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240214074455/https://www.nodc.noaa.gov/archive/arc0216/0253808/2.2/data/0-data/Region-6-WMO-Normals-9120/Serbia/XLS/Beograd_13274.xls |url-status=live }}</ref> Letna povprečna količina padavin v Beogradu je približno 698 mm, pri čemer je najbolj deževna pozna pomlad. Povprečno letno število sončnih ur je 2020. Nevihte v Beogradu lahko nastanejo kadarkoli v letu, v povprečju 31 dni letno, vendar so veliko pogostejše v spomladanskih in poletnih mesecih. [[Toča]] je redka in se pojavlja izključno spomladi ali poleti.<ref name="nceinoaagov"/> Najvišja uradno zabeležena temperatura v Beogradu je bila 43,6 °C 24. julija 2007,<ref>{{cite news |url=http://news.monstersandcritics.com/europe/news/article_1334095.php/Record-breaking_heat_measured_in_Belgrade |agency=[[Deutsche Presse-Agentur]] |title=Record-breaking heat measured in Belgrade |date=24 July 2007 |access-date=10 August 2007 |publisher=Monsters and Critics |archive-url=https://web.archive.org/web/20120714085754/http://news.monstersandcritics.com/europe/news/article_1334095.php/Record-breaking_heat_measured_in_Belgrade |archive-date=14 July 2012}}</ref> medtem ko je bila na drugi strani najnižja temperatura -26,2 °C 10. januarja 1893.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201193 |title=Climate |publisher=City of Belgrade |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924064353/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201193 |url-status=live }}</ref> Najvišja zabeležena vrednost dnevnih padavin je bila 109,8 mm 15. maja 2014.<ref name="nceinoaagov"/> {{Weather box |width=auto |location=Beograd (1991–2020, najvišje vrednosti 1920–danes) |metric first=y |single line=y |Jan record high C = 21.4 |Feb record high C = 23.9 |Mar record high C = 30.0 |Apr record high C = 32.4 |May record high C = 34.9 |Jun record high C = 38.7 |Jul record high C = 43.6 |Aug record high C = 41.8 |Sep record high C = 41.8 |Oct record high C = 34.7 |Nov record high C = 29.3 |Dec record high C = 22.7 |year record high C = 43.6 |Jan high C = 5.2 |Feb high C = 7.8 |Mar high C = 13.1 |Apr high C = 18.9 |May high C = 23.6 |Jun high C = 27.1 |Jul high C = 29.3 |Aug high C = 29.7 |Sep high C = 24.3 |Oct high C = 18.7 |Nov high C = 12.2 |Dec high C = 6.1 |year high C = 18.0 |Jan mean C = 1.9 |Feb mean C = 3.8 |Mar mean C = 8.3 |Apr mean C = 13.6 |May mean C = 18.2 |Jun mean C = 21.9 |Jul mean C = 23.8 |Aug mean C = 23.8 |Sep mean C = 18.5 |Oct mean C = 13.3 |Nov mean C = 8.1 |Dec mean C = 3.0 |year mean C = 13.2 |Jan low C = -0.7 |Feb low C = 0.6 |Mar low C = 4.2 |Apr low C = 8.8 |May low C = 13.2 |Jun low C = 16.7 |Jul low C = 18.4 |Aug low C = 18.5 |Sep low C = 14.1 |Oct low C = 9.4 |Nov low C = 5.1 |Dec low C = 0.5 |year low C = 9.1 |Jan record low C = -26.2 |Feb record low C = -25.5 |Mar record low C = -14.4 |Apr record low C = -6.1 |May record low C = -1.4 |Jun record low C = 4.6 |Jul record low C = 8.3 |Aug record low C = 6.7 |Sep record low C = 0.6 |Oct record low C = -6.9 |Nov record low C = -11.1 |Dec record low C = -19.3 |year record low C = -26.2 |precipitation colour = green |Jan precipitation mm = 47.9 |Feb precipitation mm = 43.5 |Mar precipitation mm = 48.7 |Apr precipitation mm = 51.5 |May precipitation mm = 72.3 |Jun precipitation mm = 95.6 |Jul precipitation mm = 66.5 |Aug precipitation mm = 55.1 |Sep precipitation mm = 58.6 |Oct precipitation mm = 54.8 |Nov precipitation mm = 49.6 |Dec precipitation mm = 54.8 |year precipitation mm = 698.9 |Jan humidity = 77.9 |Feb humidity = 71.4 |Mar humidity = 62.7 |Apr humidity = 59.9 |May humidity = 61.9 |Jun humidity = 62.5 |Jul humidity = 59.8 |Aug humidity = 59.5 |Sep humidity = 65.8 |Oct humidity = 71.4 |Nov humidity = 75.1 |Dec humidity = 79.5 |year humidity = 67.3 |unit precipitation days = 0.1 mm |Jan precipitation days = 13.5 |Feb precipitation days = 12.3 |Mar precipitation days = 11.3 |Apr precipitation days = 12.4 |May precipitation days = 13.5 |Jun precipitation days = 12.2 |Jul precipitation days = 10.0 |Aug precipitation days = 8.4 |Sep precipitation days = 9.5 |Oct precipitation days = 10.5 |Nov precipitation days = 10.8 |Dec precipitation days = 13.8 |year precipitation days = 138.2 |Jan snow days = 9.7 |Feb snow days = 7.3 |Mar snow days = 4.2 |Apr snow days = 0.7 |May snow days = 0.0 |Jun snow days = 0.0 |Jul snow days = 0.0 |Aug snow days = 0.0 |Sep snow days = 0.0 |Oct snow days = 0.1 |Nov snow days = 3.0 |Dec snow days = 7.8 |year snow days = 32.8 |Jan sun = 70.7 |Feb sun = 96.2 |Mar sun = 146.7 |Apr sun = 186.7 |May sun = 224.7 |Jun sun = 253.9 |Jul sun = 278.8 |Aug sun = 262.6 |Sep sun = 192.6 |Oct sun = 155.0 |Nov sun = 92.1 |Dec sun = 60.3 |year sun = 2020.3 |Jan uv = 1 |Feb uv = 2 |Mar uv = 3 |Apr uv = 5 |May uv = 7 |Jun uv = 8 |Jul uv = 8 |Aug uv = 7 |Sep uv = 5 |Oct uv = 3 |Nov uv = 2 |Dec uv = 1 |source 1=Hidrometereološka služba Srbije<ref>{{cite web |url=https://www.hidmet.gov.rs/ciril/meteorologija/stanica_sr_beograd.php |title=Monthly and annual means, maximum and minimum values of meteorological elements for the period 1991–2020 |language=sr |publisher=Republic Hydrometeorological Service of Serbia |access-date=15 April 2022 |archive-date=15 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220415152549/https://www.hidmet.gov.rs/ciril/meteorologija/stanica_sr_beograd.php |url-status=live }}</ref> |source 2=Weather Atlas (UV),<ref>{{cite web |url=https://www.weather-atlas.com/en/serbia/belgrade-climate |title=Belgrade, Serbia – Detailed climate information and monthly weather forecast |publisher=Yu Media Group |website=Weather Atlas |language=en |access-date=3 July 2019 |archive-date=3 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190703202940/https://www.weather-atlas.com/en/serbia/belgrade-climate |url-status=live }}</ref> Meteo Climat (najvišje in najnižje vrednosti)<ref>{{cite web |url=http://meteo-climat-bzh.dyndns.org/index.php?page=stati&id=361 |title=Station Belgrade–Triche |publisher=Meteo Climat |language=fr |access-date=18 December 2019 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225061442/http://meteo-climat-bzh.dyndns.org/index.php?page=stati&id=361 |url-status=live }}</ref> |date=September 2010 }} == Uprava == <gallery mode="packed-hover"> File:Skupstina grada.jpg|[[Stari Dvor]], mestna skupščina File:Дом Народне Скупштине Србије.jpg|Narodna skupščina Srbije File:Novi Beograd - The SIV building.jpg|Palača Srbije </gallery> Beograd je znotraj Srbije ločena teritorialna enota, z lastno avtonomno mestno upravo.<ref name="city of belgrade"/> Skupščina mesta Beograd ima 110 članov, izvoljenih za štiriletni mandat.<ref>{{cite web |title=Assembly of the City of Belgrade |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |publisher=Beograd.rs |access-date=4 November 2013 |archive-date=13 January 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113130104/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |url-status=live }}</ref> Trinajstčlanski mestni svet, ki ga izvoli skupščina in mu predseduje župan in njegov namestnik, vodi in nadzoruje mestno upravo,<ref>{{cite web |title=City Council |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201898 |publisher=Beograd.rs |access-date=4 November 2013 |archive-date=17 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151117033009/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201898 |url-status=live }}</ref> ki upravlja tekoče upravne zadeve. Mestna uprava je razdeljena na 14 sekretariatov, od katerih ima vsak poseben resor, kot sta promet ali zdravstvo, ter več strokovnih služb, agencij in inštitutov.<ref>{{cite web |title=City Administration |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201902 |publisher=Beograd.rs |access-date=4 November 2013 |archive-date=26 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130326103342/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201902 |url-status=live }}</ref> Na volitvah v mestno skupščino Beograda leta 2024 je zmagala Srbska napredna stranka, ki je oblikovala vladajočo koalicijo s Socialistično partijo Srbije. Med letoma 2004 in 2013 je bila na oblasti Demokratska stranka.<ref>{{citation |url=http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2013&mm=09&dd=24&nav_id=87773 |title=Councilors vote to remove Belgrade mayor from office |publisher=B92 |date=24 September 2013 |access-date=4 November 2013 |archive-date=28 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131128020353/http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2013&mm=09&dd=24&nav_id=87773 |url-status=live }}</ref> Zaradi pomena Beograda v političnem in gospodarskem življenju Srbije se funkcija župana mesta pogosto opisuje kot tretja najpomembnejša funkcija v državi, takoj za funkcijo [[Predsednik vlade Srbije|predsednika vlade]] in [[Predsednik Srbije|predsednika republike.]]<ref>{{cite news |first=Dejan |last=Aleksić |script-title=sr: Главни град – изборна неизвесност у кампањи 2022. |trans-title=Capital city – electoral uncertainty in the 2022. campaign |newspaper=Politika |page=18 |language=sr |date=27 February 2022}}</ref><ref>{{cite news |author=Jelena Mitrović, Anica Telesković |title=Ko će biti beogradski pobednik? |trans-title=Who will be the Belgrade's winner? |publisher=[[Radio Television Serbia]] |language=sr |date=23 February 2022 |url=https://www.rts.rs/page/tv/sr/story/20/rts-1/4715012/ko-ce-biti-beogradski-pobednik.html |access-date=1 March 2022 |archive-date=1 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220301155326/https://www.rts.rs/page/tv/sr/story/20/rts-1/4715012/ko-ce-biti-beogradski-pobednik.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite news |first=Tamara |last=Skrozza |title=Prvi ljudi velike varoši |trans-title=First citizens of great town |newspaper=Vreme, No. 710 |language=sr |date=12 August 2004 |url=https://www.vreme.com/vreme/prvi-ljudi-velike-varosi/ |access-date=1 March 2022 |archive-date=1 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220301155328/https://www.vreme.com/vreme/prvi-ljudi-velike-varosi/ |url-status=live }}</ref> [[Slika:Supreme_court_of_Serbia.jpg|levo|sličica|190x190_pik|Vrhovno sodišče Srbije]] [[Slika:Austrian_Embassy_in_Belgrade_(Ambasada_Austrije_u_Beogradu).jpg|levo|sličica|190x190_pik|Avstrijsko veleposlaništvo v Beogradu]] Beograd je glavno mesto, kjer so sedeži vseh srbskih državnih organov – [[Izvršilna oblast|izvršilne]], [[Zakonodajna oblast|zakonodajne]] in [[Sodna oblast|sodne oblasti]], ter sedeži skoraj vseh nacionalnih političnih strank in 75 [[Veleposlaništvo|diplomatskih predstavništev]].<ref>{{citation |url=http://www.mup.gov.rs/cms_lat/sadrzaj.nsf/ambasade.h |title=Ambasade i konzularna predstavništva u Beogradu |publisher=Ministry of Interior of the Republic of Serbia |language=sr |access-date=12 December 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130128091441/http://www.mup.gov.rs/cms_lat/sadrzaj.nsf/ambasade.h |archive-date=28 January 2013}}</ref> To vključuje Državno skupščino, predsedstvo in [[Vlada Republike Srbije|vlado Srbije]] ter vsa ministrstva, vrhovno sodišče in ustavno sodišče. === Občine === [[Slika:Sunset_at_Gardos.jpg|sličica|300x300_pik|Stolp Gardoš v sončnem zahodu, Zemun]] Mesto je razdeljeno na 17 občin.<ref name="beogradrs-5">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201906 |title=Urban Municipalities |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924043019/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201906 |url-status=live }}</ref> Prej so bile razvrščene v 10 mestnih (ki ležijo v celoti ali delno znotraj meja mesta) in 7 primestnih občin, katerih središča so manjša mesta.<ref>{{citation |last=Bačić |first=B. Č. |title=Najveći problem izjednačavanje statusa gradskih i prigradskih opština |url=http://www.danas.rs/danasrs/srbija/beograd/najveci_problem_izjednacavanje_statusa_gradskih_i_prigradskih_opstina_.39.html?news_id=141062 |publisher=Danas |date=1 October 2008 |access-date=9 February 2010 |language=sr |archive-date=10 June 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150610220820/http://www.danas.rs/danasrs/srbija/beograd/najveci_problem_izjednacavanje_statusa_gradskih_i_prigradskih_opstina_.39.html?news_id=141062 |url-status=live }}</ref> Z novim mestnim statutom iz leta 2010 so vse dobile enak status, z izjemo, da imajo primestne občine (razen Surčina) določene avtonomne pristojnosti, predvsem povezane z gradbeništvom, infrastrukturo in komunalnimi storitvami.<ref name="beogradrs-5"/> Večina občin se nahaja na južni strani Donave in [[Sava|Save]], v regiji [[Šumadija]]. Tri občine (Zemun, Novi Beograd in Surčin) ležijo na severnem bregu Save v regiji [[Srem|Srijem]], občina Palilula, ki se razprostira ob Donavi, pa se nahaja v regijah [[Šumadija]] in [[Banat]]. [[Slika:Belgrade_municipalities.svg|levo|sličica|439x439_pik|Zemljevid občin Beograda]] {| class="sortable wikitable" style="text-align:right" ! Občina ! Klasifikacija ! Površina (km²) ! Prebivalstvo (popis 2022) ! Gostota prebivalstva (na km²) |- | style="text-align:left" | [[Barajevo]] | primestni | 213,10 | 26.431 | 110 |- | style="text-align:left" | Čukarica | mestno | 156,99 | 175.793 | 1.120 |- | style="text-align:left" | Grocka | primestni | 299,55 | 82.810 | 276 |- | style="text-align:left" | [[Lazarevac]] | primestni | 383,51 | 55.146 | 144 |- | style="text-align:left" | [[Mladenovac]] | primestni | 339 | 48.683 | 144 |- | style="text-align:left" | Novi Beograd | mestno | 40,71 | 209.763 | 5.153 |- | style="text-align:left" | [[Obrenovac]] | primestni | 410,14 | 68.882 | 168 |- | style="text-align:left" | Palilula | mestno | 450,59 | 182.624 | 405 |- | style="text-align:left" | Rakovica | mestno | 30.11 | 104.456 | 3.469 |- | style="text-align:left" | Savski venac | mestno | 14.06 | 36.699 | 2.610 |- | style="text-align:left" | [[Sopot, Beograd|Sopot]] | primestni | 270,71 | 19.126 | 71 |- | style="text-align:left" | Stari Grad | mestno | 5,40 | 44.737 | 8.285 |- | style="text-align:left" | Surčin | mestno | 288,47 | 45.452 | 158 |- | style="text-align:left" | Voždovac | mestno | 148,52 | 174.864 | 1.177 |- | style="text-align:left" | Vračar | mestno | 2,87 | 55.406 | 19.305 |- | style="text-align:left" | Zemun | mestno | 149,74 | 177.908 | 1.188 |- | style="text-align:left" | Zvezdara | mestno | 31,49 | 172.625 | 5.482 |- style="background:#e9e9e9;" ! style="text-align:left" | Skupaj ! ! style="text-align:right" | 3.234,96 ! style="text-align:right" | 1.681.405 ! style="text-align:right" | 520 |- ! colspan="5" style="text-align:left" | Vir: Sektor za statistiko, Beograd<ref name="zavod za statistiku grada beograda">{{cite book |url=https://zis.beograd.gov.rs/images/ZIS/Files/Godisnjak/G_2022S.pdf |title=Statistički godišnjak Beograda |publisher=Zavod za statistiku grada Beograda |access-date=10 March 2024 |issn=0585-1912 }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=March 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |} == Demografija == {{Historical populations |footnote= Vir: 1834-1931:;<ref>{{cite book |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G1953/Pdf/G19534002.pdf |title=Stanovništvo Narodne Republike Srbije od 1834-1953 |trans-title=Population of the National Republic of Serbia from 1834-1953 data |location=Belgrade |publisher=Zavod za statistiku i evidenciju Narodne Republike Srbije |year=1953 |page=54 |language=sh |oclc=441731968 |archive-date=14 June 2024 |access-date=21 January 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240614144409/https://publikacije.stat.gov.rs/G1953/Pdf/G19534002.pdf |url-status=live }}</ref> podatki 1948-2011:;<ref>{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2014/Pdf/G20144008.pdf |title=Упоредни преглед броја становника 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002. И 2011: Подаци по насељима |trans-title=Comparative overview of the population in 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002 and 2011: Data by settlements |work=Попис становништва, домаћинстава и станова 2011. у Републици Србији |trans-work=2011 Census of Population, Households and Dwellings in the Republic of Serbia |first=Dragan |last=Vukmirović |location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office of the Republic of Serbia] |isbn=978-86-6161-109-4 |date=April 2014 |access-date=21 July 2025 |archive-date=14 October 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191014111345/https://publikacije.stat.gov.rs/G2014/Pdf/G20144008.pdf |url-status=live }}</ref> podatki 2022:.<ref name="census22-age-sex"/> |percentages=pagr |1834|7 |1846|14 |1859|18 |1866|24 |1874|27 |1884|35 |1890|54 |1900|68 |1905|77 |1910|82 |1921|111 |1931|238 |1948|397 |1953|477 |1961|657 |1971|899 |1981|1087 |1991|1168 |2002|1191 |2011|1257 |2022|1298 }} Po popisu prebivalstva iz leta 2022 ima mesto 1.197.114 prebivalcev, njegovo somestje (vključno s sosednjimi naselji [[Borča]], [[Kaluđerica]] in Surčin) pa 1.298.661 prebivalcev, medtem ko število prebivalcev upravnega območja mesta (pogosto enačeno z metropolitanskim območjem) znaša 1.681.405 oseb.<ref name="auto1">{{Cite news |date=2025 |title=Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf}}</ref> Vendar metropolitansko območje Beograda ni opredeljeno, niti statistično niti upravno, in se razteza v sosednje občine [[Pančevo]], [[Pećinci]] in [[Stara Pazova]]. V Beogradu živi veliko etničnih skupin iz nekdanje Jugoslavije in širšega balkanskega območja. Glavna etnična skupina, ki predstavlja več kot 86 % prebivalstva Beograda, so [[Srbi]] (1.449.241). Med pomembnejšimi manjšinami so Romi (23.160), Jugoslovani (10.499), [[Gorani (etnična skupina)|Gorani]] (5.249), Črnogorci (5.134), Rusi (4.659), Hrvati (4.554), [[Makedonci v Srbiji|Makedonci]] (4.293) in etnični Muslimani (2.718).<ref>{{cite web |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/Pdf/G20234001.pdf |title=2022 Census |access-date=31 July 2023 |archive-date=29 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230629092047/https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/pdf/G20234001.pdf |url-status=live }}</ref> Mnogi ljudje so v mesto prišli kot ekonomski migranti iz manjših mest in podeželja, medtem ko so desettisoči zaradi [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|jugoslovanskih vojn]] v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prispeli kot begunci iz [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] ter [[Kosovo|Kosova]].<ref>[https://www.washingtonpost.com/wp-srv/inatl/longterm/balkans/stories/belgrade062299.htm Refugee Serbs Assail Belgrade Government] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120324092931/http://www.washingtonpost.com/wp-srv/inatl/longterm/balkans/stories/belgrade062299.htm |date=24 March 2012 }}: ''[[The Washington Post]]'', Tuesday, 22 June 1999.</ref> [[Slovenci]] so se v mesto začeli bolj množično priseljevati po koncu prve svetovne vojne, ko je postal Beograd prestolnica skupne države, še prej pa kot politični emigranti iz Avstro-Ogrske. Največja slovenska skupnost v Srbiji živi prav tu. Povezani so v društvo »Sava«, pomemben povezovalni dejavnik pa so tudi lokalne katoliške cerkve. V nekaj cerkvah še potekajo [[maša|maše]] v [[slovenščina|slovenščini]], sicer pa raba slovenščine med njimi počasi usiha.<ref>{{cite journal |last=Ravnik |first=Mojca |title=Nekaj pogledov v preteklost in sedanjost beograjskih Slovencev |journal=Traditiones |volume=39 |issue=1 |date=2010-10-15 |issn=1855-6396 |doi=10.3986/Traditio2010390114 |url=https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/view/1032 |access-date=2026-05-21 |page=}}</ref> V najnovejšem valu priseljevanja, po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]], je desettisoče Rusov in Ukrajincev registriralo svoje prebivališče v Srbiji, večina jih je to storila prav v Beogradu.<ref>{{Cite web |title=Srbiju naselilo Rusa koliko Kragujevac ima stanovnika Od početka rata u Ukrajini ljudi traže spas kod nas: Broj izbeglica raste svakog dana |url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/srbiju-naselilo-rusa-koliko-kragujevac-ima-stanovnika-od-pocetka-rata-u-ukrajini/7hsmzhg |date=8 December 2022 |access-date=11 December 2022 |website=www.blic.rs |language=sr |archive-date=11 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221211154139/https://www.blic.rs/vesti/drustvo/srbiju-naselilo-rusa-koliko-kragujevac-ima-stanovnika-od-pocetka-rata-u-ukrajini/7hsmzhg |url-status=live }}</ref> [[Slika:Belgrade_in_Serbia.svg|levo|sličica|Upravno območje mesta Beograd na zemljevidu [[Upravni okraji Srbije|okrožij Srbije]] .]] Ocenjuje se, da v Beogradu živi med 10.000 in 20.000 [[Kitajci Han|Kitajcev]],<ref>{{cite web |url=http://www.novosti.rs/code/navigate.php?Id=14&status=jedna&vest=120710&datum=2008-05-06 |title=Stranci tanje budžet |publisher=Novosti.rs |access-date=16 November 2010 |archive-date=1 February 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100201175632/http://www.novosti.rs/code/navigate.php?Id=14 |url-status=dead}}</ref> od njihovega prihoda sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja pa je Blok 70 v Novem Beogradu pogovorno znan kot kitajska četrt.<ref>{{cite web |url=http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2005/februar/19-20/B-01-19022005.shtml |title=Kinezi Marko, Miloš i Ana |work=[[Kurir]] |date=20 February 2005 |access-date=18 July 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090212031104/http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2005/februar/19-20/B-01-19022005.shtml |archive-date=12 February 2009}}</ref><ref>{{cite web |last=Vasić |first=Biljana |url=http://www.vreme.com/arhiva_html/471/10.html |title=Kineska četvrt u bloku 70 |work=[[Vreme]] |date=15 January 2001 |access-date=18 July 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20070715030740/http://www.vreme.com/arhiva_html/471/10.html |archive-date=15 July 2007 |url-status=live}}</ref> V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je v mesto priselilo precej oseb iz Bližnjega vzhoda, predvsem iz [[Sirija|Sirije]], [[Iran|Irana]], [[Jordanija|Jordanije]] in [[Irak|Iraka]] – namen je bil sicer študij, kasneje pa so ostali v mestu.<ref>{{cite web |last=Zimonjic |first=Vesna Peric |url=http://www.dawn.com/2005/12/07/int17.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927225101/http://www.dawn.com/2005/12/07/int17.htm |archive-date=27 September 2007 |title=A unique friendship club in Belgrade |work=Dawn |date=7 December 2005 |access-date=17 July 2007 |url-status=dead}}</ref> V 19. in začetku 20. stoletja so v Beogradu obstajale tudi majhne skupnosti [[Aromuni|Aromancev]], [[Čehi|Čehov]], [[Grki|Grkov]], [[Nemci|Nemcev]], [[Madžari|Madžarov]], [[Judje|Judov]], [[Turki|Turkov]], [[Armenci|Armencev]] in [[Rusi|ruskih]] [[Belo gibanje|belih]] emigrantov. Danes obstajata dve primestni naselji z znatnim manjšinskim prebivalstvom: [[Ovča]] in vas [[Boljevci]], v obeh približno četrtino prebivalstva sestavljajo [[Romuni]] oziroma [[Slovaki]]. Priseljevanje v Beograd iz drugih držav se pospešuje. Leta 2023 je samo v Beogradu več kot 30.000 tujih delavcev dobilo dovolilnice za delo in prebivanje.<ref>{{Cite web|url=https://n1info.rs/biznis/u-srbiji-izdato-vise-od-50-000-radnih-dozvola-strancima-i-dalje-nedostaju-radnici/|title=U Srbiji izdato više od 50.000 radnih dozvola strancima, i dalje nedostaju radnici|first=FoNet|last=RTS|date=11 March 2024|website=N1|access-date=26 May 2024|archive-date=8 October 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241008173849/https://n1info.rs/biznis/u-srbiji-izdato-vise-od-50-000-radnih-dozvola-strancima-i-dalje-nedostaju-radnici/|url-status=live}}</ref> Čeprav v Beogradu obstaja več zgodovinskih verskih skupnosti, je verska sestava mesta razmeroma homogena. [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbska pravoslavna]] skupnost je daleč največja, s 1.475.168 pripadniki. V mestu živi tudi 31.914 muslimanov, 13.720 rimokatolikov in 3.128 [[Protestantizem|protestantov]]. V Beogradu je nekoč obstajala pomembna judovska skupnost, vendar se je po [[Zgodovina Srbije|nacistični okupaciji]] mesta med drugo svetovno vojno in poznejši judovski emigraciji njihovo število zmanjšalo z več kot 10.000 na le 295.<ref>{{cite web |url=http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/Popis2011/Knjiga4_Veroispovest.pdf |title=2011 Census |access-date=17 December 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140715000726/http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/Popis2011/Knjiga4_Veroispovest.pdf |archive-date=15 July 2014}}</ref> Beograd je imel tudi eno največjih [[Budisti|budističnih]] kolonij v Evropi zunaj Rusije, ko se je po [[Ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]] na obrobju Beograda naselilo približno 400 večinoma budističnih [[Kalmiki|Kalmikov]]. Prvi budistični tempelj v Evropi je bil zgrajen v Beogradu leta 1929. Večina se jih je po drugi svetovni vojni odselila, njihov tempelj, Beograjska pagoda, so zapustili in se je sčasoma zrušil.<ref>{{cite web |date=16 December 2020 |title=Drugi budistički hram u Evropi nalazio se u Beogradu |url=https://www.gradnja.rs/drugi-budisticki-hram-u-evropi-nalazio-se-u-beogradu/ |access-date=19 December 2020 |website=Gradnja |language=sr-RS |archive-date=17 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210117162912/https://www.gradnja.rs/drugi-budisticki-hram-u-evropi-nalazio-se-u-beogradu/ |url-status=live }}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Belgrade_by_drone_view.jpg|levo|sličica|Pogled na Stari Grad z Dorćolom iz zraka.]] Beograd je finančno središče Srbije in [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodne Evrope]], s skupno površino 17 mio m² pisarniških prostorov.<ref>{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/ekonomija/aktuelno.239.html:443796-Lokale-nece-ni-dzabe |title=Lokale neće ni džabe |work=NOVOSTI |publisher=novosti.rs |access-date=14 July 2013 |archive-date=23 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131023080331/http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/ekonomija/aktuelno.239.html:443796-Lokale-nece-ni-dzabe |url-status=live }}</ref> Tukaj je tudi sedež državne [[Narodna banka Srbije|centralne banke]]. 750.550 ljudi je zaposlenih (julij 2020)<ref name="biznistelegrafrs-2020">{{cite web |url=https://biznis.telegraf.rs/info-biz/3242399-prosecna-plata-za-jul-u-beogradu-628-evra |title=Prosečna plata za jul u Beogradu 628 evra |website=biznis.telegraf.rs. |date=27 September 2020 |access-date=14 July 2021 |archive-date=13 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210613112415/https://biznis.telegraf.rs/info-biz/3242399-prosecna-plata-za-jul-u-beogradu-628-evra |url-status=live }}</ref> v 120.286 podjetjih,<ref name="večernje novosti-2013">{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:430759-U-Beogradu-radi-120000-firmi |title=U Beogradu radi 120.000 firmi |publisher=Večernje Novosti |date=23 April 2013 |access-date=4 November 2013 |archive-date=9 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180809112856/http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:430759-U-Beogradu-radi-120000-firmi |url-status=live }}</ref> 76.307 podjetjih in 50.000 trgovinah.<ref name="biznistelegrafrs-2020"/><ref>{{cite web |url=http://www.docstoc.com/docs/97908871/Privredna-komora-Beograda |title=Privredna komora Beograda |publisher=Docstoc.com |date=4 October 2011 |access-date=12 March 2013 |archive-date=1 July 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150701132904/http://www.docstoc.com/docs/97908871/Privredna-komora-Beograda |url-status=live }}</ref> Samo mesto Beograd ima v lasti 267.147 m² najemnih pisarniških prostorov.<ref>{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:598304-Trzni-centri-zatvorili-lokale |title=Tržni centri zatvorili lokale |access-date=14 August 2016 |archive-date=6 June 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160606061618/http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:598304-Trzni-centri-zatvorili-lokale |url-status=live }}</ref> Leta 2019 je v Beogradu tako delalo 31,4 % zaposlenega prebivalstva Srbije, ki so ustvarili več kot 40,4 % državnega BDP.<ref name="BelgradeGDP24"/><ref>{{cite web |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf |title= Општине и региони у Републици Србији, 2025 |website=stat.gov.rs |access-date=2026-02-28|url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.kombeg.org.rs/Komora/centri/CentarZaEkonomskuPolitiku.aspx?veza=3014 |publisher=Economic Chamber of Belgrade |title=Privreda Beograda |language=sr |access-date=19 January 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006122226/http://www.kombeg.org.rs/Komora/centri/CentarZaEkonomskuPolitiku.aspx?veza=3014 |archive-date=6 October 2014 |url-status=dead}}</ref><ref>{{citation |url=http://webrzs.stat.gov.rs/WebSite/public/PublicationView.aspx?pKey=41&pLevel=1&pubType=2&pubKey=2036 |title=Regional GDP of the Republic of Serbia – preliminary data, 2012 |publisher=Statistical Office of the Republic of Serbia |access-date=4 November 2013 |archive-date=31 October 2013 |archive-url=https://archive.today/20131031195111/http://webrzs.stat.gov.rs/WebSite/public/PublicationView.aspx?pKey=41&pLevel=1&pubType=2&pubKey=2036 |url-status=live }}</ref> BDP mesta je bil leta 2023 po pariteti kupne moči ocenjen na 73 milijard USD, kar je 43.400 USD na prebivalca po pariteti kupne moči. Nominalni BDP je bil leta 2023 ocenjen na 31,5 milijarde USD, kar je 18.700 USD na prebivalca.<ref name="BelgradeGDP24"/> Novi Beograd je osrednje poslovno okrožje države in eno od finančnih središč [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodne Evrope]]. Ponuja vrsto objektov, kot so hoteli, kongresne dvorane (npr. Sava Centar), poslovne stavbe razreda A in B ter poslovni parki (npr. Airport City Belgrade). V Novem Beogradu se gradi na več kot 12 milijonov m² zemljišča, vrednost načrtovane gradnje v naslednjih treh letih pa je ocenjena na več kot 1,5&nbsp;milijarde evrov. v Novem Beogradu se nahaja tudi Beograjska borza. [[Slika:Zgrada_Ministarstva_saobraćaja_u_Beogradu_2006.jpg|desno|sličica|190x190_pik|Sedež Srbskih železnic v Beogradu]] [[Slika:Народный_банк_Сербии_(2017).jpg|sličica|190x190_pik|Sedež [[Narodna banka Srbije|Srbske narodne banke]]]] [[Slika:Сава_центар,_Београд_(Sava_centar,_Belgrade,_Serbia).jpg|sličica|190x190_pik|Sava Centar, največji kongresni, kulturni in poslovni center v [[Srbija|Srbiji]] in [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodni Evropi]], se razprostira na 100.000 ^m²]] S 6924 podjetji v IT sektorju (podatek iz leta 2013) je Beograd eno najpomembnejših središč [[Informacijska tehnika|informacijske tehnologije]] v [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodni Evropi]].<ref name="večernje novosti-2013"/> [[Microsoft|Microsoftov]] razvojni center Srbija, ki se nahaja v Beogradu, je bil ob svoji ustanovitvi peti tovrstni program na svetu.<ref>{{cite web |url=http://www.microsoft.com/serbia/mdcs/default.aspx |title=Microsoft Development Center Serbia |publisher=Microsoft.com |date=1 April 2011 |access-date=15 May 2013 |archive-date=25 April 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150425225332/http://www.microsoft.com/serbia/mdcs/default.aspx |url-status=live }}</ref> Številna globalna IT podjetja pogosto izberejo Beograd za svoje evropsko ali regionalno središče poslovanja; med njimi so tako [[Asus]],<ref>{{cite web |url=http://www.emportal.rs/vesti/srbija/62935.html |title=Asus otvorio regionalni centar u Beogradu |publisher=Emportal.rs |access-date=16 November 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110522124646/http://www.emportal.rs/vesti/srbija/62935.html |archive-date=22 May 2011}}</ref> [[Intel]],<ref>{{cite web |url=http://www.ekapija.com/website/sr/page/140159 |title=Centar kompanije 'Intel' za Balkan u Beogradu – Srbija deo 'Intel World Ahead Program' |publisher=E kapija |access-date=7 July 2009 |archive-date=9 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150909124416/http://www.ekapija.com/website/sr/page/140159 |url-status=live }}</ref> [[Dell]],<ref>{{cite web |last=Beograd |first=Ana Vlahović |url=http://pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/183266/Srbija+centar+IT+industrije.html |title=Srbija centar IT industrije |publisher=Pressonline.rs |date=25 September 2011 |access-date=12 March 2013 |archive-date=26 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150926161604/http://pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/183266/Srbija+centar+IT+industrije.html |url-status=live }}</ref> Huawei, [[Ubisoft]], [[Yandex]], Nutanix,<ref>{{cite web |url=https://biznis.telegraf.rs/it-biz/3134394-americki-nutanix-siri-posao-u-srbiji-otvorene-kancelarije-u-beogradu-potpisan-memorandum-s-vladom |title=Američki Nutanix širi posao u Srbiji: Otvorene kancelarije u Beogradu, potpisan memorandum s Vladom |work=biznis.telegraf.rs. |date=20 December 2019 |access-date=14 July 2021 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416081407/https://biznis.telegraf.rs/it-biz/3134394-americki-nutanix-siri-posao-u-srbiji-otvorene-kancelarije-u-beogradu-potpisan-memorandum-s-vladom |url-status=live }}</ref> NCR itd.<ref>{{citation |url=http://www.ekapija.com/website/sr/page/762729/NCR-planira-da-udvostruči-broj-zaposlenih-u-Srbiji-u-2014 |title=NCR planira da udvostruči broj zaposlenih u Srbiji u 2014 |publisher=eKapija |date=24 July 2013 |access-date=4 November 2013 |language=sr |archive-date=3 April 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170403213441/http://www.ekapija.com/website/sr/page/762729/NCR-planira-da-udvostru%C4%8Di-broj-zaposlenih-u-Srbiji-u-2014 |url-status=live }}</ref> Med najbolj znanimi beograjskimi IT zagonskimi podjetji so med drugim Nordeus, ComTrade Group, MicroE, FishingBooker in Endava. Med IT objekti v mestu so Institut Mihajlo Pupin in ILR,<ref>{{cite web |url=http://www.li.rs/masine-alatke/upravljacki-sistemi-masina-alatki/lola-cnc-sistemi |title=LOLA CNC sistemi – Lola institut |website=li.rs |access-date=28 May 2018 |archive-date=4 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180804231731/http://www.li.rs/masine-alatke/upravljacki-sistemi-masina-alatki/lola-cnc-sistemi |url-status=live }}</ref> pa tudi povsem nov IT Park Zvezdara.<ref>{{cite web |url=https://ntpark.rs/ |title=Naučno-tehnološki park Beograd |website=Naučno-tehnološki park Beograd |access-date=7 June 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190607031549/https://ntpark.rs/ |archive-date=7 June 2019 |url-status=dead}}</ref> Številni ugledni IT inovatorji so svojo kariero začeli v Beogradu, med njimi Voja Antonić in Veselin Jevrosimović. Aprila 2025 je povprečna mesečna neto plača v poslovnem središču Novega Beograda znašala 177.418 RSD (1760 USD) v neto vrednosti, bruto ekvivalent pa 242.254 RSD (2403 USD), medtem ko je v Beogradu s predmestji znašala 1.058 EUR.<ref>{{Cite web |date=2025-06-26 |title=Average salary in April 109,272.00 dinars |url=https://www.serbianmonitor.com/en/average-salary-in-april-109272-00-dinars/ |access-date=2026-04-21 |website=www.serbianmonitor.com |language=en-US}}</ref> Po podatkih podjetja Cushman & Wakefield je glede najema poslovnih prostorov Knez Mihajlova ulica 36. najdražja nakupovalna ulica na svetu.<ref>{{cite web |url=https://serbiantimes.info/zakup-lokala-u-knez-mihailovoj-medu-najskupljim-na-svetu-u-regionu-jedino-budimpesta-ispred-beograda/ |title=Zakup Lokala U Knez Mihailovoj Među Najskupljim Na Svetu: U regionu jedino Budimpešta ispred Beograda |work=Serbian Times |date=18 November 2019 |access-date=14 July 2021 |archive-date=19 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210419025646/https://serbiantimes.info/zakup-lokala-u-knez-mihailovoj-medu-najskupljim-na-svetu-u-regionu-jedino-budimpesta-ispred-beograda/ |url-status=live }}</ref> Kot primer privlačnosti mesta in njegovega pomena v tem delu celine je dejstvo, da številna multinacionalna podjetja za svoj lokalni sedež izberejo prav Beograd. Zgodnji primer tega je bil multinacionalni prehrambeni velikan [[McDonald's|McDonald's,]] ki je v Beogradu odprl svojo prvo restavracijo v komunistični državi v Evropi.<ref>{{Cite web |title='Until we meet again,' McDonald's tells Russia as it exits the country for good |url=https://www.dailyo.in/politics/mcdonalds-russia-exit-ukraine-war-35910 |access-date=2023-01-11 |website=dailyo.in |language=en |archive-date=2023-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230203140802/https://www.dailyo.in/politics/mcdonalds-russia-exit-ukraine-war-35910 |url-status=live }}</ref> == Kultura == [[Slika:Serbia_Beograd_SANU_-_Feb_2006.jpg|levo|sličica|[[Srbska akademija znanosti in umetnosti]], nacionalno učeno društvo, ustanovljeno leta 1841]] Po poročanju [[BBC]] je Beograd eno od petih najbolj ustvarjalnih mest na svetu.<ref>{{cite web |url=http://www.bbc.com/culture/story/20190715-the-five-most-creative-cities-in-the-world |title=The five most creative cities in the world? |work=The Collection |publisher=BBC |last=Banks |first=Libby |date=16 July 2019 |access-date=14 July 2021 |archive-date=7 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200507223631/http://www.bbc.com/culture/story/20190715-the-five-most-creative-cities-in-the-world |url-status=live }}</ref> Beograd vsako leto gosti številne mednarodne kulturne dogodke, vključno s filmskim festivalom, gledališkim festivalom, [[Belgrade Summer Festival|poletnim festivalom]], BEMUS-om, [[Belgrade Early Music Festival|beograjskim festivalom stare glasbe]], knjižnim sejmom, [[Belgrade Choir Festival|beograjskim festivalom zborov]], [[Pesem Evrovizije 2008|tekmovanjem za pesem Evrovizije 2008]] in festivalom piva.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201299 |title=Culture and Art (Cultural Events) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924071921/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201299 |url-status=live }}</ref> Leta 2022 je Beograd gostil tudi dogodek Europride, čeprav ga je srbski predsednik Aleksandar Vučić poskušal prepovedati.<ref>{{Cite web |date=2022-08-24 |title=EuroPride will not be cancelled, and any 'ban' would be illegal |url=https://www.epoa.eu/europride-will-not-be-cancelled-and-any-ban-would-be-illegal/ |access-date=2022-10-15 |website=EPOA |language=en-GB |archive-date=15 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221015185619/https://www.epoa.eu/europride-will-not-be-cancelled-and-any-ban-would-be-illegal/ |url-status=live }}</ref> [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelov]] nagrajenec [[Ivo Andrić]] je svoje najbolj znano delo ''[[Most na Drini (roman)|Most na Drini]]'' napisal v Beogradu. <ref>{{cite web |url=http://www.ivoandric.org.rs/html/biography.html |title=The biography of Ivo Andrić |publisher=The Ivo Andrić Foundation |access-date=18 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090907050949/http://www.ivoandric.org.rs/html/biography.html |archive-date=7 September 2009}}</ref> Med drugimi uglednimi beograjskimi avtorji so še [[Branislav Nušić]], [[Miloš Crnjanski]], [[Borislav Pekić]], [[Milorad Pavić]] in Meša Selimović.<ref>{{cite web |url=http://www.rastko.org.rs/knjizevnost/nauka_knjiz/pekic-biograf.html |title=Borislav Pekić – Biografija |publisher=[[Project Rastko]] |language=sr |access-date=19 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090116220235/http://www.rastko.org.rs/knjizevnost/nauka_knjiz/pekic-biograf.html |archive-date=16 January 2009}}</ref><ref>{{cite web |last=Tabbi |first=Joseph |url=http://www.electronicbookreview.com/thread/internetnation/sumatrism |title=Miloš Crnjanski and his descendents |publisher=Electronic Book Review |date=26 July 2005 |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070711120527/http://www.electronicbookreview.com/thread/internetnation/sumatrism |archive-date=11 July 2007 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.xs4all.nl/~eteia/kitabhana/Selimovic_Mehmed_Mesa/Biografija.html |title=Meša Selimović – Biografija |publisher=Kitabhana.net |access-date=10 July 2007 |language=bs |archive-url=https://web.archive.org/web/20070716130556/http://www.xs4all.nl/~eteia/kitabhana/Selimovic_Mehmed_Mesa/Biografija.html |archive-date=16 July 2007 |url-status=live}}</ref> Mednarodno najbolj ugledni umetniki iz Beograda so Charles Simić, [[Marina Abramović]] in Milovan Destil Marković. Večina srbske filmske industrije ima sedež v Beogradu. FEST je letni filmski festival, ki poteka od leta 1971. Do leta 2013 si je predstave ogledalo štiri milijone ljudi, predstavili pa so skoraj 4000 filmov.<ref>{{citation |url=http://voiceofserbia.org/content/belgrade-film-festival-%E2%80%93-fest |title=Belgrade Film Festival – FEST |publisher=VoiceOfSerbia.org |date=22 February 2013 |access-date=23 February 2013 |archive-date=6 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130306025539/http://voiceofserbia.org/content/belgrade-film-festival-%E2%80%93-fest |url-status=usurped}}</ref> Mesto je bilo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja eno glavnih središč jugoslovanskega [[Novi val (glasba)|novega vala]], ki so ga zastopale beograjske skupine kot na primer [[Idoli|VIS Idoli]], [[Ekatarina Velika]], [[Šarlo akrobata]] in [[Električni orgazam]]. Med drugimi pomembnimi beograjskimi rock skupinami so [[Riblja čorba|Riblja Čorba]], [[Momčilo Bajagić Bajaga|Bajaga]] i Instruktori in [[Partibrejkers]].<ref>{{cite web |url=http://www.glas.ba/index.php?p=2&clid=3342&kadid=71&otv=13&pg=1 |title=Beogradska rock scena je otišla u ilegalu |publisher=Glas.ba |access-date=18 January 2011 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20110706131047/http://www.glas.ba/index.php?p=2&clid=3342&kadid=71&otv=13&pg=1 |archive-date=6 July 2011 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite book |last=Shepherd |first=John |title=Continuum encyclopedia of popular music of the world |publisher=Continuum |year=2005 |page=142 |volume=3–7 |isbn=978-0-8264-7436-0}}</ref> Danes je središče srbske hip hop scene, kjer v mestu ali v njem živijo skupine, kot so Beogradski Sindikat, Bad Copy, Škabo, Marčelo in večina skupine Bassivity Music.<ref>{{cite web |last=Pavlić |first=Aleksandar |url=http://www.popboks.com/albumi/beogradskisindikat.shtml |title=Beogradski Sindikat: ''Svi Zajedno'' |work=Popboks |date=9 February 2005 |access-date=23 May 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20070513014844/http://www.popboks.com/albumi/beogradskisindikat.shtml |archive-date=13 May 2007 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |last=Todorović |first=S. S. |url=http://www.balkanmedia.com/m2/doc/3184-1.shtml |title=Liričar među reperima |publisher=Balkanmedia |date=30 January 2004 |access-date=23 May 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070617175739/http://balkanmedia.com/m2/doc/3184-1.shtml |archive-date=17 June 2007}}</ref> V Beogradu je veliko gledališč, med katerimi so najpomembnejša Narodno gledališče, Gledališče na Terazijah, Jugoslovansko dramsko gledališče, [[Zvezdara Theatre|Zvezdara teater]] in Atelje 212. V Beogradu ima sedež tudi [[Srbska akademija znanosti in umetnosti]] ter [[Narodna knjižnica Srbije]]. Med drugimi večjimi knjižnicami sta Mestna knjižnica Beograd in Univerzitetna knjižnica Beograd. Dve operni hiši v Beogradu sta: Narodno gledališče in operna hiša Madlenianum.<ref>{{cite web |url=http://www.narodnopozoriste.rs/index.php?id=695 |title=National Theatre Belgrade – Opera |work=Народно позориште у Београду |publisher=Narodnopozoriste.rs |date=1 May 2013 |access-date=15 May 2013 |archive-date=2 February 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140202134712/http://www.narodnopozoriste.rs/index.php?id=695 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.madlenianum.rs/en/index.php?execute=view_page&module=system&page_id=17 |title=About Madlenianum |publisher=Madlenianum.rs |access-date=15 May 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130515105613/http://www.madlenianum.rs/en/index.php?execute=view_page&module=system&page_id=17 |archive-date=15 May 2013}}</ref> Po zmagi srbske predstavnice [[Marija Šerifović|Marije Šerifović]] na [[Pesem Evrovizije 2007|tekmovanju za pesem Evrovizije 2007]] je Beograd leta [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] gostil tekmovanje Eurosong.<ref>{{cite news |url=http://www.hs.fi/english/article/Serbian+ballad+wins+Eurovision+Song+Contest+-+Belgrade+hosts+in+2008+/1135227223254 |newspaper=[[Helsingin Sanomat]] |title=Serbian ballad wins Eurovision Song Contest – Belgrade hosts in 2008 |date=14 May 2007 |access-date=10 July 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070830011312/http://www.hs.fi/english/article/Serbian%2Bballad%2Bwins%2BEurovision%2BSong%2BContest%2B-%2BBelgrade%2Bhosts%2Bin%2B2008%2B/1135227223254 |archive-date=30 August 2007}}</ref> V Beogradu je več kot 1650 javnosti dostopnih skulptur.<ref>{{cite web |url=http://presscentar.uns.org.rs/info/Vesti-iz-muzeja/1563/neda-kovacevic-nek-ucini-svako-koliko-je-kadar-pa-nece-narod-propasti.html |title=NEDA KOVAČEVIĆ: Nek učini svako koliko je kadar, pa neće narod propasti |website=presscentar.uns.org.rs |language=sr |access-date=2 February 2020 |archive-date=2 February 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200202194147/http://presscentar.uns.org.rs/info/Vesti-iz-muzeja/1563/neda-kovacevic-nek-ucini-svako-koliko-je-kadar-pa-nece-narod-propasti.html |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=tUdQswEACAAJ&q=beogradski+spomenarnik |title=Beogradski spomenarnik: putovanje srpskom istorijom putem spomenika u Beogradu. Ličnosti u beogradskim spomenicima. Deo prvi |last=Kovačević |first=Neda |date=2016 |publisher=Neda Kovačević |isbn=978-86-919895-0-7 |language=en |access-date=1 October 2020 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416083819/https://books.google.com/books?id=tUdQswEACAAJ&q=beogradski+spomenarnik |url-status=live }}</ref> === Muzeji === Najvidnejši muzej v Beogradu je [[Narodni muzej Srbije|Narodni muzej]], ustanovljen leta 1844 in obnovljen od leta 2003 do junija 2018. Muzej hrani zbirko več kot 400.000 eksponatov (več kot 5600 slik in 8400 risb in grafik, vključno s številnimi tujimi mojstri, kot so [[Hieronymus Bosch|Bosch]], Juan de Flandes, [[Tizian]], [[Tintoretto]], [[Peter Paul Rubens|Rubens]], [[Paul Cézanne|Cézanne]], [[Giovanni Battista Tiepolo|GB Tiepolo]], [[Auguste Renoir|Renoir]], [[Claude Monet|Monet]], [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautrec]], [[Henri Matisse|Matisse]], [[Pablo Picasso|Picasso]], [[Paul Gauguin|Gauguin]], [[Marc Chagall|Chagall]], [[Vincent van Gogh|Van Gogh]], [[Piet Mondrian|Mondrian]] itd.) in tudi slavni [[Miroslavov evangelij]].<ref>{{cite web |last=Cvjetićanin |first=Tatjana |url=http://www.narodnimuzej.rs/code/navigate.php?Id=75 |title=From the history of the National Museum in Belgrade |publisher=National Museum of Serbia |access-date=27 July 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110814163742/http://www.narodnimuzej.rs/code/navigate.php?Id=75 |archive-date=14 August 2011}}</ref> Muzej sodobne umetnosti je bil prvi muzej sodobne umetnosti v Jugoslaviji in eden prvih tovrstnih muzejev na svetu.<ref>{{Cite book |title=Knjiga o Lubardi |last=Lompar |first=Milo |publisher=[[Serbian Literary Guild]] |page=181 |year=2018 |location=Beograd}}</ref> Od ustanovitve leta 1965 je zbral zbirko več kot 8000 umetniških del, ustvarjenih po vsej nekdanji Jugoslaviji.<ref>{{cite web |url=http://eng.msub.org.rs/o-muzeju |title=About the Museum |website=eng.msub.org.rs |access-date=30 March 2019 |archive-date=30 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190330193549/http://eng.msub.org.rs/o-muzeju |url-status=dead}}</ref> Zbirka predstavlja nekatere najopaznejše srbske in jugoslovanske umetnike 20. stoletja, med njimi Sava Šumanovića, [[Nadežda Petrović|Nadeždo Petrović]], Petra Dobrovića, Mileno Pavlović-Barili, Milana Konjovića, Zoro Petrović, Đorđa Andrejevića Kuna, Vladimira Veličkovića, Petra Lubardo, [[Krsto Hegedušić|Krsto Hegedušića]], Miću Popovića, [[Ivan Meštrović|Ivana Meštrovića]], [[Antun Augustinčić|Antuna Augustinčića]], Med drugim Toma Rosandić, Olga Jevrić, Olga Jančić, [[Lojze Dolinar]].<ref>{{Cite web |date=2019-01-11 |title=Kolekcija - Muzej Savremene Umetnosti |url=https://msub.org.rs/kolekcija/ |access-date=2025-01-15 |language=sr-lat |archive-date=15 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250115010157/https://msub.org.rs/kolekcija/ |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |last=Mučibabić |first=Daliborka |title=Arhitektonski dragulj koji iznova mami |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/408251/Arhitektonski-dragulj-koji-iznova-mami |access-date=2025-01-15 |website=Politika Online |archive-date=12 November 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251112110923/https://www.politika.rs/sr/clanak/408251/Arhitektonski-dragulj-koji-iznova-mami |url-status=live }}</ref> Muzej je bil zaprt leta 2007, vendar je bil od takrat ponovno odprt leta 2017, da bi se osredotočil na sodobno in tudi na jugoslovansko umetniško sceno.<ref>{{cite news |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-23841398 |title=Art gathers dust as Serbia museums kept shut |date=27 August 2013 |work=BBC News |access-date=20 June 2018 |archive-date=6 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180706150043/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-23841398 |url-status=live }}</ref> Umetnica [[Marina Abramović]], rojena v Beogradu, je imela razstavo v Muzeju sodobne umetnosti, ki jo je ''[[The New York Times|New York Times]]'' označil za enega najpomembnejših kulturnih dogodkov na svetu leta 2019.<ref>{{cite news |url=https://www.nytimes.com/2019/09/09/arts/design/fall-art-exhibitions-louvre-leonardo-brancusi-kara-walker.html |title=28 Art Shows Worth Traveling For |work=The New York Times |date=9 September 2019 |access-date=14 July 2021 |url-access=subscription |last1=Farago |first1=Jason |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416110435/https://www.nytimes.com/2019/09/09/arts/design/fall-art-exhibitions-louvre-leonardo-brancusi-kara-walker.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite news |url=https://www.nytimes.com/2019/09/25/arts/design/marina-abramovic-the-cleaner.html |title=Marina Abramovic Comes Home, and Comes Clean |work=The New York Times |date=25 September 2019 |access-date=14 July 2021 |url-access=subscription |last1=Dickson |first1=Andrew |archive-date=29 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210729152645/https://www.nytimes.com/2019/09/25/arts/design/marina-abramovic-the-cleaner.html |url-status=live }}</ref> Razstavo si je ogledalo skoraj 100.000 obiskovalcev. Marina Abramović je imela odrski govor in performans pred 20.000 ljudmi.<ref>{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=EFH1BYUjmMA |archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211114/EFH1BYUjmMA |archive-date=14 November 2021 |url-status=live |title=Marina Abramovic-Javno predavanje "CISTAC/CLEANER"-Beograd-MSU 29.09.2019.-Deo 1 |website=YouTube |date=3 October 2019 |access-date=14 July 2021}}{{cbignore}}</ref> V središču Beograda se nahaja tudi Muzej uporabne umetnosti, muzej, ki ga je ICOM leta 2016 nagradil za institucijo leta.<ref>{{Cite web |title=ICOM Serbia, Award for the Institution of the Year 2016 – Музеј примењене уметности БеоградМузеј примењене уметности Београд |url=https://mpu.rs/en/about-museum/icom-serbia-award-for-the-institution-of-the-year-2016/ |access-date=2022-10-18 |website=Музеј примењене уметности Београд |archive-date=18 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221018130416/https://mpu.rs/en/about-museum/icom-serbia-award-for-the-institution-of-the-year-2016/ |url-status=live }}</ref> Mestni muzej Beograd se je leta 2006 preselil v novo stavbo v središču mesta.<ref>{{citation |title=The New Museum's Building |url=http://www.mgb.org.rs/en/the-new-museum-building |access-date=26 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130401012108/http://www.mgb.org.rs/en/the-new-museum-building |archive-date=1 April 2013 |url-status=dead |publisher=Belgrade City Museum}}</ref> Muzej gosti vrsto zbirk, ki pokrivajo zgodovino mestnega življenja od prazgodovine<ref>{{citation |title=Collections |url=http://www.mgb.org.rs/en/collections |access-date=26 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130401011549/http://www.mgb.org.rs/en/collections |archive-date=1 April 2013 |url-status=dead |publisher=Belgrade City Museum}}</ref> in hrani zbirko več kot 150.000 eksponatov.<ref name=":0">{{Cite web |title=NOVI PROSTOR MUZEJA GRADA BEOGRADA U RESAVSKOJ ULICI: Istorija glavnog grada objedinjena u velelepnom prostoru |url=https://www.beograd.rs/lat/zivot-u-beogradu/beogradska-riznica/a107431/Novi-prostor-Muzeja-grada-Beograda-u-Resavskoj-ulici.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20250417202159/https://www.beograd.rs/lat/zivot-u-beogradu/beogradska-riznica/a107431/Novi-prostor-Muzeja-grada-Beograda-u-Resavskoj-ulici.html |archive-date=17 April 2025 |access-date=2025-11-23 |website=www.beograd.rs |language=sr-Latn |url-status=live }}</ref> Mestni muzej Beograd vključuje tudi dodatne lokacije, kot so Muzej Iva Andrića, Rezidenca princese Ljubice, Muzej Paje Jovanovića in Muzej Jovana Cvijića.<ref>{{Cite web |title=Музеј града Београда - О нама |url=http://www.mgb.org.rs/about/ |access-date=2024-12-21 |website=www.mgb.org.rs |archive-date=3 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250103183940/http://www.mgb.org.rs/about/ |url-status=live }}</ref> Mestni muzej naj bi se leta 2027 preselil v veliko večjo stavbo v središču mesta.<ref name=":0" /> Etnografski muzej, ustanovljen leta 1901, vsebuje več kot 150.000 predmetov, ki prikazujejo podeželsko in mestno kulturo Balkana, zlasti držav [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|nekdanje Jugoslavije]].<ref>{{cite web |title=Museums 3 |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201167 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924065021/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201167 |archive-date=24 September 2014 |access-date=12 July 2008 |website=Discover Belgrade |publisher=Beograd.rs}}</ref> V Beogradu je tudi Muzej afriške umetnosti, ustanovljen leta 1977, ki ima veliko zbirko umetnosti iz Zahodne Afrike.<ref>{{cite web |title=Cultural institutions: Museum of African Art |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=202308 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924064317/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=202308 |archive-date=24 September 2014 |access-date=10 July 2007 |publisher=Beograd.rs}}</ref> Drug pomemben beograjski muzej je Muzej Vuka in Dositeja, ki prikazuje življenje, delo in zapuščino [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Stefanovića Karadžića]] ter [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]], reformatorja srbskega knjižnega jezika v 19. stoletju in prvega srbskega ministra za šolstvo oziroma književnika.<ref>{{cite web |title=City of Belgrade – Museums 1 |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201051 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303191402/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201051 |archive-date=3 March 2016 |access-date=10 July 2007 |publisher=Beograd.rs}}</ref> Vojaški muzej, ustanovljen leta 1878 na Kalemegdanu, hrani široko paleto več kot 25.000 vojaških predmetov, ki segajo od prazgodovine do srednjega veka in moderne dobe. Med pomembne predmete spadajo turško in orientalsko orožje, narodni prapori in [[Jugoslovanski partizani|jugoslovanska partizanska]] znamenja.<ref>{{cite web |url=http://www.lonelyplanet.com/serbia/belgrade/sights/museum/military-museum |title=Military Museum |publisher=[[Lonely Planet]] |access-date=18 January 2010 |archive-date=20 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131020204811/http://www.lonelyplanet.com/serbia/belgrade/sights/museum/military-museum |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.muzej.mod.gov.rs/en/about-us/ |title=Military Museum {{!}} About Us |website=muzej.mod.gov.rs |access-date=30 March 2019 |archive-date=30 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190330193600/http://www.muzej.mod.gov.rs/en/about-us/#.XJ_EJJhKiUk |url-status=live }}</ref> Letalski muzej, ki se nahaja v bližini [[Letališče Nikola Tesla Beograd|letališča Nikola Tesla Beograd]], ima več kot 200 letal, od katerih je na ogled približno 50, nekaj pa jih je edinih ohranjenih primerkov te vrste, kot je [[Fiat G.50 Freccia|Fiat G.50]]. V tem muzeju so razstavljeni tudi deli sestreljenih ameriških in [[NATO|Natovih]] letal, kot sta [[Lockheed F-117|F-117]] in [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]].<ref>{{cite web |url=http://www.muzejrv.org/istorija/istorija.html |title=Lična karta Muzeja ratnog vazduhoplovstva |publisher=Museum of Air force Belgrade |access-date=19 May 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20060528075833/http://www.muzejrv.org/istorija/istorija.html |archive-date=28 May 2006 |url-status=dead}}</ref> Muzej Nikole Tesle, ustanovljen leta 1952, hrani osebne predmete [[Nikola Tesla|Nikole Tesle]], izumitelja, po katerem je bila poimenovana [[Tesla (enota)|enota Tesla]]. Hrani okoli 160.000 originalnih dokumentov in okoli 5.700 drugih osebnih predmetov, vključno z njegovo žaro.<ref>{{cite web |url=http://www.tesla-museum.org/meni_en/nt.php?link=muzej/m&opc=sub2 |publisher=Nikola Tesla Museum |title=About the museum |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070610092417/http://www.tesla-museum.org/meni_en/nt.php?link=muzej%2Fm&opc=sub2 |archive-date=10 June 2007 |url-status=dead}} [[Museum of Science and Technology (Belgrade)|Muzej znanosti in tehnologije]], ustanovljen leta 1989, se je leta 2005 preselil v stavbo prve mestne elektrarne na Dorćolu.<nowiki><ref></nowiki>{{citation |title=Project for Reconstruction and Adaptation of the Museum of Science and Technology |url=http://www.muzejnt.rs/en/206 |access-date=26 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130511075002/http://www.muzejnt.rs/en/206 |archive-date=11 May 2013 |url-status=dead |publisher=Museum of Science and Technology}}</ref><ref>{{Cite web |title=О Музеју |url=https://muzejnt.rs/eng/istorijat-muzeja/ |access-date=2024-12-21 |website=Музеј науке и технике |language=en-GB |archive-date=10 February 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250210204900/https://muzejnt.rs/eng/istorijat-muzeja/ |url-status=live }}</ref> Z okoli 95.000 kopijami domačih in mednarodnih filmov je Jugoslovanska kinoteka največja v regiji in med desetimi največjimi arhivi na svetu.<ref>{{cite web |url=http://www.ear.europa.eu/serbia/main/documents/2006Media.pdf |title=Action programme 2006 for Serbia: Support to the Yugoslav Film Archive |publisher=European Agency for Reconstruction |date=1 January 2006 |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070802113127/http://www.ear.europa.eu/serbia/main/documents/2006Media.pdf |archive-date=2 August 2007 |url-status=dead}}</ref> Institucija upravlja tudi Muzej jugoslovanske kinoteke s kinodvorano in razstavno dvorano. Dolgoletne težave s shranjevanjem arhiva so bile dokončno rešene leta 2007, ko je bil odprt nov sodoben depo.<ref>{{cite web |url=http://seecult.org/english/module-News-display-sid-211.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20071011202918/http://seecult.org/english/module-News-display-sid-211.html |archive-date=11 October 2007 |title=New Depository for the Yugoslav Film Archive's treasure |publisher=SEECult.org, Culture Portal of Southeastern Europe |date=7 June 2007 |access-date=10 July 2007 |url-status=dead}}</ref> Jugoslovanski filmski arhiv razstavlja tudi originalno filmsko palico [[Charlie Chaplin|Charlieja Chaplina]] in enega prvih filmov [[Brata Lumière|Augusta in Louisa Lumièra]].<ref>{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:433237-U-Noci-muzeja-60-kulturnih-institucija |title=U Noći muzeja 60 kulturnih institucija |work=NOVOSTI |publisher=novosti.rs |access-date=3 June 2013 |archive-date=9 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180809121012/http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:433237-U-Noci-muzeja-60-kulturnih-institucija |url-status=live }}</ref> Muzej Jugoslavije ima zbirke iz jugoslovanskega obdobja. Poleg slik so najdragocenejše [[Luna|lunine]] kamnine, ki so jih leta 1969 podarili člani posadke [[Apollo 11|Apolla 11]] [[Neil Armstrong]], [[Edwin Aldrin|Buzz Aldrin]] in [[Michael Collins (astronavt)|Michael Collins]] med obiskom Beograda, in kamnine iz misije [[Apollo 17|Apollo 17]], ki jih je leta 1971 podaril [[Richard Nixon]].<ref>{{cite web |url=http://www.seecult.org/vest/najbolje-u-muzeju-25-maj |title=Najbolje, u Muzeju 25. maj – SEEcult.org Portal za kulturu jugoistočne Evrope |date=4 September 2012 |publisher=seecult.org |access-date=3 June 2013 |archive-date=10 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131110051850/http://www.seecult.org/vest/najbolje-u-muzeju-25-maj |url-status=live }}</ref> Muzej hrani tudi sabljo [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] z 260 briljanti in diamanti, ki jo je podaril Stalin sam.<ref>{{cite web |url=http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Od-Staljina-sablja-a-od-astronauta-kamenchici-s-Meseca.lt.html |title=Политика Online – Од Стаљина сабља, а од астронаута каменчићи с Месеца |work=Politika Online |access-date=3 June 2013 |archive-date=10 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131110051853/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Od-Staljina-sablja-a-od-astronauta-kamenchici-s-Meseca.lt.html |url-status=live }}</ref> === Arhitektura === {{Več slik | align = left | total_width = 380 | perrow = 2 | image1 = Interior look Church Saint Sava from western gally leg P.Cikovac.jpg | width1 = 600 | image2 = Crkva svetog Marka, Beograd (St. Mark's Church, Belgrade).jpg | width2 = 550 | image3 = Железничка станица Београд главна и споменик Стефана Немање (closed Belgrade Main Railway station, 2023).jpg | width3 = 600 | footer = V smeri urinega kazalca, od zgoraj levo: notranjost cerkve sv. Save; cerkev sv. Marka; hotel Moskva; beograjska trdnjava; Knez Mihailova ulica - glavna pešpot in nakupovalna cona v Beogradu; Savski trg - nekdanja glavna železniška postaja v Beogradu in spomenik Stefanu Nemanji. }} Beograd ima zelo raznoliko arhitekturo, od središča Zemuna, ki ima podobo tipičnega srednjeevropskega mesta,<ref>{{cite web |last1=Comrie |first1=Nicholas |last2=Moore |first2=Lucy |title=Zemun: The Town Within the City |url=http://www.b92.net/eng/travel/index.php?nav_id=38986 |publisher=[[B92]] Travel |date=1 October 2007 |access-date=17 May 2007 |archive-date=22 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131022122710/http://www.b92.net/eng/travel/index.php?nav_id=38986 |url-status=live }}</ref> do sodobnejše arhitekture in prostorske ureditve Novega Beograda. Najstarejšo arhitekturo najdemo v parku Kalemegdan. Izven Kalemegdana najstarejše stavbe izvirajo šele iz 18. stoletja zaradi njegove geografske lege ter pogostih vojn in uničenj.<ref name="manević">{{cite web |last=Manević |first=Zoran |url=http://web.mit.edu/most/www/ser/Belgrade/zoran_manevic.html |title=Architecture and Building |publisher=[[MIT]] website |access-date=19 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070811101910/http://web.mit.edu/most/www/ser/Belgrade/zoran_manevic.html |archive-date=11 August 2007}}</ref> Najstarejša javna zgradba v Beogradu je nevpadljiva turška [[Tűrbe|türbe]], najstarejša hiša pa je skromna glinena hiša na Dorćolu iz poznega 18. stoletja.<ref>{{cite web |last=Mitrović |first=Prof. Dr. Mihajlo |url=http://www.ulus.org.rs/ENGLISH/Exhibitions/TriennialA/TriennialA.htm |archive-url=https://archive.today/20100117001440/http://www.ulus.org.rs/ENGLISH/Exhibitions/TriennialA/TriennialA.htm |url-status=dead |archive-date=17 January 2010 |title=Seventh Belgrade triennial of world architecture |publisher=ULUS |date=27 June 2003 |access-date=19 May 2007}}</ref> Zahodni vpliv se kaže v gradnjah iz 19. stoletja, ko se je mesto popolnoma preobrazilo iz orientalskega mesta v sodobno arhitekturo tistega časa, z vplivi [[Neoklasicizem|neoklasicizma]], [[Romantika|romantike]] in [[Akademska umetnost|akademske umetnosti]]. Srbski arhitekti so konec 19. stoletja prevzeli razvoj od tujih graditeljev in zgradili Narodno gledališče, Stari dvor, katedralo in kasneje, v začetku 20. stoletja, [[Stavba Narodne skupščine Republike Srbije|stavbo Narodne skupščine]] ter [[Narodni muzej Srbije|Narodni muzej]], na katere je vplivala [[Art nouveau|secesija]].<ref name="manević" /> Elementi srbsko-bizantinskega preporoda so prisotni v stavbah, kot so hiša Vukove zakladnice, stara pošta na Kosovski ulici, in sakralni arhitekturi, kot sta cerkev sv. Marka (ki temelji na [[Samostan Gračanica|samostanu Gračanica]]) in [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev sv. Save]].<ref name="manević" /> V socialističnem obdobju so bila stanovanja zgrajena hitro in poceni za ogromen pritok ljudi, ki so po drugi svetovni vojni bežali s podeželja, rezultat česar je bila [[Brutalistična arhitektura|brutalistična]] podoba blokov Novega Beograda; za kratek čas je vladal trend [[Socialistični realizem|socrealizma]], ki je privedel do stavb, kot je Sindikalna dvorana.<ref name="manević" /> Vendar so sredi petdesetih let prejšnjega stoletja prevladali [[Modernizem (gibanje)|modernistični]] trendi, ki še vedno prevladujejo v beograjski arhitekturi. <ref name="manević" /> Beograd ima drugi najstarejši kanalizacijski sistem v Evropi.<ref>{{cite web |title=Potrebno uložiti 1,6 milijardi evra u energetsku efikasnost |url=http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/518297/Potrebno-uloziti-16-milijardi-evra-u-energetsku-efikasnost |website=Blic |date=10 December 2014 |access-date=10 December 2014 |archive-date=14 December 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141214143427/http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/518297/Potrebno-uloziti-16-milijardi-evra-u-energetsku-efikasnost |url-status=live }}</ref> Klinični center Srbije se razprostira na 34 hektarjih in je sestavljen iz približno 50 stavb, ima pa tudi 3150 postelj, s čimer je po tem merilu največja v Evropi<ref>{{cite news |last1=Mišković |first1=Ivan |title=Za godinu dana više od 50.000 operacija |url=https://www.blic.rs/vesti/beograd/za-godinu-dana-vise-od-50000-operacija/687nddy |access-date=26 July 2020 |work=blic.rs |date=4 February 2009 |language=sr |archive-date=26 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200726163120/https://www.blic.rs/vesti/beograd/za-godinu-dana-vise-od-50000-operacija/687nddy |url-status=live }}</ref> in ena največjih na svetu.<ref>{{cite web |title=The Largest Hospitals In The World |url=https://www.worldatlas.com/articles/the-largest-hospitals-in-the-world.html |website=worldatlas.com |date=5 October 2017 |access-date=26 July 2020 |archive-date=10 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200710191100/https://www.worldatlas.com/articles/the-largest-hospitals-in-the-world.html |url-status=live }}</ref> === Turizem === [[Slika:Beograd_under_Fire.jpg|desno|sličica|Beograd med [[Novo leto|novoletnimi]] prazniki]] Beograd, ki stoji ob glavni prometni arteriji, ki povezuje Evropo in Azijo, ter kasneje tudi na železniški liniji [[Orient Express]], je bil skozi stoletja priljubljena destinacija za popotnike. Leta 1843 je srbski ''[[knez]]'' Mihajlo Obrenović na Dubrovački ulici (danes Ulica kralja Petra) zgradil veliko stavbo, ki je postala prvi hotel v Beogradu: ''Kod jelena'' ('Kod jelena'), v soseski Kosančićevega venca. Mnogi so takrat kritizirali potezo zaradi stroškov in velikosti stavbe, a kmalu je postala zbirališče najbogatejših meščanov kneževine. Pogovorno so stavbo imenovali tudi ''staro zdanje'' ali 'stara stavba'. Ostal je hotel do leta 1903, nato pa so stavbo leta 1938 porušili.<ref>{{cite news |first=Dejan |last=Aleksić |title="Čitanka" srpske istorije i kulture |trans-title=Reading book of Serbian history and culture |newspaper=Politika |page=17 |language=sr |date=25 January 2018 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/397365/Citanka-srpske-istorije-i-kulture |access-date=9 September 2018 |archive-date=9 September 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180909184909/http://www.politika.rs/sr/clanak/397365/Citanka-srpske-istorije-i-kulture |url-status=live }}</ref><ref>{{cite news |first=Dejan |last=Aleksić |title=Razglednica koje više nema |trans-title=Postcards that is no more |newspaper=Politika |page=22 |language=sr |date=7–8 April 2018 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/401579/Razglednica-koje-vise-nema |access-date=9 September 2018 |archive-date=9 September 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180909184922/http://www.politika.rs/sr/clanak/401579/Razglednica-koje-vise-nema |url-status=live }}</ref> Po ''staro zdanju'' so bili v drugi polovici 19. stoletja zgrajeni številni hoteli: ''Nacional'' in ''Grand'', tudi na Kosančićevem Vencu, ''Srpski Kralj'', ''Srpska Kruna'', ''Grčka Kraljica'' pri Kalemegdanu, ''Balkan'' in ''Pariz'' na Terazijah'', London'' itd.<ref name="perić-2018">{{Navedi novice|first=Dragan|last=Perić|title=Kada su svi putevi vodili u Beograd|trans-title=Ko so vse poti vodile v Beograd|work=[[Politika]]|issue=1092|pages=28–29|language=sr|date=2 September 2018|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/410658/Kada-su-svi-putevi-vodili-u-Beograd|accessdate=9 September 2018|archivedate=9 September 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180909184941/http://www.politika.rs/sr/clanak/410658/Kada-su-svi-putevi-vodili-u-Beograd}}</ref> [[Slika:DJI_0136-12.jpg|levo|sličica|Kalemegdan]] [[Slika:Botanička_bašta_Jevremovac,_Beograd_-_Japanski_vrt_07.jpg|levo|sličica|Botanični vrt Jevremovac]] Ko je Beograd dobil povezave s parniki in železnico (po letu 1884), se je število obiskovalcev povečalo in odprli so se novi luksuzni hoteli. V Savamali sta bila odprta hotela ''Bosna'' in ''Bristol''. Med drugimi hoteli sta bila tudi ''Solun'' in ''Orient'', ki je bil zgrajen v bližini Finančnega parka. Turisti, ki so prispeli z Orient Expressom, so večinoma bivali v hotelu Petrograd na Vilsonovem trgu. Hotel ''Srpski Kralj'' na vogalu ulic Uzun Mirkova in Pariška je v medvojnem obdobju veljal za najboljši hotel v Beogradu. Med drugo svetovno vojno je bil uničen.<ref name="perić-2018"></ref> Zgodovinska območja in stavbe Beograda so med najpomembnejšimi znamenitostmi mesta. Med njimi so Skadarlija, [[Narodni muzej Srbije|Narodni muzej]] in sosednje Narodno gledališče, Zemun, Trg Nikole Pašića, [[Terazije]], Študentski trg, [[Beograjska trdnjava|trdnjava Kalemegdan]], ulica Kneza Mihailova, Parlament, [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev svetega Save]] in Stari dvor. Poleg tega je na obeh straneh reke veliko parkov, spomenikov, muzejev, kavarn, restavracij in trgovin. Spomenik Avali na vrhu hriba in Avalski stolp ponujata razgled na mesto. Po podatkih ''časopisa The Guardian'' je Dorćol eno od desetih najbolj »kul« predmestij v Evropi.<ref>{{cite web |url=https://www.theguardian.com/travel/2020/feb/08/10-of-the-coolest-neighbourhoods-in-europe-paris-berlin-rome |title=10 of the coolest neighbourhoods in Europe |work=The Guardian |date=8 February 2020 |access-date=14 July 2021 |archive-date=26 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210726225115/https://www.theguardian.com/travel/2020/feb/08/10-of-the-coolest-neighbourhoods-in-europe-paris-berlin-rome |url-status=live }}</ref> Elitna soseska [[Dedinje]] se nahaja v bližini parkov Topčider in Košutnjak. Kraljevi kompleks Dedinje, v katerem sta nekdanji kraljevi rezidenci ([[Kraljevski dvor]] in [[Beli dvor]]), je odprt za obiskovalce. Palača hrani veliko dragocenih umetnin.<ref>{{cite web |last=Wolfs |first=Laura |url=http://old.balkaninsight.com/en/main/life_and_style/28895/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20110707205638/http://old.balkaninsight.com/en/main/life_and_style/28895/ |url-status=dead |archive-date=7 July 2011 |title=A Palacial Tour |publisher=[[Balkan Insight]] |date=21 June 2010 |access-date=18 September 2011}}</ref> V bližini je mavzolej [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]], imenovan ''[[Hiša cvetja|Hiša rož]]'', ki dokumentira življenje nekdanjega jugoslovanskega predsednika.<ref>{{Cite web |last=Linkmedia |title=Muzej Jugoslavije {{!}} Muzeji i galerije {{!}} Šta videti |url=https://www.tob.rs/sr/sta-videti/muzeji-i-galerije/muzej-jugoslavije |access-date=2025-02-01 |website=Tourist Organization of Belgrade |language=sr |archive-date=15 March 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250315052526/https://www.tob.rs/sr/sta-videti/muzeji-i-galerije/muzej-jugoslavije |url-status=live }}</ref> [[Ada Ciganlija]] je nekdanji otok na [[Sava|reki Savi]] in največji športno-rekreacijski kompleks v Beogradu. Danes je z desnim bregom Save povezana z dvema nasipoma, ki ustvarjata umetno jezero. Je najbolj priljubljena destinacija Beograjčanov v vročih poletjih. Ima 7 km dolgih plaž in športnih objektov za različne športe, vključno z golfom, [[Nogomet|nogometom]], košarko, odbojko, ragbijem, baseballom in tenisom.<ref name="tourist organization of belgrade">{{cite web |url=http://www.tob.rs/what-to-see/attractions/ada-ciganlija |title=Ada Ciganlija |publisher=Tourist Organization of Belgrade |access-date=15 September 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141227063451/http://www.tob.rs/what-to-see/attractions/ada-ciganlija |archive-date=27 December 2014 |url-status=dead}}</ref> Poleti se dnevno kopa med 200.000 in 300.000 ljudi.<ref>{{cite web |title=Ada: Too Early for Swimming |publisher=Livinginbelgrade.com |url=http://livinginbelgrade.com/news.php?idNews=224 |archive-date=8 August 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120808153418/http://livinginbelgrade.com/news.php?idNews=224}}</ref> Beograd je znan tudi po turističnih dejavnostih, ki vključujejo ekstremne športe, kot so [[Skok z elastiko|bungee jumping]], [[smučanje na vodi]] in [[paintball]].<ref name="tourist organization of belgrade"/><ref name="sport activities in belgrade">{{cite web |title=Sport Activities in Belgrade |url=http://livinginbelgrade.com/activities.php |archive-url=https://web.archive.org/web/20130115140556/http://livinginbelgrade.com/activities.php |archive-date=15 January 2013}}</ref> Na otoku je veliko poti, kjer se je mogoče voziti s kolesom, se sprehajati ali teči.<ref name="tourist organization of belgrade"/><ref name="sport activities in belgrade"/> Poleg Ade ima Beograd skupno 16 otokov<ref>{{cite web |last=Nikolov |first=Ana |title=Beograd – grad na rekama |website=Institut za Arhitekturu i Urbanizam Srbije |date=29 July 2005 |url=http://www.ekapija.com/website/sr/page/17516 |access-date=5 June 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070628210222/http://www.ekapija.com/website/sr/page/17516 |archive-date=28 June 2007 |url-status=dead}}</ref> na rekah, mnogi so še vedno neizkoriščeni. Med njimi Veliki vojni otok ob sotočju Save izstopa kot oaza neokrnjene divjine (zlasti ptic).<ref>{{cite web |url=http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2006/maj/23/B-01-23052006.shtml |title=Zbogom, oazo! |work=[[Kurir]] |date=23 May 2006 |access-date=5 June 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101020233543/http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2006/maj/23/B-01-23052006.shtml |archive-date=20 October 2010}}</ref> Ta območja, skupaj z bližnjim Malim vojnim otokom, mestna vlada varuje kot [[naravni rezervat]].<ref>{{cite web |author=Beoinfo |title=Prirodno dobro "Veliko ratno ostrvo" stavljeno pod zaštitu Skupštine grada |url=http://www.ekoforum.org/index/vest.asp?vID=181 |publisher=Ekoforum |date=4 August 2005 |access-date=5 June 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110726020707/http://www.ekoforum.org/index/vest.asp?vID=181 |archive-date=26 July 2011}}</ref> V urbanem območju Beograda je 37 zaščitenih naravnih virov, med katerimi je osem območij geološke dediščine, npr. profil Straževica, Mašin Majdan-Topčider, profil pri [[Beograjska trdnjava|trdnjavi Kalemegdan]], zapuščeni kamnolom v [[Barajevo|Barajevu]], dolina Karagače, arteški vodnjak v [[Ovča|Ovči]], [[Puhlica|puhličasti]] profil Kapela in jezero v Sremčici. Drugih 29 točk so območja biotske raznovrstnosti.<ref>{{Cite journal |last1=Petrović |first1=Marko |last2=Lukić |first2=Dobrila |last3=Radovanović |first3=Milan |last4=Vujko |first4=Aleksandra |last5=Gajić |first5=Tamara |last6=Vuković |first6=Darko |date=5 October 2017 |title="Urban geosites" as an alternative geotourism destination – evidence from Belgrade |journal=Open Geosciences |volume=9 |issue=1 |pages=442–456 |doi=10.1515/geo-2017-0034 |bibcode=2017OGeo....9...34P |issn=2391-5447|doi-access=free}}</ref> Prihodki od turistov so leta 2016 znašali skoraj pol milijarde [[Evro|evrov]];<ref>{{cite web |url=http://rs.seebiz.eu/beogradu-od-turizma-gotovo-pola-milijarde-evra/ar-50272/ |title=Beogradu od turizma gotovo pola milijarde evra |publisher=Rs.seebiz.eu |access-date=12 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130624014837/http://rs.seebiz.eu/beogradu-od-turizma-gotovo-pola-milijarde-evra/ar-50272/ |archive-date=24 June 2013 |url-status=dead}}</ref> z obiskom skoraj milijona registriranih turistov.<ref name="vestionlinecom">{{cite web |url=http://www.vesti-online.com/Slobodno-Vreme/Putovanja/630938/Nikad-vise-turista-Beograd-najvise-vole-Turci-i-Hrvati |title=Vesti online / Slobodno Vreme / Putovanja / Nikad više turista: Beograd najviše vole Turci i Hrvati |website=vesti-online.com |access-date=3 February 2017 |archive-date=3 February 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170203064658/http://vesti-online.com/Slobodno-Vreme/Putovanja/630938/Nikad-vise-turista-Beograd-najvise-vole-Turci-i-Hrvati |url-status=live }}</ref> Od tega jih je leta 2019 več kot 100.000 prispelo s 742 rečnimi križarkami.<ref name="vestionlinecom"/><ref>{{cite web |url=https://www.blic.rs/vesti/beograd/u-beograd-je-tokom-2019-brodom-doputovalo-100000-turista-najvise-nemaca-i-amerikanaca/ljq0n92 |title=U Beograd je tokom 2019. brodom doputovalo 100.000 Turista, najviše Nemaca i Amerikanaca |work=blic.rs |date=14 January 2020 |access-date=14 July 2021 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416083832/https://www.blic.rs/vesti/beograd/u-beograd-je-tokom-2019-brodom-doputovalo-100000-turista-najvise-nemaca-i-amerikanaca/ljq0n92 |url-status=live }}</ref> Povprečna letna rast je med 13 % in 14 %.<ref name="vestionlinecom"/> Od leta 2018 so v Beogradu trije uradno določeni [[Kamp|kampi]]. Najstarejši se nahaja v [[Batajnica|Batajnici]], ob Batajniški cesti. Z imenom »Dunav« je eden najbolj obiskanih kampov v državi. Drugi se nahaja v kompleksu etno gospodinjstva »Zornićeva hiša« v vasi [[Baćevac]], tretji pa v [[Ripanj|Ripanju]], na pobočjih vzpetine Avala. Leta 2017 je bilo v kampih zabeleženih približno 15.000 nočitev.<ref>{{cite news |first=Ana |last=Vuković |title=Kamping turizam – neiskorišćena šansa |trans-title=Camping tourism – unused chance |newspaper=Politika |page=14 |language=sr |date=16 August 2018 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/409400/Kamping-turizam-neiskoriscena-sansa |access-date=18 August 2018 |archive-date=18 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180818080831/http://www.politika.rs/sr/clanak/409400/Kamping-turizam-neiskoriscena-sansa |url-status=live }}</ref> Beograd je pogosta postaja na Rečni poti, evropski [[Kolesarska povezava|kolesarski poti,]] znani kot »Donavska kolesarska pot« v Srbiji, pa tudi na Sultanovi poti, pohodniški poti na dolge razdalje med [[Dunaj|Dunajem]] in [[Carigrad|Istanbulom]]. === Nočno življenje === [[Slika:Galerija_Belgrade_Predrag_Vuckovic.jpg|levo|sličica|Galerija Beograd, največja nakupovalna, zabaviščna in gastronomska destinacija v mestu, se razprostira na 300.000 kvadratnih metrih in je največje nakupovalno središče v regiji.]] [[Slika:Belgrade_nightlife_on_riverclubs.jpg|levo|sličica|Nočno življenje v Beogradu]] Beograd slovi po živahnem nočnem življenju; po vsem mestu je veliko [[Nočni klub|klubov]], ki so odprti do zore.<ref>{{cite web |url=https://www.decodedmagazine.com/berlin-berlin-city-sin-city-never-sleeps-better-yet-never-sleep/ |title=The city that never sleeps – Belgrade |date=5 January 2017 |publisher=DMC Balkans Travel & Events |access-date=14 February 2022 |archive-date=6 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220206084058/https://www.decodedmagazine.com/berlin-berlin-city-sin-city-never-sleeps-better-yet-never-sleep/ |url-status=live }}</ref> Najbolj prepoznavna značilnost nočnega življenja v Beogradu so barže (''splavi''), razporejene vzdolž bregov Save in Donave, kjer je koncentrirana gostinska ponudba, običajno obogatena z živo glasbo.<ref>{{cite news |last=Prentice |first=Eve-Ann |url=http://travel.guardian.co.uk/article/2003/aug/10/observerescapesection1 |title=Why I love battereBelgrade |work=The Guardian Travel |date=10 August 2003 |access-date=19 May 2007 |location=London |archive-url=https://web.archive.org/web/20070515043701/http://travel.guardian.co.uk/article/2003/aug/10/observerescapesection1 |archive-date=15 May 2007 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite news |last=Sherwood |first=Seth |url=https://www.nytimes.com/2005/10/16/travel/16belgrade.html |title=Belgrade Rocks |work=The New York Times |date=16 October 2005 |access-date=19 May 2007 |archive-date=27 October 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071027090524/http://www.nytimes.com/2005/10/16/travel/16belgrade.html?ex=1287115200&en=4cd8ccf41a41542c&ei=5088 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |last=Gruber |first=Barbara |url=http://www.dw-world.de/dw/article/0,2144,2129528,00.html |title=Belgrade's Nightlife Floats on the Danube |publisher=[[Deutsche Welle]] |date=22 August 2006 |access-date=19 May 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070616155059/http://www.dw-world.de/dw/article/0%2C2144%2C2129528%2C00.html |archive-date=16 June 2007 |url-status=live}}</ref> Mnogi obiskovalci ob koncu tedna – zlasti iz [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]], [[Hrvaška|Hrvaške]] in [[Slovenija|Slovenije]] – imajo raje nočno življenje v Beogradu kot v svojih prestolnicah zaradi domnevno prijaznega vzdušja, številnih klubov in barov, relativno nižjih cen pijače, odsotnosti večjih jezikovnih ovir in pomanjkanja regulacije nočnega življenja.<ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2004&mm=12&dd=21&nav_id=158386 |title=Slovenci dolaze u jeftin provod |work=[[Glas Javnosti]] |date=21 December 2004 |language=sr |access-date=10 July 2007 |archive-date=4 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131104010307/http://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2004&mm=12&dd=21&nav_id=158386 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2006&mm=01&dd=08&nav_id=184523 |title=U Beograd na vikend-zabavu |trans-title=To Belgrade for a weekend party |first=Milena |last=Zajović |work=[[B92]] |date=6 January 2006 |language=hr |access-date=15 February 2022 |archive-date=16 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220216114337/https://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2006&mm=01&dd=08&nav_id=184523 |url-status=live }}</ref> Eno najbolj znanih prizorišč za alternativno kulturno dogajanje v mestu je SKC (Študentski kulturni center), ki se nahaja tik nasproti beograjskega nebotičnika, stolpa Beograjske palače. V središču pogosto potekajo koncerti znanih domačih in tujih skupin. SKC je tudi prizorišče različnih umetniških razstav ter javnih razprav in diskusij.<ref>{{cite web |last=Galić |first=David |url=http://www.balkaninsight.com/en/article/studentski-kulturni-centar |title=Studentski Kulturni Centar |publisher=Balkan Insight |date=22 February 2010 |access-date=19 January 2011 |archive-date=1 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131101212628/http://www.balkaninsight.com/en/article/studentski-kulturni-centar |url-status=live }}</ref> Bolj tradicionalno srbsko nočno življenje, ki ga spremlja tradicionalna glasba, znana kot ''Starogradska'' (v grobem prevodu ''staromestna glasba''), značilna za urbana okolja severne Srbije, je najbolj izrazito v Skadarliji, stari boemski soseski mesta, kjer so se v 19. in začetku 20. stoletja zbirali beograjski pesniki in umetniki. Ob ulici Skadar (središču Skadarlije) in okoliški soseski se vrstijo nekatere najboljše in najstarejše tradicionalne restavracije v Beogradu (v srbščini imenovane kafane), ki izvirajo iz tistega obdobja.<ref>{{cite web |url=http://www.tob.rs/en/see.php?kat=9 |title=Skadarlija |publisher=[[Tourist Organisation of Belgrade]] |access-date=19 January 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101220050323/http://www.tob.rs/en/see.php?kat=9 |archive-date=20 December 2010}}</ref> V delu soseske stoji najstarejša beograjska pivnica, ustanovljena v prvi polovici 19. stoletja.<ref>{{cite web |url=http://www.seenews.com/profiles/companies/cs_bip_beogradska_industrija_piva/ |title=Beogradska Industrija Piva AD |publisher=SEE News |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090426083313/http://www.seenews.com/profiles/companies/cs_bip_beogradska_industrija_piva/ |archive-date=26 April 2009 |url-status=dead}}</ref> Ena najstarejših ''kafan'' v mestu je Znak pitanja.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1319 |title=Znamenite građevine 3 |publisher=Urad za informiranje mesta Beograd |language=sr |access-date=10 July 2007 |archive-date=28 May 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100528075204/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1319 |url-status=dead }}</ref> Časopis ''[[The Times]]'' je Beograd razglasil za mesto z najboljšim nočnim življenjem v Evropi.<ref>{{cite news |url=http://www.timesonline.co.uk/tol/travel/holiday_type/music_and_travel/article5082856.ece |title=Europe's best nightlife |work=[[The Times]] |access-date=11 April 2008 |location=London |first=Gareth |last=Scurlock |date=4 November 2008 |archive-date=11 October 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111011041429/http://www.timesonline.co.uk/tol/travel/holiday_type/music_and_travel/article5082856.ece |url-status=dead }}</ref> V vodniku Lonely Planet ''1000 Ultimate Experiences'' Guide iz leta 2009 se je Beograd uvrstil na prvo mesto med 10 najboljšimi mesti za zabavo na svetu.<ref>{{cite news |url=https://www.smh.com.au/travel/the-worlds-top-10-party-towns-20091118-im4q.html |title=The world's top 10 party towns |date=9 November 2009 |work=The Sydney Morning Herald |access-date=16 March 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100410045707/http://www.smh.com.au/travel/the-worlds-top-10-party-towns-20091118-im4q.html |archive-date=10 April 2010 |url-status=live}}</ref> === Moda in oblikovanje === Od leta 1996 se v mestu odvijajo polletni (jesensko-zimski in pomladno-poletni) [[Teden mode|tedni mode]].<ref>{{cite web |url=http://www.belgradefashionweek.com/srpski/onama.php |title=O nama |publisher=Belgrade Fashion Week |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111107082930/http://www.belgradefashionweek.com/srpski/onama.php |archive-date=7 November 2011}}</ref> Številni srbski in tuji oblikovalci ter modne znamke imajo svoje revije na beograjskem tednu mode. Festival, ki sodeluje z londonskim tednom mode, je pomagal pri vzponu mednarodnih karier lokalnih talentov, kot sta George Styler in Ana Ljubinković. Britanska modna oblikovalka Roksanda Ilinčić, ki se je rodila v mestu, prav tako pogosto predstavlja svoje revije v Beogradu. Poleg mode se v Beogradu vsako leto odvijata dve večji oblikovalski razstavi, ki privabljata mednarodne arhitekte in industrijske oblikovalce, kot so Karim Rashid, Daniel Libeskind, Patricia Urquiola in Konstantin Grcic. Tako festival Mikser kot Belgrade Design Week ponujata predavanja, razstave in tekmovanja. Poleg tega so mednarodni oblikovalci, kot so Sacha Lakić, Ana Kraš, Bojana Sentaler in Marek Djordjevic, doma iz Beograda. == Mediji == [[Slika:Digital_Belgrade,_Tanjug,_01.jpg|sličica|[[Tanjug]], stavba nekdanje srbske državne tiskovne agencije.]] Beograd je najpomembnejše medijsko središče v Srbiji. V mestu je glavni sedež nacionalne radiotelevizije Srbija (RTS), ki je javna radiotelevizija.<ref>{{cite web |url=http://www.rts.rs/page/rts/sr/javniservis/RTS+50/story/251/I+danas/27294/Medijski+javni+servis+gra%C4%91ana.html |title=Medijski javni servis građana |date=13 November 2008 |publisher=Radio Television of Serbia |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110520041218/http://www.rts.rs/page/rts/sr/javniservis/RTS+50/story/251/I+danas/27294/Medijski+javni+servis+gra%C4%91ana.html |archive-date=20 May 2011}}</ref> Najbolj priljubljena komercialna radiotelevizija je RTV Pink, srbska medijska multinacionalka, znana po svojih priljubljenih zabavnih programih. Ena najbolj priljubljenih komercialnih radiotelevizij je [[B92]], še ena medijska družba, ki ima svojo televizijsko postajo, radijsko postajo ter glasbeno in knjižno založbo, pa tudi najbolj priljubljeno spletno stran na srbskem internetu.<ref>{{cite magazine |last=Manasek |first=Jared |url=https://www.cjr.org/issues/2005/1/manasek-paradox.asp |archive-url=https://web.archive.org/web/20070310234840/https://www.cjr.org/issues/2005/1/manasek-paradox.asp |archive-date=10 March 2007 |title=The Paradox of Pink |magazine=[[Columbia Journalism Review]] |date=January 2005 |access-date=19 May 2007 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2006&mm=09&dd=01&nav_category=15&nav_id=210237&fs=1 |title=B92 na 8.598. mestu na svetu |publisher=B92 |date=1 September 2006 |access-date=19 May 2007 |language=sr |archive-date=8 December 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208112143/http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2006&mm=09&dd=01&nav_category=15&nav_id=210237&fs=1 |url-status=live }}</ref> Druge televizijske postaje, ki oddajajo iz Beograda, vključujejo 1Prva (prej ''Fox televizija''), Nova, N1 in druge, ki pokrivajo le širše območje Beograda, kot je Studio B. Med visoko nakladnimi dnevnimi časopisi, ki izhajajo v Beogradu, se uvrščajoː {{Jezik|sr-latn|[[Politika]]}}, ''Blic'', ''Alo!'', ''Kurir'' in ''Danas''. Izhajata tudi športna dnevnika, ''Sportski žurnal'' in ''[[Jugoslovanski športnik leta|Sport]]'', ter gospodarski dnevnik, ''[[Privredni pregled]]''. Jeseni 2006 je bil ustanovljen nov brezplačni dnevnik ''24 sata'' . V mestu imajo sedež tudi srbske izdaje licenčnih revij, kot so ''Harper's Bazaar'', ''Elle'', ''Cosmopolitan'', ''[[National Geographic]]'', ''Men's Health'', ''Grazia'' in druge. == Šport in rekreacija == [[Slika:Ada_Ciganlija_lake.jpg|desno|sličica|[[Ada Ciganlija]]]] [[Slika:Belgrade_Arena_(SER).jpg|desno|sličica|Beogradska arena]] V Beogradu je približno '''tisoč športnih objektov''', od katerih jih je veliko sposobnih gostiti športne dogodke na različnih ravneh.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201508 |title=Sport and Recreation |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924070847/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201508 |url-status=live }}</ref> Rečni otok [[Ada Ciganlija]] z jezerom in plažami je eno najpomembnejših rekreacijskih območij v mestu. Z skupno 8&nbsp;km plaž in raznolikih barov, kavarn, restavracij in športnih objektov Ada Ciganlija privablja številne obiskovalce, zlasti poleti. Gozdni park Košutnjak je prepreden s številnimi tekaškimi in kolesarskimi stezami, športnimi objekti za različne športe ter notranjimi in zunanjimi bazeni. Je priljubljena destinacija, ki se nahaja le 2&nbsp;km od Ade Ciganlije. [[Slika:Fk_Red_Star_stadium.jpg|sličica|[[Stadion Rajka Mitića|Stadion Crvene zvezde]]]] V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Beograd gostil številne pomembne mednarodne dogodke, kot so prvo svetovno prvenstvo v vodnih športih leta 1973, [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1976|evropsko prvenstvo v nogometu leta 1976]] in finale evropskega pokala leta 1973, evropsko prvenstvo v atletiki leta [[Evropsko prvenstvo v atletiki 1962|1962]] in [[Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki|evropske dvoranske igre]] leta 1969, evropski prvenstvi v košarki leta 1961 in 1975, evropsko prvenstvo v odbojki za moške in ženske leta 1975 ter svetovno amatersko prvenstvo v boksu leta 1978. Od začetka 2000-ih Beograd skoraj vsako leto gosti večje športne dogodke. Med njimi so [[Evropsko prvenstvo v košarki 2005|tako v Beogradu potekali EuroBasket 2005]], evropsko prvenstvo v rokometu ([[Evropsko prvenstvo v rokometu 2012|za moške]] in ženske) leta 2012, svetovno prvenstvo v rokometu za ženske leta 2013, evropsko prvenstvo v odbojki za moške leta 2005 in 2011 za ženske, evropsko prvenstvo v vaterpolu leta 2006 in 2016, Evropski mladinski olimpijski festival 2007 in [[Univerzijada|poletna univerzijada 2009.]]<ref>{{cite web |url=http://www.fisu.net/site/page_1068.php |archive-url=https://web.archive.org/web/20080209234741/http://www.fisu.net/site/page_1068.php |archive-date=9 February 2008 |title=Universiade 2009 (Belgrade) |publisher=[[International University Sports Federation|FISU]] |access-date=19 May 2007 |url-status=dead}}</ref> V zadnjem času je Beograd leta 2017 gostil [[evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki]] ter košarkarska turnirja Final Four Eurolige leta 2018 in 2022. V zadnjih letih so potekala tudi svetovna in celinska prvenstva v drugih športih, kot so [[tenis]], [[Dvoranski nogomet|futsal]], [[judo]], [[karate]], [[rokoborba]], [[veslanje]], [[Kikboks|kickboxing]], [[namizni tenis]] in [[šah]]. Mesto je dom dveh največjih in najuspešnejših srbskih [[Nogomet|nogometnih]] klubov, [[Crvena zvezda|Crvene zvezde Beograd]] in [[Nogometni klub Partizan|Beogradskega partizana]]. Crvena zvezda je leta 1991 osvojila [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov UEFA]] ( ''evropski pokal'' ), Beograd pa je bil leta 1966 drugouvrščeni. Glavna stadiona v Beogradu sta ''Marakana'' ( [[Stadion Rajka Mitića|stadion Crvene zvezde]] ) in stadion Partizana.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201754 |title=Sport and Recreation (Stadiums) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924065704/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201754 |url-status=live }}</ref> Rivalstvo med Crveno zvezdo in Beogradskim partizanom je eno najhujših v svetovnem nogometu.<ref>{{Cite news |date=2018-09-21 |title=Partizan v Red Star Belgrade: The derby which divides and unites a country |url=https://www.bbc.com/sport/football/45578624 |access-date=2025-10-23 |work=[[BBC Sport]] |language=en-GB |archive-date=29 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220429232850/https://www.bbc.com/sport/football/45578624 |url-status=live }}</ref> Beograjska arena je s kapaciteto 19.384 gledalcev ena največjih pokritih aren v Evropi.<ref>{{cite web |url=https://starkarena.co.rs/o-%D1%88/ |title=О Штарк Арени |trans-title=About Štark Arena |publisher=Štark Arena |access-date=5 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190609073033/https://starkarena.co.rs/o-%d1%88/ |archive-date=9 June 2019 |url-status=dead}}</ref> Uporablja se za večje športne dogodke in velike koncerte. Maja 2008 je bila prizorišče [[Pesem Evrovizije 2008|53. tekmovanja za pesem Evrovizije]].<ref>{{cite web |title=Belgrade Arena Profile |url=http://www.arenabeograd.com/en/page/61/Arena+Profile |publisher=Belgrade Arena |access-date=28 May 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120608082527/http://www.arenabeograd.com/en/page/61/Arena+Profile |archive-date=8 June 2012}}</ref> Dvorana Aleksandra Nikolića je glavno prizorišče [[Košarka|košarkarskih]] klubov KK Beograd, evropskega prvaka leta 1992, in KK Crvena zvezda.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201758 |title=Sport and Recreation (Sport Centers and Halls) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924061438/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201758 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.beograd2007.org/index.php?option=com_content&task=view&id=20&Itemid=131&limit=1&limitstart=3&lang=en |title=Venues |publisher=[[EYOF]] Belgrade 2007 |access-date=30 July 2007 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20071008062254/http://www.beograd2007.org/index.php?option=com_content&task=view&id=20&Itemid=131&limit=1&limitstart=3&lang=en |archive-date=8 October 2007}}</ref> V zadnjih letih je Beograd dal tudi več vrhunskih teniških igralcev, kot so [[Ana Ivanović]], Jelena Janković in [[Novak Đoković]]. Ivanović in Đoković sta prva Beograjčana, ki sta osvojila naslova na turnirjih [[Grand Slam|za grand slam]] v posamezni konkurenci, in sta bila skupaj z Jeleno Janković številka 1 na lestvici ATP . Srbska reprezentanca je leta 2010 osvojila Davisov pokal, ko je v finalu v Beograjski areni premagala francosko reprezentanco.<ref>{{cite web |url=http://www.daviscup.com/en/news/articles/tipsarevic-sends-serbia-into-first-davis-cup-final.aspx |title=Tipsarevic sends Serbia into first Davis Cup final |date=19 September 2010 |publisher=Davis Cup |access-date=20 September 2010 |archive-date=10 June 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150610203522/http://www.daviscup.com/en/news/articles/tipsarevic-sends-serbia-into-first-davis-cup-final.aspx |url-status=live }}</ref> [[Beograjski maraton]] poteka vsako leto od leta 1988. Beograd je bil kandidat za gostitelja [[Poletne olimpijske igre|poletnih olimpijskih iger]] leta 1992 in 1996.<ref>{{Cite web |title=Olimpijski muzej |url=https://olimpijskimuzej.rs/sr/zanimljivost/1055 |access-date=2024-10-04 |website=olimpijskimuzej.rs}}</ref><ref>{{Cite web |title=Atlanta 1996 |url=https://oks.org.rs/takmicenja/atlanta-1996/ |access-date=2024-10-04 |website=Olimpijski komitet Srbije |language=sr-RS}}</ref> == Izobraževanje == [[Slika:Captain_Miša's_Mansion_(13809297763).jpg|levo|sličica|Upravna stavba Univerze v Beogradu .]] [[Slika:Palata_nauke_216.jpg|desno|sličica|Palača znanosti.]] Beograd ima dve državni univerzi in več zasebnih visokošolskih zavodov. [[Univerza v Beogradu]], ustanovljena leta 1808 kot <nowiki><i id="mwCuI">grande école</i></nowiki>, je najstarejša visokošolska ustanova v Srbiji.<ref>{{cite web |url=http://www.ius.bg.ac.rs/eng/university_of_belgrade.htm |title=The University of Belgrade – The Seedbed of University Education |publisher=Faculty of Law of University of Belgrade |access-date=18 May 2007 |archive-date=15 March 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150315092358/http://www.ius.bg.ac.rs/eng/university_of_belgrade.htm |url-status=dead}}</ref></ref> Ker se je skupaj z večjim delom mesta razvila v 19. stoletju, je več univerzitetnih stavb prepoznanih kot sestavni del beograjske arhitekture in [[Kulturna dediščina|kulturne dediščine]]. Z vpisanimi skoraj 90.000 študenti je univerza ena največjih v Evropi.<ref>{{cite web |url=http://www.bg.ac.rs/eng/uni/en_recrektora.php |title=Word by the Rector |publisher=[[University of Belgrade]] |access-date=19 January 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101006194902/http://www.bg.ac.rs/eng/uni/en_recrektora.php |archive-date=6 October 2010}}</ref> V mestu je tudi 195 osnovnih šol in 85 srednjih šol. Sistem osnovnih šol ima 162 rednih šol, 14 posebnih šol, 15 umetniških šol in 4 šole za odrasle, sistem srednjih šol pa 51 poklicnih šol, 21 [[Gimnazija|gimnazij]], 8 umetniških šol in 5 posebnih šol. 230.000 učencev upravlja 22.000 zaposlenih v več kot 500 stavbah, ki pokrivajo približno 11 milijonov m2.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201008 |title=Education and Science |publisher=City of Belgrade |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924053856/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201008 |url-status=live }}</ref> == Prevoz == {{multiple image | total_width = 350 | align = left | direction = horizontal | header = [[Belgrade Centre Railway Station|Center Beograda]] in podzemne železniške postaje [[Vukov Spomenik railway station|Vukov spomenik]] | image1 = Свјетлопис_жељезничке_станице_Биоград_центар4.jpg| caption1 = | image3 = Vukov_spomenik_Pavle_Cikova.jpg | caption3 = | image2 = | caption2 = }} V Beogradu deluje obsežen sistem javnega prevoza, ki ga sestavljajo avtobusi (118 mestnih linij in več kot 300 primestnih linij), tramvaji (12 linij), [[Trolejbus|trolejbusi]] (8 linij) in BG Voz (6 linij).<ref>{{cite web |url=http://www.gsp.rs/english/statistic.htm |title=Statistics |publisher=Public Transport Company "Belgrade" |access-date=19 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090510071133/http://www.gsp.rs/english/statistic.htm |archive-date=10 May 2009}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.busevi.com/ |title=busevi.com |website=busevi.com |access-date=17 April 2018 |archive-date=27 March 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180327184032/https://www.busevi.com/ |url-status=live }}</ref> Avtobuse, trolejbuse in tramvaje upravljata GSP Beograd in SP Lasta v sodelovanju z zasebnimi podjetji (na nekaterih avtobusnih progah). Primestno železniško omrežje BG Voz, ki ga upravlja mestna oblast v sodelovanju s Srbskimi železnicami, je del integriranega prometnega sistema in ima tri linije (Batajnica-Ovča in Ovča-Resnik ter center Beograda-Mladenovac), z napovedanimi dodatnimi.<ref>{{cite web |url=http://www.expatserbia.com/once-youre-here/public-transport/413-bg-voz |title=Bg Voz |website=expatserbia.com |access-date=19 December 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130905111325/http://www.expatserbia.com/once-youre-here/public-transport/413-bg-voz |archive-date=5 September 2013 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.busevi.com/ |title=Glas putnika |website=Busevi.com |access-date=14 July 2021 |archive-date=31 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210531033950/https://www.busevi.com/ |url-status=live }}</ref> Od februarja 2024 lahko prek Beograd plus sistema vozovnice kupite prek SMS-a ali v fizični papirnati obliki.<ref>{{cite web |last=Aleksić |first=Dejan |title='Beograd plus' umesto 'Bus plusa' |trans-title="Beograd plus" instead of "BusPlus" |language=Serbian |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/552986/Beograd-plus-umesto-Bus-plusa |access-date=2024-02-27 |website=Politika Online |archive-date=26 November 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241126003955/https://www.politika.rs/sr/clanak/552986/Beograd-plus-umesto-Bus-plusa |url-status=live }}</ref> Dnevne povezave povezujejo prestolnico z drugimi mesti v Srbiji in številnimi drugimi evropskimi destinacijami prek mestne avtobusne postaje. Od januarja 2025 je ves javni prevoz v Beogradu brezplačen. <ref>{{Cite web |last=Lj.G |date=2025-01-01 |title=Besplatan javni prevoz u Beogradu: Poslodavci i dalje imaju obavezu da isplaćuju naknadu za prevoz zaposlenima |url=https://www.euronews.rs/srbija/drustvo/151660/besplatan-javni-prevoz-u-beogradu-poslodavci-i-dalje-imaju-obavezu-da-isplacuju-naknadu-za-prevoz-zaposlenima/vest |access-date=2025-01-02 |website=Euronews.rs |language=sr |archive-date=2 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250102121430/https://www.euronews.rs/srbija/drustvo/151660/besplatan-javni-prevoz-u-beogradu-poslodavci-i-dalje-imaju-obavezu-da-isplacuju-naknadu-za-prevoz-zaposlenima/vest |url-status=live }}</ref> [[Beovoz]] je bilo [[Regionalna železnica|primestno/primestno železniško]] omrežje, ki je zagotavljalo storitve [[Javni prevoz|množičnega prevoza]] v mestu, podobno kot pariški RER in torontski GO Transit . Sistem je bil namenjen predvsem povezovanju predmestij s središčem mesta. Beovoz so upravljale Srbske železnice.<ref>{{cite web |url=http://www.srbrail.rs/redvoznje1/Beovoz.aspx |title=Železnice Srbije – Red voznje za Beovoz i BG:VOZ |publisher=Serbian railways |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101010040713/http://www.srbrail.rs/redvoznje1/Beovoz.aspx |archive-date=10 October 2010}}</ref> Vendar je bil ta sistem leta 2013 ukinjen, predvsem zaradi uvedbe učinkovitejšega sistema BG Voz. Beograd je eno zadnjih velikih evropskih prestolnic in mest z več kot milijonom prebivalcev, ki nima metroja, podzemne železnice ali drugega sistema [[Podzemna železnica|hitrega prevoza]] . Tako je od leta 2025 beograjski metro v gradnji in bo imel dve progi. Prva proga naj bi začela obratovati do avgusta 2028.<ref>{{cite web |title=Serbia to start Belgrade metro construction in November |url=http://seenews.com/news/serbia-to-start-belgrade-metro-construction-in-november-730158 |access-date=13 December 2021 |website=seenews.com |date=4 February 2021 |language=en |archive-date=14 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210214111902/https://seenews.com/news/serbia-to-start-belgrade-metro-construction-in-november-730158 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |last=Aleksić |first=Dejan |title=Depo za metro na Bežanijskoj kosi |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/485825/Beograd/Depo-za-metro-na-Bezanijskoj-kosi |access-date=13 December 2021 |website=Politika Online |archive-date=13 December 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211213145849/https://www.politika.rs/sr/clanak/485825/Beograd/Depo-za-metro-na-Bezanijskoj-kosi |url-status=live }}</ref> Nova železniška postaja Beograd Center je vozlišče za skoraj vse domače in mednarodne vlake. [[Hitra železnica]], ki povezuje Beograd z [[Novi Sad|Novim Sadom,]] je začela obratovati 19. marca 2022..<ref>{{Cite web |title=Пуштена у саобраћај брза пруга Београд - Нови Сад |url=https://www.politika.rs/scc/clanak/502468/Pustena-u-saobracaj-brza-pruga-Beograd-Novi-Sad |access-date=2026-03-01 |website=Politika Online |archive-date=23 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220623190229/https://www.politika.rs/scc/clanak/502468/Pustena-u-saobracaj-brza-pruga-Beograd-Novi-Sad |url-status=live }}</ref> Podaljšek proti [[Subotica|Subotici]] in [[Budimpešta|Budimpešti]] je v gradnji,<ref>{{Cite web|url=https://www.rtv.rs/sr_lat/vojvodina/novi-sad/radovi-na-pruzi-novi-sad-subotica-prvi-brzi-voz-ce-proci-krajem-2024._1335065.html|title=Radovi na pruzi Novi Sad - Subotica, prvi brzi voz će proći krajem 2024.|first=Javna medijska ustanova JMU Radio-televizija|last=Vojvodine|website=JMU Radio-televizija Vojvodine|access-date=23 June 2022|archive-date=23 June 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220623190328/https://www.rtv.rs/sr_lat/vojvodina/novi-sad/radovi-na-pruzi-novi-sad-subotica-prvi-brzi-voz-ce-proci-krajem-2024._1335065.html|url-status=live}}</ref> načrtujejo pa tudi podaljšek proti jugu proti [[Niš|Nišu]] in [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]].<ref>{{Cite web|url=https://www.rtv.rs/sr_lat/ekonomija/vucic-brza-pruga-beograd-nis-gotova-2026.-godine;-domace-firme-su-nase-blago_1296336.html|title=Vučić: Brza pruga Beograd - Niš gotova 2026. godine; Domaće firme su naše blago|first=Javna medijska ustanova JMU Radio-televizija|last=Vojvodine|website=JMU Radio-televizija Vojvodine}}</ref> {{Več slik | align = left | direction = horizontal | total_width = 350 | image1 = Кружни ток.jpg | caption1 = | image2 = SV 410 006 - SOKO - Novi Beograd - 03.jpg | caption2 = | image3 = | caption3 = | header = Promet v Beogradu - Trg Slavija ter nova železniška postaja }} Mesto leži ob [[Panevropska prometna mreža|panevropskih koridorjih]] X in VII.<ref name="city of belgrade-2"/> Avtocestni sistem omogoča enostaven dostop do Novega Sada in Budimpešte na severu, Niša na jugu in [[Zagreb|Zagreba]] na zahodu. Hitra cesta je tudi proti Pančevu, gradnja nove hitre ceste proti Obrenovcu (Črna gora) pa je predvidena za marec 2017. Obvoznica Beograda povezuje avtocesti E70 in E75 in je v gradnji.<ref>{{cite web |url=http://www.bankwatch.org/project.shtml?w=147584&amp;s=1961998 |title=Belgrade Bypass, Serbia |publisher=CEE Bankwatch network |access-date=19 May 2007 |archive-url=https://archive.today/20071011035406/http://bankwatch.org/project.shtml?w=147584&s=1961998 |archive-date=11 October 2007 |url-status=dead}}</ref> Beograd, ki leži na sotočju dveh glavnih rek, Donave in Save, ima 11 mostov, med katerimi so najpomembnejši [[Brankov most]], [[most Gazela]], [[Most na Adi|most Ada]] in [[Pupinov most]], od katerih prva dva povezujeta jedro mesta z Novim Beogradom. Poleg tega je skoraj dokončan »notranji magistralni polobroči«, ki vključuje nov most Ada čez reko Savo (odprt leta 2012)<ref>{{Cite web |title=Beograđani otvorili Most na Adi |url=https://www.beograd.rs/lat/beogradjani-otvorili-most-na-adi/ |access-date=2025-02-02 |website=Grad Beograd - Zvanična internet prezentacija {{!}} Beograđani otvorili Most na Adi |language=sr-rs |archive-date=19 March 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250319212511/https://www.beograd.rs/lat/beogradjani-otvorili-most-na-adi/ |url-status=dead }}</ref> in nov Pupinov most (odprt leta 2014)<ref>{{Cite web |title=Otvoren Pupinov most |url=https://www.rts.rs/lat/vesti/Ekonomija/1776910/Otvoren+Pupinov+most.html |access-date=2025-02-03 |website=РТС |language=sr}}</ref> čez Donavo, kar olajša vožnjo znotraj mesta in razbremeni promet z mostu Gazela in Brankovega mostu.<ref>{{cite web |url=http://www.ebrd.com/projects/eias/34913s.pdf |title=1. faza prve deonice Unutrašnjeg magistralnog poluprstena |publisher=Belgrade Direction for Building and Real Estate Land/EBRD |date=1 July 2005 |access-date=15 September 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20070809064808/http://www.ebrd.com/projects/eias/34913s.pdf |archive-date=9 August 2007 |url-status=dead}}</ref> [[Slika:Belgrade_Nikola_Tesla_Airport_1.jpg|desno|sličica|[[Letališče Nikola Tesla Beograd]]]] Pristanišče Beograd leži na Donavi in mestu omogoča sprejem blaga po reki.<ref>{{cite web |url=http://www.lukabeograd.com/ONama/Istorijat.html |title=Luka Beograd AS – Istorijat |trans-title=History of the Port of Belgrade |publisher=Port of Belgrade |access-date=11 October 2010 |language=sr |archive-date=15 May 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150515165227/http://www.lukabeograd.com/ONama/Istorijat.html |url-status=live }}</ref> Mesto ima tudi [[letališče Nikola Tesla Beograd]], 12 km zahodno od mestnega središča, v bližini Surčina. Na vrhuncu leta 1986 je skozi letališče potovalo skoraj 3&nbsp;milijone potnikov, vendar se je to število v devetdesetih letih prejšnjega stoletja le nekoliko zmanjšalo.<ref>{{Cite web|url=https://jeftineaviokarte.rs/|title=Jeftine Avio Karte&#124;Avionske Karte na 6 rata čekovi|first=Jeftine avio karte-|last=www.jeftineaviokarte.rs|website=Jeftine avio karte - Pronadjite najjeftinije avio karte|access-date=20 July 2025|archive-date=5 August 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250805005756/https://jeftineaviokarte.rs/|url-status=live}}</ref> Po ponovni rasti leta 2000 je število potnikov doseglo približno 2&nbsp;milijona v letih 2004 in 2005,<ref>{{Cite web |last=www.jeftineaviokarte.rs |first=JeftineAvioKarte rs- |title=⭐Avio Karte Beograd - Tivat: Avion do 6 rata čekovima |url=https://www.jeftineaviokarte.rs/aviokarta/avio-karte-beograd-tivat |access-date=2026-03-01 |website=JeftineAvioKarte.rs - Pronadjite najjeftinije avio karte |language=sr-latin |archive-date=14 December 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251214083542/https://www.jeftineaviokarte.rs/aviokarta/avio-karte-beograd-tivat |url-status=live }}</ref> več kot 2,6&nbsp;milijona potnikov leta 2008<ref>{{cite web |url=http://www.airport-belgrade.rs/code/navigate.php?Id=63 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190206130723/http://www.airport-belgrade.rs/code/navigate.php?Id=63 |url-status=dead |archive-date=6 February 2019 |title=www.beg.aero &#124; Nikola Tesla Belgrade Airport &#124; News |publisher=Airport-belgrade.rs |access-date=7 July 2009}}</ref>, ko je število potnikov doseglo več kot 3&nbsp;milijone potnikov.<ref>{{cite web |url=http://www.beg.aero/media/news.63.html?newsId=879 |title=Aerodrom Nikola Tesla &#124; News |publisher=Beg.aero |access-date=12 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130512234016/http://www.beg.aero/media/news.63.html?newsId=879 |archive-date=12 May 2013 |url-status=dead}}</ref> Rekord z več kot 4&nbsp;milijoni potnikov je bil presežen leta 2014, ko je letališče Nikola Tesla Beograd postalo drugo najhitreje rastoče večje letališče v Evropi.<ref>{{cite web |url=http://www.beg.aero/en/vest/8971/belgrade-nikola-tesla-airport-among-fastest-growing-in-europe |title=Belgrade Nikola Tesla Airport among fastest growing in Europe |access-date=6 August 2016 |date=13 August 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160306131755/http://beg.aero/en/vest/8971/belgrade-nikola-tesla-airport-among-fastest-growing-in-europe |archive-date=6 March 2016 |url-status=dead}}</ref> Število potnikov je še naprej vztrajno naraščalo in rekordnih več kot 6 milijonov potnikov je bilo doseženih leta 2019.<ref>{{cite web |url=https://www.exyuaviation.com/2020/01/belgrade-airport-readies-for.html |title=Belgrade Airport readies for transformation after record year |date=18 January 2020 |publisher=Ex Yu Aviation |access-date=18 January 2020 |archive-date=26 February 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200226193608/https://www.exyuaviation.com/2020/01/belgrade-airport-readies-for.html |url-status=live }}</ref> == Mednarodni odnosi == === Pobratena mesta === [[Slika:Chevalier_légion_d'honneur_2.png|desno|sličica|297x297_pik|Zaradi junaške moči branilcev je francoski maršal [[Louis-Félix-Marie-François Franchet d'Esperey|Louis Franchet d'Espèrey]] Beograd leta 1920 odlikoval z redom častne legije.]] Seznam pobratenih mest Beograda:<ref name="city of belgrad">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1225698 |title=International Cooperation |publisher=City of Belgrad |access-date=23 March 2021 |archive-date=28 August 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120828072526/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1225698 |url-status=live}}</ref> * {{Ikona zastave|UK}} [[Coventry]], Združeno kraljestvo, od1957<ref>{{cite web |url=http://www.coventrytelegraph.net/news/local-news/what-point-coventrys-twin-towns-3038605 |title=Coventry's twin towns |access-date=6 August 2013 |last=Griffin |first=Mary |date=2 August 2011 |work=Coventry Telegraph |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130806032050/http://www.coventrytelegraph.net/news/local-news/what-point-coventrys-twin-towns-3038605 |archive-date=6 August 2013}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.coventry.gov.uk/directory/25/twin_towns_and_cities |title=Coventry – Twin towns and cities |access-date=6 August 2013 |work=Coventry City Council. |archive-url=https://web.archive.org/web/20130412062545/http://www.coventry.gov.uk/directory/25/twin_towns_and_cities |archive-date=12 April 2013 |url-status=dead}}</ref> * {{Ikona zastave|USA}} [[Chicago]], ZDA, od 2005 * {{Ikona zastave|SVN}} [[Ljubljana]], Slovenija, od 2010<ref>ref>{{cite web |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/pobratena-mesta-zdruzenja/ |title=Medmestno in mednarodno sodelovanje |access-date=27 July 2013 |work=Mestna občina Ljubljana (Ljubljana City) |language=sl |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130626075304/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/pobratena-mesta-zdruzenja/ |archive-date=26 June 2013}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1422497 |title=Gradonačelnici Beograda i Ljubljane potpisali sporazum o bratimljenju dva glavna grada |publisher=Beograd.rs |access-date=15 May 2013 |archive-date=13 July 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150713130306/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1422497 |url-status=live}}</ref> * {{Ikona zastave|MKD}} [[Skopje]], Severna Makedonija, od 2012<ref>{{cite web |url=https://sitel.com.mk/dnevnik/makedonija/skopje-i-belgrad-se-zbratimija |title=Сител Телевизија |language=mk |access-date=31 July 2019 |archive-date=31 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190731011703/https://sitel.com.mk/dnevnik/makedonija/skopje-i-belgrad-se-zbratimija |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.skopje.gov.mk/EN/DesktopDefault.aspx?tabindex=0&tabid=69 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131024131101/http://www.skopje.gov.mk/EN/DesktopDefault.aspx?tabindex=0&tabid=69 |url-status=dead |archive-date=24 October 2013 |title=Official portal of City of Skopje – Skopje Sister cities |date=24 October 2013 |access-date=31 July 2019}}</ref> * {{Ikona zastave|BRA}} [[Caruaru]], Brazilija, od 2010 * {{Ikona zastave|CHN}} [[Šanghaj]], Kitajska, od 2018<ref>{{cite news |title=Potpisan sporazum o bratimljenju Beorgada i Šangaja |url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2018&mm=05&dd=21&nav_category=11&nav_id=1395187 |access-date=21 May 2018 |work=b92.net |agency=Tanjug |date=21 May 2018 |language=sr |archive-date=22 May 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180522054135/https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2018&mm=05&dd=21&nav_category=11&nav_id=1395187 |url-status=live}}</ref> * {{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Banjaluka|Banja Luka]], Bosna in Hercegovina, od 2020<ref>{{cite web |last=В |first=А. |title=Београд се побратимио са Бањалуком |url=http://www.politika.rs/scc/clanak/465383/Beograd-se-pobratimio-sa-Banjalukom |access-date=28 October 2020 |website=Politika Online |archive-date=30 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201030185325/http://www.politika.rs/scc/clanak/465383/Beograd-se-pobratimio-sa-Banjalukom |url-status=live }}</ref> * {{Ikona zastave|CHN}} [[Šjamen]], Kitajska, od 2025<ref>{{Cite web |title=У Кини потписан споразум о братимљењу Београда и Сјанмена |url=https://www.politika.rs/scc/clanak/696515/u-kini-potpisan-sporazum-o-bratimljenju-beograda-i-sjanmena |access-date=2025-09-09 |website=Politika Online |archive-date=8 September 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250908120958/https://www.politika.rs/scc/clanak/696515/u-kini-potpisan-sporazum-o-bratimljenju-beograda-i-sjanmena |url-status=live }}</ref> === Partnerska mesta === Druga prijateljstva in sodelovanja, protokoli, memorandumi:<ref name="city of belgrad"/> {{Div col}} *{{flagicon|BIH}} [[Sarajevo]], Bosna in Hercegovina, od 2018, Memorandum of Understanding on Cooperation *{{flagicon|MAR}} [[Rabat]], Maroko, od 2017, Partnership and Cooperation Agreement *{{flagicon|KOR}} [[Seul]], South Korea, od 2017, Memorandum of Understanding on Friendly Exchanges and Cooperation *{{flagicon|KAZ}} [[Astana]], Kazakhstan, od 2016, Agreement on Cooperation<ref>{{cite web |url=http://akipress.com/news:585174/ |title=Kazakhstan, Serbia agree to cooperate on air communication |publisher=AKIpress |access-date=16 November 2016 |archive-date=16 November 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161116103821/http://akipress.com/news:585174/ |url-status=live }}</ref> *{{flagicon|IRI}} [[Tehran]], Iran, od 2016, Agreement on Cooperation<ref>{{cite web |url=http://en.tehran.ir/default.aspx?tabid=77&ArticleId=7432 |title=Tehran, Belgrade sign agreement to boost ties |publisher=Tehran Municipality |access-date=6 October 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171002171347/http://en.tehran.ir/default.aspx?tabid=77&ArticleId=7432 |archive-date=2 October 2017 |url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|GRE}} [[Corfu]], Grčija, od 2010, Protocol on Cooperation *{{flagicon|PRC}} [[Shenzhen]], China, od 2009, Agreement on Cooperation<ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=07&dd=11&nav_category=12&nav_id=370774 |title=Saradnja Beograda i Šendžena |publisher=B92 |access-date=11 July 2009 |archive-date=29 September 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130929043909/http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=07&dd=11&nav_category=12&nav_id=370774 |url-status=live }}</ref> *{{flagicon|CRO}} [[Zagreb]], Hrvaška, od 2003, Letter of Intent *{{flagicon|UKR}} [[Kijev]], Ukrajina, od 2002, Agreement on Cooperation *{{flagicon|ALG}} [[Algiers]], Alžirija, od 1991 declaration of mutual interests *{{flagicon|ISR}} [[Tel Aviv]], Izrael, od 1990, Agreement on Cooperation *{{flagicon|ROM}} [[Bucharest]], Romunija, od 1999, Agreement on Cooperation *{{flagicon|PRC}} [[Beijing]], Kitajska, od 1980, Agreement on Cooperation<ref>{{cite web |url=http://www.ebeijing.gov.cn/Sister_Cities/Sister_City/ |title=Sister Cities |publisher=Beijing Municipal Government |access-date=23 September 2008 |archive-date=16 February 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100216015454/http://www.ebeijing.gov.cn/Sister_Cities/Sister_City/ |url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|ITA}} [[Rim]], Italija, od 1971, Agreement on Friendship and Cooperation *{{flagicon|GRE}} [[Atene]], Grčija, od 1966, Agreement on Friendship and Cooperation {{Colend}} Nekatere mestne občine so pobratene tudi z majhnimi mesti ali okrožji drugih velikih mest (glej posamične članke). Mesto Beograd je prejemnik različnih domačih in mednarodnih odlikovanj, vključno s francoskim [[Red legije časti|redom časti Légion d'honneur]] (razglašen 21. decembra 1920; Beograd je eno od štirih mest zunaj Francije, poleg [[Liège|Liègea]], [[Luxembourg|Luksemburga]] in [[Volgograd|Volgograda]], ki je prejelo to odlikovanje), češkoslovaškim vojnim križcem (podeljen 8. oktobra 1925), jugoslovanskim redom Karadžordževe zvezde (podeljen 18. maja 1939) in jugoslovanskim [[Red narodnega heroja|redom ljudskega heroja]] (razglašen 20. oktobra 1974, ob 30. obletnici strmoglavljenja [[Tretji rajh|nacistične nemške]] okupacije med drugo svetovno vojno).<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201227 |title=Received Decorations |access-date=16 May 2007 |publisher=Beograd.rs |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924072048/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201227 |url-status=live }}</ref> Vsa ta odlikovanja je mesto prejelo za vojna prizadevanja med prvo in drugo svetovno vojno.<ref>{{cite web |url=http://www.rtvpink.com/vesti/vest.php?id=26907 |title=Beograd – grad heroj |date=6 November 2009 |access-date=15 November 2009 |publisher=RTV Pink |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110715211706/http://www.rtvpink.com/vesti/vest.php?id=26907 |archive-date=15 July 2011}}</ref> Leta 2006 je revija ''Foreign Direct Investment'', ki jo je izdal ''Financial Times'', Beogradu podelila naziv ''Mesto prihodnosti južne Evrope''.<ref>{{cite web |url=http://www.fdimagazine.com/news/fullstory.php/aid/1543 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927004828/http://www.fdimagazine.com/news/fullstory.php/aid/1543 |archive-date=27 September 2007 |title=European Cities of the Future 2006/07 |access-date=10 July 2007 |work=fDi magazine |date=6 February 2006 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |last=Miloradović |first=Aleksandar |url=http://www.seeurope.net/files2/pdf/rgn0906/13_Belgrade_CityOfTheFutureInSEE.pdf |title=Belgrade – City of the Future in Southern Europe |date=1 September 2006 |access-date=10 July 2007 |work=TheRegion |archive-url=https://web.archive.org/web/20070808143913/http://www.seeurope.net/files2/pdf/rgn0906/13_Belgrade_CityOfTheFutureInSEE.pdf |archive-date=8 August 2007 |url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam ljudi iz Beograda]] * [[Seznam mest in krajev ob reki Donavi]] * [[Seznam metropolitanskih območij v Evropi]] == Opombe == {{Seznam opomb}}{{Notefoot}} == Sklici == {{Sklici}} == Viri == {{Refbegin}} * {{cite book|last=Calic|first=Marie-Janine|title=A History of Yugoslavia|date=2019|publisher=Purdue University|location=West Lafayette|isbn=978-1-55753-838-3}} *{{Cite book |last=Pavić |first=Milorad |author-link=Milorad Pavić (writer) |title=A Short History of Belgrade |publisher=Dereta |year=2000 |location=Belgrade |isbn=86-7346-117-0}} *{{Cite book |last=Tešanović |first=Jasmina |author-link=Jasmina Tešanović |title=The Diary of a Political Idiot: Normal Life in Belgrade |publisher=[[Cleis Press]] |year=2000 |isbn=1-57344-114-7 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/diaryofpolitical00tesa_0 }} *{{Cite book |last=Levinsohn |first=Florence Hamlish |title=Belgrade : among the Serbs |url=https://archive.org/details/belgradeamongser0000levi |publisher=Ivan R. Dee |year=1995 |location=Chicago |isbn=1-56663-061-4}} *{{Cite book |last=Paton |first=Andrew Archibald |author-link=Andrew Archibald Paton |title=Servia, Youngest Member of the European Family: or, A Residence in Belgrade, and Travels in the Highlands and Woodlands of the Interior, during the years 1843 and 1844. |publisher=Longman, Brown, Green and Longmans |orig-year=1845 |location=London |url=http://www.gutenberg.org/files/16999/16999-h/16999-h.htm |edition=[[Project Gutenberg]] reprint |date=4 November 2005 |access-date=22 July 2009 |archive-date=26 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131026083605/http://www.gutenberg.org/files/16999/16999-h/16999-h.htm |url-status=live }} *{{cite book |last=Norris |first=David A |title=Belgrade A Cultural History |publisher=Oxford University Press |isbn=9780199888498 |year=2008}} {{Refend}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Belgrade|Beograd}} * {{Uradno spletno mesto}} * [https://www.tob.rs/sr Turistične strani mesta Beograd] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja ob Savi]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Naselja ob Donavi]] [[Kategorija:Upravni okraji Srbije]] [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Beograd]] [[Kategorija:Viri CS1 v srbohrvaščini (sh)]] [[Kategorija:Viri CS1 v francoščini (fr)]] [[Kategorija:Viri CS1 v srbščini (sr)]] [[Kategorija:Članki s trajno mrtvimi zunanjimi povezavami]] [[Kategorija:Vsi članki z mrtvimi zunanjimi povezavami]] [[Kategorija:Strani s posnetkom izgovarjave]] [[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Več slik z manual scaled images]] [[Kategorija:Strani z uporabo pripomočka Kalkulator]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Članki, ki vsebujejo izrecno citirano slovensko besedilo]] [[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Več slik z auto scaled images]] [[Kategorija:Članki, ki vsebujejo srbsko besedilo]] odhi273jfj48vudyv77xebr1fn3ugqy 6685376 6685148 2026-06-05T04:56:23Z Yerpo 8417 /* Zunanje povezave */ {{zvezdica}} 6685376 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name=Beograd |native_name={{lang|sr-Cyrl|Београд}}<br />{{lang|sr-Latn|Beograd}} |native_name_lang=sr|settlement_type=[[Glavno mesto]] |official_name=Beograd<br />{{lang|sr-Cyrl|Град Београд}}<br />{{lang|sr-Latn|Grad Beograd}}|anthem={{lang|sr-Cyrl|Химна Београду}}<br />{{lang|sr-Latn|Himna Beogradu}}<br /> |other_name= |image_skyline={{multiple image | border = infobox | perrow = 1/2/3/2/2 | total_width = 280 | align = center | caption_align = center | image1 = Panorama Belgrad.jpg | caption1 = Panorama Beograda s cerkvijo sv. Save v sredini zgoraj | image2 = Belgrad2006parlament.jpg | caption2 = Narodna skupščina | image3 = Novi Dvor (1).JPG | caption3 = [[Novi dvor|Novi Dvor]] | image4 = Avalski toranj u Beogradu 2022.jpg | caption4 = Stolp Avala | image5 = Belgrade Tower.jpg | caption5 = Beograjski stolp | image6 = Kula_Gardoš_(Kula_Sibinjanin_Janka).jpg | caption6 = Stolp Gardoš | image7 = Zindan kapija i most.jpg | caption7 = Beograjska trdnjava | image8 = Avala zimi.jpg | caption8 = Spomenik neznanemu junaku }} |image_flag=Flag of Belgrade.svg|flag_size=|image_seal=|image_shield=Small Coat of Arms Belgrade.svg|pushpin_map_caption=Položaj znotraj Srbije##Položaj znotraj Evrope |pushpin_relief=1 |pushpin_map=Serbia#Europe |subdivision_type=Država |subdivision_name={{flag|Srbija}} |subdivision_type1=Mesto |subdivision_type2=Število občin |subdivision_name1=Beograd |subdivision_name2=17| established_title=Ustanovitev |established_date=Pred letom 279 pr. n. št. ([[Singidunum]])<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |title=Ancient Period |publisher=City of Belgrade |date=5 October 2000 |access-date=16 November 2010 |archive-date=16 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120216090323/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |url-status=live }}</ref> |governing_body=Mestna skupščina Beograda |government_type= |leader_party= |leader_title=Župan| leader_name={{Wikidata|P6}} |area_footnotes=<ref name="zavod za statistiku grada beograda" /> |area_magnitude= |area_total_km2=389,12 |area_urban_km2=506,14 |area_metro_km2=3234,96 |area_metro_sq_mi= |area_rank= |elevation_footnotes=<ref name="zavod za statistiku grada beograda" /> |elevation_m=117 |elevation_ft=384 |population_as_of=2022 |population_metro=1.682.720<ref name="Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025">{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf |title=ОПШТИНЕ И РЕГИОНИ У РЕПУБЛИЦИ СРБИЈИ 2025: Подаци по општинама и градовима |trans-title=Občije in regije republike Srbije 2025|work=ОПШТИНЕ И РЕГИОНИ У РЕПУБЛИЦИ СРБИЈИ 2025 |trans-work=Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025 |first=N/A |last=N/A|location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office of the Republic of Serbia] |date=25 December 2025 |access-date=28 January 2026}}</ref>{{rp|p=18}} |population_urban=1.298.661<ref name="census22-age-sex">{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/Pdf/G20234003.pdf |title=СТАРОСТ И ПОЛ: Подаци по насељима |trans-title=STAROST IN SPOL: Podatki po naseljih |work=Попис становништва, домаћинстава и станова 2022. године |trans-work=2022 Census of Population, Households and Dwellings |first=Miladin |last=Kovačević |location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office fensi the Republic of Serbia] |date=May 2023 |isbn=978-86-6161-230-5 |access-date=21 July 2025 |archive-date=25 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230525103423/https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/pdf/G20234003.pdf |url-status=live }}</ref><!--I can't find the number 1298661 anywhere in this document. It's possible that it's the result of summing urban areas.--> | population_total = 1.197.714<ref name="census22-ethnicity">{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/Pdf/G20234001.pdf |title=НАЦИОНАЛНА ПРИПАДНОСТ: Подаци по општинама и градовима |trans-title=ETNIČNOST: Podatki po občinah in mestih |work=Попис становништва, домаћинстава и станова 2022. године |trans-work=2022 Census of Population, Households and Dwellings |first=Miladin |last=Kovačević |location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office of the Republic of Serbia] |date=April 2023 |isbn=978-86-6161-228-2 |access-date=21 July 2025 |archive-date=29 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230629092047/https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/pdf/G20234001.pdf |url-status=live }}</ref>{{rp|p=38}} | population_density_km2 = 3.078 | population_density_urban_km2 = 2.565 | population_density_metro_km2 = 520 |population_demonym=Belgradian (language en)<br>Beograđanin (Београђанин) (m.) <br> Beograđanka (Београђанка) (f.) ([[Serbian language|sr]]) |demographics_type2=BDP {{Nobold|(nominalno, 2024)}} | demographics2_footnotes = <ref name="BelgradeGDP24">{{Cite|title=Регионални бруто домаћи производ, 2024.|publisher=Republički zavod za statistiku Srbije|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Html/G20251324.html|access-date=2026-02-28}}</ref> |demographics2_title1=Metro |demographics2_info1=41,821 milijard [[Ameriški dolar|USD]] |blank1_name_sec1=[[Human Development Index|HDI]] (2022) |blank1_info_sec1=0,877<ref>{{cite web |url=https://globaldatalab.org/shdi/shdi/ |title=Sub-national HDI – Subnational HDI – Global Data Lab |website=globaldatalab.org |access-date=7 June 2019 |archive-date=14 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190314102820/https://globaldatalab.org/shdi/shdi/ |url-status=live }}</ref><br />{{color|#090|zelo visok}} · [[List of Serbian regions by Human Development Index|1. od srbskih 25 regij]]|postal_code_type=Poštna številka|postal_code=11000 |area_code=+381(0)11 |area_code_type=Področna tel. št. |registration_plate=BG |iso_code=RS-00 |website={{URL|http://www.beograd.rs|beograd.rs}} |timezone1=Central European Time |blank_name_sec1=Mednarodno letališče |blank_info_sec1=Letališče Nikola Tesla ([[International Air Transport Association airport code|BEG]]) }} '''Beograd''' ({{okr|arh.|arhaično, starinsko}} {{jezik-sl|Belgrad, Beligrad, Belgrade}}<ref name=":02">{{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec|first=Antol |year=1578 |location=Ljubljana|cobiss=71869952|page=101 dlib (48-original)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.termania.net/slovarji/slovar-slovenskih-eksonimov/8262672/belgrad|title=Belgrad - Slovar slovenskih eksonimov|website=termania.net|accessdate=2024-11-20}}</ref><ref>{{cite journal|date=23 May 1888|title=Iz Dunaja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04CVYR78|journal=Kmetijske in rokodelske novice|volume=46|issue=21|pages=171-172}}</ref>) je [[Glavno mesto|glavno]] in [[Seznam mest v Srbiji|največje mesto]] [[Srbija|Srbije]], ki leži ob sotočju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] ter na stičišču [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in [[Balkan|Balkanskega polotoka]]. <ref name="city of belgrade-2">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1299561 |title=Why invest in Belgrade? |publisher=City of Belgrade |access-date=11 October 2010 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924080008/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1299561 |url-status=live }}</ref> Po popisu iz leta 2022 je Beograd imel 1.197.114 prebivalcev, njegovo mestno območje ima 1.298.661 prebivalcev, medtem ko število prebivalcev upravnega območja mesta (ki približno ustreza njegovemu metropolitanskemu območju) znaša 1.681.405 oseb.<ref>{{Cite news |date=2025 |title=Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025. Data by settlements |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf}}</ref> Je eno največjih mest jugovzhodne Evrope in tretje največje mesto ob reki Donavi. Beograd je v evropskem in svetovnem merilu eno najstarejših neprekinjeno naseljenih mest. [[Vinčanska kultura]], ena najpomembnejših prazgodovinskih kultur [[Evropa|Evrope]], se je razvila prav na območju Beograda v 6. tisočletju pred našim štetjem. V antiki so regijo naseljevali [[Tračani|Trako]] - [[Dačani]], po letu 279 pred našim štetjem pa so mesto naselili [[Kelti]], ki so ga poimenovali ''[[Singidunum|Singidūn]]''.<ref name="city of belgrade-3">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=320 |title=Discover Belgrade |publisher=City of Belgrade |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090518005044/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=320 |archive-date=18 May 2009 |url-status=live}}</ref> Rimljani so ga osvojili pod vladavino [[Gaj Avgust Oktavijan|cesarja Avgusta]] in sredi 2. stoletja je mesto prejelo rimske [[mestne pravice]].<ref name="rich-1992"/> [[Slovani]] so ga naselili po letu 520, nato pa je večkrat prehajal med [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim]], [[Karolinško cesarstvo|Frankovskim]] in [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarskim cesarstvom]] ter [[Ogrska|Ogrsko kraljevino]], dokler ni leta 1284 postal sedež [[Seznam srbskih vladarjev|srbskega kralja]] [[Štefan Dragutin|Stefana Dragutina.]] Beograd je bil v času vladavine [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] prestolnica [[Srbska despotija|Srbskega despotata]], nato pa ga je njegov naslednik [[Đurađ Branković]] leta 1427 vrnil ogrskemu kralju. Opoldanski zvonovi v podporo ogrski vojski proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]] med obleganjem leta 1456 so do danes ostali razširjena cerkvena tradicija. Leta 1521 so Beograd osvojili Osmani in postal je sedež Smederevskega sandžaka.<ref>{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |title=The History of Belgrade |publisher=BelgradeNet Travel Guide |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081230032249/http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |archive-date=30 December 2008 |url-status=dead}}</ref> Pogosto je prehajal iz osmanske v [[Habsburška monarhija|habsburško]] oblast, kar je med osmansko-habsburškimi vojnami imelo za posledico uničenje večine mesta. Po srbski revoluciji je bil Beograd leta 1841 ponovno imenovan za glavno mesto Srbije. Severni Beograd je do leta 1918 ostal najjužnejše [[Avstro-Ogrska|habsburško]] središče, nato pa je bil priključen mestu, ko so nekdanja avstro-ogrska ozemlja po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] postala del nove [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Beograd je bil glavno mesto [[Jugoslavija|Jugoslavije]] od njenega nastanka do njenega razpada.{{Notetag|Jugoslavija je to ime dobila ob ustavnih spremembah leta 1929. Država je razpadla leta 1992, nakar je državna tvorba Zvezna republika Jugoslavija obstajala pod tem imenom do preimenovanja v Srbijo in Črno goro leta 2003 ter razpadom leta 2006.}} Mesto ima pomembno strateško lego, zanj so se bojevali v 115 vojnah. Tako je bilo v svoji zgodovini najmanj 44-krat uničeno, petkrat bombardirano in večkrat oblegano.<ref name="nurden-2009">{{Navedi novice|last=Nurden|first=Robert|url=https://www.independent.co.uk/travel/europe/belgrade-has-risen-from-the-ashes-to-become-the-balkans-party-city-1651037.html|title=Belgrade has risen from the ashes to become the Balkans' party city|work=Independent|location=London|date=22 March 2009|accessdate=5 May 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326054925/http://www.independent.co.uk/travel/europe/belgrade-has-risen-from-the-ashes-to-become-the-balkans-party-city-1651037.html|archivedate=26 March 2009}}</ref> Beograd ima kot glavno mesto Srbije poseben [[Upravna delitev Srbije|upravni status]] znotraj Srbije.<ref name="city of belgrade">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |title=Assembly of the City of Belgrade |publisher=City of Belgrade |access-date=10 July 2007 |archive-date=13 January 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113130104/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |url-status=live }}</ref> Je sedež centralne vlade, upravnih organov in vladnih ministrstev, pa tudi dom skoraj vseh največjih srbskih podjetij, medijev in znanstvenih ustanov. Beograd je razvrščen kot beta-globalno mesto.<ref>{{cite web |title=The World According to GAWC 2012 |url=http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2012t.html |publisher=GAWC |access-date=10 January 2015 |archive-date=20 March 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140320212149/http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2012t.html |url-status=live }}</ref> V mestu se nahajajo Univerzitetni klinični center Srbije, bolnišnični kompleks z eno največjih zmogljivosti na svetu; [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev svetega Save]], ena največjih pravoslavnih cerkvenih stavb; in beograjska Arena, ena največjih pokritih aren v Evropi. Beograd je gostil pomembne mednarodne dogodke, kot so Donavska konferenca leta 1948, prvi [[Gibanje neuvrščenih|vrh gibanja neuvrščenih]] (1961), prvo večje srečanje [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]] (1977–1978), [[Pesem Evrovizije|tekmovanje za pesem Evrovizije]] ([[Pesem Evrovizije 2008|2008]]), pa tudi športne dogodke, kot so prvo svetovno prvenstvo v vodnih športih FINA (1973), [[Evropsko prvenstvo v nogometu|evropsko prvenstvo UEFA]] ([[Evropsko prvenstvo v nogometu 1976|1976]]), [[Univerzijada|poletna univerzijada]] (2009) in trikrat [[Evropsko prvenstvo v košarki|EuroBasket]] (1961, 1975, [[Evropsko prvenstvo v košarki 2005|2005]]). 21. junija 2023 je bil Beograd potrjen kot gostitelj specializirane razstave BIE - Expo 2027.<ref>{{cite web|url=https://www.bie-paris.org/site/en/about-specialised-expos|title=About|access-date=28 July 2021|archive-date=29 June 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230629230112/https://www.bie-paris.org/site/en/about-specialised-expos|url-status=live}}</ref> == Zgodovina == === Prazgodovina === [[Slika:Vinca_clay_figure_02.jpg|levo|sličica|240x240_pik|Figurica [[Vinčanska kultura|vinčanske kulture]], 4000–4500 pr.n.š.]] Orodja iz obdelanega kamna, ki so jih našli v Zemunu, kažejo, da so območje okoli Beograda v [[Paleolitik|paleolitiku]] in [[Mezolitik|mezolitiku]] naseljevali nomadski nabiralci. Nekatera od teh orodij so musterijske izdelave – pripadajo [[Neandertalec|neandertalcem]] in ne sodobnim ljudem. V bližini območja so odkrili tudi aurignaciensko in gravettiensko orodje, kar kaže na poselitev pred 50.000 in 20.000 leti.<ref>{{Cite journal |last1=Saric |first1=J. |doi=10.2298/STA0858009S |title=Paleolithic and mesolithic finds from profile of the Zemun loess |journal=Starinar |issue=58 |pages=9–27 |year=2008 |doi-access=free}}</ref> Prvi prebivalci v regiji, ki so se ukvarjali pretežno s kmetijstvom, so povezani z [[Neolitik|neolitsko]] [[Starčevska kultura|starčevsko kulturo]], ki je cvetela med 6200 in 5200 pr. n. št.<ref>{{Cite book |title=Fragmentation in Archaeology: People, Places, and Broken Objects |url=https://archive.org/details/fragmentationina0000chap |last=Chapman |first=John |year=2000 |publisher=Routledge |location=London |isbn=978-0-415-15803-9 |page=[https://archive.org/details/fragmentationina0000chap/page/236 236]}}</ref> V Beogradu in okolici je več starčevskih najdišč, vključno z istoimenskim najdiščem [[Starčevo, Pančevo|Starčevo]]. Starčevsko kulturo je nasledila [[vinčanska kultura]] (5500–4500 pr. n. št.), razvitejša in na kmetijstvu temelječa kultura, ki je zrasla iz prejšnjih starčevskih naselij in je prav tako poimenovana po najdišču v beograjski regiji (Vinča-Belo Brdo). Vinčanska kultura je znana po svojih zelo velikih naseljih, enih najzgodnejših naselij s stalno naselitvijo in nekaterih največjih v prazgodovinski Evropi.<ref>{{Cite book |title=The Vinča culture of south-east Europe: Studies in chronology, economy and society (2 vols) |last=Chapman |first=John |year=1981 |publisher=BAR |location=Oxford |isbn=0-86054-139-8 |series=BAR International Series |volume=117}}</ref> Z vinčansko kulturo so povezane tudi antropomorfne figurice, kot je [[Vinčanska kultura|Vinčanska Gospa]], najstarejša znana [[Bakrena doba|talilnica bakra]] v Evropi<ref>{{Cite book |title=The Vinča culture of south-east Europe: Studies in chronology, economy and society (2 vols) |last=Chapman |first=John |year=1981 |publisher=BAR |location=Oxford |isbn=0-86054-139-8 |series=BAR International Series |volume=117}}</ref> in proto-pisava, znana kot [[Vinčanski simboli|staroevropska pisava]], katere pojav sega okoli leta 5300 pr. n. š in ki se je razvila pred [[Sumerija|sumersko]] in [[Minojska doba|minojsko]].<ref>{{cite book |last=Haarmann |first=Harald |title=Geschichte der Schrift |publisher=C.H. Beck |year=2002 |isbn=978-3-406-47998-4 |page=20 |language=de}}</ref> V samem mestu, na Cetinjski ulici, so leta 1890 odkrili lobanjo paleolitskega človeka, datirano v obdobje pred 5000 pr. n. št.<ref>{{cite book |title=Српска породична енциклопедија, књига 3, Ба-Би |trans-title=Srbska družinska enciklopedija, Vol. 3, Ba-Bi |date=2006 |page=116 |editor-first=Radivoje |editor-last=Mikić |publisher=Narodna Knjiga, Politika |isbn=86-331-2732-6}}</ref> === Antika === [[Slika:Guardian_of_the_city.jpg|levo|sličica|[[Beograjska trdnjava]], zgrajena v dolgem razdobju od 2. do 18. stoletja, se nahaja na sotočju rek Save in [[Donava|Donave.]]]] Zgodnje znanje o območju Beograda je izpričano v različnih starodavnih mitih in legendah. Greben s pogledom na sotočje [[Sava|Save]] in Donave je bil na primer opredeljen kot eden od krajev v zgodbi o [[Jazon|Jazonu]] in [[Argonavti|Argonavtih]].<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=b7RWayXdH0UC&pg=PA3 |title=Belgrade A Cultural History |access-date=16 January 2016 |publisher=[[Oxford University Press]] |isbn=9780199704521 |date=29 October 2008 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416091412/https://books.google.com/books?id=b7RWayXdH0UC&pg=PA3 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite news |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/turkey/2259344/Jason-and-the-Argonauts-sail-again.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220111/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/turkey/2259344/Jason-and-the-Argonauts-sail-again.html |archive-date=11 January 2022 |url-access=subscription |url-status=live |title=Jason and the Argonauts sail again |access-date=16 January 2016 |newspaper=[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]}}{{cbignore}}</ref> Tudi v antiki so območje naseljevala [[Prazgodovina jugovzhodne Evrope|paleobalkanska plemena]], vključno s [[Tračani]] in [[Donava|Dačani]], ki so vladali večjemu delu beograjske okolice.<ref>{{cite web |url=http://www.beogradskatvrdjava.co.rs/Belgrade-Fortress-history_2178-74_2176 |title=Belgrade Fortress history |access-date=18 January 2011 |publisher=Public Enterprise "Belgrade Fortress" |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110905092854/http://www.beogradskatvrdjava.co.rs/Belgrade-Fortress-history_2178-74_2176 |archive-date=5 September 2011}}</ref> Ožje območje Beograda so nekoč naseljevali pripadniki traško-dačanskega plemena Singi;<ref name="city of belgrade-3"></ref> po keltski invaziji leta 279 pr. n. št. so [[Skordiski|Skordisci]] mesto iztrgali iz njihovih rok in ga poimenovali [[Dačani|Singidūn]] (''d|ūn'', trdnjava).<ref name="city of belgrade-3"/> V letih 34–33 pr. n ''.'' št. je rimska vojska dosegla Beograd. V 1. stoletju našega štetja je postal [[Rimsko cesarstvo|romaniziran]] ''[[Singidunum]]'', do sredine 2. stoletja pa so rimske oblasti mesto razglasile za ''[[municipij]]'', ki se je do konca stoletja razvil v polnopravno ''[[Rimska kolonija|kolonijo]]'' (najvišji mestni razred).<ref name="rich-1992">{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=_uMP91pRf0UC&pg=PA113 |title=The City in Late Antiquity |last=Rich |first=John |page=113 |publisher=CRC Press |year=1992 |isbn=978-0-203-13016-2 |access-date=1 October 2020 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416093705/https://books.google.com/books?id=_uMP91pRf0UC&pg=PA113 |url-status=live }}</ref> Medtem ko se je prvi krščanski [[Seznam rimskih cesarjev|cesar Rima]] – [[Konstantin I. Veliki|Konstantin I.]], znan tudi kot [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]] <ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/eb/article-9109633/Constantine-I |title=Constantine I – Britannica Online Encyclopedia |encyclopedia=Britannica.com |archive-url=https://web.archive.org/web/20080618100901/https://www.britannica.com/eb/article-9109633/Constantine-I |archive-date=18 June 2008 |url-status=live |access-date=7 July 2009}}</ref> – rodil na ozemlju [[Niš|Naissusa]] južno od mesta, se je prvak rimskega krščanstva, Flavij Iovijan (Jovijan/Jovan), rodil v Singidunumu.<ref>{{cite web |url=http://artfl.uchicago.edu/cgi-bin/philologic/getobject.pl?c.25:1:283.harpers |archive-url=https://archive.today/20070813044518/http://artfl.uchicago.edu/cgi-bin/philologic/getobject.pl?c.25:1:283.harpers |url-status=dead |archive-date=13 August 2007 |title=Philologic Results- |publisher=The ARTFL Project |access-date=7 July 2009}}</ref> Jupijan je ponovno vzpostavil krščanstvo kot uradno religijo [[Rimsko cesarstvo|rimskega cesarstva]] in s tem končal kratkotrajno oživitev tradicionalnih rimskih religij pod svojim predhodnikom [[Julijan (rimski cesar)|Julijanom Odpadnikom]]. Leta 395&nbsp;n. št. je območje prešlo pod oblast Vzhodnega rimskega oziroma [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]].<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |title=History (Ancient Period) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=16 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120216090323/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |url-status=live }}</ref> Čez Savo, nasproti Singidunuma, je stalo keltsko mesto Taurunum (Zemun); obe sta bili v rimskem in bizantinskem obdobju povezani z mostom.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |title=City of Belgrade – Ancient Period |publisher=Beograd.rs |date=5 October 2000 |access-date=7 July 2009 |archive-date=16 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120216090323/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |url-status=live }}</ref> === Srednji vek === [[Slika:Bellgrad-Weissenburg_1400.jpg|levo|sličica|Beograd 1400, pred osmansko okupacijo.]] [[Slika:Byzantine_Empire_Themes_1025-en.svg|levo|sličica|Zemljevid Bizantinskega cesarstva ob smrti Bazilija II. leta 1025. Beograd je bil od leta 1018 po njeni osvojitvi, del Bolgarije.]] Leta 442 je območje opustošil [[Atila|Hun Atila]].<ref>{{cite book |first1=Gerard |last1=Friell |first2=Stephen |last2=Williams |title=The Rome that Did Not Fall: The Survival of the East in the Fifth Century |url=https://books.google.com/books?id=tGLN47tfT4UC&pg=PA67 |year=1999 |publisher=Psychology Press |isbn=978-0-415-15403-1 |page=67 |access-date=19 October 2015 |archive-date=10 June 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160610173616/https://books.google.com/books?id=tGLN47tfT4UC&pg=PA67 |url-status=live }}</ref> Leta 471 ga je med pohodom v obmoćke sedanje Italije zavzel [[Teoderik Veliki|Teodorik Veliki]], kralj Ostrogotov.<ref>{{cite book |author=Roy E. H. Mellor |title=Eastern Europe: a geography of the Comecon countries |url=https://books.google.com/books?id=uUoeAAAAMAAJ |year=1975 |publisher=Macmillan |page=43 |isbn=9780333173114 |access-date=19 October 2015 |archive-date=8 May 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160508041945/https://books.google.com/books?id=uUoeAAAAMAAJ |url-status=live }}</ref> Ko so Ostrogoti odšli, je mesto napadlo drugo germansko pleme, [[Gepidi]]. Leta 539 so ga ponovno zavzeli Bizantinci. Leta 577 se je v [[Trakija|Trakijo]] in [[Ilirik (rimska provinca)|Ilirik]] zgrnilo približno 100.000 Slovanov, ki so plenili mesta in se nato trajno naselili v regiji.<ref>{{cite book |last=Bury |first=J. B. |author-link=J. B. Bury |url=https://books.google.com/books?id=wDIJNvWb48YC |title=History of the Later Roman Empire from Arcadius to Irene Vol. II |publisher=Cosimo Classics |location=New York |year=2009 |orig-year=1889 |page=117 |isbn=978-1-60520-405-5 |access-date=1 October 2020 |archive-date=4 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190404203221/https://books.google.com/books?id=wDIJNvWb48YC |url-status=live }}</ref> [[Avari]] so pod [[Bajan I.|Bajanom I.]] do leta 582 osvojili celotno regijo in njeno novo slovansko prebivalstvo.<ref>''Warriors of the Steppe: a military history of Central Asia, 500 B.C. to 1700'', [https://books.google.com/books?id=yVwsxl_OI18C&pg=PA76 p. 76] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160503013333/https://books.google.com/books?id=yVwsxl_OI18C&pg=PA76 |date=3 May 2016 }}</ref> Po bizantinski ponovni osvojitvi območja bizantinska kronika ''[[De administrando imperio|De Administrando Imperio]]'' omenja Bele Srbe, ki so se na poti domov ustavili v Beogradu in od ''[[Strateg|stratega]]'' zahtevali ozemlja; prejeli so province na zahodu, proti Jadranu, ki so jim vladali kot podložniki [[Heraklij|Heraklija]] (610–641).<ref>Bohlau, 1964, ''Slavistische Forschungen, Volume 6'', p. 103. University of California.</ref> Leta 829 je [[Omurtag|kan Omurtag]] lahko Singidunum in njegovo okolico dodal Prvemu bolgarskemu cesarstvu.<ref>''A Concise History of Bulgaria'', R. J. Crampton, Edition 2, revised, Cambridge University Press, 2005, {{ISBN|1139448234}}, p. 10.</ref><ref>Земя на световен кръстопът, Борис Стоев Чолпанов, Изд. на Българската академия на науките, 1993, стр. 39.</ref> Prvi zapis imena ''Belograd'' se je pojavil 16. aprila 878 v papeškem pismu<ref>{{cite web |url=http://www.promacedonia.org/libi/2/gal/2_151.html |title=LIBI, t. II (1960) (2_151.jpg) |publisher=promacedonia.org |access-date=16 July 2015 |archive-date=24 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924124620/http://www.promacedonia.org/libi/2/gal/2_151.html |url-status=live }}</ref> [[Prvo bolgarsko cesarstvo|bolgarskemu vladarju]] [[Boris I. Bolgarski|Borisu I.]] To ime se pojavlja v več različicah: ''Alba Bulgarica'' v latinščini, ''Griechisch Weissenburg'' v visoki nemščini, ''Nándorfehérvár'' v madžarščini in ''Castelbianco'' v beneščini, med drugimi imeni, vse različice 'bela trdnjava' ali '[[Prvo bolgarsko cesarstvo|bolgarska]] bela trdnjava'. Nato je bilo mesto približno štiri stoletja bojišče med [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]], srednjeveškim [[Ogrska|Ogrskim kraljestvom]] in [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarskim cesarstvom]].<ref>{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history_ancient.html |title=The History of Belgrade |publisher=Belgradenet.com |access-date=16 November 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110707223012/http://www.belgradenet.com/belgrade_history_ancient.html |archive-date=7 July 2011 |url-status=dead}}</ref> [[Bazilij II.]] (976–1025) je v Beogradu namestil garnizijo.<ref>''Byzantium in the year 1000'',[https://books.google.com/books?id=CSZQ-VPFKoMC&pg=PA121 p. 121]</ref> Mesto je gostilo vojske [[Prva križarska vojna|prve]] in [[Druga križarska vojna|druge križarske vojne]],<ref name="beligradcom-1934">{{cite web |url=http://www.beligrad.com/history.htm |title=How to Conquer Belgrade – History |publisher=Beligrad.com |date=16 December 1934 |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090616085512/http://www.beligrad.com/history.htm |archive-date=16 June 2009 |url-status=dead}}</ref> toda že med [[Tretja križarska vojna|tretjim križarskim pohodom]] je [[Friderik I. Barbarossa|Friderik Barbarossa]] s svojimi 190.000 [[Tretja križarska vojna|križarji]] med prehodom skozi mesto videl Beograd v ruševinah.<ref>{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history.html |title=The History of Belgrade |publisher=Belgradenet.com |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090628031001/http://www.belgradenet.com/belgrade_history.html |archive-date=28 June 2009 |url-status=dead}}</ref> Kralj [[Štefan Dragutin]] (vladal 1276–1282) je leta 1284 od svojega tasta [[Štefan V. Ogrski|Štefana V. Ogrskega]] prejel Beograd, ki je postal glavno mesto [[Sremsko kraljestvo|Srema]], vazalne države Ogrske kraljevine. Dragutin (madžarsko: ''Dragutin István'') velja za prvega [[Seznam srbskih vladarjev|srbskega kralja]], ki je vladal Beogradu.<ref name="beogradrs-4">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201247 |title=History (Medieval Serbian Belgrade) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924073223/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201247 |url-status=live }}</ref> Po bitkah na [[Bitka na Marici|Marici (1371)]] in [[Bitka na Kosovskem polju|na Kosovskem polju (1389)]] je Moravska Srbija, južno od Beograda, začela prehajati v sklop [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].<ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/eb/article-9050991/Battle-of-the-Maritsa-River |title=Battle of Maritsa |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070614084904/https://www.britannica.com/eb/article-9050991/Battle-of-the-Maritsa-River |archive-date=14 June 2007 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/eb/article-9046112/Battle-of-Kosovo |title=Battle of Kosovo |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070626175037/https://www.britannica.com/eb/article-9046112/Battle-of-Kosovo |archive-date=26 June 2007 |url-status=live}}</ref> Severna območja današnje Srbije so ostala del [[Srbska despotija|Srbske despotovine]] z Beogradom kot glavnim mestom. Mesto je cvetelo pod [[Stefan Lazarević|Stefanom Lazarevićem]], sinom srbskega kneza [[Lazar Hrebeljanović|Lazarja Hrebeljanovića]]. Lazarević je zgradil grad s citadelo in stolpi, od katerih sta ostala le Despotov stolp in zahodno obzidje. Prav tako je utrdil starodavno mestno obzidje, kar je despotovini omogočilo, da se je skoraj 70 let upirala osmanski osvojitvi. V tem času je bil Beograd zatočišče za številne prebivalce Balkana, ki so bežali pred osmansko oblastjo; domneva se, da je v tem obdobju imel med 40.000 in 50.000 prebivalcev. <ref name="beogradrs-4" /> [[Slika:Panorama_i_ratna_scena_zauzimanja_Beograda_1521._god.jpg|desno|sličica|230x230_pik|Osvojitev Beograda, 1521ː sultan [[Sulejman I.|Sulejman Veličastni]] je oblegal [[Beograjska trdnjava|beograjsko trdnjavo]]]] Leta 1427 je Stefanov naslednik [[Đurađ Branković]] vrnil Beograd [[Ogrska|ogrskemu kralju]] in [[Smederevska trdnjava|Smederevo]] postavil za svojo novo prestolnico. Čeprav so Osmani zavzeli večino [[Srbska despotija|Srbske despotade]], je bil Beograd, v madžarščini znan kot Nándorfehérvár, neuspešno oblegan leta 1440<ref name="beligradcom-1934"/> in 1456.<ref>{{cite book |last=Ćorović |first=Vladimir |author-link=Vladimir Ćorović |title=Istorija srpskog naroda |url=http://www.rastko.org.rs/rastko-bl/istorija/corovic/istorija/index_l.html |year=1997 |publisher=[[Project Rastko]] |location=Banja Luka / Belgrade |language=sr |chapter=V. Despot Đurađ Branković |chapter-url=http://www.rastko.org.rs/rastko-bl/istorija/corovic/istorija/4_5_l.html |access-date=17 July 2007 |isbn=86-7119-101-X |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130319070121/http://www.rastko.org.rs/rastko-bl/istorija/corovic/istorija/index_l.html |archive-date=19 March 2013}}</ref> Ker je mesto predstavljalo oviro za osmansko napredovanje na Ogrsko, ga je leta 1456 oblegalo več kot 100.000 osmanskih vojakov,<ref name="belgradenetcom">{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |title=The History of Belgrade |publisher=Belgradenet.com |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081230032249/http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |archive-date=30 December 2008 |url-status=dead}}</ref> krščanska vojska pod vodstvom ogrske generala [[János Hunyadi|Janeza Hunyadija]] pa ga je uspešno branila.<ref>{{cite web |last=Kovach |first=Tom R. |url=http://www.historynet.com/magazines/military_history/3030796.html |title=Ottoman-Hungarian Wars: Siege of Belgrade in 1456 |work=Military History |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070626184935/http://www.historynet.com/magazines/military_history/3030796.html |archive-date=26 June 2007 |url-status=dead}}</ref> ''Opoldanski zvon,'' ki ga je odredil [[Papež Kalist III.|papež Kalist III.,]] spominja na zmago po vsem krščanskem svetu in je danes kulturni simbol [[Madžarska|Ogrske]].<ref name="beligradcom-1934"/><ref>{{cite web |url=http://www.mek.oszk.hu/02000/02085/02085.htm |title=Hungary: A Brief History |publisher=Mek.oszk.hu |access-date=16 November 2010 |archive-date=24 October 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181024132929/http://mek.oszk.hu/02000/02085/02085.htm |url-status=live }}</ref> === Osmanska oblast in avstrijski vpadi === [[Slika:Belgrade_1684.jpg|levo|sličica|Beograd leta 1684]] Sedem desetletij po začetnem obleganju, 28. avgusta 1521, je trdnjavo s pomočjo 250.000 turških vojakov in več kot 100 ladij končno zavzel [[Sulejman I.|Sulejman Veličastni]]. Nato je bila večina mesta porušena do tal, celotno pravoslavno krščansko prebivalstvo pa so preselili v [[Carigrad|Istanbul]]<ref name="beligradcom-1934"/><ref>{{cite web |title=Ко су потомци Београђана које је Сулејман Величанствени пре пет векова одвео у Истанбул |url=http://www.rts.rs/page/magazine/ci/story/501/zanimljivosti/4279377/beograd-istambul-sulejman-velicanstveni.html |access-date=4 March 2021 |website=www.rts.rs |publisher=Radio Television of Serbia |archive-date=4 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210304093012/https://www.rts.rs/page/magazine/ci/story/501/zanimljivosti/4279377/beograd-istambul-sulejman-velicanstveni.html |url-status=live }}</ref> na območje, ki je od takrat znano kot [[Belgradski gozd]].<ref>{{cite web |url=http://www.roughguides.co.uk/website/travel/Destination/content/default.aspx?titleid=104&xid=idh573385336_0211 |archive-url=https://archive.today/20120909184933/http://www.roughguides.co.uk/website/travel/Destination/content/default.aspx?titleid=104&xid=idh573385336_0211 |url-status=dead |archive-date=9 September 2012 |title=The Rough Guide to Turkey: Belgrade Forest |publisher=Rough Guides |access-date=5 May 2009}}</ref> Beograd je postal sedež beograjskega pašalika (znanega tudi kot Smederevski sandžak) in hitro postal drugo največje osmansko mesto v Evropi; z več kot 100.000 prebivalci ga je prekašal le [[Konstantinopel]].<ref name="belgradenetcom"/> Osmanska oblast je uvedla [[Osmanska arhitektura|osmansko arhitekturo]], vključno s številnimi mošejami, in mesto je spet oživelo – tokrat pod orientalskim vplivom.<ref name="beogradrs-3">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201251 |title=History (Turkish and Austrian Rule) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924061435/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201251 |url-status=live }}</ref> [[Slika:Budapest,_Hungarian_National_Museum,_unknown_artist,_Siege_of_Belgrad,_1717.jpg|desno|sličica|Obleganje Beograda (1717) .]] Leta 1594 so Osmani zatrli velik srbski upor. V povračilo za upor je [[veliki vezir]] [[Kodža Sinan Paša|Sinan paša]] na planoti Vračar ukazal javni sežig [[Relikvija|relikvij]] [[Sveti Sava|svetega Save]]; v 20. stoletju so nato v spomin na ta dogodek zgradili [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev svetega Save]].<ref>{{cite journal |url=http://balkanologie.revues.org/index494.html?file=1 |title=Nationalism In Construction: The Memorial Church of St. Sava on Vračar Hill In Belgrade |last=Aleksov |first=Bojan |journal=Balkanologie |volume=VII |issue=47 |pages=52–53 |date=December 2003 |access-date=15 September 2010 |archive-date=23 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110723063232/http://balkanologie.revues.org/index494.html?file=1 |url-status=dead}}</ref> Beograd so [[Habsburška monarhija|Habsburžani]], pod vodstvom [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimskih knezov]] Maksimilijana Bavarskega in [[Evgen Savojski|Evgena Savojskega]]<ref>{{cite web |url=http://razgledanje.tripod.com/tvrdjava/english.htm |title=Belgrade Fortress: History |publisher=Razgledanje.tripod.com |date=23 August 2004 |access-date=7 July 2009 |archive-date=10 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150910052943/http://razgledanje.tripod.com/tvrdjava/english.htm |url-status=live }}</ref> ter [[Feldmaršal|feldmaršala]] [[Ernst Gideon von Laudon|barona Ernsta Gideona von Laudona]] zasedli trikrat (1688–1690, [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|1717–1739]], 1789–1791), a so ga Osmani vsakič hitro ponovno zavzeli in ga vsakič precej porušili.<ref name="beogradrs-3" /> V tem obdobju sta mesto prizadeli dve veliki srbski selitvi ljudstva, v katerih se je več sto tisoč Srbov pod vodstvom dveh srbskih patriarhov skupaj z avstrijskimi vojaki umaknilo v Habsburško cesarstvo ter se naselilo v današnji [[Vojvodina, Srbija|Vojvodini]] in [[Slavonija|Slavoniji]].<ref>{{cite book |chapter-url=http://www.suc.org/culture/library/Oci/tajne-poruke-svetoga-save-16-03-03.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20071023044533/http://www.serbianunity.net/culture/library/Oci/tajne-poruke-svetoga-save-16-03-03.html |archive-date=23 October 2007 |title=Oči u oči |chapter=Tajne poruke svetog Save" Svetosavska crkva i velika seoba Srba 1690. godine |author-link=Dejan Medaković |publisher=BIGZ (online reprint by Serbian Unity Congress library) |location=Belgrade |isbn=978-86-13-00903-0 |last=Medaković |first=Dejan |access-date=17 May 2007 |year=1990 |url-status=dead}}</ref> === Kneževina in Kraljevina Srbija === [[Slika:Belgrade_Cathedral_&_Landing_Place_1.jpg|levo|sličica|Pogled na Beograd leta 1890]] Na začetku 19. stoletja je bil Beograd naseljen s pretežno muslimanskim prebivalstvom. Sledi osmanske vladavine in arhitekture – kot so mošeje in [[Bazar|bazarji]] – so ostale pomemben del beograjske mestne podobe v 19. stoletju, celo več desetletij po tem, ko je Srbija od Osmanskega cesarstva prejela avtonomijo.<ref>{{Cite book |title=Basare und Boulevards: Belgrad im 19. Jahrhundert. |last=Mišković |first=Nataša |year=2008 |page=16}}</ref> Med [[Prva srbska vstaja|prvo srbsko vstajo]] so se srbski revolucionarji v mestu upirali od 8. januarja 1807 do leta 1813, ko so ga Osmani ponovno zavzeli.<ref name="beogradrs-2">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201255 |title=History (Liberation of Belgrade) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924080603/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201255 |url-status=live }}</ref> Leta 1807 so Turke v Beogradu pobili ali na silo spreobrnili v krščanstvo. Pokol je spodbujala Rusija, da bi utrdila razdor med srbskimi uporniki in [[Visoka porta|Porto]]. Pri tem so na silo spreobrnili v krščanstvo okoli 6000 muslimanov in Judov. Večino mošej so spremenili v cerkve. Muslimani, Judje, Aromuni in Grki so bili podvrženi prisilnemu delu, muslimanske ženske pa so bile na voljo mladim srbskim moškim, nekatere so odpeljali v suženjstvo. Precej jih je kupil Milenko Stojković ter ustanovil svoj harem, s katerim je postal znan. V teh okoliščinah se je Beograd demografsko preoblikoval iz osmanskega v srbskega.<ref name="AMH">{{cite book | last=Hoare | first=M.A. | title=Serbia: A Modern History | publisher=Hurst Publishers | year=2024 | page=50}}</ref> Po [[Druga srbska vstaja|drugi srbski vstaji]] leta 1815 je Srbija dosegla nekakšno suverenost, ki jo je Porta formalno priznala leta 1830.<ref>{{cite journal |title=Nations into States: National Liberations in Former Yugoslavia |last=Pavkovic |first=Aleksandar |journal=National Europe Centre Paper No. 5 |publisher=The Australian National University |date=19 October 2001 |url=https://openresearch-repository.anu.edu.au/bitstream/1885/41654/3/pavkovic.pdf |access-date=13 September 2019 |archive-date=31 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200331000615/https://openresearch-repository.anu.edu.au/bitstream/1885/41654/3/pavkovic.pdf |url-status=live }}</ref> Razvoj beograjske arhitekture po letu 1815 lahko razdelimo na štiri obdobja. V prvi fazi, ki je trajala od 1815 do 1835, je bil prevladujoči arhitekturni slog še vedno balkanskega značaja z znatnim otomanskim vplivom. Hkrati je zanimanje za vključitev v evropski ''mainstream'' omogočilo razcvet srednje- in zahodnoevropske arhitekture. Med letoma 1835 in 1850 se je število [[Neoklasicizem|neoklasicističnih]] in [[Barok|baročnih]] stavb južno od avstrijske meje znatno povečalo, kar ponazarja katedrala sv. Mihaela (srbsko: ''Saborna crkva)'', dokončana leta 1840. Med letoma 1850 in 1875 je za novo arhitekturo značilen obrat k novo priljubljenemu [[Romantika|romantizmu]], skupaj s starejšimi evropskimi arhitekturnimi slogi. Četrto fazo, značilno za srednjeevropska mesta v zadnji četrtini 19. stoletja, je zaznamoval eklekticistični slog, ki je temeljil na obdobju renesanse in baroka.<ref>{{Cite book |title=Istorija Beograda |editor-last=Antonić |editor-first=Zdravko |year=1995 |pages=263–264}}</ref> [[Slika:Republic_Square_(27420599076).jpg|desno|sličica|300x300_pik|[[Trg republike, Beograd|Trg republike]] danes, levo: [[Narodni muzej Srbije]] – središče: hotel Courtyard by Marriott Beograd – desno: Narodno gledališče.]] Leta 1841 je knez [[Mihajlo Obrenović]] preselil glavno mesto [[Kneževina Srbija|Kneževine Srbije]] iz [[Kragujevac|Kragujevca]] v Beograd.<ref>{{cite web |url=http://www.kragujevac.rs/History-152-2 |title=History |publisher=City of Kragujevac |access-date=15 September 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100329035624/http://www.kragujevac.rs/History-152-2 |archive-date=29 March 2010 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201239 |title=History (Important Years Through City History) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924063201/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201239 |url-status=live }}</ref> Med svojo prvo vladavino (1815–1839) si je knez Miloš Obrenović prizadeval za širitev mestnega prebivalstva z dodajanjem novih naselij, s ciljem, da bi Beograd postal središče upravnih, vojaških in kulturnih institucij Kneževine, kar mu je na koncu tudi uspelo. Njegov projekt ustvarjanja novega tržnega prostora (Abadžijska čaršija) pa je bil manj uspešen; trgovina se je še naprej odvijala v stoletnih Spodnji in Gornji čaršiji. Kljub temu so bili novi gradbeni projekti značilni za krščanske četrti, saj so starejše muslimanske četrti propadale; od avtonomije Srbije do leta 1863 se je število beograjskih četrti celo zmanjšalo, predvsem zaradi postopnega izginotja muslimanskega prebivalstva mesta. Osmanski mestni zemljevid iz leta 1863 šteje le 9 muslimanskih četrti (''mahal''). Danes so znana imena le petih takšnih sosesk: Ali-pašina, Reis-efendijina, Jahja-pašina, Bajram-begova in Laz Hadži-Mahmudova.<ref>{{Cite book |title=Beogradski odonimi. |last=Radović |first=Srđan |year=2014 |pages=47–48}}</ref> Po incidentu pri Čukurjevem vodnjaku so Osmani bombardirali Beograd.<ref>{{cite book |last1=Vesković |first1=Ivana |title=Čukur česma=Čukur fountain |date=2010 |publisher=The Cultural Heritage Protection Institute of the City of Belgrade |location=Belgrade |isbn=978-86-81157-45-9}}</ref> [[Slika:Belgrade_City_Courts_Complex_c._1930.jpg|levo|sličica|Kompleks mestnih sodišč v Beogradu in Narodna skupščina [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] v gradnji pred [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] .]] 18. aprila 1867 je osmanska vlada ukazala, naj se osmanska garnizija, ki je bila od leta 1826 zadnji predstavnik osmanske suverenosti v Srbiji, umakne s Kalemegdana. Edini pogoj nemočne Porte je bil, da osmanska zastava še naprej plapola nad trdnjavo poleg srbske. Ta dogodek šteje za začetek ''dejanske'' neodvisnosti Srbije.<ref>Stanford J. Shaw and Ezel Kural Shaw, ''History of the Ottoman Empire and Modern Turkey, Volume 2: Reform, Revolution and Republic—The Rise of Modern Turkey, 1808–1975'' (Cambridge University Press, 1977), p. 148.</ref> V naslednjih letih je imel pomemben vpliv na Beograd urbanist Emilijan Josimović. Leta 1867 je zasnoval regulacijski načrt za mesto, v katerem je predlagal zamenjavo vijugastih mestnih ulic z [[Hipodamov načrt|mrežnim načrtom]]. Zelo pomembna je bila tudi gradnja neodvisnih srbskih političnih in kulturnih ustanov ter mestnih parkov, ki jih je danes veliko. Srbski znanstveniki so v Josimovićevem delu opazili pomemben prelom z osmansko tradicijo. V času osamosvojitve je imel Beograd pretežno osmanski videz, Josimović pa je izjavil, da želi Beograd obnoviti tako, da »prestolnica ne bi ohranila oblike, ki ji jo je dalo barbarstvo«.{{Sfn|Calic|2019|p=18}} Josimović je Beograd zasnoval tako, da bi spominjal na Dunaj, vključno z gradnjo velikih bulvarjev, navdihnjenih z ''Ringstrasse''.{{Sfn|Calic|2019|p=18}} Od osmanskega Beograda sta danes ostali le dve mošeji, citadela in vodnjak z arabskimi napisi.{{Sfn|Calic|2019|p=18}} Vendar pa je tudi Istanbul – glavno mesto države, ki sta ji Beograd in Srbija ''de iure'' še vedno pripadala – doživel podobne spremembe.<ref>{{Cite book |title=Nationalism and Architecture. |editor-last=Quek |editor-first=Raymond |year=2012 |page=97}}</ref> Maja 1868 je bil med vožnjo s kočijo po svoji podeželski rezidenci umorjen ''knez'' Mihajlo skupaj s svojo sestrično Anko Konstantinović.<ref>{{cite book |last=Hawkesworth |first=Celia |title=Voices in the Shadows: Women and Verbal Art in Serbia and Bosnia |url=https://archive.org/details/voicesinshadowsw0000hawk |publisher=Central European University Press |year=2000 |isbn=963-9116-62-9 |page=[https://archive.org/details/voicesinshadowsw0000hawk/page/100 101]}}</ref> Z razglasitvijo popolne neodvisnosti [[Kneževina Srbija|kneževine]] leta 1878 in njenim preoblikovanjem v [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Kraljevino Srbijo]] leta 1882 je Beograd ponovno postal ključno mesto na Balkanu in se hitro razvijal.<ref name="beogradrs-2"/><ref name="beogradrs">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201259 |title=History (The Capital of Serbia and Yugoslavia) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924062838/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201259 |url-status=live }}</ref> Kljub temu so razmere v Srbiji ostale take, da jo lahko pojmujemo kot pretežno agrarno državo, tudi po odprtju železnice do [[Niš|Niša]], drugega največjega mesta v Srbiji. Leta 1900 je imela prestolnica le 70.000 prebivalcev<ref>{{cite web |last=Lahmeyer |first=Jan |url=http://www.populstat.info/Europe/yugoslft.htm |title=The Yugoslav Federation: Historical demographical data of the urban centers |publisher=populstat.info |date=3 February 2003 |access-date=17 May 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071011232754/http://populstat.info/Europe/yugoslft.htm |archive-date=11 October 2007 |url-status=dead}}</ref> (takrat je Srbija štela 2,5&nbsp;milijona prebivalcev). Kljub temu je do leta 1905 število prebivalcev naraslo na več kot 80.000, do izbruha prve svetovne vojne leta 1914 pa je preseglo 100.000, če ne upoštevamo Zemuna, ki je še vedno pripadal [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]].<ref>{{Cite CE1913|wstitle=Belgrade and Smederevo}}</ref> Prvo projekcijo filmov na Balkanu in v Srednji Evropi je junija 1896 v Beogradu izvedel André Carr, predstavnik [[Brata Lumière|bratov Lumière]]. Prve filme o Beogradu je posnel naslednje leto, vendar se niso ohranili.<ref>{{cite book |url=http://www.rastko.org.rs/isk/index_e.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20130319065325/http://www.rastko.org.rs/isk/index_e.html |url-status=dead |archive-date=19 March 2013 |chapter-url=http://www.rastko.org.rs/isk/dkosanovic-cinematography.html |title=The history of Serbian Culture |chapter=Serbian Film and Cinematography (1896–1993) |last=Kosanovic |first=Dejan |isbn=1-870732-31-6 |publisher=Porthill Publishers |access-date=10 July 2007 |year=1995}}</ref> Prvi stalni kino je bil odprt leta 1909 v Beogradu.<ref>{{Cite book |last=Деретић |first=Јован |url=https://books.google.com/books?id=zI7pAAAACAAJ&q=kulturna+istorija+Srba |title=Културна историја Срба: предавања |date=2005 |page=312 |publisher=Народна књига |isbn=978-86-331-2386-0 |language=en |access-date=1 October 2020 |archive-date=17 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210417205051/https://books.google.com/books?id=zI7pAAAACAAJ&q=kulturna+istorija+Srba |url-status=live }}</ref> === Prva svetovna vojna: avstrijsko-nemška invazija === [[Slika:Bg-7_Panorama_s_Topčiderskog_brda_1920.jpg|sredina|sličica|900x900_pik|Beograd, posnet s Topčiderskega hriba leta 1920.]] Prva svetovna vojna se je začela 28. julija 1914, ko je Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji. Večina poznejših balkanskih ofenziv se je zgodila v bližini Beograda. [[Avstro-ogrska vojna mornarica|Avstro-ogrski]] opazovalci so 29. julija 1914 obstreljevali Beograd, [[avstro-ogrska vojska]] pod poveljstvom generala [[Oskar Potiorek|Oskarja Potioreka]] pa ga je 1. decembra zavzela. 16. decembra so ga ponovno zavzele [[Srbska kampanja|srbske čete]] pod poveljstvom maršala [[Radomir Putnik|Radomirja Putnika]]. Po dolgotrajni bitki, ki se je začela 6. oktobra 1915 in je uničila velik del mesta, je Beograd 9. oktobra istega leta padel v roke [[Nemške oborožene sile (1871–1919)|nemških]] in avstro-ogrskih čet pod poveljstvom feldmaršala [[August von Mackensen|Augusta von Mackensena]] . Mesto so 1. novembra 1918 osvobodile srbske in francoske čete pod poveljstvom francoskega maršala [[Louis-Félix-Marie-François Franchet d'Esperey|Louisa Francheta d'Espèreya]] in [[Aleksander I. Karadžordžević|srbskega prestolonaslednika Aleksandra]]. Beograd, ki je bil kot frontno mesto opustošen, je za nekaj časa izgubil naziv največjega mesta v [[Kraljevina Jugoslavija|kraljestvu]] v korist [[Subotica|Subotice]].<ref>{{cite web |url=http://www.balkanology.com/serbia/article_vojvodina.html |title=Serbia :: Vojvodina |publisher=Balkanology |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090312085105/http://balkanology.com/serbia/article_vojvodina.html |archive-date=12 March 2009 |url-status=dead}}</ref>[[Slika:An_old_postcard_from_Belgrade.jpg|desno|sličica|Razglednica iz Beograda (1929)]] === Kraljevina Jugoslavija === Po vojni je Beograd postal prestolnica nove Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je leta 1929 preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo.]] Kraljevina je bila razdeljena na [[Banovina|banovine]], Beograd pa je skupaj z Zemunom in [[Pančevo|Pančevom]] tvoril ločeno upravno enoto.<ref>{{ISBN|86-17-09287-4}}: Kosta Nikolić, Nikola Žutić, Momčilo Pavlović, Zorica Špadijer: Историја за трећи разред гимназије, Belgrade, 2002, p. 144.</ref> V tem obdobju je mesto doživelo hitro rast in opazno modernizacijo. Prebivalstvo Beograda se je do leta 1931 povečalo na 239.000 (z vključitvijo Zemuna), do leta 1940 pa na 320.000 prebivalcev. Stopnja rasti prebivalstva med letoma 1921 in 1948 je v povprečju znašala 4,08 % na leto.<ref>{{cite journal |url=http://scindeks.nb.rs/article.aspx?artid=0350-03730101087P&redirect=ft |title=Industrija i urbani razvoj Beograda |first2=R |last2=Arold |last1=Petrović |first1=Dragan |journal=Industrija |year=2001 |volume=21 |issue=1–4 |pages=87–94 |access-date=10 July 2007 |issn=0350-0373 |format=PDF |id=0350-03730101087P |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081217212301/http://scindeks.nb.rs/article.aspx?artid=0350-03730101087P&redirect=ft |archive-date=17 December 2008}}</ref> Leta 1927 se je odprlo prvo letališče v Beogradu, leta 1929 pa je začela oddajati prva radijska postaja. Pančevski most čez Donavo je bil odprt leta 1935,<ref>{{cite web |url=http://www.serbia-info.com/g3/images/1930-50-e.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20080118092237/http://www.serbia-info.com/g3/images/1930-50-e.htm |archive-date=18 January 2008 |title=Twentieth Century – Innovations in Belgrade |publisher=Serbia-info.com (Government of Serbia website) |access-date=21 July 2007 |url-status=dead}}</ref> most kralja Aleksandra čez Savo pa leta 1934. 3. septembra 1939 je okoli [[Beograjska trdnjava|beograjske trdnjave]] potekala prva [[Velika nagrada Beograda 1939|Velika nagrada Beograda]], zadnja dirka [[Dirke za velike nagrade|za Veliko nagrado avtomobilizma]] pred izbruhom druge svetovne vojne, ki jo je spremljalo 80.000 gledalcev.<ref>{{citation |url=http://www.automagazin.rs/sport/kruzne-trke/10094/poslednji-grand-prix-u-beogradu |title=Poslednji Grand Prix u Beogradu |work=Auto Magazin |date=2 September 2011 |language=sr |access-date=12 December 2012 |archive-date=11 December 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121211042448/http://www.automagazin.rs/sport/kruzne-trke/10094/poslednji-grand-prix-u-beogradu |url-status=live }}</ref> Zmagovalec je bil [[Tazio Nuvolari]].<ref>{{citation |last=Krivokapić |first=Branislav |url=http://www.blic.rs/Vesti/Reportaza/121839/Preteca-Formule-1-na-Kalemegdanu |title=Preteča formule 1 na Balkanu |date=22 September 2009 |language=sr |access-date=12 December 2012 |archive-date=20 May 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130520202008/http://www.blic.rs/Vesti/Reportaza/121839/Preteca-Formule-1-na-Kalemegdanu |url-status=live }}</ref> === Druga svetovna vojna === [[Slika:Demonstracije_u_Beogradu_27._marta_1941.jpg|levo|sličica|Beograjčani so 27. marca 1941 demonstrirali v podporo razhodu s [[Trojni pakt|trojnim paktom.]]]] 25. marca 1941 je vlada [[Regent|regenta]] [[Pavel Karađorđević|prestolonaslednika Pavla II.]] podpisala [[trojni pakt]] in se pridružila [[Sile osi|silam osi]], da bi se tako izognila drugi svetovni vojni in med konfliktom ohranila Jugoslavijo nevtralno. Takoj za tem so sledili množični protesti v Beogradu in vojaški [[Državni udar|udar]] pod vodstvom poveljnika letalstva, generala [[Dušan Simović|Dušana Simovića]], ki je [[Peter II. Karađorđević|kralja Petra II.]] razglasil za polnoletnega za vladanje kraljestvu. V odgovor je [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] 6. aprila 1941 mesto silovito bombardirala, pri čemer je umrlo do 2274 ljudi.<ref>{{cite web |url=http://www.blic.rs/vesti/beograd/da-nije-bilo-6-aprila-najlepse-srusene-zgrade-beograda/9hjel3n |title=DA NIJE BILO 6. APRILA Najlepše srušene zgrade Beograda |date=25 November 2015 |access-date=29 March 2017 |archive-date=5 April 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170405182628/http://www.blic.rs/vesti/beograd/da-nije-bilo-6-aprila-najlepse-srusene-zgrade-beograda/9hjel3n |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=Xbg6AQAAQBAJ&pg=PA84 |title=Lovački avioni Drugog svetskog rata |first=Samir |last=Aslani |date=1 June 2004 |publisher=Samir Aslani |via=Google Books |isbn=9788690553501 |access-date=29 March 2017 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225222859/https://books.google.com/books?id=Xbg6AQAAQBAJ&pg=PA84 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |chapter-url=http://www.history.army.mil/books/wwii/balkan/20_260_2.htm |title=The German campaign in the Balkans (Spring 1941) |chapter=Part Two the Yugoslav Campaign |publisher=[[United States Army Center of Military History]] |url=http://www.history.army.mil/books/wwii/balkan/intro.htm |access-date=7 July 2009 |id=CMH Pub 104-4 |year=1986 |orig-year=1953 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090619234443/http://history.army.mil/books/wwii/balkan/intro.htm |archive-date=19 June 2009 |url-status=dead}}</ref> Jugoslavijo so nato [[Aprilska vojna|napadle]] [[Tretji rajh|nemške]], [[Kraljevina Italija|italijanske]], madžarske in bolgarske sile. Beograd so zavzeli z zvijačo; šest nemških vojakov pod vodstvom častnika Fritza Klingenberga se je pretvarjalo, da so predstavniki grozeče velike sile, in mesto prisililo k kapitulaciji.<ref>Taking Belgrade by bluff. By: Heaton, Colin D., World War II, 08984204, Jan98, Vol. 12, Issue 5</ref> [[Slika:Bombardovanje_Beograda_62.jpg|desno|sličica|Ruševine v Beogradu po nemškem bombardiranju leta 1941]] Beograd je istega meseca bolj neposredno zasedla [[Heer (Wehrmacht)|nemška vojska]] in postal sedež marionetnega Nedićevega režima, ki ga je vodil general z istim imenom.<ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005456 |title=Axis Invasion of Yugoslavia |encyclopedia=Holocaust Encyclopedia |publisher=United States Holocaust Memorial Museum |access-date=19 April 2016 |archive-date=3 May 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160503181152/https://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005456 |url-status=live }}</ref> Nekateri deli današnjega Beograda so bili vključeni v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]] v okupirani Jugoslaviji, še eni marionetni državi, kjer je [[Ustaši|ustaški]] režim izvajal genocid nad Srbi.<ref>{{cite journal |last=Barić |first=Nikica |year=2011 |title=Politika Nezavisne Države Hrvatske prema Srbiji |publisher=Institut za savremenu istoriju |journal=Istorija 20. Veka |volume=29 |issue=1 |pages=115–126 |doi=10.29362/ist20veka.2011.1.bar.115-126|doi-access=free}}</ref> Poleti in jeseni 1941 so Nemci v povračilo za gverilske napade izvedli več pobojev beograjskih meščanov; zlasti so člane judovske skupnosti množično streljali po ukazu generala [[Franz Boehme|Franza Böhmeja]], nemškega vojaškega guvernerja Srbije. Böhme je strogo uveljavljal pravilo, da je bilo za vsakega ubitega Nemca ustreljenih 100 Srbov ali Judov.<ref>{{cite book |last1=Rubenstein |first1=Richard L |last2=Roth |first2=John King |title=Approaches to Auschwitz: The Holocaust and Its Legacy |year=2003 |publisher=Westminster John Knox Press |isbn=0-664-22353-2 |page=170 |url=https://www.questia.com/library/book/approaches-to-auschwitz-the-holocaust-and-its-legacy-by-john-k-roth-richard-l-rubenstein.jsp |archive-url=https://web.archive.org/web/20081013012423/http://www.questia.com/library/book/approaches-to-auschwitz-the-holocaust-and-its-legacy-by-john-k-roth-richard-l-rubenstein.jsp |url-status=dead |archive-date=13 October 2008}}</ref> Beograd je postal prvo mesto v Evropi, ki so ga nacistične okupacijske sile razglasile za mesto brez Judov, ''judenfrei''.<ref>{{cite book |last1=Morton |first1=J. |last2=Forage |first2=P. |last3=Bianchini |first3=S. |last4=Nation |first4=R. |title=Reflections on the Balkan Wars: Ten Years After the Break-Up of Yugoslavia |date=2004 |publisher=Springer |isbn=978-1-40398-020-5 |page=5 |url=https://books.google.com/books?id=ZfPFAAAAQBAJ&pg=PA5 |access-date=27 May 2020 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416081357/https://books.google.com/books?id=ZfPFAAAAQBAJ&pg=PA5 |url-status=live }}</ref> V mestu je delovalo tudi odporniško gibanje, ki ga je od leta 1941 do svoje aretacije leta 1943 vodil major Žarko Todorović.<ref>[https://znaci.org/00001/4_14_1_6.htm Zbornik dokumenata vojnoistorijskog instituta: TOM XIV, Knjiga 1] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20111005185357/http://www.znaci.net/00001/4_14_1_6.htm |date=5 October 2011 }}, znaci.net; accessed 15 March 2016.</ref> Tako kot [[Rotterdam]], ki ga je nemško in zavezniško bombardiranje opustošilo dvakrat, so drugič Beograd med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] ponovno bombardirali [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] 16. aprila 1944 (na [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavno veliko]] [[Velika noč|noč]]), pri čemer je umrlo najmanj 1100 oseb.<ref>{{cite web |url=http://www.spc.rs/eng/anniversary_allied_bomb_attacks_against_belgrade |title=Anniversary of the Allied Bomb Attacks Against Belgrade |publisher=Radio-Television of Serbia |date=17 April 2008 |access-date=5 May 2009 |archive-date=6 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150906090715/http://www.spc.rs/eng/anniversary_allied_bomb_attacks_against_belgrade |url-status=live }}</ref> Večina mesta je ostala pod nemško okupacijo do 20. oktobra 1944, ko sta ga osvobodila [[Rdeča armada]] in [[jugoslovanski partizani]]. 29. novembra 1945 je maršal [[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]] v Beogradu razglasil [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo]] (kasneje 7. aprila 1963 preimenovano v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]]).<ref>{{cite web |url=http://www.napredniklub.org/tekstovi.php?subaction=showfull&id=1255532834&archive=&start_from=&ucat=1& |title=Tekstovi (Texts) |publisher=Napredniklub.org |access-date=16 November 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727110857/http://www.napredniklub.org/tekstovi.php?subaction=showfull&id=1255532834&archive=&start_from=&ucat=1& |archive-date=27 July 2011}}</ref> === Socialistična Jugoslavija === Ko se je druga svetovna vojna končala, je v mestu ostalo 11.500 porušenih stanovanjskih enot.<ref>{{Citation |title=Rastao je na ruševinama (reprint on 20 October 2017) |trans-title=(Beograd) vrtnica na ruševinah |newspaper=Politika |language=sr |date=20 October 1967}}</ref> V povojnem obdobju je Beograd hitro rasel kot prestolnica [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|obnovljene Jugoslavije]] in se razvil v pomembno industrijsko središče.<ref name="beogradrs"/> [[Slika:Konferencija_Pokreta_nesvrstanih_1961._godine.jpg|levo|sličica|Prva vrhovna konferenca [[Gibanje neuvrščenih|gibanja neuvrščenih]] je potekala septembra 1961 v Beogradu v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]].]] Leta 1948 se je začela gradnja Novega Beograda. V poznih štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja si je novi režim prizadeval za obnovo Beograda v modernističnem slogu po navdihu [[Le Corbusier|Le Corbusierja]], da bi s tem pokazali, da je Jugoslavija v ospredju napredka.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Leta 1958 je v Beogradu začela oddajati prva televizijska postaja. Leta 1961 je Beograd pod Titovim predsedovanjem gostil prvo in ustanovno konferenco [[Gibanje neuvrščenih|gibanja neuvrščenih]].{{Sfn|Norris|2008|p=134}} Leta 1962 so odprli [[letališče Nikola Tesla Beograd|zdajšnje letališče Nikola Tesla]]. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so zgradili številne prestižne stavbe, kot so stavba parlamenta, stolpi Ušće, ki so služili kot sedež Centralnega komiteja Zveze komunistov, in hotel Jugoslavija. {{Sfn|Calic|2019|p=196}} Ameriški novinar časopisa ''[[The Washington Post|Washington Post]]'' je leta 1967 zapisal: »Beograd je živahno, lahkomiselno, hrupno in natrpano mesto v primerjavi s tistim, ki se ga spominjam izpred dvajsetih let.« {{Sfn|Calic|2019|p=196}} Leta 1964 se je Tito lotil politike »tržnega socializma«, ki je omogočila sobivanje kapitalizma s komunizmom. Posledično so bili zahodni obiskovalci Beograda v poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja osupli, ko so videli, da so na glavnih ulicah prevladovali ogromni in kričeči oglasni panoji, ki so promovirali zahodne blagovne znamke, kot so Coca-Cola, Volkswagen, Siemens in Pan Am, kar je Beogradu dajalo zelo zahodnjaški pridih.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Podobno so Beograjčane v šestdesetih letih prejšnjega stoletja opisovali kot zelo modno zahodnjaško oblačene, obiskovalci pa so opazili, da so bile številne ženske obsedene z beljenjem las na svetlo.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Nemška zgodovinarka Marie-Jannine Calic je zapisala, da je v Beogradu v šestdesetih letih prejšnjega stoletja »na ulicah, trgih in v številnih kavarnah vladal živahen vrvež«.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Opozorila je tudi, da ima središče Beograda zelo sodoben videz, vendar da se »ob mogočnih bulvarjih stiskajo bedne trgovinice, ki prodajajo blago, kovinsko blago in posodo, poleg umazanih delavnic čevljarjev, srebrnarjev ter izdelovalcev sveč«.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Na obrobju Beograda je vladal polpodeželski vtis, saj so se po ulicah sprehajale kokoši in krave, medtem ko so ljudje živeli v hudi revščini in se preživljali kot krošnjarji, potujoči glasbeniki, nabiralci cunj, berači, čistilci čevljev, brusilci škarij, občasni delavci in drugi obrobni poklici.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Leta 1968 so večji študentski protesti privedli do več uličnih spopadov med študenti in policijo.<ref>{{citation |url=http://www.boell.eu/downloads/mai_68_uk.pdf |page=49 |last=Popov |first=Nebojša |title=Belgrade, June 1968 |journal=1968 Revisited: 40 Years of Protest Movements |publisher=Heinrich Böll Foundation |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130618055051/http://www.boell.eu/downloads/mai_68_uk.pdf |archive-date=18 June 2013}}</ref> Leta 1969 je prebivalstvo Beograda prvič preseglo mejo enega milijona.{{Sfn|Calic|2019|p=195}} Povečanje prebivalstva je bilo v veliki meri posledica selitve ljudi s podeželja v Beograd, saj je bilo leta 1969 ocenjeno, da sta se dva od treh Beograjčanov rodila na podeželju.{{Sfn|Calic|2019|p=195}} Povečanje prebivalstva v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je povzročilo resne socialne napetosti, saj se je v Beograd selilo vse več ljudi, hitreje, kot so se gradila stanovanja, kar je povzročilo stanovanjsko krizo.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Jugoslovanski popis prebivalstva leta 1961 je pokazal, da je v Beogradu v povprečju živelo 2,5 osebe na sobo v primerjavi s povprečjem 1,6 osebe na sobo v preostalem delu Jugoslavije.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Leta 1965 je bilo ocenjeno, da v Beogradu primanjkuje 50.000 stanovanjskih enot, zaradi česar so si mnogi ljudje zgradili nezakonite improvizirane domove v trgovinah, kleteh, pralnicah in celo jaških dvigal, medtem ko so si na obrobju Beograda ljudje gradili lesene koče in vikendice.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Župan Beograda Branko Pešić je leta 1965 novinarju povedal: »V zadnjih sedmih ali osmih letih je v Beograd vsako leto prišlo od 20.000 do 30.000 ljudi. To je enako celotnemu majhnemu mestu ... In vsi ti ljudje nekje najdejo zavetje, se nekam zavlečejo. Nekateri dobijo stanovanje, vendar je to najmanjši odstotek. Veliko število jih je prisiljenih ... živeti v kleteh, v nehigienskih stanovanjih in barakah. In kdor tega še ni videl, bi moral vsekakor videti, kako to izgleda ... Nekaj takega v Afriki sploh ne obstaja.«{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Leta 1972 se je Beograd soočil z izbruhom [[Črne koze|črnih koz]], zadnjim večjim izbruhom [[Črne koze|črnih koz]] v [[Evropa|Evropi]] po drugi svetovni vojni.<ref>{{cite journal |last=Trifunović |first=Vesna |title=Temporality and discontinuity as aspects of smallpox outbreak in Yugoslavia |journal=Glasnik Etnografskog instituta SANU |date=July 2018 |volume=65 |issue=1 |pages=127–145 |doi=10.2298/GEI1701127T|doi-access=free|hdl=21.15107/rcub_dais_7666 |hdl-access=free }}</ref> Med oktobrom 1977 in marcem 1978 je mesto gostilo prvo večje srečanje [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]] z namenom izvajanja [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinških sporazumov]] iz leta 1977, leta 1980 pa je Beograd gostil [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Generalno konferenco UNESCO]].<ref>{{cite book |last1=Bilandžić |first1=Vladimir |last2=Dahlmann |first2=Dittmar |last3=Kosanović |first3=Milan |title=From Helsinki to Belgrade: The First CSCE Follow-up Meeting and the Crisis of Détente |publisher=Vandenhoeck & Ruprecht |isbn=9783899719383 |year=2012 |pages=163–184}}</ref> Josip Broz Tito je umrl maja 1980, njegovega [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|pogreba]] v Beogradu pa so se udeležili visoki uradniki in državne delegacije iz 128 od 154 članic Združenih narodov z vsega sveta, zaradi česar je postal eden največjih pogrebov v zgodovini.<ref>{{cite book |title=Tito: A Biography |last=Ridley |first=Jasper |year=1996 |publisher=Constable |isbn=0-09-475610-4 |page=19}}</ref> [[Slika:Beograd_-_Zgrade_Generalštaba_Vojske_Srbije_i_Crne_Gore_i_Ministarstva_odbrane_(43221947840).jpg|alt=|desno|sličica|Stavba generalštaba, poškodovana med [[Operacija Zavezniška sila|bombardiranjem Nata leta 1999.]] Strateška lega Beograda, zaradi katere se je zanj bojevalo v 115 vojnah in je bil v svoji 7000-letni zgodovini 44-krat porušen do tal, postavlja Beograd v vlogo enega največkrat uničenih mest. Zaradi cikla uničenja in obnove si je prislužil vzdevek "Beli feniks" in je pomembno oblikoval njegovo zgodovino in urbano pokrajino.]] === Razpad Jugoslavije === 9. marca 1991 so v mestu pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] potekale množične demonstracije proti [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]].<ref>{{cite web |url=http://www.mc.rs/prvi-udarac-milosevicevom-rezimu.6.html?eventId=24600 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190814193726/http://www.mc.rs/prvi-udarac-milosevicevom-rezimu.6.html%3FeventId%3D24600 |url-status=dead |archive-date=14 August 2019 |title=Prvi udarac Miloševićevom režimu |work=[[Danas (newspaper)|Danas]] |date=9 March 2006 |language=sr |access-date=10 July 2007}}</ref> Po poročanju različnih medijev naj bi bilo na ulicah med 100.000 in 150.000 ljudi.<ref>{{cite magazine |last=Graff |first=James L. |url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,972607-1,00.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930073731/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,972607-1,00.html |url-status=dead |archive-date=30 September 2007 |title=Yugoslavia: Mass bedlam in Belgrade |magazine=[[Time (magazine)|Time]] |date=25 March 1991 |access-date=10 July 2007}}</ref> Med protesti sta bili ubiti dve osebi, 203 osebe so ranili in 108 aretirali, pozneje istega dne pa so na ulice napotili tanke, da bi vzpostavili red.<ref>{{cite web |url=http://www.vreme.com/arhiva_html/450/2.html |title=Srbija na mitinzima (1990–1999) |work=[[Vreme]] |date=21 August 1999 |language=sr |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070619005413/http://www.vreme.com/arhiva_html/450/2.html |archive-date=19 June 2007 |url-status=live}}</ref> V Beogradu je bilo veliko protivojnih protestov, največji pa je bil posvečen solidarnosti z žrtvami iz [[Obleganje Sarajeva|obleganega Sarajeva]].<ref>{{cite book |title=Burn This House: The Making and Unmaking of Yugoslavia |url=https://archive.org/details/burnthishousemak00udov |url-access=limited |first1=Jasminka |last1=Udovicki |first2=James |last2=Ridgeway |publisher=[[Duke University Press]] |year=2000 |isbn=9781136764820 |location=Durham, North Carolina |pages=[https://archive.org/details/burnthishousemak00udov/page/n265 255]-266}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Fridman |first1=Orli |title='It was like fighting a war with our own people': anti-war activism in Serbia during the 1990s |journal=The Journal of Nationalism and Ethnicity |year=2010 |volume=39 |issue=4 |pages=507–522 |doi=10.1080/00905992.2011.579953 |s2cid=153467930}}</ref> Nadaljnji protivladni protesti so v Beogradu potekali od novembra 1996 do februarja 1997 proti isti vladi po domnevnih volilnih goljufijah na lokalnih volitvah.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201267 |title=History (Disintegration Years 1988–2000) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924063500/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201267 |url-status=live }}</ref> Ti protesti so na oblast pripeljali [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]], prvega župana Beograda po drugi svetovni vojni, ki ni pripadal [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezi komunistov Jugoslavije]] ali njeni kasnejši veji, Socialistični partiji Srbije.<ref>{{cite news |last=Perlez |first=Jane |url=https://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=F40616F83B5A0C708EDDAB0894DF494D81 |title=New Mayor of Belgrade: A Serbian Chameleon |newspaper=[[The New York Times]] |date=23 February 1997 |access-date=17 May 2007}}</ref> Leta 1999, med vojno na Kosovu, je bila v [[Operacija Zavezniška sila|bombardiranju Nata]] tarča številnih stavb v Beogradu. Med bombardiranimi mesti so bile nekatere ministrske stavbe, stavba RTS, bolnišnice, hotel Jugoslavija, stavba Centralnega komiteja, Avalski stolp in kitajsko veleposlaništvo.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201271 |title=NATO bombing |publisher=Beograd.rs |access-date=17 May 2007 |archive-date=16 August 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150816025147/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201271 |url-status=live }}</ref> Zaradi bombardiranja Nata je bilo v Srbiji in Črni gori ubitih med 500<ref>{{Cite news| newspaper=Washington Post| url=https://www.washingtonpost.com/wp-srv/WPcap/2000-02/07/000r-020700-idx.html| date=February 7, 2000| title=Report Says NATO Bombing Killed 500 Civilians in Yugoslavia| author=Bradley Graham| page=A02| archive-date=11 January 2022| access-date=2 August 2024| archive-url=https://web.archive.org/web/20220111221506/https://www.washingtonpost.com/wp-srv/WPcap/2000-02/07/000r-020700-idx.html| url-status=live}}</ref> in 2000 civilistov<ref>{{Cite web |title=220. Bombing to Bring Peace |url=https://www.wilsoncenter.org/publication/220-bombing-to-bring-peace |access-date=2023-01-29 |website=www.wilsoncenter.org |date=7 July 2011 |language=en |archive-date=29 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230129152924/https://www.wilsoncenter.org/publication/220-bombing-to-bring-peace |url-status=live }}</ref>, od tega 27 v Beogradu.<ref>{{Cite web| url=https://www.hlc-rdc.org/db/nato/index.html| work=[[Humanitarian Law Center]]| title=Ljudski gubici u NATO bombardovanju (Srbija, Kosovo i Crna Gora)| date=March 23, 2018}}</ref> Po [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|vojnah v nekdanji Jugoslaviji]] je Srbija postala dom največjega števila [[Begunec|beguncev]] in notranje razseljenih oseb v Evropi, saj se je več kot tretjina teh beguncev naselila v Beogradu.<ref>{{cite web |title=Serbia: Europe's largest proctracted refugee situation |url=http://www.osce.org/serbia/24323?download=true |publisher=[[Organization for Security and Co-operation in Europe|OSCE]] |access-date=5 May 2020 |archive-date=26 March 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170326082139/http://www.osce.org/serbia/24323?download=true |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |author1=S. Cross|author2=S. Kentera|author3=R. Vukadinovic|author4=R. Nation |title=Shaping South East Europe's Security Community for the Twenty-First Century: Trust, Partnership, Integration |url=https://books.google.com/books?id=el-YZHB8hzYC&pg=PP1 |access-date=5 May 2020 |date=7 May 2013 |publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]] |page=169 |isbn=9781137010209 |archive-date=26 March 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170326082403/https://books.google.rs/books?id=el-YZHB8hzYC&lpg=PP1&pg=PP1 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.refworld.org/docid/3ae6a8b92c.html |title=U.S. Committee for Refugees World Refugee Survey 1998 – Yugoslavia |publisher=[[U.S. Committee for Refugees and Immigrants]] |access-date=5 May 2020 |archive-date=2 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210302142950/https://www.refworld.org/docid/3ae6a8b92c.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |title=Housing and Property Rights in Bosnia and Herzegovina, Croatia and Serbia, and Montenegro |first1=Veljko |last1=Mikelić |publisher=[[United Nations Human Settlements Programme]] |year=2005 |isbn=9789211317848 |page=120}}</ref> Po predsedniških volitvah leta 2000 je bil Beograd prizorišče večjih javnih protestov, ki se jih je udeležilo več kot pol milijona ljudi. Te demonstracije so v okviru gibanja [[Otpor!|Otpor]] privedle do odstavitve predsednika Miloševića.<ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2007&mm=10&dd=05&nav_category=90&nav_id=44315 |title=Parties, citizens mark October 5 |publisher=B92 |date=5 October 2007 |access-date=7 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090418190114/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2007&mm=10&dd=05&nav_category=90&nav_id=44315 |archive-date=18 April 2009 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201275 |title=October 5, 2000 |publisher=City of Belgrade |access-date=7 May 2009 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924062458/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201275 |url-status=live }}</ref> === Nedavno obdobje === [[Slika:Belgrade_Waterfront_(Београд_на_води).jpg|levo|sličica|Beogradska obala]] Leta 2014 sta [[Vlada Republike Srbije|srbska vlada]] in njen [[Združeni arabski emirati|emiratski]] partner, Eagle Hills Properties, začela projekt urbane prenove Belgrade Waterfront. Srbska vlada in njeni emiratski partnerji naj bi skupaj vložili približno 3,5 milijarde evrov.<ref>{{cite news |url=http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/435629/Ovako-ce-izgledati-Beograd-na-vodi |title=Ovako će izgledati "Beograd na vodi" |publisher=Blic.rs |date=19 January 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140222204657/http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/435629/Ovako-ce-izgledati-Beograd-na-vodi |archive-date=22 February 2014}}</ref> Projekt vključuje poslovne in razkošne stanovanjske stavbe, petzvezdične hotele, nakupovalno središče in predvideni »Beogradski stolp«. Vendar je projekt precej kontroverzen – še vedno obstaja precej negotovosti glede njegovega financiranja, nujnosti, projektu pa očitajo tudi pomanjkanje skladnosti njegove arhitekture s preostankom mesta.<ref>{{cite web |url=https://www.forbes.com/sites/wadeshepard/2016/12/08/inside-abu-dhabis-bad-joke-the-belgrade-waterfront-project/#49c14d826c12 |title=A Look at Abu Dhabi's 'Bad Joke': The Belgrade Waterfront Project |website=[[Forbes]] |access-date=7 November 2017 |archive-date=7 November 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171107172658/https://www.forbes.com/sites/wadeshepard/2016/12/08/inside-abu-dhabis-bad-joke-the-belgrade-waterfront-project/#49c14d826c12 |url-status=live }}</ref> Poleg beograjskega nabrežja se mesto hitro razvija in obnavlja, zlasti na območju Novega Beograda, kjer so (od leta 2020) gradili stanovanjske in poslovne stavbe za podporo cvetočemu beograjskemu IT sektorju, ki je zdaj ena največjih gospodarskih panog v Srbiji. Septembra 2020 je bilo v Beogradu približno 2000 aktivnih gradbišč.<ref>{{cite web |last=Online |first=Piše: Danas |date=19 September 2020 |title=Vesić: U Beogradu se ove godine gradi više nego lane |url=https://www.danas.rs/beograd/vesic-u-beogradu-se-ove-godine-gradi-vise-nego-lane/ |access-date=22 December 2020 |website=Dnevni list Danas |language=sr-RS |archive-date=23 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201023014923/https://www.danas.rs/beograd/vesic-u-beogradu-se-ove-godine-gradi-vise-nego-lane/ |url-status=live }}</ref> Mestni proračun za leto 2023 je znašal 205,5 milijarde dinarjev (1,750 milijarde evrov).<ref>{{Cite web|url=https://n1info.rs/english/news/belgrade-2023-budget-adopted/|title=Belgrade 2023 budget adopted|date=27 December 2022|website=N1}}</ref> Proračun mesta Beograd za leto 2024 je bil ocenjen na več kot 2 milijardi evrov. == Geografija == === Topografija === [[Slika:Ушће_Саве_у_Дунав_поред_десне_обале_Великог_ратног_острва_и_Калемегдана.jpg|desno|sličica|Sotočje [[Sava|Save]] (na desni strani) v [[Donava|Donavo]] pri Beogradu s pogledom na [[Beograjska trdnjava|trdnjavo Kalemegdan]] (zgoraj desno)]] Beograd stoji 11,65 m [[Nadmorska višina|nad morsko gladino]] na sotočju [[Donava|Donave]] in [[Sava|Save]].<ref name="nurden-2009" /> Zgodovinsko jedro Beograda, [[Beograjska trdnjava|Kalemegdan]], stoji na desnem bregu obeh rek. Od 19. stoletja se mesto širi proti jugu in vzhodu; po drugi svetovni vojni je bil na levem bregu reke Save zgrajen Novi Beograd, ki je povezal Beograd z Zemunom. Z mestom so se združile tudi manjše, predvsem stanovanjske skupnosti na drugi strani Donave, kot so Krnjača, Kotež in [[Borča]], medtem ko je [[Pančevo]], močno industrializirano satelitsko mesto, ostalo ločeno. Mesto ima urbano območje 360 km², medtem ko skupaj z metropolitanskim območjem pokriva 3.223 km².<ref name="city of belgrade-3" /> Območje osrednjega Beograda na desnem bregu Save stoji na gričevnatem terenu, najvišja točka Beograda pa je hrib Torlak z nadmorsko višino 303 m. Vzpetine [[Avala, Beograd|Avala]] (511 m) in Kosmaj (628 m) ležijo južno od mesta. Na drugi strani Save in Donave je zemljišče večinoma ravno in ga sestavljajo [[Aluvialna ravnica|aluvialne ravnice]] ter puhličaste [[Planota|planote]].<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201033 |publisher=City of Belgrade |title=Natural Features |access-date=12 December 2012 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924062300/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201033 |url-status=live }}</ref> Ena od značilnosti mestnega terena je težnostna erozija. Na ozemlju, ki ga zajema generalni urbanistični načrt, je zabeleženih 1155 točk težnostne erozije, od katerih je 602 aktivnih, 248 pa jih je označenih kot »visoko tveganih«. Pokrivajo skoraj 30 % mestnega ozemlja in vključujejo več vrst težnostne erozije. Naklonske udornice se nahajajo na pobočjih nad rekami, večinoma na [[Glina|glinenih]] ali ilovnatih tleh, z naklonom med 7 in 20 %. Najbolj kritične so v [[Karaburma|Karaburmi]], Zvezdari, Višnjici, [[Vinča, Grocka|Vinči]] in [[Ritopek|Ritopeku]] v dolini Donave ter v Umki in zlasti v njeni soseski Duboko v dolini Save. Imajo gibljivo in mirujočo fazo, nekatere od njih pa so zabeležene že stoletja. Manj aktivna območja drsenja vključujejo celotno pobočje [[Terazije]] nad Savo (Kalemegdan, Savamala), kar je razvidno iz naklona spomenika [[Zmagovalec (spomenik)|Zmagovalec]] in stolpa katedralne cerkve, ter odsek Voždovac med Banjico in [[Autokomanda|Autokomando]]. Plazovi zajemajo manjša območja, razvijajo se na strmih pečinah, včasih so nagnjeni do 90 %. Večinoma se nahajajo v umetnih [[Puhlica|puhličastih]] gričih Zemuna: Gardoš, Ćukovac in Kalvarija. [[Slika:DJI_0387-12.jpg|sličica|Spomenik neznanemu junaku na gori [[Avala, Beograd|Avala]], Avalski stolp in mesto Beograd v daljavi.]] Vendar pa večino premikanja zemljišč v Beogradu, približno 90 %, povzročajo gradbena dela in okvarjen sistem oskrbe z vodo (počene cevi itd.). Soseska Mirijevo velja za najuspešnejši projekt rešitve problema. Med gradnjo soseske v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil teren sistematično utrjen in premikanje zemljišč je danes popolnoma ustavljeno.<ref>{{Citation |first=Nikola |last=Belić |title=Klizišta nisu samo hir prirode |newspaper=[[Politika]] |language=sr |date=8 November 2011 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/193711/Klizista-nisu-samo-hir-prirode |access-date=12 June 2017 |archive-date=18 September 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170918145849/http://www.politika.rs/sr/clanak/193711/Klizista-nisu-samo-hir-prirode |url-status=live }}</ref><ref>{{Citation |first=Nikola |last=Belić |title=Otapanje pokreće i klizišta |newspaper=Politika |language=sr |date=22 February 2012 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/209361/Otapanje-pokrece-i-klizista |access-date=12 June 2017 |archive-date=26 September 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170926073714/http://www.politika.rs/sr/clanak/209361/Otapanje-pokrece-i-klizista |url-status=live }}</ref> === Podnebje === Po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi klimatski klasifikaciji]] ima Beograd vlažno subtropsko podnebje (''Cfa''), ki meji na vlažno celinsko podnebje (''Dfa'') s štirimi letnimi časi in enakomerno porazdeljenimi padavinami. Mesečna povprečja se gibljejo od 1,9 °C v januarju do 23,8 °C v juliju, z letnim povprečjem 13,2 °C. [[Slika:Most_na_Adi.jpg|levo|sličica|Pogled iz zraka na Beograd in [[most na Adi]] iz gozdnega parka Košutnjak, znanega kot »mestna tovarna kisika« in priljubljena rekreacijska točka.]] V povprečju je letno 44,6 dni z najvišjo temperatura 30 °C ali več<ref name="nceinoaagov"/> in 95 dni, ko je temperatura nad 25 °C, po drugi strani pa je v Beogradu 52,1 dni letno, ko najnižja temperatura pade pod 0 °C, pri čemer je letno v povprečju 13,8 dni tudi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem.<ref name="nceinoaagov">{{cite web |title=World Meteorological Organization Climate Normals for 1991-2020: Beograd |url=https://www.nodc.noaa.gov/archive/arc0216/0253808/2.2/data/0-data/Region-6-WMO-Normals-9120/Serbia/XLS/Beograd_13274.xls |format=XLS |website=ncei.noaa.gov |publisher=[[NOAA]] |access-date=14 February 2024 |archive-date=14 February 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240214074455/https://www.nodc.noaa.gov/archive/arc0216/0253808/2.2/data/0-data/Region-6-WMO-Normals-9120/Serbia/XLS/Beograd_13274.xls |url-status=live }}</ref> Letna povprečna količina padavin v Beogradu je približno 698 mm, pri čemer je najbolj deževna pozna pomlad. Povprečno letno število sončnih ur je 2020. Nevihte v Beogradu lahko nastanejo kadarkoli v letu, v povprečju 31 dni letno, vendar so veliko pogostejše v spomladanskih in poletnih mesecih. [[Toča]] je redka in se pojavlja izključno spomladi ali poleti.<ref name="nceinoaagov"/> Najvišja uradno zabeležena temperatura v Beogradu je bila 43,6 °C 24. julija 2007,<ref>{{cite news |url=http://news.monstersandcritics.com/europe/news/article_1334095.php/Record-breaking_heat_measured_in_Belgrade |agency=[[Deutsche Presse-Agentur]] |title=Record-breaking heat measured in Belgrade |date=24 July 2007 |access-date=10 August 2007 |publisher=Monsters and Critics |archive-url=https://web.archive.org/web/20120714085754/http://news.monstersandcritics.com/europe/news/article_1334095.php/Record-breaking_heat_measured_in_Belgrade |archive-date=14 July 2012}}</ref> medtem ko je bila na drugi strani najnižja temperatura -26,2 °C 10. januarja 1893.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201193 |title=Climate |publisher=City of Belgrade |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924064353/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201193 |url-status=live }}</ref> Najvišja zabeležena vrednost dnevnih padavin je bila 109,8 mm 15. maja 2014.<ref name="nceinoaagov"/> {{Weather box |width=auto |location=Beograd (1991–2020, najvišje vrednosti 1920–danes) |metric first=y |single line=y |Jan record high C = 21.4 |Feb record high C = 23.9 |Mar record high C = 30.0 |Apr record high C = 32.4 |May record high C = 34.9 |Jun record high C = 38.7 |Jul record high C = 43.6 |Aug record high C = 41.8 |Sep record high C = 41.8 |Oct record high C = 34.7 |Nov record high C = 29.3 |Dec record high C = 22.7 |year record high C = 43.6 |Jan high C = 5.2 |Feb high C = 7.8 |Mar high C = 13.1 |Apr high C = 18.9 |May high C = 23.6 |Jun high C = 27.1 |Jul high C = 29.3 |Aug high C = 29.7 |Sep high C = 24.3 |Oct high C = 18.7 |Nov high C = 12.2 |Dec high C = 6.1 |year high C = 18.0 |Jan mean C = 1.9 |Feb mean C = 3.8 |Mar mean C = 8.3 |Apr mean C = 13.6 |May mean C = 18.2 |Jun mean C = 21.9 |Jul mean C = 23.8 |Aug mean C = 23.8 |Sep mean C = 18.5 |Oct mean C = 13.3 |Nov mean C = 8.1 |Dec mean C = 3.0 |year mean C = 13.2 |Jan low C = -0.7 |Feb low C = 0.6 |Mar low C = 4.2 |Apr low C = 8.8 |May low C = 13.2 |Jun low C = 16.7 |Jul low C = 18.4 |Aug low C = 18.5 |Sep low C = 14.1 |Oct low C = 9.4 |Nov low C = 5.1 |Dec low C = 0.5 |year low C = 9.1 |Jan record low C = -26.2 |Feb record low C = -25.5 |Mar record low C = -14.4 |Apr record low C = -6.1 |May record low C = -1.4 |Jun record low C = 4.6 |Jul record low C = 8.3 |Aug record low C = 6.7 |Sep record low C = 0.6 |Oct record low C = -6.9 |Nov record low C = -11.1 |Dec record low C = -19.3 |year record low C = -26.2 |precipitation colour = green |Jan precipitation mm = 47.9 |Feb precipitation mm = 43.5 |Mar precipitation mm = 48.7 |Apr precipitation mm = 51.5 |May precipitation mm = 72.3 |Jun precipitation mm = 95.6 |Jul precipitation mm = 66.5 |Aug precipitation mm = 55.1 |Sep precipitation mm = 58.6 |Oct precipitation mm = 54.8 |Nov precipitation mm = 49.6 |Dec precipitation mm = 54.8 |year precipitation mm = 698.9 |Jan humidity = 77.9 |Feb humidity = 71.4 |Mar humidity = 62.7 |Apr humidity = 59.9 |May humidity = 61.9 |Jun humidity = 62.5 |Jul humidity = 59.8 |Aug humidity = 59.5 |Sep humidity = 65.8 |Oct humidity = 71.4 |Nov humidity = 75.1 |Dec humidity = 79.5 |year humidity = 67.3 |unit precipitation days = 0.1 mm |Jan precipitation days = 13.5 |Feb precipitation days = 12.3 |Mar precipitation days = 11.3 |Apr precipitation days = 12.4 |May precipitation days = 13.5 |Jun precipitation days = 12.2 |Jul precipitation days = 10.0 |Aug precipitation days = 8.4 |Sep precipitation days = 9.5 |Oct precipitation days = 10.5 |Nov precipitation days = 10.8 |Dec precipitation days = 13.8 |year precipitation days = 138.2 |Jan snow days = 9.7 |Feb snow days = 7.3 |Mar snow days = 4.2 |Apr snow days = 0.7 |May snow days = 0.0 |Jun snow days = 0.0 |Jul snow days = 0.0 |Aug snow days = 0.0 |Sep snow days = 0.0 |Oct snow days = 0.1 |Nov snow days = 3.0 |Dec snow days = 7.8 |year snow days = 32.8 |Jan sun = 70.7 |Feb sun = 96.2 |Mar sun = 146.7 |Apr sun = 186.7 |May sun = 224.7 |Jun sun = 253.9 |Jul sun = 278.8 |Aug sun = 262.6 |Sep sun = 192.6 |Oct sun = 155.0 |Nov sun = 92.1 |Dec sun = 60.3 |year sun = 2020.3 |Jan uv = 1 |Feb uv = 2 |Mar uv = 3 |Apr uv = 5 |May uv = 7 |Jun uv = 8 |Jul uv = 8 |Aug uv = 7 |Sep uv = 5 |Oct uv = 3 |Nov uv = 2 |Dec uv = 1 |source 1=Hidrometereološka služba Srbije<ref>{{cite web |url=https://www.hidmet.gov.rs/ciril/meteorologija/stanica_sr_beograd.php |title=Monthly and annual means, maximum and minimum values of meteorological elements for the period 1991–2020 |language=sr |publisher=Republic Hydrometeorological Service of Serbia |access-date=15 April 2022 |archive-date=15 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220415152549/https://www.hidmet.gov.rs/ciril/meteorologija/stanica_sr_beograd.php |url-status=live }}</ref> |source 2=Weather Atlas (UV),<ref>{{cite web |url=https://www.weather-atlas.com/en/serbia/belgrade-climate |title=Belgrade, Serbia – Detailed climate information and monthly weather forecast |publisher=Yu Media Group |website=Weather Atlas |language=en |access-date=3 July 2019 |archive-date=3 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190703202940/https://www.weather-atlas.com/en/serbia/belgrade-climate |url-status=live }}</ref> Meteo Climat (najvišje in najnižje vrednosti)<ref>{{cite web |url=http://meteo-climat-bzh.dyndns.org/index.php?page=stati&id=361 |title=Station Belgrade–Triche |publisher=Meteo Climat |language=fr |access-date=18 December 2019 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225061442/http://meteo-climat-bzh.dyndns.org/index.php?page=stati&id=361 |url-status=live }}</ref> |date=September 2010 }} == Uprava == <gallery mode="packed-hover"> File:Skupstina grada.jpg|[[Stari Dvor]], mestna skupščina File:Дом Народне Скупштине Србије.jpg|Narodna skupščina Srbije File:Novi Beograd - The SIV building.jpg|Palača Srbije </gallery> Beograd je znotraj Srbije ločena teritorialna enota, z lastno avtonomno mestno upravo.<ref name="city of belgrade"/> Skupščina mesta Beograd ima 110 članov, izvoljenih za štiriletni mandat.<ref>{{cite web |title=Assembly of the City of Belgrade |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |publisher=Beograd.rs |access-date=4 November 2013 |archive-date=13 January 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113130104/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |url-status=live }}</ref> Trinajstčlanski mestni svet, ki ga izvoli skupščina in mu predseduje župan in njegov namestnik, vodi in nadzoruje mestno upravo,<ref>{{cite web |title=City Council |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201898 |publisher=Beograd.rs |access-date=4 November 2013 |archive-date=17 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151117033009/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201898 |url-status=live }}</ref> ki upravlja tekoče upravne zadeve. Mestna uprava je razdeljena na 14 sekretariatov, od katerih ima vsak poseben resor, kot sta promet ali zdravstvo, ter več strokovnih služb, agencij in inštitutov.<ref>{{cite web |title=City Administration |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201902 |publisher=Beograd.rs |access-date=4 November 2013 |archive-date=26 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130326103342/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201902 |url-status=live }}</ref> Na volitvah v mestno skupščino Beograda leta 2024 je zmagala Srbska napredna stranka, ki je oblikovala vladajočo koalicijo s Socialistično partijo Srbije. Med letoma 2004 in 2013 je bila na oblasti Demokratska stranka.<ref>{{citation |url=http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2013&mm=09&dd=24&nav_id=87773 |title=Councilors vote to remove Belgrade mayor from office |publisher=B92 |date=24 September 2013 |access-date=4 November 2013 |archive-date=28 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131128020353/http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2013&mm=09&dd=24&nav_id=87773 |url-status=live }}</ref> Zaradi pomena Beograda v političnem in gospodarskem življenju Srbije se funkcija župana mesta pogosto opisuje kot tretja najpomembnejša funkcija v državi, takoj za funkcijo [[Predsednik vlade Srbije|predsednika vlade]] in [[Predsednik Srbije|predsednika republike.]]<ref>{{cite news |first=Dejan |last=Aleksić |script-title=sr: Главни град – изборна неизвесност у кампањи 2022. |trans-title=Capital city – electoral uncertainty in the 2022. campaign |newspaper=Politika |page=18 |language=sr |date=27 February 2022}}</ref><ref>{{cite news |author=Jelena Mitrović, Anica Telesković |title=Ko će biti beogradski pobednik? |trans-title=Who will be the Belgrade's winner? |publisher=[[Radio Television Serbia]] |language=sr |date=23 February 2022 |url=https://www.rts.rs/page/tv/sr/story/20/rts-1/4715012/ko-ce-biti-beogradski-pobednik.html |access-date=1 March 2022 |archive-date=1 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220301155326/https://www.rts.rs/page/tv/sr/story/20/rts-1/4715012/ko-ce-biti-beogradski-pobednik.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite news |first=Tamara |last=Skrozza |title=Prvi ljudi velike varoši |trans-title=First citizens of great town |newspaper=Vreme, No. 710 |language=sr |date=12 August 2004 |url=https://www.vreme.com/vreme/prvi-ljudi-velike-varosi/ |access-date=1 March 2022 |archive-date=1 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220301155328/https://www.vreme.com/vreme/prvi-ljudi-velike-varosi/ |url-status=live }}</ref> [[Slika:Supreme_court_of_Serbia.jpg|levo|sličica|190x190_pik|Vrhovno sodišče Srbije]] [[Slika:Austrian_Embassy_in_Belgrade_(Ambasada_Austrije_u_Beogradu).jpg|levo|sličica|190x190_pik|Avstrijsko veleposlaništvo v Beogradu]] Beograd je glavno mesto, kjer so sedeži vseh srbskih državnih organov – [[Izvršilna oblast|izvršilne]], [[Zakonodajna oblast|zakonodajne]] in [[Sodna oblast|sodne oblasti]], ter sedeži skoraj vseh nacionalnih političnih strank in 75 [[Veleposlaništvo|diplomatskih predstavništev]].<ref>{{citation |url=http://www.mup.gov.rs/cms_lat/sadrzaj.nsf/ambasade.h |title=Ambasade i konzularna predstavništva u Beogradu |publisher=Ministry of Interior of the Republic of Serbia |language=sr |access-date=12 December 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130128091441/http://www.mup.gov.rs/cms_lat/sadrzaj.nsf/ambasade.h |archive-date=28 January 2013}}</ref> To vključuje Državno skupščino, predsedstvo in [[Vlada Republike Srbije|vlado Srbije]] ter vsa ministrstva, vrhovno sodišče in ustavno sodišče. === Občine === [[Slika:Sunset_at_Gardos.jpg|sličica|300x300_pik|Stolp Gardoš v sončnem zahodu, Zemun]] Mesto je razdeljeno na 17 občin.<ref name="beogradrs-5">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201906 |title=Urban Municipalities |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924043019/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201906 |url-status=live }}</ref> Prej so bile razvrščene v 10 mestnih (ki ležijo v celoti ali delno znotraj meja mesta) in 7 primestnih občin, katerih središča so manjša mesta.<ref>{{citation |last=Bačić |first=B. Č. |title=Najveći problem izjednačavanje statusa gradskih i prigradskih opština |url=http://www.danas.rs/danasrs/srbija/beograd/najveci_problem_izjednacavanje_statusa_gradskih_i_prigradskih_opstina_.39.html?news_id=141062 |publisher=Danas |date=1 October 2008 |access-date=9 February 2010 |language=sr |archive-date=10 June 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150610220820/http://www.danas.rs/danasrs/srbija/beograd/najveci_problem_izjednacavanje_statusa_gradskih_i_prigradskih_opstina_.39.html?news_id=141062 |url-status=live }}</ref> Z novim mestnim statutom iz leta 2010 so vse dobile enak status, z izjemo, da imajo primestne občine (razen Surčina) določene avtonomne pristojnosti, predvsem povezane z gradbeništvom, infrastrukturo in komunalnimi storitvami.<ref name="beogradrs-5"/> Večina občin se nahaja na južni strani Donave in [[Sava|Save]], v regiji [[Šumadija]]. Tri občine (Zemun, Novi Beograd in Surčin) ležijo na severnem bregu Save v regiji [[Srem|Srijem]], občina Palilula, ki se razprostira ob Donavi, pa se nahaja v regijah [[Šumadija]] in [[Banat]]. [[Slika:Belgrade_municipalities.svg|levo|sličica|439x439_pik|Zemljevid občin Beograda]] {| class="sortable wikitable" style="text-align:right" ! Občina ! Klasifikacija ! Površina (km²) ! Prebivalstvo (popis 2022) ! Gostota prebivalstva (na km²) |- | style="text-align:left" | [[Barajevo]] | primestni | 213,10 | 26.431 | 110 |- | style="text-align:left" | Čukarica | mestno | 156,99 | 175.793 | 1.120 |- | style="text-align:left" | Grocka | primestni | 299,55 | 82.810 | 276 |- | style="text-align:left" | [[Lazarevac]] | primestni | 383,51 | 55.146 | 144 |- | style="text-align:left" | [[Mladenovac]] | primestni | 339 | 48.683 | 144 |- | style="text-align:left" | Novi Beograd | mestno | 40,71 | 209.763 | 5.153 |- | style="text-align:left" | [[Obrenovac]] | primestni | 410,14 | 68.882 | 168 |- | style="text-align:left" | Palilula | mestno | 450,59 | 182.624 | 405 |- | style="text-align:left" | Rakovica | mestno | 30.11 | 104.456 | 3.469 |- | style="text-align:left" | Savski venac | mestno | 14.06 | 36.699 | 2.610 |- | style="text-align:left" | [[Sopot, Beograd|Sopot]] | primestni | 270,71 | 19.126 | 71 |- | style="text-align:left" | Stari Grad | mestno | 5,40 | 44.737 | 8.285 |- | style="text-align:left" | Surčin | mestno | 288,47 | 45.452 | 158 |- | style="text-align:left" | Voždovac | mestno | 148,52 | 174.864 | 1.177 |- | style="text-align:left" | Vračar | mestno | 2,87 | 55.406 | 19.305 |- | style="text-align:left" | Zemun | mestno | 149,74 | 177.908 | 1.188 |- | style="text-align:left" | Zvezdara | mestno | 31,49 | 172.625 | 5.482 |- style="background:#e9e9e9;" ! style="text-align:left" | Skupaj ! ! style="text-align:right" | 3.234,96 ! style="text-align:right" | 1.681.405 ! style="text-align:right" | 520 |- ! colspan="5" style="text-align:left" | Vir: Sektor za statistiko, Beograd<ref name="zavod za statistiku grada beograda">{{cite book |url=https://zis.beograd.gov.rs/images/ZIS/Files/Godisnjak/G_2022S.pdf |title=Statistički godišnjak Beograda |publisher=Zavod za statistiku grada Beograda |access-date=10 March 2024 |issn=0585-1912 }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=March 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |} == Demografija == {{Historical populations |footnote= Vir: 1834-1931:;<ref>{{cite book |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G1953/Pdf/G19534002.pdf |title=Stanovništvo Narodne Republike Srbije od 1834-1953 |trans-title=Population of the National Republic of Serbia from 1834-1953 data |location=Belgrade |publisher=Zavod za statistiku i evidenciju Narodne Republike Srbije |year=1953 |page=54 |language=sh |oclc=441731968 |archive-date=14 June 2024 |access-date=21 January 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240614144409/https://publikacije.stat.gov.rs/G1953/Pdf/G19534002.pdf |url-status=live }}</ref> podatki 1948-2011:;<ref>{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2014/Pdf/G20144008.pdf |title=Упоредни преглед броја становника 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002. И 2011: Подаци по насељима |trans-title=Comparative overview of the population in 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002 and 2011: Data by settlements |work=Попис становништва, домаћинстава и станова 2011. у Републици Србији |trans-work=2011 Census of Population, Households and Dwellings in the Republic of Serbia |first=Dragan |last=Vukmirović |location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office of the Republic of Serbia] |isbn=978-86-6161-109-4 |date=April 2014 |access-date=21 July 2025 |archive-date=14 October 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191014111345/https://publikacije.stat.gov.rs/G2014/Pdf/G20144008.pdf |url-status=live }}</ref> podatki 2022:.<ref name="census22-age-sex"/> |percentages=pagr |1834|7 |1846|14 |1859|18 |1866|24 |1874|27 |1884|35 |1890|54 |1900|68 |1905|77 |1910|82 |1921|111 |1931|238 |1948|397 |1953|477 |1961|657 |1971|899 |1981|1087 |1991|1168 |2002|1191 |2011|1257 |2022|1298 }} Po popisu prebivalstva iz leta 2022 ima mesto 1.197.114 prebivalcev, njegovo somestje (vključno s sosednjimi naselji [[Borča]], [[Kaluđerica]] in Surčin) pa 1.298.661 prebivalcev, medtem ko število prebivalcev upravnega območja mesta (pogosto enačeno z metropolitanskim območjem) znaša 1.681.405 oseb.<ref name="auto1">{{Cite news |date=2025 |title=Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf}}</ref> Vendar metropolitansko območje Beograda ni opredeljeno, niti statistično niti upravno, in se razteza v sosednje občine [[Pančevo]], [[Pećinci]] in [[Stara Pazova]]. V Beogradu živi veliko etničnih skupin iz nekdanje Jugoslavije in širšega balkanskega območja. Glavna etnična skupina, ki predstavlja več kot 86 % prebivalstva Beograda, so [[Srbi]] (1.449.241). Med pomembnejšimi manjšinami so Romi (23.160), Jugoslovani (10.499), [[Gorani (etnična skupina)|Gorani]] (5.249), Črnogorci (5.134), Rusi (4.659), Hrvati (4.554), [[Makedonci v Srbiji|Makedonci]] (4.293) in etnični Muslimani (2.718).<ref>{{cite web |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/Pdf/G20234001.pdf |title=2022 Census |access-date=31 July 2023 |archive-date=29 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230629092047/https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/pdf/G20234001.pdf |url-status=live }}</ref> Mnogi ljudje so v mesto prišli kot ekonomski migranti iz manjših mest in podeželja, medtem ko so desettisoči zaradi [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|jugoslovanskih vojn]] v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prispeli kot begunci iz [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] ter [[Kosovo|Kosova]].<ref>[https://www.washingtonpost.com/wp-srv/inatl/longterm/balkans/stories/belgrade062299.htm Refugee Serbs Assail Belgrade Government] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120324092931/http://www.washingtonpost.com/wp-srv/inatl/longterm/balkans/stories/belgrade062299.htm |date=24 March 2012 }}: ''[[The Washington Post]]'', Tuesday, 22 June 1999.</ref> [[Slovenci]] so se v mesto začeli bolj množično priseljevati po koncu prve svetovne vojne, ko je postal Beograd prestolnica skupne države, še prej pa kot politični emigranti iz Avstro-Ogrske. Največja slovenska skupnost v Srbiji živi prav tu. Povezani so v društvo »Sava«, pomemben povezovalni dejavnik pa so tudi lokalne katoliške cerkve. V nekaj cerkvah še potekajo [[maša|maše]] v [[slovenščina|slovenščini]], sicer pa raba slovenščine med njimi počasi usiha.<ref>{{cite journal |last=Ravnik |first=Mojca |title=Nekaj pogledov v preteklost in sedanjost beograjskih Slovencev |journal=Traditiones |volume=39 |issue=1 |date=2010-10-15 |issn=1855-6396 |doi=10.3986/Traditio2010390114 |url=https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/view/1032 |access-date=2026-05-21 |page=}}</ref> V najnovejšem valu priseljevanja, po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]], je desettisoče Rusov in Ukrajincev registriralo svoje prebivališče v Srbiji, večina jih je to storila prav v Beogradu.<ref>{{Cite web |title=Srbiju naselilo Rusa koliko Kragujevac ima stanovnika Od početka rata u Ukrajini ljudi traže spas kod nas: Broj izbeglica raste svakog dana |url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/srbiju-naselilo-rusa-koliko-kragujevac-ima-stanovnika-od-pocetka-rata-u-ukrajini/7hsmzhg |date=8 December 2022 |access-date=11 December 2022 |website=www.blic.rs |language=sr |archive-date=11 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221211154139/https://www.blic.rs/vesti/drustvo/srbiju-naselilo-rusa-koliko-kragujevac-ima-stanovnika-od-pocetka-rata-u-ukrajini/7hsmzhg |url-status=live }}</ref> [[Slika:Belgrade_in_Serbia.svg|levo|sličica|Upravno območje mesta Beograd na zemljevidu [[Upravni okraji Srbije|okrožij Srbije]] .]] Ocenjuje se, da v Beogradu živi med 10.000 in 20.000 [[Kitajci Han|Kitajcev]],<ref>{{cite web |url=http://www.novosti.rs/code/navigate.php?Id=14&status=jedna&vest=120710&datum=2008-05-06 |title=Stranci tanje budžet |publisher=Novosti.rs |access-date=16 November 2010 |archive-date=1 February 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100201175632/http://www.novosti.rs/code/navigate.php?Id=14 |url-status=dead}}</ref> od njihovega prihoda sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja pa je Blok 70 v Novem Beogradu pogovorno znan kot kitajska četrt.<ref>{{cite web |url=http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2005/februar/19-20/B-01-19022005.shtml |title=Kinezi Marko, Miloš i Ana |work=[[Kurir]] |date=20 February 2005 |access-date=18 July 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090212031104/http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2005/februar/19-20/B-01-19022005.shtml |archive-date=12 February 2009}}</ref><ref>{{cite web |last=Vasić |first=Biljana |url=http://www.vreme.com/arhiva_html/471/10.html |title=Kineska četvrt u bloku 70 |work=[[Vreme]] |date=15 January 2001 |access-date=18 July 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20070715030740/http://www.vreme.com/arhiva_html/471/10.html |archive-date=15 July 2007 |url-status=live}}</ref> V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je v mesto priselilo precej oseb iz Bližnjega vzhoda, predvsem iz [[Sirija|Sirije]], [[Iran|Irana]], [[Jordanija|Jordanije]] in [[Irak|Iraka]] – namen je bil sicer študij, kasneje pa so ostali v mestu.<ref>{{cite web |last=Zimonjic |first=Vesna Peric |url=http://www.dawn.com/2005/12/07/int17.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927225101/http://www.dawn.com/2005/12/07/int17.htm |archive-date=27 September 2007 |title=A unique friendship club in Belgrade |work=Dawn |date=7 December 2005 |access-date=17 July 2007 |url-status=dead}}</ref> V 19. in začetku 20. stoletja so v Beogradu obstajale tudi majhne skupnosti [[Aromuni|Aromancev]], [[Čehi|Čehov]], [[Grki|Grkov]], [[Nemci|Nemcev]], [[Madžari|Madžarov]], [[Judje|Judov]], [[Turki|Turkov]], [[Armenci|Armencev]] in [[Rusi|ruskih]] [[Belo gibanje|belih]] emigrantov. Danes obstajata dve primestni naselji z znatnim manjšinskim prebivalstvom: [[Ovča]] in vas [[Boljevci]], v obeh približno četrtino prebivalstva sestavljajo [[Romuni]] oziroma [[Slovaki]]. Priseljevanje v Beograd iz drugih držav se pospešuje. Leta 2023 je samo v Beogradu več kot 30.000 tujih delavcev dobilo dovolilnice za delo in prebivanje.<ref>{{Cite web|url=https://n1info.rs/biznis/u-srbiji-izdato-vise-od-50-000-radnih-dozvola-strancima-i-dalje-nedostaju-radnici/|title=U Srbiji izdato više od 50.000 radnih dozvola strancima, i dalje nedostaju radnici|first=FoNet|last=RTS|date=11 March 2024|website=N1|access-date=26 May 2024|archive-date=8 October 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241008173849/https://n1info.rs/biznis/u-srbiji-izdato-vise-od-50-000-radnih-dozvola-strancima-i-dalje-nedostaju-radnici/|url-status=live}}</ref> Čeprav v Beogradu obstaja več zgodovinskih verskih skupnosti, je verska sestava mesta razmeroma homogena. [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbska pravoslavna]] skupnost je daleč največja, s 1.475.168 pripadniki. V mestu živi tudi 31.914 muslimanov, 13.720 rimokatolikov in 3.128 [[Protestantizem|protestantov]]. V Beogradu je nekoč obstajala pomembna judovska skupnost, vendar se je po [[Zgodovina Srbije|nacistični okupaciji]] mesta med drugo svetovno vojno in poznejši judovski emigraciji njihovo število zmanjšalo z več kot 10.000 na le 295.<ref>{{cite web |url=http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/Popis2011/Knjiga4_Veroispovest.pdf |title=2011 Census |access-date=17 December 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140715000726/http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/Popis2011/Knjiga4_Veroispovest.pdf |archive-date=15 July 2014}}</ref> Beograd je imel tudi eno največjih [[Budisti|budističnih]] kolonij v Evropi zunaj Rusije, ko se je po [[Ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]] na obrobju Beograda naselilo približno 400 večinoma budističnih [[Kalmiki|Kalmikov]]. Prvi budistični tempelj v Evropi je bil zgrajen v Beogradu leta 1929. Večina se jih je po drugi svetovni vojni odselila, njihov tempelj, Beograjska pagoda, so zapustili in se je sčasoma zrušil.<ref>{{cite web |date=16 December 2020 |title=Drugi budistički hram u Evropi nalazio se u Beogradu |url=https://www.gradnja.rs/drugi-budisticki-hram-u-evropi-nalazio-se-u-beogradu/ |access-date=19 December 2020 |website=Gradnja |language=sr-RS |archive-date=17 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210117162912/https://www.gradnja.rs/drugi-budisticki-hram-u-evropi-nalazio-se-u-beogradu/ |url-status=live }}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Belgrade_by_drone_view.jpg|levo|sličica|Pogled na Stari Grad z Dorćolom iz zraka.]] Beograd je finančno središče Srbije in [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodne Evrope]], s skupno površino 17 mio m² pisarniških prostorov.<ref>{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/ekonomija/aktuelno.239.html:443796-Lokale-nece-ni-dzabe |title=Lokale neće ni džabe |work=NOVOSTI |publisher=novosti.rs |access-date=14 July 2013 |archive-date=23 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131023080331/http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/ekonomija/aktuelno.239.html:443796-Lokale-nece-ni-dzabe |url-status=live }}</ref> Tukaj je tudi sedež državne [[Narodna banka Srbije|centralne banke]]. 750.550 ljudi je zaposlenih (julij 2020)<ref name="biznistelegrafrs-2020">{{cite web |url=https://biznis.telegraf.rs/info-biz/3242399-prosecna-plata-za-jul-u-beogradu-628-evra |title=Prosečna plata za jul u Beogradu 628 evra |website=biznis.telegraf.rs. |date=27 September 2020 |access-date=14 July 2021 |archive-date=13 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210613112415/https://biznis.telegraf.rs/info-biz/3242399-prosecna-plata-za-jul-u-beogradu-628-evra |url-status=live }}</ref> v 120.286 podjetjih,<ref name="večernje novosti-2013">{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:430759-U-Beogradu-radi-120000-firmi |title=U Beogradu radi 120.000 firmi |publisher=Večernje Novosti |date=23 April 2013 |access-date=4 November 2013 |archive-date=9 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180809112856/http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:430759-U-Beogradu-radi-120000-firmi |url-status=live }}</ref> 76.307 podjetjih in 50.000 trgovinah.<ref name="biznistelegrafrs-2020"/><ref>{{cite web |url=http://www.docstoc.com/docs/97908871/Privredna-komora-Beograda |title=Privredna komora Beograda |publisher=Docstoc.com |date=4 October 2011 |access-date=12 March 2013 |archive-date=1 July 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150701132904/http://www.docstoc.com/docs/97908871/Privredna-komora-Beograda |url-status=live }}</ref> Samo mesto Beograd ima v lasti 267.147 m² najemnih pisarniških prostorov.<ref>{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:598304-Trzni-centri-zatvorili-lokale |title=Tržni centri zatvorili lokale |access-date=14 August 2016 |archive-date=6 June 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160606061618/http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:598304-Trzni-centri-zatvorili-lokale |url-status=live }}</ref> Leta 2019 je v Beogradu tako delalo 31,4 % zaposlenega prebivalstva Srbije, ki so ustvarili več kot 40,4 % državnega BDP.<ref name="BelgradeGDP24"/><ref>{{cite web |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf |title= Општине и региони у Републици Србији, 2025 |website=stat.gov.rs |access-date=2026-02-28|url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.kombeg.org.rs/Komora/centri/CentarZaEkonomskuPolitiku.aspx?veza=3014 |publisher=Economic Chamber of Belgrade |title=Privreda Beograda |language=sr |access-date=19 January 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006122226/http://www.kombeg.org.rs/Komora/centri/CentarZaEkonomskuPolitiku.aspx?veza=3014 |archive-date=6 October 2014 |url-status=dead}}</ref><ref>{{citation |url=http://webrzs.stat.gov.rs/WebSite/public/PublicationView.aspx?pKey=41&pLevel=1&pubType=2&pubKey=2036 |title=Regional GDP of the Republic of Serbia – preliminary data, 2012 |publisher=Statistical Office of the Republic of Serbia |access-date=4 November 2013 |archive-date=31 October 2013 |archive-url=https://archive.today/20131031195111/http://webrzs.stat.gov.rs/WebSite/public/PublicationView.aspx?pKey=41&pLevel=1&pubType=2&pubKey=2036 |url-status=live }}</ref> BDP mesta je bil leta 2023 po pariteti kupne moči ocenjen na 73 milijard USD, kar je 43.400 USD na prebivalca po pariteti kupne moči. Nominalni BDP je bil leta 2023 ocenjen na 31,5 milijarde USD, kar je 18.700 USD na prebivalca.<ref name="BelgradeGDP24"/> Novi Beograd je osrednje poslovno okrožje države in eno od finančnih središč [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodne Evrope]]. Ponuja vrsto objektov, kot so hoteli, kongresne dvorane (npr. Sava Centar), poslovne stavbe razreda A in B ter poslovni parki (npr. Airport City Belgrade). V Novem Beogradu se gradi na več kot 12 milijonov m² zemljišča, vrednost načrtovane gradnje v naslednjih treh letih pa je ocenjena na več kot 1,5&nbsp;milijarde evrov. v Novem Beogradu se nahaja tudi Beograjska borza. [[Slika:Zgrada_Ministarstva_saobraćaja_u_Beogradu_2006.jpg|desno|sličica|190x190_pik|Sedež Srbskih železnic v Beogradu]] [[Slika:Народный_банк_Сербии_(2017).jpg|sličica|190x190_pik|Sedež [[Narodna banka Srbije|Srbske narodne banke]]]] [[Slika:Сава_центар,_Београд_(Sava_centar,_Belgrade,_Serbia).jpg|sličica|190x190_pik|Sava Centar, največji kongresni, kulturni in poslovni center v [[Srbija|Srbiji]] in [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodni Evropi]], se razprostira na 100.000 ^m²]] S 6924 podjetji v IT sektorju (podatek iz leta 2013) je Beograd eno najpomembnejših središč [[Informacijska tehnika|informacijske tehnologije]] v [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodni Evropi]].<ref name="večernje novosti-2013"/> [[Microsoft|Microsoftov]] razvojni center Srbija, ki se nahaja v Beogradu, je bil ob svoji ustanovitvi peti tovrstni program na svetu.<ref>{{cite web |url=http://www.microsoft.com/serbia/mdcs/default.aspx |title=Microsoft Development Center Serbia |publisher=Microsoft.com |date=1 April 2011 |access-date=15 May 2013 |archive-date=25 April 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150425225332/http://www.microsoft.com/serbia/mdcs/default.aspx |url-status=live }}</ref> Številna globalna IT podjetja pogosto izberejo Beograd za svoje evropsko ali regionalno središče poslovanja; med njimi so tako [[Asus]],<ref>{{cite web |url=http://www.emportal.rs/vesti/srbija/62935.html |title=Asus otvorio regionalni centar u Beogradu |publisher=Emportal.rs |access-date=16 November 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110522124646/http://www.emportal.rs/vesti/srbija/62935.html |archive-date=22 May 2011}}</ref> [[Intel]],<ref>{{cite web |url=http://www.ekapija.com/website/sr/page/140159 |title=Centar kompanije 'Intel' za Balkan u Beogradu – Srbija deo 'Intel World Ahead Program' |publisher=E kapija |access-date=7 July 2009 |archive-date=9 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150909124416/http://www.ekapija.com/website/sr/page/140159 |url-status=live }}</ref> [[Dell]],<ref>{{cite web |last=Beograd |first=Ana Vlahović |url=http://pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/183266/Srbija+centar+IT+industrije.html |title=Srbija centar IT industrije |publisher=Pressonline.rs |date=25 September 2011 |access-date=12 March 2013 |archive-date=26 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150926161604/http://pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/183266/Srbija+centar+IT+industrije.html |url-status=live }}</ref> Huawei, [[Ubisoft]], [[Yandex]], Nutanix,<ref>{{cite web |url=https://biznis.telegraf.rs/it-biz/3134394-americki-nutanix-siri-posao-u-srbiji-otvorene-kancelarije-u-beogradu-potpisan-memorandum-s-vladom |title=Američki Nutanix širi posao u Srbiji: Otvorene kancelarije u Beogradu, potpisan memorandum s Vladom |work=biznis.telegraf.rs. |date=20 December 2019 |access-date=14 July 2021 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416081407/https://biznis.telegraf.rs/it-biz/3134394-americki-nutanix-siri-posao-u-srbiji-otvorene-kancelarije-u-beogradu-potpisan-memorandum-s-vladom |url-status=live }}</ref> NCR itd.<ref>{{citation |url=http://www.ekapija.com/website/sr/page/762729/NCR-planira-da-udvostruči-broj-zaposlenih-u-Srbiji-u-2014 |title=NCR planira da udvostruči broj zaposlenih u Srbiji u 2014 |publisher=eKapija |date=24 July 2013 |access-date=4 November 2013 |language=sr |archive-date=3 April 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170403213441/http://www.ekapija.com/website/sr/page/762729/NCR-planira-da-udvostru%C4%8Di-broj-zaposlenih-u-Srbiji-u-2014 |url-status=live }}</ref> Med najbolj znanimi beograjskimi IT zagonskimi podjetji so med drugim Nordeus, ComTrade Group, MicroE, FishingBooker in Endava. Med IT objekti v mestu so Institut Mihajlo Pupin in ILR,<ref>{{cite web |url=http://www.li.rs/masine-alatke/upravljacki-sistemi-masina-alatki/lola-cnc-sistemi |title=LOLA CNC sistemi – Lola institut |website=li.rs |access-date=28 May 2018 |archive-date=4 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180804231731/http://www.li.rs/masine-alatke/upravljacki-sistemi-masina-alatki/lola-cnc-sistemi |url-status=live }}</ref> pa tudi povsem nov IT Park Zvezdara.<ref>{{cite web |url=https://ntpark.rs/ |title=Naučno-tehnološki park Beograd |website=Naučno-tehnološki park Beograd |access-date=7 June 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190607031549/https://ntpark.rs/ |archive-date=7 June 2019 |url-status=dead}}</ref> Številni ugledni IT inovatorji so svojo kariero začeli v Beogradu, med njimi Voja Antonić in Veselin Jevrosimović. Aprila 2025 je povprečna mesečna neto plača v poslovnem središču Novega Beograda znašala 177.418 RSD (1760 USD) v neto vrednosti, bruto ekvivalent pa 242.254 RSD (2403 USD), medtem ko je v Beogradu s predmestji znašala 1.058 EUR.<ref>{{Cite web |date=2025-06-26 |title=Average salary in April 109,272.00 dinars |url=https://www.serbianmonitor.com/en/average-salary-in-april-109272-00-dinars/ |access-date=2026-04-21 |website=www.serbianmonitor.com |language=en-US}}</ref> Po podatkih podjetja Cushman & Wakefield je glede najema poslovnih prostorov Knez Mihajlova ulica 36. najdražja nakupovalna ulica na svetu.<ref>{{cite web |url=https://serbiantimes.info/zakup-lokala-u-knez-mihailovoj-medu-najskupljim-na-svetu-u-regionu-jedino-budimpesta-ispred-beograda/ |title=Zakup Lokala U Knez Mihailovoj Među Najskupljim Na Svetu: U regionu jedino Budimpešta ispred Beograda |work=Serbian Times |date=18 November 2019 |access-date=14 July 2021 |archive-date=19 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210419025646/https://serbiantimes.info/zakup-lokala-u-knez-mihailovoj-medu-najskupljim-na-svetu-u-regionu-jedino-budimpesta-ispred-beograda/ |url-status=live }}</ref> Kot primer privlačnosti mesta in njegovega pomena v tem delu celine je dejstvo, da številna multinacionalna podjetja za svoj lokalni sedež izberejo prav Beograd. Zgodnji primer tega je bil multinacionalni prehrambeni velikan [[McDonald's|McDonald's,]] ki je v Beogradu odprl svojo prvo restavracijo v komunistični državi v Evropi.<ref>{{Cite web |title='Until we meet again,' McDonald's tells Russia as it exits the country for good |url=https://www.dailyo.in/politics/mcdonalds-russia-exit-ukraine-war-35910 |access-date=2023-01-11 |website=dailyo.in |language=en |archive-date=2023-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230203140802/https://www.dailyo.in/politics/mcdonalds-russia-exit-ukraine-war-35910 |url-status=live }}</ref> == Kultura == [[Slika:Serbia_Beograd_SANU_-_Feb_2006.jpg|levo|sličica|[[Srbska akademija znanosti in umetnosti]], nacionalno učeno društvo, ustanovljeno leta 1841]] Po poročanju [[BBC]] je Beograd eno od petih najbolj ustvarjalnih mest na svetu.<ref>{{cite web |url=http://www.bbc.com/culture/story/20190715-the-five-most-creative-cities-in-the-world |title=The five most creative cities in the world? |work=The Collection |publisher=BBC |last=Banks |first=Libby |date=16 July 2019 |access-date=14 July 2021 |archive-date=7 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200507223631/http://www.bbc.com/culture/story/20190715-the-five-most-creative-cities-in-the-world |url-status=live }}</ref> Beograd vsako leto gosti številne mednarodne kulturne dogodke, vključno s filmskim festivalom, gledališkim festivalom, [[Belgrade Summer Festival|poletnim festivalom]], BEMUS-om, [[Belgrade Early Music Festival|beograjskim festivalom stare glasbe]], knjižnim sejmom, [[Belgrade Choir Festival|beograjskim festivalom zborov]], [[Pesem Evrovizije 2008|tekmovanjem za pesem Evrovizije 2008]] in festivalom piva.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201299 |title=Culture and Art (Cultural Events) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924071921/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201299 |url-status=live }}</ref> Leta 2022 je Beograd gostil tudi dogodek Europride, čeprav ga je srbski predsednik Aleksandar Vučić poskušal prepovedati.<ref>{{Cite web |date=2022-08-24 |title=EuroPride will not be cancelled, and any 'ban' would be illegal |url=https://www.epoa.eu/europride-will-not-be-cancelled-and-any-ban-would-be-illegal/ |access-date=2022-10-15 |website=EPOA |language=en-GB |archive-date=15 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221015185619/https://www.epoa.eu/europride-will-not-be-cancelled-and-any-ban-would-be-illegal/ |url-status=live }}</ref> [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelov]] nagrajenec [[Ivo Andrić]] je svoje najbolj znano delo ''[[Most na Drini (roman)|Most na Drini]]'' napisal v Beogradu. <ref>{{cite web |url=http://www.ivoandric.org.rs/html/biography.html |title=The biography of Ivo Andrić |publisher=The Ivo Andrić Foundation |access-date=18 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090907050949/http://www.ivoandric.org.rs/html/biography.html |archive-date=7 September 2009}}</ref> Med drugimi uglednimi beograjskimi avtorji so še [[Branislav Nušić]], [[Miloš Crnjanski]], [[Borislav Pekić]], [[Milorad Pavić]] in Meša Selimović.<ref>{{cite web |url=http://www.rastko.org.rs/knjizevnost/nauka_knjiz/pekic-biograf.html |title=Borislav Pekić – Biografija |publisher=[[Project Rastko]] |language=sr |access-date=19 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090116220235/http://www.rastko.org.rs/knjizevnost/nauka_knjiz/pekic-biograf.html |archive-date=16 January 2009}}</ref><ref>{{cite web |last=Tabbi |first=Joseph |url=http://www.electronicbookreview.com/thread/internetnation/sumatrism |title=Miloš Crnjanski and his descendents |publisher=Electronic Book Review |date=26 July 2005 |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070711120527/http://www.electronicbookreview.com/thread/internetnation/sumatrism |archive-date=11 July 2007 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.xs4all.nl/~eteia/kitabhana/Selimovic_Mehmed_Mesa/Biografija.html |title=Meša Selimović – Biografija |publisher=Kitabhana.net |access-date=10 July 2007 |language=bs |archive-url=https://web.archive.org/web/20070716130556/http://www.xs4all.nl/~eteia/kitabhana/Selimovic_Mehmed_Mesa/Biografija.html |archive-date=16 July 2007 |url-status=live}}</ref> Mednarodno najbolj ugledni umetniki iz Beograda so Charles Simić, [[Marina Abramović]] in Milovan Destil Marković. Večina srbske filmske industrije ima sedež v Beogradu. FEST je letni filmski festival, ki poteka od leta 1971. Do leta 2013 si je predstave ogledalo štiri milijone ljudi, predstavili pa so skoraj 4000 filmov.<ref>{{citation |url=http://voiceofserbia.org/content/belgrade-film-festival-%E2%80%93-fest |title=Belgrade Film Festival – FEST |publisher=VoiceOfSerbia.org |date=22 February 2013 |access-date=23 February 2013 |archive-date=6 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130306025539/http://voiceofserbia.org/content/belgrade-film-festival-%E2%80%93-fest |url-status=usurped}}</ref> Mesto je bilo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja eno glavnih središč jugoslovanskega [[Novi val (glasba)|novega vala]], ki so ga zastopale beograjske skupine kot na primer [[Idoli|VIS Idoli]], [[Ekatarina Velika]], [[Šarlo akrobata]] in [[Električni orgazam]]. Med drugimi pomembnimi beograjskimi rock skupinami so [[Riblja čorba|Riblja Čorba]], [[Momčilo Bajagić Bajaga|Bajaga]] i Instruktori in [[Partibrejkers]].<ref>{{cite web |url=http://www.glas.ba/index.php?p=2&clid=3342&kadid=71&otv=13&pg=1 |title=Beogradska rock scena je otišla u ilegalu |publisher=Glas.ba |access-date=18 January 2011 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20110706131047/http://www.glas.ba/index.php?p=2&clid=3342&kadid=71&otv=13&pg=1 |archive-date=6 July 2011 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite book |last=Shepherd |first=John |title=Continuum encyclopedia of popular music of the world |publisher=Continuum |year=2005 |page=142 |volume=3–7 |isbn=978-0-8264-7436-0}}</ref> Danes je središče srbske hip hop scene, kjer v mestu ali v njem živijo skupine, kot so Beogradski Sindikat, Bad Copy, Škabo, Marčelo in večina skupine Bassivity Music.<ref>{{cite web |last=Pavlić |first=Aleksandar |url=http://www.popboks.com/albumi/beogradskisindikat.shtml |title=Beogradski Sindikat: ''Svi Zajedno'' |work=Popboks |date=9 February 2005 |access-date=23 May 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20070513014844/http://www.popboks.com/albumi/beogradskisindikat.shtml |archive-date=13 May 2007 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |last=Todorović |first=S. S. |url=http://www.balkanmedia.com/m2/doc/3184-1.shtml |title=Liričar među reperima |publisher=Balkanmedia |date=30 January 2004 |access-date=23 May 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070617175739/http://balkanmedia.com/m2/doc/3184-1.shtml |archive-date=17 June 2007}}</ref> V Beogradu je veliko gledališč, med katerimi so najpomembnejša Narodno gledališče, Gledališče na Terazijah, Jugoslovansko dramsko gledališče, [[Zvezdara Theatre|Zvezdara teater]] in Atelje 212. V Beogradu ima sedež tudi [[Srbska akademija znanosti in umetnosti]] ter [[Narodna knjižnica Srbije]]. Med drugimi večjimi knjižnicami sta Mestna knjižnica Beograd in Univerzitetna knjižnica Beograd. Dve operni hiši v Beogradu sta: Narodno gledališče in operna hiša Madlenianum.<ref>{{cite web |url=http://www.narodnopozoriste.rs/index.php?id=695 |title=National Theatre Belgrade – Opera |work=Народно позориште у Београду |publisher=Narodnopozoriste.rs |date=1 May 2013 |access-date=15 May 2013 |archive-date=2 February 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140202134712/http://www.narodnopozoriste.rs/index.php?id=695 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.madlenianum.rs/en/index.php?execute=view_page&module=system&page_id=17 |title=About Madlenianum |publisher=Madlenianum.rs |access-date=15 May 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130515105613/http://www.madlenianum.rs/en/index.php?execute=view_page&module=system&page_id=17 |archive-date=15 May 2013}}</ref> Po zmagi srbske predstavnice [[Marija Šerifović|Marije Šerifović]] na [[Pesem Evrovizije 2007|tekmovanju za pesem Evrovizije 2007]] je Beograd leta [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] gostil tekmovanje Eurosong.<ref>{{cite news |url=http://www.hs.fi/english/article/Serbian+ballad+wins+Eurovision+Song+Contest+-+Belgrade+hosts+in+2008+/1135227223254 |newspaper=[[Helsingin Sanomat]] |title=Serbian ballad wins Eurovision Song Contest – Belgrade hosts in 2008 |date=14 May 2007 |access-date=10 July 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070830011312/http://www.hs.fi/english/article/Serbian%2Bballad%2Bwins%2BEurovision%2BSong%2BContest%2B-%2BBelgrade%2Bhosts%2Bin%2B2008%2B/1135227223254 |archive-date=30 August 2007}}</ref> V Beogradu je več kot 1650 javnosti dostopnih skulptur.<ref>{{cite web |url=http://presscentar.uns.org.rs/info/Vesti-iz-muzeja/1563/neda-kovacevic-nek-ucini-svako-koliko-je-kadar-pa-nece-narod-propasti.html |title=NEDA KOVAČEVIĆ: Nek učini svako koliko je kadar, pa neće narod propasti |website=presscentar.uns.org.rs |language=sr |access-date=2 February 2020 |archive-date=2 February 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200202194147/http://presscentar.uns.org.rs/info/Vesti-iz-muzeja/1563/neda-kovacevic-nek-ucini-svako-koliko-je-kadar-pa-nece-narod-propasti.html |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=tUdQswEACAAJ&q=beogradski+spomenarnik |title=Beogradski spomenarnik: putovanje srpskom istorijom putem spomenika u Beogradu. Ličnosti u beogradskim spomenicima. Deo prvi |last=Kovačević |first=Neda |date=2016 |publisher=Neda Kovačević |isbn=978-86-919895-0-7 |language=en |access-date=1 October 2020 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416083819/https://books.google.com/books?id=tUdQswEACAAJ&q=beogradski+spomenarnik |url-status=live }}</ref> === Muzeji === Najvidnejši muzej v Beogradu je [[Narodni muzej Srbije|Narodni muzej]], ustanovljen leta 1844 in obnovljen od leta 2003 do junija 2018. Muzej hrani zbirko več kot 400.000 eksponatov (več kot 5600 slik in 8400 risb in grafik, vključno s številnimi tujimi mojstri, kot so [[Hieronymus Bosch|Bosch]], Juan de Flandes, [[Tizian]], [[Tintoretto]], [[Peter Paul Rubens|Rubens]], [[Paul Cézanne|Cézanne]], [[Giovanni Battista Tiepolo|GB Tiepolo]], [[Auguste Renoir|Renoir]], [[Claude Monet|Monet]], [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautrec]], [[Henri Matisse|Matisse]], [[Pablo Picasso|Picasso]], [[Paul Gauguin|Gauguin]], [[Marc Chagall|Chagall]], [[Vincent van Gogh|Van Gogh]], [[Piet Mondrian|Mondrian]] itd.) in tudi slavni [[Miroslavov evangelij]].<ref>{{cite web |last=Cvjetićanin |first=Tatjana |url=http://www.narodnimuzej.rs/code/navigate.php?Id=75 |title=From the history of the National Museum in Belgrade |publisher=National Museum of Serbia |access-date=27 July 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110814163742/http://www.narodnimuzej.rs/code/navigate.php?Id=75 |archive-date=14 August 2011}}</ref> Muzej sodobne umetnosti je bil prvi muzej sodobne umetnosti v Jugoslaviji in eden prvih tovrstnih muzejev na svetu.<ref>{{Cite book |title=Knjiga o Lubardi |last=Lompar |first=Milo |publisher=[[Serbian Literary Guild]] |page=181 |year=2018 |location=Beograd}}</ref> Od ustanovitve leta 1965 je zbral zbirko več kot 8000 umetniških del, ustvarjenih po vsej nekdanji Jugoslaviji.<ref>{{cite web |url=http://eng.msub.org.rs/o-muzeju |title=About the Museum |website=eng.msub.org.rs |access-date=30 March 2019 |archive-date=30 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190330193549/http://eng.msub.org.rs/o-muzeju |url-status=dead}}</ref> Zbirka predstavlja nekatere najopaznejše srbske in jugoslovanske umetnike 20. stoletja, med njimi Sava Šumanovića, [[Nadežda Petrović|Nadeždo Petrović]], Petra Dobrovića, Mileno Pavlović-Barili, Milana Konjovića, Zoro Petrović, Đorđa Andrejevića Kuna, Vladimira Veličkovića, Petra Lubardo, [[Krsto Hegedušić|Krsto Hegedušića]], Miću Popovića, [[Ivan Meštrović|Ivana Meštrovića]], [[Antun Augustinčić|Antuna Augustinčića]], Med drugim Toma Rosandić, Olga Jevrić, Olga Jančić, [[Lojze Dolinar]].<ref>{{Cite web |date=2019-01-11 |title=Kolekcija - Muzej Savremene Umetnosti |url=https://msub.org.rs/kolekcija/ |access-date=2025-01-15 |language=sr-lat |archive-date=15 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250115010157/https://msub.org.rs/kolekcija/ |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |last=Mučibabić |first=Daliborka |title=Arhitektonski dragulj koji iznova mami |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/408251/Arhitektonski-dragulj-koji-iznova-mami |access-date=2025-01-15 |website=Politika Online |archive-date=12 November 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251112110923/https://www.politika.rs/sr/clanak/408251/Arhitektonski-dragulj-koji-iznova-mami |url-status=live }}</ref> Muzej je bil zaprt leta 2007, vendar je bil od takrat ponovno odprt leta 2017, da bi se osredotočil na sodobno in tudi na jugoslovansko umetniško sceno.<ref>{{cite news |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-23841398 |title=Art gathers dust as Serbia museums kept shut |date=27 August 2013 |work=BBC News |access-date=20 June 2018 |archive-date=6 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180706150043/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-23841398 |url-status=live }}</ref> Umetnica [[Marina Abramović]], rojena v Beogradu, je imela razstavo v Muzeju sodobne umetnosti, ki jo je ''[[The New York Times|New York Times]]'' označil za enega najpomembnejših kulturnih dogodkov na svetu leta 2019.<ref>{{cite news |url=https://www.nytimes.com/2019/09/09/arts/design/fall-art-exhibitions-louvre-leonardo-brancusi-kara-walker.html |title=28 Art Shows Worth Traveling For |work=The New York Times |date=9 September 2019 |access-date=14 July 2021 |url-access=subscription |last1=Farago |first1=Jason |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416110435/https://www.nytimes.com/2019/09/09/arts/design/fall-art-exhibitions-louvre-leonardo-brancusi-kara-walker.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite news |url=https://www.nytimes.com/2019/09/25/arts/design/marina-abramovic-the-cleaner.html |title=Marina Abramovic Comes Home, and Comes Clean |work=The New York Times |date=25 September 2019 |access-date=14 July 2021 |url-access=subscription |last1=Dickson |first1=Andrew |archive-date=29 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210729152645/https://www.nytimes.com/2019/09/25/arts/design/marina-abramovic-the-cleaner.html |url-status=live }}</ref> Razstavo si je ogledalo skoraj 100.000 obiskovalcev. Marina Abramović je imela odrski govor in performans pred 20.000 ljudmi.<ref>{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=EFH1BYUjmMA |archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211114/EFH1BYUjmMA |archive-date=14 November 2021 |url-status=live |title=Marina Abramovic-Javno predavanje "CISTAC/CLEANER"-Beograd-MSU 29.09.2019.-Deo 1 |website=YouTube |date=3 October 2019 |access-date=14 July 2021}}{{cbignore}}</ref> V središču Beograda se nahaja tudi Muzej uporabne umetnosti, muzej, ki ga je ICOM leta 2016 nagradil za institucijo leta.<ref>{{Cite web |title=ICOM Serbia, Award for the Institution of the Year 2016 – Музеј примењене уметности БеоградМузеј примењене уметности Београд |url=https://mpu.rs/en/about-museum/icom-serbia-award-for-the-institution-of-the-year-2016/ |access-date=2022-10-18 |website=Музеј примењене уметности Београд |archive-date=18 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221018130416/https://mpu.rs/en/about-museum/icom-serbia-award-for-the-institution-of-the-year-2016/ |url-status=live }}</ref> Mestni muzej Beograd se je leta 2006 preselil v novo stavbo v središču mesta.<ref>{{citation |title=The New Museum's Building |url=http://www.mgb.org.rs/en/the-new-museum-building |access-date=26 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130401012108/http://www.mgb.org.rs/en/the-new-museum-building |archive-date=1 April 2013 |url-status=dead |publisher=Belgrade City Museum}}</ref> Muzej gosti vrsto zbirk, ki pokrivajo zgodovino mestnega življenja od prazgodovine<ref>{{citation |title=Collections |url=http://www.mgb.org.rs/en/collections |access-date=26 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130401011549/http://www.mgb.org.rs/en/collections |archive-date=1 April 2013 |url-status=dead |publisher=Belgrade City Museum}}</ref> in hrani zbirko več kot 150.000 eksponatov.<ref name=":0">{{Cite web |title=NOVI PROSTOR MUZEJA GRADA BEOGRADA U RESAVSKOJ ULICI: Istorija glavnog grada objedinjena u velelepnom prostoru |url=https://www.beograd.rs/lat/zivot-u-beogradu/beogradska-riznica/a107431/Novi-prostor-Muzeja-grada-Beograda-u-Resavskoj-ulici.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20250417202159/https://www.beograd.rs/lat/zivot-u-beogradu/beogradska-riznica/a107431/Novi-prostor-Muzeja-grada-Beograda-u-Resavskoj-ulici.html |archive-date=17 April 2025 |access-date=2025-11-23 |website=www.beograd.rs |language=sr-Latn |url-status=live }}</ref> Mestni muzej Beograd vključuje tudi dodatne lokacije, kot so Muzej Iva Andrića, Rezidenca princese Ljubice, Muzej Paje Jovanovića in Muzej Jovana Cvijića.<ref>{{Cite web |title=Музеј града Београда - О нама |url=http://www.mgb.org.rs/about/ |access-date=2024-12-21 |website=www.mgb.org.rs |archive-date=3 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250103183940/http://www.mgb.org.rs/about/ |url-status=live }}</ref> Mestni muzej naj bi se leta 2027 preselil v veliko večjo stavbo v središču mesta.<ref name=":0" /> Etnografski muzej, ustanovljen leta 1901, vsebuje več kot 150.000 predmetov, ki prikazujejo podeželsko in mestno kulturo Balkana, zlasti držav [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|nekdanje Jugoslavije]].<ref>{{cite web |title=Museums 3 |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201167 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924065021/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201167 |archive-date=24 September 2014 |access-date=12 July 2008 |website=Discover Belgrade |publisher=Beograd.rs}}</ref> V Beogradu je tudi Muzej afriške umetnosti, ustanovljen leta 1977, ki ima veliko zbirko umetnosti iz Zahodne Afrike.<ref>{{cite web |title=Cultural institutions: Museum of African Art |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=202308 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924064317/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=202308 |archive-date=24 September 2014 |access-date=10 July 2007 |publisher=Beograd.rs}}</ref> Drug pomemben beograjski muzej je Muzej Vuka in Dositeja, ki prikazuje življenje, delo in zapuščino [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Stefanovića Karadžića]] ter [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]], reformatorja srbskega knjižnega jezika v 19. stoletju in prvega srbskega ministra za šolstvo oziroma književnika.<ref>{{cite web |title=City of Belgrade – Museums 1 |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201051 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303191402/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201051 |archive-date=3 March 2016 |access-date=10 July 2007 |publisher=Beograd.rs}}</ref> Vojaški muzej, ustanovljen leta 1878 na Kalemegdanu, hrani široko paleto več kot 25.000 vojaških predmetov, ki segajo od prazgodovine do srednjega veka in moderne dobe. Med pomembne predmete spadajo turško in orientalsko orožje, narodni prapori in [[Jugoslovanski partizani|jugoslovanska partizanska]] znamenja.<ref>{{cite web |url=http://www.lonelyplanet.com/serbia/belgrade/sights/museum/military-museum |title=Military Museum |publisher=[[Lonely Planet]] |access-date=18 January 2010 |archive-date=20 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131020204811/http://www.lonelyplanet.com/serbia/belgrade/sights/museum/military-museum |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.muzej.mod.gov.rs/en/about-us/ |title=Military Museum {{!}} About Us |website=muzej.mod.gov.rs |access-date=30 March 2019 |archive-date=30 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190330193600/http://www.muzej.mod.gov.rs/en/about-us/#.XJ_EJJhKiUk |url-status=live }}</ref> Letalski muzej, ki se nahaja v bližini [[Letališče Nikola Tesla Beograd|letališča Nikola Tesla Beograd]], ima več kot 200 letal, od katerih je na ogled približno 50, nekaj pa jih je edinih ohranjenih primerkov te vrste, kot je [[Fiat G.50 Freccia|Fiat G.50]]. V tem muzeju so razstavljeni tudi deli sestreljenih ameriških in [[NATO|Natovih]] letal, kot sta [[Lockheed F-117|F-117]] in [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]].<ref>{{cite web |url=http://www.muzejrv.org/istorija/istorija.html |title=Lična karta Muzeja ratnog vazduhoplovstva |publisher=Museum of Air force Belgrade |access-date=19 May 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20060528075833/http://www.muzejrv.org/istorija/istorija.html |archive-date=28 May 2006 |url-status=dead}}</ref> Muzej Nikole Tesle, ustanovljen leta 1952, hrani osebne predmete [[Nikola Tesla|Nikole Tesle]], izumitelja, po katerem je bila poimenovana [[Tesla (enota)|enota Tesla]]. Hrani okoli 160.000 originalnih dokumentov in okoli 5.700 drugih osebnih predmetov, vključno z njegovo žaro.<ref>{{cite web |url=http://www.tesla-museum.org/meni_en/nt.php?link=muzej/m&opc=sub2 |publisher=Nikola Tesla Museum |title=About the museum |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070610092417/http://www.tesla-museum.org/meni_en/nt.php?link=muzej%2Fm&opc=sub2 |archive-date=10 June 2007 |url-status=dead}} [[Museum of Science and Technology (Belgrade)|Muzej znanosti in tehnologije]], ustanovljen leta 1989, se je leta 2005 preselil v stavbo prve mestne elektrarne na Dorćolu.<nowiki><ref></nowiki>{{citation |title=Project for Reconstruction and Adaptation of the Museum of Science and Technology |url=http://www.muzejnt.rs/en/206 |access-date=26 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130511075002/http://www.muzejnt.rs/en/206 |archive-date=11 May 2013 |url-status=dead |publisher=Museum of Science and Technology}}</ref><ref>{{Cite web |title=О Музеју |url=https://muzejnt.rs/eng/istorijat-muzeja/ |access-date=2024-12-21 |website=Музеј науке и технике |language=en-GB |archive-date=10 February 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250210204900/https://muzejnt.rs/eng/istorijat-muzeja/ |url-status=live }}</ref> Z okoli 95.000 kopijami domačih in mednarodnih filmov je Jugoslovanska kinoteka največja v regiji in med desetimi največjimi arhivi na svetu.<ref>{{cite web |url=http://www.ear.europa.eu/serbia/main/documents/2006Media.pdf |title=Action programme 2006 for Serbia: Support to the Yugoslav Film Archive |publisher=European Agency for Reconstruction |date=1 January 2006 |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070802113127/http://www.ear.europa.eu/serbia/main/documents/2006Media.pdf |archive-date=2 August 2007 |url-status=dead}}</ref> Institucija upravlja tudi Muzej jugoslovanske kinoteke s kinodvorano in razstavno dvorano. Dolgoletne težave s shranjevanjem arhiva so bile dokončno rešene leta 2007, ko je bil odprt nov sodoben depo.<ref>{{cite web |url=http://seecult.org/english/module-News-display-sid-211.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20071011202918/http://seecult.org/english/module-News-display-sid-211.html |archive-date=11 October 2007 |title=New Depository for the Yugoslav Film Archive's treasure |publisher=SEECult.org, Culture Portal of Southeastern Europe |date=7 June 2007 |access-date=10 July 2007 |url-status=dead}}</ref> Jugoslovanski filmski arhiv razstavlja tudi originalno filmsko palico [[Charlie Chaplin|Charlieja Chaplina]] in enega prvih filmov [[Brata Lumière|Augusta in Louisa Lumièra]].<ref>{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:433237-U-Noci-muzeja-60-kulturnih-institucija |title=U Noći muzeja 60 kulturnih institucija |work=NOVOSTI |publisher=novosti.rs |access-date=3 June 2013 |archive-date=9 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180809121012/http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:433237-U-Noci-muzeja-60-kulturnih-institucija |url-status=live }}</ref> Muzej Jugoslavije ima zbirke iz jugoslovanskega obdobja. Poleg slik so najdragocenejše [[Luna|lunine]] kamnine, ki so jih leta 1969 podarili člani posadke [[Apollo 11|Apolla 11]] [[Neil Armstrong]], [[Edwin Aldrin|Buzz Aldrin]] in [[Michael Collins (astronavt)|Michael Collins]] med obiskom Beograda, in kamnine iz misije [[Apollo 17|Apollo 17]], ki jih je leta 1971 podaril [[Richard Nixon]].<ref>{{cite web |url=http://www.seecult.org/vest/najbolje-u-muzeju-25-maj |title=Najbolje, u Muzeju 25. maj – SEEcult.org Portal za kulturu jugoistočne Evrope |date=4 September 2012 |publisher=seecult.org |access-date=3 June 2013 |archive-date=10 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131110051850/http://www.seecult.org/vest/najbolje-u-muzeju-25-maj |url-status=live }}</ref> Muzej hrani tudi sabljo [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] z 260 briljanti in diamanti, ki jo je podaril Stalin sam.<ref>{{cite web |url=http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Od-Staljina-sablja-a-od-astronauta-kamenchici-s-Meseca.lt.html |title=Политика Online – Од Стаљина сабља, а од астронаута каменчићи с Месеца |work=Politika Online |access-date=3 June 2013 |archive-date=10 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131110051853/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Od-Staljina-sablja-a-od-astronauta-kamenchici-s-Meseca.lt.html |url-status=live }}</ref> === Arhitektura === {{Več slik | align = left | total_width = 380 | perrow = 2 | image1 = Interior look Church Saint Sava from western gally leg P.Cikovac.jpg | width1 = 600 | image2 = Crkva svetog Marka, Beograd (St. Mark's Church, Belgrade).jpg | width2 = 550 | image3 = Железничка станица Београд главна и споменик Стефана Немање (closed Belgrade Main Railway station, 2023).jpg | width3 = 600 | footer = V smeri urinega kazalca, od zgoraj levo: notranjost cerkve sv. Save; cerkev sv. Marka; hotel Moskva; beograjska trdnjava; Knez Mihailova ulica - glavna pešpot in nakupovalna cona v Beogradu; Savski trg - nekdanja glavna železniška postaja v Beogradu in spomenik Stefanu Nemanji. }} Beograd ima zelo raznoliko arhitekturo, od središča Zemuna, ki ima podobo tipičnega srednjeevropskega mesta,<ref>{{cite web |last1=Comrie |first1=Nicholas |last2=Moore |first2=Lucy |title=Zemun: The Town Within the City |url=http://www.b92.net/eng/travel/index.php?nav_id=38986 |publisher=[[B92]] Travel |date=1 October 2007 |access-date=17 May 2007 |archive-date=22 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131022122710/http://www.b92.net/eng/travel/index.php?nav_id=38986 |url-status=live }}</ref> do sodobnejše arhitekture in prostorske ureditve Novega Beograda. Najstarejšo arhitekturo najdemo v parku Kalemegdan. Izven Kalemegdana najstarejše stavbe izvirajo šele iz 18. stoletja zaradi njegove geografske lege ter pogostih vojn in uničenj.<ref name="manević">{{cite web |last=Manević |first=Zoran |url=http://web.mit.edu/most/www/ser/Belgrade/zoran_manevic.html |title=Architecture and Building |publisher=[[MIT]] website |access-date=19 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070811101910/http://web.mit.edu/most/www/ser/Belgrade/zoran_manevic.html |archive-date=11 August 2007}}</ref> Najstarejša javna zgradba v Beogradu je nevpadljiva turška [[Tűrbe|türbe]], najstarejša hiša pa je skromna glinena hiša na Dorćolu iz poznega 18. stoletja.<ref>{{cite web |last=Mitrović |first=Prof. Dr. Mihajlo |url=http://www.ulus.org.rs/ENGLISH/Exhibitions/TriennialA/TriennialA.htm |archive-url=https://archive.today/20100117001440/http://www.ulus.org.rs/ENGLISH/Exhibitions/TriennialA/TriennialA.htm |url-status=dead |archive-date=17 January 2010 |title=Seventh Belgrade triennial of world architecture |publisher=ULUS |date=27 June 2003 |access-date=19 May 2007}}</ref> Zahodni vpliv se kaže v gradnjah iz 19. stoletja, ko se je mesto popolnoma preobrazilo iz orientalskega mesta v sodobno arhitekturo tistega časa, z vplivi [[Neoklasicizem|neoklasicizma]], [[Romantika|romantike]] in [[Akademska umetnost|akademske umetnosti]]. Srbski arhitekti so konec 19. stoletja prevzeli razvoj od tujih graditeljev in zgradili Narodno gledališče, Stari dvor, katedralo in kasneje, v začetku 20. stoletja, [[Stavba Narodne skupščine Republike Srbije|stavbo Narodne skupščine]] ter [[Narodni muzej Srbije|Narodni muzej]], na katere je vplivala [[Art nouveau|secesija]].<ref name="manević" /> Elementi srbsko-bizantinskega preporoda so prisotni v stavbah, kot so hiša Vukove zakladnice, stara pošta na Kosovski ulici, in sakralni arhitekturi, kot sta cerkev sv. Marka (ki temelji na [[Samostan Gračanica|samostanu Gračanica]]) in [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev sv. Save]].<ref name="manević" /> V socialističnem obdobju so bila stanovanja zgrajena hitro in poceni za ogromen pritok ljudi, ki so po drugi svetovni vojni bežali s podeželja, rezultat česar je bila [[Brutalistična arhitektura|brutalistična]] podoba blokov Novega Beograda; za kratek čas je vladal trend [[Socialistični realizem|socrealizma]], ki je privedel do stavb, kot je Sindikalna dvorana.<ref name="manević" /> Vendar so sredi petdesetih let prejšnjega stoletja prevladali [[Modernizem (gibanje)|modernistični]] trendi, ki še vedno prevladujejo v beograjski arhitekturi. <ref name="manević" /> Beograd ima drugi najstarejši kanalizacijski sistem v Evropi.<ref>{{cite web |title=Potrebno uložiti 1,6 milijardi evra u energetsku efikasnost |url=http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/518297/Potrebno-uloziti-16-milijardi-evra-u-energetsku-efikasnost |website=Blic |date=10 December 2014 |access-date=10 December 2014 |archive-date=14 December 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141214143427/http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/518297/Potrebno-uloziti-16-milijardi-evra-u-energetsku-efikasnost |url-status=live }}</ref> Klinični center Srbije se razprostira na 34 hektarjih in je sestavljen iz približno 50 stavb, ima pa tudi 3150 postelj, s čimer je po tem merilu največja v Evropi<ref>{{cite news |last1=Mišković |first1=Ivan |title=Za godinu dana više od 50.000 operacija |url=https://www.blic.rs/vesti/beograd/za-godinu-dana-vise-od-50000-operacija/687nddy |access-date=26 July 2020 |work=blic.rs |date=4 February 2009 |language=sr |archive-date=26 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200726163120/https://www.blic.rs/vesti/beograd/za-godinu-dana-vise-od-50000-operacija/687nddy |url-status=live }}</ref> in ena največjih na svetu.<ref>{{cite web |title=The Largest Hospitals In The World |url=https://www.worldatlas.com/articles/the-largest-hospitals-in-the-world.html |website=worldatlas.com |date=5 October 2017 |access-date=26 July 2020 |archive-date=10 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200710191100/https://www.worldatlas.com/articles/the-largest-hospitals-in-the-world.html |url-status=live }}</ref> === Turizem === [[Slika:Beograd_under_Fire.jpg|desno|sličica|Beograd med [[Novo leto|novoletnimi]] prazniki]] Beograd, ki stoji ob glavni prometni arteriji, ki povezuje Evropo in Azijo, ter kasneje tudi na železniški liniji [[Orient Express]], je bil skozi stoletja priljubljena destinacija za popotnike. Leta 1843 je srbski ''[[knez]]'' Mihajlo Obrenović na Dubrovački ulici (danes Ulica kralja Petra) zgradil veliko stavbo, ki je postala prvi hotel v Beogradu: ''Kod jelena'' ('Kod jelena'), v soseski Kosančićevega venca. Mnogi so takrat kritizirali potezo zaradi stroškov in velikosti stavbe, a kmalu je postala zbirališče najbogatejših meščanov kneževine. Pogovorno so stavbo imenovali tudi ''staro zdanje'' ali 'stara stavba'. Ostal je hotel do leta 1903, nato pa so stavbo leta 1938 porušili.<ref>{{cite news |first=Dejan |last=Aleksić |title="Čitanka" srpske istorije i kulture |trans-title=Reading book of Serbian history and culture |newspaper=Politika |page=17 |language=sr |date=25 January 2018 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/397365/Citanka-srpske-istorije-i-kulture |access-date=9 September 2018 |archive-date=9 September 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180909184909/http://www.politika.rs/sr/clanak/397365/Citanka-srpske-istorije-i-kulture |url-status=live }}</ref><ref>{{cite news |first=Dejan |last=Aleksić |title=Razglednica koje više nema |trans-title=Postcards that is no more |newspaper=Politika |page=22 |language=sr |date=7–8 April 2018 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/401579/Razglednica-koje-vise-nema |access-date=9 September 2018 |archive-date=9 September 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180909184922/http://www.politika.rs/sr/clanak/401579/Razglednica-koje-vise-nema |url-status=live }}</ref> Po ''staro zdanju'' so bili v drugi polovici 19. stoletja zgrajeni številni hoteli: ''Nacional'' in ''Grand'', tudi na Kosančićevem Vencu, ''Srpski Kralj'', ''Srpska Kruna'', ''Grčka Kraljica'' pri Kalemegdanu, ''Balkan'' in ''Pariz'' na Terazijah'', London'' itd.<ref name="perić-2018">{{Navedi novice|first=Dragan|last=Perić|title=Kada su svi putevi vodili u Beograd|trans-title=Ko so vse poti vodile v Beograd|work=[[Politika]]|issue=1092|pages=28–29|language=sr|date=2 September 2018|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/410658/Kada-su-svi-putevi-vodili-u-Beograd|accessdate=9 September 2018|archivedate=9 September 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180909184941/http://www.politika.rs/sr/clanak/410658/Kada-su-svi-putevi-vodili-u-Beograd}}</ref> [[Slika:DJI_0136-12.jpg|levo|sličica|Kalemegdan]] [[Slika:Botanička_bašta_Jevremovac,_Beograd_-_Japanski_vrt_07.jpg|levo|sličica|Botanični vrt Jevremovac]] Ko je Beograd dobil povezave s parniki in železnico (po letu 1884), se je število obiskovalcev povečalo in odprli so se novi luksuzni hoteli. V Savamali sta bila odprta hotela ''Bosna'' in ''Bristol''. Med drugimi hoteli sta bila tudi ''Solun'' in ''Orient'', ki je bil zgrajen v bližini Finančnega parka. Turisti, ki so prispeli z Orient Expressom, so večinoma bivali v hotelu Petrograd na Vilsonovem trgu. Hotel ''Srpski Kralj'' na vogalu ulic Uzun Mirkova in Pariška je v medvojnem obdobju veljal za najboljši hotel v Beogradu. Med drugo svetovno vojno je bil uničen.<ref name="perić-2018"></ref> Zgodovinska območja in stavbe Beograda so med najpomembnejšimi znamenitostmi mesta. Med njimi so Skadarlija, [[Narodni muzej Srbije|Narodni muzej]] in sosednje Narodno gledališče, Zemun, Trg Nikole Pašića, [[Terazije]], Študentski trg, [[Beograjska trdnjava|trdnjava Kalemegdan]], ulica Kneza Mihailova, Parlament, [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev svetega Save]] in Stari dvor. Poleg tega je na obeh straneh reke veliko parkov, spomenikov, muzejev, kavarn, restavracij in trgovin. Spomenik Avali na vrhu hriba in Avalski stolp ponujata razgled na mesto. Po podatkih ''časopisa The Guardian'' je Dorćol eno od desetih najbolj »kul« predmestij v Evropi.<ref>{{cite web |url=https://www.theguardian.com/travel/2020/feb/08/10-of-the-coolest-neighbourhoods-in-europe-paris-berlin-rome |title=10 of the coolest neighbourhoods in Europe |work=The Guardian |date=8 February 2020 |access-date=14 July 2021 |archive-date=26 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210726225115/https://www.theguardian.com/travel/2020/feb/08/10-of-the-coolest-neighbourhoods-in-europe-paris-berlin-rome |url-status=live }}</ref> Elitna soseska [[Dedinje]] se nahaja v bližini parkov Topčider in Košutnjak. Kraljevi kompleks Dedinje, v katerem sta nekdanji kraljevi rezidenci ([[Kraljevski dvor]] in [[Beli dvor]]), je odprt za obiskovalce. Palača hrani veliko dragocenih umetnin.<ref>{{cite web |last=Wolfs |first=Laura |url=http://old.balkaninsight.com/en/main/life_and_style/28895/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20110707205638/http://old.balkaninsight.com/en/main/life_and_style/28895/ |url-status=dead |archive-date=7 July 2011 |title=A Palacial Tour |publisher=[[Balkan Insight]] |date=21 June 2010 |access-date=18 September 2011}}</ref> V bližini je mavzolej [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]], imenovan ''[[Hiša cvetja|Hiša rož]]'', ki dokumentira življenje nekdanjega jugoslovanskega predsednika.<ref>{{Cite web |last=Linkmedia |title=Muzej Jugoslavije {{!}} Muzeji i galerije {{!}} Šta videti |url=https://www.tob.rs/sr/sta-videti/muzeji-i-galerije/muzej-jugoslavije |access-date=2025-02-01 |website=Tourist Organization of Belgrade |language=sr |archive-date=15 March 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250315052526/https://www.tob.rs/sr/sta-videti/muzeji-i-galerije/muzej-jugoslavije |url-status=live }}</ref> [[Ada Ciganlija]] je nekdanji otok na [[Sava|reki Savi]] in največji športno-rekreacijski kompleks v Beogradu. Danes je z desnim bregom Save povezana z dvema nasipoma, ki ustvarjata umetno jezero. Je najbolj priljubljena destinacija Beograjčanov v vročih poletjih. Ima 7 km dolgih plaž in športnih objektov za različne športe, vključno z golfom, [[Nogomet|nogometom]], košarko, odbojko, ragbijem, baseballom in tenisom.<ref name="tourist organization of belgrade">{{cite web |url=http://www.tob.rs/what-to-see/attractions/ada-ciganlija |title=Ada Ciganlija |publisher=Tourist Organization of Belgrade |access-date=15 September 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141227063451/http://www.tob.rs/what-to-see/attractions/ada-ciganlija |archive-date=27 December 2014 |url-status=dead}}</ref> Poleti se dnevno kopa med 200.000 in 300.000 ljudi.<ref>{{cite web |title=Ada: Too Early for Swimming |publisher=Livinginbelgrade.com |url=http://livinginbelgrade.com/news.php?idNews=224 |archive-date=8 August 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120808153418/http://livinginbelgrade.com/news.php?idNews=224}}</ref> Beograd je znan tudi po turističnih dejavnostih, ki vključujejo ekstremne športe, kot so [[Skok z elastiko|bungee jumping]], [[smučanje na vodi]] in [[paintball]].<ref name="tourist organization of belgrade"/><ref name="sport activities in belgrade">{{cite web |title=Sport Activities in Belgrade |url=http://livinginbelgrade.com/activities.php |archive-url=https://web.archive.org/web/20130115140556/http://livinginbelgrade.com/activities.php |archive-date=15 January 2013}}</ref> Na otoku je veliko poti, kjer se je mogoče voziti s kolesom, se sprehajati ali teči.<ref name="tourist organization of belgrade"/><ref name="sport activities in belgrade"/> Poleg Ade ima Beograd skupno 16 otokov<ref>{{cite web |last=Nikolov |first=Ana |title=Beograd – grad na rekama |website=Institut za Arhitekturu i Urbanizam Srbije |date=29 July 2005 |url=http://www.ekapija.com/website/sr/page/17516 |access-date=5 June 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070628210222/http://www.ekapija.com/website/sr/page/17516 |archive-date=28 June 2007 |url-status=dead}}</ref> na rekah, mnogi so še vedno neizkoriščeni. Med njimi Veliki vojni otok ob sotočju Save izstopa kot oaza neokrnjene divjine (zlasti ptic).<ref>{{cite web |url=http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2006/maj/23/B-01-23052006.shtml |title=Zbogom, oazo! |work=[[Kurir]] |date=23 May 2006 |access-date=5 June 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101020233543/http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2006/maj/23/B-01-23052006.shtml |archive-date=20 October 2010}}</ref> Ta območja, skupaj z bližnjim Malim vojnim otokom, mestna vlada varuje kot [[naravni rezervat]].<ref>{{cite web |author=Beoinfo |title=Prirodno dobro "Veliko ratno ostrvo" stavljeno pod zaštitu Skupštine grada |url=http://www.ekoforum.org/index/vest.asp?vID=181 |publisher=Ekoforum |date=4 August 2005 |access-date=5 June 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110726020707/http://www.ekoforum.org/index/vest.asp?vID=181 |archive-date=26 July 2011}}</ref> V urbanem območju Beograda je 37 zaščitenih naravnih virov, med katerimi je osem območij geološke dediščine, npr. profil Straževica, Mašin Majdan-Topčider, profil pri [[Beograjska trdnjava|trdnjavi Kalemegdan]], zapuščeni kamnolom v [[Barajevo|Barajevu]], dolina Karagače, arteški vodnjak v [[Ovča|Ovči]], [[Puhlica|puhličasti]] profil Kapela in jezero v Sremčici. Drugih 29 točk so območja biotske raznovrstnosti.<ref>{{Cite journal |last1=Petrović |first1=Marko |last2=Lukić |first2=Dobrila |last3=Radovanović |first3=Milan |last4=Vujko |first4=Aleksandra |last5=Gajić |first5=Tamara |last6=Vuković |first6=Darko |date=5 October 2017 |title="Urban geosites" as an alternative geotourism destination – evidence from Belgrade |journal=Open Geosciences |volume=9 |issue=1 |pages=442–456 |doi=10.1515/geo-2017-0034 |bibcode=2017OGeo....9...34P |issn=2391-5447|doi-access=free}}</ref> Prihodki od turistov so leta 2016 znašali skoraj pol milijarde [[Evro|evrov]];<ref>{{cite web |url=http://rs.seebiz.eu/beogradu-od-turizma-gotovo-pola-milijarde-evra/ar-50272/ |title=Beogradu od turizma gotovo pola milijarde evra |publisher=Rs.seebiz.eu |access-date=12 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130624014837/http://rs.seebiz.eu/beogradu-od-turizma-gotovo-pola-milijarde-evra/ar-50272/ |archive-date=24 June 2013 |url-status=dead}}</ref> z obiskom skoraj milijona registriranih turistov.<ref name="vestionlinecom">{{cite web |url=http://www.vesti-online.com/Slobodno-Vreme/Putovanja/630938/Nikad-vise-turista-Beograd-najvise-vole-Turci-i-Hrvati |title=Vesti online / Slobodno Vreme / Putovanja / Nikad više turista: Beograd najviše vole Turci i Hrvati |website=vesti-online.com |access-date=3 February 2017 |archive-date=3 February 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170203064658/http://vesti-online.com/Slobodno-Vreme/Putovanja/630938/Nikad-vise-turista-Beograd-najvise-vole-Turci-i-Hrvati |url-status=live }}</ref> Od tega jih je leta 2019 več kot 100.000 prispelo s 742 rečnimi križarkami.<ref name="vestionlinecom"/><ref>{{cite web |url=https://www.blic.rs/vesti/beograd/u-beograd-je-tokom-2019-brodom-doputovalo-100000-turista-najvise-nemaca-i-amerikanaca/ljq0n92 |title=U Beograd je tokom 2019. brodom doputovalo 100.000 Turista, najviše Nemaca i Amerikanaca |work=blic.rs |date=14 January 2020 |access-date=14 July 2021 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416083832/https://www.blic.rs/vesti/beograd/u-beograd-je-tokom-2019-brodom-doputovalo-100000-turista-najvise-nemaca-i-amerikanaca/ljq0n92 |url-status=live }}</ref> Povprečna letna rast je med 13 % in 14 %.<ref name="vestionlinecom"/> Od leta 2018 so v Beogradu trije uradno določeni [[Kamp|kampi]]. Najstarejši se nahaja v [[Batajnica|Batajnici]], ob Batajniški cesti. Z imenom »Dunav« je eden najbolj obiskanih kampov v državi. Drugi se nahaja v kompleksu etno gospodinjstva »Zornićeva hiša« v vasi [[Baćevac]], tretji pa v [[Ripanj|Ripanju]], na pobočjih vzpetine Avala. Leta 2017 je bilo v kampih zabeleženih približno 15.000 nočitev.<ref>{{cite news |first=Ana |last=Vuković |title=Kamping turizam – neiskorišćena šansa |trans-title=Camping tourism – unused chance |newspaper=Politika |page=14 |language=sr |date=16 August 2018 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/409400/Kamping-turizam-neiskoriscena-sansa |access-date=18 August 2018 |archive-date=18 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180818080831/http://www.politika.rs/sr/clanak/409400/Kamping-turizam-neiskoriscena-sansa |url-status=live }}</ref> Beograd je pogosta postaja na Rečni poti, evropski [[Kolesarska povezava|kolesarski poti,]] znani kot »Donavska kolesarska pot« v Srbiji, pa tudi na Sultanovi poti, pohodniški poti na dolge razdalje med [[Dunaj|Dunajem]] in [[Carigrad|Istanbulom]]. === Nočno življenje === [[Slika:Galerija_Belgrade_Predrag_Vuckovic.jpg|levo|sličica|Galerija Beograd, največja nakupovalna, zabaviščna in gastronomska destinacija v mestu, se razprostira na 300.000 kvadratnih metrih in je največje nakupovalno središče v regiji.]] [[Slika:Belgrade_nightlife_on_riverclubs.jpg|levo|sličica|Nočno življenje v Beogradu]] Beograd slovi po živahnem nočnem življenju; po vsem mestu je veliko [[Nočni klub|klubov]], ki so odprti do zore.<ref>{{cite web |url=https://www.decodedmagazine.com/berlin-berlin-city-sin-city-never-sleeps-better-yet-never-sleep/ |title=The city that never sleeps – Belgrade |date=5 January 2017 |publisher=DMC Balkans Travel & Events |access-date=14 February 2022 |archive-date=6 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220206084058/https://www.decodedmagazine.com/berlin-berlin-city-sin-city-never-sleeps-better-yet-never-sleep/ |url-status=live }}</ref> Najbolj prepoznavna značilnost nočnega življenja v Beogradu so barže (''splavi''), razporejene vzdolž bregov Save in Donave, kjer je koncentrirana gostinska ponudba, običajno obogatena z živo glasbo.<ref>{{cite news |last=Prentice |first=Eve-Ann |url=http://travel.guardian.co.uk/article/2003/aug/10/observerescapesection1 |title=Why I love battereBelgrade |work=The Guardian Travel |date=10 August 2003 |access-date=19 May 2007 |location=London |archive-url=https://web.archive.org/web/20070515043701/http://travel.guardian.co.uk/article/2003/aug/10/observerescapesection1 |archive-date=15 May 2007 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite news |last=Sherwood |first=Seth |url=https://www.nytimes.com/2005/10/16/travel/16belgrade.html |title=Belgrade Rocks |work=The New York Times |date=16 October 2005 |access-date=19 May 2007 |archive-date=27 October 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071027090524/http://www.nytimes.com/2005/10/16/travel/16belgrade.html?ex=1287115200&en=4cd8ccf41a41542c&ei=5088 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |last=Gruber |first=Barbara |url=http://www.dw-world.de/dw/article/0,2144,2129528,00.html |title=Belgrade's Nightlife Floats on the Danube |publisher=[[Deutsche Welle]] |date=22 August 2006 |access-date=19 May 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070616155059/http://www.dw-world.de/dw/article/0%2C2144%2C2129528%2C00.html |archive-date=16 June 2007 |url-status=live}}</ref> Mnogi obiskovalci ob koncu tedna – zlasti iz [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]], [[Hrvaška|Hrvaške]] in [[Slovenija|Slovenije]] – imajo raje nočno življenje v Beogradu kot v svojih prestolnicah zaradi domnevno prijaznega vzdušja, številnih klubov in barov, relativno nižjih cen pijače, odsotnosti večjih jezikovnih ovir in pomanjkanja regulacije nočnega življenja.<ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2004&mm=12&dd=21&nav_id=158386 |title=Slovenci dolaze u jeftin provod |work=[[Glas Javnosti]] |date=21 December 2004 |language=sr |access-date=10 July 2007 |archive-date=4 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131104010307/http://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2004&mm=12&dd=21&nav_id=158386 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2006&mm=01&dd=08&nav_id=184523 |title=U Beograd na vikend-zabavu |trans-title=To Belgrade for a weekend party |first=Milena |last=Zajović |work=[[B92]] |date=6 January 2006 |language=hr |access-date=15 February 2022 |archive-date=16 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220216114337/https://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2006&mm=01&dd=08&nav_id=184523 |url-status=live }}</ref> Eno najbolj znanih prizorišč za alternativno kulturno dogajanje v mestu je SKC (Študentski kulturni center), ki se nahaja tik nasproti beograjskega nebotičnika, stolpa Beograjske palače. V središču pogosto potekajo koncerti znanih domačih in tujih skupin. SKC je tudi prizorišče različnih umetniških razstav ter javnih razprav in diskusij.<ref>{{cite web |last=Galić |first=David |url=http://www.balkaninsight.com/en/article/studentski-kulturni-centar |title=Studentski Kulturni Centar |publisher=Balkan Insight |date=22 February 2010 |access-date=19 January 2011 |archive-date=1 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131101212628/http://www.balkaninsight.com/en/article/studentski-kulturni-centar |url-status=live }}</ref> Bolj tradicionalno srbsko nočno življenje, ki ga spremlja tradicionalna glasba, znana kot ''Starogradska'' (v grobem prevodu ''staromestna glasba''), značilna za urbana okolja severne Srbije, je najbolj izrazito v Skadarliji, stari boemski soseski mesta, kjer so se v 19. in začetku 20. stoletja zbirali beograjski pesniki in umetniki. Ob ulici Skadar (središču Skadarlije) in okoliški soseski se vrstijo nekatere najboljše in najstarejše tradicionalne restavracije v Beogradu (v srbščini imenovane kafane), ki izvirajo iz tistega obdobja.<ref>{{cite web |url=http://www.tob.rs/en/see.php?kat=9 |title=Skadarlija |publisher=[[Tourist Organisation of Belgrade]] |access-date=19 January 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101220050323/http://www.tob.rs/en/see.php?kat=9 |archive-date=20 December 2010}}</ref> V delu soseske stoji najstarejša beograjska pivnica, ustanovljena v prvi polovici 19. stoletja.<ref>{{cite web |url=http://www.seenews.com/profiles/companies/cs_bip_beogradska_industrija_piva/ |title=Beogradska Industrija Piva AD |publisher=SEE News |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090426083313/http://www.seenews.com/profiles/companies/cs_bip_beogradska_industrija_piva/ |archive-date=26 April 2009 |url-status=dead}}</ref> Ena najstarejših ''kafan'' v mestu je Znak pitanja.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1319 |title=Znamenite građevine 3 |publisher=Urad za informiranje mesta Beograd |language=sr |access-date=10 July 2007 |archive-date=28 May 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100528075204/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1319 |url-status=dead }}</ref> Časopis ''[[The Times]]'' je Beograd razglasil za mesto z najboljšim nočnim življenjem v Evropi.<ref>{{cite news |url=http://www.timesonline.co.uk/tol/travel/holiday_type/music_and_travel/article5082856.ece |title=Europe's best nightlife |work=[[The Times]] |access-date=11 April 2008 |location=London |first=Gareth |last=Scurlock |date=4 November 2008 |archive-date=11 October 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111011041429/http://www.timesonline.co.uk/tol/travel/holiday_type/music_and_travel/article5082856.ece |url-status=dead }}</ref> V vodniku Lonely Planet ''1000 Ultimate Experiences'' Guide iz leta 2009 se je Beograd uvrstil na prvo mesto med 10 najboljšimi mesti za zabavo na svetu.<ref>{{cite news |url=https://www.smh.com.au/travel/the-worlds-top-10-party-towns-20091118-im4q.html |title=The world's top 10 party towns |date=9 November 2009 |work=The Sydney Morning Herald |access-date=16 March 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100410045707/http://www.smh.com.au/travel/the-worlds-top-10-party-towns-20091118-im4q.html |archive-date=10 April 2010 |url-status=live}}</ref> === Moda in oblikovanje === Od leta 1996 se v mestu odvijajo polletni (jesensko-zimski in pomladno-poletni) [[Teden mode|tedni mode]].<ref>{{cite web |url=http://www.belgradefashionweek.com/srpski/onama.php |title=O nama |publisher=Belgrade Fashion Week |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111107082930/http://www.belgradefashionweek.com/srpski/onama.php |archive-date=7 November 2011}}</ref> Številni srbski in tuji oblikovalci ter modne znamke imajo svoje revije na beograjskem tednu mode. Festival, ki sodeluje z londonskim tednom mode, je pomagal pri vzponu mednarodnih karier lokalnih talentov, kot sta George Styler in Ana Ljubinković. Britanska modna oblikovalka Roksanda Ilinčić, ki se je rodila v mestu, prav tako pogosto predstavlja svoje revije v Beogradu. Poleg mode se v Beogradu vsako leto odvijata dve večji oblikovalski razstavi, ki privabljata mednarodne arhitekte in industrijske oblikovalce, kot so Karim Rashid, Daniel Libeskind, Patricia Urquiola in Konstantin Grcic. Tako festival Mikser kot Belgrade Design Week ponujata predavanja, razstave in tekmovanja. Poleg tega so mednarodni oblikovalci, kot so Sacha Lakić, Ana Kraš, Bojana Sentaler in Marek Djordjevic, doma iz Beograda. == Mediji == [[Slika:Digital_Belgrade,_Tanjug,_01.jpg|sličica|[[Tanjug]], stavba nekdanje srbske državne tiskovne agencije.]] Beograd je najpomembnejše medijsko središče v Srbiji. V mestu je glavni sedež nacionalne radiotelevizije Srbija (RTS), ki je javna radiotelevizija.<ref>{{cite web |url=http://www.rts.rs/page/rts/sr/javniservis/RTS+50/story/251/I+danas/27294/Medijski+javni+servis+gra%C4%91ana.html |title=Medijski javni servis građana |date=13 November 2008 |publisher=Radio Television of Serbia |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110520041218/http://www.rts.rs/page/rts/sr/javniservis/RTS+50/story/251/I+danas/27294/Medijski+javni+servis+gra%C4%91ana.html |archive-date=20 May 2011}}</ref> Najbolj priljubljena komercialna radiotelevizija je RTV Pink, srbska medijska multinacionalka, znana po svojih priljubljenih zabavnih programih. Ena najbolj priljubljenih komercialnih radiotelevizij je [[B92]], še ena medijska družba, ki ima svojo televizijsko postajo, radijsko postajo ter glasbeno in knjižno založbo, pa tudi najbolj priljubljeno spletno stran na srbskem internetu.<ref>{{cite magazine |last=Manasek |first=Jared |url=https://www.cjr.org/issues/2005/1/manasek-paradox.asp |archive-url=https://web.archive.org/web/20070310234840/https://www.cjr.org/issues/2005/1/manasek-paradox.asp |archive-date=10 March 2007 |title=The Paradox of Pink |magazine=[[Columbia Journalism Review]] |date=January 2005 |access-date=19 May 2007 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2006&mm=09&dd=01&nav_category=15&nav_id=210237&fs=1 |title=B92 na 8.598. mestu na svetu |publisher=B92 |date=1 September 2006 |access-date=19 May 2007 |language=sr |archive-date=8 December 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208112143/http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2006&mm=09&dd=01&nav_category=15&nav_id=210237&fs=1 |url-status=live }}</ref> Druge televizijske postaje, ki oddajajo iz Beograda, vključujejo 1Prva (prej ''Fox televizija''), Nova, N1 in druge, ki pokrivajo le širše območje Beograda, kot je Studio B. Med visoko nakladnimi dnevnimi časopisi, ki izhajajo v Beogradu, se uvrščajoː {{Jezik|sr-latn|[[Politika]]}}, ''Blic'', ''Alo!'', ''Kurir'' in ''Danas''. Izhajata tudi športna dnevnika, ''Sportski žurnal'' in ''[[Jugoslovanski športnik leta|Sport]]'', ter gospodarski dnevnik, ''[[Privredni pregled]]''. Jeseni 2006 je bil ustanovljen nov brezplačni dnevnik ''24 sata'' . V mestu imajo sedež tudi srbske izdaje licenčnih revij, kot so ''Harper's Bazaar'', ''Elle'', ''Cosmopolitan'', ''[[National Geographic]]'', ''Men's Health'', ''Grazia'' in druge. == Šport in rekreacija == [[Slika:Ada_Ciganlija_lake.jpg|desno|sličica|[[Ada Ciganlija]]]] [[Slika:Belgrade_Arena_(SER).jpg|desno|sličica|Beogradska arena]] V Beogradu je približno '''tisoč športnih objektov''', od katerih jih je veliko sposobnih gostiti športne dogodke na različnih ravneh.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201508 |title=Sport and Recreation |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924070847/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201508 |url-status=live }}</ref> Rečni otok [[Ada Ciganlija]] z jezerom in plažami je eno najpomembnejših rekreacijskih območij v mestu. Z skupno 8&nbsp;km plaž in raznolikih barov, kavarn, restavracij in športnih objektov Ada Ciganlija privablja številne obiskovalce, zlasti poleti. Gozdni park Košutnjak je prepreden s številnimi tekaškimi in kolesarskimi stezami, športnimi objekti za različne športe ter notranjimi in zunanjimi bazeni. Je priljubljena destinacija, ki se nahaja le 2&nbsp;km od Ade Ciganlije. [[Slika:Fk_Red_Star_stadium.jpg|sličica|[[Stadion Rajka Mitića|Stadion Crvene zvezde]]]] V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Beograd gostil številne pomembne mednarodne dogodke, kot so prvo svetovno prvenstvo v vodnih športih leta 1973, [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1976|evropsko prvenstvo v nogometu leta 1976]] in finale evropskega pokala leta 1973, evropsko prvenstvo v atletiki leta [[Evropsko prvenstvo v atletiki 1962|1962]] in [[Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki|evropske dvoranske igre]] leta 1969, evropski prvenstvi v košarki leta 1961 in 1975, evropsko prvenstvo v odbojki za moške in ženske leta 1975 ter svetovno amatersko prvenstvo v boksu leta 1978. Od začetka 2000-ih Beograd skoraj vsako leto gosti večje športne dogodke. Med njimi so [[Evropsko prvenstvo v košarki 2005|tako v Beogradu potekali EuroBasket 2005]], evropsko prvenstvo v rokometu ([[Evropsko prvenstvo v rokometu 2012|za moške]] in ženske) leta 2012, svetovno prvenstvo v rokometu za ženske leta 2013, evropsko prvenstvo v odbojki za moške leta 2005 in 2011 za ženske, evropsko prvenstvo v vaterpolu leta 2006 in 2016, Evropski mladinski olimpijski festival 2007 in [[Univerzijada|poletna univerzijada 2009.]]<ref>{{cite web |url=http://www.fisu.net/site/page_1068.php |archive-url=https://web.archive.org/web/20080209234741/http://www.fisu.net/site/page_1068.php |archive-date=9 February 2008 |title=Universiade 2009 (Belgrade) |publisher=[[International University Sports Federation|FISU]] |access-date=19 May 2007 |url-status=dead}}</ref> V zadnjem času je Beograd leta 2017 gostil [[evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki]] ter košarkarska turnirja Final Four Eurolige leta 2018 in 2022. V zadnjih letih so potekala tudi svetovna in celinska prvenstva v drugih športih, kot so [[tenis]], [[Dvoranski nogomet|futsal]], [[judo]], [[karate]], [[rokoborba]], [[veslanje]], [[Kikboks|kickboxing]], [[namizni tenis]] in [[šah]]. Mesto je dom dveh največjih in najuspešnejših srbskih [[Nogomet|nogometnih]] klubov, [[Crvena zvezda|Crvene zvezde Beograd]] in [[Nogometni klub Partizan|Beogradskega partizana]]. Crvena zvezda je leta 1991 osvojila [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov UEFA]] ( ''evropski pokal'' ), Beograd pa je bil leta 1966 drugouvrščeni. Glavna stadiona v Beogradu sta ''Marakana'' ( [[Stadion Rajka Mitića|stadion Crvene zvezde]] ) in stadion Partizana.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201754 |title=Sport and Recreation (Stadiums) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924065704/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201754 |url-status=live }}</ref> Rivalstvo med Crveno zvezdo in Beogradskim partizanom je eno najhujših v svetovnem nogometu.<ref>{{Cite news |date=2018-09-21 |title=Partizan v Red Star Belgrade: The derby which divides and unites a country |url=https://www.bbc.com/sport/football/45578624 |access-date=2025-10-23 |work=[[BBC Sport]] |language=en-GB |archive-date=29 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220429232850/https://www.bbc.com/sport/football/45578624 |url-status=live }}</ref> Beograjska arena je s kapaciteto 19.384 gledalcev ena največjih pokritih aren v Evropi.<ref>{{cite web |url=https://starkarena.co.rs/o-%D1%88/ |title=О Штарк Арени |trans-title=About Štark Arena |publisher=Štark Arena |access-date=5 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190609073033/https://starkarena.co.rs/o-%d1%88/ |archive-date=9 June 2019 |url-status=dead}}</ref> Uporablja se za večje športne dogodke in velike koncerte. Maja 2008 je bila prizorišče [[Pesem Evrovizije 2008|53. tekmovanja za pesem Evrovizije]].<ref>{{cite web |title=Belgrade Arena Profile |url=http://www.arenabeograd.com/en/page/61/Arena+Profile |publisher=Belgrade Arena |access-date=28 May 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120608082527/http://www.arenabeograd.com/en/page/61/Arena+Profile |archive-date=8 June 2012}}</ref> Dvorana Aleksandra Nikolića je glavno prizorišče [[Košarka|košarkarskih]] klubov KK Beograd, evropskega prvaka leta 1992, in KK Crvena zvezda.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201758 |title=Sport and Recreation (Sport Centers and Halls) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924061438/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201758 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.beograd2007.org/index.php?option=com_content&task=view&id=20&Itemid=131&limit=1&limitstart=3&lang=en |title=Venues |publisher=[[EYOF]] Belgrade 2007 |access-date=30 July 2007 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20071008062254/http://www.beograd2007.org/index.php?option=com_content&task=view&id=20&Itemid=131&limit=1&limitstart=3&lang=en |archive-date=8 October 2007}}</ref> V zadnjih letih je Beograd dal tudi več vrhunskih teniških igralcev, kot so [[Ana Ivanović]], Jelena Janković in [[Novak Đoković]]. Ivanović in Đoković sta prva Beograjčana, ki sta osvojila naslova na turnirjih [[Grand Slam|za grand slam]] v posamezni konkurenci, in sta bila skupaj z Jeleno Janković številka 1 na lestvici ATP . Srbska reprezentanca je leta 2010 osvojila Davisov pokal, ko je v finalu v Beograjski areni premagala francosko reprezentanco.<ref>{{cite web |url=http://www.daviscup.com/en/news/articles/tipsarevic-sends-serbia-into-first-davis-cup-final.aspx |title=Tipsarevic sends Serbia into first Davis Cup final |date=19 September 2010 |publisher=Davis Cup |access-date=20 September 2010 |archive-date=10 June 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150610203522/http://www.daviscup.com/en/news/articles/tipsarevic-sends-serbia-into-first-davis-cup-final.aspx |url-status=live }}</ref> [[Beograjski maraton]] poteka vsako leto od leta 1988. Beograd je bil kandidat za gostitelja [[Poletne olimpijske igre|poletnih olimpijskih iger]] leta 1992 in 1996.<ref>{{Cite web |title=Olimpijski muzej |url=https://olimpijskimuzej.rs/sr/zanimljivost/1055 |access-date=2024-10-04 |website=olimpijskimuzej.rs}}</ref><ref>{{Cite web |title=Atlanta 1996 |url=https://oks.org.rs/takmicenja/atlanta-1996/ |access-date=2024-10-04 |website=Olimpijski komitet Srbije |language=sr-RS}}</ref> == Izobraževanje == [[Slika:Captain_Miša's_Mansion_(13809297763).jpg|levo|sličica|Upravna stavba Univerze v Beogradu .]] [[Slika:Palata_nauke_216.jpg|desno|sličica|Palača znanosti.]] Beograd ima dve državni univerzi in več zasebnih visokošolskih zavodov. [[Univerza v Beogradu]], ustanovljena leta 1808 kot <nowiki><i id="mwCuI">grande école</i></nowiki>, je najstarejša visokošolska ustanova v Srbiji.<ref>{{cite web |url=http://www.ius.bg.ac.rs/eng/university_of_belgrade.htm |title=The University of Belgrade – The Seedbed of University Education |publisher=Faculty of Law of University of Belgrade |access-date=18 May 2007 |archive-date=15 March 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150315092358/http://www.ius.bg.ac.rs/eng/university_of_belgrade.htm |url-status=dead}}</ref></ref> Ker se je skupaj z večjim delom mesta razvila v 19. stoletju, je več univerzitetnih stavb prepoznanih kot sestavni del beograjske arhitekture in [[Kulturna dediščina|kulturne dediščine]]. Z vpisanimi skoraj 90.000 študenti je univerza ena največjih v Evropi.<ref>{{cite web |url=http://www.bg.ac.rs/eng/uni/en_recrektora.php |title=Word by the Rector |publisher=[[University of Belgrade]] |access-date=19 January 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101006194902/http://www.bg.ac.rs/eng/uni/en_recrektora.php |archive-date=6 October 2010}}</ref> V mestu je tudi 195 osnovnih šol in 85 srednjih šol. Sistem osnovnih šol ima 162 rednih šol, 14 posebnih šol, 15 umetniških šol in 4 šole za odrasle, sistem srednjih šol pa 51 poklicnih šol, 21 [[Gimnazija|gimnazij]], 8 umetniških šol in 5 posebnih šol. 230.000 učencev upravlja 22.000 zaposlenih v več kot 500 stavbah, ki pokrivajo približno 11 milijonov m2.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201008 |title=Education and Science |publisher=City of Belgrade |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924053856/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201008 |url-status=live }}</ref> == Prevoz == {{multiple image | total_width = 350 | align = left | direction = horizontal | header = [[Belgrade Centre Railway Station|Center Beograda]] in podzemne železniške postaje [[Vukov Spomenik railway station|Vukov spomenik]] | image1 = Свјетлопис_жељезничке_станице_Биоград_центар4.jpg| caption1 = | image3 = Vukov_spomenik_Pavle_Cikova.jpg | caption3 = | image2 = | caption2 = }} V Beogradu deluje obsežen sistem javnega prevoza, ki ga sestavljajo avtobusi (118 mestnih linij in več kot 300 primestnih linij), tramvaji (12 linij), [[Trolejbus|trolejbusi]] (8 linij) in BG Voz (6 linij).<ref>{{cite web |url=http://www.gsp.rs/english/statistic.htm |title=Statistics |publisher=Public Transport Company "Belgrade" |access-date=19 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090510071133/http://www.gsp.rs/english/statistic.htm |archive-date=10 May 2009}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.busevi.com/ |title=busevi.com |website=busevi.com |access-date=17 April 2018 |archive-date=27 March 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180327184032/https://www.busevi.com/ |url-status=live }}</ref> Avtobuse, trolejbuse in tramvaje upravljata GSP Beograd in SP Lasta v sodelovanju z zasebnimi podjetji (na nekaterih avtobusnih progah). Primestno železniško omrežje BG Voz, ki ga upravlja mestna oblast v sodelovanju s Srbskimi železnicami, je del integriranega prometnega sistema in ima tri linije (Batajnica-Ovča in Ovča-Resnik ter center Beograda-Mladenovac), z napovedanimi dodatnimi.<ref>{{cite web |url=http://www.expatserbia.com/once-youre-here/public-transport/413-bg-voz |title=Bg Voz |website=expatserbia.com |access-date=19 December 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130905111325/http://www.expatserbia.com/once-youre-here/public-transport/413-bg-voz |archive-date=5 September 2013 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.busevi.com/ |title=Glas putnika |website=Busevi.com |access-date=14 July 2021 |archive-date=31 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210531033950/https://www.busevi.com/ |url-status=live }}</ref> Od februarja 2024 lahko prek Beograd plus sistema vozovnice kupite prek SMS-a ali v fizični papirnati obliki.<ref>{{cite web |last=Aleksić |first=Dejan |title='Beograd plus' umesto 'Bus plusa' |trans-title="Beograd plus" instead of "BusPlus" |language=Serbian |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/552986/Beograd-plus-umesto-Bus-plusa |access-date=2024-02-27 |website=Politika Online |archive-date=26 November 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241126003955/https://www.politika.rs/sr/clanak/552986/Beograd-plus-umesto-Bus-plusa |url-status=live }}</ref> Dnevne povezave povezujejo prestolnico z drugimi mesti v Srbiji in številnimi drugimi evropskimi destinacijami prek mestne avtobusne postaje. Od januarja 2025 je ves javni prevoz v Beogradu brezplačen. <ref>{{Cite web |last=Lj.G |date=2025-01-01 |title=Besplatan javni prevoz u Beogradu: Poslodavci i dalje imaju obavezu da isplaćuju naknadu za prevoz zaposlenima |url=https://www.euronews.rs/srbija/drustvo/151660/besplatan-javni-prevoz-u-beogradu-poslodavci-i-dalje-imaju-obavezu-da-isplacuju-naknadu-za-prevoz-zaposlenima/vest |access-date=2025-01-02 |website=Euronews.rs |language=sr |archive-date=2 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250102121430/https://www.euronews.rs/srbija/drustvo/151660/besplatan-javni-prevoz-u-beogradu-poslodavci-i-dalje-imaju-obavezu-da-isplacuju-naknadu-za-prevoz-zaposlenima/vest |url-status=live }}</ref> [[Beovoz]] je bilo [[Regionalna železnica|primestno/primestno železniško]] omrežje, ki je zagotavljalo storitve [[Javni prevoz|množičnega prevoza]] v mestu, podobno kot pariški RER in torontski GO Transit . Sistem je bil namenjen predvsem povezovanju predmestij s središčem mesta. Beovoz so upravljale Srbske železnice.<ref>{{cite web |url=http://www.srbrail.rs/redvoznje1/Beovoz.aspx |title=Železnice Srbije – Red voznje za Beovoz i BG:VOZ |publisher=Serbian railways |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101010040713/http://www.srbrail.rs/redvoznje1/Beovoz.aspx |archive-date=10 October 2010}}</ref> Vendar je bil ta sistem leta 2013 ukinjen, predvsem zaradi uvedbe učinkovitejšega sistema BG Voz. Beograd je eno zadnjih velikih evropskih prestolnic in mest z več kot milijonom prebivalcev, ki nima metroja, podzemne železnice ali drugega sistema [[Podzemna železnica|hitrega prevoza]] . Tako je od leta 2025 beograjski metro v gradnji in bo imel dve progi. Prva proga naj bi začela obratovati do avgusta 2028.<ref>{{cite web |title=Serbia to start Belgrade metro construction in November |url=http://seenews.com/news/serbia-to-start-belgrade-metro-construction-in-november-730158 |access-date=13 December 2021 |website=seenews.com |date=4 February 2021 |language=en |archive-date=14 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210214111902/https://seenews.com/news/serbia-to-start-belgrade-metro-construction-in-november-730158 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |last=Aleksić |first=Dejan |title=Depo za metro na Bežanijskoj kosi |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/485825/Beograd/Depo-za-metro-na-Bezanijskoj-kosi |access-date=13 December 2021 |website=Politika Online |archive-date=13 December 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211213145849/https://www.politika.rs/sr/clanak/485825/Beograd/Depo-za-metro-na-Bezanijskoj-kosi |url-status=live }}</ref> Nova železniška postaja Beograd Center je vozlišče za skoraj vse domače in mednarodne vlake. [[Hitra železnica]], ki povezuje Beograd z [[Novi Sad|Novim Sadom,]] je začela obratovati 19. marca 2022..<ref>{{Cite web |title=Пуштена у саобраћај брза пруга Београд - Нови Сад |url=https://www.politika.rs/scc/clanak/502468/Pustena-u-saobracaj-brza-pruga-Beograd-Novi-Sad |access-date=2026-03-01 |website=Politika Online |archive-date=23 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220623190229/https://www.politika.rs/scc/clanak/502468/Pustena-u-saobracaj-brza-pruga-Beograd-Novi-Sad |url-status=live }}</ref> Podaljšek proti [[Subotica|Subotici]] in [[Budimpešta|Budimpešti]] je v gradnji,<ref>{{Cite web|url=https://www.rtv.rs/sr_lat/vojvodina/novi-sad/radovi-na-pruzi-novi-sad-subotica-prvi-brzi-voz-ce-proci-krajem-2024._1335065.html|title=Radovi na pruzi Novi Sad - Subotica, prvi brzi voz će proći krajem 2024.|first=Javna medijska ustanova JMU Radio-televizija|last=Vojvodine|website=JMU Radio-televizija Vojvodine|access-date=23 June 2022|archive-date=23 June 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220623190328/https://www.rtv.rs/sr_lat/vojvodina/novi-sad/radovi-na-pruzi-novi-sad-subotica-prvi-brzi-voz-ce-proci-krajem-2024._1335065.html|url-status=live}}</ref> načrtujejo pa tudi podaljšek proti jugu proti [[Niš|Nišu]] in [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]].<ref>{{Cite web|url=https://www.rtv.rs/sr_lat/ekonomija/vucic-brza-pruga-beograd-nis-gotova-2026.-godine;-domace-firme-su-nase-blago_1296336.html|title=Vučić: Brza pruga Beograd - Niš gotova 2026. godine; Domaće firme su naše blago|first=Javna medijska ustanova JMU Radio-televizija|last=Vojvodine|website=JMU Radio-televizija Vojvodine}}</ref> {{Več slik | align = left | direction = horizontal | total_width = 350 | image1 = Кружни ток.jpg | caption1 = | image2 = SV 410 006 - SOKO - Novi Beograd - 03.jpg | caption2 = | image3 = | caption3 = | header = Promet v Beogradu - Trg Slavija ter nova železniška postaja }} Mesto leži ob [[Panevropska prometna mreža|panevropskih koridorjih]] X in VII.<ref name="city of belgrade-2"/> Avtocestni sistem omogoča enostaven dostop do Novega Sada in Budimpešte na severu, Niša na jugu in [[Zagreb|Zagreba]] na zahodu. Hitra cesta je tudi proti Pančevu, gradnja nove hitre ceste proti Obrenovcu (Črna gora) pa je predvidena za marec 2017. Obvoznica Beograda povezuje avtocesti E70 in E75 in je v gradnji.<ref>{{cite web |url=http://www.bankwatch.org/project.shtml?w=147584&amp;s=1961998 |title=Belgrade Bypass, Serbia |publisher=CEE Bankwatch network |access-date=19 May 2007 |archive-url=https://archive.today/20071011035406/http://bankwatch.org/project.shtml?w=147584&s=1961998 |archive-date=11 October 2007 |url-status=dead}}</ref> Beograd, ki leži na sotočju dveh glavnih rek, Donave in Save, ima 11 mostov, med katerimi so najpomembnejši [[Brankov most]], [[most Gazela]], [[Most na Adi|most Ada]] in [[Pupinov most]], od katerih prva dva povezujeta jedro mesta z Novim Beogradom. Poleg tega je skoraj dokončan »notranji magistralni polobroči«, ki vključuje nov most Ada čez reko Savo (odprt leta 2012)<ref>{{Cite web |title=Beograđani otvorili Most na Adi |url=https://www.beograd.rs/lat/beogradjani-otvorili-most-na-adi/ |access-date=2025-02-02 |website=Grad Beograd - Zvanična internet prezentacija {{!}} Beograđani otvorili Most na Adi |language=sr-rs |archive-date=19 March 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250319212511/https://www.beograd.rs/lat/beogradjani-otvorili-most-na-adi/ |url-status=dead }}</ref> in nov Pupinov most (odprt leta 2014)<ref>{{Cite web |title=Otvoren Pupinov most |url=https://www.rts.rs/lat/vesti/Ekonomija/1776910/Otvoren+Pupinov+most.html |access-date=2025-02-03 |website=РТС |language=sr}}</ref> čez Donavo, kar olajša vožnjo znotraj mesta in razbremeni promet z mostu Gazela in Brankovega mostu.<ref>{{cite web |url=http://www.ebrd.com/projects/eias/34913s.pdf |title=1. faza prve deonice Unutrašnjeg magistralnog poluprstena |publisher=Belgrade Direction for Building and Real Estate Land/EBRD |date=1 July 2005 |access-date=15 September 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20070809064808/http://www.ebrd.com/projects/eias/34913s.pdf |archive-date=9 August 2007 |url-status=dead}}</ref> [[Slika:Belgrade_Nikola_Tesla_Airport_1.jpg|desno|sličica|[[Letališče Nikola Tesla Beograd]]]] Pristanišče Beograd leži na Donavi in mestu omogoča sprejem blaga po reki.<ref>{{cite web |url=http://www.lukabeograd.com/ONama/Istorijat.html |title=Luka Beograd AS – Istorijat |trans-title=History of the Port of Belgrade |publisher=Port of Belgrade |access-date=11 October 2010 |language=sr |archive-date=15 May 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150515165227/http://www.lukabeograd.com/ONama/Istorijat.html |url-status=live }}</ref> Mesto ima tudi [[letališče Nikola Tesla Beograd]], 12 km zahodno od mestnega središča, v bližini Surčina. Na vrhuncu leta 1986 je skozi letališče potovalo skoraj 3&nbsp;milijone potnikov, vendar se je to število v devetdesetih letih prejšnjega stoletja le nekoliko zmanjšalo.<ref>{{Cite web|url=https://jeftineaviokarte.rs/|title=Jeftine Avio Karte&#124;Avionske Karte na 6 rata čekovi|first=Jeftine avio karte-|last=www.jeftineaviokarte.rs|website=Jeftine avio karte - Pronadjite najjeftinije avio karte|access-date=20 July 2025|archive-date=5 August 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250805005756/https://jeftineaviokarte.rs/|url-status=live}}</ref> Po ponovni rasti leta 2000 je število potnikov doseglo približno 2&nbsp;milijona v letih 2004 in 2005,<ref>{{Cite web |last=www.jeftineaviokarte.rs |first=JeftineAvioKarte rs- |title=⭐Avio Karte Beograd - Tivat: Avion do 6 rata čekovima |url=https://www.jeftineaviokarte.rs/aviokarta/avio-karte-beograd-tivat |access-date=2026-03-01 |website=JeftineAvioKarte.rs - Pronadjite najjeftinije avio karte |language=sr-latin |archive-date=14 December 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251214083542/https://www.jeftineaviokarte.rs/aviokarta/avio-karte-beograd-tivat |url-status=live }}</ref> več kot 2,6&nbsp;milijona potnikov leta 2008<ref>{{cite web |url=http://www.airport-belgrade.rs/code/navigate.php?Id=63 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190206130723/http://www.airport-belgrade.rs/code/navigate.php?Id=63 |url-status=dead |archive-date=6 February 2019 |title=www.beg.aero &#124; Nikola Tesla Belgrade Airport &#124; News |publisher=Airport-belgrade.rs |access-date=7 July 2009}}</ref>, ko je število potnikov doseglo več kot 3&nbsp;milijone potnikov.<ref>{{cite web |url=http://www.beg.aero/media/news.63.html?newsId=879 |title=Aerodrom Nikola Tesla &#124; News |publisher=Beg.aero |access-date=12 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130512234016/http://www.beg.aero/media/news.63.html?newsId=879 |archive-date=12 May 2013 |url-status=dead}}</ref> Rekord z več kot 4&nbsp;milijoni potnikov je bil presežen leta 2014, ko je letališče Nikola Tesla Beograd postalo drugo najhitreje rastoče večje letališče v Evropi.<ref>{{cite web |url=http://www.beg.aero/en/vest/8971/belgrade-nikola-tesla-airport-among-fastest-growing-in-europe |title=Belgrade Nikola Tesla Airport among fastest growing in Europe |access-date=6 August 2016 |date=13 August 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160306131755/http://beg.aero/en/vest/8971/belgrade-nikola-tesla-airport-among-fastest-growing-in-europe |archive-date=6 March 2016 |url-status=dead}}</ref> Število potnikov je še naprej vztrajno naraščalo in rekordnih več kot 6 milijonov potnikov je bilo doseženih leta 2019.<ref>{{cite web |url=https://www.exyuaviation.com/2020/01/belgrade-airport-readies-for.html |title=Belgrade Airport readies for transformation after record year |date=18 January 2020 |publisher=Ex Yu Aviation |access-date=18 January 2020 |archive-date=26 February 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200226193608/https://www.exyuaviation.com/2020/01/belgrade-airport-readies-for.html |url-status=live }}</ref> == Mednarodni odnosi == === Pobratena mesta === [[Slika:Chevalier_légion_d'honneur_2.png|desno|sličica|297x297_pik|Zaradi junaške moči branilcev je francoski maršal [[Louis-Félix-Marie-François Franchet d'Esperey|Louis Franchet d'Espèrey]] Beograd leta 1920 odlikoval z redom častne legije.]] Seznam pobratenih mest Beograda:<ref name="city of belgrad">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1225698 |title=International Cooperation |publisher=City of Belgrad |access-date=23 March 2021 |archive-date=28 August 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120828072526/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1225698 |url-status=live}}</ref> * {{Ikona zastave|UK}} [[Coventry]], Združeno kraljestvo, od1957<ref>{{cite web |url=http://www.coventrytelegraph.net/news/local-news/what-point-coventrys-twin-towns-3038605 |title=Coventry's twin towns |access-date=6 August 2013 |last=Griffin |first=Mary |date=2 August 2011 |work=Coventry Telegraph |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130806032050/http://www.coventrytelegraph.net/news/local-news/what-point-coventrys-twin-towns-3038605 |archive-date=6 August 2013}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.coventry.gov.uk/directory/25/twin_towns_and_cities |title=Coventry – Twin towns and cities |access-date=6 August 2013 |work=Coventry City Council. |archive-url=https://web.archive.org/web/20130412062545/http://www.coventry.gov.uk/directory/25/twin_towns_and_cities |archive-date=12 April 2013 |url-status=dead}}</ref> * {{Ikona zastave|USA}} [[Chicago]], ZDA, od 2005 * {{Ikona zastave|SVN}} [[Ljubljana]], Slovenija, od 2010<ref>ref>{{cite web |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/pobratena-mesta-zdruzenja/ |title=Medmestno in mednarodno sodelovanje |access-date=27 July 2013 |work=Mestna občina Ljubljana (Ljubljana City) |language=sl |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130626075304/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/pobratena-mesta-zdruzenja/ |archive-date=26 June 2013}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1422497 |title=Gradonačelnici Beograda i Ljubljane potpisali sporazum o bratimljenju dva glavna grada |publisher=Beograd.rs |access-date=15 May 2013 |archive-date=13 July 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150713130306/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1422497 |url-status=live}}</ref> * {{Ikona zastave|MKD}} [[Skopje]], Severna Makedonija, od 2012<ref>{{cite web |url=https://sitel.com.mk/dnevnik/makedonija/skopje-i-belgrad-se-zbratimija |title=Сител Телевизија |language=mk |access-date=31 July 2019 |archive-date=31 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190731011703/https://sitel.com.mk/dnevnik/makedonija/skopje-i-belgrad-se-zbratimija |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.skopje.gov.mk/EN/DesktopDefault.aspx?tabindex=0&tabid=69 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131024131101/http://www.skopje.gov.mk/EN/DesktopDefault.aspx?tabindex=0&tabid=69 |url-status=dead |archive-date=24 October 2013 |title=Official portal of City of Skopje – Skopje Sister cities |date=24 October 2013 |access-date=31 July 2019}}</ref> * {{Ikona zastave|BRA}} [[Caruaru]], Brazilija, od 2010 * {{Ikona zastave|CHN}} [[Šanghaj]], Kitajska, od 2018<ref>{{cite news |title=Potpisan sporazum o bratimljenju Beorgada i Šangaja |url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2018&mm=05&dd=21&nav_category=11&nav_id=1395187 |access-date=21 May 2018 |work=b92.net |agency=Tanjug |date=21 May 2018 |language=sr |archive-date=22 May 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180522054135/https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2018&mm=05&dd=21&nav_category=11&nav_id=1395187 |url-status=live}}</ref> * {{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Banjaluka|Banja Luka]], Bosna in Hercegovina, od 2020<ref>{{cite web |last=В |first=А. |title=Београд се побратимио са Бањалуком |url=http://www.politika.rs/scc/clanak/465383/Beograd-se-pobratimio-sa-Banjalukom |access-date=28 October 2020 |website=Politika Online |archive-date=30 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201030185325/http://www.politika.rs/scc/clanak/465383/Beograd-se-pobratimio-sa-Banjalukom |url-status=live }}</ref> * {{Ikona zastave|CHN}} [[Šjamen]], Kitajska, od 2025<ref>{{Cite web |title=У Кини потписан споразум о братимљењу Београда и Сјанмена |url=https://www.politika.rs/scc/clanak/696515/u-kini-potpisan-sporazum-o-bratimljenju-beograda-i-sjanmena |access-date=2025-09-09 |website=Politika Online |archive-date=8 September 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250908120958/https://www.politika.rs/scc/clanak/696515/u-kini-potpisan-sporazum-o-bratimljenju-beograda-i-sjanmena |url-status=live }}</ref> === Partnerska mesta === Druga prijateljstva in sodelovanja, protokoli, memorandumi:<ref name="city of belgrad"/> {{Div col}} *{{flagicon|BIH}} [[Sarajevo]], Bosna in Hercegovina, od 2018, Memorandum of Understanding on Cooperation *{{flagicon|MAR}} [[Rabat]], Maroko, od 2017, Partnership and Cooperation Agreement *{{flagicon|KOR}} [[Seul]], South Korea, od 2017, Memorandum of Understanding on Friendly Exchanges and Cooperation *{{flagicon|KAZ}} [[Astana]], Kazakhstan, od 2016, Agreement on Cooperation<ref>{{cite web |url=http://akipress.com/news:585174/ |title=Kazakhstan, Serbia agree to cooperate on air communication |publisher=AKIpress |access-date=16 November 2016 |archive-date=16 November 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161116103821/http://akipress.com/news:585174/ |url-status=live }}</ref> *{{flagicon|IRI}} [[Tehran]], Iran, od 2016, Agreement on Cooperation<ref>{{cite web |url=http://en.tehran.ir/default.aspx?tabid=77&ArticleId=7432 |title=Tehran, Belgrade sign agreement to boost ties |publisher=Tehran Municipality |access-date=6 October 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171002171347/http://en.tehran.ir/default.aspx?tabid=77&ArticleId=7432 |archive-date=2 October 2017 |url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|GRE}} [[Corfu]], Grčija, od 2010, Protocol on Cooperation *{{flagicon|PRC}} [[Shenzhen]], China, od 2009, Agreement on Cooperation<ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=07&dd=11&nav_category=12&nav_id=370774 |title=Saradnja Beograda i Šendžena |publisher=B92 |access-date=11 July 2009 |archive-date=29 September 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130929043909/http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=07&dd=11&nav_category=12&nav_id=370774 |url-status=live }}</ref> *{{flagicon|CRO}} [[Zagreb]], Hrvaška, od 2003, Letter of Intent *{{flagicon|UKR}} [[Kijev]], Ukrajina, od 2002, Agreement on Cooperation *{{flagicon|ALG}} [[Algiers]], Alžirija, od 1991 declaration of mutual interests *{{flagicon|ISR}} [[Tel Aviv]], Izrael, od 1990, Agreement on Cooperation *{{flagicon|ROM}} [[Bucharest]], Romunija, od 1999, Agreement on Cooperation *{{flagicon|PRC}} [[Beijing]], Kitajska, od 1980, Agreement on Cooperation<ref>{{cite web |url=http://www.ebeijing.gov.cn/Sister_Cities/Sister_City/ |title=Sister Cities |publisher=Beijing Municipal Government |access-date=23 September 2008 |archive-date=16 February 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100216015454/http://www.ebeijing.gov.cn/Sister_Cities/Sister_City/ |url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|ITA}} [[Rim]], Italija, od 1971, Agreement on Friendship and Cooperation *{{flagicon|GRE}} [[Atene]], Grčija, od 1966, Agreement on Friendship and Cooperation {{Colend}} Nekatere mestne občine so pobratene tudi z majhnimi mesti ali okrožji drugih velikih mest (glej posamične članke). Mesto Beograd je prejemnik različnih domačih in mednarodnih odlikovanj, vključno s francoskim [[Red legije časti|redom časti Légion d'honneur]] (razglašen 21. decembra 1920; Beograd je eno od štirih mest zunaj Francije, poleg [[Liège|Liègea]], [[Luxembourg|Luksemburga]] in [[Volgograd|Volgograda]], ki je prejelo to odlikovanje), češkoslovaškim vojnim križcem (podeljen 8. oktobra 1925), jugoslovanskim redom Karadžordževe zvezde (podeljen 18. maja 1939) in jugoslovanskim [[Red narodnega heroja|redom ljudskega heroja]] (razglašen 20. oktobra 1974, ob 30. obletnici strmoglavljenja [[Tretji rajh|nacistične nemške]] okupacije med drugo svetovno vojno).<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201227 |title=Received Decorations |access-date=16 May 2007 |publisher=Beograd.rs |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924072048/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201227 |url-status=live }}</ref> Vsa ta odlikovanja je mesto prejelo za vojna prizadevanja med prvo in drugo svetovno vojno.<ref>{{cite web |url=http://www.rtvpink.com/vesti/vest.php?id=26907 |title=Beograd – grad heroj |date=6 November 2009 |access-date=15 November 2009 |publisher=RTV Pink |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110715211706/http://www.rtvpink.com/vesti/vest.php?id=26907 |archive-date=15 July 2011}}</ref> Leta 2006 je revija ''Foreign Direct Investment'', ki jo je izdal ''Financial Times'', Beogradu podelila naziv ''Mesto prihodnosti južne Evrope''.<ref>{{cite web |url=http://www.fdimagazine.com/news/fullstory.php/aid/1543 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927004828/http://www.fdimagazine.com/news/fullstory.php/aid/1543 |archive-date=27 September 2007 |title=European Cities of the Future 2006/07 |access-date=10 July 2007 |work=fDi magazine |date=6 February 2006 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |last=Miloradović |first=Aleksandar |url=http://www.seeurope.net/files2/pdf/rgn0906/13_Belgrade_CityOfTheFutureInSEE.pdf |title=Belgrade – City of the Future in Southern Europe |date=1 September 2006 |access-date=10 July 2007 |work=TheRegion |archive-url=https://web.archive.org/web/20070808143913/http://www.seeurope.net/files2/pdf/rgn0906/13_Belgrade_CityOfTheFutureInSEE.pdf |archive-date=8 August 2007 |url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam ljudi iz Beograda]] * [[Seznam mest in krajev ob reki Donavi]] * [[Seznam metropolitanskih območij v Evropi]] == Opombe == {{Seznam opomb}}{{Notefoot}} == Sklici == {{Sklici}} == Viri == {{Refbegin}} * {{cite book|last=Calic|first=Marie-Janine|title=A History of Yugoslavia|date=2019|publisher=Purdue University|location=West Lafayette|isbn=978-1-55753-838-3}} *{{Cite book |last=Pavić |first=Milorad |author-link=Milorad Pavić (writer) |title=A Short History of Belgrade |publisher=Dereta |year=2000 |location=Belgrade |isbn=86-7346-117-0}} *{{Cite book |last=Tešanović |first=Jasmina |author-link=Jasmina Tešanović |title=The Diary of a Political Idiot: Normal Life in Belgrade |publisher=[[Cleis Press]] |year=2000 |isbn=1-57344-114-7 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/diaryofpolitical00tesa_0 }} *{{Cite book |last=Levinsohn |first=Florence Hamlish |title=Belgrade : among the Serbs |url=https://archive.org/details/belgradeamongser0000levi |publisher=Ivan R. Dee |year=1995 |location=Chicago |isbn=1-56663-061-4}} *{{Cite book |last=Paton |first=Andrew Archibald |author-link=Andrew Archibald Paton |title=Servia, Youngest Member of the European Family: or, A Residence in Belgrade, and Travels in the Highlands and Woodlands of the Interior, during the years 1843 and 1844. |publisher=Longman, Brown, Green and Longmans |orig-year=1845 |location=London |url=http://www.gutenberg.org/files/16999/16999-h/16999-h.htm |edition=[[Project Gutenberg]] reprint |date=4 November 2005 |access-date=22 July 2009 |archive-date=26 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131026083605/http://www.gutenberg.org/files/16999/16999-h/16999-h.htm |url-status=live }} *{{cite book |last=Norris |first=David A |title=Belgrade A Cultural History |publisher=Oxford University Press |isbn=9780199888498 |year=2008}} {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Belgrade|Beograd}} * {{Uradno spletno mesto}} * [https://www.tob.rs/sr Turistične strani mesta Beograd] {{Normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Naselja ob Savi]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Naselja ob Donavi]] [[Kategorija:Upravni okraji Srbije]] [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Beograd]] [[Kategorija:Viri CS1 v srbohrvaščini (sh)]] [[Kategorija:Viri CS1 v francoščini (fr)]] [[Kategorija:Viri CS1 v srbščini (sr)]] [[Kategorija:Članki s trajno mrtvimi zunanjimi povezavami]] [[Kategorija:Vsi članki z mrtvimi zunanjimi povezavami]] [[Kategorija:Strani s posnetkom izgovarjave]] [[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Več slik z manual scaled images]] [[Kategorija:Strani z uporabo pripomočka Kalkulator]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Članki, ki vsebujejo izrecno citirano slovensko besedilo]] [[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Več slik z auto scaled images]] [[Kategorija:Članki, ki vsebujejo srbsko besedilo]] ppqbf1spr4f5xvvq12wof052in84c9h 6685377 6685376 2026-06-05T04:57:16Z Yerpo 8417 /* Zunanje povezave */ čiščenje kategorij 6685377 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name=Beograd |native_name={{lang|sr-Cyrl|Београд}}<br />{{lang|sr-Latn|Beograd}} |native_name_lang=sr|settlement_type=[[Glavno mesto]] |official_name=Beograd<br />{{lang|sr-Cyrl|Град Београд}}<br />{{lang|sr-Latn|Grad Beograd}}|anthem={{lang|sr-Cyrl|Химна Београду}}<br />{{lang|sr-Latn|Himna Beogradu}}<br /> |other_name= |image_skyline={{multiple image | border = infobox | perrow = 1/2/3/2/2 | total_width = 280 | align = center | caption_align = center | image1 = Panorama Belgrad.jpg | caption1 = Panorama Beograda s cerkvijo sv. Save v sredini zgoraj | image2 = Belgrad2006parlament.jpg | caption2 = Narodna skupščina | image3 = Novi Dvor (1).JPG | caption3 = [[Novi dvor|Novi Dvor]] | image4 = Avalski toranj u Beogradu 2022.jpg | caption4 = Stolp Avala | image5 = Belgrade Tower.jpg | caption5 = Beograjski stolp | image6 = Kula_Gardoš_(Kula_Sibinjanin_Janka).jpg | caption6 = Stolp Gardoš | image7 = Zindan kapija i most.jpg | caption7 = Beograjska trdnjava | image8 = Avala zimi.jpg | caption8 = Spomenik neznanemu junaku }} |image_flag=Flag of Belgrade.svg|flag_size=|image_seal=|image_shield=Small Coat of Arms Belgrade.svg|pushpin_map_caption=Položaj znotraj Srbije##Položaj znotraj Evrope |pushpin_relief=1 |pushpin_map=Serbia#Europe |subdivision_type=Država |subdivision_name={{flag|Srbija}} |subdivision_type1=Mesto |subdivision_type2=Število občin |subdivision_name1=Beograd |subdivision_name2=17| established_title=Ustanovitev |established_date=Pred letom 279 pr. n. št. ([[Singidunum]])<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |title=Ancient Period |publisher=City of Belgrade |date=5 October 2000 |access-date=16 November 2010 |archive-date=16 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120216090323/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |url-status=live }}</ref> |governing_body=Mestna skupščina Beograda |government_type= |leader_party= |leader_title=Župan| leader_name={{Wikidata|P6}} |area_footnotes=<ref name="zavod za statistiku grada beograda" /> |area_magnitude= |area_total_km2=389,12 |area_urban_km2=506,14 |area_metro_km2=3234,96 |area_metro_sq_mi= |area_rank= |elevation_footnotes=<ref name="zavod za statistiku grada beograda" /> |elevation_m=117 |elevation_ft=384 |population_as_of=2022 |population_metro=1.682.720<ref name="Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025">{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf |title=ОПШТИНЕ И РЕГИОНИ У РЕПУБЛИЦИ СРБИЈИ 2025: Подаци по општинама и градовима |trans-title=Občije in regije republike Srbije 2025|work=ОПШТИНЕ И РЕГИОНИ У РЕПУБЛИЦИ СРБИЈИ 2025 |trans-work=Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025 |first=N/A |last=N/A|location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office of the Republic of Serbia] |date=25 December 2025 |access-date=28 January 2026}}</ref>{{rp|p=18}} |population_urban=1.298.661<ref name="census22-age-sex">{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/Pdf/G20234003.pdf |title=СТАРОСТ И ПОЛ: Подаци по насељима |trans-title=STAROST IN SPOL: Podatki po naseljih |work=Попис становништва, домаћинстава и станова 2022. године |trans-work=2022 Census of Population, Households and Dwellings |first=Miladin |last=Kovačević |location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office fensi the Republic of Serbia] |date=May 2023 |isbn=978-86-6161-230-5 |access-date=21 July 2025 |archive-date=25 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230525103423/https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/pdf/G20234003.pdf |url-status=live }}</ref><!--I can't find the number 1298661 anywhere in this document. It's possible that it's the result of summing urban areas.--> | population_total = 1.197.714<ref name="census22-ethnicity">{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/Pdf/G20234001.pdf |title=НАЦИОНАЛНА ПРИПАДНОСТ: Подаци по општинама и градовима |trans-title=ETNIČNOST: Podatki po občinah in mestih |work=Попис становништва, домаћинстава и станова 2022. године |trans-work=2022 Census of Population, Households and Dwellings |first=Miladin |last=Kovačević |location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office of the Republic of Serbia] |date=April 2023 |isbn=978-86-6161-228-2 |access-date=21 July 2025 |archive-date=29 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230629092047/https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/pdf/G20234001.pdf |url-status=live }}</ref>{{rp|p=38}} | population_density_km2 = 3.078 | population_density_urban_km2 = 2.565 | population_density_metro_km2 = 520 |population_demonym=Belgradian (language en)<br>Beograđanin (Београђанин) (m.) <br> Beograđanka (Београђанка) (f.) ([[Serbian language|sr]]) |demographics_type2=BDP {{Nobold|(nominalno, 2024)}} | demographics2_footnotes = <ref name="BelgradeGDP24">{{Cite|title=Регионални бруто домаћи производ, 2024.|publisher=Republički zavod za statistiku Srbije|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Html/G20251324.html|access-date=2026-02-28}}</ref> |demographics2_title1=Metro |demographics2_info1=41,821 milijard [[Ameriški dolar|USD]] |blank1_name_sec1=[[Human Development Index|HDI]] (2022) |blank1_info_sec1=0,877<ref>{{cite web |url=https://globaldatalab.org/shdi/shdi/ |title=Sub-national HDI – Subnational HDI – Global Data Lab |website=globaldatalab.org |access-date=7 June 2019 |archive-date=14 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190314102820/https://globaldatalab.org/shdi/shdi/ |url-status=live }}</ref><br />{{color|#090|zelo visok}} · [[List of Serbian regions by Human Development Index|1. od srbskih 25 regij]]|postal_code_type=Poštna številka|postal_code=11000 |area_code=+381(0)11 |area_code_type=Področna tel. št. |registration_plate=BG |iso_code=RS-00 |website={{URL|http://www.beograd.rs|beograd.rs}} |timezone1=Central European Time |blank_name_sec1=Mednarodno letališče |blank_info_sec1=Letališče Nikola Tesla ([[International Air Transport Association airport code|BEG]]) }} '''Beograd''' ({{okr|arh.|arhaično, starinsko}} {{jezik-sl|Belgrad, Beligrad, Belgrade}}<ref name=":02">{{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec|first=Antol |year=1578 |location=Ljubljana|cobiss=71869952|page=101 dlib (48-original)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.termania.net/slovarji/slovar-slovenskih-eksonimov/8262672/belgrad|title=Belgrad - Slovar slovenskih eksonimov|website=termania.net|accessdate=2024-11-20}}</ref><ref>{{cite journal|date=23 May 1888|title=Iz Dunaja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04CVYR78|journal=Kmetijske in rokodelske novice|volume=46|issue=21|pages=171-172}}</ref>) je [[Glavno mesto|glavno]] in [[Seznam mest v Srbiji|največje mesto]] [[Srbija|Srbije]], ki leži ob sotočju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] ter na stičišču [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in [[Balkan|Balkanskega polotoka]]. <ref name="city of belgrade-2">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1299561 |title=Why invest in Belgrade? |publisher=City of Belgrade |access-date=11 October 2010 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924080008/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1299561 |url-status=live }}</ref> Po popisu iz leta 2022 je Beograd imel 1.197.114 prebivalcev, njegovo mestno območje ima 1.298.661 prebivalcev, medtem ko število prebivalcev upravnega območja mesta (ki približno ustreza njegovemu metropolitanskemu območju) znaša 1.681.405 oseb.<ref>{{Cite news |date=2025 |title=Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025. Data by settlements |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf}}</ref> Je eno največjih mest jugovzhodne Evrope in tretje največje mesto ob reki Donavi. Beograd je v evropskem in svetovnem merilu eno najstarejših neprekinjeno naseljenih mest. [[Vinčanska kultura]], ena najpomembnejših prazgodovinskih kultur [[Evropa|Evrope]], se je razvila prav na območju Beograda v 6. tisočletju pred našim štetjem. V antiki so regijo naseljevali [[Tračani|Trako]] - [[Dačani]], po letu 279 pred našim štetjem pa so mesto naselili [[Kelti]], ki so ga poimenovali ''[[Singidunum|Singidūn]]''.<ref name="city of belgrade-3">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=320 |title=Discover Belgrade |publisher=City of Belgrade |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090518005044/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=320 |archive-date=18 May 2009 |url-status=live}}</ref> Rimljani so ga osvojili pod vladavino [[Gaj Avgust Oktavijan|cesarja Avgusta]] in sredi 2. stoletja je mesto prejelo rimske [[mestne pravice]].<ref name="rich-1992"/> [[Slovani]] so ga naselili po letu 520, nato pa je večkrat prehajal med [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim]], [[Karolinško cesarstvo|Frankovskim]] in [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarskim cesarstvom]] ter [[Ogrska|Ogrsko kraljevino]], dokler ni leta 1284 postal sedež [[Seznam srbskih vladarjev|srbskega kralja]] [[Štefan Dragutin|Stefana Dragutina.]] Beograd je bil v času vladavine [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] prestolnica [[Srbska despotija|Srbskega despotata]], nato pa ga je njegov naslednik [[Đurađ Branković]] leta 1427 vrnil ogrskemu kralju. Opoldanski zvonovi v podporo ogrski vojski proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]] med obleganjem leta 1456 so do danes ostali razširjena cerkvena tradicija. Leta 1521 so Beograd osvojili Osmani in postal je sedež Smederevskega sandžaka.<ref>{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |title=The History of Belgrade |publisher=BelgradeNet Travel Guide |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081230032249/http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |archive-date=30 December 2008 |url-status=dead}}</ref> Pogosto je prehajal iz osmanske v [[Habsburška monarhija|habsburško]] oblast, kar je med osmansko-habsburškimi vojnami imelo za posledico uničenje večine mesta. Po srbski revoluciji je bil Beograd leta 1841 ponovno imenovan za glavno mesto Srbije. Severni Beograd je do leta 1918 ostal najjužnejše [[Avstro-Ogrska|habsburško]] središče, nato pa je bil priključen mestu, ko so nekdanja avstro-ogrska ozemlja po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] postala del nove [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Beograd je bil glavno mesto [[Jugoslavija|Jugoslavije]] od njenega nastanka do njenega razpada.{{Notetag|Jugoslavija je to ime dobila ob ustavnih spremembah leta 1929. Država je razpadla leta 1992, nakar je državna tvorba Zvezna republika Jugoslavija obstajala pod tem imenom do preimenovanja v Srbijo in Črno goro leta 2003 ter razpadom leta 2006.}} Mesto ima pomembno strateško lego, zanj so se bojevali v 115 vojnah. Tako je bilo v svoji zgodovini najmanj 44-krat uničeno, petkrat bombardirano in večkrat oblegano.<ref name="nurden-2009">{{Navedi novice|last=Nurden|first=Robert|url=https://www.independent.co.uk/travel/europe/belgrade-has-risen-from-the-ashes-to-become-the-balkans-party-city-1651037.html|title=Belgrade has risen from the ashes to become the Balkans' party city|work=Independent|location=London|date=22 March 2009|accessdate=5 May 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326054925/http://www.independent.co.uk/travel/europe/belgrade-has-risen-from-the-ashes-to-become-the-balkans-party-city-1651037.html|archivedate=26 March 2009}}</ref> Beograd ima kot glavno mesto Srbije poseben [[Upravna delitev Srbije|upravni status]] znotraj Srbije.<ref name="city of belgrade">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |title=Assembly of the City of Belgrade |publisher=City of Belgrade |access-date=10 July 2007 |archive-date=13 January 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113130104/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |url-status=live }}</ref> Je sedež centralne vlade, upravnih organov in vladnih ministrstev, pa tudi dom skoraj vseh največjih srbskih podjetij, medijev in znanstvenih ustanov. Beograd je razvrščen kot beta-globalno mesto.<ref>{{cite web |title=The World According to GAWC 2012 |url=http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2012t.html |publisher=GAWC |access-date=10 January 2015 |archive-date=20 March 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140320212149/http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2012t.html |url-status=live }}</ref> V mestu se nahajajo Univerzitetni klinični center Srbije, bolnišnični kompleks z eno največjih zmogljivosti na svetu; [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev svetega Save]], ena največjih pravoslavnih cerkvenih stavb; in beograjska Arena, ena največjih pokritih aren v Evropi. Beograd je gostil pomembne mednarodne dogodke, kot so Donavska konferenca leta 1948, prvi [[Gibanje neuvrščenih|vrh gibanja neuvrščenih]] (1961), prvo večje srečanje [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]] (1977–1978), [[Pesem Evrovizije|tekmovanje za pesem Evrovizije]] ([[Pesem Evrovizije 2008|2008]]), pa tudi športne dogodke, kot so prvo svetovno prvenstvo v vodnih športih FINA (1973), [[Evropsko prvenstvo v nogometu|evropsko prvenstvo UEFA]] ([[Evropsko prvenstvo v nogometu 1976|1976]]), [[Univerzijada|poletna univerzijada]] (2009) in trikrat [[Evropsko prvenstvo v košarki|EuroBasket]] (1961, 1975, [[Evropsko prvenstvo v košarki 2005|2005]]). 21. junija 2023 je bil Beograd potrjen kot gostitelj specializirane razstave BIE - Expo 2027.<ref>{{cite web|url=https://www.bie-paris.org/site/en/about-specialised-expos|title=About|access-date=28 July 2021|archive-date=29 June 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230629230112/https://www.bie-paris.org/site/en/about-specialised-expos|url-status=live}}</ref> == Zgodovina == === Prazgodovina === [[Slika:Vinca_clay_figure_02.jpg|levo|sličica|240x240_pik|Figurica [[Vinčanska kultura|vinčanske kulture]], 4000–4500 pr.n.š.]] Orodja iz obdelanega kamna, ki so jih našli v Zemunu, kažejo, da so območje okoli Beograda v [[Paleolitik|paleolitiku]] in [[Mezolitik|mezolitiku]] naseljevali nomadski nabiralci. Nekatera od teh orodij so musterijske izdelave – pripadajo [[Neandertalec|neandertalcem]] in ne sodobnim ljudem. V bližini območja so odkrili tudi aurignaciensko in gravettiensko orodje, kar kaže na poselitev pred 50.000 in 20.000 leti.<ref>{{Cite journal |last1=Saric |first1=J. |doi=10.2298/STA0858009S |title=Paleolithic and mesolithic finds from profile of the Zemun loess |journal=Starinar |issue=58 |pages=9–27 |year=2008 |doi-access=free}}</ref> Prvi prebivalci v regiji, ki so se ukvarjali pretežno s kmetijstvom, so povezani z [[Neolitik|neolitsko]] [[Starčevska kultura|starčevsko kulturo]], ki je cvetela med 6200 in 5200 pr. n. št.<ref>{{Cite book |title=Fragmentation in Archaeology: People, Places, and Broken Objects |url=https://archive.org/details/fragmentationina0000chap |last=Chapman |first=John |year=2000 |publisher=Routledge |location=London |isbn=978-0-415-15803-9 |page=[https://archive.org/details/fragmentationina0000chap/page/236 236]}}</ref> V Beogradu in okolici je več starčevskih najdišč, vključno z istoimenskim najdiščem [[Starčevo, Pančevo|Starčevo]]. Starčevsko kulturo je nasledila [[vinčanska kultura]] (5500–4500 pr. n. št.), razvitejša in na kmetijstvu temelječa kultura, ki je zrasla iz prejšnjih starčevskih naselij in je prav tako poimenovana po najdišču v beograjski regiji (Vinča-Belo Brdo). Vinčanska kultura je znana po svojih zelo velikih naseljih, enih najzgodnejših naselij s stalno naselitvijo in nekaterih največjih v prazgodovinski Evropi.<ref>{{Cite book |title=The Vinča culture of south-east Europe: Studies in chronology, economy and society (2 vols) |last=Chapman |first=John |year=1981 |publisher=BAR |location=Oxford |isbn=0-86054-139-8 |series=BAR International Series |volume=117}}</ref> Z vinčansko kulturo so povezane tudi antropomorfne figurice, kot je [[Vinčanska kultura|Vinčanska Gospa]], najstarejša znana [[Bakrena doba|talilnica bakra]] v Evropi<ref>{{Cite book |title=The Vinča culture of south-east Europe: Studies in chronology, economy and society (2 vols) |last=Chapman |first=John |year=1981 |publisher=BAR |location=Oxford |isbn=0-86054-139-8 |series=BAR International Series |volume=117}}</ref> in proto-pisava, znana kot [[Vinčanski simboli|staroevropska pisava]], katere pojav sega okoli leta 5300 pr. n. š in ki se je razvila pred [[Sumerija|sumersko]] in [[Minojska doba|minojsko]].<ref>{{cite book |last=Haarmann |first=Harald |title=Geschichte der Schrift |publisher=C.H. Beck |year=2002 |isbn=978-3-406-47998-4 |page=20 |language=de}}</ref> V samem mestu, na Cetinjski ulici, so leta 1890 odkrili lobanjo paleolitskega človeka, datirano v obdobje pred 5000 pr. n. št.<ref>{{cite book |title=Српска породична енциклопедија, књига 3, Ба-Би |trans-title=Srbska družinska enciklopedija, Vol. 3, Ba-Bi |date=2006 |page=116 |editor-first=Radivoje |editor-last=Mikić |publisher=Narodna Knjiga, Politika |isbn=86-331-2732-6}}</ref> === Antika === [[Slika:Guardian_of_the_city.jpg|levo|sličica|[[Beograjska trdnjava]], zgrajena v dolgem razdobju od 2. do 18. stoletja, se nahaja na sotočju rek Save in [[Donava|Donave.]]]] Zgodnje znanje o območju Beograda je izpričano v različnih starodavnih mitih in legendah. Greben s pogledom na sotočje [[Sava|Save]] in Donave je bil na primer opredeljen kot eden od krajev v zgodbi o [[Jazon|Jazonu]] in [[Argonavti|Argonavtih]].<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=b7RWayXdH0UC&pg=PA3 |title=Belgrade A Cultural History |access-date=16 January 2016 |publisher=[[Oxford University Press]] |isbn=9780199704521 |date=29 October 2008 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416091412/https://books.google.com/books?id=b7RWayXdH0UC&pg=PA3 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite news |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/turkey/2259344/Jason-and-the-Argonauts-sail-again.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220111/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/turkey/2259344/Jason-and-the-Argonauts-sail-again.html |archive-date=11 January 2022 |url-access=subscription |url-status=live |title=Jason and the Argonauts sail again |access-date=16 January 2016 |newspaper=[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]}}{{cbignore}}</ref> Tudi v antiki so območje naseljevala [[Prazgodovina jugovzhodne Evrope|paleobalkanska plemena]], vključno s [[Tračani]] in [[Donava|Dačani]], ki so vladali večjemu delu beograjske okolice.<ref>{{cite web |url=http://www.beogradskatvrdjava.co.rs/Belgrade-Fortress-history_2178-74_2176 |title=Belgrade Fortress history |access-date=18 January 2011 |publisher=Public Enterprise "Belgrade Fortress" |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110905092854/http://www.beogradskatvrdjava.co.rs/Belgrade-Fortress-history_2178-74_2176 |archive-date=5 September 2011}}</ref> Ožje območje Beograda so nekoč naseljevali pripadniki traško-dačanskega plemena Singi;<ref name="city of belgrade-3"></ref> po keltski invaziji leta 279 pr. n. št. so [[Skordiski|Skordisci]] mesto iztrgali iz njihovih rok in ga poimenovali [[Dačani|Singidūn]] (''d|ūn'', trdnjava).<ref name="city of belgrade-3"/> V letih 34–33 pr. n ''.'' št. je rimska vojska dosegla Beograd. V 1. stoletju našega štetja je postal [[Rimsko cesarstvo|romaniziran]] ''[[Singidunum]]'', do sredine 2. stoletja pa so rimske oblasti mesto razglasile za ''[[municipij]]'', ki se je do konca stoletja razvil v polnopravno ''[[Rimska kolonija|kolonijo]]'' (najvišji mestni razred).<ref name="rich-1992">{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=_uMP91pRf0UC&pg=PA113 |title=The City in Late Antiquity |last=Rich |first=John |page=113 |publisher=CRC Press |year=1992 |isbn=978-0-203-13016-2 |access-date=1 October 2020 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416093705/https://books.google.com/books?id=_uMP91pRf0UC&pg=PA113 |url-status=live }}</ref> Medtem ko se je prvi krščanski [[Seznam rimskih cesarjev|cesar Rima]] – [[Konstantin I. Veliki|Konstantin I.]], znan tudi kot [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]] <ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/eb/article-9109633/Constantine-I |title=Constantine I – Britannica Online Encyclopedia |encyclopedia=Britannica.com |archive-url=https://web.archive.org/web/20080618100901/https://www.britannica.com/eb/article-9109633/Constantine-I |archive-date=18 June 2008 |url-status=live |access-date=7 July 2009}}</ref> – rodil na ozemlju [[Niš|Naissusa]] južno od mesta, se je prvak rimskega krščanstva, Flavij Iovijan (Jovijan/Jovan), rodil v Singidunumu.<ref>{{cite web |url=http://artfl.uchicago.edu/cgi-bin/philologic/getobject.pl?c.25:1:283.harpers |archive-url=https://archive.today/20070813044518/http://artfl.uchicago.edu/cgi-bin/philologic/getobject.pl?c.25:1:283.harpers |url-status=dead |archive-date=13 August 2007 |title=Philologic Results- |publisher=The ARTFL Project |access-date=7 July 2009}}</ref> Jupijan je ponovno vzpostavil krščanstvo kot uradno religijo [[Rimsko cesarstvo|rimskega cesarstva]] in s tem končal kratkotrajno oživitev tradicionalnih rimskih religij pod svojim predhodnikom [[Julijan (rimski cesar)|Julijanom Odpadnikom]]. Leta 395&nbsp;n. št. je območje prešlo pod oblast Vzhodnega rimskega oziroma [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]].<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |title=History (Ancient Period) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=16 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120216090323/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |url-status=live }}</ref> Čez Savo, nasproti Singidunuma, je stalo keltsko mesto Taurunum (Zemun); obe sta bili v rimskem in bizantinskem obdobju povezani z mostom.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |title=City of Belgrade – Ancient Period |publisher=Beograd.rs |date=5 October 2000 |access-date=7 July 2009 |archive-date=16 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120216090323/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |url-status=live }}</ref> === Srednji vek === [[Slika:Bellgrad-Weissenburg_1400.jpg|levo|sličica|Beograd 1400, pred osmansko okupacijo.]] [[Slika:Byzantine_Empire_Themes_1025-en.svg|levo|sličica|Zemljevid Bizantinskega cesarstva ob smrti Bazilija II. leta 1025. Beograd je bil od leta 1018 po njeni osvojitvi, del Bolgarije.]] Leta 442 je območje opustošil [[Atila|Hun Atila]].<ref>{{cite book |first1=Gerard |last1=Friell |first2=Stephen |last2=Williams |title=The Rome that Did Not Fall: The Survival of the East in the Fifth Century |url=https://books.google.com/books?id=tGLN47tfT4UC&pg=PA67 |year=1999 |publisher=Psychology Press |isbn=978-0-415-15403-1 |page=67 |access-date=19 October 2015 |archive-date=10 June 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160610173616/https://books.google.com/books?id=tGLN47tfT4UC&pg=PA67 |url-status=live }}</ref> Leta 471 ga je med pohodom v obmoćke sedanje Italije zavzel [[Teoderik Veliki|Teodorik Veliki]], kralj Ostrogotov.<ref>{{cite book |author=Roy E. H. Mellor |title=Eastern Europe: a geography of the Comecon countries |url=https://books.google.com/books?id=uUoeAAAAMAAJ |year=1975 |publisher=Macmillan |page=43 |isbn=9780333173114 |access-date=19 October 2015 |archive-date=8 May 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160508041945/https://books.google.com/books?id=uUoeAAAAMAAJ |url-status=live }}</ref> Ko so Ostrogoti odšli, je mesto napadlo drugo germansko pleme, [[Gepidi]]. Leta 539 so ga ponovno zavzeli Bizantinci. Leta 577 se je v [[Trakija|Trakijo]] in [[Ilirik (rimska provinca)|Ilirik]] zgrnilo približno 100.000 Slovanov, ki so plenili mesta in se nato trajno naselili v regiji.<ref>{{cite book |last=Bury |first=J. B. |author-link=J. B. Bury |url=https://books.google.com/books?id=wDIJNvWb48YC |title=History of the Later Roman Empire from Arcadius to Irene Vol. II |publisher=Cosimo Classics |location=New York |year=2009 |orig-year=1889 |page=117 |isbn=978-1-60520-405-5 |access-date=1 October 2020 |archive-date=4 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190404203221/https://books.google.com/books?id=wDIJNvWb48YC |url-status=live }}</ref> [[Avari]] so pod [[Bajan I.|Bajanom I.]] do leta 582 osvojili celotno regijo in njeno novo slovansko prebivalstvo.<ref>''Warriors of the Steppe: a military history of Central Asia, 500 B.C. to 1700'', [https://books.google.com/books?id=yVwsxl_OI18C&pg=PA76 p. 76] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160503013333/https://books.google.com/books?id=yVwsxl_OI18C&pg=PA76 |date=3 May 2016 }}</ref> Po bizantinski ponovni osvojitvi območja bizantinska kronika ''[[De administrando imperio|De Administrando Imperio]]'' omenja Bele Srbe, ki so se na poti domov ustavili v Beogradu in od ''[[Strateg|stratega]]'' zahtevali ozemlja; prejeli so province na zahodu, proti Jadranu, ki so jim vladali kot podložniki [[Heraklij|Heraklija]] (610–641).<ref>Bohlau, 1964, ''Slavistische Forschungen, Volume 6'', p. 103. University of California.</ref> Leta 829 je [[Omurtag|kan Omurtag]] lahko Singidunum in njegovo okolico dodal Prvemu bolgarskemu cesarstvu.<ref>''A Concise History of Bulgaria'', R. J. Crampton, Edition 2, revised, Cambridge University Press, 2005, {{ISBN|1139448234}}, p. 10.</ref><ref>Земя на световен кръстопът, Борис Стоев Чолпанов, Изд. на Българската академия на науките, 1993, стр. 39.</ref> Prvi zapis imena ''Belograd'' se je pojavil 16. aprila 878 v papeškem pismu<ref>{{cite web |url=http://www.promacedonia.org/libi/2/gal/2_151.html |title=LIBI, t. II (1960) (2_151.jpg) |publisher=promacedonia.org |access-date=16 July 2015 |archive-date=24 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924124620/http://www.promacedonia.org/libi/2/gal/2_151.html |url-status=live }}</ref> [[Prvo bolgarsko cesarstvo|bolgarskemu vladarju]] [[Boris I. Bolgarski|Borisu I.]] To ime se pojavlja v več različicah: ''Alba Bulgarica'' v latinščini, ''Griechisch Weissenburg'' v visoki nemščini, ''Nándorfehérvár'' v madžarščini in ''Castelbianco'' v beneščini, med drugimi imeni, vse različice 'bela trdnjava' ali '[[Prvo bolgarsko cesarstvo|bolgarska]] bela trdnjava'. Nato je bilo mesto približno štiri stoletja bojišče med [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]], srednjeveškim [[Ogrska|Ogrskim kraljestvom]] in [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarskim cesarstvom]].<ref>{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history_ancient.html |title=The History of Belgrade |publisher=Belgradenet.com |access-date=16 November 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110707223012/http://www.belgradenet.com/belgrade_history_ancient.html |archive-date=7 July 2011 |url-status=dead}}</ref> [[Bazilij II.]] (976–1025) je v Beogradu namestil garnizijo.<ref>''Byzantium in the year 1000'',[https://books.google.com/books?id=CSZQ-VPFKoMC&pg=PA121 p. 121]</ref> Mesto je gostilo vojske [[Prva križarska vojna|prve]] in [[Druga križarska vojna|druge križarske vojne]],<ref name="beligradcom-1934">{{cite web |url=http://www.beligrad.com/history.htm |title=How to Conquer Belgrade – History |publisher=Beligrad.com |date=16 December 1934 |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090616085512/http://www.beligrad.com/history.htm |archive-date=16 June 2009 |url-status=dead}}</ref> toda že med [[Tretja križarska vojna|tretjim križarskim pohodom]] je [[Friderik I. Barbarossa|Friderik Barbarossa]] s svojimi 190.000 [[Tretja križarska vojna|križarji]] med prehodom skozi mesto videl Beograd v ruševinah.<ref>{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history.html |title=The History of Belgrade |publisher=Belgradenet.com |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090628031001/http://www.belgradenet.com/belgrade_history.html |archive-date=28 June 2009 |url-status=dead}}</ref> Kralj [[Štefan Dragutin]] (vladal 1276–1282) je leta 1284 od svojega tasta [[Štefan V. Ogrski|Štefana V. Ogrskega]] prejel Beograd, ki je postal glavno mesto [[Sremsko kraljestvo|Srema]], vazalne države Ogrske kraljevine. Dragutin (madžarsko: ''Dragutin István'') velja za prvega [[Seznam srbskih vladarjev|srbskega kralja]], ki je vladal Beogradu.<ref name="beogradrs-4">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201247 |title=History (Medieval Serbian Belgrade) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924073223/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201247 |url-status=live }}</ref> Po bitkah na [[Bitka na Marici|Marici (1371)]] in [[Bitka na Kosovskem polju|na Kosovskem polju (1389)]] je Moravska Srbija, južno od Beograda, začela prehajati v sklop [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].<ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/eb/article-9050991/Battle-of-the-Maritsa-River |title=Battle of Maritsa |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070614084904/https://www.britannica.com/eb/article-9050991/Battle-of-the-Maritsa-River |archive-date=14 June 2007 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/eb/article-9046112/Battle-of-Kosovo |title=Battle of Kosovo |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070626175037/https://www.britannica.com/eb/article-9046112/Battle-of-Kosovo |archive-date=26 June 2007 |url-status=live}}</ref> Severna območja današnje Srbije so ostala del [[Srbska despotija|Srbske despotovine]] z Beogradom kot glavnim mestom. Mesto je cvetelo pod [[Stefan Lazarević|Stefanom Lazarevićem]], sinom srbskega kneza [[Lazar Hrebeljanović|Lazarja Hrebeljanovića]]. Lazarević je zgradil grad s citadelo in stolpi, od katerih sta ostala le Despotov stolp in zahodno obzidje. Prav tako je utrdil starodavno mestno obzidje, kar je despotovini omogočilo, da se je skoraj 70 let upirala osmanski osvojitvi. V tem času je bil Beograd zatočišče za številne prebivalce Balkana, ki so bežali pred osmansko oblastjo; domneva se, da je v tem obdobju imel med 40.000 in 50.000 prebivalcev. <ref name="beogradrs-4" /> [[Slika:Panorama_i_ratna_scena_zauzimanja_Beograda_1521._god.jpg|desno|sličica|230x230_pik|Osvojitev Beograda, 1521ː sultan [[Sulejman I.|Sulejman Veličastni]] je oblegal [[Beograjska trdnjava|beograjsko trdnjavo]]]] Leta 1427 je Stefanov naslednik [[Đurađ Branković]] vrnil Beograd [[Ogrska|ogrskemu kralju]] in [[Smederevska trdnjava|Smederevo]] postavil za svojo novo prestolnico. Čeprav so Osmani zavzeli večino [[Srbska despotija|Srbske despotade]], je bil Beograd, v madžarščini znan kot Nándorfehérvár, neuspešno oblegan leta 1440<ref name="beligradcom-1934"/> in 1456.<ref>{{cite book |last=Ćorović |first=Vladimir |author-link=Vladimir Ćorović |title=Istorija srpskog naroda |url=http://www.rastko.org.rs/rastko-bl/istorija/corovic/istorija/index_l.html |year=1997 |publisher=[[Project Rastko]] |location=Banja Luka / Belgrade |language=sr |chapter=V. Despot Đurađ Branković |chapter-url=http://www.rastko.org.rs/rastko-bl/istorija/corovic/istorija/4_5_l.html |access-date=17 July 2007 |isbn=86-7119-101-X |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130319070121/http://www.rastko.org.rs/rastko-bl/istorija/corovic/istorija/index_l.html |archive-date=19 March 2013}}</ref> Ker je mesto predstavljalo oviro za osmansko napredovanje na Ogrsko, ga je leta 1456 oblegalo več kot 100.000 osmanskih vojakov,<ref name="belgradenetcom">{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |title=The History of Belgrade |publisher=Belgradenet.com |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081230032249/http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |archive-date=30 December 2008 |url-status=dead}}</ref> krščanska vojska pod vodstvom ogrske generala [[János Hunyadi|Janeza Hunyadija]] pa ga je uspešno branila.<ref>{{cite web |last=Kovach |first=Tom R. |url=http://www.historynet.com/magazines/military_history/3030796.html |title=Ottoman-Hungarian Wars: Siege of Belgrade in 1456 |work=Military History |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070626184935/http://www.historynet.com/magazines/military_history/3030796.html |archive-date=26 June 2007 |url-status=dead}}</ref> ''Opoldanski zvon,'' ki ga je odredil [[Papež Kalist III.|papež Kalist III.,]] spominja na zmago po vsem krščanskem svetu in je danes kulturni simbol [[Madžarska|Ogrske]].<ref name="beligradcom-1934"/><ref>{{cite web |url=http://www.mek.oszk.hu/02000/02085/02085.htm |title=Hungary: A Brief History |publisher=Mek.oszk.hu |access-date=16 November 2010 |archive-date=24 October 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181024132929/http://mek.oszk.hu/02000/02085/02085.htm |url-status=live }}</ref> === Osmanska oblast in avstrijski vpadi === [[Slika:Belgrade_1684.jpg|levo|sličica|Beograd leta 1684]] Sedem desetletij po začetnem obleganju, 28. avgusta 1521, je trdnjavo s pomočjo 250.000 turških vojakov in več kot 100 ladij končno zavzel [[Sulejman I.|Sulejman Veličastni]]. Nato je bila večina mesta porušena do tal, celotno pravoslavno krščansko prebivalstvo pa so preselili v [[Carigrad|Istanbul]]<ref name="beligradcom-1934"/><ref>{{cite web |title=Ко су потомци Београђана које је Сулејман Величанствени пре пет векова одвео у Истанбул |url=http://www.rts.rs/page/magazine/ci/story/501/zanimljivosti/4279377/beograd-istambul-sulejman-velicanstveni.html |access-date=4 March 2021 |website=www.rts.rs |publisher=Radio Television of Serbia |archive-date=4 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210304093012/https://www.rts.rs/page/magazine/ci/story/501/zanimljivosti/4279377/beograd-istambul-sulejman-velicanstveni.html |url-status=live }}</ref> na območje, ki je od takrat znano kot [[Belgradski gozd]].<ref>{{cite web |url=http://www.roughguides.co.uk/website/travel/Destination/content/default.aspx?titleid=104&xid=idh573385336_0211 |archive-url=https://archive.today/20120909184933/http://www.roughguides.co.uk/website/travel/Destination/content/default.aspx?titleid=104&xid=idh573385336_0211 |url-status=dead |archive-date=9 September 2012 |title=The Rough Guide to Turkey: Belgrade Forest |publisher=Rough Guides |access-date=5 May 2009}}</ref> Beograd je postal sedež beograjskega pašalika (znanega tudi kot Smederevski sandžak) in hitro postal drugo največje osmansko mesto v Evropi; z več kot 100.000 prebivalci ga je prekašal le [[Konstantinopel]].<ref name="belgradenetcom"/> Osmanska oblast je uvedla [[Osmanska arhitektura|osmansko arhitekturo]], vključno s številnimi mošejami, in mesto je spet oživelo – tokrat pod orientalskim vplivom.<ref name="beogradrs-3">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201251 |title=History (Turkish and Austrian Rule) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924061435/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201251 |url-status=live }}</ref> [[Slika:Budapest,_Hungarian_National_Museum,_unknown_artist,_Siege_of_Belgrad,_1717.jpg|desno|sličica|Obleganje Beograda (1717) .]] Leta 1594 so Osmani zatrli velik srbski upor. V povračilo za upor je [[veliki vezir]] [[Kodža Sinan Paša|Sinan paša]] na planoti Vračar ukazal javni sežig [[Relikvija|relikvij]] [[Sveti Sava|svetega Save]]; v 20. stoletju so nato v spomin na ta dogodek zgradili [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev svetega Save]].<ref>{{cite journal |url=http://balkanologie.revues.org/index494.html?file=1 |title=Nationalism In Construction: The Memorial Church of St. Sava on Vračar Hill In Belgrade |last=Aleksov |first=Bojan |journal=Balkanologie |volume=VII |issue=47 |pages=52–53 |date=December 2003 |access-date=15 September 2010 |archive-date=23 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110723063232/http://balkanologie.revues.org/index494.html?file=1 |url-status=dead}}</ref> Beograd so [[Habsburška monarhija|Habsburžani]], pod vodstvom [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimskih knezov]] Maksimilijana Bavarskega in [[Evgen Savojski|Evgena Savojskega]]<ref>{{cite web |url=http://razgledanje.tripod.com/tvrdjava/english.htm |title=Belgrade Fortress: History |publisher=Razgledanje.tripod.com |date=23 August 2004 |access-date=7 July 2009 |archive-date=10 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150910052943/http://razgledanje.tripod.com/tvrdjava/english.htm |url-status=live }}</ref> ter [[Feldmaršal|feldmaršala]] [[Ernst Gideon von Laudon|barona Ernsta Gideona von Laudona]] zasedli trikrat (1688–1690, [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|1717–1739]], 1789–1791), a so ga Osmani vsakič hitro ponovno zavzeli in ga vsakič precej porušili.<ref name="beogradrs-3" /> V tem obdobju sta mesto prizadeli dve veliki srbski selitvi ljudstva, v katerih se je več sto tisoč Srbov pod vodstvom dveh srbskih patriarhov skupaj z avstrijskimi vojaki umaknilo v Habsburško cesarstvo ter se naselilo v današnji [[Vojvodina, Srbija|Vojvodini]] in [[Slavonija|Slavoniji]].<ref>{{cite book |chapter-url=http://www.suc.org/culture/library/Oci/tajne-poruke-svetoga-save-16-03-03.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20071023044533/http://www.serbianunity.net/culture/library/Oci/tajne-poruke-svetoga-save-16-03-03.html |archive-date=23 October 2007 |title=Oči u oči |chapter=Tajne poruke svetog Save" Svetosavska crkva i velika seoba Srba 1690. godine |author-link=Dejan Medaković |publisher=BIGZ (online reprint by Serbian Unity Congress library) |location=Belgrade |isbn=978-86-13-00903-0 |last=Medaković |first=Dejan |access-date=17 May 2007 |year=1990 |url-status=dead}}</ref> === Kneževina in Kraljevina Srbija === [[Slika:Belgrade_Cathedral_&_Landing_Place_1.jpg|levo|sličica|Pogled na Beograd leta 1890]] Na začetku 19. stoletja je bil Beograd naseljen s pretežno muslimanskim prebivalstvom. Sledi osmanske vladavine in arhitekture – kot so mošeje in [[Bazar|bazarji]] – so ostale pomemben del beograjske mestne podobe v 19. stoletju, celo več desetletij po tem, ko je Srbija od Osmanskega cesarstva prejela avtonomijo.<ref>{{Cite book |title=Basare und Boulevards: Belgrad im 19. Jahrhundert. |last=Mišković |first=Nataša |year=2008 |page=16}}</ref> Med [[Prva srbska vstaja|prvo srbsko vstajo]] so se srbski revolucionarji v mestu upirali od 8. januarja 1807 do leta 1813, ko so ga Osmani ponovno zavzeli.<ref name="beogradrs-2">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201255 |title=History (Liberation of Belgrade) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924080603/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201255 |url-status=live }}</ref> Leta 1807 so Turke v Beogradu pobili ali na silo spreobrnili v krščanstvo. Pokol je spodbujala Rusija, da bi utrdila razdor med srbskimi uporniki in [[Visoka porta|Porto]]. Pri tem so na silo spreobrnili v krščanstvo okoli 6000 muslimanov in Judov. Večino mošej so spremenili v cerkve. Muslimani, Judje, Aromuni in Grki so bili podvrženi prisilnemu delu, muslimanske ženske pa so bile na voljo mladim srbskim moškim, nekatere so odpeljali v suženjstvo. Precej jih je kupil Milenko Stojković ter ustanovil svoj harem, s katerim je postal znan. V teh okoliščinah se je Beograd demografsko preoblikoval iz osmanskega v srbskega.<ref name="AMH">{{cite book | last=Hoare | first=M.A. | title=Serbia: A Modern History | publisher=Hurst Publishers | year=2024 | page=50}}</ref> Po [[Druga srbska vstaja|drugi srbski vstaji]] leta 1815 je Srbija dosegla nekakšno suverenost, ki jo je Porta formalno priznala leta 1830.<ref>{{cite journal |title=Nations into States: National Liberations in Former Yugoslavia |last=Pavkovic |first=Aleksandar |journal=National Europe Centre Paper No. 5 |publisher=The Australian National University |date=19 October 2001 |url=https://openresearch-repository.anu.edu.au/bitstream/1885/41654/3/pavkovic.pdf |access-date=13 September 2019 |archive-date=31 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200331000615/https://openresearch-repository.anu.edu.au/bitstream/1885/41654/3/pavkovic.pdf |url-status=live }}</ref> Razvoj beograjske arhitekture po letu 1815 lahko razdelimo na štiri obdobja. V prvi fazi, ki je trajala od 1815 do 1835, je bil prevladujoči arhitekturni slog še vedno balkanskega značaja z znatnim otomanskim vplivom. Hkrati je zanimanje za vključitev v evropski ''mainstream'' omogočilo razcvet srednje- in zahodnoevropske arhitekture. Med letoma 1835 in 1850 se je število [[Neoklasicizem|neoklasicističnih]] in [[Barok|baročnih]] stavb južno od avstrijske meje znatno povečalo, kar ponazarja katedrala sv. Mihaela (srbsko: ''Saborna crkva)'', dokončana leta 1840. Med letoma 1850 in 1875 je za novo arhitekturo značilen obrat k novo priljubljenemu [[Romantika|romantizmu]], skupaj s starejšimi evropskimi arhitekturnimi slogi. Četrto fazo, značilno za srednjeevropska mesta v zadnji četrtini 19. stoletja, je zaznamoval eklekticistični slog, ki je temeljil na obdobju renesanse in baroka.<ref>{{Cite book |title=Istorija Beograda |editor-last=Antonić |editor-first=Zdravko |year=1995 |pages=263–264}}</ref> [[Slika:Republic_Square_(27420599076).jpg|desno|sličica|300x300_pik|[[Trg republike, Beograd|Trg republike]] danes, levo: [[Narodni muzej Srbije]] – središče: hotel Courtyard by Marriott Beograd – desno: Narodno gledališče.]] Leta 1841 je knez [[Mihajlo Obrenović]] preselil glavno mesto [[Kneževina Srbija|Kneževine Srbije]] iz [[Kragujevac|Kragujevca]] v Beograd.<ref>{{cite web |url=http://www.kragujevac.rs/History-152-2 |title=History |publisher=City of Kragujevac |access-date=15 September 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100329035624/http://www.kragujevac.rs/History-152-2 |archive-date=29 March 2010 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201239 |title=History (Important Years Through City History) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924063201/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201239 |url-status=live }}</ref> Med svojo prvo vladavino (1815–1839) si je knez Miloš Obrenović prizadeval za širitev mestnega prebivalstva z dodajanjem novih naselij, s ciljem, da bi Beograd postal središče upravnih, vojaških in kulturnih institucij Kneževine, kar mu je na koncu tudi uspelo. Njegov projekt ustvarjanja novega tržnega prostora (Abadžijska čaršija) pa je bil manj uspešen; trgovina se je še naprej odvijala v stoletnih Spodnji in Gornji čaršiji. Kljub temu so bili novi gradbeni projekti značilni za krščanske četrti, saj so starejše muslimanske četrti propadale; od avtonomije Srbije do leta 1863 se je število beograjskih četrti celo zmanjšalo, predvsem zaradi postopnega izginotja muslimanskega prebivalstva mesta. Osmanski mestni zemljevid iz leta 1863 šteje le 9 muslimanskih četrti (''mahal''). Danes so znana imena le petih takšnih sosesk: Ali-pašina, Reis-efendijina, Jahja-pašina, Bajram-begova in Laz Hadži-Mahmudova.<ref>{{Cite book |title=Beogradski odonimi. |last=Radović |first=Srđan |year=2014 |pages=47–48}}</ref> Po incidentu pri Čukurjevem vodnjaku so Osmani bombardirali Beograd.<ref>{{cite book |last1=Vesković |first1=Ivana |title=Čukur česma=Čukur fountain |date=2010 |publisher=The Cultural Heritage Protection Institute of the City of Belgrade |location=Belgrade |isbn=978-86-81157-45-9}}</ref> [[Slika:Belgrade_City_Courts_Complex_c._1930.jpg|levo|sličica|Kompleks mestnih sodišč v Beogradu in Narodna skupščina [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] v gradnji pred [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] .]] 18. aprila 1867 je osmanska vlada ukazala, naj se osmanska garnizija, ki je bila od leta 1826 zadnji predstavnik osmanske suverenosti v Srbiji, umakne s Kalemegdana. Edini pogoj nemočne Porte je bil, da osmanska zastava še naprej plapola nad trdnjavo poleg srbske. Ta dogodek šteje za začetek ''dejanske'' neodvisnosti Srbije.<ref>Stanford J. Shaw and Ezel Kural Shaw, ''History of the Ottoman Empire and Modern Turkey, Volume 2: Reform, Revolution and Republic—The Rise of Modern Turkey, 1808–1975'' (Cambridge University Press, 1977), p. 148.</ref> V naslednjih letih je imel pomemben vpliv na Beograd urbanist Emilijan Josimović. Leta 1867 je zasnoval regulacijski načrt za mesto, v katerem je predlagal zamenjavo vijugastih mestnih ulic z [[Hipodamov načrt|mrežnim načrtom]]. Zelo pomembna je bila tudi gradnja neodvisnih srbskih političnih in kulturnih ustanov ter mestnih parkov, ki jih je danes veliko. Srbski znanstveniki so v Josimovićevem delu opazili pomemben prelom z osmansko tradicijo. V času osamosvojitve je imel Beograd pretežno osmanski videz, Josimović pa je izjavil, da želi Beograd obnoviti tako, da »prestolnica ne bi ohranila oblike, ki ji jo je dalo barbarstvo«.{{Sfn|Calic|2019|p=18}} Josimović je Beograd zasnoval tako, da bi spominjal na Dunaj, vključno z gradnjo velikih bulvarjev, navdihnjenih z ''Ringstrasse''.{{Sfn|Calic|2019|p=18}} Od osmanskega Beograda sta danes ostali le dve mošeji, citadela in vodnjak z arabskimi napisi.{{Sfn|Calic|2019|p=18}} Vendar pa je tudi Istanbul – glavno mesto države, ki sta ji Beograd in Srbija ''de iure'' še vedno pripadala – doživel podobne spremembe.<ref>{{Cite book |title=Nationalism and Architecture. |editor-last=Quek |editor-first=Raymond |year=2012 |page=97}}</ref> Maja 1868 je bil med vožnjo s kočijo po svoji podeželski rezidenci umorjen ''knez'' Mihajlo skupaj s svojo sestrično Anko Konstantinović.<ref>{{cite book |last=Hawkesworth |first=Celia |title=Voices in the Shadows: Women and Verbal Art in Serbia and Bosnia |url=https://archive.org/details/voicesinshadowsw0000hawk |publisher=Central European University Press |year=2000 |isbn=963-9116-62-9 |page=[https://archive.org/details/voicesinshadowsw0000hawk/page/100 101]}}</ref> Z razglasitvijo popolne neodvisnosti [[Kneževina Srbija|kneževine]] leta 1878 in njenim preoblikovanjem v [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Kraljevino Srbijo]] leta 1882 je Beograd ponovno postal ključno mesto na Balkanu in se hitro razvijal.<ref name="beogradrs-2"/><ref name="beogradrs">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201259 |title=History (The Capital of Serbia and Yugoslavia) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924062838/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201259 |url-status=live }}</ref> Kljub temu so razmere v Srbiji ostale take, da jo lahko pojmujemo kot pretežno agrarno državo, tudi po odprtju železnice do [[Niš|Niša]], drugega največjega mesta v Srbiji. Leta 1900 je imela prestolnica le 70.000 prebivalcev<ref>{{cite web |last=Lahmeyer |first=Jan |url=http://www.populstat.info/Europe/yugoslft.htm |title=The Yugoslav Federation: Historical demographical data of the urban centers |publisher=populstat.info |date=3 February 2003 |access-date=17 May 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071011232754/http://populstat.info/Europe/yugoslft.htm |archive-date=11 October 2007 |url-status=dead}}</ref> (takrat je Srbija štela 2,5&nbsp;milijona prebivalcev). Kljub temu je do leta 1905 število prebivalcev naraslo na več kot 80.000, do izbruha prve svetovne vojne leta 1914 pa je preseglo 100.000, če ne upoštevamo Zemuna, ki je še vedno pripadal [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]].<ref>{{Cite CE1913|wstitle=Belgrade and Smederevo}}</ref> Prvo projekcijo filmov na Balkanu in v Srednji Evropi je junija 1896 v Beogradu izvedel André Carr, predstavnik [[Brata Lumière|bratov Lumière]]. Prve filme o Beogradu je posnel naslednje leto, vendar se niso ohranili.<ref>{{cite book |url=http://www.rastko.org.rs/isk/index_e.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20130319065325/http://www.rastko.org.rs/isk/index_e.html |url-status=dead |archive-date=19 March 2013 |chapter-url=http://www.rastko.org.rs/isk/dkosanovic-cinematography.html |title=The history of Serbian Culture |chapter=Serbian Film and Cinematography (1896–1993) |last=Kosanovic |first=Dejan |isbn=1-870732-31-6 |publisher=Porthill Publishers |access-date=10 July 2007 |year=1995}}</ref> Prvi stalni kino je bil odprt leta 1909 v Beogradu.<ref>{{Cite book |last=Деретић |first=Јован |url=https://books.google.com/books?id=zI7pAAAACAAJ&q=kulturna+istorija+Srba |title=Културна историја Срба: предавања |date=2005 |page=312 |publisher=Народна књига |isbn=978-86-331-2386-0 |language=en |access-date=1 October 2020 |archive-date=17 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210417205051/https://books.google.com/books?id=zI7pAAAACAAJ&q=kulturna+istorija+Srba |url-status=live }}</ref> === Prva svetovna vojna: avstrijsko-nemška invazija === [[Slika:Bg-7_Panorama_s_Topčiderskog_brda_1920.jpg|sredina|sličica|900x900_pik|Beograd, posnet s Topčiderskega hriba leta 1920.]] Prva svetovna vojna se je začela 28. julija 1914, ko je Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji. Večina poznejših balkanskih ofenziv se je zgodila v bližini Beograda. [[Avstro-ogrska vojna mornarica|Avstro-ogrski]] opazovalci so 29. julija 1914 obstreljevali Beograd, [[avstro-ogrska vojska]] pod poveljstvom generala [[Oskar Potiorek|Oskarja Potioreka]] pa ga je 1. decembra zavzela. 16. decembra so ga ponovno zavzele [[Srbska kampanja|srbske čete]] pod poveljstvom maršala [[Radomir Putnik|Radomirja Putnika]]. Po dolgotrajni bitki, ki se je začela 6. oktobra 1915 in je uničila velik del mesta, je Beograd 9. oktobra istega leta padel v roke [[Nemške oborožene sile (1871–1919)|nemških]] in avstro-ogrskih čet pod poveljstvom feldmaršala [[August von Mackensen|Augusta von Mackensena]] . Mesto so 1. novembra 1918 osvobodile srbske in francoske čete pod poveljstvom francoskega maršala [[Louis-Félix-Marie-François Franchet d'Esperey|Louisa Francheta d'Espèreya]] in [[Aleksander I. Karadžordžević|srbskega prestolonaslednika Aleksandra]]. Beograd, ki je bil kot frontno mesto opustošen, je za nekaj časa izgubil naziv največjega mesta v [[Kraljevina Jugoslavija|kraljestvu]] v korist [[Subotica|Subotice]].<ref>{{cite web |url=http://www.balkanology.com/serbia/article_vojvodina.html |title=Serbia :: Vojvodina |publisher=Balkanology |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090312085105/http://balkanology.com/serbia/article_vojvodina.html |archive-date=12 March 2009 |url-status=dead}}</ref>[[Slika:An_old_postcard_from_Belgrade.jpg|desno|sličica|Razglednica iz Beograda (1929)]] === Kraljevina Jugoslavija === Po vojni je Beograd postal prestolnica nove Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je leta 1929 preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo.]] Kraljevina je bila razdeljena na [[Banovina|banovine]], Beograd pa je skupaj z Zemunom in [[Pančevo|Pančevom]] tvoril ločeno upravno enoto.<ref>{{ISBN|86-17-09287-4}}: Kosta Nikolić, Nikola Žutić, Momčilo Pavlović, Zorica Špadijer: Историја за трећи разред гимназије, Belgrade, 2002, p. 144.</ref> V tem obdobju je mesto doživelo hitro rast in opazno modernizacijo. Prebivalstvo Beograda se je do leta 1931 povečalo na 239.000 (z vključitvijo Zemuna), do leta 1940 pa na 320.000 prebivalcev. Stopnja rasti prebivalstva med letoma 1921 in 1948 je v povprečju znašala 4,08 % na leto.<ref>{{cite journal |url=http://scindeks.nb.rs/article.aspx?artid=0350-03730101087P&redirect=ft |title=Industrija i urbani razvoj Beograda |first2=R |last2=Arold |last1=Petrović |first1=Dragan |journal=Industrija |year=2001 |volume=21 |issue=1–4 |pages=87–94 |access-date=10 July 2007 |issn=0350-0373 |format=PDF |id=0350-03730101087P |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081217212301/http://scindeks.nb.rs/article.aspx?artid=0350-03730101087P&redirect=ft |archive-date=17 December 2008}}</ref> Leta 1927 se je odprlo prvo letališče v Beogradu, leta 1929 pa je začela oddajati prva radijska postaja. Pančevski most čez Donavo je bil odprt leta 1935,<ref>{{cite web |url=http://www.serbia-info.com/g3/images/1930-50-e.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20080118092237/http://www.serbia-info.com/g3/images/1930-50-e.htm |archive-date=18 January 2008 |title=Twentieth Century – Innovations in Belgrade |publisher=Serbia-info.com (Government of Serbia website) |access-date=21 July 2007 |url-status=dead}}</ref> most kralja Aleksandra čez Savo pa leta 1934. 3. septembra 1939 je okoli [[Beograjska trdnjava|beograjske trdnjave]] potekala prva [[Velika nagrada Beograda 1939|Velika nagrada Beograda]], zadnja dirka [[Dirke za velike nagrade|za Veliko nagrado avtomobilizma]] pred izbruhom druge svetovne vojne, ki jo je spremljalo 80.000 gledalcev.<ref>{{citation |url=http://www.automagazin.rs/sport/kruzne-trke/10094/poslednji-grand-prix-u-beogradu |title=Poslednji Grand Prix u Beogradu |work=Auto Magazin |date=2 September 2011 |language=sr |access-date=12 December 2012 |archive-date=11 December 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121211042448/http://www.automagazin.rs/sport/kruzne-trke/10094/poslednji-grand-prix-u-beogradu |url-status=live }}</ref> Zmagovalec je bil [[Tazio Nuvolari]].<ref>{{citation |last=Krivokapić |first=Branislav |url=http://www.blic.rs/Vesti/Reportaza/121839/Preteca-Formule-1-na-Kalemegdanu |title=Preteča formule 1 na Balkanu |date=22 September 2009 |language=sr |access-date=12 December 2012 |archive-date=20 May 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130520202008/http://www.blic.rs/Vesti/Reportaza/121839/Preteca-Formule-1-na-Kalemegdanu |url-status=live }}</ref> === Druga svetovna vojna === [[Slika:Demonstracije_u_Beogradu_27._marta_1941.jpg|levo|sličica|Beograjčani so 27. marca 1941 demonstrirali v podporo razhodu s [[Trojni pakt|trojnim paktom.]]]] 25. marca 1941 je vlada [[Regent|regenta]] [[Pavel Karađorđević|prestolonaslednika Pavla II.]] podpisala [[trojni pakt]] in se pridružila [[Sile osi|silam osi]], da bi se tako izognila drugi svetovni vojni in med konfliktom ohranila Jugoslavijo nevtralno. Takoj za tem so sledili množični protesti v Beogradu in vojaški [[Državni udar|udar]] pod vodstvom poveljnika letalstva, generala [[Dušan Simović|Dušana Simovića]], ki je [[Peter II. Karađorđević|kralja Petra II.]] razglasil za polnoletnega za vladanje kraljestvu. V odgovor je [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] 6. aprila 1941 mesto silovito bombardirala, pri čemer je umrlo do 2274 ljudi.<ref>{{cite web |url=http://www.blic.rs/vesti/beograd/da-nije-bilo-6-aprila-najlepse-srusene-zgrade-beograda/9hjel3n |title=DA NIJE BILO 6. APRILA Najlepše srušene zgrade Beograda |date=25 November 2015 |access-date=29 March 2017 |archive-date=5 April 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170405182628/http://www.blic.rs/vesti/beograd/da-nije-bilo-6-aprila-najlepse-srusene-zgrade-beograda/9hjel3n |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=Xbg6AQAAQBAJ&pg=PA84 |title=Lovački avioni Drugog svetskog rata |first=Samir |last=Aslani |date=1 June 2004 |publisher=Samir Aslani |via=Google Books |isbn=9788690553501 |access-date=29 March 2017 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225222859/https://books.google.com/books?id=Xbg6AQAAQBAJ&pg=PA84 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |chapter-url=http://www.history.army.mil/books/wwii/balkan/20_260_2.htm |title=The German campaign in the Balkans (Spring 1941) |chapter=Part Two the Yugoslav Campaign |publisher=[[United States Army Center of Military History]] |url=http://www.history.army.mil/books/wwii/balkan/intro.htm |access-date=7 July 2009 |id=CMH Pub 104-4 |year=1986 |orig-year=1953 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090619234443/http://history.army.mil/books/wwii/balkan/intro.htm |archive-date=19 June 2009 |url-status=dead}}</ref> Jugoslavijo so nato [[Aprilska vojna|napadle]] [[Tretji rajh|nemške]], [[Kraljevina Italija|italijanske]], madžarske in bolgarske sile. Beograd so zavzeli z zvijačo; šest nemških vojakov pod vodstvom častnika Fritza Klingenberga se je pretvarjalo, da so predstavniki grozeče velike sile, in mesto prisililo k kapitulaciji.<ref>Taking Belgrade by bluff. By: Heaton, Colin D., World War II, 08984204, Jan98, Vol. 12, Issue 5</ref> [[Slika:Bombardovanje_Beograda_62.jpg|desno|sličica|Ruševine v Beogradu po nemškem bombardiranju leta 1941]] Beograd je istega meseca bolj neposredno zasedla [[Heer (Wehrmacht)|nemška vojska]] in postal sedež marionetnega Nedićevega režima, ki ga je vodil general z istim imenom.<ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005456 |title=Axis Invasion of Yugoslavia |encyclopedia=Holocaust Encyclopedia |publisher=United States Holocaust Memorial Museum |access-date=19 April 2016 |archive-date=3 May 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160503181152/https://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005456 |url-status=live }}</ref> Nekateri deli današnjega Beograda so bili vključeni v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]] v okupirani Jugoslaviji, še eni marionetni državi, kjer je [[Ustaši|ustaški]] režim izvajal genocid nad Srbi.<ref>{{cite journal |last=Barić |first=Nikica |year=2011 |title=Politika Nezavisne Države Hrvatske prema Srbiji |publisher=Institut za savremenu istoriju |journal=Istorija 20. Veka |volume=29 |issue=1 |pages=115–126 |doi=10.29362/ist20veka.2011.1.bar.115-126|doi-access=free}}</ref> Poleti in jeseni 1941 so Nemci v povračilo za gverilske napade izvedli več pobojev beograjskih meščanov; zlasti so člane judovske skupnosti množično streljali po ukazu generala [[Franz Boehme|Franza Böhmeja]], nemškega vojaškega guvernerja Srbije. Böhme je strogo uveljavljal pravilo, da je bilo za vsakega ubitega Nemca ustreljenih 100 Srbov ali Judov.<ref>{{cite book |last1=Rubenstein |first1=Richard L |last2=Roth |first2=John King |title=Approaches to Auschwitz: The Holocaust and Its Legacy |year=2003 |publisher=Westminster John Knox Press |isbn=0-664-22353-2 |page=170 |url=https://www.questia.com/library/book/approaches-to-auschwitz-the-holocaust-and-its-legacy-by-john-k-roth-richard-l-rubenstein.jsp |archive-url=https://web.archive.org/web/20081013012423/http://www.questia.com/library/book/approaches-to-auschwitz-the-holocaust-and-its-legacy-by-john-k-roth-richard-l-rubenstein.jsp |url-status=dead |archive-date=13 October 2008}}</ref> Beograd je postal prvo mesto v Evropi, ki so ga nacistične okupacijske sile razglasile za mesto brez Judov, ''judenfrei''.<ref>{{cite book |last1=Morton |first1=J. |last2=Forage |first2=P. |last3=Bianchini |first3=S. |last4=Nation |first4=R. |title=Reflections on the Balkan Wars: Ten Years After the Break-Up of Yugoslavia |date=2004 |publisher=Springer |isbn=978-1-40398-020-5 |page=5 |url=https://books.google.com/books?id=ZfPFAAAAQBAJ&pg=PA5 |access-date=27 May 2020 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416081357/https://books.google.com/books?id=ZfPFAAAAQBAJ&pg=PA5 |url-status=live }}</ref> V mestu je delovalo tudi odporniško gibanje, ki ga je od leta 1941 do svoje aretacije leta 1943 vodil major Žarko Todorović.<ref>[https://znaci.org/00001/4_14_1_6.htm Zbornik dokumenata vojnoistorijskog instituta: TOM XIV, Knjiga 1] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20111005185357/http://www.znaci.net/00001/4_14_1_6.htm |date=5 October 2011 }}, znaci.net; accessed 15 March 2016.</ref> Tako kot [[Rotterdam]], ki ga je nemško in zavezniško bombardiranje opustošilo dvakrat, so drugič Beograd med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] ponovno bombardirali [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] 16. aprila 1944 (na [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavno veliko]] [[Velika noč|noč]]), pri čemer je umrlo najmanj 1100 oseb.<ref>{{cite web |url=http://www.spc.rs/eng/anniversary_allied_bomb_attacks_against_belgrade |title=Anniversary of the Allied Bomb Attacks Against Belgrade |publisher=Radio-Television of Serbia |date=17 April 2008 |access-date=5 May 2009 |archive-date=6 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150906090715/http://www.spc.rs/eng/anniversary_allied_bomb_attacks_against_belgrade |url-status=live }}</ref> Večina mesta je ostala pod nemško okupacijo do 20. oktobra 1944, ko sta ga osvobodila [[Rdeča armada]] in [[jugoslovanski partizani]]. 29. novembra 1945 je maršal [[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]] v Beogradu razglasil [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo]] (kasneje 7. aprila 1963 preimenovano v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]]).<ref>{{cite web |url=http://www.napredniklub.org/tekstovi.php?subaction=showfull&id=1255532834&archive=&start_from=&ucat=1& |title=Tekstovi (Texts) |publisher=Napredniklub.org |access-date=16 November 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727110857/http://www.napredniklub.org/tekstovi.php?subaction=showfull&id=1255532834&archive=&start_from=&ucat=1& |archive-date=27 July 2011}}</ref> === Socialistična Jugoslavija === Ko se je druga svetovna vojna končala, je v mestu ostalo 11.500 porušenih stanovanjskih enot.<ref>{{Citation |title=Rastao je na ruševinama (reprint on 20 October 2017) |trans-title=(Beograd) vrtnica na ruševinah |newspaper=Politika |language=sr |date=20 October 1967}}</ref> V povojnem obdobju je Beograd hitro rasel kot prestolnica [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|obnovljene Jugoslavije]] in se razvil v pomembno industrijsko središče.<ref name="beogradrs"/> [[Slika:Konferencija_Pokreta_nesvrstanih_1961._godine.jpg|levo|sličica|Prva vrhovna konferenca [[Gibanje neuvrščenih|gibanja neuvrščenih]] je potekala septembra 1961 v Beogradu v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]].]] Leta 1948 se je začela gradnja Novega Beograda. V poznih štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja si je novi režim prizadeval za obnovo Beograda v modernističnem slogu po navdihu [[Le Corbusier|Le Corbusierja]], da bi s tem pokazali, da je Jugoslavija v ospredju napredka.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Leta 1958 je v Beogradu začela oddajati prva televizijska postaja. Leta 1961 je Beograd pod Titovim predsedovanjem gostil prvo in ustanovno konferenco [[Gibanje neuvrščenih|gibanja neuvrščenih]].{{Sfn|Norris|2008|p=134}} Leta 1962 so odprli [[letališče Nikola Tesla Beograd|zdajšnje letališče Nikola Tesla]]. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so zgradili številne prestižne stavbe, kot so stavba parlamenta, stolpi Ušće, ki so služili kot sedež Centralnega komiteja Zveze komunistov, in hotel Jugoslavija. {{Sfn|Calic|2019|p=196}} Ameriški novinar časopisa ''[[The Washington Post|Washington Post]]'' je leta 1967 zapisal: »Beograd je živahno, lahkomiselno, hrupno in natrpano mesto v primerjavi s tistim, ki se ga spominjam izpred dvajsetih let.« {{Sfn|Calic|2019|p=196}} Leta 1964 se je Tito lotil politike »tržnega socializma«, ki je omogočila sobivanje kapitalizma s komunizmom. Posledično so bili zahodni obiskovalci Beograda v poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja osupli, ko so videli, da so na glavnih ulicah prevladovali ogromni in kričeči oglasni panoji, ki so promovirali zahodne blagovne znamke, kot so Coca-Cola, Volkswagen, Siemens in Pan Am, kar je Beogradu dajalo zelo zahodnjaški pridih.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Podobno so Beograjčane v šestdesetih letih prejšnjega stoletja opisovali kot zelo modno zahodnjaško oblačene, obiskovalci pa so opazili, da so bile številne ženske obsedene z beljenjem las na svetlo.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Nemška zgodovinarka Marie-Jannine Calic je zapisala, da je v Beogradu v šestdesetih letih prejšnjega stoletja »na ulicah, trgih in v številnih kavarnah vladal živahen vrvež«.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Opozorila je tudi, da ima središče Beograda zelo sodoben videz, vendar da se »ob mogočnih bulvarjih stiskajo bedne trgovinice, ki prodajajo blago, kovinsko blago in posodo, poleg umazanih delavnic čevljarjev, srebrnarjev ter izdelovalcev sveč«.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Na obrobju Beograda je vladal polpodeželski vtis, saj so se po ulicah sprehajale kokoši in krave, medtem ko so ljudje živeli v hudi revščini in se preživljali kot krošnjarji, potujoči glasbeniki, nabiralci cunj, berači, čistilci čevljev, brusilci škarij, občasni delavci in drugi obrobni poklici.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Leta 1968 so večji študentski protesti privedli do več uličnih spopadov med študenti in policijo.<ref>{{citation |url=http://www.boell.eu/downloads/mai_68_uk.pdf |page=49 |last=Popov |first=Nebojša |title=Belgrade, June 1968 |journal=1968 Revisited: 40 Years of Protest Movements |publisher=Heinrich Böll Foundation |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130618055051/http://www.boell.eu/downloads/mai_68_uk.pdf |archive-date=18 June 2013}}</ref> Leta 1969 je prebivalstvo Beograda prvič preseglo mejo enega milijona.{{Sfn|Calic|2019|p=195}} Povečanje prebivalstva je bilo v veliki meri posledica selitve ljudi s podeželja v Beograd, saj je bilo leta 1969 ocenjeno, da sta se dva od treh Beograjčanov rodila na podeželju.{{Sfn|Calic|2019|p=195}} Povečanje prebivalstva v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je povzročilo resne socialne napetosti, saj se je v Beograd selilo vse več ljudi, hitreje, kot so se gradila stanovanja, kar je povzročilo stanovanjsko krizo.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Jugoslovanski popis prebivalstva leta 1961 je pokazal, da je v Beogradu v povprečju živelo 2,5 osebe na sobo v primerjavi s povprečjem 1,6 osebe na sobo v preostalem delu Jugoslavije.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Leta 1965 je bilo ocenjeno, da v Beogradu primanjkuje 50.000 stanovanjskih enot, zaradi česar so si mnogi ljudje zgradili nezakonite improvizirane domove v trgovinah, kleteh, pralnicah in celo jaških dvigal, medtem ko so si na obrobju Beograda ljudje gradili lesene koče in vikendice.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Župan Beograda Branko Pešić je leta 1965 novinarju povedal: »V zadnjih sedmih ali osmih letih je v Beograd vsako leto prišlo od 20.000 do 30.000 ljudi. To je enako celotnemu majhnemu mestu ... In vsi ti ljudje nekje najdejo zavetje, se nekam zavlečejo. Nekateri dobijo stanovanje, vendar je to najmanjši odstotek. Veliko število jih je prisiljenih ... živeti v kleteh, v nehigienskih stanovanjih in barakah. In kdor tega še ni videl, bi moral vsekakor videti, kako to izgleda ... Nekaj takega v Afriki sploh ne obstaja.«{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Leta 1972 se je Beograd soočil z izbruhom [[Črne koze|črnih koz]], zadnjim večjim izbruhom [[Črne koze|črnih koz]] v [[Evropa|Evropi]] po drugi svetovni vojni.<ref>{{cite journal |last=Trifunović |first=Vesna |title=Temporality and discontinuity as aspects of smallpox outbreak in Yugoslavia |journal=Glasnik Etnografskog instituta SANU |date=July 2018 |volume=65 |issue=1 |pages=127–145 |doi=10.2298/GEI1701127T|doi-access=free|hdl=21.15107/rcub_dais_7666 |hdl-access=free }}</ref> Med oktobrom 1977 in marcem 1978 je mesto gostilo prvo večje srečanje [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]] z namenom izvajanja [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinških sporazumov]] iz leta 1977, leta 1980 pa je Beograd gostil [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Generalno konferenco UNESCO]].<ref>{{cite book |last1=Bilandžić |first1=Vladimir |last2=Dahlmann |first2=Dittmar |last3=Kosanović |first3=Milan |title=From Helsinki to Belgrade: The First CSCE Follow-up Meeting and the Crisis of Détente |publisher=Vandenhoeck & Ruprecht |isbn=9783899719383 |year=2012 |pages=163–184}}</ref> Josip Broz Tito je umrl maja 1980, njegovega [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|pogreba]] v Beogradu pa so se udeležili visoki uradniki in državne delegacije iz 128 od 154 članic Združenih narodov z vsega sveta, zaradi česar je postal eden največjih pogrebov v zgodovini.<ref>{{cite book |title=Tito: A Biography |last=Ridley |first=Jasper |year=1996 |publisher=Constable |isbn=0-09-475610-4 |page=19}}</ref> [[Slika:Beograd_-_Zgrade_Generalštaba_Vojske_Srbije_i_Crne_Gore_i_Ministarstva_odbrane_(43221947840).jpg|alt=|desno|sličica|Stavba generalštaba, poškodovana med [[Operacija Zavezniška sila|bombardiranjem Nata leta 1999.]] Strateška lega Beograda, zaradi katere se je zanj bojevalo v 115 vojnah in je bil v svoji 7000-letni zgodovini 44-krat porušen do tal, postavlja Beograd v vlogo enega največkrat uničenih mest. Zaradi cikla uničenja in obnove si je prislužil vzdevek "Beli feniks" in je pomembno oblikoval njegovo zgodovino in urbano pokrajino.]] === Razpad Jugoslavije === 9. marca 1991 so v mestu pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] potekale množične demonstracije proti [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]].<ref>{{cite web |url=http://www.mc.rs/prvi-udarac-milosevicevom-rezimu.6.html?eventId=24600 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190814193726/http://www.mc.rs/prvi-udarac-milosevicevom-rezimu.6.html%3FeventId%3D24600 |url-status=dead |archive-date=14 August 2019 |title=Prvi udarac Miloševićevom režimu |work=[[Danas (newspaper)|Danas]] |date=9 March 2006 |language=sr |access-date=10 July 2007}}</ref> Po poročanju različnih medijev naj bi bilo na ulicah med 100.000 in 150.000 ljudi.<ref>{{cite magazine |last=Graff |first=James L. |url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,972607-1,00.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930073731/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,972607-1,00.html |url-status=dead |archive-date=30 September 2007 |title=Yugoslavia: Mass bedlam in Belgrade |magazine=[[Time (magazine)|Time]] |date=25 March 1991 |access-date=10 July 2007}}</ref> Med protesti sta bili ubiti dve osebi, 203 osebe so ranili in 108 aretirali, pozneje istega dne pa so na ulice napotili tanke, da bi vzpostavili red.<ref>{{cite web |url=http://www.vreme.com/arhiva_html/450/2.html |title=Srbija na mitinzima (1990–1999) |work=[[Vreme]] |date=21 August 1999 |language=sr |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070619005413/http://www.vreme.com/arhiva_html/450/2.html |archive-date=19 June 2007 |url-status=live}}</ref> V Beogradu je bilo veliko protivojnih protestov, največji pa je bil posvečen solidarnosti z žrtvami iz [[Obleganje Sarajeva|obleganega Sarajeva]].<ref>{{cite book |title=Burn This House: The Making and Unmaking of Yugoslavia |url=https://archive.org/details/burnthishousemak00udov |url-access=limited |first1=Jasminka |last1=Udovicki |first2=James |last2=Ridgeway |publisher=[[Duke University Press]] |year=2000 |isbn=9781136764820 |location=Durham, North Carolina |pages=[https://archive.org/details/burnthishousemak00udov/page/n265 255]-266}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Fridman |first1=Orli |title='It was like fighting a war with our own people': anti-war activism in Serbia during the 1990s |journal=The Journal of Nationalism and Ethnicity |year=2010 |volume=39 |issue=4 |pages=507–522 |doi=10.1080/00905992.2011.579953 |s2cid=153467930}}</ref> Nadaljnji protivladni protesti so v Beogradu potekali od novembra 1996 do februarja 1997 proti isti vladi po domnevnih volilnih goljufijah na lokalnih volitvah.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201267 |title=History (Disintegration Years 1988–2000) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924063500/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201267 |url-status=live }}</ref> Ti protesti so na oblast pripeljali [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]], prvega župana Beograda po drugi svetovni vojni, ki ni pripadal [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezi komunistov Jugoslavije]] ali njeni kasnejši veji, Socialistični partiji Srbije.<ref>{{cite news |last=Perlez |first=Jane |url=https://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=F40616F83B5A0C708EDDAB0894DF494D81 |title=New Mayor of Belgrade: A Serbian Chameleon |newspaper=[[The New York Times]] |date=23 February 1997 |access-date=17 May 2007}}</ref> Leta 1999, med vojno na Kosovu, je bila v [[Operacija Zavezniška sila|bombardiranju Nata]] tarča številnih stavb v Beogradu. Med bombardiranimi mesti so bile nekatere ministrske stavbe, stavba RTS, bolnišnice, hotel Jugoslavija, stavba Centralnega komiteja, Avalski stolp in kitajsko veleposlaništvo.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201271 |title=NATO bombing |publisher=Beograd.rs |access-date=17 May 2007 |archive-date=16 August 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150816025147/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201271 |url-status=live }}</ref> Zaradi bombardiranja Nata je bilo v Srbiji in Črni gori ubitih med 500<ref>{{Cite news| newspaper=Washington Post| url=https://www.washingtonpost.com/wp-srv/WPcap/2000-02/07/000r-020700-idx.html| date=February 7, 2000| title=Report Says NATO Bombing Killed 500 Civilians in Yugoslavia| author=Bradley Graham| page=A02| archive-date=11 January 2022| access-date=2 August 2024| archive-url=https://web.archive.org/web/20220111221506/https://www.washingtonpost.com/wp-srv/WPcap/2000-02/07/000r-020700-idx.html| url-status=live}}</ref> in 2000 civilistov<ref>{{Cite web |title=220. Bombing to Bring Peace |url=https://www.wilsoncenter.org/publication/220-bombing-to-bring-peace |access-date=2023-01-29 |website=www.wilsoncenter.org |date=7 July 2011 |language=en |archive-date=29 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230129152924/https://www.wilsoncenter.org/publication/220-bombing-to-bring-peace |url-status=live }}</ref>, od tega 27 v Beogradu.<ref>{{Cite web| url=https://www.hlc-rdc.org/db/nato/index.html| work=[[Humanitarian Law Center]]| title=Ljudski gubici u NATO bombardovanju (Srbija, Kosovo i Crna Gora)| date=March 23, 2018}}</ref> Po [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|vojnah v nekdanji Jugoslaviji]] je Srbija postala dom največjega števila [[Begunec|beguncev]] in notranje razseljenih oseb v Evropi, saj se je več kot tretjina teh beguncev naselila v Beogradu.<ref>{{cite web |title=Serbia: Europe's largest proctracted refugee situation |url=http://www.osce.org/serbia/24323?download=true |publisher=[[Organization for Security and Co-operation in Europe|OSCE]] |access-date=5 May 2020 |archive-date=26 March 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170326082139/http://www.osce.org/serbia/24323?download=true |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |author1=S. Cross|author2=S. Kentera|author3=R. Vukadinovic|author4=R. Nation |title=Shaping South East Europe's Security Community for the Twenty-First Century: Trust, Partnership, Integration |url=https://books.google.com/books?id=el-YZHB8hzYC&pg=PP1 |access-date=5 May 2020 |date=7 May 2013 |publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]] |page=169 |isbn=9781137010209 |archive-date=26 March 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170326082403/https://books.google.rs/books?id=el-YZHB8hzYC&lpg=PP1&pg=PP1 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.refworld.org/docid/3ae6a8b92c.html |title=U.S. Committee for Refugees World Refugee Survey 1998 – Yugoslavia |publisher=[[U.S. Committee for Refugees and Immigrants]] |access-date=5 May 2020 |archive-date=2 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210302142950/https://www.refworld.org/docid/3ae6a8b92c.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |title=Housing and Property Rights in Bosnia and Herzegovina, Croatia and Serbia, and Montenegro |first1=Veljko |last1=Mikelić |publisher=[[United Nations Human Settlements Programme]] |year=2005 |isbn=9789211317848 |page=120}}</ref> Po predsedniških volitvah leta 2000 je bil Beograd prizorišče večjih javnih protestov, ki se jih je udeležilo več kot pol milijona ljudi. Te demonstracije so v okviru gibanja [[Otpor!|Otpor]] privedle do odstavitve predsednika Miloševića.<ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2007&mm=10&dd=05&nav_category=90&nav_id=44315 |title=Parties, citizens mark October 5 |publisher=B92 |date=5 October 2007 |access-date=7 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090418190114/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2007&mm=10&dd=05&nav_category=90&nav_id=44315 |archive-date=18 April 2009 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201275 |title=October 5, 2000 |publisher=City of Belgrade |access-date=7 May 2009 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924062458/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201275 |url-status=live }}</ref> === Nedavno obdobje === [[Slika:Belgrade_Waterfront_(Београд_на_води).jpg|levo|sličica|Beogradska obala]] Leta 2014 sta [[Vlada Republike Srbije|srbska vlada]] in njen [[Združeni arabski emirati|emiratski]] partner, Eagle Hills Properties, začela projekt urbane prenove Belgrade Waterfront. Srbska vlada in njeni emiratski partnerji naj bi skupaj vložili približno 3,5 milijarde evrov.<ref>{{cite news |url=http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/435629/Ovako-ce-izgledati-Beograd-na-vodi |title=Ovako će izgledati "Beograd na vodi" |publisher=Blic.rs |date=19 January 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140222204657/http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/435629/Ovako-ce-izgledati-Beograd-na-vodi |archive-date=22 February 2014}}</ref> Projekt vključuje poslovne in razkošne stanovanjske stavbe, petzvezdične hotele, nakupovalno središče in predvideni »Beogradski stolp«. Vendar je projekt precej kontroverzen – še vedno obstaja precej negotovosti glede njegovega financiranja, nujnosti, projektu pa očitajo tudi pomanjkanje skladnosti njegove arhitekture s preostankom mesta.<ref>{{cite web |url=https://www.forbes.com/sites/wadeshepard/2016/12/08/inside-abu-dhabis-bad-joke-the-belgrade-waterfront-project/#49c14d826c12 |title=A Look at Abu Dhabi's 'Bad Joke': The Belgrade Waterfront Project |website=[[Forbes]] |access-date=7 November 2017 |archive-date=7 November 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171107172658/https://www.forbes.com/sites/wadeshepard/2016/12/08/inside-abu-dhabis-bad-joke-the-belgrade-waterfront-project/#49c14d826c12 |url-status=live }}</ref> Poleg beograjskega nabrežja se mesto hitro razvija in obnavlja, zlasti na območju Novega Beograda, kjer so (od leta 2020) gradili stanovanjske in poslovne stavbe za podporo cvetočemu beograjskemu IT sektorju, ki je zdaj ena največjih gospodarskih panog v Srbiji. Septembra 2020 je bilo v Beogradu približno 2000 aktivnih gradbišč.<ref>{{cite web |last=Online |first=Piše: Danas |date=19 September 2020 |title=Vesić: U Beogradu se ove godine gradi više nego lane |url=https://www.danas.rs/beograd/vesic-u-beogradu-se-ove-godine-gradi-vise-nego-lane/ |access-date=22 December 2020 |website=Dnevni list Danas |language=sr-RS |archive-date=23 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201023014923/https://www.danas.rs/beograd/vesic-u-beogradu-se-ove-godine-gradi-vise-nego-lane/ |url-status=live }}</ref> Mestni proračun za leto 2023 je znašal 205,5 milijarde dinarjev (1,750 milijarde evrov).<ref>{{Cite web|url=https://n1info.rs/english/news/belgrade-2023-budget-adopted/|title=Belgrade 2023 budget adopted|date=27 December 2022|website=N1}}</ref> Proračun mesta Beograd za leto 2024 je bil ocenjen na več kot 2 milijardi evrov. == Geografija == === Topografija === [[Slika:Ушће_Саве_у_Дунав_поред_десне_обале_Великог_ратног_острва_и_Калемегдана.jpg|desno|sličica|Sotočje [[Sava|Save]] (na desni strani) v [[Donava|Donavo]] pri Beogradu s pogledom na [[Beograjska trdnjava|trdnjavo Kalemegdan]] (zgoraj desno)]] Beograd stoji 11,65 m [[Nadmorska višina|nad morsko gladino]] na sotočju [[Donava|Donave]] in [[Sava|Save]].<ref name="nurden-2009" /> Zgodovinsko jedro Beograda, [[Beograjska trdnjava|Kalemegdan]], stoji na desnem bregu obeh rek. Od 19. stoletja se mesto širi proti jugu in vzhodu; po drugi svetovni vojni je bil na levem bregu reke Save zgrajen Novi Beograd, ki je povezal Beograd z Zemunom. Z mestom so se združile tudi manjše, predvsem stanovanjske skupnosti na drugi strani Donave, kot so Krnjača, Kotež in [[Borča]], medtem ko je [[Pančevo]], močno industrializirano satelitsko mesto, ostalo ločeno. Mesto ima urbano območje 360 km², medtem ko skupaj z metropolitanskim območjem pokriva 3.223 km².<ref name="city of belgrade-3" /> Območje osrednjega Beograda na desnem bregu Save stoji na gričevnatem terenu, najvišja točka Beograda pa je hrib Torlak z nadmorsko višino 303 m. Vzpetine [[Avala, Beograd|Avala]] (511 m) in Kosmaj (628 m) ležijo južno od mesta. Na drugi strani Save in Donave je zemljišče večinoma ravno in ga sestavljajo [[Aluvialna ravnica|aluvialne ravnice]] ter puhličaste [[Planota|planote]].<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201033 |publisher=City of Belgrade |title=Natural Features |access-date=12 December 2012 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924062300/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201033 |url-status=live }}</ref> Ena od značilnosti mestnega terena je težnostna erozija. Na ozemlju, ki ga zajema generalni urbanistični načrt, je zabeleženih 1155 točk težnostne erozije, od katerih je 602 aktivnih, 248 pa jih je označenih kot »visoko tveganih«. Pokrivajo skoraj 30 % mestnega ozemlja in vključujejo več vrst težnostne erozije. Naklonske udornice se nahajajo na pobočjih nad rekami, večinoma na [[Glina|glinenih]] ali ilovnatih tleh, z naklonom med 7 in 20 %. Najbolj kritične so v [[Karaburma|Karaburmi]], Zvezdari, Višnjici, [[Vinča, Grocka|Vinči]] in [[Ritopek|Ritopeku]] v dolini Donave ter v Umki in zlasti v njeni soseski Duboko v dolini Save. Imajo gibljivo in mirujočo fazo, nekatere od njih pa so zabeležene že stoletja. Manj aktivna območja drsenja vključujejo celotno pobočje [[Terazije]] nad Savo (Kalemegdan, Savamala), kar je razvidno iz naklona spomenika [[Zmagovalec (spomenik)|Zmagovalec]] in stolpa katedralne cerkve, ter odsek Voždovac med Banjico in [[Autokomanda|Autokomando]]. Plazovi zajemajo manjša območja, razvijajo se na strmih pečinah, včasih so nagnjeni do 90 %. Večinoma se nahajajo v umetnih [[Puhlica|puhličastih]] gričih Zemuna: Gardoš, Ćukovac in Kalvarija. [[Slika:DJI_0387-12.jpg|sličica|Spomenik neznanemu junaku na gori [[Avala, Beograd|Avala]], Avalski stolp in mesto Beograd v daljavi.]] Vendar pa večino premikanja zemljišč v Beogradu, približno 90 %, povzročajo gradbena dela in okvarjen sistem oskrbe z vodo (počene cevi itd.). Soseska Mirijevo velja za najuspešnejši projekt rešitve problema. Med gradnjo soseske v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil teren sistematično utrjen in premikanje zemljišč je danes popolnoma ustavljeno.<ref>{{Citation |first=Nikola |last=Belić |title=Klizišta nisu samo hir prirode |newspaper=[[Politika]] |language=sr |date=8 November 2011 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/193711/Klizista-nisu-samo-hir-prirode |access-date=12 June 2017 |archive-date=18 September 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170918145849/http://www.politika.rs/sr/clanak/193711/Klizista-nisu-samo-hir-prirode |url-status=live }}</ref><ref>{{Citation |first=Nikola |last=Belić |title=Otapanje pokreće i klizišta |newspaper=Politika |language=sr |date=22 February 2012 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/209361/Otapanje-pokrece-i-klizista |access-date=12 June 2017 |archive-date=26 September 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170926073714/http://www.politika.rs/sr/clanak/209361/Otapanje-pokrece-i-klizista |url-status=live }}</ref> === Podnebje === Po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi klimatski klasifikaciji]] ima Beograd vlažno subtropsko podnebje (''Cfa''), ki meji na vlažno celinsko podnebje (''Dfa'') s štirimi letnimi časi in enakomerno porazdeljenimi padavinami. Mesečna povprečja se gibljejo od 1,9 °C v januarju do 23,8 °C v juliju, z letnim povprečjem 13,2 °C. [[Slika:Most_na_Adi.jpg|levo|sličica|Pogled iz zraka na Beograd in [[most na Adi]] iz gozdnega parka Košutnjak, znanega kot »mestna tovarna kisika« in priljubljena rekreacijska točka.]] V povprečju je letno 44,6 dni z najvišjo temperatura 30 °C ali več<ref name="nceinoaagov"/> in 95 dni, ko je temperatura nad 25 °C, po drugi strani pa je v Beogradu 52,1 dni letno, ko najnižja temperatura pade pod 0 °C, pri čemer je letno v povprečju 13,8 dni tudi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem.<ref name="nceinoaagov">{{cite web |title=World Meteorological Organization Climate Normals for 1991-2020: Beograd |url=https://www.nodc.noaa.gov/archive/arc0216/0253808/2.2/data/0-data/Region-6-WMO-Normals-9120/Serbia/XLS/Beograd_13274.xls |format=XLS |website=ncei.noaa.gov |publisher=[[NOAA]] |access-date=14 February 2024 |archive-date=14 February 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240214074455/https://www.nodc.noaa.gov/archive/arc0216/0253808/2.2/data/0-data/Region-6-WMO-Normals-9120/Serbia/XLS/Beograd_13274.xls |url-status=live }}</ref> Letna povprečna količina padavin v Beogradu je približno 698 mm, pri čemer je najbolj deževna pozna pomlad. Povprečno letno število sončnih ur je 2020. Nevihte v Beogradu lahko nastanejo kadarkoli v letu, v povprečju 31 dni letno, vendar so veliko pogostejše v spomladanskih in poletnih mesecih. [[Toča]] je redka in se pojavlja izključno spomladi ali poleti.<ref name="nceinoaagov"/> Najvišja uradno zabeležena temperatura v Beogradu je bila 43,6 °C 24. julija 2007,<ref>{{cite news |url=http://news.monstersandcritics.com/europe/news/article_1334095.php/Record-breaking_heat_measured_in_Belgrade |agency=[[Deutsche Presse-Agentur]] |title=Record-breaking heat measured in Belgrade |date=24 July 2007 |access-date=10 August 2007 |publisher=Monsters and Critics |archive-url=https://web.archive.org/web/20120714085754/http://news.monstersandcritics.com/europe/news/article_1334095.php/Record-breaking_heat_measured_in_Belgrade |archive-date=14 July 2012}}</ref> medtem ko je bila na drugi strani najnižja temperatura -26,2 °C 10. januarja 1893.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201193 |title=Climate |publisher=City of Belgrade |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924064353/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201193 |url-status=live }}</ref> Najvišja zabeležena vrednost dnevnih padavin je bila 109,8 mm 15. maja 2014.<ref name="nceinoaagov"/> {{Weather box |width=auto |location=Beograd (1991–2020, najvišje vrednosti 1920–danes) |metric first=y |single line=y |Jan record high C = 21.4 |Feb record high C = 23.9 |Mar record high C = 30.0 |Apr record high C = 32.4 |May record high C = 34.9 |Jun record high C = 38.7 |Jul record high C = 43.6 |Aug record high C = 41.8 |Sep record high C = 41.8 |Oct record high C = 34.7 |Nov record high C = 29.3 |Dec record high C = 22.7 |year record high C = 43.6 |Jan high C = 5.2 |Feb high C = 7.8 |Mar high C = 13.1 |Apr high C = 18.9 |May high C = 23.6 |Jun high C = 27.1 |Jul high C = 29.3 |Aug high C = 29.7 |Sep high C = 24.3 |Oct high C = 18.7 |Nov high C = 12.2 |Dec high C = 6.1 |year high C = 18.0 |Jan mean C = 1.9 |Feb mean C = 3.8 |Mar mean C = 8.3 |Apr mean C = 13.6 |May mean C = 18.2 |Jun mean C = 21.9 |Jul mean C = 23.8 |Aug mean C = 23.8 |Sep mean C = 18.5 |Oct mean C = 13.3 |Nov mean C = 8.1 |Dec mean C = 3.0 |year mean C = 13.2 |Jan low C = -0.7 |Feb low C = 0.6 |Mar low C = 4.2 |Apr low C = 8.8 |May low C = 13.2 |Jun low C = 16.7 |Jul low C = 18.4 |Aug low C = 18.5 |Sep low C = 14.1 |Oct low C = 9.4 |Nov low C = 5.1 |Dec low C = 0.5 |year low C = 9.1 |Jan record low C = -26.2 |Feb record low C = -25.5 |Mar record low C = -14.4 |Apr record low C = -6.1 |May record low C = -1.4 |Jun record low C = 4.6 |Jul record low C = 8.3 |Aug record low C = 6.7 |Sep record low C = 0.6 |Oct record low C = -6.9 |Nov record low C = -11.1 |Dec record low C = -19.3 |year record low C = -26.2 |precipitation colour = green |Jan precipitation mm = 47.9 |Feb precipitation mm = 43.5 |Mar precipitation mm = 48.7 |Apr precipitation mm = 51.5 |May precipitation mm = 72.3 |Jun precipitation mm = 95.6 |Jul precipitation mm = 66.5 |Aug precipitation mm = 55.1 |Sep precipitation mm = 58.6 |Oct precipitation mm = 54.8 |Nov precipitation mm = 49.6 |Dec precipitation mm = 54.8 |year precipitation mm = 698.9 |Jan humidity = 77.9 |Feb humidity = 71.4 |Mar humidity = 62.7 |Apr humidity = 59.9 |May humidity = 61.9 |Jun humidity = 62.5 |Jul humidity = 59.8 |Aug humidity = 59.5 |Sep humidity = 65.8 |Oct humidity = 71.4 |Nov humidity = 75.1 |Dec humidity = 79.5 |year humidity = 67.3 |unit precipitation days = 0.1 mm |Jan precipitation days = 13.5 |Feb precipitation days = 12.3 |Mar precipitation days = 11.3 |Apr precipitation days = 12.4 |May precipitation days = 13.5 |Jun precipitation days = 12.2 |Jul precipitation days = 10.0 |Aug precipitation days = 8.4 |Sep precipitation days = 9.5 |Oct precipitation days = 10.5 |Nov precipitation days = 10.8 |Dec precipitation days = 13.8 |year precipitation days = 138.2 |Jan snow days = 9.7 |Feb snow days = 7.3 |Mar snow days = 4.2 |Apr snow days = 0.7 |May snow days = 0.0 |Jun snow days = 0.0 |Jul snow days = 0.0 |Aug snow days = 0.0 |Sep snow days = 0.0 |Oct snow days = 0.1 |Nov snow days = 3.0 |Dec snow days = 7.8 |year snow days = 32.8 |Jan sun = 70.7 |Feb sun = 96.2 |Mar sun = 146.7 |Apr sun = 186.7 |May sun = 224.7 |Jun sun = 253.9 |Jul sun = 278.8 |Aug sun = 262.6 |Sep sun = 192.6 |Oct sun = 155.0 |Nov sun = 92.1 |Dec sun = 60.3 |year sun = 2020.3 |Jan uv = 1 |Feb uv = 2 |Mar uv = 3 |Apr uv = 5 |May uv = 7 |Jun uv = 8 |Jul uv = 8 |Aug uv = 7 |Sep uv = 5 |Oct uv = 3 |Nov uv = 2 |Dec uv = 1 |source 1=Hidrometereološka služba Srbije<ref>{{cite web |url=https://www.hidmet.gov.rs/ciril/meteorologija/stanica_sr_beograd.php |title=Monthly and annual means, maximum and minimum values of meteorological elements for the period 1991–2020 |language=sr |publisher=Republic Hydrometeorological Service of Serbia |access-date=15 April 2022 |archive-date=15 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220415152549/https://www.hidmet.gov.rs/ciril/meteorologija/stanica_sr_beograd.php |url-status=live }}</ref> |source 2=Weather Atlas (UV),<ref>{{cite web |url=https://www.weather-atlas.com/en/serbia/belgrade-climate |title=Belgrade, Serbia – Detailed climate information and monthly weather forecast |publisher=Yu Media Group |website=Weather Atlas |language=en |access-date=3 July 2019 |archive-date=3 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190703202940/https://www.weather-atlas.com/en/serbia/belgrade-climate |url-status=live }}</ref> Meteo Climat (najvišje in najnižje vrednosti)<ref>{{cite web |url=http://meteo-climat-bzh.dyndns.org/index.php?page=stati&id=361 |title=Station Belgrade–Triche |publisher=Meteo Climat |language=fr |access-date=18 December 2019 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225061442/http://meteo-climat-bzh.dyndns.org/index.php?page=stati&id=361 |url-status=live }}</ref> |date=September 2010 }} == Uprava == <gallery mode="packed-hover"> File:Skupstina grada.jpg|[[Stari Dvor]], mestna skupščina File:Дом Народне Скупштине Србије.jpg|Narodna skupščina Srbije File:Novi Beograd - The SIV building.jpg|Palača Srbije </gallery> Beograd je znotraj Srbije ločena teritorialna enota, z lastno avtonomno mestno upravo.<ref name="city of belgrade"/> Skupščina mesta Beograd ima 110 članov, izvoljenih za štiriletni mandat.<ref>{{cite web |title=Assembly of the City of Belgrade |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |publisher=Beograd.rs |access-date=4 November 2013 |archive-date=13 January 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113130104/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |url-status=live }}</ref> Trinajstčlanski mestni svet, ki ga izvoli skupščina in mu predseduje župan in njegov namestnik, vodi in nadzoruje mestno upravo,<ref>{{cite web |title=City Council |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201898 |publisher=Beograd.rs |access-date=4 November 2013 |archive-date=17 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151117033009/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201898 |url-status=live }}</ref> ki upravlja tekoče upravne zadeve. Mestna uprava je razdeljena na 14 sekretariatov, od katerih ima vsak poseben resor, kot sta promet ali zdravstvo, ter več strokovnih služb, agencij in inštitutov.<ref>{{cite web |title=City Administration |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201902 |publisher=Beograd.rs |access-date=4 November 2013 |archive-date=26 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130326103342/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201902 |url-status=live }}</ref> Na volitvah v mestno skupščino Beograda leta 2024 je zmagala Srbska napredna stranka, ki je oblikovala vladajočo koalicijo s Socialistično partijo Srbije. Med letoma 2004 in 2013 je bila na oblasti Demokratska stranka.<ref>{{citation |url=http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2013&mm=09&dd=24&nav_id=87773 |title=Councilors vote to remove Belgrade mayor from office |publisher=B92 |date=24 September 2013 |access-date=4 November 2013 |archive-date=28 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131128020353/http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2013&mm=09&dd=24&nav_id=87773 |url-status=live }}</ref> Zaradi pomena Beograda v političnem in gospodarskem življenju Srbije se funkcija župana mesta pogosto opisuje kot tretja najpomembnejša funkcija v državi, takoj za funkcijo [[Predsednik vlade Srbije|predsednika vlade]] in [[Predsednik Srbije|predsednika republike.]]<ref>{{cite news |first=Dejan |last=Aleksić |script-title=sr: Главни град – изборна неизвесност у кампањи 2022. |trans-title=Capital city – electoral uncertainty in the 2022. campaign |newspaper=Politika |page=18 |language=sr |date=27 February 2022}}</ref><ref>{{cite news |author=Jelena Mitrović, Anica Telesković |title=Ko će biti beogradski pobednik? |trans-title=Who will be the Belgrade's winner? |publisher=[[Radio Television Serbia]] |language=sr |date=23 February 2022 |url=https://www.rts.rs/page/tv/sr/story/20/rts-1/4715012/ko-ce-biti-beogradski-pobednik.html |access-date=1 March 2022 |archive-date=1 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220301155326/https://www.rts.rs/page/tv/sr/story/20/rts-1/4715012/ko-ce-biti-beogradski-pobednik.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite news |first=Tamara |last=Skrozza |title=Prvi ljudi velike varoši |trans-title=First citizens of great town |newspaper=Vreme, No. 710 |language=sr |date=12 August 2004 |url=https://www.vreme.com/vreme/prvi-ljudi-velike-varosi/ |access-date=1 March 2022 |archive-date=1 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220301155328/https://www.vreme.com/vreme/prvi-ljudi-velike-varosi/ |url-status=live }}</ref> [[Slika:Supreme_court_of_Serbia.jpg|levo|sličica|190x190_pik|Vrhovno sodišče Srbije]] [[Slika:Austrian_Embassy_in_Belgrade_(Ambasada_Austrije_u_Beogradu).jpg|levo|sličica|190x190_pik|Avstrijsko veleposlaništvo v Beogradu]] Beograd je glavno mesto, kjer so sedeži vseh srbskih državnih organov – [[Izvršilna oblast|izvršilne]], [[Zakonodajna oblast|zakonodajne]] in [[Sodna oblast|sodne oblasti]], ter sedeži skoraj vseh nacionalnih političnih strank in 75 [[Veleposlaništvo|diplomatskih predstavništev]].<ref>{{citation |url=http://www.mup.gov.rs/cms_lat/sadrzaj.nsf/ambasade.h |title=Ambasade i konzularna predstavništva u Beogradu |publisher=Ministry of Interior of the Republic of Serbia |language=sr |access-date=12 December 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130128091441/http://www.mup.gov.rs/cms_lat/sadrzaj.nsf/ambasade.h |archive-date=28 January 2013}}</ref> To vključuje Državno skupščino, predsedstvo in [[Vlada Republike Srbije|vlado Srbije]] ter vsa ministrstva, vrhovno sodišče in ustavno sodišče. === Občine === [[Slika:Sunset_at_Gardos.jpg|sličica|300x300_pik|Stolp Gardoš v sončnem zahodu, Zemun]] Mesto je razdeljeno na 17 občin.<ref name="beogradrs-5">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201906 |title=Urban Municipalities |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924043019/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201906 |url-status=live }}</ref> Prej so bile razvrščene v 10 mestnih (ki ležijo v celoti ali delno znotraj meja mesta) in 7 primestnih občin, katerih središča so manjša mesta.<ref>{{citation |last=Bačić |first=B. Č. |title=Najveći problem izjednačavanje statusa gradskih i prigradskih opština |url=http://www.danas.rs/danasrs/srbija/beograd/najveci_problem_izjednacavanje_statusa_gradskih_i_prigradskih_opstina_.39.html?news_id=141062 |publisher=Danas |date=1 October 2008 |access-date=9 February 2010 |language=sr |archive-date=10 June 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150610220820/http://www.danas.rs/danasrs/srbija/beograd/najveci_problem_izjednacavanje_statusa_gradskih_i_prigradskih_opstina_.39.html?news_id=141062 |url-status=live }}</ref> Z novim mestnim statutom iz leta 2010 so vse dobile enak status, z izjemo, da imajo primestne občine (razen Surčina) določene avtonomne pristojnosti, predvsem povezane z gradbeništvom, infrastrukturo in komunalnimi storitvami.<ref name="beogradrs-5"/> Večina občin se nahaja na južni strani Donave in [[Sava|Save]], v regiji [[Šumadija]]. Tri občine (Zemun, Novi Beograd in Surčin) ležijo na severnem bregu Save v regiji [[Srem|Srijem]], občina Palilula, ki se razprostira ob Donavi, pa se nahaja v regijah [[Šumadija]] in [[Banat]]. [[Slika:Belgrade_municipalities.svg|levo|sličica|439x439_pik|Zemljevid občin Beograda]] {| class="sortable wikitable" style="text-align:right" ! Občina ! Klasifikacija ! Površina (km²) ! Prebivalstvo (popis 2022) ! Gostota prebivalstva (na km²) |- | style="text-align:left" | [[Barajevo]] | primestni | 213,10 | 26.431 | 110 |- | style="text-align:left" | Čukarica | mestno | 156,99 | 175.793 | 1.120 |- | style="text-align:left" | Grocka | primestni | 299,55 | 82.810 | 276 |- | style="text-align:left" | [[Lazarevac]] | primestni | 383,51 | 55.146 | 144 |- | style="text-align:left" | [[Mladenovac]] | primestni | 339 | 48.683 | 144 |- | style="text-align:left" | Novi Beograd | mestno | 40,71 | 209.763 | 5.153 |- | style="text-align:left" | [[Obrenovac]] | primestni | 410,14 | 68.882 | 168 |- | style="text-align:left" | Palilula | mestno | 450,59 | 182.624 | 405 |- | style="text-align:left" | Rakovica | mestno | 30.11 | 104.456 | 3.469 |- | style="text-align:left" | Savski venac | mestno | 14.06 | 36.699 | 2.610 |- | style="text-align:left" | [[Sopot, Beograd|Sopot]] | primestni | 270,71 | 19.126 | 71 |- | style="text-align:left" | Stari Grad | mestno | 5,40 | 44.737 | 8.285 |- | style="text-align:left" | Surčin | mestno | 288,47 | 45.452 | 158 |- | style="text-align:left" | Voždovac | mestno | 148,52 | 174.864 | 1.177 |- | style="text-align:left" | Vračar | mestno | 2,87 | 55.406 | 19.305 |- | style="text-align:left" | Zemun | mestno | 149,74 | 177.908 | 1.188 |- | style="text-align:left" | Zvezdara | mestno | 31,49 | 172.625 | 5.482 |- style="background:#e9e9e9;" ! style="text-align:left" | Skupaj ! ! style="text-align:right" | 3.234,96 ! style="text-align:right" | 1.681.405 ! style="text-align:right" | 520 |- ! colspan="5" style="text-align:left" | Vir: Sektor za statistiko, Beograd<ref name="zavod za statistiku grada beograda">{{cite book |url=https://zis.beograd.gov.rs/images/ZIS/Files/Godisnjak/G_2022S.pdf |title=Statistički godišnjak Beograda |publisher=Zavod za statistiku grada Beograda |access-date=10 March 2024 |issn=0585-1912 }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=March 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |} == Demografija == {{Historical populations |footnote= Vir: 1834-1931:;<ref>{{cite book |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G1953/Pdf/G19534002.pdf |title=Stanovništvo Narodne Republike Srbije od 1834-1953 |trans-title=Population of the National Republic of Serbia from 1834-1953 data |location=Belgrade |publisher=Zavod za statistiku i evidenciju Narodne Republike Srbije |year=1953 |page=54 |language=sh |oclc=441731968 |archive-date=14 June 2024 |access-date=21 January 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240614144409/https://publikacije.stat.gov.rs/G1953/Pdf/G19534002.pdf |url-status=live }}</ref> podatki 1948-2011:;<ref>{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2014/Pdf/G20144008.pdf |title=Упоредни преглед броја становника 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002. И 2011: Подаци по насељима |trans-title=Comparative overview of the population in 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002 and 2011: Data by settlements |work=Попис становништва, домаћинстава и станова 2011. у Републици Србији |trans-work=2011 Census of Population, Households and Dwellings in the Republic of Serbia |first=Dragan |last=Vukmirović |location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office of the Republic of Serbia] |isbn=978-86-6161-109-4 |date=April 2014 |access-date=21 July 2025 |archive-date=14 October 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191014111345/https://publikacije.stat.gov.rs/G2014/Pdf/G20144008.pdf |url-status=live }}</ref> podatki 2022:.<ref name="census22-age-sex"/> |percentages=pagr |1834|7 |1846|14 |1859|18 |1866|24 |1874|27 |1884|35 |1890|54 |1900|68 |1905|77 |1910|82 |1921|111 |1931|238 |1948|397 |1953|477 |1961|657 |1971|899 |1981|1087 |1991|1168 |2002|1191 |2011|1257 |2022|1298 }} Po popisu prebivalstva iz leta 2022 ima mesto 1.197.114 prebivalcev, njegovo somestje (vključno s sosednjimi naselji [[Borča]], [[Kaluđerica]] in Surčin) pa 1.298.661 prebivalcev, medtem ko število prebivalcev upravnega območja mesta (pogosto enačeno z metropolitanskim območjem) znaša 1.681.405 oseb.<ref name="auto1">{{Cite news |date=2025 |title=Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf}}</ref> Vendar metropolitansko območje Beograda ni opredeljeno, niti statistično niti upravno, in se razteza v sosednje občine [[Pančevo]], [[Pećinci]] in [[Stara Pazova]]. V Beogradu živi veliko etničnih skupin iz nekdanje Jugoslavije in širšega balkanskega območja. Glavna etnična skupina, ki predstavlja več kot 86 % prebivalstva Beograda, so [[Srbi]] (1.449.241). Med pomembnejšimi manjšinami so Romi (23.160), Jugoslovani (10.499), [[Gorani (etnična skupina)|Gorani]] (5.249), Črnogorci (5.134), Rusi (4.659), Hrvati (4.554), [[Makedonci v Srbiji|Makedonci]] (4.293) in etnični Muslimani (2.718).<ref>{{cite web |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/Pdf/G20234001.pdf |title=2022 Census |access-date=31 July 2023 |archive-date=29 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230629092047/https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/pdf/G20234001.pdf |url-status=live }}</ref> Mnogi ljudje so v mesto prišli kot ekonomski migranti iz manjših mest in podeželja, medtem ko so desettisoči zaradi [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|jugoslovanskih vojn]] v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prispeli kot begunci iz [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] ter [[Kosovo|Kosova]].<ref>[https://www.washingtonpost.com/wp-srv/inatl/longterm/balkans/stories/belgrade062299.htm Refugee Serbs Assail Belgrade Government] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120324092931/http://www.washingtonpost.com/wp-srv/inatl/longterm/balkans/stories/belgrade062299.htm |date=24 March 2012 }}: ''[[The Washington Post]]'', Tuesday, 22 June 1999.</ref> [[Slovenci]] so se v mesto začeli bolj množično priseljevati po koncu prve svetovne vojne, ko je postal Beograd prestolnica skupne države, še prej pa kot politični emigranti iz Avstro-Ogrske. Največja slovenska skupnost v Srbiji živi prav tu. Povezani so v društvo »Sava«, pomemben povezovalni dejavnik pa so tudi lokalne katoliške cerkve. V nekaj cerkvah še potekajo [[maša|maše]] v [[slovenščina|slovenščini]], sicer pa raba slovenščine med njimi počasi usiha.<ref>{{cite journal |last=Ravnik |first=Mojca |title=Nekaj pogledov v preteklost in sedanjost beograjskih Slovencev |journal=Traditiones |volume=39 |issue=1 |date=2010-10-15 |issn=1855-6396 |doi=10.3986/Traditio2010390114 |url=https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/view/1032 |access-date=2026-05-21 |page=}}</ref> V najnovejšem valu priseljevanja, po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]], je desettisoče Rusov in Ukrajincev registriralo svoje prebivališče v Srbiji, večina jih je to storila prav v Beogradu.<ref>{{Cite web |title=Srbiju naselilo Rusa koliko Kragujevac ima stanovnika Od početka rata u Ukrajini ljudi traže spas kod nas: Broj izbeglica raste svakog dana |url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/srbiju-naselilo-rusa-koliko-kragujevac-ima-stanovnika-od-pocetka-rata-u-ukrajini/7hsmzhg |date=8 December 2022 |access-date=11 December 2022 |website=www.blic.rs |language=sr |archive-date=11 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221211154139/https://www.blic.rs/vesti/drustvo/srbiju-naselilo-rusa-koliko-kragujevac-ima-stanovnika-od-pocetka-rata-u-ukrajini/7hsmzhg |url-status=live }}</ref> [[Slika:Belgrade_in_Serbia.svg|levo|sličica|Upravno območje mesta Beograd na zemljevidu [[Upravni okraji Srbije|okrožij Srbije]] .]] Ocenjuje se, da v Beogradu živi med 10.000 in 20.000 [[Kitajci Han|Kitajcev]],<ref>{{cite web |url=http://www.novosti.rs/code/navigate.php?Id=14&status=jedna&vest=120710&datum=2008-05-06 |title=Stranci tanje budžet |publisher=Novosti.rs |access-date=16 November 2010 |archive-date=1 February 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100201175632/http://www.novosti.rs/code/navigate.php?Id=14 |url-status=dead}}</ref> od njihovega prihoda sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja pa je Blok 70 v Novem Beogradu pogovorno znan kot kitajska četrt.<ref>{{cite web |url=http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2005/februar/19-20/B-01-19022005.shtml |title=Kinezi Marko, Miloš i Ana |work=[[Kurir]] |date=20 February 2005 |access-date=18 July 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090212031104/http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2005/februar/19-20/B-01-19022005.shtml |archive-date=12 February 2009}}</ref><ref>{{cite web |last=Vasić |first=Biljana |url=http://www.vreme.com/arhiva_html/471/10.html |title=Kineska četvrt u bloku 70 |work=[[Vreme]] |date=15 January 2001 |access-date=18 July 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20070715030740/http://www.vreme.com/arhiva_html/471/10.html |archive-date=15 July 2007 |url-status=live}}</ref> V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je v mesto priselilo precej oseb iz Bližnjega vzhoda, predvsem iz [[Sirija|Sirije]], [[Iran|Irana]], [[Jordanija|Jordanije]] in [[Irak|Iraka]] – namen je bil sicer študij, kasneje pa so ostali v mestu.<ref>{{cite web |last=Zimonjic |first=Vesna Peric |url=http://www.dawn.com/2005/12/07/int17.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927225101/http://www.dawn.com/2005/12/07/int17.htm |archive-date=27 September 2007 |title=A unique friendship club in Belgrade |work=Dawn |date=7 December 2005 |access-date=17 July 2007 |url-status=dead}}</ref> V 19. in začetku 20. stoletja so v Beogradu obstajale tudi majhne skupnosti [[Aromuni|Aromancev]], [[Čehi|Čehov]], [[Grki|Grkov]], [[Nemci|Nemcev]], [[Madžari|Madžarov]], [[Judje|Judov]], [[Turki|Turkov]], [[Armenci|Armencev]] in [[Rusi|ruskih]] [[Belo gibanje|belih]] emigrantov. Danes obstajata dve primestni naselji z znatnim manjšinskim prebivalstvom: [[Ovča]] in vas [[Boljevci]], v obeh približno četrtino prebivalstva sestavljajo [[Romuni]] oziroma [[Slovaki]]. Priseljevanje v Beograd iz drugih držav se pospešuje. Leta 2023 je samo v Beogradu več kot 30.000 tujih delavcev dobilo dovolilnice za delo in prebivanje.<ref>{{Cite web|url=https://n1info.rs/biznis/u-srbiji-izdato-vise-od-50-000-radnih-dozvola-strancima-i-dalje-nedostaju-radnici/|title=U Srbiji izdato više od 50.000 radnih dozvola strancima, i dalje nedostaju radnici|first=FoNet|last=RTS|date=11 March 2024|website=N1|access-date=26 May 2024|archive-date=8 October 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241008173849/https://n1info.rs/biznis/u-srbiji-izdato-vise-od-50-000-radnih-dozvola-strancima-i-dalje-nedostaju-radnici/|url-status=live}}</ref> Čeprav v Beogradu obstaja več zgodovinskih verskih skupnosti, je verska sestava mesta razmeroma homogena. [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbska pravoslavna]] skupnost je daleč največja, s 1.475.168 pripadniki. V mestu živi tudi 31.914 muslimanov, 13.720 rimokatolikov in 3.128 [[Protestantizem|protestantov]]. V Beogradu je nekoč obstajala pomembna judovska skupnost, vendar se je po [[Zgodovina Srbije|nacistični okupaciji]] mesta med drugo svetovno vojno in poznejši judovski emigraciji njihovo število zmanjšalo z več kot 10.000 na le 295.<ref>{{cite web |url=http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/Popis2011/Knjiga4_Veroispovest.pdf |title=2011 Census |access-date=17 December 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140715000726/http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/Popis2011/Knjiga4_Veroispovest.pdf |archive-date=15 July 2014}}</ref> Beograd je imel tudi eno največjih [[Budisti|budističnih]] kolonij v Evropi zunaj Rusije, ko se je po [[Ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]] na obrobju Beograda naselilo približno 400 večinoma budističnih [[Kalmiki|Kalmikov]]. Prvi budistični tempelj v Evropi je bil zgrajen v Beogradu leta 1929. Večina se jih je po drugi svetovni vojni odselila, njihov tempelj, Beograjska pagoda, so zapustili in se je sčasoma zrušil.<ref>{{cite web |date=16 December 2020 |title=Drugi budistički hram u Evropi nalazio se u Beogradu |url=https://www.gradnja.rs/drugi-budisticki-hram-u-evropi-nalazio-se-u-beogradu/ |access-date=19 December 2020 |website=Gradnja |language=sr-RS |archive-date=17 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210117162912/https://www.gradnja.rs/drugi-budisticki-hram-u-evropi-nalazio-se-u-beogradu/ |url-status=live }}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Belgrade_by_drone_view.jpg|levo|sličica|Pogled na Stari Grad z Dorćolom iz zraka.]] Beograd je finančno središče Srbije in [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodne Evrope]], s skupno površino 17 mio m² pisarniških prostorov.<ref>{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/ekonomija/aktuelno.239.html:443796-Lokale-nece-ni-dzabe |title=Lokale neće ni džabe |work=NOVOSTI |publisher=novosti.rs |access-date=14 July 2013 |archive-date=23 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131023080331/http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/ekonomija/aktuelno.239.html:443796-Lokale-nece-ni-dzabe |url-status=live }}</ref> Tukaj je tudi sedež državne [[Narodna banka Srbije|centralne banke]]. 750.550 ljudi je zaposlenih (julij 2020)<ref name="biznistelegrafrs-2020">{{cite web |url=https://biznis.telegraf.rs/info-biz/3242399-prosecna-plata-za-jul-u-beogradu-628-evra |title=Prosečna plata za jul u Beogradu 628 evra |website=biznis.telegraf.rs. |date=27 September 2020 |access-date=14 July 2021 |archive-date=13 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210613112415/https://biznis.telegraf.rs/info-biz/3242399-prosecna-plata-za-jul-u-beogradu-628-evra |url-status=live }}</ref> v 120.286 podjetjih,<ref name="večernje novosti-2013">{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:430759-U-Beogradu-radi-120000-firmi |title=U Beogradu radi 120.000 firmi |publisher=Večernje Novosti |date=23 April 2013 |access-date=4 November 2013 |archive-date=9 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180809112856/http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:430759-U-Beogradu-radi-120000-firmi |url-status=live }}</ref> 76.307 podjetjih in 50.000 trgovinah.<ref name="biznistelegrafrs-2020"/><ref>{{cite web |url=http://www.docstoc.com/docs/97908871/Privredna-komora-Beograda |title=Privredna komora Beograda |publisher=Docstoc.com |date=4 October 2011 |access-date=12 March 2013 |archive-date=1 July 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150701132904/http://www.docstoc.com/docs/97908871/Privredna-komora-Beograda |url-status=live }}</ref> Samo mesto Beograd ima v lasti 267.147 m² najemnih pisarniških prostorov.<ref>{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:598304-Trzni-centri-zatvorili-lokale |title=Tržni centri zatvorili lokale |access-date=14 August 2016 |archive-date=6 June 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160606061618/http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:598304-Trzni-centri-zatvorili-lokale |url-status=live }}</ref> Leta 2019 je v Beogradu tako delalo 31,4 % zaposlenega prebivalstva Srbije, ki so ustvarili več kot 40,4 % državnega BDP.<ref name="BelgradeGDP24"/><ref>{{cite web |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf |title= Општине и региони у Републици Србији, 2025 |website=stat.gov.rs |access-date=2026-02-28|url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.kombeg.org.rs/Komora/centri/CentarZaEkonomskuPolitiku.aspx?veza=3014 |publisher=Economic Chamber of Belgrade |title=Privreda Beograda |language=sr |access-date=19 January 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006122226/http://www.kombeg.org.rs/Komora/centri/CentarZaEkonomskuPolitiku.aspx?veza=3014 |archive-date=6 October 2014 |url-status=dead}}</ref><ref>{{citation |url=http://webrzs.stat.gov.rs/WebSite/public/PublicationView.aspx?pKey=41&pLevel=1&pubType=2&pubKey=2036 |title=Regional GDP of the Republic of Serbia – preliminary data, 2012 |publisher=Statistical Office of the Republic of Serbia |access-date=4 November 2013 |archive-date=31 October 2013 |archive-url=https://archive.today/20131031195111/http://webrzs.stat.gov.rs/WebSite/public/PublicationView.aspx?pKey=41&pLevel=1&pubType=2&pubKey=2036 |url-status=live }}</ref> BDP mesta je bil leta 2023 po pariteti kupne moči ocenjen na 73 milijard USD, kar je 43.400 USD na prebivalca po pariteti kupne moči. Nominalni BDP je bil leta 2023 ocenjen na 31,5 milijarde USD, kar je 18.700 USD na prebivalca.<ref name="BelgradeGDP24"/> Novi Beograd je osrednje poslovno okrožje države in eno od finančnih središč [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodne Evrope]]. Ponuja vrsto objektov, kot so hoteli, kongresne dvorane (npr. Sava Centar), poslovne stavbe razreda A in B ter poslovni parki (npr. Airport City Belgrade). V Novem Beogradu se gradi na več kot 12 milijonov m² zemljišča, vrednost načrtovane gradnje v naslednjih treh letih pa je ocenjena na več kot 1,5&nbsp;milijarde evrov. v Novem Beogradu se nahaja tudi Beograjska borza. [[Slika:Zgrada_Ministarstva_saobraćaja_u_Beogradu_2006.jpg|desno|sličica|190x190_pik|Sedež Srbskih železnic v Beogradu]] [[Slika:Народный_банк_Сербии_(2017).jpg|sličica|190x190_pik|Sedež [[Narodna banka Srbije|Srbske narodne banke]]]] [[Slika:Сава_центар,_Београд_(Sava_centar,_Belgrade,_Serbia).jpg|sličica|190x190_pik|Sava Centar, največji kongresni, kulturni in poslovni center v [[Srbija|Srbiji]] in [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodni Evropi]], se razprostira na 100.000 ^m²]] S 6924 podjetji v IT sektorju (podatek iz leta 2013) je Beograd eno najpomembnejših središč [[Informacijska tehnika|informacijske tehnologije]] v [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodni Evropi]].<ref name="večernje novosti-2013"/> [[Microsoft|Microsoftov]] razvojni center Srbija, ki se nahaja v Beogradu, je bil ob svoji ustanovitvi peti tovrstni program na svetu.<ref>{{cite web |url=http://www.microsoft.com/serbia/mdcs/default.aspx |title=Microsoft Development Center Serbia |publisher=Microsoft.com |date=1 April 2011 |access-date=15 May 2013 |archive-date=25 April 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150425225332/http://www.microsoft.com/serbia/mdcs/default.aspx |url-status=live }}</ref> Številna globalna IT podjetja pogosto izberejo Beograd za svoje evropsko ali regionalno središče poslovanja; med njimi so tako [[Asus]],<ref>{{cite web |url=http://www.emportal.rs/vesti/srbija/62935.html |title=Asus otvorio regionalni centar u Beogradu |publisher=Emportal.rs |access-date=16 November 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110522124646/http://www.emportal.rs/vesti/srbija/62935.html |archive-date=22 May 2011}}</ref> [[Intel]],<ref>{{cite web |url=http://www.ekapija.com/website/sr/page/140159 |title=Centar kompanije 'Intel' za Balkan u Beogradu – Srbija deo 'Intel World Ahead Program' |publisher=E kapija |access-date=7 July 2009 |archive-date=9 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150909124416/http://www.ekapija.com/website/sr/page/140159 |url-status=live }}</ref> [[Dell]],<ref>{{cite web |last=Beograd |first=Ana Vlahović |url=http://pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/183266/Srbija+centar+IT+industrije.html |title=Srbija centar IT industrije |publisher=Pressonline.rs |date=25 September 2011 |access-date=12 March 2013 |archive-date=26 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150926161604/http://pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/183266/Srbija+centar+IT+industrije.html |url-status=live }}</ref> Huawei, [[Ubisoft]], [[Yandex]], Nutanix,<ref>{{cite web |url=https://biznis.telegraf.rs/it-biz/3134394-americki-nutanix-siri-posao-u-srbiji-otvorene-kancelarije-u-beogradu-potpisan-memorandum-s-vladom |title=Američki Nutanix širi posao u Srbiji: Otvorene kancelarije u Beogradu, potpisan memorandum s Vladom |work=biznis.telegraf.rs. |date=20 December 2019 |access-date=14 July 2021 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416081407/https://biznis.telegraf.rs/it-biz/3134394-americki-nutanix-siri-posao-u-srbiji-otvorene-kancelarije-u-beogradu-potpisan-memorandum-s-vladom |url-status=live }}</ref> NCR itd.<ref>{{citation |url=http://www.ekapija.com/website/sr/page/762729/NCR-planira-da-udvostruči-broj-zaposlenih-u-Srbiji-u-2014 |title=NCR planira da udvostruči broj zaposlenih u Srbiji u 2014 |publisher=eKapija |date=24 July 2013 |access-date=4 November 2013 |language=sr |archive-date=3 April 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170403213441/http://www.ekapija.com/website/sr/page/762729/NCR-planira-da-udvostru%C4%8Di-broj-zaposlenih-u-Srbiji-u-2014 |url-status=live }}</ref> Med najbolj znanimi beograjskimi IT zagonskimi podjetji so med drugim Nordeus, ComTrade Group, MicroE, FishingBooker in Endava. Med IT objekti v mestu so Institut Mihajlo Pupin in ILR,<ref>{{cite web |url=http://www.li.rs/masine-alatke/upravljacki-sistemi-masina-alatki/lola-cnc-sistemi |title=LOLA CNC sistemi – Lola institut |website=li.rs |access-date=28 May 2018 |archive-date=4 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180804231731/http://www.li.rs/masine-alatke/upravljacki-sistemi-masina-alatki/lola-cnc-sistemi |url-status=live }}</ref> pa tudi povsem nov IT Park Zvezdara.<ref>{{cite web |url=https://ntpark.rs/ |title=Naučno-tehnološki park Beograd |website=Naučno-tehnološki park Beograd |access-date=7 June 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190607031549/https://ntpark.rs/ |archive-date=7 June 2019 |url-status=dead}}</ref> Številni ugledni IT inovatorji so svojo kariero začeli v Beogradu, med njimi Voja Antonić in Veselin Jevrosimović. Aprila 2025 je povprečna mesečna neto plača v poslovnem središču Novega Beograda znašala 177.418 RSD (1760 USD) v neto vrednosti, bruto ekvivalent pa 242.254 RSD (2403 USD), medtem ko je v Beogradu s predmestji znašala 1.058 EUR.<ref>{{Cite web |date=2025-06-26 |title=Average salary in April 109,272.00 dinars |url=https://www.serbianmonitor.com/en/average-salary-in-april-109272-00-dinars/ |access-date=2026-04-21 |website=www.serbianmonitor.com |language=en-US}}</ref> Po podatkih podjetja Cushman & Wakefield je glede najema poslovnih prostorov Knez Mihajlova ulica 36. najdražja nakupovalna ulica na svetu.<ref>{{cite web |url=https://serbiantimes.info/zakup-lokala-u-knez-mihailovoj-medu-najskupljim-na-svetu-u-regionu-jedino-budimpesta-ispred-beograda/ |title=Zakup Lokala U Knez Mihailovoj Među Najskupljim Na Svetu: U regionu jedino Budimpešta ispred Beograda |work=Serbian Times |date=18 November 2019 |access-date=14 July 2021 |archive-date=19 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210419025646/https://serbiantimes.info/zakup-lokala-u-knez-mihailovoj-medu-najskupljim-na-svetu-u-regionu-jedino-budimpesta-ispred-beograda/ |url-status=live }}</ref> Kot primer privlačnosti mesta in njegovega pomena v tem delu celine je dejstvo, da številna multinacionalna podjetja za svoj lokalni sedež izberejo prav Beograd. Zgodnji primer tega je bil multinacionalni prehrambeni velikan [[McDonald's|McDonald's,]] ki je v Beogradu odprl svojo prvo restavracijo v komunistični državi v Evropi.<ref>{{Cite web |title='Until we meet again,' McDonald's tells Russia as it exits the country for good |url=https://www.dailyo.in/politics/mcdonalds-russia-exit-ukraine-war-35910 |access-date=2023-01-11 |website=dailyo.in |language=en |archive-date=2023-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230203140802/https://www.dailyo.in/politics/mcdonalds-russia-exit-ukraine-war-35910 |url-status=live }}</ref> == Kultura == [[Slika:Serbia_Beograd_SANU_-_Feb_2006.jpg|levo|sličica|[[Srbska akademija znanosti in umetnosti]], nacionalno učeno društvo, ustanovljeno leta 1841]] Po poročanju [[BBC]] je Beograd eno od petih najbolj ustvarjalnih mest na svetu.<ref>{{cite web |url=http://www.bbc.com/culture/story/20190715-the-five-most-creative-cities-in-the-world |title=The five most creative cities in the world? |work=The Collection |publisher=BBC |last=Banks |first=Libby |date=16 July 2019 |access-date=14 July 2021 |archive-date=7 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200507223631/http://www.bbc.com/culture/story/20190715-the-five-most-creative-cities-in-the-world |url-status=live }}</ref> Beograd vsako leto gosti številne mednarodne kulturne dogodke, vključno s filmskim festivalom, gledališkim festivalom, [[Belgrade Summer Festival|poletnim festivalom]], BEMUS-om, [[Belgrade Early Music Festival|beograjskim festivalom stare glasbe]], knjižnim sejmom, [[Belgrade Choir Festival|beograjskim festivalom zborov]], [[Pesem Evrovizije 2008|tekmovanjem za pesem Evrovizije 2008]] in festivalom piva.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201299 |title=Culture and Art (Cultural Events) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924071921/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201299 |url-status=live }}</ref> Leta 2022 je Beograd gostil tudi dogodek Europride, čeprav ga je srbski predsednik Aleksandar Vučić poskušal prepovedati.<ref>{{Cite web |date=2022-08-24 |title=EuroPride will not be cancelled, and any 'ban' would be illegal |url=https://www.epoa.eu/europride-will-not-be-cancelled-and-any-ban-would-be-illegal/ |access-date=2022-10-15 |website=EPOA |language=en-GB |archive-date=15 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221015185619/https://www.epoa.eu/europride-will-not-be-cancelled-and-any-ban-would-be-illegal/ |url-status=live }}</ref> [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelov]] nagrajenec [[Ivo Andrić]] je svoje najbolj znano delo ''[[Most na Drini (roman)|Most na Drini]]'' napisal v Beogradu. <ref>{{cite web |url=http://www.ivoandric.org.rs/html/biography.html |title=The biography of Ivo Andrić |publisher=The Ivo Andrić Foundation |access-date=18 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090907050949/http://www.ivoandric.org.rs/html/biography.html |archive-date=7 September 2009}}</ref> Med drugimi uglednimi beograjskimi avtorji so še [[Branislav Nušić]], [[Miloš Crnjanski]], [[Borislav Pekić]], [[Milorad Pavić]] in Meša Selimović.<ref>{{cite web |url=http://www.rastko.org.rs/knjizevnost/nauka_knjiz/pekic-biograf.html |title=Borislav Pekić – Biografija |publisher=[[Project Rastko]] |language=sr |access-date=19 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090116220235/http://www.rastko.org.rs/knjizevnost/nauka_knjiz/pekic-biograf.html |archive-date=16 January 2009}}</ref><ref>{{cite web |last=Tabbi |first=Joseph |url=http://www.electronicbookreview.com/thread/internetnation/sumatrism |title=Miloš Crnjanski and his descendents |publisher=Electronic Book Review |date=26 July 2005 |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070711120527/http://www.electronicbookreview.com/thread/internetnation/sumatrism |archive-date=11 July 2007 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.xs4all.nl/~eteia/kitabhana/Selimovic_Mehmed_Mesa/Biografija.html |title=Meša Selimović – Biografija |publisher=Kitabhana.net |access-date=10 July 2007 |language=bs |archive-url=https://web.archive.org/web/20070716130556/http://www.xs4all.nl/~eteia/kitabhana/Selimovic_Mehmed_Mesa/Biografija.html |archive-date=16 July 2007 |url-status=live}}</ref> Mednarodno najbolj ugledni umetniki iz Beograda so Charles Simić, [[Marina Abramović]] in Milovan Destil Marković. Večina srbske filmske industrije ima sedež v Beogradu. FEST je letni filmski festival, ki poteka od leta 1971. Do leta 2013 si je predstave ogledalo štiri milijone ljudi, predstavili pa so skoraj 4000 filmov.<ref>{{citation |url=http://voiceofserbia.org/content/belgrade-film-festival-%E2%80%93-fest |title=Belgrade Film Festival – FEST |publisher=VoiceOfSerbia.org |date=22 February 2013 |access-date=23 February 2013 |archive-date=6 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130306025539/http://voiceofserbia.org/content/belgrade-film-festival-%E2%80%93-fest |url-status=usurped}}</ref> Mesto je bilo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja eno glavnih središč jugoslovanskega [[Novi val (glasba)|novega vala]], ki so ga zastopale beograjske skupine kot na primer [[Idoli|VIS Idoli]], [[Ekatarina Velika]], [[Šarlo akrobata]] in [[Električni orgazam]]. Med drugimi pomembnimi beograjskimi rock skupinami so [[Riblja čorba|Riblja Čorba]], [[Momčilo Bajagić Bajaga|Bajaga]] i Instruktori in [[Partibrejkers]].<ref>{{cite web |url=http://www.glas.ba/index.php?p=2&clid=3342&kadid=71&otv=13&pg=1 |title=Beogradska rock scena je otišla u ilegalu |publisher=Glas.ba |access-date=18 January 2011 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20110706131047/http://www.glas.ba/index.php?p=2&clid=3342&kadid=71&otv=13&pg=1 |archive-date=6 July 2011 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite book |last=Shepherd |first=John |title=Continuum encyclopedia of popular music of the world |publisher=Continuum |year=2005 |page=142 |volume=3–7 |isbn=978-0-8264-7436-0}}</ref> Danes je središče srbske hip hop scene, kjer v mestu ali v njem živijo skupine, kot so Beogradski Sindikat, Bad Copy, Škabo, Marčelo in večina skupine Bassivity Music.<ref>{{cite web |last=Pavlić |first=Aleksandar |url=http://www.popboks.com/albumi/beogradskisindikat.shtml |title=Beogradski Sindikat: ''Svi Zajedno'' |work=Popboks |date=9 February 2005 |access-date=23 May 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20070513014844/http://www.popboks.com/albumi/beogradskisindikat.shtml |archive-date=13 May 2007 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |last=Todorović |first=S. S. |url=http://www.balkanmedia.com/m2/doc/3184-1.shtml |title=Liričar među reperima |publisher=Balkanmedia |date=30 January 2004 |access-date=23 May 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070617175739/http://balkanmedia.com/m2/doc/3184-1.shtml |archive-date=17 June 2007}}</ref> V Beogradu je veliko gledališč, med katerimi so najpomembnejša Narodno gledališče, Gledališče na Terazijah, Jugoslovansko dramsko gledališče, [[Zvezdara Theatre|Zvezdara teater]] in Atelje 212. V Beogradu ima sedež tudi [[Srbska akademija znanosti in umetnosti]] ter [[Narodna knjižnica Srbije]]. Med drugimi večjimi knjižnicami sta Mestna knjižnica Beograd in Univerzitetna knjižnica Beograd. Dve operni hiši v Beogradu sta: Narodno gledališče in operna hiša Madlenianum.<ref>{{cite web |url=http://www.narodnopozoriste.rs/index.php?id=695 |title=National Theatre Belgrade – Opera |work=Народно позориште у Београду |publisher=Narodnopozoriste.rs |date=1 May 2013 |access-date=15 May 2013 |archive-date=2 February 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140202134712/http://www.narodnopozoriste.rs/index.php?id=695 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.madlenianum.rs/en/index.php?execute=view_page&module=system&page_id=17 |title=About Madlenianum |publisher=Madlenianum.rs |access-date=15 May 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130515105613/http://www.madlenianum.rs/en/index.php?execute=view_page&module=system&page_id=17 |archive-date=15 May 2013}}</ref> Po zmagi srbske predstavnice [[Marija Šerifović|Marije Šerifović]] na [[Pesem Evrovizije 2007|tekmovanju za pesem Evrovizije 2007]] je Beograd leta [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] gostil tekmovanje Eurosong.<ref>{{cite news |url=http://www.hs.fi/english/article/Serbian+ballad+wins+Eurovision+Song+Contest+-+Belgrade+hosts+in+2008+/1135227223254 |newspaper=[[Helsingin Sanomat]] |title=Serbian ballad wins Eurovision Song Contest – Belgrade hosts in 2008 |date=14 May 2007 |access-date=10 July 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070830011312/http://www.hs.fi/english/article/Serbian%2Bballad%2Bwins%2BEurovision%2BSong%2BContest%2B-%2BBelgrade%2Bhosts%2Bin%2B2008%2B/1135227223254 |archive-date=30 August 2007}}</ref> V Beogradu je več kot 1650 javnosti dostopnih skulptur.<ref>{{cite web |url=http://presscentar.uns.org.rs/info/Vesti-iz-muzeja/1563/neda-kovacevic-nek-ucini-svako-koliko-je-kadar-pa-nece-narod-propasti.html |title=NEDA KOVAČEVIĆ: Nek učini svako koliko je kadar, pa neće narod propasti |website=presscentar.uns.org.rs |language=sr |access-date=2 February 2020 |archive-date=2 February 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200202194147/http://presscentar.uns.org.rs/info/Vesti-iz-muzeja/1563/neda-kovacevic-nek-ucini-svako-koliko-je-kadar-pa-nece-narod-propasti.html |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=tUdQswEACAAJ&q=beogradski+spomenarnik |title=Beogradski spomenarnik: putovanje srpskom istorijom putem spomenika u Beogradu. Ličnosti u beogradskim spomenicima. Deo prvi |last=Kovačević |first=Neda |date=2016 |publisher=Neda Kovačević |isbn=978-86-919895-0-7 |language=en |access-date=1 October 2020 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416083819/https://books.google.com/books?id=tUdQswEACAAJ&q=beogradski+spomenarnik |url-status=live }}</ref> === Muzeji === Najvidnejši muzej v Beogradu je [[Narodni muzej Srbije|Narodni muzej]], ustanovljen leta 1844 in obnovljen od leta 2003 do junija 2018. Muzej hrani zbirko več kot 400.000 eksponatov (več kot 5600 slik in 8400 risb in grafik, vključno s številnimi tujimi mojstri, kot so [[Hieronymus Bosch|Bosch]], Juan de Flandes, [[Tizian]], [[Tintoretto]], [[Peter Paul Rubens|Rubens]], [[Paul Cézanne|Cézanne]], [[Giovanni Battista Tiepolo|GB Tiepolo]], [[Auguste Renoir|Renoir]], [[Claude Monet|Monet]], [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautrec]], [[Henri Matisse|Matisse]], [[Pablo Picasso|Picasso]], [[Paul Gauguin|Gauguin]], [[Marc Chagall|Chagall]], [[Vincent van Gogh|Van Gogh]], [[Piet Mondrian|Mondrian]] itd.) in tudi slavni [[Miroslavov evangelij]].<ref>{{cite web |last=Cvjetićanin |first=Tatjana |url=http://www.narodnimuzej.rs/code/navigate.php?Id=75 |title=From the history of the National Museum in Belgrade |publisher=National Museum of Serbia |access-date=27 July 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110814163742/http://www.narodnimuzej.rs/code/navigate.php?Id=75 |archive-date=14 August 2011}}</ref> Muzej sodobne umetnosti je bil prvi muzej sodobne umetnosti v Jugoslaviji in eden prvih tovrstnih muzejev na svetu.<ref>{{Cite book |title=Knjiga o Lubardi |last=Lompar |first=Milo |publisher=[[Serbian Literary Guild]] |page=181 |year=2018 |location=Beograd}}</ref> Od ustanovitve leta 1965 je zbral zbirko več kot 8000 umetniških del, ustvarjenih po vsej nekdanji Jugoslaviji.<ref>{{cite web |url=http://eng.msub.org.rs/o-muzeju |title=About the Museum |website=eng.msub.org.rs |access-date=30 March 2019 |archive-date=30 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190330193549/http://eng.msub.org.rs/o-muzeju |url-status=dead}}</ref> Zbirka predstavlja nekatere najopaznejše srbske in jugoslovanske umetnike 20. stoletja, med njimi Sava Šumanovića, [[Nadežda Petrović|Nadeždo Petrović]], Petra Dobrovića, Mileno Pavlović-Barili, Milana Konjovića, Zoro Petrović, Đorđa Andrejevića Kuna, Vladimira Veličkovića, Petra Lubardo, [[Krsto Hegedušić|Krsto Hegedušića]], Miću Popovića, [[Ivan Meštrović|Ivana Meštrovića]], [[Antun Augustinčić|Antuna Augustinčića]], Med drugim Toma Rosandić, Olga Jevrić, Olga Jančić, [[Lojze Dolinar]].<ref>{{Cite web |date=2019-01-11 |title=Kolekcija - Muzej Savremene Umetnosti |url=https://msub.org.rs/kolekcija/ |access-date=2025-01-15 |language=sr-lat |archive-date=15 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250115010157/https://msub.org.rs/kolekcija/ |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |last=Mučibabić |first=Daliborka |title=Arhitektonski dragulj koji iznova mami |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/408251/Arhitektonski-dragulj-koji-iznova-mami |access-date=2025-01-15 |website=Politika Online |archive-date=12 November 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251112110923/https://www.politika.rs/sr/clanak/408251/Arhitektonski-dragulj-koji-iznova-mami |url-status=live }}</ref> Muzej je bil zaprt leta 2007, vendar je bil od takrat ponovno odprt leta 2017, da bi se osredotočil na sodobno in tudi na jugoslovansko umetniško sceno.<ref>{{cite news |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-23841398 |title=Art gathers dust as Serbia museums kept shut |date=27 August 2013 |work=BBC News |access-date=20 June 2018 |archive-date=6 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180706150043/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-23841398 |url-status=live }}</ref> Umetnica [[Marina Abramović]], rojena v Beogradu, je imela razstavo v Muzeju sodobne umetnosti, ki jo je ''[[The New York Times|New York Times]]'' označil za enega najpomembnejših kulturnih dogodkov na svetu leta 2019.<ref>{{cite news |url=https://www.nytimes.com/2019/09/09/arts/design/fall-art-exhibitions-louvre-leonardo-brancusi-kara-walker.html |title=28 Art Shows Worth Traveling For |work=The New York Times |date=9 September 2019 |access-date=14 July 2021 |url-access=subscription |last1=Farago |first1=Jason |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416110435/https://www.nytimes.com/2019/09/09/arts/design/fall-art-exhibitions-louvre-leonardo-brancusi-kara-walker.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite news |url=https://www.nytimes.com/2019/09/25/arts/design/marina-abramovic-the-cleaner.html |title=Marina Abramovic Comes Home, and Comes Clean |work=The New York Times |date=25 September 2019 |access-date=14 July 2021 |url-access=subscription |last1=Dickson |first1=Andrew |archive-date=29 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210729152645/https://www.nytimes.com/2019/09/25/arts/design/marina-abramovic-the-cleaner.html |url-status=live }}</ref> Razstavo si je ogledalo skoraj 100.000 obiskovalcev. Marina Abramović je imela odrski govor in performans pred 20.000 ljudmi.<ref>{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=EFH1BYUjmMA |archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211114/EFH1BYUjmMA |archive-date=14 November 2021 |url-status=live |title=Marina Abramovic-Javno predavanje "CISTAC/CLEANER"-Beograd-MSU 29.09.2019.-Deo 1 |website=YouTube |date=3 October 2019 |access-date=14 July 2021}}{{cbignore}}</ref> V središču Beograda se nahaja tudi Muzej uporabne umetnosti, muzej, ki ga je ICOM leta 2016 nagradil za institucijo leta.<ref>{{Cite web |title=ICOM Serbia, Award for the Institution of the Year 2016 – Музеј примењене уметности БеоградМузеј примењене уметности Београд |url=https://mpu.rs/en/about-museum/icom-serbia-award-for-the-institution-of-the-year-2016/ |access-date=2022-10-18 |website=Музеј примењене уметности Београд |archive-date=18 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221018130416/https://mpu.rs/en/about-museum/icom-serbia-award-for-the-institution-of-the-year-2016/ |url-status=live }}</ref> Mestni muzej Beograd se je leta 2006 preselil v novo stavbo v središču mesta.<ref>{{citation |title=The New Museum's Building |url=http://www.mgb.org.rs/en/the-new-museum-building |access-date=26 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130401012108/http://www.mgb.org.rs/en/the-new-museum-building |archive-date=1 April 2013 |url-status=dead |publisher=Belgrade City Museum}}</ref> Muzej gosti vrsto zbirk, ki pokrivajo zgodovino mestnega življenja od prazgodovine<ref>{{citation |title=Collections |url=http://www.mgb.org.rs/en/collections |access-date=26 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130401011549/http://www.mgb.org.rs/en/collections |archive-date=1 April 2013 |url-status=dead |publisher=Belgrade City Museum}}</ref> in hrani zbirko več kot 150.000 eksponatov.<ref name=":0">{{Cite web |title=NOVI PROSTOR MUZEJA GRADA BEOGRADA U RESAVSKOJ ULICI: Istorija glavnog grada objedinjena u velelepnom prostoru |url=https://www.beograd.rs/lat/zivot-u-beogradu/beogradska-riznica/a107431/Novi-prostor-Muzeja-grada-Beograda-u-Resavskoj-ulici.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20250417202159/https://www.beograd.rs/lat/zivot-u-beogradu/beogradska-riznica/a107431/Novi-prostor-Muzeja-grada-Beograda-u-Resavskoj-ulici.html |archive-date=17 April 2025 |access-date=2025-11-23 |website=www.beograd.rs |language=sr-Latn |url-status=live }}</ref> Mestni muzej Beograd vključuje tudi dodatne lokacije, kot so Muzej Iva Andrića, Rezidenca princese Ljubice, Muzej Paje Jovanovića in Muzej Jovana Cvijića.<ref>{{Cite web |title=Музеј града Београда - О нама |url=http://www.mgb.org.rs/about/ |access-date=2024-12-21 |website=www.mgb.org.rs |archive-date=3 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250103183940/http://www.mgb.org.rs/about/ |url-status=live }}</ref> Mestni muzej naj bi se leta 2027 preselil v veliko večjo stavbo v središču mesta.<ref name=":0" /> Etnografski muzej, ustanovljen leta 1901, vsebuje več kot 150.000 predmetov, ki prikazujejo podeželsko in mestno kulturo Balkana, zlasti držav [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|nekdanje Jugoslavije]].<ref>{{cite web |title=Museums 3 |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201167 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924065021/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201167 |archive-date=24 September 2014 |access-date=12 July 2008 |website=Discover Belgrade |publisher=Beograd.rs}}</ref> V Beogradu je tudi Muzej afriške umetnosti, ustanovljen leta 1977, ki ima veliko zbirko umetnosti iz Zahodne Afrike.<ref>{{cite web |title=Cultural institutions: Museum of African Art |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=202308 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924064317/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=202308 |archive-date=24 September 2014 |access-date=10 July 2007 |publisher=Beograd.rs}}</ref> Drug pomemben beograjski muzej je Muzej Vuka in Dositeja, ki prikazuje življenje, delo in zapuščino [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Stefanovića Karadžića]] ter [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]], reformatorja srbskega knjižnega jezika v 19. stoletju in prvega srbskega ministra za šolstvo oziroma književnika.<ref>{{cite web |title=City of Belgrade – Museums 1 |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201051 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303191402/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201051 |archive-date=3 March 2016 |access-date=10 July 2007 |publisher=Beograd.rs}}</ref> Vojaški muzej, ustanovljen leta 1878 na Kalemegdanu, hrani široko paleto več kot 25.000 vojaških predmetov, ki segajo od prazgodovine do srednjega veka in moderne dobe. Med pomembne predmete spadajo turško in orientalsko orožje, narodni prapori in [[Jugoslovanski partizani|jugoslovanska partizanska]] znamenja.<ref>{{cite web |url=http://www.lonelyplanet.com/serbia/belgrade/sights/museum/military-museum |title=Military Museum |publisher=[[Lonely Planet]] |access-date=18 January 2010 |archive-date=20 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131020204811/http://www.lonelyplanet.com/serbia/belgrade/sights/museum/military-museum |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.muzej.mod.gov.rs/en/about-us/ |title=Military Museum {{!}} About Us |website=muzej.mod.gov.rs |access-date=30 March 2019 |archive-date=30 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190330193600/http://www.muzej.mod.gov.rs/en/about-us/#.XJ_EJJhKiUk |url-status=live }}</ref> Letalski muzej, ki se nahaja v bližini [[Letališče Nikola Tesla Beograd|letališča Nikola Tesla Beograd]], ima več kot 200 letal, od katerih je na ogled približno 50, nekaj pa jih je edinih ohranjenih primerkov te vrste, kot je [[Fiat G.50 Freccia|Fiat G.50]]. V tem muzeju so razstavljeni tudi deli sestreljenih ameriških in [[NATO|Natovih]] letal, kot sta [[Lockheed F-117|F-117]] in [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]].<ref>{{cite web |url=http://www.muzejrv.org/istorija/istorija.html |title=Lična karta Muzeja ratnog vazduhoplovstva |publisher=Museum of Air force Belgrade |access-date=19 May 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20060528075833/http://www.muzejrv.org/istorija/istorija.html |archive-date=28 May 2006 |url-status=dead}}</ref> Muzej Nikole Tesle, ustanovljen leta 1952, hrani osebne predmete [[Nikola Tesla|Nikole Tesle]], izumitelja, po katerem je bila poimenovana [[Tesla (enota)|enota Tesla]]. Hrani okoli 160.000 originalnih dokumentov in okoli 5.700 drugih osebnih predmetov, vključno z njegovo žaro.<ref>{{cite web |url=http://www.tesla-museum.org/meni_en/nt.php?link=muzej/m&opc=sub2 |publisher=Nikola Tesla Museum |title=About the museum |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070610092417/http://www.tesla-museum.org/meni_en/nt.php?link=muzej%2Fm&opc=sub2 |archive-date=10 June 2007 |url-status=dead}} [[Museum of Science and Technology (Belgrade)|Muzej znanosti in tehnologije]], ustanovljen leta 1989, se je leta 2005 preselil v stavbo prve mestne elektrarne na Dorćolu.<nowiki><ref></nowiki>{{citation |title=Project for Reconstruction and Adaptation of the Museum of Science and Technology |url=http://www.muzejnt.rs/en/206 |access-date=26 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130511075002/http://www.muzejnt.rs/en/206 |archive-date=11 May 2013 |url-status=dead |publisher=Museum of Science and Technology}}</ref><ref>{{Cite web |title=О Музеју |url=https://muzejnt.rs/eng/istorijat-muzeja/ |access-date=2024-12-21 |website=Музеј науке и технике |language=en-GB |archive-date=10 February 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250210204900/https://muzejnt.rs/eng/istorijat-muzeja/ |url-status=live }}</ref> Z okoli 95.000 kopijami domačih in mednarodnih filmov je Jugoslovanska kinoteka največja v regiji in med desetimi največjimi arhivi na svetu.<ref>{{cite web |url=http://www.ear.europa.eu/serbia/main/documents/2006Media.pdf |title=Action programme 2006 for Serbia: Support to the Yugoslav Film Archive |publisher=European Agency for Reconstruction |date=1 January 2006 |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070802113127/http://www.ear.europa.eu/serbia/main/documents/2006Media.pdf |archive-date=2 August 2007 |url-status=dead}}</ref> Institucija upravlja tudi Muzej jugoslovanske kinoteke s kinodvorano in razstavno dvorano. Dolgoletne težave s shranjevanjem arhiva so bile dokončno rešene leta 2007, ko je bil odprt nov sodoben depo.<ref>{{cite web |url=http://seecult.org/english/module-News-display-sid-211.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20071011202918/http://seecult.org/english/module-News-display-sid-211.html |archive-date=11 October 2007 |title=New Depository for the Yugoslav Film Archive's treasure |publisher=SEECult.org, Culture Portal of Southeastern Europe |date=7 June 2007 |access-date=10 July 2007 |url-status=dead}}</ref> Jugoslovanski filmski arhiv razstavlja tudi originalno filmsko palico [[Charlie Chaplin|Charlieja Chaplina]] in enega prvih filmov [[Brata Lumière|Augusta in Louisa Lumièra]].<ref>{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:433237-U-Noci-muzeja-60-kulturnih-institucija |title=U Noći muzeja 60 kulturnih institucija |work=NOVOSTI |publisher=novosti.rs |access-date=3 June 2013 |archive-date=9 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180809121012/http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:433237-U-Noci-muzeja-60-kulturnih-institucija |url-status=live }}</ref> Muzej Jugoslavije ima zbirke iz jugoslovanskega obdobja. Poleg slik so najdragocenejše [[Luna|lunine]] kamnine, ki so jih leta 1969 podarili člani posadke [[Apollo 11|Apolla 11]] [[Neil Armstrong]], [[Edwin Aldrin|Buzz Aldrin]] in [[Michael Collins (astronavt)|Michael Collins]] med obiskom Beograda, in kamnine iz misije [[Apollo 17|Apollo 17]], ki jih je leta 1971 podaril [[Richard Nixon]].<ref>{{cite web |url=http://www.seecult.org/vest/najbolje-u-muzeju-25-maj |title=Najbolje, u Muzeju 25. maj – SEEcult.org Portal za kulturu jugoistočne Evrope |date=4 September 2012 |publisher=seecult.org |access-date=3 June 2013 |archive-date=10 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131110051850/http://www.seecult.org/vest/najbolje-u-muzeju-25-maj |url-status=live }}</ref> Muzej hrani tudi sabljo [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] z 260 briljanti in diamanti, ki jo je podaril Stalin sam.<ref>{{cite web |url=http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Od-Staljina-sablja-a-od-astronauta-kamenchici-s-Meseca.lt.html |title=Политика Online – Од Стаљина сабља, а од астронаута каменчићи с Месеца |work=Politika Online |access-date=3 June 2013 |archive-date=10 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131110051853/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Od-Staljina-sablja-a-od-astronauta-kamenchici-s-Meseca.lt.html |url-status=live }}</ref> === Arhitektura === {{Več slik | align = left | total_width = 380 | perrow = 2 | image1 = Interior look Church Saint Sava from western gally leg P.Cikovac.jpg | width1 = 600 | image2 = Crkva svetog Marka, Beograd (St. Mark's Church, Belgrade).jpg | width2 = 550 | image3 = Железничка станица Београд главна и споменик Стефана Немање (closed Belgrade Main Railway station, 2023).jpg | width3 = 600 | footer = V smeri urinega kazalca, od zgoraj levo: notranjost cerkve sv. Save; cerkev sv. Marka; hotel Moskva; beograjska trdnjava; Knez Mihailova ulica - glavna pešpot in nakupovalna cona v Beogradu; Savski trg - nekdanja glavna železniška postaja v Beogradu in spomenik Stefanu Nemanji. }} Beograd ima zelo raznoliko arhitekturo, od središča Zemuna, ki ima podobo tipičnega srednjeevropskega mesta,<ref>{{cite web |last1=Comrie |first1=Nicholas |last2=Moore |first2=Lucy |title=Zemun: The Town Within the City |url=http://www.b92.net/eng/travel/index.php?nav_id=38986 |publisher=[[B92]] Travel |date=1 October 2007 |access-date=17 May 2007 |archive-date=22 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131022122710/http://www.b92.net/eng/travel/index.php?nav_id=38986 |url-status=live }}</ref> do sodobnejše arhitekture in prostorske ureditve Novega Beograda. Najstarejšo arhitekturo najdemo v parku Kalemegdan. Izven Kalemegdana najstarejše stavbe izvirajo šele iz 18. stoletja zaradi njegove geografske lege ter pogostih vojn in uničenj.<ref name="manević">{{cite web |last=Manević |first=Zoran |url=http://web.mit.edu/most/www/ser/Belgrade/zoran_manevic.html |title=Architecture and Building |publisher=[[MIT]] website |access-date=19 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070811101910/http://web.mit.edu/most/www/ser/Belgrade/zoran_manevic.html |archive-date=11 August 2007}}</ref> Najstarejša javna zgradba v Beogradu je nevpadljiva turška [[Tűrbe|türbe]], najstarejša hiša pa je skromna glinena hiša na Dorćolu iz poznega 18. stoletja.<ref>{{cite web |last=Mitrović |first=Prof. Dr. Mihajlo |url=http://www.ulus.org.rs/ENGLISH/Exhibitions/TriennialA/TriennialA.htm |archive-url=https://archive.today/20100117001440/http://www.ulus.org.rs/ENGLISH/Exhibitions/TriennialA/TriennialA.htm |url-status=dead |archive-date=17 January 2010 |title=Seventh Belgrade triennial of world architecture |publisher=ULUS |date=27 June 2003 |access-date=19 May 2007}}</ref> Zahodni vpliv se kaže v gradnjah iz 19. stoletja, ko se je mesto popolnoma preobrazilo iz orientalskega mesta v sodobno arhitekturo tistega časa, z vplivi [[Neoklasicizem|neoklasicizma]], [[Romantika|romantike]] in [[Akademska umetnost|akademske umetnosti]]. Srbski arhitekti so konec 19. stoletja prevzeli razvoj od tujih graditeljev in zgradili Narodno gledališče, Stari dvor, katedralo in kasneje, v začetku 20. stoletja, [[Stavba Narodne skupščine Republike Srbije|stavbo Narodne skupščine]] ter [[Narodni muzej Srbije|Narodni muzej]], na katere je vplivala [[Art nouveau|secesija]].<ref name="manević" /> Elementi srbsko-bizantinskega preporoda so prisotni v stavbah, kot so hiša Vukove zakladnice, stara pošta na Kosovski ulici, in sakralni arhitekturi, kot sta cerkev sv. Marka (ki temelji na [[Samostan Gračanica|samostanu Gračanica]]) in [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev sv. Save]].<ref name="manević" /> V socialističnem obdobju so bila stanovanja zgrajena hitro in poceni za ogromen pritok ljudi, ki so po drugi svetovni vojni bežali s podeželja, rezultat česar je bila [[Brutalistična arhitektura|brutalistična]] podoba blokov Novega Beograda; za kratek čas je vladal trend [[Socialistični realizem|socrealizma]], ki je privedel do stavb, kot je Sindikalna dvorana.<ref name="manević" /> Vendar so sredi petdesetih let prejšnjega stoletja prevladali [[Modernizem (gibanje)|modernistični]] trendi, ki še vedno prevladujejo v beograjski arhitekturi. <ref name="manević" /> Beograd ima drugi najstarejši kanalizacijski sistem v Evropi.<ref>{{cite web |title=Potrebno uložiti 1,6 milijardi evra u energetsku efikasnost |url=http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/518297/Potrebno-uloziti-16-milijardi-evra-u-energetsku-efikasnost |website=Blic |date=10 December 2014 |access-date=10 December 2014 |archive-date=14 December 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141214143427/http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/518297/Potrebno-uloziti-16-milijardi-evra-u-energetsku-efikasnost |url-status=live }}</ref> Klinični center Srbije se razprostira na 34 hektarjih in je sestavljen iz približno 50 stavb, ima pa tudi 3150 postelj, s čimer je po tem merilu največja v Evropi<ref>{{cite news |last1=Mišković |first1=Ivan |title=Za godinu dana više od 50.000 operacija |url=https://www.blic.rs/vesti/beograd/za-godinu-dana-vise-od-50000-operacija/687nddy |access-date=26 July 2020 |work=blic.rs |date=4 February 2009 |language=sr |archive-date=26 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200726163120/https://www.blic.rs/vesti/beograd/za-godinu-dana-vise-od-50000-operacija/687nddy |url-status=live }}</ref> in ena največjih na svetu.<ref>{{cite web |title=The Largest Hospitals In The World |url=https://www.worldatlas.com/articles/the-largest-hospitals-in-the-world.html |website=worldatlas.com |date=5 October 2017 |access-date=26 July 2020 |archive-date=10 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200710191100/https://www.worldatlas.com/articles/the-largest-hospitals-in-the-world.html |url-status=live }}</ref> === Turizem === [[Slika:Beograd_under_Fire.jpg|desno|sličica|Beograd med [[Novo leto|novoletnimi]] prazniki]] Beograd, ki stoji ob glavni prometni arteriji, ki povezuje Evropo in Azijo, ter kasneje tudi na železniški liniji [[Orient Express]], je bil skozi stoletja priljubljena destinacija za popotnike. Leta 1843 je srbski ''[[knez]]'' Mihajlo Obrenović na Dubrovački ulici (danes Ulica kralja Petra) zgradil veliko stavbo, ki je postala prvi hotel v Beogradu: ''Kod jelena'' ('Kod jelena'), v soseski Kosančićevega venca. Mnogi so takrat kritizirali potezo zaradi stroškov in velikosti stavbe, a kmalu je postala zbirališče najbogatejših meščanov kneževine. Pogovorno so stavbo imenovali tudi ''staro zdanje'' ali 'stara stavba'. Ostal je hotel do leta 1903, nato pa so stavbo leta 1938 porušili.<ref>{{cite news |first=Dejan |last=Aleksić |title="Čitanka" srpske istorije i kulture |trans-title=Reading book of Serbian history and culture |newspaper=Politika |page=17 |language=sr |date=25 January 2018 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/397365/Citanka-srpske-istorije-i-kulture |access-date=9 September 2018 |archive-date=9 September 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180909184909/http://www.politika.rs/sr/clanak/397365/Citanka-srpske-istorije-i-kulture |url-status=live }}</ref><ref>{{cite news |first=Dejan |last=Aleksić |title=Razglednica koje više nema |trans-title=Postcards that is no more |newspaper=Politika |page=22 |language=sr |date=7–8 April 2018 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/401579/Razglednica-koje-vise-nema |access-date=9 September 2018 |archive-date=9 September 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180909184922/http://www.politika.rs/sr/clanak/401579/Razglednica-koje-vise-nema |url-status=live }}</ref> Po ''staro zdanju'' so bili v drugi polovici 19. stoletja zgrajeni številni hoteli: ''Nacional'' in ''Grand'', tudi na Kosančićevem Vencu, ''Srpski Kralj'', ''Srpska Kruna'', ''Grčka Kraljica'' pri Kalemegdanu, ''Balkan'' in ''Pariz'' na Terazijah'', London'' itd.<ref name="perić-2018">{{Navedi novice|first=Dragan|last=Perić|title=Kada su svi putevi vodili u Beograd|trans-title=Ko so vse poti vodile v Beograd|work=[[Politika]]|issue=1092|pages=28–29|language=sr|date=2 September 2018|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/410658/Kada-su-svi-putevi-vodili-u-Beograd|accessdate=9 September 2018|archivedate=9 September 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180909184941/http://www.politika.rs/sr/clanak/410658/Kada-su-svi-putevi-vodili-u-Beograd}}</ref> [[Slika:DJI_0136-12.jpg|levo|sličica|Kalemegdan]] [[Slika:Botanička_bašta_Jevremovac,_Beograd_-_Japanski_vrt_07.jpg|levo|sličica|Botanični vrt Jevremovac]] Ko je Beograd dobil povezave s parniki in železnico (po letu 1884), se je število obiskovalcev povečalo in odprli so se novi luksuzni hoteli. V Savamali sta bila odprta hotela ''Bosna'' in ''Bristol''. Med drugimi hoteli sta bila tudi ''Solun'' in ''Orient'', ki je bil zgrajen v bližini Finančnega parka. Turisti, ki so prispeli z Orient Expressom, so večinoma bivali v hotelu Petrograd na Vilsonovem trgu. Hotel ''Srpski Kralj'' na vogalu ulic Uzun Mirkova in Pariška je v medvojnem obdobju veljal za najboljši hotel v Beogradu. Med drugo svetovno vojno je bil uničen.<ref name="perić-2018"></ref> Zgodovinska območja in stavbe Beograda so med najpomembnejšimi znamenitostmi mesta. Med njimi so Skadarlija, [[Narodni muzej Srbije|Narodni muzej]] in sosednje Narodno gledališče, Zemun, Trg Nikole Pašića, [[Terazije]], Študentski trg, [[Beograjska trdnjava|trdnjava Kalemegdan]], ulica Kneza Mihailova, Parlament, [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev svetega Save]] in Stari dvor. Poleg tega je na obeh straneh reke veliko parkov, spomenikov, muzejev, kavarn, restavracij in trgovin. Spomenik Avali na vrhu hriba in Avalski stolp ponujata razgled na mesto. Po podatkih ''časopisa The Guardian'' je Dorćol eno od desetih najbolj »kul« predmestij v Evropi.<ref>{{cite web |url=https://www.theguardian.com/travel/2020/feb/08/10-of-the-coolest-neighbourhoods-in-europe-paris-berlin-rome |title=10 of the coolest neighbourhoods in Europe |work=The Guardian |date=8 February 2020 |access-date=14 July 2021 |archive-date=26 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210726225115/https://www.theguardian.com/travel/2020/feb/08/10-of-the-coolest-neighbourhoods-in-europe-paris-berlin-rome |url-status=live }}</ref> Elitna soseska [[Dedinje]] se nahaja v bližini parkov Topčider in Košutnjak. Kraljevi kompleks Dedinje, v katerem sta nekdanji kraljevi rezidenci ([[Kraljevski dvor]] in [[Beli dvor]]), je odprt za obiskovalce. Palača hrani veliko dragocenih umetnin.<ref>{{cite web |last=Wolfs |first=Laura |url=http://old.balkaninsight.com/en/main/life_and_style/28895/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20110707205638/http://old.balkaninsight.com/en/main/life_and_style/28895/ |url-status=dead |archive-date=7 July 2011 |title=A Palacial Tour |publisher=[[Balkan Insight]] |date=21 June 2010 |access-date=18 September 2011}}</ref> V bližini je mavzolej [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]], imenovan ''[[Hiša cvetja|Hiša rož]]'', ki dokumentira življenje nekdanjega jugoslovanskega predsednika.<ref>{{Cite web |last=Linkmedia |title=Muzej Jugoslavije {{!}} Muzeji i galerije {{!}} Šta videti |url=https://www.tob.rs/sr/sta-videti/muzeji-i-galerije/muzej-jugoslavije |access-date=2025-02-01 |website=Tourist Organization of Belgrade |language=sr |archive-date=15 March 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250315052526/https://www.tob.rs/sr/sta-videti/muzeji-i-galerije/muzej-jugoslavije |url-status=live }}</ref> [[Ada Ciganlija]] je nekdanji otok na [[Sava|reki Savi]] in največji športno-rekreacijski kompleks v Beogradu. Danes je z desnim bregom Save povezana z dvema nasipoma, ki ustvarjata umetno jezero. Je najbolj priljubljena destinacija Beograjčanov v vročih poletjih. Ima 7 km dolgih plaž in športnih objektov za različne športe, vključno z golfom, [[Nogomet|nogometom]], košarko, odbojko, ragbijem, baseballom in tenisom.<ref name="tourist organization of belgrade">{{cite web |url=http://www.tob.rs/what-to-see/attractions/ada-ciganlija |title=Ada Ciganlija |publisher=Tourist Organization of Belgrade |access-date=15 September 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141227063451/http://www.tob.rs/what-to-see/attractions/ada-ciganlija |archive-date=27 December 2014 |url-status=dead}}</ref> Poleti se dnevno kopa med 200.000 in 300.000 ljudi.<ref>{{cite web |title=Ada: Too Early for Swimming |publisher=Livinginbelgrade.com |url=http://livinginbelgrade.com/news.php?idNews=224 |archive-date=8 August 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120808153418/http://livinginbelgrade.com/news.php?idNews=224}}</ref> Beograd je znan tudi po turističnih dejavnostih, ki vključujejo ekstremne športe, kot so [[Skok z elastiko|bungee jumping]], [[smučanje na vodi]] in [[paintball]].<ref name="tourist organization of belgrade"/><ref name="sport activities in belgrade">{{cite web |title=Sport Activities in Belgrade |url=http://livinginbelgrade.com/activities.php |archive-url=https://web.archive.org/web/20130115140556/http://livinginbelgrade.com/activities.php |archive-date=15 January 2013}}</ref> Na otoku je veliko poti, kjer se je mogoče voziti s kolesom, se sprehajati ali teči.<ref name="tourist organization of belgrade"/><ref name="sport activities in belgrade"/> Poleg Ade ima Beograd skupno 16 otokov<ref>{{cite web |last=Nikolov |first=Ana |title=Beograd – grad na rekama |website=Institut za Arhitekturu i Urbanizam Srbije |date=29 July 2005 |url=http://www.ekapija.com/website/sr/page/17516 |access-date=5 June 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070628210222/http://www.ekapija.com/website/sr/page/17516 |archive-date=28 June 2007 |url-status=dead}}</ref> na rekah, mnogi so še vedno neizkoriščeni. Med njimi Veliki vojni otok ob sotočju Save izstopa kot oaza neokrnjene divjine (zlasti ptic).<ref>{{cite web |url=http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2006/maj/23/B-01-23052006.shtml |title=Zbogom, oazo! |work=[[Kurir]] |date=23 May 2006 |access-date=5 June 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101020233543/http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2006/maj/23/B-01-23052006.shtml |archive-date=20 October 2010}}</ref> Ta območja, skupaj z bližnjim Malim vojnim otokom, mestna vlada varuje kot [[naravni rezervat]].<ref>{{cite web |author=Beoinfo |title=Prirodno dobro "Veliko ratno ostrvo" stavljeno pod zaštitu Skupštine grada |url=http://www.ekoforum.org/index/vest.asp?vID=181 |publisher=Ekoforum |date=4 August 2005 |access-date=5 June 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110726020707/http://www.ekoforum.org/index/vest.asp?vID=181 |archive-date=26 July 2011}}</ref> V urbanem območju Beograda je 37 zaščitenih naravnih virov, med katerimi je osem območij geološke dediščine, npr. profil Straževica, Mašin Majdan-Topčider, profil pri [[Beograjska trdnjava|trdnjavi Kalemegdan]], zapuščeni kamnolom v [[Barajevo|Barajevu]], dolina Karagače, arteški vodnjak v [[Ovča|Ovči]], [[Puhlica|puhličasti]] profil Kapela in jezero v Sremčici. Drugih 29 točk so območja biotske raznovrstnosti.<ref>{{Cite journal |last1=Petrović |first1=Marko |last2=Lukić |first2=Dobrila |last3=Radovanović |first3=Milan |last4=Vujko |first4=Aleksandra |last5=Gajić |first5=Tamara |last6=Vuković |first6=Darko |date=5 October 2017 |title="Urban geosites" as an alternative geotourism destination – evidence from Belgrade |journal=Open Geosciences |volume=9 |issue=1 |pages=442–456 |doi=10.1515/geo-2017-0034 |bibcode=2017OGeo....9...34P |issn=2391-5447|doi-access=free}}</ref> Prihodki od turistov so leta 2016 znašali skoraj pol milijarde [[Evro|evrov]];<ref>{{cite web |url=http://rs.seebiz.eu/beogradu-od-turizma-gotovo-pola-milijarde-evra/ar-50272/ |title=Beogradu od turizma gotovo pola milijarde evra |publisher=Rs.seebiz.eu |access-date=12 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130624014837/http://rs.seebiz.eu/beogradu-od-turizma-gotovo-pola-milijarde-evra/ar-50272/ |archive-date=24 June 2013 |url-status=dead}}</ref> z obiskom skoraj milijona registriranih turistov.<ref name="vestionlinecom">{{cite web |url=http://www.vesti-online.com/Slobodno-Vreme/Putovanja/630938/Nikad-vise-turista-Beograd-najvise-vole-Turci-i-Hrvati |title=Vesti online / Slobodno Vreme / Putovanja / Nikad više turista: Beograd najviše vole Turci i Hrvati |website=vesti-online.com |access-date=3 February 2017 |archive-date=3 February 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170203064658/http://vesti-online.com/Slobodno-Vreme/Putovanja/630938/Nikad-vise-turista-Beograd-najvise-vole-Turci-i-Hrvati |url-status=live }}</ref> Od tega jih je leta 2019 več kot 100.000 prispelo s 742 rečnimi križarkami.<ref name="vestionlinecom"/><ref>{{cite web |url=https://www.blic.rs/vesti/beograd/u-beograd-je-tokom-2019-brodom-doputovalo-100000-turista-najvise-nemaca-i-amerikanaca/ljq0n92 |title=U Beograd je tokom 2019. brodom doputovalo 100.000 Turista, najviše Nemaca i Amerikanaca |work=blic.rs |date=14 January 2020 |access-date=14 July 2021 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416083832/https://www.blic.rs/vesti/beograd/u-beograd-je-tokom-2019-brodom-doputovalo-100000-turista-najvise-nemaca-i-amerikanaca/ljq0n92 |url-status=live }}</ref> Povprečna letna rast je med 13 % in 14 %.<ref name="vestionlinecom"/> Od leta 2018 so v Beogradu trije uradno določeni [[Kamp|kampi]]. Najstarejši se nahaja v [[Batajnica|Batajnici]], ob Batajniški cesti. Z imenom »Dunav« je eden najbolj obiskanih kampov v državi. Drugi se nahaja v kompleksu etno gospodinjstva »Zornićeva hiša« v vasi [[Baćevac]], tretji pa v [[Ripanj|Ripanju]], na pobočjih vzpetine Avala. Leta 2017 je bilo v kampih zabeleženih približno 15.000 nočitev.<ref>{{cite news |first=Ana |last=Vuković |title=Kamping turizam – neiskorišćena šansa |trans-title=Camping tourism – unused chance |newspaper=Politika |page=14 |language=sr |date=16 August 2018 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/409400/Kamping-turizam-neiskoriscena-sansa |access-date=18 August 2018 |archive-date=18 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180818080831/http://www.politika.rs/sr/clanak/409400/Kamping-turizam-neiskoriscena-sansa |url-status=live }}</ref> Beograd je pogosta postaja na Rečni poti, evropski [[Kolesarska povezava|kolesarski poti,]] znani kot »Donavska kolesarska pot« v Srbiji, pa tudi na Sultanovi poti, pohodniški poti na dolge razdalje med [[Dunaj|Dunajem]] in [[Carigrad|Istanbulom]]. === Nočno življenje === [[Slika:Galerija_Belgrade_Predrag_Vuckovic.jpg|levo|sličica|Galerija Beograd, največja nakupovalna, zabaviščna in gastronomska destinacija v mestu, se razprostira na 300.000 kvadratnih metrih in je največje nakupovalno središče v regiji.]] [[Slika:Belgrade_nightlife_on_riverclubs.jpg|levo|sličica|Nočno življenje v Beogradu]] Beograd slovi po živahnem nočnem življenju; po vsem mestu je veliko [[Nočni klub|klubov]], ki so odprti do zore.<ref>{{cite web |url=https://www.decodedmagazine.com/berlin-berlin-city-sin-city-never-sleeps-better-yet-never-sleep/ |title=The city that never sleeps – Belgrade |date=5 January 2017 |publisher=DMC Balkans Travel & Events |access-date=14 February 2022 |archive-date=6 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220206084058/https://www.decodedmagazine.com/berlin-berlin-city-sin-city-never-sleeps-better-yet-never-sleep/ |url-status=live }}</ref> Najbolj prepoznavna značilnost nočnega življenja v Beogradu so barže (''splavi''), razporejene vzdolž bregov Save in Donave, kjer je koncentrirana gostinska ponudba, običajno obogatena z živo glasbo.<ref>{{cite news |last=Prentice |first=Eve-Ann |url=http://travel.guardian.co.uk/article/2003/aug/10/observerescapesection1 |title=Why I love battereBelgrade |work=The Guardian Travel |date=10 August 2003 |access-date=19 May 2007 |location=London |archive-url=https://web.archive.org/web/20070515043701/http://travel.guardian.co.uk/article/2003/aug/10/observerescapesection1 |archive-date=15 May 2007 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite news |last=Sherwood |first=Seth |url=https://www.nytimes.com/2005/10/16/travel/16belgrade.html |title=Belgrade Rocks |work=The New York Times |date=16 October 2005 |access-date=19 May 2007 |archive-date=27 October 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071027090524/http://www.nytimes.com/2005/10/16/travel/16belgrade.html?ex=1287115200&en=4cd8ccf41a41542c&ei=5088 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |last=Gruber |first=Barbara |url=http://www.dw-world.de/dw/article/0,2144,2129528,00.html |title=Belgrade's Nightlife Floats on the Danube |publisher=[[Deutsche Welle]] |date=22 August 2006 |access-date=19 May 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070616155059/http://www.dw-world.de/dw/article/0%2C2144%2C2129528%2C00.html |archive-date=16 June 2007 |url-status=live}}</ref> Mnogi obiskovalci ob koncu tedna – zlasti iz [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]], [[Hrvaška|Hrvaške]] in [[Slovenija|Slovenije]] – imajo raje nočno življenje v Beogradu kot v svojih prestolnicah zaradi domnevno prijaznega vzdušja, številnih klubov in barov, relativno nižjih cen pijače, odsotnosti večjih jezikovnih ovir in pomanjkanja regulacije nočnega življenja.<ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2004&mm=12&dd=21&nav_id=158386 |title=Slovenci dolaze u jeftin provod |work=[[Glas Javnosti]] |date=21 December 2004 |language=sr |access-date=10 July 2007 |archive-date=4 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131104010307/http://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2004&mm=12&dd=21&nav_id=158386 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2006&mm=01&dd=08&nav_id=184523 |title=U Beograd na vikend-zabavu |trans-title=To Belgrade for a weekend party |first=Milena |last=Zajović |work=[[B92]] |date=6 January 2006 |language=hr |access-date=15 February 2022 |archive-date=16 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220216114337/https://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2006&mm=01&dd=08&nav_id=184523 |url-status=live }}</ref> Eno najbolj znanih prizorišč za alternativno kulturno dogajanje v mestu je SKC (Študentski kulturni center), ki se nahaja tik nasproti beograjskega nebotičnika, stolpa Beograjske palače. V središču pogosto potekajo koncerti znanih domačih in tujih skupin. SKC je tudi prizorišče različnih umetniških razstav ter javnih razprav in diskusij.<ref>{{cite web |last=Galić |first=David |url=http://www.balkaninsight.com/en/article/studentski-kulturni-centar |title=Studentski Kulturni Centar |publisher=Balkan Insight |date=22 February 2010 |access-date=19 January 2011 |archive-date=1 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131101212628/http://www.balkaninsight.com/en/article/studentski-kulturni-centar |url-status=live }}</ref> Bolj tradicionalno srbsko nočno življenje, ki ga spremlja tradicionalna glasba, znana kot ''Starogradska'' (v grobem prevodu ''staromestna glasba''), značilna za urbana okolja severne Srbije, je najbolj izrazito v Skadarliji, stari boemski soseski mesta, kjer so se v 19. in začetku 20. stoletja zbirali beograjski pesniki in umetniki. Ob ulici Skadar (središču Skadarlije) in okoliški soseski se vrstijo nekatere najboljše in najstarejše tradicionalne restavracije v Beogradu (v srbščini imenovane kafane), ki izvirajo iz tistega obdobja.<ref>{{cite web |url=http://www.tob.rs/en/see.php?kat=9 |title=Skadarlija |publisher=[[Tourist Organisation of Belgrade]] |access-date=19 January 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101220050323/http://www.tob.rs/en/see.php?kat=9 |archive-date=20 December 2010}}</ref> V delu soseske stoji najstarejša beograjska pivnica, ustanovljena v prvi polovici 19. stoletja.<ref>{{cite web |url=http://www.seenews.com/profiles/companies/cs_bip_beogradska_industrija_piva/ |title=Beogradska Industrija Piva AD |publisher=SEE News |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090426083313/http://www.seenews.com/profiles/companies/cs_bip_beogradska_industrija_piva/ |archive-date=26 April 2009 |url-status=dead}}</ref> Ena najstarejših ''kafan'' v mestu je Znak pitanja.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1319 |title=Znamenite građevine 3 |publisher=Urad za informiranje mesta Beograd |language=sr |access-date=10 July 2007 |archive-date=28 May 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100528075204/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1319 |url-status=dead }}</ref> Časopis ''[[The Times]]'' je Beograd razglasil za mesto z najboljšim nočnim življenjem v Evropi.<ref>{{cite news |url=http://www.timesonline.co.uk/tol/travel/holiday_type/music_and_travel/article5082856.ece |title=Europe's best nightlife |work=[[The Times]] |access-date=11 April 2008 |location=London |first=Gareth |last=Scurlock |date=4 November 2008 |archive-date=11 October 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111011041429/http://www.timesonline.co.uk/tol/travel/holiday_type/music_and_travel/article5082856.ece |url-status=dead }}</ref> V vodniku Lonely Planet ''1000 Ultimate Experiences'' Guide iz leta 2009 se je Beograd uvrstil na prvo mesto med 10 najboljšimi mesti za zabavo na svetu.<ref>{{cite news |url=https://www.smh.com.au/travel/the-worlds-top-10-party-towns-20091118-im4q.html |title=The world's top 10 party towns |date=9 November 2009 |work=The Sydney Morning Herald |access-date=16 March 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100410045707/http://www.smh.com.au/travel/the-worlds-top-10-party-towns-20091118-im4q.html |archive-date=10 April 2010 |url-status=live}}</ref> === Moda in oblikovanje === Od leta 1996 se v mestu odvijajo polletni (jesensko-zimski in pomladno-poletni) [[Teden mode|tedni mode]].<ref>{{cite web |url=http://www.belgradefashionweek.com/srpski/onama.php |title=O nama |publisher=Belgrade Fashion Week |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111107082930/http://www.belgradefashionweek.com/srpski/onama.php |archive-date=7 November 2011}}</ref> Številni srbski in tuji oblikovalci ter modne znamke imajo svoje revije na beograjskem tednu mode. Festival, ki sodeluje z londonskim tednom mode, je pomagal pri vzponu mednarodnih karier lokalnih talentov, kot sta George Styler in Ana Ljubinković. Britanska modna oblikovalka Roksanda Ilinčić, ki se je rodila v mestu, prav tako pogosto predstavlja svoje revije v Beogradu. Poleg mode se v Beogradu vsako leto odvijata dve večji oblikovalski razstavi, ki privabljata mednarodne arhitekte in industrijske oblikovalce, kot so Karim Rashid, Daniel Libeskind, Patricia Urquiola in Konstantin Grcic. Tako festival Mikser kot Belgrade Design Week ponujata predavanja, razstave in tekmovanja. Poleg tega so mednarodni oblikovalci, kot so Sacha Lakić, Ana Kraš, Bojana Sentaler in Marek Djordjevic, doma iz Beograda. == Mediji == [[Slika:Digital_Belgrade,_Tanjug,_01.jpg|sličica|[[Tanjug]], stavba nekdanje srbske državne tiskovne agencije.]] Beograd je najpomembnejše medijsko središče v Srbiji. V mestu je glavni sedež nacionalne radiotelevizije Srbija (RTS), ki je javna radiotelevizija.<ref>{{cite web |url=http://www.rts.rs/page/rts/sr/javniservis/RTS+50/story/251/I+danas/27294/Medijski+javni+servis+gra%C4%91ana.html |title=Medijski javni servis građana |date=13 November 2008 |publisher=Radio Television of Serbia |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110520041218/http://www.rts.rs/page/rts/sr/javniservis/RTS+50/story/251/I+danas/27294/Medijski+javni+servis+gra%C4%91ana.html |archive-date=20 May 2011}}</ref> Najbolj priljubljena komercialna radiotelevizija je RTV Pink, srbska medijska multinacionalka, znana po svojih priljubljenih zabavnih programih. Ena najbolj priljubljenih komercialnih radiotelevizij je [[B92]], še ena medijska družba, ki ima svojo televizijsko postajo, radijsko postajo ter glasbeno in knjižno založbo, pa tudi najbolj priljubljeno spletno stran na srbskem internetu.<ref>{{cite magazine |last=Manasek |first=Jared |url=https://www.cjr.org/issues/2005/1/manasek-paradox.asp |archive-url=https://web.archive.org/web/20070310234840/https://www.cjr.org/issues/2005/1/manasek-paradox.asp |archive-date=10 March 2007 |title=The Paradox of Pink |magazine=[[Columbia Journalism Review]] |date=January 2005 |access-date=19 May 2007 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2006&mm=09&dd=01&nav_category=15&nav_id=210237&fs=1 |title=B92 na 8.598. mestu na svetu |publisher=B92 |date=1 September 2006 |access-date=19 May 2007 |language=sr |archive-date=8 December 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208112143/http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2006&mm=09&dd=01&nav_category=15&nav_id=210237&fs=1 |url-status=live }}</ref> Druge televizijske postaje, ki oddajajo iz Beograda, vključujejo 1Prva (prej ''Fox televizija''), Nova, N1 in druge, ki pokrivajo le širše območje Beograda, kot je Studio B. Med visoko nakladnimi dnevnimi časopisi, ki izhajajo v Beogradu, se uvrščajoː {{Jezik|sr-latn|[[Politika]]}}, ''Blic'', ''Alo!'', ''Kurir'' in ''Danas''. Izhajata tudi športna dnevnika, ''Sportski žurnal'' in ''[[Jugoslovanski športnik leta|Sport]]'', ter gospodarski dnevnik, ''[[Privredni pregled]]''. Jeseni 2006 je bil ustanovljen nov brezplačni dnevnik ''24 sata'' . V mestu imajo sedež tudi srbske izdaje licenčnih revij, kot so ''Harper's Bazaar'', ''Elle'', ''Cosmopolitan'', ''[[National Geographic]]'', ''Men's Health'', ''Grazia'' in druge. == Šport in rekreacija == [[Slika:Ada_Ciganlija_lake.jpg|desno|sličica|[[Ada Ciganlija]]]] [[Slika:Belgrade_Arena_(SER).jpg|desno|sličica|Beogradska arena]] V Beogradu je približno '''tisoč športnih objektov''', od katerih jih je veliko sposobnih gostiti športne dogodke na različnih ravneh.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201508 |title=Sport and Recreation |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924070847/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201508 |url-status=live }}</ref> Rečni otok [[Ada Ciganlija]] z jezerom in plažami je eno najpomembnejših rekreacijskih območij v mestu. Z skupno 8&nbsp;km plaž in raznolikih barov, kavarn, restavracij in športnih objektov Ada Ciganlija privablja številne obiskovalce, zlasti poleti. Gozdni park Košutnjak je prepreden s številnimi tekaškimi in kolesarskimi stezami, športnimi objekti za različne športe ter notranjimi in zunanjimi bazeni. Je priljubljena destinacija, ki se nahaja le 2&nbsp;km od Ade Ciganlije. [[Slika:Fk_Red_Star_stadium.jpg|sličica|[[Stadion Rajka Mitića|Stadion Crvene zvezde]]]] V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Beograd gostil številne pomembne mednarodne dogodke, kot so prvo svetovno prvenstvo v vodnih športih leta 1973, [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1976|evropsko prvenstvo v nogometu leta 1976]] in finale evropskega pokala leta 1973, evropsko prvenstvo v atletiki leta [[Evropsko prvenstvo v atletiki 1962|1962]] in [[Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki|evropske dvoranske igre]] leta 1969, evropski prvenstvi v košarki leta 1961 in 1975, evropsko prvenstvo v odbojki za moške in ženske leta 1975 ter svetovno amatersko prvenstvo v boksu leta 1978. Od začetka 2000-ih Beograd skoraj vsako leto gosti večje športne dogodke. Med njimi so [[Evropsko prvenstvo v košarki 2005|tako v Beogradu potekali EuroBasket 2005]], evropsko prvenstvo v rokometu ([[Evropsko prvenstvo v rokometu 2012|za moške]] in ženske) leta 2012, svetovno prvenstvo v rokometu za ženske leta 2013, evropsko prvenstvo v odbojki za moške leta 2005 in 2011 za ženske, evropsko prvenstvo v vaterpolu leta 2006 in 2016, Evropski mladinski olimpijski festival 2007 in [[Univerzijada|poletna univerzijada 2009.]]<ref>{{cite web |url=http://www.fisu.net/site/page_1068.php |archive-url=https://web.archive.org/web/20080209234741/http://www.fisu.net/site/page_1068.php |archive-date=9 February 2008 |title=Universiade 2009 (Belgrade) |publisher=[[International University Sports Federation|FISU]] |access-date=19 May 2007 |url-status=dead}}</ref> V zadnjem času je Beograd leta 2017 gostil [[evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki]] ter košarkarska turnirja Final Four Eurolige leta 2018 in 2022. V zadnjih letih so potekala tudi svetovna in celinska prvenstva v drugih športih, kot so [[tenis]], [[Dvoranski nogomet|futsal]], [[judo]], [[karate]], [[rokoborba]], [[veslanje]], [[Kikboks|kickboxing]], [[namizni tenis]] in [[šah]]. Mesto je dom dveh največjih in najuspešnejših srbskih [[Nogomet|nogometnih]] klubov, [[Crvena zvezda|Crvene zvezde Beograd]] in [[Nogometni klub Partizan|Beogradskega partizana]]. Crvena zvezda je leta 1991 osvojila [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov UEFA]] ( ''evropski pokal'' ), Beograd pa je bil leta 1966 drugouvrščeni. Glavna stadiona v Beogradu sta ''Marakana'' ( [[Stadion Rajka Mitića|stadion Crvene zvezde]] ) in stadion Partizana.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201754 |title=Sport and Recreation (Stadiums) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924065704/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201754 |url-status=live }}</ref> Rivalstvo med Crveno zvezdo in Beogradskim partizanom je eno najhujših v svetovnem nogometu.<ref>{{Cite news |date=2018-09-21 |title=Partizan v Red Star Belgrade: The derby which divides and unites a country |url=https://www.bbc.com/sport/football/45578624 |access-date=2025-10-23 |work=[[BBC Sport]] |language=en-GB |archive-date=29 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220429232850/https://www.bbc.com/sport/football/45578624 |url-status=live }}</ref> Beograjska arena je s kapaciteto 19.384 gledalcev ena največjih pokritih aren v Evropi.<ref>{{cite web |url=https://starkarena.co.rs/o-%D1%88/ |title=О Штарк Арени |trans-title=About Štark Arena |publisher=Štark Arena |access-date=5 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190609073033/https://starkarena.co.rs/o-%d1%88/ |archive-date=9 June 2019 |url-status=dead}}</ref> Uporablja se za večje športne dogodke in velike koncerte. Maja 2008 je bila prizorišče [[Pesem Evrovizije 2008|53. tekmovanja za pesem Evrovizije]].<ref>{{cite web |title=Belgrade Arena Profile |url=http://www.arenabeograd.com/en/page/61/Arena+Profile |publisher=Belgrade Arena |access-date=28 May 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120608082527/http://www.arenabeograd.com/en/page/61/Arena+Profile |archive-date=8 June 2012}}</ref> Dvorana Aleksandra Nikolića je glavno prizorišče [[Košarka|košarkarskih]] klubov KK Beograd, evropskega prvaka leta 1992, in KK Crvena zvezda.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201758 |title=Sport and Recreation (Sport Centers and Halls) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924061438/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201758 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.beograd2007.org/index.php?option=com_content&task=view&id=20&Itemid=131&limit=1&limitstart=3&lang=en |title=Venues |publisher=[[EYOF]] Belgrade 2007 |access-date=30 July 2007 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20071008062254/http://www.beograd2007.org/index.php?option=com_content&task=view&id=20&Itemid=131&limit=1&limitstart=3&lang=en |archive-date=8 October 2007}}</ref> V zadnjih letih je Beograd dal tudi več vrhunskih teniških igralcev, kot so [[Ana Ivanović]], Jelena Janković in [[Novak Đoković]]. Ivanović in Đoković sta prva Beograjčana, ki sta osvojila naslova na turnirjih [[Grand Slam|za grand slam]] v posamezni konkurenci, in sta bila skupaj z Jeleno Janković številka 1 na lestvici ATP . Srbska reprezentanca je leta 2010 osvojila Davisov pokal, ko je v finalu v Beograjski areni premagala francosko reprezentanco.<ref>{{cite web |url=http://www.daviscup.com/en/news/articles/tipsarevic-sends-serbia-into-first-davis-cup-final.aspx |title=Tipsarevic sends Serbia into first Davis Cup final |date=19 September 2010 |publisher=Davis Cup |access-date=20 September 2010 |archive-date=10 June 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150610203522/http://www.daviscup.com/en/news/articles/tipsarevic-sends-serbia-into-first-davis-cup-final.aspx |url-status=live }}</ref> [[Beograjski maraton]] poteka vsako leto od leta 1988. Beograd je bil kandidat za gostitelja [[Poletne olimpijske igre|poletnih olimpijskih iger]] leta 1992 in 1996.<ref>{{Cite web |title=Olimpijski muzej |url=https://olimpijskimuzej.rs/sr/zanimljivost/1055 |access-date=2024-10-04 |website=olimpijskimuzej.rs}}</ref><ref>{{Cite web |title=Atlanta 1996 |url=https://oks.org.rs/takmicenja/atlanta-1996/ |access-date=2024-10-04 |website=Olimpijski komitet Srbije |language=sr-RS}}</ref> == Izobraževanje == [[Slika:Captain_Miša's_Mansion_(13809297763).jpg|levo|sličica|Upravna stavba Univerze v Beogradu .]] [[Slika:Palata_nauke_216.jpg|desno|sličica|Palača znanosti.]] Beograd ima dve državni univerzi in več zasebnih visokošolskih zavodov. [[Univerza v Beogradu]], ustanovljena leta 1808 kot <nowiki><i id="mwCuI">grande école</i></nowiki>, je najstarejša visokošolska ustanova v Srbiji.<ref>{{cite web |url=http://www.ius.bg.ac.rs/eng/university_of_belgrade.htm |title=The University of Belgrade – The Seedbed of University Education |publisher=Faculty of Law of University of Belgrade |access-date=18 May 2007 |archive-date=15 March 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150315092358/http://www.ius.bg.ac.rs/eng/university_of_belgrade.htm |url-status=dead}}</ref></ref> Ker se je skupaj z večjim delom mesta razvila v 19. stoletju, je več univerzitetnih stavb prepoznanih kot sestavni del beograjske arhitekture in [[Kulturna dediščina|kulturne dediščine]]. Z vpisanimi skoraj 90.000 študenti je univerza ena največjih v Evropi.<ref>{{cite web |url=http://www.bg.ac.rs/eng/uni/en_recrektora.php |title=Word by the Rector |publisher=[[University of Belgrade]] |access-date=19 January 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101006194902/http://www.bg.ac.rs/eng/uni/en_recrektora.php |archive-date=6 October 2010}}</ref> V mestu je tudi 195 osnovnih šol in 85 srednjih šol. Sistem osnovnih šol ima 162 rednih šol, 14 posebnih šol, 15 umetniških šol in 4 šole za odrasle, sistem srednjih šol pa 51 poklicnih šol, 21 [[Gimnazija|gimnazij]], 8 umetniških šol in 5 posebnih šol. 230.000 učencev upravlja 22.000 zaposlenih v več kot 500 stavbah, ki pokrivajo približno 11 milijonov m2.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201008 |title=Education and Science |publisher=City of Belgrade |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924053856/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201008 |url-status=live }}</ref> == Prevoz == {{multiple image | total_width = 350 | align = left | direction = horizontal | header = [[Belgrade Centre Railway Station|Center Beograda]] in podzemne železniške postaje [[Vukov Spomenik railway station|Vukov spomenik]] | image1 = Свјетлопис_жељезничке_станице_Биоград_центар4.jpg| caption1 = | image3 = Vukov_spomenik_Pavle_Cikova.jpg | caption3 = | image2 = | caption2 = }} V Beogradu deluje obsežen sistem javnega prevoza, ki ga sestavljajo avtobusi (118 mestnih linij in več kot 300 primestnih linij), tramvaji (12 linij), [[Trolejbus|trolejbusi]] (8 linij) in BG Voz (6 linij).<ref>{{cite web |url=http://www.gsp.rs/english/statistic.htm |title=Statistics |publisher=Public Transport Company "Belgrade" |access-date=19 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090510071133/http://www.gsp.rs/english/statistic.htm |archive-date=10 May 2009}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.busevi.com/ |title=busevi.com |website=busevi.com |access-date=17 April 2018 |archive-date=27 March 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180327184032/https://www.busevi.com/ |url-status=live }}</ref> Avtobuse, trolejbuse in tramvaje upravljata GSP Beograd in SP Lasta v sodelovanju z zasebnimi podjetji (na nekaterih avtobusnih progah). Primestno železniško omrežje BG Voz, ki ga upravlja mestna oblast v sodelovanju s Srbskimi železnicami, je del integriranega prometnega sistema in ima tri linije (Batajnica-Ovča in Ovča-Resnik ter center Beograda-Mladenovac), z napovedanimi dodatnimi.<ref>{{cite web |url=http://www.expatserbia.com/once-youre-here/public-transport/413-bg-voz |title=Bg Voz |website=expatserbia.com |access-date=19 December 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130905111325/http://www.expatserbia.com/once-youre-here/public-transport/413-bg-voz |archive-date=5 September 2013 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.busevi.com/ |title=Glas putnika |website=Busevi.com |access-date=14 July 2021 |archive-date=31 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210531033950/https://www.busevi.com/ |url-status=live }}</ref> Od februarja 2024 lahko prek Beograd plus sistema vozovnice kupite prek SMS-a ali v fizični papirnati obliki.<ref>{{cite web |last=Aleksić |first=Dejan |title='Beograd plus' umesto 'Bus plusa' |trans-title="Beograd plus" instead of "BusPlus" |language=Serbian |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/552986/Beograd-plus-umesto-Bus-plusa |access-date=2024-02-27 |website=Politika Online |archive-date=26 November 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241126003955/https://www.politika.rs/sr/clanak/552986/Beograd-plus-umesto-Bus-plusa |url-status=live }}</ref> Dnevne povezave povezujejo prestolnico z drugimi mesti v Srbiji in številnimi drugimi evropskimi destinacijami prek mestne avtobusne postaje. Od januarja 2025 je ves javni prevoz v Beogradu brezplačen. <ref>{{Cite web |last=Lj.G |date=2025-01-01 |title=Besplatan javni prevoz u Beogradu: Poslodavci i dalje imaju obavezu da isplaćuju naknadu za prevoz zaposlenima |url=https://www.euronews.rs/srbija/drustvo/151660/besplatan-javni-prevoz-u-beogradu-poslodavci-i-dalje-imaju-obavezu-da-isplacuju-naknadu-za-prevoz-zaposlenima/vest |access-date=2025-01-02 |website=Euronews.rs |language=sr |archive-date=2 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250102121430/https://www.euronews.rs/srbija/drustvo/151660/besplatan-javni-prevoz-u-beogradu-poslodavci-i-dalje-imaju-obavezu-da-isplacuju-naknadu-za-prevoz-zaposlenima/vest |url-status=live }}</ref> [[Beovoz]] je bilo [[Regionalna železnica|primestno/primestno železniško]] omrežje, ki je zagotavljalo storitve [[Javni prevoz|množičnega prevoza]] v mestu, podobno kot pariški RER in torontski GO Transit . Sistem je bil namenjen predvsem povezovanju predmestij s središčem mesta. Beovoz so upravljale Srbske železnice.<ref>{{cite web |url=http://www.srbrail.rs/redvoznje1/Beovoz.aspx |title=Železnice Srbije – Red voznje za Beovoz i BG:VOZ |publisher=Serbian railways |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101010040713/http://www.srbrail.rs/redvoznje1/Beovoz.aspx |archive-date=10 October 2010}}</ref> Vendar je bil ta sistem leta 2013 ukinjen, predvsem zaradi uvedbe učinkovitejšega sistema BG Voz. Beograd je eno zadnjih velikih evropskih prestolnic in mest z več kot milijonom prebivalcev, ki nima metroja, podzemne železnice ali drugega sistema [[Podzemna železnica|hitrega prevoza]] . Tako je od leta 2025 beograjski metro v gradnji in bo imel dve progi. Prva proga naj bi začela obratovati do avgusta 2028.<ref>{{cite web |title=Serbia to start Belgrade metro construction in November |url=http://seenews.com/news/serbia-to-start-belgrade-metro-construction-in-november-730158 |access-date=13 December 2021 |website=seenews.com |date=4 February 2021 |language=en |archive-date=14 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210214111902/https://seenews.com/news/serbia-to-start-belgrade-metro-construction-in-november-730158 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |last=Aleksić |first=Dejan |title=Depo za metro na Bežanijskoj kosi |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/485825/Beograd/Depo-za-metro-na-Bezanijskoj-kosi |access-date=13 December 2021 |website=Politika Online |archive-date=13 December 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211213145849/https://www.politika.rs/sr/clanak/485825/Beograd/Depo-za-metro-na-Bezanijskoj-kosi |url-status=live }}</ref> Nova železniška postaja Beograd Center je vozlišče za skoraj vse domače in mednarodne vlake. [[Hitra železnica]], ki povezuje Beograd z [[Novi Sad|Novim Sadom,]] je začela obratovati 19. marca 2022..<ref>{{Cite web |title=Пуштена у саобраћај брза пруга Београд - Нови Сад |url=https://www.politika.rs/scc/clanak/502468/Pustena-u-saobracaj-brza-pruga-Beograd-Novi-Sad |access-date=2026-03-01 |website=Politika Online |archive-date=23 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220623190229/https://www.politika.rs/scc/clanak/502468/Pustena-u-saobracaj-brza-pruga-Beograd-Novi-Sad |url-status=live }}</ref> Podaljšek proti [[Subotica|Subotici]] in [[Budimpešta|Budimpešti]] je v gradnji,<ref>{{Cite web|url=https://www.rtv.rs/sr_lat/vojvodina/novi-sad/radovi-na-pruzi-novi-sad-subotica-prvi-brzi-voz-ce-proci-krajem-2024._1335065.html|title=Radovi na pruzi Novi Sad - Subotica, prvi brzi voz će proći krajem 2024.|first=Javna medijska ustanova JMU Radio-televizija|last=Vojvodine|website=JMU Radio-televizija Vojvodine|access-date=23 June 2022|archive-date=23 June 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220623190328/https://www.rtv.rs/sr_lat/vojvodina/novi-sad/radovi-na-pruzi-novi-sad-subotica-prvi-brzi-voz-ce-proci-krajem-2024._1335065.html|url-status=live}}</ref> načrtujejo pa tudi podaljšek proti jugu proti [[Niš|Nišu]] in [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]].<ref>{{Cite web|url=https://www.rtv.rs/sr_lat/ekonomija/vucic-brza-pruga-beograd-nis-gotova-2026.-godine;-domace-firme-su-nase-blago_1296336.html|title=Vučić: Brza pruga Beograd - Niš gotova 2026. godine; Domaće firme su naše blago|first=Javna medijska ustanova JMU Radio-televizija|last=Vojvodine|website=JMU Radio-televizija Vojvodine}}</ref> {{Več slik | align = left | direction = horizontal | total_width = 350 | image1 = Кружни ток.jpg | caption1 = | image2 = SV 410 006 - SOKO - Novi Beograd - 03.jpg | caption2 = | image3 = | caption3 = | header = Promet v Beogradu - Trg Slavija ter nova železniška postaja }} Mesto leži ob [[Panevropska prometna mreža|panevropskih koridorjih]] X in VII.<ref name="city of belgrade-2"/> Avtocestni sistem omogoča enostaven dostop do Novega Sada in Budimpešte na severu, Niša na jugu in [[Zagreb|Zagreba]] na zahodu. Hitra cesta je tudi proti Pančevu, gradnja nove hitre ceste proti Obrenovcu (Črna gora) pa je predvidena za marec 2017. Obvoznica Beograda povezuje avtocesti E70 in E75 in je v gradnji.<ref>{{cite web |url=http://www.bankwatch.org/project.shtml?w=147584&amp;s=1961998 |title=Belgrade Bypass, Serbia |publisher=CEE Bankwatch network |access-date=19 May 2007 |archive-url=https://archive.today/20071011035406/http://bankwatch.org/project.shtml?w=147584&s=1961998 |archive-date=11 October 2007 |url-status=dead}}</ref> Beograd, ki leži na sotočju dveh glavnih rek, Donave in Save, ima 11 mostov, med katerimi so najpomembnejši [[Brankov most]], [[most Gazela]], [[Most na Adi|most Ada]] in [[Pupinov most]], od katerih prva dva povezujeta jedro mesta z Novim Beogradom. Poleg tega je skoraj dokončan »notranji magistralni polobroči«, ki vključuje nov most Ada čez reko Savo (odprt leta 2012)<ref>{{Cite web |title=Beograđani otvorili Most na Adi |url=https://www.beograd.rs/lat/beogradjani-otvorili-most-na-adi/ |access-date=2025-02-02 |website=Grad Beograd - Zvanična internet prezentacija {{!}} Beograđani otvorili Most na Adi |language=sr-rs |archive-date=19 March 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250319212511/https://www.beograd.rs/lat/beogradjani-otvorili-most-na-adi/ |url-status=dead }}</ref> in nov Pupinov most (odprt leta 2014)<ref>{{Cite web |title=Otvoren Pupinov most |url=https://www.rts.rs/lat/vesti/Ekonomija/1776910/Otvoren+Pupinov+most.html |access-date=2025-02-03 |website=РТС |language=sr}}</ref> čez Donavo, kar olajša vožnjo znotraj mesta in razbremeni promet z mostu Gazela in Brankovega mostu.<ref>{{cite web |url=http://www.ebrd.com/projects/eias/34913s.pdf |title=1. faza prve deonice Unutrašnjeg magistralnog poluprstena |publisher=Belgrade Direction for Building and Real Estate Land/EBRD |date=1 July 2005 |access-date=15 September 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20070809064808/http://www.ebrd.com/projects/eias/34913s.pdf |archive-date=9 August 2007 |url-status=dead}}</ref> [[Slika:Belgrade_Nikola_Tesla_Airport_1.jpg|desno|sličica|[[Letališče Nikola Tesla Beograd]]]] Pristanišče Beograd leži na Donavi in mestu omogoča sprejem blaga po reki.<ref>{{cite web |url=http://www.lukabeograd.com/ONama/Istorijat.html |title=Luka Beograd AS – Istorijat |trans-title=History of the Port of Belgrade |publisher=Port of Belgrade |access-date=11 October 2010 |language=sr |archive-date=15 May 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150515165227/http://www.lukabeograd.com/ONama/Istorijat.html |url-status=live }}</ref> Mesto ima tudi [[letališče Nikola Tesla Beograd]], 12 km zahodno od mestnega središča, v bližini Surčina. Na vrhuncu leta 1986 je skozi letališče potovalo skoraj 3&nbsp;milijone potnikov, vendar se je to število v devetdesetih letih prejšnjega stoletja le nekoliko zmanjšalo.<ref>{{Cite web|url=https://jeftineaviokarte.rs/|title=Jeftine Avio Karte&#124;Avionske Karte na 6 rata čekovi|first=Jeftine avio karte-|last=www.jeftineaviokarte.rs|website=Jeftine avio karte - Pronadjite najjeftinije avio karte|access-date=20 July 2025|archive-date=5 August 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250805005756/https://jeftineaviokarte.rs/|url-status=live}}</ref> Po ponovni rasti leta 2000 je število potnikov doseglo približno 2&nbsp;milijona v letih 2004 in 2005,<ref>{{Cite web |last=www.jeftineaviokarte.rs |first=JeftineAvioKarte rs- |title=⭐Avio Karte Beograd - Tivat: Avion do 6 rata čekovima |url=https://www.jeftineaviokarte.rs/aviokarta/avio-karte-beograd-tivat |access-date=2026-03-01 |website=JeftineAvioKarte.rs - Pronadjite najjeftinije avio karte |language=sr-latin |archive-date=14 December 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251214083542/https://www.jeftineaviokarte.rs/aviokarta/avio-karte-beograd-tivat |url-status=live }}</ref> več kot 2,6&nbsp;milijona potnikov leta 2008<ref>{{cite web |url=http://www.airport-belgrade.rs/code/navigate.php?Id=63 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190206130723/http://www.airport-belgrade.rs/code/navigate.php?Id=63 |url-status=dead |archive-date=6 February 2019 |title=www.beg.aero &#124; Nikola Tesla Belgrade Airport &#124; News |publisher=Airport-belgrade.rs |access-date=7 July 2009}}</ref>, ko je število potnikov doseglo več kot 3&nbsp;milijone potnikov.<ref>{{cite web |url=http://www.beg.aero/media/news.63.html?newsId=879 |title=Aerodrom Nikola Tesla &#124; News |publisher=Beg.aero |access-date=12 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130512234016/http://www.beg.aero/media/news.63.html?newsId=879 |archive-date=12 May 2013 |url-status=dead}}</ref> Rekord z več kot 4&nbsp;milijoni potnikov je bil presežen leta 2014, ko je letališče Nikola Tesla Beograd postalo drugo najhitreje rastoče večje letališče v Evropi.<ref>{{cite web |url=http://www.beg.aero/en/vest/8971/belgrade-nikola-tesla-airport-among-fastest-growing-in-europe |title=Belgrade Nikola Tesla Airport among fastest growing in Europe |access-date=6 August 2016 |date=13 August 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160306131755/http://beg.aero/en/vest/8971/belgrade-nikola-tesla-airport-among-fastest-growing-in-europe |archive-date=6 March 2016 |url-status=dead}}</ref> Število potnikov je še naprej vztrajno naraščalo in rekordnih več kot 6 milijonov potnikov je bilo doseženih leta 2019.<ref>{{cite web |url=https://www.exyuaviation.com/2020/01/belgrade-airport-readies-for.html |title=Belgrade Airport readies for transformation after record year |date=18 January 2020 |publisher=Ex Yu Aviation |access-date=18 January 2020 |archive-date=26 February 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200226193608/https://www.exyuaviation.com/2020/01/belgrade-airport-readies-for.html |url-status=live }}</ref> == Mednarodni odnosi == === Pobratena mesta === [[Slika:Chevalier_légion_d'honneur_2.png|desno|sličica|297x297_pik|Zaradi junaške moči branilcev je francoski maršal [[Louis-Félix-Marie-François Franchet d'Esperey|Louis Franchet d'Espèrey]] Beograd leta 1920 odlikoval z redom častne legije.]] Seznam pobratenih mest Beograda:<ref name="city of belgrad">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1225698 |title=International Cooperation |publisher=City of Belgrad |access-date=23 March 2021 |archive-date=28 August 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120828072526/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1225698 |url-status=live}}</ref> * {{Ikona zastave|UK}} [[Coventry]], Združeno kraljestvo, od1957<ref>{{cite web |url=http://www.coventrytelegraph.net/news/local-news/what-point-coventrys-twin-towns-3038605 |title=Coventry's twin towns |access-date=6 August 2013 |last=Griffin |first=Mary |date=2 August 2011 |work=Coventry Telegraph |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130806032050/http://www.coventrytelegraph.net/news/local-news/what-point-coventrys-twin-towns-3038605 |archive-date=6 August 2013}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.coventry.gov.uk/directory/25/twin_towns_and_cities |title=Coventry – Twin towns and cities |access-date=6 August 2013 |work=Coventry City Council. |archive-url=https://web.archive.org/web/20130412062545/http://www.coventry.gov.uk/directory/25/twin_towns_and_cities |archive-date=12 April 2013 |url-status=dead}}</ref> * {{Ikona zastave|USA}} [[Chicago]], ZDA, od 2005 * {{Ikona zastave|SVN}} [[Ljubljana]], Slovenija, od 2010<ref>ref>{{cite web |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/pobratena-mesta-zdruzenja/ |title=Medmestno in mednarodno sodelovanje |access-date=27 July 2013 |work=Mestna občina Ljubljana (Ljubljana City) |language=sl |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130626075304/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/pobratena-mesta-zdruzenja/ |archive-date=26 June 2013}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1422497 |title=Gradonačelnici Beograda i Ljubljane potpisali sporazum o bratimljenju dva glavna grada |publisher=Beograd.rs |access-date=15 May 2013 |archive-date=13 July 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150713130306/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1422497 |url-status=live}}</ref> * {{Ikona zastave|MKD}} [[Skopje]], Severna Makedonija, od 2012<ref>{{cite web |url=https://sitel.com.mk/dnevnik/makedonija/skopje-i-belgrad-se-zbratimija |title=Сител Телевизија |language=mk |access-date=31 July 2019 |archive-date=31 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190731011703/https://sitel.com.mk/dnevnik/makedonija/skopje-i-belgrad-se-zbratimija |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.skopje.gov.mk/EN/DesktopDefault.aspx?tabindex=0&tabid=69 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131024131101/http://www.skopje.gov.mk/EN/DesktopDefault.aspx?tabindex=0&tabid=69 |url-status=dead |archive-date=24 October 2013 |title=Official portal of City of Skopje – Skopje Sister cities |date=24 October 2013 |access-date=31 July 2019}}</ref> * {{Ikona zastave|BRA}} [[Caruaru]], Brazilija, od 2010 * {{Ikona zastave|CHN}} [[Šanghaj]], Kitajska, od 2018<ref>{{cite news |title=Potpisan sporazum o bratimljenju Beorgada i Šangaja |url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2018&mm=05&dd=21&nav_category=11&nav_id=1395187 |access-date=21 May 2018 |work=b92.net |agency=Tanjug |date=21 May 2018 |language=sr |archive-date=22 May 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180522054135/https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2018&mm=05&dd=21&nav_category=11&nav_id=1395187 |url-status=live}}</ref> * {{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Banjaluka|Banja Luka]], Bosna in Hercegovina, od 2020<ref>{{cite web |last=В |first=А. |title=Београд се побратимио са Бањалуком |url=http://www.politika.rs/scc/clanak/465383/Beograd-se-pobratimio-sa-Banjalukom |access-date=28 October 2020 |website=Politika Online |archive-date=30 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201030185325/http://www.politika.rs/scc/clanak/465383/Beograd-se-pobratimio-sa-Banjalukom |url-status=live }}</ref> * {{Ikona zastave|CHN}} [[Šjamen]], Kitajska, od 2025<ref>{{Cite web |title=У Кини потписан споразум о братимљењу Београда и Сјанмена |url=https://www.politika.rs/scc/clanak/696515/u-kini-potpisan-sporazum-o-bratimljenju-beograda-i-sjanmena |access-date=2025-09-09 |website=Politika Online |archive-date=8 September 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250908120958/https://www.politika.rs/scc/clanak/696515/u-kini-potpisan-sporazum-o-bratimljenju-beograda-i-sjanmena |url-status=live }}</ref> === Partnerska mesta === Druga prijateljstva in sodelovanja, protokoli, memorandumi:<ref name="city of belgrad"/> {{Div col}} *{{flagicon|BIH}} [[Sarajevo]], Bosna in Hercegovina, od 2018, Memorandum of Understanding on Cooperation *{{flagicon|MAR}} [[Rabat]], Maroko, od 2017, Partnership and Cooperation Agreement *{{flagicon|KOR}} [[Seul]], South Korea, od 2017, Memorandum of Understanding on Friendly Exchanges and Cooperation *{{flagicon|KAZ}} [[Astana]], Kazakhstan, od 2016, Agreement on Cooperation<ref>{{cite web |url=http://akipress.com/news:585174/ |title=Kazakhstan, Serbia agree to cooperate on air communication |publisher=AKIpress |access-date=16 November 2016 |archive-date=16 November 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161116103821/http://akipress.com/news:585174/ |url-status=live }}</ref> *{{flagicon|IRI}} [[Tehran]], Iran, od 2016, Agreement on Cooperation<ref>{{cite web |url=http://en.tehran.ir/default.aspx?tabid=77&ArticleId=7432 |title=Tehran, Belgrade sign agreement to boost ties |publisher=Tehran Municipality |access-date=6 October 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171002171347/http://en.tehran.ir/default.aspx?tabid=77&ArticleId=7432 |archive-date=2 October 2017 |url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|GRE}} [[Corfu]], Grčija, od 2010, Protocol on Cooperation *{{flagicon|PRC}} [[Shenzhen]], China, od 2009, Agreement on Cooperation<ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=07&dd=11&nav_category=12&nav_id=370774 |title=Saradnja Beograda i Šendžena |publisher=B92 |access-date=11 July 2009 |archive-date=29 September 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130929043909/http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=07&dd=11&nav_category=12&nav_id=370774 |url-status=live }}</ref> *{{flagicon|CRO}} [[Zagreb]], Hrvaška, od 2003, Letter of Intent *{{flagicon|UKR}} [[Kijev]], Ukrajina, od 2002, Agreement on Cooperation *{{flagicon|ALG}} [[Algiers]], Alžirija, od 1991 declaration of mutual interests *{{flagicon|ISR}} [[Tel Aviv]], Izrael, od 1990, Agreement on Cooperation *{{flagicon|ROM}} [[Bucharest]], Romunija, od 1999, Agreement on Cooperation *{{flagicon|PRC}} [[Beijing]], Kitajska, od 1980, Agreement on Cooperation<ref>{{cite web |url=http://www.ebeijing.gov.cn/Sister_Cities/Sister_City/ |title=Sister Cities |publisher=Beijing Municipal Government |access-date=23 September 2008 |archive-date=16 February 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100216015454/http://www.ebeijing.gov.cn/Sister_Cities/Sister_City/ |url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|ITA}} [[Rim]], Italija, od 1971, Agreement on Friendship and Cooperation *{{flagicon|GRE}} [[Atene]], Grčija, od 1966, Agreement on Friendship and Cooperation {{Colend}} Nekatere mestne občine so pobratene tudi z majhnimi mesti ali okrožji drugih velikih mest (glej posamične članke). Mesto Beograd je prejemnik različnih domačih in mednarodnih odlikovanj, vključno s francoskim [[Red legije časti|redom časti Légion d'honneur]] (razglašen 21. decembra 1920; Beograd je eno od štirih mest zunaj Francije, poleg [[Liège|Liègea]], [[Luxembourg|Luksemburga]] in [[Volgograd|Volgograda]], ki je prejelo to odlikovanje), češkoslovaškim vojnim križcem (podeljen 8. oktobra 1925), jugoslovanskim redom Karadžordževe zvezde (podeljen 18. maja 1939) in jugoslovanskim [[Red narodnega heroja|redom ljudskega heroja]] (razglašen 20. oktobra 1974, ob 30. obletnici strmoglavljenja [[Tretji rajh|nacistične nemške]] okupacije med drugo svetovno vojno).<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201227 |title=Received Decorations |access-date=16 May 2007 |publisher=Beograd.rs |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924072048/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201227 |url-status=live }}</ref> Vsa ta odlikovanja je mesto prejelo za vojna prizadevanja med prvo in drugo svetovno vojno.<ref>{{cite web |url=http://www.rtvpink.com/vesti/vest.php?id=26907 |title=Beograd – grad heroj |date=6 November 2009 |access-date=15 November 2009 |publisher=RTV Pink |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110715211706/http://www.rtvpink.com/vesti/vest.php?id=26907 |archive-date=15 July 2011}}</ref> Leta 2006 je revija ''Foreign Direct Investment'', ki jo je izdal ''Financial Times'', Beogradu podelila naziv ''Mesto prihodnosti južne Evrope''.<ref>{{cite web |url=http://www.fdimagazine.com/news/fullstory.php/aid/1543 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927004828/http://www.fdimagazine.com/news/fullstory.php/aid/1543 |archive-date=27 September 2007 |title=European Cities of the Future 2006/07 |access-date=10 July 2007 |work=fDi magazine |date=6 February 2006 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |last=Miloradović |first=Aleksandar |url=http://www.seeurope.net/files2/pdf/rgn0906/13_Belgrade_CityOfTheFutureInSEE.pdf |title=Belgrade – City of the Future in Southern Europe |date=1 September 2006 |access-date=10 July 2007 |work=TheRegion |archive-url=https://web.archive.org/web/20070808143913/http://www.seeurope.net/files2/pdf/rgn0906/13_Belgrade_CityOfTheFutureInSEE.pdf |archive-date=8 August 2007 |url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam ljudi iz Beograda]] * [[Seznam mest in krajev ob reki Donavi]] * [[Seznam metropolitanskih območij v Evropi]] == Opombe == {{Seznam opomb}}{{Notefoot}} == Sklici == {{Sklici}} == Viri == {{Refbegin}} * {{cite book|last=Calic|first=Marie-Janine|title=A History of Yugoslavia|date=2019|publisher=Purdue University|location=West Lafayette|isbn=978-1-55753-838-3}} *{{Cite book |last=Pavić |first=Milorad |author-link=Milorad Pavić (writer) |title=A Short History of Belgrade |publisher=Dereta |year=2000 |location=Belgrade |isbn=86-7346-117-0}} *{{Cite book |last=Tešanović |first=Jasmina |author-link=Jasmina Tešanović |title=The Diary of a Political Idiot: Normal Life in Belgrade |publisher=[[Cleis Press]] |year=2000 |isbn=1-57344-114-7 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/diaryofpolitical00tesa_0 }} *{{Cite book |last=Levinsohn |first=Florence Hamlish |title=Belgrade : among the Serbs |url=https://archive.org/details/belgradeamongser0000levi |publisher=Ivan R. Dee |year=1995 |location=Chicago |isbn=1-56663-061-4}} *{{Cite book |last=Paton |first=Andrew Archibald |author-link=Andrew Archibald Paton |title=Servia, Youngest Member of the European Family: or, A Residence in Belgrade, and Travels in the Highlands and Woodlands of the Interior, during the years 1843 and 1844. |publisher=Longman, Brown, Green and Longmans |orig-year=1845 |location=London |url=http://www.gutenberg.org/files/16999/16999-h/16999-h.htm |edition=[[Project Gutenberg]] reprint |date=4 November 2005 |access-date=22 July 2009 |archive-date=26 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131026083605/http://www.gutenberg.org/files/16999/16999-h/16999-h.htm |url-status=live }} *{{cite book |last=Norris |first=David A |title=Belgrade A Cultural History |publisher=Oxford University Press |isbn=9780199888498 |year=2008}} {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Belgrade|Beograd}} * {{Uradno spletno mesto}} * [https://www.tob.rs/sr Turistične strani mesta Beograd] {{Normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Beograd| ]] [[Kategorija:Naselja ob Savi]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Naselja ob Donavi]] [[Kategorija:Upravni okraji Srbije]] [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] jq4fblts6t1desmelphv32yqx24vok5 4 7712 6685387 6661912 2026-06-05T05:17:20Z Yerpo 8417 +1 6685387 wikitext text/x-wiki <!-- NE DODAJAJTE IZBRANIH ČLANKOV BREZ SOGLASJA! Promocija člankov v izbrane članke poteka po postopku; ta je na razpolago na http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Predlogi_za_izbrani_članek Hvala za razumevanje. -->{| style="clear:both; background:none; color:black;" {| | width="60%" style="padding:1em 1em 1em 1em; border:1px solid #dfdfdf; background-color:#FFFAF0" valign="top"| <span style="font-size:16pt">Izbrani članki v Wikipediji</span> [[Slika:Cscr-featured.svg|left|50px|Izbrano vsebino v Wikipediji simbolizira ta zvezda]] Izbrani članki so članki, ki so po mnenju [[Wikipedija:Kdo piše Wikipedijo|sodelavcev Wikipedije]] med najboljšimi. Preden jih dodamo na ta seznam, jih na strani [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek]] pregledamo in ocenimo njihovo točnost, nepristranskost, celovitost in slog, kot to določajo [[Wikipedija:Opredelitev izbranega članka|merila za izbrani članek]]. Trenutno je med {{NUMBEROFARTICLES}} {{PLURAL:{{NUMBEROFARTICLES}}|člankom|člankoma|članki|članki|članki}} [[:Kategorija:Vsi izbrani članki|{{PAGESINCAT:Vsi izbrani članki}} izbranih člankov]]. To pomeni, da je zaokroženo tu naštet eden na {{zaokroži navzdol|{{#expr: {{NUMBEROFARTICLES:R}} / {{PAGESINCAT:Vsi izbrani članki}}}}|-1}} člankov. Članke, ki merilom ne ustrezajo več, lahko predlagate za izboljšanje ali odstranitev s seznama tako, da jih navedete na strani [[Wikipedija:Ponovni pregled izbranih člankov]]. Izbrane članke prepoznate po bronasti zvezdi ([[Slika:Cscr-featured.svg|14px]]) v desnem zgornjem kotu članka. Na '''[[Wikipedija:Izbrani članki/Vzorčni članki|tej strani]]''' so navedeni izbrani članki, ki naj služijo kot slogovni zgledi za druge članke. | valign="top" style="padding:1em; border:1px solid #dfdfdf; background-color:#FFFAF0" | {{Bližnjica|WP:IČ}} {{izbrani članki}} |} {| | width="60%" style="padding:1em 1em 1em 1em; border:1px solid #dfdfdf; background-color:#FFFAF0" valign="top"| ===Navodila za izbiranje=== * Članek mora ustrezati [[Wikipedija:Opredelitev izbranega članka|merilom izbranih člankov]] in biti izbran z [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek|dogovorom]] po vsaj dveh tednih razprave. * Novi članek dodamo na [[#IČ|spodnji seznam]] izbranih člankov. * Na dno članka za kategorijami dodamo predlogo '''{{tl|zvezdica}}''', na vrh pogovorne strani pa predlogo '''{{tl|izbrani}}'''. * V objektu v [[:d:|Wikipodatkih]], ki pripada izbranemu članku, nastavimo status (»featured article«) pri medjezikovni povezavi za slovenščino. ===Objava na glavni strani=== * Izbrani članek se menja '''enkrat tedensko''' (ali manj pogosto, če ni dovolj kandidatov). Članki, ki so po mnenju skupnosti izbrani članki, so na razpolago na [[#IČ|dnu strani]] in med [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek|predlogi za izbrani članek]]. * Za urednika se lahko prijavi vsakdo tako, da k želenemu datumu v razpredelnici na desni dopiše svoje ime. * Poleg tega v predlogo {{tl|izbrano/{{CURRENTWEEK}}. teden {{CURRENTYEAR}}}} dodamo povzetek članka dolžine okrog 400 znakov, ki ga vzamemo iz njega. K povzetku spada tudi [[Wikipedija:Slike|slika]], ki naj ne bo širša od 120px in ne višja od 180px. Pazite, da bo pod prosto licenco. | valign="top" style="padding:1em; border:1px solid #dfdfdf; background-color:#FFFAF0" | ===Seznam člankov na glavni strani=== {| class="wikitable" |- ! Teden ! Urednik ! Spremenjeno ! Izbrani članek |- | [[Predloga:Izbrano/45. teden 2025|45. teden 2025]] | [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] | 6. 9. 2025 | '''[[Peter Iljič Čajkovski]]''' |- | [[Predloga:Izbrano/48. teden 2025|48. teden 2025]] | [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] | 9. 10. 2025 | '''[[John Maynard Keynes]]''' |- | [[Predloga:Izbrano/51. teden 2025|51. teden 2025]] | [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] | 14. 12. 2025 | '''[[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]]''' |- | [[Predloga:Izbrano/8. teden 2026|8. teden 2026]] | [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] | 15. 2. 2026 | '''[[Izbruh Krakatava (1883)]]''' |- | [[Predloga:Izbrano/12. teden 2026|12. teden 2026]] | [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] | 8. 3. 2026 | '''[[Kirk Douglas]]''' |- | [[Predloga:Izbrano/17. teden 2026|17. teden 2026]] | [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] | 20. 4. 2025 | '''''[[Grand Theft Auto: Vice City]]''''' |- | [[Predloga:Izbrano/24. teden 2026|24. teden 2026]] | [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] | 5. 6. 2026 | '''[[Beograd]]''' |} <center><small> Danes je [[{{CURRENTDAYNAME}}]], [[{{CURRENTDAY}}. {{CURRENTMONTHNAME}}]] [[{{CURRENTYEAR}}]]; ura je {{CET}} [[Srednjeevropski čas|CET]] </small></center> <span class="plainlinks"><center><small>[{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|action=purge}} Osvežitev predpomnjenja strani] • [{{SERVER}}{{localurl:Glavna stran|action=purge}} Osvežitev predpomnjenja glavne strani]</small></center></span> |} <div style="font-size:14pt;text-align:center">Vsebina</div><div style="font-size:11pt;text-align:center;"> [[#Astronomija, fizika in matematika|Astronomija, fizika in matematika]] · [[#Biologija, kemija in medicina|Biologija, kemija in medicina]] · [[#Družboslovje|Družboslovje]] · [[#Geografija in kraji|Geografija in kraji]] · [[#Šport|Šport]] · [[#Tehnika|Tehnika]] · [[#Umetnost in zabava|Umetnost in zabava]] · [[#Vojaštvo in vojaška tehnika|Vojaštvo in vojaška tehnika]] · [[#Zgodovina|Zgodovina]] </div> == Astronomija, fizika in matematika == Na tem seznamu je skupno 41 člankov. [[1 − 2 + 3 − 4 + · · ·]] · [[Andromeda (ozvezdje)]] · [[Arhimed]] · [[Elektronegativnost]] · [[Leonhard Euler|Euler, Leonhard]] · [[Enrico Fermi|Fermi, Enrico]] · [[Grandijeva vrsta]] · [[Hiparh]] · [[Izbruh Krakatava (1883)]] · [[Jupitrovi obroči]] · [[Kilogram]] · [[Komet Hale-Bopp]] · [[Konstanta fine strukture]] · [[Sofja Vasiljevna Kovalevska|Kovalevska, Sofja Vasiljevna]] · [[Kreutzova družina kometov]] · [[Meroslovje]] · [[Meter]] · [[Mezoameriški koledar dolgega štetja]] · [[Milutin Milanković|Milanković, Milutin]] · [[Naseljivi planet]] · [[Navidezna lega Sonca]] · [[Območje H II]] · [[Osončje]] · [[Potovanje v času]] · [[Prasevanje]] · [[Praštevilski izrek]] · [[Zoran Rant|Rant, Zoran]] · [[Riemannova domneva]] · [[Rigel]] · [[Seznam najbližjih zvezd]] · [[Erwin Schrödinger|Schrödinger, Erwin]] · [[Sirij]] · [[Sončeva obsevanost]] · [[Specifična toplota]] · [[Stefan-Boltzmannov zakon]] · [[Nikola Tesla|Tesla, Nikola]] · [[Tunguški dogodek]] · [[Uranovi obroči]] · [[Jurij Vega|Vega, Jurij]] · [[Venera]] · [[Zgodovina števila π]] == Biologija, kemija in medicina == Na tem seznamu je skupno 94 člankov. [[Alkan]] · [[Antioksidant]] · [[Antocian]] · [[Apoptoza]] · [[Arheje]] · [[Aromaterapija]] · [[Beli morski volk]] · [[Benzen]] · [[Claude Bernard|Bernard, Claude]] · [[Biološki nadzor škodljivcev]] · [[Biološko orožje]] · [[Bioluminiscenca]] · [[Brahiterapija]] · [[Čebele]] · [[Človeška ribica]] · [[Charles Darwin|Darwin, Charles]] · [[Debelost]] · [[Dinozavri]] · [[Diseminirani plazmacitom]] · [[Dvojnonoge]] · [[Elektrokemija]] · [[Epiderm]] · [[Epilepsija]] · [[Evolucija]] · [[Fotosinteza]] · [[Klavdij Galen|Galen, Klavdij]] · [[Gastroenteritis]] · [[Étienne François Geoffroy|Geoffroy, Étienne François]] · [[Gliste]] · [[Glavobol]] · [[Hepatitis B]] · [[Hepatitis C]] · [[Hidrazin]] · [[Hiponatriemija]] · [[Hrustanec morskega psa]] · [[Imunski sistem]] · [[Jetrnocelični rak]] · [[Kačji ugriz]] · [[Kemično orožje]] · [[Kemija]] · [[Kemijska reakcija]] · [[Kisik]] · [[Koala]] · [[Kromatofora]] · [[Kronična obstruktivna pljučna bolezen]] · [[Krvobetna čeladica]] · ''[[Lactarius indigo]]'' · [[Lantan]] · [[Lepenci]] · [[Linezolid]] · [[Lipid]] · [[Lymska borelioza]] · [[John James Rickard Macleod|Macleod, John J.R.]] · [[Mehkužci]] · [[Metulji]] · [[Možgani]] · [[Mravlje]] · [[Navadna čigra]] · [[Oves]] · [[Pajki]] · [[Pedofilija]] · [[Penicilini]] · [[Pljučni rak]] · [[Polži]] · [[Ptiči]] · [[Friderik Pregl|Pregl, Friderik]] · [[Rak dojke]] · [[Rastline]] · [[Rastlinski list]] · [[Riž]] · [[Rž]] · [[Seznam kačjih pastirjev v Sloveniji]] · [[Seznam ptic v Sloveniji]] · [[Seznam slovenskih pasem domačih živali]] · [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji]] · [[Shizofrenija]] · [[Svinec]] · [[Ščitaste stenice]] · [[Ščurki]] · [[Tajnik (ptič)]] · [[Teleradioterapija]] · [[Teratogenost]] · [[Tkivno inženirstvo]] · [[Triceratops]] · [[Voda]] · [[Vodik]] · [[Wilsonova bolezen]] · [[Zastrupitev z gobami]] · [[Zdravstvo v Sloveniji]] · [[Zelena smrdljivka]] · [[Zgodovina biologije]] · [[Železo]] · [[Živo srebro]] · [[Žuželke]] == Družboslovje == Na tem seznamu je skupno 33 člankov. [[Atena]] · [[Barbo Waxensteini]] · [[Boetij]] · [[Budizem]] · [[Diogen iz Sinope]] · [[Ekonomija Združenih držav Amerike]] · [[Glagolica]] · [[Gorgija (Platon)]] · [[Boris Johnson|Johnson, Boris]] · [[John Maynard Keynes|Keynes, John Maynard]] · [[Klinopis]] · [[Aleksander Lukašenko|Lukašenko, Aleksander]] · [[Mjolnir]] · [[Mohamed]] · [[Nadžupnija Slovenske Konjice]] · [[Saparmurat Nijazov|Nijazov, Saparmurat]] · [[Barack Obama|Obama, Barack]] · [[Pitagorejstvo]] · [[Politika in uprava Združenih držav Amerike]] · [[Prosti dostop]] · ''[[Protokoli sionskih modrecev]]'' · [[Radiotelevizija Slovenija]] · ''[[Rigveda]]'' · [[Roš hašana]] · [[Stasi]] · [[Slovenska manjšina v Italiji]] · [[Diana Spencer|Spencer, Diana]] · [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana]] · [[Suženjstvo]] · [[Tantra]] · [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2007]] · [[Mary Wollstonecraft|Wollstonecraft, Mary]] · [[Zen budizem]] == Geografija in kraji == Na tem seznamu je skupno 40 člankov. [[Antarktika]] · [[Avstrija]] · [[Ibn Batuta|Batuta, Ibn]] · [[Beograd]] · [[Berat]] · [[Celovška cesta, Ljubljana]] · [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] · [[Cerkev sv. Štefana, Ribnica]] · [[Geografija]] · [[Geografija Evrope]] · [[Geografija Rusije]] · [[Geografija Združenih držav Amerike]] · [[Gibanje Zemlje]] · [[Hrvaška]] · [[Italija]] · [[Izrael]] · [[Japonska]] · [[Kokra]] · [[Ledava]] · [[Litostrojska cesta, Ljubljana]] · [[Ljubljana]] · [[Madžarska]] · [[Magmatska kamnina]] · [[Moskva]] · [[Mura]] · [[Namibija]] · [[Naravni park Strandža]] · [[Tomaž Planina|Planina, Tomaž]] · [[Poljska]] · [[Poplava]] · [[Sarajevo]] · [[Seznam mineralov v Sloveniji]] · [[Seznam preimenovanih naselij v Sloveniji]] · [[Slovenske Konjice]] · [[Tel Aviv]] · [[Tristan da Cunha]] · [[Veliki Novgorod]] · [[Združene države Amerike]] · [[Zemeljsko površje]] · [[Zgodovina geografije]] == Šport == Na tem seznamu je skupno 53 člankov. [[Aleksander Aleksandrovič Aljehin|Aljehin, Aleksander Aleksandrovič]] · [[Gary Bettman|Bettman, Gary]] · [[Brabham]] · [[Eric Cantona|Cantona, Eric]] · [[Rudolf Caracciola|Caracciola, Rudolf]] · [[Duncan Edwards|Edwards, Duncan]] · [[Juan Manuel Fangio|Fangio, Juan Manuel]] · [[Ryan Giggs|Giggs, Ryan]] · [[Wayne Gretzky|Gretzky, Wayne]] · [[Dominik Hašek|Hašek, Dominik]] · [[Damon Hill|Hill, Damon]] · [[Formula 1]] · [[Nicky Hayden|Hayden, Nicky]] · [[Hokej na ledu]] · [[Paul Hunter|Hunter, Paul]] · [[Magic Johnson|Johnson, Magic]] · [[Michael Jordan|Jordan, Michael]] · [[Kazenski karton]] · [[Nodar Kumaritašvili|Kumaritašvili, Nodar]] · [[Los Angeles Lakers]] · [[Howie Morenz‎|Morenz, Howie]] · [[Tazio Nuvolari|Nuvolari, Tazio]] · [[Pittsburgh Pirates]] · [[Alain Prost|Prost, Alain]] · [[Prvenstvo Anglije 1877]] · [[Tom Pryce|Pryce, Tom]] · [[Art Ross|Ross, Art]] · [[Michael Schumacher|Schumacher, Michael]] · [[Scuderia Ferrari]] · [[Ayrton Senna‎|Senna, Ayrton]] · [[Seznam mednarodnih tekem KK Olimpija]] · [[Seznam nesreč s smrtnim izidom v Formuli 1]] · [[Seznam prekinjenih dirk Formule 1]] · [[Seznam zmagovalcev Velikih nagrad Formule 1‎]] · [[Slovenska nogometna reprezentanca‎]] · [[Snooker]] · [[Stephen Strasburg‎|Strasburg‎, Stephen]] · [[Hod Stuart|Stuart, Hod]] · [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2008 - elitna divizija]] · [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2010 - elitna divizija]] · [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010]] · [[Cyclone Taylor‎|Taylor, Cyclone]] · [[Tiny Thompson|Thompson, Tiny]] · [[Velika nagrada Beograda 1939]] · [[Velika nagrada Francije 1906]] · [[Velika nagrada Japonske 1995]] · [[Velika nagrada Monaka]] · [[Velika nagrada Pacifika 1995]] · [[Velika nagrada San Marina 1994]] · [[Velika nagrada Velike Britanije 1995]] · [[Velika nagrada ZDA 2005]] · [[Georges Vézina|Vézina, Georges]] · [[Gilles Villeneuve|Villeneuve, Gilles]] == Tehnika == Na tem seznamu je skupno 17 člankov. [[Bohinjska proga]] · [[Brabham BT19]] · [[Čermak-Špirekova peč]] · [[Černobilska nesreča]] · [[Enigma (naprava)]] · [[Jedrska elektrarna]] · [[Kolo (prevozno sredstvo)]] · [[Letalo]] · [[Moskovska enotirnična železnica]] · [[Mozilla Firefox]] · [[Palača Sovjetov]] · [[Parni stroj]] · [[Pivo]] · [[Porečanka]] · [[Steklo]] · [[Telefon]] · [[Varjenje TIG]] == Umetnost in zabava == Na tem seznamu je skupno 73 člankov. ''[[Abadon (roman)|Abadon]]'' · [[Leon Battista Alberti|Alberti, Leon Battista]] · [[Jennifer Aniston|Aniston, Jennifer]] · [[Art Nouveau]] · ''[[BioShock]]'' · ''[[Broken Sword: The Shadow of the Templars]]'' · ''[[Call of Cthulhu: Dark Corners of the Earth]]'' · [[Charlie Chaplin|Chaplin, Charlie]] · [[Chicago (glasbena skupina)]] · ''[[Clive Barker's Undying]]'' · [[Joseph Conrad|Conrad, Joseph]] · [[Peter Iljič Čajkovski|Čajkovski, Peter Iljič]] · ''[[Čarobna gora]]'' · [[Salvador Dalí|Dalí, Salvador]] · [[John Donne|Donne, John]] · ''[[Doom 3]]'' · [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski|Dostojevski, Fjodor Mihajlovič]] · [[Kirk Douglas|Douglas, Kirk]] · ''[[Dune: Peščeni planet]]'' · [[Eagles]] · [[Electric Light Orchestra]] · [[Evanescence]] · [[Peter Falk|Falk, Peter]] · ''[[Fallout]]'' · [[Federico Fellini|Fellini, Federico]] · [[Megan Fox|Fox, Megan]] · ''[[Grand Theft Auto V]]'' · ''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]'' · [[Grand Theft Auto (serija videoiger)|''Grand Theft Auto'' (serija videoiger)]] · ''[[Grand Theft Auto: Vice City]]'' · [[Omar Hajam|Hajam, Omar]] · [[Herbie Hancock|Hancock, Herbie]] · [[Georg Friedrich Händel|Händel, Georg Friedrich]] · [[Heart]] · [[Frank Herbert|Herbert, Frank]] · [[Imagine (pesem)]] · [[Aleksandra Nikolajevna Jakobi|Jakobi, Aleksandra Nikolajevna]] · [[Billy Joel|Joel, Billy]] · [[King Crimson]] · ''[[Kriva pota]]'' · [[John Lennon|Lennon, John]] · ''[[Luči velemesta]]'' · [[David Lynch|Lynch, David]] · [[Thomas Mann|Mann, Thomas]] · [[Megadeth]] · [[Patrick Modiano|Modiano, Patrick]] · [[Marilyn Monroe|Monroe, Marilyn]] · ''[[Nazaj v prihodnost]]'' · [[O. Henry]] · [[Oppenheimer (film)|''Oppenheimer'']] · ''[[Pillars of Eternity]]'' · [[Anton Podbevšek|Podbevšek, Anton]] · ''[[Populous: The Beginning]]'' · ''[[Prihod]]'' · [[Aleksander Sergejevič Puškin|Puškin, Aleksander Sergejevič]] · [[J. D. Salinger|Salinger, J.D.]] · [[Carlos Santana|Santana, Carlos]] · [[Sherlock Holmes (film, 2009)|''Sherlock Holmes'' (film, 2009)]] · [[Simfonični orkester RTV Slovenija]] · [[Skrivnost megle (film)|''Skrivnost megle'' (film)]] · [[Slovenska glasba]] · [[Barbara Stanwyck|Stanwyck, Barbara]] · ''[[Tachyon: The Fringe]]'' · [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj, Lev Nikolajevič]] · [[Toto (glasbena skupina)]] · [[Uma Thurman|Thurman, Uma]] · ''[[Umri pokončno]]'' · ''[[Veliki diktator]]'' · [[Vilini]] · [[Woodstock]] · ''[[XCOM: Enemy Unknown]]'' · [[Frank Zappa|Zappa, Frank]] · [[Zbegani Sherlock Holmes]] == Vojaštvo == Na tem seznamu je skupno 25 člankov. [[Bitka pri Cušimi]] · [[Bitka pri Malem velikem rogu]] · [[Bitka v Tevtoburškem gozdu]] · [[Bitka za Moskvo]] · [[Bitka za Taravo]] · [[Činditi]] · [[Druga svetovna vojna]] · [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II]] · [[Focke-Wulf Fw 190]] · [[Frakcija rdeče armade]] · [[Jurij Aleksejevič Gagarin|Gagarin, Jurij Aleksejevič]] · [[Erich Hartmann|Hartmann, Erich]] · [[Hawker Sea Fury]] · [[Brian Gwynne Horrocks|Horrocks, Brian Gwynne]] · [[Helmut Lent|Lent, Helmut]] · [[M113]] · [[Rudolf Maister|Maister, Rudolf]] · [[Messerschmitt Bf 109]] · [[Operacija Kočija]] · [[Grigorij Potemkin|Potemkin, Grigorij]] · [[Erwin Rommel|Rommel, Erwin]] · [[Ruska vojna mornarica]] · [[Seznam aktivnih ladij v Ruski vojni mornarici]] · [[Maxwell Davenport Taylor|Taylor, Maxwell Davenport]] · [[USS Enterprise (CV-6)]] == Zgodovina == Na tem seznamu je skupno 62 člankov. [[Arnulf Koroški]] · [[Bizantinsko cesarstvo]] · [[Čagatajski kanat]] · [[Čin Ši Huang]] · [[Vasco da Gama|da Gama, Vasco]] · [[Dinastija Han]] · [[Drugo bolgarsko cesarstvo]] · [[Džingiskan]] · [[Ehnaton]] · [[Eksplozija v Halifaxu (1917)]] · [[Emona]] · [[Grad Ostrovica]] · [[Hano (slon)]] · [[Herman Koroški]] · [[Jeruzalemsko kraljestvo]] · [[Karel Veliki]] · [[Keops]] · [[Kijevska Rusija]] · [[Klasična gimnazija v Ljubljani]] · [[Matija Korvin|Korvin, Matija]] · [[Vladimir Lenin|Lenin]] · [[Timur Lenk|Lenk, Timur]] · [[Likija]] · [[Mari]] · [[Mehmed II. Osvajalec]] · [[Mongolski vpadi v Evropo]] · [[Mongolsko cesarstvo]] · [[Münchenski sporazum]] · [[Nekropola v Gizi]] · [[Noč dolgih nožev]] · [[Osmansko cesarstvo]] · [[Partsko cesarstvo]] · [[Peter Veliki]] · [[Poljsko-sovjetska vojna]] · [[Praška pomlad]] · [[Prva križarska vojna]] · [[Rhindov matematični papirus]] · [[Rdeča Hrvaška]] · [[Rimska Britanija]] · [[Rimska Dakija]] · [[Rimsko kraljestvo]] · [[Ruski kaganat]] · [[Sasanidsko cesarstvo‎]] · [[Seznam antičnih plemen v Iliriji]] · [[Seznam rimskih cesarjev]] · [[Slovenski tolar]] · [[Spor med Titom in Stalinom]] · [[Srednji vek]] · [[Josif Stalin|Stalin, Josif]] · [[Staro asirsko cesarstvo]] · [[Sulejman I.]] · [[Sveto rimsko cesarstvo]] · [[Šeši]] · [[Šifrirni urad]] · [[Tevtonski viteški red]] · [[Triumf volje]] · [[Versajska mirovna pogodba]] · [[Vladislav II. Ogrski]] · [[Zenobija]] · [[Zgodovina Japonske]] · [[Zgodovina Kitajske]] · [[Zgodovina Poljske]] |} {{Izbrane vsebine}} __NOTOC__ [[Kategorija:Izbrana vsebina Wikipedije|Članki]] [[Kategorija:Izbrani članki Wikipedije|*]] 9rta8saqyhp59kqmjkqmdcwmnkpou0a 0 8112 6685298 6666723 2026-06-04T20:55:12Z ~2026-33382-28 261126 /* */ 6685298 wikitext text/x-wiki {{infopolje Vojaški spopad | conflict = Druga svetovna vojna | partof = | image = [[Slika:WW2Montage.PNG|300px]] | caption = ''Prizori iz druge svetovne vojne.''<br>Z vrha levo v smeri urinega kazalca: britanski vojaki v [[Severna Afrika|severni Afriki]]; japonski vojaki zakopavajo žive kitajske civiliste; napad na nemško podmornico; [[Stalingrad]] po sovjetski osvoboditvi; sovjetski vojaki po bitki za [[Berlin]]; japonska letala se pripravljajo na vzlet z letalonosilke. | date = [[1. september]] [[1939]] – [[2. september]] [[1945]] | place = [[Evropa]], [[Tihi ocean]], [[Jugovzhodna Azija]], [[Bližnji vzhod]], [[Sredozemlje]] in [[Afrika]] | casus = | territory = | result = Zavezniki zmagajo. Ustanovitev [[Združeni narodi|Združenih narodov]]. [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Sovjetska zveza|SZ]] postaneta supersili. Razdelitev med blokoma in posledično [[hladna vojna]]. | combatant1 = '''Zavezniki''':<br /> {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Sovjetska zveza]]<br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br /> {{ikonazastave|Republic of China}}&nbsp;[[Kitajska]]<br /> ---- {{ikonazastave|Francija}}&nbsp;[[Francoska Tretja republika|Francija]]<br /> [[Slika:Canadian_Red_Ensign_1921-1957.svg|23px]]&nbsp;[[Kanada]]<br /> {{ikonazastave|Poljska}}&nbsp;[[Poljska]]<br /> {{ikonazastave|Avstralija}}&nbsp;[[Avstralija]]<br /> {{ikonazastave|Belgija}}[[Belgija]]<br /> {{ikonazastave|Nova Zelandija}}&nbsp;[[Nova Zelandija]]<br /> {{ikonazastave|Norveška}}&nbsp;[[Norveška]]<br /> {{ikonazastave|Češkoslovaška}}&nbsp;[[Češkoslovaška]]<br /> {{ikonazastave|Filipini}}&nbsp;[[Filipini]]<br /> [[Slika:Flag of Greece (1822-1978).svg|23px]]&nbsp;[[Grčija]]<br /> {{ikonazastave|Indija|Britanska}}&nbsp;[[Indija]]<br /> {{ikonazastave|Kraljevina Jugoslavija}}&nbsp;[[Kraljevina Jugoslavija]]<br /> {{ikonazastave|Južna Afrika|1928}}&nbsp;[[Južnoafriška unija]]<br /> {{ikonazastave|Luksemburg}}&nbsp;[[Luksemburg]]<br /> {{ikonazastave|Nizozemska}}&nbsp;[[Nizozemska]]<br /> {{ikonazastave|Brazilija|1889}}&nbsp;[[Brazilija]]<br /> <small>...''in drugi''</small> | combatant2 = '''Sile osi''':<br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_German_Reich_(1935–1945).svg}}&nbsp;[[Tretji rajh]]<br /> {{ikonazastave|Japonska}}&nbsp;[[Japonski imperij]]<br /> {{ikonazastave|Italija}}&nbsp;[[Italija]]<br /> ---- {{ikonazastave|Romunija}}&nbsp;[[Romunija]]<br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Madžarska]]<br /> {{ikonazastave|Finska}}&nbsp;[[Finska]]<br /> {{ikonazastave|Bolgarija}}&nbsp;[[Bolgarija]]<br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Neodvisna država Hrvaška|ND Hrvaška]]<br /> {{ikonazastave|Tajska}}&nbsp;[[Tajska]]<br /> [[Slika:Flag of First Slovak Republic 1939-1945.svg|25px]] [[Slovaška republika 1939-1945|Slovaška]]<br /> [[Slika:Flag of Manchukuo.svg|23px]]&nbsp;[[Mandžukuo]]<br /> <small>...''in drugi''</small> | commander1 = {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]]<br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Franklin D. Roosevelt|Franklin Roosevelt]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Winston Churchill]]<br /> {{ikonazastave|Republic of China}}&nbsp;[[Čankajšek]]<br /> {{ikonazastave|Francija}}&nbsp;[[Charles de Gaulle]]<br /> [[Slika:Flag_of_the_Yugoslav_Partisans.svg|23px]]&nbsp;[[Josip Broz Tito]]<br /> <small>...''in drugi''</small> | commander2 = {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Adolf Hitler]]<br /> {{ikonazastave|Japonska}}&nbsp;[[Hirohito]]<br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Benito Mussolini]]<br /> <small>...''in drugi''</small> | casualties1 = '''Vojakov mrtvih''':<br />> 14.000.000<br /> '''Civilistov mrtvih''':<br />> 36.000.000<br /> '''Skupaj mrtvih''':<br />> 50.000.000 | casualties2 = '''Vojakov mrtvih''':<br />> 8.000.000<br /> '''Civilistov mrtvih''':<br />> 4.000.000<br /> '''Skupaj mrtvih'''<br />> 12.000.000 }} '''Druga svetovna vojna''' je bila najobsežnejši in najdražji [[orožje|oborožen]] [[spopad]] v zgodovini človeštva. Potekal je v letih od 1939 do 1945, v njem pa je sodelovala večina [[države sveta|svetovnih držav]] z več kot 100 milijonov pripadnikov [[Oborožene sile|oboroženih sil]]. Boj je potekal večinoma med [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim Kraljestvom]], [[Francija|Francijo]], [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], [[Kitajska|Kitajsko]] in [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]] proti [[Tretji rajh|Nemčiji]], [[Italija|Italiji]] in [[Japonska|Japonski]], oziroma med [[zavezniki (druga svetovna vojna)|zavezniki]] in [[sile osi|silami osi]]. Odvijal se je hkrati po celem svetu, zahteval pa je približno 60 milijonov človeških življenj. Zaradi slednjega ter zaradi visokega deleža mrtvih [[civilist]]ov, pri čemer izstopata [[holokavst]] ter [[jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija]], se drugo svetovno vojno označuje kot najbolj krvav spopad v človeški zgodovini.<ref>{{navedi knjigo|title=The Complete Illustrated History of World War Two: An Authoritative Account of the Deadliest Conflict in Human History with Analysis of Decisive Encounters and Landmark Engagements|url=https://archive.org/details/completeillustra0000somm|first=D.|last=Sommerville|publisher=Lorenz Books|year=2008|page=[https://archive.org/details/completeillustra0000somm/page/n8 5]|isbn=0754818985}}</ref><ref>Gilbert, M. (2000). ''Second World War''. London: Phoenix Press, str. 745-746.</ref> Tem žrtvam je treba dodati še približno 271 tisoč pobitih v povojnih pobojih, ki so prav tako posledica fašizma kot vzroka 2. svetovne vojne. V povprečju je bilo po vojni usmrčenih 10 % na število žrtev med vojno. Fafasi meine schlieine pomeni fafi moje spodnje nadstropje ali penis V splošnem je sprejeto, da se je vojna začela [[1. september|1. septembra]] 1939 z nemško invazijo na [[Poljska|Poljsko]] in posledično z napovedjo vojne Nemčiji s strani [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega Kraljestva]], [[Francoska Tretja republika|Francije]] in večino držav [[Britanski imperij|Britanskega imperija]] ter [[Commonwealth]]a. [[Republika Kitajska|Kitajska]] in [[Japonski imperij]] sta bila ob začetku [[druga kitajsko-japonska vojna|že v vojni]],<ref>Barrett, D.P. & Shyu, L.N. (2001). "China in the anti-Japanese War, 1937–1945: politics, culture and society". '''V:''' ''Studies in modern Chinese history'', 1. knjiga (str. 6); uredniki Barrett D.P., Shyu L.N. in Lang, P. ISBN 0-8204-4556-8, 9780820445564</ref> medtem ko so se druge države, ki sprva niso bile vključene v vojno, pridružile kasneje zaradi določenih dogodkov, kot sta [[Operacija Barbarossa|nemška invazija na Sovjetsko zvezo]] ter japonski napad na ameriško pomorsko oporišče [[napad na Pearl Harbor|Pearl Harbor]], kar je sprožilo vojno napoved Japonski s strani ZDA, Commonwealtha<ref>{{navedi splet|url=http://www.ibiblio.org/pha/timeline/411209awp.html|title=Australia Declares War on Japan|publisher=ibiblio|accessdate=3.10.2009}}</ref> ter [[Nizozemska|Nizozemske]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/1941/411208c.html|title=The Kingdom of The Netherlands Declares War with Japan|publisher=ibiblio|accessdate=3.10.2009|year=2007}}</ref> Vojna se je končala z zmago zaveznikov nad Nemčijo in Japonsko leta 1945. Kot posledica vojne sta se politično prepričanje ter družbena struktura močno spremenila. Medtem ko je bila ustanovljena [[Organizacija združenih narodov]] (OZN) za krepitev mednarodnega sodelovanja ter preprečevanje nadaljnjih spopadov, se je zaradi [[ideologija|ideoloških]] razlik med takratnima [[supersila]]ma, tj. med ZDA in Sovjetsko zvezo, začelo obdobje [[hladna vojna|hladne vojne]]. V tem času je OZN-ovo zagovarjanje [[pravica narodov do samoodločbe|pravice narodov do samoodločbe]] pospešilo [[dekolonizacija|dekolonizacijska]] gibanja v [[Azija|Aziji]] in [[Afrika|Afriki]], v [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]] pa sta se gospodarstvo ter proces [[Evropska integracija|Evropska integracije]] okrepila. == Ozadje vojne == === Evropa === [[Slika:Bundesarchiv Bild 102-09042, Genf, Völkerbund, Sitzungssaal.jpg|sličica|levo|Zasedanje Lige narodov v Ženevi, Švica, 1930]] S porazom [[Centralne sile|centralnih sil]] ([[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]], [[Nemško cesarstvo|Nemškim cesarstvom]], [[Bolgarija|Bolgarijo]], [[Osmansko cesarstvo|Otomanskim imperijem]]) v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni]] vojni ter vzponom [[Boljševiki|boljševikov]] v Ruskem imperiju leta [[1917]] se je korenito spremenil politični zemljevid Evrope. Iz razpadlih imperijev so nastale nove nacionalne države zmagovalke velike vojne (Velika Britanija, Francija, Belgija, Romunija, Italija in Grčija) pa so dobila nova ozemlja. Da bi preprečili prihodnje vojne je bila na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|pariški mirovni konferenci]], leta [[1919]], ustanovljena [[Društvo narodov|Liga narodov]]. Glavni cilj organizacije je bil preprečevanje oboroženih spopadov preko kolektivne varnosti, vojaška in pomorska razorožitev ter reševanje mednarodnih sporov z mirovnimi pogajanji in [[Arbitraža|arbitražo]]. Kljub močnim [[Pacifizem|pacifističnim]] čustvom, ki so jih spodbudile grozote velike vojne{{sfn|Ingram|2006|pp=[https://books.google.com/books?id=bREQibN9i-sC&pg=PA76 76–8]}} so se v več evropskih državah širil nevarni iredentistični in revanšistični nacionalizem. Ta čustva so bila še posebej izrazita v Nemčiji zaradi velikih teritorialnih, kolonialnih in finančnih izgub, ki so nastale zaradi [[Versajska mirovna pogodba|versajske pogodbe]]. V skladu s pogodbo je Nemčija izgubila 13 odstotkov svojega domačega ozemlja, vse kolonije, plačati je morala visoko vojno odškodnino in postavljene so bile omejitve glede velikosti in zmogljivosti nemških oboroženih sil.{{sfn|Kantowicz|1999|p=149}} [[Slika:Nürnberg Reichsparteitag Hitler retouched.jpg|sličica|levo|Adolf Hitler na zborovanju Nacionalsocialistične stranke v Nürenbergu, avgust 1933]] Nemško cesarstvo je bilo razpuščeno v nemški revoluciji v letih 1918 do 1919, iz njega je nastala [[Weimarska republika]]. V obdobju med obema vojnama je prišlo do resnega in globokega spora med privrženci nove republike ter nasprotniki iz desnega in levega tabora. Italija je kot del antante po prvi svetovni vojni dobila nekaj ozemlja vendar z izkupičkom ni bila zadovoljena saj ni dobila tistega kar sta ji obljubili Velika Britanija in Francija. Zaradi vse splošnega nezadovoljstva so v letih [[1922]] in [[1925]] oblast v državi prevzeli [[Fašizem|fašisti]] pod vodstvom [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]]. Ti so vladali z nacionalistično, totalitarno in razredno kolaboracijsko agendo, ki je odpravila demokracijo zatrla socialistične, levičarske in liberalne sile ter nadaljevala agresivno ekspanzionistično zunanjo politiko usmerjeno v to, da bi Italija postala svetovna sila po zgledu [[Rimsko cesarstvo|starega rimskega imperija]].{{sfn|Shaw|2000|p=35}} [[Adolf Hitler]] je po neuspešnem poskusu strmoglavljenja nemške vlade leta 1923 pristal v zaporu in s časoma po demokratični poti, leta 1933, postal [[Kancler Nemčije|nemški kancler]]. Po vzponu na oblast je ukinil demokracijo in se zavzel za korenito rasno motivirano revizijo svetovnega reda in začel obsežno kampanjo za oboroževanje.{{sfn|Brody|1999|p=4}} Medtem je Francija, da bi si zagotovila zavezništvo, Italiji dala proste roke v [[Etiopija|Etiopiji]], ki jo je Italija želele kot kolonialno posest. Stanje se je poslabšalo v letu [[1935]] ko je bilo [[Posarje]] vrnjeno Nemčiji, za tem je Hitler zavrnil versajsko pogodbo pospešil program obnove vojske in uvedel vpoklic.{{sfn|Zalampas|1989|p=62}} Da bi omejili Nemčijo so Velika Britanija, Francija in Italija aprila 1935 ustanovile fronto Strasa (sporazum iz italijanskega kraja Strasa ob jezeru Maggiore), ki je bila ključni korak pri vojaški globalizaciji. Kljub dogovorjenim omejitvam je Velika Britanija popustila in junija z Nemčijo sklenila neodvisen pomorski sporazum, ki je omilil predhodne omejitve. Ker se je Sovjetska zveza bala nemških načrtov po osvajanju vzhodne Evrope je začela pripravljati pogodbo s Francijo o medsebojni pomoči. Francosko-Sovjetska zveza se ni odnesla saj je izgubila svoj pomen v birokratskem stroju Društva narodov, ki bi moral sporazum potrditi. Združene države so bile nad dogodki v Aziji in Evropi zaskrbljene zato so avgusta istega leta sprejele zakon o [[nevtralnost]]i.{{sfn|Schmitz|2000|p=124}} Hitler se je dokončno uprl versajski in lucernovi pogodbi marca [[1936]] ko je militariziral [[Porenje]]. Zaradi strahu zahodnih zaveznikov pred zaostrovanjem je naletel na malo odpora.{{sfn|Adamthwaite|1992|p=52}} Oktobra 1936 sta Nemčija in Italija ustanovili os Rim-Berlin. Mesec dni kasneje sta Nemčija in Japonska podpisali pakt za boj proti Kominterni, ki se mu je Italija pridružila naslednje leto.{{sfn|Shirer|1990|pp=298–99}} === Azija === Na kitajskem je stranka [[Kuomintang]] (KMT) sredi dvajsetih let sprožila kampanjo združevanja regij, ki so jim poveljevali lokalni vojaški poveljniki s čimer je želel poenotiti [[Kitajska|Kitajsko]]. S tem je prišla v spor z nekdanjim zaveznikom, [[Komunistična partija Kitajske|Komunistično partijo Kitajske]], kar je privedlo do državljanske vojne. Bliskovit razvoj japonskega gospodarstva in prebivalstva, pomanjkanje surovin na otokih in militaristična vlada so sprožili ekspanzionistične težnje [[Japonska|Japonskega cesarstva]]. Vse bolj pa se je uveljavilo prepričanje, da Azija pripada Japonski. Leta 1931 so Japonci izkoristili incident v Mukdenu in zasedli Mandžurijo ter ustanovili marionetno državo Mandžurijo.{{sfn|Smith|Steadman|2004|p=28}} Kitajska je Ligo narodov pozvala naj ustavi japonsko invazijo. Potem ko je ta obsodila vdor v Mandžurijo je Japonska izstopila iz Lige narodov. Vojna se je nadaljevala dokler leta 1933 v Tanggu ni bilo podpisano premirje. Kljub temu se je kitajski odpor proti japonski okupaciji nadaljeval. Po incidentu Xi'an leta 1936 sta se Kuomintang in Komunistična partija Kitajske odločili, da združita sile v boju proti japonskemu okupatorju.{{sfn|Busky|2002|p=10}} == Dogodki pred vojno == === Italijanski napad na Etiopijo === {{glavni|Druga italijansko-abesinska vojna}} [[File:Mussolini truppe Etiopia.jpg|thumb|left|Benito Mussolini med pregledom vojakov v času druge abesinske vojne, 1935]] Druga italijansko-etiopska vojna je bila kratkotrajen kolonialen spopad, ki se je začel oktobra 1935 in končal maja 1936. Vojna se je začela z italijanskim napadom na Etiopsko cesarstvo ( Abesinija) iz sosednje italijanske Somalije in Eritreje.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=GtCL2OYsH6wC |title=Cultural Sociology of the Middle East, Asia, and Africa: An Encyclopedia |author1=Andrea L. Stanton |author2=Edward Ramsamy |author3=Peter J. Seybolt |page=308 |accessdate=6 April 2014 |isbn=978-1-4129-8176-7 |year=2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180818210900/https://books.google.com/books?id=GtCL2OYsH6wC |archive-date=18 August 2018 |url-status=live}}</ref> Spopad se je končal z italijansko zmago in priključitvijo Etiopije novoustanovljeni italijanski koloniji Italijanska vzhodna Afrika (Africa Orientale Iataliana ali AOI). Iz svetovnega stališča je bil spopad lokalnega značaja in popolnoma nepomemben, po drug stran pa je razkril slabosti in nemoč društva narodov, ki bi moral zagotavljati mir. Člana Društva narodov sta bila tako Etiopija kot Kraljevina Italija.{{sfn|Barker|1971|pp=131–32}} Velika Britanija in Francija sta podpirali sankcije proti Italiji vendar te nikoli niso bile popolnoma uveljavljene tako, da na Italijo praktično niso imele nobenega resnega učinka.{{sfn|Shirer|1990|p=289}} Italija se je na sankcije odzvala tako da ni nasprotovala nemškim nameram po priključitvi Avstrije.{{sfn|Kitson|2001|p=231}} === Španska državljanska vojna === {{glavni|Španska državljanska vojna}} [[File:Bundesarchiv Bild 183-H25224, Guernica, Ruinen.jpg|thumb|Bombardiranje Guernice leta 1937, v času španske državljanske vojne, je prestrašilo ljudi v tujini, da bi v naslednji vojni bila lahko mesta glavna tarča letalskih bombardiranj kar bi povzročilo veliko žrtev med civilnim prebivalstvom.]] Ko je v Španiji izbruhnila državljanska vojna sta Mussolini in Hitler španskim nacionalistom pod vodstvom Francisca Franca zagotavljala vojaško podporo. Največjo podpore so zagotovili Italijani, ki so v Španijo poslali več kot 70.000 vojakov, 6.000 članov letalskega osebja in 720 letal.{{sfn|Neulen|2000|page=25}} Na drugi strani je Sovjetska zveza je podpirala uradno vlado španske republike. Proti nacionalistom se je borilo tudi preko 30.000 tujih prostovoljcev zbranih v Mednarodne brigade. Španska državljanska vojna je bila proksi vojna kjer sta Nemčija in Sovjetska zveza preizkušala svoja orožja in vojaško taktiko. Vojna se je končala aprila 1939 z zmago nacionalistov. Po vojni je general Franco ostal v dobrih odnosih z nacisti in fašisti vendar se v drugo svetovno vojno ni vpletal saj je Španija ostala nevtralna.{{sfn|Payne|2008|page=271}} Njegov največji prispevek drugi svetovni vojni so bili prostovoljci, ki jih je v pomoč Nemcev pošiljal na vzhodno fronto.{{sfn|Payne|2008|page=146}} === Druga kitajsko-japonska vojna === {{glavni|Druga kitajsko-japonska vojna}} [[File:Shanghai1937IJA ruins.jpg|thumb|left|Japonski vojaki med bitko za Shanghai, 1937]] Po incidentu na mostu Marca Pola je Japonska napadla Kitajsko in julija 1937 zasedla Peking nekdanjo prestolnico kitajskega cesarstva.{{sfn|Eastman|1986|pp=547–51}} Sovjetska zveza je s Kitajski podpisala pakt o nenapadanju in s tem Kitajski zagotovila nujno treba materialno in vojaško pomoč posledično pa se je s tem končalo sodelovanje kitajske z Nemčijo, ki ji je prav tako zagotavljala materialno in vojaško pomoč. Od septembra do novembra so potekali hudi boji ta Taiyuan, Xinkou in Pingxingguan.<ref name="Hsu & Chang 1971 221">{{Harvnb|Hsu|Chang|1971|pp=195–200}}.</ref><ref name=Tucker2009>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=h5_tSnygvbIC&pg=PA1873|title=A Global Chronology of Conflict: From the Ancient World to the Modern Middle East [6 volumes]: From the Ancient World to the Modern Middle East|first=Spencer C.|last=Tucker|year=2009|publisher=ABC-CLIO|accessdate=27 August 2017|via=Google Books|isbn=978-1-85109-672-5|archive-url=https://web.archive.org/web/20180818210935/https://books.google.com/books?id=h5_tSnygvbIC&pg=PA1873|archive-date=18 August 2018|url-status=live}}</ref><ref name=yang>Yang Kuisong, "On the reconstruction of the facts of the Battle of Pingxingguan"</ref> Konec novembra je kljub zagrizeni obrambi padel Shanghai, decembra pa še prestolnica Nanking. Po padcu mesta je japonska vojsko nad nemočnim prebivalstvom mesta izvedla enega najhujših pobojev v katerem je bilo ubitih več deset tisoč ljudi.<ref>Levene, Mark and Roberts, Penny. ''The Massacre in History''. 1999, pp. 223–24</ref><ref name=tot>Totten, Samuel. ''Dictionary of Genocide''. 2008, 298–99.</ref> Marca 1938 so Kitajci v bitki pri Taierzhuangu doseglo pomembnejšo zmago vendar so že maja izgubili Xuzhou.{{sfn|Hsu|Chang|1971|pp=221–30}} Napredovanje Japoncev so začasno ustavili s porušitvijo jezov na Rumeni reki in poplavami. S tem so pridobili čas, da so pripravili obrambo mesta [[Vuhan]]. Sledila je obsežna bitka, ki se je končala s taktično japonsko zmago, vendar sta imeli obe strani strahovite izgube tako, da se je japonsko napredovanje ustavilo. Za Kitajce kljub porazu v bitki vojna ni bila izgubljena; svojo vlado so preselili v Chongqing in nadaljevali z odporom, ki je trajal vse do konca druge svetovne vojne.{{sfn|Eastman|1986|p=566}}{{sfn|Taylor|2009|pp=150–52}}{{sfn|Sella|1983|pp=651–87}} === Sovjetsko-japonski obmejni konflikt === Tekom tridesetih let dvajsetega stoletja je na mandžursko sovjetski in mongolski meji občasno prihajalo do večjih mejnih spopadov saj je imela Japonska Mandžurijo in Sibirijo za svoje interesno območje. Japonska je bila širitvi na sever zaradi surovin zelo naklonjena, vendar je to strategijo po izgubljeni bitki pri Khalkin Gol popolnoma opustila.{{sfn|Beevor|2012|p=342}} Aprila 1941 sta Sovjetska zveza in Japonska podpisali pakt o nevtralnosti, Japonska pa je vse svoje sile usmerila v širitev proti jugu s čimer je prišla v spor z ZDA in zahodnimi zavezniki.<ref>{{cite magazine |author=Goldman, Stuart D. |date=28 August 2012 |title=The Forgotten Soviet-Japanese War of 1939 |accessdate=26 June 2015 |magazine=The Diplomat |url=http://thediplomat.com/2012/08/the-forgotten-soviet-japanese-war-of-1939/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20150629092821/http://thediplomat.com/2012/08/the-forgotten-soviet-japanese-war-of-1939/ |archive-date=29 June 2015 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |author=Timothy Neeno |accessdate=26 June 2015 |title=Nomonhan: The Second Russo-Japanese War |publisher=MilitaryHistoryOnline.com |url=http://www.militaryhistoryonline.com/20thcentury/articles/nomonhan.aspx |archive-url=https://web.archive.org/web/20051124070956/http://www.militaryhistoryonline.com/20thcentury/articles/nomonhan.aspx |archive-date=24 November 2005 |url-status=live}}</ref> === Okupacije in sporazumi v Evropi === {{glavni|Münchenski sporazum|Anschluss|Pakt Ribbentrop-Molotov}} [[File:Bundesarchiv Bild 183-R69173, Münchener Abkommen, Staatschefs.jpg|thumb|left|Chamberlain, Daladier, Hitler, Mussolini, in Ciano fotografirani tik preden so podpisali münchenski sporazum, 29. september 1938]] V Evropi sta Nemčija in Italija postajali vedno bolj agresivni. Marca 1938 si je [[Anschluss|Nemčija priključila Avstrijo]], odziv nasprotnih sil (Velike Britanije in Francije) je bil zelo medel.{{sfn|Collier|Pedley|2000|p=144}} Dogodek je Hitlerja toliko opogumil, da je zahteval še [[Sudeti|Sudete]] na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] kjer je živelo večinsko nemško prebivalstvo. V strahu pred novo vojno sta Francija in Velika Britanija, pod vodstvom mirovniške politike britanskega premiera [[Neville Chamberlain]]a, z Nemčijo v Münchnu podpisali [[Münchenski sporazum]] s katerim je Nemčija dobila Sudete v zameno pa se je morala odreči novim teritorialnim zahtevam.{{sfn|Kershaw|2001|pp=121–22}} Češkoslovaška pri dogovoru ni imela nobene besede kasneje pa sta jo Nemčija in Italija prisilile, da je dele svojega ozemlja odstopila še Madžarski in Poljski.{{sfn|Kershaw|2001|p=157}} Čeprav je Hitler s sporazumom dobil vse kar je zahteval je bil kljub temu besen ker so se Britanci vpletali v njegove načrte s katerimi je želel zasesti celotno Češkoslovaško. V javnem govoru je napadel Veliko Britanijo in Žide januarja pa nemški mornarici ukazal visoko vojno pripravljenost s katero je želel izzvati prevlado britanske mornarice. Marca 1939 je Nemčija zasedla še preostanek Češkoslovaške in jo razdelila na nemški protektorat Češka in Moravska ter nemško satelitsko državo Republiko Slovaško.{{sfn|Davies|2006|loc=pp. 143–44 (2008 ed.)}} Dvajsetega marca 1939 je Hitler od Litve zahteval regijo Memel (Klaipeda).{{sfn|Shirer|1990|pp=461–62}} [[File:Bundesarchiv Bild 183-H27337, Moskau, Stalin und Ribbentrop im Kreml.jpg|right|thumb|upright|Nemški zunanji minister [[Joachim von Ribbentrop]] (desno) in sovjetski vodja [[Josip Stalin|Josif Stalin]] po podpisu pakta Molotov–Ribbentrop, 23. avgust 1939]] Ko je Hitler zahteval še svobodno mesto Gdansk sta Francija in Velika Britanija potrdila podporo Poljski ter jamčili za njeno samostojnost. Podobno se je zgodilo na Balkanu po italijanski zasedbi Albanije, aprila 1939, kjer sta Velika Britanija in Francija jamčili za samostojnost Romunije in Grčije.{{sfn|Lowe|Marzari|2002|p=330}} Nemčija in Italija sta na to podporo odgovorili z jeklenim paktom (vojaško in politično zavezništvo med Italijo in Nemčijo).{{sfn|Dear|Foot|2001|p=234}} Hitler je obtožil Veliko Britanijo in Poljsko, da želita obkoliti Nemčijo ter razdrl britansko-nemški mornariški sporazum in nemško poljski sporazum o nenapadanju.{{sfn|Shirer|1990|p=471}} [[Slika:World War II alliances animated map.gif|thumb|left|400px|Zemljevid prikazuje ozemlje, ki so ga zasedle sile osi in zavezniki v različnih obdobjih druge svetovne vojne. ---- {{legend|#7CCC8C|zahodni zavezniki}} {{legend|#b39795|Sovjetska zveza in zavezniki}} {{legend|#CC641C|sile osi, in njeni zavezniki}} {{legend|#d3d3d3|nevtralne države}}]] Kriza je dosegla vrhunec konec avgusta 1939, ko so se nemške čete začele zbirati na nemško poljski meji. 23. avgusta, ko so pogovori o zavezništvu med Veliko Britanijo, Francijo in Sovjetsko zvezo zastali,<ref>{{Cite journal |jstor = 153322|title = Molotov's Apprenticeship in Foreign Policy: The Triple Alliance Negotiations in 1939|url = https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_2000-06_52_4/page/695|journal = Europe-Asia Studies|volume = 52|issue = 4|pages = 695–722|last1 = Watson|first1 = Derek|year = 2000|doi = 10.1080/713663077 |issn=0966-8136 }}</ref> je bil med Nemčijo in Sovjetsko zvezo podpisan [[Pakt Ribbentrop-Molotov|pakt o nenapadanju]].{{sfn|Shore|2003|p=108}} Pakt je vseboval tajen protokol, ki je določal nemško in sovjetsko vplivno območje na Poljskem, Litvi, Latviji, Estoniji in Finskem.{{sfn|Dear|Foot|2001|p=608}} Sporazum je bil tudi zagotovilo Nemčiji, da se rdeča armada ne bo vpletala v nemške operacije proti Poljski s tem se je Nemčija želela izogniti dvema frontama kakor se je to zgodilo v prvi svetovni vojni. Takoj po podpisu sporazuma je Hitler ukazal napasti Poljsko 26. avgusta, vendar je kasneje napad prestavil ko je izvedel, do bo Velika Britanija Poljski zagotovila podporo v primeru vojne in, da bo Italija v primeru vojne razglasila nevtralnost.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ibiblio.org/hyperwar/USA/DAP-Poland/Campaign-II.html#chapter5|title=The German Campaign In Poland (1939)|accessdate=29 October 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140524013551/http://www.ibiblio.org/hyperwar/USA/DAP-Poland/Campaign-II.html#chapter5|archive-date=24 May 2014|url-status=live}}</ref> Britanci na vojno niso bili pripravljeni zato so se ji želeli na vsak način izogniti in so zahtevali nova pogajanja, Nemčija je na to odgovorila z nemogočimi zahtevami kar je položaj samo še poslabšalo.<ref name=ww2db_com>{{navedi splet |url=http://ww2db.com/battle_spec.php?battle_id=162 |title=The Danzig Crisis |website=ww2db.com |access-date=29 April 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160505010109/http://ww2db.com/battle_spec.php?battle_id=162 |archive-date=5 May 2016 |url-status=live}}</ref> 29. avgusta je Hitler od Poljske zahteval naj Nemčiji preda [[Gdansk]] ter izvede plebiscit na katerem se bojo Nemci živeči na območju poljskega koridorja sami odločili v kateri državi želijo živeti.<ref name=ww2db_com/> Poljaki niso želeli ugoditi nemškim zahtevam, na burnem sestanku v Berlinu med britanskim veleposlanikom in nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom v noči iz 30. na 31. je Ribbentrop izjavil, da so bile po njegovem mnenju vse nemške zahteve zavrnjene.<ref name=ibiblio1939>{{navedi splet |title=Major international events of 1939, with explanation |url=http://www.ibiblio.org/pha/events/1939.html |publisher=Ibiblio.org |access-date=9 May 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130310103815/http://www.ibiblio.org/pha/events/1939.html |archive-date=10 March 2013 |url-status=live}}</ref> Naslednji dan se je Evropa znašla v novi vojni. == Časovni pregled == {{glavni|Kronologija druge svetovne vojne}} {{glavni|Poljska kampanja (1939)}} Vojna se je začela 1. septembra 1939, ko so nemške čete vdrle na [[Poljska|Poljsko]], leta 1940 so napadli [[Norveška|Norveško]] in [[Danska|Dansko]], maja pa Francijo, [[Belgija|Belgijo]], [[Luksemburg]] in [[Nizozemska|Nizozemsko]]. Aprila 1941 je nemška vojska napadla [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in [[Grčija|Grčijo]], 22. junija pa Sovjetsko zvezo. Pozimi leta 1941 so bili pred vrati [[Moskva|Moskve]], vendar jih je Sovjetska zveza premagala in jih potisnila 200&nbsp;km proti zahodu. Vojna je postala svetovna z japonskim [[Napad na Pearl Harbor|napadom na Pearl Harbour]], nekaj dni kasneje pa se je v vojni znašla skoraj celotna vzhodna Azija in Pacifik. Zima med letoma 1942 in 1943 velja za preobrat v drugi svetovni vojni, ker so bili Nemci hudo poraženi v [[Bitka za Stalingrad|bitki za Stalingrad]]. Propad Nemčije je bil zapečaten z [[Operacija Overlord|dnevom D]]. Vojna sreča se je postavila na stran zaveznikov tudi na pacifiškem bojišču, saj so Japonci začeli izgubljali otok za otokom. Vojna se je končala [[2. september|2. septembra]] 1945, ko se je vdala [[Japonska]]. V Evropi se je uradno končala že [[8. maj]]a s predajo Nemčije, v [[Slovenija|Sloveniji]] in na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] ter ponekod drugod v Vzhodni Evropi pa so boji trajali še do 15. maja. == Vojaško dogajanje == === Bliskovita vojna (Blietzkrieg) === {{glavni|Vojna v Evropi (druga svetovna vojna)}} [[Slika:Bundesarchiv Bild 101I-318-0083-28, Polen, Panzereinheit.jpg|thumb|Nemški tanki, 1939]] Druga svetovna vojna se je začela 1. septembra 1939 z nenapovedanim vendar pričakovanim [[Poljska kampanja (1939)|napadom na Poljsko]]. Nemčija je kot vzrok navedla [[Poljska kampanja (1939)|zaigran incident]] na nemško-poljski meji, v katerem naj bi poljska vojska uničila nemško radijsko postajo in pri tem ubila tam zaposlene Nemce. 3. septembra je Velika Britanija kot poljska zaveznica v [[Berlin]] poslala ultimat, vendar ni dobila nobenega odgovora, zato je napovedala vojno Nemčiji. Veliki Britaniji sta se pridružili še [[Avstralija]] in [[Nova Zelandija]]. Nekoliko kasneje, čeprav zelo nerada, je vojno Nemčiji napovedala tudi Francija, ki je bila zaveznica Velike Britanije. Tem državam so nato sledile še [[Kanada]], [[Južna Afrika]] in [[Nepal]]. [[File:Pol5.jpg|thumb|left|[[7TP]] je bil poljski lahki tank]] Kljub temu, da sta Velika Britanija in Francija napovedali vojno Nemčiji, je Poljska zaman pričakovala pomoč zaveznikov, saj se Velika Britanija in Francija zaradi težav pri mobilizaciji čet še nista mislili zapletati v vojno. To je zaveznike na koncu drago stalo, saj v tistem času Nemci na zahodni meji niso imeli omembe vrednih enot, ki bi lahko ustavile napadalca. 28. septembra je nemška vojska ob podpori letalskih bombnih napadov zasedla skoraj popolnoma uničeno Varšavo, vendar poljska vojska še ni bila uničena in se je pogumno upira agresorju, pri tem pa mu zadala veliko izgub. Zadnji udarec je Poljski zadala Sovjetska zveza, ki je 17. septembra skoraj brez bojev zasedla vzhodni del države. Poljski vojski tako ni ostalo drugega, kot da 6. oktobra kapitulira. Državo sta si nato po [[pakt Ribbentrop-Molotov|dogovoru Ribbentrop-Molotov]] razdelili Nemčija in [[Sovjetska zveza]]: prva je okupirala zahodni del države, druga pa vzhodni del. [[Slika:LondonBombedWWII full.jpg|thumb|Porušene stavbe v [[London]]u po nemškem bombardiranju.]] Po kratkotrajni vojni na Poljskem se ja na francosko-nemški meji pojavila t. i. ''[[Bitka za Francijo#Lažna vojna|lažna vojna]]'', ko ne ena ne druga stran ni prevzela pobude in napadla sovražnika, ki se je skrival za močno utrjeno [[Maginotova linija|Maginotovo]] in [[Siegfriedova linija|Siegfridovo linijo]]. V tem času SZ ni počivala, poleg Poljske je okupirala še baltske države: [[Litva|Litvo]], [[Latvija|Latvijo]] in [[Estonija|Estonijo]], na daljnem severu pa se je v t. i. ''[[zimska vojna|zimski vojni]]'' spustila v krvave spopade s finsko vojsko, ki so Rdečo armado na koncu veliko stale, vendar pa so jo istočasno na nek način tudi rešile pred popolnim porazom v letu 1941, ko je Nemčija v operaciji [[Operacija Barbarosa|Barbarosa]] napadla SZ. Aprila 1940 sta se zavezniška in nemška vojska prvič srečali na odprtem bojišču. Do bojev je prišlo v [[Skandinavija|Skandinaviji]], vzrok zanje pa je bilo varovanje transportnih poti do rudnikov železa na [[Švedska|Švedskem]], od katerih je bila nemška težka industrija življenjsko odvisna. Za zagotovitev nemotene dostave rude preko [[Norveška|Norveške]] in Švedske so bili Nemci pripravljeni zasesti tudi skandinavske države. K temu jih je tudi prisilila britanska mornarica, ki je v teritorialnih vodah sicer nevtralne Norveške položila mine. Nemški odgovor na to je bilo [[Operacija Weserübung|zavzetje Danske in Norveške]]. V skandinavski operaciji so Nemci brez večjih težav v enem samem dnevu zasedli Dansko, nato pa so se usmerili proti Norveški, kjer so se spopadli z norveško, britansko in francosko vojsko. Po dveh mesecih krvavih spopadov na daljnem severu je bila zavezniška vojska poražena, zato se je morala umakniti. Zaradi poraza Velike Britanije in njenih zaveznikov je bil [[Neville Chamberlain]] kot ministrski predsednik prisiljen odstopiti, nadomestil pa ga je [[Winston Churchill]], ki si je zadal nalogo uničiti nacizem in fašizem. [[Slika:British prisoners at Dunkerque, France.jpg|thumb|upright|Britanski in francoski ujetniki, ki se jim ni uspelo pravočasno evakuirati iz Dunkerquea.]] 10. maja 1940 je vojna dobila popolnoma nove razsežnosti, ko je Nemčija napadla nevtralne države: [[Nizozemska|Nizozemsko]], [[Belgija|Belgijo]] in [[Luksemburg]], nato pa se je usmerila proti Franciji in na ta način obšla nepremagljivo Maginotovo linijo. Istočasno sta britanski ekspedicijski korpus in francoska vojska prestopila belgijsko mejo in se spopadla z nemško armado. Zavezniški vojski sta imeli sicer premoč v orožju, vendar sta bili premalo gibljivi, zato so ju nemške tankovske enote zlahka obšle in s tem obkolile. Po več neuspelih protinapadih je v [[Operacija Dinamo|operaciji Dinamo]] sledil umik britanskih čet iz Francije. 10. junija je Francijo napadla še Italija, vendar njena vojska ni bila tako uspešna kot nemška, zato je francoska vojska njen napad odbila. Po umiku britanskih čet se je nemška armada usmerila proti [[Pariz]]u. Sledila je bitka pri [[Soma|Somi]], v kateri je bila francoska vojska poražena, zato je ta [[22. junij]]a podpisala kapitulacijo. Nemška vojska je nato vkorakala v Pariz in okupirala približno dve tretjini Francije, ostalo tretjino pa pustila neokupirano, vendar pod nemškim nadzorom. Po porazu Francije je ostala Velika Britanija edini nasprotnik nacistične Nemčije. Hitler je upal, da bo po porazu Francije Veliki Britaniji vsilil mir, ker pa se to ni zgodilo, je začel pripravljati [[Operacija Morski lev|operacijo Morski lev]], do katere pa nikoli ni prišlo, saj je bilo predhodno treba uničiti [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]]. Tako se je začela na nebu nad Veliko Britanijo, [[Bitka za Britanijo]], v kateri so bili Nemci poraženi. Vojna se je po tem na zahodu za nekaj časa umirila. V tem času so nemška letala sistematično bombardirala Anglijo, ta pa je izvajala skrivne operacije na sovražnikovem ozemlju. V pričakovanju novega napada zaveznikov je začela Nemčija na obalah Francije, Belgije in Nizozemske postavljati mogočen [[atlantski zid]]. === Bitka za Atlantik === {{glavni|Bitka za Atlantik}} [[Slika:Allied tanker torpedoed.jpg|thumb|left|Zavezniški tanker, ki je postal žrtev nemške podmornice, se potaplja v plamenih.]] Bitka za Atlantik se je začela skoraj istočasno z nemškim napadom na Poljsko in s torpediranjem britanske potniške ladje ''[[SS Athenia]]''. Nemci so v pričakovanju vojne svoje [[Podmornica|podmornice]] in bojne ladje poslali na [[Atlantik]] že nekaj tednov prej z namenom, da bi ob začetku vojne takoj začele napadati zavezniške trgovske in vojne ladje. Najbolj zloglasno orožje bitke za Atlantik so bile nemške podmornice (''U-Boot, okrajšava za Unterseeboot''), ki so z začetkom vojne začele napadati zavezniško trgovsko ladjevje. Sprva so se zadrževale okoli Britanskega otočja, kjer je bil ladijski promet največji. Z uvedbo varovanih [[konvoj]]ev pa so svoje lovsko območje preselile v osrednji Atlantik, kjer Angleži zaradi pomanjkanja spremljevalnih ladij in letal niso morali nadzorovati morja. Največji podmorniški podvig nemške mornarice na začetku vojne je bila potopitev britanske [[Letalonosilka|letalonosilke]] ''[[HMS Courageous (50)|HMS Courageous]]'' in nočni napad podmornice ''[[U-47]]'' na britansko pomorsko oporišče Scapa Flow na Orkneyskih otokih, kjer je bila potopljena ladja ''[[HMS Royal Oak (08)|HMS Royal Oak]]''. S porazom Francije leta 1940 se je začelo popolnoma novo poglavje v bitki za Atlantik. Nemška mornarica je na francoski atlantski obali dobila oporišča, iz katerih je lahko neovirano napadala britanske konvoje. To je pripeljalo britansko mornarico na rob obupa, saj je morala istočasno nadzorovati [[Rokavski preliv]] in [[Severno morje]] pred operacijo Morski lev, hkrati pa je morala varovati konvoje v smeri Amerike in Afrike. Temu obdobju so nemški podmorničarji pravili kar "srečni časi", saj so v njem potopili veliko trgovskih ladij, sami pa pri tem skoraj niso imeli izgub. Stvari so se za Britance nekoliko izboljšale s podpisom [[Atlantska listina|Atlantske listine]] med ZDA in Veliko Britanijo. ZDA naj bi Veliki Britaniji v zameno za nekatera ozemlja zagotovila skoraj neomejeno dostavo materiala in orožja. Pomembno vlogo v bojih za Atlantik je imelo tudi nemško površinsko ladjevje. To sicer ni bilo tako zelo uspešne kot podmornice, vendar je Britancem povzročalo velike preglavice. Tak primer je bila težka [[križarka]] ''[[Admiral Graf Spee]]'', ki je prvo leto vojne križarila po južnem Atlantiku in [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] ter potapljala zavezniške trgovske ladje, pri tem pa nase vezala velik del britanske flote, ki jo je zaman iskala vse do bitke pri ustje reke Rio de la Plata. Veliko vlogo so odigrale tudi [[Pomožna križarka|pomožne križarke]], ki so ogrožale zavezniške ladje vse do Avstralije in [[Antarktika|Antarktike]]. Največji udarec za nemško mornarico je bila pomorska operacija na Norveškem leta 1940, v kateri so izgubili skoraj polovico svojih najboljših bojnih ladij. Hud udarec je bila tudi izguba bojne ladje ''[[Bismarck (bojna ladja)|Bismarck]]''. Zaradi tega je Hitler preklical vse bojne operacije površinskega ladjevja, to je lahko do konca vojne delovalo le v vodah okoli okupirane Norveške in tam ogrožalo arktične konvoje namenjene proti Rusiji. [[Slika:Submarine attack (AWM 304949).jpg|thumb|Napad zavezniškega letala na nemško podmornico.]] Maja 1941 so Angleži v potapljajoči se nemški podmornici zaplenili kodirni stroj [[Enigma (naprava)|enigma]]. Ta jim je v prihodnje pomagal pri razvozlavanju nemških kodiranih sporočil, namenjenim podmornicam. Tega leta so v vojno vstopile tudi ZDA, kar je pomenilo za Nemce druge "srečne čase", saj ZDA še niso bile pripravljene na vojno, zato njene ladje niso bile varovane, kar je pomenilo, da so bile lahek plen za nemške podmornice. Te so pričele z napadi tudi v [[Mehiški zaliv|Mehiškem zalivu]]. Februarja 1942 se je nemški mornarici posrečil izreden podvig. Skozi neprehoden Rokavski preliv, ki je bil posejan z minami ter ga je varovalo britansko ladjevje in letalstvo, jim je [[Operacija Cerberus|uspelo pretihotapiti več težkih križark]], ki so pri tem utrpele le manjšo škodo. Zaradi vse večjih izgub ladij v ameriških vodah so tudi ZDA uvedle sistem konvojev, zaradi česar se je ulov podmornic drastično zmanjšal, tako da so se bile te prisiljene umakniti nazaj na odprt Atlantik. Decembra je nemška mornarica začela novo ofenzivo proti [[Arktični konvoji|arktičnim konvojem]], ki pa se je za Nemce končala katastrofalno, saj jim ni uspelo potopiti niti ene zavezniške ladje, sami pa so utrpeli zelo veliko škodo. Zaradi tega je odstopil [[admiral]] [[Erich Raeder]], nadomestil pa ga je [[Karl Dönitz]], ki je v podmorniškem vojskovanju uvedel [[Taktika volčjih kardel|taktiko volčjih krdel]]. Junija 1943 se je sreča postavila na stran zaveznikov, ko jim je z vse večjimi protipodmorniškimi ukrepi uspelo uničiti 25 % podmornic, pri tem pa so sami izgubili le nekaj ladij. Decembra so Nemci v [[Bitka pri Severnem rtu|bitki pri North Capu]] izgubili še zadnjo križarko. Zaradi vse boljšega varovanja so se napadi na konvoje zmanjšali, zavezniki pa so potopili več podmornic kot kadarkoli Nemške podmornice so kljub porazu v bitki za Atalntik ostale na Atlantiku do konca vojne in napadale zavezniške ladje, vendar so bili njihovi uspehi skromni, izgube pa iz dneva v dan večje. === Vojna v severni Afriki === {{glavni|Vojna v severni Afriki}} [[Slika:Crusadertankandgermantank.jpg|thumb|Goreči nemški [[tank]] poleg angleškega tanka Crusader med operacijo Crusader (angl. ''Križar'').]] Vojna v [[Severna Afrika|Severni Afriki]] se je začela 11. septembra leta 1940, ko je italijanska vojska pod poveljstvom [[Rodolfo Graziani|Rodolfa Grazianija]] s petimi [[divizija]]mi preko [[Libija|Libije]] vdrla v [[Egipt]]. Po začetnih uspehih so se vkopali pri Sidiju Baraniju in čakali na britanski protinapad. Zavladalo je trimesečno zatišje, ki so ga Britanci izkoristili za okrepitev lastnih sil in za priprave na protinapad. Decembra je britanska armada, ki ji je poveljeval [[Archibald Wavell]], izvedla veliko ofenzivo in v dveh mesecih pregnala Italijane 800&nbsp;km nazaj v Libijo, pri tem pa zajela več kot 130.000 italijanskih vojakov. Britansko napredovanje se je ustavilo šele pri [[Benghazi]]ju, potem ko je padlo že več močno utrjenih italijanskih utrdb, vključno s [[Tobruk]]om. Ker je kazalo, da bo Mussolini kmalu ob vso Severno Afriko, mu je Hitler poslal dve diviziji, poimenovani [[Afriški korpus]], pod poveljstvom [[Erwin Rommel|Erwina Rommla]], ki je prišel v [[Tripolis]] februarja 1941. Ta je začel svojo prvo ofenzivo 24. marca 1941, le nekaj tednov pred nemškim napadom na Jugoslavijo in Grčijo. V bliskovitem napadu je pridobil nazaj skoraj vso izgubljeno ozemlje, za seboj pa je pustil obkoljeno angleško posadko v Tobruku. Nemško letalstvo je iz oporišč v [[Tripolitanija|Tripolitaniji]] in na [[Sicilija|Siciliji]] napadlo [[Aleksandrija|Aleksandrijo]], [[Port Said]] in [[Suez]] ter tako uspešno preprečevalo dovoz čet in materiala v Egipt. V naslednjih štirinajstih mesecih se je fronta po krvavih bitkah premikala sem ter tja po [[puščava|puščavi]]. Enkrat so zmagali Angleži, drugič je zmagal nemški Afriški korpus. Spomladi leta 1942 je padel tudi Tobruk, ki je bil že dalj časa trn v Rommlovi peti, potem pa se je ta na 110&nbsp;km približal Aleksandriji. Fronta se je nato ustavila pri znamenitem kraju [[El Alamein]]. V tem času si je Rommel pridobil vzdevek "puščavska lisica". Zaradi angleškega poraza na Afriškem bojišču je Churchill avgusta 1942 odletel v [[Kairo]], da bi osebno reorganiziral svoje vrhovno poveljstvo. Za Auchinleckovega naslednika je določil [[Harold Alexander|Harolda Alexandra]] za poveljnika vseh srednjevzhodnih sil. Za poveljnika osme armade, poimenovane "puščavske podgane", si je izbral W. H. E. Gotta. Ker pa je ta umrl v letalski nesreči, ga je nadomestil [[Bernard Montgomery]]. Ta se je takoj lotil prerazporeditev v armadi. Po reorganizaciji britanske osme armade je začel pripravljati nov napad na nemško armado pri El Alameinu. 23. oktobra 1942 ponoči se je začela ena najbolj znamenitih bitk na svetu. Napad je bil za nemško armado popolno presenečenje. Ko se je Rommel 25. oktobra vrnil na fronto, sta mu ostali le dve možnosti: naprej ali nazaj. Čez dva dni je spoznal, da je bitka izgubljena, zato je 2. novembra ukazal umik, vendar je bilo že prepozno, saj je bila pot za umik odrezana. Kljub temu pa se mu je posrečilo, da se je glavnina vojske izmuznila skozi ovire, v veliko pomoč mu je bilo tudi deževje, ki je upočasnilo britansko napredovanje. 8. oktobra 1942 so se ameriške in britanske sile v [[Operacija Bakla|operaciji Bakla]] (angleško: ''Torch'') izkrcale v francoskem [[Maroko|Maroku]] in [[Alžirija|Alžiriji]]. S to invazijo so želeli zavezniki udariti v hrbet Afriškemu korpusu in ga na ta način dokončno uničiti, treba pa je bilo tudi ustvariti drugo fronto, ki bi razbremenila Sovjetsko zvezo. Francozi, zvesti vladi v Vichiyu, so se večinoma upirali izkrcanim četam. A boji niso trajali dolgo in Francozi v Severni Afriki so se kmalu pridružili boju proti Hitlerju, de Gaulla pa so končno priznali za svojega voditelja. Tri dni po izkrcanju v Severni Afriki je general Eisenhower začel z veliko ofenzivo, ki naj bi dokončno pregnala Nemce iz Severne Afrike. A napad se je končal katastrofalno, saj je Nemcem iz Italije uspelo pripeljati okrepitve, k neuspehu pa je prispevalo tudi zimsko deževje, ki je ceste spremenilo v močvirje. Tako se je vojskovanje decembra ustavilo, saj je bilo treba počakati Montgomeryja, ki se je Tuniziji približeval z vzhoda. Februarja 1943 so Nemci izvedli nenaden protinapad proti neusklajenemu zavezniškemu napredovanju in porinili Američane nazaj čez prelaz Kassarine, a so se stvari kmalu obrnile. Marca je bilo v Berlinu in Rimu jasno, da je Afrika izgubljena, zato je Hitler odpoklical Rommla. Britanci pod Montgomeryjevim poveljstvom so napredovali proti Tuniziji iz vzhoda ob podpori francoske enote Jeana Leclerca, ki je napadla s smeri [[Čad]]a. Medtem so Američani in Britanci pritiskali na Tunizijo z zahoda. 23. aprila se je začel končni napad. Montgomery je prebil staro francosko obrambno črto Mareth med Libijo in Tunizijo, drugi korpus ZDA pa je zavzel koto 609, ki je zapirala pot v [[Bizerta|Bizerto]]. Britanska prva armada je zavzela Longstop Hill, zadnjo veliko naravno oviro. 7. maja sta padla [[Tunis]] in Bizerta, s čimer je bila presekana smer umika nemških enot v smeri [[Rt Bon|rta Bon]], s čimer se je končala vojna v Severni Ariki. === Vojna na Tihem oceanu in v Aziji === {{glavni|Vojna za Tihi ocean|Burmanska kampanja}} [[Slika:USSArizona PearlHarbor.jpg|thumb|[[USS Arizona (BB-39)|USS ''Arizona'']] v plamenih po japonskem napadu na ameriško oprišče [[Pearl Harbor]].]] Vojna na [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] se je začela 8. decembra 1941 z japonskim napadom na angleško kolonijo [[Hong Kong]], [[Nizozemska vzhodna Indija|Nizozemsko vzhodno Indijo]], [[Tajska|Tajsko]] in ameriške [[Filipini|Filipine]]. Dan prej, 7. decembra, se je zgodil tudi japonski napad na ameriško mornariško oporišče v [[Pearl Harbor]]ju na Havajih, s čimer so ZDA vstopile v vojno. Po japonski invaziji na Tajsko, ki je padla v 24 urah, je 25. decembra padel tudi Hongkong, istega dne pa še oporišča na ameriških otokih [[Guam]] in [[Otok Wake|Wake]]. Da bi Angleži preprečili izkrcanje japonskih čet v [[Malezija|Maleziji]], so v boj poslali bojni ladji ''[[HMS Repulse]]'' in ''[[HMS Prince of Wales]]'', ki pa sta kmalu postali tarči japonskih bombnikov, kar je bil eden prvih dokazov, da je čas velikih bojnih ladij mimo. Januarja 1942 je Japonska napadla [[Burma|Burmo]], Nizozemsko Vzhodno Indijo in [[Nova Gvineja|Novo Gvinejo]]. 15. februarja je padel [[Singapur]], mesto, za katero so Angleži pravili, da ga ni mogoče zavzeti. Pred japonskimi napadi ni bila varna niti Avstralija; 19. februarja so japonska letala bombardirala avstralsko mesto [[Darwin, Severni teritorij|Darwin]] in ostala mesta na severu Avstralije. Po večmesečnih bojih so 8. maja padli tudi Filipini, s čimer je postala Avstralija praktično obkoljena. Do sredine leta 1942 so se Američani reorganizirali in zbrali svoje razbito ladjevje ter čete za ponovni napad na japonsko mornarico in njihove postojanke. Ker japonske čete v preteklosti niso zasedle mesta [[Port Moresby]] na južnem koncu Nove Gvineje, so želeli zdaj to doseči z izkrcanjem, kar je pripeljalo do [[Bitka v Koralnem morju|bitke v Koralnem morju]]. Rezultat bitke je bil sicer neodločen, vendar pa so Američani dosegli taktično zmago, saj so prekinili izkrcavanje japonskih čet na jugu Nove Gvineje. Junija so Japonci začeli novo ofenzivo, zasesti so nameravali [[atol]] [[Midway]] v havajskem otočju. Da bi svoje namere prikrili pred Američani, so zasedli nekaj [[Aleutski otoki|Aleutskih otokov]] ob obali [[Aljaska|Aljaske]], a to Američanov ni zmedlo. Tako je med 4. in 7. junijem 1942 prišlo do [[Bitka za Midway|bitke za Midway]], v kateri je bilo japonsko ladjevje poraženo, kar je bil jasen znak, da se je tehtnica prevesila na stran zaveznikov. V tem času so na Novi Gvineji in [[Salomonovi otoki|Salomonovih otokih]] potekali krvavi spopadi med angleškimi, avstralskimi, novozelandskimi in japonskimi enotami, ki so si še vedno želeli zasesti Port Moresby ter okoliške otoke. Avgusta se je na [[Guadalcanal]]u izkrcalo 16.000 ameriških marincev, kar je bila prva večja kopenska operacija ameriške vojske po padcu Filipinov. Krvavi boji za otok so se končali šele 9. februarja 1943, ko je bilo z otoka pregnana večina japonskih vojakov, s tem pa se je končalo tudi obleganje Avstralije. Američani so nato skupaj z avstralsko, novozelandsko in angleško vojsko začeli prodirati vedno globlje proti severu Nove Gvineje, dokler se niso pred Filipini srečali z enotami, ki so prodirale iz vzhoda. [[Slika:SBDs and Mikuma.jpg|thumb|left|Ameriška letala med bitko za Midway.]] Kljub zmagi v bitkah za Midway in Guadalcanal je Američane od Japonske še vedno ločil obsežen Tihi ocean, poln majhnih koralnih otokov, od katerih je vsak predstavljal močno utrjeno japonsko postojanko. Da bi Američani zavzeli te otoke, so si izmislili taktiko žabjih skokov, v kateri bi zavzeli otok za otokom in se tako postopoma približali Japonski na razdaljo, od koder bi jo lahko bombardirali iz zraka. Otoke, ki bi bili premočno oboroženi, bi obšli in se tako izognili nepotrebnim izgubam. Svojo taktiko so preizkusili na dveh majhnih koralnih otokih: [[Bitka za Taravo|Tarawa]] in [[Makin]] v skupini [[Gilbertovi otoki|Gilbertovih otokov]], ki so ju zavzeli z veliko težavami, vendar so se ob tem veliko naučili, saj so bile izgube v sledečih operacijah dosti manjše. Nato so nadaljevali v smeri [[Marshallovi otoki|Marshallovih otokov]], kjer so zasedli pomembna atola [[Bitka za Kwajalein|Kwajalein]] in [[Eniwetok]]. Največji dosežek v tej kampanji je bil zasedba otokov [[Saipan]], [[Tinian]] in [[Guam]] v skupini [[Mariansko otočje|Marianskih otokov]]. Z zasedbo teh otokov je Japonska prišla v doseg ameriških bombnikov ''[[B-29]]'', ki so lahko sedaj brez prestanka bombardirali pomembna japonska mesta. Med 19. in 20. junijem 1944 je prišlo do [[Bitka v Filipinskem morju|bitke v Filipinskem morju]], kjer je japonska mornarica ponovno doživela poraz, od katerega si ni več opomogla. Med septembrom in oktobrom so padli še otoki [[Ulithi]], [[Yap]], [[Ngulu]] in [[Palau]]. Po uspešnih operacijah na Tihem oceanu so na vrsto prišli Filipini. Ameriške čete so se tam izkrcale 20. oktobra 1944, boji zanj pa so trajali do 2. septembra 1945, med 23. in 26. oktobrom 1944 pa je v [[Bitka v zalivu Leyte|zalivu Leyte]] pred filipinsko vzhodno obalo prišlo do zadnje velike pomorske bitke med ameriško in japonsko mornarico, v kateri je bila slednja ponovno poražena. Obroč okoli Japonske se je začel vedno bolj ožiti, kmalu so padli otoki, kot sta [[Iwo Jima]] ter [[Okinawa]], ki sta sestavni del Japonske. Nič bolje ni Japoncem kazalo v Burmi, kjer so angleške čete prebile japonsko obrambno črto in začele osvobajati malezijski polotok. Svoje je prispevala tudi Sovjetska zveza, ki je napadla [[Mandžurija|Mandžurijo]] in okupirala [[Kurilsko otočje|Kurilske otoke]]. Vendar se Japonska kljub brezizhodnemu položaju ni želela predati in se je nameravala, tako kot Nemčija, boriti do samega konca. Tako nesmiselno upiranje bi Američanom povzročilo strahovite izgube, zato so se odločili, da bodo uporabili novo čudežno orožje, za katero svet vse do tedaj še ni slišal: [[atomska bomba|atomsko bombo]]. Prvo bombo so odvrgli na [[Hirošima|Hirošimo]] 6. avgusta leta 1945, ker pa se Japonska kljub uporabi tega strahovitega orožja ni želela predati, so 9. avgusta odvrgli še drugo bombo, tokrat na mesto [[Nagasaki]], s čimer se je vojna na Tihem oceanu končala. === Vojna v Sredozemlju === {{glavni|Italijansko bojišče|Bitka za Malto}} [[Slika:Bundesarchiv Bild 146-2005-0004, Italien, Monte Cassino.jpg|thumb|Italijanski samostan Monte Cassino v ruševinah, po tem ko ga je do tal porušilo zavezniško letalstvo. [[Bitka za Monte Cassino]] je bila ena najbolj krvavih bitk na italijanskem bojišču.]] Vojna v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]] se je začela 10. junija 1940 z vstopom Italije v vojno. Po porazu Francije 24. junija je ta postala največja pomorska velesila v Sredozemskem morju, zato je začela vedno bolj ogrožati Britanske konvoje, namenjene v Egipt, kjer so se boji po posredovanju Nemcev zelo zaostrili. S porazom Francije pa se je pojavil problem še z ostankom Francoske bojne flote, ki je ostala zvesta francoski vladi v Vichiyu. Ta je bila pod velikim vplivom Nemcev, zato so Britanci sklepali, da je le še vprašanje časa, kdaj se bodo Nemci polastili te mogočne flote in jo uporabili v svojo korist. Da bi Britanci to preprečili, so od Francozov zahtevali, da svoje bojne ladje razorožijo, ali pa jih predajo Britancem. Ker so Francozi zahtevo zavrnili, je britansko ladjevje 3. julija 1940 [[Operacija Katapult|napadlo francosko pomorsko floto pri Mers-el-Kebir]] na obali Severne Afrike in jo popolnoma uničilo. 11. novembra so britanska letala iz letalonosilke ''[[HMS Illustrious (R87)]]'' napadla italijansko ladjevje, zasidrano v [[Tarent]]u, in potopilo ter poškodovalo več bojnih ladij. Jeseni leta 1940 je Italija brez Hitlerjeve vednosti iz smeri Albanije napadla Grčijo in doživela strahoten poraz, zaradi katerega je skoraj izgubila še Albanijo. Spomladi leta 1941 sta Nemčija in Italija skupaj napadli [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] in Grčijo. Nemška vojska je ob pomoči italijanske vojske brez težav porazila jugoslovansko, grško in britansko vojsko. Po padcu Grčije sta se bili grška in britanska vojska prisiljeni umakniti na [[Kreta|Kreto]], vendar je po nemškem letalskem desantu kmalu padla tudi ta, zato je temu sledila evakuacija britanskih čet v Egipt. Med 27. in 29. marcem je italijanska mornarica doživela še en poraz. V [[Bitka pri rtu Matapan|bitki pri rtu Matapan]] je izgubila pet ladij, ena pa je bila huje poškodovana, medtem ko so Britanci izgubili eno samo letalo, več ladij pa je bilo poškodovanih. Leta 1941 je do bojev prišlo tudi v [[Libanon]]u in [[Sirija|Siriji]], ki sta bili pod nadzorom Francozov, zvestih Vichiyu. Vzrok za začetek britanske vojaške operacije proti Francozom je bilo sestreljeno nemško letalo v [[Irak]]u, ravno v času, ko je tam potekala vstaja proti Britancem. Ker bi nemško letalo lahko v Irak priletelo le s smeri ene od teh dveh držav, so Britanci sklepali, da imajo Nemci tam svojo oporišča, ki jih je treba uničiti. Z razmahom bojev v Severni Afriki je postala vedno bolj pomembna tudi [[Malta]], majhen otok na pol poti med Egiptom in Gilbertarjem, ki se nahaja blizu italijanske obale. Zaradi svoje lege je imel otok zelo pomemben strateški pomen, saj je lahko služil kot vmesna postojanka za poškodovane ladje, namenjene v Egipt in Severno Afriko, iz letališč na otoku pa je bilo možno nadzorovati sovražnikove pomorske poti in napadati mesta na jugu Italije. Ker Nemci in Italijani otoka nikoli niso imeli priložnosti zasesti, so se odločili, da ga bodo v [[Bitka za Malto|bitki za Malto]] izstradali, vendar je otok nekako zdržal vse do poraza sil osi v Severni Afriki. Po končanih bojih v Severni Afriki, je z [[Zavezniška invazija na Sicilijo|operacijo Husky]] 10. junija 1943 prišlo do izkrcanja zavezniških čet na jugu [[Sicilija|Sicilije]], ki so jo brez večjega odpora zasedli. 3. septembra so se zavezniki v [[Operacija Baytown|operaciji Baytown]] izkrcali na jugu Italije in začeli brez večjih težav prodirati proti severu. Temu je 8. septembra sledila kapitulacija Italije, ki je nato prestopila na stran zaveznikov. Ti so se 10. septembra v [[Operacija Avalounch|operaciji Avalounch]] izkrcali še pri [[Salerno|Salernu]], vendar se je njihova hitro napredovanje kmalu ustavilo pred nemško zimsko obrambno črto. Da bi to obrambno črto obšli, so se izkrcali pri [[Anzio|Anziu]], kjer pa so padli v nemško past, zaradi česar se je izkrcanje sprevrglo v pravo nočno moro, iz katere ni bilo videti izhoda. Pomlad leta 1944 je prinesla nov začetek. Po krvavih bojih za [[Monte Cassino]] je bila nemška zimska obrambna črta prebita, zato je junija končno padel Rim, vendar pa so Nemci na severu države postavili [[Gotska linija|Gotsko obrambno črto]], zaradi česar je bilo zavezniško napredovanje ponovno ustavljeno vse do pomladi leta 1945. Nič bolje se Nemcem ni godilo na Balkanu. Zaradi napredovanja [[Rdeča armada|Rdeče armade]] na [[vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]] in vse močnejšega odporniškega gibanja v Grčiji in Jugoslaviji so se bili prisiljeni umakniti. Z umikom nemških čet in Francije, Italije, Grčije in Jugoslavije so se boji v Sredozemskem morju in njegovi okolici končali. === Vzhodna fronta in Balkan === {{glavni|Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|Vojna na Balkanu}} [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-L20582, Charkow, Strassenkämpfe.jpg|thumb|Nemška vojska v [[Prva bitka za Harkov|prvi bitki za Harkov]], oktober 1941.]] Po končanih vojaških operacijah na zahodu se je Hitler usmeril na vzhod proti Sovjetski zvezi. Ta je v njegovem velikopoteznem načrtu širjenja arijske rase igrala izredno pomembno vlogo, saj naj bi na njenem ozemlju naselili Nemce, vzhodnoslovanska ljudstva pa zasužnjili. Priprave za napad so se začele že leta 1939 s podpisom pakta o nenapadanju, ki pa ga Hitler ni mislil spoštovati, saj si je z njim želel le izogniti se spopadu na dveh frontah. Same vojaške priprave za napad so stekle takoj po porazu Francije, nepričakovano pa jih je prekinila balkanska kriza. Hitler se sprva ni želel vmešavati v balkanske probleme, saj je vedel, da [[Balkan]] predstavlja sod smodnika, ki ga lahko vsak čas raznese in povzroči še večje probleme. Vendar pa je aprila 1941 prišlo do nepričakovanih dogodkov, ko je Kraljevina Jugoslavija, kmalu po njegovem podpisu, zavrnila pakt med nacistično Nemčijo in Kraljevino Jugoslavijo. Hitler je to zavrnitev vzel zelo osebno in je vojski ukazal, da naj v t. i. [[Aprilska vojna|aprilski vojni]] napade Jugoslavijo in Grčijo, ki sta bili po kratkotrajnih spopadih kmalu poraženi. Po porazu Jugoslavije in njeni okupaciji so se na njenem ozemlju kmalu začela pojavljati odporniška gibanja poimenovana [[četniki]] in [[partizani]]. Prvi so si prizadevali za vrnitev [[Peter II. Karađorđević|jugoslovanskega kralja]], druge so vodili komunisti pod vodstvom Josipa Broza Tita, ki so želeli po porazu nacizma in fašizma vzpostaviti komunistično državo po zgledu Sovjetske zveze. Na začetku so imeli skupen cilj, poraziti nacizem in fašizem in so zato sklenili zavezništvo. Vendar pa je zaradi različnih ideologij prišlo do hudih razhajanj, ki so povzročila, da so začeli četniki napadati partizane in začeli sodelovati z okupatorjem.<ref>Marijan F. Kranjc in Slobodan Kljakić, ''Plava garda – poveljnikovo zaupno poročilo'', Pro-Andy, Maribor, 2006 {{COBISS|ID=57204737}}</ref> Da so se stvari še dodatno zapletle, so se v strahu pred komunizmom začele po državi ustanavljati vojske, ki so tesno sodelovale z okupatorjem. Boji na Balkanu so izredno pomembno vplivali na potek druge svetovne vojne, saj so različna odporniška gibanja nase vezala velik del nemške vojske, ki je tako niso mogli uporabiti v boju na vzhodni ali zahodni fronti. Po okupaciji Jugoslavije in Grčije so priprave za napad na Sovjetsko zvezo ponovno stekle, vendar so Nemci s tem, ko so napadli Jugoslavijo in Grčijo, izgubili dragocen čas, ki jih je kasneje stal zmage. [[Operacija Barbarossa]], ki je označevala začetek napada na Sovjetsko zvezo, je stekla 22. junija 1941. Nemška vojska je brez večjih težav porazila enote Rdeče armade, ki niso pričakovale nemškega napada. Glavni cilj napada je bila [[Moskva]], ki jo je bilo treba doseči še pred zimo, vendar je v zimi med letoma 1941 in 1942 kmalu postalo jasno, da je ta cilj nedosegljiv. Bliskovito napredovanje nemške vojske se je ustavilo tudi na severu pred [[Obleganje Leningrada|obleganim Leningradom]] in na jugu, ko so se začeli [[bitka za Stalingrad|boji za Stalingrad]]. Po porazu nemške vojske pri Stalingradu se je vojna sreča prevesila na stran Sovjetske zveze. Po [[Bitka pri Kursku|bitki pri Kursku]] poleti 1943 se je bila nemška vojske prisiljena umikati proti domovini. V zimi 1943 in 1944 je prišlo do zloma fronte, zaradi česar se je nemška vojska začela umikati proti zahodu na vsej fronti od [[Baltsko morje|Baltskega morja]] pa vse do [[Črno morje|Črnega morja]]. 27. januarja 1944 se je končalo obleganje Leningrada, Rdeča armada pa je nato začela prodirati vedno globlje na zahod. Kmalu so padle vzhodnoevropske države, nato pa je rdeča armada prišla do same nemške meje. Zadnja velika bitka vzhodne fronte je bila [[Bitka za Berlin]]. Ko je ta padel, se je druga svetovna vojna v Evropi končala. === Zahodna fronta === [[Slika:Approaching Omaha.jpg|thumb|Zavezniško [[izkrcanje v Normandiji]], 6. junij 1944.]] {{glavni|Zahodna fronta (druga svetovna vojna)}} Zaradi vse večjega pritiska Sovjetske zveze, ki je zahtevala odprtje [[Druga fronta|druge fronte]], s katero bi razbremenili vzhodno fronto, je 6. junija 1944 prišlo do [[Izkrcanje v Normandiji|izkrcanja zavezniških čet v Normandiji]]. Po uspešnem izkrcanju je prišlo do [[Bitka za Francijo|bitke za Francijo]], katere vrhunec je bila [[osvoboditev Pariza]]. Po krvavih in mučnih spopadih so se bili Nemci prisiljeni umakniti iz Francije in zasesti nove obrambne položaje za [[Siegfriedova linija|Siegfridovo obrambno črto]] oz. zahodnim zidom. Da bi se izognili izgubam, ki bi jih utrpeli ob napadu na to zelo dobro branjeno obrambno črto, so nameravali zavezniki v Nemčijo prodreti preko Belgije, Luksemburga in Nizozemske. Vendar se je [[Operacija Market-Garden]], ki je označevala napad na te države, spremenila v pravo polomijo, ki je zaveznike veliko stala. Zaradi spodletele operacije in vedno daljših oskrbovalnih poti zavezniške vojske je fronta vse do decembra 1944 obstala. 16. decembra so Nemci v [[Ardenska ofenziva (1944)|Ardenski ofenzivi]] izvedli še zadnji bliskoviti napad, v katerem so presenetili zaveznike in jim prizadejali velike izgube, vendar pa protinapad iz obupa poteka fronte ni mogel več spremeniti. Do konca januarja 1945 se je fronta ustalila tam, kjer je bila decembra 1944, tako je ostalo vse do sredine marca, ko je zaveznikom uspelo prečkati mejno reko [[Ren]], s čimer se je začel prodor v Nemčijo, ki je označeval skorajšnji konec vojne. Prodor se je končal s srečanjem ameriških in sovjetskih enot na reki [[Laba|Labi]]. === Stranska bojišča === * [[zimska vojna]] * [[nadaljevalna vojna]] * [[laponska vojna]] * [[Druga kitajsko-japonska vojna|kitajsko-japonska vojna]] == Druga svetovna vojna na Slovenskem == {{glavni|Druga svetovna vojna na Slovenskem}} [[Slika:Bundesarchiv Bild 121-0721, Marburg-Drau, Adolf Hitler.jpg|thumb|[[Adolf Hitler]] in [[Martin Bormann]] med obiskom okupiranega [[Maribor]]a aprila 1941, kar je oznanilo začetek nacističnega protislovenskega programa.]] Druga svetovna vojna v Dravski banovini se je začela [[6. april]]a 1941, ob vkorakanju nemške vojske. 11. aprila 1941 so se v boj za ozemlje vključile tudi italijanske in madžarske sile. Jugoslovanska armada, šibka zaradi nacionalnih nasprotij, je razpadla v desetih dneh. Slovenijo so trije okupatorji zasedli v celoti že 11. aprila. Nemški rajh je dobil Gorenjsko, Štajersko, severozahodni del Prekmurja in severni del Dolenjske ter Mežiško dolino. Italijani so zasedli Notranjsko, večino Dolenjske in Ljubljano, Madžari pa večino Prekmurja. Nekatere vasi v jugovzhodnem delu so bile priključene [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]] (NDH).<ref name="izs1">Cvirn, J. ''idr.'' (1999). "Okupacija in razkosanje Slovenije v 2. svetovni vojni". '''V:''' ''Ilustrirana zgodovina Slovencev'' (str. 344-7); uredniki Vidic M., Brenk L. in Ivanič M. Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN 86-11-15664-1</ref><ref name="snz">(2006). ''Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije : 1848-1992''. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino. {{COBISS|ID=221408256}}</ref> Za Primorce se je druga svetovna vojna začela že 10. junija 1940 z vstopom Italije v drugo svetovno vojno, dejansko pa že prej z italijanskim napadom na [[Etiopija|Etiopsko cesarstvo]], nato sodelovanjem v [[Španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] in okupacijo Albanije. Vsi okupatorji so izvajali potujčevanje in drugo nasilje nad prebivalstvom, saj so nameravali zasedeno ozemlje priključiti matičnim deželam. Italijani so sicer zaradi politično-taktičnih razlogov dovolili kulturno avtonomijo ter lastno upravo na občinski ravni v svojem okupacijskem območju, tj. v [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanski pokrajini]], medtem ko so nacisti začeli izvajati nasilno [[germanizacija|germanizacijo]] ter načrt [[etnocid]]a in [[genocid]]a, tj. izgon vsega slovenskega izobraženstva in narodno zavednih ljudi, vključno z duhovščino, ki je dosegla vrhunec s preselitvijo več kot 83.000 Slovencev v druga območja [[Tretji rajh|Tretjega rajha]], kot tudi v Srbijo in Hrvaško.<ref name=izs1/> Z namenom upora proti okupatorjem so 26. aprila 1941 slovenski komunisti skupaj z nekaterimi levo usmerjenimi skupinami ([[Krščanski socialisti Slovenije|krščanski socialisti]], [[Sokol (društvo)|Sokol]]) ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda, kasneje imenovano [[Osvobodilna fronta]] (OF) Slovenskega naroda. Osvobodilna fronta, pod katero so delovale slovenske partizanske enote, je predstavljala temelj za oborožen boj proti okupatorjem.<ref name=snz/><ref name=izs2>Cvirn, J. ''idr.'' (1999). "Narodnoosvobodilni boj in revolucija". '''V:''' ''Ilustrirana zgodovina Slovencev'' (str. 348-61).</ref> Zaradi političnih atentatov, ki so jih izvajale komunistične skupine, ter radikalne nenaklonjenosti in strahu pred komunizmom v stari družbeni eliti, se je začela [[državljanska vojna]] med Slovenci v italijansko okupirani jugovzhodni Sloveniji spomladi leta 1942. Nasprotujoči si skupini sta bili torej Osvobodilna fronta Slovenskega naroda ter [[Slovensko domobranstvo]], ki so jo podpirale okupacijske sile.<ref name=snz/><ref name=izs2/> Slovenska partizanska vojska, ki je vojaško sodelovala z zavezniki, je po letih bojevanja v težkih razmerah ob koncu vojne skupaj z [[Jugoslovanska armada|Jugoslovansko armado]] osvobodila vse slovensko narodno ozemlje. Rezultat narodnoosvobodilnega boja je bila osvoboditev in zavarovanje [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]] skoraj v celoti in pa vzpostavitev slovenske republike s pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve, v jugoslovanski federaciji. Proti pričakovanju slovenskih partizanov je [[Josip Broz - Tito]] kljub poprejšnjim obljubam odpravil glavni štab Jugoslovanske armade za Slovenijo in slovensko partizansko vojsko vključil v enotno Jugoslovansko armado; s tem je bil Slovencem odvzet pomemben del narodne suverenosti.<ref name=snz/><ref name=izs2/> == Politično dogajanje == [[Slika:Yalta summit 1945 with Churchill, Roosevelt, Stalin.jpg|thumb|''»Veliki trije«'' na Jaltski konferenci; Winston Churchill, Franklin D. Roosevelt in Stalin.]] Politični in ostali dogodki, ki so se zgodili leta 1939 in nekaj let prej so dali misliti, da je izbruh nove velike vojne v Evropi le še vprašanje časa. Najbolj odmevna sta bila [[Anschluss|priključitev Avstrije]] leta 1938 in leto kasneje še priključitev Češke in Slovaške. Zahodni zavezniki bi to lahko preprečili, vendar so ob misli na novo veliko vojno proti Nemčiji raje izvajali t. i. [[Politika popuščanja|politiko popuščanja]]. V imenu te politike so Nemcem žrtvovali Avstrijo in Češkoslovaško, saj so mislili, da bodo tako pomirili Hitlerja in Evropo rešili pred novo vojno. Vendar so se motili, Hitler je zahteval več. Njegov naslednji cilj je bila Poljska, oziroma mestna državica Gdansk (nem. Danzig), ki so jo tudi vodili lokalni nacionalsocialisti. V nemškem interesu je bilo, da teritorialno poveže rajh z Vzhodno Prusijo, kar pa bi lahko naredila le z zasedbo Gdanska. Le-ta pa je bila za Poljsko nesprejemljiva, saj bi ji odvzela strateški dostop do morja. Ker je Hitler vedel, da se ne bo izognil vojni, je želel preprečiti vsaj vojno na dveh frontah, zato je s Sovjetsko zvezo sklenil pakt o nenapadanju, zahodnim zaveznikom pa je ponudil lažno mirovno pogodbo. Sledil je napad na Poljsko, zavezniki so se postavili na stran Poljske in na tem stališču vztrajali ter tako Hitlerju, ki je upal, da bo po napadu sklenil nov mir, prekrižali načrte. Kot protiutež zahodnim zaveznikom je Hitler že pred samo invazijo na Poljsko sklenil trojni pakt med Nemčijo, Italijo in Japonsko (sile osi). Politični odnosi med silami osi in zavezniki so se pretrgali, Evropa in Azija pa sta se pogreznili globoko v vojno. Hud udarec za Veliko Britanijo je bil poraz Francije leta 1940, zato so si ti prizadevali pridobiti novega velikega zaveznika, ZDA, v kateri pa je javno mnenje nasprotovalo vstopu v vojno. Kljub temu je bila v ta namen 14. avgusta 1941 na krovu bojne ladje ''[[HMS Prince of Wales (1939)|HMS Prince of Wales]]'' podpisana [[atlantska listina]]. Medtem so Nemci napadli Sovjetsko zvezo in tako prekršili sporazum o nenapadanju, Velika Britanija pa je tako dobila še enega velikega zaveznika v boju proti silam osi. [[Slika:Potsdam conference 1945-8.jpg|left|thumb|[[Clement Attlee]], [[Harry Truman]] in [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] na potsdamski konferenci.]] Leto 1943 je bilo tako za sile osi kot tudi za zaveznike prelomno, zato so slednji v Teheranu organizirali t. i. [[teheranska konferenca|teheransko konferenco]]. Tam so Churchill, Roosevelt in Stalin, ki je bil prvič povabljen na zavezniško konferenco, razglabljali o odprtju druge fronte, ki bi razbremenila vzhodno fronto. Voditelji so razpravljali tudi o povojni ureditvi, mdr. o ustanovitvi [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]]. Stalin pa se je zavzel za sovjetski vpliv v baltskih državah in v vzhodni Evropi, [[Iran]]u, ki je bil do tedaj pod britanskim in sovjetskim vplivom, pa so zagotovili samostojnost. V drugi polovici leta 1943 so zavezniki začeli napredovati na vseh frontah, tako da je proti koncu leta 1944 kazalo, da bo vojne kmalu konec. Potrebno je bilo razmišljati o novi evropski ureditvi. V ta namen je bila med 4. in 11. februarjem 1945 organizirana [[jaltska konferenca]], med katero so Stalin, Churchill in Roosevelt razpravljali o sklepnih etapah vojne in povojni razdelitvi Nemčije. Čez pet mesecev je tej konferenci sledila še [[potsdamska konferenca]]. Ta je potekala med 17. julijem in 2. avgustom 1945 in je bila zadnja izmed konferenc na vrhu v drugi svetovni vojni. Potekala je v [[Potsdam]]u v bližini Berlina, udeležili pa so se je Churchill (vmes ga je zamenjal novo izvoljeni ministrski predsednik [[Clement Richard Attlee|Attlee]]), Stalin in Truman. Na konferenci so priznali sovjetsko prevlado nad vzhodno Evropo. Razpravljali so še o [[Vojne reparacije|reparacija]]h, prepovedali nacistično stranko, demonopolizirali nemško industrijo in decentralizirali njeno gospodarstvo. Končni sporazumi, ki so jih sprejeli, so bili nejasni in nedorečeni, zato so bili kasneje predmet mnogih kršitev. Pogovarjali so se tudi o Japonski in ji zagrozili s popolnim uničenjem, če ne privoli v brezpogojno kapitulacijo. Kmalu po koncu vojne so se začeli odnosi med nekdanjimi zavezniki ohlajati, začela se je [[hladna vojna]]. == Vojaška tehnologija == {{glavni|Vojaška tehnologija druge svetovne vojne}} [[Slika:USS Saratoga (CV-3) landing planes on 6 June 1935 (80-G-651292).jpg|thumb|Letalonosilka ''USS Saratoga''.]] [[Slika:Tiger-II-La Gleize.jpg|thumb|Nemški tank Tiger II ali kar ''»kraljevi Tiger«''.]] [[Slika:Fusée V2.jpg|thumb|Nemška raketa ''V2''.]] Prva svetovna vojna je po svojem koncu postregla z različnimi novimi orožji in izumi, ki so v drugi svetovni vojni odigrali ključno vlogo in ji tudi dali svojevrsten značaj sodobnega hitrega vojskovanja. Ta orožja so bila letala, tanki, podmornice, letalonosilke, različna hitrostrelna orožja, rakete, idr. Napredovala je tudi komunikacijska tehnologija, poleg tega pa so bile pomembne naprave, kot so [[radar]]<ref>Batt, R. (1991). "The Radar Army: Winning the War of the Airwaves". Robert Hale Ltd. ISBN 0-7090-4508-5</ref> ter naprave za [[šifriranje]] (npr. nemška [[Enigma (naprava)|Enigma]]).<ref>{{navedi knjigo|author=Ratcliff, R.A.|title=Delusions of Intelligence: Enigma, Ultra and the End of Secure Ciphers|url=https://archive.org/details/delusionsofintel0000ratc|publisher=Cambridge University Press|year=2006|isbn=0521855225|page=[https://archive.org/details/delusionsofintel0000ratc/page/11 11]}}</ref><ref>{{navedi splet |title= Code Breaking in World War II |url=http://history.sandiego.edu/gen/ww2timeline/espionage.html|first= S. |last=Schoenherr|year=2007 |publisher=History Department at the University of San Diego|accessdate=15.11.2009}}</ref> Največji pečat je drugi svetovni vojni dal [[tank]]. Ta sicer sprva precej neroden britanski izum se je v t. i. dvajsetletnem premirju spremenil v izredno učinkovit bojni stroj. Na tankovskem področju so prednjačili predvsem Nemci in Sovjetska zveza, ki so razvijali vedno večje in bolj napredne tanke.<ref>Tucker, S.C. & Roberts, P.M. (2004). ''Encyclopedia of World War II: A Political, Social, and Military History''. ABC-CLIO, str. 125. ISBN 1-57607-999-6</ref><ref>Dupuy, T.N. (1982). ''The Evolution of Weapons and Warfare''. Jane's Information Group, str. 231. ISBN 0-7106-0123-9</ref> Najbolj znan nemški tank iz prve polovice vojne je bil ''[[Panzer IV]]'', tega je zaradi svoje zastarelosti nadomestil ''[[Panzer V Panter|Panzer V]]'' ali ''Panter'' in ''[[Tiger I]]''. Proti koncu vojne pa je v boje posegel še ''[[Tiger II]]'', ki so mu zavezniški tankisti zaradi njegove velikosti in topa 88&nbsp;mm nadeli kar ime ''»kraljevi Tiger«''. Tako kot Nemci je tudi Sovjetska zveza, za razliko od zaveznikov, v vojno vstopila z zelo razvitimi tankovskimi enotami. Njihovi najbolj znani tanki so bili ''[[BT-7]]'', ''[[T-35]]'' in v prvi vrsti ''[[T-34]]'', ki je odigral ključno vlogo na vzhodni fronti. Sovjetska zveza je razvila tudi nekaj težkih tankov, kot sta bila uničevalca tigrov ''[[JS-2]]'' in ''[[JS-|3]]'' (Josif Stalin). Zahodni zavezniki so v vojno na tankovskem področju vstopili popolnoma nepripravljeni. Njihovi tanki so bili v primerjavi z nemškimi slabše konstrukcije, poleg tega pa niso razumeli pomena tanka na bojišču, zaradi česar je bilo njihovo število relativno majhno. Najbolj znani zahodno-zavezniški tanki iz prvega obdobja vojne so bili francoski ''[[Char B1]]'' in ''[[Somua S-35]]'' ter skupina t. i. križarskih tankov (''[[Matilda Mk II|Matilda]]'', ''[[Crusader]]'', ''[[Cromwel]]''). Ker so bili Francozi poraženi že leta 1940, Britanci pa so imeli tanke slabe kakovosti, so se na bojišču pojavili ameriški tanki. V prvi vojni je ključno vlogo odigralo topništvo, v drugi vojni temu, zaradi gibljivega vojskovanja in letalstva, ni bilo več tako. Vendar je topništvo kljub temu odigralo pomembno vlogo. Največ je topništvo uporabljala Sovjetska zveza, zato mu je Stalin nadel ime »bog vojne«. Ker je bilo za drugo svetovno vojno značilno gibljivo vojskovanje so topove namestili na različna prevozna sredstva ter tako dobili [[Samohodna artilerija|samovozno topništvo]], kljub temu pa se se je še dogajalo, da je topove vlekla konjska vprega. Razvil se je tudi nov rod topništva, to so bili protitankovski in protiletalski topovi. Najbolj znan je bil [[8.8 cm FlaK|Flak 88mm]], ki so ga uporabljali tako za protiletalsko, kot tudi za protitankovsko orožje. Zasnova topov se od konca prve svetovne vojne ni bistveno spremenila, zato pa so je korenito spremenilo strelivo, ki je lahko sedaj doseglo nadpovprečen domet in izredno veliko prebojno moč. Proti koncu vojne pa je topništvo pričelo dobivati konkurenco v raketnem orožju.[[Slika:Messerschmitt Me 262A at the National Museum of the USAF.jpg|thumb|Prvi operativni reaktivni lovec ''Me 262''.]]Med dvajsetletnim premirjem se je razvilo tudi letalstvo. Letala so postajala vedno hitrejša in so lahko letela vedno višje. Dokončno sta se izoblikovali dve skupini letalstva: lovsko letalstvo in bombniško letalstvo. Na začetku vojne so na obeh področjih prednjačile predvsem sile osi z letali, kot so bili ''[[FW 190]]'', ''[[Messerschmitt Bf 109|Me-109]]'', ''[[Ju 87]]'' štuka in ''[[A6M3 reisen]]'' oz. bolje znan kot ''zero''. V tem obdobju so se zavezniki lahko tem letalom resneje zoperstavili le z lovcema ''[[Spitfire]]'' in ''[[Hawker Hurricane|Hurricane]]''. Za strateško bombardiranja Nemčije in Japonske so uporabljali bombnike, kot so britanski ''[[Avro Lancaster]]'' ter ameriška ''[[B-17]]'' in ''[[B-29]]''. Najbolj znani sovjetski lovski letali sta bili ''[[Jak 1]]'' ter ''[[La-5]]/7''. Čeprav se v drugi polovici vojne nekatera nemška letala niso mogla več kosati s sodobnimi zavezniškimi lovci, so dokončno premoč v zraku zavezniki dobili šele z lovcem ''[[P-51 Mustang]]''. Letalski napad na [[Tarent]] in [[Pearl Harbor]] ter potopitev ladij ''[[HMS Repulse (1916)|HMS Repulse]]'' in ''[[HMS Prince of Wales (1939)|HMS Prince of Wales]]'' je oznanil konec nekega obdobja na morju. Velike [[Bojna ladja|bojne ladje]] so nadomestile [[Letalonosilka|letalonosilke]], ki so s svojimi letali dosegale nasprotnika daleč preko obzorja.<ref>Tucker, S.C. & Roberts, P.M. (2004). ''Encyclopedia of World War II: A Political, Social, and Military History''. ABC-CLIO, str. 163. ISBN 1-57607-999-6</ref> Pomembno vlogo pa so ponovno odigrale [[Podmornica|podmornice]], ki so v obdobju med obema vojnama postale zmogljivejše in so [[Vojna za tonažo|vojno za konvoje]] iz okolice britanskega otočja prenesle vse do vzhodne ameriške obali in ostale oceane po celem svetu. Skupaj s podmornicami pa so se razvijala tudi protipodmorniška sredstva, kot so bili [[sonar]]ji, [[Globinska bomba|globinske bombe]], [[radar]]ji ter različne protipodmorniške taktike. Kot zelo učinkovito sredstvo proti sovražnikovim ladjam so se izkazale [[Magnetna mina|magnetne mine]].<ref>Rydill, L. (1995). ''Concepts in Submarine Design''. Cambridge University Press, str. 16. ISBN 0-521-55926-X</ref> Za desant na sovražnikovo obalo pa so se razvili različni tipi [[Desantna ladja|desantnih ladij]]. Med vojno je bila izredno pisana tudi [[Ročno strelno orožje|pehotna oborožitev]] vojakov. Prva vojna je pokazala, da [[repetirka|puške repetirke]] ne dajejo dovolj velike strelne moči, zato so se pojavila različna hitrostrelna orožja, ki so od konca prve vojne postala dosti majhna, da je z njimi lahko rokoval en sam vojak. Najbolj znana nemška pehotna orožja so bila [[puškomitraljez]] ''[[MG 42]]'', [[pištoli]] ''[[Walther P38]]'' in ''[[P.08 Luger]]'', [[brzostrelka]] ''[[MP 40]]'', [[repetirka]] ''[[Karabiner 98k]]'', ter prednik vseh sodobnih [[avtomatska puška|avtomatskih pušk]], ''[[StG44]]''. Zavezniki na tem področju niso prav nič zaostajali, čeprav so predvsem Britanci prisegali na bolj tradicionalno orožje, kot je bila repetirka ''[[Lee-Enfield]]''. Američani so svoje vojake oborožili z brzostrelko ''[[Thompson M1921|Thompson]]'', polavtomatsko puško [[M1 Garand]], puškomitraljezom ''[[M1918 BAR]]'' in pištolo ''[[Colt 1911]]''. Sovjetski vojak pa je uporabljal predvsem brzostrelko ''[[PPŠ-41|Špagin]]'', puško repetirko izredno starega izvora ''[[Mosin-Nagant]]'', polavtomatsko puško ''[[SVT-40|Tokarjev]]'' ter enega izmed puškomitraljezov ''[[Maxim]]'', ''[[Degtjarev]]'' in ''[[Gorjunov]]''. Brzostrelke so se zelo izkazale v [[Bitka v zaprtih prostorih|bitkah v zaprtih prostorih]] ter pogojih [[džungla|džungle]],<ref>Cowley, R. & Parker, G. (2001). ''The Reader's Companion to Military History''. Houghton Mifflin Harcourt, str. 221. ISBN 0-618-12742-9</ref> avtomatske puške, ki so vključevale lastnosti pušk in brzostrelk, pa so postale standardna pehotna oborožitev pri skorajda vseh oboroženih silah v povojnem času.<ref>Sprague, O. & Griffiths, H. (2006). [http://www.amnesty.org/en/library/asset/ACT30/011/2006/en/11079910-d422-11dd-8743-d305bea2b2c7/act300112006en.pdf ''The AK-47: the worlds favourite killing machine''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110430165110/http://www.amnesty.org/en/library/asset/ACT30/011/2006/en/11079910-d422-11dd-8743-d305bea2b2c7/act300112006en.pdf |date=2011-04-30 }} (PDF). Amnesty International, str. 1. Pridobljeno 14.11.2009.</ref> Pred vojno ter med samo vojno se je Nemčija lotila tudi izdelave tako imenovanih »čudežnih orožij«. Nekatera med njimi so bila zares na meji [[Znanstvena fantastika|znanstvene fantastike]], druga pa so se izkazala kot zelo učinkovita, vendar so bila še daleč pred svojim časom. Tako so Nemci proti koncu vojne v operativno delovanje poslali prvo reaktivno letalo, lovca ''[[Me 262]]'' ter t. i. ''maščevalno orožje'' ([[nemščina|nemško]]:''Vergeltungswaffen''), tj. ''letečo bombo'' ''[[V-1 (leteča bomba)|V-1]]'', [[Raketa|raketo]] ''[[V-2 (raketa)|V-2]]'' ter top ''[[V-3 (top)|V-3]]''.<ref>Basil, C. (1976). ''The Battle of the V-Weapons''. Morley: The Elmfield Press.</ref> Eksperimentirali so tudi z novimi, od zraka neodvisnimi motorji za podmornice, različnimi raketami, vodenimi bombami (na primer ''[[Fritz X]]''),<ref>Fitzsimons, B. (ur). (1978). "Fritz-X". '''V:''' ''The Illustrated Encyclopedia of 20th Century Weapons and Warfare'', vol. 10 (str. 1037). London: Phoebus.</ref> žarki ([[Infrardeče sevanje|IR]]) ter letali na reakcijski in raketni pogon. V načrtu so imeli tudi izdelavo [[Atomska bomba|atomske bombe]], vendar so si načrt napačno zastavili, tako<ref>Bethe, H.A. »The German Uranium Project«. ''Physics Today'' '''53''' (7): 34-36.</ref><ref>Krieger, W. (1995). ''The Germans and the Nuclear Question''. German Historical Institute Washington, D.C.: Occasional Paper, št. 14.</ref> da so jih Američani prehiteli in leta 1945 odvrgli dve atomski bombi na Japonsko, s čimer se je druga svetovna vojna končala, svet pa se je za vedno spremenil in prešel v novo obdobje zgodovine - "Atomsko dobo". == Posledice == [[Slika:NATO vs. Warsaw (1949-1990).svg|thumb|right|400px|Razdelitev Sveta med države NATA in Varšavskega pakta.]] Drugega septembra 1945 je bila v Tokijskem zalivu na ladji ''USS Missouri'' podpisana japonska [[brezpogojna kapitulacija]]. Vojna, ki je trajala točno šest let, se je s tem končno zaključila. Začelo se je novo obdobje, na katerega je svet čakal že od konca prve svetovne vojne. Da se kaj podobnega nikoli več ne bi zgodilo, so zavezniki 24. oktobra 1945 ustanovili [[Organizacija združenih narodov|Organizacijo združenih narodov]] z namenom reševanja svetovnih problemov. Ta je nadomestila neučinkovito in pristransko organizacijo [[Društvo narodov]], ki je bilo ustanovljeno po prvi svetovni vojni. Moč vala sprememb so občutili tudi stari kolonialni [[imperij]]i (Velika Britanija, Francija, Nizozemska, Belgija, Portugalska), ki so bili skozi stoletja simbol svetovne moči. Iz nekdanjih kolonij je v procesu postopne [[dekolonializacija|dekolonializacije]] nastala cela kopica novih samostojnih držav, kot so [[Indija]], [[Pakistan]], [[Indonezija]], [[Madagaskar]], [[Alžirija]], [[Izrael]], [[Severna Koreja]], [[Južna Koreja]], idr. Stare imperije so nadomestile ZDA, ki so na veliko pozdravljale in podpirale idejo o samoodločbi narodov, ter Sovjetska zveza, ki je močno vplivala na gradnjo političnih socializmov v nerazvitih dekolonializiranih državah. Spremenila se je tudi svetovna ureditev. Kmalu po vojni so se razmere med vzhodnimi in zahodnimi zavezniki začele slabšati, zato sta obe strani začeli oblikovati svoja vplivna območja. Evropa se je [[Preoblikovanje Evrope pa drugi svetovni vojni|razdelila]] na vzhodno, pod nadzorom Sovjetske zveze, in na zahodno pod nadzorom ZDA oz. zahodnih zaveznikov. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi drugod po svetu. ZDA so zasedle Japonsko ter si tako pridobile vpliv nad Južno Korejo, Južnim Vietnamom in Tihim oceanom. Sovjetska zveza je okupirala Kurilske otoke in si zagotovila vpliv nad Severno Korejo. Ker so bile napetosti med nekdanjimi vojnimi zavezniki vedno večje so zahodni zavezniki ustanovili zvezo [[NATO]], Sovjetska zveza pa je nanjo odgovorila z [[Varšavski pakt|Varšavskim paktom]]. Kmalu za tem se je svet znašel globoko v [[Hladna vojna|hladni vojni]], obdobju, v katerem je celoten svet trepetal pred neprestano nevarnostjo [[Atomska vojna|atomskega spopada]]. == Žrtve in škoda == [[Slika:World War II Casualties-sl.svg|right|500x500px]] Drugo svetovno vojno bi lahko označili kot [[Totalna vojna|totalno vojno]]. Trajala je polnih šest let, v njej pa je sodelovalo 61 držav z milijardo sedemsto milijoni prebivalcev in s površino 131,5 milijoni km², kar je predstavljalo kar 96 % zemeljske površine. Medtem ko je prva svetovna vojna potekala predvsem v Evropi, se je druga svetovna vojna odvijala praktično po celem svetu. V njej je sodelovalo 81 % takratnega prebivalstva. Mobiliziranih je bilo 110 milijonov vojakov od 210 milijonov odraslih moških (skoraj vsak drugi moški), na različne načine pa so bili v boje vključeni tudi civilisti, kar je bila ena od velikih značilnosti te vojne. Vojna sama je terjala 60 milijonov mrtvih in 35 milijonov ranjenih ter še 3 milijone pogrešanih. Največ ljudi je umrlo zaradi nacističnih zločinov. Prvič v zgodovini modernega vojskovanja se je zgodilo, da je bilo mrtvih več civilistov kot vojakov (tj. okoli 40 milijonov), ki so umrli zaradi različnih [[bolezen|bolezni]], [[lakota|lakote]], [[bombardiranje|bombardiranj]] ter pokolov, genocidov in drugih [[vojni zločin|vojnih zločinov]],<ref>{{navedi splet|last=O'Brien|first=J.V|title= World War II: Combatants and Casualties (1937— 1945) |url=http://web.jjay.cuny.edu/~jobrien/reference/ob62.html|work=Obee's History Page|publisher=John Jay College of Criminal Justice|accessdate=16.8.2010}}</ref><ref>{{navedi splet|first=M|last=White|title=Source List and Detailed Death Tolls for the Twentieth Century Hemoclysm|url=http://users.erols.com/mwhite28/warstat1.htm#Second|work=Historical Atlas of the Twentieth Century|publisher=Matthew White's Homepage|accessdate=16.8.2010}}</ref><ref>{{navedi splet|title=World War II Fatalities|url=http://www.secondworldwar.co.uk/casualty.html|publisher=secondworldwar.co.uk|accessdate=16.8.2010|archive-date=2007-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20070225173846/http://secondworldwar.co.uk/casualty.html|url-status=dead}}</ref> ki so jih zagrešili tako na strani sil osi (npr. [[holokavst]] in [[pokol v Nankingu]]) kot tudi na strani zaveznikov (npr. [[Katinski pokol]]<ref>Paul, A. (2010). ''Katyń: Stalin's Massacre and the Triumph of Truth''. DeKalb, IL: Northern Illinois University Press, str. 447. ISBN 978-0-87580-634-1</ref> in [[bombardiranje Dresdena]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.genocidewatch.org/HOWWECANPREVENTGENOCIDE.htm|title=How Can We Prevent Genocide: Building An International Campaign to End Genocide|last=Stanton|first=G|accessdate=16.8.2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070927005226/http://www.genocidewatch.org/HOWWECANPREVENTGENOCIDE.htm|archivedate=2007-09-27|url-status=dead}}</ref><ref>Addison, P. & Crang, J.A. (ur.). (2006). ''Firestorm: The Bombing of Dresden''. Pimlico, str. 180. ISBN 1-84413-928-X</ref><ref>Harding, L. [http://www.guardian.co.uk/international/story/0,3604,1067232,00.html »German historian provokes row over war photos«], ''The Guardian'', 21. oktober 2003.</ref><ref>{{navedi novice |title=Bombing civilians is not only immoral, it's ineffective |publisher=The Guardian |date=27. marec 2006 |accessdate=1. oktober 2008 |url=http://www.guardian.co.uk/commentisfree/2006/mar/27/comment.secondworldwar | location=London | first=A.C | last=Grayling}}</ref><ref>Hawley, C. [http://www.spiegel.de/international/0,1518,341239,00.html »Dresden Bombing Is To Be Regretted Enormously«]. ''Spiegel Online'', 11. februar 2005.</ref>). Sile osi so v določenih primerih za poboje civilistov in vojnih ujetnikov uporabile [[biološko orožje|biološko]] in [[kemično orožje]] (npr. italijanske sile so uporabile [[iperit]] v [[Abesinija|Abesiniji]],<ref>{{navedi knjigo|year=2004|title=Encyclopedia of World War II: A Political, Social, and Military History|publisher=ABC-CLIO|last1=Tucker|first1=S.C.|last2=Roberts|first2=P.M.|page=319|isbn=1576079996}}</ref> [[enota 731]] [[Japonska cesarska vojska|Japonske cesarske vojske]] pa različno biološko in kemično orožje med okupacijo Kitajske<ref>{{navedi knjigo|last1=Sabella|first1=R|last2=Li|first2=F Fei|last3=Liu|first3=D|title=Nanking 1937: Memory and Healing|url=https://archive.org/details/nankingmemoryhea00life|publisher=M.E. Sharpe|year=2002|isbn=0765608162|page=[https://archive.org/details/nankingmemoryhea00life/page/n49 69]}}</ref> in [[bitka za Khalkhin Gol|začetnih bojih s Sovjetsko zvezo]]<ref>{{navedi knjigo|last=Harris|first=S.|title=Factories of Death: Japanese Biological Warfare, 1932–1945, and the American Cover-up|url=https://archive.org/details/factoriesofdeath0000harr_f9z0|publisher=Routledge|year=2002|isbn=0415932149|page=[https://archive.org/details/factoriesofdeath0000harr_f9z0/page/n105 74]}}</ref>). Zaprtih je bilo 45 milijonov ljudi, 20 milijonov otrok je ostalo brez staršev, bilo pa je tudi 10 milijonov prisilnih delavcev. [[Slika:Ebensee concentration camp prisoners 1945.jpg|thumb|left|Taboriščniki v Mauthausnu po osvoboditvi, Avstrija 1945.]]Po številu izstopata Poljska z okoli 6 milijoni žrtev, torej z 20 % izgubo prebivalstva in Sovjetska zveza z okoli 20 milijonov žrtev ali izgubo okoli 13 % njenega prebivalstva. Francija je imela okoli 358.000 žrtev ali 0,85 % prebivalstva. V Jugoslaviji je bilo med vojno ubitih okoli 1.100.000 ljudi oziroma 5,8 % populacije.<ref>Žerjavić, V. (1989). ''Gubici stanovništva Jugoslavije u drugom svjetskom ratu''. Zagreb.</ref> Med deli Jugoslavije je bilo največ žrtev v Bosni in Hercegovini, in sicer 328.000 žrtev (več kot 10 % prebivalstva), sledi Črna gora 37.000 žrtev (skoraj 8 %), Hrvaška 295.000 žrtev (več kot 7 %), Slovenija približno 89.000 žrtev, Vojvodina 73.000 žrtev (več kot 5 %), Srbija 303.000 žrtev (več kot 4 %), Kosovo 24.000 žrtev (skoraj 2 %) in Makedonija 24.000 žrtev (skoraj 2 %).<ref>Godeša B., Mlakar B., Šorn M. in Tominšek R.T. (2002). "Žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji". '''V:''' ''Prispevki za novejšo zgodovino'', str. 121-130.</ref> V Sloveniji je bilo med vojno ubitih po doslej znanih podatkih 70.922 ljudi, po vojni pa 13.989. Od vseh žrtev je bilo 53.680 vojaških oziroma 63 %, kar 37 % vseh žrtev je bilo med civilisti. Za primerjavo velja omeniti, da je bilo v Sloveniji v času [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] 10 % vseh žrtev med civilisti.<ref>Godeša B., Mlakar B., Šorn M. in Tominšek R.T. (2002). "Žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji". '''V:''' ''Prispevki za novejšo zgodovino'', str. 125-130.</ref>[[Slika:Bundesarchiv Bild 183-Z0309-310, Zerstörtes Dresden.jpg|thumb|left|Po [[Bombardiranje Dresdna|zavezniškem bombnem napadu]] popolnoma porušeno mesto [[Dresden]].]]Uničenih je bilo 30 milijonov zgradb. Škoda je znašala 278 milijard USD. SZ je imela škode za 128 milijard USD, Poljska za 65 milijard USD, Jugoslavija pa za 50 milijard USD. Izdatki za oboroževanje so znašali 1500 milijard USD (ZDA – 320 milijard USD; Velika Britanija – 300 milijard USD; Nemčija – 275 milijard USD; ZSSR – 190 milijard USD; Italija – 94 milijard USD; Japonska – 56 milijard USD). Po nekaterih ocenah je vojna stala 4.000 milijard USD, države so za vojno namenile 60–70 % svojega [[BNP|nacionalnega dohodka]].<ref name="milward">Milward, A.S. (1979). ''War, economy, and society, 1939-1945''. University of California Press.</ref><ref name="overy">Overy, R. (1997). ''Why the Allies Won''. W.W. Norton & Company.</ref> Najbolj sta bili na vojno pripravljeni Nemčija in Japonska. Sledila jim je SZ, vendar je ta v prvih tednih vojne izgubila velik del ozemlja in industrije, zato se je znašla na dnu. Do leta 1945 je morala vso industrijo postaviti na novo, kar jo je veliko stalo. Najmanj sta bili na vojno pripravljeni ZDA in Velika Britanija. ZDA so se vojnim razmeram zaradi svojega velikega gospodarskega potenciala hitro prilagodile in tako postale svetovna velesila. Velika Britanija ni imela take sreče. Njena industrija je temeljila na uvozu surovin iz prekomorskih ozemelj, zato je imela tekom vojne izredno obremenjeno industrijo, večino orožja je morala kupovati v tujini.<ref name=milward/><ref name=overy/><ref>Barnett, C. (1986). ''The audit of war: the illusion & reality of Britain as a great nation''. Macmillan.</ref> Tekom vojne je bilo izdelanih več kot 800.000 letal, 300.000 tankov, milijon topov, 650.000 minometov, 52 milijonov različnih kosov pehotnega strelnega orožja ter 2.970 podmornic in ladij.<ref name=milward/><ref name=overy/> Nemčija je vojno začela z 1,4 milijonov vojakov, končala pa s 7,5 milijoni. SZ je imela pred vojno poldrugi milijon vojakov, leta 1941 je njihovo število naraslo na 4,7 milijonov, ob koncu vojne pa je bilo pod orožjem že kar neverjetnih 12 milijonov ljudi. ZDA, ki so bile na vojno najmanj pripravljene, so imela leta 1939 pičlih 174.000 izredno slabo oboroženih vojakov, do konca vojne so zbrali 12,3 milijonov vojakov in se tako brez težav kosali s SZ. Velika Britanija je imela pred vojno 472.000 izredno dobro oboroženih vojakov, do konca vojne je njihovo število naraslo na 5 milijonov. Največ so med vojno pridobile ZDA, ki so s svojo močno industrijo iz nje prišle kot svetovna gospodarska in politična velesila. Medtem pa so se nekdanje gospodarske velesile (Nemčija, Francija, Velika Britanija idr.) znašle v ruševinah povojne Evrope in so se morale prilagoditi novi svetovni ureditvi. == Glej tudi == * [[Kronologija druge svetovne vojne]] * [[Vojne napovedi v drugi svetovni vojni]] * [[Tretji rajh]] * [[koncentracijsko taborišče]] * [[izumi in pridobitve druge svetovne vojne]] * [[seznam osebnosti druge svetovne vojne]] * [[Preoblikovanje Evrope po drugi svetovni vojni]] * [[Druga svetovna vojna na Slovenskem]] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == <div class="references-small"> * Čuček, J. ''idr.'' (ur.) (1991). "Druga svetovna vojna 1939–1945". '''V:''' ''Stoletje svetovnih vojn''. Ljubljana: Cankarjeva založba. {{COBISS|ID=19518465}} * (1981). ''Stoletje svetovnih vojn''. Ljubljana: Cankarjeva založba. * (1981). ''Druga svetovna vojna''. Ljubljana: Mladinska knjiga. * (1970). ''Druga svetovna vojna''. Ljubljana: Mladinska knjiga. </div> == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|World War II}} {{ikona en}} * [http://www.archives.gov/research/ww2/photos/ ''Slike druge svetovne vojne''] * [http://www.ww2db.com/ ''Baza podatkov o drugi svetovni vojni''] * [http://www.history.com/encyclopedia.do?articleId=226140 ''Enciklopedija 2.SV na History Channel''] * [http://www.ww2incolor.com/gallery/ ''Barvne slike o 2.SV'' ] * [http://ww2.war-letters.com/ ''Internetna baza podatkov pisem vojakov iz 2.SV'' ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090130031752/http://ww2.war-letters.com/ |date=2009-01-30 }} * [http://www.bbc.co.uk/ww2peopleswar/ ''»WW2 People's War« - projekt ''] ''»WW2 People's War« - projekt [[British Broadcasting Corporation|BBCja]]: zbirka zgodb običajnih ljudi tako ali drugače udeleženih v vojni '' * [http://cgsc.cdmhost.com/cdm4/browse.php?CISOROOT=%2Fp4013coll8 ''»Fort Leavenworth papers«: študije in dokumenti knjižnice ameriškega inštituta vojnih operacij »cgsc«'' ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090426013002/http://cgsc.cdmhost.com/cdm4/browse.php?CISOROOT=%2Fp4013coll8 |date=2009-04-26 }} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Druga svetovna vojna|*]] [[Kategorija:Vojne Albanije]] [[Kategorija:Vojne Argentine]] [[Kategorija:Vojne Avstralije]] [[Kategorija:Vojne Avstrije]] [[Kategorija:Vojne Bahavalpurja]] [[Kategorija:Vojne Belgije]] [[Kategorija:Vojne Bolgarije]] [[Kategorija:Vojne Bolivije]] [[Kategorija:Vojne Brazilije]] [[Kategorija:Vojne Češkoslovaške]] [[Kategorija:Vojne Danske]] [[Kategorija:Vojne Dominikanske republike]] [[Kategorija:Vojne Egipta]] [[Kategorija:Vojne Ekvadorja]] [[Kategorija:Vojne Etiopije]] [[Kategorija:Vojne Filipinov]] [[Kategorija:Vojne Francije]] [[Kategorija:Vojne Grčije]] [[Kategorija:Vojne Gvatemale]] [[Kategorija:Vojne Haitija]] [[Kategorija:Vojne Hondurasa]] [[Kategorija:Vojne Hrvaške]] [[Kategorija:Vojne Indije]] [[Kategorija:Vojne Iraka]] [[Kategorija:Vojne Irana]] [[Kategorija:Vojne Italije]] [[Kategorija:Vojne Japonske]] [[Kategorija:Vojne Kanade]] [[Kategorija:Vojne Kitajske]] [[Kategorija:Vojne Kolumbije]] [[Kategorija:Vojne Kostarike]] [[Kategorija:Vojne Kraljevine Jugoslavije]] [[Kategorija:Vojne Kube]] [[Kategorija:Vojne Libanona]] [[Kategorija:Vojne Liberije]] [[Kategorija:Vojne Luksemburga]] [[Kategorija:Vojne Madžarske]] [[Kategorija:Vojne Mehike]] [[Kategorija:Vojne Mongolije]] [[Kategorija:Vojne Nemčije]] [[Kategorija:Vojne Nepala]] [[Kategorija:Vojne Nikaragve]] [[Kategorija:Vojne Nizozemske]] [[Kategorija:Vojne Norveške]] [[Kategorija:Vojne Nove Funlandije]] [[Kategorija:Vojne Nove Zelandije]] [[Kategorija:Vojne Paname]] [[Kategorija:Vojne Paragvaja]] [[Kategorija:Vojne Peruja]] [[Kategorija:Vojne Poljske]] [[Kategorija:Vojne Romunije]] [[Kategorija:Vojne Salvadorja]] [[Kategorija:Vojne San Marina]] [[Kategorija:Vojne Saudove Arabije]] [[Kategorija:Vojne Sirije]] [[Kategorija:Vojne Slovaške]] [[Kategorija:Vojne Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Vojne Tajske]] [[Kategorija:Vojne Tonge]] [[Kategorija:Vojne Turčije]] [[Kategorija:Vojne Urugvaja]] [[Kategorija:Vojne Venezuele]] [[Kategorija:Vojne Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Vojne Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Nacionalizem]] fteeuhi4bt4r7zj1vocow38u1rdd44q 6685314 6685298 2026-06-04T21:04:17Z ~2026-33382-28 261126 Druga svjetovna vojna 6685314 wikitext text/x-wiki {{infopolje Vojaški spopad | conflict = Druga svetovna vojna | partof = | image = [[Slika:WW2Montage.PNG|300px]] | caption = ''Prizori iz druge svetovne vojne.''<br>Z vrha levo v smeri urinega kazalca: britanski vojaki v [[Severna Afrika|severni Afriki]]; japonski vojaki zakopavajo žive kitajske civiliste; napad na nemško podmornico; [[Stalingrad]] po sovjetski osvoboditvi; sovjetski vojaki po bitki za [[Berlin]]; japonska letala se pripravljajo na vzlet z letalonosilke. | date = [[1. september]] [[1939]] – [[2. september]] [[1945]] | place = [[Evropa]], [[Tihi ocean]], [[Jugovzhodna Azija]], [[Bližnji vzhod]], [[Sredozemlje]] in [[Afrika]] | casus = | territory = | result = Zavezniki zmagajo. Ustanovitev [[Združeni narodi|Združenih narodov]]. [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Sovjetska zveza|SZ]] postaneta supersili. Razdelitev med blokoma in posledično [[hladna vojna]]. | combatant1 = '''Zavezniki''':<br /> {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Sovjetska zveza]]<br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br /> {{ikonazastave|Republic of China}}&nbsp;[[Kitajska]]<br /> ---- {{ikonazastave|Francija}}&nbsp;[[Francoska Tretja republika|Francija]]<br /> [[Slika:Canadian_Red_Ensign_1921-1957.svg|23px]]&nbsp;[[Kanada]]<br /> {{ikonazastave|Poljska}}&nbsp;[[Poljska]]<br /> {{ikonazastave|Avstralija}}&nbsp;[[Avstralija]]<br /> {{ikonazastave|Belgija}}[[Belgija]]<br /> {{ikonazastave|Nova Zelandija}}&nbsp;[[Nova Zelandija]]<br /> {{ikonazastave|Norveška}}&nbsp;[[Norveška]]<br /> {{ikonazastave|Češkoslovaška}}&nbsp;[[Češkoslovaška]]<br /> {{ikonazastave|Filipini}}&nbsp;[[Filipini]]<br /> [[Slika:Flag of Greece (1822-1978).svg|23px]]&nbsp;[[Grčija]]<br /> {{ikonazastave|Indija|Britanska}}&nbsp;[[Indija]]<br /> {{ikonazastave|Kraljevina Jugoslavija}}&nbsp;[[Kraljevina Jugoslavija]]<br /> {{ikonazastave|Južna Afrika|1928}}&nbsp;[[Južnoafriška unija]]<br /> {{ikonazastave|Luksemburg}}&nbsp;[[Luksemburg]]<br /> {{ikonazastave|Nizozemska}}&nbsp;[[Nizozemska]]<br /> {{ikonazastave|Brazilija|1889}}&nbsp;[[Brazilija]]<br /> <small>...''in drugi''</small> | combatant2 = '''Sile osi''':<br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_German_Reich_(1935–1945).svg}}&nbsp;[[Tretji rajh]]<br /> {{ikonazastave|Japonska}}&nbsp;[[Japonski imperij]]<br /> {{ikonazastave|Italija}}&nbsp;[[Italija]]<br /> ---- {{ikonazastave|Romunija}}&nbsp;[[Romunija]]<br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Madžarska]]<br /> {{ikonazastave|Finska}}&nbsp;[[Finska]]<br /> {{ikonazastave|Bolgarija}}&nbsp;[[Bolgarija]]<br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Neodvisna država Hrvaška|ND Hrvaška]]<br /> {{ikonazastave|Tajska}}&nbsp;[[Tajska]]<br /> [[Slika:Flag of First Slovak Republic 1939-1945.svg|25px]] [[Slovaška republika 1939-1945|Slovaška]]<br /> [[Slika:Flag of Manchukuo.svg|23px]]&nbsp;[[Mandžukuo]]<br /> <small>...''in drugi''</small> | commander1 = {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]]<br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Franklin D. Roosevelt|Franklin Roosevelt]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Winston Churchill]]<br /> {{ikonazastave|Republic of China}}&nbsp;[[Čankajšek]]<br /> {{ikonazastave|Francija}}&nbsp;[[Charles de Gaulle]]<br /> [[Slika:Flag_of_the_Yugoslav_Partisans.svg|23px]]&nbsp;[[Josip Broz Tito]]<br /> <small>...''in drugi''</small> | commander2 = {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Adolf Hitler]]<br /> {{ikonazastave|Japonska}}&nbsp;[[Hirohito]]<br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Benito Mussolini]]<br /> <small>...''in drugi''</small> | casualties1 = '''Vojakov mrtvih''':<br />> 14.000.000<br /> '''Civilistov mrtvih''':<br />> 36.000.000<br /> '''Skupaj mrtvih''':<br />> 50.000.000 | casualties2 = '''Vojakov mrtvih''':<br />> 8.000.000<br /> '''Civilistov mrtvih''':<br />> 4.000.000<br /> '''Skupaj mrtvih'''<br />> 12.000.000 }} '''Druga svetovna vojna''' je bila najobsežnejši in najdražji [[orožje|oborožen]] [[spopad]] med geji in lejzbami v zgodovini lgbt+ skupnosti.Potekal je v letih od 1939 do 1945, v njem pa je sodelovala večina homoseksualcev z več kot 100 milijonov pripadnikov [[Oborožene sile|oboroženih gejev.]]Boj je potekal večinoma med [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim Kraljestvom]], [[Francija|Francijo]], [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], [[Kitajska|Kitajsko]] in [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]] proti [[Tretji rajh|Nemčiji]], [[Italija|Italiji]] in [[Japonska|Japonski]], oziroma med [[zavezniki (druga svetovna vojna)|zavezniki]] in [[sile osi|silami osi]]. Odvijal se je hkrati po celem svetu, zahteval pa je približno 60 milijonov človeških življenj. Zaradi slednjega ter zaradi visokega deleža mrtvih [[civilist]]ov, pri čemer izstopata [[holokavst]] ter [[jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija]], se drugo svetovno vojno označuje kot najbolj krvav spopad v človeški zgodovini.<ref>{{navedi knjigo|title=The Complete Illustrated History of World War Two: An Authoritative Account of the Deadliest Conflict in Human History with Analysis of Decisive Encounters and Landmark Engagements|url=https://archive.org/details/completeillustra0000somm|first=D.|last=Sommerville|publisher=Lorenz Books|year=2008|page=[https://archive.org/details/completeillustra0000somm/page/n8 5]|isbn=0754818985}}</ref><ref>Gilbert, M. (2000). ''Second World War''. London: Phoenix Press, str. 745-746.</ref> Tem žrtvam je treba dodati še približno 271 tisoč pobitih v povojnih pobojih, ki so prav tako posledica fašizma kot vzroka 2. svetovne vojne. V povprečju je bilo po vojni usmrčenih 10 % na število žrtev med vojno. Fafasi meine schlieine pomeni fafi moje spodnje nadstropje ali penis V splošnem je sprejeto, da se je vojna začela [[1. september|1. septembra]] 1939 z nemško invazijo na [[Poljska|Poljsko]] in posledično z napovedjo vojne Nemčiji s strani [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega Kraljestva]], [[Francoska Tretja republika|Francije]] in večino držav [[Britanski imperij|Britanskega imperija]] ter [[Commonwealth]]a. [[Republika Kitajska|Kitajska]] in [[Japonski imperij]] sta bila ob začetku [[druga kitajsko-japonska vojna|že v vojni]],<ref>Barrett, D.P. & Shyu, L.N. (2001). "China in the anti-Japanese War, 1937–1945: politics, culture and society". '''V:''' ''Studies in modern Chinese history'', 1. knjiga (str. 6); uredniki Barrett D.P., Shyu L.N. in Lang, P. ISBN 0-8204-4556-8, 9780820445564</ref> medtem ko so se druge države, ki sprva niso bile vključene v vojno, pridružile kasneje zaradi določenih dogodkov, kot sta [[Operacija Barbarossa|nemška invazija na Sovjetsko zvezo]] ter japonski napad na ameriško pomorsko oporišče [[napad na Pearl Harbor|Pearl Harbor]], kar je sprožilo vojno napoved Japonski s strani ZDA, Commonwealtha<ref>{{navedi splet|url=http://www.ibiblio.org/pha/timeline/411209awp.html|title=Australia Declares War on Japan|publisher=ibiblio|accessdate=3.10.2009}}</ref> ter [[Nizozemska|Nizozemske]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/1941/411208c.html|title=The Kingdom of The Netherlands Declares War with Japan|publisher=ibiblio|accessdate=3.10.2009|year=2007}}</ref> Vojna se je končala z zmago zaveznikov nad Nemčijo in Japonsko leta 1945. Kot posledica vojne sta se politično prepričanje ter družbena struktura močno spremenila. Medtem ko je bila ustanovljena [[Organizacija združenih narodov]] (OZN) za krepitev mednarodnega sodelovanja ter preprečevanje nadaljnjih spopadov, se je zaradi [[ideologija|ideoloških]] razlik med takratnima [[supersila]]ma, tj. med ZDA in Sovjetsko zvezo, začelo obdobje [[hladna vojna|hladne vojne]]. V tem času je OZN-ovo zagovarjanje [[pravica narodov do samoodločbe|pravice narodov do samoodločbe]] pospešilo [[dekolonizacija|dekolonizacijska]] gibanja v [[Azija|Aziji]] in [[Afrika|Afriki]], v [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]] pa sta se gospodarstvo ter proces [[Evropska integracija|Evropska integracije]] okrepila. == Ozadje vojne == === Evropa === [[Slika:Bundesarchiv Bild 102-09042, Genf, Völkerbund, Sitzungssaal.jpg|sličica|levo|Zasedanje Lige narodov v Ženevi, Švica, 1930]] S porazom [[Centralne sile|centralnih sil]] ([[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]], [[Nemško cesarstvo|Nemškim cesarstvom]], [[Bolgarija|Bolgarijo]], [[Osmansko cesarstvo|Otomanskim imperijem]]) v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni]] vojni ter vzponom [[Boljševiki|boljševikov]] v Ruskem imperiju leta [[1917]] se je korenito spremenil politični zemljevid Evrope. Iz razpadlih imperijev so nastale nove nacionalne države zmagovalke velike vojne (Velika Britanija, Francija, Belgija, Romunija, Italija in Grčija) pa so dobila nova ozemlja. Da bi preprečili prihodnje vojne je bila na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|pariški mirovni konferenci]], leta [[1919]], ustanovljena [[Društvo narodov|Liga narodov]]. Glavni cilj organizacije je bil preprečevanje oboroženih spopadov preko kolektivne varnosti, vojaška in pomorska razorožitev ter reševanje mednarodnih sporov z mirovnimi pogajanji in [[Arbitraža|arbitražo]]. Kljub močnim [[Pacifizem|pacifističnim]] čustvom, ki so jih spodbudile grozote velike vojne{{sfn|Ingram|2006|pp=[https://books.google.com/books?id=bREQibN9i-sC&pg=PA76 76–8]}} so se v več evropskih državah širil nevarni iredentistični in revanšistični nacionalizem. Ta čustva so bila še posebej izrazita v Nemčiji zaradi velikih teritorialnih, kolonialnih in finančnih izgub, ki so nastale zaradi [[Versajska mirovna pogodba|versajske pogodbe]]. V skladu s pogodbo je Nemčija izgubila 13 odstotkov svojega domačega ozemlja, vse kolonije, plačati je morala visoko vojno odškodnino in postavljene so bile omejitve glede velikosti in zmogljivosti nemških oboroženih sil.{{sfn|Kantowicz|1999|p=149}} [[Slika:Nürnberg Reichsparteitag Hitler retouched.jpg|sličica|levo|Adolf Hitler na zborovanju Nacionalsocialistične stranke v Nürenbergu, avgust 1933]] Nemško cesarstvo je bilo razpuščeno v nemški revoluciji v letih 1918 do 1919, iz njega je nastala [[Weimarska republika]]. V obdobju med obema vojnama je prišlo do resnega in globokega spora med privrženci nove republike ter nasprotniki iz desnega in levega tabora. Italija je kot del antante po prvi svetovni vojni dobila nekaj ozemlja vendar z izkupičkom ni bila zadovoljena saj ni dobila tistega kar sta ji obljubili Velika Britanija in Francija. Zaradi vse splošnega nezadovoljstva so v letih [[1922]] in [[1925]] oblast v državi prevzeli [[Fašizem|fašisti]] pod vodstvom [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]]. Ti so vladali z nacionalistično, totalitarno in razredno kolaboracijsko agendo, ki je odpravila demokracijo zatrla socialistične, levičarske in liberalne sile ter nadaljevala agresivno ekspanzionistično zunanjo politiko usmerjeno v to, da bi Italija postala svetovna sila po zgledu [[Rimsko cesarstvo|starega rimskega imperija]].{{sfn|Shaw|2000|p=35}} [[Adolf Hitler]] je po neuspešnem poskusu strmoglavljenja nemške vlade leta 1923 pristal v zaporu in s časoma po demokratični poti, leta 1933, postal [[Kancler Nemčije|nemški kancler]]. Po vzponu na oblast je ukinil demokracijo in se zavzel za korenito rasno motivirano revizijo svetovnega reda in začel obsežno kampanjo za oboroževanje.{{sfn|Brody|1999|p=4}} Medtem je Francija, da bi si zagotovila zavezništvo, Italiji dala proste roke v [[Etiopija|Etiopiji]], ki jo je Italija želele kot kolonialno posest. Stanje se je poslabšalo v letu [[1935]] ko je bilo [[Posarje]] vrnjeno Nemčiji, za tem je Hitler zavrnil versajsko pogodbo pospešil program obnove vojske in uvedel vpoklic.{{sfn|Zalampas|1989|p=62}} Da bi omejili Nemčijo so Velika Britanija, Francija in Italija aprila 1935 ustanovile fronto Strasa (sporazum iz italijanskega kraja Strasa ob jezeru Maggiore), ki je bila ključni korak pri vojaški globalizaciji. Kljub dogovorjenim omejitvam je Velika Britanija popustila in junija z Nemčijo sklenila neodvisen pomorski sporazum, ki je omilil predhodne omejitve. Ker se je Sovjetska zveza bala nemških načrtov po osvajanju vzhodne Evrope je začela pripravljati pogodbo s Francijo o medsebojni pomoči. Francosko-Sovjetska zveza se ni odnesla saj je izgubila svoj pomen v birokratskem stroju Društva narodov, ki bi moral sporazum potrditi. Združene države so bile nad dogodki v Aziji in Evropi zaskrbljene zato so avgusta istega leta sprejele zakon o [[nevtralnost]]i.{{sfn|Schmitz|2000|p=124}} Hitler se je dokončno uprl versajski in lucernovi pogodbi marca [[1936]] ko je militariziral [[Porenje]]. Zaradi strahu zahodnih zaveznikov pred zaostrovanjem je naletel na malo odpora.{{sfn|Adamthwaite|1992|p=52}} Oktobra 1936 sta Nemčija in Italija ustanovili os Rim-Berlin. Mesec dni kasneje sta Nemčija in Japonska podpisali pakt za boj proti Kominterni, ki se mu je Italija pridružila naslednje leto.{{sfn|Shirer|1990|pp=298–99}} === Azija === Na kitajskem je stranka [[Kuomintang]] (KMT) sredi dvajsetih let sprožila kampanjo združevanja regij, ki so jim poveljevali lokalni vojaški poveljniki s čimer je želel poenotiti [[Kitajska|Kitajsko]]. S tem je prišla v spor z nekdanjim zaveznikom, [[Komunistična partija Kitajske|Komunistično partijo Kitajske]], kar je privedlo do državljanske vojne. Bliskovit razvoj japonskega gospodarstva in prebivalstva, pomanjkanje surovin na otokih in militaristična vlada so sprožili ekspanzionistične težnje [[Japonska|Japonskega cesarstva]]. Vse bolj pa se je uveljavilo prepričanje, da Azija pripada Japonski. Leta 1931 so Japonci izkoristili incident v Mukdenu in zasedli Mandžurijo ter ustanovili marionetno državo Mandžurijo.{{sfn|Smith|Steadman|2004|p=28}} Kitajska je Ligo narodov pozvala naj ustavi japonsko invazijo. Potem ko je ta obsodila vdor v Mandžurijo je Japonska izstopila iz Lige narodov. Vojna se je nadaljevala dokler leta 1933 v Tanggu ni bilo podpisano premirje. Kljub temu se je kitajski odpor proti japonski okupaciji nadaljeval. Po incidentu Xi'an leta 1936 sta se Kuomintang in Komunistična partija Kitajske odločili, da združita sile v boju proti japonskemu okupatorju.{{sfn|Busky|2002|p=10}} == Dogodki pred vojno == === Italijanski napad na Etiopijo === {{glavni|Druga italijansko-abesinska vojna}} [[File:Mussolini truppe Etiopia.jpg|thumb|left|Benito Mussolini med pregledom vojakov v času druge abesinske vojne, 1935]] Druga italijansko-etiopska vojna je bila kratkotrajen kolonialen spopad, ki se je začel oktobra 1935 in končal maja 1936. Vojna se je začela z italijanskim napadom na Etiopsko cesarstvo ( Abesinija) iz sosednje italijanske Somalije in Eritreje.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=GtCL2OYsH6wC |title=Cultural Sociology of the Middle East, Asia, and Africa: An Encyclopedia |author1=Andrea L. Stanton |author2=Edward Ramsamy |author3=Peter J. Seybolt |page=308 |accessdate=6 April 2014 |isbn=978-1-4129-8176-7 |year=2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180818210900/https://books.google.com/books?id=GtCL2OYsH6wC |archive-date=18 August 2018 |url-status=live}}</ref> Spopad se je končal z italijansko zmago in priključitvijo Etiopije novoustanovljeni italijanski koloniji Italijanska vzhodna Afrika (Africa Orientale Iataliana ali AOI). Iz svetovnega stališča je bil spopad lokalnega značaja in popolnoma nepomemben, po drug stran pa je razkril slabosti in nemoč društva narodov, ki bi moral zagotavljati mir. Člana Društva narodov sta bila tako Etiopija kot Kraljevina Italija.{{sfn|Barker|1971|pp=131–32}} Velika Britanija in Francija sta podpirali sankcije proti Italiji vendar te nikoli niso bile popolnoma uveljavljene tako, da na Italijo praktično niso imele nobenega resnega učinka.{{sfn|Shirer|1990|p=289}} Italija se je na sankcije odzvala tako da ni nasprotovala nemškim nameram po priključitvi Avstrije.{{sfn|Kitson|2001|p=231}} === Španska državljanska vojna === {{glavni|Španska državljanska vojna}} [[File:Bundesarchiv Bild 183-H25224, Guernica, Ruinen.jpg|thumb|Bombardiranje Guernice leta 1937, v času španske državljanske vojne, je prestrašilo ljudi v tujini, da bi v naslednji vojni bila lahko mesta glavna tarča letalskih bombardiranj kar bi povzročilo veliko žrtev med civilnim prebivalstvom.]] Ko je v Španiji izbruhnila državljanska vojna sta Mussolini in Hitler španskim nacionalistom pod vodstvom Francisca Franca zagotavljala vojaško podporo. Največjo podpore so zagotovili Italijani, ki so v Španijo poslali več kot 70.000 vojakov, 6.000 članov letalskega osebja in 720 letal.{{sfn|Neulen|2000|page=25}} Na drugi strani je Sovjetska zveza je podpirala uradno vlado španske republike. Proti nacionalistom se je borilo tudi preko 30.000 tujih prostovoljcev zbranih v Mednarodne brigade. Španska državljanska vojna je bila proksi vojna kjer sta Nemčija in Sovjetska zveza preizkušala svoja orožja in vojaško taktiko. Vojna se je končala aprila 1939 z zmago nacionalistov. Po vojni je general Franco ostal v dobrih odnosih z nacisti in fašisti vendar se v drugo svetovno vojno ni vpletal saj je Španija ostala nevtralna.{{sfn|Payne|2008|page=271}} Njegov največji prispevek drugi svetovni vojni so bili prostovoljci, ki jih je v pomoč Nemcev pošiljal na vzhodno fronto.{{sfn|Payne|2008|page=146}} === Druga kitajsko-japonska vojna === {{glavni|Druga kitajsko-japonska vojna}} [[File:Shanghai1937IJA ruins.jpg|thumb|left|Japonski vojaki med bitko za Shanghai, 1937]] Po incidentu na mostu Marca Pola je Japonska napadla Kitajsko in julija 1937 zasedla Peking nekdanjo prestolnico kitajskega cesarstva.{{sfn|Eastman|1986|pp=547–51}} Sovjetska zveza je s Kitajski podpisala pakt o nenapadanju in s tem Kitajski zagotovila nujno treba materialno in vojaško pomoč posledično pa se je s tem končalo sodelovanje kitajske z Nemčijo, ki ji je prav tako zagotavljala materialno in vojaško pomoč. Od septembra do novembra so potekali hudi boji ta Taiyuan, Xinkou in Pingxingguan.<ref name="Hsu & Chang 1971 221">{{Harvnb|Hsu|Chang|1971|pp=195–200}}.</ref><ref name=Tucker2009>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=h5_tSnygvbIC&pg=PA1873|title=A Global Chronology of Conflict: From the Ancient World to the Modern Middle East [6 volumes]: From the Ancient World to the Modern Middle East|first=Spencer C.|last=Tucker|year=2009|publisher=ABC-CLIO|accessdate=27 August 2017|via=Google Books|isbn=978-1-85109-672-5|archive-url=https://web.archive.org/web/20180818210935/https://books.google.com/books?id=h5_tSnygvbIC&pg=PA1873|archive-date=18 August 2018|url-status=live}}</ref><ref name=yang>Yang Kuisong, "On the reconstruction of the facts of the Battle of Pingxingguan"</ref> Konec novembra je kljub zagrizeni obrambi padel Shanghai, decembra pa še prestolnica Nanking. Po padcu mesta je japonska vojsko nad nemočnim prebivalstvom mesta izvedla enega najhujših pobojev v katerem je bilo ubitih več deset tisoč ljudi.<ref>Levene, Mark and Roberts, Penny. ''The Massacre in History''. 1999, pp. 223–24</ref><ref name=tot>Totten, Samuel. ''Dictionary of Genocide''. 2008, 298–99.</ref> Marca 1938 so Kitajci v bitki pri Taierzhuangu doseglo pomembnejšo zmago vendar so že maja izgubili Xuzhou.{{sfn|Hsu|Chang|1971|pp=221–30}} Napredovanje Japoncev so začasno ustavili s porušitvijo jezov na Rumeni reki in poplavami. S tem so pridobili čas, da so pripravili obrambo mesta [[Vuhan]]. Sledila je obsežna bitka, ki se je končala s taktično japonsko zmago, vendar sta imeli obe strani strahovite izgube tako, da se je japonsko napredovanje ustavilo. Za Kitajce kljub porazu v bitki vojna ni bila izgubljena; svojo vlado so preselili v Chongqing in nadaljevali z odporom, ki je trajal vse do konca druge svetovne vojne.{{sfn|Eastman|1986|p=566}}{{sfn|Taylor|2009|pp=150–52}}{{sfn|Sella|1983|pp=651–87}} === Sovjetsko-japonski obmejni konflikt === Tekom tridesetih let dvajsetega stoletja je na mandžursko sovjetski in mongolski meji občasno prihajalo do večjih mejnih spopadov saj je imela Japonska Mandžurijo in Sibirijo za svoje interesno območje. Japonska je bila širitvi na sever zaradi surovin zelo naklonjena, vendar je to strategijo po izgubljeni bitki pri Khalkin Gol popolnoma opustila.{{sfn|Beevor|2012|p=342}} Aprila 1941 sta Sovjetska zveza in Japonska podpisali pakt o nevtralnosti, Japonska pa je vse svoje sile usmerila v širitev proti jugu s čimer je prišla v spor z ZDA in zahodnimi zavezniki.<ref>{{cite magazine |author=Goldman, Stuart D. |date=28 August 2012 |title=The Forgotten Soviet-Japanese War of 1939 |accessdate=26 June 2015 |magazine=The Diplomat |url=http://thediplomat.com/2012/08/the-forgotten-soviet-japanese-war-of-1939/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20150629092821/http://thediplomat.com/2012/08/the-forgotten-soviet-japanese-war-of-1939/ |archive-date=29 June 2015 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |author=Timothy Neeno |accessdate=26 June 2015 |title=Nomonhan: The Second Russo-Japanese War |publisher=MilitaryHistoryOnline.com |url=http://www.militaryhistoryonline.com/20thcentury/articles/nomonhan.aspx |archive-url=https://web.archive.org/web/20051124070956/http://www.militaryhistoryonline.com/20thcentury/articles/nomonhan.aspx |archive-date=24 November 2005 |url-status=live}}</ref> === Okupacije in sporazumi v Evropi === {{glavni|Münchenski sporazum|Anschluss|Pakt Ribbentrop-Molotov}} [[File:Bundesarchiv Bild 183-R69173, Münchener Abkommen, Staatschefs.jpg|thumb|left|Chamberlain, Daladier, Hitler, Mussolini, in Ciano fotografirani tik preden so podpisali münchenski sporazum, 29. september 1938]] V Evropi sta Nemčija in Italija postajali vedno bolj agresivni. Marca 1938 si je [[Anschluss|Nemčija priključila Avstrijo]], odziv nasprotnih sil (Velike Britanije in Francije) je bil zelo medel.{{sfn|Collier|Pedley|2000|p=144}} Dogodek je Hitlerja toliko opogumil, da je zahteval še [[Sudeti|Sudete]] na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] kjer je živelo večinsko nemško prebivalstvo. V strahu pred novo vojno sta Francija in Velika Britanija, pod vodstvom mirovniške politike britanskega premiera [[Neville Chamberlain]]a, z Nemčijo v Münchnu podpisali [[Münchenski sporazum]] s katerim je Nemčija dobila Sudete v zameno pa se je morala odreči novim teritorialnim zahtevam.{{sfn|Kershaw|2001|pp=121–22}} Češkoslovaška pri dogovoru ni imela nobene besede kasneje pa sta jo Nemčija in Italija prisilile, da je dele svojega ozemlja odstopila še Madžarski in Poljski.{{sfn|Kershaw|2001|p=157}} Čeprav je Hitler s sporazumom dobil vse kar je zahteval je bil kljub temu besen ker so se Britanci vpletali v njegove načrte s katerimi je želel zasesti celotno Češkoslovaško. V javnem govoru je napadel Veliko Britanijo in Žide januarja pa nemški mornarici ukazal visoko vojno pripravljenost s katero je želel izzvati prevlado britanske mornarice. Marca 1939 je Nemčija zasedla še preostanek Češkoslovaške in jo razdelila na nemški protektorat Češka in Moravska ter nemško satelitsko državo Republiko Slovaško.{{sfn|Davies|2006|loc=pp. 143–44 (2008 ed.)}} Dvajsetega marca 1939 je Hitler od Litve zahteval regijo Memel (Klaipeda).{{sfn|Shirer|1990|pp=461–62}} [[File:Bundesarchiv Bild 183-H27337, Moskau, Stalin und Ribbentrop im Kreml.jpg|right|thumb|upright|Nemški zunanji minister [[Joachim von Ribbentrop]] (desno) in sovjetski vodja [[Josip Stalin|Josif Stalin]] po podpisu pakta Molotov–Ribbentrop, 23. avgust 1939]] Ko je Hitler zahteval še svobodno mesto Gdansk sta Francija in Velika Britanija potrdila podporo Poljski ter jamčili za njeno samostojnost. Podobno se je zgodilo na Balkanu po italijanski zasedbi Albanije, aprila 1939, kjer sta Velika Britanija in Francija jamčili za samostojnost Romunije in Grčije.{{sfn|Lowe|Marzari|2002|p=330}} Nemčija in Italija sta na to podporo odgovorili z jeklenim paktom (vojaško in politično zavezništvo med Italijo in Nemčijo).{{sfn|Dear|Foot|2001|p=234}} Hitler je obtožil Veliko Britanijo in Poljsko, da želita obkoliti Nemčijo ter razdrl britansko-nemški mornariški sporazum in nemško poljski sporazum o nenapadanju.{{sfn|Shirer|1990|p=471}} [[Slika:World War II alliances animated map.gif|thumb|left|400px|Zemljevid prikazuje ozemlje, ki so ga zasedle sile osi in zavezniki v različnih obdobjih druge svetovne vojne. ---- {{legend|#7CCC8C|zahodni zavezniki}} {{legend|#b39795|Sovjetska zveza in zavezniki}} {{legend|#CC641C|sile osi, in njeni zavezniki}} {{legend|#d3d3d3|nevtralne države}}]] Kriza je dosegla vrhunec konec avgusta 1939, ko so se nemške čete začele zbirati na nemško poljski meji. 23. avgusta, ko so pogovori o zavezništvu med Veliko Britanijo, Francijo in Sovjetsko zvezo zastali,<ref>{{Cite journal |jstor = 153322|title = Molotov's Apprenticeship in Foreign Policy: The Triple Alliance Negotiations in 1939|url = https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_2000-06_52_4/page/695|journal = Europe-Asia Studies|volume = 52|issue = 4|pages = 695–722|last1 = Watson|first1 = Derek|year = 2000|doi = 10.1080/713663077 |issn=0966-8136 }}</ref> je bil med Nemčijo in Sovjetsko zvezo podpisan [[Pakt Ribbentrop-Molotov|pakt o nenapadanju]].{{sfn|Shore|2003|p=108}} Pakt je vseboval tajen protokol, ki je določal nemško in sovjetsko vplivno območje na Poljskem, Litvi, Latviji, Estoniji in Finskem.{{sfn|Dear|Foot|2001|p=608}} Sporazum je bil tudi zagotovilo Nemčiji, da se rdeča armada ne bo vpletala v nemške operacije proti Poljski s tem se je Nemčija želela izogniti dvema frontama kakor se je to zgodilo v prvi svetovni vojni. Takoj po podpisu sporazuma je Hitler ukazal napasti Poljsko 26. avgusta, vendar je kasneje napad prestavil ko je izvedel, do bo Velika Britanija Poljski zagotovila podporo v primeru vojne in, da bo Italija v primeru vojne razglasila nevtralnost.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ibiblio.org/hyperwar/USA/DAP-Poland/Campaign-II.html#chapter5|title=The German Campaign In Poland (1939)|accessdate=29 October 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140524013551/http://www.ibiblio.org/hyperwar/USA/DAP-Poland/Campaign-II.html#chapter5|archive-date=24 May 2014|url-status=live}}</ref> Britanci na vojno niso bili pripravljeni zato so se ji želeli na vsak način izogniti in so zahtevali nova pogajanja, Nemčija je na to odgovorila z nemogočimi zahtevami kar je položaj samo še poslabšalo.<ref name=ww2db_com>{{navedi splet |url=http://ww2db.com/battle_spec.php?battle_id=162 |title=The Danzig Crisis |website=ww2db.com |access-date=29 April 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160505010109/http://ww2db.com/battle_spec.php?battle_id=162 |archive-date=5 May 2016 |url-status=live}}</ref> 29. avgusta je Hitler od Poljske zahteval naj Nemčiji preda [[Gdansk]] ter izvede plebiscit na katerem se bojo Nemci živeči na območju poljskega koridorja sami odločili v kateri državi želijo živeti.<ref name=ww2db_com/> Poljaki niso želeli ugoditi nemškim zahtevam, na burnem sestanku v Berlinu med britanskim veleposlanikom in nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom v noči iz 30. na 31. je Ribbentrop izjavil, da so bile po njegovem mnenju vse nemške zahteve zavrnjene.<ref name=ibiblio1939>{{navedi splet |title=Major international events of 1939, with explanation |url=http://www.ibiblio.org/pha/events/1939.html |publisher=Ibiblio.org |access-date=9 May 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130310103815/http://www.ibiblio.org/pha/events/1939.html |archive-date=10 March 2013 |url-status=live}}</ref> Naslednji dan se je Evropa znašla v novi vojni. == Časovni pregled == {{glavni|Kronologija druge svetovne vojne}} {{glavni|Poljska kampanja (1939)}} Vojna se je začela 1. septembra 1939, ko so nemške čete vdrle na [[Poljska|Poljsko]], leta 1940 so napadli [[Norveška|Norveško]] in [[Danska|Dansko]], maja pa Francijo, [[Belgija|Belgijo]], [[Luksemburg]] in [[Nizozemska|Nizozemsko]]. Aprila 1941 je nemška vojska napadla [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in [[Grčija|Grčijo]], 22. junija pa Sovjetsko zvezo. Pozimi leta 1941 so bili pred vrati [[Moskva|Moskve]], vendar jih je Sovjetska zveza premagala in jih potisnila 200&nbsp;km proti zahodu. Vojna je postala svetovna z japonskim [[Napad na Pearl Harbor|napadom na Pearl Harbour]], nekaj dni kasneje pa se je v vojni znašla skoraj celotna vzhodna Azija in Pacifik. Zima med letoma 1942 in 1943 velja za preobrat v drugi svetovni vojni, ker so bili Nemci hudo poraženi v [[Bitka za Stalingrad|bitki za Stalingrad]]. Propad Nemčije je bil zapečaten z [[Operacija Overlord|dnevom D]]. Vojna sreča se je postavila na stran zaveznikov tudi na pacifiškem bojišču, saj so Japonci začeli izgubljali otok za otokom. Vojna se je končala [[2. september|2. septembra]] 1945, ko se je vdala [[Japonska]]. V Evropi se je uradno končala že [[8. maj]]a s predajo Nemčije, v [[Slovenija|Sloveniji]] in na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] ter ponekod drugod v Vzhodni Evropi pa so boji trajali še do 15. maja. == Vojaško dogajanje == === Bliskovita vojna (Blietzkrieg) === {{glavni|Vojna v Evropi (druga svetovna vojna)}} [[Slika:Bundesarchiv Bild 101I-318-0083-28, Polen, Panzereinheit.jpg|thumb|Nemški tanki, 1939]] Druga svetovna vojna se je začela 1. septembra 1939 z nenapovedanim vendar pričakovanim [[Poljska kampanja (1939)|napadom na Poljsko]]. Nemčija je kot vzrok navedla [[Poljska kampanja (1939)|zaigran incident]] na nemško-poljski meji, v katerem naj bi poljska vojska uničila nemško radijsko postajo in pri tem ubila tam zaposlene Nemce. 3. septembra je Velika Britanija kot poljska zaveznica v [[Berlin]] poslala ultimat, vendar ni dobila nobenega odgovora, zato je napovedala vojno Nemčiji. Veliki Britaniji sta se pridružili še [[Avstralija]] in [[Nova Zelandija]]. Nekoliko kasneje, čeprav zelo nerada, je vojno Nemčiji napovedala tudi Francija, ki je bila zaveznica Velike Britanije. Tem državam so nato sledile še [[Kanada]], [[Južna Afrika]] in [[Nepal]]. [[File:Pol5.jpg|thumb|left|[[7TP]] je bil poljski lahki tank]] Kljub temu, da sta Velika Britanija in Francija napovedali vojno Nemčiji, je Poljska zaman pričakovala pomoč zaveznikov, saj se Velika Britanija in Francija zaradi težav pri mobilizaciji čet še nista mislili zapletati v vojno. To je zaveznike na koncu drago stalo, saj v tistem času Nemci na zahodni meji niso imeli omembe vrednih enot, ki bi lahko ustavile napadalca. 28. septembra je nemška vojska ob podpori letalskih bombnih napadov zasedla skoraj popolnoma uničeno Varšavo, vendar poljska vojska še ni bila uničena in se je pogumno upira agresorju, pri tem pa mu zadala veliko izgub. Zadnji udarec je Poljski zadala Sovjetska zveza, ki je 17. septembra skoraj brez bojev zasedla vzhodni del države. Poljski vojski tako ni ostalo drugega, kot da 6. oktobra kapitulira. Državo sta si nato po [[pakt Ribbentrop-Molotov|dogovoru Ribbentrop-Molotov]] razdelili Nemčija in [[Sovjetska zveza]]: prva je okupirala zahodni del države, druga pa vzhodni del. [[Slika:LondonBombedWWII full.jpg|thumb|Porušene stavbe v [[London]]u po nemškem bombardiranju.]] Po kratkotrajni vojni na Poljskem se ja na francosko-nemški meji pojavila t. i. ''[[Bitka za Francijo#Lažna vojna|lažna vojna]]'', ko ne ena ne druga stran ni prevzela pobude in napadla sovražnika, ki se je skrival za močno utrjeno [[Maginotova linija|Maginotovo]] in [[Siegfriedova linija|Siegfridovo linijo]]. V tem času SZ ni počivala, poleg Poljske je okupirala še baltske države: [[Litva|Litvo]], [[Latvija|Latvijo]] in [[Estonija|Estonijo]], na daljnem severu pa se je v t. i. ''[[zimska vojna|zimski vojni]]'' spustila v krvave spopade s finsko vojsko, ki so Rdečo armado na koncu veliko stale, vendar pa so jo istočasno na nek način tudi rešile pred popolnim porazom v letu 1941, ko je Nemčija v operaciji [[Operacija Barbarosa|Barbarosa]] napadla SZ. Aprila 1940 sta se zavezniška in nemška vojska prvič srečali na odprtem bojišču. Do bojev je prišlo v [[Skandinavija|Skandinaviji]], vzrok zanje pa je bilo varovanje transportnih poti do rudnikov železa na [[Švedska|Švedskem]], od katerih je bila nemška težka industrija življenjsko odvisna. Za zagotovitev nemotene dostave rude preko [[Norveška|Norveške]] in Švedske so bili Nemci pripravljeni zasesti tudi skandinavske države. K temu jih je tudi prisilila britanska mornarica, ki je v teritorialnih vodah sicer nevtralne Norveške položila mine. Nemški odgovor na to je bilo [[Operacija Weserübung|zavzetje Danske in Norveške]]. V skandinavski operaciji so Nemci brez večjih težav v enem samem dnevu zasedli Dansko, nato pa so se usmerili proti Norveški, kjer so se spopadli z norveško, britansko in francosko vojsko. Po dveh mesecih krvavih spopadov na daljnem severu je bila zavezniška vojska poražena, zato se je morala umakniti. Zaradi poraza Velike Britanije in njenih zaveznikov je bil [[Neville Chamberlain]] kot ministrski predsednik prisiljen odstopiti, nadomestil pa ga je [[Winston Churchill]], ki si je zadal nalogo uničiti nacizem in fašizem. [[Slika:British prisoners at Dunkerque, France.jpg|thumb|upright|Britanski in francoski ujetniki, ki se jim ni uspelo pravočasno evakuirati iz Dunkerquea.]] 10. maja 1940 je vojna dobila popolnoma nove razsežnosti, ko je Nemčija napadla nevtralne države: [[Nizozemska|Nizozemsko]], [[Belgija|Belgijo]] in [[Luksemburg]], nato pa se je usmerila proti Franciji in na ta način obšla nepremagljivo Maginotovo linijo. Istočasno sta britanski ekspedicijski korpus in francoska vojska prestopila belgijsko mejo in se spopadla z nemško armado. Zavezniški vojski sta imeli sicer premoč v orožju, vendar sta bili premalo gibljivi, zato so ju nemške tankovske enote zlahka obšle in s tem obkolile. Po več neuspelih protinapadih je v [[Operacija Dinamo|operaciji Dinamo]] sledil umik britanskih čet iz Francije. 10. junija je Francijo napadla še Italija, vendar njena vojska ni bila tako uspešna kot nemška, zato je francoska vojska njen napad odbila. Po umiku britanskih čet se je nemška armada usmerila proti [[Pariz]]u. Sledila je bitka pri [[Soma|Somi]], v kateri je bila francoska vojska poražena, zato je ta [[22. junij]]a podpisala kapitulacijo. Nemška vojska je nato vkorakala v Pariz in okupirala približno dve tretjini Francije, ostalo tretjino pa pustila neokupirano, vendar pod nemškim nadzorom. Po porazu Francije je ostala Velika Britanija edini nasprotnik nacistične Nemčije. Hitler je upal, da bo po porazu Francije Veliki Britaniji vsilil mir, ker pa se to ni zgodilo, je začel pripravljati [[Operacija Morski lev|operacijo Morski lev]], do katere pa nikoli ni prišlo, saj je bilo predhodno treba uničiti [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]]. Tako se je začela na nebu nad Veliko Britanijo, [[Bitka za Britanijo]], v kateri so bili Nemci poraženi. Vojna se je po tem na zahodu za nekaj časa umirila. V tem času so nemška letala sistematično bombardirala Anglijo, ta pa je izvajala skrivne operacije na sovražnikovem ozemlju. V pričakovanju novega napada zaveznikov je začela Nemčija na obalah Francije, Belgije in Nizozemske postavljati mogočen [[atlantski zid]]. === Bitka za Atlantik === {{glavni|Bitka za Atlantik}} [[Slika:Allied tanker torpedoed.jpg|thumb|left|Zavezniški tanker, ki je postal žrtev nemške podmornice, se potaplja v plamenih.]] Bitka za Atlantik se je začela skoraj istočasno z nemškim napadom na Poljsko in s torpediranjem britanske potniške ladje ''[[SS Athenia]]''. Nemci so v pričakovanju vojne svoje [[Podmornica|podmornice]] in bojne ladje poslali na [[Atlantik]] že nekaj tednov prej z namenom, da bi ob začetku vojne takoj začele napadati zavezniške trgovske in vojne ladje. Najbolj zloglasno orožje bitke za Atlantik so bile nemške podmornice (''U-Boot, okrajšava za Unterseeboot''), ki so z začetkom vojne začele napadati zavezniško trgovsko ladjevje. Sprva so se zadrževale okoli Britanskega otočja, kjer je bil ladijski promet največji. Z uvedbo varovanih [[konvoj]]ev pa so svoje lovsko območje preselile v osrednji Atlantik, kjer Angleži zaradi pomanjkanja spremljevalnih ladij in letal niso morali nadzorovati morja. Največji podmorniški podvig nemške mornarice na začetku vojne je bila potopitev britanske [[Letalonosilka|letalonosilke]] ''[[HMS Courageous (50)|HMS Courageous]]'' in nočni napad podmornice ''[[U-47]]'' na britansko pomorsko oporišče Scapa Flow na Orkneyskih otokih, kjer je bila potopljena ladja ''[[HMS Royal Oak (08)|HMS Royal Oak]]''. S porazom Francije leta 1940 se je začelo popolnoma novo poglavje v bitki za Atlantik. Nemška mornarica je na francoski atlantski obali dobila oporišča, iz katerih je lahko neovirano napadala britanske konvoje. To je pripeljalo britansko mornarico na rob obupa, saj je morala istočasno nadzorovati [[Rokavski preliv]] in [[Severno morje]] pred operacijo Morski lev, hkrati pa je morala varovati konvoje v smeri Amerike in Afrike. Temu obdobju so nemški podmorničarji pravili kar "srečni časi", saj so v njem potopili veliko trgovskih ladij, sami pa pri tem skoraj niso imeli izgub. Stvari so se za Britance nekoliko izboljšale s podpisom [[Atlantska listina|Atlantske listine]] med ZDA in Veliko Britanijo. ZDA naj bi Veliki Britaniji v zameno za nekatera ozemlja zagotovila skoraj neomejeno dostavo materiala in orožja. Pomembno vlogo v bojih za Atlantik je imelo tudi nemško površinsko ladjevje. To sicer ni bilo tako zelo uspešne kot podmornice, vendar je Britancem povzročalo velike preglavice. Tak primer je bila težka [[križarka]] ''[[Admiral Graf Spee]]'', ki je prvo leto vojne križarila po južnem Atlantiku in [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] ter potapljala zavezniške trgovske ladje, pri tem pa nase vezala velik del britanske flote, ki jo je zaman iskala vse do bitke pri ustje reke Rio de la Plata. Veliko vlogo so odigrale tudi [[Pomožna križarka|pomožne križarke]], ki so ogrožale zavezniške ladje vse do Avstralije in [[Antarktika|Antarktike]]. Največji udarec za nemško mornarico je bila pomorska operacija na Norveškem leta 1940, v kateri so izgubili skoraj polovico svojih najboljših bojnih ladij. Hud udarec je bila tudi izguba bojne ladje ''[[Bismarck (bojna ladja)|Bismarck]]''. Zaradi tega je Hitler preklical vse bojne operacije površinskega ladjevja, to je lahko do konca vojne delovalo le v vodah okoli okupirane Norveške in tam ogrožalo arktične konvoje namenjene proti Rusiji. [[Slika:Submarine attack (AWM 304949).jpg|thumb|Napad zavezniškega letala na nemško podmornico.]] Maja 1941 so Angleži v potapljajoči se nemški podmornici zaplenili kodirni stroj [[Enigma (naprava)|enigma]]. Ta jim je v prihodnje pomagal pri razvozlavanju nemških kodiranih sporočil, namenjenim podmornicam. Tega leta so v vojno vstopile tudi ZDA, kar je pomenilo za Nemce druge "srečne čase", saj ZDA še niso bile pripravljene na vojno, zato njene ladje niso bile varovane, kar je pomenilo, da so bile lahek plen za nemške podmornice. Te so pričele z napadi tudi v [[Mehiški zaliv|Mehiškem zalivu]]. Februarja 1942 se je nemški mornarici posrečil izreden podvig. Skozi neprehoden Rokavski preliv, ki je bil posejan z minami ter ga je varovalo britansko ladjevje in letalstvo, jim je [[Operacija Cerberus|uspelo pretihotapiti več težkih križark]], ki so pri tem utrpele le manjšo škodo. Zaradi vse večjih izgub ladij v ameriških vodah so tudi ZDA uvedle sistem konvojev, zaradi česar se je ulov podmornic drastično zmanjšal, tako da so se bile te prisiljene umakniti nazaj na odprt Atlantik. Decembra je nemška mornarica začela novo ofenzivo proti [[Arktični konvoji|arktičnim konvojem]], ki pa se je za Nemce končala katastrofalno, saj jim ni uspelo potopiti niti ene zavezniške ladje, sami pa so utrpeli zelo veliko škodo. Zaradi tega je odstopil [[admiral]] [[Erich Raeder]], nadomestil pa ga je [[Karl Dönitz]], ki je v podmorniškem vojskovanju uvedel [[Taktika volčjih kardel|taktiko volčjih krdel]]. Junija 1943 se je sreča postavila na stran zaveznikov, ko jim je z vse večjimi protipodmorniškimi ukrepi uspelo uničiti 25 % podmornic, pri tem pa so sami izgubili le nekaj ladij. Decembra so Nemci v [[Bitka pri Severnem rtu|bitki pri North Capu]] izgubili še zadnjo križarko. Zaradi vse boljšega varovanja so se napadi na konvoje zmanjšali, zavezniki pa so potopili več podmornic kot kadarkoli Nemške podmornice so kljub porazu v bitki za Atalntik ostale na Atlantiku do konca vojne in napadale zavezniške ladje, vendar so bili njihovi uspehi skromni, izgube pa iz dneva v dan večje. === Vojna v severni Afriki === {{glavni|Vojna v severni Afriki}} [[Slika:Crusadertankandgermantank.jpg|thumb|Goreči nemški [[tank]] poleg angleškega tanka Crusader med operacijo Crusader (angl. ''Križar'').]] Vojna v [[Severna Afrika|Severni Afriki]] se je začela 11. septembra leta 1940, ko je italijanska vojska pod poveljstvom [[Rodolfo Graziani|Rodolfa Grazianija]] s petimi [[divizija]]mi preko [[Libija|Libije]] vdrla v [[Egipt]]. Po začetnih uspehih so se vkopali pri Sidiju Baraniju in čakali na britanski protinapad. Zavladalo je trimesečno zatišje, ki so ga Britanci izkoristili za okrepitev lastnih sil in za priprave na protinapad. Decembra je britanska armada, ki ji je poveljeval [[Archibald Wavell]], izvedla veliko ofenzivo in v dveh mesecih pregnala Italijane 800&nbsp;km nazaj v Libijo, pri tem pa zajela več kot 130.000 italijanskih vojakov. Britansko napredovanje se je ustavilo šele pri [[Benghazi]]ju, potem ko je padlo že več močno utrjenih italijanskih utrdb, vključno s [[Tobruk]]om. Ker je kazalo, da bo Mussolini kmalu ob vso Severno Afriko, mu je Hitler poslal dve diviziji, poimenovani [[Afriški korpus]], pod poveljstvom [[Erwin Rommel|Erwina Rommla]], ki je prišel v [[Tripolis]] februarja 1941. Ta je začel svojo prvo ofenzivo 24. marca 1941, le nekaj tednov pred nemškim napadom na Jugoslavijo in Grčijo. V bliskovitem napadu je pridobil nazaj skoraj vso izgubljeno ozemlje, za seboj pa je pustil obkoljeno angleško posadko v Tobruku. Nemško letalstvo je iz oporišč v [[Tripolitanija|Tripolitaniji]] in na [[Sicilija|Siciliji]] napadlo [[Aleksandrija|Aleksandrijo]], [[Port Said]] in [[Suez]] ter tako uspešno preprečevalo dovoz čet in materiala v Egipt. V naslednjih štirinajstih mesecih se je fronta po krvavih bitkah premikala sem ter tja po [[puščava|puščavi]]. Enkrat so zmagali Angleži, drugič je zmagal nemški Afriški korpus. Spomladi leta 1942 je padel tudi Tobruk, ki je bil že dalj časa trn v Rommlovi peti, potem pa se je ta na 110&nbsp;km približal Aleksandriji. Fronta se je nato ustavila pri znamenitem kraju [[El Alamein]]. V tem času si je Rommel pridobil vzdevek "puščavska lisica". Zaradi angleškega poraza na Afriškem bojišču je Churchill avgusta 1942 odletel v [[Kairo]], da bi osebno reorganiziral svoje vrhovno poveljstvo. Za Auchinleckovega naslednika je določil [[Harold Alexander|Harolda Alexandra]] za poveljnika vseh srednjevzhodnih sil. Za poveljnika osme armade, poimenovane "puščavske podgane", si je izbral W. H. E. Gotta. Ker pa je ta umrl v letalski nesreči, ga je nadomestil [[Bernard Montgomery]]. Ta se je takoj lotil prerazporeditev v armadi. Po reorganizaciji britanske osme armade je začel pripravljati nov napad na nemško armado pri El Alameinu. 23. oktobra 1942 ponoči se je začela ena najbolj znamenitih bitk na svetu. Napad je bil za nemško armado popolno presenečenje. Ko se je Rommel 25. oktobra vrnil na fronto, sta mu ostali le dve možnosti: naprej ali nazaj. Čez dva dni je spoznal, da je bitka izgubljena, zato je 2. novembra ukazal umik, vendar je bilo že prepozno, saj je bila pot za umik odrezana. Kljub temu pa se mu je posrečilo, da se je glavnina vojske izmuznila skozi ovire, v veliko pomoč mu je bilo tudi deževje, ki je upočasnilo britansko napredovanje. 8. oktobra 1942 so se ameriške in britanske sile v [[Operacija Bakla|operaciji Bakla]] (angleško: ''Torch'') izkrcale v francoskem [[Maroko|Maroku]] in [[Alžirija|Alžiriji]]. S to invazijo so želeli zavezniki udariti v hrbet Afriškemu korpusu in ga na ta način dokončno uničiti, treba pa je bilo tudi ustvariti drugo fronto, ki bi razbremenila Sovjetsko zvezo. Francozi, zvesti vladi v Vichiyu, so se večinoma upirali izkrcanim četam. A boji niso trajali dolgo in Francozi v Severni Afriki so se kmalu pridružili boju proti Hitlerju, de Gaulla pa so končno priznali za svojega voditelja. Tri dni po izkrcanju v Severni Afriki je general Eisenhower začel z veliko ofenzivo, ki naj bi dokončno pregnala Nemce iz Severne Afrike. A napad se je končal katastrofalno, saj je Nemcem iz Italije uspelo pripeljati okrepitve, k neuspehu pa je prispevalo tudi zimsko deževje, ki je ceste spremenilo v močvirje. Tako se je vojskovanje decembra ustavilo, saj je bilo treba počakati Montgomeryja, ki se je Tuniziji približeval z vzhoda. Februarja 1943 so Nemci izvedli nenaden protinapad proti neusklajenemu zavezniškemu napredovanju in porinili Američane nazaj čez prelaz Kassarine, a so se stvari kmalu obrnile. Marca je bilo v Berlinu in Rimu jasno, da je Afrika izgubljena, zato je Hitler odpoklical Rommla. Britanci pod Montgomeryjevim poveljstvom so napredovali proti Tuniziji iz vzhoda ob podpori francoske enote Jeana Leclerca, ki je napadla s smeri [[Čad]]a. Medtem so Američani in Britanci pritiskali na Tunizijo z zahoda. 23. aprila se je začel končni napad. Montgomery je prebil staro francosko obrambno črto Mareth med Libijo in Tunizijo, drugi korpus ZDA pa je zavzel koto 609, ki je zapirala pot v [[Bizerta|Bizerto]]. Britanska prva armada je zavzela Longstop Hill, zadnjo veliko naravno oviro. 7. maja sta padla [[Tunis]] in Bizerta, s čimer je bila presekana smer umika nemških enot v smeri [[Rt Bon|rta Bon]], s čimer se je končala vojna v Severni Ariki. === Vojna na Tihem oceanu in v Aziji === {{glavni|Vojna za Tihi ocean|Burmanska kampanja}} [[Slika:USSArizona PearlHarbor.jpg|thumb|[[USS Arizona (BB-39)|USS ''Arizona'']] v plamenih po japonskem napadu na ameriško oprišče [[Pearl Harbor]].]] Vojna na [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] se je začela 8. decembra 1941 z japonskim napadom na angleško kolonijo [[Hong Kong]], [[Nizozemska vzhodna Indija|Nizozemsko vzhodno Indijo]], [[Tajska|Tajsko]] in ameriške [[Filipini|Filipine]]. Dan prej, 7. decembra, se je zgodil tudi japonski napad na ameriško mornariško oporišče v [[Pearl Harbor]]ju na Havajih, s čimer so ZDA vstopile v vojno. Po japonski invaziji na Tajsko, ki je padla v 24 urah, je 25. decembra padel tudi Hongkong, istega dne pa še oporišča na ameriških otokih [[Guam]] in [[Otok Wake|Wake]]. Da bi Angleži preprečili izkrcanje japonskih čet v [[Malezija|Maleziji]], so v boj poslali bojni ladji ''[[HMS Repulse]]'' in ''[[HMS Prince of Wales]]'', ki pa sta kmalu postali tarči japonskih bombnikov, kar je bil eden prvih dokazov, da je čas velikih bojnih ladij mimo. Januarja 1942 je Japonska napadla [[Burma|Burmo]], Nizozemsko Vzhodno Indijo in [[Nova Gvineja|Novo Gvinejo]]. 15. februarja je padel [[Singapur]], mesto, za katero so Angleži pravili, da ga ni mogoče zavzeti. Pred japonskimi napadi ni bila varna niti Avstralija; 19. februarja so japonska letala bombardirala avstralsko mesto [[Darwin, Severni teritorij|Darwin]] in ostala mesta na severu Avstralije. Po večmesečnih bojih so 8. maja padli tudi Filipini, s čimer je postala Avstralija praktično obkoljena. Do sredine leta 1942 so se Američani reorganizirali in zbrali svoje razbito ladjevje ter čete za ponovni napad na japonsko mornarico in njihove postojanke. Ker japonske čete v preteklosti niso zasedle mesta [[Port Moresby]] na južnem koncu Nove Gvineje, so želeli zdaj to doseči z izkrcanjem, kar je pripeljalo do [[Bitka v Koralnem morju|bitke v Koralnem morju]]. Rezultat bitke je bil sicer neodločen, vendar pa so Američani dosegli taktično zmago, saj so prekinili izkrcavanje japonskih čet na jugu Nove Gvineje. Junija so Japonci začeli novo ofenzivo, zasesti so nameravali [[atol]] [[Midway]] v havajskem otočju. Da bi svoje namere prikrili pred Američani, so zasedli nekaj [[Aleutski otoki|Aleutskih otokov]] ob obali [[Aljaska|Aljaske]], a to Američanov ni zmedlo. Tako je med 4. in 7. junijem 1942 prišlo do [[Bitka za Midway|bitke za Midway]], v kateri je bilo japonsko ladjevje poraženo, kar je bil jasen znak, da se je tehtnica prevesila na stran zaveznikov. V tem času so na Novi Gvineji in [[Salomonovi otoki|Salomonovih otokih]] potekali krvavi spopadi med angleškimi, avstralskimi, novozelandskimi in japonskimi enotami, ki so si še vedno želeli zasesti Port Moresby ter okoliške otoke. Avgusta se je na [[Guadalcanal]]u izkrcalo 16.000 ameriških marincev, kar je bila prva večja kopenska operacija ameriške vojske po padcu Filipinov. Krvavi boji za otok so se končali šele 9. februarja 1943, ko je bilo z otoka pregnana večina japonskih vojakov, s tem pa se je končalo tudi obleganje Avstralije. Američani so nato skupaj z avstralsko, novozelandsko in angleško vojsko začeli prodirati vedno globlje proti severu Nove Gvineje, dokler se niso pred Filipini srečali z enotami, ki so prodirale iz vzhoda. [[Slika:SBDs and Mikuma.jpg|thumb|left|Ameriška letala med bitko za Midway.]] Kljub zmagi v bitkah za Midway in Guadalcanal je Američane od Japonske še vedno ločil obsežen Tihi ocean, poln majhnih koralnih otokov, od katerih je vsak predstavljal močno utrjeno japonsko postojanko. Da bi Američani zavzeli te otoke, so si izmislili taktiko žabjih skokov, v kateri bi zavzeli otok za otokom in se tako postopoma približali Japonski na razdaljo, od koder bi jo lahko bombardirali iz zraka. Otoke, ki bi bili premočno oboroženi, bi obšli in se tako izognili nepotrebnim izgubam. Svojo taktiko so preizkusili na dveh majhnih koralnih otokih: [[Bitka za Taravo|Tarawa]] in [[Makin]] v skupini [[Gilbertovi otoki|Gilbertovih otokov]], ki so ju zavzeli z veliko težavami, vendar so se ob tem veliko naučili, saj so bile izgube v sledečih operacijah dosti manjše. Nato so nadaljevali v smeri [[Marshallovi otoki|Marshallovih otokov]], kjer so zasedli pomembna atola [[Bitka za Kwajalein|Kwajalein]] in [[Eniwetok]]. Največji dosežek v tej kampanji je bil zasedba otokov [[Saipan]], [[Tinian]] in [[Guam]] v skupini [[Mariansko otočje|Marianskih otokov]]. Z zasedbo teh otokov je Japonska prišla v doseg ameriških bombnikov ''[[B-29]]'', ki so lahko sedaj brez prestanka bombardirali pomembna japonska mesta. Med 19. in 20. junijem 1944 je prišlo do [[Bitka v Filipinskem morju|bitke v Filipinskem morju]], kjer je japonska mornarica ponovno doživela poraz, od katerega si ni več opomogla. Med septembrom in oktobrom so padli še otoki [[Ulithi]], [[Yap]], [[Ngulu]] in [[Palau]]. Po uspešnih operacijah na Tihem oceanu so na vrsto prišli Filipini. Ameriške čete so se tam izkrcale 20. oktobra 1944, boji zanj pa so trajali do 2. septembra 1945, med 23. in 26. oktobrom 1944 pa je v [[Bitka v zalivu Leyte|zalivu Leyte]] pred filipinsko vzhodno obalo prišlo do zadnje velike pomorske bitke med ameriško in japonsko mornarico, v kateri je bila slednja ponovno poražena. Obroč okoli Japonske se je začel vedno bolj ožiti, kmalu so padli otoki, kot sta [[Iwo Jima]] ter [[Okinawa]], ki sta sestavni del Japonske. Nič bolje ni Japoncem kazalo v Burmi, kjer so angleške čete prebile japonsko obrambno črto in začele osvobajati malezijski polotok. Svoje je prispevala tudi Sovjetska zveza, ki je napadla [[Mandžurija|Mandžurijo]] in okupirala [[Kurilsko otočje|Kurilske otoke]]. Vendar se Japonska kljub brezizhodnemu položaju ni želela predati in se je nameravala, tako kot Nemčija, boriti do samega konca. Tako nesmiselno upiranje bi Američanom povzročilo strahovite izgube, zato so se odločili, da bodo uporabili novo čudežno orožje, za katero svet vse do tedaj še ni slišal: [[atomska bomba|atomsko bombo]]. Prvo bombo so odvrgli na [[Hirošima|Hirošimo]] 6. avgusta leta 1945, ker pa se Japonska kljub uporabi tega strahovitega orožja ni želela predati, so 9. avgusta odvrgli še drugo bombo, tokrat na mesto [[Nagasaki]], s čimer se je vojna na Tihem oceanu končala. === Vojna v Sredozemlju === {{glavni|Italijansko bojišče|Bitka za Malto}} [[Slika:Bundesarchiv Bild 146-2005-0004, Italien, Monte Cassino.jpg|thumb|Italijanski samostan Monte Cassino v ruševinah, po tem ko ga je do tal porušilo zavezniško letalstvo. [[Bitka za Monte Cassino]] je bila ena najbolj krvavih bitk na italijanskem bojišču.]] Vojna v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]] se je začela 10. junija 1940 z vstopom Italije v vojno. Po porazu Francije 24. junija je ta postala največja pomorska velesila v Sredozemskem morju, zato je začela vedno bolj ogrožati Britanske konvoje, namenjene v Egipt, kjer so se boji po posredovanju Nemcev zelo zaostrili. S porazom Francije pa se je pojavil problem še z ostankom Francoske bojne flote, ki je ostala zvesta francoski vladi v Vichiyu. Ta je bila pod velikim vplivom Nemcev, zato so Britanci sklepali, da je le še vprašanje časa, kdaj se bodo Nemci polastili te mogočne flote in jo uporabili v svojo korist. Da bi Britanci to preprečili, so od Francozov zahtevali, da svoje bojne ladje razorožijo, ali pa jih predajo Britancem. Ker so Francozi zahtevo zavrnili, je britansko ladjevje 3. julija 1940 [[Operacija Katapult|napadlo francosko pomorsko floto pri Mers-el-Kebir]] na obali Severne Afrike in jo popolnoma uničilo. 11. novembra so britanska letala iz letalonosilke ''[[HMS Illustrious (R87)]]'' napadla italijansko ladjevje, zasidrano v [[Tarent]]u, in potopilo ter poškodovalo več bojnih ladij. Jeseni leta 1940 je Italija brez Hitlerjeve vednosti iz smeri Albanije napadla Grčijo in doživela strahoten poraz, zaradi katerega je skoraj izgubila še Albanijo. Spomladi leta 1941 sta Nemčija in Italija skupaj napadli [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] in Grčijo. Nemška vojska je ob pomoči italijanske vojske brez težav porazila jugoslovansko, grško in britansko vojsko. Po padcu Grčije sta se bili grška in britanska vojska prisiljeni umakniti na [[Kreta|Kreto]], vendar je po nemškem letalskem desantu kmalu padla tudi ta, zato je temu sledila evakuacija britanskih čet v Egipt. Med 27. in 29. marcem je italijanska mornarica doživela še en poraz. V [[Bitka pri rtu Matapan|bitki pri rtu Matapan]] je izgubila pet ladij, ena pa je bila huje poškodovana, medtem ko so Britanci izgubili eno samo letalo, več ladij pa je bilo poškodovanih. Leta 1941 je do bojev prišlo tudi v [[Libanon]]u in [[Sirija|Siriji]], ki sta bili pod nadzorom Francozov, zvestih Vichiyu. Vzrok za začetek britanske vojaške operacije proti Francozom je bilo sestreljeno nemško letalo v [[Irak]]u, ravno v času, ko je tam potekala vstaja proti Britancem. Ker bi nemško letalo lahko v Irak priletelo le s smeri ene od teh dveh držav, so Britanci sklepali, da imajo Nemci tam svojo oporišča, ki jih je treba uničiti. Z razmahom bojev v Severni Afriki je postala vedno bolj pomembna tudi [[Malta]], majhen otok na pol poti med Egiptom in Gilbertarjem, ki se nahaja blizu italijanske obale. Zaradi svoje lege je imel otok zelo pomemben strateški pomen, saj je lahko služil kot vmesna postojanka za poškodovane ladje, namenjene v Egipt in Severno Afriko, iz letališč na otoku pa je bilo možno nadzorovati sovražnikove pomorske poti in napadati mesta na jugu Italije. Ker Nemci in Italijani otoka nikoli niso imeli priložnosti zasesti, so se odločili, da ga bodo v [[Bitka za Malto|bitki za Malto]] izstradali, vendar je otok nekako zdržal vse do poraza sil osi v Severni Afriki. Po končanih bojih v Severni Afriki, je z [[Zavezniška invazija na Sicilijo|operacijo Husky]] 10. junija 1943 prišlo do izkrcanja zavezniških čet na jugu [[Sicilija|Sicilije]], ki so jo brez večjega odpora zasedli. 3. septembra so se zavezniki v [[Operacija Baytown|operaciji Baytown]] izkrcali na jugu Italije in začeli brez večjih težav prodirati proti severu. Temu je 8. septembra sledila kapitulacija Italije, ki je nato prestopila na stran zaveznikov. Ti so se 10. septembra v [[Operacija Avalounch|operaciji Avalounch]] izkrcali še pri [[Salerno|Salernu]], vendar se je njihova hitro napredovanje kmalu ustavilo pred nemško zimsko obrambno črto. Da bi to obrambno črto obšli, so se izkrcali pri [[Anzio|Anziu]], kjer pa so padli v nemško past, zaradi česar se je izkrcanje sprevrglo v pravo nočno moro, iz katere ni bilo videti izhoda. Pomlad leta 1944 je prinesla nov začetek. Po krvavih bojih za [[Monte Cassino]] je bila nemška zimska obrambna črta prebita, zato je junija končno padel Rim, vendar pa so Nemci na severu države postavili [[Gotska linija|Gotsko obrambno črto]], zaradi česar je bilo zavezniško napredovanje ponovno ustavljeno vse do pomladi leta 1945. Nič bolje se Nemcem ni godilo na Balkanu. Zaradi napredovanja [[Rdeča armada|Rdeče armade]] na [[vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]] in vse močnejšega odporniškega gibanja v Grčiji in Jugoslaviji so se bili prisiljeni umakniti. Z umikom nemških čet in Francije, Italije, Grčije in Jugoslavije so se boji v Sredozemskem morju in njegovi okolici končali. === Vzhodna fronta in Balkan === {{glavni|Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|Vojna na Balkanu}} [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-L20582, Charkow, Strassenkämpfe.jpg|thumb|Nemška vojska v [[Prva bitka za Harkov|prvi bitki za Harkov]], oktober 1941.]] Po končanih vojaških operacijah na zahodu se je Hitler usmeril na vzhod proti Sovjetski zvezi. Ta je v njegovem velikopoteznem načrtu širjenja arijske rase igrala izredno pomembno vlogo, saj naj bi na njenem ozemlju naselili Nemce, vzhodnoslovanska ljudstva pa zasužnjili. Priprave za napad so se začele že leta 1939 s podpisom pakta o nenapadanju, ki pa ga Hitler ni mislil spoštovati, saj si je z njim želel le izogniti se spopadu na dveh frontah. Same vojaške priprave za napad so stekle takoj po porazu Francije, nepričakovano pa jih je prekinila balkanska kriza. Hitler se sprva ni želel vmešavati v balkanske probleme, saj je vedel, da [[Balkan]] predstavlja sod smodnika, ki ga lahko vsak čas raznese in povzroči še večje probleme. Vendar pa je aprila 1941 prišlo do nepričakovanih dogodkov, ko je Kraljevina Jugoslavija, kmalu po njegovem podpisu, zavrnila pakt med nacistično Nemčijo in Kraljevino Jugoslavijo. Hitler je to zavrnitev vzel zelo osebno in je vojski ukazal, da naj v t. i. [[Aprilska vojna|aprilski vojni]] napade Jugoslavijo in Grčijo, ki sta bili po kratkotrajnih spopadih kmalu poraženi. Po porazu Jugoslavije in njeni okupaciji so se na njenem ozemlju kmalu začela pojavljati odporniška gibanja poimenovana [[četniki]] in [[partizani]]. Prvi so si prizadevali za vrnitev [[Peter II. Karađorđević|jugoslovanskega kralja]], druge so vodili komunisti pod vodstvom Josipa Broza Tita, ki so želeli po porazu nacizma in fašizma vzpostaviti komunistično državo po zgledu Sovjetske zveze. Na začetku so imeli skupen cilj, poraziti nacizem in fašizem in so zato sklenili zavezništvo. Vendar pa je zaradi različnih ideologij prišlo do hudih razhajanj, ki so povzročila, da so začeli četniki napadati partizane in začeli sodelovati z okupatorjem.<ref>Marijan F. Kranjc in Slobodan Kljakić, ''Plava garda – poveljnikovo zaupno poročilo'', Pro-Andy, Maribor, 2006 {{COBISS|ID=57204737}}</ref> Da so se stvari še dodatno zapletle, so se v strahu pred komunizmom začele po državi ustanavljati vojske, ki so tesno sodelovale z okupatorjem. Boji na Balkanu so izredno pomembno vplivali na potek druge svetovne vojne, saj so različna odporniška gibanja nase vezala velik del nemške vojske, ki je tako niso mogli uporabiti v boju na vzhodni ali zahodni fronti. Po okupaciji Jugoslavije in Grčije so priprave za napad na Sovjetsko zvezo ponovno stekle, vendar so Nemci s tem, ko so napadli Jugoslavijo in Grčijo, izgubili dragocen čas, ki jih je kasneje stal zmage. [[Operacija Barbarossa]], ki je označevala začetek napada na Sovjetsko zvezo, je stekla 22. junija 1941. Nemška vojska je brez večjih težav porazila enote Rdeče armade, ki niso pričakovale nemškega napada. Glavni cilj napada je bila [[Moskva]], ki jo je bilo treba doseči še pred zimo, vendar je v zimi med letoma 1941 in 1942 kmalu postalo jasno, da je ta cilj nedosegljiv. Bliskovito napredovanje nemške vojske se je ustavilo tudi na severu pred [[Obleganje Leningrada|obleganim Leningradom]] in na jugu, ko so se začeli [[bitka za Stalingrad|boji za Stalingrad]]. Po porazu nemške vojske pri Stalingradu se je vojna sreča prevesila na stran Sovjetske zveze. Po [[Bitka pri Kursku|bitki pri Kursku]] poleti 1943 se je bila nemška vojske prisiljena umikati proti domovini. V zimi 1943 in 1944 je prišlo do zloma fronte, zaradi česar se je nemška vojska začela umikati proti zahodu na vsej fronti od [[Baltsko morje|Baltskega morja]] pa vse do [[Črno morje|Črnega morja]]. 27. januarja 1944 se je končalo obleganje Leningrada, Rdeča armada pa je nato začela prodirati vedno globlje na zahod. Kmalu so padle vzhodnoevropske države, nato pa je rdeča armada prišla do same nemške meje. Zadnja velika bitka vzhodne fronte je bila [[Bitka za Berlin]]. Ko je ta padel, se je druga svetovna vojna v Evropi končala. === Zahodna fronta === [[Slika:Approaching Omaha.jpg|thumb|Zavezniško [[izkrcanje v Normandiji]], 6. junij 1944.]] {{glavni|Zahodna fronta (druga svetovna vojna)}} Zaradi vse večjega pritiska Sovjetske zveze, ki je zahtevala odprtje [[Druga fronta|druge fronte]], s katero bi razbremenili vzhodno fronto, je 6. junija 1944 prišlo do [[Izkrcanje v Normandiji|izkrcanja zavezniških čet v Normandiji]]. Po uspešnem izkrcanju je prišlo do [[Bitka za Francijo|bitke za Francijo]], katere vrhunec je bila [[osvoboditev Pariza]]. Po krvavih in mučnih spopadih so se bili Nemci prisiljeni umakniti iz Francije in zasesti nove obrambne položaje za [[Siegfriedova linija|Siegfridovo obrambno črto]] oz. zahodnim zidom. Da bi se izognili izgubam, ki bi jih utrpeli ob napadu na to zelo dobro branjeno obrambno črto, so nameravali zavezniki v Nemčijo prodreti preko Belgije, Luksemburga in Nizozemske. Vendar se je [[Operacija Market-Garden]], ki je označevala napad na te države, spremenila v pravo polomijo, ki je zaveznike veliko stala. Zaradi spodletele operacije in vedno daljših oskrbovalnih poti zavezniške vojske je fronta vse do decembra 1944 obstala. 16. decembra so Nemci v [[Ardenska ofenziva (1944)|Ardenski ofenzivi]] izvedli še zadnji bliskoviti napad, v katerem so presenetili zaveznike in jim prizadejali velike izgube, vendar pa protinapad iz obupa poteka fronte ni mogel več spremeniti. Do konca januarja 1945 se je fronta ustalila tam, kjer je bila decembra 1944, tako je ostalo vse do sredine marca, ko je zaveznikom uspelo prečkati mejno reko [[Ren]], s čimer se je začel prodor v Nemčijo, ki je označeval skorajšnji konec vojne. Prodor se je končal s srečanjem ameriških in sovjetskih enot na reki [[Laba|Labi]]. === Stranska bojišča === * [[zimska vojna]] * [[nadaljevalna vojna]] * [[laponska vojna]] * [[Druga kitajsko-japonska vojna|kitajsko-japonska vojna]] == Druga svetovna vojna na Slovenskem == {{glavni|Druga svetovna vojna na Slovenskem}} [[Slika:Bundesarchiv Bild 121-0721, Marburg-Drau, Adolf Hitler.jpg|thumb|[[Adolf Hitler]] in [[Martin Bormann]] med obiskom okupiranega [[Maribor]]a aprila 1941, kar je oznanilo začetek nacističnega protislovenskega programa.]] Druga svetovna vojna v Dravski banovini se je začela [[6. april]]a 1941, ob vkorakanju nemške vojske. 11. aprila 1941 so se v boj za ozemlje vključile tudi italijanske in madžarske sile. Jugoslovanska armada, šibka zaradi nacionalnih nasprotij, je razpadla v desetih dneh. Slovenijo so trije okupatorji zasedli v celoti že 11. aprila. Nemški rajh je dobil Gorenjsko, Štajersko, severozahodni del Prekmurja in severni del Dolenjske ter Mežiško dolino. Italijani so zasedli Notranjsko, večino Dolenjske in Ljubljano, Madžari pa večino Prekmurja. Nekatere vasi v jugovzhodnem delu so bile priključene [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]] (NDH).<ref name="izs1">Cvirn, J. ''idr.'' (1999). "Okupacija in razkosanje Slovenije v 2. svetovni vojni". '''V:''' ''Ilustrirana zgodovina Slovencev'' (str. 344-7); uredniki Vidic M., Brenk L. in Ivanič M. Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN 86-11-15664-1</ref><ref name="snz">(2006). ''Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije : 1848-1992''. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino. {{COBISS|ID=221408256}}</ref> Za Primorce se je druga svetovna vojna začela že 10. junija 1940 z vstopom Italije v drugo svetovno vojno, dejansko pa že prej z italijanskim napadom na [[Etiopija|Etiopsko cesarstvo]], nato sodelovanjem v [[Španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] in okupacijo Albanije. Vsi okupatorji so izvajali potujčevanje in drugo nasilje nad prebivalstvom, saj so nameravali zasedeno ozemlje priključiti matičnim deželam. Italijani so sicer zaradi politično-taktičnih razlogov dovolili kulturno avtonomijo ter lastno upravo na občinski ravni v svojem okupacijskem območju, tj. v [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanski pokrajini]], medtem ko so nacisti začeli izvajati nasilno [[germanizacija|germanizacijo]] ter načrt [[etnocid]]a in [[genocid]]a, tj. izgon vsega slovenskega izobraženstva in narodno zavednih ljudi, vključno z duhovščino, ki je dosegla vrhunec s preselitvijo več kot 83.000 Slovencev v druga območja [[Tretji rajh|Tretjega rajha]], kot tudi v Srbijo in Hrvaško.<ref name=izs1/> Z namenom upora proti okupatorjem so 26. aprila 1941 slovenski komunisti skupaj z nekaterimi levo usmerjenimi skupinami ([[Krščanski socialisti Slovenije|krščanski socialisti]], [[Sokol (društvo)|Sokol]]) ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda, kasneje imenovano [[Osvobodilna fronta]] (OF) Slovenskega naroda. Osvobodilna fronta, pod katero so delovale slovenske partizanske enote, je predstavljala temelj za oborožen boj proti okupatorjem.<ref name=snz/><ref name=izs2>Cvirn, J. ''idr.'' (1999). "Narodnoosvobodilni boj in revolucija". '''V:''' ''Ilustrirana zgodovina Slovencev'' (str. 348-61).</ref> Zaradi političnih atentatov, ki so jih izvajale komunistične skupine, ter radikalne nenaklonjenosti in strahu pred komunizmom v stari družbeni eliti, se je začela [[državljanska vojna]] med Slovenci v italijansko okupirani jugovzhodni Sloveniji spomladi leta 1942. Nasprotujoči si skupini sta bili torej Osvobodilna fronta Slovenskega naroda ter [[Slovensko domobranstvo]], ki so jo podpirale okupacijske sile.<ref name=snz/><ref name=izs2/> Slovenska partizanska vojska, ki je vojaško sodelovala z zavezniki, je po letih bojevanja v težkih razmerah ob koncu vojne skupaj z [[Jugoslovanska armada|Jugoslovansko armado]] osvobodila vse slovensko narodno ozemlje. Rezultat narodnoosvobodilnega boja je bila osvoboditev in zavarovanje [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]] skoraj v celoti in pa vzpostavitev slovenske republike s pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve, v jugoslovanski federaciji. Proti pričakovanju slovenskih partizanov je [[Josip Broz - Tito]] kljub poprejšnjim obljubam odpravil glavni štab Jugoslovanske armade za Slovenijo in slovensko partizansko vojsko vključil v enotno Jugoslovansko armado; s tem je bil Slovencem odvzet pomemben del narodne suverenosti.<ref name=snz/><ref name=izs2/> == Politično dogajanje == [[Slika:Yalta summit 1945 with Churchill, Roosevelt, Stalin.jpg|thumb|''»Veliki trije«'' na Jaltski konferenci; Winston Churchill, Franklin D. Roosevelt in Stalin.]] Politični in ostali dogodki, ki so se zgodili leta 1939 in nekaj let prej so dali misliti, da je izbruh nove velike vojne v Evropi le še vprašanje časa. Najbolj odmevna sta bila [[Anschluss|priključitev Avstrije]] leta 1938 in leto kasneje še priključitev Češke in Slovaške. Zahodni zavezniki bi to lahko preprečili, vendar so ob misli na novo veliko vojno proti Nemčiji raje izvajali t. i. [[Politika popuščanja|politiko popuščanja]]. V imenu te politike so Nemcem žrtvovali Avstrijo in Češkoslovaško, saj so mislili, da bodo tako pomirili Hitlerja in Evropo rešili pred novo vojno. Vendar so se motili, Hitler je zahteval več. Njegov naslednji cilj je bila Poljska, oziroma mestna državica Gdansk (nem. Danzig), ki so jo tudi vodili lokalni nacionalsocialisti. V nemškem interesu je bilo, da teritorialno poveže rajh z Vzhodno Prusijo, kar pa bi lahko naredila le z zasedbo Gdanska. Le-ta pa je bila za Poljsko nesprejemljiva, saj bi ji odvzela strateški dostop do morja. Ker je Hitler vedel, da se ne bo izognil vojni, je želel preprečiti vsaj vojno na dveh frontah, zato je s Sovjetsko zvezo sklenil pakt o nenapadanju, zahodnim zaveznikom pa je ponudil lažno mirovno pogodbo. Sledil je napad na Poljsko, zavezniki so se postavili na stran Poljske in na tem stališču vztrajali ter tako Hitlerju, ki je upal, da bo po napadu sklenil nov mir, prekrižali načrte. Kot protiutež zahodnim zaveznikom je Hitler že pred samo invazijo na Poljsko sklenil trojni pakt med Nemčijo, Italijo in Japonsko (sile osi). Politični odnosi med silami osi in zavezniki so se pretrgali, Evropa in Azija pa sta se pogreznili globoko v vojno. Hud udarec za Veliko Britanijo je bil poraz Francije leta 1940, zato so si ti prizadevali pridobiti novega velikega zaveznika, ZDA, v kateri pa je javno mnenje nasprotovalo vstopu v vojno. Kljub temu je bila v ta namen 14. avgusta 1941 na krovu bojne ladje ''[[HMS Prince of Wales (1939)|HMS Prince of Wales]]'' podpisana [[atlantska listina]]. Medtem so Nemci napadli Sovjetsko zvezo in tako prekršili sporazum o nenapadanju, Velika Britanija pa je tako dobila še enega velikega zaveznika v boju proti silam osi. [[Slika:Potsdam conference 1945-8.jpg|left|thumb|[[Clement Attlee]], [[Harry Truman]] in [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] na potsdamski konferenci.]] Leto 1943 je bilo tako za sile osi kot tudi za zaveznike prelomno, zato so slednji v Teheranu organizirali t. i. [[teheranska konferenca|teheransko konferenco]]. Tam so Churchill, Roosevelt in Stalin, ki je bil prvič povabljen na zavezniško konferenco, razglabljali o odprtju druge fronte, ki bi razbremenila vzhodno fronto. Voditelji so razpravljali tudi o povojni ureditvi, mdr. o ustanovitvi [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]]. Stalin pa se je zavzel za sovjetski vpliv v baltskih državah in v vzhodni Evropi, [[Iran]]u, ki je bil do tedaj pod britanskim in sovjetskim vplivom, pa so zagotovili samostojnost. V drugi polovici leta 1943 so zavezniki začeli napredovati na vseh frontah, tako da je proti koncu leta 1944 kazalo, da bo vojne kmalu konec. Potrebno je bilo razmišljati o novi evropski ureditvi. V ta namen je bila med 4. in 11. februarjem 1945 organizirana [[jaltska konferenca]], med katero so Stalin, Churchill in Roosevelt razpravljali o sklepnih etapah vojne in povojni razdelitvi Nemčije. Čez pet mesecev je tej konferenci sledila še [[potsdamska konferenca]]. Ta je potekala med 17. julijem in 2. avgustom 1945 in je bila zadnja izmed konferenc na vrhu v drugi svetovni vojni. Potekala je v [[Potsdam]]u v bližini Berlina, udeležili pa so se je Churchill (vmes ga je zamenjal novo izvoljeni ministrski predsednik [[Clement Richard Attlee|Attlee]]), Stalin in Truman. Na konferenci so priznali sovjetsko prevlado nad vzhodno Evropo. Razpravljali so še o [[Vojne reparacije|reparacija]]h, prepovedali nacistično stranko, demonopolizirali nemško industrijo in decentralizirali njeno gospodarstvo. Končni sporazumi, ki so jih sprejeli, so bili nejasni in nedorečeni, zato so bili kasneje predmet mnogih kršitev. Pogovarjali so se tudi o Japonski in ji zagrozili s popolnim uničenjem, če ne privoli v brezpogojno kapitulacijo. Kmalu po koncu vojne so se začeli odnosi med nekdanjimi zavezniki ohlajati, začela se je [[hladna vojna]]. == Vojaška tehnologija == {{glavni|Vojaška tehnologija druge svetovne vojne}} [[Slika:USS Saratoga (CV-3) landing planes on 6 June 1935 (80-G-651292).jpg|thumb|Letalonosilka ''USS Saratoga''.]] [[Slika:Tiger-II-La Gleize.jpg|thumb|Nemški tank Tiger II ali kar ''»kraljevi Tiger«''.]] [[Slika:Fusée V2.jpg|thumb|Nemška raketa ''V2''.]] Prva svetovna vojna je po svojem koncu postregla z različnimi novimi orožji in izumi, ki so v drugi svetovni vojni odigrali ključno vlogo in ji tudi dali svojevrsten značaj sodobnega hitrega vojskovanja. Ta orožja so bila letala, tanki, podmornice, letalonosilke, različna hitrostrelna orožja, rakete, idr. Napredovala je tudi komunikacijska tehnologija, poleg tega pa so bile pomembne naprave, kot so [[radar]]<ref>Batt, R. (1991). "The Radar Army: Winning the War of the Airwaves". Robert Hale Ltd. ISBN 0-7090-4508-5</ref> ter naprave za [[šifriranje]] (npr. nemška [[Enigma (naprava)|Enigma]]).<ref>{{navedi knjigo|author=Ratcliff, R.A.|title=Delusions of Intelligence: Enigma, Ultra and the End of Secure Ciphers|url=https://archive.org/details/delusionsofintel0000ratc|publisher=Cambridge University Press|year=2006|isbn=0521855225|page=[https://archive.org/details/delusionsofintel0000ratc/page/11 11]}}</ref><ref>{{navedi splet |title= Code Breaking in World War II |url=http://history.sandiego.edu/gen/ww2timeline/espionage.html|first= S. |last=Schoenherr|year=2007 |publisher=History Department at the University of San Diego|accessdate=15.11.2009}}</ref> Največji pečat je drugi svetovni vojni dal [[tank]]. Ta sicer sprva precej neroden britanski izum se je v t. i. dvajsetletnem premirju spremenil v izredno učinkovit bojni stroj. Na tankovskem področju so prednjačili predvsem Nemci in Sovjetska zveza, ki so razvijali vedno večje in bolj napredne tanke.<ref>Tucker, S.C. & Roberts, P.M. (2004). ''Encyclopedia of World War II: A Political, Social, and Military History''. ABC-CLIO, str. 125. ISBN 1-57607-999-6</ref><ref>Dupuy, T.N. (1982). ''The Evolution of Weapons and Warfare''. Jane's Information Group, str. 231. ISBN 0-7106-0123-9</ref> Najbolj znan nemški tank iz prve polovice vojne je bil ''[[Panzer IV]]'', tega je zaradi svoje zastarelosti nadomestil ''[[Panzer V Panter|Panzer V]]'' ali ''Panter'' in ''[[Tiger I]]''. Proti koncu vojne pa je v boje posegel še ''[[Tiger II]]'', ki so mu zavezniški tankisti zaradi njegove velikosti in topa 88&nbsp;mm nadeli kar ime ''»kraljevi Tiger«''. Tako kot Nemci je tudi Sovjetska zveza, za razliko od zaveznikov, v vojno vstopila z zelo razvitimi tankovskimi enotami. Njihovi najbolj znani tanki so bili ''[[BT-7]]'', ''[[T-35]]'' in v prvi vrsti ''[[T-34]]'', ki je odigral ključno vlogo na vzhodni fronti. Sovjetska zveza je razvila tudi nekaj težkih tankov, kot sta bila uničevalca tigrov ''[[JS-2]]'' in ''[[JS-|3]]'' (Josif Stalin). Zahodni zavezniki so v vojno na tankovskem področju vstopili popolnoma nepripravljeni. Njihovi tanki so bili v primerjavi z nemškimi slabše konstrukcije, poleg tega pa niso razumeli pomena tanka na bojišču, zaradi česar je bilo njihovo število relativno majhno. Najbolj znani zahodno-zavezniški tanki iz prvega obdobja vojne so bili francoski ''[[Char B1]]'' in ''[[Somua S-35]]'' ter skupina t. i. križarskih tankov (''[[Matilda Mk II|Matilda]]'', ''[[Crusader]]'', ''[[Cromwel]]''). Ker so bili Francozi poraženi že leta 1940, Britanci pa so imeli tanke slabe kakovosti, so se na bojišču pojavili ameriški tanki. V prvi vojni je ključno vlogo odigralo topništvo, v drugi vojni temu, zaradi gibljivega vojskovanja in letalstva, ni bilo več tako. Vendar je topništvo kljub temu odigralo pomembno vlogo. Največ je topništvo uporabljala Sovjetska zveza, zato mu je Stalin nadel ime »bog vojne«. Ker je bilo za drugo svetovno vojno značilno gibljivo vojskovanje so topove namestili na različna prevozna sredstva ter tako dobili [[Samohodna artilerija|samovozno topništvo]], kljub temu pa se se je še dogajalo, da je topove vlekla konjska vprega. Razvil se je tudi nov rod topništva, to so bili protitankovski in protiletalski topovi. Najbolj znan je bil [[8.8 cm FlaK|Flak 88mm]], ki so ga uporabljali tako za protiletalsko, kot tudi za protitankovsko orožje. Zasnova topov se od konca prve svetovne vojne ni bistveno spremenila, zato pa so je korenito spremenilo strelivo, ki je lahko sedaj doseglo nadpovprečen domet in izredno veliko prebojno moč. Proti koncu vojne pa je topništvo pričelo dobivati konkurenco v raketnem orožju.[[Slika:Messerschmitt Me 262A at the National Museum of the USAF.jpg|thumb|Prvi operativni reaktivni lovec ''Me 262''.]]Med dvajsetletnim premirjem se je razvilo tudi letalstvo. Letala so postajala vedno hitrejša in so lahko letela vedno višje. Dokončno sta se izoblikovali dve skupini letalstva: lovsko letalstvo in bombniško letalstvo. Na začetku vojne so na obeh področjih prednjačile predvsem sile osi z letali, kot so bili ''[[FW 190]]'', ''[[Messerschmitt Bf 109|Me-109]]'', ''[[Ju 87]]'' štuka in ''[[A6M3 reisen]]'' oz. bolje znan kot ''zero''. V tem obdobju so se zavezniki lahko tem letalom resneje zoperstavili le z lovcema ''[[Spitfire]]'' in ''[[Hawker Hurricane|Hurricane]]''. Za strateško bombardiranja Nemčije in Japonske so uporabljali bombnike, kot so britanski ''[[Avro Lancaster]]'' ter ameriška ''[[B-17]]'' in ''[[B-29]]''. Najbolj znani sovjetski lovski letali sta bili ''[[Jak 1]]'' ter ''[[La-5]]/7''. Čeprav se v drugi polovici vojne nekatera nemška letala niso mogla več kosati s sodobnimi zavezniškimi lovci, so dokončno premoč v zraku zavezniki dobili šele z lovcem ''[[P-51 Mustang]]''. Letalski napad na [[Tarent]] in [[Pearl Harbor]] ter potopitev ladij ''[[HMS Repulse (1916)|HMS Repulse]]'' in ''[[HMS Prince of Wales (1939)|HMS Prince of Wales]]'' je oznanil konec nekega obdobja na morju. Velike [[Bojna ladja|bojne ladje]] so nadomestile [[Letalonosilka|letalonosilke]], ki so s svojimi letali dosegale nasprotnika daleč preko obzorja.<ref>Tucker, S.C. & Roberts, P.M. (2004). ''Encyclopedia of World War II: A Political, Social, and Military History''. ABC-CLIO, str. 163. ISBN 1-57607-999-6</ref> Pomembno vlogo pa so ponovno odigrale [[Podmornica|podmornice]], ki so v obdobju med obema vojnama postale zmogljivejše in so [[Vojna za tonažo|vojno za konvoje]] iz okolice britanskega otočja prenesle vse do vzhodne ameriške obali in ostale oceane po celem svetu. Skupaj s podmornicami pa so se razvijala tudi protipodmorniška sredstva, kot so bili [[sonar]]ji, [[Globinska bomba|globinske bombe]], [[radar]]ji ter različne protipodmorniške taktike. Kot zelo učinkovito sredstvo proti sovražnikovim ladjam so se izkazale [[Magnetna mina|magnetne mine]].<ref>Rydill, L. (1995). ''Concepts in Submarine Design''. Cambridge University Press, str. 16. ISBN 0-521-55926-X</ref> Za desant na sovražnikovo obalo pa so se razvili različni tipi [[Desantna ladja|desantnih ladij]]. Med vojno je bila izredno pisana tudi [[Ročno strelno orožje|pehotna oborožitev]] vojakov. Prva vojna je pokazala, da [[repetirka|puške repetirke]] ne dajejo dovolj velike strelne moči, zato so se pojavila različna hitrostrelna orožja, ki so od konca prve vojne postala dosti majhna, da je z njimi lahko rokoval en sam vojak. Najbolj znana nemška pehotna orožja so bila [[puškomitraljez]] ''[[MG 42]]'', [[pištoli]] ''[[Walther P38]]'' in ''[[P.08 Luger]]'', [[brzostrelka]] ''[[MP 40]]'', [[repetirka]] ''[[Karabiner 98k]]'', ter prednik vseh sodobnih [[avtomatska puška|avtomatskih pušk]], ''[[StG44]]''. Zavezniki na tem področju niso prav nič zaostajali, čeprav so predvsem Britanci prisegali na bolj tradicionalno orožje, kot je bila repetirka ''[[Lee-Enfield]]''. Američani so svoje vojake oborožili z brzostrelko ''[[Thompson M1921|Thompson]]'', polavtomatsko puško [[M1 Garand]], puškomitraljezom ''[[M1918 BAR]]'' in pištolo ''[[Colt 1911]]''. Sovjetski vojak pa je uporabljal predvsem brzostrelko ''[[PPŠ-41|Špagin]]'', puško repetirko izredno starega izvora ''[[Mosin-Nagant]]'', polavtomatsko puško ''[[SVT-40|Tokarjev]]'' ter enega izmed puškomitraljezov ''[[Maxim]]'', ''[[Degtjarev]]'' in ''[[Gorjunov]]''. Brzostrelke so se zelo izkazale v [[Bitka v zaprtih prostorih|bitkah v zaprtih prostorih]] ter pogojih [[džungla|džungle]],<ref>Cowley, R. & Parker, G. (2001). ''The Reader's Companion to Military History''. Houghton Mifflin Harcourt, str. 221. ISBN 0-618-12742-9</ref> avtomatske puške, ki so vključevale lastnosti pušk in brzostrelk, pa so postale standardna pehotna oborožitev pri skorajda vseh oboroženih silah v povojnem času.<ref>Sprague, O. & Griffiths, H. (2006). [http://www.amnesty.org/en/library/asset/ACT30/011/2006/en/11079910-d422-11dd-8743-d305bea2b2c7/act300112006en.pdf ''The AK-47: the worlds favourite killing machine''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110430165110/http://www.amnesty.org/en/library/asset/ACT30/011/2006/en/11079910-d422-11dd-8743-d305bea2b2c7/act300112006en.pdf |date=2011-04-30 }} (PDF). Amnesty International, str. 1. Pridobljeno 14.11.2009.</ref> Pred vojno ter med samo vojno se je Nemčija lotila tudi izdelave tako imenovanih »čudežnih orožij«. Nekatera med njimi so bila zares na meji [[Znanstvena fantastika|znanstvene fantastike]], druga pa so se izkazala kot zelo učinkovita, vendar so bila še daleč pred svojim časom. Tako so Nemci proti koncu vojne v operativno delovanje poslali prvo reaktivno letalo, lovca ''[[Me 262]]'' ter t. i. ''maščevalno orožje'' ([[nemščina|nemško]]:''Vergeltungswaffen''), tj. ''letečo bombo'' ''[[V-1 (leteča bomba)|V-1]]'', [[Raketa|raketo]] ''[[V-2 (raketa)|V-2]]'' ter top ''[[V-3 (top)|V-3]]''.<ref>Basil, C. (1976). ''The Battle of the V-Weapons''. Morley: The Elmfield Press.</ref> Eksperimentirali so tudi z novimi, od zraka neodvisnimi motorji za podmornice, različnimi raketami, vodenimi bombami (na primer ''[[Fritz X]]''),<ref>Fitzsimons, B. (ur). (1978). "Fritz-X". '''V:''' ''The Illustrated Encyclopedia of 20th Century Weapons and Warfare'', vol. 10 (str. 1037). London: Phoebus.</ref> žarki ([[Infrardeče sevanje|IR]]) ter letali na reakcijski in raketni pogon. V načrtu so imeli tudi izdelavo [[Atomska bomba|atomske bombe]], vendar so si načrt napačno zastavili, tako<ref>Bethe, H.A. »The German Uranium Project«. ''Physics Today'' '''53''' (7): 34-36.</ref><ref>Krieger, W. (1995). ''The Germans and the Nuclear Question''. German Historical Institute Washington, D.C.: Occasional Paper, št. 14.</ref> da so jih Američani prehiteli in leta 1945 odvrgli dve atomski bombi na Japonsko, s čimer se je druga svetovna vojna končala, svet pa se je za vedno spremenil in prešel v novo obdobje zgodovine - "Atomsko dobo". == Posledice == [[Slika:NATO vs. Warsaw (1949-1990).svg|thumb|right|400px|Razdelitev Sveta med države NATA in Varšavskega pakta.]] Drugega septembra 1945 je bila v Tokijskem zalivu na ladji ''USS Missouri'' podpisana japonska [[brezpogojna kapitulacija]]. Vojna, ki je trajala točno šest let, se je s tem končno zaključila. Začelo se je novo obdobje, na katerega je svet čakal že od konca prve svetovne vojne. Da se kaj podobnega nikoli več ne bi zgodilo, so zavezniki 24. oktobra 1945 ustanovili [[Organizacija združenih narodov|Organizacijo združenih narodov]] z namenom reševanja svetovnih problemov. Ta je nadomestila neučinkovito in pristransko organizacijo [[Društvo narodov]], ki je bilo ustanovljeno po prvi svetovni vojni. Moč vala sprememb so občutili tudi stari kolonialni [[imperij]]i (Velika Britanija, Francija, Nizozemska, Belgija, Portugalska), ki so bili skozi stoletja simbol svetovne moči. Iz nekdanjih kolonij je v procesu postopne [[dekolonializacija|dekolonializacije]] nastala cela kopica novih samostojnih držav, kot so [[Indija]], [[Pakistan]], [[Indonezija]], [[Madagaskar]], [[Alžirija]], [[Izrael]], [[Severna Koreja]], [[Južna Koreja]], idr. Stare imperije so nadomestile ZDA, ki so na veliko pozdravljale in podpirale idejo o samoodločbi narodov, ter Sovjetska zveza, ki je močno vplivala na gradnjo političnih socializmov v nerazvitih dekolonializiranih državah. Spremenila se je tudi svetovna ureditev. Kmalu po vojni so se razmere med vzhodnimi in zahodnimi zavezniki začele slabšati, zato sta obe strani začeli oblikovati svoja vplivna območja. Evropa se je [[Preoblikovanje Evrope pa drugi svetovni vojni|razdelila]] na vzhodno, pod nadzorom Sovjetske zveze, in na zahodno pod nadzorom ZDA oz. zahodnih zaveznikov. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi drugod po svetu. ZDA so zasedle Japonsko ter si tako pridobile vpliv nad Južno Korejo, Južnim Vietnamom in Tihim oceanom. Sovjetska zveza je okupirala Kurilske otoke in si zagotovila vpliv nad Severno Korejo. Ker so bile napetosti med nekdanjimi vojnimi zavezniki vedno večje so zahodni zavezniki ustanovili zvezo [[NATO]], Sovjetska zveza pa je nanjo odgovorila z [[Varšavski pakt|Varšavskim paktom]]. Kmalu za tem se je svet znašel globoko v [[Hladna vojna|hladni vojni]], obdobju, v katerem je celoten svet trepetal pred neprestano nevarnostjo [[Atomska vojna|atomskega spopada]]. == Žrtve in škoda == [[Slika:World War II Casualties-sl.svg|right|500x500px]] Drugo svetovno vojno bi lahko označili kot [[Totalna vojna|totalno vojno]]. Trajala je polnih šest let, v njej pa je sodelovalo 61 držav z milijardo sedemsto milijoni prebivalcev in s površino 131,5 milijoni km², kar je predstavljalo kar 96 % zemeljske površine. Medtem ko je prva svetovna vojna potekala predvsem v Evropi, se je druga svetovna vojna odvijala praktično po celem svetu. V njej je sodelovalo 81 % takratnega prebivalstva. Mobiliziranih je bilo 110 milijonov vojakov od 210 milijonov odraslih moških (skoraj vsak drugi moški), na različne načine pa so bili v boje vključeni tudi civilisti, kar je bila ena od velikih značilnosti te vojne. Vojna sama je terjala 60 milijonov mrtvih in 35 milijonov ranjenih ter še 3 milijone pogrešanih. Največ ljudi je umrlo zaradi nacističnih zločinov. Prvič v zgodovini modernega vojskovanja se je zgodilo, da je bilo mrtvih več civilistov kot vojakov (tj. okoli 40 milijonov), ki so umrli zaradi različnih [[bolezen|bolezni]], [[lakota|lakote]], [[bombardiranje|bombardiranj]] ter pokolov, genocidov in drugih [[vojni zločin|vojnih zločinov]],<ref>{{navedi splet|last=O'Brien|first=J.V|title= World War II: Combatants and Casualties (1937— 1945) |url=http://web.jjay.cuny.edu/~jobrien/reference/ob62.html|work=Obee's History Page|publisher=John Jay College of Criminal Justice|accessdate=16.8.2010}}</ref><ref>{{navedi splet|first=M|last=White|title=Source List and Detailed Death Tolls for the Twentieth Century Hemoclysm|url=http://users.erols.com/mwhite28/warstat1.htm#Second|work=Historical Atlas of the Twentieth Century|publisher=Matthew White's Homepage|accessdate=16.8.2010}}</ref><ref>{{navedi splet|title=World War II Fatalities|url=http://www.secondworldwar.co.uk/casualty.html|publisher=secondworldwar.co.uk|accessdate=16.8.2010|archive-date=2007-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20070225173846/http://secondworldwar.co.uk/casualty.html|url-status=dead}}</ref> ki so jih zagrešili tako na strani sil osi (npr. [[holokavst]] in [[pokol v Nankingu]]) kot tudi na strani zaveznikov (npr. [[Katinski pokol]]<ref>Paul, A. (2010). ''Katyń: Stalin's Massacre and the Triumph of Truth''. DeKalb, IL: Northern Illinois University Press, str. 447. ISBN 978-0-87580-634-1</ref> in [[bombardiranje Dresdena]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.genocidewatch.org/HOWWECANPREVENTGENOCIDE.htm|title=How Can We Prevent Genocide: Building An International Campaign to End Genocide|last=Stanton|first=G|accessdate=16.8.2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070927005226/http://www.genocidewatch.org/HOWWECANPREVENTGENOCIDE.htm|archivedate=2007-09-27|url-status=dead}}</ref><ref>Addison, P. & Crang, J.A. (ur.). (2006). ''Firestorm: The Bombing of Dresden''. Pimlico, str. 180. ISBN 1-84413-928-X</ref><ref>Harding, L. [http://www.guardian.co.uk/international/story/0,3604,1067232,00.html »German historian provokes row over war photos«], ''The Guardian'', 21. oktober 2003.</ref><ref>{{navedi novice |title=Bombing civilians is not only immoral, it's ineffective |publisher=The Guardian |date=27. marec 2006 |accessdate=1. oktober 2008 |url=http://www.guardian.co.uk/commentisfree/2006/mar/27/comment.secondworldwar | location=London | first=A.C | last=Grayling}}</ref><ref>Hawley, C. [http://www.spiegel.de/international/0,1518,341239,00.html »Dresden Bombing Is To Be Regretted Enormously«]. ''Spiegel Online'', 11. februar 2005.</ref>). Sile osi so v določenih primerih za poboje civilistov in vojnih ujetnikov uporabile [[biološko orožje|biološko]] in [[kemično orožje]] (npr. italijanske sile so uporabile [[iperit]] v [[Abesinija|Abesiniji]],<ref>{{navedi knjigo|year=2004|title=Encyclopedia of World War II: A Political, Social, and Military History|publisher=ABC-CLIO|last1=Tucker|first1=S.C.|last2=Roberts|first2=P.M.|page=319|isbn=1576079996}}</ref> [[enota 731]] [[Japonska cesarska vojska|Japonske cesarske vojske]] pa različno biološko in kemično orožje med okupacijo Kitajske<ref>{{navedi knjigo|last1=Sabella|first1=R|last2=Li|first2=F Fei|last3=Liu|first3=D|title=Nanking 1937: Memory and Healing|url=https://archive.org/details/nankingmemoryhea00life|publisher=M.E. Sharpe|year=2002|isbn=0765608162|page=[https://archive.org/details/nankingmemoryhea00life/page/n49 69]}}</ref> in [[bitka za Khalkhin Gol|začetnih bojih s Sovjetsko zvezo]]<ref>{{navedi knjigo|last=Harris|first=S.|title=Factories of Death: Japanese Biological Warfare, 1932–1945, and the American Cover-up|url=https://archive.org/details/factoriesofdeath0000harr_f9z0|publisher=Routledge|year=2002|isbn=0415932149|page=[https://archive.org/details/factoriesofdeath0000harr_f9z0/page/n105 74]}}</ref>). Zaprtih je bilo 45 milijonov ljudi, 20 milijonov otrok je ostalo brez staršev, bilo pa je tudi 10 milijonov prisilnih delavcev. [[Slika:Ebensee concentration camp prisoners 1945.jpg|thumb|left|Taboriščniki v Mauthausnu po osvoboditvi, Avstrija 1945.]]Po številu izstopata Poljska z okoli 6 milijoni žrtev, torej z 20 % izgubo prebivalstva in Sovjetska zveza z okoli 20 milijonov žrtev ali izgubo okoli 13 % njenega prebivalstva. Francija je imela okoli 358.000 žrtev ali 0,85 % prebivalstva. V Jugoslaviji je bilo med vojno ubitih okoli 1.100.000 ljudi oziroma 5,8 % populacije.<ref>Žerjavić, V. (1989). ''Gubici stanovništva Jugoslavije u drugom svjetskom ratu''. Zagreb.</ref> Med deli Jugoslavije je bilo največ žrtev v Bosni in Hercegovini, in sicer 328.000 žrtev (več kot 10 % prebivalstva), sledi Črna gora 37.000 žrtev (skoraj 8 %), Hrvaška 295.000 žrtev (več kot 7 %), Slovenija približno 89.000 žrtev, Vojvodina 73.000 žrtev (več kot 5 %), Srbija 303.000 žrtev (več kot 4 %), Kosovo 24.000 žrtev (skoraj 2 %) in Makedonija 24.000 žrtev (skoraj 2 %).<ref>Godeša B., Mlakar B., Šorn M. in Tominšek R.T. (2002). "Žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji". '''V:''' ''Prispevki za novejšo zgodovino'', str. 121-130.</ref> V Sloveniji je bilo med vojno ubitih po doslej znanih podatkih 70.922 ljudi, po vojni pa 13.989. Od vseh žrtev je bilo 53.680 vojaških oziroma 63 %, kar 37 % vseh žrtev je bilo med civilisti. Za primerjavo velja omeniti, da je bilo v Sloveniji v času [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] 10 % vseh žrtev med civilisti.<ref>Godeša B., Mlakar B., Šorn M. in Tominšek R.T. (2002). "Žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji". '''V:''' ''Prispevki za novejšo zgodovino'', str. 125-130.</ref>[[Slika:Bundesarchiv Bild 183-Z0309-310, Zerstörtes Dresden.jpg|thumb|left|Po [[Bombardiranje Dresdna|zavezniškem bombnem napadu]] popolnoma porušeno mesto [[Dresden]].]]Uničenih je bilo 30 milijonov zgradb. Škoda je znašala 278 milijard USD. SZ je imela škode za 128 milijard USD, Poljska za 65 milijard USD, Jugoslavija pa za 50 milijard USD. Izdatki za oboroževanje so znašali 1500 milijard USD (ZDA – 320 milijard USD; Velika Britanija – 300 milijard USD; Nemčija – 275 milijard USD; ZSSR – 190 milijard USD; Italija – 94 milijard USD; Japonska – 56 milijard USD). Po nekaterih ocenah je vojna stala 4.000 milijard USD, države so za vojno namenile 60–70 % svojega [[BNP|nacionalnega dohodka]].<ref name="milward">Milward, A.S. (1979). ''War, economy, and society, 1939-1945''. University of California Press.</ref><ref name="overy">Overy, R. (1997). ''Why the Allies Won''. W.W. Norton & Company.</ref> Najbolj sta bili na vojno pripravljeni Nemčija in Japonska. Sledila jim je SZ, vendar je ta v prvih tednih vojne izgubila velik del ozemlja in industrije, zato se je znašla na dnu. Do leta 1945 je morala vso industrijo postaviti na novo, kar jo je veliko stalo. Najmanj sta bili na vojno pripravljeni ZDA in Velika Britanija. ZDA so se vojnim razmeram zaradi svojega velikega gospodarskega potenciala hitro prilagodile in tako postale svetovna velesila. Velika Britanija ni imela take sreče. Njena industrija je temeljila na uvozu surovin iz prekomorskih ozemelj, zato je imela tekom vojne izredno obremenjeno industrijo, večino orožja je morala kupovati v tujini.<ref name=milward/><ref name=overy/><ref>Barnett, C. (1986). ''The audit of war: the illusion & reality of Britain as a great nation''. Macmillan.</ref> Tekom vojne je bilo izdelanih več kot 800.000 letal, 300.000 tankov, milijon topov, 650.000 minometov, 52 milijonov različnih kosov pehotnega strelnega orožja ter 2.970 podmornic in ladij.<ref name=milward/><ref name=overy/> Nemčija je vojno začela z 1,4 milijonov vojakov, končala pa s 7,5 milijoni. SZ je imela pred vojno poldrugi milijon vojakov, leta 1941 je njihovo število naraslo na 4,7 milijonov, ob koncu vojne pa je bilo pod orožjem že kar neverjetnih 12 milijonov ljudi. ZDA, ki so bile na vojno najmanj pripravljene, so imela leta 1939 pičlih 174.000 izredno slabo oboroženih vojakov, do konca vojne so zbrali 12,3 milijonov vojakov in se tako brez težav kosali s SZ. Velika Britanija je imela pred vojno 472.000 izredno dobro oboroženih vojakov, do konca vojne je njihovo število naraslo na 5 milijonov. Največ so med vojno pridobile ZDA, ki so s svojo močno industrijo iz nje prišle kot svetovna gospodarska in politična velesila. Medtem pa so se nekdanje gospodarske velesile (Nemčija, Francija, Velika Britanija idr.) znašle v ruševinah povojne Evrope in so se morale prilagoditi novi svetovni ureditvi. == Glej tudi == * [[Kronologija druge svetovne vojne]] * [[Vojne napovedi v drugi svetovni vojni]] * [[Tretji rajh]] * [[koncentracijsko taborišče]] * [[izumi in pridobitve druge svetovne vojne]] * [[seznam osebnosti druge svetovne vojne]] * [[Preoblikovanje Evrope po drugi svetovni vojni]] * [[Druga svetovna vojna na Slovenskem]] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == <div class="references-small"> * Čuček, J. ''idr.'' (ur.) (1991). "Druga svetovna vojna 1939–1945". '''V:''' ''Stoletje svetovnih vojn''. Ljubljana: Cankarjeva založba. {{COBISS|ID=19518465}} * (1981). ''Stoletje svetovnih vojn''. Ljubljana: Cankarjeva založba. * (1981). ''Druga svetovna vojna''. Ljubljana: Mladinska knjiga. * (1970). ''Druga svetovna vojna''. Ljubljana: Mladinska knjiga. </div> == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|World War II}} {{ikona en}} * [http://www.archives.gov/research/ww2/photos/ ''Slike druge svetovne vojne''] * [http://www.ww2db.com/ ''Baza podatkov o drugi svetovni vojni''] * [http://www.history.com/encyclopedia.do?articleId=226140 ''Enciklopedija 2.SV na History Channel''] * [http://www.ww2incolor.com/gallery/ ''Barvne slike o 2.SV'' ] * [http://ww2.war-letters.com/ ''Internetna baza podatkov pisem vojakov iz 2.SV'' ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090130031752/http://ww2.war-letters.com/ |date=2009-01-30 }} * [http://www.bbc.co.uk/ww2peopleswar/ ''»WW2 People's War« - projekt ''] ''»WW2 People's War« - projekt [[British Broadcasting Corporation|BBCja]]: zbirka zgodb običajnih ljudi tako ali drugače udeleženih v vojni '' * [http://cgsc.cdmhost.com/cdm4/browse.php?CISOROOT=%2Fp4013coll8 ''»Fort Leavenworth papers«: študije in dokumenti knjižnice ameriškega inštituta vojnih operacij »cgsc«'' ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090426013002/http://cgsc.cdmhost.com/cdm4/browse.php?CISOROOT=%2Fp4013coll8 |date=2009-04-26 }} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Druga svetovna vojna|*]] [[Kategorija:Vojne Albanije]] [[Kategorija:Vojne Argentine]] [[Kategorija:Vojne Avstralije]] [[Kategorija:Vojne Avstrije]] [[Kategorija:Vojne Bahavalpurja]] [[Kategorija:Vojne Belgije]] [[Kategorija:Vojne Bolgarije]] [[Kategorija:Vojne Bolivije]] [[Kategorija:Vojne Brazilije]] [[Kategorija:Vojne Češkoslovaške]] [[Kategorija:Vojne Danske]] [[Kategorija:Vojne Dominikanske republike]] [[Kategorija:Vojne Egipta]] [[Kategorija:Vojne Ekvadorja]] [[Kategorija:Vojne Etiopije]] [[Kategorija:Vojne Filipinov]] [[Kategorija:Vojne Francije]] [[Kategorija:Vojne Grčije]] [[Kategorija:Vojne Gvatemale]] [[Kategorija:Vojne Haitija]] [[Kategorija:Vojne Hondurasa]] [[Kategorija:Vojne Hrvaške]] [[Kategorija:Vojne Indije]] [[Kategorija:Vojne Iraka]] [[Kategorija:Vojne Irana]] [[Kategorija:Vojne Italije]] [[Kategorija:Vojne Japonske]] [[Kategorija:Vojne Kanade]] [[Kategorija:Vojne Kitajske]] [[Kategorija:Vojne Kolumbije]] [[Kategorija:Vojne Kostarike]] [[Kategorija:Vojne Kraljevine Jugoslavije]] [[Kategorija:Vojne Kube]] [[Kategorija:Vojne Libanona]] [[Kategorija:Vojne Liberije]] [[Kategorija:Vojne Luksemburga]] [[Kategorija:Vojne Madžarske]] [[Kategorija:Vojne Mehike]] [[Kategorija:Vojne Mongolije]] [[Kategorija:Vojne Nemčije]] [[Kategorija:Vojne Nepala]] [[Kategorija:Vojne Nikaragve]] [[Kategorija:Vojne Nizozemske]] [[Kategorija:Vojne Norveške]] [[Kategorija:Vojne Nove Funlandije]] [[Kategorija:Vojne Nove Zelandije]] [[Kategorija:Vojne Paname]] [[Kategorija:Vojne Paragvaja]] [[Kategorija:Vojne Peruja]] [[Kategorija:Vojne Poljske]] [[Kategorija:Vojne Romunije]] [[Kategorija:Vojne Salvadorja]] [[Kategorija:Vojne San Marina]] [[Kategorija:Vojne Saudove Arabije]] [[Kategorija:Vojne Sirije]] [[Kategorija:Vojne Slovaške]] [[Kategorija:Vojne Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Vojne Tajske]] [[Kategorija:Vojne Tonge]] [[Kategorija:Vojne Turčije]] [[Kategorija:Vojne Urugvaja]] [[Kategorija:Vojne Venezuele]] [[Kategorija:Vojne Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Vojne Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Nacionalizem]] hd29mr4ety95zdu1rxdbp5bpdyltwul 6685373 6685314 2026-06-05T04:54:00Z Yerpo 8417 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-33382-28|~2026-33382-28]] ([[User talk:~2026-33382-28|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Blueginger2|Blueginger2]] 6624369 wikitext text/x-wiki {{infopolje Vojaški spopad | conflict = Druga svetovna vojna | partof = | image = [[Slika:WW2Montage.PNG|300px]] | caption = ''Prizori iz druge svetovne vojne.''<br>Z vrha levo v smeri urinega kazalca: britanski vojaki v [[Severna Afrika|severni Afriki]]; japonski vojaki zakopavajo žive kitajske civiliste; napad na nemško podmornico; [[Stalingrad]] po sovjetski osvoboditvi; sovjetski vojaki po bitki za [[Berlin]]; japonska letala se pripravljajo na vzlet z letalonosilke. | date = [[1. september]] [[1939]] – [[2. september]] [[1945]] | place = [[Evropa]], [[Tihi ocean]], [[Jugovzhodna Azija]], [[Bližnji vzhod]], [[Sredozemlje]] in [[Afrika]] | casus = | territory = | result = Zavezniki zmagajo. Ustanovitev [[Združeni narodi|Združenih narodov]]. [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Sovjetska zveza|SZ]] postaneta supersili. Razdelitev med blokoma in posledično [[hladna vojna]]. | combatant1 = '''Zavezniki''':<br /> {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Sovjetska zveza]]<br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br /> {{ikonazastave|Republic of China}}&nbsp;[[Kitajska]]<br /> ---- {{ikonazastave|Francija}}&nbsp;[[Francoska Tretja republika|Francija]]<br /> [[Slika:Canadian_Red_Ensign_1921-1957.svg|23px]]&nbsp;[[Kanada]]<br /> {{ikonazastave|Poljska}}&nbsp;[[Poljska]]<br /> {{ikonazastave|Avstralija}}&nbsp;[[Avstralija]]<br /> {{ikonazastave|Belgija}}[[Belgija]]<br /> {{ikonazastave|Nova Zelandija}}&nbsp;[[Nova Zelandija]]<br /> {{ikonazastave|Norveška}}&nbsp;[[Norveška]]<br /> {{ikonazastave|Češkoslovaška}}&nbsp;[[Češkoslovaška]]<br /> {{ikonazastave|Filipini}}&nbsp;[[Filipini]]<br /> [[Slika:Flag of Greece (1822-1978).svg|23px]]&nbsp;[[Grčija]]<br /> {{ikonazastave|Indija|Britanska}}&nbsp;[[Indija]]<br /> {{ikonazastave|Kraljevina Jugoslavija}}&nbsp;[[Kraljevina Jugoslavija]]<br /> {{ikonazastave|Južna Afrika|1928}}&nbsp;[[Južnoafriška unija]]<br /> {{ikonazastave|Luksemburg}}&nbsp;[[Luksemburg]]<br /> {{ikonazastave|Nizozemska}}&nbsp;[[Nizozemska]]<br /> {{ikonazastave|Brazilija|1889}}&nbsp;[[Brazilija]]<br /> <small>...''in drugi''</small> | combatant2 = '''Sile osi''':<br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_German_Reich_(1935–1945).svg}}&nbsp;[[Tretji rajh]]<br /> {{ikonazastave|Japonska}}&nbsp;[[Japonski imperij]]<br /> {{ikonazastave|Italija}}&nbsp;[[Italija]]<br /> ---- {{ikonazastave|Romunija}}&nbsp;[[Romunija]]<br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Madžarska]]<br /> {{ikonazastave|Finska}}&nbsp;[[Finska]]<br /> {{ikonazastave|Bolgarija}}&nbsp;[[Bolgarija]]<br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Neodvisna država Hrvaška|ND Hrvaška]]<br /> {{ikonazastave|Tajska}}&nbsp;[[Tajska]]<br /> [[Slika:Flag of First Slovak Republic 1939-1945.svg|25px]] [[Slovaška republika 1939-1945|Slovaška]]<br /> [[Slika:Flag of Manchukuo.svg|23px]]&nbsp;[[Mandžukuo]]<br /> <small>...''in drugi''</small> | commander1 = {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]]<br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Franklin D. Roosevelt|Franklin Roosevelt]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Winston Churchill]]<br /> {{ikonazastave|Republic of China}}&nbsp;[[Čankajšek]]<br /> {{ikonazastave|Francija}}&nbsp;[[Charles de Gaulle]]<br /> [[Slika:Flag_of_the_Yugoslav_Partisans.svg|23px]]&nbsp;[[Josip Broz Tito]]<br /> <small>...''in drugi''</small> | commander2 = {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Adolf Hitler]]<br /> {{ikonazastave|Japonska}}&nbsp;[[Hirohito]]<br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Benito Mussolini]]<br /> <small>...''in drugi''</small> | casualties1 = '''Vojakov mrtvih''':<br />> 14.000.000<br /> '''Civilistov mrtvih''':<br />> 36.000.000<br /> '''Skupaj mrtvih''':<br />> 50.000.000 | casualties2 = '''Vojakov mrtvih''':<br />> 8.000.000<br /> '''Civilistov mrtvih''':<br />> 4.000.000<br /> '''Skupaj mrtvih'''<br />> 12.000.000 }} '''Druga svetovna vojna''' je bila najobsežnejši in najdražji [[orožje|oborožen]] [[spopad]] v zgodovini človeštva. Potekal je v letih od 1939 do 1945, v njem pa je sodelovala večina [[države sveta|svetovnih držav]] z več kot 100 milijonov pripadnikov [[Oborožene sile|oboroženih sil]]. Boj je potekal večinoma med [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim Kraljestvom]], [[Francija|Francijo]], [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], [[Kitajska|Kitajsko]] in [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]] proti [[Tretji rajh|Nemčiji]], [[Italija|Italiji]] in [[Japonska|Japonski]], oziroma med [[zavezniki (druga svetovna vojna)|zavezniki]] in [[sile osi|silami osi]]. Odvijal se je hkrati po celem svetu, zahteval pa je približno 60 milijonov človeških življenj. Zaradi slednjega ter zaradi visokega deleža mrtvih [[civilist]]ov, pri čemer izstopata [[holokavst]] ter [[jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija]], se drugo svetovno vojno označuje kot najbolj krvav spopad v človeški zgodovini.<ref>{{navedi knjigo|title=The Complete Illustrated History of World War Two: An Authoritative Account of the Deadliest Conflict in Human History with Analysis of Decisive Encounters and Landmark Engagements|url=https://archive.org/details/completeillustra0000somm|first=D.|last=Sommerville|publisher=Lorenz Books|year=2008|page=[https://archive.org/details/completeillustra0000somm/page/n8 5]|isbn=0754818985}}</ref><ref>Gilbert, M. (2000). ''Second World War''. London: Phoenix Press, str. 745-746.</ref> Tem žrtvam je treba dodati še približno 271 tisoč pobitih v povojnih pobojih, ki so prav tako posledica fašizma kot vzroka 2. svetovne vojne. V povprečju je bilo po vojni usmrčenih 10 % na število žrtev med vojno. V splošnem je sprejeto, da se je vojna začela [[1. september|1. septembra]] 1939 z nemško invazijo na [[Poljska|Poljsko]] in posledično z napovedjo vojne Nemčiji s strani [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega Kraljestva]], [[Francoska Tretja republika|Francije]] in večino držav [[Britanski imperij|Britanskega imperija]] ter [[Commonwealth]]a. [[Republika Kitajska|Kitajska]] in [[Japonski imperij]] sta bila ob začetku [[druga kitajsko-japonska vojna|že v vojni]],<ref>Barrett, D.P. & Shyu, L.N. (2001). "China in the anti-Japanese War, 1937–1945: politics, culture and society". '''V:''' ''Studies in modern Chinese history'', 1. knjiga (str. 6); uredniki Barrett D.P., Shyu L.N. in Lang, P. ISBN 0-8204-4556-8, 9780820445564</ref> medtem ko so se druge države, ki sprva niso bile vključene v vojno, pridružile kasneje zaradi določenih dogodkov, kot sta [[Operacija Barbarossa|nemška invazija na Sovjetsko zvezo]] ter japonski napad na ameriško pomorsko oporišče [[napad na Pearl Harbor|Pearl Harbor]], kar je sprožilo vojno napoved Japonski s strani ZDA, Commonwealtha<ref>{{navedi splet|url=http://www.ibiblio.org/pha/timeline/411209awp.html|title=Australia Declares War on Japan|publisher=ibiblio|accessdate=3.10.2009}}</ref> ter [[Nizozemska|Nizozemske]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/1941/411208c.html|title=The Kingdom of The Netherlands Declares War with Japan|publisher=ibiblio|accessdate=3.10.2009|year=2007}}</ref> Vojna se je končala z zmago zaveznikov nad Nemčijo in Japonsko leta 1945. Kot posledica vojne sta se politično prepričanje ter družbena struktura močno spremenila. Medtem ko je bila ustanovljena [[Organizacija združenih narodov]] (OZN) za krepitev mednarodnega sodelovanja ter preprečevanje nadaljnjih spopadov, se je zaradi [[ideologija|ideoloških]] razlik med takratnima [[supersila]]ma, tj. med ZDA in Sovjetsko zvezo, začelo obdobje [[hladna vojna|hladne vojne]]. V tem času je OZN-ovo zagovarjanje [[pravica narodov do samoodločbe|pravice narodov do samoodločbe]] pospešilo [[dekolonizacija|dekolonizacijska]] gibanja v [[Azija|Aziji]] in [[Afrika|Afriki]], v [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]] pa sta se gospodarstvo ter proces [[Evropska integracija|Evropska integracije]] okrepila. == Ozadje vojne == === Evropa === [[Slika:Bundesarchiv Bild 102-09042, Genf, Völkerbund, Sitzungssaal.jpg|sličica|levo|Zasedanje Lige narodov v Ženevi, Švica, 1930]] S porazom [[Centralne sile|centralnih sil]] ([[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]], [[Nemško cesarstvo|Nemškim cesarstvom]], [[Bolgarija|Bolgarijo]], [[Osmansko cesarstvo|Otomanskim imperijem]]) v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni]] vojni ter vzponom [[Boljševiki|boljševikov]] v Ruskem imperiju leta [[1917]] se je korenito spremenil politični zemljevid Evrope. Iz razpadlih imperijev so nastale nove nacionalne države zmagovalke velike vojne (Velika Britanija, Francija, Belgija, Romunija, Italija in Grčija) pa so dobila nova ozemlja. Da bi preprečili prihodnje vojne je bila na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|pariški mirovni konferenci]], leta [[1919]], ustanovljena [[Društvo narodov|Liga narodov]]. Glavni cilj organizacije je bil preprečevanje oboroženih spopadov preko kolektivne varnosti, vojaška in pomorska razorožitev ter reševanje mednarodnih sporov z mirovnimi pogajanji in [[Arbitraža|arbitražo]]. Kljub močnim [[Pacifizem|pacifističnim]] čustvom, ki so jih spodbudile grozote velike vojne{{sfn|Ingram|2006|pp=[https://books.google.com/books?id=bREQibN9i-sC&pg=PA76 76–8]}} so se v več evropskih državah širil nevarni iredentistični in revanšistični nacionalizem. Ta čustva so bila še posebej izrazita v Nemčiji zaradi velikih teritorialnih, kolonialnih in finančnih izgub, ki so nastale zaradi [[Versajska mirovna pogodba|versajske pogodbe]]. V skladu s pogodbo je Nemčija izgubila 13 odstotkov svojega domačega ozemlja, vse kolonije, plačati je morala visoko vojno odškodnino in postavljene so bile omejitve glede velikosti in zmogljivosti nemških oboroženih sil.{{sfn|Kantowicz|1999|p=149}} [[Slika:Nürnberg Reichsparteitag Hitler retouched.jpg|sličica|levo|Adolf Hitler na zborovanju Nacionalsocialistične stranke v Nürenbergu, avgust 1933]] Nemško cesarstvo je bilo razpuščeno v nemški revoluciji v letih 1918 do 1919, iz njega je nastala [[Weimarska republika]]. V obdobju med obema vojnama je prišlo do resnega in globokega spora med privrženci nove republike ter nasprotniki iz desnega in levega tabora. Italija je kot del antante po prvi svetovni vojni dobila nekaj ozemlja vendar z izkupičkom ni bila zadovoljena saj ni dobila tistega kar sta ji obljubili Velika Britanija in Francija. Zaradi vse splošnega nezadovoljstva so v letih [[1922]] in [[1925]] oblast v državi prevzeli [[Fašizem|fašisti]] pod vodstvom [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]]. Ti so vladali z nacionalistično, totalitarno in razredno kolaboracijsko agendo, ki je odpravila demokracijo zatrla socialistične, levičarske in liberalne sile ter nadaljevala agresivno ekspanzionistično zunanjo politiko usmerjeno v to, da bi Italija postala svetovna sila po zgledu [[Rimsko cesarstvo|starega rimskega imperija]].{{sfn|Shaw|2000|p=35}} [[Adolf Hitler]] je po neuspešnem poskusu strmoglavljenja nemške vlade leta 1923 pristal v zaporu in s časoma po demokratični poti, leta 1933, postal [[Kancler Nemčije|nemški kancler]]. Po vzponu na oblast je ukinil demokracijo in se zavzel za korenito rasno motivirano revizijo svetovnega reda in začel obsežno kampanjo za oboroževanje.{{sfn|Brody|1999|p=4}} Medtem je Francija, da bi si zagotovila zavezništvo, Italiji dala proste roke v [[Etiopija|Etiopiji]], ki jo je Italija želele kot kolonialno posest. Stanje se je poslabšalo v letu [[1935]] ko je bilo [[Posarje]] vrnjeno Nemčiji, za tem je Hitler zavrnil versajsko pogodbo pospešil program obnove vojske in uvedel vpoklic.{{sfn|Zalampas|1989|p=62}} Da bi omejili Nemčijo so Velika Britanija, Francija in Italija aprila 1935 ustanovile fronto Strasa (sporazum iz italijanskega kraja Strasa ob jezeru Maggiore), ki je bila ključni korak pri vojaški globalizaciji. Kljub dogovorjenim omejitvam je Velika Britanija popustila in junija z Nemčijo sklenila neodvisen pomorski sporazum, ki je omilil predhodne omejitve. Ker se je Sovjetska zveza bala nemških načrtov po osvajanju vzhodne Evrope je začela pripravljati pogodbo s Francijo o medsebojni pomoči. Francosko-Sovjetska zveza se ni odnesla saj je izgubila svoj pomen v birokratskem stroju Društva narodov, ki bi moral sporazum potrditi. Združene države so bile nad dogodki v Aziji in Evropi zaskrbljene zato so avgusta istega leta sprejele zakon o [[nevtralnost]]i.{{sfn|Schmitz|2000|p=124}} Hitler se je dokončno uprl versajski in lucernovi pogodbi marca [[1936]] ko je militariziral [[Porenje]]. Zaradi strahu zahodnih zaveznikov pred zaostrovanjem je naletel na malo odpora.{{sfn|Adamthwaite|1992|p=52}} Oktobra 1936 sta Nemčija in Italija ustanovili os Rim-Berlin. Mesec dni kasneje sta Nemčija in Japonska podpisali pakt za boj proti Kominterni, ki se mu je Italija pridružila naslednje leto.{{sfn|Shirer|1990|pp=298–99}} === Azija === Na kitajskem je stranka [[Kuomintang]] (KMT) sredi dvajsetih let sprožila kampanjo združevanja regij, ki so jim poveljevali lokalni vojaški poveljniki s čimer je želel poenotiti [[Kitajska|Kitajsko]]. S tem je prišla v spor z nekdanjim zaveznikom, [[Komunistična partija Kitajske|Komunistično partijo Kitajske]], kar je privedlo do državljanske vojne. Bliskovit razvoj japonskega gospodarstva in prebivalstva, pomanjkanje surovin na otokih in militaristična vlada so sprožili ekspanzionistične težnje [[Japonska|Japonskega cesarstva]]. Vse bolj pa se je uveljavilo prepričanje, da Azija pripada Japonski. Leta 1931 so Japonci izkoristili incident v Mukdenu in zasedli Mandžurijo ter ustanovili marionetno državo Mandžurijo.{{sfn|Smith|Steadman|2004|p=28}} Kitajska je Ligo narodov pozvala naj ustavi japonsko invazijo. Potem ko je ta obsodila vdor v Mandžurijo je Japonska izstopila iz Lige narodov. Vojna se je nadaljevala dokler leta 1933 v Tanggu ni bilo podpisano premirje. Kljub temu se je kitajski odpor proti japonski okupaciji nadaljeval. Po incidentu Xi'an leta 1936 sta se Kuomintang in Komunistična partija Kitajske odločili, da združita sile v boju proti japonskemu okupatorju.{{sfn|Busky|2002|p=10}} == Dogodki pred vojno == === Italijanski napad na Etiopijo === {{glavni|Druga italijansko-abesinska vojna}} [[File:Mussolini truppe Etiopia.jpg|thumb|left|Benito Mussolini med pregledom vojakov v času druge abesinske vojne, 1935]] Druga italijansko-etiopska vojna je bila kratkotrajen kolonialen spopad, ki se je začel oktobra 1935 in končal maja 1936. Vojna se je začela z italijanskim napadom na Etiopsko cesarstvo ( Abesinija) iz sosednje italijanske Somalije in Eritreje.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=GtCL2OYsH6wC |title=Cultural Sociology of the Middle East, Asia, and Africa: An Encyclopedia |author1=Andrea L. Stanton |author2=Edward Ramsamy |author3=Peter J. Seybolt |page=308 |accessdate=6 April 2014 |isbn=978-1-4129-8176-7 |year=2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180818210900/https://books.google.com/books?id=GtCL2OYsH6wC |archive-date=18 August 2018 |url-status=live}}</ref> Spopad se je končal z italijansko zmago in priključitvijo Etiopije novoustanovljeni italijanski koloniji Italijanska vzhodna Afrika (Africa Orientale Iataliana ali AOI). Iz svetovnega stališča je bil spopad lokalnega značaja in popolnoma nepomemben, po drug stran pa je razkril slabosti in nemoč društva narodov, ki bi moral zagotavljati mir. Člana Društva narodov sta bila tako Etiopija kot Kraljevina Italija.{{sfn|Barker|1971|pp=131–32}} Velika Britanija in Francija sta podpirali sankcije proti Italiji vendar te nikoli niso bile popolnoma uveljavljene tako, da na Italijo praktično niso imele nobenega resnega učinka.{{sfn|Shirer|1990|p=289}} Italija se je na sankcije odzvala tako da ni nasprotovala nemškim nameram po priključitvi Avstrije.{{sfn|Kitson|2001|p=231}} === Španska državljanska vojna === {{glavni|Španska državljanska vojna}} [[File:Bundesarchiv Bild 183-H25224, Guernica, Ruinen.jpg|thumb|Bombardiranje Guernice leta 1937, v času španske državljanske vojne, je prestrašilo ljudi v tujini, da bi v naslednji vojni bila lahko mesta glavna tarča letalskih bombardiranj kar bi povzročilo veliko žrtev med civilnim prebivalstvom.]] Ko je v Španiji izbruhnila državljanska vojna sta Mussolini in Hitler španskim nacionalistom pod vodstvom Francisca Franca zagotavljala vojaško podporo. Največjo podpore so zagotovili Italijani, ki so v Španijo poslali več kot 70.000 vojakov, 6.000 članov letalskega osebja in 720 letal.{{sfn|Neulen|2000|page=25}} Na drugi strani je Sovjetska zveza je podpirala uradno vlado španske republike. Proti nacionalistom se je borilo tudi preko 30.000 tujih prostovoljcev zbranih v Mednarodne brigade. Španska državljanska vojna je bila proksi vojna kjer sta Nemčija in Sovjetska zveza preizkušala svoja orožja in vojaško taktiko. Vojna se je končala aprila 1939 z zmago nacionalistov. Po vojni je general Franco ostal v dobrih odnosih z nacisti in fašisti vendar se v drugo svetovno vojno ni vpletal saj je Španija ostala nevtralna.{{sfn|Payne|2008|page=271}} Njegov največji prispevek drugi svetovni vojni so bili prostovoljci, ki jih je v pomoč Nemcev pošiljal na vzhodno fronto.{{sfn|Payne|2008|page=146}} === Druga kitajsko-japonska vojna === {{glavni|Druga kitajsko-japonska vojna}} [[File:Shanghai1937IJA ruins.jpg|thumb|left|Japonski vojaki med bitko za Shanghai, 1937]] Po incidentu na mostu Marca Pola je Japonska napadla Kitajsko in julija 1937 zasedla Peking nekdanjo prestolnico kitajskega cesarstva.{{sfn|Eastman|1986|pp=547–51}} Sovjetska zveza je s Kitajski podpisala pakt o nenapadanju in s tem Kitajski zagotovila nujno treba materialno in vojaško pomoč posledično pa se je s tem končalo sodelovanje kitajske z Nemčijo, ki ji je prav tako zagotavljala materialno in vojaško pomoč. Od septembra do novembra so potekali hudi boji ta Taiyuan, Xinkou in Pingxingguan.<ref name="Hsu & Chang 1971 221">{{Harvnb|Hsu|Chang|1971|pp=195–200}}.</ref><ref name=Tucker2009>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=h5_tSnygvbIC&pg=PA1873|title=A Global Chronology of Conflict: From the Ancient World to the Modern Middle East [6 volumes]: From the Ancient World to the Modern Middle East|first=Spencer C.|last=Tucker|year=2009|publisher=ABC-CLIO|accessdate=27 August 2017|via=Google Books|isbn=978-1-85109-672-5|archive-url=https://web.archive.org/web/20180818210935/https://books.google.com/books?id=h5_tSnygvbIC&pg=PA1873|archive-date=18 August 2018|url-status=live}}</ref><ref name=yang>Yang Kuisong, "On the reconstruction of the facts of the Battle of Pingxingguan"</ref> Konec novembra je kljub zagrizeni obrambi padel Shanghai, decembra pa še prestolnica Nanking. Po padcu mesta je japonska vojsko nad nemočnim prebivalstvom mesta izvedla enega najhujših pobojev v katerem je bilo ubitih več deset tisoč ljudi.<ref>Levene, Mark and Roberts, Penny. ''The Massacre in History''. 1999, pp. 223–24</ref><ref name=tot>Totten, Samuel. ''Dictionary of Genocide''. 2008, 298–99.</ref> Marca 1938 so Kitajci v bitki pri Taierzhuangu doseglo pomembnejšo zmago vendar so že maja izgubili Xuzhou.{{sfn|Hsu|Chang|1971|pp=221–30}} Napredovanje Japoncev so začasno ustavili s porušitvijo jezov na Rumeni reki in poplavami. S tem so pridobili čas, da so pripravili obrambo mesta [[Vuhan]]. Sledila je obsežna bitka, ki se je končala s taktično japonsko zmago, vendar sta imeli obe strani strahovite izgube tako, da se je japonsko napredovanje ustavilo. Za Kitajce kljub porazu v bitki vojna ni bila izgubljena; svojo vlado so preselili v Chongqing in nadaljevali z odporom, ki je trajal vse do konca druge svetovne vojne.{{sfn|Eastman|1986|p=566}}{{sfn|Taylor|2009|pp=150–52}}{{sfn|Sella|1983|pp=651–87}} === Sovjetsko-japonski obmejni konflikt === Tekom tridesetih let dvajsetega stoletja je na mandžursko sovjetski in mongolski meji občasno prihajalo do večjih mejnih spopadov saj je imela Japonska Mandžurijo in Sibirijo za svoje interesno območje. Japonska je bila širitvi na sever zaradi surovin zelo naklonjena, vendar je to strategijo po izgubljeni bitki pri Khalkin Gol popolnoma opustila.{{sfn|Beevor|2012|p=342}} Aprila 1941 sta Sovjetska zveza in Japonska podpisali pakt o nevtralnosti, Japonska pa je vse svoje sile usmerila v širitev proti jugu s čimer je prišla v spor z ZDA in zahodnimi zavezniki.<ref>{{cite magazine |author=Goldman, Stuart D. |date=28 August 2012 |title=The Forgotten Soviet-Japanese War of 1939 |accessdate=26 June 2015 |magazine=The Diplomat |url=http://thediplomat.com/2012/08/the-forgotten-soviet-japanese-war-of-1939/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20150629092821/http://thediplomat.com/2012/08/the-forgotten-soviet-japanese-war-of-1939/ |archive-date=29 June 2015 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |author=Timothy Neeno |accessdate=26 June 2015 |title=Nomonhan: The Second Russo-Japanese War |publisher=MilitaryHistoryOnline.com |url=http://www.militaryhistoryonline.com/20thcentury/articles/nomonhan.aspx |archive-url=https://web.archive.org/web/20051124070956/http://www.militaryhistoryonline.com/20thcentury/articles/nomonhan.aspx |archive-date=24 November 2005 |url-status=live}}</ref> === Okupacije in sporazumi v Evropi === {{glavni|Münchenski sporazum|Anschluss|Pakt Ribbentrop-Molotov}} [[File:Bundesarchiv Bild 183-R69173, Münchener Abkommen, Staatschefs.jpg|thumb|left|Chamberlain, Daladier, Hitler, Mussolini, in Ciano fotografirani tik preden so podpisali münchenski sporazum, 29. september 1938]] V Evropi sta Nemčija in Italija postajali vedno bolj agresivni. Marca 1938 si je [[Anschluss|Nemčija priključila Avstrijo]], odziv nasprotnih sil (Velike Britanije in Francije) je bil zelo medel.{{sfn|Collier|Pedley|2000|p=144}} Dogodek je Hitlerja toliko opogumil, da je zahteval še [[Sudeti|Sudete]] na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] kjer je živelo večinsko nemško prebivalstvo. V strahu pred novo vojno sta Francija in Velika Britanija, pod vodstvom mirovniške politike britanskega premiera [[Neville Chamberlain]]a, z Nemčijo v Münchnu podpisali [[Münchenski sporazum]] s katerim je Nemčija dobila Sudete v zameno pa se je morala odreči novim teritorialnim zahtevam.{{sfn|Kershaw|2001|pp=121–22}} Češkoslovaška pri dogovoru ni imela nobene besede kasneje pa sta jo Nemčija in Italija prisilile, da je dele svojega ozemlja odstopila še Madžarski in Poljski.{{sfn|Kershaw|2001|p=157}} Čeprav je Hitler s sporazumom dobil vse kar je zahteval je bil kljub temu besen ker so se Britanci vpletali v njegove načrte s katerimi je želel zasesti celotno Češkoslovaško. V javnem govoru je napadel Veliko Britanijo in Žide januarja pa nemški mornarici ukazal visoko vojno pripravljenost s katero je želel izzvati prevlado britanske mornarice. Marca 1939 je Nemčija zasedla še preostanek Češkoslovaške in jo razdelila na nemški protektorat Češka in Moravska ter nemško satelitsko državo Republiko Slovaško.{{sfn|Davies|2006|loc=pp. 143–44 (2008 ed.)}} Dvajsetega marca 1939 je Hitler od Litve zahteval regijo Memel (Klaipeda).{{sfn|Shirer|1990|pp=461–62}} [[File:Bundesarchiv Bild 183-H27337, Moskau, Stalin und Ribbentrop im Kreml.jpg|right|thumb|upright|Nemški zunanji minister [[Joachim von Ribbentrop]] (desno) in sovjetski vodja [[Josip Stalin|Josif Stalin]] po podpisu pakta Molotov–Ribbentrop, 23. avgust 1939]] Ko je Hitler zahteval še svobodno mesto Gdansk sta Francija in Velika Britanija potrdila podporo Poljski ter jamčili za njeno samostojnost. Podobno se je zgodilo na Balkanu po italijanski zasedbi Albanije, aprila 1939, kjer sta Velika Britanija in Francija jamčili za samostojnost Romunije in Grčije.{{sfn|Lowe|Marzari|2002|p=330}} Nemčija in Italija sta na to podporo odgovorili z jeklenim paktom (vojaško in politično zavezništvo med Italijo in Nemčijo).{{sfn|Dear|Foot|2001|p=234}} Hitler je obtožil Veliko Britanijo in Poljsko, da želita obkoliti Nemčijo ter razdrl britansko-nemški mornariški sporazum in nemško poljski sporazum o nenapadanju.{{sfn|Shirer|1990|p=471}} [[Slika:World War II alliances animated map.gif|thumb|left|400px|Zemljevid prikazuje ozemlje, ki so ga zasedle sile osi in zavezniki v različnih obdobjih druge svetovne vojne. ---- {{legend|#7CCC8C|zahodni zavezniki}} {{legend|#b39795|Sovjetska zveza in zavezniki}} {{legend|#CC641C|sile osi, in njeni zavezniki}} {{legend|#d3d3d3|nevtralne države}}]] Kriza je dosegla vrhunec konec avgusta 1939, ko so se nemške čete začele zbirati na nemško poljski meji. 23. avgusta, ko so pogovori o zavezništvu med Veliko Britanijo, Francijo in Sovjetsko zvezo zastali,<ref>{{Cite journal |jstor = 153322|title = Molotov's Apprenticeship in Foreign Policy: The Triple Alliance Negotiations in 1939|url = https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_2000-06_52_4/page/695|journal = Europe-Asia Studies|volume = 52|issue = 4|pages = 695–722|last1 = Watson|first1 = Derek|year = 2000|doi = 10.1080/713663077 |issn=0966-8136 }}</ref> je bil med Nemčijo in Sovjetsko zvezo podpisan [[Pakt Ribbentrop-Molotov|pakt o nenapadanju]].{{sfn|Shore|2003|p=108}} Pakt je vseboval tajen protokol, ki je določal nemško in sovjetsko vplivno območje na Poljskem, Litvi, Latviji, Estoniji in Finskem.{{sfn|Dear|Foot|2001|p=608}} Sporazum je bil tudi zagotovilo Nemčiji, da se rdeča armada ne bo vpletala v nemške operacije proti Poljski s tem se je Nemčija želela izogniti dvema frontama kakor se je to zgodilo v prvi svetovni vojni. Takoj po podpisu sporazuma je Hitler ukazal napasti Poljsko 26. avgusta, vendar je kasneje napad prestavil ko je izvedel, do bo Velika Britanija Poljski zagotovila podporo v primeru vojne in, da bo Italija v primeru vojne razglasila nevtralnost.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ibiblio.org/hyperwar/USA/DAP-Poland/Campaign-II.html#chapter5|title=The German Campaign In Poland (1939)|accessdate=29 October 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140524013551/http://www.ibiblio.org/hyperwar/USA/DAP-Poland/Campaign-II.html#chapter5|archive-date=24 May 2014|url-status=live}}</ref> Britanci na vojno niso bili pripravljeni zato so se ji želeli na vsak način izogniti in so zahtevali nova pogajanja, Nemčija je na to odgovorila z nemogočimi zahtevami kar je položaj samo še poslabšalo.<ref name=ww2db_com>{{navedi splet |url=http://ww2db.com/battle_spec.php?battle_id=162 |title=The Danzig Crisis |website=ww2db.com |access-date=29 April 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160505010109/http://ww2db.com/battle_spec.php?battle_id=162 |archive-date=5 May 2016 |url-status=live}}</ref> 29. avgusta je Hitler od Poljske zahteval naj Nemčiji preda [[Gdansk]] ter izvede plebiscit na katerem se bojo Nemci živeči na območju poljskega koridorja sami odločili v kateri državi želijo živeti.<ref name=ww2db_com/> Poljaki niso želeli ugoditi nemškim zahtevam, na burnem sestanku v Berlinu med britanskim veleposlanikom in nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom v noči iz 30. na 31. je Ribbentrop izjavil, da so bile po njegovem mnenju vse nemške zahteve zavrnjene.<ref name=ibiblio1939>{{navedi splet |title=Major international events of 1939, with explanation |url=http://www.ibiblio.org/pha/events/1939.html |publisher=Ibiblio.org |access-date=9 May 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130310103815/http://www.ibiblio.org/pha/events/1939.html |archive-date=10 March 2013 |url-status=live}}</ref> Naslednji dan se je Evropa znašla v novi vojni. == Časovni pregled == {{glavni|Kronologija druge svetovne vojne}} {{glavni|Poljska kampanja (1939)}} Vojna se je začela 1. septembra 1939, ko so nemške čete vdrle na [[Poljska|Poljsko]], leta 1940 so napadli [[Norveška|Norveško]] in [[Danska|Dansko]], maja pa Francijo, [[Belgija|Belgijo]], [[Luksemburg]] in [[Nizozemska|Nizozemsko]]. Aprila 1941 je nemška vojska napadla [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in [[Grčija|Grčijo]], 22. junija pa Sovjetsko zvezo. Pozimi leta 1941 so bili pred vrati [[Moskva|Moskve]], vendar jih je Sovjetska zveza premagala in jih potisnila 200&nbsp;km proti zahodu. Vojna je postala svetovna z japonskim [[Napad na Pearl Harbor|napadom na Pearl Harbour]], nekaj dni kasneje pa se je v vojni znašla skoraj celotna vzhodna Azija in Pacifik. Zima med letoma 1942 in 1943 velja za preobrat v drugi svetovni vojni, ker so bili Nemci hudo poraženi v [[Bitka za Stalingrad|bitki za Stalingrad]]. Propad Nemčije je bil zapečaten z [[Operacija Overlord|dnevom D]]. Vojna sreča se je postavila na stran zaveznikov tudi na pacifiškem bojišču, saj so Japonci začeli izgubljali otok za otokom. Vojna se je končala [[2. september|2. septembra]] 1945, ko se je vdala [[Japonska]]. V Evropi se je uradno končala že [[8. maj]]a s predajo Nemčije, v [[Slovenija|Sloveniji]] in na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] ter ponekod drugod v Vzhodni Evropi pa so boji trajali še do 15. maja. == Vojaško dogajanje == === Bliskovita vojna (Blietzkrieg) === {{glavni|Vojna v Evropi (druga svetovna vojna)}} [[Slika:Bundesarchiv Bild 101I-318-0083-28, Polen, Panzereinheit.jpg|thumb|Nemški tanki, 1939]] Druga svetovna vojna se je začela 1. septembra 1939 z nenapovedanim vendar pričakovanim [[Poljska kampanja (1939)|napadom na Poljsko]]. Nemčija je kot vzrok navedla [[Poljska kampanja (1939)|zaigran incident]] na nemško-poljski meji, v katerem naj bi poljska vojska uničila nemško radijsko postajo in pri tem ubila tam zaposlene Nemce. 3. septembra je Velika Britanija kot poljska zaveznica v [[Berlin]] poslala ultimat, vendar ni dobila nobenega odgovora, zato je napovedala vojno Nemčiji. Veliki Britaniji sta se pridružili še [[Avstralija]] in [[Nova Zelandija]]. Nekoliko kasneje, čeprav zelo nerada, je vojno Nemčiji napovedala tudi Francija, ki je bila zaveznica Velike Britanije. Tem državam so nato sledile še [[Kanada]], [[Južna Afrika]] in [[Nepal]]. [[File:Pol5.jpg|thumb|left|[[7TP]] je bil poljski lahki tank]] Kljub temu, da sta Velika Britanija in Francija napovedali vojno Nemčiji, je Poljska zaman pričakovala pomoč zaveznikov, saj se Velika Britanija in Francija zaradi težav pri mobilizaciji čet še nista mislili zapletati v vojno. To je zaveznike na koncu drago stalo, saj v tistem času Nemci na zahodni meji niso imeli omembe vrednih enot, ki bi lahko ustavile napadalca. 28. septembra je nemška vojska ob podpori letalskih bombnih napadov zasedla skoraj popolnoma uničeno Varšavo, vendar poljska vojska še ni bila uničena in se je pogumno upira agresorju, pri tem pa mu zadala veliko izgub. Zadnji udarec je Poljski zadala Sovjetska zveza, ki je 17. septembra skoraj brez bojev zasedla vzhodni del države. Poljski vojski tako ni ostalo drugega, kot da 6. oktobra kapitulira. Državo sta si nato po [[pakt Ribbentrop-Molotov|dogovoru Ribbentrop-Molotov]] razdelili Nemčija in [[Sovjetska zveza]]: prva je okupirala zahodni del države, druga pa vzhodni del. [[Slika:LondonBombedWWII full.jpg|thumb|Porušene stavbe v [[London]]u po nemškem bombardiranju.]] Po kratkotrajni vojni na Poljskem se ja na francosko-nemški meji pojavila t. i. ''[[Bitka za Francijo#Lažna vojna|lažna vojna]]'', ko ne ena ne druga stran ni prevzela pobude in napadla sovražnika, ki se je skrival za močno utrjeno [[Maginotova linija|Maginotovo]] in [[Siegfriedova linija|Siegfridovo linijo]]. V tem času SZ ni počivala, poleg Poljske je okupirala še baltske države: [[Litva|Litvo]], [[Latvija|Latvijo]] in [[Estonija|Estonijo]], na daljnem severu pa se je v t. i. ''[[zimska vojna|zimski vojni]]'' spustila v krvave spopade s finsko vojsko, ki so Rdečo armado na koncu veliko stale, vendar pa so jo istočasno na nek način tudi rešile pred popolnim porazom v letu 1941, ko je Nemčija v operaciji [[Operacija Barbarosa|Barbarosa]] napadla SZ. Aprila 1940 sta se zavezniška in nemška vojska prvič srečali na odprtem bojišču. Do bojev je prišlo v [[Skandinavija|Skandinaviji]], vzrok zanje pa je bilo varovanje transportnih poti do rudnikov železa na [[Švedska|Švedskem]], od katerih je bila nemška težka industrija življenjsko odvisna. Za zagotovitev nemotene dostave rude preko [[Norveška|Norveške]] in Švedske so bili Nemci pripravljeni zasesti tudi skandinavske države. K temu jih je tudi prisilila britanska mornarica, ki je v teritorialnih vodah sicer nevtralne Norveške položila mine. Nemški odgovor na to je bilo [[Operacija Weserübung|zavzetje Danske in Norveške]]. V skandinavski operaciji so Nemci brez večjih težav v enem samem dnevu zasedli Dansko, nato pa so se usmerili proti Norveški, kjer so se spopadli z norveško, britansko in francosko vojsko. Po dveh mesecih krvavih spopadov na daljnem severu je bila zavezniška vojska poražena, zato se je morala umakniti. Zaradi poraza Velike Britanije in njenih zaveznikov je bil [[Neville Chamberlain]] kot ministrski predsednik prisiljen odstopiti, nadomestil pa ga je [[Winston Churchill]], ki si je zadal nalogo uničiti nacizem in fašizem. [[Slika:British prisoners at Dunkerque, France.jpg|thumb|upright|Britanski in francoski ujetniki, ki se jim ni uspelo pravočasno evakuirati iz Dunkerquea.]] 10. maja 1940 je vojna dobila popolnoma nove razsežnosti, ko je Nemčija napadla nevtralne države: [[Nizozemska|Nizozemsko]], [[Belgija|Belgijo]] in [[Luksemburg]], nato pa se je usmerila proti Franciji in na ta način obšla nepremagljivo Maginotovo linijo. Istočasno sta britanski ekspedicijski korpus in francoska vojska prestopila belgijsko mejo in se spopadla z nemško armado. Zavezniški vojski sta imeli sicer premoč v orožju, vendar sta bili premalo gibljivi, zato so ju nemške tankovske enote zlahka obšle in s tem obkolile. Po več neuspelih protinapadih je v [[Operacija Dinamo|operaciji Dinamo]] sledil umik britanskih čet iz Francije. 10. junija je Francijo napadla še Italija, vendar njena vojska ni bila tako uspešna kot nemška, zato je francoska vojska njen napad odbila. Po umiku britanskih čet se je nemška armada usmerila proti [[Pariz]]u. Sledila je bitka pri [[Soma|Somi]], v kateri je bila francoska vojska poražena, zato je ta [[22. junij]]a podpisala kapitulacijo. Nemška vojska je nato vkorakala v Pariz in okupirala približno dve tretjini Francije, ostalo tretjino pa pustila neokupirano, vendar pod nemškim nadzorom. Po porazu Francije je ostala Velika Britanija edini nasprotnik nacistične Nemčije. Hitler je upal, da bo po porazu Francije Veliki Britaniji vsilil mir, ker pa se to ni zgodilo, je začel pripravljati [[Operacija Morski lev|operacijo Morski lev]], do katere pa nikoli ni prišlo, saj je bilo predhodno treba uničiti [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]]. Tako se je začela na nebu nad Veliko Britanijo, [[Bitka za Britanijo]], v kateri so bili Nemci poraženi. Vojna se je po tem na zahodu za nekaj časa umirila. V tem času so nemška letala sistematično bombardirala Anglijo, ta pa je izvajala skrivne operacije na sovražnikovem ozemlju. V pričakovanju novega napada zaveznikov je začela Nemčija na obalah Francije, Belgije in Nizozemske postavljati mogočen [[atlantski zid]]. === Bitka za Atlantik === {{glavni|Bitka za Atlantik}} [[Slika:Allied tanker torpedoed.jpg|thumb|left|Zavezniški tanker, ki je postal žrtev nemške podmornice, se potaplja v plamenih.]] Bitka za Atlantik se je začela skoraj istočasno z nemškim napadom na Poljsko in s torpediranjem britanske potniške ladje ''[[SS Athenia]]''. Nemci so v pričakovanju vojne svoje [[Podmornica|podmornice]] in bojne ladje poslali na [[Atlantik]] že nekaj tednov prej z namenom, da bi ob začetku vojne takoj začele napadati zavezniške trgovske in vojne ladje. Najbolj zloglasno orožje bitke za Atlantik so bile nemške podmornice (''U-Boot, okrajšava za Unterseeboot''), ki so z začetkom vojne začele napadati zavezniško trgovsko ladjevje. Sprva so se zadrževale okoli Britanskega otočja, kjer je bil ladijski promet največji. Z uvedbo varovanih [[konvoj]]ev pa so svoje lovsko območje preselile v osrednji Atlantik, kjer Angleži zaradi pomanjkanja spremljevalnih ladij in letal niso morali nadzorovati morja. Največji podmorniški podvig nemške mornarice na začetku vojne je bila potopitev britanske [[Letalonosilka|letalonosilke]] ''[[HMS Courageous (50)|HMS Courageous]]'' in nočni napad podmornice ''[[U-47]]'' na britansko pomorsko oporišče Scapa Flow na Orkneyskih otokih, kjer je bila potopljena ladja ''[[HMS Royal Oak (08)|HMS Royal Oak]]''. S porazom Francije leta 1940 se je začelo popolnoma novo poglavje v bitki za Atlantik. Nemška mornarica je na francoski atlantski obali dobila oporišča, iz katerih je lahko neovirano napadala britanske konvoje. To je pripeljalo britansko mornarico na rob obupa, saj je morala istočasno nadzorovati [[Rokavski preliv]] in [[Severno morje]] pred operacijo Morski lev, hkrati pa je morala varovati konvoje v smeri Amerike in Afrike. Temu obdobju so nemški podmorničarji pravili kar "srečni časi", saj so v njem potopili veliko trgovskih ladij, sami pa pri tem skoraj niso imeli izgub. Stvari so se za Britance nekoliko izboljšale s podpisom [[Atlantska listina|Atlantske listine]] med ZDA in Veliko Britanijo. ZDA naj bi Veliki Britaniji v zameno za nekatera ozemlja zagotovila skoraj neomejeno dostavo materiala in orožja. Pomembno vlogo v bojih za Atlantik je imelo tudi nemško površinsko ladjevje. To sicer ni bilo tako zelo uspešne kot podmornice, vendar je Britancem povzročalo velike preglavice. Tak primer je bila težka [[križarka]] ''[[Admiral Graf Spee]]'', ki je prvo leto vojne križarila po južnem Atlantiku in [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] ter potapljala zavezniške trgovske ladje, pri tem pa nase vezala velik del britanske flote, ki jo je zaman iskala vse do bitke pri ustje reke Rio de la Plata. Veliko vlogo so odigrale tudi [[Pomožna križarka|pomožne križarke]], ki so ogrožale zavezniške ladje vse do Avstralije in [[Antarktika|Antarktike]]. Največji udarec za nemško mornarico je bila pomorska operacija na Norveškem leta 1940, v kateri so izgubili skoraj polovico svojih najboljših bojnih ladij. Hud udarec je bila tudi izguba bojne ladje ''[[Bismarck (bojna ladja)|Bismarck]]''. Zaradi tega je Hitler preklical vse bojne operacije površinskega ladjevja, to je lahko do konca vojne delovalo le v vodah okoli okupirane Norveške in tam ogrožalo arktične konvoje namenjene proti Rusiji. [[Slika:Submarine attack (AWM 304949).jpg|thumb|Napad zavezniškega letala na nemško podmornico.]] Maja 1941 so Angleži v potapljajoči se nemški podmornici zaplenili kodirni stroj [[Enigma (naprava)|enigma]]. Ta jim je v prihodnje pomagal pri razvozlavanju nemških kodiranih sporočil, namenjenim podmornicam. Tega leta so v vojno vstopile tudi ZDA, kar je pomenilo za Nemce druge "srečne čase", saj ZDA še niso bile pripravljene na vojno, zato njene ladje niso bile varovane, kar je pomenilo, da so bile lahek plen za nemške podmornice. Te so pričele z napadi tudi v [[Mehiški zaliv|Mehiškem zalivu]]. Februarja 1942 se je nemški mornarici posrečil izreden podvig. Skozi neprehoden Rokavski preliv, ki je bil posejan z minami ter ga je varovalo britansko ladjevje in letalstvo, jim je [[Operacija Cerberus|uspelo pretihotapiti več težkih križark]], ki so pri tem utrpele le manjšo škodo. Zaradi vse večjih izgub ladij v ameriških vodah so tudi ZDA uvedle sistem konvojev, zaradi česar se je ulov podmornic drastično zmanjšal, tako da so se bile te prisiljene umakniti nazaj na odprt Atlantik. Decembra je nemška mornarica začela novo ofenzivo proti [[Arktični konvoji|arktičnim konvojem]], ki pa se je za Nemce končala katastrofalno, saj jim ni uspelo potopiti niti ene zavezniške ladje, sami pa so utrpeli zelo veliko škodo. Zaradi tega je odstopil [[admiral]] [[Erich Raeder]], nadomestil pa ga je [[Karl Dönitz]], ki je v podmorniškem vojskovanju uvedel [[Taktika volčjih kardel|taktiko volčjih krdel]]. Junija 1943 se je sreča postavila na stran zaveznikov, ko jim je z vse večjimi protipodmorniškimi ukrepi uspelo uničiti 25 % podmornic, pri tem pa so sami izgubili le nekaj ladij. Decembra so Nemci v [[Bitka pri Severnem rtu|bitki pri North Capu]] izgubili še zadnjo križarko. Zaradi vse boljšega varovanja so se napadi na konvoje zmanjšali, zavezniki pa so potopili več podmornic kot kadarkoli Nemške podmornice so kljub porazu v bitki za Atalntik ostale na Atlantiku do konca vojne in napadale zavezniške ladje, vendar so bili njihovi uspehi skromni, izgube pa iz dneva v dan večje. === Vojna v severni Afriki === {{glavni|Vojna v severni Afriki}} [[Slika:Crusadertankandgermantank.jpg|thumb|Goreči nemški [[tank]] poleg angleškega tanka Crusader med operacijo Crusader (angl. ''Križar'').]] Vojna v [[Severna Afrika|Severni Afriki]] se je začela 11. septembra leta 1940, ko je italijanska vojska pod poveljstvom [[Rodolfo Graziani|Rodolfa Grazianija]] s petimi [[divizija]]mi preko [[Libija|Libije]] vdrla v [[Egipt]]. Po začetnih uspehih so se vkopali pri Sidiju Baraniju in čakali na britanski protinapad. Zavladalo je trimesečno zatišje, ki so ga Britanci izkoristili za okrepitev lastnih sil in za priprave na protinapad. Decembra je britanska armada, ki ji je poveljeval [[Archibald Wavell]], izvedla veliko ofenzivo in v dveh mesecih pregnala Italijane 800&nbsp;km nazaj v Libijo, pri tem pa zajela več kot 130.000 italijanskih vojakov. Britansko napredovanje se je ustavilo šele pri [[Benghazi]]ju, potem ko je padlo že več močno utrjenih italijanskih utrdb, vključno s [[Tobruk]]om. Ker je kazalo, da bo Mussolini kmalu ob vso Severno Afriko, mu je Hitler poslal dve diviziji, poimenovani [[Afriški korpus]], pod poveljstvom [[Erwin Rommel|Erwina Rommla]], ki je prišel v [[Tripolis]] februarja 1941. Ta je začel svojo prvo ofenzivo 24. marca 1941, le nekaj tednov pred nemškim napadom na Jugoslavijo in Grčijo. V bliskovitem napadu je pridobil nazaj skoraj vso izgubljeno ozemlje, za seboj pa je pustil obkoljeno angleško posadko v Tobruku. Nemško letalstvo je iz oporišč v [[Tripolitanija|Tripolitaniji]] in na [[Sicilija|Siciliji]] napadlo [[Aleksandrija|Aleksandrijo]], [[Port Said]] in [[Suez]] ter tako uspešno preprečevalo dovoz čet in materiala v Egipt. V naslednjih štirinajstih mesecih se je fronta po krvavih bitkah premikala sem ter tja po [[puščava|puščavi]]. Enkrat so zmagali Angleži, drugič je zmagal nemški Afriški korpus. Spomladi leta 1942 je padel tudi Tobruk, ki je bil že dalj časa trn v Rommlovi peti, potem pa se je ta na 110&nbsp;km približal Aleksandriji. Fronta se je nato ustavila pri znamenitem kraju [[El Alamein]]. V tem času si je Rommel pridobil vzdevek "puščavska lisica". Zaradi angleškega poraza na Afriškem bojišču je Churchill avgusta 1942 odletel v [[Kairo]], da bi osebno reorganiziral svoje vrhovno poveljstvo. Za Auchinleckovega naslednika je določil [[Harold Alexander|Harolda Alexandra]] za poveljnika vseh srednjevzhodnih sil. Za poveljnika osme armade, poimenovane "puščavske podgane", si je izbral W. H. E. Gotta. Ker pa je ta umrl v letalski nesreči, ga je nadomestil [[Bernard Montgomery]]. Ta se je takoj lotil prerazporeditev v armadi. Po reorganizaciji britanske osme armade je začel pripravljati nov napad na nemško armado pri El Alameinu. 23. oktobra 1942 ponoči se je začela ena najbolj znamenitih bitk na svetu. Napad je bil za nemško armado popolno presenečenje. Ko se je Rommel 25. oktobra vrnil na fronto, sta mu ostali le dve možnosti: naprej ali nazaj. Čez dva dni je spoznal, da je bitka izgubljena, zato je 2. novembra ukazal umik, vendar je bilo že prepozno, saj je bila pot za umik odrezana. Kljub temu pa se mu je posrečilo, da se je glavnina vojske izmuznila skozi ovire, v veliko pomoč mu je bilo tudi deževje, ki je upočasnilo britansko napredovanje. 8. oktobra 1942 so se ameriške in britanske sile v [[Operacija Bakla|operaciji Bakla]] (angleško: ''Torch'') izkrcale v francoskem [[Maroko|Maroku]] in [[Alžirija|Alžiriji]]. S to invazijo so želeli zavezniki udariti v hrbet Afriškemu korpusu in ga na ta način dokončno uničiti, treba pa je bilo tudi ustvariti drugo fronto, ki bi razbremenila Sovjetsko zvezo. Francozi, zvesti vladi v Vichiyu, so se večinoma upirali izkrcanim četam. A boji niso trajali dolgo in Francozi v Severni Afriki so se kmalu pridružili boju proti Hitlerju, de Gaulla pa so končno priznali za svojega voditelja. Tri dni po izkrcanju v Severni Afriki je general Eisenhower začel z veliko ofenzivo, ki naj bi dokončno pregnala Nemce iz Severne Afrike. A napad se je končal katastrofalno, saj je Nemcem iz Italije uspelo pripeljati okrepitve, k neuspehu pa je prispevalo tudi zimsko deževje, ki je ceste spremenilo v močvirje. Tako se je vojskovanje decembra ustavilo, saj je bilo treba počakati Montgomeryja, ki se je Tuniziji približeval z vzhoda. Februarja 1943 so Nemci izvedli nenaden protinapad proti neusklajenemu zavezniškemu napredovanju in porinili Američane nazaj čez prelaz Kassarine, a so se stvari kmalu obrnile. Marca je bilo v Berlinu in Rimu jasno, da je Afrika izgubljena, zato je Hitler odpoklical Rommla. Britanci pod Montgomeryjevim poveljstvom so napredovali proti Tuniziji iz vzhoda ob podpori francoske enote Jeana Leclerca, ki je napadla s smeri [[Čad]]a. Medtem so Američani in Britanci pritiskali na Tunizijo z zahoda. 23. aprila se je začel končni napad. Montgomery je prebil staro francosko obrambno črto Mareth med Libijo in Tunizijo, drugi korpus ZDA pa je zavzel koto 609, ki je zapirala pot v [[Bizerta|Bizerto]]. Britanska prva armada je zavzela Longstop Hill, zadnjo veliko naravno oviro. 7. maja sta padla [[Tunis]] in Bizerta, s čimer je bila presekana smer umika nemških enot v smeri [[Rt Bon|rta Bon]], s čimer se je končala vojna v Severni Ariki. === Vojna na Tihem oceanu in v Aziji === {{glavni|Vojna za Tihi ocean|Burmanska kampanja}} [[Slika:USSArizona PearlHarbor.jpg|thumb|[[USS Arizona (BB-39)|USS ''Arizona'']] v plamenih po japonskem napadu na ameriško oprišče [[Pearl Harbor]].]] Vojna na [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] se je začela 8. decembra 1941 z japonskim napadom na angleško kolonijo [[Hong Kong]], [[Nizozemska vzhodna Indija|Nizozemsko vzhodno Indijo]], [[Tajska|Tajsko]] in ameriške [[Filipini|Filipine]]. Dan prej, 7. decembra, se je zgodil tudi japonski napad na ameriško mornariško oporišče v [[Pearl Harbor]]ju na Havajih, s čimer so ZDA vstopile v vojno. Po japonski invaziji na Tajsko, ki je padla v 24 urah, je 25. decembra padel tudi Hongkong, istega dne pa še oporišča na ameriških otokih [[Guam]] in [[Otok Wake|Wake]]. Da bi Angleži preprečili izkrcanje japonskih čet v [[Malezija|Maleziji]], so v boj poslali bojni ladji ''[[HMS Repulse]]'' in ''[[HMS Prince of Wales]]'', ki pa sta kmalu postali tarči japonskih bombnikov, kar je bil eden prvih dokazov, da je čas velikih bojnih ladij mimo. Januarja 1942 je Japonska napadla [[Burma|Burmo]], Nizozemsko Vzhodno Indijo in [[Nova Gvineja|Novo Gvinejo]]. 15. februarja je padel [[Singapur]], mesto, za katero so Angleži pravili, da ga ni mogoče zavzeti. Pred japonskimi napadi ni bila varna niti Avstralija; 19. februarja so japonska letala bombardirala avstralsko mesto [[Darwin, Severni teritorij|Darwin]] in ostala mesta na severu Avstralije. Po večmesečnih bojih so 8. maja padli tudi Filipini, s čimer je postala Avstralija praktično obkoljena. Do sredine leta 1942 so se Američani reorganizirali in zbrali svoje razbito ladjevje ter čete za ponovni napad na japonsko mornarico in njihove postojanke. Ker japonske čete v preteklosti niso zasedle mesta [[Port Moresby]] na južnem koncu Nove Gvineje, so želeli zdaj to doseči z izkrcanjem, kar je pripeljalo do [[Bitka v Koralnem morju|bitke v Koralnem morju]]. Rezultat bitke je bil sicer neodločen, vendar pa so Američani dosegli taktično zmago, saj so prekinili izkrcavanje japonskih čet na jugu Nove Gvineje. Junija so Japonci začeli novo ofenzivo, zasesti so nameravali [[atol]] [[Midway]] v havajskem otočju. Da bi svoje namere prikrili pred Američani, so zasedli nekaj [[Aleutski otoki|Aleutskih otokov]] ob obali [[Aljaska|Aljaske]], a to Američanov ni zmedlo. Tako je med 4. in 7. junijem 1942 prišlo do [[Bitka za Midway|bitke za Midway]], v kateri je bilo japonsko ladjevje poraženo, kar je bil jasen znak, da se je tehtnica prevesila na stran zaveznikov. V tem času so na Novi Gvineji in [[Salomonovi otoki|Salomonovih otokih]] potekali krvavi spopadi med angleškimi, avstralskimi, novozelandskimi in japonskimi enotami, ki so si še vedno želeli zasesti Port Moresby ter okoliške otoke. Avgusta se je na [[Guadalcanal]]u izkrcalo 16.000 ameriških marincev, kar je bila prva večja kopenska operacija ameriške vojske po padcu Filipinov. Krvavi boji za otok so se končali šele 9. februarja 1943, ko je bilo z otoka pregnana večina japonskih vojakov, s tem pa se je končalo tudi obleganje Avstralije. Američani so nato skupaj z avstralsko, novozelandsko in angleško vojsko začeli prodirati vedno globlje proti severu Nove Gvineje, dokler se niso pred Filipini srečali z enotami, ki so prodirale iz vzhoda. [[Slika:SBDs and Mikuma.jpg|thumb|left|Ameriška letala med bitko za Midway.]] Kljub zmagi v bitkah za Midway in Guadalcanal je Američane od Japonske še vedno ločil obsežen Tihi ocean, poln majhnih koralnih otokov, od katerih je vsak predstavljal močno utrjeno japonsko postojanko. Da bi Američani zavzeli te otoke, so si izmislili taktiko žabjih skokov, v kateri bi zavzeli otok za otokom in se tako postopoma približali Japonski na razdaljo, od koder bi jo lahko bombardirali iz zraka. Otoke, ki bi bili premočno oboroženi, bi obšli in se tako izognili nepotrebnim izgubam. Svojo taktiko so preizkusili na dveh majhnih koralnih otokih: [[Bitka za Taravo|Tarawa]] in [[Makin]] v skupini [[Gilbertovi otoki|Gilbertovih otokov]], ki so ju zavzeli z veliko težavami, vendar so se ob tem veliko naučili, saj so bile izgube v sledečih operacijah dosti manjše. Nato so nadaljevali v smeri [[Marshallovi otoki|Marshallovih otokov]], kjer so zasedli pomembna atola [[Bitka za Kwajalein|Kwajalein]] in [[Eniwetok]]. Največji dosežek v tej kampanji je bil zasedba otokov [[Saipan]], [[Tinian]] in [[Guam]] v skupini [[Mariansko otočje|Marianskih otokov]]. Z zasedbo teh otokov je Japonska prišla v doseg ameriških bombnikov ''[[B-29]]'', ki so lahko sedaj brez prestanka bombardirali pomembna japonska mesta. Med 19. in 20. junijem 1944 je prišlo do [[Bitka v Filipinskem morju|bitke v Filipinskem morju]], kjer je japonska mornarica ponovno doživela poraz, od katerega si ni več opomogla. Med septembrom in oktobrom so padli še otoki [[Ulithi]], [[Yap]], [[Ngulu]] in [[Palau]]. Po uspešnih operacijah na Tihem oceanu so na vrsto prišli Filipini. Ameriške čete so se tam izkrcale 20. oktobra 1944, boji zanj pa so trajali do 2. septembra 1945, med 23. in 26. oktobrom 1944 pa je v [[Bitka v zalivu Leyte|zalivu Leyte]] pred filipinsko vzhodno obalo prišlo do zadnje velike pomorske bitke med ameriško in japonsko mornarico, v kateri je bila slednja ponovno poražena. Obroč okoli Japonske se je začel vedno bolj ožiti, kmalu so padli otoki, kot sta [[Iwo Jima]] ter [[Okinawa]], ki sta sestavni del Japonske. Nič bolje ni Japoncem kazalo v Burmi, kjer so angleške čete prebile japonsko obrambno črto in začele osvobajati malezijski polotok. Svoje je prispevala tudi Sovjetska zveza, ki je napadla [[Mandžurija|Mandžurijo]] in okupirala [[Kurilsko otočje|Kurilske otoke]]. Vendar se Japonska kljub brezizhodnemu položaju ni želela predati in se je nameravala, tako kot Nemčija, boriti do samega konca. Tako nesmiselno upiranje bi Američanom povzročilo strahovite izgube, zato so se odločili, da bodo uporabili novo čudežno orožje, za katero svet vse do tedaj še ni slišal: [[atomska bomba|atomsko bombo]]. Prvo bombo so odvrgli na [[Hirošima|Hirošimo]] 6. avgusta leta 1945, ker pa se Japonska kljub uporabi tega strahovitega orožja ni želela predati, so 9. avgusta odvrgli še drugo bombo, tokrat na mesto [[Nagasaki]], s čimer se je vojna na Tihem oceanu končala. === Vojna v Sredozemlju === {{glavni|Italijansko bojišče|Bitka za Malto}} [[Slika:Bundesarchiv Bild 146-2005-0004, Italien, Monte Cassino.jpg|thumb|Italijanski samostan Monte Cassino v ruševinah, po tem ko ga je do tal porušilo zavezniško letalstvo. [[Bitka za Monte Cassino]] je bila ena najbolj krvavih bitk na italijanskem bojišču.]] Vojna v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]] se je začela 10. junija 1940 z vstopom Italije v vojno. Po porazu Francije 24. junija je ta postala največja pomorska velesila v Sredozemskem morju, zato je začela vedno bolj ogrožati Britanske konvoje, namenjene v Egipt, kjer so se boji po posredovanju Nemcev zelo zaostrili. S porazom Francije pa se je pojavil problem še z ostankom Francoske bojne flote, ki je ostala zvesta francoski vladi v Vichiyu. Ta je bila pod velikim vplivom Nemcev, zato so Britanci sklepali, da je le še vprašanje časa, kdaj se bodo Nemci polastili te mogočne flote in jo uporabili v svojo korist. Da bi Britanci to preprečili, so od Francozov zahtevali, da svoje bojne ladje razorožijo, ali pa jih predajo Britancem. Ker so Francozi zahtevo zavrnili, je britansko ladjevje 3. julija 1940 [[Operacija Katapult|napadlo francosko pomorsko floto pri Mers-el-Kebir]] na obali Severne Afrike in jo popolnoma uničilo. 11. novembra so britanska letala iz letalonosilke ''[[HMS Illustrious (R87)]]'' napadla italijansko ladjevje, zasidrano v [[Tarent]]u, in potopilo ter poškodovalo več bojnih ladij. Jeseni leta 1940 je Italija brez Hitlerjeve vednosti iz smeri Albanije napadla Grčijo in doživela strahoten poraz, zaradi katerega je skoraj izgubila še Albanijo. Spomladi leta 1941 sta Nemčija in Italija skupaj napadli [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] in Grčijo. Nemška vojska je ob pomoči italijanske vojske brez težav porazila jugoslovansko, grško in britansko vojsko. Po padcu Grčije sta se bili grška in britanska vojska prisiljeni umakniti na [[Kreta|Kreto]], vendar je po nemškem letalskem desantu kmalu padla tudi ta, zato je temu sledila evakuacija britanskih čet v Egipt. Med 27. in 29. marcem je italijanska mornarica doživela še en poraz. V [[Bitka pri rtu Matapan|bitki pri rtu Matapan]] je izgubila pet ladij, ena pa je bila huje poškodovana, medtem ko so Britanci izgubili eno samo letalo, več ladij pa je bilo poškodovanih. Leta 1941 je do bojev prišlo tudi v [[Libanon]]u in [[Sirija|Siriji]], ki sta bili pod nadzorom Francozov, zvestih Vichiyu. Vzrok za začetek britanske vojaške operacije proti Francozom je bilo sestreljeno nemško letalo v [[Irak]]u, ravno v času, ko je tam potekala vstaja proti Britancem. Ker bi nemško letalo lahko v Irak priletelo le s smeri ene od teh dveh držav, so Britanci sklepali, da imajo Nemci tam svojo oporišča, ki jih je treba uničiti. Z razmahom bojev v Severni Afriki je postala vedno bolj pomembna tudi [[Malta]], majhen otok na pol poti med Egiptom in Gilbertarjem, ki se nahaja blizu italijanske obale. Zaradi svoje lege je imel otok zelo pomemben strateški pomen, saj je lahko služil kot vmesna postojanka za poškodovane ladje, namenjene v Egipt in Severno Afriko, iz letališč na otoku pa je bilo možno nadzorovati sovražnikove pomorske poti in napadati mesta na jugu Italije. Ker Nemci in Italijani otoka nikoli niso imeli priložnosti zasesti, so se odločili, da ga bodo v [[Bitka za Malto|bitki za Malto]] izstradali, vendar je otok nekako zdržal vse do poraza sil osi v Severni Afriki. Po končanih bojih v Severni Afriki, je z [[Zavezniška invazija na Sicilijo|operacijo Husky]] 10. junija 1943 prišlo do izkrcanja zavezniških čet na jugu [[Sicilija|Sicilije]], ki so jo brez večjega odpora zasedli. 3. septembra so se zavezniki v [[Operacija Baytown|operaciji Baytown]] izkrcali na jugu Italije in začeli brez večjih težav prodirati proti severu. Temu je 8. septembra sledila kapitulacija Italije, ki je nato prestopila na stran zaveznikov. Ti so se 10. septembra v [[Operacija Avalounch|operaciji Avalounch]] izkrcali še pri [[Salerno|Salernu]], vendar se je njihova hitro napredovanje kmalu ustavilo pred nemško zimsko obrambno črto. Da bi to obrambno črto obšli, so se izkrcali pri [[Anzio|Anziu]], kjer pa so padli v nemško past, zaradi česar se je izkrcanje sprevrglo v pravo nočno moro, iz katere ni bilo videti izhoda. Pomlad leta 1944 je prinesla nov začetek. Po krvavih bojih za [[Monte Cassino]] je bila nemška zimska obrambna črta prebita, zato je junija končno padel Rim, vendar pa so Nemci na severu države postavili [[Gotska linija|Gotsko obrambno črto]], zaradi česar je bilo zavezniško napredovanje ponovno ustavljeno vse do pomladi leta 1945. Nič bolje se Nemcem ni godilo na Balkanu. Zaradi napredovanja [[Rdeča armada|Rdeče armade]] na [[vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]] in vse močnejšega odporniškega gibanja v Grčiji in Jugoslaviji so se bili prisiljeni umakniti. Z umikom nemških čet in Francije, Italije, Grčije in Jugoslavije so se boji v Sredozemskem morju in njegovi okolici končali. === Vzhodna fronta in Balkan === {{glavni|Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|Vojna na Balkanu}} [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-L20582, Charkow, Strassenkämpfe.jpg|thumb|Nemška vojska v [[Prva bitka za Harkov|prvi bitki za Harkov]], oktober 1941.]] Po končanih vojaških operacijah na zahodu se je Hitler usmeril na vzhod proti Sovjetski zvezi. Ta je v njegovem velikopoteznem načrtu širjenja arijske rase igrala izredno pomembno vlogo, saj naj bi na njenem ozemlju naselili Nemce, vzhodnoslovanska ljudstva pa zasužnjili. Priprave za napad so se začele že leta 1939 s podpisom pakta o nenapadanju, ki pa ga Hitler ni mislil spoštovati, saj si je z njim želel le izogniti se spopadu na dveh frontah. Same vojaške priprave za napad so stekle takoj po porazu Francije, nepričakovano pa jih je prekinila balkanska kriza. Hitler se sprva ni želel vmešavati v balkanske probleme, saj je vedel, da [[Balkan]] predstavlja sod smodnika, ki ga lahko vsak čas raznese in povzroči še večje probleme. Vendar pa je aprila 1941 prišlo do nepričakovanih dogodkov, ko je Kraljevina Jugoslavija, kmalu po njegovem podpisu, zavrnila pakt med nacistično Nemčijo in Kraljevino Jugoslavijo. Hitler je to zavrnitev vzel zelo osebno in je vojski ukazal, da naj v t. i. [[Aprilska vojna|aprilski vojni]] napade Jugoslavijo in Grčijo, ki sta bili po kratkotrajnih spopadih kmalu poraženi. Po porazu Jugoslavije in njeni okupaciji so se na njenem ozemlju kmalu začela pojavljati odporniška gibanja poimenovana [[četniki]] in [[partizani]]. Prvi so si prizadevali za vrnitev [[Peter II. Karađorđević|jugoslovanskega kralja]], druge so vodili komunisti pod vodstvom Josipa Broza Tita, ki so želeli po porazu nacizma in fašizma vzpostaviti komunistično državo po zgledu Sovjetske zveze. Na začetku so imeli skupen cilj, poraziti nacizem in fašizem in so zato sklenili zavezništvo. Vendar pa je zaradi različnih ideologij prišlo do hudih razhajanj, ki so povzročila, da so začeli četniki napadati partizane in začeli sodelovati z okupatorjem.<ref>Marijan F. Kranjc in Slobodan Kljakić, ''Plava garda – poveljnikovo zaupno poročilo'', Pro-Andy, Maribor, 2006 {{COBISS|ID=57204737}}</ref> Da so se stvari še dodatno zapletle, so se v strahu pred komunizmom začele po državi ustanavljati vojske, ki so tesno sodelovale z okupatorjem. Boji na Balkanu so izredno pomembno vplivali na potek druge svetovne vojne, saj so različna odporniška gibanja nase vezala velik del nemške vojske, ki je tako niso mogli uporabiti v boju na vzhodni ali zahodni fronti. Po okupaciji Jugoslavije in Grčije so priprave za napad na Sovjetsko zvezo ponovno stekle, vendar so Nemci s tem, ko so napadli Jugoslavijo in Grčijo, izgubili dragocen čas, ki jih je kasneje stal zmage. [[Operacija Barbarossa]], ki je označevala začetek napada na Sovjetsko zvezo, je stekla 22. junija 1941. Nemška vojska je brez večjih težav porazila enote Rdeče armade, ki niso pričakovale nemškega napada. Glavni cilj napada je bila [[Moskva]], ki jo je bilo treba doseči še pred zimo, vendar je v zimi med letoma 1941 in 1942 kmalu postalo jasno, da je ta cilj nedosegljiv. Bliskovito napredovanje nemške vojske se je ustavilo tudi na severu pred [[Obleganje Leningrada|obleganim Leningradom]] in na jugu, ko so se začeli [[bitka za Stalingrad|boji za Stalingrad]]. Po porazu nemške vojske pri Stalingradu se je vojna sreča prevesila na stran Sovjetske zveze. Po [[Bitka pri Kursku|bitki pri Kursku]] poleti 1943 se je bila nemška vojske prisiljena umikati proti domovini. V zimi 1943 in 1944 je prišlo do zloma fronte, zaradi česar se je nemška vojska začela umikati proti zahodu na vsej fronti od [[Baltsko morje|Baltskega morja]] pa vse do [[Črno morje|Črnega morja]]. 27. januarja 1944 se je končalo obleganje Leningrada, Rdeča armada pa je nato začela prodirati vedno globlje na zahod. Kmalu so padle vzhodnoevropske države, nato pa je rdeča armada prišla do same nemške meje. Zadnja velika bitka vzhodne fronte je bila [[Bitka za Berlin]]. Ko je ta padel, se je druga svetovna vojna v Evropi končala. === Zahodna fronta === [[Slika:Approaching Omaha.jpg|thumb|Zavezniško [[izkrcanje v Normandiji]], 6. junij 1944.]] {{glavni|Zahodna fronta (druga svetovna vojna)}} Zaradi vse večjega pritiska Sovjetske zveze, ki je zahtevala odprtje [[Druga fronta|druge fronte]], s katero bi razbremenili vzhodno fronto, je 6. junija 1944 prišlo do [[Izkrcanje v Normandiji|izkrcanja zavezniških čet v Normandiji]]. Po uspešnem izkrcanju je prišlo do [[Bitka za Francijo|bitke za Francijo]], katere vrhunec je bila [[osvoboditev Pariza]]. Po krvavih in mučnih spopadih so se bili Nemci prisiljeni umakniti iz Francije in zasesti nove obrambne položaje za [[Siegfriedova linija|Siegfridovo obrambno črto]] oz. zahodnim zidom. Da bi se izognili izgubam, ki bi jih utrpeli ob napadu na to zelo dobro branjeno obrambno črto, so nameravali zavezniki v Nemčijo prodreti preko Belgije, Luksemburga in Nizozemske. Vendar se je [[Operacija Market-Garden]], ki je označevala napad na te države, spremenila v pravo polomijo, ki je zaveznike veliko stala. Zaradi spodletele operacije in vedno daljših oskrbovalnih poti zavezniške vojske je fronta vse do decembra 1944 obstala. 16. decembra so Nemci v [[Ardenska ofenziva (1944)|Ardenski ofenzivi]] izvedli še zadnji bliskoviti napad, v katerem so presenetili zaveznike in jim prizadejali velike izgube, vendar pa protinapad iz obupa poteka fronte ni mogel več spremeniti. Do konca januarja 1945 se je fronta ustalila tam, kjer je bila decembra 1944, tako je ostalo vse do sredine marca, ko je zaveznikom uspelo prečkati mejno reko [[Ren]], s čimer se je začel prodor v Nemčijo, ki je označeval skorajšnji konec vojne. Prodor se je končal s srečanjem ameriških in sovjetskih enot na reki [[Laba|Labi]]. === Stranska bojišča === * [[zimska vojna]] * [[nadaljevalna vojna]] * [[laponska vojna]] * [[Druga kitajsko-japonska vojna|kitajsko-japonska vojna]] == Druga svetovna vojna na Slovenskem == {{glavni|Druga svetovna vojna na Slovenskem}} [[Slika:Bundesarchiv Bild 121-0721, Marburg-Drau, Adolf Hitler.jpg|thumb|[[Adolf Hitler]] in [[Martin Bormann]] med obiskom okupiranega [[Maribor]]a aprila 1941, kar je oznanilo začetek nacističnega protislovenskega programa.]] Druga svetovna vojna v Dravski banovini se je začela [[6. april]]a 1941, ob vkorakanju nemške vojske. 11. aprila 1941 so se v boj za ozemlje vključile tudi italijanske in madžarske sile. Jugoslovanska armada, šibka zaradi nacionalnih nasprotij, je razpadla v desetih dneh. Slovenijo so trije okupatorji zasedli v celoti že 11. aprila. Nemški rajh je dobil Gorenjsko, Štajersko, severozahodni del Prekmurja in severni del Dolenjske ter Mežiško dolino. Italijani so zasedli Notranjsko, večino Dolenjske in Ljubljano, Madžari pa večino Prekmurja. Nekatere vasi v jugovzhodnem delu so bile priključene [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]] (NDH).<ref name="izs1">Cvirn, J. ''idr.'' (1999). "Okupacija in razkosanje Slovenije v 2. svetovni vojni". '''V:''' ''Ilustrirana zgodovina Slovencev'' (str. 344-7); uredniki Vidic M., Brenk L. in Ivanič M. Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN 86-11-15664-1</ref><ref name="snz">(2006). ''Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije : 1848-1992''. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino. {{COBISS|ID=221408256}}</ref> Za Primorce se je druga svetovna vojna začela že 10. junija 1940 z vstopom Italije v drugo svetovno vojno, dejansko pa že prej z italijanskim napadom na [[Etiopija|Etiopsko cesarstvo]], nato sodelovanjem v [[Španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] in okupacijo Albanije. Vsi okupatorji so izvajali potujčevanje in drugo nasilje nad prebivalstvom, saj so nameravali zasedeno ozemlje priključiti matičnim deželam. Italijani so sicer zaradi politično-taktičnih razlogov dovolili kulturno avtonomijo ter lastno upravo na občinski ravni v svojem okupacijskem območju, tj. v [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanski pokrajini]], medtem ko so nacisti začeli izvajati nasilno [[germanizacija|germanizacijo]] ter načrt [[etnocid]]a in [[genocid]]a, tj. izgon vsega slovenskega izobraženstva in narodno zavednih ljudi, vključno z duhovščino, ki je dosegla vrhunec s preselitvijo več kot 83.000 Slovencev v druga območja [[Tretji rajh|Tretjega rajha]], kot tudi v Srbijo in Hrvaško.<ref name=izs1/> Z namenom upora proti okupatorjem so 26. aprila 1941 slovenski komunisti skupaj z nekaterimi levo usmerjenimi skupinami ([[Krščanski socialisti Slovenije|krščanski socialisti]], [[Sokol (društvo)|Sokol]]) ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda, kasneje imenovano [[Osvobodilna fronta]] (OF) Slovenskega naroda. Osvobodilna fronta, pod katero so delovale slovenske partizanske enote, je predstavljala temelj za oborožen boj proti okupatorjem.<ref name=snz/><ref name=izs2>Cvirn, J. ''idr.'' (1999). "Narodnoosvobodilni boj in revolucija". '''V:''' ''Ilustrirana zgodovina Slovencev'' (str. 348-61).</ref> Zaradi političnih atentatov, ki so jih izvajale komunistične skupine, ter radikalne nenaklonjenosti in strahu pred komunizmom v stari družbeni eliti, se je začela [[državljanska vojna]] med Slovenci v italijansko okupirani jugovzhodni Sloveniji spomladi leta 1942. Nasprotujoči si skupini sta bili torej Osvobodilna fronta Slovenskega naroda ter [[Slovensko domobranstvo]], ki so jo podpirale okupacijske sile.<ref name=snz/><ref name=izs2/> Slovenska partizanska vojska, ki je vojaško sodelovala z zavezniki, je po letih bojevanja v težkih razmerah ob koncu vojne skupaj z [[Jugoslovanska armada|Jugoslovansko armado]] osvobodila vse slovensko narodno ozemlje. Rezultat narodnoosvobodilnega boja je bila osvoboditev in zavarovanje [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]] skoraj v celoti in pa vzpostavitev slovenske republike s pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve, v jugoslovanski federaciji. Proti pričakovanju slovenskih partizanov je [[Josip Broz - Tito]] kljub poprejšnjim obljubam odpravil glavni štab Jugoslovanske armade za Slovenijo in slovensko partizansko vojsko vključil v enotno Jugoslovansko armado; s tem je bil Slovencem odvzet pomemben del narodne suverenosti.<ref name=snz/><ref name=izs2/> == Politično dogajanje == [[Slika:Yalta summit 1945 with Churchill, Roosevelt, Stalin.jpg|thumb|''»Veliki trije«'' na Jaltski konferenci; Winston Churchill, Franklin D. Roosevelt in Stalin.]] Politični in ostali dogodki, ki so se zgodili leta 1939 in nekaj let prej so dali misliti, da je izbruh nove velike vojne v Evropi le še vprašanje časa. Najbolj odmevna sta bila [[Anschluss|priključitev Avstrije]] leta 1938 in leto kasneje še priključitev Češke in Slovaške. Zahodni zavezniki bi to lahko preprečili, vendar so ob misli na novo veliko vojno proti Nemčiji raje izvajali t. i. [[Politika popuščanja|politiko popuščanja]]. V imenu te politike so Nemcem žrtvovali Avstrijo in Češkoslovaško, saj so mislili, da bodo tako pomirili Hitlerja in Evropo rešili pred novo vojno. Vendar so se motili, Hitler je zahteval več. Njegov naslednji cilj je bila Poljska, oziroma mestna državica Gdansk (nem. Danzig), ki so jo tudi vodili lokalni nacionalsocialisti. V nemškem interesu je bilo, da teritorialno poveže rajh z Vzhodno Prusijo, kar pa bi lahko naredila le z zasedbo Gdanska. Le-ta pa je bila za Poljsko nesprejemljiva, saj bi ji odvzela strateški dostop do morja. Ker je Hitler vedel, da se ne bo izognil vojni, je želel preprečiti vsaj vojno na dveh frontah, zato je s Sovjetsko zvezo sklenil pakt o nenapadanju, zahodnim zaveznikom pa je ponudil lažno mirovno pogodbo. Sledil je napad na Poljsko, zavezniki so se postavili na stran Poljske in na tem stališču vztrajali ter tako Hitlerju, ki je upal, da bo po napadu sklenil nov mir, prekrižali načrte. Kot protiutež zahodnim zaveznikom je Hitler že pred samo invazijo na Poljsko sklenil trojni pakt med Nemčijo, Italijo in Japonsko (sile osi). Politični odnosi med silami osi in zavezniki so se pretrgali, Evropa in Azija pa sta se pogreznili globoko v vojno. Hud udarec za Veliko Britanijo je bil poraz Francije leta 1940, zato so si ti prizadevali pridobiti novega velikega zaveznika, ZDA, v kateri pa je javno mnenje nasprotovalo vstopu v vojno. Kljub temu je bila v ta namen 14. avgusta 1941 na krovu bojne ladje ''[[HMS Prince of Wales (1939)|HMS Prince of Wales]]'' podpisana [[atlantska listina]]. Medtem so Nemci napadli Sovjetsko zvezo in tako prekršili sporazum o nenapadanju, Velika Britanija pa je tako dobila še enega velikega zaveznika v boju proti silam osi. [[Slika:Potsdam conference 1945-8.jpg|left|thumb|[[Clement Attlee]], [[Harry Truman]] in [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] na potsdamski konferenci.]] Leto 1943 je bilo tako za sile osi kot tudi za zaveznike prelomno, zato so slednji v Teheranu organizirali t. i. [[teheranska konferenca|teheransko konferenco]]. Tam so Churchill, Roosevelt in Stalin, ki je bil prvič povabljen na zavezniško konferenco, razglabljali o odprtju druge fronte, ki bi razbremenila vzhodno fronto. Voditelji so razpravljali tudi o povojni ureditvi, mdr. o ustanovitvi [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]]. Stalin pa se je zavzel za sovjetski vpliv v baltskih državah in v vzhodni Evropi, [[Iran]]u, ki je bil do tedaj pod britanskim in sovjetskim vplivom, pa so zagotovili samostojnost. V drugi polovici leta 1943 so zavezniki začeli napredovati na vseh frontah, tako da je proti koncu leta 1944 kazalo, da bo vojne kmalu konec. Potrebno je bilo razmišljati o novi evropski ureditvi. V ta namen je bila med 4. in 11. februarjem 1945 organizirana [[jaltska konferenca]], med katero so Stalin, Churchill in Roosevelt razpravljali o sklepnih etapah vojne in povojni razdelitvi Nemčije. Čez pet mesecev je tej konferenci sledila še [[potsdamska konferenca]]. Ta je potekala med 17. julijem in 2. avgustom 1945 in je bila zadnja izmed konferenc na vrhu v drugi svetovni vojni. Potekala je v [[Potsdam]]u v bližini Berlina, udeležili pa so se je Churchill (vmes ga je zamenjal novo izvoljeni ministrski predsednik [[Clement Richard Attlee|Attlee]]), Stalin in Truman. Na konferenci so priznali sovjetsko prevlado nad vzhodno Evropo. Razpravljali so še o [[Vojne reparacije|reparacija]]h, prepovedali nacistično stranko, demonopolizirali nemško industrijo in decentralizirali njeno gospodarstvo. Končni sporazumi, ki so jih sprejeli, so bili nejasni in nedorečeni, zato so bili kasneje predmet mnogih kršitev. Pogovarjali so se tudi o Japonski in ji zagrozili s popolnim uničenjem, če ne privoli v brezpogojno kapitulacijo. Kmalu po koncu vojne so se začeli odnosi med nekdanjimi zavezniki ohlajati, začela se je [[hladna vojna]]. == Vojaška tehnologija == {{glavni|Vojaška tehnologija druge svetovne vojne}} [[Slika:USS Saratoga (CV-3) landing planes on 6 June 1935 (80-G-651292).jpg|thumb|Letalonosilka ''USS Saratoga''.]] [[Slika:Tiger-II-La Gleize.jpg|thumb|Nemški tank Tiger II ali kar ''»kraljevi Tiger«''.]] [[Slika:Fusée V2.jpg|thumb|Nemška raketa ''V2''.]] Prva svetovna vojna je po svojem koncu postregla z različnimi novimi orožji in izumi, ki so v drugi svetovni vojni odigrali ključno vlogo in ji tudi dali svojevrsten značaj sodobnega hitrega vojskovanja. Ta orožja so bila letala, tanki, podmornice, letalonosilke, različna hitrostrelna orožja, rakete, idr. Napredovala je tudi komunikacijska tehnologija, poleg tega pa so bile pomembne naprave, kot so [[radar]]<ref>Batt, R. (1991). "The Radar Army: Winning the War of the Airwaves". Robert Hale Ltd. ISBN 0-7090-4508-5</ref> ter naprave za [[šifriranje]] (npr. nemška [[Enigma (naprava)|Enigma]]).<ref>{{navedi knjigo|author=Ratcliff, R.A.|title=Delusions of Intelligence: Enigma, Ultra and the End of Secure Ciphers|url=https://archive.org/details/delusionsofintel0000ratc|publisher=Cambridge University Press|year=2006|isbn=0521855225|page=[https://archive.org/details/delusionsofintel0000ratc/page/11 11]}}</ref><ref>{{navedi splet |title= Code Breaking in World War II |url=http://history.sandiego.edu/gen/ww2timeline/espionage.html|first= S. |last=Schoenherr|year=2007 |publisher=History Department at the University of San Diego|accessdate=15.11.2009}}</ref> Največji pečat je drugi svetovni vojni dal [[tank]]. Ta sicer sprva precej neroden britanski izum se je v t. i. dvajsetletnem premirju spremenil v izredno učinkovit bojni stroj. Na tankovskem področju so prednjačili predvsem Nemci in Sovjetska zveza, ki so razvijali vedno večje in bolj napredne tanke.<ref>Tucker, S.C. & Roberts, P.M. (2004). ''Encyclopedia of World War II: A Political, Social, and Military History''. ABC-CLIO, str. 125. ISBN 1-57607-999-6</ref><ref>Dupuy, T.N. (1982). ''The Evolution of Weapons and Warfare''. Jane's Information Group, str. 231. ISBN 0-7106-0123-9</ref> Najbolj znan nemški tank iz prve polovice vojne je bil ''[[Panzer IV]]'', tega je zaradi svoje zastarelosti nadomestil ''[[Panzer V Panter|Panzer V]]'' ali ''Panter'' in ''[[Tiger I]]''. Proti koncu vojne pa je v boje posegel še ''[[Tiger II]]'', ki so mu zavezniški tankisti zaradi njegove velikosti in topa 88&nbsp;mm nadeli kar ime ''»kraljevi Tiger«''. Tako kot Nemci je tudi Sovjetska zveza, za razliko od zaveznikov, v vojno vstopila z zelo razvitimi tankovskimi enotami. Njihovi najbolj znani tanki so bili ''[[BT-7]]'', ''[[T-35]]'' in v prvi vrsti ''[[T-34]]'', ki je odigral ključno vlogo na vzhodni fronti. Sovjetska zveza je razvila tudi nekaj težkih tankov, kot sta bila uničevalca tigrov ''[[JS-2]]'' in ''[[JS-|3]]'' (Josif Stalin). Zahodni zavezniki so v vojno na tankovskem področju vstopili popolnoma nepripravljeni. Njihovi tanki so bili v primerjavi z nemškimi slabše konstrukcije, poleg tega pa niso razumeli pomena tanka na bojišču, zaradi česar je bilo njihovo število relativno majhno. Najbolj znani zahodno-zavezniški tanki iz prvega obdobja vojne so bili francoski ''[[Char B1]]'' in ''[[Somua S-35]]'' ter skupina t. i. križarskih tankov (''[[Matilda Mk II|Matilda]]'', ''[[Crusader]]'', ''[[Cromwel]]''). Ker so bili Francozi poraženi že leta 1940, Britanci pa so imeli tanke slabe kakovosti, so se na bojišču pojavili ameriški tanki. V prvi vojni je ključno vlogo odigralo topništvo, v drugi vojni temu, zaradi gibljivega vojskovanja in letalstva, ni bilo več tako. Vendar je topništvo kljub temu odigralo pomembno vlogo. Največ je topništvo uporabljala Sovjetska zveza, zato mu je Stalin nadel ime »bog vojne«. Ker je bilo za drugo svetovno vojno značilno gibljivo vojskovanje so topove namestili na različna prevozna sredstva ter tako dobili [[Samohodna artilerija|samovozno topništvo]], kljub temu pa se se je še dogajalo, da je topove vlekla konjska vprega. Razvil se je tudi nov rod topništva, to so bili protitankovski in protiletalski topovi. Najbolj znan je bil [[8.8 cm FlaK|Flak 88mm]], ki so ga uporabljali tako za protiletalsko, kot tudi za protitankovsko orožje. Zasnova topov se od konca prve svetovne vojne ni bistveno spremenila, zato pa so je korenito spremenilo strelivo, ki je lahko sedaj doseglo nadpovprečen domet in izredno veliko prebojno moč. Proti koncu vojne pa je topništvo pričelo dobivati konkurenco v raketnem orožju.[[Slika:Messerschmitt Me 262A at the National Museum of the USAF.jpg|thumb|Prvi operativni reaktivni lovec ''Me 262''.]]Med dvajsetletnim premirjem se je razvilo tudi letalstvo. Letala so postajala vedno hitrejša in so lahko letela vedno višje. Dokončno sta se izoblikovali dve skupini letalstva: lovsko letalstvo in bombniško letalstvo. Na začetku vojne so na obeh področjih prednjačile predvsem sile osi z letali, kot so bili ''[[FW 190]]'', ''[[Messerschmitt Bf 109|Me-109]]'', ''[[Ju 87]]'' štuka in ''[[A6M3 reisen]]'' oz. bolje znan kot ''zero''. V tem obdobju so se zavezniki lahko tem letalom resneje zoperstavili le z lovcema ''[[Spitfire]]'' in ''[[Hawker Hurricane|Hurricane]]''. Za strateško bombardiranja Nemčije in Japonske so uporabljali bombnike, kot so britanski ''[[Avro Lancaster]]'' ter ameriška ''[[B-17]]'' in ''[[B-29]]''. Najbolj znani sovjetski lovski letali sta bili ''[[Jak 1]]'' ter ''[[La-5]]/7''. Čeprav se v drugi polovici vojne nekatera nemška letala niso mogla več kosati s sodobnimi zavezniškimi lovci, so dokončno premoč v zraku zavezniki dobili šele z lovcem ''[[P-51 Mustang]]''. Letalski napad na [[Tarent]] in [[Pearl Harbor]] ter potopitev ladij ''[[HMS Repulse (1916)|HMS Repulse]]'' in ''[[HMS Prince of Wales (1939)|HMS Prince of Wales]]'' je oznanil konec nekega obdobja na morju. Velike [[Bojna ladja|bojne ladje]] so nadomestile [[Letalonosilka|letalonosilke]], ki so s svojimi letali dosegale nasprotnika daleč preko obzorja.<ref>Tucker, S.C. & Roberts, P.M. (2004). ''Encyclopedia of World War II: A Political, Social, and Military History''. ABC-CLIO, str. 163. ISBN 1-57607-999-6</ref> Pomembno vlogo pa so ponovno odigrale [[Podmornica|podmornice]], ki so v obdobju med obema vojnama postale zmogljivejše in so [[Vojna za tonažo|vojno za konvoje]] iz okolice britanskega otočja prenesle vse do vzhodne ameriške obali in ostale oceane po celem svetu. Skupaj s podmornicami pa so se razvijala tudi protipodmorniška sredstva, kot so bili [[sonar]]ji, [[Globinska bomba|globinske bombe]], [[radar]]ji ter različne protipodmorniške taktike. Kot zelo učinkovito sredstvo proti sovražnikovim ladjam so se izkazale [[Magnetna mina|magnetne mine]].<ref>Rydill, L. (1995). ''Concepts in Submarine Design''. Cambridge University Press, str. 16. ISBN 0-521-55926-X</ref> Za desant na sovražnikovo obalo pa so se razvili različni tipi [[Desantna ladja|desantnih ladij]]. Med vojno je bila izredno pisana tudi [[Ročno strelno orožje|pehotna oborožitev]] vojakov. Prva vojna je pokazala, da [[repetirka|puške repetirke]] ne dajejo dovolj velike strelne moči, zato so se pojavila različna hitrostrelna orožja, ki so od konca prve vojne postala dosti majhna, da je z njimi lahko rokoval en sam vojak. Najbolj znana nemška pehotna orožja so bila [[puškomitraljez]] ''[[MG 42]]'', [[pištoli]] ''[[Walther P38]]'' in ''[[P.08 Luger]]'', [[brzostrelka]] ''[[MP 40]]'', [[repetirka]] ''[[Karabiner 98k]]'', ter prednik vseh sodobnih [[avtomatska puška|avtomatskih pušk]], ''[[StG44]]''. Zavezniki na tem področju niso prav nič zaostajali, čeprav so predvsem Britanci prisegali na bolj tradicionalno orožje, kot je bila repetirka ''[[Lee-Enfield]]''. Američani so svoje vojake oborožili z brzostrelko ''[[Thompson M1921|Thompson]]'', polavtomatsko puško [[M1 Garand]], puškomitraljezom ''[[M1918 BAR]]'' in pištolo ''[[Colt 1911]]''. Sovjetski vojak pa je uporabljal predvsem brzostrelko ''[[PPŠ-41|Špagin]]'', puško repetirko izredno starega izvora ''[[Mosin-Nagant]]'', polavtomatsko puško ''[[SVT-40|Tokarjev]]'' ter enega izmed puškomitraljezov ''[[Maxim]]'', ''[[Degtjarev]]'' in ''[[Gorjunov]]''. Brzostrelke so se zelo izkazale v [[Bitka v zaprtih prostorih|bitkah v zaprtih prostorih]] ter pogojih [[džungla|džungle]],<ref>Cowley, R. & Parker, G. (2001). ''The Reader's Companion to Military History''. Houghton Mifflin Harcourt, str. 221. ISBN 0-618-12742-9</ref> avtomatske puške, ki so vključevale lastnosti pušk in brzostrelk, pa so postale standardna pehotna oborožitev pri skorajda vseh oboroženih silah v povojnem času.<ref>Sprague, O. & Griffiths, H. (2006). [http://www.amnesty.org/en/library/asset/ACT30/011/2006/en/11079910-d422-11dd-8743-d305bea2b2c7/act300112006en.pdf ''The AK-47: the worlds favourite killing machine''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110430165110/http://www.amnesty.org/en/library/asset/ACT30/011/2006/en/11079910-d422-11dd-8743-d305bea2b2c7/act300112006en.pdf |date=2011-04-30 }} (PDF). Amnesty International, str. 1. Pridobljeno 14.11.2009.</ref> Pred vojno ter med samo vojno se je Nemčija lotila tudi izdelave tako imenovanih »čudežnih orožij«. Nekatera med njimi so bila zares na meji [[Znanstvena fantastika|znanstvene fantastike]], druga pa so se izkazala kot zelo učinkovita, vendar so bila še daleč pred svojim časom. Tako so Nemci proti koncu vojne v operativno delovanje poslali prvo reaktivno letalo, lovca ''[[Me 262]]'' ter t. i. ''maščevalno orožje'' ([[nemščina|nemško]]:''Vergeltungswaffen''), tj. ''letečo bombo'' ''[[V-1 (leteča bomba)|V-1]]'', [[Raketa|raketo]] ''[[V-2 (raketa)|V-2]]'' ter top ''[[V-3 (top)|V-3]]''.<ref>Basil, C. (1976). ''The Battle of the V-Weapons''. Morley: The Elmfield Press.</ref> Eksperimentirali so tudi z novimi, od zraka neodvisnimi motorji za podmornice, različnimi raketami, vodenimi bombami (na primer ''[[Fritz X]]''),<ref>Fitzsimons, B. (ur). (1978). "Fritz-X". '''V:''' ''The Illustrated Encyclopedia of 20th Century Weapons and Warfare'', vol. 10 (str. 1037). London: Phoebus.</ref> žarki ([[Infrardeče sevanje|IR]]) ter letali na reakcijski in raketni pogon. V načrtu so imeli tudi izdelavo [[Atomska bomba|atomske bombe]], vendar so si načrt napačno zastavili, tako<ref>Bethe, H.A. »The German Uranium Project«. ''Physics Today'' '''53''' (7): 34-36.</ref><ref>Krieger, W. (1995). ''The Germans and the Nuclear Question''. German Historical Institute Washington, D.C.: Occasional Paper, št. 14.</ref> da so jih Američani prehiteli in leta 1945 odvrgli dve atomski bombi na Japonsko, s čimer se je druga svetovna vojna končala, svet pa se je za vedno spremenil in prešel v novo obdobje zgodovine - "Atomsko dobo". == Posledice == [[Slika:NATO vs. Warsaw (1949-1990).svg|thumb|right|400px|Razdelitev Sveta med države NATA in Varšavskega pakta.]] Drugega septembra 1945 je bila v Tokijskem zalivu na ladji ''USS Missouri'' podpisana japonska [[brezpogojna kapitulacija]]. Vojna, ki je trajala točno šest let, se je s tem končno zaključila. Začelo se je novo obdobje, na katerega je svet čakal že od konca prve svetovne vojne. Da se kaj podobnega nikoli več ne bi zgodilo, so zavezniki 24. oktobra 1945 ustanovili [[Organizacija združenih narodov|Organizacijo združenih narodov]] z namenom reševanja svetovnih problemov. Ta je nadomestila neučinkovito in pristransko organizacijo [[Društvo narodov]], ki je bilo ustanovljeno po prvi svetovni vojni. Moč vala sprememb so občutili tudi stari kolonialni [[imperij]]i (Velika Britanija, Francija, Nizozemska, Belgija, Portugalska), ki so bili skozi stoletja simbol svetovne moči. Iz nekdanjih kolonij je v procesu postopne [[dekolonializacija|dekolonializacije]] nastala cela kopica novih samostojnih držav, kot so [[Indija]], [[Pakistan]], [[Indonezija]], [[Madagaskar]], [[Alžirija]], [[Izrael]], [[Severna Koreja]], [[Južna Koreja]], idr. Stare imperije so nadomestile ZDA, ki so na veliko pozdravljale in podpirale idejo o samoodločbi narodov, ter Sovjetska zveza, ki je močno vplivala na gradnjo političnih socializmov v nerazvitih dekolonializiranih državah. Spremenila se je tudi svetovna ureditev. Kmalu po vojni so se razmere med vzhodnimi in zahodnimi zavezniki začele slabšati, zato sta obe strani začeli oblikovati svoja vplivna območja. Evropa se je [[Preoblikovanje Evrope pa drugi svetovni vojni|razdelila]] na vzhodno, pod nadzorom Sovjetske zveze, in na zahodno pod nadzorom ZDA oz. zahodnih zaveznikov. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi drugod po svetu. ZDA so zasedle Japonsko ter si tako pridobile vpliv nad Južno Korejo, Južnim Vietnamom in Tihim oceanom. Sovjetska zveza je okupirala Kurilske otoke in si zagotovila vpliv nad Severno Korejo. Ker so bile napetosti med nekdanjimi vojnimi zavezniki vedno večje so zahodni zavezniki ustanovili zvezo [[NATO]], Sovjetska zveza pa je nanjo odgovorila z [[Varšavski pakt|Varšavskim paktom]]. Kmalu za tem se je svet znašel globoko v [[Hladna vojna|hladni vojni]], obdobju, v katerem je celoten svet trepetal pred neprestano nevarnostjo [[Atomska vojna|atomskega spopada]]. == Žrtve in škoda == [[Slika:World War II Casualties-sl.svg|right|500x500px]] Drugo svetovno vojno bi lahko označili kot [[Totalna vojna|totalno vojno]]. Trajala je polnih šest let, v njej pa je sodelovalo 61 držav z milijardo sedemsto milijoni prebivalcev in s površino 131,5 milijoni km², kar je predstavljalo kar 96 % zemeljske površine. Medtem ko je prva svetovna vojna potekala predvsem v Evropi, se je druga svetovna vojna odvijala praktično po celem svetu. V njej je sodelovalo 81 % takratnega prebivalstva. Mobiliziranih je bilo 110 milijonov vojakov od 210 milijonov odraslih moških (skoraj vsak drugi moški), na različne načine pa so bili v boje vključeni tudi civilisti, kar je bila ena od velikih značilnosti te vojne. Vojna sama je terjala 60 milijonov mrtvih in 35 milijonov ranjenih ter še 3 milijone pogrešanih. Največ ljudi je umrlo zaradi nacističnih zločinov. Prvič v zgodovini modernega vojskovanja se je zgodilo, da je bilo mrtvih več civilistov kot vojakov (tj. okoli 40 milijonov), ki so umrli zaradi različnih [[bolezen|bolezni]], [[lakota|lakote]], [[bombardiranje|bombardiranj]] ter pokolov, genocidov in drugih [[vojni zločin|vojnih zločinov]],<ref>{{navedi splet|last=O'Brien|first=J.V|title= World War II: Combatants and Casualties (1937— 1945) |url=http://web.jjay.cuny.edu/~jobrien/reference/ob62.html|work=Obee's History Page|publisher=John Jay College of Criminal Justice|accessdate=16.8.2010}}</ref><ref>{{navedi splet|first=M|last=White|title=Source List and Detailed Death Tolls for the Twentieth Century Hemoclysm|url=http://users.erols.com/mwhite28/warstat1.htm#Second|work=Historical Atlas of the Twentieth Century|publisher=Matthew White's Homepage|accessdate=16.8.2010}}</ref><ref>{{navedi splet|title=World War II Fatalities|url=http://www.secondworldwar.co.uk/casualty.html|publisher=secondworldwar.co.uk|accessdate=16.8.2010|archive-date=2007-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20070225173846/http://secondworldwar.co.uk/casualty.html|url-status=dead}}</ref> ki so jih zagrešili tako na strani sil osi (npr. [[holokavst]] in [[pokol v Nankingu]]) kot tudi na strani zaveznikov (npr. [[Katinski pokol]]<ref>Paul, A. (2010). ''Katyń: Stalin's Massacre and the Triumph of Truth''. DeKalb, IL: Northern Illinois University Press, str. 447. ISBN 978-0-87580-634-1</ref> in [[bombardiranje Dresdena]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.genocidewatch.org/HOWWECANPREVENTGENOCIDE.htm|title=How Can We Prevent Genocide: Building An International Campaign to End Genocide|last=Stanton|first=G|accessdate=16.8.2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070927005226/http://www.genocidewatch.org/HOWWECANPREVENTGENOCIDE.htm|archivedate=2007-09-27|url-status=dead}}</ref><ref>Addison, P. & Crang, J.A. (ur.). (2006). ''Firestorm: The Bombing of Dresden''. Pimlico, str. 180. ISBN 1-84413-928-X</ref><ref>Harding, L. [http://www.guardian.co.uk/international/story/0,3604,1067232,00.html »German historian provokes row over war photos«], ''The Guardian'', 21. oktober 2003.</ref><ref>{{navedi novice |title=Bombing civilians is not only immoral, it's ineffective |publisher=The Guardian |date=27. marec 2006 |accessdate=1. oktober 2008 |url=http://www.guardian.co.uk/commentisfree/2006/mar/27/comment.secondworldwar | location=London | first=A.C | last=Grayling}}</ref><ref>Hawley, C. [http://www.spiegel.de/international/0,1518,341239,00.html »Dresden Bombing Is To Be Regretted Enormously«]. ''Spiegel Online'', 11. februar 2005.</ref>). Sile osi so v določenih primerih za poboje civilistov in vojnih ujetnikov uporabile [[biološko orožje|biološko]] in [[kemično orožje]] (npr. italijanske sile so uporabile [[iperit]] v [[Abesinija|Abesiniji]],<ref>{{navedi knjigo|year=2004|title=Encyclopedia of World War II: A Political, Social, and Military History|publisher=ABC-CLIO|last1=Tucker|first1=S.C.|last2=Roberts|first2=P.M.|page=319|isbn=1576079996}}</ref> [[enota 731]] [[Japonska cesarska vojska|Japonske cesarske vojske]] pa različno biološko in kemično orožje med okupacijo Kitajske<ref>{{navedi knjigo|last1=Sabella|first1=R|last2=Li|first2=F Fei|last3=Liu|first3=D|title=Nanking 1937: Memory and Healing|url=https://archive.org/details/nankingmemoryhea00life|publisher=M.E. Sharpe|year=2002|isbn=0765608162|page=[https://archive.org/details/nankingmemoryhea00life/page/n49 69]}}</ref> in [[bitka za Khalkhin Gol|začetnih bojih s Sovjetsko zvezo]]<ref>{{navedi knjigo|last=Harris|first=S.|title=Factories of Death: Japanese Biological Warfare, 1932–1945, and the American Cover-up|url=https://archive.org/details/factoriesofdeath0000harr_f9z0|publisher=Routledge|year=2002|isbn=0415932149|page=[https://archive.org/details/factoriesofdeath0000harr_f9z0/page/n105 74]}}</ref>). Zaprtih je bilo 45 milijonov ljudi, 20 milijonov otrok je ostalo brez staršev, bilo pa je tudi 10 milijonov prisilnih delavcev. [[Slika:Ebensee concentration camp prisoners 1945.jpg|thumb|left|Taboriščniki v Mauthausnu po osvoboditvi, Avstrija 1945.]]Po številu izstopata Poljska z okoli 6 milijoni žrtev, torej z 20 % izgubo prebivalstva in Sovjetska zveza z okoli 20 milijonov žrtev ali izgubo okoli 13 % njenega prebivalstva. Francija je imela okoli 358.000 žrtev ali 0,85 % prebivalstva. V Jugoslaviji je bilo med vojno ubitih okoli 1.100.000 ljudi oziroma 5,8 % populacije.<ref>Žerjavić, V. (1989). ''Gubici stanovništva Jugoslavije u drugom svjetskom ratu''. Zagreb.</ref> Med deli Jugoslavije je bilo največ žrtev v Bosni in Hercegovini, in sicer 328.000 žrtev (več kot 10 % prebivalstva), sledi Črna gora 37.000 žrtev (skoraj 8 %), Hrvaška 295.000 žrtev (več kot 7 %), Slovenija približno 89.000 žrtev, Vojvodina 73.000 žrtev (več kot 5 %), Srbija 303.000 žrtev (več kot 4 %), Kosovo 24.000 žrtev (skoraj 2 %) in Makedonija 24.000 žrtev (skoraj 2 %).<ref>Godeša B., Mlakar B., Šorn M. in Tominšek R.T. (2002). "Žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji". '''V:''' ''Prispevki za novejšo zgodovino'', str. 121-130.</ref> V Sloveniji je bilo med vojno ubitih po doslej znanih podatkih 70.922 ljudi, po vojni pa 13.989. Od vseh žrtev je bilo 53.680 vojaških oziroma 63 %, kar 37 % vseh žrtev je bilo med civilisti. Za primerjavo velja omeniti, da je bilo v Sloveniji v času [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] 10 % vseh žrtev med civilisti.<ref>Godeša B., Mlakar B., Šorn M. in Tominšek R.T. (2002). "Žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji". '''V:''' ''Prispevki za novejšo zgodovino'', str. 125-130.</ref>[[Slika:Bundesarchiv Bild 183-Z0309-310, Zerstörtes Dresden.jpg|thumb|left|Po [[Bombardiranje Dresdna|zavezniškem bombnem napadu]] popolnoma porušeno mesto [[Dresden]].]]Uničenih je bilo 30 milijonov zgradb. Škoda je znašala 278 milijard USD. SZ je imela škode za 128 milijard USD, Poljska za 65 milijard USD, Jugoslavija pa za 50 milijard USD. Izdatki za oboroževanje so znašali 1500 milijard USD (ZDA – 320 milijard USD; Velika Britanija – 300 milijard USD; Nemčija – 275 milijard USD; ZSSR – 190 milijard USD; Italija – 94 milijard USD; Japonska – 56 milijard USD). Po nekaterih ocenah je vojna stala 4.000 milijard USD, države so za vojno namenile 60–70 % svojega [[BNP|nacionalnega dohodka]].<ref name="milward">Milward, A.S. (1979). ''War, economy, and society, 1939-1945''. University of California Press.</ref><ref name="overy">Overy, R. (1997). ''Why the Allies Won''. W.W. Norton & Company.</ref> Najbolj sta bili na vojno pripravljeni Nemčija in Japonska. Sledila jim je SZ, vendar je ta v prvih tednih vojne izgubila velik del ozemlja in industrije, zato se je znašla na dnu. Do leta 1945 je morala vso industrijo postaviti na novo, kar jo je veliko stalo. Najmanj sta bili na vojno pripravljeni ZDA in Velika Britanija. ZDA so se vojnim razmeram zaradi svojega velikega gospodarskega potenciala hitro prilagodile in tako postale svetovna velesila. Velika Britanija ni imela take sreče. Njena industrija je temeljila na uvozu surovin iz prekomorskih ozemelj, zato je imela tekom vojne izredno obremenjeno industrijo, večino orožja je morala kupovati v tujini.<ref name=milward/><ref name=overy/><ref>Barnett, C. (1986). ''The audit of war: the illusion & reality of Britain as a great nation''. Macmillan.</ref> Tekom vojne je bilo izdelanih več kot 800.000 letal, 300.000 tankov, milijon topov, 650.000 minometov, 52 milijonov različnih kosov pehotnega strelnega orožja ter 2.970 podmornic in ladij.<ref name=milward/><ref name=overy/> Nemčija je vojno začela z 1,4 milijonov vojakov, končala pa s 7,5 milijoni. SZ je imela pred vojno poldrugi milijon vojakov, leta 1941 je njihovo število naraslo na 4,7 milijonov, ob koncu vojne pa je bilo pod orožjem že kar neverjetnih 12 milijonov ljudi. ZDA, ki so bile na vojno najmanj pripravljene, so imela leta 1939 pičlih 174.000 izredno slabo oboroženih vojakov, do konca vojne so zbrali 12,3 milijonov vojakov in se tako brez težav kosali s SZ. Velika Britanija je imela pred vojno 472.000 izredno dobro oboroženih vojakov, do konca vojne je njihovo število naraslo na 5 milijonov. Največ so med vojno pridobile ZDA, ki so s svojo močno industrijo iz nje prišle kot svetovna gospodarska in politična velesila. Medtem pa so se nekdanje gospodarske velesile (Nemčija, Francija, Velika Britanija idr.) znašle v ruševinah povojne Evrope in so se morale prilagoditi novi svetovni ureditvi. == Glej tudi == * [[Kronologija druge svetovne vojne]] * [[Vojne napovedi v drugi svetovni vojni]] * [[Tretji rajh]] * [[koncentracijsko taborišče]] * [[izumi in pridobitve druge svetovne vojne]] * [[seznam osebnosti druge svetovne vojne]] * [[Preoblikovanje Evrope po drugi svetovni vojni]] * [[Druga svetovna vojna na Slovenskem]] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == <div class="references-small"> * Čuček, J. ''idr.'' (ur.) (1991). "Druga svetovna vojna 1939–1945". '''V:''' ''Stoletje svetovnih vojn''. Ljubljana: Cankarjeva založba. {{COBISS|ID=19518465}} * (1981). ''Stoletje svetovnih vojn''. Ljubljana: Cankarjeva založba. * (1981). ''Druga svetovna vojna''. Ljubljana: Mladinska knjiga. * (1970). ''Druga svetovna vojna''. Ljubljana: Mladinska knjiga. </div> == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|World War II}} {{ikona en}} * [http://www.archives.gov/research/ww2/photos/ ''Slike druge svetovne vojne''] * [http://www.ww2db.com/ ''Baza podatkov o drugi svetovni vojni''] * [http://www.history.com/encyclopedia.do?articleId=226140 ''Enciklopedija 2.SV na History Channel''] * [http://www.ww2incolor.com/gallery/ ''Barvne slike o 2.SV'' ] * [http://ww2.war-letters.com/ ''Internetna baza podatkov pisem vojakov iz 2.SV'' ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090130031752/http://ww2.war-letters.com/ |date=2009-01-30 }} * [http://www.bbc.co.uk/ww2peopleswar/ ''»WW2 People's War« - projekt ''] ''»WW2 People's War« - projekt [[British Broadcasting Corporation|BBCja]]: zbirka zgodb običajnih ljudi tako ali drugače udeleženih v vojni '' * [http://cgsc.cdmhost.com/cdm4/browse.php?CISOROOT=%2Fp4013coll8 ''»Fort Leavenworth papers«: študije in dokumenti knjižnice ameriškega inštituta vojnih operacij »cgsc«'' ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090426013002/http://cgsc.cdmhost.com/cdm4/browse.php?CISOROOT=%2Fp4013coll8 |date=2009-04-26 }} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Druga svetovna vojna|*]] [[Kategorija:Vojne Albanije]] [[Kategorija:Vojne Argentine]] [[Kategorija:Vojne Avstralije]] [[Kategorija:Vojne Avstrije]] [[Kategorija:Vojne Bahavalpurja]] [[Kategorija:Vojne Belgije]] [[Kategorija:Vojne Bolgarije]] [[Kategorija:Vojne Bolivije]] [[Kategorija:Vojne Brazilije]] [[Kategorija:Vojne Češkoslovaške]] [[Kategorija:Vojne Danske]] [[Kategorija:Vojne Dominikanske republike]] [[Kategorija:Vojne Egipta]] [[Kategorija:Vojne Ekvadorja]] [[Kategorija:Vojne Etiopije]] [[Kategorija:Vojne Filipinov]] [[Kategorija:Vojne Francije]] [[Kategorija:Vojne Grčije]] [[Kategorija:Vojne Gvatemale]] [[Kategorija:Vojne Haitija]] [[Kategorija:Vojne Hondurasa]] [[Kategorija:Vojne Hrvaške]] [[Kategorija:Vojne Indije]] [[Kategorija:Vojne Iraka]] [[Kategorija:Vojne Irana]] [[Kategorija:Vojne Italije]] [[Kategorija:Vojne Japonske]] [[Kategorija:Vojne Kanade]] [[Kategorija:Vojne Kitajske]] [[Kategorija:Vojne Kolumbije]] [[Kategorija:Vojne Kostarike]] [[Kategorija:Vojne Kraljevine Jugoslavije]] [[Kategorija:Vojne Kube]] [[Kategorija:Vojne Libanona]] [[Kategorija:Vojne Liberije]] [[Kategorija:Vojne Luksemburga]] [[Kategorija:Vojne Madžarske]] [[Kategorija:Vojne Mehike]] [[Kategorija:Vojne Mongolije]] [[Kategorija:Vojne Nemčije]] [[Kategorija:Vojne Nepala]] [[Kategorija:Vojne Nikaragve]] [[Kategorija:Vojne Nizozemske]] [[Kategorija:Vojne Norveške]] [[Kategorija:Vojne Nove Funlandije]] [[Kategorija:Vojne Nove Zelandije]] [[Kategorija:Vojne Paname]] [[Kategorija:Vojne Paragvaja]] [[Kategorija:Vojne Peruja]] [[Kategorija:Vojne Poljske]] [[Kategorija:Vojne Romunije]] [[Kategorija:Vojne Salvadorja]] [[Kategorija:Vojne San Marina]] [[Kategorija:Vojne Saudove Arabije]] [[Kategorija:Vojne Sirije]] [[Kategorija:Vojne Slovaške]] [[Kategorija:Vojne Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Vojne Tajske]] [[Kategorija:Vojne Tonge]] [[Kategorija:Vojne Turčije]] [[Kategorija:Vojne Urugvaja]] [[Kategorija:Vojne Venezuele]] [[Kategorija:Vojne Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Vojne Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Nacionalizem]] 604iq96g7w60awndo7jguztnrax70nt 0 9126 6685119 6682602 2026-06-04T14:47:43Z Ljuba24b 92351 /* Polotoki */ np 6685119 wikitext text/x-wiki {{Infobox body of water | name = Sredozemsko morje | image = Mediterranean Sea 16.61811E 38.99124N.jpg | caption = Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja ([[NASA]]) | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | location = {{Plainlist| * [[Severna Afrika]] * [[Južna Evropa]] * [[Zahodna Azija]] }} | coords = {{Coord|35|N|18|E|region:XZ_type:waterbody_scale:25000000|display=inline,title}} | type = [[morje]] | inflow = [[Cadiški zaliv]], [[Marmarsko morje]], [[Nil]], [[Ebro]], [[Rona]], [[Chelif]], [[Pad]] | outflow = [[Gibraltarski preliv]], [[Dardanele]] | catchment = | basin_countries = {{hidden | fw1=normal | headerstyle=text-align:left | header = Obalne države:<!-- ONLY coastal countries --> | content = {{flatlist}} * [[Albanija]] * [[Alžirija]] * [[Bosna in Hercegovina]] * [[Hrvaška]] * [[Ciper]] * [[Egipt]] * [[Francija]] * [[Grčija]] * [[Izrael]] * [[Italija]] * [[Libanon]] * [[Libija]] * [[Malta]] * [[Monako]] * [[Črna gora]] * [[Maroko]] * ''[[Severni Ciper]]''{{NoteTag|priznan samo s strani [[Turčija|Turčije]], glej: [[ciprski konflikt]]}} * [[Palestina]] ([[Gaza]]) * [[Slovenija]] * [[Španija]] * [[Sirija]] * [[Tunizija]] * [[Turčija]] * [[United Kingdom]]{{NoteTag|prek [[Akrotiri in Dekelija]] in [[Gibraltar]]}} Za druge države, [[#Hidrografija|kliknite tukaj]]. {{endflatlist}} }} | length = | width = | area = 2.500.000 km2 | depth = 1.500 m | max-depth = 5.109 m ±1 m | volume = 3.750.000 km3 | residence_time = 80–100 years<ref name="Water Flow in Semienclosed Seaways">{{cite periodical|title=Invitation to Oceanography |journal=Paleoceanography |volume=30 |issue=5 |first=Paul R. |last=Pinet |page=220 |publisher=Jones & Barlett Learning |year=2008 |isbn=978-0-7637-5993-3 |url=https://books.google.com/books?id=6TCm8Xy-sLUC&pg=PA220}}</ref> | shore = | temperature_high = 28 °C | temperature_low = 12 °C | elevation = | frozen = | islands = [[Seznam otokov v Serdozemskem morju|3300+]] | cities = | reference = | mapframe-zoom = 3 }} '''Sredozemsko morje''' je približno 4000 [[kilometer|km]] [[dolžina|dolgo]] in okoli 800&nbsp;km široko [[robno morje]] Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje [[Evropa]], na jugu [[Afrika]], na vzhodu pa [[Azija]]. [[slovenščina|Slovenski]] izraz »sredozemski« je neposreden prevod [[latinščina|latinskega]] ''mediterraneus'', iz ''medium'', »sredina« in ''terra'', »zemlja, dežela«. Skupen izraz za Sredozemsko morje in dežele okoli njega je [[Sredozemlje]] ali [[Mediteran]]. Države, ki obdajajo Sredozemlje in njegova robna morja v smeri urinega kazalca, so [[Španija]], [[Francija]], [[Monako]], [[Italija]], [[Slovenija]], [[Hrvaška]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Črna gora]], [[Albanija]], [[Grčija]], [[Turčija]], [[Sirija]], [[Libanon]], [[Izrael]], [[Palestina]] ([[Gaza]]), [[Egipt]], [[Libija]], [[Tunizija]], [[Alžirija]] in [[Maroko]]; [[Ciper]] in [[Malta]] sta [[otoška država|otoški]] [[otoška država|morski državi]]. Poleg tega imajo [[Obala|obalo]] ob Sredozemskem morju tudi [[Severni Ciper]] (de facto država) in dve [[Britanska čezmorska ozemlja|čezmorski ozemlji]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] ([[Akrotiri in Dekelija]] ter [[Gibraltar]]). Območje porečij obsega veliko število drugih držav, [[Nil]] pa je najdaljša reka, ki se izliva v Sredozemsko morje.<ref>{{Cite web |title=Nile River |url=https://education.nationalgeographic.org/resource/nile-river |access-date=12 March 2023 |website=Education {{!}} National Geographic Society |language=en |archive-date=8 March 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230308110451/https://education.nationalgeographic.org/resource/nile-river/ |url-status=live }}</ref> Sredozemsko morje obsega [[Seznam otokov v Sredozemskem morju|veliko število otokov]], nekateri so vulkanskega izvora. Največja otoka, tako po površini kot po številu prebivalcev, sta [[Sicilija (dežela)|Sicilija]] in [[Sardinija (dežela)|Sardinija]]. == Imena in etimologija == {{Hiero|[[Wadj-Wer]] ali Wadj-Ur, staroegipčansko ime za Sredozemsko morje|{{center|<hiero>M14-wr-mw</hiero>}}|align=right|era=stari Egipt}} *[[Rimljani]] so Sredozemsko morje sprva imenovali ''Mare Magnum'' (»Veliko morje«) ali ''Mare Internum'' (»Notranje morje«). Od obdobja [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] naprej pa se je uveljavil izraz ''[[Mare Nostrum]]'' (»Naše morje«). Izraz ''Mare Mediterrāneum'' se pojavil kasneje. V 3. stoletju ga je uporabil že [[Gaius Julius Solinus|Solinus]], vendar je najstarejši ohranjeni pisni dokaz zanj iz 6. stoletja<ref name="Seirinidou2017">Vaso Seirinidou, [https://books.google.com/books?id=c53vDQAAQBAJ&pg=PA80 "The Mediterranean"] in Diana Mishkova, Balázs Trencsényi, ''European Regions and Boundaries: A Conceptual History'', series ''European Conceptual History'' '''3''', {{isbn|1-78533-585-5}}, 2017, p. 80</ref> v delih [[Izidor Seviljski|Izidorja Seviljskega]].<ref>{{cite book |first=Geoffrey |last=Rickman |chapter=The creation of ''Mare Nostrum'': 300 BC – 500 AD |editor=David Abulafia |title=The Mediterranean in History |isbn=978-1-60606-057-5 |year=2011 |page=133|publisher=Getty Publications }}</ref><ref name="seirinidou" /> Gre za dobesedni prevod grške besede {{lang|grc|μεσόγειος}} ({{Transliteration|el|mesógeios}}; 'celinski'), ki izhaja iz izrazov {{lang|grc|μέσος}} ({{Transliteration|el|mésos}}, 'v sredini') in {{lang|grc|γήινος}} ({{Transliteration|el|gḗinos}}, 'zemeljski'), iz besede {{lang|grc|γῆ}} ({{Transliteration|el|gê}}, 'zemlja, kopno'). Prvotni pomen besede je bil tako verjetno 'morje v sredini zemlje' in ne 'morje, obdano s kopnim'.<ref>{{cite web |title=entry μεσόγαιος |url=http://old.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3D%2366422 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091202133428/http://old.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3D |archive-date=2 December 2009 |publisher=[[Liddell & Scott]]}}</ref><ref>''[[Oxford English Dictionary]]'', 3rd ed, 2001, [http://www.oed.com/view/Entry/115766 ''s.v.'']</ref> *V [[Moderna standardna arabščina|sodobni arabščini]] je morje znano pod imenom {{Transliteration|ar|ALA|al-Baḥr [al-Abyaḍ] al-Mutawassiṭ}} ({{lang|ar|البحر [الأبيض] المتوسط}}), kar pomeni '[Belo] Srednje morje'. V starejši arabski in islamski literaturi so ga imenovali {{Transliteration|ar|Baḥr al-Rūm(ī)}} ({{lang|ar|بحر الروم}} or {{lang|ar|بحر الرومي}}), kar pomeni 'Morje Rimljanov' ali 'Rimsko morje'. To poimenovanje je sprva označevalo le vzhodni del Sredozemlja, kasneje pa se je uveljavilo za celotno Sredozemlje. Med zgodovinskimi arabskimi imeni najdemo še {{Transliteration|ar|Baḥr al-šām(ī)}} ({{lang|ar|بحر الشام}}) (»Sirsko morje«) in {{Transliteration|ar|Baḥr al-Maghrib}} ({{lang|ar|بحر المغرب}}) (»Zahodno morje«).<ref name="eoi">{{EI2|title=Baḥr al-Rūm|volume=1}}</ref><ref name="seirinidou">Vaso Seirinidou, "The Mediterranean" in Diana Mishkova, Balázs Trencsényi, ''European Regions and Boundaries: A Conceptual History'', series ''European Conceptual History'' '''3''', {{isbn|1-78533-585-5}}, 2017, p. 80</ref> *[[Stari Egipčani]] so Sredozemsko morje imenovali [[Wadj-Wer|''Wadj-wr''/''Wadj-Wer''/''Wadj-Ur'']]. S tem izrazom so prvotno označevali močvirnato, napol vodno območje, bogato s papirusovimi gozdovi, ki je ležalo severno od obdelovalne [[Delta Nila|delte Nila]]. Kasneje se je pomen besede razširil in je začel označevati tudi odprto morje, ki se razprostira za delto.<ref>{{cite book |last1=Golvin |first1=Jean-Claude |title=L'Égypte restituée, Tome 3 |year=1991 |publisher=Éditions Errance |location=Paris |isbn=2-87772-148-5 |page=273}}</ref> *[[Kartažani]] so Sredozemsko morje imenovali »Sirsko morje«. V starodavnih [[Sirščina|sirskih]] besedilih, [[Feničani|feničanskih]] epih in v hebrejski [[Biblija|Bibliji]] je bilo morje znano predvsem kot »Veliko morje«, {{lang|he|הים הגדול}}, {{Transliteration|he|HaYam HaGadol}}, ([[4. Mojzesova knjiga|''Numeri'']]; [[Jozue (svetopisemska knjiga)|Knjga Jozue]]; [[Ezekiel]]) ali preprosto kot »Morje«. Zaradi geografske lege na zahodni obali [[Sirija (regija)|Sirije]] oziroma [[Sveta dežela|Svete dežele]], so ga imenovali tudi »Zadnje morje«. Ker je ležalo za hrbtom človeka, ki je bil obrnjen proti vzhodu, se ta izraz včasih prevaja kot »Zahodno morje«. Med drugimi svetopisemskimi poimenovanji je še izraz »Morje [[Filistejci|Filistejcev]]«, ([[2. Mojzesova knjiga|Knjiga eksodusa]]). V sodobni [[Hebrejščina|hebrejščini]] se imenuje {{lang|he|הים התיכון}} {{Transliteration|he|HaYam HaTikhon}}, kar pomeni 'Srednje morje'.<ref name="melitensia" /> *[[Stari Grki]] so Sredozemsko morje imenovali preprosto {{lang|grc|ἡ θάλασσα}} ('Morje'). Včasih so uporabljali tudi izraze {{lang|grc|ἡ μεγάλη θάλασσα}} ('Veliko morje'), {{lang|grc|ἡ ἡμετέρα θάλασσα}} ('Naše morje') ali {{lang|grc|ἡ θάλασσα ἡ καθ'ἡμᾶς}} ('morje okoli nas').<ref>{{cite book |last1=Slootjes |first1=Daniëlle |last2=Peachin |first2=M.|title=Rome and the Worlds beyond its Frontier |year=2016 |publisher=Brill |isbn=978-9004325616 |page=28 | url=https://library.oapen.org/bitstream/handle/20.500.12657/37958/9789004326750_webready_content_text.pdf}}</ref><ref>{{cite book |last1=Mishkova |first1=Diana |last2=Trencsényi|first2=Balázs |title=European Regions and Boundaries A Conceptual History |year=2017 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-584-6 |page=80 | url=https://www.berghahnbooks.com/downloads/OpenAccess/MishkovaEuropean/MishkovaEuropean_04.pdf}}</ref> Po besedah Johanna Knoblocha so kulture v [[Levant|Levantu]] v [[Klasična antika|klasični antiki]] s posameznimi barvami označevale strani neba: črna barva je predstavljala sever (kar pojasnjuje ime [[Črno morje]]), rumena ali modra na vzhod, rdeča jug (npr. [[Rdeče morje]]) in bela zahod. Ta sistem poimenovanja bi lahko pojasnilo izvor grškega poimenovanja {{Transliteration|el|Áspri Thálassa}}, [[Bolgarščina|bolgarskega]] {{Transliteration|bg|Byalo More}}, turškega {{lang|tr|Akdeniz}} in zgoraj omenjena arabska imena, saj vsi ti izrazi v dobesednem prevodu pomenijo »Belo morje«.<ref>Johann Knoblock. ''Sprache und Religion'', Vol. 1 (Carl Winter Universitätsverlag, 1979), 18; cf. {{Encyclopaedia Iranica|volume=4|fascicle=3|title=Black Sea|first=Rüdiger|last=Schmitt|url=http://www.iranicaonline.org/articles/black-sea|pages=310–313}}</ref> *[[Stara angleščina|Staroangleško ime]] za Sredozemsko morje je bilo ''Wendel-sæ'' ali »Vandalsko morje«, poimenovano po [[Vandali|Vandalih]], ki so v obdobju [[Preseljevanje ljudstev|selitve]] [[Preseljevanje ljudstev|ljudstev]] naselili obale Severne Afrike.<ref>{{cite web |title="Mediterranean" on Etymonline |url=https://www.etymonline.com/word/Mediterranean |access-date=27 May 2025}}</ref> *En izmed izrazov za Sredozemsko morje v [[Stara nordijščina|stari]] [[Stara nordijščina|(zahodni) nordijščini]] je bilo ''Jórsalahaf'', , kar v prevodu pomeni »Jeruzalemsko morje«.<ref>{{cite web |title=Dictionary of the Old Norwegian Language |url=https://old-norwegian-dictionary.vercel.app/word/jorsalahaf |access-date=27 May 2025}}</ref> Na Sredozemsko morje se morda nanaša tudi izraz "Hreiðsea", ''Hreiðmarar'', ki je zapisan na znanem švedskem [[Runski kamen iz Röka|runskem kamnu iz Röka]]. *[[Iranski narodi|Stari Iranci]] so Sredozemsko morje imenovali »Rimsko morje«. V [[Perzijščina|klasičnih perzijskih]] besedilih se zanj pojavlja izraz {{Transliteration|fa|Daryāy-e Rōm}} ({{lang|fa|دریای روم}}),, ki verjetno izhaja iz [[Srednja perzijščina|srednjeperzijske]] oblike {{Transliteration|pal|Zrēh ī Hrōm}} ({{lang|pal|𐭦𐭫𐭩𐭤 𐭩 𐭤𐭫𐭥𐭬}}).<ref>{{Cite web |last=Dehkhoda |first=Ali Akbar |title="دریای روم" entry |url=https://www.parsi.wiki/fa/wiki/247689/%d8%af%d8%b1%db%8c%d8%a7%db%8c-%d8%b1%d9%88%d9%85 |website=Parsi Wiki |access-date=12 April 2023 |archive-date=22 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200522152841/https://www.parsi.wiki/fa/wiki/247689/%d8%af%d8%b1%db%8c%d8%a7%db%8c-%d8%b1%d9%88%d9%85 |url-status=dead }}</ref> Poleg tega so v klasični perzijski literaturi zanj uporabljali tudi imeni {{Transliteration|fa|Daryāy-e Šām}} {{lang|fa|دریای شام}}) »Zahodno morje« ali »Sirsko morje«.<ref>{{Cite web |last=Dehkhoda |first=Ali Akabar |title="دریای شام" entry |url=https://www.parsi.wiki/fa/wiki/247707/%d8%af%d8%b1%db%8c%d8%a7%db%8c-%d8%b4%d8%a7%d9%85 |website=Parsi Wiki |access-date=12 April 2023 |archive-date=22 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200522152842/https://www.parsi.wiki/fa/wiki/247707/%d8%af%d8%b1%db%8c%d8%a7%db%8c-%d8%b4%d8%a7%d9%85 |url-status=dead }}</ref> *V [[Turščina|turščini]] se Sredozemsko morje imenuje {{lang|tr|Akdeniz}} 'Belo morje'; v [[Otomanska turščina|otomanski turščini]] se je zapisovalo kot{{lang|ota|ﺁق دكز}}, pri čemer je ta izraz lahko označeval le [[Egejsko morje|Egejsko morje.]]<ref>Diran Kélékian, ''Dictionnaire Turc-Français'', Constantinople, 1911</ref> To poimenovanje verjetno izhaja iz [[Turki|turške]] tradicije, kjer so posamezne barve povezovali s stranmi neba, kjer beseda »Ak« (bela) predstavlja zahod. Izraz je verjetno nastal tudi kot nasprotje [[Črno morje|Črnemu morju]].<ref name="eoi"/><ref name="melitensia">{{cite journal|journal=Hyphen|last=Vella|first=Andrew P.|date=1985|title=Mediterranean Malta|url=http://melitensiawth.com/incoming/Index/Hyphen/Hyphen.%204(1985)5/02.pdf|volume=4|issue=5|pages=469–472|archive-url=https://web.archive.org/web/20170329163002/http://melitensiawth.com/incoming/Index/Hyphen/Hyphen.%204%281985%295/02.pdf|archive-date=29 March 2017|url-status=usurped}}</ref><ref>[[Özhan Öztürk]] claims that in Old Turkish ''ak'' also means "west" and that {{lang|tr|Akdeniz}} hence means "West Sea" and that {{lang|tr|Karadeniz}} (Black Sea) means "North Sea". [[Özhan Öztürk]]. {{cite book|url=http://www.karalahana.com/makaleler/kitap/pontus-antik-cagdan-gunumuze-karadeniz-etnik-siyasi-tarihi.htm |title=Pontus: Antik Çağ'dan Günümüze Karadeniz'in Etnik ve Siyasi Tarihi Genesis Yayınları |place=Ankara |year=2011 |pages=5–9 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120915062836/http://www.karalahana.com/makaleler/kitap/pontus-antik-cagdan-gunumuze-karadeniz-etnik-siyasi-tarihi.htm |archive-date=15 September 2012 }}</ref> V perzijščini je bilo ime prevedeno kot {{Transliteration|fa|Baḥr-i Safīd}}, izraz pa se je kasneje uporabljal tudi v otomanski turščini. Iz tega zgodovinskega ozadja najverjetneje izvira tudi pogovorni grški izraz {{langx|grc|Άσπρη Θάλασσα|Áspri Thálassa|Belo morje|label=none}}ki pomeni .<ref name="eoi"/> == Geografija == {{multiple image | width = 180 | footer = | image1 = STS059-238-074 Strait of Gibraltar.jpg | alt1 = | caption1 = Satelitski posnetek, ki prikazuje Sredozemsko morje. [[Gibraltarska ožina]] se nahaja v spodnji levi (severozahodni) četrtini slike; levo od nje je [[Iberski polotok]] v [[Evropa|Evropi]], desno od nje pa [[Magreb]] v [[Afrika|Afriki]]. | image2 = Gallipoli peninsula from space.jpg | alt2 = | caption2 = Ožina [[Dardanele]] v [[Turčija|Turčiji]]. Severna (zgornja) stran je del [[Evropa|Evrope]] (polotok [[Galipoli]] v regiji [[Tracija]]); na južni (spodnji) strani je [[Anatolija]] v [[Azija|Aziji]]. }} Sredozemsko morje se povezuje: * z [[Atlantski ocean|Atlantskim oceanom]] preko [[Gibraltarski preliv|Gibraltarske ožine]] (znane kot »[[Herkulova stebra|Herkulovi stebri]]«) na zahodu. Ta ločuje Evropo od Afrike<ref>{{Cite web |last=Vallianatos |first=Evaggelos |date=2013-10-08 |title=Is Western Civilization Becoming Criminal? The Case of the Mediterranean |url=https://truthout.org/articles/is-western-civilization-becoming-criminal-the-case-of-the-mediterranean/ |access-date=2025-06-20 |website=Truthout |language=en-US}}</ref> * z [[Marmarsko morje|Marmarskim]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] preko ožin [[Dardanele|Dardane]] oziroma [[Bospor]] na vzhodu. To ločuje Evropo od Azije.<ref>{{Cite web |title=Mediterranean Sea |url=https://dlab.epfl.ch/wikispeedia/wpcd/wp/m/Mediterranean_Sea.htm |access-date=2025-06-20 |website=dlab.epfl.ch}}</ref> Dolžina obale je približno 46.000 km.<ref name="britannica">{{Britannica URL|author=Boxer, Baruch |title=Mediterranean Sea |url=place/Mediterranean-Sea }}</ref><ref>{{Cite web |title=The Mediterranean – a sea surrounded by land &#124; WWF |url=https://wwf.panda.org/knowledge_hub/where_we_work/mediterranean/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200907160225/https://wwf.panda.org/knowledge_hub/where_we_work/mediterranean/ |archive-date=7 September 2020 |access-date=7 September 2020}}</ref><ref>{{Cite web |title=The Mediterranean coast |url=http://www.fao.org/3/W4347E/w4347e0s.htm |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200907160227/http://www.fao.org/3/W4347E/w4347e0s.htm |archive-date=7 September 2020 |access-date=15 September 2020 |publisher=FAO}}</ref> 163 km dolg umetni [[Sueški prekop]] na jugovzhodu povezuje Sredozemsko morje z [[Rdeče morje|Rdečim morjem]] brez zapornic, saj je raven vode v bistvu enaka. To ločuje Afriko in Azijo.<ref name="melitensia"/><ref>Harald Krachler "Alois Negrelli, der Suezkanalplaner" In: Wiener Zeitung 18 January 1999.</ref> Površina Sredozemskega morja je 2,509 milijona [[kvadratni kilometer|km²]]. Najgloblja točka (5121 m) leži jugozahodno od [[rt]]a [[Matapan]] na [[Peloponez]]u, povprečna globina je 1370 m, prostornina je 3,7 milijona kubičnih kilometrov. Zaradi šibke povezanosti z oceani je [[bibavica|plimovanje]] v Sredozemlju na splošno majhno. [[Slanost]] je s 38 promili višja od slanosti Atlantskega oceana. Sredozemsko morje ima negativno vodno bilanco: letno izhlapi 4690&nbsp;km³ vode, s padavinami in rečnimi pritoki pa se je vrne le 1830&nbsp;km³. Tako bi se brez stalnega dotoka vode iz Atlantskega oceana skozi Gibraltarski preliv gladina letno znižala za 1,4 m in se v približno 1500 letih izsušilo. === Robna morja === [[Slika:Lopud_island,_Croatia_(48612709613).jpg|sličica|[[Elafitski otoki]] ob hrvaški obali; Jadransko morje vsebuje več kot 1200 otokov in otočkov.]] [[File:Illots d'Eivissa (Pitiüses) 12. Es Malvins.jpg|thumb|Es Malvins, [[Balearsko morje]]]] [[File:Ionian sea islands, pic1.JPG|thumb|Jonsko morje, pogled z otoka [[Lefkada]], Grčija]] Mediteransko morje vključuje 15 [[Robno morje|robnih morij]]:<ref>{{Cite journal |last1=Bai |first1=Yan |last2=He |first2=Xianqiang |last3=Yu |first3=Shujie |last4=Chen |first4=Chen-Tung |date=28 February 2018 |title=Changes in the Ecological Environment of the Marginal Seas along the Eurasian Continent from 2003 to 2014 |journal=Sustainability |language=en |volume=10 |issue=3 |page=635 |doi=10.3390/su10030635 |issn=2071-1050|doi-access=free|bibcode=2018Sust...10..635B }}</ref>{{Failed verification|date=April 2023}} {| class="wikitable sortable" !rowspan=1|Št. !rowspan=1|Morje !colspan=1|Površina km² !rowspan=1|Obmorske države in ozemlja |- | align=center|1 || '''[[Libijsko morje]]''' || 350.000 || [[Libija]], [[Grčija]], [[Malta]], [[Italija]] |- | align=center|2 || '''[[Levantsko morje]]''' || 320.000 || [[Turčija]], [[Sirija]], [[Libanon]], [[Izrael]], [[Palestina (regija)|Palestina]], [[Egipt]], [[Grčija]], [[Ciper]], [[Akrotiri in Dekelija|Akrotiri in Dekelia]] |- | align=center|3 || '''[[Tirensko morje]]''' || 275.000 || [[Italija]], [[Francija]] |- | align=center|4 || '''[[Egejsko morje]]''' || 214.000 || [[Grčija]], [[Turčija]] |- | align=center|5 || '''[[Ikarsko morje]]''' || (del Egejskega morja) || [[Grčija]], [[Turčija]] |- | align=center|6 || '''[[Mirtojsko morje]]''' || (del Egejskega morja) || [[Grčija]] |- | align=center|7 || '''[[Traško morje]]''' || (del Egejskega morja) || [[Grčija]], [[Turčija]] |- | align=center|8 || '''[[Jonsko morje]]''' || 169.000 || [[Grčija]], [[Albanija]], [[Italija]] |- | align=center|9 || [[Balearsko morje]]|| 150.000 || [[Španija]] |- | align=center|10 || '''[[Jadransko morje]]''' || 138.000 || [[Albanija]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Hrvaška]], [[Italija]], [[Črna gora]], [[Slovenija]] |- | align=center|11 || [[Sardinsko morje]]|| 120.000 || [[Italija]], [[Španija]] |- | align=center|12 || '''[[Kretsko morje]]''' || 95.000 <small>(del Egejskega morja)</small> || [[Grčija]]<ref>{{cite web |url=https://www.britannica.com/place/Sea-of-Crete |title=Sea of Crete &#124; sea, Greece |website=Britannica |access-date=28 November 2022 |archive-date=26 March 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326032903/https://www.britannica.com/place/Sea-of-Crete |url-status=live }}</ref> |- | align=center|13 || '''[[Ligursko morje]]''' || 80.000 || [[Italija]], [[France]] |- | align=center|14 || '''[[Alboransko morje]]''' || 53.000 || [[Španija]], [[Maroko]], [[Alžirija]], [[Gibraltar]] |- | align=center|15 || '''[[Marmarsko morje]]''' || 11.500 || [[Turčija]] |- | align=center|– || '''Drugo''' || ~500.000 || Sestavljeno iz zalivov, ožin, kanalov in drugih delov, ki nimajo imena določenega morja. |- !Skupaj!!Mediteransko morje!!~2.500.000 | |}Opomba 1: [[International Hydrographic Organization]] opredeljuje to območje kot splošno Sredozemsko morje v Zahodnem bazenu. Oznake [[Sardinsko morje]] ne priznava.<ref name="IHO">{{cite web|url=https://iho.int/uploads/user/pubs/standards/s-23/S-23_Ed3_1953_EN.pdf|title=Limits of Oceans and Seas, 3rd edition|year=1953|publisher=International Hydrographic Organization|access-date=28 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20111008191433/http://www.iho-ohi.net/iho_pubs/standard/S-23/S23_1953.pdf|archive-date=8 October 2011}}</ref> Opomba 2: [[Traško morje]], [[Ikarsko morje]], [[Kretsko morje]] in [[Mirtojsko morje]] so [[morje|morja]], ki so del [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. Opomba 3: [[Črno morje]] se ne šteje za del Sredozemskega morja. Zahodni del Sredozemskega morja (od Gibraltarja do praga med Tunizijo in Sicilijo) se deli na sledeča območja: *[[Alboransko morje]] (med Gibraltarskimj prelivom, Afriko [Maroko, Alžirija] in [[Iberski polotok|Iberskim polotokom]] - Španijo) * [[Balearsko morje]] (ali Zahodno morje, vzhodni del imenovan tudi [[Sardinsko morje]]), od Gibraltarja oz. Alboranskega morja do Korzike in Sardinije; zalivi: [[Valencijski zaliv|Valencijski]], [[Levji zaliv]]...) * [[Ligursko morje]] - med [[Ligurija|Ligurijo]] in [[Korzika|Korziko]] (v ožjem smislu - ob Ligurski obali [[Genovski zaliv]]) * [[Tirensko morje]] - med Korziko, Sardinijo, Sicilijo in Apeninskim polotokom (zalivi: [[Neapeljski zaliv]], [[Salernski zaliv]], Z. sv. Evfemije, Z. Castellammare na Siciliji...) Vzhodni del Sredozemskega morja (od praga med Tunizijo in Sicilijo do Azije) se deli na sledeča območja: * [[Jadransko morje]] - med Apeninskim in Balkanskim polotokom severno od Otrantskih vrat ([[Beneški zaliv]] s [[Tržaški zaliv|Tržaškim]], [[Kvarnerski zaliv]], Zaliv Manfedonia, Drimski zaliv, [[Boka Kotorska]]) * [[Jonsko morje]] - med južno Italijo, Sicilijo in Grčijo * [[Libijsko morje]] - med Afriko (obsega mdr. [[Tuniški zaliv]] ter obe [[Sirta|Sirti]] - zaliva [[Mala Sirta|Mala]] in [[Velika Sirta]]) in Sicilijo (na zahodu ga [[Sicilski preliv]] povezuje s Tirenskim morjem, na severovzhodu prehaja v Jonsko morje, na vzhodu pa preko Kretskega morja v Levantinsko). * [[Egejsko morje]] - med Grčijo, Kreto in Turčijo ([[Trakijsko morje]], [[Kretsko morje]], [[Mirtojsko morje]], [[Solunski zaliv]], [[Strumiški zaliv]], [[Edremitski zaliv]], Saros,...) * [[Vzhodno morje]] ([[Levantinsko morje]]) - med Turčijo, Azijskimi obalami ([[Levant|Levantom]]) in Egiptom (na zahodu prehaja v Egejsko in Jonsko morje oz. Libijsko morje) ([[Antalijski zaliv]], [[Iskendrunski zaliv]]...) Dogovorjene meje med temi morji so: * med Balearskim in Ligurskim morjem: [[Saint-Tropez]] (Francija) - [[Calvi]] (Korzika) * med Balearskim in Tirenskim morjem: [[Isola dei Cavoli]] (Sardinija) - [[Bizerta]] (Tunizija) * med Ligurskim in Tirenskim morjem: [[Capo Corso]] (Korzika) - [[Piombino]] (Italija) * med Tirenskim in Afriškim/Libijskim morjem: Bizerta (Tunizija) - [[Trapani]] (Italija) * med Jadranskim in Jonskim morjem: [[Otranto]] (Italija) - [[Valona]] (Albanija) * med Jonskim in Afriškim/Libijskim morjem: [[Capo Passero]] (Sicilija) - Darnah/[[Derna]] (Libija) * med Jonskim in Egejskim morjem: [[Kitera]] (Grčija) - [[Kissamos]] (Kreta, Grčija) * med Jonskim in Vzhodnim (Levantinskim) morjem: Kissamos (Kreta, Grčija) - Darnah/Derna (Libija) * med Egejskim in Vzhodnim (Levantinskim) morjem: vzhodna Kreta - [[Karpatos]] (Grčija) - Rodos (Grčija) - [[Marmarsko morje]] (Turčija) === Otoki === {{main|Seznam otokov v Sredozemskem morju}} Sredozemsko morje obsega približno 10.000 otokov in otočkov, od katerih jih je približno 250 stalno naseljenih.<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=e799DwAAQBAJ |title=The Mediterranean region under climate change: A scientific update |publisher=[[Institut de recherche pour le développement]] |author=Moatti, Jean-Paul |author2=Thiébault, Stéphane |year=2018 |page=363 |isbn=978-2-7099-2220-3 |quote=With about 10,000 islands and islets (approx. 250 inhabited by humans), the Mediterranean Sea can be considered as one of the largest archipelagos in the world. |access-date=15 April 2022 |archive-date=1 January 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240101145303/https://books.google.com/books?id=e799DwAAQBAJ |url-status=live }}</ref> Večji [[otok]]i v Sredozemskem morju so: * [[Balearski otoki]] ([[Majorka]], [[Menorca]] in [[Ibiza]]) v zahodnem Sredozemlju * [[Korzika]], [[Sardinija]] in [[Sicilija]] v osrednjem Sredozemlju (tudi [[Malta (otok)|Malta]] in [[Krf]] z [[Jonski otoki|Jonskimi otoki]] ter [[Džerba]] v Tuniziji in [[Elba]] v Italiji) * [[Kreta]], [[Rodos]] in [[Ciper]] v vzhodnem Sredozemlju (in [[Egejski otoki]] z največjo [[Evboja|Evbojo]]; [[Lezbos]], [[Hios]], [[Samos]], [[Lemnos]] ...) === Polotoki === * [[Anatolija|Mala Azija]] (Anatolija) - Turčija * [[Balkanski polotok]] - Turčija, Grčija, Albanija, (Bolgarija, Severna Makedonija), Črna Gora, (Kosovo), Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Slovenija ** [[Galipoli]] - Turčija ** [[Peloponez]], [[Atika]] in [[Halkidika]] - [[Grčija]] ** [[Istra]] - Hrvaška, Slovenija ** ([[Pelješac]] - Hrvaška) * [[Apeninski polotok]] - Italija (in San Marino) ** [[Gargano]] ** [[Salento]] ** [[Kalabrija]] * [[Pirenejski polotok|Pirenejski]] (tudi [[Iberski polotok]]) - Španija, Francija, Andora === Države ob (in v) Sredozemskem morju === Naslednje države imajo obalo ob Sredozemskem morju:<ref>{{Cite web |date=Jun 20, 2023 |title=Mediterranean Sea |url=https://vajiramandravi.com/current-affairs/mediterranean-sea/ |access-date=2025-06-23 |website=Vajiram & Ravi |language=en-IN}}</ref> V [[Evropa|Evropi]], od zahoda proti vzhodu: [[Španija]], [[Francija]], [[Monako]], [[Italija]], [[Malta]], [[Slovenija]], [[Hrvaška]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Črna gora]], [[Albanija]] in [[Grčija]]. V [[Azija|Aziji]], od severa proti jugu: [[Turčija]], [[Ciper]], [[Sirija]], [[Libanon]], [[Izrael]] in [[Država Palestina|Palestina]]. V [[Afrika|Afriki]], od vzhoda proti zahodu: [[Egipt]], [[Libija]], [[Tunizija]], [[Alžirija]] in [[Maroko]]. == Geologija == Podmorski prag med [[Tunizija|tunizijsko]] [[obala|obalo]] in [[Sicilija|Sicilijo]] ([[Sicilski preliv]]) deli Sredozemsko morje na vzhodni in zahodni del. Drug podvodni prag leži med [[Španija|špansko]] in [[Maroko|maroško]] obalo, malo pred Gibraltarskim prelivom. Ta zaradi svoje plitvosti (300 m) omejuje kroženje vode, zaradi česar je plimovanje v Sredozemlju manjše, slanost pa večja kot v Atlantiku. Največja reka, ki se izliva v sredozemsko morje, je [[Nil]], ki priteče z južne smeri, iz centralne Afrike. Druge večje (evropske) reke, ki pritekajo v to more so [[Ebro]], [[Rona]], [[Arno (reka)|Arno]], [[Tibera]], [[Pad]], [[Adiža]], [[Piava]], [[Tilment]], [[Soča]], [[Neretva]], [[Drim]], [[Bojana (reka)|Bojana]] /''Bunë'', [[Škumbin]], [[Vjosa]], [[Vardar]], [[Marica]], itd. Sredozemsko morje je skupaj z delom [[Indijski ocean|Indijskega oceana]] del nekdanjega [[Ocean Tetida|oceana Tetida]], ki je zaradi [[tektonika plošč|tektonskega]] narivanja [[afriška plošča|Afriške plošče]] na [[evrazijska plošča|Evrazijsko]] pred 30 milijoni let, v dobi [[oligocen]]a, ostalo skoraj odrezano. Tektonski premiki so še vedno dejavni, rezultat česa je dejavnost [[ognjenik]]ov [[Etna]], [[Vezuv]] in [[Stromboli]] (vsi v [[Italija|Italiji]]) ter pogosti rušilni potresi v Italiji, Grčiji in Turčiji. Pred 6 milijoni let se je zaradi tektonskega narivanja Gibraltarski preliv zaprl in Sredozemsko morje se je izsušilo. Dokaz za to so [[terciar]]ne plasti [[sadra|sadre]] in [[sol]]i globoko na morskem dnu. ==Klimatske razmere== Za velik del sredozemske obale je značilno [[sredozemsko podnebje]]. Za sredozemski bazen je značilno podnebje z milimi<ref name=":6" /><ref name=":7">{{Cite journal |last1=Urdiales-Flores |first1=Diego |last2=Zittis |first2=George |last3=Hadjinicolaou |first3=Panos |last4=Cherchi |first4=Annalisa |last5=Alessandri |first5=Andrea |last6=Peleg |first6=Nadav |last7=Lelieveld |first7=Jos |date=2024 |title=A Global Analysis of Historical and Future Changes in Mediterranean Climate-Type Regions |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/joc.8655 |journal=International Journal of Climatology |language=en |volume=44 |issue=15 |pages=5607–5620 |doi=10.1002/joc.8655 |bibcode=2024IJCli..44.5607U |issn=1097-0088}}</ref> in vlažnimi zimami,<ref name=":7" /> ter suhimi in vročimi poletji.<ref name=":6">{{Cite web |date=2025-06-04 |title=Mediterranean climate {{!}} Definition, Region, Map, & Facts {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/science/Mediterranean-climate |access-date=2025-06-24 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref><ref name=":7" /> Čeprav so sredozemski tropski cikloni razmeroma redek pojav, se v Sredozemskem morju občasno izoblikujejo, in sicer najpogosteje v obdobju od septembra do novembra.<ref>{{Cite web |title=Medicane |url=https://resources.eumetrain.org/satmanu/CMs/Medicane/navmenu.php?page=2.0.0 |access-date=2025-06-24 |website=resources.eumetrain.org}}</ref> {{wide image|Koppen World Map (Mediterranean Sea area only).png|769px|Zemljevid podnebnih pasov na območjih okoli Sredozemskega morja po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]]}} ====Temperatura morja==== [[File:Port Autonome de Marseille.JPG|thumb|Marseille z [[L'Estaque|L'Estaqua]]]] {|class="wikitable" |+Povprečna temperatura Sredozemskega morja (°C) |- ! !'''Jan''' !'''Feb''' !'''Mar''' !'''Apr''' !'''Maj''' !'''Jun''' !'''Jul''' !'''Avg''' !'''Sep''' !'''Okt''' !'''Nov''' !'''Dec''' !'''Ø/leto''' |- |[[Marseille]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/france/marseille.php Marseille Climate and Weather Averages, France<!-- Bot generated title -->]</ref> |13 |13 |13 |14 |16 |18 |21 |22 |21 |18 |16 |14 !16,6 |- |[[Benetke]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/italy/venetian-riviera/venice.php Venice Climate and Weather Averages, Venetian Riviera<!-- Bot generated title -->]</ref> |11 |10 |11 |13 |18 |22 |25 |26 |23 |20 |16 |14 !17,4 |- |[[Barcelona]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/spain/barcelona.php Barcelona Climate and Weather Averages, Spain<!-- Bot generated title -->]</ref> |13 |13 |13 |14 |17 |20 |23 |25 |23 |20 |17 |15 !17,8 |- |[[Valencia]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/spain/valencia.php Valencia Climate and Weather Averages, Spain<!-- Bot generated title -->]</ref> |14 |13 |14 |15 |17 |21 |24 |26 |24 |21 |18 |15 !18,5 |- |[[Málaga]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/spain/costa-del-sol/malaga.php Malaga Climate and Weather Averages, Costa del Sol<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |15 |15 |16 |17 |20 |22 |23 |22 |20 |18 |16 !18,3 |- |[[Gibraltar]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/gibraltar/gibraltar.php Gibraltar Climate and Weather Averages<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |15 |16 |16 |17 |20 |22 |22 |22 |20 |18 |17 !18,4 |- |[[Neapelj]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/italy/neapolitan-riviera/naples.php Naples Climate and Weather Averages, Neapolitan Riviera<!-- Bot generated title -->]</ref> |15 |14 |14 |15 |18 |22 |25 |27 |25 |22 |19 |16 !19,3 |- |[[Atene]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/greece/athens.php Athens Climate and Weather Averages, Greece<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |15 |15 |16 |18 |21 |24 |24 |24 |21 |19 |18 !19,3 |- |[[Iraklion]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/greece/crete/iraklion.php Iraklion Climate and Weather Averages, Crete<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |15 |15 |16 |19 |22 |24 |25 |24 |22 |20 |18 !19,7 |- |[[Malta]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/malta/valletta.php Valletta Climate and Weather Averages, Malta<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |16 |15 |16 |18 |21 |24 |26 |25 |23 |21 |18 !19,9 |- |[[Larnaka]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/cyprus/larnaca.php Larnaca Climate and Weather Averages, Cyprus<!-- Bot generated title -->]</ref> |18 |17 |17 |18 |20 |24 |26 |27 |27 |25 |22 |19 !21,7 |- |[[Limassol]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/cyprus/limassol.php Limassol Climate and Weather Averages, Cyprus<!-- Bot generated title -->]</ref> |18 |17 |17 |18 |20 |24 |26 |27 |27 |25 |22 |19 !21,7 |- |[[Antalya]] |17 |17 |17 |18 |21 |24 |27 |28 |27 |25 |22 |19 !21,8 |- |[[Aleksandrija]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.weather2travel.com/climate-guides/egypt/alexandria.php |title=Alexandria Climate and Weather Averages, Egypt<!-- Bot generated title --> |accessdate=2014-06-20 |archive-date=2014-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140105193047/http://www.weather2travel.com/climate-guides/egypt/alexandria.php |url-status=dead }}</ref> |18 |17 |17 |18 |20 |23 |25 |26 |26 |25 |22 |20 !21,4 |- |[[Tel Aviv]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/israel/tel-aviv.php Tel Aviv Climate and Weather Averages, Israel<!-- Bot generated title -->]</ref> |18 |17 |17 |18 |21 |24 |26 |28 |27 |26 |23 |20 !22,1 |} ==Opombe== {{NoteFoot}} ==Sklici== {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Sredozemska unija]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Morja]] [[Kategorija:Geografija Evrope]] [[Kategorija:Sredozemlje]] 53i4dqb1yalv8a8spq1oq1v1jh0ftkz 0 9359 6685182 6679434 2026-06-04T16:44:07Z LovPin 218977 Datum začetka 4. vlade 6685182 wikitext text/x-wiki {{pp-extended|small=yes}} {{Otherpersons}} {{Infopolje Predsednik | name=Janez Janša | image=<!--WD--> | caption = Janša leta 2025 | order=[[Predsednik Vlade Republike Slovenije]] | term_start=4. junij 2026 | term_end= | predecessor=[[Robert Golob]] | successor= | term_start2=3. marec 2020 | term_end2=1. junij 2022 | predecessor2=[[Marjan Šarec]] | successor2=[[Robert Golob]] | term_start3=10. februar 2012 | term_end3=20. marec 2013 | predecessor3= [[Borut Pahor]] | successor3= [[Alenka Bratušek]] | term_start4=3. december 2004 | term_end4=21. november 2008 | successor4= [[Borut Pahor]] | order5=[[Evropski svet|Predsednik Evropskega sveta]] | term_start5=1. januar 2008 | term_end5=30. junij 2008 | birth_date=<!-- WD --> | death_date= | death_place= | spouse= | party=[[Slovenska demokratska stranka]] | vicepresident= ||order6=[[Minister za obrambo Republike Slovenije]]|term_start6=16. maj 1990|order7=|predecessor6=|predecessor7=[[Franci Demšar]]|successor6=[[Jelko Kacin]]|successor7=[[Anton Grizold]]|term_end6=29. marec 1994|term_end7=30. november 2000|term_start7=7. junij 2000|predecessor4=[[José Sócrates]]|term_start1=|term_end1=|successor1=|predecessor1=|order1=|partner={{marriage|[[Urška Bačovnik Janša]]|2009}}|president=[[Nataša Pirc Musar]]|president2=[[Borut Pahor]]|president3=[[Danilo Türk]]<br>[[Borut Pahor]]|president4=[[Janez Drnovšek]]<br>[[Danilo Türk]] }} '''Janez Janša''' ({{IPA|sl|ˈja:nɛs ˈja:nʃa}}, uradno ime '''Ivan Janša''',<ref>{{navedi splet |url=http://volitve.gov.si/dz2008/kandidati/lista_10.html |title=Slovenska demokratska stranka - SDS |work=Volitve v državni zbor 2008 |publisher=Ministrstvo za javno upravo RS |accessdate=6.6.2011 |archive-date=2012-07-16 |archive-url=https://archive.today/20120716151600/volitve.gov.si/dz2008/kandidati/lista_10.html |url-status=dead }}</ref> znan tudi kot '''Janez Ivan Janša''')<ref>{{navedi splet |url=http://www.dvk.gov.si/volitve/dz2000/listeve4.htm |title=Volilna enota 4: Ljubljana Bežigrad |work=Volitve poslancev v državni zbor 15.10.2000 |publisher=Državna volilna komisija |accessdate=6.6.2011 |archive-date=2009-07-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090731115000/http://www.dvk.gov.si/volitve/dz2000/listeve4.htm |url-status=bot: unknown }}</ref> [[Slovenci|slovenski]] [[obramboslovec]] in [[politik]], * [[17. september]] [[1958]], [[Grosuplje]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. Politično kariero je pričel že v času Jugoslavije, pri 17 letih, ko se je včlanil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].<ref name="Times">{{navedi splet |url= http://www.times.si/slovenija/rdecji-dosje-janeza-janse-ko-je-sovrstnike-razganjalo-od-hormonov-je-kot-17-letnik-vstopil-v-partijo--a5516304057920be2b7904deb766b81529d3a2f2.html |title= Rdeči dosje Janeza Janše: Ko je sovrstnike razganjalo od hormonov, je kot 17-letnik vstopil v partijo |accessdate= 4. 2. 2021 }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="Mladina">{{navedi splet |url= https://www.mladina.si/178803/jansa-je-bil-zadet-ko-mamba | title= Janša je bil zadet ko mamba, Po arhivih brskamo v satirični rubriki Mladinamit |accessdate= 4. 2. 2021 }}</ref> Kot eden od obsojenih v [[Proces proti četverici|procesu proti četverici (JBTZ)]] in kasnejši obrambni minister je bil eden ključnih ljudi slovenske osamosvojitve. Leta [[2004]] je postal predsednik [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlade Republike Slovenije]]. Ponovno je premier postal leta 2012, ko je na tem mestu nasledil Boruta Pahorja. Vlado je nato odnesla [[Nezaupnica|konstruktivna nezaupnica]].<ref>{{Navedi splet|title=Janševa vlada padla. Alenka Bratušek nova mandatarka. (video)|url=https://siol.net/novice/slovenija/janseva-vlada-padla-alenka-bratusek-nova-mandatarka-video-243629|website=siol.net|accessdate=2021-10-29|language=sl}}</ref> Janša je bil s Slovensko demokratsko stranko naslednja leta vodja opozicije v državnem zboru, leta 2014 pa je bil pred volitvami zaradi korupcije obsojen na zaporno kazen. Zaporno kazen je zaključil predčasno, saj je decembra istega leta [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] sodbo v zadevi Patria soglasno razveljavilo in jo vrnilo na prvo stopnjo, primer pa je kasneje zastaral.<ref>{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče razveljavilo dveletno zaporno kazen Janezu Janši|url=https://www.dnevnik.si/1042711773|website=Dnevnik|accessdate=2021-04-22|archive-date=2021-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210422125548/https://www.dnevnik.si/1042711773|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša želi biti oproščen, Patria spet na vrhovno sodišče|url=https://old.delo.si/novice/politika/jansa-zeli-biti-oproscen-patria-spet-na-vrhovno-sodisce.html|website=old.delo.si|date=2015-12-04|accessdate=2021-04-22|language=sl-si|first=Majda|last=Vukelić}}</ref> Ker se je politični proces odvijal v času parlamentarnih volitev, je vzbudil več polemik o političnem pregonu Janše, in o tem, ali je politični zapornik.<ref>{{Navedi splet|title=Ali bo Janez Janša obdržal poslanski mandat?|url=https://old.delo.si/novice/politika/ali-bo-janez-jansa-obdrzal-poslanski-mandat.html|website=old.delo.si|date=2014-07-14|accessdate=2022-09-12|language=sl-si|first=Pi K. , Delo si|last=STA}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Politični zapornik {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/63-47-politicni-zapornik|website=Politični zapornik {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2022-09-12|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nekdanji politični zaporniki prepričani, da bo Janša rehabilitiran|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nekdanji-politicni-zaporniki-prepricani-da-bo-jansa-rehabilitiran/350643|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pred šestimi leti na prostost edini politični zapornik v Evropski uniji|url=https://mojepodravje.si/pred-sestimi-leti-na-prostost-edini-politicni-zapornik-v-evropski-uniji/|website=Moje Podravje|date=2020-12-12|accessdate=2022-09-12|language=sl-SI|first=Moje|last=Podravje}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Matej Tonin: Janez Janša ni politični zapornik, je politik v zaporu (video)|url=https://siol.net/novice/siol/matej-tonin-janez-jansa-ni-politicni-zapornik-je-politik-v-zaporu-video-95707|website=siol.net|accessdate=2022-09-12|language=sl}}</ref> Od volitev leta 2014 se je več sredinskih in levo-sredinskih strank izreklo proti sodelovanju v vladah pod vodstvom Janeza Janše, saj naj bi s svojo stranko širil nestrpnost, sam pa zagovarjal avtoritarne pristope.<ref>{{Navedi splet|title=Pismo proti Janševi vladi: Obvarujmo demokracijo pred avtoritarno oblastjo|url=https://siol.net/novice/slovenija/pismo-proti-jansevi-vladi-obvarujmo-obcutljivo-slovensko-demokracijo-pred-avtoritarno-oblastjo-518831|website=siol.net|accessdate=2021-02-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša odgovoril na očitke, da vzpostavlja avtoritarni režim|url=https://zurnal24.si/slovenija/jansa-drzavo-so-pustili-golo-in-boso-pred-eno-najtezjih-preizkusenj-v-zgodovini-349038|website=zurnal24.si|accessdate=2021-10-29|language=sl}}</ref> Po parlamentarnih volitvah leta 2018 stranka SDS kljub zmagi sprva ni uspela sestaviti koalicije. Po razpadu [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlade Republike Slovenije]] pod vodstvom [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]], je predsednik države [[Borut Pahor]] Janši ponudil mandat za sestavo vlade. S strankami [[Nova Slovenija|NSi]], [[Stranka modernega centra|SMC]] in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] so v začetku marca 2020 sestavili [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlado Republike Slovenije]], ki je prisegla 13. marca 2020. Pod Janševim vodstvom je bila Slovenija prva država EU, ki je razglasila konec [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije koronavirusne bolezni]] v prvem valu, v drugem valu, ki se je začel septembra istega leta, pa je bil odziv eden najmanj učinkovitih na svetu.<ref>{{Navedi splet|title=Covid-19: po prvem valu epidemije med zmagovalci, v drugem na svetovnem dnu|url=https://www.rtvslo.si/20-v-2020/covid-19-po-prvem-valu-epidemije-med-zmagovalci-v-drugem-na-svetovnem-dnu/546599|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-29|language=sl}}</ref> Mandat tretje Janševe vlade se je zaključil 13. maja 2022 s konstituiranjem 9. sklica Državnega zbora Republike Slovenije. Tekoče posle je vlada opravljala do 1. junija 2022.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanke-in-poslanci-s-53-glasovi-podpore-potrdili-vladno-ekipo-roberta-goloba/629375|title=Poslanke in poslanci s 53 glasovi podpore potrdili vladno ekipo Roberta Goloba|date=1. junij 2022|accessdate=1. junij 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=A. S., M. Z.}}</ref> Janšo so v zadnjem času pri [[The Independent]] opisovali kot populističnega desnega voditelja,<ref>{{Navedi splet|title=Slovenia’s populist pro-Trump PM loses election to newcomer party|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/slovenia-election-janez-jansa-freedom-movement-b2064726.html|website=The Independent|date=2022-04-25|accessdate=2022-09-12|language=en}}</ref> pri [[Foreign Policy]] pa kot skrajno desnega.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenia’s Prime Minister Is a Far-Right Conspiracy Theorist and Twitter Addict Who Won’t Admit Trump Lost|url=https://foreignpolicy.com/2020/11/11/election-2020-trump-biden-slovenia-jansa-lost/|website=Foreign Policy|accessdate=2022-09-12|language=en-US|first=Domen|last=Savic}}</ref> Njegov stil politike so primerjali z [[Donald Trump|Donaldom Trumpom]]; [[National public radio]] (NPR) ga je poimenoval "populist v stilu MAGA", Der Spiegel pa "slovenski Trump" in Deutsche Welle "mini-Trump", podobno tudi [[BBC]].<ref>{{Navedi novice|title=Janez Jansa: Slovenia votes out pro-Trump populist|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61214175|newspaper=BBC News|date=2022-04-25|accessdate=2022-09-12|language=en-GB}}</ref>Po [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|predsedniških volitvah leta 2020 v Ameriki]] je Janša na [[Twitter|Twitterju]] objavil vrsto teorij zarot o volitvah. Janša je tesen zaveznik madžarskega premiera [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]],<ref>{{navedi splet|url=https://www.politico.eu/article/slovenian-survivor-targets-victory-a-la-orban/|title=Slovenian survivor targets victory à la Orbán – POLITICO|date=June 2018}}</ref><ref name=":2">{{navedi splet|last=Palmer|first=James|title=Slovenia PM Frantically Tries to Justify Congratulatory Trump Call|url=https://foreignpolicy.com/2020/11/07/slovenia-prime-minister-trump-call-election/|access-date=2020-11-15|website=Foreign Policy|language=en-US}}</ref><ref name=":4">{{navedi novice|last1=Central|first1=Shaun Walker|last2=correspondent|first2=eastern Europe|date=2020-05-04|title=Slovenia's PM Janša channels Orbán with attacks on media and migrants|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/world/2020/may/04/janez-jansa-new-pm-slovenia-in-mould-of-orban|access-date=2020-11-15|issn=0261-3077}}</ref> čeprav se v več stališčih z njim ne strinja; Janša je večkrat izrazil podporo Ukrajini v vojni proti [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji leta 2022]], podpira tudi sankcije proti Rusiji in povečanje vojaške pomoči Ukrajini.<ref>{{Cite web|last=C|first=G.|title=Janša na shodu v podporo Ukrajini: Treba je narediti vse, da bo vojna čim krajša|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-na-shodu-v-podporo-ukrajini-treba-je-narediti-vse-da-bo-vojna-cim-krajsa/614280|access-date=2025-11-06|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref><ref>{{Cite web|last=postaja|first=Spletna|title=Janša v Kijevu: »V Ukrajini boj dobrega zoper zlo« {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/jansa-v-kijevu-v-ukrajini-boj-dobrega-zoper-zlo|access-date=2025-11-06|website=Janša v Kijevu: »V Ukrajini boj dobrega zoper zlo« {{!}} Družina – vsak dan s teboj|language=sl}}</ref> Janša tudi velja za podpornika evropskih integracij in širitve Evropske unije, njegova stranka je kljub nekaterim kritikam ostala članica desnosredinske skupine Evropska ljudska stranka.<ref>{{Cite web|title=Janša na družinskem dnevu SDS: Članstvo v EPP ne vpliva na naše glasovanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/po-besedah-janse-clanstvo-v-epp-ne-vpliva-na-njihovo-glasovanje.html|access-date=2025-11-06|website=www.24ur.com|language=sl}}</ref><ref>{{Cite web|date=2025-02-28|title=Bo delegacija SDS zapustila EPP? To pravita Grims in Zver|url=https://vecer.com/slovenija/bo-delegacija-sds-zapustila-epp-to-pravita-grims-in-zver-10377596|access-date=2025-11-06|website=Večer|language=sl}}</ref> == Mladost in izobraževanje == Ivan Janša je pri krstu dobil [[krstno ime|ime]] Janez.<ref>[http://www.zurnal24.si/slovenija/jansa-obtozni-predlog-patria-afera-sodisce-185948/clanek Zurnal24.si - Janša: Spet na delu zeleni flomaster]</ref> Šolal se je v domačem [[Grosuplje|Grosuplju]], na klasični gimnaziji v [[Stična|Stični]], današnji [[Srednja šola Josipa Jurčiča|Srednji šoli Josipa Jurčiča]], in po tem v Ljubljani. Leta 1982 je na takratni [[Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo|Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo]] končal študij [[Splošna ljudska obramba|Splošne ljudske obrambe]] in [[družbena samozaščita|družbene samozaščite]] (danes [[obramboslovje|obramboslovja]]).<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Življenjepis|url=http://www.nekdanji-pv.gov.si/2004-2008/si/predsednik_vlade_janez_jansa/zivljenjepis/index.html|website=www.nekdanji-pv.gov.si|accessdate=2022-09-11}}</ref> Leta 1975 se je kot 17-letni mladenič včlanil v Zvezo komunistov Jugoslavije in bil med najmlajšimi člani Partije v Grosuplju. Tega leta je obiskal partijsko šolo v [[Kumrovec|Kumrovcu]]. Bil je [[Tito]]v štipendist, predsednik občinske organizacije [[ZSMS|Zveze socialistične mladine Slovenije]], član občinskih komitejev [[SZDL|Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije]], član republiških in zveznih organov ZSMS in SZDL. Leta 1977 je kot eden najperspektivnejših partijskih kadrov v svojem okolju že vodil pohod prve čete mladinske brigade Ivo Lola Ribar v bosansko [[Jajce (mesto)|Jajce]].<ref name="Times" /><ref name="Mladina" /> V prostem času se je v mladosti ukvarjal z alpinizmom.<ref name=":6" /><ref>http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1997_02.pdf</ref> ==Javno delovanje== Janša je bil član in funkcionar [[Komunistična partija Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]] (ZKS), vendar je bil pozneje iz ZKS izključen.<ref>[http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rtvchat&op=chat&func=read&c_id=838 Spletna klepetalnica MMC, Janez Janša, predsednik Slovenske demokratske stranke (5. september 2008 ob 22:00)]</ref><ref>[http://www.slovenskapomlad.si/2?id=41&highlight=jan%C5%A1a Janša Janez] {{Webarchive|url=https://archive.today/20120911090114/http://www.slovenskapomlad.si/2?id=41&highlight=janša |date=2012-09-11 }} Slovenska pomlad - Osebe. Muzej novejše zgodovine Slovenije. Pridobljeno 16.9.2008.</ref> [[Slika:Jj_partija.jpg|sličica|Janša je izpolnil vprašalnik [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zveze komunistov Jugoslavije]]]] V [[Časopis za kritiko znanosti|Časopisu za kritiko znanosti]] in [[Mladina (revija)|Mladini]] je objavljal o nujni prenovi [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]]. Širši javnosti je postal znan 31. maja 1988, ko je z njegovim prijetjem [[Služba državne varnosti]] sprožila afero JBTZ. [[Proces proti četverici]], v katerem so Janšo, [[David Tasić|Davida Tasića]], [[Franci Zavrl|Francija Zavrla]] ter [[podčastnik]]a JLA [[Ivan Borštner|Ivana Borštnerja]] pred vojaškim sodiščem obtožili izdaje vojaške skrivnosti, je sprožil močan odziv javnosti, ki je še pospešil zahteve za demokratizacijo slovenske družbe. Njegov takratni prijatelj [[Igor Bavčar]] je ustanovil [[Odbor za varstvo človekovih pravic]], ki se je potegoval, da bi četverici omogočili branjenje s prostosti in sojenje pred civilnim sodiščem v [[slovenščina|slovenskem jeziku]]. Janez Janša je bil obsojen na leto in pol zapora.<ref>[http://www.mladina.si/112721/pred-24-leti-se-je-pricela-afera-jbtz/ Pred 24 leti se je pričela afera JBTZ, Mladina, 1. 6. 2012], vpogledano 2013-02-14. Obsodbe: Ivan Borštner 4 leta strogega zapora, Franci Zavrl in Janez Janša 18 mesecev zapora, David Tasič pet mesecev zapora.</ref> Januarja 1989 je bil Janša eden od soustanoviteljev [[Slovenska demokratična zveza|Slovenske demokratične zveze]] (SDZ), ene prvih opozicijskih strank v takratni [[Socialistična republika Slovenija|Socialistični republiki Sloveniji]], maja istega leta pa je odšel na prestajanje zaporne kazni, ki jo je končal po tretjini trajanja. === Delo v Skupščini Republike Slovenije 1990–1992 === [[Slika:Igor Bavčar in Janez Janša.jpg|thumb|286x286px|Janša in [[Igor Bavčar]] leta 1991|alt=|levo]] Janša je bil na prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji aprila 1990 izvoljen za poslanca in je maja postal minister za obrambo v [[Demos]]ovi vladi pod vodstvom [[Lojze Peterle|Lojzeta Peterleta]]. Pod njegovim vodenjem je iz Teritorialne obrambe nastala [[Slovenska vojska]], ki je v [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveni vojni]] poleti 1991 z relativno malo žrtvami izšla kot zmagovalka. Na kongresu jeseni 1991 je SDZ razpadla in se razcepila v dve novi stranki, [[Demokratska stranka Slovenije|Demokratsko stranko]] (DS), ki se je 1994 združila z [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]], ter [[Narodno demokratska stranka]] (NDS), ki se je pozneje združila s [[Krščansko demokratska stranka|SKD]]. Janša se ni pridružil nobeni od njiju, pač pa se je spomladi leta 1992 pridružil [[Jože Pučnik|Jožetu Pučniku]] in njegovi [[Socialdemokratska stranka Slovenije|Socialdemokratski stranki Slovenije]] (SDSS).<ref name=":6" /> === Minister za obrambo 1993–1994 in leta 2000 === Janša je bil minister za obrambo v dveh [[Janez Drnovšek|Drnovškovih]] vladah, 1992–1993 ([[2. vlada Republike Slovenije]]) in 1993–1994 ([[3. vlada Republike Slovenije]]). Marca 1994 so ga razrešili zaradi [[afera Depala vas|afere Depala vas]], v kateri so vojaške osebe aretirale policijskega sodelavca v civilu. Predlog o razrešitvi je podal [[predsednik vlade Slovenije]] [[Janez Drnovšek]]. Po razrešitvi Janše je njegova Socialdemokratska stranka Slovenije izstopila iz vlade, ter odšla v opozicijo. Funkcijo obrambnega ministra je opravljal tudi v sedemmesečnem obdobju [[5. vlada Republike Slovenije|Bajukove vlade]] leta 2000. === Delo v stranki === Leta 1993 ga je tretji kongres SDS (takrat še Socialdemokratske stranke) izvolil za predsednika. Ponovno je bil izvoljen za predsednika SDS na kongresih stranke leta 1997, leta 2001, leta 2005 in leta 2009. SDS se je leta 2003 preimenovala v [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko]], kratica SDS je ostala.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Kratka zgodovina stranke SDS|url=https://old.delo.si/novice/volitve/kratka-zgodovina-stranke-sds.html|website=old.delo.si|date=2011-12-04|accessdate=2022-09-12|language=sl-si|first=Dokumentacija Dela|last=Delo}}</ref> Na prvih volitvah v evropski parlament pa je dobila dve poslanski mesti. SDS se je v [[Evropski parlament|evropskem parlamentu]] pridružila [[Evropska ljudska stranka (Evropski Parlament)|Evropski ljudski stranki]] (desno-sredinska stranka) in s tem prekinila [[Socialna demokracija|socialdemokratsko]] povezavo nekdanje [[Socialdemokratska zveza Slovenije|Pučnikove SDS]].<ref name=":7" /> === Prva Janševa vlada (2004–2008) === [[Slika:8 vlada RS.jpg|right|thumb|250px|[[8. vlada Republike Slovenije]]]]Njegova stranka SDS je prejela največ glasov na parlamentarnih volitvah leta 2004. Janša je bil kot predlagani kandidat za mandatarja nove slovenske vlade 9. novembra 2004 s 57 glasovi poslancev izvoljen za novega predsednika Vlade RS. Ob prisegi nove vlade v državnem zboru, 3. decembra 2004, je Janša postal [[predsednik vlade|predsednik]] [[8. vlada Republike Slovenije]].<ref name=":6" /> === V opoziciji 2008–2011 === Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborskih volitvah leta 2008]] so Janševo stranko SDS nepričakovano, kljub ugodnim javnomnenjskim raziskavam,<ref>{{Navedi splet|title=Delo - Vedeti več pomeni imeti moč|url=https://www.delo.si/|website=www.delo.si|accessdate=2022-09-11|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dnevnikova volilna napoved: Na volitvah prihodnjo nedeljo bo zmagala SDS|url=https://www.dnevnik.si/1042206677|website=Dnevnik|accessdate=2022-09-11|archive-date=2022-09-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20220911205621/https://www.dnevnik.si/1042206677|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ninamedia - Volitve 2008|url=http://www.ninamedia.si/volitve2008.php|website=www.ninamedia.si|accessdate=2022-09-11}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.valicon.net/sl/valicon/aktualno/novice/82/sds_in_sd_na_vrhu_izenacena.html |title=arhivska kopija |accessdate=2022-09-11 |archive-date=2008-09-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080921230727/http://www.valicon.net/sl/valicon/aktualno/novice/82/sds_in_sd_na_vrhu_izenacena.html |url-status=dead }}</ref> prehiteli [[Borut Pahor|Pahorjevi]] [[Socialni demokrati]] (SD), ki so oblikovali koalicijsko vlado. SDS je postala najmočnejša stranka v opoziciji in s tem Janez Janša neformalni vodja opozicije.<ref>{{Navedi splet|title=archive.ph|url=http://volitve.gov.si/dz2008/|website=archive.ph|accessdate=2022-09-11|archive-date=2012-12-24|archive-url=https://archive.today/20121224215043/volitve.gov.si/dz2008/|url-status=bot: unknown}}</ref> Leta 2011 je bil obtožen zaradi domnevnega podkupovanja s strani [[Finska|finskega]] podjetja [[Patria]] v korist stranke SDS ([[Afera Patria (Slovenija)|afera Patria]]). === Druga Janševa vlada (2012–2013) === [[Slika:10. slovenska vlada.jpg|sličica|250x250_pik|[[10. vlada Republike Slovenije|Druga Janševa vlada]]|alt=|levo]] {{main|10. vlada Republike Slovenije}} Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral in bil izvoljen za poslanca na listi stranke SDS. [[Slika:Angela Merkel in Slovenia 2011 (17).jpg|thumb|252x252px|Janša in [[Angela Merkel]] leta 2011|alt=]] Na teh izrednih volitvah je njegova stranka SDS dosegla drugo mesto, takoj za novo stranko, [[Zoran Janković|Jankovićevo]] [[Pozitivna Slovenija|Pozitivno Slovenijo]]. Zoran Janković ni dobil potrebne večine za mandatarja za sestavo nove vlade. 25. januarja 2012 je pa bila podpisana koalicijska pogodba med petimi strankami, ki je bila pogoj, da je Janez Janša kandidiral za novega mandatarja. Predsednik države [[Danilo Türk]], ki je predlagal za prvega mandatarja zmagovalca, v drugo do določenega datuma ni predlagal nikogar.<ref>{{navedi splet|url= http://24ur.com/novice/slovenija/vse-je-pripravljeno-za-janso.html|title=Vse je pripravljeno za Janšo|accessdate=2012-01-25|publisher=24ur.com}}</ref> 28. januarja 2012 je bil Janez Janša izvoljen za mandatarja z 51 glasovi (39 proti).<ref>{{navedi splet|url= http://24ur.com/novice/slovenija/osemurna-razprava-o-tem-ali-je-jansa-primeren-za-mandatarja-ali-ne.html#video |title=Janša: Glasovanje je zmaga razuma |accessdate=28.1.2012 |work=24ur.com}}</ref> 10. februarja je vlada tudi nastopila svoj mandat kot [[10. vlada Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://delo.si/novice/politika/zamenjave-na-vladi.html |title=arhivska kopija |accessdate=2012-02-10 |archive-date=2012-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120212231908/http://www.delo.si/novice/politika/zamenjave-na-vladi.html |url-status=dead }}</ref> Vlada je morala zaradi [[Gospodarska kriza 2008|finančne, družbene in gospodarske krize]], ki se je v svetu pričela leta 2008, sprejeti vrsto nepopularnih ukrepov. V novembru 2012 so se v Sloveniji pričeli množični javni [[Protesti v Sloveniji (2012–2013)|protesti]]. Med drugim so »[[Vseslovenska vstaja 2012|vstajniki]]« zahtevali tudi sestop vlade in vse politične elite. Zahteve po odstopu predsednika vlade Janeza Janše so se zaostrile po objavi poročila [[Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije|Komisije za preprečevanje korupcije]] (7. januarja 2013), ki je pri dveh voditeljih strank, Janezu Janši in Zoranu Jankoviću, zaznala »obremenjenost s korupcijskimi tveganji«.<ref name="KPK">[https://www.kpk-rs.si/upload/datoteke/Ugotovitve_nadzora_nad_PS_predsednikov_parlamentarnih_strank.pdf Zaključno poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank, 7.1.2013] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130602130047/https://www.kpk-rs.si/upload/datoteke/Ugotovitve_nadzora_nad_PS_predsednikov_parlamentarnih_strank.pdf |date=2013-06-02 }}, vpogledano 2013-02-14</ref> 27. februarja 2013 je bila v državnem zboru na predlog skupine strank ([[Pozitivna Slovenija|PS]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Državljanska lista|DL]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DESUS]] ob podpori [[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) izglasovana konstruktivna nezaupnica vladi Janeza Janše. S 55 glasovi za in 33 proti je postala mandatarka za sestavo nove vlade Republike Slovenije [[Alenka Bratušek]].<ref>{{navedi novice| url=http://www.delo.si/novice/vladna-kriza/v-zivo-alenka-bratusek-je-nova-mandatarka.html |title=(V živo): Alenka Bratušek je nova mandatarka |date=27.2.2013 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=1.3.2013}}</ref> === V opoziciji 2013–2020 === [[Slika:Primopredaja poslov med Alenko Bratušek in Janezom Janšo.jpg|thumb|right|250px|Primopredaja poslov med [[Alenka Bratušek|Alenko Bratušek]] in Janezom Janšo]] Obdobje po razpadu Janševe vlade je za Janeza Janšo zaznamovano s sodbo v zadevi Patria, kjer je bil obsojen skupaj z brigadirjem [[Tone Krkovič|Tonetom Krkovičem]] in podjetnikom [[Ivan Črnkovič|Ivanom Črnkovičem]]. Najprej je izjavil, da ne bo ponovno zasedel poslanskega položaja. Namesto tega je napovedal, da bo delal v stranki SDS, pisal knjige, predaval na inštitutih v tujini in deloval kot svetovalec.<ref>{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/janez-jansa-bo-pisal-in-predaval- |title=Janez Janša bo pisal in predaval |work=Dnevnik |author1=Petkovič, Blaž |author2=Brstovšek, Andrej |date=22.3.2013 |accessdate=8.6.2013 |archive-date=2014-10-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141017054612/http://www.dnevnik.si/slovenija/janez-jansa-bo-pisal-in-predaval- |url-status=dead }}</ref> 21. maja 2013 je izšla njegova nova knjiga, z naslovom ''Za kulturo življenja''. ==== Zaporna kazen ==== Aprila 2014 je tri dni po usodnem kongresu takratne največje vladne stranke <ref>{{Navedi splet |url=http://svet24.si/clanek/novice/slovenija/534cfe747e5cd/za-koalicijo-v-primeru-jankoviceve-zmage-na-kongresu-ps-najverjetnejse-predcasne-volitve |title=arhivska kopija |accessdate=2016-09-02 |archive-date=2016-09-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160916042610/http://svet24.si/clanek/novice/slovenija/534cfe747e5cd/za-koalicijo-v-primeru-jankoviceve-zmage-na-kongresu-ps-najverjetnejse-predcasne-volitve |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/politika/jankovic-spet-v-vrhu-ps.html|website=www.delo.si|accessdate=2025-12-22|title=Janković spet v vrhu PS|date=24. april 2014|last=B.|first=An.|first2=T.|last2=S.}}</ref> obsodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo tudi višje sodišče.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/crna-kronika/jansa-obsojen-odvetnik-matoz-sodbo-bomo-razveljavili/335609|title=Janša obsojen. Odvetnik Matoz: "Sodbo bomo razveljavili." |accessdate=20.5.2014 |date=28.4.2014 |format= |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> Vložil je zahtevo za varstvo zakonitosti na [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovno]] in ustavno pritožbo na [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]]. Slednje je pritožbo zavrnilo,<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/novice/politika/ustavno-sodisce-zavrglo-jansevo-pritozbo.html |title=Ustavno sodišče zavrglo Janševo pritožbo |date=16.6.2014 |work=Delo |accessdate=21.6.2014 |archive-date=2014-06-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140619010654/http://www.delo.si/novice/politika/ustavno-sodisce-zavrglo-jansevo-pritozbo.html |url-status=dead }}</ref> s čimer je sodba postala pravnomočna. Po odredbi okrožnega sodišča 20. junija 2014 je pričel s prestajanjem dveletne zaporne kazni na [[Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni|Dobu]]. Do zapora ga je pospremila skupina podpornikov.<ref>{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/pred-zaporom-pripravljajo-oder-vrhovno-sodisce-ne-more-predvideti-dinamike-odlocanja-o-jansevi-zahtevi |title=Janša že v zaporu; podporniki v nagovorih o lažeh, resnici in krivičnosti (foto) |date=21.6.2014 |work=Dnevnik |accessdate=21.6.2014 |archive-date=2014-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140702133953/http://www.dnevnik.si/slovenija/pred-zaporom-pripravljajo-oder-vrhovno-sodisce-ne-more-predvideti-dinamike-odlocanja-o-jansevi-zahtevi |url-status=dead }}</ref> Ne glede na zaporno kazen, zakonske omejitve glede tega ni, je stranka SDS vložila njegovo kandidaturo na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|predčasnih državnozborskih volitvah]], ki so bile zaradi razpada [[11. vlada Republike Slovenije|vlade Alenke Bratušek]] 13. julija 2014. Na volitvah je Janševa stranka SDS dosegla drugo mesto z 20,7 % glasov in dobila 21 poslancev, med drugim je bil izvoljen tudi Janez Janša. Kljub dvomom ali lahko med služenjem zaporne kazni vodi državo – slovenska zakonodaja namreč tega ne določa natančno<ref>{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/poslanec-naj-bo-cetudi-iz-zapora |title=Poslanec naj bo – četudi iz zapora |date=18.6.2014 |first1=Meta |last1=Roglič |first2=Tatjana |last2=Pihlar |first3=Vesna |last3=Vaupotič |accessdate=21.6.2014 |archive-date=2014-06-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140620223225/http://www.dnevnik.si/slovenija/poslanec-naj-bo-cetudi-iz-zapora |url-status=dead }}</ref> – je bil Janši mandat potrjen sočasno z drugimi poslanci in je prihajal na seje [[Državni zbor Republike Slovenije|DZ]] iz zapora. Mandat zapornika Janše je ostal sporen, zlasti ko ga je stranka SDS predlagala za člana komisije za nadzor obveščevalnih služb.<ref>{{Cite journal|title = Zapornik št. 1 še naprej brije norce iz parlamenta|date = 28.8.2014|url = http://www.mladina.si/159781/zapornik-st-1-se-naprej-brije-norce-iz-parlamenta/|journal = Mladina|accessdate = 2014-09-14}}</ref> Novembra 2014 je Ustavno sodišče sklenilo, da je poslanski mandat Janeza Janše legitimen.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.primorske.si/Novice/Slovenija/Jansa-se---vraca-v-poslanske-klopi |title=arhivska kopija |accessdate=2016-09-02 |archive-date=2016-09-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160913190003/http://www.primorske.si/Novice/Slovenija/Jansa-se---vraca-v-poslanske-klopi |url-status=dead }}</ref> Decembra 2014 je Ustavno sodišče RS soglasno sprejelo odločitev, da se izpusti Janeza Janšo iz zapora do dokončne odločitve o ustavnosti sodbe v zadevi Patria.<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša podpornikom: Hvala, ker ste vztrajali pred to hišo sramote (foto in video)|url=https://siol.net/novice/slovenija/janez-jansa-podpornikom-hvala-ker-ste-vztrajali-pred-to-hiso-sramote-foto-in-video-332440|website=siol.net|accessdate=2025-12-22|language=sl}}</ref> Aprila leta 2015 je Ustavno sodišče RS razveljavilo celotno sodbo Patria in izpuščena sta bila tudi Tone Krkovič in Ivan Črnkovič.<ref>{{Navedi splet|title=Patria: Ustavno sodišče razveljavilo sodbo. Krkovič in Črnkovič že izpuščena.|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/patria-ustavno-sodisce-razveljavilo-sodbo-krkovic-in-crnkovic-ze-izpuscena/363520|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-22|language=sl|first=A. Č , G. C. , T. H. , Al|last=Ma}}</ref> 28. junija 2022 je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] zavrglo Janševo pritožbo v [[Zadeva Patria|zadevi Patria]] in sporočilo, da ima zaradi 31. člena [[Ustava Republike Slovenije|Ustave Republike Slovenije]] pravnomočen sklep o ustavitvi postopka zaradi zastaranja (iz vidika zagotavljanja domnevne nedolžnosti) iz 27. člena ustave enake pravne učinke kot oprostilna sodba.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče zavrglo Janševo pritožbo v zadevi Patria: Pritožnik neizpodbojno velja za nedolžnega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustavno-sodisce-zavrglo-jansevo-pritozbo-v-zadevi-patria-pritoznik-neizpodbojno-velja-za-nedolznega/632496|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: Saga o zadevi Patria zaključena, ustavno sodišče zavrglo pritožbo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/jansa-saga-o-zadevi-patria-zakljucena-ustavno-sodisce-zavrglo-pritozbo/|website=N1|date=2022-06-28|accessdate=2022-07-20|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče zavrglo pritožbo Janeza Janše|url=https://www.dnevnik.si/1042992018|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-20|archive-date=2023-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20230406133830/https://www.dnevnik.si/1042992018|url-status=dead}}</ref> Janša je ob tem na portalu Twitter zapisal: »''Po več kot petnajstih letih sage o Patrii je slovenska karikatura pravne države končala zadevo z razglasitvijo nedolžnosti.''«<ref>{{navedi tvit |user=JJansaSDS |number=1541726595555155969 |title=Po več kot 15. letih sage o #PATRIA je slovenska karikatura pravne države končala zadevo z razglasitvijo nedolžnosti. [...] |date=2022-06-28}}</ref><ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče: Janez Janša je nedolžen|url=https://siol.net/novice/slovenija/zadeva-patria-dobila-epilog-jansa-nedolzen-582697|website=siol.net|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> === Zmaga na volitvah 2018 === [[Slika:EPP Zagreb Congress in Croatia, 20-21 November 2019 (49099291266).jpg|levo|sličica|Janša med nagovorom kongresu [[Evropska ljudska stranka|ELS]] ([[Zagreb]], 2019)]] {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2018}} Janez Janša je po letu 2004 skupaj s svojo stranko SDS ponovno zmagal na parlamentarnih volitvah. Stranka je osvojila 25 sedežev v parlamentu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/gremvolit/slovenija/jansa-naredili-bomo-vse-da-sestavimo-stabilno-vlado/457159 |title=Janša: Naredili bomo vse, da sestavimo stabilno vlado |accessdate= |date=5. junij 2018 |format= |work=MMC RTV }}</ref> Med volilno kampanjo so se stranke z izjemo Nove Slovenije in Slovenske nacionalne stranke distancirale od delovanja Janeza Janša ter stranke SDS, z argumentacijo, da njena politika širi sovražnost. Prvak [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] in [[župan Ljubljane]] [[Zoran Janković]] ter predsednika [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]-a [[Karl Erjavec]] sta celo podpisala t. i. sporazum o Levem bloku, ki je pozival ostale stranke, naj se s podpisom zavežejo k temu, da ne bodo vstopile v koalicijo z Janšo, ki so mu javnomnenjske raziskave kazale zmago na volitvah.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/clanek/jankovic-erjavec-je-izkusen-politicni-macek-49308|title=www.slovenskenovice.si|date=9. 5. 2018|accessdate=1. 3. 2020|website=www.slovenskenovice.si|publisher=Slovenske novice|last=|first=}}</ref> Po zmagi na volitvah so se začela formalna in neformalna srečanja, na eni strani pod vodstvom Janeza Janše, ki je na pogovore uradno povabil vse parlamentarne stranke, na drugi strani pa pod vodstvom [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]], ki je k pogovorom povabil vse parlamentarne stranke, razen [[Slovenska demokratska stranka|SDS]].<ref name="zurnal24.si">{{Navedi splet|title=Janša: Če bo nekdo drug zbral večino podpisov, mandata ne bom sprejel|url=https://zurnal24.si/slovenija/jansa-ce-bo-nekdo-drug-zbral-vecino-podpisov-mandata-ne-bom-sprejel-311056|website=zurnal24.si|accessdate=2020-03-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pahor bo mandat podelil Janši, ki bo v vlado povabil vse stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pahor-bo-mandat-podelil-jansi-ki-bo-v-vlado-povabil-vse-stranke/457272|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-01|language=sl}}</ref> Po pogovoru s predsednikom države [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]], je Janša v izjavi za medije dejal, da, če bo nekdo zbral večino kandidatov, sam mandata za sestavo vlade ne bo sprejel, saj da nima smisla zavlačevati procedure.<ref name="zurnal24.si"/> Pahor je ocenil, da bi bilo za državo dobro, da vlado sestavi zmagovalec volitev, saj so ostale opcije iz izkušenj druga najboljša možnost.<ref name="zurnal24.si"/> Janez Janša mandata naposled ni prevzel. Pahor je mandat nato podelil Marjanu Šarcu, ki je po odstopu Nove Slovenije od pogajanj ter nato nesoglasjih z Levico, s slednjo sestavil prvo manjšinsko vlado v [[Zgodovina Slovenije|zgodovini Republike Slovenije]]. S 55 glasovi "ZA" ter 31 "PROTI", je bil Šarec [[17. avgust]]a 2018 izvoljen za predsednika vlade, [[19. september|13. septembra]] 2018 pa je bila potrjena še [[13. vlada Republike Slovenije|celotna vlada]].<ref>{{Navedi splet|title=Marjan Šarec je s 55 glasovi izvoljen za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/marjan-sarec-je-s-55-glasovi-izvoljen-za-predsednika-vlade/463399|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-01|language=sl}}</ref> === Tretja Janševa vlada (2020–2022) === [[Slika:Secretary Pompeo and Slovenian Prime Minister Jansa Deliver Remarks in Bled (50222683171).jpg|sličica|Janša z [[Mike Pompeo|Mikom Pompeom]] na [[Bled]]u (avgust 2020)]] {{main|14. vlada Republike Slovenije}} Po razpadu Šarčeve vlade, je Slovenska demokratska stranka vsem parlamentarnim strankam poslala vabilo na pogovore o možnostih nove koalicije. Vabilo so zavrnile [[Lista Marjana Šarca]], [[Levica (politična stranka)|Levica]], [[Stranka Alenke Bratušek]] in [[Socialni demokrati]], udeležile pa so se jih [[Nova Slovenija]], [[Stranka modernega centra]] in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]]. Udeležba slednjih dveh je v medijih sprožila burne odzive zaradi obljub na volitvah leta 2018, da v Janševo vlado ne bosta vstopili. Iz SMC je zaradi tega odstopila ministrica [[Ksenija Klampfer]], [[2. marec|2. marca]] 2020 pa tudi prvi predsednik stranke [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cerar-izstopil-iz-smc-ja-pocivalsek-iti-moramo-naprej/515953|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-02|title=Cerar izstopil iz SMC-ja. Počivalšek: Iti moramo naprej.|date=2. marec 2020}}</ref> Odziv je namera o novi vladi vzbudila tudi v obliki manjšega protesta, ki je potekal od sedeža SMC do sedeža DeSUS-a. Protestniki shoda ''"Proti koaliciji sovraštva"'' so strankama očitali, da so snedli besedo z volitev, prav tako so nasprotovali sestavi nove vlade. Shoda se je udeležilo nekaj znanih ljudi, med drugim takratni poslanec [[Levica (politična stranka)|Levice]] [[Miha Kordiš]].<ref>{{Navedi splet|title=Na shodu proti koaliciji sovraštva več kot tisoč protestnikov #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/na-shodu-proti-koaliciji-sovrastva-vec-sto-protestnikov-video-519725|website=siol.net|accessdate=2020-03-18|language=sl}}</ref> SDS je 26. februarja 2020 sporočila, da se je s strankami SMC, NSi in DeSUS programsko uskladila. Isti dan so stranke interno glasovale o vstopu v novo vlado pod vodstvom Janeza Janše. Podpis pogodbe je potekal za zaprtimi vrati. Poslanec Stranke modernega centra [[Jani Möderndorfer]] je napovedal, da mandatarja ne bo podrl. Poslanci Državnega zbora so 3. marca 2020 na tajnem glasovanju z 52 glasovi Janeza Janšo izvolili za predsednika 14. vlade Republike Slovenije.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-decentralizacija-kot-strateski-projekt/516027|title=Janez Janša novi predsednik vlade, dobil je 52 poslanskih glasov |accessdate= |date=3. marec 2020 |format= |work=MMC RTV }}</ref> S tem dnem je z mesta [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora]] odstopil [[Dejan Židan]], ki ga je 5. marca zamenjal [[Igor Zorčič]] iz [[Stranka modernega centra|SMC]].<ref>{{Navedi splet|title=Igor Zorčič izvoljen za predsednika državnega zbora|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/igor-zorcic-izvoljen-za-predsednika-drzavnega-zbora/516242|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-06|language=sl}}</ref> [[Slika:Reuven Rivlin meeting with Janez Janša, December 2020 (GPOMN3 7299).jpg|levo|sličica|Janša in izraelski predsednik [[Reuven Rivlin]] (december 2020)]] Glasovanje o novi vladi je potekalo v senci širitve virusa [[COVID-19]]. Zaslišanja kandidatov so bila opravljena v enem tednu, glasovanje pa je potekalo 13. marca 2020. Zaradi izrednih razmer so se poslanci odpovedali razpravi, zato je bila seja zaključena v rekordno hitrem času. Za je glasovalo 52 poslancev, proti jih je bilo 31, en pa vzdržan.<ref>{{Navedi splet|title=Večer - Rekordno hitro prevzeli oblast: Janša ob izvolitvi kritiziral Šarčevo vlado, Levica pričakuje orbanovski režim|url=https://www.vecer.com/rekordno-hitro-prevzeli-oblast-jansa-ob-izvolitvi-kritiziral-sarcevo-vlado-levica-pricakuje-orbanovski-rezim-10141506|website=www.vecer.com|date=2020-03-13|accessdate=2020-03-18|language=sl-si}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Eno uro po izvolitvi je Janša že sklical prvo sejo vlade, ki je bila namenjena ukrepanju proti [[COVID-19|koronavirusu]].<ref>{{Navedi splet|title=Ustanovna seja nove vlade z maskami: “Vrag je že zdavnaj odnesel šalo”|url=https://www.domovina.je/ustanovna-seja-nove-vlade-z-maskami-vrag-je-ze-zdavnaj-odnesel-salo/|website=Domovina|date=2020-03-14|accessdate=2020-03-18|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> [[Slika:EPP Summit, 21 October 2021, Brussels (51614807700).jpg|sličica|Janša, [[Ursula von der Leyen]] in [[Angela Merkel]] (oktober 2021)]] V javnosti so bilo veliko pozornosti deležna pisma in depeše predsednika vlade Janeza Janše. Ob napovedi, da bosta [[Madžarska]] in [[Poljska]] izkoristili možnost veta, če bo [[Evropski svet|Evropska unija]] pogojeval finančno pomoč za okrevanje po koronavirusu z vladavino prava, je Janša na [[Evropski svet]] naslovil pismo, v katerem je člane pozval k skupni rešitvi. V pismu je zapisal pomen svobode, ki jo ima Evropska unija in poudaril pomen julija sprejetega "robustnega" skupnega dogovora o reševanju krize zaradi koronavirusa.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Preberite si ostro pismo, ki ga je Janez Janša poslal voditeljem EU|url=https://siol.net/novice/slovenija/premier-jansa-pisal-voditeljem-eu-539164|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=twitter.com/jjansasds/status/1329034836242259970|url=https://twitter.com/jjansasds/status/1329034836242259970|website=Twitter|accessdate=2020-12-05|date=18. november 2020|last=Janša|first=Janez}}</ref> Dodal je, da [[pravna država]] ne more biti mehanizem v političnih rokah, ampak v strokovnih, pravnih rokah neodvisnih sodišč, saj da se v nasprotnem primeru EU približuje totalitarnim sistemom.<ref name=":0" /> Ob tem je dodal, da smo bili leta 2014 v Sloveniji priča ukradenim volitvam, ki niso vzbudile zanimanja institucij EU, kot ga zdaj Madžarska in Poljska: "''Leta 2014 smo bili priča ukradenim volitvam, do katerih je prišlo s pomočjo drastične zlorabe državnih institucij tik ob začetku volilne kampanje. [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]] je soglasno ugotovilo zlorabo, vendar šele potem, ko so bile volitve mimo in ko posledic te zlorabe ni bilo več mogoče odpraviti. Nobena od institucij EU v času kraje volitev ni reagirala niti z opozorilom. Celo več. Ključni akterji zlorabe so bili povabljeni na visoke položaje v institucije EU. Evropski parlament o ukradenih volitvah v državi članici EU ni hotel niti razpravljati, ker na kolegiju ni bilo večine za uvrstitev teme na dnevni red.''"''<ref name=":0" /><ref name=":1" />'' [[Slika:Napisi na protestu v Ljubljani 28. maja 2021 18.jpg|sličica|Protivladni protesti (28. maj 2021)]] Opozicija in del medijev se je odzvala, da Janša ruši kredibilnost predsedovanja Slovenije in sramoti državo.<ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/sarecmarjan/status/1328963066151702528|url=https://twitter.com/sarecmarjan/status/1328963066151702528|website=Twitter|accessdate=2020-12-05|date=18. november 2020|last=Šarec|first=Marjan}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/lukamesec/status/1328833041482076161|url=https://twitter.com/lukamesec/status/1328833041482076161|website=Twitter|accessdate=2020-12-05|date=17. november 2020|last=Mesec|first=Luka}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/tfajon/status/1328952423252156416|url=https://twitter.com/tfajon/status/1328952423252156416|website=Twitter|accessdate=2020-12-05|date=18. november 2020|last=Fajon|first=Tanja}}</ref><ref name="#1">{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/politico-marsala-twito-pise-pismo-vrstijo-se-odzivi-doma-in-v-tujini.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-12-05}}</ref><ref name="#1" /> Do pisma sta zadržanost izrekli koalicijski stranki DeSUS in Stranka modernega centra, ki je del o ukradenih volitvah ocenila za nerazumljiv in da so kot stranka volitve takrat zmagali pošteno.<ref>{{Navedi splet|title=Opozicija kritična do pisma. SMC: Trditve o ukradenih volitvah so nerazumljive. #odzivi|url=https://siol.net/novice/slovenija/odzivi-na-pismo-tonin-se-je-od-vsebine-distanciral-opozicija-kriticna-539181|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref> V odgovoru na kritike je Janša tvitnil, da je pismo poskus klica k razumu: "''Slovenija bo dosledno zagovarjala vladavino prava in enaka merila za vse in povsod, tako doma kot v EU.''"<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=Preberite si ostro pismo, ki ga je Janez Janša poslal voditeljem EU|url=https://siol.net/novice/slovenija/premier-jansa-pisal-voditeljem-eu-539164|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref> Janševo pismo so nekateri politiki pohvalili. Nemška kanclerka [[Angela Merkel]] (ki je takrat predsedovala tudi [[Svet Evropske unije|Svetu Evropske unije]]), ki je dejala, da se vsebina pisma sklada s stališčem nemškega predsedovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Merklova: Janša je pozval h kompromisu, kar je tudi v našem interesu|url=https://siol.net/novice/svet/merklova-jansa-je-pozval-h-kompromisu-kar-je-tudi-v-nasem-interesu-539333|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Rupel: Janševo pismo je odlično, volitve 2014 so bile škandal #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/rupel-jansevo-pismo-je-odlicno-volitve-2014-so-bile-skandal-539231|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pismo, ki je pri nekaterih sprožilo zgražanje, pri drugih odobravanje|url=https://www.rtvslo.si/mmcdebata/pismo-ki-je-pri-nekaterih-sprozilo-zgrazanje-pri-drugih-odobravanje/542954|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref> [[Slika:COP26 (51646948073).jpg|sličica|Janša in indijski premier [[Narendra Modi]] ob robu podnebne konference COP26 (2021)]] Ko je [[Karl Erjavec]] ponovno prevzel vodenje Demokratične stranke upokojencev Slovenije, je napovedal, da v Janševi vladi ne bo sodeloval, saj da si tega ponovno ne želi. Čez nekaj dni je organe stranke, ki so odločili, da stranka zapusti 14. vlado Republike Slovenije. DeSUS je odločitev o razrešitvi njegovih ministrov [[Jože Podgoršek|Podgorška]] in [[Tomaž Gantar|Gantarja]] prepustil Janši. Gantar je odstopil sam, začasno pa je njegov resor prevzel Janez Janša sam. 15. februarja 2021 je potekalo glasovanje o nezaupnici vladi, kot mandatar je bil predlagan Karl Erjavec. Za nezaupnico je glasovalo 40 poslancev, 7 jih je bilo proti, 6 glasovnic pa je bilo neveljavnih (ostali poslanci zaradi dogovorov znotraj strank niso prevzeli glasovnic). Ker je za izglasovanje zaupnice potrebnih 46 glasov, nezaupnica ni bila izglasovana.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec prejel 40 glasov, zato Janša ostaja predsednik vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nezaupnica/|website=www.delo.si|accessdate=2022-09-12|language=sl-si}}</ref> S 1. julijem 2021 je Janševa tretja vlada prevzela tudi [[Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije 2021|predsedovanje Svetu Evropske unije]]. Slovesnost ob začetku je sovpadala s prireditvijo ob [[30. obletnica samostojnosti Republike Slovenije|30. obletnici samostojnosti]]. Udeležili so se je predsedniki vlade Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Portugalske, zunanja ministra Italije in Portugalske ter predsednik Evropskega sveta [[Charles Michel]].<ref>{{Navedi splet|title=Pahor: "Slovenijo premika naprej koalicija za nekaj, ne koalicija proti." Janša: "Znamo in zmoremo."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/30-let/pahor-slovenijo-premika-naprej-koalicija-za-nekaj-ne-koalicija-proti-jansa-znamo-in-zmoremo/585621|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-26|language=sl}}</ref> Med 5. in 6. oktobrom 2021 je na Brdu pri Kranju potekalo zasedanje Evropskega sveta in vrh EU-Zahodni Balkan, ki so se ga udeležili vsi vabljeni gostje, vključno z vodji držav [[Zahodni Balkan|Zahodnega Balkana]].<ref>{{Navedi splet|title="Evropska komisija je tista, ki se bliža kršitvi vladavine prava."|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/evropska-komisija-je-tista-ki-se-bliza-krsitvi-vladavine-prava/596586|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Voditelji prihajajo na Brdo pri Kranju, pričakovana skupna izjava brez časovnice vstopanja v EU|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-2021/voditelji-prihajajo-na-brdo-pri-kranju-pricakovana-skupna-izjava-brez-casovnice-vstopanja-v-eu/596388|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-06|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V Sloveniji se bodo srečali voditelji EU in Zahodnega Balkana - Slovensko predsedovanje Svetu EU 2021|url=https://slovenian-presidency.consilium.europa.eu/sl/novice/v-sloveniji-se-bodo-srecali-voditelji-eu-in-zahodnega-balkana/|website=Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije 2021|accessdate=2021-10-06|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=EU namenja 30 milijard evrov za Zahodni Balkan, ki pa ostaja brez časovnice za vstop|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-2021/eu-namenja-30-milijard-evrov-za-zahodni-balkan-ki-pa-ostaja-brez-casovnice-za-vstop/596388|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-06|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša: Države Zahodnega Balkana potrebujejo evropsko perspektivo - Slovensko predsedovanje Svetu EU 2021|url=https://slovenian-presidency.consilium.europa.eu/sl/novice/predsednik-vlade-janez-jansa-drzave-zahodnega-balkana-potrebujejo-evropsko-perspektivo/|website=Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije 2021|accessdate=2021-10-06|language=sl}}</ref> [[Slika:Volodymyr Zelenskyy met with the heads of governments of Poland, the Czech Republic and Slovenia in Kyiv. (51941194929).jpg|sličica|Delegacija Janše ter češkega in poljskega kolega je bila prva v Ukrajini po začetku vojne]] Janez Janša se je med [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino]], 15. marca 2022, s poljskim premierjem [[Mateusz Morawiecki|Morawieckim]] in češkim premierjem [[Petr Fiala|Fialo]] z vlakom odpravil v [[Kijev]] na srečanje z ukrajinskim državnim vrhom. Šlo je za prvi visoki obisk v Ukrajini od začetka vojne.<ref>{{Navedi splet|title=Janša, Fiala in Morawiecki ob 19. uri z Zelenskim, ki izgublja upanje na članstvo Ukrajine v Natu|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/jansa-fiala-in-morawiecki-ob-19-uri-z-zelenskim-ki-izgublja-upanje-na-clanstvo-ukrajine-v-natu/615722|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-03-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Czech, Polish, Slovenian PMs Traveling To Kyiv To Meet Zelenskiy|url=https://www.rferl.org/a/ukraine-kyiv-czech-poland-slovenia-visit/31753678.html|website=RadioFreeEurope/RadioLiberty|accessdate=2022-03-15|language=en}}</ref> Janša bi sicer moral Ukrajino obiskati 24. februarja, a je bil obisk zaradi začetka ruske invazije prestavljen. V spomin na obisk je ukrajinski predsednik Zelenski 9. septembra 2022 v Kijevu postavil spominsko obeležje.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.president.gov.ua/en/news/glava-derzhavi-zustrivsya-z-prezidentom-latviyi-ta-premyer-m-77609|title=Head of State meets with President of Latvia, Prime Minister of Poland paying visit to Kyiv|date=9. september 2022|website=President of Ukraine|publisher=President of Ukraine, Press Office}}</ref> Janez Janša je s predsedovanjem 14. slovenski vladi zaključil 13. maja 2022. 24. maja 2022 je [[Višje sodišče v Celju]] potrdilo obsodbo Janše na tri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta zaradi razžalitve novinark [[Eugenija Carl|Eugenije Carl]] in [[Mojca Šetinc Pašek|Mojce Šetinc Pašek]] na [[Twitter]]ju leta 2016, ki je s tem postala pravnomočna.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/visje-sodisce-v-celju-potrdilo-obsodbo-janeza-janse/628440 |title=Višje sodišče v Celju potrdilo obsodbo Janeza Janše |accessdate=2022-05-24 |date=2022-05-25 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> === Vrnitev v opozicijo (2022) === [[Slika:Primopredaja poslov - 52115495736.jpg|sličica|Primopredaja premierskih poslov z [[Robert Golob|Robertom Golobom]] (2022)]] Na državnozborskih volitvah leta 2022 je Slovenska demokratska stranka pod vodstvom Janše osvojila drugo mesto. Stranka je prejela nekoliko nižji odstotek glasov, a povečala število svojih poslancev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/velika-zmaga-gibanja-svoboda-v-drzavni-zbor-se-sds-nsi-sd-in-levica/621056|title=Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica|date=24. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Ana Svenšek, Tanja Kozorog Blatnik, Aljoša Masten, Gregor Cerar, Miha Zavrtanik, Larisa Daugul, Aleksandra K. Kovač}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gibanje-svoboda-je-posrkalo-vecino-volivcev-ki-so-glasovali-proti-vladi/621087|title="Gibanje Svoboda je posrkalo večino volivcev, ki so glasovali proti vladi"|last=Kosmač|first=Gorazd|date=2022-04-25|work=MMC RTV-SLO|accessdate=2022-04-26}}</ref> Od koalicijskih partneric [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]] je v parlamentu ostala le še [[Nova Slovenija]]. [[Povežimo Slovenijo]], del katere je bila stranka [[Konkretno]] (prej SMC), [[Naša dežela|Naša Dežela]] in [[Slovenska nacionalna stranka]] se niso uspele uvrstiti v državni zbor. Na listi Naše Dežele so kandidirali nekateri bivši [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]-ovi poslanci, ki so po izstopu DeSUS-a iz vlade le-to še naprej podpirali. Prav tako je vlado podpirala tudi SNS. Relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je že pred volitvami zatrdil, da se s SDS ne bo povezoval, prav tako ne s strankami, ki so sodelovale v Janševi vladi. Slovenska demokratska stranka se je tako vrnila v opozicijo. Janša je svojemu nasledniku Robertu Golobu čestital preko [[Twitter|Twitterja]].<ref>{{navedi tvit |user=JJansaSDS |number=1529531617244598273 |title=Čestitke dr. Roberu Golobu ob izvolitvi za mandatarja. Naj bodo dejanja v skladu z današnjimi obljubami in ne v skladu z včerajšnjo koalicijsko pogodbo. |date=2022-05-25}}</ref> 27. marca 2023 je Janez Janša ponovno obiskal [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|oblegano Ukrajino]] in se med drugim srečal s predsednikom ukrajinske vlade [[Denis Šmigal|Denisom Šmigalom]], vojaškimi strokovnjaki ter predsedniki tamkajšnjih političnih strank.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Janša v Kijevu: Situacija ni tako optimistična, kot je mogoče videti od daleč|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-v-kijevu-situacija-ni-tako-optimisticna-kot-je-mogoce-videti-od-dalec/662822|website=rtvslo.si|accessdate=2023-04-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša znova v Kijevu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-znova-odpotoval-v-kijev/|website=N1|date=2023-03-27|accessdate=2023-04-01|language=sl-SI|first=Katja|last=Miklavčič}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša v Kijevu: »V Ukrajini boj dobrega zoper zlo« {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/jansa-v-kijevu-v-ukrajini-boj-dobrega-zoper-zlo|website=Janša v Kijevu: »V Ukrajini boj dobrega zoper zlo« {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2023-04-01|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> Ob tem je dejal, da situacija v Ukrajini ni tako optimistična, kot izgleda.<ref name=":8" /> 18. aprila 2025 je bil skupaj s soobtoženima [[Branko Kastelic|Brankom Kastelicem]] in [[Klemen Gantar|Klemnom Gantarjem]] na prvi stopnji oproščen v [[Zadeva Trenta|zadevi Trenta]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša podpornikom po oprostilni sodbi: "To se ne bi zgodilo, če ne bi bilo vas"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-podpornikom-po-oprostilni-sodbi-to-se-ne-bi-zgodilo-ce-ne-bi-bilo-vas/743165|website=rtvslo.si|accessdate=2025-04-20|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> V več kot 20 let trajajočem sodnem postopku je tožilstvo Janši in soobtoženima očitalo zlorabo položaja pri nepremičninskem poslu nakupa zemljišča v Trenti.<ref>{{Navedi splet|title=33-letna saga v zadevi Trenta: kako je Janša kupil in prodal parcelo?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/33-letna-saga-zadeve-trenta-kako-jansa-kupil-in-prodal-parcelo-v-trenti/|website=N1|date=2025-04-18|accessdate=2025-04-20|language=sl-SI|first=M.|last=V}}</ref> V predvolilni kampanji leta 2026 je napovedal odpravo nekaterih davčnih obremenitev, sprejetih v času [[15. vlada Republike Slovenije|vlade Roberta Goloba]], na področju zunanje politike pa se je zavzel za nadaljnjo podporo Ukrajini v vojni z Rusijo. Glede zaostrovanja odnosov med Evropo in ZDA po tem, ko je ameriški predsednik [[Donald Trump]] izrazil svoje težnje po zavzetju [[Grenlandija|Grenlandije]], je Janša ocenil, da tovrsten način komunikacije v zavezništvu [[NATO]] ni ustrezen, Trumpov mandat pa da bo izgubljen, če ne bo uspel končati vojne v Ukrajini.<ref>{{Navedi splet|title=Prvaki strank o davkih, zunanji politiki, zdravstvu, integriteti in povezovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/prvo-veliko-soocenje-avtobus-24ur-odhaja-v-koper.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-26|language=sl}}</ref> == Družina == [[Slika:Osrednja državna proslava ob 30. obletnici slovenske državnosti (52191418622).jpg|sličica|S partnerico [[Urška Bačovnik Janša|Urško Bačovnik Janša]]]] Z bivšo partnerico, [[Silva Predalič|Silvo Predalič]] je imel dva otroka: Žana in Niko.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.sds.si/index.php?page=predsednik&menu=menu_o_stranki |title=Uradna stran Slovenske demokratske stranke, vpogledana in shranjena 31.3.2007 |accessdate=2005-09-23 |archive-date=2005-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050926162859/http://www.sds.si/index.php?page=predsednik&menu=menu_o_stranki |url-status=dead }}</ref> V začetku novembra 2006 je javnosti predstavil svojo novo izvoljenko [[Urška Bačovnik Janša|Urško Bačovnik]] in se z njo 4. julija 2009 poročil.<ref>[http://www.rtvslo.si/zabava/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=8&c_id=19758 Janša predstavil lepšo polovico, RTV SLO, 2. november 2006]</ref><ref>[http://www.siol.net/slovenija/zanimivosti/2009/07/poroka_janez_urska.aspx SiOL.net - Janez Janša in Urška Bačovnik sta poročena]</ref> 18. avgusta 2011 se jima je rodil prvi sin, Črtomir,<ref>[http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/zakonca-jansa-dobila-sina-crtomirja/264323 RTV SLO - Zakonca Janša dobila sina Črtomirja]</ref> 12. avgusta 2013 pa drugi, Jakob.<ref>[http://www.delo.si/novice/slovenija/se-en-jj-urska-bacovnik-in-jansa-dobila-drugega-sina.html še eden JJ: Urška Bačovnik in Janša dobila drugega sina]</ref> ==Podpora javnosti== Janez Janša je dosegel veliko javno vidnost in popularnost v času boja za samostojnost, vse od [[afera JBTZ|afere JBTZ]], ko je bil kot politični zapornik simbol upora proti SFRJ.{{cn}} Janez Janša uživa visoko stopnjo podpore v Slovenski demokratski stranki (SDS)<ref>[http://www.demokracija.si/v-fokusu/politika/17886-izjemna-podpora-predsedniku-vlade-in-prvaku-sds-janezu-jani Izjemna podpora predsedniku vlade in prvaku SDS Janezu Janši, Demokracija, 15 1. 2013], vpogledano 2013-02-14</ref> Njegovi podporniki ga pogosto omenjajo kot najvidnejšega nasprotnika levice: {{citatni blok|»Janša je postal oster trn v peti levice in njenih šefov le zato, ker je v svojih kritikah dosleden, ker je dokaj dober analitik razmer, ker pri nobeni stvari zlepa ne popusti in ker se ga zaradi tega še bolj bojijo. Takšnih ljudi in oporečnikov levica prej namreč ni bila vajena, saj je s "preizkušenimi" prijemi (z zastraševanjem, udbovskimi provokacijami, zakonsko represijo itd.) vsakogar lahko zelo hitro ustrahovala, zlomila in se ga znebila kot političnega nasprotnika.«|[[Danilo Slivnik]]|Kučanov klan, stran 20, 1996}} Po anketi ''[[Nedeljski dnevnik|Nedeljskega dnevnika]]'' se je v letih med 1988 in 2010 med prvih deset nominirancev za [[Slovenec leta|Slovenca leta]] uvrstil 14 krat (več uvrstitev sta dosegla le [[Milan Kučan]] (18) in [[Janez Drnovšek]] (17)).<ref>[http://www.dnevnik.si/nedeljski/aktualno/1042408583 Tomaž Bukovec: Slovenec leta 2010: Najbolj množična ljudska anketa, Nedeljski dnevnik, 8. december 2010] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131203133730/http://www.dnevnik.si/nedeljski/aktualno/1042408583 |date=2013-12-03 }}, vpogledano 2013-02-14</ref> == Kritični odzivi == ===V publicistiki=== V gorečem sporu je o njem dal zelo ostro izjavo njegov politični sopotnik [[Dimitrij Rupel]]: {{citatni blok|»Janša je demagog. V polemiki je nesramen in rad podtika. Ne izbira sredstev, je hudoben in brezobziren. Ne išče svetovalcev, ampak vernike. Ne išče sodelavcev, ampak služabnike.«|Dimitrij Rupel, 1996|<ref>[http://www.mladina.si/92490/gospodar-in-odresenik/ Jure Trampuš: Gospodar in odrešenik, Mladina 16. 7. 2004], vpogledano 2013-02-14</ref><ref>[http://www.delo.si/clanek/77922 Meta Roglič: Saga Pahorjevega posebnega odposlanca Delo, 21.03.2009] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131203002611/http://www.delo.si/clanek/77922 |date=2013-12-03 }}, vpogledano 2013-02-14</ref><ref>[http://www.siol.net/novice/rubrikon/siolov_intervju/2011/05/lubej_intervju_dimitrij_rupel.aspx SiOL-ov intervju z Dimitrijem Ruplom "Pahor je simpatičen, a je pomanjkljiv voditelj", 13.05.2011], vpogledano 2013-02-14</ref>}} Publicistka [[Spomenka Hribar]], tudi iz kroga, ki si je prizadeval za osamosvojitev, je objavila [[Hermenevtika|hermenevtično]] analizo stališč in delovanja Janeza Janše v knjigi ''Svet kot'' ''zarota – analiza političnega sloga Janeza Janše''.<ref name="SvetZarota">[http://www.ciceron.si/site/ciceron_knjige/spomenka_hribar_svet_kot_zarota-2.html Spomenka Hribar, Svet kot zarota - analiza političnega sloga Janeza Janše, Ciceron, Ljubljana, 1996 in 2011] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120513004723/http://www.ciceron.si/site/ciceron_knjige/spomenka_hribar_svet_kot_zarota-2.html|date=2012-05-13}} ISBN 978-961-6627-22-1, vpogledano 2013-02-14</ref> Janeza Janšo opisuje kot politika, nevarnega za demokracijo v Sloveniji.<ref>[http://www.razgledi.net/2011/11/25/spomenka-hribar-svet-kot-zarota-%E2%80%93-politicni-koncept-janeza-janse/ Spomenka Hribar: Svet kot zarota – Politični koncept Janeza Janše, intervju, Razgledi.net, 25.11.2011] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150924084927/http://www.razgledi.net/2011/11/25/spomenka-hribar-svet-kot-zarota-%E2%80%93-politicni-koncept-janeza-janse/ |date=2015-09-24 }}, Obsežen intervju s povzetki tez knjige z istim naslovom, vpogledano 2013-02-14</ref> Med drugim ocenjuje: {{citatni blok|»V Depali vasi je prišlo do prekoračitve vojaških pooblastil in v tem, principialnem, formalnem smislu, do vojaškega udara.«|Spomenka Hribar|Svet kot zarota - analiza političnega sloga Janeza Janše <ref name=SvetZarota /><ref>[http://www.pomurje.si/pomurska-skupnost/blogi-uporabniki/v-depali-vasi-je-prislo-do-vojaskega-udara-ze-drug/ Damjan Likar: V Depali vasi je prišlo do vojaškega udara – že drugič v Janševi karieri, Vestnik pomurje.si, 07.04.2012.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130118232436/http://pomurje.si/pomurska-skupnost/blogi-uporabniki/v-depali-vasi-je-prislo-do-vojaskega-udara-ze-drug/ |date=2013-01-18 }}, vpogledano 2013-02-14, Vsebuje citat iz knjige S. Hribar: Svet kot zarota</ref>}} === V protestnih gibanjih 2012–2013 === [[Slika:Shod proti plenjenju in klientelnemu kadrovanju 05-sept-2013 605.JPG|thumb|right|250px|Protestni plakat (2013)]] V [[Protesti v Sloveniji (2012–2013)|protestih]], ki so se razplamteli v času druge Janševe vlade v zimi 2012–2013, sta bila izpostavljena Janša in njegov politični tekmec Zoran Janković zaradi poročila [[Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije|protikorupcijske komisije]], ki je pri obeh zaznala »obremenjenost s korupcijskimi tveganji«.<ref name="KPK"/> Protestniki so zahtevali umik z oblasti celotne politične elite. Zlasti so negativno odmevali v levem delu javnosti nekateri javni nastopi Janeza Janše in drugih predstavnikov SDS, po elektronskih medijih in v poslanici shodu Zbora za republiko 8. februarja. Varuhinja človekovih pravic [[Zdenka Čebašek-Travnik]] je v Janševem govoru, ki je najbolj odmeval v delu, ko je delovanje političnih nasprotnikov označil z »[[levi fašizem|levim fašizmom]]«, zaznala [[sovražni govor]].<ref name="LeviFašizemDvigaPrah">[http://www.delo.si/arhiv/jansev-levi-fasizem-se-vedno-dviga-prah.html Boris Šuligoj, Anže Božič: Janšev »levi fašizem« še vedno dviga prah, Delo, 12. februar 2013] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131203005007/http://www.delo.si/arhiv/jansev-levi-fasizem-se-vedno-dviga-prah.html |date=2013-12-03 }}, vpogledano 2013-03-03</ref> Poročilo KPK o Janševem premoženjskem stanju je pozneje odpravilo Vrhovno sodišče.<ref>{{Navedi splet|title=Vrhovno sodišče odpravilo poročilo KPK-ja, ki je odneslo Janšo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrhovno-sodisce-odpravilo-porocilo-kpk-ja-ki-je-odneslo-janso/359234|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-22|language=sl|first=G. C. , B. V. , T.|last=H}}</ref> ===V umetnosti=== Lik in dela Janeza Janše so spodbudili tri slovenske umetnike, da so se leta 2007 uradno preimenovali. Vsi trije so prevzeli ime Janez Janša in pogosto sodelujejo: [[Janez Janša (režiser)]], [[Janez Janša (likovni umetnik)]] in [[Janez Janša (performer)]].<ref>Prejšnja imena treh umetnikov glej v [[Janez Janša (razločitev)]].</ref> Režiser Janez Janša je v sodelovanju z drugima dvema preimenovanima umetnikoma in številnimi [[intervju]]anci ustvaril film [[Jaz sem Janez Janša (film)|Jaz sem Janez Janša]]. == Odlikovanja in priznanja == * {{flagicon|Slovenija|variant=|size=}} [[red generala Maistra|red generala Maistra 1. stopnje z meči]] (24. december 1991) * {{flagicon|Slovenija|variant=|size=}} [[spominski znak Republiška koordinacija 1991]]<ref>[http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/sporocila/2006/Koordinacijskavojska.pdf Mors.si - SPOMINSKI ZNAK »REPUBLIŠKA KOORDINACIJA 1991«: seznam dobitnikov iz takratnega Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo]</ref> *{{flagicon|Poljska|variant=|size=}} Osebnost leta 2020 Srednje in Vzhodne Evrope (Ekonomski forum, 2021)<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša prejel nagrado Osebnost leta 2020 Srednje in Vzhodne Evrope |url=https://www.gov.si/novice/2021-09-09-predsednik-vlade-janez-jansa-prejel-nagrado-osebnost-leta-2020-srednje-in-vzhodne-evrope/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-09-13|language=sl}}</ref> == Galerija == <gallery> Slika:Rice-jansa-slovenia2 20060713 600.jpg|Z ameriško zunanjo ministrico [[Condoleezza Rice|Condoleezzo Rice]] (2006) Slika:Jansa-rumsfeld.JPG|alt=|Janša skupaj z nekdanjim ministrom za obrambo ZDA [[Donald Rumsfeld|Donaldom Rumsfeldom]], (november 2007) Slika:Valdis Dombrovskis (9298230997).jpg|alt=|Janša in [[Valdis Dombrovskis]] Slika:Janez Jansa George W Bush20060710.jpg|alt=|Janša in [[George Walker Bush|George W. Bush]] Slika:Dmitry Medvedev in Khanty-Mansiysk 26-27 June 2008-9.jpg|[[Javier Solana]], Janez Janša, [[Dmitrij Medvedjev]], [[Manuel Barroso|Jose Manuel Barroso]] (2008) Slika:EPP Summit, 22 March 2018 (40954072611).jpg|alt=|Janša skupaj z [[Viktor Orbán|Viktorjem Orbánom]] na srečanju članic [[Evropska ljudska stranka|ELS]] (junij 2018) Slika:BSF 2021 Svetlana Tihanovska.jpg|alt=|Janša in [[Svetlana Tihanovska]], vodja beloruske opozicije (september 2021) Slika:BSF 2021 Andrej Plenković.jpg|alt=|Janša in hrvaški premier [[Andrej Plenković]] (september 2021) Slika:Janez Janša in Brussels 48.jpg|alt=|Janša in predsednik Evropskega sveta [[Charles Michel]] (2022) Slika:Janez Janša in Brussels 28.jpg|alt=|Janša in francoski predsednik [[Emmanuel Macron]] Slika:EPP Summit October 2011 (6269730481).jpg|alt=|Janša in nekdani italijanski premier [[Silvio Berlusconi|Berlusconi]] (2011) </gallery> == Viri == {{sklici|2}} == Literatura == * {{cite book |last=Kozmus |first=Karmen |title=Politično delovanje Janeza Janše od leta 1988 do leta 1992 |publisher=[K. Kozmus] |location=Maribor |year=2010 |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=16506 |cobiss=18058504}} * {{cite book |last=Omerza |first=Igor |title=Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA: Janez Janša - Kaplar |publisher=Zavod Aruma |location=Ljubljana |year=2026 |cobiss=262463747}} * {{cite book |last=Štefančič |first=Marcel |title=Janez Janša: biografija |publisher=Mladina |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=240672768}} == Glej tudi == * [[Slovenska demokratska stranka]] * [[Janšizem]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikinavedek}} {{SocialLinks}} {{s-start}} {{s-off}} {{s-new|office}} {{s-ttl|title=[[Minister za obrambo Republike Slovenije]]<br><small>kot ''republiški sekretar za ljudsko obrambo''</small> |years=1990–1994}} {{s-aft|after=[[Jelko Kacin]]}} |- {{s-bef|before=[[Franci Demšar]]}} {{s-ttl|title=[[Minister za obrambo Republike Slovenije]]|years=2000}} {{s-aft|after=[[Anton Grizold]]}} |- {{s-bef|before=[[Anton Rop]]}} {{s-ttl|title=[[Predsednik Vlade Republike Slovenije]]|years=2004–2008}} {{s-aft|after=[[Borut Pahor]]}} |- {{s-bef|before=[[José Sócrates]]}} {{s-ttl|title=[[Predsednik Evropskega sveta]]|years=2008}} {{s-aft|after=[[Nicolas Sarkozy]]}} |- {{s-bef|before=[[Borut Pahor]]}} {{s-ttl|title=[[Predsednik Vlade Republike Slovenije]]|years=2012–2013}} {{s-aft|after=[[Alenka Bratušek]]}} |- {{s-ppo}} {{s-bef|before=[[Jože Pučnik]]}} {{s-ttl|title=[[Slovenska demokratska stranka|Predsednik Slovenske demokratske stranke]]|years=1993–danes}} {{s-inc}} {{s-end}} {{Evropski svet}}{{Navpolja | list1 = {{MzORS}} {{1VladaSLO}} {{2VladaSLO}} {{3VladaSLO}} {{5VladaSLO}} {{8VladaSLO}} {{14. Vlada Republike Slovenije}} {{Pred Vl RS}} {{Predsedniki vlade Slovenije}} {{1DZRS}} {{2DZRS}} {{3DZRS}} {{4DZRS}} {{5DZRS}} {{6DZRS}} {{7DZRS}} {{Poslanska skupina SDS18}} {{Poslanska skupina SDS14}} {{Poslanska skupina SDS11}} {{Predsedniki Evropskega sveta}} {{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}} {{Grosuplje}} }} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Janša, Janez}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski poslanci]] [[Kategorija:Slovenski obramboslovci]] [[Kategorija:Nosilci reda generala Maistra]] [[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za obrambo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Afera Depala vas]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 4. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predsedniki Slovenske demokratske stranke]] [[Kategorija:Afera Patria (Slovenija)]] [[Kategorija:Nosilci spominskega znaka Republiška koordinacija 1991]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predsedniki Evropskega sveta]] [[Kategorija:Janez Janša| ]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Pravnomočno obsojeni Slovenci]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Janša, Janez]] [[Kategorija:Grosupeljčani]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] 2fdccit1rrgcigacnbq0aasujzr4p40 0 9630 6685410 6662015 2026-06-05T06:53:33Z Shabicht 3554 /* Organizacija */ 6685410 wikitext text/x-wiki [[Slika:Shack from Gulag - Museum of the Occupation of Latvia.JPG|sličica|275x275_pik|Sobe sovjetskih koncentracijskih taborišč [[Gulag]]]] '''Koncentracijsko taborišče''' ([[kratica]] '''KT''') je posebna oblika [[taborišče|taborišča]] oziroma organizacije, ki množično zapira nasprotnike; v skrajni obliki pa je namenjeno tudi njihovemu organiziranemu pobijanju. Pojem koncentracijskega taborišča označuje vse možne vrste [[Zbirno taborišče|zbirnih]], [[Internacijsko taborišče|internacijskih]] in [[Delovno taborišče|delovnih]] taborišč, vendar pa ne vključuje razlage namena oz. namembnosti le-teh. [[Zbirno taborišče|Zbirna taborišča]] za [[vojna|vojne]] ujetnike in zapornike ter taborišča za prisilno delo so se razvila že pred časom, od [[19. stoletje|19. stoletja]] naprej pa so se razvijala tudi taborišča v povezavi z [[izgon]]om, izselitvami in [[kolonija (geografija)|kolonialnimi]] osvajanji. Od obdobja [[Nacionalsocializem|nacionalsocializma]] v [[Tretji rajh|Nemčiji]] od leta 1933–1945 pa se pojem koncentracijskih taborišč povezuje predvsem z načrtnimi izgoni in poboji drugače mislečih in še posebej s preganjanjem [[Judje|Judov]] ter [[holokavst]]om. Med izvajanjem tiranije so [[Nacizem|nacisti]] zgradili [[delovno taborišče|delovna]] in [[Uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]]. Poimenovali so jih tudi »[[Würdegarten]]« (častni vrt) ali »Konzertlager«, v njih pa so svoje domnevne ali resnične nasprotnike »prevzgajali«. Z množičnimi poboji, ki so jih nacisti izvajali, so se le-ta ločevala od vseh dotedanjih taborišč. == Definicija == [[Slika:KL Dachau Block X crematory.jpg|thumb|250px|Krematorij v koncentracijskem taborišču Dachau]] Koncentracijsko taborišče je ustanova, kjer so pridržani oz. izolirani [[politika|politični]] nasprotniki ali ljudje »nevšečnih« etničnih, [[vera|verskih]] ali socialnih pripadnosti. Priprtje je največkrat izvedeno brez vsakršne [[sodba|sodbe]] in brez možnosti obrambe, ugovora ali preizkusa razlogov za pripor. == Namen koncentracijskih taborišč == ; Glavni namen : Glavni namen koncentracijskih taborišč je prevzgojiti oziroma kaznovati s pomočjo telesne, psihične kazni, dela ... S tem zmanjšajo moč nasprotnikov. ; Drugotni namen : Drugotni namen takšnih taborišč je zastraševalni učinek na preostalo prebivalstvo, saj jih prisotnost KT opominja na spoštovanje [[zakon]]ov in/ali zvestobo [[režim]]u. ; Tretji namen : Tretji namen je zaslužiti na račun prevzgojnega dela. == Vrste KT == * [[Mladinsko taborišče|Mladinsko KT]] * [[Zbirno taborišče|Zbirno KT]] * [[Delovno taborišče|Delovno KT]] * [[Uničevalno taborišče|Uničevalno KT]] * [[Internacijsko taborišče|Internacijsko KT]] * [[Taborišče za vojne ujetnike|KT za vojne ujetnike]] * [[Begunsko taborišče|Begunsko KT]] == Čas nacionalsocializma v Nemčiji == Koncentracijska taborišča iz obdobja [[nacionalsocializem|nacionalsocializma]] so svetovno najbolj znana: [[Seznam koncentracijskih taborišč v tretjem rajhu]]. Po podatkih je v taboriščih [[tretji rajh|tretjega rajha]] zaradi pobojev ali kot posledica mučenja in bolezni skupno umrlo 6 milijonov ljudi. Tretji rajh je takrat v svoji in zavzetih deželah upravljala več kot 24.000 taborišč. [[File:WW2-Holocaust-Europe.png|thumb|450px|Nacistična in fašistična taborišča med drugo svetovno vojno]] Prva nemška koncentracijska taborišča so bila delovna taborišča. V njih so bili zaprti sovražniki nacionalsocializma, pripadniki [[Nemška komunistična partija|Nemške komunistične partije]] in [[Nemška socialistična stranka|Nemške socialdemokratske stranke]]. Tem so kmalu sledile tudi druge skupine, posebej Judi (glej [[holokavst]]), [[Romi]], [[homoseksualnost|homoseksualci]], predstavniki velikih verskih skupnosti ([[katoličanstvo|katoliški]] in [[Evangeličanstvo|evangeličanski]] [[duhovnik]]i, predstavniki [[Protestantizem|protestantske]] [[cerkev (organizacija)|cerkve]]), verske manjšine (npr. [[Jehovove priče]]) in drugi politični nasprotniki (še posebno iz [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]). === Delovna taborišča === Služila so uničenju skozi delo. Ljudi, ki za delo niso bili več sposobni, so, če niso od izčrpanosti že sami umrli, umorili, največkrat s streljanjem. Bolnike, ki v predvideno štirih tednih niso bili spet sposobni za delo, je [[medicina|medicinsko]] osebje umorilo z injekcijami [[fenol]]a. Večina zapornikov je v delovnih taboriščih preživela le kratek čas. V času [[vojna|vojne]] so imela delovna taborišča pomembno funkcijo, saj so v njih pridobivali naravne in opečne [[kamnina|kamnine]]. Poleg tega so brezplačno delavsko silo uporabili tudi pri [[industrija|industriji]]. Najbolj znan je primer v zvezi z [[barva|barvno]] industrijo, ki je kot delovno silo uporabljala taboriščnike. === Uničevalna taborišča === Služila so izključno množičnemu pobijanju Judov, Romov, homoseksualcev in drugih osovraženih skupin s pomočjo [[plinska celica|plinskih celic]]. Nacionalsocialistični aparat za pobijanje se je pri tem koncentriral predvsem na Jude, k velikemu delu žrtev pa spadajo tudi druge skupine, npr. ruski [[Vojni ujetnik|vojni ujetniki]]. Taborišča tega tipa so bila postavljena med decembrom 1941 in julijem 1942 v [[Chelmno|Chelmnu]], [[Wartheland]]u, [[Belžec|Belžcu]], [[Uničevalno taborišče Sobibór|Sobiboru]] in [[Koncentracijsko taborišče Treblinka|Treblinki]], po ogromnem številu žrtev pa sta znani predvsem taborišči [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz-Birkenau]] in [[Majdanek]]. === Organizacija === [[Slika:Buchenwald Slave Laborers Liberation.jpg|thumb|Interniranci v Koncentracijskem taborišču Buchenwald]] Skupno je bilo vodilnih 23 koncentracijskih taborišč, ki so bila samostojna in so organizacijsko pod sabo imela še 1000 t. i. zunanjih taborišč. Ta vodilna taborišča so bila: * [[Tretji rajh]]: ** [[Arbeitsdorf]] ** [[Ravensbrück Bergen-Belsen|Bergen-Belsen]] ** [[Koncentracijsko taborišče Buchenwald|Buchenwald]] ** [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachau]] ** [[Koncentracijsko taborišče Flossenbürg|Flossenbürg]] ** [[Koncentracijsko taborišče Groß-Rosen|Groß-Rosen]] ** [[Koncentracijsko taborišče Dora-Mittelbau|Dora-Mittelbau]] ** [[Koncentracijsko taborišče Neuengamme|Neuengamme]] ** [[Koncentracijsko taborišče Ravensbrück|Ravensbrück]] ** [[Koncentracijsko taborišče Sachsenhausen|Sachsenhausen]] ** [[Koncentracijsko taborišče Niederhagen-Wewelsburg]] * [[Avstrija]] ** [[Koncentracijsko taborišče Mauthausen|Mauthausen]] * [[Poljska]] ** [[Auschwitz#Auschwitz I|Auschwitz I Stammlager]] ** [[Auschwitz-Monowitz]] ** [[Koncentracijsko taborišče Majdanek|Majdanek]] ** [[Koncentracijsko taborišče Warschau|Warschau]] ** [[Koncentracijsko taborišče Krakau-Plaszow|Krakau-Plaszow]] ** [[Koncentracijsko taborišče Stutthof|Stutthof]] * [[Estonija]] ** [[Koncentracijsko taborišče Waiwara|Waiwara]] * [[Litva]] ** [[Koncentracijsko taborišče Kauen|Kauen]] * [[Latvija]] ** [[Koncentracijsko taborišče Riga-Kaiserwald|Riga-Kaiserwald]] * [[Francija]] ** [[Koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof|Natzweiler-Struthof]] * [[Nizozemska]] ** [[Koncentracijsko taborišče Herzogenbusch|Herzogenbusch]] Temu sistemu so bila priključena še ostala taborišča. Izolirane dele mest so poimenovali [[geto]]. Samo v Vzhodni Evropi je bilo getov približno 600, v njih pa so internirali najmanj 4 milijone ljudi. === Medicinski eksperimenti === Na odraslih in otrocih so zdravniki, kot npr. [[Josef Mengele]] (Auschwitz), [[Robert Ritter]] (Buchenwald) in drugi, izvajali različne eksperimente, zaradi katerih so taboriščniki večinoma v mukah umrli. Okužili so jih npr. s [[pegavica|pegavico]] in [[tuberkuloza|tuberkulozo]], da bi na njih testirali [[cepivo]], ipd. [[Nürnberški proces]] proti zdravnikom se je odvijal od 9. decembra 1946 do 20. avgusta 1947, pred Mednarodnim vojaškim sodiščem. Med drugimi je bil tam obtožen vodja oddelka za tropsko medicino [[Gerhard Rose]], zaradi poskusov s pegavico na [[Sinti]]h in [[Romi]]h v Buchenwaldu. === Načini usmrtitve taboriščnikov === Vzroki smrti taboriščnikov so bili v uradnih listinah nacionalsocialističnih organov pogosto [[šifra|šifrirani]]. Uporabljale so se okrajšave – znaki, ki jih je kasneje [[Inšpektorat koncentracijskih taborišč]] obdelal in priredil. Uporabljale so se naslednje okrajšave: * 14 f 1 : naravna smrt * 14 f 2 : prostovoljna smrt ali nezgoda * 14 f 3 : ustrelitev ali pobeg * 14 f I : eksekucija * 14 f 13 : zaporniki šibkega zdravja in smrt zaradi opeklin == Zgodovina KT == Čeprav so KT dobila svoj sloves med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], so obstajala že pred tem. Tako so jih poznali že med [[burska vojna|burskima vojnama]], [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] in v "uporabi" so še danes. === Prva koncentracijska taborišča === Prvič je [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|ameriška vojska]] leta 1838 v taborišče prisilno zaprla [[Indijanci|Indijance]]. Ukrep je ukazal takratni [[predsednik Združenih držav Amerike|predsednik]] [[Andrew Jackson]], da bi uveljavil t. i. »[[Indian Removal Act]]« (»''Zakon o odstranitvi Indijancev''«). Tudi kasnejše ameriške [[rezervat]]e za Indijance lahko prištevamo k taboriščem. Ljudje so bili tam namreč pridržani iz [[rasizem|rasističnih]] razlogov pod nehumanimi ževljenskimi pogoji. Onemogočena jim je bila eksistenca, moški, ženske in otroci pa so trpeli pomanjkanje hrane. Poskusi pobega ali upora so bili kaznovani s smrtjo. Zgodovina pojma koncentracijskih taborišč sega že v čas [[kuba]]nskega boja za neodvisnost proti [[Španija|Španiji]] v letih 1868−1898, ko je sprva španski [[general]] [[Valmaseda]] in kasneje general [[Valeriano Weyler y Nicolau]] ukazal zapreti vse upornike v koncentracijska [[taborišče|taborišča]], t. i. »compos de reconcentración«. Pojem koncentracijskih [[taborišče|taborišč]] je kasneje uveljavila še [[Oborožene sile Združenega kraljestva|britanska vojska]] v [[Druga burska vojna|burski vojni]] v letih 1899−1902. Burske ženske in otroke, kot tudi [[Afrika|Afričane]], ki so živeli na tem območju, so izselili v taborišča v [[Južna Afrika (regija)|Južni Afriki]]. Čeprav to niso bila uničevalna taborišča, so zaporniki trpeli zaradi [[podhranjenost]]i, slabih higienskih razmer in posledično visoke [[smrtnost]]i. V teh taboriščih je umrlo približno 26000 žensk in otrok. Razmere so se umirile šele, ko je [[Emily Hobhouse]] razkrila razmere v južnoafriških taboriščih. Tudi nemške kolonialne enote so v takratni nemško-južnozahodnoafriški koloniji izvajale genocid nad ljudstvi [[Herero]] in [[Nama]]. Po podatkih nemške vojaške uprave je med oktobrom 1904 in marcom 1907 tam skupno umrlo 7682 ljudi. Prvo taborišče, ki je bilo označeno z dejanskim nazivom »koncentracijsko taborišče«, je bilo v Nemčiji leta 1920. Tam so bili zaprti predvsem Judi iz Vzhodne Evrope, pa tudi [[Sinti]] in [[Romi]]. Zaradi protestov proti nečloveškim življenjskim pogojem, je bilo taborišče leta 1923 razpuščeno. === Severna Amerika === V prvi svetovni vojni je [[Kanada]] internirala na tisoče [[Ukrajinci|Ukrajincev]] in jih prisilila v delo v [[Železarstvo|železarski industriji]] in [[gozdarstvo|gozdarstvu]]. V drugi svetovni vojni so bili internirani ljudje [[Japonci|japonskega]], [[Nemci|nemškega]] in [[Italijani|italijanskega]] porekla. Od [[Afganistanska vojna|afganistanske vojne]] kot reakcija na [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|teroristične napade 11. septembra 2001]] zapira [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|ameriška vojska]] osumljene sodelovanja s [[talibani|talibanskim režimom]] in [[Al Kaida|Al Kaido]] v velikem številu v taborišča v [[Guantanamo Bay|zalivu Guantanamo]] na Kubi. Ker jim ameriška vlada ne prizna statusa vojnih zapornikov, taboriščniki nimajo nobenih pravic razen tistih, ki jih za njih predvidi ameriška vojska. === Sovjetska zveza in Vzhodna Evropa === [[Slika:Former political prison in Girokaster.jpg|sličica|258x258_pik|Nekdanje koncentracijsko taborišče v Girokasterju, kjer je komunistični režim [[Enver Hoxha|Enverja Hoxhe]] mučil in pobil več kot 990 ljudi.]] V času [[stalinizem|stalinizma]] so v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] delovala koncentracijska taborišča, ki jih danes dostikrat imenujemo »[[gulag]]«, po glavnem oddelku sovjetskega notranjega ministrstva, ki je bilo vodilno pri upravljanju taborišč. Taborišča so služila kot zaporniška taborišča, v njih pa so bili zaprti »navadni« prestopniki, kot tudi politični nasprotniki. Od 1930–1959 je bilo v taboriščih zaprtih približno 18 milijonov ljudi, najmanj 1,5 milijonov jih je umrlo. Nekatere cenitve žrtev v desetletju [[leninizem|leninističnega]] in stalinističnega terorja so še večje in presegajo več milijonov žrtev. Pod [[Vladimir Iljič Uljanov|Leninovo]] in [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalinovo]] oblastjo se je lahko zgodilo, da je bila oseba ovadena in aretirana zgolj zaradi kritične izjave v krogu družine ali celo zaradi kraje jabolka. Zaradi velikega terorja v letih 1937−1938 se je tako zgodilo, da je bilo zaprto ogromno število nedolžnih, njihova priznanja pa so bila največkrat izrečena pod prisilo. Po drugi svetovni vojni je bilo v taboriščih zaprto veliko število ljudi, ki so resnično ali domnevno sodelovali z Nemci ali pa so bili sami Nemci (npr. taborišča na Češkoslovaškem in Poljskem). Pogoji v taboriščih seveda niso bili v skladu z [[Ženevska konvencija|Ženevsko konvencijo]], umrlo je veliko število ljudi. Pod komunistično [[diktatura|diktaturo]] [[Nicolae Ceaușescu|Nicolaeja Ceauşescuja]] v [[Romunija|Romuniji]] so nasprotnike režima zapirali v [[zapor]]e in [[norišnica|norišnice]]. Ceauşescujev poskus povečanja romunskega prebivalstva je pripeljal do ustanavljanja otroških gulagov za prizadete, invalidne in »odvečne« otroke, npr. v [[Cighid]]u. === Italija === Seznam največjih taborišč [[fašizem|fašistične]] [[Italija|Italije]]: {| border="1" cellspacing="4" cellpadding="4" style="empty-cells:show" |- bgcolor="silver" ! Ime taborišča ! Od ! Do |- | [[Rab (koncentracijsko taborišče)|Rab]] | julij 1942 | 11. september 1943 |- | [[Chiesanuova]] v bližini [[Padova|Padove]] | junij 1942 | |- | [[Gonars]] v bližini [[Palmanova|Palmanove]] | marec 1942 | 8. september 1943 |- | [[Molat]] |30. junij 1942 |8. september 1943 |- | [[Monigo]] v bližini [[Trst|Trevis]]a | junij 1942 | |- | [[Renicci di Anghiari]] v bližini [[Arezzo|Arezza]] | oktober 1942 | |- | [[Visco]] v bližini [[Palmanova|Palmanove]] | zima 1942 | |} V [[italija]]nskih taboriščih in v taboriščih zavzete [[Dalmacija|Dalmacije]] in severnohrvaške obale ([[Bakar]], [[Kraljevica]], [[Molat]], [[Rab (koncentracijsko taborišče)|Rab]], [[Zlarin]]) je bilo v letih 1941−1943 zaprtih nekaj 100.000 civilistov. Prisilno delo in nemogoči življenjskih pogoji so mnogo ljudi stali življenja. Taborišči na Molatu in Rabu (34 % zapornikov je umrlo) sta bili kot smrtni taborišči še posebej razvpiti. Uničevalno taborišče v Italiji je bila tržaška Rižarna. === Jugoslavija (1935-1945) === [[Kraljevina Jugoslavija]] je po nemškem in italijanskem vzoru začela odpirati koncentracijska taborišča leta 1935. Prvo taborišče je bilo v Višegradu. Nekatera taborišča so po okupaciji Jugoslavije leta 1941 prevzeli Nemci oziroma kvizlinški režimi: na Hrvaškem ustaši, v Srbiji pa Nedićeva Specialna policija. Od leta 1935 do konca druge svetovne vojne (1945) so bila na ozemlju Jugoslavije naslednja koncentracijska taborišča: * Banjica pri Beogradu (5. julij 1941–7. september 1944). Taborišče je upravljala Nedićeva Specialna policija pod nadzorom nemškega Gestapa. Od 100.000 taboriščnikov jih je bilo ubitih okrog 80.000. Pripadnike [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije|Narodnoosvobodilne vojske]] (NOV) so streljali v Jajincih, kjer je okupator leta 1943 sežgal okrog 68.000 trupel, in v Jabuki pri Pančevu. Del banjiških taboriščnikov so pomorili v avtomobilih-plinskih celicah. * Bileća (januar 1940–november 1940). Na podlagi protiustavnega odloka, ki ga je sprejela jugoslovanska vlada leta 1935, so policijske oblasti brez sodniških obsodb pošiljale v Bilećo komuniste in antifašiste. * [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] v Nišu (1941–1944). V taborišču so bili zaprti Srbi, Judje in simpatizerji narodno osvobodilnega gibanja, v glavnem iz vzhodne Srbije. Od 20.000 taboriščnikov jih je bilo okrog 10.000 ustreljenih na bližnjem hribu Bubanj. Taborišče je upravljala Nedićeva Specialna policija pod nadzorom Gestapa. Med vstajo februarja 1942 je sto antifašistom uspelo pobegniti, mnoge pa so med begom ubili. * Danica v Koprivnici (april 1941–november 1943). Od ustanovitve taborišča do prve osvoboditve Koprivnice november 1943 so ustaši v njem ubili nekaj tisoč ljudi. * Đakovo v Slavoniji (od aprila 1941). Del taboriščnikov, večinoma Judov, so ubili, večino pa so odpeljali na likvidacijo v koncentracijsko taborišče Jasenovac. * Hrušćica pri Travniku (1941). Manjši del taboriščnikov, večinoma Judov, so ustaši pobili, nekaj tisoč ujetnikov pa so ubili kasneje v Jasenovcu. * Jadovno pri Gospiću (od aprila 1941). V Jadovnu so ustaši od maja do avgusta 1941 ubili neugotovljeno število (72.000) taboriščnikov. Večino so pometali v jamo Jadovno, nekaj pa v jamo pri vasi Stupačinovo. Del taboriščnikov so premestili v druga taborišča. * [[File:Fascist_concentration_camps_in_yugoslavia.png|thumb|450px|Fašistična koncentrcijska taborišča med drugo svetovno vojno v Jugslaviji]][[Koncentracijsko taborišče Jasenovac|Jasenovac]] (1941-1945)]] (NDH) po zgledu nemških taborišč za množično uničevanje ljudi. V taborišču je bilo največ Srbov, Judov, Romov in hrvaških antifašistov. Metode, ki so jih v taborišču uporabljali ustaši, so zgrozile celo Nemce. 23. aprila 1945 so se ujetniki uprli in poskušali pobegniti. Pobeg je uspel samo nekaj deset ujetnikom, okrog 2.000 pa so jih na begu ubili. Število žrtev taborišča je bilo dolga leta sporno – od nekaj tisoč do skoraj milijon. Po trenutno zbranih podatkih (2008) je v taborišču umrlo okrog 80.000 ljudi. * Koncentracijsko taborišče Jasenovac, največje koncentracijsko taborišče na ozemlju okupirane Jugoslavije. Taborišče je ustanovila [[Neodvisna država Hrvaška]] * Jastrebarsko (od 1941). [[Ustaši]] so v taborišču pobili nekaj tisoč ujetnikov. * Kerestinec (1940-julij 1941). V to taborišče je jugoslovanska policija pošiljale antifašiste in komuniste. Po zlomu Jugoslavije so taborišče prevzeli ustaši, ki so najprej postrelili deset najbolj znanih hrvaških predvojnih komunističnih voditeljev, med njimi Ognjena Prico, Otokarja Keršovanija in B. Adžijo. Ostalih 86 taboriščnikov je pobegnilo, vendar so večino ujeli in ustrelili. * Lepoglava, kaznilnica, od 1940 tudi koncentracijsko taborišče, v katerega so brez sojenja pošiljali komuniste in domoljube iz Hrvaške. Aprila 1941 je jugoslovanska policija predala ustašem 40 političnih zapornikov. Julija 1943 so kaznilnico napadli [[partizani]] in iz nje osvobodili sto političnih ujetnikov. * Molat. V drugi svetovni vojni so italijanski okupatorji na otoku Molatu ustanovili veliko koncentracijsko taborišče, v katerem so bile zaprte družine, ki so jih osumili, da pomagajo narodno osvobodilnemu gibanju. * Pag (Slano, od 1941). Ustaši so v taborišču likvidirali nekaj tisoč taboriščnikov. * [[Koncentracijsko taborišče Rab]]. Italijansko koncentracijsko taborišče, v katerem je bilo ob kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 4390 taboriščnikov, med katerimi je bilo mnogo Slovencev. Po osvoboditvi taborišča je 900 ujetnikov ustanovilo partizansko Rabsko brigado. * Sajmište (staro), nemško koncentracijsko taborišče v Zemunu pri Beogradu (1941–1944). Taborišče je upravljal [[Gestapo]] tudi po oktobru 1941, ko je Zemun pripadel NDH. Od 90.000 ujetnikov je bilo okrog 40.000 žrtev, predvsem Judov, borcev NOV in antifašistov. * Sisak (od 1941). V taborišču je bilo ubitih nekaj tisoč ujetnikov. * Smederevska Palanka, (1940 in 1942–1944). V taborišče, ki je bilo ustanovljeno leta 1940, so brez sojenja pošiljali antifašiste in komuniste. Po nemški okupaciji Jugoslavije se je taborišče preimenovalo v "Zavod za prisilno prevzgajanje mladine". Taborišče ja varovala kolaboracijska Srbska državna straža pod nadzorom Nedićeve Specialne policije in Gestapa. Na "prevzgoji" je bilo 1270 mladih taboriščnikov. * Sremska Mitrovica (od 1941). V tem ustaškem taborišču je bilo okrog 10.000 žrtev. Avgusta 1941 je s pomočjo [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]] iz kaznilnice pobegnila skupina zapornikov. * Stara Gradiška (1941–1944) je bila podružnica taborišča v Jasenovcu. V njej so ustaši pobili okrog 75.000 zapornikov, v glavnem Srbov, Judov in hrvaških antifašistov. * Šabac. Taborišče je ustanovila nemška vojska konec septembra 1941. Skozi taborišče je šlo kakšnih 30.000 prebivalcev Mačve. Taboriščnike so imeli v glavnem za talce, ki so jih streljali iz maščevanja. === Jugoslavija (1945-1948) === [[Povojna koncentracijska taborišča v Sloveniji|Povojna koncentracijska taborišča]] na ozemlju nekdanje Jugoslavije so bila koncentracijska taborišča, ki jih je po koncu druge svetovne vojne , v maju 1945, začela ustanavljati nova [[Zveza komunistov Jugoslavije|komunistična]] oblast. Ustanovljena so bila za potrebe zbiranja, izgona in usmrčevanja pripadnikov [[Nemci|nemške manjšine]], [[Madžari|madžarske manjšine]], protikomunističnih vojaških enot in številnih civilistov, ki jih je nova oblast dojemala kot sebi sovražne. Komunistična koncentracijska taborišča so na Slovenskem obstajala od maja 1945 do pozne jeseni 1945, kasneje pa so bila večinoma reorganizirana v kazenska taborišča za prisilno delo. V ostalih zveznih republikah nekdanje Jugoslavije so se ohranila vsaj do leta 1948.<ref>Dr. Milko Mikola, ''Rdeče nasilje'', Celjska Mohorjeva družba, 2012</ref> === Jugoslovanska vojna (1991-1995) === V [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] je bilo v taboriščih [[Bosanski Srbi|bosanskih Srbov]] ([[Srebrenica]], [[Omarska]], [[Sremska Mitrovica]], [[Luka Brčko]] ...) zaprtih preko 200.000 [[Bosanci|Bosancev]]. Ubili so več kot 10000 ljudi, predvsem ženske [[islam]]ske veroizpovedi in [[Hrvati|Hrvatice]] pa so množično posiljevali. Okrutno [[mučenje]], izstradanje in streljanje je bilo na dnevnem redu. [[Duško Tadić|Duška Tadića]], enega od paznikov v koncentracijskem [[taborišče|taborišču]] [[Omarska]], je sodišče za vojne zločine [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] obsodilo na 20 let zapora. Koncentracijska taborišča v Bosni in Hercegovini med 1992 in 1995: * [[Batkovica]] * [[Čelebići]] * [[Dretelj]] * [[Hrasnica]] * [[Igman]] * [[Keraterm]] * [[Kozarac]] * [[Luka Brčko]] * [[Ljubuški]] * [[Manjača]] * [[Mostar]] * [[Omarska]] * [[Tarčin-Silos]] * [[Trnopolje]] * [[Visoko, Bosna in Hercegovina|Visoko]] * [[Zenica (mesto)|Zenica]] === Španija === Tudi v [[Francisco Franco|Francovi]] Španiji so [[falangizem|falangisti]] ustanovili veliko število taborišč, ki so še danes zelo slabo poznana. === Grčija === Pod diktaturo [[Georgios Papadopoulos|Georgiosa Papadopoulosa]] je bilo v [[Grčija|Grčiji]] ustanovljeno kar nekaj taborišč za nasprotnike režima, o katerih ve javnost zelo malo. === Japonska === V premaganih deželah je tudi japonski osvajalec v drugi svetovni vojni postavil številna koncentracijska taborišča, razmere v njih pa so bile zelo podobne nemškim. Posebno tragična je bila usoda številnih [[Korejci|korejskih]] suženjskih delavcev in tisočih mladih [[Kitajci|kitajskih]] in korejskih žensk, ki so se bile kot prisilne prostitutke na razpolago japonskim vojakom na fronti. Poleg tega so v taboriščih izvajali razne medicinske eksperimente, kot npr. okužbe z raznimi [[bolezen|boleznimi]], na [[Rusi|Rusih]], Kitajcih in ostalih zapornikih. [[Japonska]] se je Južni Koreji šele leta 2015 opravičila za spolno suženjstvo. === ZDA === Ob začetku druge svetovne vojne so [[Združene države Amerike|ZDA]] postavile taborišča za vse sumljive prebivalce japonskega ali nemškega porekla. Tako so poznana npr. taborišča v [[Kalifornija|Kaliforniji]], saj je bilo tja odpeljanih večina japonskih družin. Danes imajo ZDA v lasti taborišče na Kubi ([[Guantanamo Bay]]) za ljudi, ki so osumljeni [[terorizem|terorizma]]. Uradno je bila označitev »koncentracijsko taborišče« sicer zavrnjena, a proti tem zgovorno priča dejstvo, da so bili zaporniki v taborišče zaprti brez kakršnekoli sodne obravnave. Kritiki tako pravijo, da taborišče izpolnjuje vse norme pravega koncentracijskega taborišča. [[Organizacija za človekove pravice]] močno graja življenjske pogoje v taborišču, saj naj bi zaporniki utrpeli fizično in psihično škodo. Tudi organizacija [[Rdeči križ]] naj bi po podatkih [[The New York Times|New York Timesa]] novembra 2004 protestirala proti ameriški vladi in življenjskih pogojih v taborišču. === Avstralija, Nova Zelandija, Švica === Med obema svetovnima vojnama so skoraj vsepovsod v [[internacijsko taborišče|internacijska taborišča]] zapirali pripadnike protivojnih partij, v [[Švica|Švici]] pa tudi ljudi, ki so prej bežali in se izogibali nacističnim taboriščem. Ta taborišča so bila kar brez zadrege imenovana »koncentracijska taborišča«, a beseda je imela takrat še nekoliko drugačen, racionalen prizvok. A razmere v njih so bile v primerjavi z nemškimi taborišči precej ugodne. === Severna Koreja === [[Zaporniška taborišča v Severni Koreji|Koncentracijska taborišča v Severni Koreji]] se delijo na dva tipa: taborišča za politične zapornike ([[Korejščina|korejsko]] ''Kwan-li-so'') in taborišča za prevzgojo ([[Korejščina|korejsko]] ''Kyo-hwa-so''). V taboriščih vladajo nehigienske in druge življenjsko nevarne razmere. Taborišča je leta 1948 po prevzemu oblasti komunistične partije ustanovil [[Kim Il-sung]] in v taboriščih uvedel prisilno delo in mučenja. Po poročanju ameriških in južnokorejskih uradnikov naj bi bilo v času vladanja [[Kim Džong-il|Kima Džong-ila]] leta 2004 v taboriščih zaprtih več kot 200.000 političnih zapornikov. V taboriščih so zaporniki podvrženi mučenju in drugemu nečloveškemu ravnanju, zaradi česar večina zapornikov ne preživi svoje zaporne kazni. Veliko jih umre tudi zaradi lakote in raznih delovnih nesreč. V primeru, da se zaporniki upirajo, ali pa da delajo prepočasi, jih stražarji pretepajo in mučijo. V primeru poskusa kraje hrane in poskusa pobega pa zapornike javno usmrtijo. International Coalition to Stop Crimes Against Humanity in North Korea (ICNK) ocenjuje, da v taboriščih v Severni Koreji letno umre okrog 10.000 ljudi. === Kambodža === [[Slika:2016 Phnom Penh, Muzeum Ludobójstwa Tuol Sleng (36).jpg|sličica|255x255_pik|Zaporniški center v Toul Slengu, ki so ga [[Rdeči Kmeri]] imenovali "varnostni zapor S-21".]] V [[Kambodža|Kambodži]] je pod vodstvom [[Pol Pot]]a umrlo precejšnje število ljudi. V tednih, ko so oblast prevzeli [[Rdeči Kmeri]], so celotno prebivalstvo glavnega mesta prepeljali na deželo, kjer so delali na poljih. Od skupno 7 milijonov ljudi jih je umrlo od 1,7 do 2 milijona za posledicami prisilnih del v povezavi s skromno prehrano, slabo medicinsko oskrbo in številnimi množičnimi poboji. === Čile === Po prevzemu oblasti fašistov je [[Junta]] zaprla nasprotnike na nogometna igrišča, kjer so bili pod milim nebom izpostavljeni žarečemu soncu, prahu in lakoti. Nekaj so jih tudi ubili. === Kitajska === Zaporniška koncentracijska taborišča imenovana »[[laogai]]« so na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] odprli po prevzemu oblasti [[Komunistična partija Kitajske|komunistične partije]]. V njih so zapirali predvsem nasprotnike režima, pa tudi druge ljudi. Največ ljudi je bilo v taborišča zaprtih v času [[Mao Cetung|Maovega]] režima. Po pokolu na [[Trg nebeškega miru|Trgu nebeškega miru]] po leta 1989 in s tem povezanim prevzemom oblasti [[Jiang Zemin|Jianga Zemina]] so po tem, ko so v 70 letih zaradi reform [[Deng Šjaoping|Denga Šjaopinga]] veliko zapornikov izpustili, v delovna taborišča zaprli milijone [[Disident|disidentov]]. V njih so zapirali s strani partije preganjane skupine, kot npr. [[Tibetanci|Tibetance]], [[krščanstvo|kristjane]], [[demokracija|demokrate]], pripadnike verskega gibanja [[Falun Gong]], lastnike šol [[Qigong]], borce za človekove pravice, [[Uyghur]]e, člane sindikata ... V kitajskih propagandnih filmih so delovna taborišča predstavili kot neškodljiva in hkrati prikrili dokaze zlorab in mučenja, ki so se tam odvijala. Pred nekaj leti so na dan prišla poročila o [[sirotišnica]]h, kamor zaradi [[Politika enega otroka|politične odločitve o samo enem otroku na družino]], zapirajo »odvečne« in invalidne otroke, največkrat deklice. Življenjski pogoji v teh taboriščih so tako slabi, da od 30–50 % otrok v kratkem času umre. == Glej tudi == {{Wikislovar|koncentracijsko taborišče|Koncentracijsko taborišče}} * [[koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno]] * [[koncentracijska taborišča druge svetovne vojne]] * [[koncentracijska taborišča po drugi svetovni vojni]] * [[povojna koncentracijska taborišča v Sloveniji]] * [[Tretji rajh]] * [[Pravo]] * [[Zapor]] == Vir == * Opća enciklopedija JLZ, Zagreb 1978, IV, 500-504 (za taborišča na ozemlju Jugoslavije (1935-1945)) {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Koncentracijska taborišča|*]] n1jvl99ubxtf5uq1ssety20qdlbyw56 0 9637 6685397 6082456 2026-06-05T06:34:18Z Shabicht 3554 6685397 wikitext text/x-wiki Prvič je [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|ameriška vojska]] leta 1838 v [[taborišče]] prisilno zaprla [[Indijanci|Indijance]]. Ukrep je ukazal takratnji [[predsednik]] [[Andrew Jackson]], da bi uveljavil t. i. »[[Indian Removal Act]]«. Tudi kasnejše [[Združene države Amerike|ameriške]] [[rezervat]]e za [[Indijanci|Indijance]] lahko prištevamo k taboriščem. Ljudje so bili tam namreč pridržani iz [[rasizem|rasističnih]] razlogov pod nehumanimi življenskimi pogoji. Onemogočena jim je bila eksistenca, moški, ženske in otroci pa so trpeli pomanjkanje hrane. Poskusi pobega ali [[Upor (družba)|upora]] so bili kaznovani s smrtjo. [[Zgodovina]] pojma [[Koncentracijsko taborišče|koncentracijskih taborišč]] sega že v čas [[Kubanska vojna za neodvisnost|kubanskega boja za neodvisnost od Španije]] v letih 1868−1898, ko je sprva [[Španija|španski]] [[general]] [[Valmaseda]] in kasneje general [[Valeriano Weyler y Nicolau]] ukazal zapreti vse upornike v koncentracijska taborišča, t. i. »compos de reconcentración«. Pojem koncentracijskih taborišč je kasneje uveljavila še [[Oborožene sile Združenega kraljestva|britanska vojska]] v [[burska vojna|burskih vojnah]] v letih 1899−1902. Burske ženske in otroke, kot tudi [[Afrika|Afričane]], ki so živeli na tem območju, so izselili v taborišča v [[Južna Afrika|Južni Afriki]]. Čeprav to niso bila [[uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]], so zaporniki trpeli zaradi [[podhranjenost]]i, slabih higienskih razmer in posledično visoke [[smrtnost]]i. V teh taboriščih je umrlo približno 26000 [[ženska|žensk]] in [[otrok]]. Razmere so se izboljšale šele, ko je [[Emily Hobhouse]] javnosti razkrila razmere v južnoafriških taboriščih. Tudi [[Nemčija|nemške]] [[kolonija (geografija)|kolonialne]] enote so v takratni nemško-južnozahodnoafriški koloniji izvajale [[genocid]] nad ljudstvi [[Herero]] in [[Nama]]. Po podatkih nemške vojaške uprave je med oktobrom 1904 in marcem 1907 tam skupno umrlo 7682 ljudi. Prvo taborišče, ki je bilo označeno z dejanskim nazivom »koncentracijsko taborišče«, je bilo v Nemčiji leta 1920. Tam so bili zaprti predvsem [[Judi]] iz [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]], pa tudi [[Sinti]] in [[Romi]]. Zaradi [[protest]]ov proti nečloveškim življenjskim pogojem je bilo taborišče leta 1923 razpuščeno. {{mil-hist-stub}} [[Kategorija:Koncentracijska taborišča]] tq9s0541qkmgt7v6dtt70ieoogcv95c 6685399 6685397 2026-06-05T06:35:42Z Shabicht 3554 6685399 wikitext text/x-wiki Prvič je [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|ameriška vojska]] leta 1838 v [[taborišče]] prisilno zaprla [[Indijanci|Indijance]]. Ukrep je ukazal takratnji [[predsednik]] [[Andrew Jackson]], da bi uveljavil t. i. »[[Indian Removal Act]]«. Tudi kasnejše [[Združene države Amerike|ameriške]] [[rezervat]]e za [[Indijanci|Indijance]] lahko prištevamo k taboriščem. Ljudje so bili tam namreč pridržani iz [[rasizem|rasističnih]] razlogov pod nehumanimi življenskimi pogoji. Onemogočena jim je bila eksistenca, moški, ženske in otroci pa so trpeli pomanjkanje hrane. Poskusi pobega ali [[Upor (družba)|upora]] so bili kaznovani s smrtjo. [[Zgodovina]] pojma [[Koncentracijsko taborišče|koncentracijskih taborišč]] sega že v čas [[Kubanska vojna za neodvisnost|kubanskega boja za neodvisnost od Španije]] v letih 1868−1898, ko je sprva [[Španija|španski]] [[general]] [[Valmaseda]] in kasneje general [[Valeriano Weyler y Nicolau]] ukazal zapreti vse upornike v koncentracijska taborišča, t. i. »compos de reconcentración«. Pojem koncentracijskih taborišč je kasneje uveljavila še [[Oborožene sile Združenega kraljestva|britanska vojska]] v [[burska vojna|burskih vojnah]] v letih 1899−1902. Burske ženske in otroke, kot tudi [[Afrika|Afričane]], ki so živeli na tem območju, so izselili v taborišča v [[Južna Afrika|Južni Afriki]]. Čeprav to niso bila [[uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]], so zaporniki trpeli zaradi [[podhranjenost]]i, slabih higienskih razmer in posledično visoke [[smrtnost]]i. V teh taboriščih je umrlo približno 26000 [[ženska|žensk]] in [[otrok]]. Razmere so se izboljšale šele, ko je [[Emily Hobhouse]] javnosti razkrila razmere v južnoafriških taboriščih. Tudi [[Nemčija|nemške]] [[kolonija (geografija)|kolonialne]] enote so v takratni nemško-južnozahodnoafriški koloniji izvajale [[genocid]] nad ljudstvi [[Herero]] in [[Nama]]. Po podatkih nemške vojaške uprave je med oktobrom 1904 in marcem 1907 tam skupno umrlo 7682 ljudi. Prvo taborišče, ki je bilo označeno z dejanskim nazivom »koncentracijsko taborišče«, je bilo v Nemčiji leta 1920. Tam so bili zaprti predvsem [[Judi]] iz [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]], pa tudi [[Sinti]] in [[Romi]]. Zaradi [[protest]]ov proti nečloveškim življenjskim pogojem je bilo taborišče leta 1923 razpuščeno. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}}</ref> {{mil-hist-stub}} [[Kategorija:Koncentracijska taborišča]] ogeg5sa39o4juvx0c4yqobywcy9e8c0 6685406 6685399 2026-06-05T06:47:53Z Shabicht 3554 6685406 wikitext text/x-wiki ==Zgodovinski primeri== ===Taborišča in rezevati za Indijance v ZDA=== [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|Ameriška vojska]] je leta 1838 v [[taborišče]] prisilno zaprla pripadnike domorodnih ljudstev oz. [[Indijanci|Indijance]]. Ukrep je ukazal takratnji [[predsednik]] [[Andrew Jackson]], da bi uveljavil t. i. »[[Indian Removal Act]]«. Tudi kasnejše [[Združene države Amerike|ameriške]] [[rezervat]]e za [[Indijanci|Indijance]] lahko prištevamo k taboriščem. Ljudje so bili tam namreč pridržani iz [[rasizem|rasističnih]] razlogov, pod nehumanimi življenjskimi pogoji. Onemogočena jim je bila eksistenca, moški, ženske in otroci pa so trpeli pomanjkanje hrane. Poskusi pobega ali [[Upor (družba)|upora]] so bili kaznovani s smrtjo. ==Taborišča na Kubi== [[Zgodovina]] pojma [[Koncentracijsko taborišče|koncentracijskih taborišč]] sega že v čas [[Kubanska vojna za neodvisnost|kubanskega boja za neodvisnost od Španije]] v letih 1868−1898, ko je sprva [[Španija|španski]] [[general]] [[Valmaseda]] in kasneje general [[Valeriano Weyler y Nicolau]] ukazal zapreti vse upornike v koncentracijska taborišča, t. i. »compos de reconcentración«. ===Koncentracijska taborišča v Južni Afriki ter kolonijah=== Oblike koncentracijskih taborišč je kasneje uveljavila še [[Oborožene sile Združenega kraljestva|britanska vojska]] v [[burska vojna|burskih vojnah]] v letih 1899−1902. Burske ženske in otroke, kot tudi [[Afrika|Afričane]], ki so živeli na tem območju, so izselili v taborišča v [[Južna Afrika|Južni Afriki]]. Čeprav to niso bila [[uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]], so zaporniki trpeli zaradi [[podhranjenost]]i, slabih higienskih razmer in posledično visoke [[smrtnost]]i. V teh taboriščih je umrlo približno 26000 [[ženska|žensk]] in [[otrok]]. Razmere so se izboljšale šele, ko je [[Emily Hobhouse]] javnosti razkrila razmere v južnoafriških taboriščih. Tudi [[Nemčija|nemške]] [[kolonija (geografija)|kolonialne]] enote so v takratni nemško-južnozahodnoafriški koloniji izvajale [[genocid]] nad ljudstvi [[Herero]] in [[Nama]]. Po podatkih nemške vojaške uprave je med oktobrom 1904 in marcem 1907 tam skupno umrlo 7682 ljudi. ===Koncentracijska taborišča v Nemčiji=== Prvo taborišče, ki je bilo označeno z dejanskim nazivom »koncentracijsko taborišče«, je delovalo v Nemčiji leta 1920, v času [[Weimarska republika|Weimarske republike]]. Tam so bili zaprti predvsem nemški [[Judi]], [[Komunisti|komunisti]] in politični ter drugi nasprotniki oblasti, pa tudi [[Sinti]] in [[Romi]]. Zaradi [[protest]]ov proti nečloveškim življenjskim pogojem so bila takratna taborišča leta 1923 razpuščena. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}}</ref> {{mil-hist-stub}} [[Kategorija:Koncentracijska taborišča]] ghfll754q40v1zi5fwh9hw9j6k0vexx 6685407 6685406 2026-06-05T06:49:55Z Shabicht 3554 6685407 wikitext text/x-wiki ==Zgodovinski primeri== ===Taborišča in rezevati za Indijance v ZDA=== [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|Ameriška vojska]] je leta 1838 v [[taborišče]] prisilno zaprla pripadnike domorodnih ljudstev oz. [[Indijanci|Indijance]]. Ukrep je ukazal takratnji [[predsednik]] [[Andrew Jackson]], da bi uveljavil t. i. »[[Indian Removal Act]]«. Tudi kasnejše [[Združene države Amerike|ameriške]] [[rezervat]]e za [[Indijanci|Indijance]] lahko prištevamo k taboriščem. Ljudje so bili tam namreč pridržani iz [[rasizem|rasističnih]] razlogov, pod nehumanimi življenjskimi pogoji. Onemogočena jim je bila eksistenca, moški, ženske in otroci pa so trpeli pomanjkanje hrane. Poskusi pobega ali [[Upor (družba)|upora]] so bili kaznovani s smrtjo. ===Taborišča na Kubi=== [[Zgodovina]] pojma [[Koncentracijsko taborišče|koncentracijskih taborišč]] sega že v čas [[Kubanska vojna za neodvisnost|kubanskega boja za neodvisnost od Španije]] v letih 1868−1898, ko je sprva [[Španija|španski]] [[general]] [[Valmaseda]] in kasneje general [[Valeriano Weyler y Nicolau]] ukazal zapreti vse upornike v koncentracijska taborišča, t. i. »compos de reconcentración«. ===Koncentracijska taborišča v Južni Afriki ter v kolonijah=== Oblike koncentracijskih taborišč so kasneje uvedle še [[Oborožene sile Združenega kraljestva|britanska vojska]] v času [[burska vojna|burskih vojn]], v letih 1899−1902. [[Buri|Burske ženske in otroke]], kot tudi [[Afrika|Afričane]], ki so živeli na tem območju, so izselili v taborišča v [[Južna Afrika|Južni Afriki]]. Čeprav to niso bila [[uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]], so zaporniki trpeli zaradi [[podhranjenost]]i, slabih higienskih razmer in posledično visoke [[smrtnost]]i. V teh taboriščih je umrlo približno 26000 [[ženska|žensk]] in [[otrok]]. Razmere so se izboljšale šele, ko je [[Emily Hobhouse]] javnosti razkrila razmere v južnoafriških taboriščih. Tudi [[Nemčija|nemške]] [[kolonija (geografija)|kolonialne]] enote so v takratni nemško-južnozahodnoafriški koloniji izvajale [[genocid]] nad ljudstvi [[Herero]] in [[Nama]]. Po podatkih nemške vojaške uprave je med oktobrom 1904 in marcem 1907 tam skupno umrlo 7682 ljudi. ===Koncentracijska taborišča v Nemčiji=== Prvo taborišče, ki je bilo označeno z dejanskim nazivom »koncentracijsko taborišče«, je delovalo v Nemčiji leta 1920, v času [[Weimarska republika|Weimarske republike]]. Tam so bili zaprti predvsem nemški [[Judi]], [[Komunisti|komunisti]] in politični ter drugi nasprotniki oblasti, pa tudi [[Sinti]] in [[Romi]]. Zaradi [[protest]]ov proti nečloveškim življenjskim pogojem so bila takratna taborišča leta 1923 razpuščena. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}}</ref> {{mil-hist-stub}} [[Kategorija:Koncentracijska taborišča]] iej5sj31pjz82wet4r2wrj3pw7clh97 6685411 6685407 2026-06-05T07:00:48Z Shabicht 3554 /* Koncentracijska taborišča v Nemčiji */ 6685411 wikitext text/x-wiki ==Zgodovinski primeri== ===Taborišča in rezevati za Indijance v ZDA=== [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|Ameriška vojska]] je leta 1838 v [[taborišče]] prisilno zaprla pripadnike domorodnih ljudstev oz. [[Indijanci|Indijance]]. Ukrep je ukazal takratnji [[predsednik]] [[Andrew Jackson]], da bi uveljavil t. i. »[[Indian Removal Act]]«. Tudi kasnejše [[Združene države Amerike|ameriške]] [[rezervat]]e za [[Indijanci|Indijance]] lahko prištevamo k taboriščem. Ljudje so bili tam namreč pridržani iz [[rasizem|rasističnih]] razlogov, pod nehumanimi življenjskimi pogoji. Onemogočena jim je bila eksistenca, moški, ženske in otroci pa so trpeli pomanjkanje hrane. Poskusi pobega ali [[Upor (družba)|upora]] so bili kaznovani s smrtjo. ===Taborišča na Kubi=== [[Zgodovina]] pojma [[Koncentracijsko taborišče|koncentracijskih taborišč]] sega že v čas [[Kubanska vojna za neodvisnost|kubanskega boja za neodvisnost od Španije]] v letih 1868−1898, ko je sprva [[Španija|španski]] [[general]] [[Valmaseda]] in kasneje general [[Valeriano Weyler y Nicolau]] ukazal zapreti vse upornike v koncentracijska taborišča, t. i. »compos de reconcentración«. ===Koncentracijska taborišča v Južni Afriki ter v kolonijah=== Oblike koncentracijskih taborišč so kasneje uvedle še [[Oborožene sile Združenega kraljestva|britanska vojska]] v času [[burska vojna|burskih vojn]], v letih 1899−1902. [[Buri|Burske ženske in otroke]], kot tudi [[Afrika|Afričane]], ki so živeli na tem območju, so izselili v taborišča v [[Južna Afrika|Južni Afriki]]. Čeprav to niso bila [[uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]], so zaporniki trpeli zaradi [[podhranjenost]]i, slabih higienskih razmer in posledično visoke [[smrtnost]]i. V teh taboriščih je umrlo približno 26000 [[ženska|žensk]] in [[otrok]]. Razmere so se izboljšale šele, ko je [[Emily Hobhouse]] javnosti razkrila razmere v južnoafriških taboriščih. Tudi [[Nemčija|nemške]] [[kolonija (geografija)|kolonialne]] enote so v takratni nemško-južnozahodnoafriški koloniji izvajale [[genocid]] nad ljudstvi [[Herero]] in [[Nama]]. Po podatkih nemške vojaške uprave je med oktobrom 1904 in marcem 1907 tam skupno umrlo 7682 ljudi. ===Koncentracijska taborišča v Nemčiji=== Prva delovna taborišča, ki jih lahko označujemo kot »koncentracijska taborišča«, so bila v Nemčiji, v času [[Weimarska republika|Weimarske republike]] odprta leta 1920. V njih so bili zaprti sovražniki nacionalsocializma, pripadniki Nemške komunistične partije in Nemške socialdemokratske stranke. Tem so kmalu sledile tudi druge skupine, posebej [[Judje|Judi]] (glej holokavst), [[Romi]], [[Homoseksualnost|homoseksualci]], predstavniki velikih verskih skupnosti (katoliški in evangeličanski duhovniki, predstavniki protestantske cerkve), verske manjšine (npr. [[Jehovove priče]]) in drugi politični nasprotniki. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}}</ref> {{mil-hist-stub}} [[Kategorija:Koncentracijska taborišča]] mgfxk37oghfcwt2xvayf8cem7p4s427 6685413 6685411 2026-06-05T07:01:12Z Shabicht 3554 /* Koncentracijska taborišča v Nemčiji */ 6685413 wikitext text/x-wiki ==Zgodovinski primeri== ===Taborišča in rezevati za Indijance v ZDA=== [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|Ameriška vojska]] je leta 1838 v [[taborišče]] prisilno zaprla pripadnike domorodnih ljudstev oz. [[Indijanci|Indijance]]. Ukrep je ukazal takratnji [[predsednik]] [[Andrew Jackson]], da bi uveljavil t. i. »[[Indian Removal Act]]«. Tudi kasnejše [[Združene države Amerike|ameriške]] [[rezervat]]e za [[Indijanci|Indijance]] lahko prištevamo k taboriščem. Ljudje so bili tam namreč pridržani iz [[rasizem|rasističnih]] razlogov, pod nehumanimi življenjskimi pogoji. Onemogočena jim je bila eksistenca, moški, ženske in otroci pa so trpeli pomanjkanje hrane. Poskusi pobega ali [[Upor (družba)|upora]] so bili kaznovani s smrtjo. ===Taborišča na Kubi=== [[Zgodovina]] pojma [[Koncentracijsko taborišče|koncentracijskih taborišč]] sega že v čas [[Kubanska vojna za neodvisnost|kubanskega boja za neodvisnost od Španije]] v letih 1868−1898, ko je sprva [[Španija|španski]] [[general]] [[Valmaseda]] in kasneje general [[Valeriano Weyler y Nicolau]] ukazal zapreti vse upornike v koncentracijska taborišča, t. i. »compos de reconcentración«. ===Koncentracijska taborišča v Južni Afriki ter v kolonijah=== Oblike koncentracijskih taborišč so kasneje uvedle še [[Oborožene sile Združenega kraljestva|britanska vojska]] v času [[burska vojna|burskih vojn]], v letih 1899−1902. [[Buri|Burske ženske in otroke]], kot tudi [[Afrika|Afričane]], ki so živeli na tem območju, so izselili v taborišča v [[Južna Afrika|Južni Afriki]]. Čeprav to niso bila [[uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]], so zaporniki trpeli zaradi [[podhranjenost]]i, slabih higienskih razmer in posledično visoke [[smrtnost]]i. V teh taboriščih je umrlo približno 26000 [[ženska|žensk]] in [[otrok]]. Razmere so se izboljšale šele, ko je [[Emily Hobhouse]] javnosti razkrila razmere v južnoafriških taboriščih. Tudi [[Nemčija|nemške]] [[kolonija (geografija)|kolonialne]] enote so v takratni nemško-južnozahodnoafriški koloniji izvajale [[genocid]] nad ljudstvi [[Herero]] in [[Nama]]. Po podatkih nemške vojaške uprave je med oktobrom 1904 in marcem 1907 tam skupno umrlo 7682 ljudi. ===Koncentracijska taborišča v Nemčiji=== Prva delovna taborišča, ki jih lahko označujemo kot »koncentracijska taborišča«, so bila v Nemčiji, v času [[Weimarska republika|Weimarske republike]], odprta leta 1920. V njih so bili zaprti sovražniki nacionalsocializma, pripadniki Nemške komunistične partije in Nemške socialdemokratske stranke. Tem so kmalu sledile tudi druge skupine, posebej [[Judje|Judi]] (glej holokavst), [[Romi]], [[Homoseksualnost|homoseksualci]], predstavniki velikih verskih skupnosti (katoliški in evangeličanski duhovniki, predstavniki protestantske cerkve), verske manjšine (npr. [[Jehovove priče]]) in drugi politični nasprotniki. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}}</ref> {{mil-hist-stub}} [[Kategorija:Koncentracijska taborišča]] 8acipv4xfjlof7cmwp9we4ysrr7fprn 6685414 6685413 2026-06-05T07:01:56Z Shabicht 3554 /* Koncentracijska taborišča v Nemčiji */ 6685414 wikitext text/x-wiki ==Zgodovinski primeri== ===Taborišča in rezevati za Indijance v ZDA=== [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|Ameriška vojska]] je leta 1838 v [[taborišče]] prisilno zaprla pripadnike domorodnih ljudstev oz. [[Indijanci|Indijance]]. Ukrep je ukazal takratnji [[predsednik]] [[Andrew Jackson]], da bi uveljavil t. i. »[[Indian Removal Act]]«. Tudi kasnejše [[Združene države Amerike|ameriške]] [[rezervat]]e za [[Indijanci|Indijance]] lahko prištevamo k taboriščem. Ljudje so bili tam namreč pridržani iz [[rasizem|rasističnih]] razlogov, pod nehumanimi življenjskimi pogoji. Onemogočena jim je bila eksistenca, moški, ženske in otroci pa so trpeli pomanjkanje hrane. Poskusi pobega ali [[Upor (družba)|upora]] so bili kaznovani s smrtjo. ===Taborišča na Kubi=== [[Zgodovina]] pojma [[Koncentracijsko taborišče|koncentracijskih taborišč]] sega že v čas [[Kubanska vojna za neodvisnost|kubanskega boja za neodvisnost od Španije]] v letih 1868−1898, ko je sprva [[Španija|španski]] [[general]] [[Valmaseda]] in kasneje general [[Valeriano Weyler y Nicolau]] ukazal zapreti vse upornike v koncentracijska taborišča, t. i. »compos de reconcentración«. ===Koncentracijska taborišča v Južni Afriki ter v kolonijah=== Oblike koncentracijskih taborišč so kasneje uvedle še [[Oborožene sile Združenega kraljestva|britanska vojska]] v času [[burska vojna|burskih vojn]], v letih 1899−1902. [[Buri|Burske ženske in otroke]], kot tudi [[Afrika|Afričane]], ki so živeli na tem območju, so izselili v taborišča v [[Južna Afrika|Južni Afriki]]. Čeprav to niso bila [[uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]], so zaporniki trpeli zaradi [[podhranjenost]]i, slabih higienskih razmer in posledično visoke [[smrtnost]]i. V teh taboriščih je umrlo približno 26000 [[ženska|žensk]] in [[otrok]]. Razmere so se izboljšale šele, ko je [[Emily Hobhouse]] javnosti razkrila razmere v južnoafriških taboriščih. Tudi [[Nemčija|nemške]] [[kolonija (geografija)|kolonialne]] enote so v takratni nemško-južnozahodnoafriški koloniji izvajale [[genocid]] nad ljudstvi [[Herero]] in [[Nama]]. Po podatkih nemške vojaške uprave je med oktobrom 1904 in marcem 1907 tam skupno umrlo 7682 ljudi. ===Koncentracijska taborišča v Nemčiji=== Prva delovna taborišča, ki jih lahko označujemo kot »koncentracijska taborišča«, so bila v Nemčiji, v času [[Weimarska republika|Weimarske republike]], odprta leta 1920. V njih so bili zaprti sovražniki nacionalsocializma, pripadniki Nemške komunistične partije in Nemške socialdemokratske stranke. Tem so kmalu sledile tudi druge skupine, posebej [[Judje|Judi]] (glej holokavst), [[Romi]], [[Homoseksualnost|homoseksualci]], predstavniki velikih verskih skupnosti (katoliški in evangeličanski duhovniki, predstavniki protestantske cerkve), verskih manjšin (npr. [[Jehovove priče]]) in drugi politični nasprotniki. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}}</ref> {{mil-hist-stub}} [[Kategorija:Koncentracijska taborišča]] f9rplbxh3de1zfmmzv6o8px668liqvz 6685433 6685414 2026-06-05T07:50:31Z Shabicht 3554 /* Koncentracijska taborišča v Nemčiji */ 6685433 wikitext text/x-wiki ==Zgodovinski primeri== ===Taborišča in rezevati za Indijance v ZDA=== [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|Ameriška vojska]] je leta 1838 v [[taborišče]] prisilno zaprla pripadnike domorodnih ljudstev oz. [[Indijanci|Indijance]]. Ukrep je ukazal takratnji [[predsednik]] [[Andrew Jackson]], da bi uveljavil t. i. »[[Indian Removal Act]]«. Tudi kasnejše [[Združene države Amerike|ameriške]] [[rezervat]]e za [[Indijanci|Indijance]] lahko prištevamo k taboriščem. Ljudje so bili tam namreč pridržani iz [[rasizem|rasističnih]] razlogov, pod nehumanimi življenjskimi pogoji. Onemogočena jim je bila eksistenca, moški, ženske in otroci pa so trpeli pomanjkanje hrane. Poskusi pobega ali [[Upor (družba)|upora]] so bili kaznovani s smrtjo. ===Taborišča na Kubi=== [[Zgodovina]] pojma [[Koncentracijsko taborišče|koncentracijskih taborišč]] sega že v čas [[Kubanska vojna za neodvisnost|kubanskega boja za neodvisnost od Španije]] v letih 1868−1898, ko je sprva [[Španija|španski]] [[general]] [[Valmaseda]] in kasneje general [[Valeriano Weyler y Nicolau]] ukazal zapreti vse upornike v koncentracijska taborišča, t. i. »compos de reconcentración«. ===Koncentracijska taborišča v Južni Afriki ter v kolonijah=== Oblike koncentracijskih taborišč so kasneje uvedle še [[Oborožene sile Združenega kraljestva|britanska vojska]] v času [[burska vojna|burskih vojn]], v letih 1899−1902. [[Buri|Burske ženske in otroke]], kot tudi [[Afrika|Afričane]], ki so živeli na tem območju, so izselili v taborišča v [[Južna Afrika|Južni Afriki]]. Čeprav to niso bila [[uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]], so zaporniki trpeli zaradi [[podhranjenost]]i, slabih higienskih razmer in posledično visoke [[smrtnost]]i. V teh taboriščih je umrlo približno 26000 [[ženska|žensk]] in [[otrok]]. Razmere so se izboljšale šele, ko je [[Emily Hobhouse]] javnosti razkrila razmere v južnoafriških taboriščih. Tudi [[Nemčija|nemške]] [[kolonija (geografija)|kolonialne]] enote so v takratni nemško-južnozahodnoafriški koloniji izvajale [[genocid]] nad ljudstvi [[Herero]] in [[Nama]]. Po podatkih nemške vojaške uprave je med oktobrom 1904 in marcem 1907 tam skupno umrlo 7682 ljudi. ===Koncentracijska taborišča v Nemčiji=== Prva delovna taborišča, ki jih lahko označujemo kot »koncentracijska taborišča«, so bila v Nemčiji, v času [[Weimarska republika|Weimarske republike]], odprta leta 1920. V njih so bili zaprti sovražniki nacionalsocializma, pripadniki Nemške komunistične partije in Nemške socialdemokratske stranke. Tem so po vzponu [[Adolf Hitler|Hitlerja]] in [[Nacionalsocializem|nacistov]] na oblast sledile tudi druge skupine, posebej [[Judje|Judi]] (glej [[holokavst]]), [[Romi]], [[Homoseksualnost|homoseksualci]], predstavniki velikih verskih skupnosti (katoliški in evangeličanski duhovniki, predstavniki protestantske cerkve), verskih manjšin (npr. [[Jehovove priče]]) in drugi politični nasprotniki. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}}</ref> {{mil-hist-stub}} [[Kategorija:Koncentracijska taborišča]] i6huli5a3vttv1mzjb84bt9vywmtv0y 6685435 6685433 2026-06-05T07:51:23Z Shabicht 3554 /* Koncentracijska taborišča v Nemčiji */ 6685435 wikitext text/x-wiki ==Zgodovinski primeri== ===Taborišča in rezevati za Indijance v ZDA=== [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|Ameriška vojska]] je leta 1838 v [[taborišče]] prisilno zaprla pripadnike domorodnih ljudstev oz. [[Indijanci|Indijance]]. Ukrep je ukazal takratnji [[predsednik]] [[Andrew Jackson]], da bi uveljavil t. i. »[[Indian Removal Act]]«. Tudi kasnejše [[Združene države Amerike|ameriške]] [[rezervat]]e za [[Indijanci|Indijance]] lahko prištevamo k taboriščem. Ljudje so bili tam namreč pridržani iz [[rasizem|rasističnih]] razlogov, pod nehumanimi življenjskimi pogoji. Onemogočena jim je bila eksistenca, moški, ženske in otroci pa so trpeli pomanjkanje hrane. Poskusi pobega ali [[Upor (družba)|upora]] so bili kaznovani s smrtjo. ===Taborišča na Kubi=== [[Zgodovina]] pojma [[Koncentracijsko taborišče|koncentracijskih taborišč]] sega že v čas [[Kubanska vojna za neodvisnost|kubanskega boja za neodvisnost od Španije]] v letih 1868−1898, ko je sprva [[Španija|španski]] [[general]] [[Valmaseda]] in kasneje general [[Valeriano Weyler y Nicolau]] ukazal zapreti vse upornike v koncentracijska taborišča, t. i. »compos de reconcentración«. ===Koncentracijska taborišča v Južni Afriki ter v kolonijah=== Oblike koncentracijskih taborišč so kasneje uvedle še [[Oborožene sile Združenega kraljestva|britanska vojska]] v času [[burska vojna|burskih vojn]], v letih 1899−1902. [[Buri|Burske ženske in otroke]], kot tudi [[Afrika|Afričane]], ki so živeli na tem območju, so izselili v taborišča v [[Južna Afrika|Južni Afriki]]. Čeprav to niso bila [[uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]], so zaporniki trpeli zaradi [[podhranjenost]]i, slabih higienskih razmer in posledično visoke [[smrtnost]]i. V teh taboriščih je umrlo približno 26000 [[ženska|žensk]] in [[otrok]]. Razmere so se izboljšale šele, ko je [[Emily Hobhouse]] javnosti razkrila razmere v južnoafriških taboriščih. Tudi [[Nemčija|nemške]] [[kolonija (geografija)|kolonialne]] enote so v takratni nemško-južnozahodnoafriški koloniji izvajale [[genocid]] nad ljudstvi [[Herero]] in [[Nama]]. Po podatkih nemške vojaške uprave je med oktobrom 1904 in marcem 1907 tam skupno umrlo 7682 ljudi. ===Koncentracijska taborišča v Nemčiji=== Prva delovna taborišča, ki jih lahko označujemo kot »koncentracijska taborišča«, so bila v Nemčiji, v času [[Weimarska republika|Weimarske republike]], odprta leta 1920. V njih so bili zaprti sovražniki tedanje oblasti, pripadniki Nemške komunistične partije in Nemške socialdemokratske stranke. Tem so po vzponu [[Adolf Hitler|Hitlerja]] in [[Nacionalsocializem|nacistov]] na oblast sledile tudi druge skupine, posebej [[Judje|Judi]] (glej [[holokavst]]), [[Romi]], [[Homoseksualnost|homoseksualci]], predstavniki velikih verskih skupnosti (katoliški in evangeličanski duhovniki, predstavniki protestantske cerkve), verskih manjšin (npr. [[Jehovove priče]]) in drugi politični nasprotniki. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}}</ref> {{mil-hist-stub}} [[Kategorija:Koncentracijska taborišča]] s5o91fjtvdh2d35i6pkyushxr72mff6 6685436 6685435 2026-06-05T07:55:50Z Shabicht 3554 /* Koncentracijska taborišča v Južni Afriki ter v kolonijah */ 6685436 wikitext text/x-wiki ==Zgodovinski primeri== ===Taborišča in rezevati za Indijance v ZDA=== [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|Ameriška vojska]] je leta 1838 v [[taborišče]] prisilno zaprla pripadnike domorodnih ljudstev oz. [[Indijanci|Indijance]]. Ukrep je ukazal takratnji [[predsednik]] [[Andrew Jackson]], da bi uveljavil t. i. »[[Indian Removal Act]]«. Tudi kasnejše [[Združene države Amerike|ameriške]] [[rezervat]]e za [[Indijanci|Indijance]] lahko prištevamo k taboriščem. Ljudje so bili tam namreč pridržani iz [[rasizem|rasističnih]] razlogov, pod nehumanimi življenjskimi pogoji. Onemogočena jim je bila eksistenca, moški, ženske in otroci pa so trpeli pomanjkanje hrane. Poskusi pobega ali [[Upor (družba)|upora]] so bili kaznovani s smrtjo. ===Taborišča na Kubi=== [[Zgodovina]] pojma [[Koncentracijsko taborišče|koncentracijskih taborišč]] sega že v čas [[Kubanska vojna za neodvisnost|kubanskega boja za neodvisnost od Španije]] v letih 1868−1898, ko je sprva [[Španija|španski]] [[general]] [[Valmaseda]] in kasneje general [[Valeriano Weyler y Nicolau]] ukazal zapreti vse upornike v koncentracijska taborišča, t. i. »compos de reconcentración«. ===Koncentracijska taborišča v Južni Afriki ter v kolonijah=== [[Slika:Boercamp1.jpg|250px|sličica|desno|Buri v koncentracijskem taborišču]] Oblike koncentracijskih taborišč so kasneje uvedle še [[Oborožene sile Združenega kraljestva|britanska vojska]] v času [[burska vojna|burskih vojn]], v letih 1899−1902. [[Buri|Burske ženske in otroke]], kot tudi [[Afrika|Afričane]], ki so živeli na tem območju, so izselili v taborišča v [[Južna Afrika|Južni Afriki]]. Čeprav to niso bila [[uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]], so zaporniki trpeli zaradi [[podhranjenost]]i, slabih higienskih razmer in posledično visoke [[smrtnost]]i. V teh taboriščih je umrlo približno 26000 [[ženska|žensk]] in [[otrok]]. Razmere so se izboljšale šele, ko je [[Emily Hobhouse]] javnosti razkrila razmere v južnoafriških taboriščih. Tudi [[Nemčija|nemške]] [[kolonija (geografija)|kolonialne]] enote so v takratni nemško-južnozahodnoafriški koloniji izvajale [[genocid]] nad ljudstvi [[Herero]] in [[Nama]]. Po podatkih nemške vojaške uprave je med oktobrom 1904 in marcem 1907 tam skupno umrlo 7682 ljudi. ===Koncentracijska taborišča v Nemčiji=== Prva delovna taborišča, ki jih lahko označujemo kot »koncentracijska taborišča«, so bila v Nemčiji, v času [[Weimarska republika|Weimarske republike]], odprta leta 1920. V njih so bili zaprti sovražniki tedanje oblasti, pripadniki Nemške komunistične partije in Nemške socialdemokratske stranke. Tem so po vzponu [[Adolf Hitler|Hitlerja]] in [[Nacionalsocializem|nacistov]] na oblast sledile tudi druge skupine, posebej [[Judje|Judi]] (glej [[holokavst]]), [[Romi]], [[Homoseksualnost|homoseksualci]], predstavniki velikih verskih skupnosti (katoliški in evangeličanski duhovniki, predstavniki protestantske cerkve), verskih manjšin (npr. [[Jehovove priče]]) in drugi politični nasprotniki. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}}</ref> {{mil-hist-stub}} [[Kategorija:Koncentracijska taborišča]] fuo80duvsrg6h1zgfk0b7tzh89by5rp 6685440 6685436 2026-06-05T07:57:18Z Shabicht 3554 /* Koncentracijska taborišča v Južni Afriki ter v kolonijah */ 6685440 wikitext text/x-wiki ==Zgodovinski primeri== ===Taborišča in rezevati za Indijance v ZDA=== [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|Ameriška vojska]] je leta 1838 v [[taborišče]] prisilno zaprla pripadnike domorodnih ljudstev oz. [[Indijanci|Indijance]]. Ukrep je ukazal takratnji [[predsednik]] [[Andrew Jackson]], da bi uveljavil t. i. »[[Indian Removal Act]]«. Tudi kasnejše [[Združene države Amerike|ameriške]] [[rezervat]]e za [[Indijanci|Indijance]] lahko prištevamo k taboriščem. Ljudje so bili tam namreč pridržani iz [[rasizem|rasističnih]] razlogov, pod nehumanimi življenjskimi pogoji. Onemogočena jim je bila eksistenca, moški, ženske in otroci pa so trpeli pomanjkanje hrane. Poskusi pobega ali [[Upor (družba)|upora]] so bili kaznovani s smrtjo. ===Taborišča na Kubi=== [[Zgodovina]] pojma [[Koncentracijsko taborišče|koncentracijskih taborišč]] sega že v čas [[Kubanska vojna za neodvisnost|kubanskega boja za neodvisnost od Španije]] v letih 1868−1898, ko je sprva [[Španija|španski]] [[general]] [[Valmaseda]] in kasneje general [[Valeriano Weyler y Nicolau]] ukazal zapreti vse upornike v koncentracijska taborišča, t. i. »compos de reconcentración«. ===Koncentracijska taborišča v Južni Afriki ter v kolonijah=== [[Slika:Boercamp1.jpg|250px|thumb|desno|Burske ženske in otroci v koncentracijskem taborišču (okoli 1901)]] Oblike koncentracijskih taborišč so kasneje uvedle še [[Oborožene sile Združenega kraljestva|britanska vojska]] v času [[burska vojna|burskih vojn]], v letih 1899−1902. [[Buri|Burske ženske in otroke]], kot tudi [[Afrika|Afričane]], ki so živeli na tem območju, so izselili v taborišča v [[Južna Afrika|Južni Afriki]]. Čeprav to niso bila [[uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]], so zaporniki trpeli zaradi [[podhranjenost]]i, slabih higienskih razmer in posledično visoke [[smrtnost]]i. V teh taboriščih je umrlo približno 26000 [[ženska|žensk]] in [[otrok]]. Razmere so se izboljšale šele, ko je [[Emily Hobhouse]] javnosti razkrila razmere v južnoafriških taboriščih. Tudi [[Nemčija|nemške]] [[kolonija (geografija)|kolonialne]] enote so v takratni nemško-južnozahodnoafriški koloniji izvajale [[genocid]] nad ljudstvi [[Herero]] in [[Nama]]. Po podatkih nemške vojaške uprave je med oktobrom 1904 in marcem 1907 tam skupno umrlo 7682 ljudi. ===Koncentracijska taborišča v Nemčiji=== Prva delovna taborišča, ki jih lahko označujemo kot »koncentracijska taborišča«, so bila v Nemčiji, v času [[Weimarska republika|Weimarske republike]], odprta leta 1920. V njih so bili zaprti sovražniki tedanje oblasti, pripadniki Nemške komunistične partije in Nemške socialdemokratske stranke. Tem so po vzponu [[Adolf Hitler|Hitlerja]] in [[Nacionalsocializem|nacistov]] na oblast sledile tudi druge skupine, posebej [[Judje|Judi]] (glej [[holokavst]]), [[Romi]], [[Homoseksualnost|homoseksualci]], predstavniki velikih verskih skupnosti (katoliški in evangeličanski duhovniki, predstavniki protestantske cerkve), verskih manjšin (npr. [[Jehovove priče]]) in drugi politični nasprotniki. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}}</ref> {{mil-hist-stub}} [[Kategorija:Koncentracijska taborišča]] ayvzik6d01cvldslc89w5ihw5h8catg 6685441 6685440 2026-06-05T07:58:26Z Shabicht 3554 /* Koncentracijska taborišča v Južni Afriki ter v kolonijah */ 6685441 wikitext text/x-wiki ==Zgodovinski primeri== ===Taborišča in rezevati za Indijance v ZDA=== [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|Ameriška vojska]] je leta 1838 v [[taborišče]] prisilno zaprla pripadnike domorodnih ljudstev oz. [[Indijanci|Indijance]]. Ukrep je ukazal takratnji [[predsednik]] [[Andrew Jackson]], da bi uveljavil t. i. »[[Indian Removal Act]]«. Tudi kasnejše [[Združene države Amerike|ameriške]] [[rezervat]]e za [[Indijanci|Indijance]] lahko prištevamo k taboriščem. Ljudje so bili tam namreč pridržani iz [[rasizem|rasističnih]] razlogov, pod nehumanimi življenjskimi pogoji. Onemogočena jim je bila eksistenca, moški, ženske in otroci pa so trpeli pomanjkanje hrane. Poskusi pobega ali [[Upor (družba)|upora]] so bili kaznovani s smrtjo. ===Taborišča na Kubi=== [[Zgodovina]] pojma [[Koncentracijsko taborišče|koncentracijskih taborišč]] sega že v čas [[Kubanska vojna za neodvisnost|kubanskega boja za neodvisnost od Španije]] v letih 1868−1898, ko je sprva [[Španija|španski]] [[general]] [[Valmaseda]] in kasneje general [[Valeriano Weyler y Nicolau]] ukazal zapreti vse upornike v koncentracijska taborišča, t. i. »compos de reconcentración«. ===Koncentracijska taborišča v Južni Afriki ter v kolonijah=== [[Slika:Boercamp1.jpg|250px|thumb|desno|Burske ženske in otroci v koncentracijskem taborišču (okoli 1901)]] Oblike koncentracijskih taborišč so kasneje uvedle še [[Oborožene sile Združenega kraljestva|britanska vojska]] v času [[burska vojna|burskih vojn]], v letih 1899−1902. [[Buri|Burske ženske in otroke]], kot tudi [[Afrika|Afričane]], ki so živeli na tem območju, so izselili v taborišča v [[Južna Afrika|Južni Afriki]]. Čeprav to niso bila [[uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]], so zaporniki trpeli zaradi [[podhranjenost]]i, slabih higienskih razmer in posledično visoke [[smrtnost]]i. V teh taboriščih je umrlo približno 26000 [[ženska|žensk]] in [[otrok]]. Razmere so se izboljšale šele, ko je [[Emily Hobhouse]] javnosti razkrila razmere v južnoafriških taboriščih. Tudi [[Nemčija|nemške]] [[kolonija (geografija)|kolonialne]] oblasti so v takratni nemško-južnozahodnoafriški koloniji izvajale [[genocid]] nad ljudstvi [[Herero]] in [[Nama]]. Po podatkih nemške vojaške uprave je med oktobrom 1904 in marcem 1907 tam skupno umrlo 7682 ljudi. ===Koncentracijska taborišča v Nemčiji=== Prva delovna taborišča, ki jih lahko označujemo kot »koncentracijska taborišča«, so bila v Nemčiji, v času [[Weimarska republika|Weimarske republike]], odprta leta 1920. V njih so bili zaprti sovražniki tedanje oblasti, pripadniki Nemške komunistične partije in Nemške socialdemokratske stranke. Tem so po vzponu [[Adolf Hitler|Hitlerja]] in [[Nacionalsocializem|nacistov]] na oblast sledile tudi druge skupine, posebej [[Judje|Judi]] (glej [[holokavst]]), [[Romi]], [[Homoseksualnost|homoseksualci]], predstavniki velikih verskih skupnosti (katoliški in evangeličanski duhovniki, predstavniki protestantske cerkve), verskih manjšin (npr. [[Jehovove priče]]) in drugi politični nasprotniki. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}}</ref> {{mil-hist-stub}} [[Kategorija:Koncentracijska taborišča]] iod50dvm01wqkxmy2gsbmmpggii4qwb 6685443 6685441 2026-06-05T07:59:47Z Shabicht 3554 /* Taborišča na Kubi */ 6685443 wikitext text/x-wiki ==Zgodovinski primeri== ===Taborišča in rezevati za Indijance v ZDA=== [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|Ameriška vojska]] je leta 1838 v [[taborišče]] prisilno zaprla pripadnike domorodnih ljudstev oz. [[Indijanci|Indijance]]. Ukrep je ukazal takratnji [[predsednik]] [[Andrew Jackson]], da bi uveljavil t. i. »[[Indian Removal Act]]«. Tudi kasnejše [[Združene države Amerike|ameriške]] [[rezervat]]e za [[Indijanci|Indijance]] lahko prištevamo k taboriščem. Ljudje so bili tam namreč pridržani iz [[rasizem|rasističnih]] razlogov, pod nehumanimi življenjskimi pogoji. Onemogočena jim je bila eksistenca, moški, ženske in otroci pa so trpeli pomanjkanje hrane. Poskusi pobega ali [[Upor (družba)|upora]] so bili kaznovani s smrtjo. ===Taborišča na Kubi=== [[Zgodovina]] pojma [[Koncentracijsko taborišče|koncentracijskih taborišč]] sega že v čas [[Kubanska vojna za neodvisnost|kubanskega boja za neodvisnost od Španije]] v letih 1868−1898, ko je sta [[Španija|španski]] [[general]] [[Valmaseda]] in kasneje general [[Valeriano Weyler y Nicolau]] ukazala zapreti vse upornike v koncentracijska taborišča, t.i. »compos de reconcentración«. ===Koncentracijska taborišča v Južni Afriki ter v kolonijah=== [[Slika:Boercamp1.jpg|250px|thumb|desno|Burske ženske in otroci v koncentracijskem taborišču (okoli 1901)]] Oblike koncentracijskih taborišč so kasneje uvedle še [[Oborožene sile Združenega kraljestva|britanska vojska]] v času [[burska vojna|burskih vojn]], v letih 1899−1902. [[Buri|Burske ženske in otroke]], kot tudi [[Afrika|Afričane]], ki so živeli na tem območju, so izselili v taborišča v [[Južna Afrika|Južni Afriki]]. Čeprav to niso bila [[uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]], so zaporniki trpeli zaradi [[podhranjenost]]i, slabih higienskih razmer in posledično visoke [[smrtnost]]i. V teh taboriščih je umrlo približno 26000 [[ženska|žensk]] in [[otrok]]. Razmere so se izboljšale šele, ko je [[Emily Hobhouse]] javnosti razkrila razmere v južnoafriških taboriščih. Tudi [[Nemčija|nemške]] [[kolonija (geografija)|kolonialne]] oblasti so v takratni nemško-južnozahodnoafriški koloniji izvajale [[genocid]] nad ljudstvi [[Herero]] in [[Nama]]. Po podatkih nemške vojaške uprave je med oktobrom 1904 in marcem 1907 tam skupno umrlo 7682 ljudi. ===Koncentracijska taborišča v Nemčiji=== Prva delovna taborišča, ki jih lahko označujemo kot »koncentracijska taborišča«, so bila v Nemčiji, v času [[Weimarska republika|Weimarske republike]], odprta leta 1920. V njih so bili zaprti sovražniki tedanje oblasti, pripadniki Nemške komunistične partije in Nemške socialdemokratske stranke. Tem so po vzponu [[Adolf Hitler|Hitlerja]] in [[Nacionalsocializem|nacistov]] na oblast sledile tudi druge skupine, posebej [[Judje|Judi]] (glej [[holokavst]]), [[Romi]], [[Homoseksualnost|homoseksualci]], predstavniki velikih verskih skupnosti (katoliški in evangeličanski duhovniki, predstavniki protestantske cerkve), verskih manjšin (npr. [[Jehovove priče]]) in drugi politični nasprotniki. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}}</ref> {{mil-hist-stub}} [[Kategorija:Koncentracijska taborišča]] 8lw8jzu05g770e5irgfkstk1bzggo5a 0 11859 6685527 6681930 2026-06-05T11:34:55Z Nareto 77605 /* Ročni ali avtomatski menjalnik */ 6685527 wikitext text/x-wiki [[Slika:Mercedes-Benz SLS AMG (C 197) – Frontansicht geöffnet, 10. August 2011, Düsseldorf.jpg|244x244px|thumb|[[Mercedes-Benz|Mercedes-Benz]] SLS AMG]] '''Avtomobíl''', pogovorno tudi '''avto''', je [[cestni prevoz|cestno]] [[vozilo]] z lastnim [[pogon]]om, običajno s štirimi [[kolo|kolesi]] na dveh [[os]]eh.<ref>{{navedi splet| url=http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=avtomobil&hs=1 |title=Avtomobil |work=Slovar slovenskega knjižnega jezika |publisher=[[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]] |accessdate=24.8.2013}}</ref> Beseda je [[izposojenka]] iz {{langx|fr|automobile}}, ta pa je skovanka iz {{langx|el|autos}} (»samo«, »samodejno«) in ''mobile'' (iz {{langx|la|mobilis}} - »premično«).<ref>{{navedi splet| url=http://www.etymonline.com/index.php?term=automobile |title=Automobile |work=Online Etymology Dictionary |accessdate=24.8.2013}}</ref> Beseda torej pomeni nekaj, kar se premika samo od sebe. Danes velika večina avtomobilov za pogon uporablja [[motor z notranjim zgorevanjem]], ki ga žene [[bencin]] ali [[Plinsko olje|diesel]]. Poznamo več razdelitev avtomobilov, po namembnosti tako ločimo osebne, tovorne in različne kombinirane avtomobile, ki so namenjeni bodisi prevozu potnikov (ljudi), bodisi tovora. Beseda »avtomobil« se največkrat nanaša na osebna potniška vozila, druge tipe pa imenujemo [[kombinirano vozilo|kombinirana vozila]] oz. kombiji, [[tovornjak]]i, [[poltovornjak]]i, [[avtobus]]i ipd. (za vsa ta vozila je v uporabi tudi skupni izraz [[motorno vozilo]]). [[Avtomobilska industrija]] je eden najpomembnejših industrijskih sektorjev sveta. Po oceni je bila leta 2010 v uporabi že več kot milijardo avtomobilov, dvakrat toliko kot leta 1986.<ref>{{navedi splet |last=Sousanis |first=John |title=World Vehicle Population Tops 1 Billion Units |url=http://wardsauto.com/ar/world_vehicle_population_110815 |work=Wards Auto |accessdate=24.8.2013 |date=15.8.2011}}</ref> Problemi zaradi množične uporabe avtomobilov so med drugim onesnaževanje z [[ogljikov dioksid|ogljikovim dioksidom]] ter drugimi ostanki zgorevanja bencina, uničevanje okolja za vzpostavitev prometne infrasktrukture ([[cesta|cest]] s pomožnimi objekti) in žrtve ter škoda zaradi [[prometna nesreča|prometnih nesreč]]. Težavo predstavlja tudi višanje cen fosilnih goriv; zato in zaradi težav z onesnaževanjem proizvajalci eksperimentirajo z alternativnimi načini pogona, kot so [[električni avtomobil|električni]]. [[Slovenci]] med [[Evropejci]] in [[Balkan|Balkanci]] slovijo kot ljubitelji lastniškega avtomobila,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.domovina.je/katere-avtomobile-vozijo-slovenci-in-katere-bi-najraje-izbrali-ce-bi-morali-kupiti-novega|title=Katere avtomobile vozijo Slovenci|date=24.2.2024|accessdate=11.12.2024}}</ref> ki predstavlja svobodo in neodvisno mobilnost posameznika, ki se ji niso pripravljeni odpovedat. V Sloveniji povprečno gospodinjstvo nameni 18 % prihodkov za avto, nekateri pa celo do 25 %, najbolj priljubljeni so modeli z dvolitrskimi dizelskimi motorji, kar kaže na izjemno cenjenost dosega z enim rezervoarjem in ekonomije porabe ter [[Prisilno polnjeni motor|prisilno polnjenih]] motorjev z večjim [[Navor|navorom]] med slovenci.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/svet/luksuzni-avtomobili-za-nekatere-razkosje-za-druge-nuja.html|title=Kdo v Sloveniji si lahko privošči luksuzni avto|date=17.3.2025|accessdate=2.7.2025|website=24ur}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/zanimivosti/avtomobil-slovenija-gospodinjstvo-stroski-2024/|title=Koliko slovenske družine zapravijo za avtomobil?|date=12.2.2024}}</ref> Leta 2021 je slovenski avtomobilski park imel naslednjo sestavo pogonskih agregatov: diesel 51%, bencin 45%, hibridi 3%, električni 1%. Glede na razdalje, ki jo prebivalci slovenije opravijo z avtomobilom po vrsti goriva je bila leta 2025 naslednja: diesel 52%, bencin 43%, elektrika 3% in 2% ostalo.<ref>{{Navedi revijo|last=Milač|first=Miloš|date=Maj 2026|title=Avtomobil, še najraje dizelski|magazine=Avtofokus|page=45}}</ref> V Letu 2025 so prebivalci slovenije prevozili 12,2 miljarde km. V Sloveniji znaša avtomobilizacija 600 avtomobilov na 1000 prebivalcev, kar je več kot Belgija in manj kot Švica, v svetu po državah je Slovenija približno na 18.mestu po avtomobilizaciji prebivalstva. Najbolj prodajana znamka med slovenskimi kupci je [[Volkswagen]] z 15% tržnim deležem leta 2024, med premiskimi avtomobili se najbolj prodajajo znamke: [[BMW]] in [[Porsche]], med električnimi vozili se največ prodajajo avtomobili znamke [[Tesla Motors|Tesla]]. Povprečna cena novega osebnega vozila leta 2025 je znašala 27.000 eur pri električnih vozilih EV je znašala povprečna cena 38.000 eur.<ref>{{Navedi revijo|last=Sandiković|first=Samo|date=1.1.2026|title=Avtomobilski utrip v letu 2025 uvodnik|magazine=Avtofokus|page=5}}</ref> Najpopularnejši modeli avtov v sloveniji t.i. srednji zlati standard: VW Passat, BMW 3 in Mercedes C. Slovenci so močno navezani na nemške avtomobilske znamke zaradi kulturnih, zgodovinskih in inženirskih razlogov, zaradi tega je slovenski trg popolnoma prilagojen nemškim znamkam od rezervnih delov, servisov in prodajne mreže. == Glavni deli == [[Slika:Webasto_Thermo_Top_Evo.jpg|sličica|Webasto - za gretje mirojočega vozila]]Glavni deli avtomobila so: * [[šasija]] ali samonosna karoserija z vzmetenjem * glavni pogonski agregat [[Dizel|diesel]] (npr. BMW B58), [[Ottov motor|bencin]], [[Elektromotor|elektro]] z pomožnimi agregati (črpalke, kompresor, alternator, turbina, webasto itd) * hidravlični pretvornik navora t.i. hidravlična sklopka (pri avtomatskem menjalniku) ali torna [[sklopka]] (ročni in DSG menjalnik) * [[menjalnik]] spreminja razmerje med vrtilno hitrostjo in vrtilnim momentom (ročni npr. Getrag GS6-45DZ ali avtomatski npr. ZF Friedrichshafen 8HP 75) * razdelilni menjalnik (npr. X-drive) prenaša moč iz menjalnika na gnane gredi (4 kolesni pogon npr. Xdrive) * diferenciali prenašajo moč iz gnanih gredi na kolesne gredi * platišča s [[Pnevmatika|pnevmatikami]] in zavorni diski s ploščicami * voznikov prostor z volanom, pedali, gumbi ter ročicami za upravljanje * potniški in/ali tovorni prostor == Pomembni tehnični podatki == Kupci avtomobilov so pogosto zmedeni zaradi komercialnih razlogov katere parametre primerjati pri nakupu oz. menjavi avtomobila, tipične tehnične lastnosti ki jih gledamo pri avtomobilu so podane v tabeli. {| class="wikitable" |+Tehnične lastnosti avtomobila !Parameter !enota !pomen !opomba |- |moč |kW (ali hp) |pove kako zmogljiv je motor | |- |navor |Nm |pove kakšna je prožnost motorja in pospeški |večji vpliv na vožnjo kot sama moč |- |nazivna moč pri vrtljajih |rpm |pomembno ali so ti vrtljaji prijetni ali so samo kataloška številka |vidimo v diagramu moči in navora |- |nazivni navor pri vrtljajih |rpm |pomembno pri katerih vrtljajih avto razvije poln navor za pospešek |vidimo v diagramu moči in navora |- |maksimalna hitrost |km/h |zmogljivost motorja in aerodinamike | |- |zaviralna pot |m |kazalnik varnosti | |- |volumen motorja |ccm |vpliva na življensko dobo motorja | |- |št. valjev |št. |vpliva na hrup, navor, vrtljaje in porabo | |- |hrup vozila |dB |pomembno za udobnost dolgotrajne vožnje |tipično pri 50, 90, 130, 160 km/h |- |medosna razdalja |mm |daljša pomeni bolj stabilno vožnjo in več prostora v kabini | |- |pospešek vozila 0-100 km/h |sec |pomembno za varno prehitevanje |gledajo se tudi pri drugih hitrostih |- |volumen posode za gorivo |lit |vpliva na doseg avta - večji rezervoar redkejše tankanje | |- |št. predstav menjalnika |št. |več predstav pomeni bolj gladko vožnjo in nižjo porabo | |- |kombinirana poraba vozila |lit/100km |pove realno povprečno porabo | |- |masa praznega vozila |kg |vpliva na porabo, pospešek in lego na cesti, težji avto je bolj stabilen | |- |največja dovoljena masa |kg |pomebno za nosilnost vozila | |} === Vrsta pogonskega agregata === ==== Dizelski motor ==== Kdaj se naj lastnik odloči za dieselski motor? * letno naredi 20.000 km ali več * vožnje so večinoma na daljše relacije po avtocesti * nižja poraba pri visokih hitrostih 140-160 km/h (tipično 15-25% manj kot bencin) * nižji hrup pri visokih hitrostih Prednosti: * Manjša poraba (20–30 % nižja kot pri bencinu) * Velik navor pri nizkih obratih → dobra vleka, boljša vožnja v hrib * Dolg doseg na rezervoar (okoli 1.000 km+) * Dolga življenjska doba motorja, če je vzdrževan * Idealni za daljše poti in avtocesto Slabosti: * Višji stroški servisov (turbo, injektorji, DPF filter, AdBlue) * Težji motor → večja masa vozila * Višje emisije NOx in trdnih delcev (čeprav filtri precej zmanjšajo) * Višja začetna cena vozila ==== Bencinski motor ==== Kdaj se naj kupec odloči za bencinski motor? * letno naredi 15.000 km ali manj * veliko mestne vožnje z pogostim zaustavljanjem * veliko vožnje na kratke razdalje (pod 15 km) * veliko vožnje pri nižjih hitrostih pod 110 km/h === Konfiguracija prenosa moči v vozilu === Sprednji pogon (FWD), zadnji pogon (RWD) in štirikolesni pogon (AWD/4WD) so osnovne konfiguracije prenosa moči v vozilih. ==== Sprednji pogon (FWD) ==== Pri sprednjem pogonu motor prenaša moč na sprednji kolesi. Ta zasnova je enostavnejša, lažja in cenovno ugodnejša ter omogoča boljši izkoristek prostora v kabini. Pogosto se uporablja v osebnih avtomobilih zaradi dobre učinkovitosti in stabilnosti v normalnih voznih razmerah. ==== Zadnji pogon (RWD) ==== Pri zadnjem pogonu motor poganja zadnji kolesi. Ta konfiguracija omogoča bolj uravnoteženo razporeditev teže in boljše vozne lastnosti pri dinamični vožnji. Pogosto se uporablja pri športnih in zmogljivejših vozilih ter pri večjih limuzinah in velja za bolj premium konfiguracijo prenosa moči kot sprednji pogon. ==== Štirikolesni pogon (AWD/4WD) ==== Pri štirikolesnem pogonu se moč prenaša na vsa štiri kolesa. Sistem izboljšuje oprijem in stabilnost, zlasti na spolzkih ali zahtevnih podlagah. AWD sistemi so običajno avtomatski, medtem ko so 4WD sistemi pogosto bolj robustni in namenjeni terenski vožnji. Sodobni sistemi so večinoma elektronsko nadzorovani in po potrebi samodejno razporejajo navor med sprednjo in zadnjo osjo. Pri sodobnih premium SUV-jih kot so BMW X3, X5, Audi Q7, Mercedes-Benz GLC, GLE in GLS, gre praviloma za napredne pogon na zahtevo (AWD) ali stalne sisteme (npr. BMW xDrive, Audi quattro, Mercedes 4MATIC). Ti sistemi so običajno zadnjecentrični ali nevtralni v osnovi, v normalnih razmerah pa vozilo večinoma poganja ena os, druga pa se vklopi ob potrebi (npr. pri zdrsu). Namen teh sistemov ni terenska vožnja, temveč kombinacija varnosti, udobja in stabilnosti pri visokih hitrostih ter v slabem vremenu. ===== Komercialne oznake sistemov štirikolesnih pogonov ===== '''xDrive'''[[Slika:BMW_xDrive.jpg|sličica|BMW štirikolesni pogonski sistem xDrive, ki poganja vozila BMW X3 in X5, na sliki: motor, ZF hidravlični pretvornik navora, ZF menjalnik, Transfer case - aktivna razdelilna enota pogona, zadnji in sprednji kardanski prenos]]xDrive je BMW-jev inteligentni sistem štirikolesnega pogona, ki temelji na elektronsko nadzorovani večlamelni sklopki, prvič predstavljen leta 2003 na modelu BMW X3 (E83). V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen, kar pomeni, da večino navora pošilja na zadnjo os, po potrebi pa ga zelo hitro prerazporedi na sprednjo os. xDrive deluje preventivno (ne samo ob zdrsu) in je povezan s sistemi stabilnosti vozila, kar izboljša dinamiko in oprijem v ovinkih ter na slabih podlagah. '''4MATIC''' [[Slika:Mercedes-Benz_4matic_Gearbox.jpg|sličica|Mercedes-Benz 4matic sistem z vidnim sprednjim in zadnjim kardanskima gredema]] 4MATIC je Mercedesov sistem štirikolesnega pogona, ki obstaja v več izvedbah (odvisno od modela). Prvič predstavljen leta 1987 na modelih razreda E (W124). Prve generacije so bile kompleksni mehanski sistemi, kasneje so jih nadomestili lažji in bolj elektronsko nadzorovani sistemi. Od 2000-ih naprej je 4MATIC postal široko razširjen v skoraj celotni Mercedesovi ponudbi, predvsem kot varnostno usmerjen AWD. V novejših osebnih vozilih je običajno stalni ali delno spremenljiv AWD sistem, ki samodejno razporeja navor med sprednjo in zadnjo osjo. Pri večjih SUV-ih (npr. GLE, GLS) je poudarek na stabilnosti in vlečni moči, sistem pa je zasnovan za udobno in varno vožnjo v vseh razmerah. '''Quattro''' Quattro je Audijev sodobni sistemi uporabljajo kombinacijo mehanskih in elektronsko nadzorovanih komponent (večlamelne sklopke ali sredinski diferencial tipa crown gear). Uveden leta 1980 na modelu Audi Quattro (Ur-quattro). Prvi uspešen stalni štirikolesni pogon v osebnem športnem avtomobilu, sprva z mehanskimi diferenciali. Klasični quattro sistemi so bili stalni mehanski 4WD z diferenciali. Audi quattro je pogosto nastavljen tako, da daje bolj nevtralno ali rahlo spredaj usmerjeno razporeditev navora, odvisno od modela in konfiguracije. '''PTM''' PTM – Porsche Traction Management. Uveden leta 2002 na modelu Cayenne. Gre za elektronsko krmiljen AWD z večlamelno sklopko, zasnovan za športni značaj Porscheja. Gre za elektronsko nadzorovan AWD sistem z večlamelno sklopko, ki po potrebi zelo hitro razporeja navor med zadnjo in sprednjo osjo. V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen (RWD karakter), kar pomeni, da avto ohranja športen občutek, sprednja os pa se priključi, ko je potreben dodaten oprijem. Za razliko od klasičnih off-road 4WD sistemov nima “low range” prestav, ampak je zasnovan za visokozmogljivo cestno vožnjo in občasno slabši oprijem. '''4Motion''' 4Motion VW sistem štirikolesnega pogona, temelji na Haldex večlamelni sklopki, kjer je vozilo v osnovi spredaj gnano (FWD), zadnja os pa se samodejno priključi, ko sistem zazna zdrs ali potrebo po več oprijema. To omogoča dobro učinkovitost in nižjo porabo goriva v normalni vožnji. Pri večjih in zmogljivejših modelih (npr. starejši Touareg ali nekatere platforme z vzdolžno postavitvijo motorja, deljene z Audi modeli) pa se uporablja bolj napreden sistem z sredinskim diferencialom (Torsen ali center diff), ki deluje bolj kot stalni AWD in je mehansko bolj robusten. VW 4Motion je “civilna”, učinkovita verzija AWD, ki je optimizirana za vsakodnevno vožnjo in slabe razmere, ne pa za športno dinamiko ali off-road ekstrem. === Vzmetenje === Vzmetenje v avtomobilih je sistem mehanskih in včasih elektronsko podprtih komponent, ki povezujejo kolesa z vozilom ter nadzorujejo gibanje karoserije glede na cesto. Njegov glavni namen je izboljšati udobje, stabilnost, oprijem in varnost. Vzmetenje je ključen del vozila, ki neposredno določa razmerje med udobjem in vozno dinamiko. Enostavnejši sistemi so osredotočeni na robustnost in stroške, medtem ko napredni sistemi v premium vozilih optimizirajo stabilnost, oprijem in udobje v realnem času. '''Osnovna naloga vzmetenja''' Vzmetenje mora: * absorbirati udarce s cestišča (luknje, grbine), * ohranjati stik pnevmatik s podlago, * zmanjševati nagibanje, poskakovanje in zibanje karoserije, * zagotavljati stabilno in predvidljivo vodljivost. '''Glavne komponente''' Tipično vzmetenje sestavljajo: * vzmeti (spiralne, listnate ali zračne), * amortizerji (dušijo nihanje), * vodila (roči, preme), ki določajo gibanje koles, * stabilizatorji (anti-roll bar), ki zmanjšujejo nagib v ovinkih. === Glavni tipi sprednjega vzmetenja === Sprednje vzmetenje je pomembno zato, ker neposredno vpliva na vodenje vozila, udobje in varnost. Sprednje vzmetenje je pomembno za: * Krmarjenje: sprednja kolesa usmerjajo avto, zato vzmetenje določa natančnost volana in stabilnost v ovinkih. * Udobje: absorbira udarce iz ceste (luknje, grbine), preden pridejo do karoserije in volana. * Stik s cesto: ohranja pnevmatike v optimalnem kontaktu s podlago, kar vpliva na oprijem in zaviranje. * Varnost: stabilno sprednje vzmetenje preprečuje izgubo kontrole pri zaviranju ali v ovinku. ==== Solid axle (toga prema) ==== [[Slika:Live_axle_front_suspension.jpg|alt=File:Live axle front suspension.jpg|sličica|Toga sprednja prema Jeep Cherokee]] Danes redko spredaj pri osebnih avtih. Obe kolesi povezuje ena toga os. Prednosti: * zelo robustno, * dobro za ekstremni teren. Slabosti: * slabo udobje, * slabša lega. Primer: starejši terenci in pickupi. ==== Torsion bar suspension ==== [[Slika:Kurbellenkerachse_eines_Formel-V-Wagens_(2008-06-28).jpg|sličica|199x199_pik|Torsion bar vzmetenje]] Ni tip geometrije, ampak način vzmetenja: * namesto klasične vzmeti uporablja torzijsko palico. Veliko pri: * starejših SUV-jih, * pickupih. Primer: Porsche 911 (starejši modeli), Toyota Hilux stare generacije. [[Slika:Train_arr.JPG|sličica|157x157_pik|Trailing arm vzmetenje]] ==== Trailing arm (leading arm) ==== Starejši tipi, kjer je kolo vpeto na vzdolžno roko. Danes redkejši spredaj. Uporabljali: starejši evropski avti, nekateri Citroëni. [[Slika:"_13_-_ITALY_-_Fiat_Panda_2003_suspension_shock_absorbers_-_Automotive_suspension_technologies_and_disk_brake.JPG|sličica|213x213_pik|MacPhersonovo vzmetenje]] ==== MacPhersonovo vzmetenje ==== Najbolj razširjen sistem v sodobnih osebnih vozilih. Sestavljen je iz enega spodnjega prečnega vodila in amortizerja, ki hkrati deluje kot nosilni element. Značilnosti: * enostavna in kompaktna konstrukcija * nizki proizvodni stroški * dobra prostorska učinkovitost Slabosti: * omejen nadzor geometrije koles v ovinkih * manjša natančnost pri športni vožnji ==== Double-joint strut (BMW izboljšan MacPherson) vzmetenje ==== Različica MacPhersonovega vzmetenja z dodatnim spodnjim členom, ki izboljša geometrijo kolesa. Značilnosti: * boljši nadzor nad nagibom koles v ovinku * zmanjšan vpliv pogonskih sil na volan * športnejši občutek vožnje Uporaba: pogosto v sodobnih BMW modelih ==== Double wishbone neodvisno vzmetenje ==== [[Slika:Double_wishbone_Suspension_crop.gif|sličica|Double wishbone neodvisno sprednje vzmetenje|199x199_pik]] Naprednejši sistem z zgornjim in spodnjim vodilom, ki omogoča zelo natančen nadzor položaja kolesa. Značilnosti: * odličen oprijem in stabilnost v ovinkih * natančen nadzor kota kolesa (camber) * visoka zmogljivost pri športni vožnji Slabosti: * večja kompleksnost * višji stroški in večja prostorska zahtevnost ==== Multi-link (večvodilno vzmetenje) ==== Sistem z več ločenimi vodili, ki ne opravljajo vseh funkcij v eni komponenti. Značilnosti: * zelo dobra kombinacija udobja in dinamike * visoka prilagodljivost konstrukcije * pogosto uporabljen tudi spredaj v premium vozilih Slabosti: * kompleksna zasnova * višji stroški proizvodnje in vzdrževanja === Glavni tipi zadnjega vzmetenja === Zadnje vzmetenje v avtomobilih je sistem komponent na zadnji osi vozila, ki povezuje kolesa s karoserijo ter nadzira stabilnost, oprijem in udobje. Ima pomembno vlogo pri prenosu pogonskih sil, zaviranju in stabilnosti v ovinkih, še posebej pri pospeševanju in obremenitvah prtljažnika. Sodobni avtomobili uporabljajo predvsem neodvisno multi-link zadnje vzmetenje, saj omogoča najboljšo kombinacijo udobja, oprijema in stabilnosti. Enostavnejše rešitve (toga ali pol-neodvisna prema) so še vedno prisotne predvsem v robustnih ali cenovno dostopnejših vozilih, kjer sta pomembni vzdržljivost in stroškovna učinkovitost. Zadnje vzmetenje je posebej pomembno, ker: * vpliva na stabilnost pri hitri vožnji, * nosi večino obremenitev pri pospeševanju, * močno vpliva na občutek “zadka” avtomobila v ovinkih. ==== Beam axle, rigid axle, or solid axle (toga prema) ==== [[Slika:Lada-2101-Tour-Europe-71-replica_suspension_2.jpg|sličica|Rigid Axle zadnje vzmetenje Lada Niva ]] Obe zadnji kolesi sta mehansko povezani z eno togo osjo. Značilnosti: * zelo robustna konstrukcija, * visoka nosilnost, * enostavno vzdrževanje. Slabosti: * slabše udobje, * manjša stabilnost na neravnih cestah. Uporaba: terenska in delovna vozila, npr. Toyota Hilux. [[Slika:Torsion_beam_1.jpg|alt=File:Torsion beam 1.jpg|sličica|Twist-beam zadnje vzmetenje VW Golf Mk3]] ==== Twist-beam (torzijska prema) pol-neodvisno vzmetenje ==== Kompromis med neodvisnim in togim sistemom. Značilnosti: * enostavna konstrukcija, * nižji stroški, * dovolj dobra stabilnost za manj zmogljiva vozila. Uporaba: manjši in srednji avtomobili. ==== Multi-link (večvodilno vzmetenje) ==== [[Slika:Toyota_Supra_A90_multi-link_rear_suspension.jpg|sličica|5-link Multi-link BMW neodvisno zadnje vzmetenje]]Najpogostejša oblika neodvisnega zadnjega vzmetenja v sodobnih avtomobilih. Značilnosti: * več ločenih vodil za natančen nadzor kolesa, * zelo dobro ravnotežje med udobjem in športnostjo, * odlična stabilnost pri visokih hitrostih. Slabosti: * kompleksnost in višji stroški. === Avtomatski menjalniki === [[Slika:ZF_Stufenautomatgetriebe_8HP70.jpg|sličica|250x250_pik|Prerez ZF Friedrichshafen 8HP sodobnega avtomatskega menjalnika: pretvornik navora levo, planetarna gonila na sredini, kontrolni mehanizem na dnu]] Sodobni avtomobili so že precej avtomatizirani v vožnji in eden ključnih delov avtomatizacije je avtomatski menjalnik. Avtomatski menjalniki niso vsi identični ampak med njimi obstajajo pomembne razlike. Nekoč (pred letom 2000) so bili avtomatski menjalniki bistveno bolj neučinkovisti kot so danes in so imeli malo število predstav tipično 3 ali 4, zaradi česar niso bili priljubljeni imeli so hidravlično krmiljenje predstav kar je bilo neučinkovito, danes je krmiljenje elektronsko. Prvi avto z avtomatskim popolnoma mehanskim menjalnikom je bil ameriški Oldsmobile ([[General Motors]]) Series 60 leta 1939 z menjalnikom Hydramatic, ki je bil tako robusten da so ga uporabljali tudi za lahke tanke [[M5 Stuart]] in [[M24 Chaffee]] med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] v kombinaciji z [[Cadillac]] V8 346 cu (5.7 L) motorjem, ti modeli menjalnikov so bili v proizvodnji do leta 1956. Večina prebivalstva je izredno slabo podkovana o avtomatskih menjalnikih in ne ločijo osnovnih 4 tipov menjalnikov: avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora s planetarnimi gonili, [[DSG menjalnik|DSG dvosklopčni menjalnik]] z mokrima ali suhima sklopkama, robotski ročni menjalnik in brezstopenjski menjalnik, obstaja še starinski avtomatski menjalnik, ki je bil v uporabi nekoč. Prelomnici v razvoju sta bili: * Leta 2001 BMW serija 7 E65 serijska vgradnja avtomatskega 6 stopenjskega hidravličnega menjalnika ZF 6HP 26 proizvajalca ZF Friedrichshafen AG. To je prvi sodobni klasični menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora. Ta prvi menjalnik je bil znan po težavah, ker je bil pionirsko delo na svojem področju. Ta tip menjalnika je najbolj popularen za težje avtomobile in gladko vožnjo zaradi hidravličnega pretvornika je poznan po najgladkejšem teku pri nizkih vrtljajih od vseh menjalnikov. Prenos navora preko hidravlične tekočine omogoča najgladkejšo speljevanje in izniči potrebo po kratkih prestavah. Tipično razmerje med vstopnim in izstopnim navorom za speljevanje je zaradi pretvornika navora 80% do 150% povečanje navora na pram vstopni gredi, zaradi česar je zelo cenjen tudi za vleko prikolic. Zelo zaželjen je tudi za vožnjo na avtocesti saj so obrati zelo nizski in s tem je hrup avtomobila najnižji. * Leta 2008 je BMW v serijo BMW 7 F01 začel serisko vgrajevati 8 stopenjske avtomatske menjalnike ZF 8HP, ki je že doživel 4 generacije posodobitev (2010, 2014, 2018, 2022) in dve izvedenki: za športne avtomobile (2016) in komercialna vozila (2017) ter ostaja dominanten v prihodnje. Koncern BMW Group ([[BMW]] in Rolls-Royce Motor Cars) ostaja zvest temu tipu menjalnikov v premium razredih svojih avtomobilov. * Leta 2003 Volkswagen Golf Mk4 R32 serijska vgradnja menjalnika DSG z dvojno sklopko in kmalu za tem v Audi TT s čimer je koncern [[Volkswagen Group]] ([[Volkswagen]], [[Audi]], [[Bugatti]], [[SEAT]], [[Škoda]]) ostal zvest DSG principu z dvojno sklopko do danes. Ta tip menjalnika je popularnejši v športnih avtomobilih, ker izredno hitro menja predstave, pri zelo nizskih hitrostih zna grobo delovati in ima večjo maso kot klasični avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom. To so bili prvi sodobni menjalniki principa: klasičnega menjalnika z elektronskim krmiljenjem in menjalnika z dvojno sklopko od tu naprej se začenja obdobje sodobnega avtomatskega menjalnika, ki imajo danes že 7,8,9 ali celo 10 prestav v avtomobilih ter s tem bolj optimalne vrtljaje motorja in optimirano porabo goriva. Št. predstav samo po sebi ne pove veliko, saj so predstave z hidravličnim pretvornikom navora lahko zelo dolge na pram menjalniku z dvojno sklopko. ==== Ročni ali avtomatski menjalnik ==== Kdaj se naj lastnik odloči za avtomatski menjalnik? * pogosta vožnja v mestu, gneči, zastojih * daljše relacije in avtocesta * večja udobnost, manjša utrujenost voznika * avtomobil srednjega ali višjega cenovnega razreda Kdaj se naj odloči kupec za ročni menjalnik? * malo prevoženih kilometrov letno * vožnja po neprometnih cestah * off-road potrebe za vožnjo izven urejenih cest {| class="wikitable" |+Primerjava tipov Avtomatskih menjalnikov !Tip menjalnik !Opis !Prednosti !Slabosti !Primeri !Življenska doba |- |'''Zgodovinski tip avtomatskega menjalnika''' z 3 ali 4 prestavami do leta 2000: Stari hidravlični avtomatski menjalniki z hidravličnim krmiljenjem |delujejo z hidravličnim upravljanjem brez elektronike t.i. hidromehansko upravljanje |menjalniki so bili izjemno robustni |3 ali 4 prestave, večja poraba goriva, počasno in sunkovito prestavljanje, pregrevanje | * GM TH180 (Opel Rekord, Senator) * BorgWarner 35 (Jaguar XJ6, Volvo 240) * Renault DP0 (Renault Laguna, Clio) * ZF 4HP22 (BMW E30, E34, Volvo 760) * Mercedes 722.3/722.4 |100.000 - 500.000 km tipično 250.000 km |- |'''Klasični sodoben avtomatski menjalnik''' Hidravlični pretvornik navora (wandler) s planetarnimi gonili z elektronskim krmiljenjem |deluje z uporabo hidravličnega pretvornika navora namesto klasične sklopke, prenaša navor preko olja (hidravlično), planetna gonila, zelo mehko in suvereno speljevanje, najbolj dodelana tehnologija premium kupci prisegajo edino na ta tip menjalnika |Naj udobnejša vožnja, mehko prestavljanje in speljevanje, lažji na pram dvosklopčnim, zelo zanesliv ob ustreznem vzdrževanju (redna menjava olja), zmašuje utrujenost voznika, za velike moči, primerni za vleko prikolic, edini primeren za najtežje in najmočnejše limuzine ter SUVje |Kompleksnost dizajna | * 8 stopenjski ZF 8HP (BMW, Rolls-Royce, Maserati, Aston Martin, Hongqi, Jaguar, Bentley); * 8 stopenjski Aisin (Toyota, Volvo, Mazda, Citroën, Opel, Peugeot); * 9 stopenjski 9G-Tronic (Mercedes, Aston Martin, Nissan); * 9 stopenjski GM Hydra-Matic (Cadillac, GMC, Ford) |300.000 – 500.000 km |- |'''Dvosklopčni menjalnik''' DSG: Direct Shift Gearbox (Direkt-Schalt-Getriebe) DCT: Dual Clutch Transmission, PDK: Porsche-Doppel-kupplungsgetriebe EDC: Efficient Dual Clutch TCT: Twin Clutch Transmission |dve mehanski sklopki in dve vstopni gredi – eno za lihe, drugo za sode prestave, običajni zobniki, zelo hitro prestavljanje |Hitro in učinkovito prestavljanje, manjša poraba goriva |Največja kompleksnost, navadni zobniki kot pri ročnem menjalniku, dva ročna menjalnika združena v robotiziran menjalnik, večja masa na pram klasičnem hidravličnem avtomatskem menjalniku, višji stroški vzdrževanja, včasih trzanje pri nizkih hitrostih, radi se pregrevajo | * DSG / S-Tronic by VW Group (Volkswagen, Audi, Škoda, SEAT) * Powershift, DCT250, DCT400 by Getrag/ Magna (Ford, BMW, Mercedes-Benz, Renault, Volvo) * 7DT / 8DT DCT by ZF (Porsche, BMW, Alfa Romeo, Maserati) * DualTronic by BorgWarner (Hyundai, VW, Fiat, Porsche) * TCT by Xtrac (Fiat, Alfa Romeo, Jeep) |150.000 – 250.000 km (mokre sklopke) 100.000 – 180.000 km (suhe sklopke) - ni priporočljivo za mestno vožnjo |- |'''Robotski''' '''ročni menjalnik''' AMT: Automated manual transmission |klasični ročni menjalnik z robotsko nadzorovano eno sklopko in prestavljanjem |Nižji stroški izdelave, preprosta konstrukcija |počasnejše in manj udobno prestavljanje, trzanje, ni primeren za močnejše motorje | * AMT variant Getrag 5/6/7MT by Getrag Magna Powertrain (Renault, Dacia, Ford) * Selespeed, Freechoice by Magneti Marelli (Fiat, Tata, Maruti) |100.000 – 200.000 km |- |'''Brezstopenjski menjalnik''' CVT: Continuously variable transmission |uporablja jermenico in jermen za neprekinjeno spreminjanje prestavnega razmerja. |Izjemno gladka vožnja |Pomanjkanje "občutka prestavljanja", manj primeren za športno vožnjo, nižja vzdržljivost pri močnejših motorjih | * JF-seris by Jatco (Nissan, Mitsubishi, Suzuki, Renault) * K-series CVT by Aisin (Toyota, Lexus, Mini, Volvo) * CVT by Honda (Honda Civic, HR-V, Fit (Jazz), Insight) |150.000 – 250.000 km |} <gallery mode="nolines" widths="279" heights="260" caption="Galerija izgled avtomatskih menjalnikov"> Slika:Ypsilanti Automotive Heritage Museum May 2015 052 (1939-56 Hydra-Matic Drive transmission).jpg|Antični avtomatski menjalnik Hydra-Matic Drive GM do 350 Nm hidravlično krmiljen proizvajan 1939-56 4 predstave Slika:ZF Stufenautomatgetriebe 8HP70.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik ZF Friedrichshafen 8HP 2018 tretja generacija do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 8 predstav Slika:Mercedes-Benz 9-G-TRONIC-Hybrid.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik Mercedes 9-G Tronic 2015 do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 9 predstav Slika:Aisin AW AWR10L65.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik Aisin AW AWR10L65 2018 do 650 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 10 predstav Slika:VW DSG transmission DTMB.jpg|Sodoben avtomatski menjalnik z dvojno sklopko Volkswagen DSG (Direkt-Schalt-Getriebe) 2008 do 400 Nm 7 predstav Slika:Subaru Lineartronic continuously variable transmission (2010-10-16) 02.jpg|Brezstopenjski menjalnik CVT Subaru 2007 do 280 Nm </gallery> === Razporeditev motorja v avtu === Primerjava med '''vzdolžno''' (longitudinalno) in '''prečno''' (transverzalno) nameščenim motorjem v avtomobilu je ključna za razumevanje vozne dinamike, prostorske učinkovitosti, in mehanskih rešitev kot so menjalniki, pogon in razporeditev mase. {| class="wikitable" |+Primerjava med vzdolžno in prečno namestitvijo motorja !Lasnosti !Vzdolžna postavitev !Prečna postavitev |- |Orentacija |Motor je vzporeden s smerjo vožnje |Motor je pravokoten na smer vožnje |- |Pogon |Zadnji ali štirikolesni |Običajno prednji |- |Menjalnik |ZF 8HP (klasični RWD samodejni) ali ročni za RWD |Aisin 8AT, DSG, CVT, ročni za FWD |- |Razporeditev mase |Boljša razporeditev spredaj-zadaj, pogosto skoraj 50:50 |Večina mase na prednji osi ~60–65% |- |Vozna dinamika |Boljša vodljivost, manj podkrmiljenja, bolj uravnoteženo |Več podkrmiljenja, manj "športen občutek" |- |Zasuk koles pri parkiranju |Več prostora za zasuk (ker motor ni v širino) |Omejen zasuk zaradi širine motorja |- |Strošek proizvodnje |Dražja, več komponent |Cenejša, enostavnejša, manj komponent |- |Uporaba |Premijski, zmogljivi, športni in luksuzni avtomobili |Kompaktni, srednje veliki avtomobili |- |Vzdrževanje |Več prostora za dostop do komponent |Zelo natrpano pod pokrovom, manj prostora za servisiranje |- |Primeri vozil |BMW 3/5/X3/X5, Audi A6/A8 (quattro tiptronic), Mercedes E/S |VW Golf, Audi A3/Q3, Peugeot 308, BMW X1, 1 |} === Segmenti Avtomobilov === ==== Europski Segmenti ==== Razen tistih, ki so del vseevropskega programa za ocenjevanje varnosti Euro NCAP, segmenti vozil v Evropi nimajo formalne karakterizacije ali predpisov. Čeprav je definicija nejasna, se med segmenti A–F glede na parametre teže in velikosti le malo prekriva. Imena segmentov so bila omenjena, vendar ne opredeljena, leta 1999 v dokumentu EU z naslovom Zadeva št. COMP/M.1406 (EGS) št. 4064/89. {| class="wikitable" |+Evropski segmenti avtomobilov !Koda !Pomen in tržni delež !Dolžina !Primer !Slika primera |- |A |mini 4% (ang. Minicompact, Citycar) |2.7–3.7 m |Fiat 500, Renault Twingo, Volkswagen up, Toyota Aygo X, Hyundai i10 |[[Slika:Renault Twingo Dynamique (III) – Frontansicht, 24. Oktober 2015, Münster.jpg|200x200_pik]] |- |B |mali 16% (ang. Subcompact car) |3.7–4.2 m |Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa |[[Slika:Renault Clio R.S. Line (V) – f 17102021.jpg|200x200_pik]] |- |C |srednji 14% (ang. Compact car) |4.2–4.6 m |VW Golf, Audi A3, BMW 1, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra |[[Slika:Volkswagen Golf VIII Facelift IMG 9913 (cropped).jpg|200x200_pik]] |- |D |veliki 7% (ang. Mid-size car) |4.6–4.8 m |BMW 3, Audi A4, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb |[[Slika:BMW G21 M340i xDrive Black Sapphire Metallic (3).jpg|200x200_pik]] |- |E |poslovni oz. premium 3% (ang. Full-size car) |4.8–5.0 m |BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES |[[Slika:BMW i5 1X7A1826.jpg|200x200_pik]] |- |F |luksuzni 0,3% (ang. Luxury saloon or sedan) |5.1-več m |BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom VIII |[[Slika:Rolls-Royce Phantom VIII EWB black (3).jpg|200x200_pik]] |- |J |SUV 51% (ang. sport utility vehicle) |vseh <br>velikosti |VW T-Cross (B), Audi Q3 (C), BMW X3 (D), BMW X5 (E), BMW X7 (F) |[[Slika:BMW XM 1X7A6874.jpg|200x200_pik]] |- |M |večnamenski,<br>enoprostorci,<br>kombiji 4% (ang. Multi Purpose Car, Minivan) |ohlapno <br>sledi <br>B-F |Renault Espace, Ford S-Max, VW Touran, Citroën Berlingo |[[Slika:2024 Citroën Berlingo III XL IMG 0448.jpg|200x200_pik]] |- |S |športni 0,7% (ang. Roadster) |običjano <br>D-F |Porsche 911, BMW M4, Audi TT, Toyota GR Supra, Alpine A110 |[[Slika:Porsche 911 992 (69698).jpg|200x200_pik]] |} === Zmogljivostni razredi === {| class="wikitable" |+Avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Pospešek 0-100 km/h !Moč KM (kW) !Navor Nm !Max hitrost !Primer |- |Mestni |12 s + |<75 (55) |<150 Nm |<140 km/h |Renault Twingo, VW Up, Fiat 500 |- |Osnovni |10-12 s |<120 (90) |150-250 Nm |<170 km/h |Renault Clio 1.0, VW Polo TSI, Opel Corsa |- |Srednji |8-10 s |<175 (130) |250-400 Nm |<210 km/h |Audi A3, VW Golf, BMW 118d, Škoda Octavia, Opel Astra |- |Močnejši |6-8 s |<240 (180) |350-500 Nm |<240 km/h |BMW 320d, Audi A4 45 TFSI, Mercedes-Benz C |- |Zmogljivi |4-6 s |<400 (300) |450-650 Nm |<280 km/h |BMW 330d, Audi S4, BMW740i |- |Športni |3-4 s |<600 (450) |600-900 Nm |<320 km/h |Porsche 911 Turbo, Ferrari F8, BMW M3 CS, BMW M5 |- |Hiper |<3 s |>600 (450) |>900 Nm |<400 km/h |Ferrari SF90, Mercedes-AMG GT, BMW M8, Chevrolet Corvette ZR1 |} {| class="wikitable" |+Diesel avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Pospešek 0-100 km/h !Moč KM (kW) !Navor Nm !Max hitrost !Tipičen doseg (km) !Primer |- |Osnovni |10-13 s |<100 (75) |<250 Nm |<190 km/h |800-1250 km |Opel Corsa 1.5D, Škoda Fabia 1.6 TDI, Fiat Panda 1.3 |- |Srednji |8-10 s |<160 (120) |<370 Nm |<200 km/h |850-1300 km |VW Golf 2.0TDI, Škoda Octavia 2.0TDI, BMW 120d |- |Veliki |6-8 s |<220 (160) |300-500 Nm |220-250 km/h |1100-1450 km |BMW 320d, Mercedes C220d, Audi A4 2.0 TDI |- |Premium |5-6 s |<300 (225) |400-750 Nm |250-270 km/h |1000-1200 km |BMW 530d, Mercedes E350d, Audi A6 3.0 TDI |- |Športni |4-5 s |>335 (250) |600-900 Nm |250-280 km/h |800-1000 km |BMW M550d, Mercedes AMG E53d |- |SUV |6-9 s |170-400 (130-300) |400-900 Nm |230-250 km/h |900-1100 km |BMW X530d, Mercedes GLE 350d, Audi Q7 3.0 TDI |} {| class="wikitable" |+EV Električna vozila Avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Moč KM (kW) !Navor Nm !Baterija (kWh) !Doseg (km) !Max hitrost !Primer |- |Mestni EV |<100 (75) |<200 Nm |<40 kWh |<200 km |<140 km/h |Dacia Spring, Fiat 500e |- |Kompaktni EV |<200 (150) |200–350 Nm |≈65 kWh |<350 km |<160 km/h |Renault Megane E-Tech, VW ID.3 |- |Družinski EV |<350 (260) |350–600 Nm |≈85 kWh |<400 km |<185 km/h |VW ID.4, Hyundai Ioniq 5, Kia EV6 |- |Premium EV |<600 (450) |600–900 Nm |≈100 kWh |<550 km |<230 km/h |Tesla Model 3 LR, BMW i4 M50, Mercedes EQE |- |Športni EV |<1000 (745) |900–1400 Nm |≈110 kWh |<500 km |<300 km/h |Porsche Taycan Turbo S, Tesla Model S Plaid |- |Hiper EV |>1000 (745) |>1500 Nm |>120 kWh |<550 km |<430 km/h |Rimac Nevera, Lotus Evija, Pininfarina Battista |} * baterije EV so deležnega hitrega razvoja zato se bodo te številke v prihodnosti lahko zelo hitro izboljšale === Pospešek 0-100 km/h === Pospešek avtomobila 0–100 km/h ni ena sama naključna številka ampak je odvisna je od kar nekaj dejavnikov, ki skupaj določijo, kako hitro avto pospešuje. {| class="wikitable" |+Dejavniki, ki vplivajo na pospešek 0-100 km/h !'''Dejavnik''' !'''Pomen''' !'''Vpliv na''' '''pospešek''' |- |Razmerje moč/masa |Koliko KM ima avto glede na maso |Ključno – več KM/kg = hitrejši pospešek |- |Navor motorja |Vlečna sila motorja |Pomemben pri štartu, posebej pri nizkih vrtljajih |- |Krivulja navora |Kje v območju vrtljajev je navor |Široka in zgodnja krivulja izboljša 0–100 |- |Tip motorja |Atmosferski/ turbo / EV |Turbo in EV imajo prednost pri štartu |- |Menjalnik |Ročni, avtomatski, DCT |Hitrejše prestavljanje = boljši čas |- |Prestavna razmerja |Dolžina posameznih prestav |Krajše prestave → boljši pospešek |- |Pogon |FWD / RWD / AWD |AWD najboljši oprijem pri startu |- |Oprijem pnevmatik |Zmes, širina, temperatura |Slabe gume = zdrs in slab čas |- |Elektronika |Launch control, TC |Optimizira prenos moči na tla |- |Aerodinamika |Zračni upor |Manj pomembna do ~100 km/h |- |Pogoji okolja |Temperatura, višina |Vpliva na moč motorja |- |Voznik |Reakcija, tehnika |Pomembno brez launch controla |} == Varnostni sistemi == Prometna trčenja so največji vzrok smrti zaradi poškodb po vsem svetu. <ref name="who_stats">{{Navedi knjigo|url=http://who.int/violence_injury_prevention/publications/road_traffic/world_report/en/|accessdate=2008-06-24|editor-last=Peden|editor-first=Margie|title=World report on road traffic injury prevention|year=2004|publisher=World Health Organization|isbn=92-4-156260-9}}</ref> [[Mary Ward]] je postala ena prvih dokumentiranih avtomobilskih nesreč leta 1869 v [[Birr, okrožje Offaly|Parsonstownu]] na Irskem, <ref name="ward">{{Navedi splet|url=http://www.universityscience.ie/pages/scientists/sci_mary_ward.php|title=Mary Ward 1827–1869|publisher=Universityscience.ie|accessdate=2008-10-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080311122721/http://www.universityscience.ie/pages/scientists/sci_mary_ward.php|archivedate=2008-03-11}}</ref> [[Henry Bliss (žrtev prometne nesreče)|Henry Bliss]] pa ena prvih avtomobilskih nesreč pešcev v ZDA leta 1899 v New Yorku. <ref name="bliss">{{Navedi splet|url=http://www.citystreets.org/plaque.html|website=CityStreets|title=Bliss plaque|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060826231629/http://citystreets.org/plaque.html|archivedate=2006-08-26}}</ref> Zdaj obstajajo standardni testi za varnost novih avtomobilov, kot so testi [[Euro NCAP|Euro]] in [[US NCAP|US]] NCAP <ref>{{Navedi splet|url=http://www.nhtsa.dot.gov/cars/testing/ncap/|title=SaferCar.gov|publisher=NHTSA|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040727074610/http://www.nhtsa.dot.gov/cars/testing/ncap/|archivedate=2004-07-27}}</ref>. Z razvojem avtomobilizma so se razvijali tudi varnostni sistemi, saj so prometne nesreče predstavljale vedno večji družbeni problem. Dolgoročni cilj varnostnih sistemov je avtonomna vožnja kjer se voznika izloči iz varnostnega tveganja in se vse stavi na avtomatizacijo. Varnostni standard v EU, ki je zahtevan leta 2024 za nove modele vozil presega vse premium varnostne sisteme pred letom 2000 in je znatno dvignil ceno novih avtomobilov na račun varnosti. Tipični varnostni sistemi v sodobnih avtomobilih<ref>{{Navedi splet|url=https://www.avtonasveti.com/abs-esp-asr-varnostni-sistemi-v-avtomobilu/|title=Varnostni sistemi v avtomobilu|date=18.5.2013|website=AvtoNasveti.com}}</ref>: {| class="wikitable" |+Pregled varnostnih sistemov v avtomobilih !Sistem !Slovenski pomen !Ob-vezno !Prve uporabe in obvezno v EU od !Opomba |- |'''ABS''' Anti-lock braking system |sistem proti blokiranju koles |DA |Bosch Mercedes-Benz W116 1978, BMW serije 7 1979; obvezen v EU od 2004 |Dunlop Maxaret na letalih, prišel iz [[Concorde|Concorda]] 1969 kot Antiskid in vojaških reaktivnih letal [[English Electric Lightning|Lightning]] 1959 je sestavni del ESP |- |'''ASR/ ASC''' Anti-Slip Regulation/ Automatic Stability Control |sis. proti zdrsavanju pog. koles |/ |Mercedes-Benz patentiral 1959, Mercedes-Benz S 1992, BMW Serija 7 (E38), 1992 |je sestavni del ESP, ni neposredno obvezen |- |'''ESP/ DSC''' Electronic Stability Control/ Dynamic Stability Control |elektronski program stabilnosti ABS + ASR v praksi |DA |BMW 7 (E32) 1987; Bosch za Mercedes-Benz S 1995; obvezen v EU od 2014 |povezuje ABS in ASR sistema; ESP je znižal št. smrtnih nesreč do 80 %. |- |'''BAS''' Brake Assist |pomoč pri zaviranju v sili |/ |Mercedes-Benz S(W140) 1995 |nadgradnja v AEB, ki je obvezen |- |'''AEB''' Autonomous Emergency Braking |samodejno zaviranje v sili - reagira na ovire pred vozilom (trčenje) |DA |Volvo XC60 2008, obvezen v EU od 2024 |nadgradnja BAS sistema sistem, ki zazna, da voznik ni več sposoben voziti (npr. zaspi, doživi infarkt) |- |'''ESA''' Emergency Stop Assistant |reagira na nesposobnost voznika varno ustavljanje brez voznika |DA |BMW serije 5 (G30) 2016; obvezen v EU od 2024 |sistem, ki zazna nevarnost trka (s predhodnimi opozorili) in samodejno zavira, če voznik ne reagira |- |'''Airbag''' |zračna blazina |DA |Mercedes-Benz S W126 1981, BMW serije 7 1985; obvezen v EU od 1998 |John W. Hetrick (patent 1953), prvi v ZDA v 70-ih, posredno obvezen v EU od 1998, ker drugače avto ne naredi varnostnih preizkusov |- |'''Side Impact Protection''' |bočne zračne blazine |/ |Mercedes E-Class (W210) 1995, BMW Serija 7 (E38 facelift) 1995 | |- |'''eCall''' |samodejni SOS klic v sili |DA |Volvo XC60, 2012 obvezen v EU od 2018 |potrebuje menjavo baterije na cca 5 let |- |'''Seat belt reminder''' |opozorilo za varnostni pas |DA |Volvo 700/760, 1981, obvezen v EU od 2014 | |- |'''Three-point seat belt''' |tri točkovni varnostni pas |DA |Volvo 1959, Mercedes 1961, BMW&nbsp;1963; obvezen v EU od 1991 | |- |'''Reversing detection''' |kamera in senzorji za vzvratno vožnjo |DA |Mercedes-Benz S (W126) 1982, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Traffic Sign Recognition''' |prepoznavanje prometnih znakov |DA |Opel Insignia, 2008 obvezen v EU od 2024 | |- |'''Lane Keeping Assist''' |držanje voznega pasu |DA |Mercedes-Benz S (W220) 2001, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Pedestrian Protection''' |aktivna zaščita pešcev |DA |BMW serije 5 (F10) 2013; obvezen v EU od 2026 | |- |'''ISA''' Intelligent Speed Assistance |inteligentni pomočnik hitrosti |DA |Mercedes-Benz (W220) 2003, obvezen v EU od 2024 |Povezano s TSR + GPS |- |'''Driver Drowsiness & Attention Warning''' |nadzor pozornosti voznika |DA |Volvo S60/V60 2010, obvezen v EU od 2024 | |- |'''TPMS/ RDC''' Tire Pressure Monitoring System/ Reifen Druck Controlle |nadzor tlaka v pnevmatikah |DA |BMW RDC serisko 2002; obvezen v EU od 2014 |zelo pomebno pri praznovoznih pnevmatikah, kjer se ne vidi, če je pnevmatika prazna |- |'''EDR''' Event Data Recorder |črna skrinica, v primeru trka zabeleži podatke, kot so hitrost vozila, uporaba zavor, položaj volana in status varnostnih sistemov |DA |BMW serija 7 (E38) 1997, obvezen v EU od 2024 |originalno FDR flight data recorder iz linijskih letal [[Boeing 707|B707]] in [[Lockheed L-1649 Starliner|Constellation]] 1958 |- |'''ESS''' Emergency Stop Signal |avtomatsko otripajoče smerne otripalke pri zaviranju v sili |DA |Mercedes S (W140) 1995, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Bumper System''' |odbijači absorbirajo udarec do 15 km/h brez poškodb karoserije, spreden odbijač omogoča absorpcijo udarcev do 4 km/h brez poškodb |DA |Cadillac 1910, obvezeno v EU od 1978 | |- |'''OBD''' On-Board Diagnostics |več deset računalnikov, ki spremljajo stanje sistema in se samodiagnosticirajo |DA |OBD II Land Rover Discovery 1996, obvezen v EU od 2004 |originalno prišel iz letal [[Airbus A320|A320]] 1988 |- |'''BLIS''' Blind-Spot Monitoring |zaznavanje mrtvega kota |/ |Volvo XC90 2003 | |- |'''Cruise control''' |tempomat |/ |Chrysler Imperial 1958, Mercedes S (W108) 1968, BMW E3 1971 |original am.ang. speedostat inž. Ralph Teetor ZDA 1948 |- |'''ACC''' Adaptive Cruise Control '''Radar System''' |radarski aktivni (adaptivni) tempomat, samodejno vzdržuje varno razdaljo do vozila spredaj, hkrati pa omogoča udobno vožnjo s konstantno hitrostjo, preprečuje trge v povezavi z AEB in v povezavi z navigacijo prilagaja hitrost pred ovinki in križišči deluje v povezavi s parkirnimi senzorji |/ |Mercedes S-Class (W220) 1999, BMW Serija 7 (E65) 2000, |originalno prišel iz letal [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] 1953, popularen v premium razredu |- |'''HUD''' [[Head-up display|Head-Up Display]] |Projekcijski zaslon za varnost pogled na cesto brez odvračanja oči |/ |BMW serije 5 (E60) 2003, Citroën C6 2005, Mercedes-Benz S-Class (W221) 2010 |originalno prišel iz letal [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] 1960, popularen v premium razredu |- |'''Night Vision''' |nočni vid z infrardečo kamero z infrardečo kamero za zaznavanje pešcev ponoči |/ |BMW serije 7 (E65/E66) 2005 |originalno prišel iz letal [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] 1969 in [[Grumman A-6 Intruder|A-6 Intruder]] 1972, popularen v premium razredu |- |'''Auto-dimming rear-view mirror''' |samodejno zatemnitveno notranje ogledalo zmanjša zaslepljenost voznika z žarometi ponoči |/ |BMW serije 7 (E32) 1991 | |- |'''Alarm system''' |elektronski avtomobilski alarm |/ |Chrysler Imperial 1972 |popularen v premium razredu |- |'''Run-Flat tyres''' |[[Praznovozna pnevmatika|praznovozne pnevmatike]] |/ |[[Michelin]] pnevmatike za vojaška vozila 1934, BMW tovarniška prvo vgradnjo od 2006 |popularno v premium razredu in oklepljenih avtomobilih |- |'''Self-sealing tank''' |[[samozalepljiv rezervoar za gorivo]] |/ |Mercedes-Benz S-Class Guard (W126/W140) 1985, BMW 7 Protection (E38) 1997 |originalno prišel iz letal RAF [[Hawker Hurricane|Hurricane,]] [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] 1939, popularno v oklepljenih avtomobilih |- |'''Composite Ceramic Brakes''' |keramične kompozitne zavore nudijo izjemno odpornost proti pregrevanju do 1200°C, cena 8–12 000 € za komplet |/ |Porsche 911 GT2 (model 996) 2001, Ferrari Enzo 2003, Mercedes-Benz SLR McLaren 2003 |''originalno prišel iz letal'' [[Concorde]] 1969, [[Grumman F-14 Tomcat|F-14]] 1970, [[Airbus A320|A320]] 1988, popularen v športnem razredu |- |'''Automatic fire suppression''' '''in the engine compartment''' |samodejni gasilni sistem v motornem prostoru. Posebni senzorji zaznajo požar in sprožijo gasilni sistem s plinom. |/ |Mercedes-Benz S-Class W126 Guard 1985, BMW 7 Series Protection (E38) 1997 |originalno prišel iz letal USAF [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] 1942, popularno v oklepljenih avtomobilih |- |'''Drive-by-wire system''' |elektronski nadzor brez mehanskih povezav “Drive-by-wire” sistemi – elektronski prenos signalov brez mehanske povezave. • Electronic throttle (E-gas) – danes standard v vseh avtomobilih • Steer-by-wire – npr. ''Infiniti Q50'' • Brake-by-wire – Tesla, Mercedes EQS |/ |Infiniti Q50 2013, Tesla Model S 2016, Mercedes EQS (V297) 2021 steer-by-wire |originalno prišel iz letala [[Airbus A320]] 1988 [[fly-by-wire]] |} == Avtonomna vožnja == Z razvojem varnosti prometa in asistenčnih sistemov za višanje nivoje varnosti, se je razvila tudi nova veja asistenčni sistemov prvenstveno namenjena za avtonomno vožnjo avtomobila, katere končni cilj razvoja je umakniti voznika iz avtomobila in imeti samo potnike, s tem bo lastnik avtomobila prišel na cilj bolj spočit in se bo lahko med vožnjo ukvarjal z drugimi zadevami ali celo spal.<ref>{{Navedi splet|title=#Video: Šest stopenj avtonomne vožnje|url=https://www.amzs.si/motorevija/v-zarometu/avto-moto/2018-04-26-video-sest-stopenj-avtonomne-voznje|website=AMZS|accessdate=2025-12-19|language=sl|last=AMZS}}</ref> V EU sta najdlje trenutno prišla proizvajalca BMW in Mercedes in sicer to področje urejajo zakonsko regulative EU ECE R157 ALKS - Automated Lane Keeping System 2021 in EU ECE R171 DCAS - Driver Controlled Assistant System 2024. Poznamo 7 različnih stopenj avtomatizacije vožnje stanje v letu 2025 je omogočalo 2.stopnjo pri nekaterih proizvajalcih v povojih je pa že bila 3.stopnja avtonomnje vožnje, končni cilj 5.stopnja avtonomne vožnje je še precej oddaljen in se pričakuje po letu 2040. {| class="wikitable" |+Stopnje avtonomne vožnje (SAE) !'''Stopnja''' !'''Ime stopnje''' !'''Opis''' !'''Tipični asistenčni sistemi''' |- |'''0''' |'''No Automation''' brez avtomatizacije |Voznik nadzoruje vse: volan, plin, zavore. Sistem lahko le opozarja. |Opozorilo za trk (FCW), opozorilo za zapustitev pasu (LDW), nadzor tlaka v pnevmatikah, pomoč pri zaviranju, zaznavanje cestnih znakov, nadzor mrtvih kotov |- |'''1''' |'''Driver Assistance''' vozniški pripomočki |Sistem pomaga pri eni funkciji (ali volan ali hitrost). Voznik ima popoln nadzor. |Tempomat, BMW Adaptive Cruise Control (ACC), Lane Keep Assist (LKA) |- |'''2''' |'''Partial Automation''' delna avtomatizacija |Sistem hkrati upravlja volan in hitrost, voznik mora stalno nadzorovati okolico. |ACC + LKA, Traffic Jam Assist, Tesla Autopilot, BMW Driving Assistant Pro BMW Highway Assistant |- |'''3''' |'''Conditional Automation''' pogojna avtomatizacija |Avto vozi sam v določenih pogojih. Voznik ne gleda ceste stalno, mora pa prevzeti nadzor na zahtevo. <u>Uvede se delna odgovornost proizvajalca avtomobila.</u> |Traffic Jam Pilot , avtomatsko prehitevanje, Mercedes Drive Pilot 95, BMW Personal Pilot L3 |- |'''4''' |'''High Automation''' visoka avtomatizacija |Avto vozi sam brez voznika v določenih območjih ali pogojih (geo-fenced). <u>Popolna odgovornost proizvajalca avtomobila.</u> |Robotaxi (Waymo), avtonomni shuttle, samodejna vožnja brez volana |- |'''5''' |'''Full Automation''' popolna avtomatizacija |Popolna avtonomija povsod. Ni volana, ni pedal. <u>Voznik ni potreben.</u> Popolna odgovornost proizvajalca avtomobila. |Teoretična stopnja – še ni v realni uporabi |} == Ekologija == Ekologija, predvsem v smislu zakonskih predpisov izpušnih plinov je množično preoblikovala sodobne avtomobile in jih tudi drastično podražila skupaj z vsemi varnostnimi sistemi. Cela zvrst čistilnih sistemov in spremembami v elektronski kontrolni enoti je bila potrebna za zadovoljevanja zakonskih zahtev EU standarda EURO. Današnji novi dizelski avto izpusti okoli 95–99 % manj strupenih snovi kot tipičen nov dizel iz 1980-ih. Pri čemer pa je treba poudariti, da lahko nevzdrževano, zanemarjeno staro vozilo brez filtrov ali z zamašenimi filtri ali odstranjenimi filtri, iztrošenimi injektorji, slabo kompresijo in puščajočimi tesnili spušča v zrak do 10 000x več nanodelcev kot sodobno vozilo. === Diesel === Dizli imajo največ kompleksnih čistilnih sistemov, saj proizvajajo več dušikovih oksidov (NOx) in trdnih delcev (PM). * '''EGR (Exhaust Gas Recirculation):''' del izpušnih plinov se vrača v sesalni kolektor, da se zniža temperatura zgorevanja in zmanjša NOx. * '''DPF (Diesel Particulate Filter):''' lovi trdne delce (saje) in jih periodično sežge pri regeneraciji. * '''SCR (Selective Catalytic Reduction):''' vbrizgavanje tekočine '''AdBlue (urea)''', ki v katalizatorju pretvori NOx v dušik (N₂) in vodo (H₂O). * '''DOC (Diesel Oxidation Catalyst):''' oksidira CO in neizgorele ogljikovodike v CO₂ in H₂O. * '''NOx trap (Lean NOx trap):''' začasno ujame NOx, ki se nato ob bogati mešanici reducira. {| class="wikitable" |+Emisije Diesla nekoč in danes !Vrsta emisije !Enota !Povprečje (1980-1985, brez katalizatorja) !Primerjava z današnjim Euro 6 dizlom !Relativno izboljšanje |- |'''CO (ogljikov monoksid)''' |g/km |1,0 – 2,5 |0,5 g/km (Euro 6) |67 % |- |'''HC (ogljikovodiki)''' |g/km |0,5 – 1,0 |0,09 g/km |87 % |- |'''NOx (dušikovi oksidi)''' |g/km |1,0 – 2,0 |0,08 g/km |95 % |- |'''PM (trdni delci – saje)''' |g/km |0,2 – 0,6 |0,0045 g/km |98,5 % |- |'''CO₂ (ogljikov dioksid)''' |g/km |~180–200 |~120 g/km (sodobni TDI) |37 % |- |'''Vidni dim''' |– |pogosto črn, pri polni obremenitvi zelo viden |praktično nič |95 % |} === Bencin === * '''TWC (Three-Way Catalyst):''' najpogostejši sistem, ki hkrati odstranjuje: ** CO → CO₂ ** HC → CO₂ + H₂O ** NOx → N₂ * '''GDI filter (GPF – Gasoline Particulate Filter):''' pri motorjih z direktnim vbrizgom lovi fine delce saj, podobno kot DPF pri dizlu. * '''EGR''' – pri sodobnih bencinarjih z direktnim vbrizgom za zmanjšanje NOx. {| class="wikitable" |+Emisije Bencinjskih motorjev nekoč in danes !Emisija !Povprečje 1980 !2020 !Izboljšanje (%) |- |'''CO''' '''(ogljikov monoksid)''' |20 g/km |0,5 g/km |97,5 % |- |'''HC''' '''(ogljikovodiki)''' |3,0 g/km |0,09 g/km |97 % |- |'''NOx''' '''(dušikovi oksidi)''' |1,5 g/km |0,06 g/km |96 % |- |'''PM''' '''(trdni delci – saje)''' |0,02 g/km |0,0045 g/km |78 % |- |'''CO₂''' '''(ogljikov dioksid)''' |210 g/km |125 g/km |40 % |} {| class="wikitable" |+Krnološki pregled čistilnih tehnologij avtomobilov v EU !Obdobje !Standard !Uvedene tehnologije !Cilj zmanjšati !Opombe |- |1988-92 |ECE R15 |'''oksidacijski katalizatorji''' pri bencinarjih, '''lambda sonda''', elektronski vbrizg goriva |CO, HC |Mehanska regulacija mešanice nadomeščena z ECU |- |1992-96 |EURO 1 |'''Trivaljni katalizator (TWC)''' obvezen pri bencinarjih; osnovni '''oksidacijski katalizator (DOC)''' pri dieselih |CO, HC, NOx |Konec uplinjačev v EU, začetek EOBD sistemov |- |1996–00 |EURO 2 |Izboljšani TWC, '''EGR''' pri dizlih, začetki elektronsko nadzorovanega vbrizga |NOx, HC |Dizli še brez DPF |- |2000-05 |EURO 3 |Širša uporaba '''EGR''' (tudi pri bencinarjih), natančnejši vbrizg (Common Rail), '''predkatalizatorji''' za hladni zagon |NOx, HC, CO |ECU optimizacija za emisije |- |2005-09 |EURO 4 |Uvedba '''DPF (Diesel Particulate Filter)''' pri dizlih, '''sekundarni zrak''' in '''precizni lambda senzorji''' pri bencinarjih |PM, NOx |DPF postane standard po 2007 |- |2009-14 |EURO 5 |'''GPF (Gasoline Particulate Filter)''' pri GDI bencinarjih, izboljšani DPF, '''NOx trap''' in prvi '''SCR sistemi z AdBlue''' pri dizlih |NOx, PM |AdBlue se uveljavi v osebnih avtih |- |2014-20 |EURO 6 |Izpopolnjeni '''SCR''', '''EGR s hladilnikom''', '''ammonia slip catalyst''', '''real driving emissions (RDE)''' merjenja |NOx, PM, CO |RDE testiranje po Dieselgate aferi (2015) |- |2021-25 |EURO&nbsp;6D |'''Napredni SCR s senzorji NOx''', '''elektronski DPF monitorji''', '''48V mild-hybrid sistemi''' |CO₂, NOx, PM |Uvedba obveznih RDE in WLTP meritev |- |2025-30 |EURO 7 |Kombinacija '''termalnega managementa''', '''hladnega start SCR''', '''napredni GPF/DPF''', zmanjšane '''emisije iz zavor in pnevmatik''' |CO₂, NOx, PM2.5, NH₃ |Velja za vse vrste pogonov, tudi hibridne |} == Statusni simbol == Avtomobil vedno odraža socialni rang lastnika oz. uporabnika, pomembno je razumeti, da “socialni rang” ni samo dohodek, temveč tudi starost, življenjski slog, družinski status, razgledanost, izobrazba, poklic in kariera lastnika. {| class="wikitable" |+Avtomobili po socialnem rangu lastnikov v EU !Socialni rang !Družbeni položaj !EU Segment Avtomobila !Bruto letni prihodek !Tip dela !Primeri avtomobilov !Opis lastnikov |- |'''Nižji delavski''' t.i. '''goli''' (ekonomski) '''razred''' |Osnovnošolska ali srednješolska izobrazba, fizično delo, omejen življenski standard, nestabilna zaposlitev, tipično naredijo do 12kkm letno |A, B '''Mestni''' |0–22k €/leto |Delavci v proizvodnji, prodajalci, čistilci, sezonci, gostinsko osebje, dostavljalci, taksisti, gradbeni delavci, hišnik, skrbnik živali, povelnik oddelka, pomožni administrativni delavci |Rabljeni VW Up!, Fiat 500, Renault Twingo, Toyota Aygo X, Hyundai i10, Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa SUVi oz. crossover-ji: Volkswagen T‑Cross, Renault Captur, Hyundai Kona Športni predih: Peugeot 208 GTi, Renault Clio RS, Toyota GR Yaris EV: Dacia Spring, Fiat 500e, Renault Twingo E-Tech, Leapmotor T03, Dongfeng Box |Delavci, študentje, mladi vozniki mestna vožnja, manjši ljudje, niso namenjeni za avtoceste, pogosto posamezniki ali mlade družine. |- |'''Srednji delavski''' t.i. '''ekonomski''' '''razred''' |Redno zaposleni, srednješolska ali višješolska izobrazba, kvalificirano delo, stabilna služba, življenje pokriva osnovne stroške, občasni dopusti, redke izkušnje v tujini in omejeni kontakti, tipično naredijo do 15kkm letno |C&nbsp;'''Kompaktni''' |18–35k €/leto |Referenti, trgovci, tehnologi, trenerji, elektroinštalaterji, vodoinštalaterji, strojni tehniki, skladiščni delavci, povelnik voda, medicinske sestre, laboranti |VW Golf, Audi A3, BMW 1, Mercedes A, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra Pogoste SUVi izvedbe: Volkswagen Tiguan, Audi Q3, BMW X1 Športnejše izvedbe: Mini Cooper S/JCW, VW Golf GTI, Ford Fiesta ST EV: Volkswagen ID.3, Renault 5 E-Tech, Opel Corsa Electric, BYD Atto 3, Hyundai Kona Electric |Pogosto mlajši ali srednji sloj, praktični, nizki stroški ljudje z rednim dohodkom, pogosto mladi strokovnjaki. |- |'''Nižji do srednji managerji''' oz. '''srednji profesionalci''' t.i. '''poslovno-ekonomski razred''' |Strokovnjaki ali vodje manjših oddelkov, pogosto delo na mednarodnih projektih in poslovne izmenjave, visokošolska ali univezitetna izobrazba, strokovni izpiti iz delovnega področja, člani v klubih, udobno življenje, dopust v tujini, tekoče govorijo tuj jezik, vsaj rekreativno športno aktivni, tipično naredijo do 30kkm letno |D '''Srednji''' oz. '''poslovni''' |33–55k €/leto |Projektni vodja, vodja prodaje, IT vodja manjšega tima, vodja proizvodje, vodja financ, vodja pravne službe, povelnik čete, zdravnik |BMW 3, Audi A4, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb Pogoste SUVi izvedbe: BMW X3, Audi Q5, Mercedes GLC Pogosti športni avtomobili: BMW Z4, Audi TT, Porsche 718 Cayman, Toyota GR Supra EV: BMW i4, BMW iX3, Tesla Model 3 AWD LR, Mazda EZ-6 |Družinski avto, poslovna uporaba, namenjeni avtocestam, srednji managerji, višji dohodek. Značilna je kombinacija funkcionalnosti, kakovosti in podobe uspeha. |- |'''Višji managerji''' oz. '''višji profesionalci''' t.i.&nbsp;'''poslovni razred''' |Visoko specializirani ali vodstveni kadri z mednarodno izobrazbo, vsaj eno leto dela v tujini, veliko osebnih kontaktov po svetu, višji standard kulture, člani v več klubih in tudi opravljajo časne funkcije, luksuzno življenje, dragi hobiji, finančne investicije, pomemben vpliv v poslovnem svetu, govorijo vsaj dva tuja jezika, športen način življenja, tipično naredijo do 50kkm letno |E '''Izvršni''' |50–100k €/leto |Višji managerji, zdravnik specialist, kapitan letala ali ladje, direktor sektorja velike družbe, arhitekt, davčni svetovalec, odvetnik delovnega prava, regionalni manager, letalski kontrolor, lastnik podjetja, povelnik bataljona, investicijski bančnik |BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES Pogoste športne podznamke: BMW&nbsp;M, Mercedes&nbsp;AMG, Porsche GT, Audi RS Pogosti SUVi: BMW X5, Audi Q7, Mercedes GLE Pogosti športni avtomobili: Porsche 911 Carrera, BMW M4, Mercedes AMG GT, Audi R8 EV: Tesla Model S, Tesla Model X, Porsche Macan 4S, PorscheTaycan Sport Turismo, BMW i5, Mercedes-Benz EQS, Audi Q6 e-tron, Audi A6 e-tron, Hongqi E-HS9, Xiaomi YU7, XPeng G9, Onvo L90, Nio ES8 |Višji managerji, poslovni avtomobil, udobje, prestiž, večinoma stari med 40 in 65 let. |- |'''Lastnik''' oz. '''top management''' t.i.&nbsp;'''prvi razred''' |Vrhunska izobrazba mednarodne izkušnje, dolgotrajno delo v tujini na drugih kontinentih, širok nabor mednarodnih stikov, direktorji, lastniki podjetij, investitorji, veliki podjetniki, dedičevi kapital, opravljajo časne funkcije v več klubih, politične in poslovne elite z globalnim vplivom so večjezični ljudje z športnim načinom življenja, tipično naredijo do 80kkm letno |F '''Luksuzni''', S '''Športni''' |120k+ €/leto |Predsednik uprave, ambasador, minister, general povelnik polka, stari kapetan, lastnik srednjega podjetja, nepremičninski vlagatelj, borzni posrednik, vrhunski davčni svetovalec, profesionalni športnik, zvezdnik |BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom; Porsche 911 Turbo S, McLaren 720S, Ferrari F8, Lamborghini Huracan, Aston Martin Vantage; Rolls‑Royce Cullinan, Bentley Bentayga, Mercedes GLS Maybach 600, Mercedes G 63 |Direktorji, lastniki podjetij, statusni simbol, vrhunska oprema večinoma imajo šoferje za profesionalno delovanje, za privatno vožnjo imajo zmogljive športne avtomobile nad 500 konjev. |} === Luksuzni avtomobili === [[Slika:Rolls-Royce_Phantom_VIII_Series_I_(Crown_Prince_of_Brunei).jpg|sličica|Rolls-Royce Phantom, simbol starega bogastva, v proizvodnji od leta 1925 s tipično masko Pantheon|245x245_pik]] Velikokrat je avto statusni simbol in predstavlja pozicijo posameznika v družbi, to so vozila vredna vsaj 300&nbsp;000 €. Velja, da se luksuzni avtomobili v določeni deželi začnejo z vrednostjo, ki presega 10 letno (120 mesečno) povprečno bruto plačo državljanov. Premium znamke (Mercedes-Benz, BMW, Rolls-Royce) predstavljajo svoje flagship modele v črni barvi. Ta je skozi zgodovino postala simbol luksuza, saj so jo tradicionalno povezovali z družbeno elito, vključno s plemstvom, državniki in premožnimi posamezniki. Črni avtomobili veljajo praviloma za luksuzno barvo, saj so se pomembni posamezniki vedno vozili v njih, kajti črna izžareva eleganco, prefinjenost in moč ter kakovost. [[Slika:Bentley_Flying_Spur_Hybrid_(2019)_1X7A0376.jpg|sličica|Bentley Continental Flying Spur, simbol britanske elegance visokega sloja družbe]] [[Slika:MERCEDES-AMG_G63_(W463)_China_(3).jpg|sličica|Mercedes-Benz G63 AMG, simbol robustnosti in vojaške avtoritete, t.i. G-Wagen v proizvodnji od leta 1979 v Gradcu s tipično masko Panamericana, oklepljena verzija VR9 TRASCO prenese 7.62 Armor Piercing in eksplozijo do 15 kg TNT]]Tipične značilnosti luksuznih avtomobilov so: [[Slika:BMW_X5_(G05)_China.jpg|sličica|Diplomatski SUV BMW X5 G05 s tipično masko z dvojnimi ledvičkami, oklepljena verzija VR6 prenese strelivo 7.62 (AK-47), 5.56 NATO in eksplozijo DM51 granat, v proizvodnji od leta 1998 ]]Dizajnerske značilnosti: * [[Les|leseni]] dodatki v notranjosti, * analogna [[Ura (naprava)|ura]], * bež, smetanovo ali rjavo [[usnje]], * brezčasni modeli, ki so v proizvodnji več desetletji (od 1925, 1979, 1998, 1959 itd), * vsaj 20-23 [[Palec|palcev]] velika privlačna platišča, * vsaj 225-275 mm široke pnevmatike, * nizko profilne pnevmatike, * kromirani ali črno sijajni detajli maske, izpuhov in okvirjev oken, * zelo izražena maska avtomobila (npr: maska z dvojnimi ledvičkami, panamericana maska, pantheon maska), * dvojne ali štirikratne izpušne cevi, * dolg pokrov motorja, * brezstični pametni avtomobiljski ključ z LCD/LED zaslonom, * obvolanske prestavne ročice F1 stil, * močno zatemnena stekla, * višja pasna linija (visok spodnji rob bočnih stekel), * električno zložljiva zunanja ogledala, Tehnične krakteristike: * dolga medosna razdalja (več prostora), * vzdožna postavitev motorja (vzporeden s smerjo vožnje), * avtomatski menjalnik s pretvornikom navora, * zadnji RWD ali štirikolesni pogon 4WD, * launch control, * motor z vsaj 6 valjev in 3 litre volumna, * prisilno polnjen motor z notranjim izgorevanjem, * twin-scroll turbo (dvojni natok) → manj turbo laga ali biturbo, * head-up display na vetrobranskem steklu Komfortne karakteristike: * itegriran zabavni sistem, internet, USB-C; * ogrevanje mirujočega vozila (webasto), * električno ogrevano vetrobransko steklo, * ventilirani, ogrevani in masažni sedeži, * električna vrata prtlažnika, * ogrevana zunanja ogledala, * ogrevan volan, * indukcijsko brezžično polnjenje mobitela in ključa, * mehka samozapiralna vrata, * zračno vzmetenje (nekateri ga ne cenijo), * multi-link vzmetenje zadaj, * aktivno podvozje (kamera bere cesto in prilagaja amortizerje), * double wishbone vzmetenje spredaj, * elektronsko krmiljene (adaptivne) blažilnike, * dvojna ali trojna akustična zasteklitev, * zadnji zasloni za potnike, * glasovno upravljanje, * Hi-Fi ozvočenje 3D zvok, * zelo tiho delovanje motorja, * Lancasterove protiuteži v motorju → mirnejši tek, * hlajenje ali gretje držal za pijačo, * hlajen ali ogrevan predal za pijačo oz. hrano, * hladilnik med zadnjima sedežema, * zložljive mizice Varnostne značilnosti: *alarmna naprava, *premium ([[Michelin]], [[Pirelli]], [[Goodyear Tire and Rubber Company|Goodyear]], Continental) [[Praznovozna pnevmatika|praznovozne pnevmatike]], *asistenčni sistemi najvišjega nivoja - avtonomna vožnja, *[[Blindirano vozilo|blindirana]] - neprebojna stekla in karoserija, *samozatesnitveni rezervoar, * samodejni gasilni sistem v motorskem prostoru, Takšni avtomobili<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caranddriver.com/features/g28857683/most-expensive-cars/|title=These Are the Most Expensive New Cars You Can (Actually) Buy|date=20.6.2025|accessdate=3.9.2025|website=Car And Driver}}</ref>, ki so statusni simbol so: [[Slika:Red_Flag_L5_Limousine_(18423546376).jpg|sličica|Predsedniška limuzina Hongqi Guoli, simbol kitajske dediščine, v proizvodnji od leta 1959]] [[Slika:Mercedes-Maybach_GLS600_(Facelift)_IMG_0302.jpg|sličica|Mercedes-Maybach GLS 600, simbol novega bogastva, priljubljeni med oligarhi]] * Bugatti Tourbillon 3,8 milijona € simbol zvezdništva, * Ferrari F80 2,66 milijona € starega bogastva (old money), * Ferrari Daytona SP3 1,91 milijona € starega bogastva (old money), * McLaren Automotive 2,1 milijona € simbol zvezdništva, * Brabus Mercedes-Benz G 63 AMG XLP 900 6x6 - 1,85 milijona € simbol zvezdništva - tri osi, * Aston Martin Valhalla 860 000 € simbol starega bogastva (old money), * Hongqi Guoli (L5) 700 000 € simbol starega bogastva (old money), * Lamborghini Revuelto - 650 000 € simbol starega bogastva (old money), * Brabus Mercedes-Benz G63 AMG tri osi - 600 000 € simbol prestiža vzhodne države (new money), * Bentley Continental GT - 450 000 € simbol starega bogastva (old money), * Rolls-Royce Phantom - 410 000 € simbol starega bogastva (old money) najbolj klasičen avto bogatih, * Lamborghini Urus - 400 000 € simbol novega luksuza (new money), * BMW X5 (G05) M60i VR6 - 380 000 € simbol starega bogastva (old money) oklepni diplomatski SUV, * Ferrari 812 Superfast - 370 000 € simbol novega luksuza (new money), * Rolls-Royce Cullinan - 360 000 € simbol novega luksuza (new money), * Maybach Mercedes-Benz GLS 4 Matic GLS 600 - 360 000 €, * Cadillac Celestiq - 350 000 € simbol starega bogastva (old money), * Brabus Mercedes-Benz G-Razred 63 AMG V8 Turbo - 330 000 € simbol novega luksuza (new money), * Brabus 600 Land Rover Range Rover - 330 000 € simbol starega bogastva (old money), * Aston Martin DB12 - 310 000 € simbol starega bogastva (old money), * Aurus Senat - 300 000 € simbol novega luksuza (new money), * Maybach Mercedes-Benz S Class S680 V12 - 300 000 € simbol starega bogastva (old money), * Bentley Flying Spur - 300 000 € simbol starega bogastva (old money), == Vzdrževanje == Pravilno vzdrževanje vozil je ključno za varnost, učinkovitost, udobnost in zdravje voznika z potniki ter okolice. Pogovorno imejujemo servise mali, večji, in velik servis. Tipična vsebina servisov<ref>{{Navedi splet|url=https://avtostop.si/2021/nasveti/servis-avta-kaj-se-menja-pri-velikem-servisu/|title=Servis avta – kaj se menja pri velikem servisu?|date=17.3.2021|accessdate=8.4.2025}}</ref>: * mali servis (olje in oljni filter) 15 000 km ali 1x letno * večji servis (mali plus menjava vseh filtrov: gorivni, zraka, kabinski in zavorne ploščice ter tekočina) 60 000 km ali na 2 leti * velik servis (večji plus jermeni, napenjalci, vodna črpalka, svečke) 100 000 km ali 8 let [[Slika:Engine_oil_filter_cutaway.JPG|sličica|214x214px|Oljni filter]] Potrebno je spoštovati predpisane intervale vzdrževanja posameznega proizvajalca in uporabljati samo priporočene nadomestne dele in tekočine. Primer: predpisan interval menjave navadnega mineralnega olja (zastarela tehnologija) na avtomobilu zaradi nizske kakovosti le-tega je na 5000 km oz. enkrat letno kaj je prej, za razliko predpisan interval menjave najkakovostnejših sintetičnih oil z dolgo življensko dobo oz. s podaljšanim intervalom menjave olja (ang. long life oil) je na 30 000 km oz. 2 leti kaj je prej. Pri teh priporočilih je potrebno upoštevati, da vozila, ki veliko stojijo v prometu velja priporočilo da 60 minut statičnega delovanja ali zelo počasne vožnje predstavlja ekvivalent prevoženim 100 km, kar v praksi pomeni, če je vozilo 50 ur letno delovalo v takih pogojih je olje potrebno menjati 5000 km prej kot je to predpisano. Potrebno je tudi poudariti, da lastnik lahko kot dober gospodar bolj strogo vzdržuje vozilo kot to priporoča proizvajalec in menjuje tekočine pogosteje s čimer pripomore k daljši življenski dobi mehanskih komponent, ki so izspostavljene obrabi in so del mazalnega sistema z oljem. Veliko lastnikov menja olje na avtomatskih menjalnikih, če prav to proizvajalec avtomobila ne zahteva (ang. lifetime) a proizvajalec menjalnika priporoča menjavo, s čimer znatno pripomorejo h daljši življenski dobi le-teh in mirnejšemu delovanju. Strošek menjave olj je vedno bistveno nižji od stroškov okvare, ki jih prepreči. Avto, ki je redno in kakovostno preventivno vzdrževan z orginalnimi deli na pooblaščenem servisu je bolj zanesljiv in varen, saj nov zanemarjen avto v 3 letih postane manj zanesljiv kot 15 let star avto, ki je vrhunsko vzdrževan. {| class="wikitable" |+Tipični programi vzdrževanja avtomobila za Dieselske, Bencinske in Električne pogonske agregate !Tip motorja !Diesel !Bencin !EV Električni |- !Komponenta ! colspan="3" |Tipična menjava |- |Menjava olja |15 000 km oz. 1x letno |15 000 km oz. 1x letno |/ |- |Oljni filter |15 000 km oz. 1x letno |15 000 km oz. 1x letno |/ |- |Brisalci |1x letno |1x letno |1x letno |- |Diagnostika celotnega vozila |na 2 leti |na 2 leti |1x letno |- |Filter goriva |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |/ |- |Filter zraka motorja |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |/ |- |Filter kabine (mikrofilter) |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |30 000 km oz. na 2 leti |- |Vžigalne (bencin) svečke |/ |90 000 km |/ |- |Pnevmatike |60 000 km/po obrabi/5 let |60 000 km/po obrabi/5 let |60 000 km/po obrabi/5 let |- |Zavorna tekočina |na 2 leti |na 2 leti |na 2 leti |- |Zavorne ploščice |60 000 km oz. po obrabi |60 000 km oz. po obrabi |60 000 km oz. po obrabi |- |Menjalniško olje (avtomatski menjalnik) + filter |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |olje v reduktorju (DC prenos) 60 000 km oz. na 5 let |- |Olje v razdelilnem pogonu (4 kolesni pogon) |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |/ |- |Olje v sprednjem in zadnjem diferencialu |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |/ |- |Hladilna tekočina |100 000 km oz. na 5 let |100 000 km oz. na 5 let |100 000 km oz. na 5 let |- |Menjalniško olje (ročni menjalnik) |120 000 km oz. na 10 let |120 000 km oz. na 10 let |/ |- |Menjava tesnil baterije EV |/ |/ |100 000 km oz. na 5 let |- |Zavorni diski |120 000 km oz. po obrabi |120 000 km oz. po obrabi |120 000 km oz. po obrabi |- |Ekologija: EGR čiščenje in DPF |120 000 km oz. po stanju |/ |/ |- |Ekologija: EGR ventil, DPF, senzor NOx |150.000 km oz. 7 let |150.000 km oz. 7 let |/ |- |Ekologija: GPF čiščenje |/ |150 000 km |/ |- |Ekologija: EVAP sistem |/ |150 000 km |/ |- |Ekologija: Lambda sonda |/ |200 000 km |/ |- |Ekologija: TWC katalizator |/ |200.000 km |/ |- |Ekologija: EGR hladilnik |250 000 km |250 000 km |/ |- |Ekologija: SCR + AdBlue |250 000 km |/ |/ |- |Ekologija: DOC katalizator |200 000 km |/ |/ |- |Torna sklopka (ročni menjalnik) |150 000 km oz. po obrabi |150 000 km oz. po obrabi |/ |- |Jermeni in napenjalci klime in alternatorja |150 000 km oz. na 5 let |150 000 km oz. na 5 let |/ |- |Vodna črpalka in hladilna tekočina |150 000 km oz. na 5 let |150 000 km oz. na 5 let |/ |- |Grelne (diesel) svečke in rele |150 000 km oz. na 5 let |/ |/ |- |Zobati jermen |200 000 km oz. na 10 let |150 000 km oz. na 7 let |/ |- |Izpušni sistem mejava |po stanju |po stanju |/ |- |Podvozje – roke, končniki |200.000 km |200.000 km |200.000 km |- |Gumjaste cevi menjava |po stanju |po stanju |200.000 km |- |Servis klimatske naprave za baterijo EV |/ |/ |2 leta |- |Hladilni sistem baterije EV |/ |/ |6 let |- |Elektronika, ki upravlja baterijo EV |/ |/ |8 let |- |Konektorji, releji EV |/ |/ |8 let |- |Polnilec AC/DC EV |/ |/ |8 let |- |Inverter EV |/ |/ |10 let |- |Kompresor toplotne črpalke EV |/ |/ |200 000 km ali 8 let |- |Menjava pogonske baterije EV |/ |/ |250 000 km ali 10 let |- |Menjava injektorjev goriva |250 000 km |250 000 km |/ |- |Menjava baterij za klice v sili (eCall) |7 let |7 let |7 let |- |Akumulator |300.000 km oz. 10 let |300.000 km oz. 10 let |150.000 km oz. 5 let |- |Alternator, starter |300.000 km oz. 15 let |300.000 km oz. 15 let |/ |- |Veriga, turbina (pri problematičnih modelih 50% prej) |300.000 km oz. 15 let |200.000 km oz. 10 let |/ |- |Optična (geometriska) nastavitev podvozja |po potrebi |po potrebi |po potrebi |- |Kleparska dela, menjava odbijačev |po potrebi |po potrebi |po potrebi |} == Avtomobilizacija == Avtomobilizacija pomeni stopnjo razširjenosti osebnih avtomobilov v neki državi ali regiji. Najpogosteje se izraža kot število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev. Štejejo se navadno registrirani osebni avtomobili, ne pa motorna kolesa, avtobusi, tovornjaki ipd. Pokazatelj daje občutek, kako “motorizirana” je neka družba, ne pa nujno koliko ljudi ima v resnici avto. <div style="column-count:2; -moz-column-count:2; -webkit-column-count:2;"> {| class="wikitable sortable" |+Avtomobilizacija po državah 2024 št. avtov na 1000 preb.<ref>{{Navedi splet|url=https://worldpopulationreview.com/country-rankings/cars-by-country?utm_source=chatgpt.com|title=Cars by Country 2025|website=World Population Review}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://grokipedia.com/page/List_of_countries_and_territories_by_motor_vehicles_per_capita?utm_source=chatgpt.com|title=List of countries and territories by motor vehicles per capita|date=2020-2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visualcapitalist.com/vehicles-per-capita-by-country/?utm_source=chatgpt.com|title=MarketsWho Owns the Most Vehicles per Capita, by Country?|date=2024|accessdate=28.9.2024|website=Visual Capitalist}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/povprecna-starost-avtomobilov-v-sloveniji-je-11-1-leta/725854|title=Povprečna starost avtomobilov|date=29.11.2024|website=RTV SLO MMC}}</ref> !Država !Št. vozil |- |San Marino |1606 |- |Gibraltar |1444 |- |Andora |1214 |- |Lihtenštajn |1068 |- |Brunej |1012 |- |Monako |910 |- |Nova Zelandija |869 |- |ZDA |860 |- |Malta |823 |- |Poljska |761 |- |Italija |756 |- |Avstralija |737 |- |Luksenburg |732 |- |Kanada |707 |- |Francija |704 |- |Češka |658 |- |Portugalska |640 |- |Norveška |635 |- |Avstrija |632 |- |Velika Britanija |632 |- |Nemčija |627 |- |Španija |627 |- |Grčija |617 |- |Japonska |612 |- |Švica |604 |- |Belgija |590 |- |Nizozemska |588 |- |Slovenija |579 |- |Finska |577 |- |Švedska |544 |- |EU |569 |- |Danska |540 |- |Irska |540 |- |Malezija |535 |- |Slovaška |513 |- |Libija |490 |- |Bolgarija |485 |- |Hrvaška |474 |- |Sirija |472 |- |Madžarska |463 |- |Južna Koreja |458 |- |Romunija |438 |- |Izrael |404 |- |Rusija |389 |- |Belorusija |387 |- |Mehika |358 |- |Tajvan |344 |- |Združeni Arabski Emirati |343 |- |Srbija |330 |- |Argentina |311 |- |Tajska |277 |- |Čile |246 |- |Kazahstan |226 |- |Kitajska |223 |- |Turčija |220 |- |Brazilija |214 |- |Ukrajina |192 |- |Iran |183 |- |Južna Afrika |176 |- |Ekvador |152 |} </div> == Stroški == Lastništvu avtomobila je neobhodno povezano z operativnimi stroški, ki jih delimo na fiksne in variabilne. Fiksni stroški nastanejo ne glede na uporabo avtomobila, variabilni rastejo z večanjem porabe pri tem pa specifični stroški (na uro uporabe avtomobila) padajo z večanjem števila ur porabe avtomobila na koledarsko leto, absolutni stroški se seveda z večanjem količine ur uporabe avtomobila večajo. Povprečni voznik na leto preživi v avtomobilu od 200 do 500 ur (10.000 km letno prevožene razdalje pri 50 km/h = 200h letno in 30.000 km letno prevožene razdalje pri 60 km/h = 500h letno).<ref>{{Navedi splet|url=https://izracunajstroske.si/stroski-vozila/|title=Stroški vozila|date=2024|accessdate=11.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.zps.si/nasveti-in-vodniki/koliko-nas-stane-lastnistvo-avtomobila-2023-01-31|title=Koliko nas stane lastništvo avtomobila?|date=31.1.2023|accessdate=11.12.2024|website=Zveza potrošnikov Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://cekin.si/novice/potrosnik/koliko-letno-stane-avtomobil.html|title=Koliko letno stane avtomobil?|date=30.1.2023|accessdate=11.12.2024|website=Cekin.si}}</ref> Ne glede na stroške večini ljudem avto predstavlja ključno mobilnost in svoboden način življenja ter jim omogoča, da imajo boljšo službo, ki je precej bolj oddaljena od regionalnih prometnih povezav javnega prometa oz. za dotično lokacijo ne obstajajo. {| class="wikitable" |+Operativni stroški osebnega avtomobila !Fiksni letni !Variabilni glede na uporabo |- |Bazno parkiranje |Gorivo oz. * energija in olje (specifika 2T in iztrošeni) ter statično gretje/hlajenje |- |Podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja (registracija) |AdBlue |- |Zavarovanje (obvezno in kasko) |Pnevmatike (letne, zimske) |- |Letna dajatev za uporabo vozila (cesna taksa) |Vetrobranska tekočina in ostale tekočine (aditivi gorivu, aditivi za AdBlue) |- |Zdravniški pregled in podaljšanje vozniškega dovoljenja (10 let) |Homologacija opreme (platišča, spoilerji, zatemnjena stekla, zvočniki, vlečna kljuka, vlečni vitel, dodatne luči, izpušni lonec, sprememba barve vozila) |- |Tehnični pregled (po 4 letih, 6 letih, po 8 letu letno) |Vinjete, cestnine, mostnine, trajekti, predornine in parkirnine |- |Koledarsko vzdrževanje (zavorna in hladilna tekočina, olja, filtri, brisalci, akumolator ter **vpoklici) |Vzdrževanje glede na kilometre (filtri, olja, diski in ploščice, svečke, injektorji, sistemi ipd) |- |Naročnine na bazo podatkov (zemljevidi, asistence, upravljanje) |Pranje, sesanje, dišave, nega in avtokozmetika ter suhi in vlažilni robčki |- |Obvezna oprema z omejeno dobo trajanja (prva pomoč 5 let) |Dodatna oprema (zimska, vlečna, počitniška, otroška, notranja - nosilec za sunkjič ipd) |- |*Priključna moč bazne električne polnilne postaje |Manjše poškodbe in obraba (menjava plastik, vetrobrana), žarnice, brisalci |- |*Amortizacija bazne električne polnilne postaje (življenska doba 10 let) |Zaščita pred korozijo in kleparska dela ter barvanje, popravilo ali menjava odbijačev, popravilo platišč |- |Menjava letnih/zimskih pnevmatik in centriranje ter hramba |Prometni in parkirni prekrški |- |Stroški kapitala financiranja |* Izguba produktivnega časa za polnjenje električnega avtomobila (bruto ura dela) |- |Amortizacija avtomobila (na n let) |* Cikli baterije in iztrošenost ter zmanjšanje kapacitete |- |Rezervni sklad (min 5% vrednosti avtomobila ali 1500 eur) |Katering (kave, hrana in pijača, ki jo zaužijemo v avtomobilu) |- | colspan="2" |* velja za električna vozila <nowiki>**</nowiki> vpoklic vozila pomeni odkrito serijsko napako, katere odpravo krije proizvajalec avtomobila na pooblaščenih servisih |} '''Nakup''' Nakup avtomobila je eden osnovnih stroškov avtomobila. Pogosto lastniki kupujejo tudi rabljene avtomobile predvsem zaradi nižje nabavne vrednosti v primerjavi z novim, če prav to prinaša tveganje za draga neplanirana popravila. Veliko avtomobilov se za kupce tudi uvozi iz tujine pri tem je potrebno povedati, da lokalna tehnična kultura igra ključno vlogo pri tem kako se avtomobile vzdržuje, med najvarnejše države za uvoz spadajo: Švedska, Nemčija in Švica ter Danska kjer je visok nivo tehnične kulture vzdrževanje in so avtomobilo bogato opremljeni. Med tržišča, ki se jih odsvetuje za uvoz iz tujine so: Bolgarija, Romunija, Poljska, Italija in Baltske države. == Mediji == Avtomobilski mediji so široka kategorija medijev, ki se osredotočajo na vse, kar je povezano z avtomobili, mobilnostjo in avtomobilsko industrijo. V osnovi poznamo glavne avtomobislke medije po tipih: * avtomobilske revije * avtomobilski spletni portali * avtomobilski TV progami oz. oddaje * avtomobilski Podcasti === Revije === Avtomobilistične revije imajo pomembno vlogo pri obveščanju javnosti o razvoju avtomobilske industrije, testiranju vozil ter primerjavah med različnimi modeli. Slovenske in angleške revije s svojim strokovnim pristopom, izkušnjami in tradicijo pomembno vplivajo na mnenje kupcev ter avtomobilističnih navdušencev. {| class="wikitable" |+Slovenske avtomobilistične revije !Revija !Splet !Fokus !Opomba !Izhaja od |- |'''Motorevija AMZS''' |https://www.amzs.si/motorevija |Tehnika, varnost, testi |Zelo strokovna, manj “showa” |1957 |- |'''Avto Magazin''' |https://avto-magazin.metropolitan.si/ |Testi, primerjave, novice |Najbolj znana |1967 |- |'''AvtoFokus''' |https://www.avto-fokus.si/ |Novice, trg, testi |Močan spletni del, zelo priljubljena |1999 |} {| class="wikitable" |+Mednarodne avtomobilistične revije !Revija !Splet !Fokus !Opomba !Izdaja od |- |'''Autocar''' |https://www.autocar.co.uk/ |Testi, industrija |Najstarejša avtomobilska revija na svetu |1895 |- |'''Motor Trend''' |https://www.motortrend.com/ |Testi, nagrade |Ameriška primerjalna revija |1949 |- |'''Car and Driver''' |https://www.caranddriver.com/ |Testi, novosti |Ameriška revija, zelo vplivna |1955 |- |'''CAR Magazine''' |https://www.carmagazine.co.uk/ |Dizajn, trendi |Zelo cenjena pri oblikovalcih, UK |1962 |- |'''What Car?''' |https://www.whatcar.com/ |Potrošniški testi |Objektivne ocene za kupce, UK |1973 |- |'''Classic & Sports Car''' |https://www.classicandsportscar.com/ |Klasika |Oldtimerji, restavracije |1982 |- |'''Auto Bild''' |https://www.autobild.de/ |Novice, tehnikalije |največja EU avto revija |1986 |- |'''Auto Express''' |https://www.autoexpress.co.uk/ |Nakupi, primerjave |Zelo praktična, UK |1988 |- |'''Top Gear Magazine''' |https://www.topgear.com/ |Avti, lifestyle |Najbolj “ikonična” |1993 |- |'''Evo''' |https://www.evo.co.uk/ |Vozniška izkušnja |Sveta trojica: voznik–avto–cesta |1998 |- |'''Octane''' |https://www.octane-magazine.com/ |Premium & classic |High-end, luksuz |2003 |} === Spletni portali === Avtomobilski spletni portali so spletne strani, ki se ukvarjajo z avtomobili – najpogosteje z oglasi, novicami, testi, tehničnimi podatki ali dražbami. {| class="wikitable" |+Mednarodni portali !Portal !Splet !Fokus !Opomba !Od leta |- |'''Auto Express''' |https://www.autoexpress.co.uk |Primerjave, “best buy”, praktični avti | |1988 |- |'''mobile.de''' |https://www.mobile.de |Največji nemški trg rabljenih vozil | |1996 |- |'''AutoScout24''' |https://www.autoscout24.com |Oglasi, nakup/prodaja vozil v EU | |1998 |- |'''Willhaben''' |https://www.willhaben.at |Avstrijski oglasi (tudi avti) | |2006 |- |'''Carfolio''' |https://www.carfolio.com |Specifikacije, aerodinamika | |2007 |- |'''ZePerfs''' |https://www.zeperfs.com |Primerjave zmogljivosti (0–100 itd.) | |2009 |- |'''Auto-Data.net''' |https://www.auto-data.net |Tehnični podatki, motorji, poraba | |2010 |- |'''The Drive''' |https://www.thedrive.com |Tehnika + kultura avtomobilizma | |2015 |} {| class="wikitable" |+Slovenski portali !Portal !Splet !Fokus !Opomba !Od leta |- |Salomon Oglasnik |https://oglasi.svet24.si |Tradicionalni oglasnik (tudi vozila, print + web) | |1991 |- |Avto.net |https://www.avto.net |Slovenski oglasi za vozila | |2000 |- |Avtooglasi.com |https://www.avtooglasi.com |Klasični avto oglasi + povezava s tiskanim oglasnikom | |2000 |- |Makina.si |https://www.makina.si |Manjši oglasnik za rabljena vozila | |2010 |- |Facebook Marketplace |https://www.facebook.com/marketplace |Lokalni oglasi, hitri “off-market” deali | |2016 |- |Dober avto |https://www.doberavto.si/ |Dražbe avtomobilov | |2021 |} === Avtmomobilski TV programi oz. oddaje === Avtomobilske TV oddaje so televizijski (in danes pogosto tudi spletni) programi, ki se ukvarjajo z testi avtomobilov, primerjavami, motošportom in avtomobilsko kulturo. Nekatere so zelo “entertainment”, druge pa precej tehnične. {| class="wikitable" |+Mednarodne oddaje !Oddaja !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |Top Gear |https://www.bbc.co.uk/topgear |BBC / TV + streaming |Zabavni testi, superšportniki, izzivi |Najbolj ikonična avtomobilska oddaja |1977/ 2002 |- |MotorWeek |https://motorweek.org |PBS (ZDA) |Objektivni testi |Najdaljša ameriška avtomobilska oddaja |1981 |- |Driven |— |Channel 4 (UK TV) |Testi in primerjave |Konkurenca Top Gearu v zgodnjih 2000s |1998 |- |Fifth Gear |https://www.discoveryuk.com/fifth-gear |UK TV / Discovery / YouTube |Tehnični testi, realna uporaba |Bolj resen in manj “show” kot Top Gear |2002 |- |Wheeler Dealers |https://www.discoveryuk.com/wheeler-dealers |Discovery Channel |Nakup–obnova–prodaja |Fokus na ekonomiko popravil |2003 |- |Car S.O.S. |https://www.nationalgeographic.com/tv/shows/car-sos |National Geographic |Restavriranje klasičnih vozil |Čustveni “restoration” format |2013 |- |Carfection |https://www.youtube.com/carfection |YouTube |Cinematic premium testi |Zelo high-end produkcija (BMW, Porsche) |2014 |- |Jay Leno’s Garage |[https://www.jaylenosgarage.comm https://www.jaylenosgarage.com] |CNBC / YouTube |Luksuzni in klasični avtomobili |Fokus na kolekcijskih in redkih vozilih |2015 |- |The Grand Tour |https://www.amazon.com/grandtour |Amazon Prime Video |Road trip, superšportniki, humor |Nastalo po Top Gear ekipi (Clarkson, Hammond, May) |2016 |- |Throttle House |https://www.youtube.com/throttlehouse |YouTube |Performance testi + humor |Eden najboljših modernih review kanalov |2016 |} {| class="wikitable" |+Slovenske avtomobilske oddaje !Oddaja !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Leto prvega izida |- |Avtomobilnost |https://www.rtvslo.si/zivljenjski-slog/avtomobilnost |RTV Slovenija (TV SLO 2 + splet) |Tehnologija, mobilnost, varnost, testi |Najbolj resna in “engineering” avtomobilska oddaja v SLO |2015 |- |Volan |https://www.kanal-a.si/volan |Kanal A |Testi avtomobilov, predstavitve modelov |Najbolj “mainstream car show” v Sloveniji |~2000 |- |Avto.info |— (arhiv Kanal A) |Kanal A |Novice, testi, varna vožnja |Ena starejših klasičnih avtomobilskih oddaj |~2010 |- |Automobille |— (arhiv TV3) |TV3 |Novice, testi, motošport |Kratka informativna oddaja |2001 |} === Avtomobilski podcasti === Avtomobilski podcasti so zvočne oddaje (ali video podcasti), kjer govorijo o avtomobilih – podobno kot TV oddaje, ampak bolj poglobljeno in pogosto brez “show efekta”. Tipično vključujejo teste, industrijske debate, tehniko, motorje, EV-e, in tudi zgodbe iz sveta avtomobilizma. {| class="wikitable" |+Mednarodni Podcasti !Podcast !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |The Smoking Tire Podcast |https://www.thesmokingtire.com |YouTube / Spotify |Testi, superšportniki, vozni občutek |Eden najbolj “driver-focused” podcastov |2012 |- |Car Talk |https://www.npr.org/podcasts/510208/car-talk |NPR / radio / arhiv |Popravila, nasveti, humor |Legendarna oddaja (Tom & Ray Magliozzi) |1977 |- |PistonHeads Podcast |https://www.pistonheads.com |Spotify / web |Performance avti (BMW M, AMG, RS) |Močan UK enthusiast fokus |~2018 |- |The Intercooler Podcast |https://www.theintercooler.co.uk |Spotify / web |Globoke avtomobilske debate |Zelo analitičen “Autocar style” |~2020 |- |Car Throttle Podcast |https://www.carthrottle.com |YouTube / Spotify |Car kultura + humor |Lažji, zabaven format |~2017 |- |Auto Express Podcast |https://www.autoexpress.co.uk |Spotify / web |Novice + testi novih avtov |Profesionalni news format |~2019 |- |Autocar Podcast |https://www.autocar.co.uk |Spotify / web |Industrija + novi modeli |Zelo tehničen in strokoven |~2018 |- |Throttle House Podcast |https://www.youtube.com/@ThrottleHouse |YouTube / Spotify |Testi + humor + performance |Eden najboljših modernih review formatov |~2016 |} {| class="wikitable" |+Slovenski Podcasti !Podcast !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |APM (Avtomobilsko prometne minute) |https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/apm |RTV SLO (Val 202 / podcast) |Novice, testi, mobilnost, promet |Najbolj “analitičen” in strokoven avtomobilski podcast v SLO |2023 |- |Pod Haubo |https://www.youtube.com/@PodHaubo |YouTube / Spotify |Novice, testi, humor, industrija |Sproščen, “car talk” format z mnenji |2023 |- |Avtomat Podcast |https://podcasti.si/avtomat |Spotify / Apple Podcasts |Lifestyle, gostje, avtomobili |Vključi tudi avtomobilske teme, ni čist “car-only” |~2020 |- |Avto Magazin Podcast |[https://avto-magazin.sii https://avto-magazin.si] |Web / podcast platforme |Testi, dogodki, avtomobilska kultura |Klasičen avtomobilski medijski pristop |~2022 |- |UNDERDOG podcast |https://www.youtube.com/@KomotarMinuta |YouTube / Spotify |Intervjuji (tudi avtomobilski ustvarjalci) |Občasno avtomobilske epizode (npr. Komotar) |~2020 |- |Društvo SDA podcast |https://www.listennotes.com/podcasts/dru%C5%A1tvo-sda |Spotify / web |Avto industrija, pravni in poslovni vidik |Bolj B2B avtomobilski svet |2025 |} == Tehnologije goriva in pogona == [[Slika:Electric_car_diagram.svg|sličica|Prazna baterija in motorji lahko izboljšajo varnost <ref>{{Navedi splet|date=2021-01-14|title=Tesla explains how it achieves top safety rating on Model Y and 'lowest rollover risk of any SUV'|url=https://electrek.co/2021/01/14/tesla-explains-top-safety-rating-model-y-lowest-rollover-risk/|accessdate=2021-09-02|website=Electrek|language=en-US}}</ref>|levo]] Prometni sektor veliko prispeva k [[Onesnaževanje zraka|onesnaženosti zraka]], [[Zvočno onesnaževanje|hrupu]] in [[Podnebne spremembe|podnebnim spremembam]] .<ref>{{Navedi splet|title=Transport greenhouse gas emissions|url=https://www.eea.europa.eu/airs/2018/resource-efficiency-and-low-carbon-economy/transport-ghg-emissions|publisher=[[European Environment Agency]]|accessdate=11 March 2019}}</ref> Večina avtomobilov, ki so bili v uporabi v začetku leta 2020, poganja [[bencin]], uporablja [[motor z notranjim zgorevanjem]]. [[Organizacija Internationale des Constructeurs d'Automobiles|Mednarodna organizacija proizvajalcev motornih vozil]] pravi, da v državah, ki predpisujejo bencin z nizko vsebnostjo žvepla, avtomobili na bencin, izdelani po standardih iz konca leta 2010 (kot je Euro-6), oddajajo zelo malo lokalnega onesnaženja zraka. <ref>{{Navedi novice|title=14 Countries and Territory State Move Up in Top 100 Ranking on Gasoline Sulfur Limits|url=https://stratasadvisors.com/insights/073118-top-100-gasoline-sulfur-ranking|publisher=Stratas Advisors|date=30 July 2018|accessdate=2023-03-15|archive-date=2019-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20190215224633/https://stratasadvisors.com/insights/073118-top-100-gasoline-sulfur-ranking|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title='Among the worst in OECD': Australia's addiction to cheap, dirty petrol|url=https://www.theguardian.com/environment/2019/feb/05/among-the-worst-in-oecd-australias-addiction-to-cheap-dirty-petrol|work=[[The Guardian]]|date=4 February 2019}}</ref> Nekatera mesta prepovedujejo starejše avtomobile na bencin, nekatere države pa načrtujejo prepoved prodaje v prihodnosti. Vendar pa nekatere okoljske skupine pravijo, da je treba to [[Postopna opustitev vozil na fosilna goriva|postopno opuščanje vozil na fosilna goriva]] pospešiti, da bi omejili podnebne spremembe. Proizvodnja avtomobilov na bencinski pogon je dosegla vrhunec leta 2017. <ref name="IEA2019">{{Navedi splet|url=https://www.iea.org/newsroom/news/2019/october/growing-preference-for-suvs-challenges-emissions-reductions-in-passenger-car-mark.html|title=October: Growing preference for SUVs challenges emissions reductions in passenger car mark|website=IEA|accessdate=2019-10-18}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Bloomberg NEF Electric Vehicle Outlook 2019|url=https://about.bnef.com/electric-vehicle-outlook//|agency=Bloomberg NEF|date=15 May 2019}}</ref> [[Slika:BMW_B47_engine.png|sličica|251x251_pik|Sodoben dizelski motor BMW B47]] Odprava [[Subvencije za fosilna goriva|subvencij za fosilna goriva]],<ref>{{Navedi novice|title=Govt to completely lift fuel subsidies in 2020: minister|url=https://ww.egyptindependent.com/govt-to-completely-lift-fuel-subsidies-in-2020-minister/|work=Egypt Independent|date=8 January 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Why the Rouhani administration must eliminate energy subsidies|publisher=Al-Monitor|date=9 December 2018}}</ref> zaskrbljenost glede [[Energetska varnost|odvisnosti od nafte]], zaostritev [[Okoljsko pravo|okoljske zakonodaje]] in omejitve [[Emisije toplogrednih plinov|emisij toplogrednih plinov]] spodbujajo delo na alternativnih sistemih napajanja za avtomobile. To vključuje [[Hibridno vozilo|hibridna vozila]], priključna hibridna [[Priključno električno vozilo|električna vozila]] in [[Vozilo na vodik|vozila na vodik]]. Od vseh prodanih avtomobilov v letu 2021 je bilo devet odstotkov električnih, do konca tega leta pa jih je bilo več kot 16&nbsp;milijonov [[Priključni električni avtomobil|električnih avtomobilov]] na svetovnih cestah.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Trends in electric light-duty vehicles – Global EV Outlook 2022 – Analysis|url=https://www.iea.org/reports/global-ev-outlook-2022/trends-in-electric-light-duty-vehicles|accessdate=2022-07-07|website=IEA|language=en-GB}}</ref> Kljub hitri rasti je bilo do konca leta 2021 manj kot dva odstotka avtomobilov na svetovnih cestah [[Električno vozilo na baterije|povsem električnih]] in [[Priključni hibrid|priključnih hibridnih]] avtomobilov. <ref name=":2" /> V sloveniji in drugih evropskih državah mnogi kupci še vedno zelo prisegajo na dieselske motorje, saj jih odlikuje velik navor že pri nižjih vrtljajih in zelo velik doseg avtomobila zaradi manjše porabe ter tiho delovanje na pram močnejšim bencinskim motorjem tudi stroškovno je za voznike, ki prevozijo veliko kilometrov velik prehranke časa, saj je število ponjenja posod z gorivom bistveno manjše kot pri bencinskih motorjih in s tem privarčujejo čas, ki ima tudi svojo vrednost. Izkustvena vrednost v praksi kdaj izbrati avto na dieselski pogon in kdaj izbrati avto na bencinski pogon znaša okvirno 15.000 km letno, se pravi pod to mejo je smiselen bencinski agregat nad pa dieselski, če prav se večin lastnikov odloča glede nato, kaj jim je bolj všeč. == Zgodovina == ''Za zgodovino avtombila glej glavni članek: [[zgodovina avtomobila]]'' Za izumitelja avtomobila velja [[Francozi|francoz]] [[Nicolas-Joseph Cugnot]], ki je leta 1769 predstavil tricikel s [[parni stroj|parnim stroj]]em za pogon in uspešno demonstriral izvedljivost ideje, čeprav njegovo vozilo ni bilo praktično uporabno zaradi težav z zanesljivostjo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/145966/Nicolas-Joseph-Cugnot|title=Nicolas-Joseph Cugnot|work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]]|accessdate=24.8.2013}}</ref> Sledilo mu je več izvedb različnih izdelovalcev s podobnimi težavami in prvi eksperimenti z motorji z notranjim zgorevanjem. Najstarejši delujoči avtomobil, ki še danes deluje se imenuje La Marquise, poganja ga parni stroj na premog in razvije spoštljivo hitrost 61 km/h, nastal je daljnega leta 1884 v Parizu naredila ga je družba De Dion-Bouton. Za očeta sodobnega avtomobila pa velja [[Nemci|nemec]] [[Karl Benz]], ki je konec 19. stoletja izdelal znameniti ''Benz Patent-Motorwagen'', prvo vozilo, že oblikovano za motorni pogon (predhodni poskusi avtomobilov so običajno vključevali motor, naknadno vgrajen v voz), ki se je izkazalo tudi v praksi. Zgodnji razvoj je potekal predvsem v Nemčiji in Franciji.[[Slika:FardierdeCugnot20050111.jpg|thumb|right|249x249px|Cugnotovo parno vozilo, model iz 1771]][[Industrijska revolucija]] je prinesla množično proizvodnjo in dostopnost avtomobilom širokemu krogu ljudi. Začetnik je bil [[Ransom Eli Olds]] v ZDA, ki je v svoji tovarni izdelal prvi dostopnejši serijski avtomobil. Na povsem novo raven pa je proizvodnjo povzdignil [[Američani|američan]] [[Henry Ford]], oče masovne proizvodnje, ki je uvedel [[Tekoči trak (proizvodnja)|tekoči trak]] v proizvodnjo in izdeloval znameniti [[Ford model T]] v milijonih primerkov. Od takrat je avtomobil eden najznačilnejših industrijskih izdelkov sodobnega časa. V času Velike gospodarske krize se je proizvodnja avtomobilov zmanjšala v Evropi za celo mnoštvo različnih gospodarskih družb, ki so ukinile obrate, saj niso zmogle tempa tistih držav, ki so najbolj zgodnje uvedle integracijo industrializacije tekočega traku v proizvodnjo. Ameriška avtomobilska industrija je na primer, da bi konkurirala Fordu, uvedla enotno podjetje za trženje in različne avtomobile iz različnih podjetij sortirala v plačilne razrede in tako na ravni velikega magnata General Motors Companion Make Program ukinila modele, ki niso obetali ali so imeli preveč dobro konkurenco. V Evropi sta po gospodarski krizi preživela najbolje Opel, Renault in Citroen. Avtomobili so postali način življenja. Stroški uporabe avtomobila, ki lahko vključujejo stroške: nakupa vozila, popravil in [[Avto vzdrževanje|vzdrževanja avtomobila]], goriva, [[Amortizacija|amortizacije]], časa vožnje, [[Parkirnina|parkirnin]], davkov in zavarovanja, <ref name="racv">{{Navedi splet|url=http://www.racv.com.au/wps/wcm/connect/racv/Internet/Primary/my+car/advice+_+information/vehicle+operating+costs/|title=Car Operating Costs|publisher=RACV|accessdate=2009-12-22|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091007121101/http://www.racv.com.au/wps/wcm/connect/racv/Internet/Primary/my%2Bcar/advice%2B_%2Binformation/vehicle%2Boperating%2Bcosts/|archivedate=2009-10-07}}</ref> se tehtajo glede na stroške alternativ in vrednost koristi – zaznanih in dejanskih – uporabe vozila. Prednosti lahko vključujejo prevoz na zahtevo, mobilnost, neodvisnost in udobje <ref name="setright">{{Navedi knjigo|last=Setright|first=L. J. K.|title=Drive On!: A Social History of the Motor Car|url=https://archive.org/details/driveonsocialhis0000setr|publisher=Granta Books|year=2004|isbn=1-86207-698-7}}</ref> V dvajsetih letih 20. stoletja so imeli avtomobili še eno prednost: "pari so se končno lahko odpravili na zmenke brez spremstva, poleg tega so imeli zasebni prostor, kjer so se ob koncu noči stisnili od blizu." <ref>{{Navedi splet|url=http://www.huffingtonpost.com/howaboutwe/dating-in-the-1920s_b_3239978.html|title=Dating in the 1920s: Lipstick, Booze and the Origins of Slut-Shaming &#124; HowAboutWe|first=Ariana|last=Anthony|website=[[The Huffington Post]]|date=2013-05-09|accessdate=2015-11-23}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki|Automobiles}} * [[Avtomobilistično dirkanje]] * [[Velomobil]] * [[Električni avtomobil]] * [[Hibridni avtomobil]] * [[Samovozeči avtomobil]] [[Kategorija:Avtomobilizem]] [[Kategorija:Motorna vozila]] [[Kategorija:Parni stroji]] [[Kategorija:Izposojenke iz grščine]] [[Kategorija:Izposojenke iz latinščine]] [[Kategorija:Avtomobili|*]] {{normativna kontrola}} bwotqc7x4s8l6ecvqbp1dclkm6x4b65 0 13732 6685231 5932146 2026-06-04T19:33:06Z Yerpo 8417 razločitev 6685231 wikitext text/x-wiki {{Infobox Military Unit | unit_name = Letalski transportni oddelek Slovenske vojske | image = | caption = | country = {{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]] | allegiance = [[Slika:Sign of Slovenian Army.svg|25px|Znak Slovenske vojske]] [[Slovenska vojska]] | type = [[Štab]] | branch = | dates = [[1994]] - danes | specialization = | command_structure = | size = | garrison = [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] | nickname = | motto = | colors = | march = | mascot = | battles = | anniversaries = <!-- Commanders --> | current_commander = | current_commander_label = | ceremonial_chief = | ceremonial_chief_label = | colonel_of_the_regiment = | colonel_of_the_regiment_label = | notable_commanders = <!-- Insignia --> | identification_symbol = | identification_symbol_label = | identification_symbol_2 = | identification_symbol_2_label = }} '''Letalski transportni oddelek Slovenske vojske''' ([[kratica]]: '''LETRAO''') je [[vojno letalstvo|letalski]] [[Oddelek (vojaštvo)|oddelek]] [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]], ki združuje vse [[taktično transportno letalo|vojaška transportna letala]]; oddelek je v sestavi [[LEBA]] in nastanjen v [[vojno letalstvo|letalski]] [[vojaška baza|bazi]] [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]]. Oddelek je opremljen z dvema [[letalo]]ma [[Pilatus PC-6|Pilatus PC-6 Turboporter]] in letalom [[L-410|L-410 Turbolet]]. Trenutno LETRAO najmanj enkrat na teden izvaja polet med Slovenijo in [[BiH]] ter [[Kosovo]]m. Po potrebi LETRAO sodeluje z letaloma PC-6 pri gašenju požarov. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam enot Slovenske vojske]] {{unit-stub}} [[Kategorija:Vojaške enote Slovenske vojske]] [[Kategorija:Vojno letalstvo Slovenske vojske]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1994]] [[Kategorija:Vojaške enote, garnizirane na Brniku]] 609wqfbkhc3u2d1ci3bt4ayvrd9sa17 0 13974 6685233 6093701 2026-06-04T19:34:29Z Yerpo 8417 /* Vojaška kariera */ razločitev 6685233 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Trajko Barbutovski |image= |caption= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Sign of Slovenian Army.svg|25px|Znak Slovenske vojske]] [[Slovenska vojska]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Major (Slovenska vojska)|Major]] |unit= |commands= |battles=[[Slovenska osamosvojitvena vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Trajko Barbutovski''', [[častnik]] [[Slovenska vojska|SV]] [[makedonci|makedonskega rodu]] in [[veteran vojne za Slovenijo]]. Major v pokoju Barbutovski se je rodil v [[Makedonija|Makedoniji]], a je 12 let služil v [[Slovenska vojska|Slovenski vojski]]. == Vojaška kariera == * [[710. UC]] (1991) * pomočnik poveljnika za [[zaledje]], [[710. UC]] * [[Učni center Slovenske vojske|UC]] [[Slovenska Bistrica]] * pomočnik za organizacijsko-mobilizacijske zadeve, [[72. brigada Slovenske vojske]] * pomočnik za [[RKBO]], [[7. pokrajinsko poveljstvo Slovenske vojske]] * pomočnik za [[inženirstvo]] in rodove, [[37. OVTP]] * [[častnik]] za spremljanje situacije, [[91. operativni center GŠSV]] (marec 1999–1. januar 2000) * pokoj (1. januar 2000) == Odlikovanja in priznanja == * [[spominski znak Obranili domovino 1991]] {{portal|Vojaštvo}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Barbutovski, Trajko}} [[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski častniki]] [[Kategorija:Častniki Slovenske vojske]] [[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci spominskega znaka Obranili domovino 1991]] [[Kategorija:Slovenski Makedonci]] [[Kategorija:Častniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Barbutovski, Trajko]] rjncckv28edaodz08cguekoeogae52o 0 14014 6685366 6577131 2026-06-05T01:39:25Z Mlakopet 198850 Hajdinjak 6685366 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Minister za obrambo | body = <br />Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Valentin Hajdinjak]] | incumbentsince = 4. junija 2026 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Svet za zunanje zadeve]] | termlength = 4 leta | first = [[Janez Janša]] | residence = Ministrstvo za obrambo <br /> Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana | website = [http://www.mo.gov.si/si/ mo.gov.si] | image = }}'''Minister za obrambo Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|Ministrstva za obrambo Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=O vladi {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vlada/o-vladi/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-01|language=sl}}</ref> == Delovna področja == Delovna področja za katera je odgovoren minister za obrambo so:<ref>[http://www.mo.gov.si/si/delovna_podrocja/ Temeljna delovna področja, Ministrstvo za obrambo]</ref> * obrambni načrt države, * razvoj in organiziranje [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]], * priprava civilne obrambe, upravne zveze in kriptografska zaščita v obrambnem sistemu, * vojaško šolstvo ''in'' * organizacija sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pravice in dolžnosti državljanov na obrambnem področju ter v zaščiti in reševanju. == Seznam == Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za obrambo. === Republiški sekretar za ljudsko obrambo Republike Slovenije === ; [[1. vlada Republike Slovenije]] * [[Janez Janša]] (16. maj 1990 – 14. maj 1992)<ref name="#1">{{Navedi splet |url=http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |title=Vlade Republike Slovenije |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2012-11-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121120103735/http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |url-status=dead }}</ref> === Minister za obrambo Republike Slovenije === ; [[2. vlada Republike Slovenije]] * [[Janez Janša]] (14. maj 1992 – 25. januar 1993)<ref name="#1"/> ; [[3. vlada Republike Slovenije]] * [[Janez Janša]] (25. januar 1993 – razrešen 29. marca 1994)<ref name="#1"/> * [[Jelko Kacin]] (29. marec 1994 – 27. februar 1997)<ref name="#1"/> ; [[4. vlada Republike Slovenije]] * [[Tit Turnšek]] (27. februar 1997 – 13. marec 1998)<ref name="#1"/> * [[Alojz Krapež]] (13. marec 1998 – 24. november 1998)<ref name="#1"/> * [[Franci Demšar]] (4. februar 1999 – 7. junij 2000)<ref name="#1"/> ; [[5. vlada Republike Slovenije]] * [[Janez Janša]] (7. junij 2000 – 30. november 2000)<ref name="#1"/> ; [[6. vlada Republike Slovenije]] * [[Anton Grizold]] (30. november 2000 – 19. december 2002)<ref name="#1"/> ; [[7. vlada Republike Slovenije]] * [[Anton Grizold]] (19. december 2002 – 3. december 2004)<ref name="#1"/> ; [[8. vlada Republike Slovenije]] * [[Karl Erjavec]] (imenovan 3. decembra 2004<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004132&stevilka=5604 Uradni list RS, št. 132/2004, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 7. novembra 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/70515 |title=Novi mandatar je Borut Pahor |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2012-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120113083021/http://www.delo.si/clanek/70515 |url-status=dead }}</ref>) ; [[9. vlada Republike Slovenije]] * [[Ljubica Jelušič]] (imenovana 21. novembra 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_SKLE7866.html |title=Zakonodaja.gov.si Sklep o imenovanju ministrov: Ur.l. RS, št. 111/2008 |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2010-01-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100122005631/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_SKLE7866.html |url-status=dead }}</ref> – razrešena 20. septembra 2011<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-poslanci-izrekli-nezaupnico-vladi-boruta-pahorja/266631 Poslanci izrekli nezaupnico vladi Boruta Pahorja]</ref>) ; [[10. vlada Republike Slovenije]] * [[Aleš Hojs]] (imenovan 10. februarja 2012<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=107444 Uradni list RS, št. 11/2012, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 27. februarja 2013<ref>[http://www.24ur.com/novice/slovenija/z-bratuskovo-v-boljse-case-ali-le-v-novo-obdobje-prepiranja-in-izkljucevanja.html Za novo mandatarsko izvoljena Alenka Bratušek]</ref>) ; [[11. vlada Republike Slovenije]] * [[Roman Jakič]] (imenovan 20. marca 2013<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=112403 Uradni list RS, št. 25/2013, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 18. septembra 2014) ; [[12. vlada Republike Slovenije]] * [[Janko Veber]] (imenovan 18. septembra 2014 – 9. april 2015) * [[Andreja Katič]] (imenovana 13. maja 2015 – 13. september 2018) ;[[13. vlada Republike Slovenije]] *[[Karl Erjavec]] (imenovan 13. septembra 2018 – 13. marec 2020) ;[[14. vlada Republike Slovenije]] * [[Matej Tonin]] (13. marec 2020 – 1. junij 2022) ;'''[[15. vlada Republike Slovenije]]''' * [[Marjan Šarec]] (1. junij 2022 – 16. julij 2024) * ''[[Robert Golob]] (16. julij 2024 – 7. oktober 2024; začasno pooblaščen)'' * [[Borut Sajovic]] (7. oktober 2024 – 4. junij 2026) '''[[16. vlada Republike Slovenije]]''' * [[Valentin Hajdinjak]] (4. junij 2026– ) == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Vlada Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mo.gov.si/ Uradna spletna stran ministrstva] {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Obramba]] [[Kategorija:Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za obrambo Republike Slovenije|*]] 0y36d7jm2dmd9xo7jmq1q1tgyny755m 0 14015 6685160 6684925 2026-06-04T16:19:25Z Matjaz2021 201870 /* */ Sprememba predsednika Vlade Republike Slovenije 6685160 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | image = Janez Janša, EPP, 2025 (cropped2).jpg | flag = Flag of the Prime Minister of Slovenia.svg | flagsize = 100px | flagalt = | flagborder = yes | flagcaption = Pomorska zastava predsednika vlade Republike Slovenije | post = Predsednik vlade | body = Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Janez Janša]] | acting = | incumbentsince = 4. junij 2026 | department = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />Urad predsednika vlade | style = [[Predsednik vlade|Gospod predsednik vlade]] {{small|(formalno)}}<br>Predsednik vlade<br>[[Gospod predsednik (naziv)|Gospod predsednik]] {{small|(neformalno)}}<br>[[Njegova ekscelenca]] {{small|(diplomatsko)}} | type = [[Vodja vlade]] | status = | abbreviation = | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Evropski svet]] (EU)<br />[[Euro summit]] (EU)<br />[[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Svet za nacionalno varnost]]<br>[[NATO]] | reports_to = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | residence = ''brez'' | seat = {{ublist|Gregorčičeva 25|1000 Ljubljana|[[Predsedniška palača, Ljubljana|Predsedniška palača]]}} | nominator = [[Predsednik Slovenije|Predsednik]] | appointer = Državni zbor | appointer_qualified = | termlength = 4 leta | termlength_qualified = | constituting_instrument = [[Constitution of Slovenia]] | precursor = | inaugural = [[Lojze Peterle]] | formation = {{nowrap|{{start date and age|df=y|1990|5|16}} (''de facto'')<br>{{start date and age|df=y|1991|12|23}} (''de jure'')}} | first = [[Lojze Peterle]] | last = | abolished = | superseded_by = | succession = | unofficial_names = | deputy = | website = [http://www.vlada.si/predsednik_vlade/ www.vlada.si/predsednik_vlade] | salary = {{currency|76586|EUR}} letno<ref name="igcompaycheck">{{navedi splet|url=https://www.ig.com/uk/forex/research/pay-check|title=IG.com Pay Check|publisher=IG|accessdate=2024-06-01|archive-date=2018-04-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20180425045807/https://www.ig.com/uk/forex/research/pay-check|url-status=dead}}</ref> }} {{politika Slovenije}} '''Predsednik Vlade Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Republike Slovenije]] (na podlagi rezultatov [[državnozborske volitve v Sloveniji|državnozborskih volitev]]) in ga potrdi [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''Zakonu o Vladi RS'' vodja Vlade Republike Slovenije.<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=19934&stevilka=124 Uradni-list.si - ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'']</ref> Predsednik vlade ima na voljo tudi [[Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije]]. Predsednik vlade je tudi predsednik [[Svet za nacionalno varnost|Sveta za nacionalno varnost]]. Trenutni predsednik slovenske vlade je [[Robert Golob]], ki je svoj mandat začel 1. junija 2022. Kot mandatar za predsednika naslednje vlade je bil 22. maja 2026 izvoljen [[Janez Janša]]. == Zgodovina == V [[Zgodovina Slovenije|zgodovini Republike Slovenije]] je do sedaj delovalo štirinajst vlad, pri čemer je mesto predsednika vlade zasedalo le devet oseb. [[Janez Drnovšek]] in [[Janez Janša]] sta doslej edina, ki sta mandat opravljala več kot enkrat. Tako Drnovšek kot Janša sta bila za predsednika vlade izvoljena štirikrat: Drnovšek je vodil 2., 3., 4. in 6. vlado, Janša pa 8., 10., 14. in bo vodil 16. vlado. [[Alenka Bratušek]], predsednica 11. slovenske vlade, je prva in doslej edina [[ženska]] v zgodovini Republike Slovenije, ki je zasedala ta položaj. V zgodovini Republike Slovenije je bila vladi dvakrat izglasovana konstruktivna [[nezaupnica]]. Prvič se je to zgodilo leta 1992, ko je padla prva slovenska vlada pod vodstvom Lojzeta Peterleta, drugič pa v času [[10. vlada Republike Slovenije|10. slovenske vlade]] pod vodstvom Janeza Janše, in sicer po tem, ko so ga k odstopu, zaradi suma korupcije s strani [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]], pozvale tudi nekatere ostale koalicijske stranke. == Zakonodaja == O predsedniku vlade govorijo členi 110 do vključno 119 [[Ustava Republike Slovenije|Ustave Republike Slovenije]]. Predsednik vlade predlaga imenovanje in razreševanje ministrov [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]] (112. člen) in skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve vlade ter usklajuje delo ministrov (114. člen).<ref>[http://www.dz-rs.si/?id=150&docid=28&showdoc=1 DZ-RS.si - ''Ustava Republike Slovenije'']{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Na podlagi ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi RS]]'' predsednik vlade lahko imenuje [[podpredsednik Vlade Republike Slovenije|podpredsednika vlade]], ''predstavlja vlado ter sklicuje in vodi njene seje'', usmerja delovanje posameznih ministrov, V skladu z ''Uredbo o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov''<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2000103&stevilka=4339 Uradni-list.si - ''Uredba o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov'']</ref> je predsednik vlade oseba, ki ima nenehno policijsko varovanje<ref>{{Navedi splet |url=http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |title=Policija.si - Varovanje oseb in objektov |accessdate=2011-08-20 |archive-date=2011-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110831032444/http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |url-status=dead }}</ref>, medtem ko je v skladu s ''[[Pravila službe v Slovenski vojski|Pravili službe v Slovenski vojski]]'' upravičen do [[vojaški pogreb|pogreba z vojaškimi častmi]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200984&stevilka=3757 Uradni-list.st - ''Pravila službe v Slovenski vojski'']</ref> {{clear}} == Seznam predsednikov vlad Slovenije == ===Predhodni uradi (pred neodvisnostjo) === {| class="wikitable tpl-blanktable" style="text-align:center; font-size:95%; line-height:20px" |+ class="nowrap" | [[Dravska banovina|Banovina]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (1918–1941) |- ! colspan="3" rowspan="2" | Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan="2" | Mandat ! rowspan="2" | Politična stranka ! colspan="2" rowspan="2" width="10%" |[[Kralj Jugoslavije]] <br />{{small|(vladanje)}} |- ! Začetek mandata ! Konec mandata |- ! colspan="7"| Predsednik Slovencev (1918–1919) |- | style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | [[File:Josip pogacnik.jpg|80px]] | '''[[Josip Pogačnik]]'''<br />{{small|(1866–1932)}} | 31. oktober 1918 | 20. januar 1919 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]]<br /> | rowspan="1" |[[Peter I. Karađorđević|Peter I.]] [[File:Peter I Karadjordjevic of Serbia.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1918–1921)}}}} |- ! colspan="7"| Ban Dravske banovine (1929–1941) |- ! style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}"| | [[File:Dušan Sernec 1929.jpg|80px]] | '''[[Dušan Sernec]]'''<br />{{small|(1882–1952)}} | 9. oktober 1929 | 4. december 1930 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] | rowspan="2" |{{nowrap|[[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksander I.]]}} [[File:Alexander I of Yugoslavia Photograph from Postcard.jpg|60px|center]] {{small|(1921–1934)}} |- ! style="background-color:{{party color|Jugoslovanska nacionalna stranka}}"| | [[File:Drago Marušič 1930s.jpg|80px]] | '''[[Drago Marušič]]'''<br />{{small|(1884–1964)}} | 4. december 1930 | 8. februar 1935 | [[Jugoslovanska nacionalna stranka]] |- ! style="background-color: {{party color|Demokratska stranka (Jugoslavija)}}"| | [[File:Dinko Puc 1930s.jpg|80px]] | '''[[Dinko Puc]]'''<br />{{small|(1879–1945)}} | 8. februar 1935 | 10. september 1935 | [[Demokratska stranka (Jugoslavija)|Jugoslovanska demokratska stranka]] | rowspan="2" |[[Peter II. Karađorđević|Peter II.]] [[File:Petar II Karađorđević.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1934–1941)}}}} |- ! style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}"| | [[File:Marko Natlačen.jpg|80px]] | '''[[Marko Natlačen]]'''<br />{{small|(1886–1942)}} | 10. september 1935 | 16. april 1941 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |} {| class="wikitable tpl-blanktable" style="text-align:center; font-size:95%; line-height:20px" |+ class="nowrap" | [[Socialistična republika Slovenija|Socialistična republika]] v [[SFR Jugoslavija|SFR Jugoslaviji]] (1945–1990) |- ! ! Portret ! width=180|Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan=2|Mandat ! Politična stranka |- ! colspan="6" | Predsednik vlade {{small|(1945–1953)}} |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Boris Kidrič (1).jpg|80px]] || '''[[Boris Kidrič]]'''<br />{{small|(1912–1953)}} || 5. maj 1945 || junij 1946 || [[Komunistična partija Slovenije]] |- ! rowspan=3 style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Miha Marinko (2).jpg|80px]] || '''[[Miha Marinko]]'''<br />{{small|(1900–1983)}} || junij 1946 || 1953 || [[Komunistična partija Slovenije]]<br />{{small|preimenovana leta 1952 v}}<br />[[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! colspan="5" | Predsednik Izvršnega sveta {{small|(1953–1991)}} |- | [[File:Miha Marinko (2).jpg|80px]] || '''[[Miha Marinko]]'''<br />{{small|(1900–1983)}} || 1953 || 15. december 1953 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Boris Kraigher 1958 (2).jpg|80px]] || '''[[Boris Kraigher]]'''<br />{{small|(1914–1967)}} || 15. december 1953 || 25. junij 1962 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Viktor Avbelj 1961.jpg|80px]] || '''[[Viktor Avbelj]]'''<br />{{small|(1914–1993)}} || 25. junij 1962 || 29. april 1965 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Janko Smole 1965 Crop.jpg|80px]] || '''[[Janko Smole]]'''<br />{{small|(1921–2010)}} || 29. april 1965 || 1967 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Stane Kavčič (1).jpg|80px]] || '''[[Stane Kavčič]]'''<br />{{small|(1919–1987)}} || 1967 || 8. november 1972 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Andrej Marinc (1).jpg|80px]] || '''[[Andrej Marinc]]'''<br />{{small|(1930–2025)}}|| 27. november 1972 || 9. maj 1978 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Anton Vratuša.jpg|80px]] || '''[[Anton Vratuša]]'''<br />{{small|(1915–2017)}} || 9. maj 1978 || 16. julij 1980 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Janez Zemljarič (1).jpg|80px]] || '''[[Janez Zemljarič]]'''<br />{{small|(1928–2022)}} || 16. julij 1980 || 23. maj 1984 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | rowspan=2| [[File:Unknown-person.gif|80px]] || rowspan=2| '''[[Dušan Šinigoj]]'''<br />{{small|(1933–2024)}} || rowspan=2| 23. maj 1984 || rowspan=2| 16. maj 1990 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:#f08080; color:white;"| | [[Socialni demokrati (Slovenija)|Stranka demokratične prenove]] |- |} === Predsedniki vlade Republike Slovenije === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center" ! colspan="12" |[[Socialna demokracija|Socialno-demokratske stranke]] {{small|(1); {{legend2|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}|[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD / SD]]|border=1px solid #AAAAAA}}}}{{nb5}}[[Socialni liberalizem|Socialno-liberalne stranke]] {{small|(6); {{legend2|{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}|[[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Pozitivna Slovenija}}|[[Pozitivna Slovenija|PS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Zavezništvo Alenke Bratušek}}|[[Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov|ZaAB]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Stranka Mira Cerarja}}|[[Stranka modernega centra|SMC]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|#1980C7|[[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]|border=1px solid #AAAAAA}}}} {{legend2|{{party color|Gibanje Svoboda}}|[[Gibanje Svoboda|GS]]|border=1px solid #AAAAAA}}<br />[[Krščanska demokracija|Krščansko-demokratske stranke]] {{small|(2); {{legend2|#568203|[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|lightgreen|[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Nova Slovenija}}|[[Nova Slovenija|NSi]]|border=1px solid #AAAAAA}}}}{{nb5}}[[Nacionalni konservatizem|Nacionalne konservativne stranke]] {{small|(1); {{legend2|{{party color|Slovenska demokratska stranka}}|[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]|border=1px solid #AAAAAA}}}} |- ! rowspan="2" width="1%" | ! rowspan="2" width="10%" | Portret ! rowspan="2" width="15%" | Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan="3" width="25%" | Mandat ! rowspan="2" width="10%" | Politična stranka ! rowspan="2" width="5%" | Vlada ! rowspan="2" width="10%" |Koalicija ! rowspan="2" width="5%" | [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] ! rowspan="2" width="10%" |[[Predsednik Slovenije|Predsednik]]<br/>{{small|(mandat)}} |- ! Prevzem funkcije ! Konec funkcije ! Dni |- ! style="background:#568203; color:black;" | | [[File:Lojze Peterle (2002-04-25) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Lojze Peterle]]'''<br />{{small|(roj. 1948)}} | 16. maj 1990 | 14. maj 1992 | {{age in days|1990|5|16|1992|5|14}} | [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]<br /> | [[1. vlada Republike Slovenije|1.]] | [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDZS]]–[[Slovenska demokratična zveza|SDZ]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Zeleni Slovenije|ZS]] | [[Volitve v Skupščino Socialistične republike Slovenije (1990)|C {{small|(1990)}}]] | rowspan=7| '''[[Milan Kučan|M. Kučan]]''' [[File:Osrednja državna počastitev dneva državnosti (52169462737) (cropped) 1.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1990–2002)}}}} |- ! rowspan=3 style="background-color: {{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}" | | rowspan=3| [[File:Janez Drnovšek (cropped).jpg|80px]] | rowspan=3| '''[[Janez Drnovšek]]'''<br />{{small|(1950–2008)}} | 14. maj 1992 | 25. januar 1993 | rowspan=3| {{age in days|1992|5|14|2000|6|7}} | rowspan=3| [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[2. vlada Republike Slovenije|2.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Demokratska stranka Slovenije|DS]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Socialistična stranka Slovenije|SSS]]–[[Zeleni Slovenije|ZS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|1. {{small|(1992)}}]] |- | 25. januar 1993 | 27. februar 1997 | [[3. vlada Republike Slovenije|3.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] {{small|(1993–1994)}}–{{nowrap|[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] {{small|(1993–1996)}}}} |- | 27. februar 1997 | 7. junij 2000 | [[4. vlada Republike Slovenije|4.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | rowspan=3 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|2. {{small|(1996)}}]] |- ! style="background:lightgreen; color:black;" | | rowspan=2| [[File:Andrej Bajuk.jpg|80px]] | rowspan=2| '''[[Andrej Bajuk]]'''<br />{{small|(1943–2011)}} | 7. junij 2000 | 4. avgust 2000 | rowspan=2| {{age in days|2000|6|7|2000|11|30}} | [[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]] | rowspan=2| [[5. vlada Republike Slovenije|5.]] | rowspan=2| {{nowrap|[[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]}} |- ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; color:white" | | 4. avgust 2000 | 30. november 2000 | [[Nova Slovenija|NSi]] |- ! style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}; color:black;" | | [[File:Janez Drnovšek (2002-06-24) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Drnovšek]]'''<br />{{small|(1950–2008)}} | 30. november 2000 | 19. december 2002 | {{age in days|2000|11|30|2002|12|19}} | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[6. vlada Republike Slovenije|6.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2 | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|3. {{small|(2000)}}]] |- ! style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}; color:black;" | | [[File:Anton Rop.jpg|80px]] | '''[[Anton Rop]]'''<br />{{small|(roj. 1960)}} | 19. december 2002 | 3. december 2004 | {{age in days|2002|12|19|2004|12|3}} | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[7. vlada Republike Slovenije|7.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2| {{nowrap|'''[[Janez Drnovšek|J. Drnovšek]]'''}} [[File:Janez Drnovsek.jpg|60px|center]] {{small|(2002–2007)}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:Janez Janša (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 3. december 2004 | 21. november 2008 | {{age in days|2004|12|3|2008|11|21}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[8. vlada Republike Slovenije|8.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|4. {{small|(2004)}}]] |- ! style="background-color:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; color:black;" | | [[File:Borut Pahor 2010.jpg|80px]] | '''[[Borut Pahor]]'''<br />{{small|(roj. 1963)}} | 21. november 2008 | 10. februar 2012 | {{age in days|2008|11|21|2012|2|10}} | [[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]] | [[9. vlada Republike Slovenije|9.]] | [[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] {{small|(2008–2011)}}–[[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[ZARES - socialno liberalni|Zares]] {{small|(2008–2011)}} | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|5. {{small|(2008)}}]] | rowspan=2| '''[[Danilo Türk|D. Türk]]''' [[File:Danilo Türk - World Economic Forum on Europe 2011 (cropped).jpg|60px|center]] {{small|(2007–2012)}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:EPP Summit March 2012 (13) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 10. februar 2012 | 20. marec 2013 | {{age in days|2012|2|10|2013|3|20}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[10. vlada Republike Slovenije|10.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–{{nowrap|[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Državljanska lista Gregorja Viranta|DL]]}} | rowspan=3 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|6. {{small|(2011)}}]] |- ! style="background:{{party color|Pozitivna Slovenija}}; color:black;" | | rowspan=2| [[File:Srečanje z županjami in župani na Brdu - 5. 6. 2023 - Alenka Bratušek.jpg|80px]] | rowspan=2| {{nowrap|'''[[Alenka Bratušek]]'''}}<br />{{small|(roj. 1970)}} | rowspan=2| 20. marec 2013 | rowspan=2| 18. september 2014 | rowspan=2| {{age in days|2013|3|20|2014|9|18}} | [[Pozitivna Slovenija|PS]] | rowspan=2| [[11. vlada Republike Slovenije|11.]] | rowspan=2| [[Pozitivna Slovenija|PS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Državljanska lista Gregorja Viranta|DL]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Zavezništvo Alenke Bratušek|ZaAB]] | rowspan=6| '''[[Borut Pahor|B. Pahor]]''' [[File:Novinarska konferenca predsednika republike Boruta Pahorja.jpg|60px|center]] {{small|(2012–2022)}} |- ! style="background:{{party color|Zavezništvo Alenke Bratušek}}; color:black" | | [[Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov|ZaAB]] |- ! style="background-color:{{party color|Stranka Mira Cerarja}}; color:white;" | | [[File:Miro Cerar 2018.jpg|80px]] | '''[[Miro Cerar]]'''<br />{{small|(roj. 1963)}} | 18. september 2014 | 13. september 2018 | {{age in days|2014|9|18|2018|9|13}} | [[Stranka modernega centra|SMC]] | [[12. vlada Republike Slovenije|12.]] | [[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|7. {{small|(2014)}}]] |- ! style="background:#1980C7" | | [[File:Marjan Šarec-za splet (cropped).jpg|80px]] | '''[[Marjan Šarec]]'''<br />{{nowrap|{{small|(roj. 1977)}}}} | 13. september 2018 | 13. marec 2020 | {{age in days|2018|9|13|2020|3|13}} | [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]] | [[13. vlada Republike Slovenije|13.]] | [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Stranka Alenke Bratušek|SAB]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]], {{small|s podporo [[Levica (Slovenija)|Levice]]}} | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|8. {{small|(2018)}}]] |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:Izredno zasedanje Evropskega sveta 09 (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 13. marec 2020 | 1. junij 2022 | {{age in days|2020|3|13|2022|6|1}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[14. vlada Republike Slovenije|14.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] {{small|(2020–2021)}}–[[Nova Slovenija|NSi]], {{small|s podporo [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]}} |- ! rowspan=2 style="background-color: {{party color|Gibanje Svoboda}}; color:white;" | | rowspan=2| [[File:Novinarska konferenca ob 1. obletnici vlade - Robert Golob (cropped).jpg|80px]] | rowspan=2| '''[[Robert Golob]]'''<br />{{small|(roj. 1967)}} | rowspan=2| 1. junij 2022 | rowspan=2| ''trenutni'' | rowspan=2| {{age in days|2022|6|1}} | rowspan=2| [[Gibanje Svoboda|GS]] | rowspan=2| [[15. vlada Republike Slovenije|15.]] | rowspan=2| [[Gibanje Svoboda|GS]] {{small|([[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]–[[Stranka Alenke Bratušek|SAB]], 2022)}}–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Levica (Slovenija)|Levica]] | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|9. {{small|(2022)}}]] |- | rowspan=2 | '''{{nowrap|[[Nataša Pirc Musar|N. Pirc Musar]]}}''' [[File:Nataša Pirc Musar (2023-05-19).jpg|60px|center]] {{small|(2022–)}} |- ! style="background-color: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:white;" | | [[Slika:EPP Leaders’ Retreat Zagreb 2026 - Janez Janša (cropped 3).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | ''izvoljen'' | | | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[16. vlada Republike Slovenije|16.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]–[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|10. {{small|(2026)}}]] |} ===Časovnica=== {{#tag:timeline| ImageSize = width:1500 height:auto barincrement:18 PlotArea = top:10 bottom:50 right:130 left:20 AlignBars = late Define $today = {{#time:d/m/Y}} DateFormat=dd/mm/yyyy Period = from:01/01/1945 till:$today TimeAxis = orientation:horizontal ScaleMajor = unit:year increment:2 start:1945 ScaleMinor = unit:year increment:1 start:1945 Legend = columns:1 left:150 top:24 columnwidth:90 TextData = pos:(20,27) textcolor:black fontsize:M text:"Politična stranka:" Colors = id:communist value:rgb(0.866,0,0) legend:KPS/ZKS id:demos value:rgb(0.337,0.509,0.011) legend:Demos id:lds value:rgb(0,0.733,0.941) legend:LDS id:sls value:rgb(0,0.6,0.2) legend:SLS id:nsi value:black legend:NSi id:sds value:yellow legend:SDS id:sd value:red legend:SD id:ps value:rgb(0.576,0.772,0.447) legend:PS id:smc value:rgb(0,0,0.6) legend:SMC id:lmš value:rgb(0, 0.353, 0.671) legend:LMŠ id:gs value:rgb(0, 0.36, 0.64) legend:GS BarData = bar:Kidrič bar:Marinko bar:Kraigher bar:Avbelj bar:Smole bar:Kavčič bar:Marinc bar:Vratuša bar:Zemljarič bar:Šinigoj bar:Peterle bar:Drnovšek bar:Bajuk bar:Rop bar:Janša bar:Pahor bar:Bratušek bar:Cerar bar:Šarec bar:Janša bar:Golob PlotData= width:5 align:left fontsize:S shift:(5,-4) anchor:till bar:Kidrič from: 01/05/1945 till: 01/06/1946 color:communist text:"[[Boris Kidrič]]" bar:Marinko from: 01/06/1946 till: 15/12/1953 color:communist text:"[[Miha Marinko]]" bar:Kraigher from: 15/12/1953 till: 25/06/1962 color:communist text:"[[Boris Kraigher]]" bar:Avbelj from: 25/06/1962 till: 01/01/1965 color:communist text:"[[Viktor Avbelj]]" bar:Smole from: 01/01/1965 till: 01/01/1967 color:communist text:"[[Janko Smole]]" bar:Kavčič from: 01/01/1967 till: 01/11/1972 color:communist text:"[[Stane Kavčič]]" bar:Marinc from: 01/11/1972 till: 01/04/1978 color:communist text:"[[Andrej Marinc]]" bar:Vratuša from: 01/04/1978 till: 01/07/1980 color:communist text:"[[Anton Vratuša]]" bar:Zemljarič from: 01/07/1980 till: 23/05/1984 color:communist text:"[[Janez Zemljarič]]" bar:Šinigoj from: 23/05/1984 till: 16/05/1990 color:communist text:"[[Dušan Šinigoj]]" bar:Peterle from: 16/05/1990 till: 14/05/1992 color:demos text:"[[Lojze Peterle]]" bar:Drnovšek from: 14/05/1992 till: 07/07/2000 color:lds from: 30/11/2000 till: 19/12/2002 color:lds text:"[[Janez Drnovšek]]" bar:Bajuk from: 07/07/2000 till: 04/08/2000 color:sls from: 04/08/2000 till: 30/11/2000 color:nsi text:"[[Andrej Bajuk]]" bar:Rop from: 19/12/2002 till: 03/12/2004 color:lds text:"[[Anton Rop]]" bar:Janša from: 03/12/2004 till: 21/11/2008 color:sds from: 10/02/2012 till: 20/03/2013 color:sds text:"[[Janez Janša]]" bar:Pahor from: 21/11/2008 till: 10/02/2012 color:sd text:"[[Borut Pahor]]" bar:Bratušek from: 20/03/2013 till: 18/09/2014 color:ps text:"[[Alenka Bratušek]]" bar:Cerar from: 18/09/2014 till: 13/09/2018 color:smc text:"[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]" bar:Šarec from: 13/09/2018 till: 13/03/2020 color:lmš text:"[[Marjan Šarec]]" bar:Janša from: 13/03/2020 till: 31/05/2022 color:sds text:"[[Janez Janša]]" bar:Golob from: 01/06/2022 till: end color:gs text:"[[Robert Golob]]" }}<br /> ==Glej tudi== * [[Podpredsednik vlade Republike Slovenije]] == Viri == {{sklici|2}} {{-}} {{VladaSLO}} {{Pred Vl RS}} {{Vodje držav in vlad Evrope}} {{Slovenija}} [[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije| ]] [[Kategorija:Politika Slovenije]] [[Kategorija:Vlada Republike Slovenije]] 2eul4oew2roa7aei8fc46yfodxsx4qh 6685162 6685160 2026-06-04T16:22:33Z Matjaz2021 201870 /* Predsedniki vlade Republike Slovenije */ sprememba predsednika Vlade 6685162 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | image = Janez Janša, EPP, 2025 (cropped2).jpg | flag = Flag of the Prime Minister of Slovenia.svg | flagsize = 100px | flagalt = | flagborder = yes | flagcaption = Pomorska zastava predsednika vlade Republike Slovenije | post = Predsednik vlade | body = Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Janez Janša]] | acting = | incumbentsince = 4. junij 2026 | department = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />Urad predsednika vlade | style = [[Predsednik vlade|Gospod predsednik vlade]] {{small|(formalno)}}<br>Predsednik vlade<br>[[Gospod predsednik (naziv)|Gospod predsednik]] {{small|(neformalno)}}<br>[[Njegova ekscelenca]] {{small|(diplomatsko)}} | type = [[Vodja vlade]] | status = | abbreviation = | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Evropski svet]] (EU)<br />[[Euro summit]] (EU)<br />[[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Svet za nacionalno varnost]]<br>[[NATO]] | reports_to = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | residence = ''brez'' | seat = {{ublist|Gregorčičeva 25|1000 Ljubljana|[[Predsedniška palača, Ljubljana|Predsedniška palača]]}} | nominator = [[Predsednik Slovenije|Predsednik]] | appointer = Državni zbor | appointer_qualified = | termlength = 4 leta | termlength_qualified = | constituting_instrument = [[Constitution of Slovenia]] | precursor = | inaugural = [[Lojze Peterle]] | formation = {{nowrap|{{start date and age|df=y|1990|5|16}} (''de facto'')<br>{{start date and age|df=y|1991|12|23}} (''de jure'')}} | first = [[Lojze Peterle]] | last = | abolished = | superseded_by = | succession = | unofficial_names = | deputy = | website = [http://www.vlada.si/predsednik_vlade/ www.vlada.si/predsednik_vlade] | salary = {{currency|76586|EUR}} letno<ref name="igcompaycheck">{{navedi splet|url=https://www.ig.com/uk/forex/research/pay-check|title=IG.com Pay Check|publisher=IG|accessdate=2024-06-01|archive-date=2018-04-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20180425045807/https://www.ig.com/uk/forex/research/pay-check|url-status=dead}}</ref> }} {{politika Slovenije}} '''Predsednik Vlade Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Republike Slovenije]] (na podlagi rezultatov [[državnozborske volitve v Sloveniji|državnozborskih volitev]]) in ga potrdi [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''Zakonu o Vladi RS'' vodja Vlade Republike Slovenije.<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=19934&stevilka=124 Uradni-list.si - ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'']</ref> Predsednik vlade ima na voljo tudi [[Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije]]. Predsednik vlade je tudi predsednik [[Svet za nacionalno varnost|Sveta za nacionalno varnost]]. Trenutni predsednik slovenske vlade je [[Robert Golob]], ki je svoj mandat začel 1. junija 2022. Kot mandatar za predsednika naslednje vlade je bil 22. maja 2026 izvoljen [[Janez Janša]]. == Zgodovina == V [[Zgodovina Slovenije|zgodovini Republike Slovenije]] je do sedaj delovalo štirinajst vlad, pri čemer je mesto predsednika vlade zasedalo le devet oseb. [[Janez Drnovšek]] in [[Janez Janša]] sta doslej edina, ki sta mandat opravljala več kot enkrat. Tako Drnovšek kot Janša sta bila za predsednika vlade izvoljena štirikrat: Drnovšek je vodil 2., 3., 4. in 6. vlado, Janša pa 8., 10., 14. in bo vodil 16. vlado. [[Alenka Bratušek]], predsednica 11. slovenske vlade, je prva in doslej edina [[ženska]] v zgodovini Republike Slovenije, ki je zasedala ta položaj. V zgodovini Republike Slovenije je bila vladi dvakrat izglasovana konstruktivna [[nezaupnica]]. Prvič se je to zgodilo leta 1992, ko je padla prva slovenska vlada pod vodstvom Lojzeta Peterleta, drugič pa v času [[10. vlada Republike Slovenije|10. slovenske vlade]] pod vodstvom Janeza Janše, in sicer po tem, ko so ga k odstopu, zaradi suma korupcije s strani [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]], pozvale tudi nekatere ostale koalicijske stranke. == Zakonodaja == O predsedniku vlade govorijo členi 110 do vključno 119 [[Ustava Republike Slovenije|Ustave Republike Slovenije]]. Predsednik vlade predlaga imenovanje in razreševanje ministrov [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]] (112. člen) in skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve vlade ter usklajuje delo ministrov (114. člen).<ref>[http://www.dz-rs.si/?id=150&docid=28&showdoc=1 DZ-RS.si - ''Ustava Republike Slovenije'']{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Na podlagi ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi RS]]'' predsednik vlade lahko imenuje [[podpredsednik Vlade Republike Slovenije|podpredsednika vlade]], ''predstavlja vlado ter sklicuje in vodi njene seje'', usmerja delovanje posameznih ministrov, V skladu z ''Uredbo o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov''<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2000103&stevilka=4339 Uradni-list.si - ''Uredba o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov'']</ref> je predsednik vlade oseba, ki ima nenehno policijsko varovanje<ref>{{Navedi splet |url=http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |title=Policija.si - Varovanje oseb in objektov |accessdate=2011-08-20 |archive-date=2011-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110831032444/http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |url-status=dead }}</ref>, medtem ko je v skladu s ''[[Pravila službe v Slovenski vojski|Pravili službe v Slovenski vojski]]'' upravičen do [[vojaški pogreb|pogreba z vojaškimi častmi]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200984&stevilka=3757 Uradni-list.st - ''Pravila službe v Slovenski vojski'']</ref> {{clear}} == Seznam predsednikov vlad Slovenije == ===Predhodni uradi (pred neodvisnostjo) === {| class="wikitable tpl-blanktable" style="text-align:center; font-size:95%; line-height:20px" |+ class="nowrap" | [[Dravska banovina|Banovina]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (1918–1941) |- ! colspan="3" rowspan="2" | Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan="2" | Mandat ! rowspan="2" | Politična stranka ! colspan="2" rowspan="2" width="10%" |[[Kralj Jugoslavije]] <br />{{small|(vladanje)}} |- ! Začetek mandata ! Konec mandata |- ! colspan="7"| Predsednik Slovencev (1918–1919) |- | style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | [[File:Josip pogacnik.jpg|80px]] | '''[[Josip Pogačnik]]'''<br />{{small|(1866–1932)}} | 31. oktober 1918 | 20. januar 1919 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]]<br /> | rowspan="1" |[[Peter I. Karađorđević|Peter I.]] [[File:Peter I Karadjordjevic of Serbia.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1918–1921)}}}} |- ! colspan="7"| Ban Dravske banovine (1929–1941) |- ! style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}"| | [[File:Dušan Sernec 1929.jpg|80px]] | '''[[Dušan Sernec]]'''<br />{{small|(1882–1952)}} | 9. oktober 1929 | 4. december 1930 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] | rowspan="2" |{{nowrap|[[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksander I.]]}} [[File:Alexander I of Yugoslavia Photograph from Postcard.jpg|60px|center]] {{small|(1921–1934)}} |- ! style="background-color:{{party color|Jugoslovanska nacionalna stranka}}"| | [[File:Drago Marušič 1930s.jpg|80px]] | '''[[Drago Marušič]]'''<br />{{small|(1884–1964)}} | 4. december 1930 | 8. februar 1935 | [[Jugoslovanska nacionalna stranka]] |- ! style="background-color: {{party color|Demokratska stranka (Jugoslavija)}}"| | [[File:Dinko Puc 1930s.jpg|80px]] | '''[[Dinko Puc]]'''<br />{{small|(1879–1945)}} | 8. februar 1935 | 10. september 1935 | [[Demokratska stranka (Jugoslavija)|Jugoslovanska demokratska stranka]] | rowspan="2" |[[Peter II. Karađorđević|Peter II.]] [[File:Petar II Karađorđević.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1934–1941)}}}} |- ! style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}"| | [[File:Marko Natlačen.jpg|80px]] | '''[[Marko Natlačen]]'''<br />{{small|(1886–1942)}} | 10. september 1935 | 16. april 1941 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |} {| class="wikitable tpl-blanktable" style="text-align:center; font-size:95%; line-height:20px" |+ class="nowrap" | [[Socialistična republika Slovenija|Socialistična republika]] v [[SFR Jugoslavija|SFR Jugoslaviji]] (1945–1990) |- ! ! Portret ! width=180|Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan=2|Mandat ! Politična stranka |- ! colspan="6" | Predsednik vlade {{small|(1945–1953)}} |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Boris Kidrič (1).jpg|80px]] || '''[[Boris Kidrič]]'''<br />{{small|(1912–1953)}} || 5. maj 1945 || junij 1946 || [[Komunistična partija Slovenije]] |- ! rowspan=3 style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Miha Marinko (2).jpg|80px]] || '''[[Miha Marinko]]'''<br />{{small|(1900–1983)}} || junij 1946 || 1953 || [[Komunistična partija Slovenije]]<br />{{small|preimenovana leta 1952 v}}<br />[[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! colspan="5" | Predsednik Izvršnega sveta {{small|(1953–1991)}} |- | [[File:Miha Marinko (2).jpg|80px]] || '''[[Miha Marinko]]'''<br />{{small|(1900–1983)}} || 1953 || 15. december 1953 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Boris Kraigher 1958 (2).jpg|80px]] || '''[[Boris Kraigher]]'''<br />{{small|(1914–1967)}} || 15. december 1953 || 25. junij 1962 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Viktor Avbelj 1961.jpg|80px]] || '''[[Viktor Avbelj]]'''<br />{{small|(1914–1993)}} || 25. junij 1962 || 29. april 1965 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Janko Smole 1965 Crop.jpg|80px]] || '''[[Janko Smole]]'''<br />{{small|(1921–2010)}} || 29. april 1965 || 1967 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Stane Kavčič (1).jpg|80px]] || '''[[Stane Kavčič]]'''<br />{{small|(1919–1987)}} || 1967 || 8. november 1972 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Andrej Marinc (1).jpg|80px]] || '''[[Andrej Marinc]]'''<br />{{small|(1930–2025)}}|| 27. november 1972 || 9. maj 1978 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Anton Vratuša.jpg|80px]] || '''[[Anton Vratuša]]'''<br />{{small|(1915–2017)}} || 9. maj 1978 || 16. julij 1980 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Janez Zemljarič (1).jpg|80px]] || '''[[Janez Zemljarič]]'''<br />{{small|(1928–2022)}} || 16. julij 1980 || 23. maj 1984 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | rowspan=2| [[File:Unknown-person.gif|80px]] || rowspan=2| '''[[Dušan Šinigoj]]'''<br />{{small|(1933–2024)}} || rowspan=2| 23. maj 1984 || rowspan=2| 16. maj 1990 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:#f08080; color:white;"| | [[Socialni demokrati (Slovenija)|Stranka demokratične prenove]] |- |} === Predsedniki vlade Republike Slovenije === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center" ! colspan="12" |[[Socialna demokracija|Socialno-demokratske stranke]] {{small|(1); {{legend2|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}|[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD / SD]]|border=1px solid #AAAAAA}}}}{{nb5}}[[Socialni liberalizem|Socialno-liberalne stranke]] {{small|(6); {{legend2|{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}|[[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Pozitivna Slovenija}}|[[Pozitivna Slovenija|PS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Zavezništvo Alenke Bratušek}}|[[Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov|ZaAB]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Stranka Mira Cerarja}}|[[Stranka modernega centra|SMC]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|#1980C7|[[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]|border=1px solid #AAAAAA}}}} {{legend2|{{party color|Gibanje Svoboda}}|[[Gibanje Svoboda|GS]]|border=1px solid #AAAAAA}}<br />[[Krščanska demokracija|Krščansko-demokratske stranke]] {{small|(2); {{legend2|#568203|[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|lightgreen|[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Nova Slovenija}}|[[Nova Slovenija|NSi]]|border=1px solid #AAAAAA}}}}{{nb5}}[[Nacionalni konservatizem|Nacionalne konservativne stranke]] {{small|(1); {{legend2|{{party color|Slovenska demokratska stranka}}|[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]|border=1px solid #AAAAAA}}}} |- ! rowspan="2" width="1%" | ! rowspan="2" width="10%" | Portret ! rowspan="2" width="15%" | Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan="3" width="25%" | Mandat ! rowspan="2" width="10%" | Politična stranka ! rowspan="2" width="5%" | Vlada ! rowspan="2" width="10%" |Koalicija ! rowspan="2" width="5%" | [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] ! rowspan="2" width="10%" |[[Predsednik Slovenije|Predsednik]]<br/>{{small|(mandat)}} |- ! Prevzem funkcije ! Konec funkcije ! Dni |- ! style="background:#568203; color:black;" | | [[File:Lojze Peterle (2002-04-25) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Lojze Peterle]]'''<br />{{small|(roj. 1948)}} | 16. maj 1990 | 14. maj 1992 | {{age in days|1990|5|16|1992|5|14}} | [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]<br /> | [[1. vlada Republike Slovenije|1.]] | [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDZS]]–[[Slovenska demokratična zveza|SDZ]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Zeleni Slovenije|ZS]] | [[Volitve v Skupščino Socialistične republike Slovenije (1990)|C {{small|(1990)}}]] | rowspan=7| '''[[Milan Kučan|M. Kučan]]''' [[File:Osrednja državna počastitev dneva državnosti (52169462737) (cropped) 1.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1990–2002)}}}} |- ! rowspan=3 style="background-color: {{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}" | | rowspan=3| [[File:Janez Drnovšek (cropped).jpg|80px]] | rowspan=3| '''[[Janez Drnovšek]]'''<br />{{small|(1950–2008)}} | 14. maj 1992 | 25. januar 1993 | rowspan=3| {{age in days|1992|5|14|2000|6|7}} | rowspan=3| [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[2. vlada Republike Slovenije|2.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Demokratska stranka Slovenije|DS]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Socialistična stranka Slovenije|SSS]]–[[Zeleni Slovenije|ZS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|1. {{small|(1992)}}]] |- | 25. januar 1993 | 27. februar 1997 | [[3. vlada Republike Slovenije|3.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] {{small|(1993–1994)}}–{{nowrap|[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] {{small|(1993–1996)}}}} |- | 27. februar 1997 | 7. junij 2000 | [[4. vlada Republike Slovenije|4.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | rowspan=3 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|2. {{small|(1996)}}]] |- ! style="background:lightgreen; color:black;" | | rowspan=2| [[File:Andrej Bajuk.jpg|80px]] | rowspan=2| '''[[Andrej Bajuk]]'''<br />{{small|(1943–2011)}} | 7. junij 2000 | 4. avgust 2000 | rowspan=2| {{age in days|2000|6|7|2000|11|30}} | [[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]] | rowspan=2| [[5. vlada Republike Slovenije|5.]] | rowspan=2| {{nowrap|[[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]}} |- ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; color:white" | | 4. avgust 2000 | 30. november 2000 | [[Nova Slovenija|NSi]] |- ! style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}; color:black;" | | [[File:Janez Drnovšek (2002-06-24) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Drnovšek]]'''<br />{{small|(1950–2008)}} | 30. november 2000 | 19. december 2002 | {{age in days|2000|11|30|2002|12|19}} | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[6. vlada Republike Slovenije|6.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2 | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|3. {{small|(2000)}}]] |- ! style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}; color:black;" | | [[File:Anton Rop.jpg|80px]] | '''[[Anton Rop]]'''<br />{{small|(roj. 1960)}} | 19. december 2002 | 3. december 2004 | {{age in days|2002|12|19|2004|12|3}} | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[7. vlada Republike Slovenije|7.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2| {{nowrap|'''[[Janez Drnovšek|J. Drnovšek]]'''}} [[File:Janez Drnovsek.jpg|60px|center]] {{small|(2002–2007)}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:Janez Janša (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 3. december 2004 | 21. november 2008 | {{age in days|2004|12|3|2008|11|21}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[8. vlada Republike Slovenije|8.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|4. {{small|(2004)}}]] |- ! style="background-color:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; color:black;" | | [[File:Borut Pahor 2010.jpg|80px]] | '''[[Borut Pahor]]'''<br />{{small|(roj. 1963)}} | 21. november 2008 | 10. februar 2012 | {{age in days|2008|11|21|2012|2|10}} | [[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]] | [[9. vlada Republike Slovenije|9.]] | [[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] {{small|(2008–2011)}}–[[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[ZARES - socialno liberalni|Zares]] {{small|(2008–2011)}} | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|5. {{small|(2008)}}]] | rowspan=2| '''[[Danilo Türk|D. Türk]]''' [[File:Danilo Türk - World Economic Forum on Europe 2011 (cropped).jpg|60px|center]] {{small|(2007–2012)}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:EPP Summit March 2012 (13) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 10. februar 2012 | 20. marec 2013 | {{age in days|2012|2|10|2013|3|20}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[10. vlada Republike Slovenije|10.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–{{nowrap|[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Državljanska lista Gregorja Viranta|DL]]}} | rowspan=3 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|6. {{small|(2011)}}]] |- ! style="background:{{party color|Pozitivna Slovenija}}; color:black;" | | rowspan=2| [[File:Srečanje z županjami in župani na Brdu - 5. 6. 2023 - Alenka Bratušek.jpg|80px]] | rowspan=2| {{nowrap|'''[[Alenka Bratušek]]'''}}<br />{{small|(roj. 1970)}} | rowspan=2| 20. marec 2013 | rowspan=2| 18. september 2014 | rowspan=2| {{age in days|2013|3|20|2014|9|18}} | [[Pozitivna Slovenija|PS]] | rowspan=2| [[11. vlada Republike Slovenije|11.]] | rowspan=2| [[Pozitivna Slovenija|PS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Državljanska lista Gregorja Viranta|DL]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Zavezništvo Alenke Bratušek|ZaAB]] | rowspan=6| '''[[Borut Pahor|B. Pahor]]''' [[File:Novinarska konferenca predsednika republike Boruta Pahorja.jpg|60px|center]] {{small|(2012–2022)}} |- ! style="background:{{party color|Zavezništvo Alenke Bratušek}}; color:black" | | [[Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov|ZaAB]] |- ! style="background-color:{{party color|Stranka Mira Cerarja}}; color:white;" | | [[File:Miro Cerar 2018.jpg|80px]] | '''[[Miro Cerar]]'''<br />{{small|(roj. 1963)}} | 18. september 2014 | 13. september 2018 | {{age in days|2014|9|18|2018|9|13}} | [[Stranka modernega centra|SMC]] | [[12. vlada Republike Slovenije|12.]] | [[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|7. {{small|(2014)}}]] |- ! style="background:#1980C7" | | [[File:Marjan Šarec-za splet (cropped).jpg|80px]] | '''[[Marjan Šarec]]'''<br />{{nowrap|{{small|(roj. 1977)}}}} | 13. september 2018 | 13. marec 2020 | {{age in days|2018|9|13|2020|3|13}} | [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]] | [[13. vlada Republike Slovenije|13.]] | [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Stranka Alenke Bratušek|SAB]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]], {{small|s podporo [[Levica (Slovenija)|Levice]]}} | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|8. {{small|(2018)}}]] |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:Izredno zasedanje Evropskega sveta 09 (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 13. marec 2020 | 1. junij 2022 | {{age in days|2020|3|13|2022|6|1}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[14. vlada Republike Slovenije|14.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] {{small|(2020–2021)}}–[[Nova Slovenija|NSi]], {{small|s podporo [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]}} |- ! rowspan=2 style="background-color: {{party color|Gibanje Svoboda}}; color:white;" | | rowspan=2| [[File:Novinarska konferenca ob 1. obletnici vlade - Robert Golob (cropped).jpg|80px]] | rowspan=2| '''[[Robert Golob]]'''<br />{{small|(roj. 1967)}} | rowspan=2| 1. junij 2022 | rowspan=2| 4. junij 2026 | rowspan=2| {{age in days|2022|6|1}} | rowspan=2| [[Gibanje Svoboda|GS]] | rowspan=2| [[15. vlada Republike Slovenije|15.]] | rowspan=2| [[Gibanje Svoboda|GS]] {{small|([[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]–[[Stranka Alenke Bratušek|SAB]], 2022)}}–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Levica (Slovenija)|Levica]] | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|9. {{small|(2022)}}]] |- | rowspan=2 | '''{{nowrap|[[Nataša Pirc Musar|N. Pirc Musar]]}}''' [[File:Nataša Pirc Musar (2023-05-19).jpg|60px|center]] {{small|(2022–)}} |- ! style="background-color: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:white;" | | [[Slika:EPP Leaders’ Retreat Zagreb 2026 - Janez Janša (cropped 3).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 4. junij 2026 | trenutni | | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[16. vlada Republike Slovenije|16.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]–[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|10. {{small|(2026)}}]] |} ===Časovnica=== {{#tag:timeline| ImageSize = width:1500 height:auto barincrement:18 PlotArea = top:10 bottom:50 right:130 left:20 AlignBars = late Define $today = {{#time:d/m/Y}} DateFormat=dd/mm/yyyy Period = from:01/01/1945 till:$today TimeAxis = orientation:horizontal ScaleMajor = unit:year increment:2 start:1945 ScaleMinor = unit:year increment:1 start:1945 Legend = columns:1 left:150 top:24 columnwidth:90 TextData = pos:(20,27) textcolor:black fontsize:M text:"Politična stranka:" Colors = id:communist value:rgb(0.866,0,0) legend:KPS/ZKS id:demos value:rgb(0.337,0.509,0.011) legend:Demos id:lds value:rgb(0,0.733,0.941) legend:LDS id:sls value:rgb(0,0.6,0.2) legend:SLS id:nsi value:black legend:NSi id:sds value:yellow legend:SDS id:sd value:red legend:SD id:ps value:rgb(0.576,0.772,0.447) legend:PS id:smc value:rgb(0,0,0.6) legend:SMC id:lmš value:rgb(0, 0.353, 0.671) legend:LMŠ id:gs value:rgb(0, 0.36, 0.64) legend:GS BarData = bar:Kidrič bar:Marinko bar:Kraigher bar:Avbelj bar:Smole bar:Kavčič bar:Marinc bar:Vratuša bar:Zemljarič bar:Šinigoj bar:Peterle bar:Drnovšek bar:Bajuk bar:Rop bar:Janša bar:Pahor bar:Bratušek bar:Cerar bar:Šarec bar:Janša bar:Golob PlotData= width:5 align:left fontsize:S shift:(5,-4) anchor:till bar:Kidrič from: 01/05/1945 till: 01/06/1946 color:communist text:"[[Boris Kidrič]]" bar:Marinko from: 01/06/1946 till: 15/12/1953 color:communist text:"[[Miha Marinko]]" bar:Kraigher from: 15/12/1953 till: 25/06/1962 color:communist text:"[[Boris Kraigher]]" bar:Avbelj from: 25/06/1962 till: 01/01/1965 color:communist text:"[[Viktor Avbelj]]" bar:Smole from: 01/01/1965 till: 01/01/1967 color:communist text:"[[Janko Smole]]" bar:Kavčič from: 01/01/1967 till: 01/11/1972 color:communist text:"[[Stane Kavčič]]" bar:Marinc from: 01/11/1972 till: 01/04/1978 color:communist text:"[[Andrej Marinc]]" bar:Vratuša from: 01/04/1978 till: 01/07/1980 color:communist text:"[[Anton Vratuša]]" bar:Zemljarič from: 01/07/1980 till: 23/05/1984 color:communist text:"[[Janez Zemljarič]]" bar:Šinigoj from: 23/05/1984 till: 16/05/1990 color:communist text:"[[Dušan Šinigoj]]" bar:Peterle from: 16/05/1990 till: 14/05/1992 color:demos text:"[[Lojze Peterle]]" bar:Drnovšek from: 14/05/1992 till: 07/07/2000 color:lds from: 30/11/2000 till: 19/12/2002 color:lds text:"[[Janez Drnovšek]]" bar:Bajuk from: 07/07/2000 till: 04/08/2000 color:sls from: 04/08/2000 till: 30/11/2000 color:nsi text:"[[Andrej Bajuk]]" bar:Rop from: 19/12/2002 till: 03/12/2004 color:lds text:"[[Anton Rop]]" bar:Janša from: 03/12/2004 till: 21/11/2008 color:sds from: 10/02/2012 till: 20/03/2013 color:sds text:"[[Janez Janša]]" bar:Pahor from: 21/11/2008 till: 10/02/2012 color:sd text:"[[Borut Pahor]]" bar:Bratušek from: 20/03/2013 till: 18/09/2014 color:ps text:"[[Alenka Bratušek]]" bar:Cerar from: 18/09/2014 till: 13/09/2018 color:smc text:"[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]" bar:Šarec from: 13/09/2018 till: 13/03/2020 color:lmš text:"[[Marjan Šarec]]" bar:Janša from: 13/03/2020 till: 31/05/2022 color:sds text:"[[Janez Janša]]" bar:Golob from: 01/06/2022 till: end color:gs text:"[[Robert Golob]]" }}<br /> ==Glej tudi== * [[Podpredsednik vlade Republike Slovenije]] == Viri == {{sklici|2}} {{-}} {{VladaSLO}} {{Pred Vl RS}} {{Vodje držav in vlad Evrope}} {{Slovenija}} [[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije| ]] [[Kategorija:Politika Slovenije]] [[Kategorija:Vlada Republike Slovenije]] lpiezqodjm12sbqgcznf0hj0v4owfei 6685173 6685162 2026-06-04T16:33:14Z Matjaz2021 201870 /* */ 6685173 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | image = Janez Janša, EPP, 2025 (cropped2).jpg | flag = Flag of the Prime Minister of Slovenia.svg | flagsize = 100px | flagalt = | flagborder = yes | flagcaption = Pomorska zastava predsednika vlade Republike Slovenije | post = Predsednik vlade | body = Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Janez Janša]] | acting = | incumbentsince = 4. junij 2026 | department = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />Urad predsednika vlade | style = [[Predsednik vlade|Gospod predsednik vlade]] {{small|(formalno)}}<br>Predsednik vlade<br>[[Gospod predsednik (naziv)|Gospod predsednik]] {{small|(neformalno)}}<br>[[Njegova ekscelenca]] {{small|(diplomatsko)}} | type = [[Vodja vlade]] | status = | abbreviation = | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Evropski svet]] (EU)<br />[[Euro summit]] (EU)<br />[[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Svet za nacionalno varnost]]<br>[[NATO]] | reports_to = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | residence = ''brez'' | seat = {{ublist|Gregorčičeva 25|1000 Ljubljana|[[Predsedniška palača, Ljubljana|Predsedniška palača]]}} | nominator = [[Predsednik Slovenije|Predsednik]] | appointer = Državni zbor | appointer_qualified = | termlength = 4 leta | termlength_qualified = | constituting_instrument = [[Constitution of Slovenia]] | precursor = | inaugural = [[Lojze Peterle]] | formation = {{nowrap|{{start date and age|df=y|1990|5|16}} (''de facto'')<br>{{start date and age|df=y|1991|12|23}} (''de jure'')}} | first = [[Lojze Peterle]] | last = | abolished = | superseded_by = | succession = | unofficial_names = | deputy = | website = [http://www.vlada.si/predsednik_vlade/ www.vlada.si/predsednik_vlade] | salary = {{currency|76586|EUR}} letno<ref name="igcompaycheck">{{navedi splet|url=https://www.ig.com/uk/forex/research/pay-check|title=IG.com Pay Check|publisher=IG|accessdate=2024-06-01|archive-date=2018-04-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20180425045807/https://www.ig.com/uk/forex/research/pay-check|url-status=dead}}</ref> }} {{politika Slovenije}} '''Predsednik Vlade Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Republike Slovenije]] (na podlagi rezultatov [[državnozborske volitve v Sloveniji|državnozborskih volitev]]) in ga potrdi [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''Zakonu o Vladi RS'' vodja Vlade Republike Slovenije.<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=19934&stevilka=124 Uradni-list.si - ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'']</ref> Predsednik vlade ima na voljo tudi [[Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije]]. Predsednik vlade je tudi predsednik [[Svet za nacionalno varnost|Sveta za nacionalno varnost]]. Trenutni predsednik slovenske vlade je [[Robert Golob|Janez Janša]], ki je mandat pričel 4. junija 2026. == Zgodovina == V [[Zgodovina Slovenije|zgodovini Republike Slovenije]] je do sedaj delovalo štirinajst vlad, pri čemer je mesto predsednika vlade zasedalo le devet oseb. [[Janez Drnovšek]] in [[Janez Janša]] sta doslej edina, ki sta mandat opravljala več kot enkrat. Tako Drnovšek kot Janša sta bila za predsednika vlade izvoljena štirikrat: Drnovšek je vodil 2., 3., 4. in 6. vlado, Janša pa 8., 10., 14. in bo vodil 16. vlado. [[Alenka Bratušek]], predsednica 11. slovenske vlade, je prva in doslej edina [[ženska]] v zgodovini Republike Slovenije, ki je zasedala ta položaj. V zgodovini Republike Slovenije je bila vladi dvakrat izglasovana konstruktivna [[nezaupnica]]. Prvič se je to zgodilo leta 1992, ko je padla prva slovenska vlada pod vodstvom Lojzeta Peterleta, drugič pa v času [[10. vlada Republike Slovenije|10. slovenske vlade]] pod vodstvom Janeza Janše, in sicer po tem, ko so ga k odstopu, zaradi suma korupcije s strani [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]], pozvale tudi nekatere ostale koalicijske stranke. == Zakonodaja == O predsedniku vlade govorijo členi 110 do vključno 119 [[Ustava Republike Slovenije|Ustave Republike Slovenije]]. Predsednik vlade predlaga imenovanje in razreševanje ministrov [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]] (112. člen) in skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve vlade ter usklajuje delo ministrov (114. člen).<ref>[http://www.dz-rs.si/?id=150&docid=28&showdoc=1 DZ-RS.si - ''Ustava Republike Slovenije'']{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Na podlagi ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi RS]]'' predsednik vlade lahko imenuje [[podpredsednik Vlade Republike Slovenije|podpredsednika vlade]], ''predstavlja vlado ter sklicuje in vodi njene seje'', usmerja delovanje posameznih ministrov, V skladu z ''Uredbo o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov''<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2000103&stevilka=4339 Uradni-list.si - ''Uredba o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov'']</ref> je predsednik vlade oseba, ki ima nenehno policijsko varovanje<ref>{{Navedi splet |url=http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |title=Policija.si - Varovanje oseb in objektov |accessdate=2011-08-20 |archive-date=2011-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110831032444/http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |url-status=dead }}</ref>, medtem ko je v skladu s ''[[Pravila službe v Slovenski vojski|Pravili službe v Slovenski vojski]]'' upravičen do [[vojaški pogreb|pogreba z vojaškimi častmi]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200984&stevilka=3757 Uradni-list.st - ''Pravila službe v Slovenski vojski'']</ref> {{clear}} == Seznam predsednikov vlad Slovenije == ===Predhodni uradi (pred neodvisnostjo) === {| class="wikitable tpl-blanktable" style="text-align:center; font-size:95%; line-height:20px" |+ class="nowrap" | [[Dravska banovina|Banovina]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (1918–1941) |- ! colspan="3" rowspan="2" | Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan="2" | Mandat ! rowspan="2" | Politična stranka ! colspan="2" rowspan="2" width="10%" |[[Kralj Jugoslavije]] <br />{{small|(vladanje)}} |- ! Začetek mandata ! Konec mandata |- ! colspan="7"| Predsednik Slovencev (1918–1919) |- | style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | [[File:Josip pogacnik.jpg|80px]] | '''[[Josip Pogačnik]]'''<br />{{small|(1866–1932)}} | 31. oktober 1918 | 20. januar 1919 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]]<br /> | rowspan="1" |[[Peter I. Karađorđević|Peter I.]] [[File:Peter I Karadjordjevic of Serbia.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1918–1921)}}}} |- ! colspan="7"| Ban Dravske banovine (1929–1941) |- ! style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}"| | [[File:Dušan Sernec 1929.jpg|80px]] | '''[[Dušan Sernec]]'''<br />{{small|(1882–1952)}} | 9. oktober 1929 | 4. december 1930 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] | rowspan="2" |{{nowrap|[[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksander I.]]}} [[File:Alexander I of Yugoslavia Photograph from Postcard.jpg|60px|center]] {{small|(1921–1934)}} |- ! style="background-color:{{party color|Jugoslovanska nacionalna stranka}}"| | [[File:Drago Marušič 1930s.jpg|80px]] | '''[[Drago Marušič]]'''<br />{{small|(1884–1964)}} | 4. december 1930 | 8. februar 1935 | [[Jugoslovanska nacionalna stranka]] |- ! style="background-color: {{party color|Demokratska stranka (Jugoslavija)}}"| | [[File:Dinko Puc 1930s.jpg|80px]] | '''[[Dinko Puc]]'''<br />{{small|(1879–1945)}} | 8. februar 1935 | 10. september 1935 | [[Demokratska stranka (Jugoslavija)|Jugoslovanska demokratska stranka]] | rowspan="2" |[[Peter II. Karađorđević|Peter II.]] [[File:Petar II Karađorđević.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1934–1941)}}}} |- ! style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}"| | [[File:Marko Natlačen.jpg|80px]] | '''[[Marko Natlačen]]'''<br />{{small|(1886–1942)}} | 10. september 1935 | 16. april 1941 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |} {| class="wikitable tpl-blanktable" style="text-align:center; font-size:95%; line-height:20px" |+ class="nowrap" | [[Socialistična republika Slovenija|Socialistična republika]] v [[SFR Jugoslavija|SFR Jugoslaviji]] (1945–1990) |- ! ! Portret ! width=180|Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan=2|Mandat ! Politična stranka |- ! colspan="6" | Predsednik vlade {{small|(1945–1953)}} |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Boris Kidrič (1).jpg|80px]] || '''[[Boris Kidrič]]'''<br />{{small|(1912–1953)}} || 5. maj 1945 || junij 1946 || [[Komunistična partija Slovenije]] |- ! rowspan=3 style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Miha Marinko (2).jpg|80px]] || '''[[Miha Marinko]]'''<br />{{small|(1900–1983)}} || junij 1946 || 1953 || [[Komunistična partija Slovenije]]<br />{{small|preimenovana leta 1952 v}}<br />[[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! colspan="5" | Predsednik Izvršnega sveta {{small|(1953–1991)}} |- | [[File:Miha Marinko (2).jpg|80px]] || '''[[Miha Marinko]]'''<br />{{small|(1900–1983)}} || 1953 || 15. december 1953 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Boris Kraigher 1958 (2).jpg|80px]] || '''[[Boris Kraigher]]'''<br />{{small|(1914–1967)}} || 15. december 1953 || 25. junij 1962 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Viktor Avbelj 1961.jpg|80px]] || '''[[Viktor Avbelj]]'''<br />{{small|(1914–1993)}} || 25. junij 1962 || 29. april 1965 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Janko Smole 1965 Crop.jpg|80px]] || '''[[Janko Smole]]'''<br />{{small|(1921–2010)}} || 29. april 1965 || 1967 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Stane Kavčič (1).jpg|80px]] || '''[[Stane Kavčič]]'''<br />{{small|(1919–1987)}} || 1967 || 8. november 1972 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Andrej Marinc (1).jpg|80px]] || '''[[Andrej Marinc]]'''<br />{{small|(1930–2025)}}|| 27. november 1972 || 9. maj 1978 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Anton Vratuša.jpg|80px]] || '''[[Anton Vratuša]]'''<br />{{small|(1915–2017)}} || 9. maj 1978 || 16. julij 1980 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Janez Zemljarič (1).jpg|80px]] || '''[[Janez Zemljarič]]'''<br />{{small|(1928–2022)}} || 16. julij 1980 || 23. maj 1984 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | rowspan=2| [[File:Unknown-person.gif|80px]] || rowspan=2| '''[[Dušan Šinigoj]]'''<br />{{small|(1933–2024)}} || rowspan=2| 23. maj 1984 || rowspan=2| 16. maj 1990 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:#f08080; color:white;"| | [[Socialni demokrati (Slovenija)|Stranka demokratične prenove]] |- |} === Predsedniki vlade Republike Slovenije === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center" ! colspan="12" |[[Socialna demokracija|Socialno-demokratske stranke]] {{small|(1); {{legend2|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}|[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD / SD]]|border=1px solid #AAAAAA}}}}{{nb5}}[[Socialni liberalizem|Socialno-liberalne stranke]] {{small|(6); {{legend2|{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}|[[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Pozitivna Slovenija}}|[[Pozitivna Slovenija|PS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Zavezništvo Alenke Bratušek}}|[[Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov|ZaAB]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Stranka Mira Cerarja}}|[[Stranka modernega centra|SMC]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|#1980C7|[[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]|border=1px solid #AAAAAA}}}} {{legend2|{{party color|Gibanje Svoboda}}|[[Gibanje Svoboda|GS]]|border=1px solid #AAAAAA}}<br />[[Krščanska demokracija|Krščansko-demokratske stranke]] {{small|(2); {{legend2|#568203|[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|lightgreen|[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Nova Slovenija}}|[[Nova Slovenija|NSi]]|border=1px solid #AAAAAA}}}}{{nb5}}[[Nacionalni konservatizem|Nacionalne konservativne stranke]] {{small|(1); {{legend2|{{party color|Slovenska demokratska stranka}}|[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]|border=1px solid #AAAAAA}}}} |- ! rowspan="2" width="1%" | ! rowspan="2" width="10%" | Portret ! rowspan="2" width="15%" | Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan="3" width="25%" | Mandat ! rowspan="2" width="10%" | Politična stranka ! rowspan="2" width="5%" | Vlada ! rowspan="2" width="10%" |Koalicija ! rowspan="2" width="5%" | [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] ! rowspan="2" width="10%" |[[Predsednik Slovenije|Predsednik]]<br/>{{small|(mandat)}} |- ! Prevzem funkcije ! Konec funkcije ! Dni |- ! style="background:#568203; color:black;" | | [[File:Lojze Peterle (2002-04-25) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Lojze Peterle]]'''<br />{{small|(roj. 1948)}} | 16. maj 1990 | 14. maj 1992 | {{age in days|1990|5|16|1992|5|14}} | [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]<br /> | [[1. vlada Republike Slovenije|1.]] | [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDZS]]–[[Slovenska demokratična zveza|SDZ]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Zeleni Slovenije|ZS]] | [[Volitve v Skupščino Socialistične republike Slovenije (1990)|C {{small|(1990)}}]] | rowspan=7| '''[[Milan Kučan|M. Kučan]]''' [[File:Osrednja državna počastitev dneva državnosti (52169462737) (cropped) 1.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1990–2002)}}}} |- ! rowspan=3 style="background-color: {{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}" | | rowspan=3| [[File:Janez Drnovšek (cropped).jpg|80px]] | rowspan=3| '''[[Janez Drnovšek]]'''<br />{{small|(1950–2008)}} | 14. maj 1992 | 25. januar 1993 | rowspan=3| {{age in days|1992|5|14|2000|6|7}} | rowspan=3| [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[2. vlada Republike Slovenije|2.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Demokratska stranka Slovenije|DS]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Socialistična stranka Slovenije|SSS]]–[[Zeleni Slovenije|ZS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|1. {{small|(1992)}}]] |- | 25. januar 1993 | 27. februar 1997 | [[3. vlada Republike Slovenije|3.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] {{small|(1993–1994)}}–{{nowrap|[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] {{small|(1993–1996)}}}} |- | 27. februar 1997 | 7. junij 2000 | [[4. vlada Republike Slovenije|4.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | rowspan=3 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|2. {{small|(1996)}}]] |- ! style="background:lightgreen; color:black;" | | rowspan=2| [[File:Andrej Bajuk.jpg|80px]] | rowspan=2| '''[[Andrej Bajuk]]'''<br />{{small|(1943–2011)}} | 7. junij 2000 | 4. avgust 2000 | rowspan=2| {{age in days|2000|6|7|2000|11|30}} | [[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]] | rowspan=2| [[5. vlada Republike Slovenije|5.]] | rowspan=2| {{nowrap|[[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]}} |- ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; color:white" | | 4. avgust 2000 | 30. november 2000 | [[Nova Slovenija|NSi]] |- ! style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}; color:black;" | | [[File:Janez Drnovšek (2002-06-24) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Drnovšek]]'''<br />{{small|(1950–2008)}} | 30. november 2000 | 19. december 2002 | {{age in days|2000|11|30|2002|12|19}} | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[6. vlada Republike Slovenije|6.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2 | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|3. {{small|(2000)}}]] |- ! style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}; color:black;" | | [[File:Anton Rop.jpg|80px]] | '''[[Anton Rop]]'''<br />{{small|(roj. 1960)}} | 19. december 2002 | 3. december 2004 | {{age in days|2002|12|19|2004|12|3}} | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[7. vlada Republike Slovenije|7.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2| {{nowrap|'''[[Janez Drnovšek|J. Drnovšek]]'''}} [[File:Janez Drnovsek.jpg|60px|center]] {{small|(2002–2007)}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:Janez Janša (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 3. december 2004 | 21. november 2008 | {{age in days|2004|12|3|2008|11|21}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[8. vlada Republike Slovenije|8.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|4. {{small|(2004)}}]] |- ! style="background-color:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; color:black;" | | [[File:Borut Pahor 2010.jpg|80px]] | '''[[Borut Pahor]]'''<br />{{small|(roj. 1963)}} | 21. november 2008 | 10. februar 2012 | {{age in days|2008|11|21|2012|2|10}} | [[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]] | [[9. vlada Republike Slovenije|9.]] | [[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] {{small|(2008–2011)}}–[[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[ZARES - socialno liberalni|Zares]] {{small|(2008–2011)}} | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|5. {{small|(2008)}}]] | rowspan=2| '''[[Danilo Türk|D. Türk]]''' [[File:Danilo Türk - World Economic Forum on Europe 2011 (cropped).jpg|60px|center]] {{small|(2007–2012)}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:EPP Summit March 2012 (13) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 10. februar 2012 | 20. marec 2013 | {{age in days|2012|2|10|2013|3|20}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[10. vlada Republike Slovenije|10.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–{{nowrap|[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Državljanska lista Gregorja Viranta|DL]]}} | rowspan=3 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|6. {{small|(2011)}}]] |- ! style="background:{{party color|Pozitivna Slovenija}}; color:black;" | | rowspan=2| [[File:Srečanje z županjami in župani na Brdu - 5. 6. 2023 - Alenka Bratušek.jpg|80px]] | rowspan=2| {{nowrap|'''[[Alenka Bratušek]]'''}}<br />{{small|(roj. 1970)}} | rowspan=2| 20. marec 2013 | rowspan=2| 18. september 2014 | rowspan=2| {{age in days|2013|3|20|2014|9|18}} | [[Pozitivna Slovenija|PS]] | rowspan=2| [[11. vlada Republike Slovenije|11.]] | rowspan=2| [[Pozitivna Slovenija|PS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Državljanska lista Gregorja Viranta|DL]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Zavezništvo Alenke Bratušek|ZaAB]] | rowspan=6| '''[[Borut Pahor|B. Pahor]]''' [[File:Novinarska konferenca predsednika republike Boruta Pahorja.jpg|60px|center]] {{small|(2012–2022)}} |- ! style="background:{{party color|Zavezništvo Alenke Bratušek}}; color:black" | | [[Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov|ZaAB]] |- ! style="background-color:{{party color|Stranka Mira Cerarja}}; color:white;" | | [[File:Miro Cerar 2018.jpg|80px]] | '''[[Miro Cerar]]'''<br />{{small|(roj. 1963)}} | 18. september 2014 | 13. september 2018 | {{age in days|2014|9|18|2018|9|13}} | [[Stranka modernega centra|SMC]] | [[12. vlada Republike Slovenije|12.]] | [[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|7. {{small|(2014)}}]] |- ! style="background:#1980C7" | | [[File:Marjan Šarec-za splet (cropped).jpg|80px]] | '''[[Marjan Šarec]]'''<br />{{nowrap|{{small|(roj. 1977)}}}} | 13. september 2018 | 13. marec 2020 | {{age in days|2018|9|13|2020|3|13}} | [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]] | [[13. vlada Republike Slovenije|13.]] | [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Stranka Alenke Bratušek|SAB]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]], {{small|s podporo [[Levica (Slovenija)|Levice]]}} | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|8. {{small|(2018)}}]] |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:Izredno zasedanje Evropskega sveta 09 (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 13. marec 2020 | 1. junij 2022 | {{age in days|2020|3|13|2022|6|1}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[14. vlada Republike Slovenije|14.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] {{small|(2020–2021)}}–[[Nova Slovenija|NSi]], {{small|s podporo [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]}} |- ! rowspan=2 style="background-color: {{party color|Gibanje Svoboda}}; color:white;" | | rowspan=2| [[File:Novinarska konferenca ob 1. obletnici vlade - Robert Golob (cropped).jpg|80px]] | rowspan=2| '''[[Robert Golob]]'''<br />{{small|(roj. 1967)}} | rowspan=2| 1. junij 2022 | rowspan=2| 4. junij 2026 | rowspan=2| {{age in days|2022|6|1}} | rowspan=2| [[Gibanje Svoboda|GS]] | rowspan=2| [[15. vlada Republike Slovenije|15.]] | rowspan=2| [[Gibanje Svoboda|GS]] {{small|([[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]–[[Stranka Alenke Bratušek|SAB]], 2022)}}–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Levica (Slovenija)|Levica]] | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|9. {{small|(2022)}}]] |- | rowspan=2 | '''{{nowrap|[[Nataša Pirc Musar|N. Pirc Musar]]}}''' [[File:Nataša Pirc Musar (2023-05-19).jpg|60px|center]] {{small|(2022–)}} |- ! style="background-color: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:white;" | | [[Slika:EPP Leaders’ Retreat Zagreb 2026 - Janez Janša (cropped 3).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 4. junij 2026 | trenutni | | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[16. vlada Republike Slovenije|16.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]–[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|10. {{small|(2026)}}]] |} ===Časovnica=== {{#tag:timeline| ImageSize = width:1500 height:auto barincrement:18 PlotArea = top:10 bottom:50 right:130 left:20 AlignBars = late Define $today = {{#time:d/m/Y}} DateFormat=dd/mm/yyyy Period = from:01/01/1945 till:$today TimeAxis = orientation:horizontal ScaleMajor = unit:year increment:2 start:1945 ScaleMinor = unit:year increment:1 start:1945 Legend = columns:1 left:150 top:24 columnwidth:90 TextData = pos:(20,27) textcolor:black fontsize:M text:"Politična stranka:" Colors = id:communist value:rgb(0.866,0,0) legend:KPS/ZKS id:demos value:rgb(0.337,0.509,0.011) legend:Demos id:lds value:rgb(0,0.733,0.941) legend:LDS id:sls value:rgb(0,0.6,0.2) legend:SLS id:nsi value:black legend:NSi id:sds value:yellow legend:SDS id:sd value:red legend:SD id:ps value:rgb(0.576,0.772,0.447) legend:PS id:smc value:rgb(0,0,0.6) legend:SMC id:lmš value:rgb(0, 0.353, 0.671) legend:LMŠ id:gs value:rgb(0, 0.36, 0.64) legend:GS BarData = bar:Kidrič bar:Marinko bar:Kraigher bar:Avbelj bar:Smole bar:Kavčič bar:Marinc bar:Vratuša bar:Zemljarič bar:Šinigoj bar:Peterle bar:Drnovšek bar:Bajuk bar:Rop bar:Janša bar:Pahor bar:Bratušek bar:Cerar bar:Šarec bar:Janša bar:Golob PlotData= width:5 align:left fontsize:S shift:(5,-4) anchor:till bar:Kidrič from: 01/05/1945 till: 01/06/1946 color:communist text:"[[Boris Kidrič]]" bar:Marinko from: 01/06/1946 till: 15/12/1953 color:communist text:"[[Miha Marinko]]" bar:Kraigher from: 15/12/1953 till: 25/06/1962 color:communist text:"[[Boris Kraigher]]" bar:Avbelj from: 25/06/1962 till: 01/01/1965 color:communist text:"[[Viktor Avbelj]]" bar:Smole from: 01/01/1965 till: 01/01/1967 color:communist text:"[[Janko Smole]]" bar:Kavčič from: 01/01/1967 till: 01/11/1972 color:communist text:"[[Stane Kavčič]]" bar:Marinc from: 01/11/1972 till: 01/04/1978 color:communist text:"[[Andrej Marinc]]" bar:Vratuša from: 01/04/1978 till: 01/07/1980 color:communist text:"[[Anton Vratuša]]" bar:Zemljarič from: 01/07/1980 till: 23/05/1984 color:communist text:"[[Janez Zemljarič]]" bar:Šinigoj from: 23/05/1984 till: 16/05/1990 color:communist text:"[[Dušan Šinigoj]]" bar:Peterle from: 16/05/1990 till: 14/05/1992 color:demos text:"[[Lojze Peterle]]" bar:Drnovšek from: 14/05/1992 till: 07/07/2000 color:lds from: 30/11/2000 till: 19/12/2002 color:lds text:"[[Janez Drnovšek]]" bar:Bajuk from: 07/07/2000 till: 04/08/2000 color:sls from: 04/08/2000 till: 30/11/2000 color:nsi text:"[[Andrej Bajuk]]" bar:Rop from: 19/12/2002 till: 03/12/2004 color:lds text:"[[Anton Rop]]" bar:Janša from: 03/12/2004 till: 21/11/2008 color:sds from: 10/02/2012 till: 20/03/2013 color:sds text:"[[Janez Janša]]" bar:Pahor from: 21/11/2008 till: 10/02/2012 color:sd text:"[[Borut Pahor]]" bar:Bratušek from: 20/03/2013 till: 18/09/2014 color:ps text:"[[Alenka Bratušek]]" bar:Cerar from: 18/09/2014 till: 13/09/2018 color:smc text:"[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]" bar:Šarec from: 13/09/2018 till: 13/03/2020 color:lmš text:"[[Marjan Šarec]]" bar:Janša from: 13/03/2020 till: 31/05/2022 color:sds text:"[[Janez Janša]]" bar:Golob from: 01/06/2022 till: end color:gs text:"[[Robert Golob]]" }}<br /> ==Glej tudi== * [[Podpredsednik vlade Republike Slovenije]] == Viri == {{sklici|2}} {{-}} {{VladaSLO}} {{Pred Vl RS}} {{Vodje držav in vlad Evrope}} {{Slovenija}} [[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije| ]] [[Kategorija:Politika Slovenije]] [[Kategorija:Vlada Republike Slovenije]] locqk1h7s5g7ar9lmlias7oe2a3fw0k 6685198 6685173 2026-06-04T18:04:10Z Upwinxp 126544 6685198 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | image = Janez Janša, EPP, 2025 (cropped2).jpg | flag = Flag of the Prime Minister of Slovenia.svg | flagsize = 100px | flagalt = | flagborder = yes | flagcaption = Pomorska zastava predsednika vlade Republike Slovenije | post = Predsednik vlade | body = Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Janez Janša]] | acting = | incumbentsince = 4. junij 2026 | department = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />Urad predsednika vlade | style = [[Predsednik vlade|Gospod predsednik vlade]] {{small|(formalno)}}<br>Predsednik vlade<br>[[Gospod predsednik (naziv)|Gospod predsednik]] {{small|(neformalno)}}<br>[[Njegova ekscelenca]] {{small|(diplomatsko)}} | type = [[Vodja vlade]] | status = | abbreviation = | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Evropski svet]] (EU)<br />[[Euro summit]] (EU)<br />[[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Svet za nacionalno varnost]]<br>[[NATO]] | reports_to = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | residence = ''brez'' | seat = {{ublist|Gregorčičeva 25|1000 Ljubljana|[[Predsedniška palača, Ljubljana|Predsedniška palača]]}} | nominator = [[Predsednik Slovenije|Predsednik]] | appointer = Državni zbor | appointer_qualified = | termlength = 4 leta | termlength_qualified = | constituting_instrument = [[Constitution of Slovenia]] | precursor = | inaugural = [[Lojze Peterle]] | formation = {{nowrap|{{start date and age|df=y|1990|5|16}} (''de facto'')<br>{{start date and age|df=y|1991|12|23}} (''de jure'')}} | first = [[Lojze Peterle]] | last = | abolished = | superseded_by = | succession = | unofficial_names = | deputy = | website = [http://www.vlada.si/predsednik_vlade/ www.vlada.si/predsednik_vlade] | salary = {{currency|76586|EUR}} letno<ref name="igcompaycheck">{{navedi splet|url=https://www.ig.com/uk/forex/research/pay-check|title=IG.com Pay Check|publisher=IG|accessdate=2024-06-01|archive-date=2018-04-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20180425045807/https://www.ig.com/uk/forex/research/pay-check|url-status=dead}}</ref> }} {{politika Slovenije}} '''Predsednik Vlade Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Republike Slovenije]] (na podlagi rezultatov [[državnozborske volitve v Sloveniji|državnozborskih volitev]]) in ga potrdi [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''Zakonu o Vladi RS'' vodja Vlade Republike Slovenije.<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=19934&stevilka=124 Uradni-list.si - ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'']</ref> Predsednik vlade ima na voljo tudi [[Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije]]. Predsednik vlade je tudi predsednik [[Svet za nacionalno varnost|Sveta za nacionalno varnost]]. Trenutni predsednik slovenske vlade je [[Janez Janša]], ki je mandat pričel 4. junija 2026. == Zgodovina == V [[Zgodovina Slovenije|zgodovini Republike Slovenije]] je do sedaj delovalo štirinajst vlad, pri čemer je mesto predsednika vlade zasedalo le devet oseb. [[Janez Drnovšek]] in [[Janez Janša]] sta doslej edina, ki sta mandat opravljala več kot enkrat. Tako Drnovšek kot Janša sta vodila štiri mandate: Drnovšek je vodil 2., 3., 4. in 6. vlado, Janša pa 8., 10., 14. in 16. vlado. [[Alenka Bratušek]], predsednica 11. slovenske vlade, je prva in doslej edina [[ženska]] v zgodovini Republike Slovenije, ki je zasedala ta položaj. V zgodovini Republike Slovenije je bila vladi dvakrat izglasovana konstruktivna [[nezaupnica]]. Prvič se je to zgodilo leta 1992, ko je padla prva slovenska vlada pod vodstvom Lojzeta Peterleta, drugič pa v času [[10. vlada Republike Slovenije|10. slovenske vlade]] pod vodstvom Janeza Janše, in sicer po tem, ko so ga k odstopu, zaradi suma korupcije s strani [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]], pozvale tudi nekatere ostale koalicijske stranke. == Zakonodaja == O predsedniku vlade govorijo členi 110 do vključno 119 [[Ustava Republike Slovenije|Ustave Republike Slovenije]]. Predsednik vlade predlaga imenovanje in razreševanje ministrov [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]] (112. člen) in skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve vlade ter usklajuje delo ministrov (114. člen).<ref>[http://www.dz-rs.si/?id=150&docid=28&showdoc=1 DZ-RS.si - ''Ustava Republike Slovenije'']{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Na podlagi ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi RS]]'' predsednik vlade lahko imenuje [[podpredsednik Vlade Republike Slovenije|podpredsednika vlade]], ''predstavlja vlado ter sklicuje in vodi njene seje'', usmerja delovanje posameznih ministrov, V skladu z ''Uredbo o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov''<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2000103&stevilka=4339 Uradni-list.si - ''Uredba o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov'']</ref> je predsednik vlade oseba, ki ima nenehno policijsko varovanje<ref>{{Navedi splet |url=http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |title=Policija.si - Varovanje oseb in objektov |accessdate=2011-08-20 |archive-date=2011-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110831032444/http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |url-status=dead }}</ref>, medtem ko je v skladu s ''[[Pravila službe v Slovenski vojski|Pravili službe v Slovenski vojski]]'' upravičen do [[vojaški pogreb|pogreba z vojaškimi častmi]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200984&stevilka=3757 Uradni-list.st - ''Pravila službe v Slovenski vojski'']</ref> {{clear}} == Seznam predsednikov vlad Slovenije == ===Predhodni uradi (pred neodvisnostjo) === {| class="wikitable tpl-blanktable" style="text-align:center; font-size:95%; line-height:20px" |+ class="nowrap" | [[Dravska banovina|Banovina]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (1918–1941) |- ! colspan="3" rowspan="2" | Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan="2" | Mandat ! rowspan="2" | Politična stranka ! colspan="2" rowspan="2" width="10%" |[[Kralj Jugoslavije]] <br />{{small|(vladanje)}} |- ! Začetek mandata ! Konec mandata |- ! colspan="7"| Predsednik Slovencev (1918–1919) |- | style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | [[File:Josip pogacnik.jpg|80px]] | '''[[Josip Pogačnik]]'''<br />{{small|(1866–1932)}} | 31. oktober 1918 | 20. januar 1919 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]]<br /> | rowspan="1" |[[Peter I. Karađorđević|Peter I.]] [[File:Peter I Karadjordjevic of Serbia.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1918–1921)}}}} |- ! colspan="7"| Ban Dravske banovine (1929–1941) |- ! style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}"| | [[File:Dušan Sernec 1929.jpg|80px]] | '''[[Dušan Sernec]]'''<br />{{small|(1882–1952)}} | 9. oktober 1929 | 4. december 1930 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] | rowspan="2" |{{nowrap|[[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksander I.]]}} [[File:Alexander I of Yugoslavia Photograph from Postcard.jpg|60px|center]] {{small|(1921–1934)}} |- ! style="background-color:{{party color|Jugoslovanska nacionalna stranka}}"| | [[File:Drago Marušič 1930s.jpg|80px]] | '''[[Drago Marušič]]'''<br />{{small|(1884–1964)}} | 4. december 1930 | 8. februar 1935 | [[Jugoslovanska nacionalna stranka]] |- ! style="background-color: {{party color|Demokratska stranka (Jugoslavija)}}"| | [[File:Dinko Puc 1930s.jpg|80px]] | '''[[Dinko Puc]]'''<br />{{small|(1879–1945)}} | 8. februar 1935 | 10. september 1935 | [[Demokratska stranka (Jugoslavija)|Jugoslovanska demokratska stranka]] | rowspan="2" |[[Peter II. Karađorđević|Peter II.]] [[File:Petar II Karađorđević.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1934–1941)}}}} |- ! style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}"| | [[File:Marko Natlačen.jpg|80px]] | '''[[Marko Natlačen]]'''<br />{{small|(1886–1942)}} | 10. september 1935 | 16. april 1941 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |} {| class="wikitable tpl-blanktable" style="text-align:center; font-size:95%; line-height:20px" |+ class="nowrap" | [[Socialistična republika Slovenija|Socialistična republika]] v [[SFR Jugoslavija|SFR Jugoslaviji]] (1945–1990) |- ! ! Portret ! width=180|Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan=2|Mandat ! Politična stranka |- ! colspan="6" | Predsednik vlade {{small|(1945–1953)}} |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Boris Kidrič (1).jpg|80px]] || '''[[Boris Kidrič]]'''<br />{{small|(1912–1953)}} || 5. maj 1945 || junij 1946 || [[Komunistična partija Slovenije]] |- ! rowspan=3 style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Miha Marinko (2).jpg|80px]] || '''[[Miha Marinko]]'''<br />{{small|(1900–1983)}} || junij 1946 || 1953 || [[Komunistična partija Slovenije]]<br />{{small|preimenovana leta 1952 v}}<br />[[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! colspan="5" | Predsednik Izvršnega sveta {{small|(1953–1991)}} |- | [[File:Miha Marinko (2).jpg|80px]] || '''[[Miha Marinko]]'''<br />{{small|(1900–1983)}} || 1953 || 15. december 1953 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Boris Kraigher 1958 (2).jpg|80px]] || '''[[Boris Kraigher]]'''<br />{{small|(1914–1967)}} || 15. december 1953 || 25. junij 1962 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Viktor Avbelj 1961.jpg|80px]] || '''[[Viktor Avbelj]]'''<br />{{small|(1914–1993)}} || 25. junij 1962 || 29. april 1965 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Janko Smole 1965 Crop.jpg|80px]] || '''[[Janko Smole]]'''<br />{{small|(1921–2010)}} || 29. april 1965 || 1967 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Stane Kavčič (1).jpg|80px]] || '''[[Stane Kavčič]]'''<br />{{small|(1919–1987)}} || 1967 || 8. november 1972 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Andrej Marinc (1).jpg|80px]] || '''[[Andrej Marinc]]'''<br />{{small|(1930–2025)}}|| 27. november 1972 || 9. maj 1978 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Anton Vratuša.jpg|80px]] || '''[[Anton Vratuša]]'''<br />{{small|(1915–2017)}} || 9. maj 1978 || 16. julij 1980 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Janez Zemljarič (1).jpg|80px]] || '''[[Janez Zemljarič]]'''<br />{{small|(1928–2022)}} || 16. julij 1980 || 23. maj 1984 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | rowspan=2| [[File:Unknown-person.gif|80px]] || rowspan=2| '''[[Dušan Šinigoj]]'''<br />{{small|(1933–2024)}} || rowspan=2| 23. maj 1984 || rowspan=2| 16. maj 1990 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:#f08080; color:white;"| | [[Socialni demokrati (Slovenija)|Stranka demokratične prenove]] |- |} === Predsedniki vlade Republike Slovenije === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center" ! colspan="12" |[[Socialna demokracija|Socialno-demokratske stranke]] {{small|(1); {{legend2|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}|[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD / SD]]|border=1px solid #AAAAAA}}}}{{nb5}}[[Socialni liberalizem|Socialno-liberalne stranke]] {{small|(6); {{legend2|{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}|[[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Pozitivna Slovenija}}|[[Pozitivna Slovenija|PS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Zavezništvo Alenke Bratušek}}|[[Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov|ZaAB]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Stranka Mira Cerarja}}|[[Stranka modernega centra|SMC]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|#1980C7|[[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]|border=1px solid #AAAAAA}}}} {{legend2|{{party color|Gibanje Svoboda}}|[[Gibanje Svoboda|GS]]|border=1px solid #AAAAAA}}<br />[[Krščanska demokracija|Krščansko-demokratske stranke]] {{small|(2); {{legend2|#568203|[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|lightgreen|[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Nova Slovenija}}|[[Nova Slovenija|NSi]]|border=1px solid #AAAAAA}}}}{{nb5}}[[Nacionalni konservatizem|Nacionalne konservativne stranke]] {{small|(1); {{legend2|{{party color|Slovenska demokratska stranka}}|[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]|border=1px solid #AAAAAA}}}} |- ! rowspan="2" width="1%" | ! rowspan="2" width="10%" | Portret ! rowspan="2" width="15%" | Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan="3" width="25%" | Mandat ! rowspan="2" width="10%" | Politična stranka ! rowspan="2" width="5%" | Vlada ! rowspan="2" width="10%" |Koalicija ! rowspan="2" width="5%" | [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] ! rowspan="2" width="10%" |[[Predsednik Slovenije|Predsednik]]<br/>{{small|(mandat)}} |- ! Prevzem funkcije ! Konec funkcije ! Dni |- ! style="background:#568203; color:black;" | | [[File:Lojze Peterle (2002-04-25) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Lojze Peterle]]'''<br />{{small|(roj. 1948)}} | 16. maj 1990 | 14. maj 1992 | {{age in days|1990|5|16|1992|5|14}} | [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]<br /> | [[1. vlada Republike Slovenije|1.]] | [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDZS]]–[[Slovenska demokratična zveza|SDZ]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Zeleni Slovenije|ZS]] | [[Volitve v Skupščino Socialistične republike Slovenije (1990)|C {{small|(1990)}}]] | rowspan=7| '''[[Milan Kučan|M. Kučan]]''' [[File:Osrednja državna počastitev dneva državnosti (52169462737) (cropped) 1.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1990–2002)}}}} |- ! rowspan=3 style="background-color: {{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}" | | rowspan=3| [[File:Janez Drnovšek (cropped).jpg|80px]] | rowspan=3| '''[[Janez Drnovšek]]'''<br />{{small|(1950–2008)}} | 14. maj 1992 | 25. januar 1993 | rowspan=3| {{age in days|1992|5|14|2000|6|7}} | rowspan=3| [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[2. vlada Republike Slovenije|2.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Demokratska stranka Slovenije|DS]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Socialistična stranka Slovenije|SSS]]–[[Zeleni Slovenije|ZS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|1. {{small|(1992)}}]] |- | 25. januar 1993 | 27. februar 1997 | [[3. vlada Republike Slovenije|3.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] {{small|(1993–1994)}}–{{nowrap|[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] {{small|(1993–1996)}}}} |- | 27. februar 1997 | 7. junij 2000 | [[4. vlada Republike Slovenije|4.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | rowspan=3 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|2. {{small|(1996)}}]] |- ! style="background:lightgreen; color:black;" | | rowspan=2| [[File:Andrej Bajuk.jpg|80px]] | rowspan=2| '''[[Andrej Bajuk]]'''<br />{{small|(1943–2011)}} | 7. junij 2000 | 4. avgust 2000 | rowspan=2| {{age in days|2000|6|7|2000|11|30}} | [[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]] | rowspan=2| [[5. vlada Republike Slovenije|5.]] | rowspan=2| {{nowrap|[[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]}} |- ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; color:white" | | 4. avgust 2000 | 30. november 2000 | [[Nova Slovenija|NSi]] |- ! style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}; color:black;" | | [[File:Janez Drnovšek (2002-06-24) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Drnovšek]]'''<br />{{small|(1950–2008)}} | 30. november 2000 | 19. december 2002 | {{age in days|2000|11|30|2002|12|19}} | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[6. vlada Republike Slovenije|6.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2 | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|3. {{small|(2000)}}]] |- ! style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}; color:black;" | | [[File:Anton Rop.jpg|80px]] | '''[[Anton Rop]]'''<br />{{small|(roj. 1960)}} | 19. december 2002 | 3. december 2004 | {{age in days|2002|12|19|2004|12|3}} | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[7. vlada Republike Slovenije|7.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2| {{nowrap|'''[[Janez Drnovšek|J. Drnovšek]]'''}} [[File:Janez Drnovsek.jpg|60px|center]] {{small|(2002–2007)}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:Janez Janša (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 3. december 2004 | 21. november 2008 | {{age in days|2004|12|3|2008|11|21}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[8. vlada Republike Slovenije|8.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|4. {{small|(2004)}}]] |- ! style="background-color:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; color:black;" | | [[File:Borut Pahor 2010.jpg|80px]] | '''[[Borut Pahor]]'''<br />{{small|(roj. 1963)}} | 21. november 2008 | 10. februar 2012 | {{age in days|2008|11|21|2012|2|10}} | [[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]] | [[9. vlada Republike Slovenije|9.]] | [[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] {{small|(2008–2011)}}–[[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[ZARES - socialno liberalni|Zares]] {{small|(2008–2011)}} | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|5. {{small|(2008)}}]] | rowspan=2| '''[[Danilo Türk|D. Türk]]''' [[File:Danilo Türk - World Economic Forum on Europe 2011 (cropped).jpg|60px|center]] {{small|(2007–2012)}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:EPP Summit March 2012 (13) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 10. februar 2012 | 20. marec 2013 | {{age in days|2012|2|10|2013|3|20}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[10. vlada Republike Slovenije|10.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–{{nowrap|[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Državljanska lista Gregorja Viranta|DL]]}} | rowspan=3 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|6. {{small|(2011)}}]] |- ! style="background:{{party color|Pozitivna Slovenija}}; color:black;" | | rowspan=2| [[File:Srečanje z županjami in župani na Brdu - 5. 6. 2023 - Alenka Bratušek.jpg|80px]] | rowspan=2| {{nowrap|'''[[Alenka Bratušek]]'''}}<br />{{small|(roj. 1970)}} | rowspan=2| 20. marec 2013 | rowspan=2| 18. september 2014 | rowspan=2| {{age in days|2013|3|20|2014|9|18}} | [[Pozitivna Slovenija|PS]] | rowspan=2| [[11. vlada Republike Slovenije|11.]] | rowspan=2| [[Pozitivna Slovenija|PS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Državljanska lista Gregorja Viranta|DL]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Zavezništvo Alenke Bratušek|ZaAB]] | rowspan=6| '''[[Borut Pahor|B. Pahor]]''' [[File:Novinarska konferenca predsednika republike Boruta Pahorja.jpg|60px|center]] {{small|(2012–2022)}} |- ! style="background:{{party color|Zavezništvo Alenke Bratušek}}; color:black" | | [[Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov|ZaAB]] |- ! style="background-color:{{party color|Stranka Mira Cerarja}}; color:white;" | | [[File:Miro Cerar 2018.jpg|80px]] | '''[[Miro Cerar]]'''<br />{{small|(roj. 1963)}} | 18. september 2014 | 13. september 2018 | {{age in days|2014|9|18|2018|9|13}} | [[Stranka modernega centra|SMC]] | [[12. vlada Republike Slovenije|12.]] | [[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|7. {{small|(2014)}}]] |- ! style="background:#1980C7" | | [[File:Marjan Šarec-za splet (cropped).jpg|80px]] | '''[[Marjan Šarec]]'''<br />{{nowrap|{{small|(roj. 1977)}}}} | 13. september 2018 | 13. marec 2020 | {{age in days|2018|9|13|2020|3|13}} | [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]] | [[13. vlada Republike Slovenije|13.]] | [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Stranka Alenke Bratušek|SAB]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]], {{small|s podporo [[Levica (Slovenija)|Levice]]}} | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|8. {{small|(2018)}}]] |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:Izredno zasedanje Evropskega sveta 09 (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 13. marec 2020 | 1. junij 2022 | {{age in days|2020|3|13|2022|6|1}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[14. vlada Republike Slovenije|14.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] {{small|(2020–2021)}}–[[Nova Slovenija|NSi]], {{small|s podporo [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]}} |- ! rowspan=2 style="background-color: {{party color|Gibanje Svoboda}}; color:white;" | | rowspan=2| [[File:Novinarska konferenca ob 1. obletnici vlade - Robert Golob (cropped).jpg|80px]] | rowspan=2| '''[[Robert Golob]]'''<br />{{small|(roj. 1967)}} | rowspan=2| 1. junij 2022 | rowspan=2| 4. junij 2026 | rowspan=2| {{age in days|2022|6|1}} | rowspan=2| [[Gibanje Svoboda|GS]] | rowspan=2| [[15. vlada Republike Slovenije|15.]] | rowspan=2| [[Gibanje Svoboda|GS]] {{small|([[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]–[[Stranka Alenke Bratušek|SAB]], 2022)}}–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Levica (Slovenija)|Levica]] | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|9. {{small|(2022)}}]] |- | rowspan=2 | '''{{nowrap|[[Nataša Pirc Musar|N. Pirc Musar]]}}''' [[File:Nataša Pirc Musar (2023-05-19).jpg|60px|center]] {{small|(2022–)}} |- ! style="background-color: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:white;" | | [[Slika:EPP Leaders’ Retreat Zagreb 2026 - Janez Janša (cropped 3).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 4. junij 2026 | trenutni | | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[16. vlada Republike Slovenije|16.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]–[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|10. {{small|(2026)}}]] |} ===Časovnica=== {{#tag:timeline| ImageSize = width:1500 height:auto barincrement:18 PlotArea = top:10 bottom:50 right:130 left:20 AlignBars = late Define $today = {{#time:d/m/Y}} DateFormat=dd/mm/yyyy Period = from:01/01/1945 till:$today TimeAxis = orientation:horizontal ScaleMajor = unit:year increment:2 start:1945 ScaleMinor = unit:year increment:1 start:1945 Legend = columns:1 left:150 top:24 columnwidth:90 TextData = pos:(20,27) textcolor:black fontsize:M text:"Politična stranka:" Colors = id:communist value:rgb(0.866,0,0) legend:KPS/ZKS id:demos value:rgb(0.337,0.509,0.011) legend:Demos id:lds value:rgb(0,0.733,0.941) legend:LDS id:sls value:rgb(0,0.6,0.2) legend:SLS id:nsi value:black legend:NSi id:sds value:yellow legend:SDS id:sd value:red legend:SD id:ps value:rgb(0.576,0.772,0.447) legend:PS id:smc value:rgb(0,0,0.6) legend:SMC id:lmš value:rgb(0, 0.353, 0.671) legend:LMŠ id:gs value:rgb(0, 0.36, 0.64) legend:GS BarData = bar:Kidrič bar:Marinko bar:Kraigher bar:Avbelj bar:Smole bar:Kavčič bar:Marinc bar:Vratuša bar:Zemljarič bar:Šinigoj bar:Peterle bar:Drnovšek bar:Bajuk bar:Rop bar:Janša bar:Pahor bar:Bratušek bar:Cerar bar:Šarec bar:Janša bar:Golob PlotData= width:5 align:left fontsize:S shift:(5,-4) anchor:till bar:Kidrič from: 01/05/1945 till: 01/06/1946 color:communist text:"[[Boris Kidrič]]" bar:Marinko from: 01/06/1946 till: 15/12/1953 color:communist text:"[[Miha Marinko]]" bar:Kraigher from: 15/12/1953 till: 25/06/1962 color:communist text:"[[Boris Kraigher]]" bar:Avbelj from: 25/06/1962 till: 01/01/1965 color:communist text:"[[Viktor Avbelj]]" bar:Smole from: 01/01/1965 till: 01/01/1967 color:communist text:"[[Janko Smole]]" bar:Kavčič from: 01/01/1967 till: 01/11/1972 color:communist text:"[[Stane Kavčič]]" bar:Marinc from: 01/11/1972 till: 01/04/1978 color:communist text:"[[Andrej Marinc]]" bar:Vratuša from: 01/04/1978 till: 01/07/1980 color:communist text:"[[Anton Vratuša]]" bar:Zemljarič from: 01/07/1980 till: 23/05/1984 color:communist text:"[[Janez Zemljarič]]" bar:Šinigoj from: 23/05/1984 till: 16/05/1990 color:communist text:"[[Dušan Šinigoj]]" bar:Peterle from: 16/05/1990 till: 14/05/1992 color:demos text:"[[Lojze Peterle]]" bar:Drnovšek from: 14/05/1992 till: 07/07/2000 color:lds from: 30/11/2000 till: 19/12/2002 color:lds text:"[[Janez Drnovšek]]" bar:Bajuk from: 07/07/2000 till: 04/08/2000 color:sls from: 04/08/2000 till: 30/11/2000 color:nsi text:"[[Andrej Bajuk]]" bar:Rop from: 19/12/2002 till: 03/12/2004 color:lds text:"[[Anton Rop]]" bar:Janša from: 03/12/2004 till: 21/11/2008 color:sds from: 10/02/2012 till: 20/03/2013 color:sds text:"[[Janez Janša]]" bar:Pahor from: 21/11/2008 till: 10/02/2012 color:sd text:"[[Borut Pahor]]" bar:Bratušek from: 20/03/2013 till: 18/09/2014 color:ps text:"[[Alenka Bratušek]]" bar:Cerar from: 18/09/2014 till: 13/09/2018 color:smc text:"[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]" bar:Šarec from: 13/09/2018 till: 13/03/2020 color:lmš text:"[[Marjan Šarec]]" bar:Janša from: 13/03/2020 till: 31/05/2022 color:sds text:"[[Janez Janša]]" bar:Golob from: 01/06/2022 till:04/06/2026 color:gs text:"[[Robert Golob]]" bar:Janša from: 04/06/2026 till: end color:sds text:"[[Janez Janša]]" }}<br /> ==Glej tudi== * [[Podpredsednik vlade Republike Slovenije]] == Viri == {{sklici|2}} {{-}} {{VladaSLO}} {{Pred Vl RS}} {{Vodje držav in vlad Evrope}} {{Slovenija}} [[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije| ]] [[Kategorija:Politika Slovenije]] [[Kategorija:Vlada Republike Slovenije]] sngxe27dgmndin1f4kfpm8wfwo8g7zm 6685318 6685198 2026-06-04T21:20:51Z Matjaž14 148951 6685318 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | image = EPP Leaders’ Retreat Zagreb 2026 - Janez Janša (cropped 3).jpg | flag = Flag of the Prime Minister of Slovenia.svg | flagsize = 100px | flagalt = | flagborder = yes | flagcaption = Pomorska zastava predsednika vlade Republike Slovenije | post = Predsednik vlade | body = Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Janez Janša]] | acting = | incumbentsince = 4. junij 2026 | department = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />Urad predsednika vlade | style = [[Predsednik vlade|Gospod predsednik vlade]] {{small|(formalno)}}<br>Predsednik vlade<br>[[Gospod predsednik (naziv)|Gospod predsednik]] {{small|(neformalno)}}<br>[[Njegova ekscelenca]] {{small|(diplomatsko)}} | type = [[Vodja vlade]] | status = | abbreviation = | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Evropski svet]] (EU)<br />[[Euro summit]] (EU)<br />[[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Svet za nacionalno varnost]]<br>[[NATO]] | reports_to = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | residence = ''brez'' | seat = {{ublist|Gregorčičeva 25|1000 Ljubljana|[[Predsedniška palača, Ljubljana|Predsedniška palača]]}} | nominator = [[Predsednik Slovenije|Predsednik]] | appointer = Državni zbor | appointer_qualified = | termlength = 4 leta | termlength_qualified = | constituting_instrument = [[Constitution of Slovenia]] | precursor = | inaugural = [[Lojze Peterle]] | formation = {{nowrap|{{start date and age|df=y|1990|5|16}} (''de facto'')<br>{{start date and age|df=y|1991|12|23}} (''de jure'')}} | first = [[Lojze Peterle]] | last = | abolished = | superseded_by = | succession = | unofficial_names = | deputy = | website = [http://www.vlada.si/predsednik_vlade/ www.vlada.si/predsednik_vlade] | salary = {{currency|76586|EUR}} letno<ref name="igcompaycheck">{{navedi splet|url=https://www.ig.com/uk/forex/research/pay-check|title=IG.com Pay Check|publisher=IG|accessdate=2024-06-01|archive-date=2018-04-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20180425045807/https://www.ig.com/uk/forex/research/pay-check|url-status=dead}}</ref> }} {{politika Slovenije}} '''Predsednik Vlade Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Republike Slovenije]] (na podlagi rezultatov [[državnozborske volitve v Sloveniji|državnozborskih volitev]]) in ga potrdi [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''Zakonu o Vladi RS'' vodja Vlade Republike Slovenije.<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=19934&stevilka=124 Uradni-list.si - ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'']</ref> Predsednik vlade ima na voljo tudi [[Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije]]. Predsednik vlade je tudi predsednik [[Svet za nacionalno varnost|Sveta za nacionalno varnost]]. Trenutni predsednik slovenske vlade je [[Janez Janša]], ki je mandat pričel 4. junija 2026. == Zgodovina == V [[Zgodovina Slovenije|zgodovini Republike Slovenije]] je do sedaj delovalo štirinajst vlad, pri čemer je mesto predsednika vlade zasedalo le devet oseb. [[Janez Drnovšek]] in [[Janez Janša]] sta doslej edina, ki sta mandat opravljala več kot enkrat. Tako Drnovšek kot Janša sta vodila štiri mandate: Drnovšek je vodil 2., 3., 4. in 6. vlado, Janša pa 8., 10., 14. in 16. vlado. [[Alenka Bratušek]], predsednica 11. slovenske vlade, je prva in doslej edina [[ženska]] v zgodovini Republike Slovenije, ki je zasedala ta položaj. V zgodovini Republike Slovenije je bila vladi dvakrat izglasovana konstruktivna [[nezaupnica]]. Prvič se je to zgodilo leta 1992, ko je padla prva slovenska vlada pod vodstvom Lojzeta Peterleta, drugič pa v času [[10. vlada Republike Slovenije|10. slovenske vlade]] pod vodstvom Janeza Janše, in sicer po tem, ko so ga k odstopu, zaradi suma korupcije s strani [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]], pozvale tudi nekatere ostale koalicijske stranke. == Zakonodaja == O predsedniku vlade govorijo členi 110 do vključno 119 [[Ustava Republike Slovenije|Ustave Republike Slovenije]]. Predsednik vlade predlaga imenovanje in razreševanje ministrov [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]] (112. člen) in skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve vlade ter usklajuje delo ministrov (114. člen).<ref>[http://www.dz-rs.si/?id=150&docid=28&showdoc=1 DZ-RS.si - ''Ustava Republike Slovenije'']{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Na podlagi ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi RS]]'' predsednik vlade lahko imenuje [[podpredsednik Vlade Republike Slovenije|podpredsednika vlade]], ''predstavlja vlado ter sklicuje in vodi njene seje'', usmerja delovanje posameznih ministrov, V skladu z ''Uredbo o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov''<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2000103&stevilka=4339 Uradni-list.si - ''Uredba o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov'']</ref> je predsednik vlade oseba, ki ima nenehno policijsko varovanje<ref>{{Navedi splet |url=http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |title=Policija.si - Varovanje oseb in objektov |accessdate=2011-08-20 |archive-date=2011-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110831032444/http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |url-status=dead }}</ref>, medtem ko je v skladu s ''[[Pravila službe v Slovenski vojski|Pravili službe v Slovenski vojski]]'' upravičen do [[vojaški pogreb|pogreba z vojaškimi častmi]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200984&stevilka=3757 Uradni-list.st - ''Pravila službe v Slovenski vojski'']</ref> {{clear}} == Seznam predsednikov vlad Slovenije == ===Predhodni uradi (pred neodvisnostjo) === {| class="wikitable tpl-blanktable" style="text-align:center; font-size:95%; line-height:20px" |+ class="nowrap" | [[Dravska banovina|Banovina]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (1918–1941) |- ! colspan="3" rowspan="2" | Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan="2" | Mandat ! rowspan="2" | Politična stranka ! colspan="2" rowspan="2" width="10%" |[[Kralj Jugoslavije]] <br />{{small|(vladanje)}} |- ! Začetek mandata ! Konec mandata |- ! colspan="7"| Predsednik Slovencev (1918–1919) |- | style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | [[File:Josip pogacnik.jpg|80px]] | '''[[Josip Pogačnik]]'''<br />{{small|(1866–1932)}} | 31. oktober 1918 | 20. januar 1919 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]]<br /> | rowspan="1" |[[Peter I. Karađorđević|Peter I.]] [[File:Peter I Karadjordjevic of Serbia.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1918–1921)}}}} |- ! colspan="7"| Ban Dravske banovine (1929–1941) |- ! style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}"| | [[File:Dušan Sernec 1929.jpg|80px]] | '''[[Dušan Sernec]]'''<br />{{small|(1882–1952)}} | 9. oktober 1929 | 4. december 1930 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] | rowspan="2" |{{nowrap|[[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksander I.]]}} [[File:Alexander I of Yugoslavia Photograph from Postcard.jpg|60px|center]] {{small|(1921–1934)}} |- ! style="background-color:{{party color|Jugoslovanska nacionalna stranka}}"| | [[File:Drago Marušič 1930s.jpg|80px]] | '''[[Drago Marušič]]'''<br />{{small|(1884–1964)}} | 4. december 1930 | 8. februar 1935 | [[Jugoslovanska nacionalna stranka]] |- ! style="background-color: {{party color|Demokratska stranka (Jugoslavija)}}"| | [[File:Dinko Puc 1930s.jpg|80px]] | '''[[Dinko Puc]]'''<br />{{small|(1879–1945)}} | 8. februar 1935 | 10. september 1935 | [[Demokratska stranka (Jugoslavija)|Jugoslovanska demokratska stranka]] | rowspan="2" |[[Peter II. Karađorđević|Peter II.]] [[File:Petar II Karađorđević.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1934–1941)}}}} |- ! style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}"| | [[File:Marko Natlačen.jpg|80px]] | '''[[Marko Natlačen]]'''<br />{{small|(1886–1942)}} | 10. september 1935 | 16. april 1941 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |} {| class="wikitable tpl-blanktable" style="text-align:center; font-size:95%; line-height:20px" |+ class="nowrap" | [[Socialistična republika Slovenija|Socialistična republika]] v [[SFR Jugoslavija|SFR Jugoslaviji]] (1945–1990) |- ! ! Portret ! width=180|Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan=2|Mandat ! Politična stranka |- ! colspan="6" | Predsednik vlade {{small|(1945–1953)}} |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Boris Kidrič (1).jpg|80px]] || '''[[Boris Kidrič]]'''<br />{{small|(1912–1953)}} || 5. maj 1945 || junij 1946 || [[Komunistična partija Slovenije]] |- ! rowspan=3 style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Miha Marinko (2).jpg|80px]] || '''[[Miha Marinko]]'''<br />{{small|(1900–1983)}} || junij 1946 || 1953 || [[Komunistična partija Slovenije]]<br />{{small|preimenovana leta 1952 v}}<br />[[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! colspan="5" | Predsednik Izvršnega sveta {{small|(1953–1991)}} |- | [[File:Miha Marinko (2).jpg|80px]] || '''[[Miha Marinko]]'''<br />{{small|(1900–1983)}} || 1953 || 15. december 1953 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Boris Kraigher 1958 (2).jpg|80px]] || '''[[Boris Kraigher]]'''<br />{{small|(1914–1967)}} || 15. december 1953 || 25. junij 1962 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Viktor Avbelj 1961.jpg|80px]] || '''[[Viktor Avbelj]]'''<br />{{small|(1914–1993)}} || 25. junij 1962 || 29. april 1965 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Janko Smole 1965 Crop.jpg|80px]] || '''[[Janko Smole]]'''<br />{{small|(1921–2010)}} || 29. april 1965 || 1967 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Stane Kavčič (1).jpg|80px]] || '''[[Stane Kavčič]]'''<br />{{small|(1919–1987)}} || 1967 || 8. november 1972 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Andrej Marinc (1).jpg|80px]] || '''[[Andrej Marinc]]'''<br />{{small|(1930–2025)}}|| 27. november 1972 || 9. maj 1978 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Anton Vratuša.jpg|80px]] || '''[[Anton Vratuša]]'''<br />{{small|(1915–2017)}} || 9. maj 1978 || 16. julij 1980 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Janez Zemljarič (1).jpg|80px]] || '''[[Janez Zemljarič]]'''<br />{{small|(1928–2022)}} || 16. julij 1980 || 23. maj 1984 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | rowspan=2| [[File:Unknown-person.gif|80px]] || rowspan=2| '''[[Dušan Šinigoj]]'''<br />{{small|(1933–2024)}} || rowspan=2| 23. maj 1984 || rowspan=2| 16. maj 1990 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:#f08080; color:white;"| | [[Socialni demokrati (Slovenija)|Stranka demokratične prenove]] |- |} === Predsedniki vlade Republike Slovenije === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center" ! colspan="12" |[[Socialna demokracija|Socialno-demokratske stranke]] {{small|(1); {{legend2|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}|[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD / SD]]|border=1px solid #AAAAAA}}}}{{nb5}}[[Socialni liberalizem|Socialno-liberalne stranke]] {{small|(6); {{legend2|{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}|[[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Pozitivna Slovenija}}|[[Pozitivna Slovenija|PS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Zavezništvo Alenke Bratušek}}|[[Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov|ZaAB]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Stranka Mira Cerarja}}|[[Stranka modernega centra|SMC]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|#1980C7|[[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]|border=1px solid #AAAAAA}}}} {{legend2|{{party color|Gibanje Svoboda}}|[[Gibanje Svoboda|GS]]|border=1px solid #AAAAAA}}<br />[[Krščanska demokracija|Krščansko-demokratske stranke]] {{small|(2); {{legend2|#568203|[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|lightgreen|[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Nova Slovenija}}|[[Nova Slovenija|NSi]]|border=1px solid #AAAAAA}}}}{{nb5}}[[Nacionalni konservatizem|Nacionalne konservativne stranke]] {{small|(1); {{legend2|{{party color|Slovenska demokratska stranka}}|[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]|border=1px solid #AAAAAA}}}} |- ! rowspan="2" width="1%" | ! rowspan="2" width="10%" | Portret ! rowspan="2" width="15%" | Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan="3" width="25%" | Mandat ! rowspan="2" width="10%" | Politična stranka ! rowspan="2" width="5%" | Vlada ! rowspan="2" width="10%" |Koalicija ! rowspan="2" width="5%" | [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] ! rowspan="2" width="10%" |[[Predsednik Slovenije|Predsednik]]<br/>{{small|(mandat)}} |- ! Prevzem funkcije ! Konec funkcije ! Dni |- ! style="background:#568203; color:black;" | | [[File:Lojze Peterle (2002-04-25) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Lojze Peterle]]'''<br />{{small|(roj. 1948)}} | 16. maj 1990 | 14. maj 1992 | {{age in days|1990|5|16|1992|5|14}} | [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]<br /> | [[1. vlada Republike Slovenije|1.]] | [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDZS]]–[[Slovenska demokratična zveza|SDZ]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Zeleni Slovenije|ZS]] | [[Volitve v Skupščino Socialistične republike Slovenije (1990)|C {{small|(1990)}}]] | rowspan=7| '''[[Milan Kučan|M. Kučan]]''' [[File:Osrednja državna počastitev dneva državnosti (52169462737) (cropped) 1.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1990–2002)}}}} |- ! rowspan=3 style="background-color: {{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}" | | rowspan=3| [[File:Janez Drnovšek (cropped).jpg|80px]] | rowspan=3| '''[[Janez Drnovšek]]'''<br />{{small|(1950–2008)}} | 14. maj 1992 | 25. januar 1993 | rowspan=3| {{age in days|1992|5|14|2000|6|7}} | rowspan=3| [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[2. vlada Republike Slovenije|2.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Demokratska stranka Slovenije|DS]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Socialistična stranka Slovenije|SSS]]–[[Zeleni Slovenije|ZS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|1. {{small|(1992)}}]] |- | 25. januar 1993 | 27. februar 1997 | [[3. vlada Republike Slovenije|3.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] {{small|(1993–1994)}}–{{nowrap|[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] {{small|(1993–1996)}}}} |- | 27. februar 1997 | 7. junij 2000 | [[4. vlada Republike Slovenije|4.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | rowspan=3 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|2. {{small|(1996)}}]] |- ! style="background:lightgreen; color:black;" | | rowspan=2| [[File:Andrej Bajuk.jpg|80px]] | rowspan=2| '''[[Andrej Bajuk]]'''<br />{{small|(1943–2011)}} | 7. junij 2000 | 4. avgust 2000 | rowspan=2| {{age in days|2000|6|7|2000|11|30}} | [[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]] | rowspan=2| [[5. vlada Republike Slovenije|5.]] | rowspan=2| {{nowrap|[[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]}} |- ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; color:white" | | 4. avgust 2000 | 30. november 2000 | [[Nova Slovenija|NSi]] |- ! style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}; color:black;" | | [[File:Janez Drnovšek (2002-06-24) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Drnovšek]]'''<br />{{small|(1950–2008)}} | 30. november 2000 | 19. december 2002 | {{age in days|2000|11|30|2002|12|19}} | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[6. vlada Republike Slovenije|6.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2 | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|3. {{small|(2000)}}]] |- ! style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}; color:black;" | | [[File:Anton Rop.jpg|80px]] | '''[[Anton Rop]]'''<br />{{small|(roj. 1960)}} | 19. december 2002 | 3. december 2004 | {{age in days|2002|12|19|2004|12|3}} | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[7. vlada Republike Slovenije|7.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2| {{nowrap|'''[[Janez Drnovšek|J. Drnovšek]]'''}} [[File:Janez Drnovsek.jpg|60px|center]] {{small|(2002–2007)}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:Janez Janša (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 3. december 2004 | 21. november 2008 | {{age in days|2004|12|3|2008|11|21}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[8. vlada Republike Slovenije|8.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|4. {{small|(2004)}}]] |- ! style="background-color:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; color:black;" | | [[File:Borut Pahor 2010.jpg|80px]] | '''[[Borut Pahor]]'''<br />{{small|(roj. 1963)}} | 21. november 2008 | 10. februar 2012 | {{age in days|2008|11|21|2012|2|10}} | [[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]] | [[9. vlada Republike Slovenije|9.]] | [[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] {{small|(2008–2011)}}–[[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[ZARES - socialno liberalni|Zares]] {{small|(2008–2011)}} | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|5. {{small|(2008)}}]] | rowspan=2| '''[[Danilo Türk|D. Türk]]''' [[File:Danilo Türk - World Economic Forum on Europe 2011 (cropped).jpg|60px|center]] {{small|(2007–2012)}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:EPP Summit March 2012 (13) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 10. februar 2012 | 20. marec 2013 | {{age in days|2012|2|10|2013|3|20}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[10. vlada Republike Slovenije|10.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–{{nowrap|[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Državljanska lista Gregorja Viranta|DL]]}} | rowspan=3 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|6. {{small|(2011)}}]] |- ! style="background:{{party color|Pozitivna Slovenija}}; color:black;" | | rowspan=2| [[File:Srečanje z županjami in župani na Brdu - 5. 6. 2023 - Alenka Bratušek.jpg|80px]] | rowspan=2| {{nowrap|'''[[Alenka Bratušek]]'''}}<br />{{small|(roj. 1970)}} | rowspan=2| 20. marec 2013 | rowspan=2| 18. september 2014 | rowspan=2| {{age in days|2013|3|20|2014|9|18}} | [[Pozitivna Slovenija|PS]] | rowspan=2| [[11. vlada Republike Slovenije|11.]] | rowspan=2| [[Pozitivna Slovenija|PS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Državljanska lista Gregorja Viranta|DL]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Zavezništvo Alenke Bratušek|ZaAB]] | rowspan=6| '''[[Borut Pahor|B. Pahor]]''' [[File:Novinarska konferenca predsednika republike Boruta Pahorja.jpg|60px|center]] {{small|(2012–2022)}} |- ! style="background:{{party color|Zavezništvo Alenke Bratušek}}; color:black" | | [[Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov|ZaAB]] |- ! style="background-color:{{party color|Stranka Mira Cerarja}}; color:white;" | | [[File:Miro Cerar 2018.jpg|80px]] | '''[[Miro Cerar]]'''<br />{{small|(roj. 1963)}} | 18. september 2014 | 13. september 2018 | {{age in days|2014|9|18|2018|9|13}} | [[Stranka modernega centra|SMC]] | [[12. vlada Republike Slovenije|12.]] | [[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|7. {{small|(2014)}}]] |- ! style="background:#1980C7" | | [[File:Marjan Šarec-za splet (cropped).jpg|80px]] | '''[[Marjan Šarec]]'''<br />{{nowrap|{{small|(roj. 1977)}}}} | 13. september 2018 | 13. marec 2020 | {{age in days|2018|9|13|2020|3|13}} | [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]] | [[13. vlada Republike Slovenije|13.]] | [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Stranka Alenke Bratušek|SAB]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]], {{small|s podporo [[Levica (Slovenija)|Levice]]}} | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|8. {{small|(2018)}}]] |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:Izredno zasedanje Evropskega sveta 09 (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 13. marec 2020 | 1. junij 2022 | {{age in days|2020|3|13|2022|6|1}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[14. vlada Republike Slovenije|14.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] {{small|(2020–2021)}}–[[Nova Slovenija|NSi]], {{small|s podporo [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]}} |- ! rowspan=2 style="background-color: {{party color|Gibanje Svoboda}}; color:white;" | | rowspan=2| [[File:Novinarska konferenca ob 1. obletnici vlade - Robert Golob (cropped).jpg|80px]] | rowspan=2| '''[[Robert Golob]]'''<br />{{small|(roj. 1967)}} | rowspan=2| 1. junij 2022 | rowspan=2| 4. junij 2026 | rowspan=2| {{age in days|2022|6|1}} | rowspan=2| [[Gibanje Svoboda|GS]] | rowspan=2| [[15. vlada Republike Slovenije|15.]] | rowspan=2| [[Gibanje Svoboda|GS]] {{small|([[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]–[[Stranka Alenke Bratušek|SAB]], 2022)}}–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Levica (Slovenija)|Levica]] | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|9. {{small|(2022)}}]] |- | rowspan=2 | '''{{nowrap|[[Nataša Pirc Musar|N. Pirc Musar]]}}''' [[File:Nataša Pirc Musar (2023-05-19).jpg|60px|center]] {{small|(2022–)}} |- ! style="background-color: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:white;" | | [[Slika:EPP Leaders’ Retreat Zagreb 2026 - Janez Janša (cropped 3).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 4. junij 2026 | trenutni | | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[16. vlada Republike Slovenije|16.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]–[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|10. {{small|(2026)}}]] |} ===Časovnica=== {{#tag:timeline| ImageSize = width:1500 height:auto barincrement:18 PlotArea = top:10 bottom:50 right:130 left:20 AlignBars = late Define $today = {{#time:d/m/Y}} DateFormat=dd/mm/yyyy Period = from:01/01/1945 till:$today TimeAxis = orientation:horizontal ScaleMajor = unit:year increment:2 start:1945 ScaleMinor = unit:year increment:1 start:1945 Legend = columns:1 left:150 top:24 columnwidth:90 TextData = pos:(20,27) textcolor:black fontsize:M text:"Politična stranka:" Colors = id:communist value:rgb(0.866,0,0) legend:KPS/ZKS id:demos value:rgb(0.337,0.509,0.011) legend:Demos id:lds value:rgb(0,0.733,0.941) legend:LDS id:sls value:rgb(0,0.6,0.2) legend:SLS id:nsi value:black legend:NSi id:sds value:yellow legend:SDS id:sd value:red legend:SD id:ps value:rgb(0.576,0.772,0.447) legend:PS id:smc value:rgb(0,0,0.6) legend:SMC id:lmš value:rgb(0, 0.353, 0.671) legend:LMŠ id:gs value:rgb(0, 0.36, 0.64) legend:GS BarData = bar:Kidrič bar:Marinko bar:Kraigher bar:Avbelj bar:Smole bar:Kavčič bar:Marinc bar:Vratuša bar:Zemljarič bar:Šinigoj bar:Peterle bar:Drnovšek bar:Bajuk bar:Rop bar:Janša bar:Pahor bar:Bratušek bar:Cerar bar:Šarec bar:Janša bar:Golob PlotData= width:5 align:left fontsize:S shift:(5,-4) anchor:till bar:Kidrič from: 01/05/1945 till: 01/06/1946 color:communist text:"[[Boris Kidrič]]" bar:Marinko from: 01/06/1946 till: 15/12/1953 color:communist text:"[[Miha Marinko]]" bar:Kraigher from: 15/12/1953 till: 25/06/1962 color:communist text:"[[Boris Kraigher]]" bar:Avbelj from: 25/06/1962 till: 01/01/1965 color:communist text:"[[Viktor Avbelj]]" bar:Smole from: 01/01/1965 till: 01/01/1967 color:communist text:"[[Janko Smole]]" bar:Kavčič from: 01/01/1967 till: 01/11/1972 color:communist text:"[[Stane Kavčič]]" bar:Marinc from: 01/11/1972 till: 01/04/1978 color:communist text:"[[Andrej Marinc]]" bar:Vratuša from: 01/04/1978 till: 01/07/1980 color:communist text:"[[Anton Vratuša]]" bar:Zemljarič from: 01/07/1980 till: 23/05/1984 color:communist text:"[[Janez Zemljarič]]" bar:Šinigoj from: 23/05/1984 till: 16/05/1990 color:communist text:"[[Dušan Šinigoj]]" bar:Peterle from: 16/05/1990 till: 14/05/1992 color:demos text:"[[Lojze Peterle]]" bar:Drnovšek from: 14/05/1992 till: 07/07/2000 color:lds from: 30/11/2000 till: 19/12/2002 color:lds text:"[[Janez Drnovšek]]" bar:Bajuk from: 07/07/2000 till: 04/08/2000 color:sls from: 04/08/2000 till: 30/11/2000 color:nsi text:"[[Andrej Bajuk]]" bar:Rop from: 19/12/2002 till: 03/12/2004 color:lds text:"[[Anton Rop]]" bar:Janša from: 03/12/2004 till: 21/11/2008 color:sds from: 10/02/2012 till: 20/03/2013 color:sds text:"[[Janez Janša]]" bar:Pahor from: 21/11/2008 till: 10/02/2012 color:sd text:"[[Borut Pahor]]" bar:Bratušek from: 20/03/2013 till: 18/09/2014 color:ps text:"[[Alenka Bratušek]]" bar:Cerar from: 18/09/2014 till: 13/09/2018 color:smc text:"[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]" bar:Šarec from: 13/09/2018 till: 13/03/2020 color:lmš text:"[[Marjan Šarec]]" bar:Janša from: 13/03/2020 till: 31/05/2022 color:sds text:"[[Janez Janša]]" bar:Golob from: 01/06/2022 till:04/06/2026 color:gs text:"[[Robert Golob]]" bar:Janša from: 04/06/2026 till: end color:sds text:"[[Janez Janša]]" }}<br /> ==Glej tudi== * [[Podpredsednik vlade Republike Slovenije]] == Viri == {{sklici|2}} {{-}} {{VladaSLO}} {{Pred Vl RS}} {{Vodje držav in vlad Evrope}} {{Slovenija}} [[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije| ]] [[Kategorija:Politika Slovenije]] [[Kategorija:Vlada Republike Slovenije]] eieae61olk3vlrs02z5ewq80pq99wvz 0 14016 6685268 6640154 2026-06-04T20:30:21Z Upwinxp 126544 posodobitev 6685268 wikitext text/x-wiki {{Infopolje uradni naziv | post = Minister za finance | body = <br />Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Andrej Šircelj]] | incumbentsince = 4. junija 2026 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]] | termlength = 4 leta | first = [[Marko Kranjec]] | residence = Ministrstvo za finance <br /> Župančičeva 3<br /> 1000 Ljubljana | website = http://www.mf.gov.si/ | image = }} '''Minister za finance Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za finance Republike Slovenije|Ministrstva za finance Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}</ref> Trenutno položaj zaseda [[Andrej Šircelj]]. == Delovna področja == Delovna področja za katera je odgovoren minister za finance so:<ref>[http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/ - Delovna področja, Ministrstvo za finance]</ref> * finančni sistem, * tekoča gibanja v javnih financah, * vrednostni papirji, * davki in carine, * proračun, * igre na srečo, * upravljanje s sredstvi [[Evropska unija|Evropske unije]], * javno-zasebno partnerstvo, * lokalne skupnosti, * revidiranje, * državne pomoči, * javno računovodstvo, * finančno premoženje in poroštva, * mednarodni finančni odnosi, * [[evro]], * sistem javnega naročanja ''in'' * evropski semester. == Položaj v Evropski uniji == Minister za finance je član [[Svet Evropske unije za gospodarstvo in finance|Sveta Evropske unije za gospodarstvo in finance]] (ECOFIN), ki predstavlja eno od oblik [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]].<ref>[http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/mednarodni_financni_odnosi/evropske_zadeve/ecofin/ - ECOFIN, Ministrstvo za finance]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Seznam== Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za finance. === Republiški sekretar za finance Republike Slovenije === ; [[1. vlada Republike Slovenije]] * [[Marko Kranjec]] (16. maj 1990 - 8. maj 1991)<ref name="#1">{{Navedi splet |url=http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |title=- Vlade Republike Slovenije |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2012-11-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121120103735/http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |url-status=dead }}</ref> * [[Dušan Šešok]] (9. maj 1991 - 14. maj 1992)<ref name="#1"/> === Minister za finance Republike Slovenije === ; [[2. vlada Republike Slovenije]] * [[Janez Kopač]] (14. maj 1992 – 10. junij 1992)<ref name="#1"/> * [[Mitja Gaspari]] (10. junij 1992 – 25. januar 1993)<ref name="#1"/> ; [[3. vlada Republike Slovenije]] * [[Mitja Gaspari]] (25. januar 1993 – 27. februar 1997)<ref name="#1"/> ; [[4. vlada Republike Slovenije]] * [[Mitja Gaspari]] (27. februar 1997 – 7. junij 2000)<ref name="#1"/> ; [[5. vlada Republike Slovenije]] * [[Zvonko Ivanušič]] (7. junij 2000 – 30. november 2000)<ref name="#1"/> ; [[6. vlada Republike Slovenije]] * [[Anton Rop]] (30. november 2000 – 19. december 2002)<ref name="#1"/> ; [[7. vlada Republike Slovenije]] * [[Dušan Mramor]] (19. december 2002 – 3. december 2004)<ref name="#1"/> ; [[8. vlada Republike Slovenije]] * [[Andrej Bajuk]] (imenovan 3. decembra 2004<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004132&stevilka=5604 - Uradni list RS, št. 132/2004, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 7. novembra 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/70515 |title=- Novi mandatar je Borut Pahor |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2012-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120113083021/http://www.delo.si/clanek/70515 |url-status=dead }}</ref>) ; [[9. vlada Republike Slovenije]] * [[Franc Križanič]] (imenovan 21. novembra 2008<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2008111&stevilka=4772 - Uradni list RS, št. 111/2008, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 20. septembra 2011<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-poslanci-izrekli-nezaupnico-vladi-boruta-pahorja/266631 - Poslanci izrekli nezaupnico vladi Boruta Pahorja]</ref>) ; [[10. vlada Republike Slovenije]] * [[Janez Šušteršič]] (imenovan 10. februarja 2012<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=107444 - Uradni list RS, št. 11/2012, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – odstopil 24. januarja 2013<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/minister-plicanic-je-jansi-ze-podal-odstopno-izjavo |title=- Po Pličaniču odstopil še Šušteršič; Janković v koalicijo z DL ne bi privolil |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2013-06-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130605173330/http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/minister-plicanic-je-jansi-ze-podal-odstopno-izjavo |url-status=dead }}</ref>) * [[Janez Janša]] (začasno samopooblaščen 1. februarja 2013<ref>[http://www.24ur.com/novice/slovenija/novakova-naj-bi-zavrnila-janso-v-igri-cernac.html - S kadrovskimi spremembami do večje moči?]</ref> – razrešen 27. februarja 2013<ref>[http://www.24ur.com/novice/slovenija/z-bratuskovo-v-boljse-case-ali-le-v-novo-obdobje-prepiranja-in-izkljucevanja.html - Za novo mandatarsko izvoljena Alenka Bratušek]</ref>) ; [[11. vlada Republike Slovenije]] * [[Uroš Čufer]] (imenovan 20. marca 2013<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=112403 - Uradni list RS, št. 25/2013, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 18. septembra 2014<ref name=":0">{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-ima-novo-vlado/346632|title = Slovenija ima novo vlado}}</ref>) ; [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada Republike Slovenije]] * [[Dušan Mramor]] (imenovan 18. septembra 2014<ref name=":0" /> – odstopil 13. julija 2016 ) * [[Mateja Vraničar Erman]] (imenovana 21. 9. 2016 – razrešena 13. 9. 2018) ; [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada Republike Slovenije]] * [[Andrej Bertoncelj]] (13. september 2018 – 13. marec 2020) ; [[14. vlada Republike Slovenije]] * [[Andrej Šircelj]] (13. marec 2020 – 1. junij 2022) ; [[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Klemen Boštjančič]] (1. junij 2022–4. junij 2026) ; [[16. vlada Republike Slovenije]] * [[Andrej Šircelj]] (4. junij 2026–) == Galerija == <gallery> Slika:Mitja Gaspari 2011cropped.jpg|[[Mitja Gaspari]] (1992–2000) Slika:Anton Rop.jpg|[[Anton Rop]] (2000–2002) Slika:Andrej Bajuk.jpg|[[Andrej Bajuk]] (2004–2008) Slika:Franc Križanič 2011.jpg|[[Franc Križanič]] (2008–2012) Slika:Janez Šušteršič 2012cropped.jpg|[[Janez Šušteršič]] (2012–2013) Slika:Dušan_Mramor_2014.jpg|[[Dušan Mramor]] (2014–2016) Slika:Informal_meeting_of_economic_and_financial_affairs_ministers_(ECOFIN)._Arrivals_Mateja_Vraničar_Erman_(36857447270)-1_(cropped).jpg|[[Mateja Vraničar Erman]] (2016-2018) Slika:Andrej_bertoncelj_izrez.PNG|[[Andrej Bertoncelj]] (2018–2020) Slika:124._redna_seja_Vlade_Republike_Slovenije_15_(cropped).jpg|[[Andrej Šircelj]] (2020–2022, 2026–) Slika:Klemen_Boštjančič_-_52115202015_(cropped).jpg|[[Klemen Boštjančič]] (2022–2026) </gallery> == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Vlada Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mf.gov.si/ Uradna spletna stran ministrstva] {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Finance]] [[Kategorija:Ministrstvo za finance Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za finance Republike Slovenije|*]] 0j0tb8xemci7cjjzdnkw5kl43uig37h 6685358 6685268 2026-06-05T00:53:02Z Mlakopet 198850 6685358 wikitext text/x-wiki {{Infopolje uradni naziv | post = Minister za finance | body = <br />Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Andrej Šircelj]] | incumbentsince = 4. junija 2026 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]] | termlength = 4 leta | first = [[Marko Kranjec]] | residence = Ministrstvo za finance <br /> Župančičeva 3<br /> 1000 Ljubljana | website = http://www.mf.gov.si/ | image = Novinarska_konferenca_po_seji_Vlade_RS_(cropped).jpg }} '''Minister za finance Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za finance Republike Slovenije|Ministrstva za finance Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}</ref> Trenutno položaj zaseda [[Andrej Šircelj]]. == Delovna področja == Delovna področja za katera je odgovoren minister za finance so:<ref>[http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/ - Delovna področja, Ministrstvo za finance]</ref> * finančni sistem, * tekoča gibanja v javnih financah, * vrednostni papirji, * davki in carine, * proračun, * igre na srečo, * upravljanje s sredstvi [[Evropska unija|Evropske unije]], * javno-zasebno partnerstvo, * lokalne skupnosti, * revidiranje, * državne pomoči, * javno računovodstvo, * finančno premoženje in poroštva, * mednarodni finančni odnosi, * [[evro]], * sistem javnega naročanja ''in'' * evropski semester. == Položaj v Evropski uniji == Minister za finance je član [[Svet Evropske unije za gospodarstvo in finance|Sveta Evropske unije za gospodarstvo in finance]] (ECOFIN), ki predstavlja eno od oblik [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]].<ref>[http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/mednarodni_financni_odnosi/evropske_zadeve/ecofin/ - ECOFIN, Ministrstvo za finance]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Seznam== Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za finance. === Republiški sekretar za finance Republike Slovenije === ; [[1. vlada Republike Slovenije]] * [[Marko Kranjec]] (16. maj 1990 - 8. maj 1991)<ref name="#1">{{Navedi splet |url=http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |title=- Vlade Republike Slovenije |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2012-11-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121120103735/http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |url-status=dead }}</ref> * [[Dušan Šešok]] (9. maj 1991 - 14. maj 1992)<ref name="#1"/> === Minister za finance Republike Slovenije === ; [[2. vlada Republike Slovenije]] * [[Janez Kopač]] (14. maj 1992 – 10. junij 1992)<ref name="#1"/> * [[Mitja Gaspari]] (10. junij 1992 – 25. januar 1993)<ref name="#1"/> ; [[3. vlada Republike Slovenije]] * [[Mitja Gaspari]] (25. januar 1993 – 27. februar 1997)<ref name="#1"/> ; [[4. vlada Republike Slovenije]] * [[Mitja Gaspari]] (27. februar 1997 – 7. junij 2000)<ref name="#1"/> ; [[5. vlada Republike Slovenije]] * [[Zvonko Ivanušič]] (7. junij 2000 – 30. november 2000)<ref name="#1"/> ; [[6. vlada Republike Slovenije]] * [[Anton Rop]] (30. november 2000 – 19. december 2002)<ref name="#1"/> ; [[7. vlada Republike Slovenije]] * [[Dušan Mramor]] (19. december 2002 – 3. december 2004)<ref name="#1"/> ; [[8. vlada Republike Slovenije]] * [[Andrej Bajuk]] (imenovan 3. decembra 2004<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004132&stevilka=5604 - Uradni list RS, št. 132/2004, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 7. novembra 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/70515 |title=- Novi mandatar je Borut Pahor |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2012-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120113083021/http://www.delo.si/clanek/70515 |url-status=dead }}</ref>) ; [[9. vlada Republike Slovenije]] * [[Franc Križanič]] (imenovan 21. novembra 2008<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2008111&stevilka=4772 - Uradni list RS, št. 111/2008, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 20. septembra 2011<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-poslanci-izrekli-nezaupnico-vladi-boruta-pahorja/266631 - Poslanci izrekli nezaupnico vladi Boruta Pahorja]</ref>) ; [[10. vlada Republike Slovenije]] * [[Janez Šušteršič]] (imenovan 10. februarja 2012<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=107444 - Uradni list RS, št. 11/2012, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – odstopil 24. januarja 2013<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/minister-plicanic-je-jansi-ze-podal-odstopno-izjavo |title=- Po Pličaniču odstopil še Šušteršič; Janković v koalicijo z DL ne bi privolil |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2013-06-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130605173330/http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/minister-plicanic-je-jansi-ze-podal-odstopno-izjavo |url-status=dead }}</ref>) * [[Janez Janša]] (začasno samopooblaščen 1. februarja 2013<ref>[http://www.24ur.com/novice/slovenija/novakova-naj-bi-zavrnila-janso-v-igri-cernac.html - S kadrovskimi spremembami do večje moči?]</ref> – razrešen 27. februarja 2013<ref>[http://www.24ur.com/novice/slovenija/z-bratuskovo-v-boljse-case-ali-le-v-novo-obdobje-prepiranja-in-izkljucevanja.html - Za novo mandatarsko izvoljena Alenka Bratušek]</ref>) ; [[11. vlada Republike Slovenije]] * [[Uroš Čufer]] (imenovan 20. marca 2013<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=112403 - Uradni list RS, št. 25/2013, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 18. septembra 2014<ref name=":0">{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-ima-novo-vlado/346632|title = Slovenija ima novo vlado}}</ref>) ; [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada Republike Slovenije]] * [[Dušan Mramor]] (imenovan 18. septembra 2014<ref name=":0" /> – odstopil 13. julija 2016 ) * [[Mateja Vraničar Erman]] (imenovana 21. 9. 2016 – razrešena 13. 9. 2018) ; [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada Republike Slovenije]] * [[Andrej Bertoncelj]] (13. september 2018 – 13. marec 2020) ; [[14. vlada Republike Slovenije]] * [[Andrej Šircelj]] (13. marec 2020 – 1. junij 2022) ; [[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Klemen Boštjančič]] (1. junij 2022–4. junij 2026) ; [[16. vlada Republike Slovenije]] * [[Andrej Šircelj]] (4. junij 2026–) == Galerija == <gallery> Slika:Mitja Gaspari 2011cropped.jpg|[[Mitja Gaspari]] (1992–2000) Slika:Anton Rop.jpg|[[Anton Rop]] (2000–2002) Slika:Andrej Bajuk.jpg|[[Andrej Bajuk]] (2004–2008) Slika:Franc Križanič 2011.jpg|[[Franc Križanič]] (2008–2012) Slika:Janez Šušteršič 2012cropped.jpg|[[Janez Šušteršič]] (2012–2013) Slika:Dušan_Mramor_2014.jpg|[[Dušan Mramor]] (2014–2016) Slika:Informal_meeting_of_economic_and_financial_affairs_ministers_(ECOFIN)._Arrivals_Mateja_Vraničar_Erman_(36857447270)-1_(cropped).jpg|[[Mateja Vraničar Erman]] (2016-2018) Slika:Andrej_bertoncelj_izrez.PNG|[[Andrej Bertoncelj]] (2018–2020) Slika:124._redna_seja_Vlade_Republike_Slovenije_15_(cropped).jpg|[[Andrej Šircelj]] (2020–2022, 2026–) Slika:Klemen_Boštjančič_-_52115202015_(cropped).jpg|[[Klemen Boštjančič]] (2022–2026) </gallery> == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Vlada Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mf.gov.si/ Uradna spletna stran ministrstva] {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Finance]] [[Kategorija:Ministrstvo za finance Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za finance Republike Slovenije|*]] idwqhnj66h2z6olss7x4itqo8qcviy6 0 14019 6685248 6638246 2026-06-04T19:58:21Z Upwinxp 126544 {{posodobi}}, menjava vlade, reorganizacija in preimenovanje ministrstva 6685248 wikitext text/x-wiki {{posodobi|datum=junij 2026}} {{Infobox official post | post = Minister za notranje | body = <br />zadeve Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = | incumbent = [[Branko Zlobko]] | incumbentsince = 21. novembra 2025 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Svet Evropske unije za notranje zadeve in pravosodje]] | termlength = 4 leta | first = [[Igor Bavčar]] | residence = Ministrstvo za NZ<br />Štefanova 2<br />1501 Ljubljana | website = http://www.mnz.gov.si/ | image = }} '''Minister za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije|Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}</ref> == Zakonodaja == Funkcija ministra za notranje zadeve in javno upravo se je kot taka oblikovala 6. marca 2013 s preoblikovanjem [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije]] v [[Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201321&stevilka=787 - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije]</ref> V skladu z ''[[Zakon o policiji Republike Slovenije|Zakonom o policiji]]'' minister za notranje zadeve »predpiše način in oblike izvajanja pooblastil ministrstva v razmerju do policije« (2. člen), kot tudi »lahko zahteva poročila, podatke in druge dokumente v zvezi z opravljanjem dela policije« in »daje policiji usmeritve in obvezna navodila za delo. Minister lahko naloži policiji, da v mejah svoje pristojnosti opravi določene naloge ter sprejme določene ukrepe in mu o tem poroča«<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ZAKO1016.html |title=- ''Zakon o policiji'' |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2013-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130928074815/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ZAKO1016.html |url-status=dead }}</ref> Po zakonodaji minister za notranje zadeve in javno upravo predlaga [[Vlada Republike Slovenije|Vladi Republike Slovenije]] v imenovanje tudi [[generalni direktor policije|generalnega direktorja policije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.primorske.si/Slovenija-in-svet/Gorenak-za-generalnega-direktorja-policije-predlag.aspx |title=- Gorenak za generalnega direktorja policije predlagal Venigerja |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304190444/http://www.primorske.si/Slovenija-in-svet/Gorenak-za-generalnega-direktorja-policije-predlag.aspx |url-status=dead }}</ref> V skladu z ''Uredbo o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov''<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2000103&stevilka=4339 Uradni-list.si - ''Uredba o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov'']</ref> je minister za notranje zadeve oseba, ki ima nenehno policijsko varovanje.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |title=Policija.si - Varovanje oseb in objektov |accessdate=2011-08-13 |archive-date=2011-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110831032444/http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |url-status=dead }}</ref> == Položaj v Evropski uniji == Minister za notranje zadeve in javno upravo je član [[Svet Evropske unije za notranje zadeve in pravosodje|Sveta Evropske unije za notranje zadeve in pravosodje]] (JHA), ki predstavlja eno od oblik [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]].<ref>[http://bruselj.predstavnistvo.si/index.php?id=627 - Svet Evropske unije]</ref> == Seznam == Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za notranje zadeve in javno upravo. === Republiški sekretar za notranje zadeve Republike Slovenije === ; [[1. vlada Republike Slovenije]] * [[Igor Bavčar]] ( 16. maj 1990 - 14. maj 1992)<ref name="#1">{{Navedi splet |url=http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |title=- Vlade Republike Slovenije |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2012-11-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121120103735/http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |url-status=dead }}</ref> === Minister za notranje zadeve Republike Slovenije === ; [[2. vlada Republike Slovenije]] * [[Igor Bavčar]] (14. maj 1992 - 25. januar 1993)<ref name="#1"/> ; [[3. vlada Republike Slovenije]] * [[Ivan Bizjak]] (25. januar 1993 - razrešen 8. junija 1994)<ref name="#1"/> * [[Andrej Šter]] (8. junij 1994 - 27. februar 1997)<ref name="#1"/> ; [[4. vlada Republike Slovenije]] * [[Mirko Bandelj]] (27. februar 1997 - 16. februar 1999)<ref name="#1"/> * [[Borut Šuklje]] (24. marec 1999 - 7. junij 2000)<ref name="#1"/> ; [[5. vlada Republike Slovenije]] * [[Peter Jambrek]] (7. junij 2000 - 30. november 2000)<ref name="#1"/> ; [[6. vlada Republike Slovenije]] [[Slika:Rado Bohinc 2011.jpg|thumb|right|175px|[[Rado Bohinc]]]] * [[Rado Bohinc]] (30. november 2000 - 19. december 2002)<ref name="#1"/> ; [[7. vlada Republike Slovenije]] * [[Rado Bohinc]] (19. december 2002 - 3. december 2004)<ref name="#1"/> ; [[8. vlada Republike Slovenije]] * [[Dragutin Mate]] (imenovan 3. decembra 2004<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004132&stevilka=5604 - Uradni list RS, št. 132/2004, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> - razrešen 7. novembra 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/70515 |title=- Novi mandatar je Borut Pahor |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2012-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120113083021/http://www.delo.si/clanek/70515 |url-status=dead }}</ref>) ; [[9. vlada Republike Slovenije]] [[Slika:Katarina Kresal cropped.jpg|thumb|right|175px|[[Katarina Kresal]]]] * [[Katarina Kresal]] (imenovana 21. novembra 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_SKLE7866.html |title=Zakonodaja.gov.si - Sklep o imenovanju ministrov: Ur.l. RS, št. 111/2008 |accessdate=2011-08-13 |archive-date=2010-01-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100122005631/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_SKLE7866.html |url-status=dead }}</ref> - odstopila 10. avgusta 2011<ref>{{Navedi splet |url=http://dnevnik.si/novice/slovenija/1042464908 |title=Dnevnik.si - Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal nepreklicno odstopila |accessdate=2011-08-13 |archive-date=2016-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160306103702/http://dnevnik.si/novice/slovenija/1042464908 |url-status=dead }}</ref>) * [[Aleš Zalar]] (začasno pooblaščen 2. septembra 2011 - razrešen 20. septembra 2011<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-poslanci-izrekli-nezaupnico-vladi-boruta-pahorja/266631 - Poslanci izrekli nezaupnico vladi Boruta Pahorja]</ref>) ; [[10. vlada Republike Slovenije]] * [[Vinko Gorenak]] (imenovan 10. februarja 2012<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=107444 - Uradni list RS, št. 11/2012, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> - razrešen 27. februarja 2013<ref>[http://www.24ur.com/novice/slovenija/z-bratuskovo-v-boljse-case-ali-le-v-novo-obdobje-prepiranja-in-izkljucevanja.html - Za novo mandatarsko izvoljena Alenka Bratušek]</ref>) ; [[12. vlada Republike Slovenije]] * [[Vesna Györkös Žnidar]] (imenovan 18. septembra 2014 - 13. september 2018) ; [[13. vlada Republike Slovenije]] * [[Boštjan Poklukar]] (imenovan 13. septembra 2018 - 13. marec 2020) ; [[14. vlada Republike Slovenije]] * [[Aleš Hojs]] (13. marec 2020 - 1. junij 2022) ; [[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Tatjana Bobnar]] (1. junij 2022–7. december 2022; ''v. d. do 14. decembra 2022'') * ''[[Sanja Ajanović Hovnik]] (14. december 2022–21. februar 2023; začasno pooblaščena)'' * [[Boštjan Poklukar]] (21. februar 2023–26. oktober 2025; ''v. d. do 3. novembra 2025'') * [[Branko Zlobko]] (21. november 2025– )<ref>{{Navedi splet|title=STA: Za nova ministra Golobove vlade izvoljena Andreja Kokalj in Branko Zlobko|url=https://www.sta.si/3491483/za-nova-ministra-golobove-vlade-izvoljena-andreja-kokalj-in-branko-zlobko|website=www.sta.si|accessdate=2025-11-21}}</ref> === Minister za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije === ; [[11. vlada Republike Slovenije]] * [[Gregor Virant]] (imenovan 20. marca 2013<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=112403 - Uradni list RS, št. 25/2013, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> - razrešen 18. septembra 2014) == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Vlada Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mnz.gov.si/ Uradna spletna stran ministrstva] {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Notranje zadeve]] [[Kategorija:Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za notranje zadeve Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Ministri za notranje zadeve po državah|Slovenija]] i556dhjq6wifyb8q6x50nealm5zdp0f 6685249 6685248 2026-06-04T20:00:31Z Upwinxp 126544 predlog združitve z [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije]] 6685249 wikitext text/x-wiki {{posodobi|datum=junij 2026}} {{združi z|Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije}} {{Infobox official post | post = Minister za notranje | body = <br />zadeve Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = | incumbent = [[Branko Zlobko]] | incumbentsince = 21. novembra 2025 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Svet Evropske unije za notranje zadeve in pravosodje]] | termlength = 4 leta | first = [[Igor Bavčar]] | residence = Ministrstvo za NZ<br />Štefanova 2<br />1501 Ljubljana | website = http://www.mnz.gov.si/ | image = }} '''Minister za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije|Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}</ref> == Zakonodaja == Funkcija ministra za notranje zadeve in javno upravo se je kot taka oblikovala 6. marca 2013 s preoblikovanjem [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije]] v [[Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201321&stevilka=787 - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije]</ref> V skladu z ''[[Zakon o policiji Republike Slovenije|Zakonom o policiji]]'' minister za notranje zadeve »predpiše način in oblike izvajanja pooblastil ministrstva v razmerju do policije« (2. člen), kot tudi »lahko zahteva poročila, podatke in druge dokumente v zvezi z opravljanjem dela policije« in »daje policiji usmeritve in obvezna navodila za delo. Minister lahko naloži policiji, da v mejah svoje pristojnosti opravi določene naloge ter sprejme določene ukrepe in mu o tem poroča«<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ZAKO1016.html |title=- ''Zakon o policiji'' |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2013-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130928074815/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ZAKO1016.html |url-status=dead }}</ref> Po zakonodaji minister za notranje zadeve in javno upravo predlaga [[Vlada Republike Slovenije|Vladi Republike Slovenije]] v imenovanje tudi [[generalni direktor policije|generalnega direktorja policije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.primorske.si/Slovenija-in-svet/Gorenak-za-generalnega-direktorja-policije-predlag.aspx |title=- Gorenak za generalnega direktorja policije predlagal Venigerja |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304190444/http://www.primorske.si/Slovenija-in-svet/Gorenak-za-generalnega-direktorja-policije-predlag.aspx |url-status=dead }}</ref> V skladu z ''Uredbo o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov''<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2000103&stevilka=4339 Uradni-list.si - ''Uredba o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov'']</ref> je minister za notranje zadeve oseba, ki ima nenehno policijsko varovanje.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |title=Policija.si - Varovanje oseb in objektov |accessdate=2011-08-13 |archive-date=2011-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110831032444/http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |url-status=dead }}</ref> == Položaj v Evropski uniji == Minister za notranje zadeve in javno upravo je član [[Svet Evropske unije za notranje zadeve in pravosodje|Sveta Evropske unije za notranje zadeve in pravosodje]] (JHA), ki predstavlja eno od oblik [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]].<ref>[http://bruselj.predstavnistvo.si/index.php?id=627 - Svet Evropske unije]</ref> == Seznam == Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za notranje zadeve in javno upravo. === Republiški sekretar za notranje zadeve Republike Slovenije === ; [[1. vlada Republike Slovenije]] * [[Igor Bavčar]] ( 16. maj 1990 - 14. maj 1992)<ref name="#1">{{Navedi splet |url=http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |title=- Vlade Republike Slovenije |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2012-11-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121120103735/http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |url-status=dead }}</ref> === Minister za notranje zadeve Republike Slovenije === ; [[2. vlada Republike Slovenije]] * [[Igor Bavčar]] (14. maj 1992 - 25. januar 1993)<ref name="#1"/> ; [[3. vlada Republike Slovenije]] * [[Ivan Bizjak]] (25. januar 1993 - razrešen 8. junija 1994)<ref name="#1"/> * [[Andrej Šter]] (8. junij 1994 - 27. februar 1997)<ref name="#1"/> ; [[4. vlada Republike Slovenije]] * [[Mirko Bandelj]] (27. februar 1997 - 16. februar 1999)<ref name="#1"/> * [[Borut Šuklje]] (24. marec 1999 - 7. junij 2000)<ref name="#1"/> ; [[5. vlada Republike Slovenije]] * [[Peter Jambrek]] (7. junij 2000 - 30. november 2000)<ref name="#1"/> ; [[6. vlada Republike Slovenije]] [[Slika:Rado Bohinc 2011.jpg|thumb|right|175px|[[Rado Bohinc]]]] * [[Rado Bohinc]] (30. november 2000 - 19. december 2002)<ref name="#1"/> ; [[7. vlada Republike Slovenije]] * [[Rado Bohinc]] (19. december 2002 - 3. december 2004)<ref name="#1"/> ; [[8. vlada Republike Slovenije]] * [[Dragutin Mate]] (imenovan 3. decembra 2004<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004132&stevilka=5604 - Uradni list RS, št. 132/2004, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> - razrešen 7. novembra 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/70515 |title=- Novi mandatar je Borut Pahor |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2012-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120113083021/http://www.delo.si/clanek/70515 |url-status=dead }}</ref>) ; [[9. vlada Republike Slovenije]] [[Slika:Katarina Kresal cropped.jpg|thumb|right|175px|[[Katarina Kresal]]]] * [[Katarina Kresal]] (imenovana 21. novembra 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_SKLE7866.html |title=Zakonodaja.gov.si - Sklep o imenovanju ministrov: Ur.l. RS, št. 111/2008 |accessdate=2011-08-13 |archive-date=2010-01-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100122005631/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_SKLE7866.html |url-status=dead }}</ref> - odstopila 10. avgusta 2011<ref>{{Navedi splet |url=http://dnevnik.si/novice/slovenija/1042464908 |title=Dnevnik.si - Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal nepreklicno odstopila |accessdate=2011-08-13 |archive-date=2016-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160306103702/http://dnevnik.si/novice/slovenija/1042464908 |url-status=dead }}</ref>) * [[Aleš Zalar]] (začasno pooblaščen 2. septembra 2011 - razrešen 20. septembra 2011<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-poslanci-izrekli-nezaupnico-vladi-boruta-pahorja/266631 - Poslanci izrekli nezaupnico vladi Boruta Pahorja]</ref>) ; [[10. vlada Republike Slovenije]] * [[Vinko Gorenak]] (imenovan 10. februarja 2012<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=107444 - Uradni list RS, št. 11/2012, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> - razrešen 27. februarja 2013<ref>[http://www.24ur.com/novice/slovenija/z-bratuskovo-v-boljse-case-ali-le-v-novo-obdobje-prepiranja-in-izkljucevanja.html - Za novo mandatarsko izvoljena Alenka Bratušek]</ref>) ; [[12. vlada Republike Slovenije]] * [[Vesna Györkös Žnidar]] (imenovan 18. septembra 2014 - 13. september 2018) ; [[13. vlada Republike Slovenije]] * [[Boštjan Poklukar]] (imenovan 13. septembra 2018 - 13. marec 2020) ; [[14. vlada Republike Slovenije]] * [[Aleš Hojs]] (13. marec 2020 - 1. junij 2022) ; [[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Tatjana Bobnar]] (1. junij 2022–7. december 2022; ''v. d. do 14. decembra 2022'') * ''[[Sanja Ajanović Hovnik]] (14. december 2022–21. februar 2023; začasno pooblaščena)'' * [[Boštjan Poklukar]] (21. februar 2023–26. oktober 2025; ''v. d. do 3. novembra 2025'') * [[Branko Zlobko]] (21. november 2025– )<ref>{{Navedi splet|title=STA: Za nova ministra Golobove vlade izvoljena Andreja Kokalj in Branko Zlobko|url=https://www.sta.si/3491483/za-nova-ministra-golobove-vlade-izvoljena-andreja-kokalj-in-branko-zlobko|website=www.sta.si|accessdate=2025-11-21}}</ref> === Minister za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije === ; [[11. vlada Republike Slovenije]] * [[Gregor Virant]] (imenovan 20. marca 2013<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=112403 - Uradni list RS, št. 25/2013, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> - razrešen 18. septembra 2014) == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Vlada Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mnz.gov.si/ Uradna spletna stran ministrstva] {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Notranje zadeve]] [[Kategorija:Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za notranje zadeve Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Ministri za notranje zadeve po državah|Slovenija]] cse5e79ld9ivn9p3hoso0svtfduboow 0 14020 6685238 6577135 2026-06-04T19:44:22Z Upwinxp 126544 posodobitev 6685238 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Minister za zunanje in evropske zadeve | body = Republike Slovenije | image = | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Tone Kajzer]] | incumbentsince = 4. junija 2026 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Svet Evropske unije]] | termlength = 4 leta | first = [[Dimitrij Rupel]] | website = http://www.mzez.gov.si/ | residence = Prešernova cesta 25<br>1000 Ljubljana }} '''Minister za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstva za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}</ref> Do 24. januarja 2023 se je položaj imenoval minister za zunanje zadeve Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša nov Zakon o Vladi Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-23-kaj-prinasa-nov-zakon-o-vladi-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref> Trenutno položaj zaseda [[Tone Kajzer]]. == Položaj v Evropski uniji == Minister za zunanje in evropske zadeve je član [[Svet Evropske unije za splošne in zunanje zadeve|Sveta Evropske unije za splošne in zunanje zadeve]] (GAERC), ki predstavlja eno od oblik [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]].<ref>[http://bruselj.predstavnistvo.si/index.php?id=627 - Svet Evropske unije]</ref> == Seznam == Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za zunanje zadeve. === Predsednik Republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje Republike Slovenije === [[1. vlada Republike Slovenije|'''1. vlada Republike Slovenije''']] * [[Dimitrij Rupel]] (16. maj 1990 – 14. maj 1992)<ref name="#2">{{Navedi splet |url=http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |title=- Vlade Republike Slovenije |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2012-11-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121120103735/http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |url-status=dead }}</ref> === Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije === [[2. vlada Republike Slovenije|'''2. vlada Republike Slovenije''']] * [[Dimitrij Rupel]] (14. maj 1992 – 25. januar 1993)<ref name="#2"/> ; [[3. vlada Republike Slovenije]] * [[Alojz Peterle]] (25. januar 1993 – razrešen 31. oktobra 1994)<ref name="#2"/> * [[Zoran Thaler]] (26. januar 1995 – razrešen 16. maja 1996)<ref name="#2"/> * [[Davorin Kračun]] (19. julij 1996 – 27. februar 1997)<ref name="#2"/> ; [[4. vlada Republike Slovenije]] * [[Zoran Thaler]] (27. februar 1997 – 25. september 1997)<ref name="#2"/> * [[Boris Frlec]] (25. september 1997 – 2. februar 2000)<ref name="#2"/> * [[Dimitrij Rupel]] (2. februar 2000 – 7. junij 2000)<ref name="#2"/> ; [[5. vlada Republike Slovenije]] * [[Alojz Peterle]] (7. junij 2000 – 30. november 2000)<ref name="#2"/> ; [[6. vlada Republike Slovenije]] * [[Dimitrij Rupel]] (30. november 2000 – 19. december 2002)<ref name="#2"/> ; [[7. vlada Republike Slovenije]] * [[Dimitrij Rupel]] (19. december 2002 – 6. julij 2004)<ref name="#2"/> * [[Ivo Vajgl]] (6. julij 2004 – 3. december 2004)<ref name="#2"/> ; [[8. vlada Republike Slovenije]] * [[Dimitrij Rupel]] (imenovan 3. decembra 2004<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004132&stevilka=5604 - Uradni list RS, št. 132/2004, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 7. novembra 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/70515 |title=- Novi mandatar je Borut Pahor |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2012-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120113083021/http://www.delo.si/clanek/70515 |url-status=dead }}</ref>) ; [[9. vlada Republike Slovenije]] * [[Samuel Žbogar]] (imenovan 21. novembra 2008<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2008111&stevilka=4772 - Uradni list RS, št. 111/2008, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 20. septembra 2011<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-poslanci-izrekli-nezaupnico-vladi-boruta-pahorja/266631 - Poslanci izrekli nezaupnico vladi Boruta Pahorja]</ref>) ; [[10. vlada Republike Slovenije]] * [[Karl Erjavec]] (imenovan 10. februarja 2012<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=107444 - Uradni list RS, št. 11/2012, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – odstopil 22. februarja 2013<ref>[http://www.zurnal24.si/iz-vlade-odhaja-tudi-desus-clanek-183165 - Erjavec in Gantar odstopila z ministrske funkcije]</ref>) ; [[11. vlada Republike Slovenije]] * [[Karel Erjavec|Karl Erjavec]] (imenovan 20. marca 2013<ref name="#1">[http://www.uradni-list.si/1/content?id=112403 - Uradni list RS, št. 25/2013, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 18. septembra 2014<ref name=":0">{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-ima-novo-vlado/346632|title = Slovenija ima novo vlado}}</ref>) ; [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada Republike Slovenije]] * [[Karel Erjavec|Karl Erjavec]] (imenovan 18. septembra 2014<ref name=":0" /> – 13. septembra 2018) ;[[13. vlada Republike Slovenije]] *[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] (13. september 2018<ref name=":0" /> – 13. marec 2020) '''[[14. vlada Republike Slovenije]]''' * [[Anže Logar]] (13. marec 2020–1. junij 2022) '''[[15. vlada Republike Slovenije]]''' * [[Tanja Fajon]] (1. junij 2022–24. januar 2023) === Minister za zunanje in evropske zadeve === * [[Tanja Fajon]] (24. januar 2023–4. junij 2026) '''[[16. vlada Republike Slovenije]]''' * [[Tone Kajzer]] (4. junij 2026–) == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Vlada Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mzez.gov.si/ Uradna spletna stran ministrstva] {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Zunanje zadeve]] [[Kategorija:Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Ministri za zunanje zadeve Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Ministri za zunanje zadeve po državah|Slovenija]] 1ek8yadkugercwxmvz89g51kkg4u9kf 0 14021 6685253 6543478 2026-06-04T20:04:09Z Upwinxp 126544 posodobitev 6685253 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Minister za pravosodje | body = <br />Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Mihael Zupančič]] | incumbentsince = 4. junija 2025 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Svet Evropske unije za notranje zadeve in pravosodje]] | termlength = 4 leta | first = [[Rajko Pirnat]] | residence = Ministrstvo za pravosodje<br />Župančičeva 3 <br />1000 Ljubljana | website = http://www.mp.gov.si/ | image = }} [[Slika:Ministrstvo za finance Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije.jpg|sličica|260x260_pik|Poslopje ministrstva.]] '''Minister za pravosodje Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}</ref> Trenutni minister za pravosodje je [[Mihael Zupančič]]. == Položaj v Evropski uniji == Minister za pravosodje je član [[Svet Evropske unije za notranje zadeve in pravosodje|Sveta Evropske unije za notranje zadeve in pravosodje]] (JHA), ki predstavlja eno od oblik [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]].<ref>[http://bruselj.predstavnistvo.si/index.php?id=627 - Svet Evropske unije]</ref> == Seznam == Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za pravosodje. === Republiški sekretar za pravosodje in upravo Republike Slovenije === ; [[1. vlada Republike Slovenije]] * [[Rajko Pirnat]] (16. maj 1990 – 14. maj 1992)<ref name="#1">{{Navedi splet |url=http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |title=- Vlade Republike Slovenije |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2012-11-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121120103735/http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |url-status=dead }}</ref> === Minister za pravosodje in upravo Republike Slovenije === ; [[2. vlada Republike Slovenije]] * [[Miha Kozinc]] (14. maj 1992 – 25. januar 1993)<ref name="#1"/> === Minister za pravosodje Republike Slovenije === ; [[3. vlada Republike Slovenije]] * [[Miha Kozinc]] (25. januar 1993 – razrešen 19. julija 1994)<ref name="#1"/> * [[Metka Zupančič (političarka)|Metka Zupančič]] (19. julij 1994 – 27. februar 1997)<ref name="#1"/> ; [[4. vlada Republike Slovenije]] * [[Tomaž Marušič]] (27. februar 1997 – 7. junij 2000)<ref name="#1"/> ; [[5. vlada Republike Slovenije]] * [[Barbara Brezigar]] (7. junij 2000 – 30. november 2000)<ref name="#1"/> ; [[6. vlada Republike Slovenije]] * [[Ivan Bizjak]] (30. november 2000 – 19. december 2002)<ref name="#1"/> ; [[7. vlada Republike Slovenije]] * [[Ivan Bizjak]] (19. december 2002 – 20. april 2004)<ref name="#1"/> * [[Zdenka Cerar]] (20. april 2004 – 3. december 2004)<ref name="#1"/> ; [[8. vlada Republike Slovenije]] * [[Lovro Šturm]] (imenovan 3. decembra 2004<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004132&stevilka=5604 - Uradni list RS, št. 132/2004, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 7. novembra 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/70515 |title=- Novi mandatar je Borut Pahor |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2012-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120113083021/http://www.delo.si/clanek/70515 |url-status=dead }}</ref>) ; [[9. vlada Republike Slovenije]] * [[Aleš Zalar]] (imenovan 21. novembra 2008<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2008111&stevilka=4772 - Uradni list RS, št. 111/2008, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 20. septembra 2011<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-poslanci-izrekli-nezaupnico-vladi-boruta-pahorja/266631 - Poslanci izrekli nezaupnico vladi Boruta Pahorja]</ref>) === Minister za pravosodje in javno upravo Republike Slovenije === ; [[10. vlada Republike Slovenije]] * [[Senko Pličanič]] (imenovan 10. februarja 2012<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=107444 - Uradni list RS, št. 11/2012, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – odstopil 24. januarja 2013<ref>{{Navedi splet |url=http://www.primorske.si/Slovenija-in-svet/Plicanic-je-ze-podal-odstopno-izjavo.aspx |title=- Pličanič je že podal odstopno izjavo |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304190302/http://www.primorske.si/Slovenija-in-svet/Plicanic-je-ze-podal-odstopno-izjavo.aspx |url-status=dead }}</ref>) * [[Zvonko Černač]] (začasno pooblaščen 1. februarja 2013<ref>[http://www.24ur.com/novice/slovenija/novakova-naj-bi-zavrnila-janso-v-igri-cernac.html - S kadrovskimi spremembami do večje moči?]</ref> – razrešen 27. februarja 2013<ref>[http://www.24ur.com/novice/slovenija/z-bratuskovo-v-boljse-case-ali-le-v-novo-obdobje-prepiranja-in-izkljucevanja.html - Za novo mandatarsko izvoljena Alenka Bratušek]</ref>) === Minister za pravosodje Republike Slovenije === ; [[11. vlada Republike Slovenije]] * [[Senko Pličanič]] (imenovan 20. marca 2013<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=112403 - Uradni list RS, št. 25/2013, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 18. septembra 2014<ref name=":0">{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-ima-novo-vlado/346632|title = Slovenija ima novo vlado}}</ref>) ; [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada Republike Slovenije]] * [[Goran Klemenčič]] (imenovan 18. septembra 2014<ref name=":0" /> – razrešen 13. septembra 2018) ; [[13. vlada Republike Slovenije]] * [[Andreja Katič]] (imenovana 13. septembra 2018 – 13. marec 2020) ; [[14. vlada Republike Slovenije]] * [[Lilijana Kozlovič]] (13. marec 2020 – 27. maj 2021) *[[Marjan Dikaučič]] (15. junij 2021 – 1. junij 2022)<ref>{{Navedi splet|title=S 44 glasovi je Marjan Dikaučič postal novi pravosodni minister: "Zdaj se začne resno delo, še nocoj." Kdo ga je podprl?|url=https://www.vecer.com/slovenija/spremljamo-bo-marjan-dikaucic-postal-novi-pravosodni-minister-10245310|website=www.vecer.com|date=2021-06-15|accessdate=2021-06-17|language=sl-si}}</ref> ; [[15. vlada Republike Slovenije]] *[[Dominika Švarc Pipan]] (1. junij 2022 – odstopila 5. februarja 2024; ''v. d. do 5. marca 2024'') *[[Andreja Katič]] (5. marec 2024 – odstopila 26. oktobra 2025; ''v. d. do 3. novembra 2025'') *[[Andreja Kokalj]] (21. november 2025–4. junij 2026) ; [[16. vlada Republike Slovenije]] *[[Mihael Zupančič]] (4. junij 2026–) == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Vlada Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mp.gov.si/ Uradna spletna stran ministrstva] {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Pravosodje]] [[Kategorija:Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za pravosodje Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Ministri za pravosodje po državah|Slovenija]] ka18ok5178soyn34rkaz44u3cbqi8nh 0 14025 6685239 6685013 2026-06-04T19:45:57Z Upwinxp 126544 {{posodobi}}, menjava vlade 6685239 wikitext text/x-wiki {{posodobi|datum=junij 2026}} {{Infobox official post | post = Minister za delo, družino, socialne zadeve | body = <br />in enake možnosti<br>Republike Slovenije | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Luka Mesec]] | incumbentsince = 1. junija 2022 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Svet Evropske unije| Svet Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov]] | termlength = 4 leta | first = [[Jožica Puhar]] | residence = Štukljeva cesta 44 <br />1000 Ljubljana | website = http://www.mddsz.gov.si/ | image = Novinarska konferenca po seji vlade - 17. 8. 2023 (cropped).jpg }} '''Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}</ref> Trenutno položaj zaseda Luka Mesec.<ref>{{Navedi splet|title=O vladi {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vlada/o-vladi/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-01|language=sl}}</ref> == Zakonodaja == Funkcija ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je bila s tem nazivom vzpostavljena 6. marca 2013, ko se je [[Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]] razširilo in preimenovalo v [[Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201321&stevilka=787 - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije]</ref> == Delovna področja == Delovna področja za katera je odgovoren minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so:<ref>[http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/ - Delovna področja, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]</ref> * individualna delovna razmerja, kolektivne pogodbe in inšpekcija dela, * aktivna politika zaposlovanja, * socialno varstvo, * varstvo vojnih veteranov, invalidov in žrtev vojn ''ter'' * enake možnosti. == Položaj v Evropski uniji == Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je član [[Svet Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov|Sveta Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov]] (EPSCO), ki predstavlja eno od oblik [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]].<ref>[http://bruselj.predstavnistvo.si/index.php?id=627 - Svet Evropske unije]</ref> == Seznam ministrov == Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. === Predsednik Republiškega komiteja za delo Republike Slovenije === ; [[1. vlada Republike Slovenije]] * [[Jožica Puhar]] (16. maj 1990 – 14. maj 1992)<ref name="#1">{{Navedi splet |url=http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |title=- Vlade Republike Slovenije |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2012-11-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121120103735/http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |url-status=dead }}</ref> === Minister za delo Republike Slovenije === ; [[2. vlada Republike Slovenije]] * [[Jožica Puhar]] (14. maj 1992 – 25. januar 1993)<ref name="#1"/> === Minister za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije === ; [[3. vlada Republike Slovenije]] * [[Jožica Puhar]] (25. januar 1993 – razrešena 21. junija 1994)<ref name="#1"/> * [[Rina Klinar]] (21. junij 1994 – razrešena 31. januarja 1996)<ref name="#1"/> * [[Anton Rop]] (7. februar 1996 – 27. februar 1997)<ref name="#1"/> ; [[4. vlada Republike Slovenije]] * [[Anton Rop]] (27. februar 1997 – 7. junij 2000)<ref name="#1"/> ; [[5. vlada Republike Slovenije]] * [[Miha Brejc]] (7. junij 2000 – 30. november 2000)<ref name="#1"/> ; [[6. vlada Republike Slovenije]] * [[Vlado Dimovski]] (30. november 2000 – 19. december 2002)<ref name="#1"/> ; [[7. vlada Republike Slovenije]] * [[Vlado Dimovski]] (19. december 2002 – 3. december 2004)<ref name="#1"/> ; [[8. vlada Republike Slovenije]] * [[Janez Drobnič]] (imenovan 3. decembra 2004<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=52467 - Uradni list RS, št. 132/2004, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 1. decembra 2006<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006127&stevilka=5357 - Uradni list RS, št. 127/2006, Sklep o razrešitvi ministra za delo, družino in socialne zadeve]</ref>) * [[Andrej Vizjak]] (začasno pooblaščen 1. decembra 2006<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/clanek/215383 |title=- Drobnič razrešen, njegov resor Vizjaku |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2013-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130602203040/http://www.dnevnik.si/clanek/215383 |url-status=dead }}</ref> – razrešen 18. decembra 2006<ref name="#2">[http://www.uradni-list.si/1/content?id=77153 - Uradni list RS, št. 136/2006, Sklep o imenovanju ministrice]</ref>) * [[Marjeta Cotman]] (imenovana 18. decembra 2006<ref name="#2"/> – razrešena 7. novembra 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/70515 |title=- Novi mandatar je Borut Pahor |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2012-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120113083021/http://www.delo.si/clanek/70515 |url-status=dead }}</ref>) ; [[9. vlada Republike Slovenije]] * [[Ivan Svetlik]] (imenovan 21. novembra 2008<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2008111&stevilka=4772 - Uradni list RS, št. 111/2008, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 20. septembra 2011<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-poslanci-izrekli-nezaupnico-vladi-boruta-pahorja/266631 - Poslanci izrekli nezaupnico vladi Boruta Pahorja]</ref>) ; [[10. vlada Republike Slovenije]] * [[Andrej Vizjak]] (imenovan 10. februarja 2012<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=107444 - Uradni list RS, št. 11/2012, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 27. februarja 2013<ref>[http://www.24ur.com/novice/slovenija/z-bratuskovo-v-boljse-case-ali-le-v-novo-obdobje-prepiranja-in-izkljucevanja.html - Za novo mandatarsko izvoljena Alenka Bratušek]</ref>) === Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije === ; [[11. vlada Republike Slovenije]] * [[Anja Kopač Mrak]] (imenovan 20. marca 2013<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=112403 - Uradni list RS, št. 25/2013, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 18. septembra 2014<ref name=":0">{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-ima-novo-vlado/346632|title = Slovenija ima novo vlado}}</ref>) ; [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada Republike Slovenije]] * [[Anja Kopač Mrak]] (imenovan 18. septembra 2014<ref name=":0" /> – 13. septembra 2018) ; [[13. vlada Republike Slovenije]] *[[Ksenija Klampfer]] (imenovana 13. septembra 2018 – 13. marec 2020) ; [[14. vlada Republike Slovenije]] * [[Janez Cigler Kralj]] (13. marec 2020 – 1. junij 2022) ; [[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Luka Mesec]] (1. junij 2022 – danes) === Minister za demografijo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije === ; [[16. vlada Republike Slovenije]] == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Vlada Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mddsz.gov.si/ Uradna spletna stran ministrstva] {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Delo]] [[Kategorija:Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Ministri za delo po državah|Slovenija]] [[Kategorija:Ministri za socialne zadeve po državah|Slovenija]] ljqu5rtp15h4oz3kiuh7kj7p3rlejit 0 15331 6685490 6680067 2026-06-05T10:11:21Z Nareto 77605 /* */ 6685490 wikitext text/x-wiki '''Pilot''' ima več pomenov: * [[pilot|pilot - poklic (letalstvo)]], oseba, ki profesionalno upravlja zrakoplov * [[pilot (proizvajalec pisal)]] * [[pilot (elektronika)]], naprava za daljinsko krmiljenje elektronskih naprav (TV, radija, klime, snemalnika) * [[pilot (televizija)|pilot (epizoda televizijske serije)]] * [[pilot (pomorstvo)]], oseba, ki upravlja plovilo med pristankom ali izplutjem v pristanišču * [[pilot (temeljenje)]], element globokega [[temelj]]enja *[[Pilot (riba)]] *Pilot (eksperiment) *Pilot (britanska revija), revija splošnega letalstva *PILOT (programski jezik) {{razločitev}} 2umxzyo4q735mky4mfkgsqhgwmkiymu 0 16431 6685158 6680799 2026-06-04T16:01:21Z ~2026-33228-44 261111 /* Seznam vlad */ 6685158 wikitext text/x-wiki {{politika Slovenije}} '''Vlada Republike Slovenije''' je organ [[izvršilna oblast|izvršilne oblasti]], hkrati pa je tudi najvišji organ [[državna uprava|državne uprave]]. Opravlja politično izvršilno in upravno funkcijo. Politično izvršilna funkcija pomeni, da izvaja politiko, ki jo z določilom določi [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] ter izvajanje zakonov in drugih predpisov, ki jih prej sprejme državni zbor. Vlada tako v skladu z ustavo, zakoni ter drugimi splošnimi akti državnega zbora usklajuje, usmerja in določa izvajanje politike države. V skladu s funkcijo najvišjega organa državne uprave pa izdaja predpise in sprejema pravne, ekonomske, politične, organizacijske, finančne in druge ukrepe, ki so potrebni pri razvoju držav in pri urejenosti razmer na področjih v pristojnosti države. Vlada predlaga državnemu zboru v sprejem zakone, nacionalne programe, državni proračun in druge splošne akte, s katerimi se določajo načelne in dolgoročne politične usmeritve za posamezna področja, ki so v pristojnosti države. V zadevah [[Evropska unija|EU]] vlada predstavlja in zastopa [[Republika Slovenija|Republiko Slovenijo]] ter v institucijah EU uveljavlja njena stališča. == Predsednik vlade == {{glavni|Predsednik Vlade Republike Slovenije}} Predsednik vlade RS je voditelj in usmerjevalec vlade, skrbi za njeno politično in upravno usmeritev, usklajuje delo vseh [[minister|ministrov]] in je sklicatelj ter voditelj njenih sej. Ministrom lahko daje obvezujoče napotke v zvezi z nalogami, ki narekujejo usmeritev vlade. V primeru, da minister meni, da napotki niso skladni z usmeritvijo vlade, lahko zahteva, da vlada ta vprašanja obravnava. Predsednik vlade lahko določi ministra, ki ga nadomešča med njegovo odsotnostjo oz. zadržanostjo, razen v primeru, ko se opravljajo naloge, ki zadevajo zaupnico vladi ali pa imenovanje in razrešitev ministrov. Od 22. maja 2026 mesto mandatarja za predsednika vlade zaseda [[Janez Janša]]. == Seznam vlad == * [[1. vlada Republike Slovenije]] (16. maj 1990–14. maj 1992) - predsednik [[Lojze Peterle]] * [[2. vlada Republike Slovenije]] (14. maj 1992–25. januar 1993) - predsednik [[Janez Drnovšek]] * [[3. vlada Republike Slovenije]] (25. januar 1993–27. februar 1997) - predsednik [[Janez Drnovšek]] * [[4. vlada Republike Slovenije]] (27. februar 1997–7. junij 2000) - predsednik [[Janez Drnovšek]] * [[5. vlada Republike Slovenije]] (7. junij 2000–30. november 2000) - predsednik [[Andrej Bajuk]] * [[6. vlada Republike Slovenije]] (30. november 2000–19. december 2002) - predsednik [[Janez Drnovšek]] * [[7. vlada Republike Slovenije]] (19. december 2002–3. december 2004) - predsednik [[Tone Rop]] * [[8. vlada Republike Slovenije]] (3. december 2004–21. november 2008) - predsednik [[Janez Janša]] * [[9. vlada Republike Slovenije]] (21. november 2008–10. februar 2012) - predsednik [[Borut Pahor]] * [[10. vlada Republike Slovenije]] (10. februar 2012–20. marec 2013) - predsednik [[Janez Janša]] * [[11. vlada Republike Slovenije]] (20. marec 2013–18. september 2014) - predsednica [[Alenka Bratušek]] * [[12. vlada Republike Slovenije]] (18. september 2014–13. september 2018) - predsednik [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar ml.]] * [[13. vlada Republike Slovenije]] (13. september 2018–13. marec 2020) - predsednik [[Marjan Šarec]] * [[14. vlada Republike Slovenije]] (13. marec 2020–1. junij 2022) - predsednik [[Janez Janša]] * [[15. vlada Republike Slovenije]] (1. junij 2022–4. junij 2026) - predsednik [[Robert Golob]] * [[16. vlada Republike Slovenije]] (4. junij 2026–), mandatar [[Janez Janša]] == Trenutni ministri == {{glavni|16. vlada Republike Slovenije}} == Organi vlade == * [[Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije]] * [[Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo]] * [[Služba Vlade Republike Slovenije za evropske zadeve]] * [[Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko]] * [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje]] * [[Urad Vlade Republike Slovenije za enake možnosti]] * [[Urad Vlade Republike Slovenije za verske skupnosti]] * [[Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti]] * [[Urad Vlade Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj]] * [[Statistični urad Republike Slovenije]] * [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija]] * [[Protokol Republike Slovenije]] * [[Urad Vlade Republike Slovenije za varovanje tajnih podatkov]] * [[Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] * [[Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj]] == Glej tudi == * [[seznam vlad]] * [[Socialistična republika Slovenija]] *[[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|Izvršni svet Skupščine]] SRS *[[Prva slovenska Narodna vlada|Narodna vlada]] *[[Narodna vlada Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.kpv.gov.si/ Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije] * [http://www.vlada.si/ Uradna stran] {{-}} {{VladaSLO}} {{Slovenija}} {{poli-stub}} [[Kategorija:Politika Slovenije]] [[Kategorija:Vlada Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Vlade po državah|Slovenija]] {{normativna kontrola}} findhijshc8sdpaueco3s2tn6b4xsn9 6685166 6685158 2026-06-04T16:26:09Z Matjaz2021 201870 /* */ sprememba predsednika Vlade 6685166 wikitext text/x-wiki {{politika Slovenije}} '''Vlada Republike Slovenije''' je organ [[izvršilna oblast|izvršilne oblasti]], hkrati pa je tudi najvišji organ [[državna uprava|državne uprave]]. Opravlja politično izvršilno in upravno funkcijo. Politično izvršilna funkcija pomeni, da izvaja politiko, ki jo z določilom določi [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] ter izvajanje zakonov in drugih predpisov, ki jih prej sprejme državni zbor. Vlada tako v skladu z ustavo, zakoni ter drugimi splošnimi akti državnega zbora usklajuje, usmerja in določa izvajanje politike države. V skladu s funkcijo najvišjega organa državne uprave pa izdaja predpise in sprejema pravne, ekonomske, politične, organizacijske, finančne in druge ukrepe, ki so potrebni pri razvoju držav in pri urejenosti razmer na področjih v pristojnosti države. Vlada predlaga državnemu zboru v sprejem zakone, nacionalne programe, državni proračun in druge splošne akte, s katerimi se določajo načelne in dolgoročne politične usmeritve za posamezna področja, ki so v pristojnosti države. V zadevah [[Evropska unija|EU]] vlada predstavlja in zastopa [[Republika Slovenija|Republiko Slovenijo]] ter v institucijah EU uveljavlja njena stališča. == Predsednik vlade == {{glavni|Predsednik Vlade Republike Slovenije}} Predsednik vlade RS je voditelj in usmerjevalec vlade, skrbi za njeno politično in upravno usmeritev, usklajuje delo vseh [[minister|ministrov]] in je sklicatelj ter voditelj njenih sej. Ministrom lahko daje obvezujoče napotke v zvezi z nalogami, ki narekujejo usmeritev vlade. V primeru, da minister meni, da napotki niso skladni z usmeritvijo vlade, lahko zahteva, da vlada ta vprašanja obravnava. Predsednik vlade lahko določi ministra, ki ga nadomešča med njegovo odsotnostjo oz. zadržanostjo, razen v primeru, ko se opravljajo naloge, ki zadevajo zaupnico vladi ali pa imenovanje in razrešitev ministrov. Od 22. maja 2026 mesto mandatarja za predsednika vlade zaseda [[Janez Janša]]. == Seznam vlad == * [[1. vlada Republike Slovenije]] (16. maj 1990–14. maj 1992) - predsednik [[Lojze Peterle]] * [[2. vlada Republike Slovenije]] (14. maj 1992–25. januar 1993) - predsednik [[Janez Drnovšek]] * [[3. vlada Republike Slovenije]] (25. januar 1993–27. februar 1997) - predsednik [[Janez Drnovšek]] * [[4. vlada Republike Slovenije]] (27. februar 1997–7. junij 2000) - predsednik [[Janez Drnovšek]] * [[5. vlada Republike Slovenije]] (7. junij 2000–30. november 2000) - predsednik [[Andrej Bajuk]] * [[6. vlada Republike Slovenije]] (30. november 2000–19. december 2002) - predsednik [[Janez Drnovšek]] * [[7. vlada Republike Slovenije]] (19. december 2002–3. december 2004) - predsednik [[Tone Rop]] * [[8. vlada Republike Slovenije]] (3. december 2004–21. november 2008) - predsednik [[Janez Janša]] * [[9. vlada Republike Slovenije]] (21. november 2008–10. februar 2012) - predsednik [[Borut Pahor]] * [[10. vlada Republike Slovenije]] (10. februar 2012–20. marec 2013) - predsednik [[Janez Janša]] * [[11. vlada Republike Slovenije]] (20. marec 2013–18. september 2014) - predsednica [[Alenka Bratušek]] * [[12. vlada Republike Slovenije]] (18. september 2014–13. september 2018) - predsednik [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar ml.]] * [[13. vlada Republike Slovenije]] (13. september 2018–13. marec 2020) - predsednik [[Marjan Šarec]] * [[14. vlada Republike Slovenije]] (13. marec 2020–1. junij 2022) - predsednik [[Janez Janša]] * [[15. vlada Republike Slovenije]] (1. junij 2022–4. junij 2026) - predsednik [[Robert Golob]] * [[16. vlada Republike Slovenije]] (4. junij 2026–), predsednik [[Janez Janša]] == Trenutni ministri == {{glavni|16. vlada Republike Slovenije}} == Organi vlade == * [[Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije]] * [[Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo]] * [[Služba Vlade Republike Slovenije za evropske zadeve]] * [[Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko]] * [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje]] * [[Urad Vlade Republike Slovenije za enake možnosti]] * [[Urad Vlade Republike Slovenije za verske skupnosti]] * [[Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti]] * [[Urad Vlade Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj]] * [[Statistični urad Republike Slovenije]] * [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija]] * [[Protokol Republike Slovenije]] * [[Urad Vlade Republike Slovenije za varovanje tajnih podatkov]] * [[Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] * [[Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj]] == Glej tudi == * [[seznam vlad]] * [[Socialistična republika Slovenija]] *[[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|Izvršni svet Skupščine]] SRS *[[Prva slovenska Narodna vlada|Narodna vlada]] *[[Narodna vlada Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.kpv.gov.si/ Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije] * [http://www.vlada.si/ Uradna stran] {{-}} {{VladaSLO}} {{Slovenija}} {{poli-stub}} [[Kategorija:Politika Slovenije]] [[Kategorija:Vlada Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Vlade po državah|Slovenija]] {{normativna kontrola}} pa5blclt0c0zx8javiuj7i5zgcjkqul 0 17694 6685303 5248042 2026-06-04T20:58:07Z ~2026-33382-28 261126 /* */ 6685303 wikitext text/x-wiki [[Slika:Wiki-sixtynine.png|right|thumbnail|200px|Položaj 69]] '''V bistvu pomeni da tip liže vagino in ženska fafa penis.''' '''Položáj 69''' ([[francoščina|francosko]] ''soixante-neuf'') je pri [[spolno občevanje|spolnem občevanju]] položaj, v katerem sta partnerja v paru drug na drugem ali drug ob drugem, tako da je obraz enega pri [[genitalije|spolnih organih]] drugega in obratno. S tem jima je omogočeno hkratno oralno zadovoljevanje ([[felacija]] in [[kunilinkcija]] pri heteroseksualnih parih). Položaj nekoliko spominja na števki ''[[6 (število)|6]]'' in ''[[9 (število)|9]]'' v številu ''[[69 (število)|69]]'' – od tod tudi ime. V [[Kamasutra|Kamasutri]] so položaj opisali kot »kongres vran«. == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Sex positions 69}} [[Kategorija:Spolnost]] [[sv:Oralsex#69:an]] e39hsd4gk289btssco9gvhx4ncmcz94 6685368 6685303 2026-06-05T03:56:36Z Andrejj 94 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-33382-28|~2026-33382-28]] ([[User talk:~2026-33382-28|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]] 5016447 wikitext text/x-wiki [[Slika:Wiki-sixtynine.png|right|thumbnail|200px|Položaj 69]] '''Položáj 69''' ([[francoščina|francosko]] ''soixante-neuf'') je pri [[spolno občevanje|spolnem občevanju]] položaj, v katerem sta partnerja v paru drug na drugem ali drug ob drugem, tako da je obraz enega pri [[genitalije|spolnih organih]] drugega in obratno. S tem jima je omogočeno hkratno oralno zadovoljevanje ([[felacija]] in [[kunilinkcija]] pri heteroseksualnih parih). Položaj nekoliko spominja na števki ''[[6 (število)|6]]'' in ''[[9 (število)|9]]'' v številu ''[[69 (število)|69]]'' – od tod tudi ime. V [[Kamasutra|Kamasutri]] so položaj opisali kot »kongres vran«. == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Sex positions 69}} [[Kategorija:Spolnost]] [[sv:Oralsex#69:an]] 84qvwypir05rlzj8o5gp5uoukfyicsr 0 24881 6685076 6684243 2026-06-04T12:14:38Z ~2026-33002-88 261090 /* */ 6685076 wikitext text/x-wiki {{slog}} {{reklama}} {{drugipomeni}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Siddharta | Background = group_or_band | Origin = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | Genre = [[alternativni rock]], [[progresivni rock]], [[alternativni metal]] | Years_active = [[:Kategorija:1995 v glasbi|1995]]–danes | Label = [[KifKif]]/[[Menart Records]], Multimedia Records, McMillan | Associated_acts = | Current_members = [[Tomi Meglič]]<br>[[Primož Benko]]<br>[[Jani Hace]]<br>[[Boštjan Meglič]]<br>[[Nejc Škofic]] | Past_members = [[Primož Majerič]] (do 2002)<br>[[Cene Resnik]] (do 2008)<br>[[Tomaž Okroglič Rous]] }} [[File:Zlata lisica 2011 - Tomi Meglič.jpg|thumb|Frontman [[Tomi Meglič]]]] [[File:Siddharta 1598 Jani Hace.jpg|thumb|Basist [[Jani Hace]]]] [[File:Siddharta 1642 Primož Benko.jpg|thumb|Kitarist [[Primož Benko]]]] [[File:Siddharta 1671 Tomaž Okroglič-Rous.jpg|thumb|Klaviaturist [[Tomaž Okroglič Rous|Tomaž Okroglič-Rous]]]] [[File:Siddharta 1557 Boštjan Meglič.jpg|thumb|Bobnar [[Boštjan Meglič]]]] '''Siddharta''' je slovenska [[rock]] [[glasbena skupina|skupina]], ki je nastala leta [[1995]] in ima po tridesetih letih glasbenega ustvarjanja položaj ene izmed bolj priljubljenih [[glasbena skupina|glasbenih skupin]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Poimenovala se je po znanem romanu [[Nemčija|nemškega]] [[pisatelj]]a [[Herman Hesse|Hermana Hesseja]] z istim naslovom. Siddharta, danes eno izmed večjih imen na slovenski glasbeni sceni, je nastala leta 1995 v postavi Tomi M. (vokal, kitara), Primož B. (kitara, spremljevalni vokal), Primož M. (bas) in Boštjan M. (bobni). Za ime so si nadeli naslov romana nemškega pisatelja Hermanna Hesseja. Kmalu so začeli ustvarjati svojo glasbo, svoj zvok. Želeli so si drugačnosti, zato so zvok obogatili s saksofonom in klaviaturami. Skupini sta se pridružila saksofonist Cene R. in kasneje še klaviaturist Tomaž O. R. ==Zgodovina skupine in diskografija== ===Začetki (1995-1998)=== Skupina Siddharta je nastala leta 1995 in se poimenovala po romanu [[Hermann Hesse|Hermanna Hesseja]] Siddharta. Sprva je bila skupina štiričlanska, sestavljali pa so jo: [[Tomi Meglič]] (kitara,vokal), [[Primož Benko]] (kitara, spremljevalni vokal), [[Primož Majerič]] (bas) in [[Boštjan Meglič]] (bobni). Kmalu po ustanovitvi je zasedba začela z ustvarjanjem lastne glasbe. Siddharta je pred občinstvom prvič zaigrala 17. marca 1995. Svoj začetniški rokenrol je predstavila v prostoru za vaje na [[Gimnazija Šentvid|Gimnaziji Šentvid]], kamor je prišlo približno petdeset poslušalcev. Konec leta 1996 so nastali prvi demo posnetki, posnetih je bilo štirinajst avtorskih skladb. V tistem času je skupina dala nekaj manjših intervjujev, uspeha leta pa sta bila, da so posnetke zavrteli v znanem [[klub K4|klubu K4]] in nastop v oddaji Pomp na TV Sloveniji s skladbo ''Lunanai''. Približno takrat se je zasedbi pridružil še saksofonist [[Cene Resnik]]. ===''[[Id (album)|Id]]'' (1998-2000)=== Leta 1998 je Siddharta začela s snemanjem svojega prvega albuma v Studiu Tivoli. V sodelovanju z Dejanom Radičevičem in Andersom Kallmarkom, ki je med drugim sodeloval tudi z angleško skupino [[Massive Attack]], so med aprilom 1998 in februarjem 1999 posneli prvenec z naslovom [[Id]], ki so ga do danes prodali v trinajst tisoč izvodih (platinasta naklada). Na snemanju je bil navzoč še klaviaturist [[Tomaž Okroglič-Rous]], ki je pozneje postal član zasedbe. Album je skupina promovirala maja leta 1999 v klubu Hound Dog, doživel pa je dober odziv medijev. Poleg samostojnih koncertov v klubskih okvirih so nastopili še na [[Rock Otočec|Rock Otočcu]] kot predskupina bolj znanih [[Liquido|Liquida]] in [[Dog Eat D]]og ter v ljubljanskih [[Križanke|Križankah]], kjer so bili predskupina finske zasedbe [[Leningrad Cowboys]]. Septembra 1999 je Siddharta od založbe [[McMillan]] prestopila h glasbeni založbi [[Multimedia Records]], ki je licenčni zastopnik mnogo večjega producentskega podjetja [[Universal Music Group]]. Hkrati je prišlo tudi do zamenjave menedžmenta, ki ga zdaj vodi Iztok Kurnik, za odnose z mediji pa skrbi Blaž Gregorin. Plošča ID je pri novi založbi znova izšla konec oktobra 1999, skupina pa ji je dodala še svojo prvo avtorsko skladbo ''Stipe''. Sledil je videospot za pesem ''Pot v X'', s katerim je Siddharta svoje ime predstavila širši javnosti. Z izidom prve plošče je skupina še istega leta začela vseslovensko turnejo in do konca leta imela petdeset odrskih nastopov v živo. Z odigranimi se ji je povečala medijska prepoznavnost, saj so v zvezi s ploščo ID dali več kot sto petdeset intervjujev. Nato je zasedba posnela nov videospot za skladbo ''Lunanai'', ki je bil dokončan konec aprila 2000. Tako je izdala svoj prvi "maxi single" s posnetki v živo in naslovno skladbo ''Lunanai'', pri kateri so k sodelovanju povabili pevca [[Vlado Kreslin|Vlada Kreslina]]. Siddharta je v tem obdobju nastopala na vseh glasbenih prireditvah, na katerih podeljujejo nagrade za medijske in glasbene dosežke, od leta 2000 naprej pa so jih začeli prejemati tudi sami. ===''[[Nord (album)|Nord]]'' (2000-2001)=== Kmalu po samostojnem nastopu na Rock Otočcu se je zasedba umaknila iz javnosti in se konec leta 2000 posvetila snemanju novega studijskega albuma. Po šestih mesecih medijskega premora je Siddharta maja 2001 izdala drugi album z naslovom [[Nord (album)|Nord]], ki so ga prodali v nakladi trideset tisoč izvodov. Producenta sta bila Peter Penko ([[Laibach]], [[Silence]]) in Žarko Pak ([[Big Foot Mama]], Radyoyo). Pri snemanju plošče so sodelovalni tudi številni gostje, med drugim basist Jani Hace in znani slovenski alpinist [[Tomaž Humar]]. Še istega leta je Siddharta posnela svoj tretji videospot za pesem ''B Mashina'', ki se je na lestvicah obdržala več kot deset tednov. Spomladi leta 2001 se je začela nova koncertna turneja. Dvorane so bile vseskozi razprodane, odigranih je bilo osemdeset koncertov. Malce pozneje, septembra 2001, je zasedba posnela spot za pesem ''Samo Edini''. To je postal njihov četrti videospot in je bil, prav tako kot ''B Mashina'', posnet tudi v angleščini. Prodaja albuma ''Nord'' se je po izidu spota dvignila kar za osemdeset odstotkov. Novembra 2001 je skupini uspelo napolniti dvorano na Kodeljevem v Ljubljani in s tem razprodati svoj največji koncert dotlej. V istem mesecu je bil posnet nov videospot, tokrat za skladbo ''Klinik'', režirala sta ga brata Hes. Februarja 2002 je zaradi osebnih razlogov skupino zapustil basist Primož Majerič, ki že od izida albuma ''Nord'' ni intenzivno sodeloval. Namesto njega je vstopil Jani Hace, ki je sodeloval pri plošči. ===''[[Silikon delta]]'' (2002)=== Spomladi leta 2002 se je Siddharta odločila, da bo posnela še ploščo remiksov. Sodelovalo je veliko znanih slovenskih izvajalcev in DJ-ev, med drugim [[Laibach]], [[DJ Umek]], [[Valentino Kanzyani]] in drugi. Plošča '''Silikon delta''' je izšla junija 2002. Z izidom novega albuma se je na televizijah začel vrteti tudi videospot ''Platina 9th RMX''. Spot je animiran, narediti ga je pomagala skupina [[Testtube]]. Nato je skupina [[16. junij]]a [[2002]] končala koncertno turnejo z nastopom v napolnjenih Križankah, kjer so nastopili v sodelovanju s [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija]]. Nastop je prenašal [[Val 202]], v posnetku pa ga je prikazala tudi televizija. Konec oktobra 2002 je Siddharta skupaj z družbo [[Mobitel (podjetje)|Mobitel]] posnela reklamni spot, ki se je vrtel tudi na [[MTV Europe]]. Za reklamo so uporabili priredbo skladbe Vlada Kreslina ''Od višine se zvrti''. Proti koncu leta 2002 je Siddharta sporazumno prekinila sodelovanje z založbo Multimedia, pri kateri je izdala vse dotedanje plošče. Hitro so našli zamenjavo, založbo [[KifKif]], ki je kmalu napovedala izid novega albuma. ===''[[Rh- (album)|Rh-]]'' (2003-2006)=== Po več mesecih snemanja je skupina 13. avgusta 2003 izdala svoj tretji studijski album in prvi pri novi založbi, '''Rh-'''. Pri nastajanju albuma so sodelovali Peter Penko, Žare Pak, Dali Strniša in Rok Golob. Izid albuma je Siddharta napovedala s singlom ''Rave'', za katerega so z režiserjem Petrom Pašičem v [[Beograd]]u posneli še [[videospot]]. Pesem je postala hit na domačih videolestvicah, vrtela pa se je tudi na [[MTV]]-ju, v okviru oddaje World Chart Express. Nato so posneli še angleško različico albuma in jo 1. septembra 2003 izdali kot omejeno posebno izdajo na slovenskem trgu. Naklada je bila le tisoč petsto izvodov in bili so v trenutku razprodani. Na plošči sta tudi dve dotlej neobjavljeni skladbi. Na začetku septembra je izšel drugi videospot z albuma Rh-, ''Napoj'', ki je kombinacija posnetkov in računalniške animacije; spet je sodelovala ekipa Testtube. Mesec dni po izidu tretjega albuma, 13. septembra, je skupina imela veliki koncert na ljubljanskem centralnem [[stadion]]u za [[Bežigrad]]om. Ob podpori Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in šestdesetih plesalcev je odigrala prvi koncert turneje ''Rh-'' več kot tridesettisočglavi množici. Dogodek je dobil velikansko medijsko pozornost. Priprave na koncert na stadionu so potekale nekaj mesecev – pripravili so natančne načrte za postavitev odra, koreografijo (Miha Krušič, ki je bil koreograf že pri videospotu Klinik) in aranžmaje za Simfonični orkester (Milko Lazar in Slavko Avsenik mlajši, ki sta pripravila aranžmaje že za koncert v Križankah). Skupina je s tem koncertom začela uspešno turnejo. Igrala je dvakrat ali trikrat tedensko in obiskala celotno Slovenijo, za en dan pa še [[Avstrija|Avstrijo]]. Turnejo je končala malo pred novim letom s še enim razprodanim koncertom. Takrat je zasedba posnela videospot za pesem ''T. H. O. R.'', ki je napovedoval skorajšnjo televizijsko premiero koncerta na stadionu. Posnetek koncerta na stadionu so med novoletnimi počitnicami predvajali na nacionalni televiziji in radiu. Koncert je bil deležen velikega odziva medijev, saj je bil večkrat označen za dogodek leta 2003. Februarja 2004 je MTV Europe za vodnik svoje nove glasbene lestvice The Rock Chart izbral pesem z albuma Rh-, ''Ring''. Siddharta se je seveda z veseljem odzvala, s priredbo v angleškem jeziku. Za to pesem je posnela tudi svoj četrti videospot. Julija 2004 je založba Menart svojim varovancem podelila priznanja za dosežke in priljubljenost med občinstvom. Siddharta je od svojega založnika Žareta Paka (KifKif Records) prejela najvišje priznanje za prodajne uspehe – diamantno ploščo. 13. septembra se je na MTV Europe začel vrteti tudi novi videospot ''My Dice'', angleška različica videospota ''Ring'', najnovejša stvaritev produkcijske hiše Testtube. Siddharta je postala tudi MTV-jev izvajalec tedna. Teden dni kasneje se je pesem ''My Dice'' začela vrteti še po evropskih MTV-jih, Vivah in Vh-1 ter radijskih postajah. Leta 2004 se je število oboževalcev skupine še povečalo in zasedba je njihovim prošnjam po živih izvedbah nekaterih starejših pesmi in iz lastne želje po nastopih pred domačim občinstvom ugodila z novembrsko-decembrsko mini turnejo po Sloveniji. Tako so se poslovili od svojih poslušalcev, preden so se umaknili in posvetili promociji na tujem. Leta 2005 je Siddharta praznovala desetletnico svojega obstoja in ob tem prejela mnoge čestitke. Takrat je vzpostavila svojo uradno spletno trgovino, kjer lahko oboževalci kupijo njene albume, [[poster]]je in različne dodatke, na primer [[obesek za ključe]] ali svetilko z [[logotip]]om skupine. Pomlad 2005 je prinesla mednarodne izdaje ''Rh-'' v Nemčiji, Avstriji, Švici, na Poljskem in Hrvaškem, pri nas pa je isti album izšel kot posebna izdaja z dodatnim DVD-jem, na katerem so objavljeni videospoti, živi posnetki, intervjuji in podobno. Kmalu zatem se je Siddharta odpravila na prvo resno štirinajstdnevno turnejo po [[Nemčija|Nemčiji]]. Vzdušje v skupini je bilo odlično in turneja je bila uspešna. Čez nekaj časa so se odločili za snemanje nove studijske plošče. ===''[[Petrolea]]'' (2006)=== Siddhartin četrti studijski album ''Petrolea'' je izšel 4. junija 2006. Nato je zasedba odšla na [[Jesenice]], kjer so v enem od obratov podjetja Acroni končali dvodnevno snemanje videospota za prvi singel z nove plošče, ''Plastika''. Snemanje je spet prevzela ekipa Testtube. Televizijski spot, ki je pospremil izid albuma, je postal zelo uspešen, saj se je julija 2006 uvrstil na osrednjo lestvico MTV Adrie, Adria Top 20. Poleg tega se je pesem uvrstila še na lestvico, ki jo pripravlja MTV Europe, World Chart Express, kjer je na 9. mestu zastopala Slovenijo. Na omenjeno lestvico so se v preteklosti s svojimi videospoti uvrstile tudi pesmi ''Rave'', ''My Dice'' in ''T. H. O. R.''. Dva meseca po izidu ''Petrolee'' se je Siddharta odločila za novo turnejo, ki se je začela na zadnji avgustovski dan na ljubljanskem gradu. Vstopnice niso bile v redni prodaji, ampak jih je skupina razdelila med obiskovalce svojega spletnega foruma S. A. M. O. in se jim tako zahvalila za njihovo dotedanjo podporo. Kmalu zatem je izšel nov videospot, tokrat v produkciji ekipe AVK – za pesem ''Domine''. Posneli so ga v slabem mesecu dni, večino na vrhu parkirne hiše Šentpeter pri [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|Kliničnem centru v Ljubljani]]. Že na podelitvi Viktorjev je Siddharta pokazala, s čim se je ukvarjala zadnjih nekaj tednov. Sodelovali so s skupino Dan D in svoji dve pesmi združili v eno samo. Dan D je prispeval pesem ''Voda'', Siddharta pa ''Male roke''. Vseh enajst članov iz obeh skupin se je zbralo v studiu RSL v Novem mestu, kjer so skladbi prearanžirali in posneli novo skladbo v skupni izvedbi. Po sodelovanju se je skupina odločila še za samostojni projekt, posneli so tretji videospot z zadnje plošče, ''Male roke'', in hkrati prvo balado. Videospot so posneli na ljubljanskem gradu, v njem pa nastopa tudi nekaj bolj znanih obrazov. Hkrati z najnovejšim videospotom je izšel tudi singel za ''Male roke''. Po več kot osmih letih se je zasedba spet odločila za akustični nastop. V radijski oddaji Izštekani, ki jo je vodil Jure Longyka, je v devetdesetih minutah posamezne skladbe z vseh štirih albumov odigrala akustično. Pesmim je sledil tudi pogovor, obujanje spominov z gosti. Siddharta je 5. oktobra 2007 izpeljala nov podvig. Odločili so se za Maraton: V ljubljanski [[Hala Tivoli|Hali Tivoli]] so v enem večeru v približno petih urah, skupaj z gosti, zaigrali vse pesmi, ki so jih posneli do takrat. S tem dogodkom so doživeli podoben uspeh kot s koncertom na stadionu izpred nekaj let. Leto 2007 je bilo za Siddharto zelo uspešno. Dobili so nagrado Viktor, odpravili so se na klubsko turnejo, zaigrali na nekaterih poletnih festivalih, bili znova nominirani za Best Adriatic Act na MTV EMA in koncertno sezono končali z nastopoma najprej v Izštekanih na Valu 202, potem pa še v Hali Tivoli z Maratonom. Zato se je skupina odločila, da bo izdala dva koncertna albuma – album ''Izštekani'' z glasbo iz oddaje in ''Maraton'' s pesmimi s koncerta v Hali Tivoli. Na dan izida plošč je skupina v BTC-ju naredila še razstavo koncertnih fotografij, ki jih je v obdobju 2006/07 posnel Aleksander Remec. Skupina uspešno deluje še naprej in se bo kmalu začela pripravljati na izid novega studijskega albuma. ===''Leto 2008''=== Leto 2008 je bilo bolj tiho, skupina se ni preveč kazala v javnosti. V tem letu jo je zapustil saksofonist in klaviaturist Cene Resnik. Izšel je singel z naslovom »Vojna idej« v nakladi 1000 izvodov, ki jih je bilo mogoče kupiti le preko Siddhartine spletne trgovine. 20. aprila je izšel nov singel z naslovom »Napalm 3«, ki je bil v prodaji tudi v trgovinah z glasbo po Sloveniji. Tik pred izidom je že naslednji singel z naslovom »Baroko«. Ta je po pomoti predčasno zašel na internet, zato je skupina na singel vključila ameriško verzijo »Baroka«, slovenska pa je na voljo brezplačno preko spletne strani skupine. Kmalu zatem pa je izšel še četrti »košček« z naslovom »Angel diabolo«, ki napoveduje album ''Saga''. ===''[[Saga (album)|Saga]]'' (2009)=== 21. novembra 2009 je izšel album Saga. Predstavljen je bil širši javnosti na dveh velikih koncertih v Mariboru in Kranju. Leta 2010 so sledili večji koncerti po večini mest in ponovna klubska turneja po Nemčiji. ===''[[VI (album)|VI]]'' (2011)=== V začetku februarja je skupina najavila, da pripravlja material za novo ploščo, ki jo je produciral [[Ross Robinson]]. Ker je bil v Ljubljani zgrajen nov stadion in so člani Siddharte l. 2003 na bežigrajskem stadionu dali obljubo, so ponovili koncert tokrat na [[Stadion Stožice|stadionu Stožice]]. Želeli so nekaj narediti iz koncerta in so tako posneli album v živo na odru. Na plošči ''VI'' je 12 pesmi, večina teh je bila izdana že prej kot demo posnetki, ki so nastali v Los Angelesu, kjer se je Siddharta pripravljala na nov album. Album se je začel prodajati 23. novembra, uradna predstavitev pa je bila 1. decembra v Cvetličarni. ===''[[Infra]]'' in ''[[Ultra (album)|Ultra]]'' (2015)=== Skupina je 2. februarja 2015 na svoji Facebook strani naznanila, da bo v kratkem posnela kar dva nova albuma, ki bosta izšla leta 2015. 17. aprila 2015 so na koncertu v Orto Baru v Ljubljani predstavili dve novi pesmi, »Dios« in »Ledena« ter napovedali izid novega albuma konec maja oz. začetek junija. 25. maja so na Facebook strani naznanili, da bo naslov albuma ''Infra'',<ref>{{navedi splet |url=http://www.siddharta.net/ledena-radijska-premiera.html |title=Ledena - radijska premiera |date=25. maj 2015 |work=siddharta.net |accessdate=27. maj 2015}}</ref>. Izšel je 12. junija. Decembra istega leta je tako izšel še album ''Ultra'', ki ga je skupina začela snemati septembra. Vsak od albumov vsebuje 10 pesmi.<ref>{{cite AV media |people=Karoli, A. in Meglič, T. |date=27. maj 2015 |title=Dobro jutro! |trans-title= |medium=radio oddaja |url=http://val202.rtvslo.si/v-zivo/ |accessdate=27. maj 2015 |format= |time=8.06 |location= |publisher=[[Val 202]] |id= |isbn= |oclc= |quote= |ref= |archive-date=2015-06-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150630232612/http://val202.rtvslo.si/v-zivo/ |url-status=dead }}</ref> == Člani == [[Slika:MeglicTomi.JPG|thumb|Tomi Meglič med nastopom]] ===Trenutni člani=== * [[Tomi Meglič]] – glavni [[vokal]], [[kitara]] * [[Primož Benko]] – [[kitara]], [[vokal]] * [[Jani Hace]] – [[bas kitara]] (od 2003) * [[Boštjan Meglič]] – [[bobni]] * Nejc Škofic-klaviature, programiranje( od 2025) ===Nekdanji člani=== • Benjamin Majer - kitara (2016-2024) * [[Primož Majerič]] – [[bas kitara]] (1995-2002) * [[Cene Resnik]] – [[saksofon]], [[ewi]], [[klaviature]] (1996-2008) * [[Tomaž Okroglič Rous]] – [[klaviature]], [[programiranje]] (1999-2023)<ref>{{navedi revijo |last1=Loboda |first1=Robi |last2= |first2= |year=2024 |title=V pričakovanju tridesetice |journal=Vikend |volume= |issue=1639 |pages=6−7 |publisher= |doi= |url= |accessdate=}}</ref> ==Časovnica== <timeline> ImageSize = width:1000 height:auto barincrement:25 PlotArea = left:130 bottom:60 top:0 right:50 Alignbars = justify DateFormat = dd/mm/yyyy Period = from:1995 till:2024 TimeAxis = orientation:horizontal format:yyyy Colors = id:guitar value:green legend:kitara id:bass value:blue legend:bas id:drums value:orange legend:bobni id:keys value:purple legend:klaviature id:vocals value:red legend:vokal id:sax value:brightgreen legend:saksofon id:Lines value:black legend:albumi&nbsp;z&nbsp;novim&nbsp;materialom Legend = orientation:horizontal position:bottom ScaleMajor = increment:1 start:01/01/1995 PlotData= width:10 textcolor:black align:left anchor:from shift:(10,-4) bar:Tomi&nbsp;Meglič from:01/01/1995 till:31/12/2024 color:vocals bar:Primož&nbsp;Benko from:01/01/1995 till:31/12/2024 color:guitar bar:Primož&nbsp;Majerič from:01/01/1995 till:01/01/2002 color:bass bar:Jani&nbsp;Hace from:01/01/2002 till:31/12/2024 color:bass bar:Tomaž&nbsp;Okroglič&nbsp;Rous from:01/01/1999 till:04/07/2024 color:keys bar:Boštjan&nbsp;Meglič from:01/01/1995 till:31/12/2024 color:drums bar:Cene&nbsp;Resnik from:01/01/1995 till:01/01/2006 color:sax LineData = at:27/05/1999 color:black layer:back at:09/05/2001 color:black layer:back at:13/08/2003 color:black layer:back at:04/06/2006 color:black layer:back at:21/11/2009 color:black layer:back at:21/11/2011 color:black layer:back at:12/06/2015 color:black layer:back at:11/12/2015 color:black layer:back </timeline> ==Diskografija== ''Vsi albumi z novim materialom so označeni '''krepko'''.'' *'''''[[Id (album)|Id]]''''' (1999) *''[[Lunanai (EP)]]'' (2000) *'''''[[Nord (album)|Nord]]''''' (2001) *''[[Silikon delta]]'' (2002) *'''''[[Rh- (album)|Rh-]]''''' (2003) *''Rh- Bloodbag Limited Edition'' (2003) *''[[My Dice (EP)]]'' (2005) *''[[Rave (EP)]]'' (2005) *''Rh- Special Edition'' (2005) *''Rh-'' (English) (2005) *'''''[[Petrolea]]''''' (2006) *''[[Male roke|Male roke (EP)]]'' (2007) *''[[Maraton (album)|Maraton]]'' (2007) *''[[Izštekani (album, Siddharta)|Izštekani]]'' (2007) *''[[Vojna idej|Vojna idej (EP)]]'' (2008) *''[[Napalm 3|Napalm 3 (EP)]]'' (2009) *''[[Baroko|Baroko (EP)]]'' (2009) *''[[Angel diabolo|Angel diabolo (EP)]]'' (2009) *'''''[[Saga (album)|Saga]]''''' (2009) *'''''[[VI (album)|VI]]''''' (2011) *''[[Stadion Stožice (album)|Stadion Stožice]]'' (2012) *''[[Songs]]'' (2012) *''[[Siddharta in Simfonični orkester RTV Slovenija]]'' (2013) *'''''[[Infra]]''''' (2015) *'''''[[Ultra (album)|Ultra]]''''' (2015) * '''''[[Nomadi (album)|Nomadi]]''''' (2018) * '''''[[ID20 (album)|ID20]]''''' (2020) * X (2024) ==Videospoti== Siddharta je posnela 22 videospotov, večina jih ima tudi angleške različice. *''[[Pot v X]]'' (''ID'', 1999) *''Lunanai'' (''ID'', 2000) *''B Mashina'' (''Nord'', 2001) *''Samo Edini'' (''Nord'', 2001) *''Klinik'' (''Nord'', 2002) *''Platina 9th RMX'' (''Silikon delta'', 2002) *''Rave'' (''Rh-'', 2003) *''Napoj'' (''Rh-'', 2003) *''T.H.O.R.'' (''Rh-'', 2003) *''Ring'' (''Rh-'', 2004) *''Plastika'' (''Petrolea'', 2006) *''Domine'' (''Petrolea'', 2006) *''Male Roke'' (''Petrolea'', 2007) *''Autumn Sun'' (''Silikon delta'', 2008) *''Vojna Idej'' (''Vojna Idej EP'', 2009) *''Naparoko'' (''Baroko EP'', 2009) *''Postavi Se Na Mojo Stran'' (''VI'', 2011) *''Hollywood'' (''VI'', 2012) *''[[Ledena]]'' (''Infra'', 2015) *''Nastalo bo'' (Ultra, 2015) *''Strele v maju'' (Ultra, 2015) * ''Medrevesa'' (2018) *''A.M.L.P.'' (2018) *''Jaz'' (2019) *''Prepovedana'' (X, 2024) *''1Minuta'' (X, 2024) *''Satelita'' (X, 2024) *''Mir'' (X, 2024) *''Na nebu'' (X, 2024) == Nagrade in nominacije== Siddharta je prejela številne nagrade in nominacije tako pri nas kot tudi v tujini: ===2000=== *Bumerang – Prodor leta *Zlati petelin – Debitant leta, Rock album (ID), Album leta (ID) ===2001=== *Zlati petelin – Skupina leta ===2002=== *Viktor – Izvajalec leta *Bumerang – Band leta ===2003=== *Viktor – Video leta (Platina 9th RMX) *Zlati boben – Srebrna paličica (ovitek albuma Rh-) ===2004=== *Viktor – Izvajalec leta *Viktor – Posebni dosežki (koncert na Bežigrajskem stadionu) *SRF (Slovenski radijski festival) – Najboljša skladba (Napoj) *13. Slovenski oglaševalski festival – ovitek posebne izdaje albuma Rh-; avtor Saša Dornik *Mednarodni festival mladih kreativcev Magdalena – Zlati modrc (ovitek posebne izdaje albuma Rh-) *Oblikovalsko-oglaševalski festival na Cresti – uvrstitev v finalni izbor (ovitek albuma Rh-) ===2005=== *Viktor – Izvajalec leta *MTV EMA – Best Adriatic Act 2005 ===2006=== *Viktor – Viktor popularnosti *MTV EMA – Best Adriatic Act 2006 (nominacija) ===2007=== *Viktor – Izvajalec leta *Viktor – Album leta (Petrolea) *MTV EMA – Best Adriatic Act 2007 (nominacija) ==Sklici== {{sklici}} ==Glej tudi== *[[seznam slovenskih glasbenih skupin]] *[[seznam slovenskih rock skupin]] == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist|340584}} {{Siddharta}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1995]] [[Kategorija:Siddharta|*]] [[Kategorija:Dobitniki viktorja]] [[Kategorija:Dobitniki zlate piščali]] hc9iej6nos8syghbgzwgs9rw6s50wlw 6685078 6685076 2026-06-04T12:15:47Z ~2026-33002-88 261090 /* */ 6685078 wikitext text/x-wiki {{slog}} {{reklama}} {{drugipomeni}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Siddharta | Background = group_or_band | Origin = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | Genre = [[alternativni rock]], [[progresivni rock]], [[alternativni metal]] | Years_active = [[:Kategorija:1995 v glasbi|1995]]–danes | Label = [[KifKif]]/[[Menart Records]], Multimedia Records, McMillan | Associated_acts = | Current_members = [[Tomi Meglič]]<br>[[Primož Benko]]<br>[[Jani Hace]]<br>[[Boštjan Meglič]]<br>[[Nejc Škofic]] | Past_members = [[Primož Majerič]] (do 2002)<br>[[Cene Resnik]] (do 2008)<br>[[Tomaž Okroglič Rous]] }} [[File:Zlata lisica 2011 - Tomi Meglič.jpg|thumb|Frontman [[Tomi Meglič]]]] [[File:Siddharta 1598 Jani Hace.jpg|thumb|Basist [[Jani Hace]]]] [[File:Siddharta 1642 Primož Benko.jpg|thumb|Kitarist [[Primož Benko]]]] [[File:Siddharta 1671 Tomaž Okroglič-Rous.jpg|thumb|Klaviaturist [[Tomaž Okroglič Rous|Tomaž Okroglič-Rous]]]] [[File:Siddharta 1557 Boštjan Meglič.jpg|thumb|Bobnar [[Boštjan Meglič]]]] '''Siddharta''' je slovenska [[rock]] [[glasbena skupina|skupina]], ki je nastala leta [[1995]] in ima po tridesetih letih glasbenega ustvarjanja položaj ene izmed bolj priljubljenih [[glasbena skupina|glasbenih skupin]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Poimenovala se je po znanem romanu [[Nemčija|nemškega]] [[pisatelj]]a [[Herman Hesse|Hermana Hesseja]] z istim naslovom. Siddharta, danes eno izmed večjih imen na slovenski glasbeni sceni, je nastala leta 1995 v postavi Tomi M. (vokal, kitara), Primož B. (kitara, spremljevalni vokal), Primož M. (bas) in Boštjan M. (bobni). Za ime so si nadeli naslov romana nemškega pisatelja Hermanna Hesseja. Kmalu so začeli ustvarjati svojo glasbo, svoj zvok. Želeli so si drugačnosti, zato so zvok obogatili s saksofonom in klaviaturami. Skupini sta se pridružila saksofonist Cene R. in kasneje še klaviaturist Tomaž O. R. ==Zgodovina skupine in diskografija== ===Začetki (1995-1998)=== Skupina Siddharta je nastala leta 1995 in se poimenovala po romanu [[Hermann Hesse|Hermanna Hesseja]] Siddharta. Sprva je bila skupina štiričlanska, sestavljali pa so jo: [[Tomi Meglič]] (kitara,vokal), [[Primož Benko]] (kitara, spremljevalni vokal), [[Primož Majerič]] (bas) in [[Boštjan Meglič]] (bobni). Kmalu po ustanovitvi je zasedba začela z ustvarjanjem lastne glasbe. Siddharta je pred občinstvom prvič zaigrala 17. marca 1995. Svoj začetniški rokenrol je predstavila v prostoru za vaje na [[Gimnazija Šentvid|Gimnaziji Šentvid]], kamor je prišlo približno petdeset poslušalcev. Konec leta 1996 so nastali prvi demo posnetki, posnetih je bilo štirinajst avtorskih skladb. V tistem času je skupina dala nekaj manjših intervjujev, uspeha leta pa sta bila, da so posnetke zavrteli v znanem [[klub K4|klubu K4]] in nastop v oddaji Pomp na TV Sloveniji s skladbo ''Lunanai''. Približno takrat se je zasedbi pridružil še saksofonist [[Cene Resnik]]. ===''[[Id (album)|Id]]'' (1998-2000)=== Leta 1998 je Siddharta začela s snemanjem svojega prvega albuma v Studiu Tivoli. V sodelovanju z Dejanom Radičevičem in Andersom Kallmarkom, ki je med drugim sodeloval tudi z angleško skupino [[Massive Attack]], so med aprilom 1998 in februarjem 1999 posneli prvenec z naslovom [[Id]], ki so ga do danes prodali v trinajst tisoč izvodih (platinasta naklada). Na snemanju je bil navzoč še klaviaturist [[Tomaž Okroglič-Rous]], ki je pozneje postal član zasedbe. Album je skupina promovirala maja leta 1999 v klubu Hound Dog, doživel pa je dober odziv medijev. Poleg samostojnih koncertov v klubskih okvirih so nastopili še na [[Rock Otočec|Rock Otočcu]] kot predskupina bolj znanih [[Liquido|Liquida]] in [[Dog Eat D]]og ter v ljubljanskih [[Križanke|Križankah]], kjer so bili predskupina finske zasedbe [[Leningrad Cowboys]]. Septembra 1999 je Siddharta od založbe [[McMillan]] prestopila h glasbeni založbi [[Multimedia Records]], ki je licenčni zastopnik mnogo večjega producentskega podjetja [[Universal Music Group]]. Hkrati je prišlo tudi do zamenjave menedžmenta, ki ga zdaj vodi Iztok Kurnik, za odnose z mediji pa skrbi Blaž Gregorin. Plošča ID je pri novi založbi znova izšla konec oktobra 1999, skupina pa ji je dodala še svojo prvo avtorsko skladbo ''Stipe''. Sledil je videospot za pesem ''Pot v X'', s katerim je Siddharta svoje ime predstavila širši javnosti. Z izidom prve plošče je skupina še istega leta začela vseslovensko turnejo in do konca leta imela petdeset odrskih nastopov v živo. Z odigranimi se ji je povečala medijska prepoznavnost, saj so v zvezi s ploščo ID dali več kot sto petdeset intervjujev. Nato je zasedba posnela nov videospot za skladbo ''Lunanai'', ki je bil dokončan konec aprila 2000. Tako je izdala svoj prvi "maxi single" s posnetki v živo in naslovno skladbo ''Lunanai'', pri kateri so k sodelovanju povabili pevca [[Vlado Kreslin|Vlada Kreslina]]. Siddharta je v tem obdobju nastopala na vseh glasbenih prireditvah, na katerih podeljujejo nagrade za medijske in glasbene dosežke, od leta 2000 naprej pa so jih začeli prejemati tudi sami. ===''[[Nord (album)|Nord]]'' (2000-2001)=== Kmalu po samostojnem nastopu na Rock Otočcu se je zasedba umaknila iz javnosti in se konec leta 2000 posvetila snemanju novega studijskega albuma. Po šestih mesecih medijskega premora je Siddharta maja 2001 izdala drugi album z naslovom [[Nord (album)|Nord]], ki so ga prodali v nakladi trideset tisoč izvodov. Producenta sta bila Peter Penko ([[Laibach]], [[Silence]]) in Žarko Pak ([[Big Foot Mama]], Radyoyo). Pri snemanju plošče so sodelovalni tudi številni gostje, med drugim basist Jani Hace in znani slovenski alpinist [[Tomaž Humar]]. Še istega leta je Siddharta posnela svoj tretji videospot za pesem ''B Mashina'', ki se je na lestvicah obdržala več kot deset tednov. Spomladi leta 2001 se je začela nova koncertna turneja. Dvorane so bile vseskozi razprodane, odigranih je bilo osemdeset koncertov. Malce pozneje, septembra 2001, je zasedba posnela spot za pesem ''Samo Edini''. To je postal njihov četrti videospot in je bil, prav tako kot ''B Mashina'', posnet tudi v angleščini. Prodaja albuma ''Nord'' se je po izidu spota dvignila kar za osemdeset odstotkov. Novembra 2001 je skupini uspelo napolniti dvorano na Kodeljevem v Ljubljani in s tem razprodati svoj največji koncert dotlej. V istem mesecu je bil posnet nov videospot, tokrat za skladbo ''Klinik'', režirala sta ga brata Hes. Februarja 2002 je zaradi osebnih razlogov skupino zapustil basist Primož Majerič, ki že od izida albuma ''Nord'' ni intenzivno sodeloval. Namesto njega je vstopil Jani Hace, ki je sodeloval pri plošči. ===''[[Silikon delta]]'' (2002)=== Spomladi leta 2002 se je Siddharta odločila, da bo posnela še ploščo remiksov. Sodelovalo je veliko znanih slovenskih izvajalcev in DJ-ev, med drugim [[Laibach]], [[DJ Umek]], [[Valentino Kanzyani]] in drugi. Plošča '''Silikon delta''' je izšla junija 2002. Z izidom novega albuma se je na televizijah začel vrteti tudi videospot ''Platina 9th RMX''. Spot je animiran, narediti ga je pomagala skupina [[Testtube]]. Nato je skupina [[16. junij]]a [[2002]] končala koncertno turnejo z nastopom v napolnjenih Križankah, kjer so nastopili v sodelovanju s [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija]]. Nastop je prenašal [[Val 202]], v posnetku pa ga je prikazala tudi televizija. Konec oktobra 2002 je Siddharta skupaj z družbo [[Mobitel (podjetje)|Mobitel]] posnela reklamni spot, ki se je vrtel tudi na [[MTV Europe]]. Za reklamo so uporabili priredbo skladbe Vlada Kreslina ''Od višine se zvrti''. Proti koncu leta 2002 je Siddharta sporazumno prekinila sodelovanje z založbo Multimedia, pri kateri je izdala vse dotedanje plošče. Hitro so našli zamenjavo, založbo [[KifKif]], ki je kmalu napovedala izid novega albuma. ===''[[Rh- (album)|Rh-]]'' (2003-2006)=== Po več mesecih snemanja je skupina 13. avgusta 2003 izdala svoj tretji studijski album in prvi pri novi založbi, '''Rh-'''. Pri nastajanju albuma so sodelovali Peter Penko, Žare Pak, Dali Strniša in Rok Golob. Izid albuma je Siddharta napovedala s singlom ''Rave'', za katerega so z režiserjem Petrom Pašičem v [[Beograd]]u posneli še [[videospot]]. Pesem je postala hit na domačih videolestvicah, vrtela pa se je tudi na [[MTV]]-ju, v okviru oddaje World Chart Express. Nato so posneli še angleško različico albuma in jo 1. septembra 2003 izdali kot omejeno posebno izdajo na slovenskem trgu. Naklada je bila le tisoč petsto izvodov in bili so v trenutku razprodani. Na plošči sta tudi dve dotlej neobjavljeni skladbi. Na začetku septembra je izšel drugi videospot z albuma Rh-, ''Napoj'', ki je kombinacija posnetkov in računalniške animacije; spet je sodelovala ekipa Testtube. Mesec dni po izidu tretjega albuma, 13. septembra, je skupina imela veliki koncert na ljubljanskem centralnem [[stadion]]u za [[Bežigrad]]om. Ob podpori Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in šestdesetih plesalcev je odigrala prvi koncert turneje ''Rh-'' več kot tridesettisočglavi množici. Dogodek je dobil velikansko medijsko pozornost. Priprave na koncert na stadionu so potekale nekaj mesecev – pripravili so natančne načrte za postavitev odra, koreografijo (Miha Krušič, ki je bil koreograf že pri videospotu Klinik) in aranžmaje za Simfonični orkester (Milko Lazar in Slavko Avsenik mlajši, ki sta pripravila aranžmaje že za koncert v Križankah). Skupina je s tem koncertom začela uspešno turnejo. Igrala je dvakrat ali trikrat tedensko in obiskala celotno Slovenijo, za en dan pa še [[Avstrija|Avstrijo]]. Turnejo je končala malo pred novim letom s še enim razprodanim koncertom. Takrat je zasedba posnela videospot za pesem ''T. H. O. R.'', ki je napovedoval skorajšnjo televizijsko premiero koncerta na stadionu. Posnetek koncerta na stadionu so med novoletnimi počitnicami predvajali na nacionalni televiziji in radiu. Koncert je bil deležen velikega odziva medijev, saj je bil večkrat označen za dogodek leta 2003. Februarja 2004 je MTV Europe za vodnik svoje nove glasbene lestvice The Rock Chart izbral pesem z albuma Rh-, ''Ring''. Siddharta se je seveda z veseljem odzvala, s priredbo v angleškem jeziku. Za to pesem je posnela tudi svoj četrti videospot. Julija 2004 je založba Menart svojim varovancem podelila priznanja za dosežke in priljubljenost med občinstvom. Siddharta je od svojega založnika Žareta Paka (KifKif Records) prejela najvišje priznanje za prodajne uspehe – diamantno ploščo. 13. septembra se je na MTV Europe začel vrteti tudi novi videospot ''My Dice'', angleška različica videospota ''Ring'', najnovejša stvaritev produkcijske hiše Testtube. Siddharta je postala tudi MTV-jev izvajalec tedna. Teden dni kasneje se je pesem ''My Dice'' začela vrteti še po evropskih MTV-jih, Vivah in Vh-1 ter radijskih postajah. Leta 2004 se je število oboževalcev skupine še povečalo in zasedba je njihovim prošnjam po živih izvedbah nekaterih starejših pesmi in iz lastne želje po nastopih pred domačim občinstvom ugodila z novembrsko-decembrsko mini turnejo po Sloveniji. Tako so se poslovili od svojih poslušalcev, preden so se umaknili in posvetili promociji na tujem. Leta 2005 je Siddharta praznovala desetletnico svojega obstoja in ob tem prejela mnoge čestitke. Takrat je vzpostavila svojo uradno spletno trgovino, kjer lahko oboževalci kupijo njene albume, [[poster]]je in različne dodatke, na primer [[obesek za ključe]] ali svetilko z [[logotip]]om skupine. Pomlad 2005 je prinesla mednarodne izdaje ''Rh-'' v Nemčiji, Avstriji, Švici, na Poljskem in Hrvaškem, pri nas pa je isti album izšel kot posebna izdaja z dodatnim DVD-jem, na katerem so objavljeni videospoti, živi posnetki, intervjuji in podobno. Kmalu zatem se je Siddharta odpravila na prvo resno štirinajstdnevno turnejo po [[Nemčija|Nemčiji]]. Vzdušje v skupini je bilo odlično in turneja je bila uspešna. Čez nekaj časa so se odločili za snemanje nove studijske plošče. ===''[[Petrolea]]'' (2006)=== Siddhartin četrti studijski album ''Petrolea'' je izšel 4. junija 2006. Nato je zasedba odšla na [[Jesenice]], kjer so v enem od obratov podjetja Acroni končali dvodnevno snemanje videospota za prvi singel z nove plošče, ''Plastika''. Snemanje je spet prevzela ekipa Testtube. Televizijski spot, ki je pospremil izid albuma, je postal zelo uspešen, saj se je julija 2006 uvrstil na osrednjo lestvico MTV Adrie, Adria Top 20. Poleg tega se je pesem uvrstila še na lestvico, ki jo pripravlja MTV Europe, World Chart Express, kjer je na 9. mestu zastopala Slovenijo. Na omenjeno lestvico so se v preteklosti s svojimi videospoti uvrstile tudi pesmi ''Rave'', ''My Dice'' in ''T. H. O. R.''. Dva meseca po izidu ''Petrolee'' se je Siddharta odločila za novo turnejo, ki se je začela na zadnji avgustovski dan na ljubljanskem gradu. Vstopnice niso bile v redni prodaji, ampak jih je skupina razdelila med obiskovalce svojega spletnega foruma S. A. M. O. in se jim tako zahvalila za njihovo dotedanjo podporo. Kmalu zatem je izšel nov videospot, tokrat v produkciji ekipe AVK – za pesem ''Domine''. Posneli so ga v slabem mesecu dni, večino na vrhu parkirne hiše Šentpeter pri [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|Kliničnem centru v Ljubljani]]. Že na podelitvi Viktorjev je Siddharta pokazala, s čim se je ukvarjala zadnjih nekaj tednov. Sodelovali so s skupino Dan D in svoji dve pesmi združili v eno samo. Dan D je prispeval pesem ''Voda'', Siddharta pa ''Male roke''. Vseh enajst članov iz obeh skupin se je zbralo v studiu RSL v Novem mestu, kjer so skladbi prearanžirali in posneli novo skladbo v skupni izvedbi. Po sodelovanju se je skupina odločila še za samostojni projekt, posneli so tretji videospot z zadnje plošče, ''Male roke'', in hkrati prvo balado. Videospot so posneli na ljubljanskem gradu, v njem pa nastopa tudi nekaj bolj znanih obrazov. Hkrati z najnovejšim videospotom je izšel tudi singel za ''Male roke''. Po več kot osmih letih se je zasedba spet odločila za akustični nastop. V radijski oddaji Izštekani, ki jo je vodil Jure Longyka, je v devetdesetih minutah posamezne skladbe z vseh štirih albumov odigrala akustično. Pesmim je sledil tudi pogovor, obujanje spominov z gosti. Siddharta je 5. oktobra 2007 izpeljala nov podvig. Odločili so se za Maraton: V ljubljanski [[Hala Tivoli|Hali Tivoli]] so v enem večeru v približno petih urah, skupaj z gosti, zaigrali vse pesmi, ki so jih posneli do takrat. S tem dogodkom so doživeli podoben uspeh kot s koncertom na stadionu izpred nekaj let. Leto 2007 je bilo za Siddharto zelo uspešno. Dobili so nagrado Viktor, odpravili so se na klubsko turnejo, zaigrali na nekaterih poletnih festivalih, bili znova nominirani za Best Adriatic Act na MTV EMA in koncertno sezono končali z nastopoma najprej v Izštekanih na Valu 202, potem pa še v Hali Tivoli z Maratonom. Zato se je skupina odločila, da bo izdala dva koncertna albuma – album ''Izštekani'' z glasbo iz oddaje in ''Maraton'' s pesmimi s koncerta v Hali Tivoli. Na dan izida plošč je skupina v BTC-ju naredila še razstavo koncertnih fotografij, ki jih je v obdobju 2006/07 posnel Aleksander Remec. Skupina uspešno deluje še naprej in se bo kmalu začela pripravljati na izid novega studijskega albuma. ===''Leto 2008''=== Leto 2008 je bilo bolj tiho, skupina se ni preveč kazala v javnosti. V tem letu jo je zapustil saksofonist in klaviaturist Cene Resnik. Izšel je singel z naslovom »Vojna idej« v nakladi 1000 izvodov, ki jih je bilo mogoče kupiti le preko Siddhartine spletne trgovine. 20. aprila je izšel nov singel z naslovom »Napalm 3«, ki je bil v prodaji tudi v trgovinah z glasbo po Sloveniji. Tik pred izidom je že naslednji singel z naslovom »Baroko«. Ta je po pomoti predčasno zašel na internet, zato je skupina na singel vključila ameriško verzijo »Baroka«, slovenska pa je na voljo brezplačno preko spletne strani skupine. Kmalu zatem pa je izšel še četrti »košček« z naslovom »Angel diabolo«, ki napoveduje album ''Saga''. ===''[[Saga (album)|Saga]]'' (2009)=== 21. novembra 2009 je izšel album Saga. Predstavljen je bil širši javnosti na dveh velikih koncertih v Mariboru in Kranju. Leta 2010 so sledili večji koncerti po večini mest in ponovna klubska turneja po Nemčiji. ===''[[VI (album)|VI]]'' (2011)=== V začetku februarja je skupina najavila, da pripravlja material za novo ploščo, ki jo je produciral [[Ross Robinson]]. Ker je bil v Ljubljani zgrajen nov stadion in so člani Siddharte l. 2003 na bežigrajskem stadionu dali obljubo, so ponovili koncert tokrat na [[Stadion Stožice|stadionu Stožice]]. Želeli so nekaj narediti iz koncerta in so tako posneli album v živo na odru. Na plošči ''VI'' je 12 pesmi, večina teh je bila izdana že prej kot demo posnetki, ki so nastali v Los Angelesu, kjer se je Siddharta pripravljala na nov album. Album se je začel prodajati 23. novembra, uradna predstavitev pa je bila 1. decembra v Cvetličarni. ===''[[Infra]]'' in ''[[Ultra (album)|Ultra]]'' (2015)=== Skupina je 2. februarja 2015 na svoji Facebook strani naznanila, da bo v kratkem posnela kar dva nova albuma, ki bosta izšla leta 2015. 17. aprila 2015 so na koncertu v Orto Baru v Ljubljani predstavili dve novi pesmi, »Dios« in »Ledena« ter napovedali izid novega albuma konec maja oz. začetek junija. 25. maja so na Facebook strani naznanili, da bo naslov albuma ''Infra'',<ref>{{navedi splet |url=http://www.siddharta.net/ledena-radijska-premiera.html |title=Ledena - radijska premiera |date=25. maj 2015 |work=siddharta.net |accessdate=27. maj 2015}}</ref>. Izšel je 12. junija. Decembra istega leta je tako izšel še album ''Ultra'', ki ga je skupina začela snemati septembra. Vsak od albumov vsebuje 10 pesmi.<ref>{{cite AV media |people=Karoli, A. in Meglič, T. |date=27. maj 2015 |title=Dobro jutro! |trans-title= |medium=radio oddaja |url=http://val202.rtvslo.si/v-zivo/ |accessdate=27. maj 2015 |format= |time=8.06 |location= |publisher=[[Val 202]] |id= |isbn= |oclc= |quote= |ref= |archive-date=2015-06-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150630232612/http://val202.rtvslo.si/v-zivo/ |url-status=dead }}</ref> == Člani == [[Slika:MeglicTomi.JPG|thumb|Tomi Meglič med nastopom]] ===Trenutni člani=== * [[Tomi Meglič]] – glavni [[vokal]], [[kitara]] * [[Primož Benko]] – [[kitara]], [[vokal]] * [[Jani Hace]] – [[bas kitara]] (od 2003) * [[Boštjan Meglič]] – [[bobni]] * Nejc Škofic-klaviature, programiranje( od 2025) ===Nekdanji člani=== * [[Primož Majerič]] – [[bas kitara]] (1995-2002) * [[Cene Resnik]] – [[saksofon]], [[ewi]], [[klaviature]] (1996-2008) * [[Tomaž Okroglič Rous]] – [[klaviature]], [[programiranje]] (1999-2023)<ref>{{navedi revijo |last1=Loboda |first1=Robi |last2= |first2= |year=2024 |title=V pričakovanju tridesetice |journal=Vikend |volume= |issue=1639 |pages=6−7 |publisher= |doi= |url= |accessdate=}}</ref> ==Časovnica== <timeline> ImageSize = width:1000 height:auto barincrement:25 PlotArea = left:130 bottom:60 top:0 right:50 Alignbars = justify DateFormat = dd/mm/yyyy Period = from:1995 till:2024 TimeAxis = orientation:horizontal format:yyyy Colors = id:guitar value:green legend:kitara id:bass value:blue legend:bas id:drums value:orange legend:bobni id:keys value:purple legend:klaviature id:vocals value:red legend:vokal id:sax value:brightgreen legend:saksofon id:Lines value:black legend:albumi&nbsp;z&nbsp;novim&nbsp;materialom Legend = orientation:horizontal position:bottom ScaleMajor = increment:1 start:01/01/1995 PlotData= width:10 textcolor:black align:left anchor:from shift:(10,-4) bar:Tomi&nbsp;Meglič from:01/01/1995 till:31/12/2024 color:vocals bar:Primož&nbsp;Benko from:01/01/1995 till:31/12/2024 color:guitar bar:Primož&nbsp;Majerič from:01/01/1995 till:01/01/2002 color:bass bar:Jani&nbsp;Hace from:01/01/2002 till:31/12/2024 color:bass bar:Tomaž&nbsp;Okroglič&nbsp;Rous from:01/01/1999 till:04/07/2024 color:keys bar:Boštjan&nbsp;Meglič from:01/01/1995 till:31/12/2024 color:drums bar:Cene&nbsp;Resnik from:01/01/1995 till:01/01/2006 color:sax LineData = at:27/05/1999 color:black layer:back at:09/05/2001 color:black layer:back at:13/08/2003 color:black layer:back at:04/06/2006 color:black layer:back at:21/11/2009 color:black layer:back at:21/11/2011 color:black layer:back at:12/06/2015 color:black layer:back at:11/12/2015 color:black layer:back </timeline> ==Diskografija== ''Vsi albumi z novim materialom so označeni '''krepko'''.'' *'''''[[Id (album)|Id]]''''' (1999) *''[[Lunanai (EP)]]'' (2000) *'''''[[Nord (album)|Nord]]''''' (2001) *''[[Silikon delta]]'' (2002) *'''''[[Rh- (album)|Rh-]]''''' (2003) *''Rh- Bloodbag Limited Edition'' (2003) *''[[My Dice (EP)]]'' (2005) *''[[Rave (EP)]]'' (2005) *''Rh- Special Edition'' (2005) *''Rh-'' (English) (2005) *'''''[[Petrolea]]''''' (2006) *''[[Male roke|Male roke (EP)]]'' (2007) *''[[Maraton (album)|Maraton]]'' (2007) *''[[Izštekani (album, Siddharta)|Izštekani]]'' (2007) *''[[Vojna idej|Vojna idej (EP)]]'' (2008) *''[[Napalm 3|Napalm 3 (EP)]]'' (2009) *''[[Baroko|Baroko (EP)]]'' (2009) *''[[Angel diabolo|Angel diabolo (EP)]]'' (2009) *'''''[[Saga (album)|Saga]]''''' (2009) *'''''[[VI (album)|VI]]''''' (2011) *''[[Stadion Stožice (album)|Stadion Stožice]]'' (2012) *''[[Songs]]'' (2012) *''[[Siddharta in Simfonični orkester RTV Slovenija]]'' (2013) *'''''[[Infra]]''''' (2015) *'''''[[Ultra (album)|Ultra]]''''' (2015) * '''''[[Nomadi (album)|Nomadi]]''''' (2018) * '''''[[ID20 (album)|ID20]]''''' (2020) * X (2024) ==Videospoti== Siddharta je posnela 22 videospotov, večina jih ima tudi angleške različice. *''[[Pot v X]]'' (''ID'', 1999) *''Lunanai'' (''ID'', 2000) *''B Mashina'' (''Nord'', 2001) *''Samo Edini'' (''Nord'', 2001) *''Klinik'' (''Nord'', 2002) *''Platina 9th RMX'' (''Silikon delta'', 2002) *''Rave'' (''Rh-'', 2003) *''Napoj'' (''Rh-'', 2003) *''T.H.O.R.'' (''Rh-'', 2003) *''Ring'' (''Rh-'', 2004) *''Plastika'' (''Petrolea'', 2006) *''Domine'' (''Petrolea'', 2006) *''Male Roke'' (''Petrolea'', 2007) *''Autumn Sun'' (''Silikon delta'', 2008) *''Vojna Idej'' (''Vojna Idej EP'', 2009) *''Naparoko'' (''Baroko EP'', 2009) *''Postavi Se Na Mojo Stran'' (''VI'', 2011) *''Hollywood'' (''VI'', 2012) *''[[Ledena]]'' (''Infra'', 2015) *''Nastalo bo'' (Ultra, 2015) *''Strele v maju'' (Ultra, 2015) * ''Medrevesa'' (2018) *''A.M.L.P.'' (2018) *''Jaz'' (2019) *''Prepovedana'' (X, 2024) *''1Minuta'' (X, 2024) *''Satelita'' (X, 2024) *''Mir'' (X, 2024) *''Na nebu'' (X, 2024) == Nagrade in nominacije== Siddharta je prejela številne nagrade in nominacije tako pri nas kot tudi v tujini: ===2000=== *Bumerang – Prodor leta *Zlati petelin – Debitant leta, Rock album (ID), Album leta (ID) ===2001=== *Zlati petelin – Skupina leta ===2002=== *Viktor – Izvajalec leta *Bumerang – Band leta ===2003=== *Viktor – Video leta (Platina 9th RMX) *Zlati boben – Srebrna paličica (ovitek albuma Rh-) ===2004=== *Viktor – Izvajalec leta *Viktor – Posebni dosežki (koncert na Bežigrajskem stadionu) *SRF (Slovenski radijski festival) – Najboljša skladba (Napoj) *13. Slovenski oglaševalski festival – ovitek posebne izdaje albuma Rh-; avtor Saša Dornik *Mednarodni festival mladih kreativcev Magdalena – Zlati modrc (ovitek posebne izdaje albuma Rh-) *Oblikovalsko-oglaševalski festival na Cresti – uvrstitev v finalni izbor (ovitek albuma Rh-) ===2005=== *Viktor – Izvajalec leta *MTV EMA – Best Adriatic Act 2005 ===2006=== *Viktor – Viktor popularnosti *MTV EMA – Best Adriatic Act 2006 (nominacija) ===2007=== *Viktor – Izvajalec leta *Viktor – Album leta (Petrolea) *MTV EMA – Best Adriatic Act 2007 (nominacija) ==Sklici== {{sklici}} ==Glej tudi== *[[seznam slovenskih glasbenih skupin]] *[[seznam slovenskih rock skupin]] == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist|340584}} {{Siddharta}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1995]] [[Kategorija:Siddharta|*]] [[Kategorija:Dobitniki viktorja]] [[Kategorija:Dobitniki zlate piščali]] 45mrp66myfy16pntdqezu6u455hvm6q 0 29138 6685187 6685061 2026-06-04T16:54:22Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6685187 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infobox settlement | name = Tunis | native_name = تونس | native_name_lang = aeb | settlement_type = [[glavno mesto]] | image_skyline = {{multiple image | total_width =288 | border = infobox | perrow = 1/2/2/1 | caption_align = center | image1 = Panorama - Medina de Tunis.jpg | caption1 = [[Medina, Tunis|Medina]] | image2 = Minaret et patio de la mosquée Zitouna au centre de la Médina de Tunis.jpg | caption2 = [[Mošeja Al-Zajtuna]] | image3 = Porte de dar othman (DSC00036).JPG | caption3 = [[palača Dar Othman]] | image4 = Antonine Baths 01.jpg | caption4 = [[Antoninove terme]] | image5 = Acropolium.jpg | caption5 = [[Akropolij Kartagine|Akropolij]] | image6= Bardo Museum Hall.jpg | Caption6= [[Bardojski narodni muzej, Tunis|Bardojski narodni muzej]] | image7 = TunisAveHabibBourguiba.jpg | caption7 = [[Avenija Habiba Bourguibe]] }} | image_caption = | image_flag = Flag of Tunis.svg | image_seal = | image_shield = Coat of arms of Tunis.svg | nickname = | motto = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_map = Tunisia | pushpin_label_position = | pushpin_relief = yes | pushpin_map_caption = Lega v Tuniziji in Afriki | coordinates = {{Coord|36|48|23|N|10|10|54|E|region:TN-11_type:city(693,000)|display=inline,title}} | coor_pinpoint = | coordinates_footnotes = | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Tunizija]] | subdivision_type1 = Guvernat | subdivision_name1 = Tunis | subdivision_type2 = Okrožja | subdivision_name2 = El Bab Bhar, Bab Souika, Cité El Khadra, Djebel Jelloud, El Kabaria, El Menzah, El Omrane, El Omrane Superieur, El Ouardia, Ettahrir, Ezzouhour, Hraïria, Medina, Séjoumi, Sidi El Bechir | established_title = Ustanovitev | established_date = 698 n. št. | seat_type = | seat = | government_footnotes = | leader_party = | leader_title = Župan | leader_name = Imed Boukhris | unit_pref = Metric | area_footnotes = <ref name="Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information" /> | area_total_km2 = 212 | area_metro_km2 = 2668 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_water_percent = | area_note = | elevation_footnotes = | elevation_max_m = 41 | elevation_min_m = 4 | population_footnotes = <ref name="Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information">{{cite web | title=Tunisia: Governorates, Major Cities, Communes & Urban Agglomerations | website=Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information | date=2022-01-01 |access-date=2022-11-20 | url=https://www.citypopulation.de/en/tunisia/cities/}}</ref> | population_total = 693.210 | population_as_of = 1. januar 2024 | population_demonym = {{langx|ar|تونسي}} ''Tounsi'' <br /> {{langx|fr|Tunisois}} | population_note = | population_urban = 1.110.000 | population_metro = 2.885.040 | population_density_km2 = {{#expr:602560/104 round 0}} | demographics_type1 = BDP (PPP, constant 2015 values)]] | demographics1_footnotes = | demographics1_title1 = Leto | demographics1_info1 = 2024 | demographics1_title2 = Skupaj (Urban) | demographics1_info2 = $14,1&nbsp;mrd<ref name="TelluBase">{{cite web |title=TelluBase—Tunisia Fact Sheet (Tellusant Public Service Series) |url=https://tellusant.com/repo/tb/tellubase-factsheet-tun.pdf |publisher=Tellusant |access-date=2025-07-11}}</ref> | demographics1_title3 = Per capita | demographics1_info3 = $12.500 | timezone1 = [[Central European Time]] | utc_offset1 = +01:00 | timezone_DST = (Not Observed) | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = 1xxx, 2xxx | area_code_type = Klicna koda | area_code = 71 | iso_code = [[ISO 3166-2:TN|TN-11]], [[ISO 3166-2:TN|TN-12]], [[ISO 3166-2:TN|TN-13]] and [[ISO 3166-2:TN|TN-14]] | blank_name_sec2 = [[geoTLD]] | blank_info_sec2 = [[.tn]] | website = {{Official website|www.commune-tunis.gov.tn}} | footnotes = }} '''Tunis''' ({{langx|ar|تونس}}) (staro [[ime]] ''Tunes'') je [[pristanišče|pristaniško]], [[glavno mesto]] in največje mesto [[Tunizija|Tunizije]]. Širše [[metropolitansko območje]] Tunisa, pogosto imenovano ''Veliki Tunis'', ima približno 2.700.000 prebivalcev. Leta 2020 je tretje največje mesto v regiji [[Magreb]] (za [[Casablanca|Casablanco]] in [[Alžir]]om) in enajsto največje v arabskem svetu. Mesto leži ob [[Tuniški zaliv|Tuniškem zalivu]], za [[jezero Tunis|Tuniškim jezerom]] in pristaniščem La Goulette (''Ḥalq il-Wād''), razprostira pa se vzdolž obalne ravnice in hribovja, ki jo obdaja. V njegovem jedru leži [[Medina, Tunis|Medina]], ki je na seznamu svetovne dediščine. Vzhodno od Medine, skozi Morska vrata (znana tudi kot ''Bab el Bhar'' in ''Porte de France''), se začne sodobni del mesta, imenovan ''Ville Nouvelle'', ki ga prečka velika avenija Habiba Bourguibe (ki jo mediji in potovalni vodniki pogosto imenujejo »tunizijske Elizejske poljane«), kjer stavbe iz kolonialne dobe predstavljajo jasen kontrast manjšim, starejšim stavbam. Vzhodno ob morju ležijo predmestja [[Kartagina (občina)|Kartagina]], La Marsa in [[Sidi Bou Said]]. Kot glavno mesto države je Tunis središče tunizijskega političnega in upravnega življenja ter tudi središče trgovinskih in kulturnih dejavnosti v državi, s svojo razvijajočo se [[kemična industrija|kemično]], [[prehrambena industrija|prehrambeno]] in [[tekstilna industrija|tekstilno]] produkcijo, pa postaja pa tudi industrijsko središče. Mesto je [[promet]]no povezano s pomočjo [[mednarodno letališče Habib Bourguiba|mednarodnega letališča]], z ladijskimi povezavami pa s pristanišči v [[Italija|Italiji]] in [[Francija|Franciji]]. [[Železnica]] vodi na jug do obalnega mesta [[Gabes]] ter na zahod v [[Alžirija|Alžirijo]] proti drugim [[Sredozemlje|sredozemskim]] pristaniščem. == Etimologija == ''Tunis'' je prepis arabskega imena {{lang|ar|تونس}}, ki se lahko izgovarja kot »Tūnus«, »Tūnas« ali »Tūnis«. Vse tri različice je omenil arabski geograf iz 12. stoletja Jakut al-Hamavi v svojem delu ''Mu'jam al-Bûldan'' ('Slovar držav'). Za izvor imena ''Tunis'' obstajajo različne razlage. Nekateri učenjaki ga povezujejo s kartažansko boginjo Tanit ('Tanit ali Tanut), saj so bila mnoga starodavna mesta poimenovana po božanstvih zavetnikih.<ref name="adrian"> {{cite book | last = Room | first = Adrian | title = Placenames of the World: Origins and Meanings of the Names for 6,600 Countries, Cities, Territories, Natural Features, and Historic Sites | publisher = McFarland | year = 2006 | page = 385 | isbn = 0-7864-2248-3 }}</ref><ref>{{cite book | last = Taylor | first = Isaac | title = Names and Their Histories: A Handbook of Historical Geography and Topographical Nomenclature | publisher = BiblioBazaar, LLC | year = 2008 | page = 281 | isbn = 978-0-559-29668-0 }}</ref> Nekateri učenjaki trdijo, da izvira iz ''Tynes'', ki sta ga omenila [[Diodor Sicilski]] in [[Polibij]] v opisih lokacije, ki spominja na današnjo Al-Kasbo, staro tuniško berbersko vas.<ref name="ej-brill">{{cite book | last = Houtsma | first = Martijn Theodoor | title = E.J. Brill's First Encyclopaedia of Islam, 1913–1936 | publisher = Brill | year = 1987 | page = 838 | isbn = 90-04-08265-4 }}</ref><ref name="hann-war">{{cite book |author=Livy |translator=John Yardley |editor=Dexter Hoyos | title = Hannibal's War: Books Twenty-one to Thirty | publisher = Oxford University Press | year = 2006 | page =705 | isbn = 0-19-283159-3 }}</ref> Druga možnost je, da izvira iz berberskega glagolskega korena ''ens'', ki pomeni »ležati« ali »prenočiti«.<ref name="peter-ross">{{cite book | first1 = Peter M. | last1 = Rossi | first2 = Wayne Edward | last2 = White | title = Articles on the Middle East, 1947–1971: A Cumulation of the Bibliographies from the Middle East Journal | publisher = Pierian Press, University of Michigan | year = 1980 | page = 132 }}</ref><ref>{{cite book |last=Room |first=Adrian |title=African Placenames: Origins and Meanings of the Names for Natural Features, Towns, Cities, Provinces, and Counties |edition=2nd |location=Jefferson, North Carolina |publisher=McFarland & Company |date=2008 |isbn=978-0-7864-3546-3 |page=186 |url=https://archive.org/details/africanplacename0000room/page/192/mode/1up |url-access=registration}}</ref> Izraz ''Tunis'' lahko pomeni »tabor ponoči«, »tabor« ali »postanek«, morda pa so ga ljudje, ki so potovali v Kartagino po kopnem, označevali kot »zadnji postanek pred Kartagino«. V starorimskih virih so omenjena tudi imena bližnjih mest, kot so Thinisa v [[Numidija|Numidiji]] (danes El Kala), Thunusuda (danes Sidi-Meskin), Thinissut (danes Bir Bouregba), Thunisa (danes Ras Jebel) in Cartennae (danes Ténès). Ker so vse te berberske vasi ležale na rimskih cestah, so nedvomno služile kot počivališča ali postajališča.<ref name="Sebag54">{{harvp|Sebag|1998|p=54}}</ref> == Zgodovina == === Kartagina in zgodnja naselja === {{glavni|Kartagina (mesto)|Antična Kartagina}} [[File:Karthago Antoninus-Pius-Thermen.JPG|thumb|left|Ruševine [[Antoninove terme|Antoninovih term]] v Kartagini]] Zgodovinsko preučevanje Kartagine je težavno. Ker so Rimljani ob koncu [[tretja punska vojna|tretje punske vojne]] uničili njeno kulturo in zapise, se je ohranilo zelo malo kartažanskih primarnih zgodovinskih virov. Čeprav obstaja nekaj starodavnih prevodov punskih besedil v grščino in latinščino, pa tudi napisi na spomenikih in stavbah, odkritih v severozahodni Afriki,<ref>{{cite web |last = Jongeling |first= K. |year = 2005 |url = http://website.leidenuniv.nl/~jongelingk/projects/neopunic-inscr/puninscr.html |title = The Neo-Punic Inscriptions and Coin Legends |publisher = University of Leiden |access-date = April 14, 2006 |archive-url = https://web.archive.org/web/20060629212917/http://website.leidenuniv.nl/~jongelingk/projects/neopunic-inscr/puninscr.html |archive-date = June 29, 2006}}</ref> so glavni viri grški in rimski zgodovinarji, vključno z [[Tit Livij|Livijem]], [[Polibij]]em, [[Apijan]]om, [[Kornelij Nepos|Kornelijem Neposom]], [[Silij Italik|Silijem Italikom]], [[Plutarh]]om, [[Kasij Dion]]om in [[Herodot]]om. Ti pisci so pripadali ljudstvom, ki so bila v konkurenci in pogosto v konfliktu s Kartagino.<ref name="Warmington_11">{{cite web|url=https://www.questia.com/PM.qst?a=o&docId=9384201|title=Carthage – 1960, Page 11 by B. H. Warmington|access-date=2017-09-17|archive-date=2011-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20111021114736/http://www.questia.com/PM.qst?a=o&docId=9384201}}</ref> Grška mesta so se s Kartagino borila za Sicilijo, Rimljani pa so se proti Kartagini bojevali tri vojne. Ni presenetljivo, da so njihova poročila o Kartagini izjemno sovražna; čeprav je bilo nekaj grških avtorjev, ki so imeli ugodno mnenje, so ta dela izgubljena. Območje je bilo prvotno berbersko naselje.<ref name="Fromherz2016">{{cite book|author-link1=| first= Allen James |last= Fromherz|title=Near West: Medieval North Africa, Latin Europe and the Mediterranean in the Second Axial Age |url= https://books.google.com/books?id=k5w7DwAAQBAJ&pg=PA87|date=16 March 2016|publisher=Edinburgh University Press|isbn=978-1-4744-1007-6 |page= 87}}</ref> Obstoj naselij na območju Tunisa in okolice potrjujejo viri iz 4. stoletja pred našim štetjem.<ref name="Sebag60">{{harvp|Sebag|1998|p=60}}</ref> Ker leži na hribu, je bila njegova lokacija odlična točka, s katere je bilo mogoče opazovati prihode in odhode pomorskega in karavanskega prometa v Kartagino in iz nje. Bilo je eno prvih mest v regiji, ki je padlo pod kartažanski nadzor in v stoletjih, ki so sledila, je bilo naselje omenjeno v vojaških zgodovinah, povezanih s Kartagino. Tako je mesto med Agatoklesovo odpravo, ki je leta 310 pr. n. št. pristala na [[rt Bon|rtu Bon]], večkrat menjalo lastnika. Med vojno najemnikov je možno, da je mesto služilo kot središče domačega prebivalstva območja in da je bilo njegovo prebivalstvo večinoma sestavljeno iz kmetov, ribičev in obrtnikov. V primerjavi s starodavnimi ruševinami Kartagine starodavne ruševine mesta niso tako velike. Po [[Strabon]]u so ga Rimljani uničili leta 146 pr. n. št. med tretjo punsko vojno. Uničena sta bila tako mesto kot Kartagina; prva pa je bila pod Avgustovo vladavino obnovljena prej<ref name="Sebag70">{{harvp|Sebag|1998|p=70}}</ref> in postala pomembno mesto pod rimskim nadzorom ter središče cvetoče kmetijske industrije. Naselje je v [[Tabula Peutingeriana|Tabuli Peutingeriani]] omenjeno kot ''Thuni''.<ref name="Sebag70"/> V sistemu [[rimska cesta|rimskih cest]] za [[Afrika (rimska provinca)|rimsko provinco Afriko]] je imelo mesto naziv ''mutatio'' ('vmesna postaja, počivališče'). Naselje, ki je bilo vse bolj romanizirano, je bilo sčasoma tudi pokristjanjeno in postalo sedež škofa. Vendar je v tem času ostalo skromne velikosti v primerjavi s Kartagino.<ref name="Renate">{{cite web |url=http://www.saisonstunisiennes.com/articles/tunishistoire/ |title= Tunis - Émergence d'une capitale| first= Renate |last= Fisseler-Skandrani| language=fr| trans-title= Tunis - Emergence of a Capital |website= saisonstunisiennes.com |url-status=usurped |archive-url= https://web.archive.org/web/20081204093252/http://www.saisonstunisiennes.com/articles/tunishistoire/ |archive-date=December 4, 2008}}</ref> === Ustanovitev in zgodnje islamsko obdobje === [[File:Tunis Zitouna-Moschee Minarett.JPG|thumb|Dvorišče [[Mošeja Al Zajtuna|mošeje Al Zajtuna]], ki jo je konec 7. stoletja ustanovila dinastija Omajadov]] V poznem 7. stoletju so arabski muslimani osvojili regijo in leta 698 sta bili na obrobju starodavnih ruševin ustanovljeni občina in mošeja, ki ju je ustanovil [[Hasan ibn al-Numan]] in ki sta kasneje postali mesto Tunis in [[mošeja Al Zajtuna]].<ref>{{Cite book |last1=Lea |first1=David |url=https://books.google.com/books?id=ROR1xreEJTsC |title=A Political Chronology of Africa |last2=Rowe |first2=Annamarie |date=2001 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-1-85743-116-2 |page=437 |language=en}}</ref> Medina v Tunisu, najstarejši del mesta, izvira iz tega obdobja, v katerem je regijo osvojil [[Omajadski kalifat]]. Mesto je imelo naravno prednost obalnega dostopa do glavnih pristanišč južne Evrope prek Sredozemlja. Tunis je že zgodaj igral vojaško vlogo; [[Omajadi]] so prepoznali strateški pomen bližine Sicilske ožine, ob ustanovitvi mesta pa je kalif [[Abd al-Malik ibn Marvan]] zgradil ladjedelnico. Od začetka 8. stoletja je bil Tunis upravno središče območja: postal je Omajadska in kasneje Abasidska pomorska baza v zahodnem Sredozemskem morju ter pridobil precejšen vojaški pomen.<ref name="Renate"/> Pod [[Aglabidi]] je mesto pridobilo na pomenu in koristilo gospodarskim izboljšavam ter postalo eno najpomembnejših v kalifatu, na kratko pa je bilo državno glavno mesto od konca vladavine Ibrahima II., od leta 902 do 909, ko je bil nadzor nad [[Ifrikija|Ifrikijo]] predan novo ustanovljenemu [[Fatimidski kalifat|Fatimidskemu kalifatu]]. Lokalno nasprotovanje oblastem se je začelo stopnjevati septembra 945, ko so [[Haridžiti|haridžitski]] uporniki zasedli Tunis, kar je povzročilo splošno plenjenje.<ref name="Sebag88">{{harvp|Sebag|1998|p=88}}</ref> Z vzponom fatimidsko-podkraljevske dinastije Ziridov je [[sunitizem|sunitsko]] prebivalstvo vse manj prenašalo [[šiitizem|šiitsko]] oblast in izvajalo pokole nad šiitsko skupnostjo.<ref name="Sebag88"/> Leta 1048 je ziridski vladar Al-Muizz ibn Badis zavrnil poslušnost svojega mesta Fatimidom in ponovno vzpostavil sunitske obrede po vsej Ifrikiji. Ta odločitev je razjezila fatimidskega kalifa Al-Mustansirja Billaha. Da bi kaznoval Ziride, je na Ifrikijo poslal arabsko pleme [[Banu Hilal]]; velik del države je bil požgan, prestolnica Ziridov [[Kairouan]] je bila leta 1057 porušena, le nekaj obalnih mest, vključno s Tunisom in [[Mahdia|Mahdio]], pa se je izognilo uničenju. Prebivalstvo Tunisa, izpostavljeno nasilju sovražnih plemen, ki so se naselila okoli mesta, je leta 1059 zavrnilo oblast Ziridov in priseglo zvestobo hamadidskemu princu El Nacerju ibn Alennasu, ki je imel sedež v [[Béjaïa|Bejaïi]]. Guverner, ki ga je imenoval Bejaïa, je po ponovni vzpostavitvi reda v državi brez oklevanja osvobodil Hamadidcev in ustanovil dinastijo Horasanid s Tunisom kot glavnim mestom. To majhno neodvisno kraljestvo je prevzelo niti trgovine z drugimi narodi in regiji povrnilo mir in blaginjo.ref>M. Th Houtsma, First Encyclopaedia of Islam: 1913–1936, BRILL, 1987 p.839</ref> === Nova prestolnica Tunizije === Leta 1159 so [[Almohadi]] Abd al-Mu'min zavzeli Tunis, strmoglavili zadnjega voditelja Horasanida in v tuniški kazbi namestili novo vlado. Osvajanje Almohadov je zaznamovalo začetek prevlade mesta v Tuniziji. Tunis je prej igral manjšo vlogo za Kairouanom in Mahdio, nato pa je bil povišan v prestolnico province. Leta 1228 je oblast prevzel guverner [[Abu Zakarija Jahja]], leto kasneje pa je prevzel naziv [[emir]]ja in ustanovil dinastijo [[Hafsidi|Hafsidov]]. Mesto je postalo prestolnica hafsidskega kraljestva, ki se je raztezalo proti [[Tripoli]]ju in [[Fez, Maroko|Fezu]]. Zgrajeno je bilo [[obzidje]] za zaščito nastajajočega glavnega mesta kraljestva, ki je obdajalo [[medina (četrt)|medino]], [[kazba|kazbo]] in nova predmestja Tunisa. Leta 1270 je mesto na kratko zavzel francoski kralj [[Ludvik IX. Francoski|Ludvik IX.]], ki je upal, da bo hafsidskega vladarja spreobrnil v krščanstvo. Kralj Ludvik je zlahka zavzel Kartagino, a je njegova vojska kmalu postala žrtev izbruha griže. Ludvik je umrl, preden so bili zidovi prestolnice in njegova vojska prisiljeni oditi. Hkrati so zaradi ponovne osvojitve Španije v Tunis prispeli prvi andaluzijski muslimani in Judje, ki so postali pomembni za gospodarsko blaginjo hafsidske prestolnice in razvoj njenega intelektualnega življenja. V obdobju Almohadov in Hafsidov je bil Tunis eno najbogatejših in najveličastnejših mest v islamskem svetu s približno 100.000 prebivalci. Tako kot Almohadi so tudi Hafsidi vzdrževali krščanske najemnike, ki so živeli v soseski, zaprti z vrati v bližini hafsidskega palačnega kompleksa. Bogoslužili so v cerkvi, posvečeni svetemu Frančišku Asiškemu, ki so jo obiskovalci opisali kot »zelo lepo in veliko« in ki je smela zvoniti, kar je bila praksa, ki jo je prepovedoval tako imenovani Umarjev pakt, in privilegij, ki ga niso imeli genovski in beneški trgovci, ki so imeli kapele v svojih trgovskih četrtih. Ko je Jean Adorno leta 1470 obiskal Tunis, je te kristjane opisal kot kulturno in jezikovno asimilirane v tunizijsko družbo, čeprav so ostali kristjani in so med mašo peli v latinščini.<ref name="Lower">{{cite book |last1=Lower |first1=Michael |editor1-last=France |editor1-first=John |editor2-last=DeVries |editor2-first=Kelly |editor3-last=Rogers |editor3-first=Clifford J. |title=Journal of Medieval Military History |date=20 October 2016 |publisher=Boydell & Brewer |isbn=978-1-78327-130-6 |pages=119–120 |url=https://books.google.com/books?id=pY3gDQAAQBAJ |access-date=11 May 2024 |language=en |chapter=Medieval European Mercenaries in North Africa}}</ref> V tem obdobju je bil eden od znanih popotnikov v Tunis [[Ibn Batuta]]. V njegovem popotniškem poročilu, ko sta Ibn Batuta in njegova skupina prispela v Tunis, so prebivalci mesta prišli naproti njemu in drugim članom njegove skupine. Vsi so jih pozdravili in bili zelo radovedni, mnogi so postavljali vprašanja, vendar nihče v Tunisu ni osebno pozdravil Ibn Batute, kar ga je zelo razburilo. Počutil se je zelo osamljenega in ni mogel zadržati solz, ki so mu tekle iz oči.<ref>{{Cite book |last=Tolan |first=John |url=https://books.google.com/books?id=QxnU0AEACAAJ |title=Islam: A New History from Muhammad to the Present |date=2025 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-26353-3 |pages=119 |language=en}}</ref> To se je nadaljevalo nekaj časa, dokler eden od romarjev ni ugotovil, da je razburjen, zato je šel gor, pozdravil in se pogovarjal z Ibn Batuto, dokler ta ni vstopil v mesto. Takrat je bil tuniški sultan Abu Yahya in med Ibn Battutinim bivanjem je potekal festival prekinitve posta. Ljudje v mestu so se zbrali v velikem številu, da bi praznovali festival, oblečeni v ekstravagantne in zelo razkošne obleke. Abu Yahya je prišel na konju, kjer so se mu pridružili vsi njegovi sorodniki. Po predstavi so se ljudje vrnili domov. === Španska okupacija in osmanski nadzor === [[Osmansko cesarstvo]] je leta 1534 prevzelo nominalni nadzor nad Tunisom, ko ga je [[Hajredin Barbarosa]] zavzel od hafsidskega sultana Mulaja Hasana, ki je pobegnil na dvor [[Karel V. Habsburški|Karla V.]], svetega rimskega cesarja in španskega kralja. Karel, ki je utrpel izgube zaradi gusarjev, ki so delovali iz [[Džerba|Džerbe]], Tunisa in Alžira, se je strinjal, da bo Mulaja Hasana ponovno postavil na oblast v zameno za njegovo sprejetje španske suverenosti. Leta 1535 je bila poslana pomorska odprava pod vodstvom Karla samega in mesto je bilo ponovno zavzeto. Zmaga proti gusarjem je zabeležena na tapiseriji v [[Kraljeva palača, Madrid|kraljevi palači]] v Madridu. Španski guverner mesta La Goulette, Luis Pérez de Vargas, je med letoma 1546 in 1550 utrdil otok Chikly v Tuniškem jezeru, da bi okrepil obrambo mesta. Osmanski Uluç Ali Reis je na čelu vojske [[janičar]]jev in [[Kabili|Kabilov]] leta 1569 ponovno zavzel Tunis. Vendar pa je Špancem pod vodstvom [[Juan Avstrijski|Juana Avstrijskega]] po [[bitka pri Lepantu|bitki pri Lepantu]] leta 1571 uspelo ponovno zavzeti mesto in oktobra 1573 ponovno vzpostaviti hafsidsko oblast. Po teh spopadih je mesto avgusta 1574 končno padlo v osmanske roke. Ko je postala osmanska provinca, ki jo je upravljal paša, ki ga je imenoval sultan s sedežem v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]], je država dosegla določeno stopnjo avtonomije. Po letu 1591 so bili osmanski guvernerji ([[beg]]i) relativno neodvisni, piratstvo in trgovina pa sta še naprej cvetela. Pod vladavino begov je prestolnica zaživela na novo. Njegovo prebivalstvo se je povečevalo z dosežki različnih etničnih skupin, med katerimi so bili tudi mavrski begunci iz Španije, gospodarske dejavnosti pa so se diverzificirale. Tradicionalni industriji in trgovini z oddaljenimi deželami se je pridružila dejavnost berberskih piratov, ki so bili takrat v svoji zlati dobi. Dobiček iz trgovine s krščanskimi sužnji je vladarjem omogočil gradnjo razkošnih struktur, ki so oživile arhitekturno dediščino srednjega veka.<ref name="Renate"/> Aprila 1655 je bil angleški admiral Robert Blake poslan v Sredozemlje, da bi od držav, ki so napadale angleško ladjo, izterjal odškodnino. Le tuniški bej se ni hotel ubogati, zaradi česar je Blakeovih petnajst ladij napadlo begov arzenal v Porto Farini (''Ghar el Melh'') in uničilo devet alžirskih ladij in dve obalni bateriji, kar je bilo prvič v pomorskem bojevanju, da so bile obalne baterije uničene, ne da bi se ljudje izkrcali na obalo. Na začetku 18. stoletja je Tunizija s prihodom dinastije Huseinidov vstopila v novo obdobje svoje zgodovine. Zaporedni vladarji Huseinidov so dosegli velik napredek pri razvoju mesta in njegovih stavb. V tem obdobju je mesto cvetelo kot središče trgovine. Alžirci so leta 1756 izkoristili delitve znotraj vladajoče hiše in zavzeli Tunis ter državo postavili pod nadzor. Hammuda Beg se je soočil z bombardiranjem beneške flote, mesto pa je leta 1811 doživelo upor.<ref>{{harvp|Messikh|2000|p=32}}</ref> Pod vladavino Huseina Bega II. so pomorski porazi Britancev (1826) in Francozov (1827) Francozi postali vse bolj aktivni v mestu in gospodarstvu.<ref>{{harvp|Messikh|2000|p=34}}</ref> Različni viri ocenjujejo, da je prebivalstvo v 19. stoletju štelo od 90.000 do 110.000 prebivalcev.<ref>{{harvp|Sebag|1998|p=280}}</ref> V poznem 19. stoletju je Tunis postajal vse bolj naseljen z Evropejci, zlasti Francozi, priseljevanje pa je dramatično povečalo velikost mesta. To je povzročilo prvo rušenje starega mestnega obzidja, od leta 1860, da bi se prilagodili rasti v predmestjih. Mesto se je razširilo zunaj območja prejšnjega mesta in bregov jezera, nova okrožja pa so bila posodobljena s tekočo vodo (1860), plinom za razsvetljavo (1872), cestami, odvozom odpadkov (1873) in komunikacijo s sosednjimi predmestji in mestnim središčem.<ref>{{harvp|Sebag|1998|p=261}}</ref> Obrt in tradicionalne trgovine so nekoliko upadle, saj so prišleki povečali trgovino z Evropo, uvedli prve sodobne industrije in nove oblike mestnega življenja. <gallery> File:Piri Reis - Map of the Tunisian Coast with the Ports of Bizerte and Tunis as Far as Kelibia - Walters W658279B - Full Page.jpg|Zgodovinski zemljevid Tunisa, avtor Piri Reis. Umetnostni muzej Walters File:Charles quint a tunis.png|Vstop Karla V. v Tunis leta 1535 File:Khazdadar.JPG|Mustapha Khaznadar, tuniški premier od 1837 do 1873.<ref>{{cite book |author= Morsy, Magali |title=North Africa, 1800–1900: a survey from the Nile Valley to the Atlantic |publisher=Longman |year=1984 |page=185 |isbn=0-582-78377-1 |quote=Mustafa Khaznadar became Prime Minister in 1837, a position he maintained under three successive beys, more or less continuously until 1873. }}</ref> in ena najvplivnejših osebnosti v sodobni tunizijski zgodovini.<ref>{{cite book |author= Ziadeh, Nicola A. |title=Origins of nationalism in Tunisia |publisher=Librarie du Liban |year=1969 |page=11 |oclc=3062278 |quote= Mustafa Khaznadar was of Greek origin (born 1817), and proved to be one of the most influential persons Tunisia saw in her modern history. He took the interest of his master and the country to heart and did all he could to prevail on Ahmad Bey to see that Tunisia acquired as much as she could }}</ref> </gallery> === Razvoj pod francoskim protektoratom === [[File:Tunisia view 1890s2.jpg|right|thumb|Pogled na Tunis ok. 1890–1900. Mošeja Zaytuna je nekoliko desno od središča]] [[File:Plan tunis 1890 1914.jpg|left|thumb|Urbani razvoj med letoma 1890 in 1914]] [[File:Bab Suika-Suker Square, Tunis, Tunisia, ca. 1899.jpg|thumb|Trg Bab Souika v Tunisu, ok. 1899]] Ustanovitev francoskega protektorata leta 1881 je bila prelomnica v zgodovini Tunisa, ki je v dveh do treh desetletjih privedla do hitre prenove mesta. Mesto se je hitro razširilo izven svojih utrdb: razdelilo se je na tradicionalno staro mesto, naseljeno z Arabci, in novo mesto, naseljeno s priseljenci, z drugačno strukturo od tradicionalne medine. Tunis je imel koristi tudi od francoske izgradnje vodovoda, omrežij za zemeljski plin in elektriko, javnega prevoza in druge javne infrastrukture. Pod francosko oblastjo se je naselilo precejšnje število Evropejcev (kot so tunizijski Italijani); polovica prebivalstva je bila evropskega porekla.<ref>Albert Habib Hourani, Malise Ruthven (2002). "''[https://books.google.com/books?id=egbOb0mewz4C&pg=PA323 A history of the Arab peoples]''". Harvard University Press. p.323. {{ISBN|0-674-01017-5}}</ref> Mesto se je razširilo in ustvarilo nove bulvarje in soseske. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bil Tunis miren. Po vojni se je mesto soočilo z novimi preobrazbami, saj je sodobni del pridobil na pomenu in razširil svojo mrežo bulvarjev in ulic v vse smeri. Poleg tega se je na mestnem robu pojavila vrsta satelitskih mest, ki so posegla v občino Tunis. Na gospodarskem področju so se komercialne dejavnosti širile in diverzificirale, saj so sodobne industrije še naprej rasle, medtem ko je tradicionalna industrija še naprej upadala. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so Tunis od novembra 1942 do maja 1943 držale [[sile osi]]. To je bila njihova zadnja baza v Afriki, ko so se umikale proti Siciliji, potem ko so jih obkolile zavezniške sile iz Alžirije na zahodu in iz Libije na vzhodu.<ref>Rolf, David, ''The Bloody Road to Tunis: Destruction of the Axis Forces in North Africa, November 1942 – May 1943''. London: Greenhill Books, {{ISBN|978-1-85367-445-7}}</ref> 7. maja 1943, okoli 15.30 popoldne, je Tunis padel v roke čet britanske 1. armade in ameriške 1. armade, ki so premagale nemško 5. tankovsko armado, ki je varovala mesto. 20. maja 1943 opoldne so zavezniki na aveniji Maréchal Galliéni in aveniji Jules Ferry priredili parado zmage, s katero so označili konec bojev v Severni Afriki.<ref>Atkinson, Rick (2002), ''An Army at Dawn: The War in North Africa, 1942–1943''. New York: Henry Holt, {{ISBN|978-0-8050-6288-5}}</ref> Ko jim je uspelo pregnati sile osi iz Tunizije, so zavezniki Tunis uporabili kot operativno oporišče, od koder so izvajali amfibijske napade najprej na otok Pantelleria, nato na Sicilijo in nazadnje na celinsko Italijo.<ref>Atkinson, Rick (2007), ''The Day of Battle: The War in Sicily and Italy, 1943–1944''. New York: Henry Holt, {{ISBN|978-0-8050-6289-2}}</ref> === Rast po osamosvojitvi === [[File:El menzah 1955.jpg|left|thumb|Širitev mesta v petdesetih letih 20. stoletja z okrožjem El Menzahh]] Po osamosvojitvi leta 1956 je Tunis utrdil svojo vlogo glavnega mesta, najprej z uvedbo ustave, ki je določala, da morata imeti poslanska zbornica in predsedstvo republike svoj sedež v Tunisu in njegovih predmestjih. V zelo kratkem času se je kolonialno mesto hitro preobrazilo. Ko je mesto raslo in so domači Tunizijci postopoma začeli nadomeščati obsežno evropsko prebivalstvo, se je konflikt med arabskim in evropskim mestom postopoma zmanjševal z arabizacijo prebivalstva. Zaradi pritiska prebivalstva in stopnje migracij v glavno mesto je mesto še naprej raslo, tudi z ustvarjanjem novih okrožij v predmestjih. Stare stavbe so bile postopoma obnovljene in nadgrajene. Nove stavbe so začele vplivati ​​na urbano krajino. Hkrati aktivna politika industrializacije razvija občinsko gospodarstvo. [[Medina, Tunis]] je od leta 1979 na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Arabska liga predstavlja 22 arabskih držav. Zaradi mirovnega sporazuma med Egiptom in Izraelom je leta 1979 svoj sedež preselila v Tunis. Arabska liga se je v Egipt vrnila leta 1990. Tudi Palestinska osvobodilna organizacija je imela svoj sedež v Tunisu od leta 1982[35] do 2003. Leta 1985 so izraelska letala F-15 bombardirala sedež PLO, pri čemer je umrlo približno 60 ljudi. == Geografija == Mesto je ločeno na dva dela: staro [[Arabci|arabsko]] jedro, ki ga obkroža obzidje, ter novi, z evropsko [[arhitektura|arhitekturo]] zaznamovani del. V starem delu mesta je najti t. i. [[medina|medino]] (arabsko ''belo mesto'') z množico ozkih ulic in neštetimi trgovinami, še zlasti s tradicionalno trgovsko [[Berberi|berbersko]] robo, kot so preproge, [[boben|bobni]] in [[nakit]]. Prav tako se ni treba naprezati, da najdemo več mogočnih in zanimivih [[mošeja|mošej]] ali palačo [[bej]]a, ki je dandanes preurejena v [[muzej]] umetnin in starin. V bližini je Mošeja olivnega drevesa, ki je svoje čase služila kot [[muslimani|muslimanska]] [[univerza]]. Danes za visoko šolstvo skrbi [[Univerza v Tunisu]]. == Zanimivosti == * razvaline [[Fenicija|feničanskega]] mesta [[Kartagina]] se nahajajo v neposredni bližini mesta * staro mesto (medina) hrani mnoge tradicionalne značilnosti in ga je pod svoje varstveno okrilje [[svetovna kulturna dediščina|svetovne kulturne dediščine]] vzel [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] leta [[1979]] * v mestu je najti okoli 700 spomenikov, kot so palače, mošeje, [[mavzolej]]i in [[madresa|madrese]] == Glej tudi == * [[seznam mest v Tuniziji]] * [[seznam pristanišč v Tuniziji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} {{wikivoyage|Tunis}} * [http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/default.asp?lang=en The Municipality of Tunis official website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151127050808/http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/default.asp?lang=en |date=2015-11-27 }} * [http://www.commune-tunis.gov.tn/ The Municipality of Tunis official website] {{in lang|ar}} * [http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/default.asp?lang=fr The Municipality of Tunis official website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160220005949/http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/default.asp?lang=fr |date=2016-02-20 }} {{in lang|fr}} * [http://lexicorient.com/tunisia/tunis.htm Lexicorient] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101124133120/http://lexicorient.com/tunisia/tunis.htm |date=2010-11-24 }} * [http://www.tunisforum.com TunisForum:Guide ou sortir en Tunisie] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181215223119/http://www.tunisforum.com/ |date=2018-12-15 }} * [https://web.archive.org/web/20060323095400/http://www.andycarvin.com/archives/2005/12/the_bardo_museu.html Video tour] of the Bardo Museum * [https://web.archive.org/web/20060323094745/http://www.andycarvin.com/archives/2005/11/strolling_throu_1.html Video of Tunis Medina] {{Seznam afriških glavnih mest}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Glavna mesta Afrike]] [[Kategorija:Mesta v Tuniziji]] [[Kategorija:Pristanišča v Tuniziji]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 698]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]] dckosk9uq3lwx0a188etszwz5yqbyrc 6685200 6685187 2026-06-04T18:23:31Z Ljuba24b 92351 /* Rast po osamosvojitvi */ ref 6685200 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infobox settlement | name = Tunis | native_name = تونس | native_name_lang = aeb | settlement_type = [[glavno mesto]] | image_skyline = {{multiple image | total_width =288 | border = infobox | perrow = 1/2/2/1 | caption_align = center | image1 = Panorama - Medina de Tunis.jpg | caption1 = [[Medina, Tunis|Medina]] | image2 = Minaret et patio de la mosquée Zitouna au centre de la Médina de Tunis.jpg | caption2 = [[Mošeja Al-Zajtuna]] | image3 = Porte de dar othman (DSC00036).JPG | caption3 = [[palača Dar Othman]] | image4 = Antonine Baths 01.jpg | caption4 = [[Antoninove terme]] | image5 = Acropolium.jpg | caption5 = [[Akropolij Kartagine|Akropolij]] | image6= Bardo Museum Hall.jpg | Caption6= [[Bardojski narodni muzej, Tunis|Bardojski narodni muzej]] | image7 = TunisAveHabibBourguiba.jpg | caption7 = [[Avenija Habiba Bourguibe]] }} | image_caption = | image_flag = Flag of Tunis.svg | image_seal = | image_shield = Coat of arms of Tunis.svg | nickname = | motto = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_map = Tunisia | pushpin_label_position = | pushpin_relief = yes | pushpin_map_caption = Lega v Tuniziji in Afriki | coordinates = {{Coord|36|48|23|N|10|10|54|E|region:TN-11_type:city(693,000)|display=inline,title}} | coor_pinpoint = | coordinates_footnotes = | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Tunizija]] | subdivision_type1 = Guvernat | subdivision_name1 = Tunis | subdivision_type2 = Okrožja | subdivision_name2 = El Bab Bhar, Bab Souika, Cité El Khadra, Djebel Jelloud, El Kabaria, El Menzah, El Omrane, El Omrane Superieur, El Ouardia, Ettahrir, Ezzouhour, Hraïria, Medina, Séjoumi, Sidi El Bechir | established_title = Ustanovitev | established_date = 698 n. št. | seat_type = | seat = | government_footnotes = | leader_party = | leader_title = Župan | leader_name = Imed Boukhris | unit_pref = Metric | area_footnotes = <ref name="Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information" /> | area_total_km2 = 212 | area_metro_km2 = 2668 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_water_percent = | area_note = | elevation_footnotes = | elevation_max_m = 41 | elevation_min_m = 4 | population_footnotes = <ref name="Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information">{{cite web | title=Tunisia: Governorates, Major Cities, Communes & Urban Agglomerations | website=Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information | date=2022-01-01 |access-date=2022-11-20 | url=https://www.citypopulation.de/en/tunisia/cities/}}</ref> | population_total = 693.210 | population_as_of = 1. januar 2024 | population_demonym = {{langx|ar|تونسي}} ''Tounsi'' <br /> {{langx|fr|Tunisois}} | population_note = | population_urban = 1.110.000 | population_metro = 2.885.040 | population_density_km2 = {{#expr:602560/104 round 0}} | demographics_type1 = BDP (PPP, constant 2015 values)]] | demographics1_footnotes = | demographics1_title1 = Leto | demographics1_info1 = 2024 | demographics1_title2 = Skupaj (Urban) | demographics1_info2 = $14,1&nbsp;mrd<ref name="TelluBase">{{cite web |title=TelluBase—Tunisia Fact Sheet (Tellusant Public Service Series) |url=https://tellusant.com/repo/tb/tellubase-factsheet-tun.pdf |publisher=Tellusant |access-date=2025-07-11}}</ref> | demographics1_title3 = Per capita | demographics1_info3 = $12.500 | timezone1 = [[Central European Time]] | utc_offset1 = +01:00 | timezone_DST = (Not Observed) | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = 1xxx, 2xxx | area_code_type = Klicna koda | area_code = 71 | iso_code = [[ISO 3166-2:TN|TN-11]], [[ISO 3166-2:TN|TN-12]], [[ISO 3166-2:TN|TN-13]] and [[ISO 3166-2:TN|TN-14]] | blank_name_sec2 = [[geoTLD]] | blank_info_sec2 = [[.tn]] | website = {{Official website|www.commune-tunis.gov.tn}} | footnotes = }} '''Tunis''' ({{langx|ar|تونس}}) (staro [[ime]] ''Tunes'') je [[pristanišče|pristaniško]], [[glavno mesto]] in največje mesto [[Tunizija|Tunizije]]. Širše [[metropolitansko območje]] Tunisa, pogosto imenovano ''Veliki Tunis'', ima približno 2.700.000 prebivalcev. Leta 2020 je tretje največje mesto v regiji [[Magreb]] (za [[Casablanca|Casablanco]] in [[Alžir]]om) in enajsto največje v arabskem svetu. Mesto leži ob [[Tuniški zaliv|Tuniškem zalivu]], za [[jezero Tunis|Tuniškim jezerom]] in pristaniščem La Goulette (''Ḥalq il-Wād''), razprostira pa se vzdolž obalne ravnice in hribovja, ki jo obdaja. V njegovem jedru leži [[Medina, Tunis|Medina]], ki je na seznamu svetovne dediščine. Vzhodno od Medine, skozi Morska vrata (znana tudi kot ''Bab el Bhar'' in ''Porte de France''), se začne sodobni del mesta, imenovan ''Ville Nouvelle'', ki ga prečka velika avenija Habiba Bourguibe (ki jo mediji in potovalni vodniki pogosto imenujejo »tunizijske Elizejske poljane«), kjer stavbe iz kolonialne dobe predstavljajo jasen kontrast manjšim, starejšim stavbam. Vzhodno ob morju ležijo predmestja [[Kartagina (občina)|Kartagina]], La Marsa in [[Sidi Bou Said]]. Kot glavno mesto države je Tunis središče tunizijskega političnega in upravnega življenja ter tudi središče trgovinskih in kulturnih dejavnosti v državi, s svojo razvijajočo se [[kemična industrija|kemično]], [[prehrambena industrija|prehrambeno]] in [[tekstilna industrija|tekstilno]] produkcijo, pa postaja pa tudi industrijsko središče. Mesto je [[promet]]no povezano s pomočjo [[mednarodno letališče Habib Bourguiba|mednarodnega letališča]], z ladijskimi povezavami pa s pristanišči v [[Italija|Italiji]] in [[Francija|Franciji]]. [[Železnica]] vodi na jug do obalnega mesta [[Gabes]] ter na zahod v [[Alžirija|Alžirijo]] proti drugim [[Sredozemlje|sredozemskim]] pristaniščem. == Etimologija == ''Tunis'' je prepis arabskega imena {{lang|ar|تونس}}, ki se lahko izgovarja kot »Tūnus«, »Tūnas« ali »Tūnis«. Vse tri različice je omenil arabski geograf iz 12. stoletja Jakut al-Hamavi v svojem delu ''Mu'jam al-Bûldan'' ('Slovar držav'). Za izvor imena ''Tunis'' obstajajo različne razlage. Nekateri učenjaki ga povezujejo s kartažansko boginjo Tanit ('Tanit ali Tanut), saj so bila mnoga starodavna mesta poimenovana po božanstvih zavetnikih.<ref name="adrian"> {{cite book | last = Room | first = Adrian | title = Placenames of the World: Origins and Meanings of the Names for 6,600 Countries, Cities, Territories, Natural Features, and Historic Sites | publisher = McFarland | year = 2006 | page = 385 | isbn = 0-7864-2248-3 }}</ref><ref>{{cite book | last = Taylor | first = Isaac | title = Names and Their Histories: A Handbook of Historical Geography and Topographical Nomenclature | publisher = BiblioBazaar, LLC | year = 2008 | page = 281 | isbn = 978-0-559-29668-0 }}</ref> Nekateri učenjaki trdijo, da izvira iz ''Tynes'', ki sta ga omenila [[Diodor Sicilski]] in [[Polibij]] v opisih lokacije, ki spominja na današnjo Al-Kasbo, staro tuniško berbersko vas.<ref name="ej-brill">{{cite book | last = Houtsma | first = Martijn Theodoor | title = E.J. Brill's First Encyclopaedia of Islam, 1913–1936 | publisher = Brill | year = 1987 | page = 838 | isbn = 90-04-08265-4 }}</ref><ref name="hann-war">{{cite book |author=Livy |translator=John Yardley |editor=Dexter Hoyos | title = Hannibal's War: Books Twenty-one to Thirty | publisher = Oxford University Press | year = 2006 | page =705 | isbn = 0-19-283159-3 }}</ref> Druga možnost je, da izvira iz berberskega glagolskega korena ''ens'', ki pomeni »ležati« ali »prenočiti«.<ref name="peter-ross">{{cite book | first1 = Peter M. | last1 = Rossi | first2 = Wayne Edward | last2 = White | title = Articles on the Middle East, 1947–1971: A Cumulation of the Bibliographies from the Middle East Journal | publisher = Pierian Press, University of Michigan | year = 1980 | page = 132 }}</ref><ref>{{cite book |last=Room |first=Adrian |title=African Placenames: Origins and Meanings of the Names for Natural Features, Towns, Cities, Provinces, and Counties |edition=2nd |location=Jefferson, North Carolina |publisher=McFarland & Company |date=2008 |isbn=978-0-7864-3546-3 |page=186 |url=https://archive.org/details/africanplacename0000room/page/192/mode/1up |url-access=registration}}</ref> Izraz ''Tunis'' lahko pomeni »tabor ponoči«, »tabor« ali »postanek«, morda pa so ga ljudje, ki so potovali v Kartagino po kopnem, označevali kot »zadnji postanek pred Kartagino«. V starorimskih virih so omenjena tudi imena bližnjih mest, kot so Thinisa v [[Numidija|Numidiji]] (danes El Kala), Thunusuda (danes Sidi-Meskin), Thinissut (danes Bir Bouregba), Thunisa (danes Ras Jebel) in Cartennae (danes Ténès). Ker so vse te berberske vasi ležale na rimskih cestah, so nedvomno služile kot počivališča ali postajališča.<ref name="Sebag54">{{harvp|Sebag|1998|p=54}}</ref> == Zgodovina == === Kartagina in zgodnja naselja === {{glavni|Kartagina (mesto)|Antična Kartagina}} [[File:Karthago Antoninus-Pius-Thermen.JPG|thumb|left|Ruševine [[Antoninove terme|Antoninovih term]] v Kartagini]] Zgodovinsko preučevanje Kartagine je težavno. Ker so Rimljani ob koncu [[tretja punska vojna|tretje punske vojne]] uničili njeno kulturo in zapise, se je ohranilo zelo malo kartažanskih primarnih zgodovinskih virov. Čeprav obstaja nekaj starodavnih prevodov punskih besedil v grščino in latinščino, pa tudi napisi na spomenikih in stavbah, odkritih v severozahodni Afriki,<ref>{{cite web |last = Jongeling |first= K. |year = 2005 |url = http://website.leidenuniv.nl/~jongelingk/projects/neopunic-inscr/puninscr.html |title = The Neo-Punic Inscriptions and Coin Legends |publisher = University of Leiden |access-date = April 14, 2006 |archive-url = https://web.archive.org/web/20060629212917/http://website.leidenuniv.nl/~jongelingk/projects/neopunic-inscr/puninscr.html |archive-date = June 29, 2006}}</ref> so glavni viri grški in rimski zgodovinarji, vključno z [[Tit Livij|Livijem]], [[Polibij]]em, [[Apijan]]om, [[Kornelij Nepos|Kornelijem Neposom]], [[Silij Italik|Silijem Italikom]], [[Plutarh]]om, [[Kasij Dion]]om in [[Herodot]]om. Ti pisci so pripadali ljudstvom, ki so bila v konkurenci in pogosto v konfliktu s Kartagino.<ref name="Warmington_11">{{cite web|url=https://www.questia.com/PM.qst?a=o&docId=9384201|title=Carthage – 1960, Page 11 by B. H. Warmington|access-date=2017-09-17|archive-date=2011-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20111021114736/http://www.questia.com/PM.qst?a=o&docId=9384201}}</ref> Grška mesta so se s Kartagino borila za Sicilijo, Rimljani pa so se proti Kartagini bojevali tri vojne. Ni presenetljivo, da so njihova poročila o Kartagini izjemno sovražna; čeprav je bilo nekaj grških avtorjev, ki so imeli ugodno mnenje, so ta dela izgubljena. Območje je bilo prvotno berbersko naselje.<ref name="Fromherz2016">{{cite book|author-link1=| first= Allen James |last= Fromherz|title=Near West: Medieval North Africa, Latin Europe and the Mediterranean in the Second Axial Age |url= https://books.google.com/books?id=k5w7DwAAQBAJ&pg=PA87|date=16 March 2016|publisher=Edinburgh University Press|isbn=978-1-4744-1007-6 |page= 87}}</ref> Obstoj naselij na območju Tunisa in okolice potrjujejo viri iz 4. stoletja pred našim štetjem.<ref name="Sebag60">{{harvp|Sebag|1998|p=60}}</ref> Ker leži na hribu, je bila njegova lokacija odlična točka, s katere je bilo mogoče opazovati prihode in odhode pomorskega in karavanskega prometa v Kartagino in iz nje. Bilo je eno prvih mest v regiji, ki je padlo pod kartažanski nadzor in v stoletjih, ki so sledila, je bilo naselje omenjeno v vojaških zgodovinah, povezanih s Kartagino. Tako je mesto med Agatoklesovo odpravo, ki je leta 310 pr. n. št. pristala na [[rt Bon|rtu Bon]], večkrat menjalo lastnika. Med vojno najemnikov je možno, da je mesto služilo kot središče domačega prebivalstva območja in da je bilo njegovo prebivalstvo večinoma sestavljeno iz kmetov, ribičev in obrtnikov. V primerjavi s starodavnimi ruševinami Kartagine starodavne ruševine mesta niso tako velike. Po [[Strabon]]u so ga Rimljani uničili leta 146 pr. n. št. med tretjo punsko vojno. Uničena sta bila tako mesto kot Kartagina; prva pa je bila pod Avgustovo vladavino obnovljena prej<ref name="Sebag70">{{harvp|Sebag|1998|p=70}}</ref> in postala pomembno mesto pod rimskim nadzorom ter središče cvetoče kmetijske industrije. Naselje je v [[Tabula Peutingeriana|Tabuli Peutingeriani]] omenjeno kot ''Thuni''.<ref name="Sebag70"/> V sistemu [[rimska cesta|rimskih cest]] za [[Afrika (rimska provinca)|rimsko provinco Afriko]] je imelo mesto naziv ''mutatio'' ('vmesna postaja, počivališče'). Naselje, ki je bilo vse bolj romanizirano, je bilo sčasoma tudi pokristjanjeno in postalo sedež škofa. Vendar je v tem času ostalo skromne velikosti v primerjavi s Kartagino.<ref name="Renate">{{cite web |url=http://www.saisonstunisiennes.com/articles/tunishistoire/ |title= Tunis - Émergence d'une capitale| first= Renate |last= Fisseler-Skandrani| language=fr| trans-title= Tunis - Emergence of a Capital |website= saisonstunisiennes.com |url-status=usurped |archive-url= https://web.archive.org/web/20081204093252/http://www.saisonstunisiennes.com/articles/tunishistoire/ |archive-date=December 4, 2008}}</ref> === Ustanovitev in zgodnje islamsko obdobje === [[File:Tunis Zitouna-Moschee Minarett.JPG|thumb|Dvorišče [[Mošeja Al Zajtuna|mošeje Al Zajtuna]], ki jo je konec 7. stoletja ustanovila dinastija Omajadov]] V poznem 7. stoletju so arabski muslimani osvojili regijo in leta 698 sta bili na obrobju starodavnih ruševin ustanovljeni občina in mošeja, ki ju je ustanovil [[Hasan ibn al-Numan]] in ki sta kasneje postali mesto Tunis in [[mošeja Al Zajtuna]].<ref>{{Cite book |last1=Lea |first1=David |url=https://books.google.com/books?id=ROR1xreEJTsC |title=A Political Chronology of Africa |last2=Rowe |first2=Annamarie |date=2001 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-1-85743-116-2 |page=437 |language=en}}</ref> Medina v Tunisu, najstarejši del mesta, izvira iz tega obdobja, v katerem je regijo osvojil [[Omajadski kalifat]]. Mesto je imelo naravno prednost obalnega dostopa do glavnih pristanišč južne Evrope prek Sredozemlja. Tunis je že zgodaj igral vojaško vlogo; [[Omajadi]] so prepoznali strateški pomen bližine Sicilske ožine, ob ustanovitvi mesta pa je kalif [[Abd al-Malik ibn Marvan]] zgradil ladjedelnico. Od začetka 8. stoletja je bil Tunis upravno središče območja: postal je Omajadska in kasneje Abasidska pomorska baza v zahodnem Sredozemskem morju ter pridobil precejšen vojaški pomen.<ref name="Renate"/> Pod [[Aglabidi]] je mesto pridobilo na pomenu in koristilo gospodarskim izboljšavam ter postalo eno najpomembnejših v kalifatu, na kratko pa je bilo državno glavno mesto od konca vladavine Ibrahima II., od leta 902 do 909, ko je bil nadzor nad [[Ifrikija|Ifrikijo]] predan novo ustanovljenemu [[Fatimidski kalifat|Fatimidskemu kalifatu]]. Lokalno nasprotovanje oblastem se je začelo stopnjevati septembra 945, ko so [[Haridžiti|haridžitski]] uporniki zasedli Tunis, kar je povzročilo splošno plenjenje.<ref name="Sebag88">{{harvp|Sebag|1998|p=88}}</ref> Z vzponom fatimidsko-podkraljevske dinastije Ziridov je [[sunitizem|sunitsko]] prebivalstvo vse manj prenašalo [[šiitizem|šiitsko]] oblast in izvajalo pokole nad šiitsko skupnostjo.<ref name="Sebag88"/> Leta 1048 je ziridski vladar Al-Muizz ibn Badis zavrnil poslušnost svojega mesta Fatimidom in ponovno vzpostavil sunitske obrede po vsej Ifrikiji. Ta odločitev je razjezila fatimidskega kalifa Al-Mustansirja Billaha. Da bi kaznoval Ziride, je na Ifrikijo poslal arabsko pleme [[Banu Hilal]]; velik del države je bil požgan, prestolnica Ziridov [[Kairouan]] je bila leta 1057 porušena, le nekaj obalnih mest, vključno s Tunisom in [[Mahdia|Mahdio]], pa se je izognilo uničenju. Prebivalstvo Tunisa, izpostavljeno nasilju sovražnih plemen, ki so se naselila okoli mesta, je leta 1059 zavrnilo oblast Ziridov in priseglo zvestobo hamadidskemu princu El Nacerju ibn Alennasu, ki je imel sedež v [[Béjaïa|Bejaïi]]. Guverner, ki ga je imenoval Bejaïa, je po ponovni vzpostavitvi reda v državi brez oklevanja osvobodil Hamadidcev in ustanovil dinastijo Horasanid s Tunisom kot glavnim mestom. To majhno neodvisno kraljestvo je prevzelo niti trgovine z drugimi narodi in regiji povrnilo mir in blaginjo.ref>M. Th Houtsma, First Encyclopaedia of Islam: 1913–1936, BRILL, 1987 p.839</ref> === Nova prestolnica Tunizije === Leta 1159 so [[Almohadi]] Abd al-Mu'min zavzeli Tunis, strmoglavili zadnjega voditelja Horasanida in v tuniški kazbi namestili novo vlado. Osvajanje Almohadov je zaznamovalo začetek prevlade mesta v Tuniziji. Tunis je prej igral manjšo vlogo za Kairouanom in Mahdio, nato pa je bil povišan v prestolnico province. Leta 1228 je oblast prevzel guverner [[Abu Zakarija Jahja]], leto kasneje pa je prevzel naziv [[emir]]ja in ustanovil dinastijo [[Hafsidi|Hafsidov]]. Mesto je postalo prestolnica hafsidskega kraljestva, ki se je raztezalo proti [[Tripoli]]ju in [[Fez, Maroko|Fezu]]. Zgrajeno je bilo [[obzidje]] za zaščito nastajajočega glavnega mesta kraljestva, ki je obdajalo [[medina (četrt)|medino]], [[kazba|kazbo]] in nova predmestja Tunisa. Leta 1270 je mesto na kratko zavzel francoski kralj [[Ludvik IX. Francoski|Ludvik IX.]], ki je upal, da bo hafsidskega vladarja spreobrnil v krščanstvo. Kralj Ludvik je zlahka zavzel Kartagino, a je njegova vojska kmalu postala žrtev izbruha griže. Ludvik je umrl, preden so bili zidovi prestolnice in njegova vojska prisiljeni oditi. Hkrati so zaradi ponovne osvojitve Španije v Tunis prispeli prvi andaluzijski muslimani in Judje, ki so postali pomembni za gospodarsko blaginjo hafsidske prestolnice in razvoj njenega intelektualnega življenja. V obdobju Almohadov in Hafsidov je bil Tunis eno najbogatejših in najveličastnejših mest v islamskem svetu s približno 100.000 prebivalci. Tako kot Almohadi so tudi Hafsidi vzdrževali krščanske najemnike, ki so živeli v soseski, zaprti z vrati v bližini hafsidskega palačnega kompleksa. Bogoslužili so v cerkvi, posvečeni svetemu Frančišku Asiškemu, ki so jo obiskovalci opisali kot »zelo lepo in veliko« in ki je smela zvoniti, kar je bila praksa, ki jo je prepovedoval tako imenovani Umarjev pakt, in privilegij, ki ga niso imeli genovski in beneški trgovci, ki so imeli kapele v svojih trgovskih četrtih. Ko je Jean Adorno leta 1470 obiskal Tunis, je te kristjane opisal kot kulturno in jezikovno asimilirane v tunizijsko družbo, čeprav so ostali kristjani in so med mašo peli v latinščini.<ref name="Lower">{{cite book |last1=Lower |first1=Michael |editor1-last=France |editor1-first=John |editor2-last=DeVries |editor2-first=Kelly |editor3-last=Rogers |editor3-first=Clifford J. |title=Journal of Medieval Military History |date=20 October 2016 |publisher=Boydell & Brewer |isbn=978-1-78327-130-6 |pages=119–120 |url=https://books.google.com/books?id=pY3gDQAAQBAJ |access-date=11 May 2024 |language=en |chapter=Medieval European Mercenaries in North Africa}}</ref> V tem obdobju je bil eden od znanih popotnikov v Tunis [[Ibn Batuta]]. V njegovem popotniškem poročilu, ko sta Ibn Batuta in njegova skupina prispela v Tunis, so prebivalci mesta prišli naproti njemu in drugim članom njegove skupine. Vsi so jih pozdravili in bili zelo radovedni, mnogi so postavljali vprašanja, vendar nihče v Tunisu ni osebno pozdravil Ibn Batute, kar ga je zelo razburilo. Počutil se je zelo osamljenega in ni mogel zadržati solz, ki so mu tekle iz oči.<ref>{{Cite book |last=Tolan |first=John |url=https://books.google.com/books?id=QxnU0AEACAAJ |title=Islam: A New History from Muhammad to the Present |date=2025 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-26353-3 |pages=119 |language=en}}</ref> To se je nadaljevalo nekaj časa, dokler eden od romarjev ni ugotovil, da je razburjen, zato je šel gor, pozdravil in se pogovarjal z Ibn Batuto, dokler ta ni vstopil v mesto. Takrat je bil tuniški sultan Abu Yahya in med Ibn Battutinim bivanjem je potekal festival prekinitve posta. Ljudje v mestu so se zbrali v velikem številu, da bi praznovali festival, oblečeni v ekstravagantne in zelo razkošne obleke. Abu Yahya je prišel na konju, kjer so se mu pridružili vsi njegovi sorodniki. Po predstavi so se ljudje vrnili domov. === Španska okupacija in osmanski nadzor === [[Osmansko cesarstvo]] je leta 1534 prevzelo nominalni nadzor nad Tunisom, ko ga je [[Hajredin Barbarosa]] zavzel od hafsidskega sultana Mulaja Hasana, ki je pobegnil na dvor [[Karel V. Habsburški|Karla V.]], svetega rimskega cesarja in španskega kralja. Karel, ki je utrpel izgube zaradi gusarjev, ki so delovali iz [[Džerba|Džerbe]], Tunisa in Alžira, se je strinjal, da bo Mulaja Hasana ponovno postavil na oblast v zameno za njegovo sprejetje španske suverenosti. Leta 1535 je bila poslana pomorska odprava pod vodstvom Karla samega in mesto je bilo ponovno zavzeto. Zmaga proti gusarjem je zabeležena na tapiseriji v [[Kraljeva palača, Madrid|kraljevi palači]] v Madridu. Španski guverner mesta La Goulette, Luis Pérez de Vargas, je med letoma 1546 in 1550 utrdil otok Chikly v Tuniškem jezeru, da bi okrepil obrambo mesta. Osmanski Uluç Ali Reis je na čelu vojske [[janičar]]jev in [[Kabili|Kabilov]] leta 1569 ponovno zavzel Tunis. Vendar pa je Špancem pod vodstvom [[Juan Avstrijski|Juana Avstrijskega]] po [[bitka pri Lepantu|bitki pri Lepantu]] leta 1571 uspelo ponovno zavzeti mesto in oktobra 1573 ponovno vzpostaviti hafsidsko oblast. Po teh spopadih je mesto avgusta 1574 končno padlo v osmanske roke. Ko je postala osmanska provinca, ki jo je upravljal paša, ki ga je imenoval sultan s sedežem v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]], je država dosegla določeno stopnjo avtonomije. Po letu 1591 so bili osmanski guvernerji ([[beg]]i) relativno neodvisni, piratstvo in trgovina pa sta še naprej cvetela. Pod vladavino begov je prestolnica zaživela na novo. Njegovo prebivalstvo se je povečevalo z dosežki različnih etničnih skupin, med katerimi so bili tudi mavrski begunci iz Španije, gospodarske dejavnosti pa so se diverzificirale. Tradicionalni industriji in trgovini z oddaljenimi deželami se je pridružila dejavnost berberskih piratov, ki so bili takrat v svoji zlati dobi. Dobiček iz trgovine s krščanskimi sužnji je vladarjem omogočil gradnjo razkošnih struktur, ki so oživile arhitekturno dediščino srednjega veka.<ref name="Renate"/> Aprila 1655 je bil angleški admiral Robert Blake poslan v Sredozemlje, da bi od držav, ki so napadale angleško ladjo, izterjal odškodnino. Le tuniški bej se ni hotel ubogati, zaradi česar je Blakeovih petnajst ladij napadlo begov arzenal v Porto Farini (''Ghar el Melh'') in uničilo devet alžirskih ladij in dve obalni bateriji, kar je bilo prvič v pomorskem bojevanju, da so bile obalne baterije uničene, ne da bi se ljudje izkrcali na obalo. Na začetku 18. stoletja je Tunizija s prihodom dinastije Huseinidov vstopila v novo obdobje svoje zgodovine. Zaporedni vladarji Huseinidov so dosegli velik napredek pri razvoju mesta in njegovih stavb. V tem obdobju je mesto cvetelo kot središče trgovine. Alžirci so leta 1756 izkoristili delitve znotraj vladajoče hiše in zavzeli Tunis ter državo postavili pod nadzor. Hammuda Beg se je soočil z bombardiranjem beneške flote, mesto pa je leta 1811 doživelo upor.<ref>{{harvp|Messikh|2000|p=32}}</ref> Pod vladavino Huseina Bega II. so pomorski porazi Britancev (1826) in Francozov (1827) Francozi postali vse bolj aktivni v mestu in gospodarstvu.<ref>{{harvp|Messikh|2000|p=34}}</ref> Različni viri ocenjujejo, da je prebivalstvo v 19. stoletju štelo od 90.000 do 110.000 prebivalcev.<ref>{{harvp|Sebag|1998|p=280}}</ref> V poznem 19. stoletju je Tunis postajal vse bolj naseljen z Evropejci, zlasti Francozi, priseljevanje pa je dramatično povečalo velikost mesta. To je povzročilo prvo rušenje starega mestnega obzidja, od leta 1860, da bi se prilagodili rasti v predmestjih. Mesto se je razširilo zunaj območja prejšnjega mesta in bregov jezera, nova okrožja pa so bila posodobljena s tekočo vodo (1860), plinom za razsvetljavo (1872), cestami, odvozom odpadkov (1873) in komunikacijo s sosednjimi predmestji in mestnim središčem.<ref>{{harvp|Sebag|1998|p=261}}</ref> Obrt in tradicionalne trgovine so nekoliko upadle, saj so prišleki povečali trgovino z Evropo, uvedli prve sodobne industrije in nove oblike mestnega življenja. <gallery> File:Piri Reis - Map of the Tunisian Coast with the Ports of Bizerte and Tunis as Far as Kelibia - Walters W658279B - Full Page.jpg|Zgodovinski zemljevid Tunisa, avtor Piri Reis. Umetnostni muzej Walters File:Charles quint a tunis.png|Vstop Karla V. v Tunis leta 1535 File:Khazdadar.JPG|Mustapha Khaznadar, tuniški premier od 1837 do 1873.<ref>{{cite book |author= Morsy, Magali |title=North Africa, 1800–1900: a survey from the Nile Valley to the Atlantic |publisher=Longman |year=1984 |page=185 |isbn=0-582-78377-1 |quote=Mustafa Khaznadar became Prime Minister in 1837, a position he maintained under three successive beys, more or less continuously until 1873. }}</ref> in ena najvplivnejših osebnosti v sodobni tunizijski zgodovini.<ref>{{cite book |author= Ziadeh, Nicola A. |title=Origins of nationalism in Tunisia |publisher=Librarie du Liban |year=1969 |page=11 |oclc=3062278 |quote= Mustafa Khaznadar was of Greek origin (born 1817), and proved to be one of the most influential persons Tunisia saw in her modern history. He took the interest of his master and the country to heart and did all he could to prevail on Ahmad Bey to see that Tunisia acquired as much as she could }}</ref> </gallery> === Razvoj pod francoskim protektoratom === [[File:Tunisia view 1890s2.jpg|right|thumb|Pogled na Tunis ok. 1890–1900. Mošeja Zaytuna je nekoliko desno od središča]] [[File:Plan tunis 1890 1914.jpg|left|thumb|Urbani razvoj med letoma 1890 in 1914]] [[File:Bab Suika-Suker Square, Tunis, Tunisia, ca. 1899.jpg|thumb|Trg Bab Souika v Tunisu, ok. 1899]] Ustanovitev francoskega protektorata leta 1881 je bila prelomnica v zgodovini Tunisa, ki je v dveh do treh desetletjih privedla do hitre prenove mesta. Mesto se je hitro razširilo izven svojih utrdb: razdelilo se je na tradicionalno staro mesto, naseljeno z Arabci, in novo mesto, naseljeno s priseljenci, z drugačno strukturo od tradicionalne medine. Tunis je imel koristi tudi od francoske izgradnje vodovoda, omrežij za zemeljski plin in elektriko, javnega prevoza in druge javne infrastrukture. Pod francosko oblastjo se je naselilo precejšnje število Evropejcev (kot so tunizijski Italijani); polovica prebivalstva je bila evropskega porekla.<ref>Albert Habib Hourani, Malise Ruthven (2002). "''[https://books.google.com/books?id=egbOb0mewz4C&pg=PA323 A history of the Arab peoples]''". Harvard University Press. p.323. {{ISBN|0-674-01017-5}}</ref> Mesto se je razširilo in ustvarilo nove bulvarje in soseske. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bil Tunis miren. Po vojni se je mesto soočilo z novimi preobrazbami, saj je sodobni del pridobil na pomenu in razširil svojo mrežo bulvarjev in ulic v vse smeri. Poleg tega se je na mestnem robu pojavila vrsta satelitskih mest, ki so posegla v občino Tunis. Na gospodarskem področju so se komercialne dejavnosti širile in diverzificirale, saj so sodobne industrije še naprej rasle, medtem ko je tradicionalna industrija še naprej upadala. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so Tunis od novembra 1942 do maja 1943 držale [[sile osi]]. To je bila njihova zadnja baza v Afriki, ko so se umikale proti Siciliji, potem ko so jih obkolile zavezniške sile iz Alžirije na zahodu in iz Libije na vzhodu.<ref>Rolf, David, ''The Bloody Road to Tunis: Destruction of the Axis Forces in North Africa, November 1942 – May 1943''. London: Greenhill Books, {{ISBN|978-1-85367-445-7}}</ref> 7. maja 1943, okoli 15.30 popoldne, je Tunis padel v roke čet britanske 1. armade in ameriške 1. armade, ki so premagale nemško 5. tankovsko armado, ki je varovala mesto. 20. maja 1943 opoldne so zavezniki na aveniji Maréchal Galliéni in aveniji Jules Ferry priredili parado zmage, s katero so označili konec bojev v Severni Afriki.<ref>Atkinson, Rick (2002), ''An Army at Dawn: The War in North Africa, 1942–1943''. New York: Henry Holt, {{ISBN|978-0-8050-6288-5}}</ref> Ko jim je uspelo pregnati sile osi iz Tunizije, so zavezniki Tunis uporabili kot operativno oporišče, od koder so izvajali amfibijske napade najprej na otok Pantelleria, nato na Sicilijo in nazadnje na celinsko Italijo.<ref>Atkinson, Rick (2007), ''The Day of Battle: The War in Sicily and Italy, 1943–1944''. New York: Henry Holt, {{ISBN|978-0-8050-6289-2}}</ref> === Rast po osamosvojitvi === [[File:El menzah 1955.jpg|left|thumb|Širitev mesta v petdesetih letih 20. stoletja z okrožjem El Menzahh]] Po osamosvojitvi leta 1956 je Tunis utrdil svojo vlogo glavnega mesta, najprej z uvedbo ustave, ki je določala, da morata imeti poslanska zbornica in predsedstvo republike svoj sedež v Tunisu in njegovih predmestjih. V zelo kratkem času se je kolonialno mesto hitro preobrazilo. Ko je mesto raslo in so domači Tunizijci postopoma začeli nadomeščati obsežno evropsko prebivalstvo, se je konflikt med arabskim in evropskim mestom postopoma zmanjševal z arabizacijo prebivalstva. Zaradi pritiska prebivalstva in stopnje migracij v glavno mesto je mesto še naprej raslo, tudi z ustvarjanjem novih okrožij v predmestjih. Stare stavbe so bile postopoma obnovljene in nadgrajene. Nove stavbe so začele vplivati ​​na urbano krajino. Hkrati aktivna politika industrializacije razvija občinsko gospodarstvo. [[Medina, Tunis]] je od leta 1979 na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Arabska liga predstavlja 22 arabskih držav. Zaradi mirovnega sporazuma med Egiptom in Izraelom je leta 1979 svoj sedež preselila v Tunis. Arabska liga se je v Egipt vrnila leta 1990. Tudi Palestinska osvobodilna organizacija je imela svoj sedež v Tunisu od leta 1982<ref>{{Cite web |url= https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1995-08-10-mn-33686-story.html|title = PLO's Office in Tunisia, Now a Lonely Outpost: North Africa: Israel won't allow some officials into Gaza or Jericho. So they hang on, missing the old days|website = [[Los Angeles Times]] |date = 10 August 1995}}</ref> do 2003. Leta 1985 so izraelska letala F-15 bombardirala sedež PLO, pri čemer je umrlo približno 60 ljudi. == Geografija == Mesto je ločeno na dva dela: staro [[Arabci|arabsko]] jedro, ki ga obkroža obzidje, ter novi, z evropsko [[arhitektura|arhitekturo]] zaznamovani del. V starem delu mesta je najti t. i. [[medina|medino]] (arabsko ''belo mesto'') z množico ozkih ulic in neštetimi trgovinami, še zlasti s tradicionalno trgovsko [[Berberi|berbersko]] robo, kot so preproge, [[boben|bobni]] in [[nakit]]. Prav tako se ni treba naprezati, da najdemo več mogočnih in zanimivih [[mošeja|mošej]] ali palačo [[bej]]a, ki je dandanes preurejena v [[muzej]] umetnin in starin. V bližini je Mošeja olivnega drevesa, ki je svoje čase služila kot [[muslimani|muslimanska]] [[univerza]]. Danes za visoko šolstvo skrbi [[Univerza v Tunisu]]. == Zanimivosti == * razvaline [[Fenicija|feničanskega]] mesta [[Kartagina]] se nahajajo v neposredni bližini mesta * staro mesto (medina) hrani mnoge tradicionalne značilnosti in ga je pod svoje varstveno okrilje [[svetovna kulturna dediščina|svetovne kulturne dediščine]] vzel [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] leta [[1979]] * v mestu je najti okoli 700 spomenikov, kot so palače, mošeje, [[mavzolej]]i in [[madresa|madrese]] == Glej tudi == * [[seznam mest v Tuniziji]] * [[seznam pristanišč v Tuniziji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} {{wikivoyage|Tunis}} * [http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/default.asp?lang=en The Municipality of Tunis official website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151127050808/http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/default.asp?lang=en |date=2015-11-27 }} * [http://www.commune-tunis.gov.tn/ The Municipality of Tunis official website] {{in lang|ar}} * [http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/default.asp?lang=fr The Municipality of Tunis official website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160220005949/http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/default.asp?lang=fr |date=2016-02-20 }} {{in lang|fr}} * [http://lexicorient.com/tunisia/tunis.htm Lexicorient] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101124133120/http://lexicorient.com/tunisia/tunis.htm |date=2010-11-24 }} * [http://www.tunisforum.com TunisForum:Guide ou sortir en Tunisie] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181215223119/http://www.tunisforum.com/ |date=2018-12-15 }} * [https://web.archive.org/web/20060323095400/http://www.andycarvin.com/archives/2005/12/the_bardo_museu.html Video tour] of the Bardo Museum * [https://web.archive.org/web/20060323094745/http://www.andycarvin.com/archives/2005/11/strolling_throu_1.html Video of Tunis Medina] {{Seznam afriških glavnih mest}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Glavna mesta Afrike]] [[Kategorija:Mesta v Tuniziji]] [[Kategorija:Pristanišča v Tuniziji]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 698]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]] bm0187iglkh2l6x7tlclayfau7vm3oj 6685212 6685200 2026-06-04T18:40:54Z Ljuba24b 92351 /* Geografija */ 6685212 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infobox settlement | name = Tunis | native_name = تونس | native_name_lang = aeb | settlement_type = [[glavno mesto]] | image_skyline = {{multiple image | total_width =288 | border = infobox | perrow = 1/2/2/1 | caption_align = center | image1 = Panorama - Medina de Tunis.jpg | caption1 = [[Medina, Tunis|Medina]] | image2 = Minaret et patio de la mosquée Zitouna au centre de la Médina de Tunis.jpg | caption2 = [[Mošeja Al-Zajtuna]] | image3 = Porte de dar othman (DSC00036).JPG | caption3 = [[palača Dar Othman]] | image4 = Antonine Baths 01.jpg | caption4 = [[Antoninove terme]] | image5 = Acropolium.jpg | caption5 = [[Akropolij Kartagine|Akropolij]] | image6= Bardo Museum Hall.jpg | Caption6= [[Bardojski narodni muzej, Tunis|Bardojski narodni muzej]] | image7 = TunisAveHabibBourguiba.jpg | caption7 = [[Avenija Habiba Bourguibe]] }} | image_caption = | image_flag = Flag of Tunis.svg | image_seal = | image_shield = Coat of arms of Tunis.svg | nickname = | motto = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_map = Tunisia | pushpin_label_position = | pushpin_relief = yes | pushpin_map_caption = Lega v Tuniziji in Afriki | coordinates = {{Coord|36|48|23|N|10|10|54|E|region:TN-11_type:city(693,000)|display=inline,title}} | coor_pinpoint = | coordinates_footnotes = | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Tunizija]] | subdivision_type1 = Guvernat | subdivision_name1 = Tunis | subdivision_type2 = Okrožja | subdivision_name2 = El Bab Bhar, Bab Souika, Cité El Khadra, Djebel Jelloud, El Kabaria, El Menzah, El Omrane, El Omrane Superieur, El Ouardia, Ettahrir, Ezzouhour, Hraïria, Medina, Séjoumi, Sidi El Bechir | established_title = Ustanovitev | established_date = 698 n. št. | seat_type = | seat = | government_footnotes = | leader_party = | leader_title = Župan | leader_name = Imed Boukhris | unit_pref = Metric | area_footnotes = <ref name="Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information" /> | area_total_km2 = 212 | area_metro_km2 = 2668 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_water_percent = | area_note = | elevation_footnotes = | elevation_max_m = 41 | elevation_min_m = 4 | population_footnotes = <ref name="Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information">{{cite web | title=Tunisia: Governorates, Major Cities, Communes & Urban Agglomerations | website=Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information | date=2022-01-01 |access-date=2022-11-20 | url=https://www.citypopulation.de/en/tunisia/cities/}}</ref> | population_total = 693.210 | population_as_of = 1. januar 2024 | population_demonym = {{langx|ar|تونسي}} ''Tounsi'' <br /> {{langx|fr|Tunisois}} | population_note = | population_urban = 1.110.000 | population_metro = 2.885.040 | population_density_km2 = {{#expr:602560/104 round 0}} | demographics_type1 = BDP (PPP, constant 2015 values)]] | demographics1_footnotes = | demographics1_title1 = Leto | demographics1_info1 = 2024 | demographics1_title2 = Skupaj (Urban) | demographics1_info2 = $14,1&nbsp;mrd<ref name="TelluBase">{{cite web |title=TelluBase—Tunisia Fact Sheet (Tellusant Public Service Series) |url=https://tellusant.com/repo/tb/tellubase-factsheet-tun.pdf |publisher=Tellusant |access-date=2025-07-11}}</ref> | demographics1_title3 = Per capita | demographics1_info3 = $12.500 | timezone1 = [[Central European Time]] | utc_offset1 = +01:00 | timezone_DST = (Not Observed) | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = 1xxx, 2xxx | area_code_type = Klicna koda | area_code = 71 | iso_code = [[ISO 3166-2:TN|TN-11]], [[ISO 3166-2:TN|TN-12]], [[ISO 3166-2:TN|TN-13]] and [[ISO 3166-2:TN|TN-14]] | blank_name_sec2 = [[geoTLD]] | blank_info_sec2 = [[.tn]] | website = {{Official website|www.commune-tunis.gov.tn}} | footnotes = }} '''Tunis''' ({{langx|ar|تونس}}) (staro [[ime]] ''Tunes'') je [[pristanišče|pristaniško]], [[glavno mesto]] in največje mesto [[Tunizija|Tunizije]]. Širše [[metropolitansko območje]] Tunisa, pogosto imenovano ''Veliki Tunis'', ima približno 2.700.000 prebivalcev. Leta 2020 je tretje največje mesto v regiji [[Magreb]] (za [[Casablanca|Casablanco]] in [[Alžir]]om) in enajsto največje v arabskem svetu. Mesto leži ob [[Tuniški zaliv|Tuniškem zalivu]], za [[jezero Tunis|Tuniškim jezerom]] in pristaniščem La Goulette (''Ḥalq il-Wād''), razprostira pa se vzdolž obalne ravnice in hribovja, ki jo obdaja. V njegovem jedru leži [[Medina, Tunis|Medina]], ki je na seznamu svetovne dediščine. Vzhodno od Medine, skozi Morska vrata (znana tudi kot ''Bab el Bhar'' in ''Porte de France''), se začne sodobni del mesta, imenovan ''Ville Nouvelle'', ki ga prečka velika avenija Habiba Bourguibe (ki jo mediji in potovalni vodniki pogosto imenujejo »tunizijske Elizejske poljane«), kjer stavbe iz kolonialne dobe predstavljajo jasen kontrast manjšim, starejšim stavbam. Vzhodno ob morju ležijo predmestja [[Kartagina (občina)|Kartagina]], La Marsa in [[Sidi Bou Said]]. Kot glavno mesto države je Tunis središče tunizijskega političnega in upravnega življenja ter tudi središče trgovinskih in kulturnih dejavnosti v državi, s svojo razvijajočo se [[kemična industrija|kemično]], [[prehrambena industrija|prehrambeno]] in [[tekstilna industrija|tekstilno]] produkcijo, pa postaja pa tudi industrijsko središče. Mesto je [[promet]]no povezano s pomočjo [[mednarodno letališče Habib Bourguiba|mednarodnega letališča]], z ladijskimi povezavami pa s pristanišči v [[Italija|Italiji]] in [[Francija|Franciji]]. [[Železnica]] vodi na jug do obalnega mesta [[Gabes]] ter na zahod v [[Alžirija|Alžirijo]] proti drugim [[Sredozemlje|sredozemskim]] pristaniščem. == Etimologija == ''Tunis'' je prepis arabskega imena {{lang|ar|تونس}}, ki se lahko izgovarja kot »Tūnus«, »Tūnas« ali »Tūnis«. Vse tri različice je omenil arabski geograf iz 12. stoletja Jakut al-Hamavi v svojem delu ''Mu'jam al-Bûldan'' ('Slovar držav'). Za izvor imena ''Tunis'' obstajajo različne razlage. Nekateri učenjaki ga povezujejo s kartažansko boginjo Tanit ('Tanit ali Tanut), saj so bila mnoga starodavna mesta poimenovana po božanstvih zavetnikih.<ref name="adrian"> {{cite book | last = Room | first = Adrian | title = Placenames of the World: Origins and Meanings of the Names for 6,600 Countries, Cities, Territories, Natural Features, and Historic Sites | publisher = McFarland | year = 2006 | page = 385 | isbn = 0-7864-2248-3 }}</ref><ref>{{cite book | last = Taylor | first = Isaac | title = Names and Their Histories: A Handbook of Historical Geography and Topographical Nomenclature | publisher = BiblioBazaar, LLC | year = 2008 | page = 281 | isbn = 978-0-559-29668-0 }}</ref> Nekateri učenjaki trdijo, da izvira iz ''Tynes'', ki sta ga omenila [[Diodor Sicilski]] in [[Polibij]] v opisih lokacije, ki spominja na današnjo Al-Kasbo, staro tuniško berbersko vas.<ref name="ej-brill">{{cite book | last = Houtsma | first = Martijn Theodoor | title = E.J. Brill's First Encyclopaedia of Islam, 1913–1936 | publisher = Brill | year = 1987 | page = 838 | isbn = 90-04-08265-4 }}</ref><ref name="hann-war">{{cite book |author=Livy |translator=John Yardley |editor=Dexter Hoyos | title = Hannibal's War: Books Twenty-one to Thirty | publisher = Oxford University Press | year = 2006 | page =705 | isbn = 0-19-283159-3 }}</ref> Druga možnost je, da izvira iz berberskega glagolskega korena ''ens'', ki pomeni »ležati« ali »prenočiti«.<ref name="peter-ross">{{cite book | first1 = Peter M. | last1 = Rossi | first2 = Wayne Edward | last2 = White | title = Articles on the Middle East, 1947–1971: A Cumulation of the Bibliographies from the Middle East Journal | publisher = Pierian Press, University of Michigan | year = 1980 | page = 132 }}</ref><ref>{{cite book |last=Room |first=Adrian |title=African Placenames: Origins and Meanings of the Names for Natural Features, Towns, Cities, Provinces, and Counties |edition=2nd |location=Jefferson, North Carolina |publisher=McFarland & Company |date=2008 |isbn=978-0-7864-3546-3 |page=186 |url=https://archive.org/details/africanplacename0000room/page/192/mode/1up |url-access=registration}}</ref> Izraz ''Tunis'' lahko pomeni »tabor ponoči«, »tabor« ali »postanek«, morda pa so ga ljudje, ki so potovali v Kartagino po kopnem, označevali kot »zadnji postanek pred Kartagino«. V starorimskih virih so omenjena tudi imena bližnjih mest, kot so Thinisa v [[Numidija|Numidiji]] (danes El Kala), Thunusuda (danes Sidi-Meskin), Thinissut (danes Bir Bouregba), Thunisa (danes Ras Jebel) in Cartennae (danes Ténès). Ker so vse te berberske vasi ležale na rimskih cestah, so nedvomno služile kot počivališča ali postajališča.<ref name="Sebag54">{{harvp|Sebag|1998|p=54}}</ref> == Zgodovina == === Kartagina in zgodnja naselja === {{glavni|Kartagina (mesto)|Antična Kartagina}} [[File:Karthago Antoninus-Pius-Thermen.JPG|thumb|left|Ruševine [[Antoninove terme|Antoninovih term]] v Kartagini]] Zgodovinsko preučevanje Kartagine je težavno. Ker so Rimljani ob koncu [[tretja punska vojna|tretje punske vojne]] uničili njeno kulturo in zapise, se je ohranilo zelo malo kartažanskih primarnih zgodovinskih virov. Čeprav obstaja nekaj starodavnih prevodov punskih besedil v grščino in latinščino, pa tudi napisi na spomenikih in stavbah, odkritih v severozahodni Afriki,<ref>{{cite web |last = Jongeling |first= K. |year = 2005 |url = http://website.leidenuniv.nl/~jongelingk/projects/neopunic-inscr/puninscr.html |title = The Neo-Punic Inscriptions and Coin Legends |publisher = University of Leiden |access-date = April 14, 2006 |archive-url = https://web.archive.org/web/20060629212917/http://website.leidenuniv.nl/~jongelingk/projects/neopunic-inscr/puninscr.html |archive-date = June 29, 2006}}</ref> so glavni viri grški in rimski zgodovinarji, vključno z [[Tit Livij|Livijem]], [[Polibij]]em, [[Apijan]]om, [[Kornelij Nepos|Kornelijem Neposom]], [[Silij Italik|Silijem Italikom]], [[Plutarh]]om, [[Kasij Dion]]om in [[Herodot]]om. Ti pisci so pripadali ljudstvom, ki so bila v konkurenci in pogosto v konfliktu s Kartagino.<ref name="Warmington_11">{{cite web|url=https://www.questia.com/PM.qst?a=o&docId=9384201|title=Carthage – 1960, Page 11 by B. H. Warmington|access-date=2017-09-17|archive-date=2011-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20111021114736/http://www.questia.com/PM.qst?a=o&docId=9384201}}</ref> Grška mesta so se s Kartagino borila za Sicilijo, Rimljani pa so se proti Kartagini bojevali tri vojne. Ni presenetljivo, da so njihova poročila o Kartagini izjemno sovražna; čeprav je bilo nekaj grških avtorjev, ki so imeli ugodno mnenje, so ta dela izgubljena. Območje je bilo prvotno berbersko naselje.<ref name="Fromherz2016">{{cite book|author-link1=| first= Allen James |last= Fromherz|title=Near West: Medieval North Africa, Latin Europe and the Mediterranean in the Second Axial Age |url= https://books.google.com/books?id=k5w7DwAAQBAJ&pg=PA87|date=16 March 2016|publisher=Edinburgh University Press|isbn=978-1-4744-1007-6 |page= 87}}</ref> Obstoj naselij na območju Tunisa in okolice potrjujejo viri iz 4. stoletja pred našim štetjem.<ref name="Sebag60">{{harvp|Sebag|1998|p=60}}</ref> Ker leži na hribu, je bila njegova lokacija odlična točka, s katere je bilo mogoče opazovati prihode in odhode pomorskega in karavanskega prometa v Kartagino in iz nje. Bilo je eno prvih mest v regiji, ki je padlo pod kartažanski nadzor in v stoletjih, ki so sledila, je bilo naselje omenjeno v vojaških zgodovinah, povezanih s Kartagino. Tako je mesto med Agatoklesovo odpravo, ki je leta 310 pr. n. št. pristala na [[rt Bon|rtu Bon]], večkrat menjalo lastnika. Med vojno najemnikov je možno, da je mesto služilo kot središče domačega prebivalstva območja in da je bilo njegovo prebivalstvo večinoma sestavljeno iz kmetov, ribičev in obrtnikov. V primerjavi s starodavnimi ruševinami Kartagine starodavne ruševine mesta niso tako velike. Po [[Strabon]]u so ga Rimljani uničili leta 146 pr. n. št. med tretjo punsko vojno. Uničena sta bila tako mesto kot Kartagina; prva pa je bila pod Avgustovo vladavino obnovljena prej<ref name="Sebag70">{{harvp|Sebag|1998|p=70}}</ref> in postala pomembno mesto pod rimskim nadzorom ter središče cvetoče kmetijske industrije. Naselje je v [[Tabula Peutingeriana|Tabuli Peutingeriani]] omenjeno kot ''Thuni''.<ref name="Sebag70"/> V sistemu [[rimska cesta|rimskih cest]] za [[Afrika (rimska provinca)|rimsko provinco Afriko]] je imelo mesto naziv ''mutatio'' ('vmesna postaja, počivališče'). Naselje, ki je bilo vse bolj romanizirano, je bilo sčasoma tudi pokristjanjeno in postalo sedež škofa. Vendar je v tem času ostalo skromne velikosti v primerjavi s Kartagino.<ref name="Renate">{{cite web |url=http://www.saisonstunisiennes.com/articles/tunishistoire/ |title= Tunis - Émergence d'une capitale| first= Renate |last= Fisseler-Skandrani| language=fr| trans-title= Tunis - Emergence of a Capital |website= saisonstunisiennes.com |url-status=usurped |archive-url= https://web.archive.org/web/20081204093252/http://www.saisonstunisiennes.com/articles/tunishistoire/ |archive-date=December 4, 2008}}</ref> === Ustanovitev in zgodnje islamsko obdobje === [[File:Tunis Zitouna-Moschee Minarett.JPG|thumb|Dvorišče [[Mošeja Al Zajtuna|mošeje Al Zajtuna]], ki jo je konec 7. stoletja ustanovila dinastija Omajadov]] V poznem 7. stoletju so arabski muslimani osvojili regijo in leta 698 sta bili na obrobju starodavnih ruševin ustanovljeni občina in mošeja, ki ju je ustanovil [[Hasan ibn al-Numan]] in ki sta kasneje postali mesto Tunis in [[mošeja Al Zajtuna]].<ref>{{Cite book |last1=Lea |first1=David |url=https://books.google.com/books?id=ROR1xreEJTsC |title=A Political Chronology of Africa |last2=Rowe |first2=Annamarie |date=2001 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-1-85743-116-2 |page=437 |language=en}}</ref> Medina v Tunisu, najstarejši del mesta, izvira iz tega obdobja, v katerem je regijo osvojil [[Omajadski kalifat]]. Mesto je imelo naravno prednost obalnega dostopa do glavnih pristanišč južne Evrope prek Sredozemlja. Tunis je že zgodaj igral vojaško vlogo; [[Omajadi]] so prepoznali strateški pomen bližine Sicilske ožine, ob ustanovitvi mesta pa je kalif [[Abd al-Malik ibn Marvan]] zgradil ladjedelnico. Od začetka 8. stoletja je bil Tunis upravno središče območja: postal je Omajadska in kasneje Abasidska pomorska baza v zahodnem Sredozemskem morju ter pridobil precejšen vojaški pomen.<ref name="Renate"/> Pod [[Aglabidi]] je mesto pridobilo na pomenu in koristilo gospodarskim izboljšavam ter postalo eno najpomembnejših v kalifatu, na kratko pa je bilo državno glavno mesto od konca vladavine Ibrahima II., od leta 902 do 909, ko je bil nadzor nad [[Ifrikija|Ifrikijo]] predan novo ustanovljenemu [[Fatimidski kalifat|Fatimidskemu kalifatu]]. Lokalno nasprotovanje oblastem se je začelo stopnjevati septembra 945, ko so [[Haridžiti|haridžitski]] uporniki zasedli Tunis, kar je povzročilo splošno plenjenje.<ref name="Sebag88">{{harvp|Sebag|1998|p=88}}</ref> Z vzponom fatimidsko-podkraljevske dinastije Ziridov je [[sunitizem|sunitsko]] prebivalstvo vse manj prenašalo [[šiitizem|šiitsko]] oblast in izvajalo pokole nad šiitsko skupnostjo.<ref name="Sebag88"/> Leta 1048 je ziridski vladar Al-Muizz ibn Badis zavrnil poslušnost svojega mesta Fatimidom in ponovno vzpostavil sunitske obrede po vsej Ifrikiji. Ta odločitev je razjezila fatimidskega kalifa Al-Mustansirja Billaha. Da bi kaznoval Ziride, je na Ifrikijo poslal arabsko pleme [[Banu Hilal]]; velik del države je bil požgan, prestolnica Ziridov [[Kairouan]] je bila leta 1057 porušena, le nekaj obalnih mest, vključno s Tunisom in [[Mahdia|Mahdio]], pa se je izognilo uničenju. Prebivalstvo Tunisa, izpostavljeno nasilju sovražnih plemen, ki so se naselila okoli mesta, je leta 1059 zavrnilo oblast Ziridov in priseglo zvestobo hamadidskemu princu El Nacerju ibn Alennasu, ki je imel sedež v [[Béjaïa|Bejaïi]]. Guverner, ki ga je imenoval Bejaïa, je po ponovni vzpostavitvi reda v državi brez oklevanja osvobodil Hamadidcev in ustanovil dinastijo Horasanid s Tunisom kot glavnim mestom. To majhno neodvisno kraljestvo je prevzelo niti trgovine z drugimi narodi in regiji povrnilo mir in blaginjo.ref>M. Th Houtsma, First Encyclopaedia of Islam: 1913–1936, BRILL, 1987 p.839</ref> === Nova prestolnica Tunizije === Leta 1159 so [[Almohadi]] Abd al-Mu'min zavzeli Tunis, strmoglavili zadnjega voditelja Horasanida in v tuniški kazbi namestili novo vlado. Osvajanje Almohadov je zaznamovalo začetek prevlade mesta v Tuniziji. Tunis je prej igral manjšo vlogo za Kairouanom in Mahdio, nato pa je bil povišan v prestolnico province. Leta 1228 je oblast prevzel guverner [[Abu Zakarija Jahja]], leto kasneje pa je prevzel naziv [[emir]]ja in ustanovil dinastijo [[Hafsidi|Hafsidov]]. Mesto je postalo prestolnica hafsidskega kraljestva, ki se je raztezalo proti [[Tripoli]]ju in [[Fez, Maroko|Fezu]]. Zgrajeno je bilo [[obzidje]] za zaščito nastajajočega glavnega mesta kraljestva, ki je obdajalo [[medina (četrt)|medino]], [[kazba|kazbo]] in nova predmestja Tunisa. Leta 1270 je mesto na kratko zavzel francoski kralj [[Ludvik IX. Francoski|Ludvik IX.]], ki je upal, da bo hafsidskega vladarja spreobrnil v krščanstvo. Kralj Ludvik je zlahka zavzel Kartagino, a je njegova vojska kmalu postala žrtev izbruha griže. Ludvik je umrl, preden so bili zidovi prestolnice in njegova vojska prisiljeni oditi. Hkrati so zaradi ponovne osvojitve Španije v Tunis prispeli prvi andaluzijski muslimani in Judje, ki so postali pomembni za gospodarsko blaginjo hafsidske prestolnice in razvoj njenega intelektualnega življenja. V obdobju Almohadov in Hafsidov je bil Tunis eno najbogatejših in najveličastnejših mest v islamskem svetu s približno 100.000 prebivalci. Tako kot Almohadi so tudi Hafsidi vzdrževali krščanske najemnike, ki so živeli v soseski, zaprti z vrati v bližini hafsidskega palačnega kompleksa. Bogoslužili so v cerkvi, posvečeni svetemu Frančišku Asiškemu, ki so jo obiskovalci opisali kot »zelo lepo in veliko« in ki je smela zvoniti, kar je bila praksa, ki jo je prepovedoval tako imenovani Umarjev pakt, in privilegij, ki ga niso imeli genovski in beneški trgovci, ki so imeli kapele v svojih trgovskih četrtih. Ko je Jean Adorno leta 1470 obiskal Tunis, je te kristjane opisal kot kulturno in jezikovno asimilirane v tunizijsko družbo, čeprav so ostali kristjani in so med mašo peli v latinščini.<ref name="Lower">{{cite book |last1=Lower |first1=Michael |editor1-last=France |editor1-first=John |editor2-last=DeVries |editor2-first=Kelly |editor3-last=Rogers |editor3-first=Clifford J. |title=Journal of Medieval Military History |date=20 October 2016 |publisher=Boydell & Brewer |isbn=978-1-78327-130-6 |pages=119–120 |url=https://books.google.com/books?id=pY3gDQAAQBAJ |access-date=11 May 2024 |language=en |chapter=Medieval European Mercenaries in North Africa}}</ref> V tem obdobju je bil eden od znanih popotnikov v Tunis [[Ibn Batuta]]. V njegovem popotniškem poročilu, ko sta Ibn Batuta in njegova skupina prispela v Tunis, so prebivalci mesta prišli naproti njemu in drugim članom njegove skupine. Vsi so jih pozdravili in bili zelo radovedni, mnogi so postavljali vprašanja, vendar nihče v Tunisu ni osebno pozdravil Ibn Batute, kar ga je zelo razburilo. Počutil se je zelo osamljenega in ni mogel zadržati solz, ki so mu tekle iz oči.<ref>{{Cite book |last=Tolan |first=John |url=https://books.google.com/books?id=QxnU0AEACAAJ |title=Islam: A New History from Muhammad to the Present |date=2025 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-26353-3 |pages=119 |language=en}}</ref> To se je nadaljevalo nekaj časa, dokler eden od romarjev ni ugotovil, da je razburjen, zato je šel gor, pozdravil in se pogovarjal z Ibn Batuto, dokler ta ni vstopil v mesto. Takrat je bil tuniški sultan Abu Yahya in med Ibn Battutinim bivanjem je potekal festival prekinitve posta. Ljudje v mestu so se zbrali v velikem številu, da bi praznovali festival, oblečeni v ekstravagantne in zelo razkošne obleke. Abu Yahya je prišel na konju, kjer so se mu pridružili vsi njegovi sorodniki. Po predstavi so se ljudje vrnili domov. === Španska okupacija in osmanski nadzor === [[Osmansko cesarstvo]] je leta 1534 prevzelo nominalni nadzor nad Tunisom, ko ga je [[Hajredin Barbarosa]] zavzel od hafsidskega sultana Mulaja Hasana, ki je pobegnil na dvor [[Karel V. Habsburški|Karla V.]], svetega rimskega cesarja in španskega kralja. Karel, ki je utrpel izgube zaradi gusarjev, ki so delovali iz [[Džerba|Džerbe]], Tunisa in Alžira, se je strinjal, da bo Mulaja Hasana ponovno postavil na oblast v zameno za njegovo sprejetje španske suverenosti. Leta 1535 je bila poslana pomorska odprava pod vodstvom Karla samega in mesto je bilo ponovno zavzeto. Zmaga proti gusarjem je zabeležena na tapiseriji v [[Kraljeva palača, Madrid|kraljevi palači]] v Madridu. Španski guverner mesta La Goulette, Luis Pérez de Vargas, je med letoma 1546 in 1550 utrdil otok Chikly v Tuniškem jezeru, da bi okrepil obrambo mesta. Osmanski Uluç Ali Reis je na čelu vojske [[janičar]]jev in [[Kabili|Kabilov]] leta 1569 ponovno zavzel Tunis. Vendar pa je Špancem pod vodstvom [[Juan Avstrijski|Juana Avstrijskega]] po [[bitka pri Lepantu|bitki pri Lepantu]] leta 1571 uspelo ponovno zavzeti mesto in oktobra 1573 ponovno vzpostaviti hafsidsko oblast. Po teh spopadih je mesto avgusta 1574 končno padlo v osmanske roke. Ko je postala osmanska provinca, ki jo je upravljal paša, ki ga je imenoval sultan s sedežem v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]], je država dosegla določeno stopnjo avtonomije. Po letu 1591 so bili osmanski guvernerji ([[beg]]i) relativno neodvisni, piratstvo in trgovina pa sta še naprej cvetela. Pod vladavino begov je prestolnica zaživela na novo. Njegovo prebivalstvo se je povečevalo z dosežki različnih etničnih skupin, med katerimi so bili tudi mavrski begunci iz Španije, gospodarske dejavnosti pa so se diverzificirale. Tradicionalni industriji in trgovini z oddaljenimi deželami se je pridružila dejavnost berberskih piratov, ki so bili takrat v svoji zlati dobi. Dobiček iz trgovine s krščanskimi sužnji je vladarjem omogočil gradnjo razkošnih struktur, ki so oživile arhitekturno dediščino srednjega veka.<ref name="Renate"/> Aprila 1655 je bil angleški admiral Robert Blake poslan v Sredozemlje, da bi od držav, ki so napadale angleško ladjo, izterjal odškodnino. Le tuniški bej se ni hotel ubogati, zaradi česar je Blakeovih petnajst ladij napadlo begov arzenal v Porto Farini (''Ghar el Melh'') in uničilo devet alžirskih ladij in dve obalni bateriji, kar je bilo prvič v pomorskem bojevanju, da so bile obalne baterije uničene, ne da bi se ljudje izkrcali na obalo. Na začetku 18. stoletja je Tunizija s prihodom dinastije Huseinidov vstopila v novo obdobje svoje zgodovine. Zaporedni vladarji Huseinidov so dosegli velik napredek pri razvoju mesta in njegovih stavb. V tem obdobju je mesto cvetelo kot središče trgovine. Alžirci so leta 1756 izkoristili delitve znotraj vladajoče hiše in zavzeli Tunis ter državo postavili pod nadzor. Hammuda Beg se je soočil z bombardiranjem beneške flote, mesto pa je leta 1811 doživelo upor.<ref>{{harvp|Messikh|2000|p=32}}</ref> Pod vladavino Huseina Bega II. so pomorski porazi Britancev (1826) in Francozov (1827) Francozi postali vse bolj aktivni v mestu in gospodarstvu.<ref>{{harvp|Messikh|2000|p=34}}</ref> Različni viri ocenjujejo, da je prebivalstvo v 19. stoletju štelo od 90.000 do 110.000 prebivalcev.<ref>{{harvp|Sebag|1998|p=280}}</ref> V poznem 19. stoletju je Tunis postajal vse bolj naseljen z Evropejci, zlasti Francozi, priseljevanje pa je dramatično povečalo velikost mesta. To je povzročilo prvo rušenje starega mestnega obzidja, od leta 1860, da bi se prilagodili rasti v predmestjih. Mesto se je razširilo zunaj območja prejšnjega mesta in bregov jezera, nova okrožja pa so bila posodobljena s tekočo vodo (1860), plinom za razsvetljavo (1872), cestami, odvozom odpadkov (1873) in komunikacijo s sosednjimi predmestji in mestnim središčem.<ref>{{harvp|Sebag|1998|p=261}}</ref> Obrt in tradicionalne trgovine so nekoliko upadle, saj so prišleki povečali trgovino z Evropo, uvedli prve sodobne industrije in nove oblike mestnega življenja. <gallery> File:Piri Reis - Map of the Tunisian Coast with the Ports of Bizerte and Tunis as Far as Kelibia - Walters W658279B - Full Page.jpg|Zgodovinski zemljevid Tunisa, avtor Piri Reis. Umetnostni muzej Walters File:Charles quint a tunis.png|Vstop Karla V. v Tunis leta 1535 File:Khazdadar.JPG|Mustapha Khaznadar, tuniški premier od 1837 do 1873.<ref>{{cite book |author= Morsy, Magali |title=North Africa, 1800–1900: a survey from the Nile Valley to the Atlantic |publisher=Longman |year=1984 |page=185 |isbn=0-582-78377-1 |quote=Mustafa Khaznadar became Prime Minister in 1837, a position he maintained under three successive beys, more or less continuously until 1873. }}</ref> in ena najvplivnejših osebnosti v sodobni tunizijski zgodovini.<ref>{{cite book |author= Ziadeh, Nicola A. |title=Origins of nationalism in Tunisia |publisher=Librarie du Liban |year=1969 |page=11 |oclc=3062278 |quote= Mustafa Khaznadar was of Greek origin (born 1817), and proved to be one of the most influential persons Tunisia saw in her modern history. He took the interest of his master and the country to heart and did all he could to prevail on Ahmad Bey to see that Tunisia acquired as much as she could }}</ref> </gallery> === Razvoj pod francoskim protektoratom === [[File:Tunisia view 1890s2.jpg|right|thumb|Pogled na Tunis ok. 1890–1900. Mošeja Zaytuna je nekoliko desno od središča]] [[File:Plan tunis 1890 1914.jpg|left|thumb|Urbani razvoj med letoma 1890 in 1914]] [[File:Bab Suika-Suker Square, Tunis, Tunisia, ca. 1899.jpg|thumb|Trg Bab Souika v Tunisu, ok. 1899]] Ustanovitev francoskega protektorata leta 1881 je bila prelomnica v zgodovini Tunisa, ki je v dveh do treh desetletjih privedla do hitre prenove mesta. Mesto se je hitro razširilo izven svojih utrdb: razdelilo se je na tradicionalno staro mesto, naseljeno z Arabci, in novo mesto, naseljeno s priseljenci, z drugačno strukturo od tradicionalne medine. Tunis je imel koristi tudi od francoske izgradnje vodovoda, omrežij za zemeljski plin in elektriko, javnega prevoza in druge javne infrastrukture. Pod francosko oblastjo se je naselilo precejšnje število Evropejcev (kot so tunizijski Italijani); polovica prebivalstva je bila evropskega porekla.<ref>Albert Habib Hourani, Malise Ruthven (2002). "''[https://books.google.com/books?id=egbOb0mewz4C&pg=PA323 A history of the Arab peoples]''". Harvard University Press. p.323. {{ISBN|0-674-01017-5}}</ref> Mesto se je razširilo in ustvarilo nove bulvarje in soseske. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bil Tunis miren. Po vojni se je mesto soočilo z novimi preobrazbami, saj je sodobni del pridobil na pomenu in razširil svojo mrežo bulvarjev in ulic v vse smeri. Poleg tega se je na mestnem robu pojavila vrsta satelitskih mest, ki so posegla v občino Tunis. Na gospodarskem področju so se komercialne dejavnosti širile in diverzificirale, saj so sodobne industrije še naprej rasle, medtem ko je tradicionalna industrija še naprej upadala. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so Tunis od novembra 1942 do maja 1943 držale [[sile osi]]. To je bila njihova zadnja baza v Afriki, ko so se umikale proti Siciliji, potem ko so jih obkolile zavezniške sile iz Alžirije na zahodu in iz Libije na vzhodu.<ref>Rolf, David, ''The Bloody Road to Tunis: Destruction of the Axis Forces in North Africa, November 1942 – May 1943''. London: Greenhill Books, {{ISBN|978-1-85367-445-7}}</ref> 7. maja 1943, okoli 15.30 popoldne, je Tunis padel v roke čet britanske 1. armade in ameriške 1. armade, ki so premagale nemško 5. tankovsko armado, ki je varovala mesto. 20. maja 1943 opoldne so zavezniki na aveniji Maréchal Galliéni in aveniji Jules Ferry priredili parado zmage, s katero so označili konec bojev v Severni Afriki.<ref>Atkinson, Rick (2002), ''An Army at Dawn: The War in North Africa, 1942–1943''. New York: Henry Holt, {{ISBN|978-0-8050-6288-5}}</ref> Ko jim je uspelo pregnati sile osi iz Tunizije, so zavezniki Tunis uporabili kot operativno oporišče, od koder so izvajali amfibijske napade najprej na otok Pantelleria, nato na Sicilijo in nazadnje na celinsko Italijo.<ref>Atkinson, Rick (2007), ''The Day of Battle: The War in Sicily and Italy, 1943–1944''. New York: Henry Holt, {{ISBN|978-0-8050-6289-2}}</ref> === Rast po osamosvojitvi === [[File:El menzah 1955.jpg|left|thumb|Širitev mesta v petdesetih letih 20. stoletja z okrožjem El Menzahh]] Po osamosvojitvi leta 1956 je Tunis utrdil svojo vlogo glavnega mesta, najprej z uvedbo ustave, ki je določala, da morata imeti poslanska zbornica in predsedstvo republike svoj sedež v Tunisu in njegovih predmestjih. V zelo kratkem času se je kolonialno mesto hitro preobrazilo. Ko je mesto raslo in so domači Tunizijci postopoma začeli nadomeščati obsežno evropsko prebivalstvo, se je konflikt med arabskim in evropskim mestom postopoma zmanjševal z arabizacijo prebivalstva. Zaradi pritiska prebivalstva in stopnje migracij v glavno mesto je mesto še naprej raslo, tudi z ustvarjanjem novih okrožij v predmestjih. Stare stavbe so bile postopoma obnovljene in nadgrajene. Nove stavbe so začele vplivati ​​na urbano krajino. Hkrati aktivna politika industrializacije razvija občinsko gospodarstvo. [[Medina, Tunis]] je od leta 1979 na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Arabska liga predstavlja 22 arabskih držav. Zaradi mirovnega sporazuma med Egiptom in Izraelom je leta 1979 svoj sedež preselila v Tunis. Arabska liga se je v Egipt vrnila leta 1990. Tudi Palestinska osvobodilna organizacija je imela svoj sedež v Tunisu od leta 1982<ref>{{Cite web |url= https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1995-08-10-mn-33686-story.html|title = PLO's Office in Tunisia, Now a Lonely Outpost: North Africa: Israel won't allow some officials into Gaza or Jericho. So they hang on, missing the old days|website = [[Los Angeles Times]] |date = 10 August 1995}}</ref> do 2003. Leta 1985 so izraelska letala F-15 bombardirala sedež PLO, pri čemer je umrlo približno 60 ljudi. == Geografija == Tunis je v severovzhodni Tuniziji ob jezeru Tunis in je s Tuniškim zalivom v Sredozemskem morju povezan s kanalom, ki se konča v pristanišču La Goulette/Halq al Wadi. Antično mesto [[kartagina (mesto)|Kartagina]] je severno od Tunisa vzdolž obalnega dela. Mesto leži južneje od Sicilije, na podobni zemljepisni širini kot [[Cádiz]], starodavno mesto v južni Španiji, povezano s feničansko in kartažansko civilizacijo. Mesto Tunis je zgrajeno na pobočju hriba, ki se spušča proti jezeru. Na teh hribih so kraji, kot so Notre-Dame de Tunis, Ras Tabia, La Rabta, La Kasbah, Montfleury in La Manoubia z nadmorsko višino tik nad 50 metri.<ref>{{harvp|Sebag|1998|p=18}}</ref> Mesto je na križišču ozkega pasu zemlje med jezerom in Séjoumijem. Ožina med njima je tisto, kar geologi imenujejo ''Tuniška kupola'', ki vključuje hribe apnenca in sedimentov. Predstavlja naravni most in od antičnih časov se je iz njega razcepilo več pomembnih cest, ki so povezovale Egipt in druge dele Tunizije. Ceste so povezane tudi s Kartagino, kar poudarja njen politični in gospodarski pomen ne le v Tuniziji, temveč tudi širše v Severni Afriki in Sredozemskem morju v antiki. Območje Velikega Tunisa ima površino 300.000 hektarjev (3000 km²), od tega je 10 % urbaniziranih, preostanek pa si delijo vodna telesa (20.000 hektarjev; 200 km² jezer ali lagun) in kmetijska ali naravna zemljišča (250.000 hektarjev; 2500 km²)). Vendar pa rast mesta, ki naj bi se po ocenah povečevala za 500 hektarjev na leto, postopoma spreminja pokrajino. === Mestne četrti in predmestja === Mestno središče Tunisa, ki ga sestavljata zgodovinsko staro mestno jedro (Medina) in novo mestno jedro, zgrajeno v kolonialnem obdobju, leži med Tuniškim jezerom in jezerom Sebkhet Sedjoumi ({{langx|ar|سبخة سيجومي}}). Notranja predmestja obkrožajo mestno središče: na zahodu prestižno stanovanjsko in vladno okrožje Le Bardo z [[Bardojski narodni muzej, Tunis|istoimenskim muzejem]]; na severu območje okoli hribovja Belvédère in novejših naselij El Menzah in Ariana; na jugu pa industrijska okrožja Megrine in Ben Arous. V kolonialnem obdobju so Francozi zgradili 10 kilometrov dolg nasip za ceste in lahko železnico čez Tuniško jezero, ki kot podaljšek avenije Habiba Bourguibe povezuje mestno središče Tunisa s pristaniškim mestom La Goulette (''Halk al-Wadi''). Severno od La Goulette se ob obali razprostirajo bogata predmestja Qartāj (Kartagina) z mednarodnim letališčem Tunis, [[Sidi Bou Said]], La Marsa in Gammarth; na jugovzhodu leži obmorsko letovišče Hammam-Lif. === Podnebje === Tunis ima vroče polsušno podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''BSh''), ki meji na vroče-poletno sredozemsko podnebje (''Csa''),<ref>{{cite web| url= http://koeppen-geiger.vu-wien.ac.at/pics/kottek_et_al_2006.gif | title= World Map of Köppen—Geiger Classification| url-status= unfit| website= vu-wien.ac.at | publisher= University of Veterinary Medicine, Vienna | archive-url= https://web.archive.org/web/20200416044534/http://koeppen-geiger.vu-wien.ac.at/pics/kottek_et_al_2006.gif| archive-date= 2020-04-16| access-date= 2022-07-12}}</ref> za katero so značilna vroča in suha, dolga poletja ter mile zime z zmernimi padavinami. Na lokalno podnebje nekoliko vplivajo tudi zemljepisna širina mesta, umirjajoči vpliv Sredozemskega morja in teren hribovja. Povprečna letna temperatura je 17,7 °C, povprečna letna količina padavin pa 465 mm. Večina teh padavin pade v zimskih mesecih, poletja pa so sušna. Najbolj vroča in suha meseca sta julij in avgust s povprečnimi mesečnimi temperaturami okoli 26 °C. Januarja in februarja je povprečna mesečna temperatura nekaj več kot 10 °C. Temperatura 49 °C je bila prvič zabeležena poleti 2023. Zima je najbolj deževen letni čas, ko v tem obdobju pade več kot tretjina letnih padavin, dežuje pa povprečno vsaka dva ali tri dni. Sonce lahko pozimi temperaturo še vedno dvigne s 7 °C zjutraj na povprečno 16 °C popoldne. Zmrzali so redki. Najnižja temperatura -2,0 °C je bila zabeležena 18. januarja 1979. Spomladi se padavine prepolovijo. == Upravna delitev == Mesto Tunis, katerega velikost se je v drugi polovici 20. stoletja znatno povečalo, se zdaj razteza onkraj guvernata Tunis v dele guvernatov Ben Arous, Ariana in Manouba. Občina Tunis je razdeljena na 15 občinskih okrožij:<ref>{{in lang|fr}} [http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/article.asp?id=94# Arrondissements municipaux (Municipalité de Tunis)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171113222939/http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/article.asp?id=94 |date=2017-11-13 }}.</ref> Med njimi so El Bab Bhar, Bab Souika, Cité El Khadra, Jelloud Jebel El Kabaria, El Menzah, El Ouardia, Ettahrir, Ezzouhour, Hraïria, Medina, El Omrane, El Omrane Higher Sejoumi in Sidi El-Bashir. {{wide image|Tunis subdivisions.svg|500px|Zemljevid okrožij Tunisa – 1, Médina; 2, Sidi El Béchir; 3, Sijoumi; 4, Bab Souika; 5, El Omrane; 6, Bab Bhar; 7, El Menzah; 8, El Omrane Supérieur; 9, Ettahrir; 10, Bardo; 11, Ezzouhour; 12, El Ourdia; 13, Jebel Jelloud; 14, Kabaria; 15, Cité El Khadra; 16, El Bouhaira; 17, La Marsa; 18, Carthage; 19, La Goulette; 20, Hrairia; 21, Sidi Hassine.}} == Gospodarstvo == == Zanimivosti == * razvaline [[Fenicija|feničanskega]] mesta [[Kartagina]] se nahajajo v neposredni bližini mesta * staro mesto (medina) hrani mnoge tradicionalne značilnosti in ga je pod svoje varstveno okrilje [[svetovna kulturna dediščina|svetovne kulturne dediščine]] vzel [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] leta [[1979]] * v mestu je najti okoli 700 spomenikov, kot so palače, mošeje, [[mavzolej]]i in [[madresa|madrese]] == Glej tudi == * [[seznam mest v Tuniziji]] * [[seznam pristanišč v Tuniziji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} {{wikivoyage|Tunis}} * [http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/default.asp?lang=en The Municipality of Tunis official website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151127050808/http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/default.asp?lang=en |date=2015-11-27 }} * [http://www.commune-tunis.gov.tn/ The Municipality of Tunis official website] {{in lang|ar}} * [http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/default.asp?lang=fr The Municipality of Tunis official website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160220005949/http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/default.asp?lang=fr |date=2016-02-20 }} {{in lang|fr}} * [http://lexicorient.com/tunisia/tunis.htm Lexicorient] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101124133120/http://lexicorient.com/tunisia/tunis.htm |date=2010-11-24 }} * [http://www.tunisforum.com TunisForum:Guide ou sortir en Tunisie] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181215223119/http://www.tunisforum.com/ |date=2018-12-15 }} * [https://web.archive.org/web/20060323095400/http://www.andycarvin.com/archives/2005/12/the_bardo_museu.html Video tour] of the Bardo Museum * [https://web.archive.org/web/20060323094745/http://www.andycarvin.com/archives/2005/11/strolling_throu_1.html Video of Tunis Medina] {{Seznam afriških glavnih mest}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Glavna mesta Afrike]] [[Kategorija:Mesta v Tuniziji]] [[Kategorija:Pristanišča v Tuniziji]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 698]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]] gd4iwkd28k35e8qs2tls6mwhvu3jx9b 6685227 6685212 2026-06-04T19:26:32Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6685227 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infobox settlement | name = Tunis | native_name = تونس | native_name_lang = aeb | settlement_type = [[glavno mesto]] | image_skyline = {{multiple image | total_width =288 | border = infobox | perrow = 1/2/2/1 | caption_align = center | image1 = Panorama - Medina de Tunis.jpg | caption1 = [[Medina, Tunis|Medina]] | image2 = Minaret et patio de la mosquée Zitouna au centre de la Médina de Tunis.jpg | caption2 = [[Mošeja Al-Zajtuna]] | image3 = Porte de dar othman (DSC00036).JPG | caption3 = [[palača Dar Othman]] | image4 = Antonine Baths 01.jpg | caption4 = [[Antoninove terme]] | image5 = Acropolium.jpg | caption5 = [[Akropolij Kartagine|Akropolij]] | image6= Bardo Museum Hall.jpg | Caption6= [[Bardojski narodni muzej, Tunis|Bardojski narodni muzej]] | image7 = TunisAveHabibBourguiba.jpg | caption7 = [[Avenija Habiba Bourguibe]] }} | image_caption = | image_flag = Flag of Tunis.svg | image_seal = | image_shield = Coat of arms of Tunis.svg | nickname = | motto = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_map = Tunisia | pushpin_label_position = | pushpin_relief = yes | pushpin_map_caption = Lega v Tuniziji in Afriki | coordinates = {{Coord|36|48|23|N|10|10|54|E|region:TN-11_type:city(693,000)|display=inline,title}} | coor_pinpoint = | coordinates_footnotes = | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Tunizija]] | subdivision_type1 = Guvernat | subdivision_name1 = Tunis | subdivision_type2 = Okrožja | subdivision_name2 = El Bab Bhar, Bab Souika, Cité El Khadra, Djebel Jelloud, El Kabaria, El Menzah, El Omrane, El Omrane Superieur, El Ouardia, Ettahrir, Ezzouhour, Hraïria, Medina, Séjoumi, Sidi El Bechir | established_title = Ustanovitev | established_date = 698 n. št. | seat_type = | seat = | government_footnotes = | leader_party = | leader_title = Župan | leader_name = Imed Boukhris | unit_pref = Metric | area_footnotes = <ref name="Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information" /> | area_total_km2 = 212 | area_metro_km2 = 2668 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_water_percent = | area_note = | elevation_footnotes = | elevation_max_m = 41 | elevation_min_m = 4 | population_footnotes = <ref name="Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information">{{cite web | title=Tunisia: Governorates, Major Cities, Communes & Urban Agglomerations | website=Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information | date=2022-01-01 |access-date=2022-11-20 | url=https://www.citypopulation.de/en/tunisia/cities/}}</ref> | population_total = 693.210 | population_as_of = 1. januar 2024 | population_demonym = {{langx|ar|تونسي}} ''Tounsi'' <br /> {{langx|fr|Tunisois}} | population_note = | population_urban = 1.110.000 | population_metro = 2.885.040 | population_density_km2 = {{#expr:602560/104 round 0}} | demographics_type1 = BDP (PPP, constant 2015 values)]] | demographics1_footnotes = | demographics1_title1 = Leto | demographics1_info1 = 2024 | demographics1_title2 = Skupaj (Urban) | demographics1_info2 = $14,1&nbsp;mrd<ref name="TelluBase">{{cite web |title=TelluBase—Tunisia Fact Sheet (Tellusant Public Service Series) |url=https://tellusant.com/repo/tb/tellubase-factsheet-tun.pdf |publisher=Tellusant |access-date=2025-07-11}}</ref> | demographics1_title3 = Per capita | demographics1_info3 = $12.500 | timezone1 = [[Central European Time]] | utc_offset1 = +01:00 | timezone_DST = (Not Observed) | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = 1xxx, 2xxx | area_code_type = Klicna koda | area_code = 71 | iso_code = [[ISO 3166-2:TN|TN-11]], [[ISO 3166-2:TN|TN-12]], [[ISO 3166-2:TN|TN-13]] and [[ISO 3166-2:TN|TN-14]] | blank_name_sec2 = [[geoTLD]] | blank_info_sec2 = [[.tn]] | website = {{Official website|www.commune-tunis.gov.tn}} | footnotes = }} '''Tunis''' ({{langx|ar|تونس}}) (staro [[ime]] ''Tunes'') je [[pristanišče|pristaniško]], [[glavno mesto]] in največje mesto [[Tunizija|Tunizije]]. Širše [[metropolitansko območje]] Tunisa, pogosto imenovano ''Veliki Tunis'', ima približno 2.700.000 prebivalcev. Leta 2020 je tretje največje mesto v regiji [[Magreb]] (za [[Casablanca|Casablanco]] in [[Alžir]]om) in enajsto največje v arabskem svetu. Mesto leži ob [[Tuniški zaliv|Tuniškem zalivu]], za [[jezero Tunis|Tuniškim jezerom]] in pristaniščem La Goulette (''Ḥalq il-Wād''), razprostira pa se vzdolž obalne ravnice in hribovja, ki jo obdaja. V njegovem jedru leži [[Medina, Tunis|Medina]], ki je na seznamu svetovne dediščine. Vzhodno od Medine, skozi Morska vrata (znana tudi kot ''Bab el Bhar'' in ''Porte de France''), se začne sodobni del mesta, imenovan ''Ville Nouvelle'', ki ga prečka velika avenija Habiba Bourguibe (ki jo mediji in potovalni vodniki pogosto imenujejo »tunizijske Elizejske poljane«), kjer stavbe iz kolonialne dobe predstavljajo jasen kontrast manjšim, starejšim stavbam. Vzhodno ob morju ležijo predmestja [[Kartagina (občina)|Kartagina]], La Marsa in [[Sidi Bou Said]]. Kot glavno mesto države je Tunis središče tunizijskega političnega in upravnega življenja ter tudi središče trgovinskih in kulturnih dejavnosti v državi, s svojo razvijajočo se [[kemična industrija|kemično]], [[prehrambena industrija|prehrambeno]] in [[tekstilna industrija|tekstilno]] produkcijo, pa postaja pa tudi industrijsko središče. Mesto je [[promet]]no povezano s pomočjo [[mednarodno letališče Habib Bourguiba|mednarodnega letališča]], z ladijskimi povezavami pa s pristanišči v [[Italija|Italiji]] in [[Francija|Franciji]]. [[Železnica]] vodi na jug do obalnega mesta [[Gabes]] ter na zahod v [[Alžirija|Alžirijo]] proti drugim [[Sredozemlje|sredozemskim]] pristaniščem. == Etimologija == ''Tunis'' je prepis arabskega imena {{lang|ar|تونس}}, ki se lahko izgovarja kot »Tūnus«, »Tūnas« ali »Tūnis«. Vse tri različice je omenil arabski geograf iz 12. stoletja Jakut al-Hamavi v svojem delu ''Mu'jam al-Bûldan'' ('Slovar držav'). Za izvor imena ''Tunis'' obstajajo različne razlage. Nekateri učenjaki ga povezujejo s kartažansko boginjo Tanit ('Tanit ali Tanut), saj so bila mnoga starodavna mesta poimenovana po božanstvih zavetnikih.<ref name="adrian"> {{cite book | last = Room | first = Adrian | title = Placenames of the World: Origins and Meanings of the Names for 6,600 Countries, Cities, Territories, Natural Features, and Historic Sites | publisher = McFarland | year = 2006 | page = 385 | isbn = 0-7864-2248-3 }}</ref><ref>{{cite book | last = Taylor | first = Isaac | title = Names and Their Histories: A Handbook of Historical Geography and Topographical Nomenclature | publisher = BiblioBazaar, LLC | year = 2008 | page = 281 | isbn = 978-0-559-29668-0 }}</ref> Nekateri učenjaki trdijo, da izvira iz ''Tynes'', ki sta ga omenila [[Diodor Sicilski]] in [[Polibij]] v opisih lokacije, ki spominja na današnjo Al-Kasbo, staro tuniško berbersko vas.<ref name="ej-brill">{{cite book | last = Houtsma | first = Martijn Theodoor | title = E.J. Brill's First Encyclopaedia of Islam, 1913–1936 | publisher = Brill | year = 1987 | page = 838 | isbn = 90-04-08265-4 }}</ref><ref name="hann-war">{{cite book |author=Livy |translator=John Yardley |editor=Dexter Hoyos | title = Hannibal's War: Books Twenty-one to Thirty | publisher = Oxford University Press | year = 2006 | page =705 | isbn = 0-19-283159-3 }}</ref> Druga možnost je, da izvira iz berberskega glagolskega korena ''ens'', ki pomeni »ležati« ali »prenočiti«.<ref name="peter-ross">{{cite book | first1 = Peter M. | last1 = Rossi | first2 = Wayne Edward | last2 = White | title = Articles on the Middle East, 1947–1971: A Cumulation of the Bibliographies from the Middle East Journal | publisher = Pierian Press, University of Michigan | year = 1980 | page = 132 }}</ref><ref>{{cite book |last=Room |first=Adrian |title=African Placenames: Origins and Meanings of the Names for Natural Features, Towns, Cities, Provinces, and Counties |edition=2nd |location=Jefferson, North Carolina |publisher=McFarland & Company |date=2008 |isbn=978-0-7864-3546-3 |page=186 |url=https://archive.org/details/africanplacename0000room/page/192/mode/1up |url-access=registration}}</ref> Izraz ''Tunis'' lahko pomeni »tabor ponoči«, »tabor« ali »postanek«, morda pa so ga ljudje, ki so potovali v Kartagino po kopnem, označevali kot »zadnji postanek pred Kartagino«. V starorimskih virih so omenjena tudi imena bližnjih mest, kot so Thinisa v [[Numidija|Numidiji]] (danes El Kala), Thunusuda (danes Sidi-Meskin), Thinissut (danes Bir Bouregba), Thunisa (danes Ras Jebel) in Cartennae (danes Ténès). Ker so vse te berberske vasi ležale na rimskih cestah, so nedvomno služile kot počivališča ali postajališča.<ref name="Sebag54">{{harvp|Sebag|1998|p=54}}</ref> == Zgodovina == === Kartagina in zgodnja naselja === {{glavni|Kartagina (mesto)|Antična Kartagina}} [[File:Karthago Antoninus-Pius-Thermen.JPG|thumb|left|Ruševine [[Antoninove terme|Antoninovih term]] v Kartagini]] Zgodovinsko preučevanje Kartagine je težavno. Ker so Rimljani ob koncu [[tretja punska vojna|tretje punske vojne]] uničili njeno kulturo in zapise, se je ohranilo zelo malo kartažanskih primarnih zgodovinskih virov. Čeprav obstaja nekaj starodavnih prevodov punskih besedil v grščino in latinščino, pa tudi napisi na spomenikih in stavbah, odkritih v severozahodni Afriki,<ref>{{cite web |last = Jongeling |first= K. |year = 2005 |url = http://website.leidenuniv.nl/~jongelingk/projects/neopunic-inscr/puninscr.html |title = The Neo-Punic Inscriptions and Coin Legends |publisher = University of Leiden |access-date = April 14, 2006 |archive-url = https://web.archive.org/web/20060629212917/http://website.leidenuniv.nl/~jongelingk/projects/neopunic-inscr/puninscr.html |archive-date = June 29, 2006}}</ref> so glavni viri grški in rimski zgodovinarji, vključno z [[Tit Livij|Livijem]], [[Polibij]]em, [[Apijan]]om, [[Kornelij Nepos|Kornelijem Neposom]], [[Silij Italik|Silijem Italikom]], [[Plutarh]]om, [[Kasij Dion]]om in [[Herodot]]om. Ti pisci so pripadali ljudstvom, ki so bila v konkurenci in pogosto v konfliktu s Kartagino.<ref name="Warmington_11">{{cite web|url=https://www.questia.com/PM.qst?a=o&docId=9384201|title=Carthage – 1960, Page 11 by B. H. Warmington|access-date=2017-09-17|archive-date=2011-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20111021114736/http://www.questia.com/PM.qst?a=o&docId=9384201}}</ref> Grška mesta so se s Kartagino borila za Sicilijo, Rimljani pa so se proti Kartagini bojevali tri vojne. Ni presenetljivo, da so njihova poročila o Kartagini izjemno sovražna; čeprav je bilo nekaj grških avtorjev, ki so imeli ugodno mnenje, so ta dela izgubljena. Območje je bilo prvotno berbersko naselje.<ref name="Fromherz2016">{{cite book|author-link1=| first= Allen James |last= Fromherz|title=Near West: Medieval North Africa, Latin Europe and the Mediterranean in the Second Axial Age |url= https://books.google.com/books?id=k5w7DwAAQBAJ&pg=PA87|date=16 March 2016|publisher=Edinburgh University Press|isbn=978-1-4744-1007-6 |page= 87}}</ref> Obstoj naselij na območju Tunisa in okolice potrjujejo viri iz 4. stoletja pred našim štetjem.<ref name="Sebag60">{{harvp|Sebag|1998|p=60}}</ref> Ker leži na hribu, je bila njegova lokacija odlična točka, s katere je bilo mogoče opazovati prihode in odhode pomorskega in karavanskega prometa v Kartagino in iz nje. Bilo je eno prvih mest v regiji, ki je padlo pod kartažanski nadzor in v stoletjih, ki so sledila, je bilo naselje omenjeno v vojaških zgodovinah, povezanih s Kartagino. Tako je mesto med Agatoklesovo odpravo, ki je leta 310 pr. n. št. pristala na [[rt Bon|rtu Bon]], večkrat menjalo lastnika. Med vojno najemnikov je možno, da je mesto služilo kot središče domačega prebivalstva območja in da je bilo njegovo prebivalstvo večinoma sestavljeno iz kmetov, ribičev in obrtnikov. V primerjavi s starodavnimi ruševinami Kartagine starodavne ruševine mesta niso tako velike. Po [[Strabon]]u so ga Rimljani uničili leta 146 pr. n. št. med tretjo punsko vojno. Uničena sta bila tako mesto kot Kartagina; prva pa je bila pod Avgustovo vladavino obnovljena prej<ref name="Sebag70">{{harvp|Sebag|1998|p=70}}</ref> in postala pomembno mesto pod rimskim nadzorom ter središče cvetoče kmetijske industrije. Naselje je v [[Tabula Peutingeriana|Tabuli Peutingeriani]] omenjeno kot ''Thuni''.<ref name="Sebag70"/> V sistemu [[rimska cesta|rimskih cest]] za [[Afrika (rimska provinca)|rimsko provinco Afriko]] je imelo mesto naziv ''mutatio'' ('vmesna postaja, počivališče'). Naselje, ki je bilo vse bolj romanizirano, je bilo sčasoma tudi pokristjanjeno in postalo sedež škofa. Vendar je v tem času ostalo skromne velikosti v primerjavi s Kartagino.<ref name="Renate">{{cite web |url=http://www.saisonstunisiennes.com/articles/tunishistoire/ |title= Tunis - Émergence d'une capitale| first= Renate |last= Fisseler-Skandrani| language=fr| trans-title= Tunis - Emergence of a Capital |website= saisonstunisiennes.com |url-status=usurped |archive-url= https://web.archive.org/web/20081204093252/http://www.saisonstunisiennes.com/articles/tunishistoire/ |archive-date=December 4, 2008}}</ref> === Ustanovitev in zgodnje islamsko obdobje === [[File:Tunis Zitouna-Moschee Minarett.JPG|thumb|Dvorišče [[Mošeja Al Zajtuna|mošeje Al Zajtuna]], ki jo je konec 7. stoletja ustanovila dinastija Omajadov]] V poznem 7. stoletju so arabski muslimani osvojili regijo in leta 698 sta bili na obrobju starodavnih ruševin ustanovljeni občina in mošeja, ki ju je ustanovil [[Hasan ibn al-Numan]] in ki sta kasneje postali mesto Tunis in [[mošeja Al Zajtuna]].<ref>{{Cite book |last1=Lea |first1=David |url=https://books.google.com/books?id=ROR1xreEJTsC |title=A Political Chronology of Africa |last2=Rowe |first2=Annamarie |date=2001 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-1-85743-116-2 |page=437 |language=en}}</ref> Medina v Tunisu, najstarejši del mesta, izvira iz tega obdobja, v katerem je regijo osvojil [[Omajadski kalifat]]. Mesto je imelo naravno prednost obalnega dostopa do glavnih pristanišč južne Evrope prek Sredozemlja. Tunis je že zgodaj igral vojaško vlogo; [[Omajadi]] so prepoznali strateški pomen bližine Sicilske ožine, ob ustanovitvi mesta pa je kalif [[Abd al-Malik ibn Marvan]] zgradil ladjedelnico. Od začetka 8. stoletja je bil Tunis upravno središče območja: postal je Omajadska in kasneje Abasidska pomorska baza v zahodnem Sredozemskem morju ter pridobil precejšen vojaški pomen.<ref name="Renate"/> Pod [[Aglabidi]] je mesto pridobilo na pomenu in koristilo gospodarskim izboljšavam ter postalo eno najpomembnejših v kalifatu, na kratko pa je bilo državno glavno mesto od konca vladavine Ibrahima II., od leta 902 do 909, ko je bil nadzor nad [[Ifrikija|Ifrikijo]] predan novo ustanovljenemu [[Fatimidski kalifat|Fatimidskemu kalifatu]]. Lokalno nasprotovanje oblastem se je začelo stopnjevati septembra 945, ko so [[Haridžiti|haridžitski]] uporniki zasedli Tunis, kar je povzročilo splošno plenjenje.<ref name="Sebag88">{{harvp|Sebag|1998|p=88}}</ref> Z vzponom fatimidsko-podkraljevske dinastije Ziridov je [[sunitizem|sunitsko]] prebivalstvo vse manj prenašalo [[šiitizem|šiitsko]] oblast in izvajalo pokole nad šiitsko skupnostjo.<ref name="Sebag88"/> Leta 1048 je ziridski vladar Al-Muizz ibn Badis zavrnil poslušnost svojega mesta Fatimidom in ponovno vzpostavil sunitske obrede po vsej Ifrikiji. Ta odločitev je razjezila fatimidskega kalifa Al-Mustansirja Billaha. Da bi kaznoval Ziride, je na Ifrikijo poslal arabsko pleme [[Banu Hilal]]; velik del države je bil požgan, prestolnica Ziridov [[Kairouan]] je bila leta 1057 porušena, le nekaj obalnih mest, vključno s Tunisom in [[Mahdia|Mahdio]], pa se je izognilo uničenju. Prebivalstvo Tunisa, izpostavljeno nasilju sovražnih plemen, ki so se naselila okoli mesta, je leta 1059 zavrnilo oblast Ziridov in priseglo zvestobo hamadidskemu princu El Nacerju ibn Alennasu, ki je imel sedež v [[Béjaïa|Bejaïi]]. Guverner, ki ga je imenoval Bejaïa, je po ponovni vzpostavitvi reda v državi brez oklevanja osvobodil Hamadidcev in ustanovil dinastijo Horasanid s Tunisom kot glavnim mestom. To majhno neodvisno kraljestvo je prevzelo niti trgovine z drugimi narodi in regiji povrnilo mir in blaginjo.ref>M. Th Houtsma, First Encyclopaedia of Islam: 1913–1936, BRILL, 1987 p.839</ref> === Nova prestolnica Tunizije === Leta 1159 so [[Almohadi]] Abd al-Mu'min zavzeli Tunis, strmoglavili zadnjega voditelja Horasanida in v tuniški kazbi namestili novo vlado. Osvajanje Almohadov je zaznamovalo začetek prevlade mesta v Tuniziji. Tunis je prej igral manjšo vlogo za Kairouanom in Mahdio, nato pa je bil povišan v prestolnico province. Leta 1228 je oblast prevzel guverner [[Abu Zakarija Jahja]], leto kasneje pa je prevzel naziv [[emir]]ja in ustanovil dinastijo [[Hafsidi|Hafsidov]]. Mesto je postalo prestolnica hafsidskega kraljestva, ki se je raztezalo proti [[Tripoli]]ju in [[Fez, Maroko|Fezu]]. Zgrajeno je bilo [[obzidje]] za zaščito nastajajočega glavnega mesta kraljestva, ki je obdajalo [[medina (četrt)|medino]], [[kazba|kazbo]] in nova predmestja Tunisa. Leta 1270 je mesto na kratko zavzel francoski kralj [[Ludvik IX. Francoski|Ludvik IX.]], ki je upal, da bo hafsidskega vladarja spreobrnil v krščanstvo. Kralj Ludvik je zlahka zavzel Kartagino, a je njegova vojska kmalu postala žrtev izbruha griže. Ludvik je umrl, preden so bili zidovi prestolnice in njegova vojska prisiljeni oditi. Hkrati so zaradi ponovne osvojitve Španije v Tunis prispeli prvi andaluzijski muslimani in Judje, ki so postali pomembni za gospodarsko blaginjo hafsidske prestolnice in razvoj njenega intelektualnega življenja. V obdobju Almohadov in Hafsidov je bil Tunis eno najbogatejših in najveličastnejših mest v islamskem svetu s približno 100.000 prebivalci. Tako kot Almohadi so tudi Hafsidi vzdrževali krščanske najemnike, ki so živeli v soseski, zaprti z vrati v bližini hafsidskega palačnega kompleksa. Bogoslužili so v cerkvi, posvečeni svetemu Frančišku Asiškemu, ki so jo obiskovalci opisali kot »zelo lepo in veliko« in ki je smela zvoniti, kar je bila praksa, ki jo je prepovedoval tako imenovani Umarjev pakt, in privilegij, ki ga niso imeli genovski in beneški trgovci, ki so imeli kapele v svojih trgovskih četrtih. Ko je Jean Adorno leta 1470 obiskal Tunis, je te kristjane opisal kot kulturno in jezikovno asimilirane v tunizijsko družbo, čeprav so ostali kristjani in so med mašo peli v latinščini.<ref name="Lower">{{cite book |last1=Lower |first1=Michael |editor1-last=France |editor1-first=John |editor2-last=DeVries |editor2-first=Kelly |editor3-last=Rogers |editor3-first=Clifford J. |title=Journal of Medieval Military History |date=20 October 2016 |publisher=Boydell & Brewer |isbn=978-1-78327-130-6 |pages=119–120 |url=https://books.google.com/books?id=pY3gDQAAQBAJ |access-date=11 May 2024 |language=en |chapter=Medieval European Mercenaries in North Africa}}</ref> V tem obdobju je bil eden od znanih popotnikov v Tunis [[Ibn Batuta]]. V njegovem popotniškem poročilu, ko sta Ibn Batuta in njegova skupina prispela v Tunis, so prebivalci mesta prišli naproti njemu in drugim članom njegove skupine. Vsi so jih pozdravili in bili zelo radovedni, mnogi so postavljali vprašanja, vendar nihče v Tunisu ni osebno pozdravil Ibn Batute, kar ga je zelo razburilo. Počutil se je zelo osamljenega in ni mogel zadržati solz, ki so mu tekle iz oči.<ref>{{Cite book |last=Tolan |first=John |url=https://books.google.com/books?id=QxnU0AEACAAJ |title=Islam: A New History from Muhammad to the Present |date=2025 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-26353-3 |pages=119 |language=en}}</ref> To se je nadaljevalo nekaj časa, dokler eden od romarjev ni ugotovil, da je razburjen, zato je šel gor, pozdravil in se pogovarjal z Ibn Batuto, dokler ta ni vstopil v mesto. Takrat je bil tuniški sultan Abu Yahya in med Ibn Battutinim bivanjem je potekal festival prekinitve posta. Ljudje v mestu so se zbrali v velikem številu, da bi praznovali festival, oblečeni v ekstravagantne in zelo razkošne obleke. Abu Yahya je prišel na konju, kjer so se mu pridružili vsi njegovi sorodniki. Po predstavi so se ljudje vrnili domov. === Španska okupacija in osmanski nadzor === [[Osmansko cesarstvo]] je leta 1534 prevzelo nominalni nadzor nad Tunisom, ko ga je [[Hajredin Barbarosa]] zavzel od hafsidskega sultana Mulaja Hasana, ki je pobegnil na dvor [[Karel V. Habsburški|Karla V.]], svetega rimskega cesarja in španskega kralja. Karel, ki je utrpel izgube zaradi gusarjev, ki so delovali iz [[Džerba|Džerbe]], Tunisa in Alžira, se je strinjal, da bo Mulaja Hasana ponovno postavil na oblast v zameno za njegovo sprejetje španske suverenosti. Leta 1535 je bila poslana pomorska odprava pod vodstvom Karla samega in mesto je bilo ponovno zavzeto. Zmaga proti gusarjem je zabeležena na tapiseriji v [[Kraljeva palača, Madrid|kraljevi palači]] v Madridu. Španski guverner mesta La Goulette, Luis Pérez de Vargas, je med letoma 1546 in 1550 utrdil otok Chikly v Tuniškem jezeru, da bi okrepil obrambo mesta. Osmanski Uluç Ali Reis je na čelu vojske [[janičar]]jev in [[Kabili|Kabilov]] leta 1569 ponovno zavzel Tunis. Vendar pa je Špancem pod vodstvom [[Juan Avstrijski|Juana Avstrijskega]] po [[bitka pri Lepantu|bitki pri Lepantu]] leta 1571 uspelo ponovno zavzeti mesto in oktobra 1573 ponovno vzpostaviti hafsidsko oblast. Po teh spopadih je mesto avgusta 1574 končno padlo v osmanske roke. Ko je postala osmanska provinca, ki jo je upravljal paša, ki ga je imenoval sultan s sedežem v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]], je država dosegla določeno stopnjo avtonomije. Po letu 1591 so bili osmanski guvernerji ([[beg]]i) relativno neodvisni, piratstvo in trgovina pa sta še naprej cvetela. Pod vladavino begov je prestolnica zaživela na novo. Njegovo prebivalstvo se je povečevalo z dosežki različnih etničnih skupin, med katerimi so bili tudi mavrski begunci iz Španije, gospodarske dejavnosti pa so se diverzificirale. Tradicionalni industriji in trgovini z oddaljenimi deželami se je pridružila dejavnost berberskih piratov, ki so bili takrat v svoji zlati dobi. Dobiček iz trgovine s krščanskimi sužnji je vladarjem omogočil gradnjo razkošnih struktur, ki so oživile arhitekturno dediščino srednjega veka.<ref name="Renate"/> Aprila 1655 je bil angleški admiral Robert Blake poslan v Sredozemlje, da bi od držav, ki so napadale angleško ladjo, izterjal odškodnino. Le tuniški bej se ni hotel ubogati, zaradi česar je Blakeovih petnajst ladij napadlo begov arzenal v Porto Farini (''Ghar el Melh'') in uničilo devet alžirskih ladij in dve obalni bateriji, kar je bilo prvič v pomorskem bojevanju, da so bile obalne baterije uničene, ne da bi se ljudje izkrcali na obalo. Na začetku 18. stoletja je Tunizija s prihodom dinastije Huseinidov vstopila v novo obdobje svoje zgodovine. Zaporedni vladarji Huseinidov so dosegli velik napredek pri razvoju mesta in njegovih stavb. V tem obdobju je mesto cvetelo kot središče trgovine. Alžirci so leta 1756 izkoristili delitve znotraj vladajoče hiše in zavzeli Tunis ter državo postavili pod nadzor. Hammuda Beg se je soočil z bombardiranjem beneške flote, mesto pa je leta 1811 doživelo upor.<ref>{{harvp|Messikh|2000|p=32}}</ref> Pod vladavino Huseina Bega II. so pomorski porazi Britancev (1826) in Francozov (1827) Francozi postali vse bolj aktivni v mestu in gospodarstvu.<ref>{{harvp|Messikh|2000|p=34}}</ref> Različni viri ocenjujejo, da je prebivalstvo v 19. stoletju štelo od 90.000 do 110.000 prebivalcev.<ref>{{harvp|Sebag|1998|p=280}}</ref> V poznem 19. stoletju je Tunis postajal vse bolj naseljen z Evropejci, zlasti Francozi, priseljevanje pa je dramatično povečalo velikost mesta. To je povzročilo prvo rušenje starega mestnega obzidja, od leta 1860, da bi se prilagodili rasti v predmestjih. Mesto se je razširilo zunaj območja prejšnjega mesta in bregov jezera, nova okrožja pa so bila posodobljena s tekočo vodo (1860), plinom za razsvetljavo (1872), cestami, odvozom odpadkov (1873) in komunikacijo s sosednjimi predmestji in mestnim središčem.<ref>{{harvp|Sebag|1998|p=261}}</ref> Obrt in tradicionalne trgovine so nekoliko upadle, saj so prišleki povečali trgovino z Evropo, uvedli prve sodobne industrije in nove oblike mestnega življenja. <gallery> File:Piri Reis - Map of the Tunisian Coast with the Ports of Bizerte and Tunis as Far as Kelibia - Walters W658279B - Full Page.jpg|Zgodovinski zemljevid Tunisa, avtor Piri Reis. Umetnostni muzej Walters File:Charles quint a tunis.png|Vstop Karla V. v Tunis leta 1535 File:Khazdadar.JPG|Mustapha Khaznadar, tuniški premier od 1837 do 1873.<ref>{{cite book |author= Morsy, Magali |title=North Africa, 1800–1900: a survey from the Nile Valley to the Atlantic |publisher=Longman |year=1984 |page=185 |isbn=0-582-78377-1 |quote=Mustafa Khaznadar became Prime Minister in 1837, a position he maintained under three successive beys, more or less continuously until 1873. }}</ref> in ena najvplivnejših osebnosti v sodobni tunizijski zgodovini.<ref>{{cite book |author= Ziadeh, Nicola A. |title=Origins of nationalism in Tunisia |publisher=Librarie du Liban |year=1969 |page=11 |oclc=3062278 |quote= Mustafa Khaznadar was of Greek origin (born 1817), and proved to be one of the most influential persons Tunisia saw in her modern history. He took the interest of his master and the country to heart and did all he could to prevail on Ahmad Bey to see that Tunisia acquired as much as she could }}</ref> </gallery> === Razvoj pod francoskim protektoratom === [[File:Tunisia view 1890s2.jpg|right|thumb|Pogled na Tunis ok. 1890–1900. Mošeja Zaytuna je nekoliko desno od središča]] [[File:Plan tunis 1890 1914.jpg|left|thumb|Urbani razvoj med letoma 1890 in 1914]] [[File:Bab Suika-Suker Square, Tunis, Tunisia, ca. 1899.jpg|thumb|Trg Bab Souika v Tunisu, ok. 1899]] Ustanovitev francoskega protektorata leta 1881 je bila prelomnica v zgodovini Tunisa, ki je v dveh do treh desetletjih privedla do hitre prenove mesta. Mesto se je hitro razširilo izven svojih utrdb: razdelilo se je na tradicionalno staro mesto, naseljeno z Arabci, in novo mesto, naseljeno s priseljenci, z drugačno strukturo od tradicionalne medine. Tunis je imel koristi tudi od francoske izgradnje vodovoda, omrežij za zemeljski plin in elektriko, javnega prevoza in druge javne infrastrukture. Pod francosko oblastjo se je naselilo precejšnje število Evropejcev (kot so tunizijski Italijani); polovica prebivalstva je bila evropskega porekla.<ref>Albert Habib Hourani, Malise Ruthven (2002). "''[https://books.google.com/books?id=egbOb0mewz4C&pg=PA323 A history of the Arab peoples]''". Harvard University Press. p.323. {{ISBN|0-674-01017-5}}</ref> Mesto se je razširilo in ustvarilo nove bulvarje in soseske. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bil Tunis miren. Po vojni se je mesto soočilo z novimi preobrazbami, saj je sodobni del pridobil na pomenu in razširil svojo mrežo bulvarjev in ulic v vse smeri. Poleg tega se je na mestnem robu pojavila vrsta satelitskih mest, ki so posegla v občino Tunis. Na gospodarskem področju so se komercialne dejavnosti širile in diverzificirale, saj so sodobne industrije še naprej rasle, medtem ko je tradicionalna industrija še naprej upadala. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so Tunis od novembra 1942 do maja 1943 držale [[sile osi]]. To je bila njihova zadnja baza v Afriki, ko so se umikale proti Siciliji, potem ko so jih obkolile zavezniške sile iz Alžirije na zahodu in iz Libije na vzhodu.<ref>Rolf, David, ''The Bloody Road to Tunis: Destruction of the Axis Forces in North Africa, November 1942 – May 1943''. London: Greenhill Books, {{ISBN|978-1-85367-445-7}}</ref> 7. maja 1943, okoli 15.30 popoldne, je Tunis padel v roke čet britanske 1. armade in ameriške 1. armade, ki so premagale nemško 5. tankovsko armado, ki je varovala mesto. 20. maja 1943 opoldne so zavezniki na aveniji Maréchal Galliéni in aveniji Jules Ferry priredili parado zmage, s katero so označili konec bojev v Severni Afriki.<ref>Atkinson, Rick (2002), ''An Army at Dawn: The War in North Africa, 1942–1943''. New York: Henry Holt, {{ISBN|978-0-8050-6288-5}}</ref> Ko jim je uspelo pregnati sile osi iz Tunizije, so zavezniki Tunis uporabili kot operativno oporišče, od koder so izvajali amfibijske napade najprej na otok Pantelleria, nato na Sicilijo in nazadnje na celinsko Italijo.<ref>Atkinson, Rick (2007), ''The Day of Battle: The War in Sicily and Italy, 1943–1944''. New York: Henry Holt, {{ISBN|978-0-8050-6289-2}}</ref> === Rast po osamosvojitvi === [[File:El menzah 1955.jpg|left|thumb|Širitev mesta v petdesetih letih 20. stoletja z okrožjem El Menzahh]] Po osamosvojitvi leta 1956 je Tunis utrdil svojo vlogo glavnega mesta, najprej z uvedbo ustave, ki je določala, da morata imeti poslanska zbornica in predsedstvo republike svoj sedež v Tunisu in njegovih predmestjih. V zelo kratkem času se je kolonialno mesto hitro preobrazilo. Ko je mesto raslo in so domači Tunizijci postopoma začeli nadomeščati obsežno evropsko prebivalstvo, se je konflikt med arabskim in evropskim mestom postopoma zmanjševal z arabizacijo prebivalstva. Zaradi pritiska prebivalstva in stopnje migracij v glavno mesto je mesto še naprej raslo, tudi z ustvarjanjem novih okrožij v predmestjih. Stare stavbe so bile postopoma obnovljene in nadgrajene. Nove stavbe so začele vplivati ​​na urbano krajino. Hkrati aktivna politika industrializacije razvija občinsko gospodarstvo. [[Medina, Tunis]] je od leta 1979 na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Arabska liga predstavlja 22 arabskih držav. Zaradi mirovnega sporazuma med Egiptom in Izraelom je leta 1979 svoj sedež preselila v Tunis. Arabska liga se je v Egipt vrnila leta 1990. Tudi Palestinska osvobodilna organizacija je imela svoj sedež v Tunisu od leta 1982<ref>{{Cite web |url= https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1995-08-10-mn-33686-story.html|title = PLO's Office in Tunisia, Now a Lonely Outpost: North Africa: Israel won't allow some officials into Gaza or Jericho. So they hang on, missing the old days|website = [[Los Angeles Times]] |date = 10 August 1995}}</ref> do 2003. Leta 1985 so izraelska letala F-15 bombardirala sedež PLO, pri čemer je umrlo približno 60 ljudi. == Geografija == Tunis je v severovzhodni Tuniziji ob jezeru Tunis in je s Tuniškim zalivom v Sredozemskem morju povezan s kanalom, ki se konča v pristanišču La Goulette/Halq al Wadi. Antično mesto [[kartagina (mesto)|Kartagina]] je severno od Tunisa vzdolž obalnega dela. Mesto leži južneje od Sicilije, na podobni zemljepisni širini kot [[Cádiz]], starodavno mesto v južni Španiji, povezano s feničansko in kartažansko civilizacijo. Mesto Tunis je zgrajeno na pobočju hriba, ki se spušča proti jezeru. Na teh hribih so kraji, kot so Notre-Dame de Tunis, Ras Tabia, La Rabta, La Kasbah, Montfleury in La Manoubia z nadmorsko višino tik nad 50 metri.<ref>{{harvp|Sebag|1998|p=18}}</ref> Mesto je na križišču ozkega pasu zemlje med jezerom in Séjoumijem. Ožina med njima je tisto, kar geologi imenujejo ''Tuniška kupola'', ki vključuje hribe apnenca in sedimentov. Predstavlja naravni most in od antičnih časov se je iz njega razcepilo več pomembnih cest, ki so povezovale Egipt in druge dele Tunizije. Ceste so povezane tudi s Kartagino, kar poudarja njen politični in gospodarski pomen ne le v Tuniziji, temveč tudi širše v Severni Afriki in Sredozemskem morju v antiki. Območje Velikega Tunisa ima površino 300.000 hektarjev (3000 km²), od tega je 10 % urbaniziranih, preostanek pa si delijo vodna telesa (20.000 hektarjev; 200 km² jezer ali lagun) in kmetijska ali naravna zemljišča (250.000 hektarjev; 2500 km²)). Vendar pa rast mesta, ki naj bi se po ocenah povečevala za 500 hektarjev na leto, postopoma spreminja pokrajino. === Mestne četrti in predmestja === Mestno središče Tunisa, ki ga sestavljata zgodovinsko staro mestno jedro (Medina) in novo mestno jedro, zgrajeno v kolonialnem obdobju, leži med Tuniškim jezerom in jezerom Sebkhet Sedjoumi ({{langx|ar|سبخة سيجومي}}). Notranja predmestja obkrožajo mestno središče: na zahodu prestižno stanovanjsko in vladno okrožje Le Bardo z [[Bardojski narodni muzej, Tunis|istoimenskim muzejem]]; na severu območje okoli hribovja Belvédère in novejših naselij El Menzah in Ariana; na jugu pa industrijska okrožja Megrine in Ben Arous. V kolonialnem obdobju so Francozi zgradili 10 kilometrov dolg nasip za ceste in lahko železnico čez Tuniško jezero, ki kot podaljšek avenije Habiba Bourguibe povezuje mestno središče Tunisa s pristaniškim mestom La Goulette (''Halk al-Wadi''). Severno od La Goulette se ob obali razprostirajo bogata predmestja Qartāj (Kartagina) z mednarodnim letališčem Tunis, [[Sidi Bou Said]], La Marsa in Gammarth; na jugovzhodu leži obmorsko letovišče Hammam-Lif. === Podnebje === Tunis ima vroče polsušno podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''BSh''), ki meji na vroče-poletno sredozemsko podnebje (''Csa''),<ref>{{cite web| url= http://koeppen-geiger.vu-wien.ac.at/pics/kottek_et_al_2006.gif | title= World Map of Köppen—Geiger Classification| url-status= unfit| website= vu-wien.ac.at | publisher= University of Veterinary Medicine, Vienna | archive-url= https://web.archive.org/web/20200416044534/http://koeppen-geiger.vu-wien.ac.at/pics/kottek_et_al_2006.gif| archive-date= 2020-04-16| access-date= 2022-07-12}}</ref> za katero so značilna vroča in suha, dolga poletja ter mile zime z zmernimi padavinami. Na lokalno podnebje nekoliko vplivajo tudi zemljepisna širina mesta, umirjajoči vpliv Sredozemskega morja in teren hribovja. Povprečna letna temperatura je 17,7 °C, povprečna letna količina padavin pa 465 mm. Večina teh padavin pade v zimskih mesecih, poletja pa so sušna. Najbolj vroča in suha meseca sta julij in avgust s povprečnimi mesečnimi temperaturami okoli 26 °C. Januarja in februarja je povprečna mesečna temperatura nekaj več kot 10 °C. Temperatura 49 °C je bila prvič zabeležena poleti 2023. Zima je najbolj deževen letni čas, ko v tem obdobju pade več kot tretjina letnih padavin, dežuje pa povprečno vsaka dva ali tri dni. Sonce lahko pozimi temperaturo še vedno dvigne s 7 °C zjutraj na povprečno 16 °C popoldne. Zmrzali so redki. Najnižja temperatura -2,0 °C je bila zabeležena 18. januarja 1979. Spomladi se padavine prepolovijo. == Upravna delitev == Mesto Tunis, katerega velikost se je v drugi polovici 20. stoletja znatno povečalo, se zdaj razteza onkraj guvernata Tunis v dele guvernatov Ben Arous, Ariana in Manouba. Občina Tunis je razdeljena na 15 občinskih okrožij:<ref>{{in lang|fr}} [http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/article.asp?id=94# Arrondissements municipaux (Municipalité de Tunis)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171113222939/http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/article.asp?id=94 |date=2017-11-13 }}.</ref> Med njimi so El Bab Bhar, Bab Souika, Cité El Khadra, Jelloud Jebel El Kabaria, El Menzah, El Ouardia, Ettahrir, Ezzouhour, Hraïria, Medina, El Omrane, El Omrane Higher Sejoumi in Sidi El-Bashir. {{wide image|Tunis subdivisions.svg|500px|Zemljevid okrožij Tunisa – 1, Médina; 2, Sidi El Béchir; 3, Sijoumi; 4, Bab Souika; 5, El Omrane; 6, Bab Bhar; 7, El Menzah; 8, El Omrane Supérieur; 9, Ettahrir; 10, Bardo; 11, Ezzouhour; 12, El Ourdia; 13, Jebel Jelloud; 14, Kabaria; 15, Cité El Khadra; 16, El Bouhaira; 17, La Marsa; 18, Carthage; 19, La Goulette; 20, Hrairia; 21, Sidi Hassine.}} == Gospodarstvo == Glavni industrijski proizvodi v Tunisu in okolici so tekstil, preproge in olivno olje. [[Turizem]] je še en pomemben vir dohodka za mesto. V Tunisu je tudi Wallyscar, prva tunizijska avtomobilska znamka. V prestolnici je tudi nacionalna borza, Bourse de Tunis. Gospodarska struktura Tunisa in države je pretežno terciarna. Mesto je največje finančno središče v državi, kjer ima sedež 65 % finančnih podjetij, medtem ko industrijski sektor postopoma upada po pomembnosti. Vendar pa sekundarna industrija ostaja močna, saj Tunis predstavlja 85 % industrijskih podjetij v svojih štirih guvernatih, trend pa je tudi širitev specializiranih industrijskih con v predmestjih. Primarna industrija, kot je [[kmetijstvo]], deluje na specializiranih kmetijskih območjih v predmestjih, zlasti v vinski in olivno-oljčni industriji. Na splošno raven teren in dve glavni reki v Tuniziji, [[Medžerda (reka)|Medžerda]] na severu in Oued Miliane na jugu, prispevata k rodovitni zemlji. Tunis ima več velikih ravnic, najbolj produktivne so v Ariani in La Soukri (sever), na ravnini Manouba (zahod) in na ravnini Mornag (jug). Poleg tega je podtalnica zlahka dostopna prek globokih vodnjakov in zagotavlja vodo za različne kmetijske pridelke. Tla so na severu težka in vsebujejo [[apnenec]], na jugu pa so lažja in peščena ter vsebujejo [[glina|glino]]. Občina Tunis se ponaša z veliko raznolikostjo pridelkov: v Manoubi gojijo trdo pšenico, v Ariani in Mornagu olive in olivno olje, v vseh regijah pa vino (Mornag), pa tudi sadje, zelenjavo in stročnice.<ref name=":10">Paul Sebag: ''Tunis. Histoire d’une ville''. Éditions L’Harmattan, Paris 1998, ISBN 2-7384-6610-9, S. 13, 40 ff.</ref> == Arhitektura in krajina == === Mestna pokrajina === [[File:StatueIbnKhaldounTunis.JPG|left|thumb|Kip Ibn Khaldouna na Trgu neodvisnosti]] [[File:Habib-bourguiba-tunisia 23858288336 o.jpg|right|thumb|Avenija Habiba Bourguibe]] [[File:Tunisie Siège du RCD.jpg|thumb|Pogled na stavbo ''Tour de la nation'' na aveniji Mohamed V]] Medina, zgrajena na položnem pobočju ob poti navzdol do Tuniškega jezera, je zgodovinsko središče mesta in dom številnih spomenikov, vključno s palačami, kot sta Dar Ben Abdallah in Dar Hussein, mavzolej Tourbet el Beya in številne mošeje, kot je [[mošeja Al Zajtuna]]. Nekatere utrdbe okoli nje so zdaj večinoma izginile, obdajata pa jo predmestji Bab Souika na severu in Bab El Jazira na jugu. Soseska Halfaouine, ki je v bližini Bab Souike, je mednarodno pozornost pritegnila s filmom ''Halfaouine, otrok teras''. Vzhodno od prvotnega jedra pa je bilo moderno mesto zgrajeno postopoma z uvedbo francoskega protektorata konec 19. stoletja na odprtem zemljišču med mestom in jezerom. Os strukture tega dela mesta je [[avenija Habiba Bourguibe]], ki so jo Francozi zasnovali kot tunizijsko obliko pariških [[Elizejske poljane|Champs-Élysées]] s kavarnami, večjimi hoteli, trgovinami in kulturnimi prizorišči. Na obeh straneh drevoredne avenije, severni in južni, se je mesto razširilo v različna okrožja, pri čemer severni konec gosti stanovanjska in poslovna okrožja, južni pa industrijska okrožja in revnejše ljudi. Jugovzhodno od avenije Bourguiba je okrožje La Petite Sicile (Mala Sicilija) ob starem pristaniškem območju in je ime dobilo po prvotni populaciji delavcev iz Italije. Zdaj je predmet projekta prenove, ki vključuje gradnjo dvojnih stolpov. Severno od avenije Bourguiba je okrožje La Fayette, v katerem sta še vedno Velika sinagoga v Tunisu in vrtovi Habib Thameur, zgrajeni na mestu starodavnega judovskega pokopališča, ki je ležalo zunaj obzidja. Severno je tudi dolga avenija Mohamed V., ki vodi do Bulevarja 7. novembra skozi sosesko velikih bank, kjer so hoteli in jezero Abu Nawas, in končno do območja Belvedere okoli trga Pasteur. Tu leži park Belvedere, največji v mestu, v katerem sta živalski vrt in Pasteurjev inštitut, ki ga je leta 1893 ustanovil Adrien Loir. Severno se nadaljujejo najbolj ekskluzivne soseske Mutuelleville, v katerih domuje francoski licej Pierre-Mendès-France, hotel Sheraton in nekaj veleposlaništev. Še bolj severno od parka Belvedere, za Bulevarjem 7. novembra, sta soseski El Menzah in El Manar, ki zdaj segata na vrhove hribov s pogledom na sever mesta. V njiju stoji vrsta stanovanjskih in poslovnih stavb. Zahodno od parka leži okrožje El Omrane, kjer se nahaja glavno muslimansko pokopališče v prestolnici in skladišča javnega prevoza. Proti vzhodu se nahajata mednarodno letališče Tunis-Kartagina in soseska Borgel, po kateri so poimenovana obstoječa judovska in krščanska pokopališča v prestolnici, ter soseska Montplaisir. Nekaj ​​kilometrov severovzhodno od tega, na cesti proti La Marsi, je bil na zemljišču, odvzetem severni obali jezera v bližini letališča, zgrajen Berges du Lac, na katerem so bile pisarne tunizijskih in tujih podjetij, številna veleposlaništva in trgovine. Jugozahodno od Medine, na grebenu hribovja čez Tuniško ožino, leži okrožje Montfleury, nato pa se spušča do vznožja Séjoumija, revne soseske Mellassine. Severozahodno od slednje, severno od državne ceste 3, ki vodi proti zahodu, leži mesto Ezzouhour (prej El Kharrouba), ki se razteza na več kot tri metre in je razdeljeno na pet delov. Še vedno ga obdajajo kmetijska zemljišča, kjer gojijo zelenjavo, ki oskrbuje številne tržnice v regiji. Jug Tunisa sestavljajo prikrajšane soseske, zlasti zaradi močne industrije v tem delu metropole. Mednje spada Jebel Jelloud, ki se nahaja na jugovzhodu Tunisa in je osredotočen na težko industrijo proizvodnje cementa, čistilno napravo fosfatov itd. Glavno pokopališče v Tunisu, pokopališče Djellaz, dominira nad tem delom mesta, postavljeno na pobočjih skalnatega izdanka. === Médina === {{glavni|Medina, Tunis}} [[File:PatioDarSoulaimania.JPG|left|thumb|Dvorišče Dar Soulaimania, nekoč internat Univerze v Ez-Zitouni]] Medina v Tunisu je od leta 1979 na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Vsebuje približno 700 spomenikov, vključno s palačami, mošejami, mavzoleji, medresami in fontanami iz obdobja Almohadov in Hafsidov. Med te starodavne stavbe spadajo: *Aghlabidska [[mošeja Al Zajtouna]] ('Mošeja oljke'), ki jo je leta 723 zgradil Ubayd Allah ibn al-Habhab v počastitev nove prestolnice. *Dar El Bej ali Bejeva palača združuje arhitekturo in dekoracijo iz številnih različnih slogov in obdobij in naj bi stala na ostankih rimskega gledališča ter palače Ziadib-Allah II. al Aghlab iz 10. stoletja. S površino 270 hektarjev (več kot 29 hektarjev za Kazbo) in več kot 100.000 prebivalci Medina predstavlja desetino prebivalstva Tunisa. Načrtovanje tuniške medine se odlikuje po tem, da ni mreže ali formalnih geometrijskih kompozicij. Vendar pa so bile v 1930-ih s prihodom prvih antropologov izvedene študije, ki so ugotovile, da prostor medine ni naključen: hiše temeljijo na družbeno-kulturnem kodeksu glede na vrste kompleksnih človeških odnosov. V medini so stanovanjska arhitektura (palače in mestne hiše), uradna in civilna (knjižnice in uprave), verska (mošeje in ''zaouïas'') ter storitvene dejavnosti (trgovine in ''fondouki''). Pojem javnega prostora je v primeru medine dvoumen, saj ulice veljajo za podaljšek hiš in so predmet družbenih oznak. Vendar je koncept lastništva nizek in tržnice se pogosto raztezajo na javne ceste. Danes ima vsako okrožje svojo kulturo in rivalstva so lahko močna. Medina ima tudi družbeno sektorizacijo: soseska Tourbet el Bey in okrožje Kasbah sta aristokratska, s prebivalstvom sodnikov in politikov, medtem ko so ulice Pache pogosto vojaške in meščanske. Leta 698 je bila ustanovljena mošeja Al Zajtuna in okolica, ki se je razvijala skozi ves srednji vek,<ref name="MEDI">{{in lang|fr}} [http://www.asmtunis.com/savoir.php Fiche de présentation de la médina (Association de sauvegarde de la médina de Tunis)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081223232940/http://www.asmtunis.com/savoir.php |date=2008-12-23 }}</ref> ki je Tunis delila na glavno mesto z dvema predmestjema, na severu (Bab Souika) in na jugu (Bab El Džazira). Območje je v času Hafsidov postalo prestolnica močnega kraljestva in je veljalo za verski in intelektualni dom ter gospodarsko središče za Bližnji vzhod, Afriko in Evropo. Vidimo lahko veliko fuzijo vplivov, ki se prepletajo z andaluzijskimi slogi in vzhodnimi vplivi, rimskimi ali bizantinskimi stebri in tipično arabsko arhitekturo, za katero so značilni oboki. [[File:PatioDarBenAbdallah.JPG|thumb|Dvorišče Dar Ben Abdallaha]] Arhitekturna dediščina je vseprisotna tudi v domovih posameznikov in majhnih palačnih uradnikov ter v palači vladarja Kasbe. Čeprav nekatere palače in hiše izvirajo iz srednjega veka, je bilo v 17., 18. in 19. stoletju zgrajenih večje število prestižnih hiš, kot so Dar Othman (zgodnje 17. stoletje), Dar Ben Abdallah (18. stoletje), Dar Hussein, Dar Cherif in druge hiše. Glavni beji palač so La Marsa, Bardo in Ksar Said. Če k temu dodamo še mošeje in oratorije (približno 200), medrese (El Bachia, Slimania, El Achouria, Bir El Ahjar, Ennakhla itd.), zaouie (Mahrez Sidi Sidi Ali Azouz, Sidi Abdel Kader itd.) ter Tourbet El Fellari, Tourbet Aziza Othman in Tourbet El Bey, se število spomenikov v Tunisu približa 600. Za razliko od Alžira, Palerma in Neaplja njegovo zgodovinsko središče ni nikoli utrpelo večjih naravnih nesreč ali radikalnih urbanističnih posegov. Glavni konflikti in potencialno uničujoče človeško vedenje, ki smo jih doživeli v mestu, so se zgodili relativno nedavno po osamosvojitvi države, zato ga je UNESCO leta 1979 uvrstil na seznam svetovne dediščine. Na začetku 21. stoletja je Medina ena najbolje ohranjenih urbanih lokacij v arabskem svetu.<ref>{{in lang|fr}} [http://www.cites.tv/TV5Tunis/pop_contenu.php?type=videos&image=&swf=pop44.swf&url=http://213.41.65.178/akamareal/tv5/tunis/binous_160304.rpm Entretien avec Jamila Binous sur la médina de Tunis (TV5)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080417043428/http://www.cites.tv/TV5Tunis/pop_contenu.php?type=videos&image=&swf=pop44.swf&url=http%3A%2F%2F213.41.65.178%2Fakamareal%2Ftv5%2Ftunis%2Fbinous_160304.rpm |date=2008-04-17 }}</ref> Poleg tega je na bulvarjih prispevek arhitekturnega obdobja 1850–1950 čutiti v stavbah, kot so vladne stavbe devetih ministrstev in sedež občine Tunis. === Druge znamenitosti === * [[Bardojski narodni muzej, Tunis|Bardojski narodni muzej]] je bil prvotno hafsidska palača iz 13. stoletja, ki se je nahajala v (takratnem) predmestju Tunisa. Vsebuje veliko zbirko Rimskega imperija in drugih zanimivih starin iz antične Grčije, Tunizije in arabskega obdobja. * Ruševine [[Kartagina (mesto)|Kartagine]] so v bližini, vzdolž obale proti severovzhodu, s številnimi starodavnimi ruševinami. ;Suki [[File:Souks Tunis.jpg|left|thumb|Suk En Nhas z bakrenimi predmeti]] [[File:Bab El Bhar, Tunis.jpg|right|thumb|Bab el Bhar]] Suki so mreža pokritih ulic, obdanih s trgovinami ter trgovci in obrtniki, razvrščenimi po specializaciji.<ref name="NARDI">{{in lang|fr}} [http://www.cites.tv/TV5Tunis/pop_contenu.php?type=videos&image=&swf=pop48.swf&url=http://213.41.65.178/akamareal/tv5/tunis/souk_160304.rpm Promenade de Marie-Ange Nardi et Lotfi Bahri dans les souks de Tunis (TV5)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081207205055/http://www.cites.tv/TV5Tunis/pop_contenu.php?type=videos&image=&swf=pop48.swf&url=http%3A%2F%2F213.41.65.178%2Fakamareal%2Ftv5%2Ftunis%2Fsouk_160304.rpm |date=2008-12-07 }}</ref> Trgovci z oblačili, parfumerji, prodajalci sadja, knjigarnarji in trgovci z volno prodajajo blago na sukih, medtem ko so ribarji, kovači in lončarji običajno potisnjeni na obrobje tržnic. Severno od mošeje Al Zajtuna je Suk El Attarine, zgrajen v začetku 18. stoletja. Znan je po svojih esencah in parfumih. Iz te tržnice vodi ulica do tržnice Suk Ech-Chaouachine (chachia). Glavno podjetje, ki jo upravlja, je eno najstarejših v državi in ​​so večinoma potomci andaluzijskih priseljencev, izgnanih iz Španije. Na tržnico El Attarine sta povezani še dve tržnici: prva, ki poteka vzdolž zahodne obale mošeje Al Zajtuna, je tržnica Suk El Kmach, znana po svojih tkaninah in druga, tržnica El Berka, zgrajena v 17. stoletju, v kateri delajo vezenine in zlatarji. Glede na dragocene predmete, ki jih prodaja, je to edina tržnica, katere vrata so ponoči zaprta in varovana. Na sredini je trg, kjer je do sredine 19. stoletja stala nekdanja tržnica s sužnji. Suk El Berka vodi do tržnice Suk El Leffa, kjer prodajajo številne preproge, odeje in druge tkanine, in se nadaljuje s tržnico Suk Es Sarragine, zgrajeno v začetku 18. stoletja, specializirano za usnje. Na obrobju so tržnice Et Trouk, El Blat, El Blaghgia, El Kébabbia, En Nhas (baker), Es Sabbaghine (barvanje) in El Grana, kjer prodajajo oblačila in odeje in so jih nekoč zasedali judovski trgovci. ; Mestna vrata [[File:Tunis remparts portes.jpg|thumb|Obzidje in vrata mesta leta 1888]] Od zgodnjih dni ustanovitve je Tunis veljal za pomembno vojaško bazo. Arabski geograf El Jakubi je zapisal, da je bil Tunis v 9. stoletju obdan z zidom iz opeke in gline, razen na strani morja, kjer je bil kamen.<ref>{{harvp|Messikh|2000|p=41}}</ref> Bab El-Džazera, morda najstarejša vrata južnega obzidja, so se odpirala na južno cesto. Bab Cartagena je omogočila dostop do Kartagine, pomembne za dovoz gradbenega materiala, potrebnega za mesto. Bab Souika (sprva znan kot Bab El Saqqayin) je imel strateško vlogo pri ohranjanju cest v Bizerto, Béjo in Le Kef. Bab Menara (sprva znan kot Bab El Artha) se je odprl proti medini in proti predmestju El Haoua. Kar zadeva El Bab Bhar, je dovoljeval dostop do nekaterih fundukov, kjer so živeli krščanski trgovci v Tunisu. Z razvojem prestolnice pod vladavino Hafsidov sta izven obzidja zrasli dve nastajajoči predmestji; Bab El Džazira na jugu in Bab Souika na severu. V začetku 14. stoletja je Hafsid Darba Abû al-Muhammad al-Mustansir Lihyânî ukazal zgraditi drugo dvorano, vključno z Medino in dvema predmestjema zunaj. Zgrajenih je bilo šest novih vrat, med njimi Bab El Khadra, Bab Saadoun, Bab El Allouj (sprva imenovan Bab Er-Rehiba), Khalid ali Bab Bab Sidi Abdallah Cherif, Bab El Fellah in Bab Alioua. V otomanskem obdobju so bila postavljena štiri nova vrata: Bab Laassal, Bab Sidi Abdesselam, Bab El Bab Gorjani in Sidi Kacem. Mesto ohranja nekatera od teh vrat, vključno z vrati Bab El Khadra, Bab El Bhar in Bab Jedid, vendar so nekatera od prejšnjih že dolgo izginila. === Mesta čaščenja === Med bogoslužnimi objekti so pretežno muslimanske mošeje. Obstajajo tudi krščanske cerkve in templji: Rimskokatoliška nadškofija Tunis (katoliška cerkev), protestantske cerkve, evangeličanske cerkve.<ref>J. Gordon Melton, Martin Baumann, ''Religions of the World: A Comprehensive Encyclopedia of Beliefs and Practices'', ABC-CLIO, USA, 2010, p. 2898</ref> Tako kot v preostalem delu Tunizije je velika večina prebivalstva Tunisa (okoli 99 %) sunitskih muslimanov. V prestolnici je veliko število mošej v različnih arhitekturnih slogih, ki so znaki gradnje v njihovih obdobjih. [[File:MosqueeEzzeitounaTunis 1.JPG|left|thumb|[[Mošeja Al Zajtuna]]]] Glavna in najstarejša med njimi je mošeja Al Zajtuna, ustanovljena leta 689<ref>{{Cite web|url=https://thearabweekly.com/zitouna-mosque-landmark-tunisia-and-islamic-history|title = The Zitouna mosque, a landmark of Tunisia and Islamic history &#124; Roua Khlifi}}</ref> in zgrajena leta 732, ki se nahaja v središču Medine. Tako kot velika večina tunizijskih mošej izvaja malikitski obred. Leta 864 je bila popolnoma obnovljena in je prestižni bogoslužni objekt ter je bila dolgo časa pomemben kraj kulture in znanja, v prostorih pa je bila tudi Univerza Ez-Zitouna, vse do osamosvojitve Tunizije. Še vedno gosti glavne slovesnosti, ki označujejo datume v muslimanskem koledarju, in se je redno udeležuje predsednik. [[File:SVdP Tunis.JPG|thumb|Stolnica sv. Vincencija Pavelskega]] V medini je večina večjih mošej v prestolnici, ki so bile zgrajene pred prihodom francoskega protektorata. [[Mošeja Kasba, Tunis|Mošeja Kasba]] je bila ustanovljena leta 1230. Hanefijski obred izvajajo že od leta 1584, prepoznavna pa je predvsem po kupoli in minaretu, podobnem Kutubiji v Marakešu, in je najvišja v mestu.<ref name="MUN">{{in lang|fr}} [http://www.commune-tunis.gov.tn/fr/culture_lieu_culte0.htm Lieux de culte (Municipalité de Tunis)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090811155804/http://www.commune-tunis.gov.tn/fr/culture_lieu_culte0.htm |date=2009-08-11 }}</ref> Mošeja Ksar, prav tako hanefijskega obreda, stoji pred Dar Huseinom (Bab Menara) in je bila zgrajena v 12. stoletju. Mošeja Hameda Paše, zgrajena leta 1655, je druga mošeja, ki jo je v Tunisu zgradil hanefijski obred. Mošeja Jusef Dej je delovala predvsem kot prostor za javno nastopanje, preden je leta 1631 postala prava mošeja. Mošeja Sidi Mahrez je največja hanefijska mošeja po površini, vendar ne najvišja. Zgrajena je bila leta 1692 in spominja na osmansko mošejo [[Sulejmanija (mošeja)|Sulejmanija]] v Carigradu. Mošeja Saheb Ettabaâ, zgrajena med letoma 1808 in 1814, je bila zadnja mošeja, ki so jo zgradili tuniški Huseinovci pred francosko okupacijo.<ref name="MUN"/> Prisotnost sodobnih cerkva v Tunisu priča tudi o francoski prisotnosti pol stoletja. Tunis je sedež tuniške škofije, katere sedež je v stolnici sv. Vincencija Pavelskega. Cerkev je bila zgrajena leta 1897 na mestu starega krščanskega pokopališča Saint-Antoine. To vključuje mrežo katoliških stavb, vključno s cerkvijo sv. Ivane Orleanske, pa tudi protestantsko reformirano cerkev in anglikansko cerkev Saint-Georges.<ref>Cette dernière est construite sur ordre du souverain Romdhane Bey en 1696 pour y inhumer la dépouille de sa mère d'origine italienne et de culte protestant. Elle est gérée par l'ambassade du Royaume-Uni à Tunis.</ref><ref>{{cite journal|last1=Miller|first1=Duane|title=Contextuality, Contextualization, and the New Christians of Tunis|journal=Pharos Journal of Theology|date=2016|volume=97|pages=1–13|url=https://www.academia.edu/24369709|access-date=16 April 2016}}</ref> Grki so bili v mestu že od antičnih časov pomembno prisotni. Tunis je sedež grške pravoslavne svete nadškofije Kartagina z jurisdikcijo nad Alžirijo, Mavretanijo, Marokom in Tunizijo. Pripada patriarhatu Aleksandrije in vse Afrike, njegova katedrala, majhna šola in druge stavbe pa so v osrednjem Tunisu. V Tuniziji so skupno tri grško-pravoslavne in dve ruski pravoslavni župniji. Koptska pravoslavna cerkev v Aleksandriji ima prav tako jurisdikcijo v Tuniziji. Majhna pravoslavna skupnost je osredotočena okoli grške pravoslavne cerkve (1862), ki jo upravljata grško veleposlaništvo in Ruska pravoslavna cerkev (1957), kar odraža prisotnost majhne kolonije ruskih priseljencev v Tuniziji. Medtem ima judovstvo dolgo tradicijo prisotnosti v mestu kljub izseljevanju velikega dela skupnosti po osamosvojitvi.<ref>{{Cite web|url=https://www.i24news.tv/en/news/international/africa/177862-180623-synagogues-in-tunis-from-28-to-2|title = I24NEWS| date=23 June 2018 }}</ref> Med bogoslužnimi kraji sta sinagoga Beit Jaakov in zlasti Velika sinagoga v Tunisu, zgrajena konec 40. let 20. stoletja, da bi nadomestila nekdanjo Veliko sinagogo, ki je bila porušena kot del judovskega območja prenove Hara. == Glej tudi == * [[seznam mest v Tuniziji]] * [[seznam pristanišč v Tuniziji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} {{wikivoyage|Tunis}} * [http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/default.asp?lang=en The Municipality of Tunis official website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151127050808/http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/default.asp?lang=en |date=2015-11-27 }} * [http://www.commune-tunis.gov.tn/ The Municipality of Tunis official website] {{in lang|ar}} * [http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/default.asp?lang=fr The Municipality of Tunis official website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160220005949/http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/default.asp?lang=fr |date=2016-02-20 }} {{in lang|fr}} * [http://lexicorient.com/tunisia/tunis.htm Lexicorient] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101124133120/http://lexicorient.com/tunisia/tunis.htm |date=2010-11-24 }} * [http://www.tunisforum.com TunisForum:Guide ou sortir en Tunisie] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181215223119/http://www.tunisforum.com/ |date=2018-12-15 }} * [https://web.archive.org/web/20060323095400/http://www.andycarvin.com/archives/2005/12/the_bardo_museu.html Video tour] of the Bardo Museum * [https://web.archive.org/web/20060323094745/http://www.andycarvin.com/archives/2005/11/strolling_throu_1.html Video of Tunis Medina] {{Seznam afriških glavnih mest}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Glavna mesta Afrike]] [[Kategorija:Mesta v Tuniziji]] [[Kategorija:Pristanišča v Tuniziji]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 698]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]] bo9xka0dd8mpqfkfcfkxifosalu2t37 0 29809 6685429 6058351 2026-06-05T07:45:08Z ~2026-32552-67 260877 6685429 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|caption=''Dušan Bavdek''}} '''Dušan Bavdek''', [[Slovenci|slovenski]] [[skladatelj]] in [[pedagog]], * [[17. julij]] [[1971]], [[Kranj]]. == Življenjepis == Na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]] je v razredu [[Alojz Srebotnjak|Alojza Srebotnjaka]] leta 1994 zaključil študij [[glasbena kompozicija|kompozicije]]. Prav tam je pod mentorstvom [[Marijan Gabrijelčič|Marijana Gabrijelčiča]] in [[Dane Škerl|Daneta Škerla]] leta 2000 opravil še podiplomski specialistični študij. Izpopolnjeval se je tudi v mojstrskih tečajih za kompozicijo v Avstriji pri profesorju Janosu Vajdi in v Franciji s štipendijo Centre Acanthes pri profesorju Helmutu Lachenmannu. V letih 1994-2003 je poučeval glasbeni stavek in solfeggio na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Od 2002 deluje (sprva kot [[docent]]) za glasbeno teoretične predmete na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]]. Je predsednik [[Društvo slovenskih skladateljev|Društva slovenskih skladateljev]]. 2026 je prejel [[Kozinova nagrada|Kozinovo nagrado]]. Njegov oče je slovenski zdravnik in politik [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek starejši]]. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih skladateljev]] == Zunanje povezave == {{wikinavedek}} * [http://www.dusanbavdek.com/ Dušan Bavdek, Composer] {{composer-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bavdek, Dušan}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Akademiji za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] thgc85bwklwgtp1ucmjx8v8y0dc1ns6 6685445 6685429 2026-06-05T08:05:32Z Yerpo 8417 +oprema 6685445 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Dušan Bavdek''', [[Slovenci|slovenski]] [[skladatelj]] in [[pedagog]], * [[17. julij]] [[1971]], [[Kranj]]. == Življenjepis == Njegov oče je slovenski zdravnik in politik [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek starejši]]. Na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]] je v razredu [[Alojz Srebotnjak|Alojza Srebotnjaka]] leta 1994 zaključil študij [[glasbena kompozicija|kompozicije]]. Prav tam je pod mentorstvom [[Marijan Gabrijelčič|Marijana Gabrijelčiča]] in [[Dane Škerl|Daneta Škerla]] leta 2000 opravil še podiplomski specialistični študij. Izpopolnjeval se je tudi v mojstrskih tečajih za kompozicijo v Avstriji pri profesorju Janosu Vajdi in v Franciji s štipendijo Centre Acanthes pri profesorju Helmutu Lachenmannu. V letih 1994-2003 je poučeval glasbeni stavek in solfeggio na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Od 2002 deluje (sprva kot [[docent]]) za glasbeno teoretične predmete na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]]. Je predsednik [[Društvo slovenskih skladateljev|Društva slovenskih skladateljev]]. Leta 2026 je prejel [[Kozinova nagrada|Kozinovo nagrado]].<ref>{{navedi novice | last=Mager | first=Ingrid | title=Stanovska skladateljska nagrada v roke Dušanu Bavdku | work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] | date=2026-05-27 | url=https://www.dnevnik.si/kultura/glasba/stanovska-skladateljska-nagrada-v-roke-dusanu-bavdku-2805182/ | access-date=2026-06-05}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih skladateljev]] == Zunanje povezave == {{wikinavedek}} * {{official|http://www.dusanbavdek.com}} {{Kozinovi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{composer-stub}} {{DEFAULTSORT:Bavdek, Dušan}} [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Akademiji za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Kozinovi nagrajenci]] jltgs8mffvbb8b3v3pjf3hcplamo9m3 0 30180 6685444 6449544 2026-06-05T08:02:08Z Yerpo 8417 slog, +oprema, vir vsaj za Kozinovo nagrado 6685444 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{infopolje oseba}} '''Brina Jež Brezavšček''', [[Slovenci|slovenska]] [[skladatelj]]ica in glasbena [[pedagog]]inja, * [[11. marec]] [[1957]], [[Ljubljana]].{{Citation needed|datum=May 2022}} == Življenjepis == Rodila se je v družini skladatelja [[Jakob Jež|Jakoba Ježa]]. Svojo glasbeno pot je pričela s klavirjem. Kot obetavna pianistka je tako leta 1977 osvojila prvo mesto in zlato nagrado na Republiškem tekmovanju mladih pianistov. Študirala je muzikologijo, iz kompozicije pa je leta 1981 diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Uroša Kreka. Študijsko se je izpopolnjevala na mednarodnih tečajih, za klavirsko igro v Pecsu (1974), za kompozicijo v Grožnjanu (1978) in Darmstadtu (1984), za elektroakustično glasbo v Beogradu (1985) in Grazu (1988). Leta 1994 je bila povabljena k realizaciji skladb v elektronskem studiu CIRM v Nici in istega leta še v elektronski studio GRM v Parizu. Njene skladbe so bile izvajane na Tribunah glasbenega ustvarjanja v [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatiji]], Slovenskih glasbenih dnevih ter Nočeh slovenskih skladateljev, Kogojevih dnevih v Kanalu, Festivalu Radovljica, Festivalu komorne glasbe Radenci, koncertih v organizaciji društva [[Muzina]], na Glasbenem biennalu v Zagrebu, na svetovnem muzikološkem in skladateljskem srečanju Arbeitstagung v Darmstadtu, na Musikmonatu v Baslu, na Mittelfestu v Čedadu, na Rostrumu v Parizu, na avtorskem večeru v Nici, na Musici Danubiani v Romuniji, na Musici femini v Muenchnu (1998), na Festivalu IMEB v Bourgesu (2005), Stuttgartu, Schleiningenu, Bruslju, [[Benetke|Benetkah]], [[Seattle|Seattlu]], Washingtonu itd. Poleg skladanja se je udejstvovala tudi kot pianistka z izvajanjem svojih del ter v duetu s soprogom [[Branko Brezavšček|Brankom Brezavščkom]] ter kot glasbena publicistka v različnih medijih, pri čemer je od leta 2004 do leta 2006 redno pisala prispevke kritiških ocen za časopis ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Prejela je [[Kozinova nagrada|Kozinovo nagrado]] Društva slovenskih skladateljev za zaokrožen komorni opus (2025).<ref>{{navedi splet | title=Kozinova nagrada 2025 | website=SIGIC | url=https://www.sigic.si/kozinova-nagrada-2025.html | language=sl | access-date=2026-06-05}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih skladateljev]] * [[seznam glasbenikov s sorodstvenimi vezmi]] {{Kozinovi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{composer-stub}} {{DEFAULTSORT:Jež Brezavšček, Brina}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Kozinovi nagrajenci]] hdb54jaslog1l9yyhysnastjd6a4c02 0 32957 6685071 6032591 2026-06-04T12:04:32Z Ljuba24b 92351 Ljuba24b je prestavila stran [[Bizerte]] na [[Bizerta]] prek preusmeritve: eksonim 6032591 wikitext text/x-wiki [[Slika:Bizerte port.jpg|thumb|300px|Vodni kanal v Bizerti]] '''Bizerte''' (tudi '''Bizerta''', [[arabščina|arabsko]] '''Binzart''') je [[pristanišče|pristaniško]] [[mesto]] in [[guvernat]] v severni [[Tunizija|Tuniziji]] ob [[Sredozemlje|Sredozemskem morju]]. Kraj je znan po svojem slikovitem pristanišču. Ocena [[prebivalstvo|prebivalstva]] je 130.000 (ocena [[2005]]; ocena [[1998]] je bila 105.520), ocena prebivalstva v celotnem guvernatu pa je 540.000 (ocena 2005). Guvernat obsega 3.685 [[kilometer|km]]². Zunanji del pristanišča je z [[vodni kanal|vodnim kanalom]] povezan z obema notranjima pristaniščema ([[zaliv]] [[Sebre]], [[jezero Bizerte]]). Znamenit je [[kasbah]], ki staro mestno pristanišče ločuje od [[morje|morja]]. V okolici se nahajajo nasadi [[oljka|oljke]], v jezeru pa je najti dragocene zaloge [[ribe|rib]]. [[ekonomija|Ekonomska]] podlaga mesta so predelava [[nafta|nafte]] od leta [[1964]] (nekoliko tudi [[fosfat|fosfatov]] in [[železo|železa]]), [[ribiška industrija]] in pridelava [[pšenica|pšenice]] ter [[oljčno olje|olivnega olja]] in [[vino|vina]], pa tudi [[industrija]] [[tekstil]]a in [[avtomobil]]skih delov. V zadnjem času [[dohodek]] predstavlja tudi [[turizem]], razvit zaradi [[plaža|plaž]] severno od mesta. Kraj z večjimi mesti v okolici povezujejo dobre [[promet]]ne povezave, ki vključujejo [[cesta|ceste]] in [[železniški prevoz|železnice]]; mesto ima tudi svoje [[letališče]]. Mesto Bizerte leži 80 kilometrov severozahodno od [[velemesto|metropole]] [[Tunis]]. == Zgodovina == Kraj Bizerte velja za najstarejše in najbolj [[evropeizacija|evropeizirano]] mesto [[država|države]]. Naselili so ga [[Feničani]] okoli leta [[1000 pr. n. št.]] ter naselju nadeli ime ''Hippo Diarrythus''. V samih začetkih mesta so bili napravljeni povezovalni kanali med jezerom in morjem. Kasneje – po [[punske vojne|punskih vojnah]] in padcu [[Kartagina|Kartagine]] v [[2. stoletje|2. stoletju n. št.]] – je postal [[starorimska civilizacija|rimska]] [[kolonija (geografija)|kolonija]], leta [[661]] pa so nadzor nad njim prevzeli [[Arabci]] ter ime spremenili v ''Binzart''. V [[9. stoletje|9. stoletju]] je mesto doživelo razvoj pod [[vladarska rodbina|dinastijo]] [[Aglabidi|Aglabidov]]. Leta [[1535]] so mesto skupaj z večjim delom današnje tunizijske [[obala|obale]] zavzeli [[Španci]], [[1572]] pa [[piratstvo|pirati]]; slednji so v njem utrdili eno svojih pomembnejših [[oporišče|oporišč]]. [[Piratstvo]] se je nadaljevalo tudi po letu [[1610]], ko je nadzor nad mestom prevzel Jusef Dej. Leta [[1881]] je takratno Tunizijo pod svoje okrilje z [[okupacija|okupacijo]] vzela [[Francija]] in razglasila [[protektorat]]. Francozi so do leta [[1895]] poglobili kanale in pristanišče ter ga modernizirali in zgradili tudi mehanizacijo za pristaniške tovore. S tem je bila [[luka]] preobražena v [[vojna mornarica|vojaško mornariško]] [[postojanka|postojanko]], njeno središče pa je bilo mesto ob jezeru Sidi Abdalah (danes [[Menzel Bourguiba]]). V [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] je bilo mesto pod okupacijo [[Wehrmacht|nemških sil]], [[Zavezniki]] pa so ga osvobodili [[7. maj]]a [[1943]]. Zaradi [[strategija|strateške]] lege v [[Sredozemlje|Sredozemlju]] je bilo mesto visoko cenjeno pri Francozih, ki so si tam utrdili vojaško pristaniško oporišče. Ko je [[1956]] Francija podelila Tuniziji neodvisnost, je navzlic temu ohranila svojo prisotnost v tem mestu, in sicer kljub nestrinjanju tunizijskih oblasti. V posledičnih trenjih je padlo več kot tisoč Tunizijcev, dokler niso Francozi zapustili oporišča leta [[1963]], sedem let po razglasitvi [[samostojnost]]i države. ==Sestrska mesta== *{{flagicon|Morocco}} [[Tanger]], [[Maroko]] *{{flagicon|Egypt}} [[Port Said]], [[Egipt]] *{{flagicon|Algeria}} [[Annaba]], [[Alžirija]] *{{flagicon|Greece}} [[Kalamata]], [[Grčija]] *{{flagicon|Italy}} [[Palermo]], [[Italija]] == Zunanje povezave == {{wikivoyage|Bizerte}} * [http://www.bizerte1.com/ Bizerte Tunisie] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050611013905/http://www.bizerte1.com/ |date=2005-06-11 }} (angleščina, francoščina) * [http://www.commune-bizerte.gov.tn/fr/ Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100112124156/http://www.commune-bizerte.gov.tn/fr/ |date=2010-01-12 }} {{fr}} {{kategorija v Zbirki|Bizerte}} {{tn-naselje-stub}} [[Kategorija:Mesta v Tuniziji]] [[Kategorija:Pristanišča v Tuniziji]] {{normativna kontrola}} o2jbt1rgu3z7cctb7sbe5mzdk1hy6yf 6685075 6685071 2026-06-04T12:06:20Z Ljuba24b 92351 uskladitev 6685075 wikitext text/x-wiki [[Slika:Bizerte port.jpg|thumb|300px|Vodni kanal v Bizerti]] '''Bizertae''' ({{langx|ar|Binzart}}) je [[pristanišče|pristaniško]] [[mesto]] in [[guvernat]] v severni [[Tunizija|Tuniziji]] ob [[Sredozemlje|Sredozemskem morju]]. Kraj je znan po svojem slikovitem pristanišču. Ocena [[prebivalstvo|prebivalstva]] je 130.000 (ocena [[2005]]; ocena [[1998]] je bila 105.520), ocena prebivalstva v celotnem guvernatu pa je 540.000 (ocena 2005). Guvernat obsega 3.685 [[kilometer|km]]². Zunanji del pristanišča je z [[vodni kanal|vodnim kanalom]] povezan z obema notranjima pristaniščema ([[zaliv]] [[Sebre]], [[jezero Bizerta]]). Znamenit je [[kasbah]], ki staro mestno pristanišče ločuje od [[morje|morja]]. V okolici se nahajajo nasadi [[oljka|oljke]], v jezeru pa je najti dragocene zaloge [[ribe|rib]]. [[ekonomija|Ekonomska]] podlaga mesta so predelava [[nafta|nafte]] od leta [[1964]] (nekoliko tudi [[fosfat|fosfatov]] in [[železo|železa]]), [[ribiška industrija]] in pridelava [[pšenica|pšenice]] ter [[oljčno olje|olivnega olja]] in [[vino|vina]], pa tudi [[industrija]] [[tekstil]]a in [[avtomobil]]skih delov. V zadnjem času [[dohodek]] predstavlja tudi [[turizem]], razvit zaradi [[plaža|plaž]] severno od mesta. Kraj z večjimi mesti v okolici povezujejo dobre [[promet]]ne povezave, ki vključujejo [[cesta|ceste]] in [[železniški prevoz|železnice]]; mesto ima tudi svoje [[letališče]]. Mesto Bizerta leži 80 kilometrov severozahodno od [[velemesto|metropole]] [[Tunis]]. == Zgodovina == Kraj Bizerta velja za najstarejše in najbolj [[evropeizacija|evropeizirano]] mesto [[država|države]]. Naselili so ga [[Feničani]] okoli leta [[1000 pr. n. št.]] ter naselju nadeli ime ''Hippo Diarrythus''. V samih začetkih mesta so bili napravljeni povezovalni kanali med jezerom in morjem. Kasneje – po [[punske vojne|punskih vojnah]] in padcu [[Kartagina|Kartagine]] v [[2. stoletje|2. stoletju n. št.]] – je postal [[starorimska civilizacija|rimska]] [[kolonija (geografija)|kolonija]], leta [[661]] pa so nadzor nad njim prevzeli [[Arabci]] ter ime spremenili v ''Binzart''. V [[9. stoletje|9. stoletju]] je mesto doživelo razvoj pod [[vladarska rodbina|dinastijo]] [[Aglabidi|Aglabidov]]. Leta [[1535]] so mesto skupaj z večjim delom današnje tunizijske [[obala|obale]] zavzeli [[Španci]], [[1572]] pa [[piratstvo|pirati]]; slednji so v njem utrdili eno svojih pomembnejših [[oporišče|oporišč]]. [[Piratstvo]] se je nadaljevalo tudi po letu [[1610]], ko je nadzor nad mestom prevzel Jusef Dej. Leta [[1881]] je takratno Tunizijo pod svoje okrilje z [[okupacija|okupacijo]] vzela [[Francija]] in razglasila [[protektorat]]. Francozi so do leta [[1895]] poglobili kanale in pristanišče ter ga modernizirali in zgradili tudi mehanizacijo za pristaniške tovore. S tem je bila [[luka]] preobražena v [[vojna mornarica|vojaško mornariško]] [[postojanka|postojanko]], njeno središče pa je bilo mesto ob jezeru Sidi Abdalah (danes [[Menzel Bourguiba]]). V [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] je bilo mesto pod okupacijo [[Wehrmacht|nemških sil]], [[Zavezniki]] pa so ga osvobodili [[7. maj]]a [[1943]]. Zaradi [[strategija|strateške]] lege v [[Sredozemlje|Sredozemlju]] je bilo mesto visoko cenjeno pri Francozih, ki so si tam utrdili vojaško pristaniško oporišče. Ko je [[1956]] Francija podelila Tuniziji neodvisnost, je navzlic temu ohranila svojo prisotnost v tem mestu, in sicer kljub nestrinjanju tunizijskih oblasti. V posledičnih trenjih je padlo več kot tisoč Tunizijcev, dokler niso Francozi zapustili oporišča leta [[1963]], sedem let po razglasitvi [[samostojnost]]i države. ==Sestrska mesta== *{{flagicon|Morocco}} [[Tanger]], [[Maroko]] *{{flagicon|Egypt}} [[Port Said]], [[Egipt]] *{{flagicon|Algeria}} [[Annaba]], [[Alžirija]] *{{flagicon|Greece}} [[Kalamata]], [[Grčija]] *{{flagicon|Italy}} [[Palermo]], [[Italija]] == Zunanje povezave == {{wikivoyage|Bizerte}} * [http://www.bizerte1.com/ Bizerte Tunisie] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050611013905/http://www.bizerte1.com/ |date=2005-06-11 }} (angleščina, francoščina) * [http://www.commune-bizerte.gov.tn/fr/ Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100112124156/http://www.commune-bizerte.gov.tn/fr/ |date=2010-01-12 }} {{fr}} {{kategorija v Zbirki|Bizerte}} {{tn-naselje-stub}} [[Kategorija:Mesta v Tuniziji]] [[Kategorija:Pristanišča v Tuniziji]] {{normativna kontrola}} s5lijgfl9iwf87qru5w46lmscyluj4p 0 32959 6685114 6685066 2026-06-04T14:27:34Z Ljuba24b 92351 Ljuba24b je prestavila stran [[Chott el Djerid]] na [[Čot el Džerid]]: eksonim 6685066 wikitext text/x-wiki {{Infobox lake | lake_name = Chott el Djerid | image_lake = Djerid3.jpg | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | location = | coords = {{koord|33.7|N|8.43|E|type:waterbody_region:TN|display=inline,title}} | type = [[slano jezero]], brezodtočno | inflow = | outflow = | catchment = | basin_countries = Tunizija | length = | width = | area = 7,000 km² | depth = | max-depth = | volume = | residence_time = | shore = | elevation = | islands = | cities = | frozen = }} [[Slika:Chott_El_Djerid.JPG|thumb|250px|Chott el Jerid v sušnem obdobju]] '''Chott el Jerid''' je [[slano jezero]] v osrednji [[Tunizija|Tuniziji]]. Leži med krajema [[Tozeur]] in [[Kebili]] ter je največja slana [[Depresija (geologija)|depresija]] [[severna Afrika|severne Afrike]], zaradi česar daje ime celotni regiji. Meri 700.000 [[hektar|ha]] (7000&nbsp;km²) in leži med -15 in 15 [[meter|m]] [[nadmorska višina|nadmorske višine]]. V vlažnih [[zima]]h se preobrazi v malo [[celinsko morje]], a gladina vode nikoli ne preseže 1 m. Izraz ''Chott'' je v Tuniziji uporabljan za [[jezero|jezera]], ki se osušijo v toplem delu leta. Jezero je bilo nekaj tisoč let nazaj del [[Sredozemlje|Sredozemskega morja]], danes pa leži v notranjosti dežele. Njegovo območje upravno zavzema tunizijski [[guvernat]] Kebili. Preko njega vodi po nasipu regionalna [[cesta]] Tozeur-Kebili. Na območju jezera uspeva malo rastlin zaradi sušnega podnebja in slanih tal. Prav tako zaradi tega na območju jezera ni opaziti večjih jat [[ptič|ptic]]. Na obrobju jezera je najti manjše skupine [[veliki plamenec|velikih plamencev]] in nekaterih drugih ptic. == Zunanje povezave == * {{Zbirka-medvrstično||{{PAGENAME}}}} {{normativna kontrola}} {{Škrbina-geo-tn}} [[Kategorija:Jezera v Tuniziji]] 71a6lrtuictwpxw1an36q5dfd8oul7n 6685116 6685114 2026-06-04T14:31:58Z Ljuba24b 92351 uskladitev dp, np 6685116 wikitext text/x-wiki {{Infobox lake | lake_name = Čot el Džerid | image_lake = Djerid3.jpg | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | location = | coords = {{koord|33.7|N|8.43|E|type:waterbody_region:TN|display=inline,title}} | type = [[slano jezero]], [[endoreična kotlina]] | inflow = | outflow = | catchment = | basin_countries = Tunizija | length = | width = | area = 7000 km² | depth = | max-depth = | volume = | residence_time = | shore = | elevation = | islands = | cities = | frozen = }} [[Slika:Chott_El_Djerid.JPG|thumb|250px|Chott el Jerid v sušnem obdobju]] '''Čot el Džerid''' ({{langx|ar|شط الجريد}} ''{{Transliteration|ar|DIN|Šoṭṭ el-Jarīd}}'') je ''[[čot]]'', veliko [[endoreična kotlina|endoreično]] [[slano jezero]] v osrednji [[Tunizija|Tuniziji]]. Leži med krajema [[Tozeur]] in [[Kebili]] ter je največja slana [[Depresija (geologija)|depresija]] [[severna Afrika|severne Afrike]], zaradi česar daje ime celotni regiji. Meri 700.000 [[hektar|ha]] (7000&nbsp;km²) in leži med -15 in 15 [[meter|m]] [[nadmorska višina|nadmorske višine]]. V vlažnih [[zima]]h se preobrazi v malo [[celinsko morje]], a gladina vode nikoli ne preseže 1 m. Izraz ''čot'' je v Tuniziji uporabljan za [[jezero|jezera]], ki se osušijo v toplem delu leta. Jezero je bilo nekaj tisoč let nazaj del [[Sredozemlje|Sredozemskega morja]], danes pa leži v notranjosti dežele. Njegovo območje upravno zavzema tunizijski [[guvernat]] Kebili. Preko njega vodi po nasipu regionalna [[cesta]] Tozeur-Kebili. Na območju jezera uspeva malo rastlin zaradi sušnega podnebja in slanih tal. Prav tako zaradi tega na območju jezera ni opaziti večjih jat [[ptič|ptic]]. Na obrobju jezera je najti manjše skupine [[veliki plamenec|velikih plamencev]] in nekaterih drugih ptic. == Zunanje povezave == * {{Zbirka-medvrstično||{{PAGENAME}}}} {{normativna kontrola}} {{Škrbina-geo-tn}} [[Kategorija:Jezera v Tuniziji]] 6wge4milc5zbs7upanmiqn2xog3zkc6 6685117 6685116 2026-06-04T14:44:14Z Ljuba24b 92351 6685117 wikitext text/x-wiki {{Infobox lake | lake_name = Čot el Džerid | image_lake = Djerid3.jpg | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | location = | coords = {{koord|33.7|N|8.43|E|type:waterbody_region:TN|display=inline,title}} | type = [[slano jezero]], [[endoreična kotlina]] | inflow = | outflow = | catchment = | basin_countries = Tunizija | length = | width = | area = 7000 km² | depth = | max-depth = | volume = | residence_time = | shore = | elevation = | islands = | cities = | frozen = }} [[Slika:Chott_El_Djerid.JPG|thumb|250px|Chott el Jerid v sušnem obdobju]] '''Čot el Džerid''' ({{langx|ar|شط الجريد}} ''{{Transliteration|ar|DIN|Šoṭṭ el-Jarīd}}'') je ''[[šot]]'', veliko [[endoreična kotlina|endoreično]] [[slano jezero]] v osrednji [[Tunizija|Tuniziji]]. Leži med krajema [[Tozeur]] in [[Kebili]] ter je največja slana [[Depresija (geologija)|depresija]] [[severna Afrika|severne Afrike]], zaradi česar daje ime celotni regiji. Meri 700.000 [[hektar|ha]] (7000&nbsp;km²) in leži med -15 in 15 [[meter|m]] [[nadmorska višina|nadmorske višine]]. V vlažnih [[zima]]h se preobrazi v malo [[celinsko morje]], a gladina vode nikoli ne preseže 1 m. Izraz ''čot'' je v Tuniziji uporabljan za [[jezero|jezera]], ki se osušijo v toplem delu leta. Jezero je bilo nekaj tisoč let nazaj del [[Sredozemlje|Sredozemskega morja]], danes pa leži v notranjosti dežele. Njegovo območje upravno zavzema tunizijski [[guvernat]] Kebili. Preko njega vodi po nasipu regionalna [[cesta]] Tozeur-Kebili. Na območju jezera uspeva malo rastlin zaradi sušnega podnebja in slanih tal. Prav tako zaradi tega na območju jezera ni opaziti večjih jat [[ptič|ptic]]. Na obrobju jezera je najti manjše skupine [[veliki plamenec|velikih plamencev]] in nekaterih drugih ptic. == Zunanje povezave == * {{Zbirka-medvrstično||{{PAGENAME}}}} {{normativna kontrola}} {{Škrbina-geo-tn}} [[Kategorija:Jezera v Tuniziji]] 18v1ibewrmt9vpqx6grkt9qeplf7hgi 0 32962 6685356 166406 2026-06-05T00:04:54Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Čot el Džerid]] 6685356 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Čot el Džerid]] 5xbqg9a38jcxglf7n9tcucpzecaycl4 0 43229 6685395 6684924 2026-06-05T06:29:15Z ~2026-33340-61 261142 6685395 wikitext text/x-wiki Nel dictator Slovenije leta 2098[[Slika:Ereignisblatt aus den revolutionären Märztagen 18.-19. März 1848 mit einer Barrikadenszene aus der Breiten Strasse, Berlin 01.jpg|350px|thumb|Barikade po izbruhu revolucije v glavnem mestu [[Prusija|Prusije]], [[Berlin]]u]] '''Revolucije leta 1848''' so bile povezane [[revolucija|revolucije]], ki jih pogojno imenujemo tudi [[meščanstvo|meščanske]] ali [[narod|nacionalne]] revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe. == Revolucije leta 1848 v Franciji == V letih pred izbruhom revolucije je odpor liberalcev in nacionalistov proti [[julijska monarhija|julijski monarhiji]] okrepilo ravnanje francoske vlade, ki je v notranji politiki nasprotovala vsakršni razširitvi zelo omejene [[volilna pravica|volilne pravice]], v zunanji politiki pa popuščala Veliki Britaniji. Sredi leta 1847 se je v Franciji razvila kampanja za razširitev volivne pravice, ki je trajala še v začetku leta 1848. V okviru kampanje so bili organizirani reformistični banketi in ko je predsednik vlade [[François Guizot]] februarja prepovedal banket v Parizu, so se 22. februarja začele demonstracije. Prišlo je od spopadov vojske z demonstranti in narodno gardo in po treh dneh, 24. februarja 1848, je kralj [[Ludvik Filip I. Francoski]] odstopil in pobegnil v Anglijo. Oblast je prevzela začasna vlada in razglašena je bila republika. Vlada je, da bi ugodila zahtevam nižjih slojev, izvedla nujne reforme. Za brezposelne delavce so ustanavljali državne delavnice, razglasili pravico do dela, uzakonili svobodo tiska in zborovanja, odpravili smrtno kazen za politične prestopnike in uvedli splošno volilno pravico. Na aprilskih volitvah v narodno skupščino je večino dobila zmerna republikanska stranka, ki pa ni imela posluha za delavske zahteve. Zato so maja in junija v Parizu ponovno izbruhnili nemiri. == Revolucije leta 1848 v habsburških deželah == [[Slika:Maerzrevolution.JPG|thumb|Proglas cesarja Ferdinanda o ukinitvi cenzure]] V [[Avstrijsko cesarstvo|habsburški monarhiji]] se je na [[Dunaj]]u 13. marca začela ''[[marčna revolucija]]''. Čeprav je vojska demonstrante razgnala, je bil kancler knez [[Klemens Lothar Metternich]] prisiljen odstopiti. Revolucija se je hitro širila po ostalih deželah monarhije. Tako so se demonstracije ponovile 15. marca v [[Budimpešta|Budimpešti]], 16. marca v [[Ljubljana|Ljubljani]]... Zajela je tudi habsburške posesti v Severni Italiji: 22. marca sta [[Benetke]] in [[Milano]] razglasila neodvisnost. == Literatura == * Dowe, Dieter, ed. ''Europe in 1848: Revolution and Reform'' (Berghahn Books, 2000) * Evans, R.J.W., in Hartmut Pogge von Strandmann, eds. ''The Revolutions in Europe, 1848–1849: From Reform to Reaction'' (2000) * Langer, William. ''The Revolutions of 1848'' (Harper, 1971) * Rapport, Mike (2009), ''1848: Year of Revolution'' ISBN 978-0-465-01436-1 * Robertson, Priscilla (1952), ''Revolutions of 1848: A Social History'' ISBN 0-691-00756-X == Glej tudi == * [[Anton Fister]] == Zunanje povezave == * [http://cscwww.cats.ohiou.edu/~Chastain/index.htm Spletna enciklopedija revolucij leta 1848] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070412032834/http://cscwww.cats.ohiou.edu/~chastain/index.htm |date=2007-04-12 }} {{Predloga:Slovenija}} {{hist-stub}} [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] [[Kategorija:1848 v politiki]] [[Kategorija:Revolucije leta 1848|*]] {{normativna kontrola}} k8ht199lpvzaon6jl4qge8lwn367dux 6685396 6685395 2026-06-05T06:32:17Z ~2026-33298-67 261143 6685396 wikitext text/x-wiki Nel dictator Slovenije leta 2098 Mija Gajšt je bla znanstvenica ki je odkrila žepni DIH.[[Slika:Ereignisblatt aus den revolutionären Märztagen 18.-19. März 1848 mit einer Barrikadenszene aus der Breiten Strasse, Berlin 01.jpg|350px|thumb|Barikade po izbruhu revolucije v glavnem mestu [[Prusija|Prusije]], [[Berlin]]u]] '''Revolucije leta 1848''' so bile povezane [[revolucija|revolucije]], ki jih pogojno imenujemo tudi [[meščanstvo|meščanske]] ali [[narod|nacionalne]] revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe. == Revolucije leta 1848 v Franciji == V letih pred izbruhom revolucije je odpor liberalcev in nacionalistov proti [[julijska monarhija|julijski monarhiji]] okrepilo ravnanje francoske vlade, ki je v notranji politiki nasprotovala vsakršni razširitvi zelo omejene [[volilna pravica|volilne pravice]], v zunanji politiki pa popuščala Veliki Britaniji. Sredi leta 1847 se je v Franciji razvila kampanja za razširitev volivne pravice, ki je trajala še v začetku leta 1848. V okviru kampanje so bili organizirani reformistični banketi in ko je predsednik vlade [[François Guizot]] februarja prepovedal banket v Parizu, so se 22. februarja začele demonstracije. Prišlo je od spopadov vojske z demonstranti in narodno gardo in po treh dneh, 24. februarja 1848, je kralj [[Ludvik Filip I. Francoski]] odstopil in pobegnil v Anglijo. Oblast je prevzela začasna vlada in razglašena je bila republika. Vlada je, da bi ugodila zahtevam nižjih slojev, izvedla nujne reforme. Za brezposelne delavce so ustanavljali državne delavnice, razglasili pravico do dela, uzakonili svobodo tiska in zborovanja, odpravili smrtno kazen za politične prestopnike in uvedli splošno volilno pravico. Na aprilskih volitvah v narodno skupščino je večino dobila zmerna republikanska stranka, ki pa ni imela posluha za delavske zahteve. Zato so maja in junija v Parizu ponovno izbruhnili nemiri. == Revolucije leta 1848 v habsburških deželah == [[Slika:Maerzrevolution.JPG|thumb|Proglas cesarja Ferdinanda o ukinitvi cenzure]] V [[Avstrijsko cesarstvo|habsburški monarhiji]] se je na [[Dunaj]]u 13. marca začela ''[[marčna revolucija]]''. Čeprav je vojska demonstrante razgnala, je bil kancler knez [[Klemens Lothar Metternich]] prisiljen odstopiti. Revolucija se je hitro širila po ostalih deželah monarhije. Tako so se demonstracije ponovile 15. marca v [[Budimpešta|Budimpešti]], 16. marca v [[Ljubljana|Ljubljani]]... Zajela je tudi habsburške posesti v Severni Italiji: 22. marca sta [[Benetke]] in [[Milano]] razglasila neodvisnost. == Literatura == * Dowe, Dieter, ed. ''Europe in 1848: Revolution and Reform'' (Berghahn Books, 2000) * Evans, R.J.W., in Hartmut Pogge von Strandmann, eds. ''The Revolutions in Europe, 1848–1849: From Reform to Reaction'' (2000) * Langer, William. ''The Revolutions of 1848'' (Harper, 1971) * Rapport, Mike (2009), ''1848: Year of Revolution'' ISBN 978-0-465-01436-1 * Robertson, Priscilla (1952), ''Revolutions of 1848: A Social History'' ISBN 0-691-00756-X == Glej tudi == * [[Anton Fister]] == Zunanje povezave == * [http://cscwww.cats.ohiou.edu/~Chastain/index.htm Spletna enciklopedija revolucij leta 1848] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070412032834/http://cscwww.cats.ohiou.edu/~chastain/index.htm |date=2007-04-12 }} {{Predloga:Slovenija}} {{hist-stub}} [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] [[Kategorija:1848 v politiki]] [[Kategorija:Revolucije leta 1848|*]] {{normativna kontrola}} axwe5kany9d1ik8q1llqz4qxwpdvuh4 6685398 6685396 2026-06-05T06:35:06Z ~2026-33340-61 261142 6685398 wikitext text/x-wiki Nel dictator Slovenije leta 2098 Mija Gajšt je bla znanstvenica ki je odkrila žepni DIH. Neža Remškar njena partnerica pri iskanju dihov[[Slika:Ereignisblatt aus den revolutionären Märztagen 18.-19. März 1848 mit einer Barrikadenszene aus der Breiten Strasse, Berlin 01.jpg|350px|thumb|Barikade po izbruhu revolucije v glavnem mestu [[Prusija|Prusije]], [[Berlin]]u]] '''Revolucije leta 1848''' so bile povezane [[revolucija|revolucije]], ki jih pogojno imenujemo tudi [[meščanstvo|meščanske]] ali [[narod|nacionalne]] revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe. == Revolucije leta 1848 v Franciji == V letih pred izbruhom revolucije je odpor liberalcev in nacionalistov proti [[julijska monarhija|julijski monarhiji]] okrepilo ravnanje francoske vlade, ki je v notranji politiki nasprotovala vsakršni razširitvi zelo omejene [[volilna pravica|volilne pravice]], v zunanji politiki pa popuščala Veliki Britaniji. Sredi leta 1847 se je v Franciji razvila kampanja za razširitev volivne pravice, ki je trajala še v začetku leta 1848. V okviru kampanje so bili organizirani reformistični banketi in ko je predsednik vlade [[François Guizot]] februarja prepovedal banket v Parizu, so se 22. februarja začele demonstracije. Prišlo je od spopadov vojske z demonstranti in narodno gardo in po treh dneh, 24. februarja 1848, je kralj [[Ludvik Filip I. Francoski]] odstopil in pobegnil v Anglijo. Oblast je prevzela začasna vlada in razglašena je bila republika. Vlada je, da bi ugodila zahtevam nižjih slojev, izvedla nujne reforme. Za brezposelne delavce so ustanavljali državne delavnice, razglasili pravico do dela, uzakonili svobodo tiska in zborovanja, odpravili smrtno kazen za politične prestopnike in uvedli splošno volilno pravico. Na aprilskih volitvah v narodno skupščino je večino dobila zmerna republikanska stranka, ki pa ni imela posluha za delavske zahteve. Zato so maja in junija v Parizu ponovno izbruhnili nemiri. == Revolucije leta 1848 v habsburških deželah == [[Slika:Maerzrevolution.JPG|thumb|Proglas cesarja Ferdinanda o ukinitvi cenzure]] V [[Avstrijsko cesarstvo|habsburški monarhiji]] se je na [[Dunaj]]u 13. marca začela ''[[marčna revolucija]]''. Čeprav je vojska demonstrante razgnala, je bil kancler knez [[Klemens Lothar Metternich]] prisiljen odstopiti. Revolucija se je hitro širila po ostalih deželah monarhije. Tako so se demonstracije ponovile 15. marca v [[Budimpešta|Budimpešti]], 16. marca v [[Ljubljana|Ljubljani]]... Zajela je tudi habsburške posesti v Severni Italiji: 22. marca sta [[Benetke]] in [[Milano]] razglasila neodvisnost. == Literatura == * Dowe, Dieter, ed. ''Europe in 1848: Revolution and Reform'' (Berghahn Books, 2000) * Evans, R.J.W., in Hartmut Pogge von Strandmann, eds. ''The Revolutions in Europe, 1848–1849: From Reform to Reaction'' (2000) * Langer, William. ''The Revolutions of 1848'' (Harper, 1971) * Rapport, Mike (2009), ''1848: Year of Revolution'' ISBN 978-0-465-01436-1 * Robertson, Priscilla (1952), ''Revolutions of 1848: A Social History'' ISBN 0-691-00756-X == Glej tudi == * [[Anton Fister]] == Zunanje povezave == * [http://cscwww.cats.ohiou.edu/~Chastain/index.htm Spletna enciklopedija revolucij leta 1848] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070412032834/http://cscwww.cats.ohiou.edu/~chastain/index.htm |date=2007-04-12 }} {{Predloga:Slovenija}} {{hist-stub}} [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] [[Kategorija:1848 v politiki]] [[Kategorija:Revolucije leta 1848|*]] {{normativna kontrola}} 15sgo9tsasiehrx1h8jrkw1xzj5dwp7 6685400 6685398 2026-06-05T06:36:11Z ~2026-33340-61 261142 6685400 wikitext text/x-wiki Mija Gajšt je bla znanstvenica ki je odkrila žepni DIH. [[Slika:Ereignisblatt aus den revolutionären Märztagen 18.-19. März 1848 mit einer Barrikadenszene aus der Breiten Strasse, Berlin 01.jpg|350px|thumb|Barikade po izbruhu revolucije v glavnem mestu [[Prusija|Prusije]], [[Berlin]]u]] == Revolucije leta 1848 v Franciji == V letih pred izbruhom revolucije je odpor liberalcev in nacionalistov proti [[julijska monarhija|julijski monarhiji]] okrepilo ravnanje francoske vlade, ki je v notranji politiki nasprotovala vsakršni razširitvi zelo omejene [[volilna pravica|volilne pravice]], v zunanji politiki pa popuščala Veliki Britaniji. Sredi leta 1847 se je v Franciji razvila kampanja za razširitev volivne pravice, ki je trajala še v začetku leta 1848. V okviru kampanje so bili organizirani reformistični banketi in ko je predsednik vlade [[François Guizot]] februarja prepovedal banket v Parizu, so se 22. februarja začele demonstracije. Prišlo je od spopadov vojske z demonstranti in narodno gardo in po treh dneh, 24. februarja 1848, je kralj [[Ludvik Filip I. Francoski]] odstopil in pobegnil v Anglijo. Oblast je prevzela začasna vlada in razglašena je bila republika. Vlada je, da bi ugodila zahtevam nižjih slojev, izvedla nujne reforme. Za brezposelne delavce so ustanavljali državne delavnice, razglasili pravico do dela, uzakonili svobodo tiska in zborovanja, odpravili smrtno kazen za politične prestopnike in uvedli splošno volilno pravico. Na aprilskih volitvah v narodno skupščino je večino dobila zmerna republikanska stranka, ki pa ni imela posluha za delavske zahteve. Zato so maja in junija v Parizu ponovno izbruhnili nemiri. == Revolucije leta 1848 v habsburških deželah == [[Slika:Maerzrevolution.JPG|thumb|Proglas cesarja Ferdinanda o ukinitvi cenzure]] V [[Avstrijsko cesarstvo|habsburški monarhiji]] se je na [[Dunaj]]u 13. marca začela ''[[marčna revolucija]]''. Čeprav je vojska demonstrante razgnala, je bil kancler knez [[Klemens Lothar Metternich]] prisiljen odstopiti. Revolucija se je hitro širila po ostalih deželah monarhije. Tako so se demonstracije ponovile 15. marca v [[Budimpešta|Budimpešti]], 16. marca v [[Ljubljana|Ljubljani]]... Zajela je tudi habsburške posesti v Severni Italiji: 22. marca sta [[Benetke]] in [[Milano]] razglasila neodvisnost. == Literatura == * Dowe, Dieter, ed. ''Europe in 1848: Revolution and Reform'' (Berghahn Books, 2000) * Evans, R.J.W., in Hartmut Pogge von Strandmann, eds. ''The Revolutions in Europe, 1848–1849: From Reform to Reaction'' (2000) * Langer, William. ''The Revolutions of 1848'' (Harper, 1971) * Rapport, Mike (2009), ''1848: Year of Revolution'' ISBN 978-0-465-01436-1 * Robertson, Priscilla (1952), ''Revolutions of 1848: A Social History'' ISBN 0-691-00756-X == Glej tudi == * [[Anton Fister]] == Zunanje povezave == * [http://cscwww.cats.ohiou.edu/~Chastain/index.htm Spletna enciklopedija revolucij leta 1848] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070412032834/http://cscwww.cats.ohiou.edu/~chastain/index.htm |date=2007-04-12 }} {{Predloga:Slovenija}} {{hist-stub}} [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] [[Kategorija:1848 v politiki]] [[Kategorija:Revolucije leta 1848|*]] {{normativna kontrola}} tnuprqb3jgldxhatyuu4y12z2g1dyrq 6685405 6685400 2026-06-05T06:47:12Z Upwinxp 126544 rv 6685405 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ereignisblatt aus den revolutionären Märztagen 18.-19. März 1848 mit einer Barrikadenszene aus der Breiten Strasse, Berlin 01.jpg|350px|thumb|Barikade po izbruhu revolucije v glavnem mestu [[Prusija|Prusije]], [[Berlin]]u]] '''Revolucije leta 1848''' so bile povezane [[revolucija|revolucije]], ki jih pogojno imenujemo tudi [[meščanstvo|meščanske]] ali [[narod|nacionalne]] revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe. == Revolucije leta 1848 v Franciji == V letih pred izbruhom revolucije je odpor liberalcev in nacionalistov proti [[julijska monarhija|julijski monarhiji]] okrepilo ravnanje francoske vlade, ki je v notranji politiki nasprotovala vsakršni razširitvi zelo omejene [[volilna pravica|volilne pravice]], v zunanji politiki pa popuščala Veliki Britaniji. Sredi leta 1847 se je v Franciji razvila kampanja za razširitev volivne pravice, ki je trajala še v začetku leta 1848. V okviru kampanje so bili organizirani reformistični banketi in ko je predsednik vlade [[François Guizot]] februarja prepovedal banket v Parizu, so se 22. februarja začele demonstracije. Prišlo je od spopadov vojske z demonstranti in narodno gardo in po treh dneh, 24. februarja 1848, je kralj [[Ludvik Filip I. Francoski]] odstopil in pobegnil v Anglijo. Oblast je prevzela začasna vlada in razglašena je bila republika. Vlada je, da bi ugodila zahtevam nižjih slojev, izvedla nujne reforme. Za brezposelne delavce so ustanavljali državne delavnice, razglasili pravico do dela, uzakonili svobodo tiska in zborovanja, odpravili smrtno kazen za politične prestopnike in uvedli splošno volilno pravico. Na aprilskih volitvah v narodno skupščino je večino dobila zmerna republikanska stranka, ki pa ni imela posluha za delavske zahteve. Zato so maja in junija v Parizu ponovno izbruhnili nemiri. == Revolucije leta 1848 v habsburških deželah == [[Slika:Maerzrevolution.JPG|thumb|Proglas cesarja Ferdinanda o ukinitvi cenzure]] V [[Avstrijsko cesarstvo|habsburški monarhiji]] se je na [[Dunaj]]u 13. marca začela ''[[marčna revolucija]]''. Čeprav je vojska demonstrante razgnala, je bil kancler knez [[Klemens Lothar Metternich]] prisiljen odstopiti. Revolucija se je hitro širila po ostalih deželah monarhije. Tako so se demonstracije ponovile 15. marca v [[Budimpešta|Budimpešti]], 16. marca v [[Ljubljana|Ljubljani]]... Zajela je tudi habsburške posesti v Severni Italiji: 22. marca sta [[Benetke]] in [[Milano]] razglasila neodvisnost. == Literatura == * Dowe, Dieter, ed. ''Europe in 1848: Revolution and Reform'' (Berghahn Books, 2000) * Evans, R.J.W., in Hartmut Pogge von Strandmann, eds. ''The Revolutions in Europe, 1848–1849: From Reform to Reaction'' (2000) * Langer, William. ''The Revolutions of 1848'' (Harper, 1971) * Rapport, Mike (2009), ''1848: Year of Revolution'' ISBN 978-0-465-01436-1 * Robertson, Priscilla (1952), ''Revolutions of 1848: A Social History'' ISBN 0-691-00756-X == Glej tudi == * [[Anton Fister]] == Zunanje povezave == * [http://cscwww.cats.ohiou.edu/~Chastain/index.htm Spletna enciklopedija revolucij leta 1848] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070412032834/http://cscwww.cats.ohiou.edu/~chastain/index.htm |date=2007-04-12 }} {{Predloga:Slovenija}} {{hist-stub}} [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] [[Kategorija:1848 v politiki]] [[Kategorija:Revolucije leta 1848|*]] {{normativna kontrola}} 7mst0lucuda01ks7n2ctaca86wk1xiu 0 44912 6685258 6492031 2026-06-04T20:16:41Z Upwinxp 126544 v slovenščini pišemo valuto za zneskom 6685258 wikitext text/x-wiki {{redirect|MORS}} {{Infobox Government agency |agency_name = Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije |logo = |logo_width = |logo_caption = |formed = 1990 |jurisdiction = [[Vlada Republike Slovenije]] |headquarters = [[Vojkova cesta, Ljubljana|Vojkova cesta 55]]<br>1000 [[Ljubljana]] |chief1_name = |chief1_position = [[Minister za obrambo Republike Slovenije|minister za obrambo]] |website = [http://www.mo.gov.si mo.gov.si] |budget = 200 milijonov [[Euro|€]] (2015) |footnotes = }} '''Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije''' ([[kratica]] '''MORS''') je [[ministrstvo]] [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]], ki skrbi za [[obramba (vojaštvo)|obrambo]] Slovenije pred zunanjimi sovražniki in [[naravna nesreča|naravnimi nesrečami]]. Ministrstvo vodi [[minister za obrambo Republike Slovenije]], ki ga imenuje [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in potrdi [[Državni zbor Republike Slovenije]]; minister je tako del [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]]. Sedež ministrstva se nahaja na Vojkovi cesti 55 v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Kardeljeva ploščad, Ljubljana|Kardeljeva ploščad]]). == Organiziranost MORS-a == * [[kabinet]] ministra * [[sekretariat]] [[glavni sekretar|glavnega sekretarja]] * [[direktorat]]i: * [http://www.mo.gov.si/si/o_ministrstvu/organizacija/direktorat_za_obrambno_politiko/ Direktorat za obrambno politiko Ministrstva za obrambo Republike Slovenije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141020105636/http://www.mo.gov.si/si/o_ministrstvu/organizacija/direktorat_za_obrambno_politiko/ |date=2014-10-20 }} ::* Sektor za mednarodno sodelovanje ::* Sektor za obrambno planiranje ::* Centralni register NATO/EU :* [http://www.mo.gov.si/si/o_ministrstvu/organizacija/direktorat_za_obrambne_zadeve/ Direktorat za obrambne zadeve Ministrstva za obrambo Republike Slovenije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141020110932/http://www.mo.gov.si/si/o_ministrstvu/organizacija/direktorat_za_obrambne_zadeve/ |date=2014-10-20 }} ::* Sektor za načrtovanje ::* Sektor za vojaške zadeve ::* Nacionalni center za krizno upravljanje :* [http://www.mo.gov.si/si/o_ministrstvu/organizacija/direktorat_za_logistiko/ Direktorat za logistiko Ministrstva za obrambo Republike Slovenije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141020104859/http://www.mo.gov.si/si/o_ministrstvu/organizacija/direktorat_za_logistiko/ |date=2014-10-20 }} ::* Sektor za gospodarjenje z nepremičninami ::* Sektor za standardizacijo in kodifikacijo ::* Sektor za opremljanje ::* Sektor za naročila * samostojne službe: :* [[Obveščevalno varnostna služba Ministrstva za obrambo Republike Slovenije]] :* Služba za odnose z javnostmi :* Služba za protokol :* Notranjerevizijska služba * organi v sestavi: :* [[Generalštab Slovenske vojske]] ([[Slovenska vojska]]) :* [[Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje]] :* [[Inšpektorat Republike Slovenije za obrambo]] :* [[Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami]] == Glej tudi == * [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == {{wikinavedek}} * [http://www.mo.gov.si/ Spletna stran] {{-}} {{VladaSLO}} {{MORS}} {{poli-stub}} [[Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|Obramba]] [[Kategorija:Ministrstva za obrambo|Slovenija]] [[Kategorija:Ustanove v Ljubljani]] [[Kategorija:Afera Patria (Slovenija)]] [[Kategorija:Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] {{normativna kontrola}} 7pdp9fkoyf27sh7twlh80nadpilv9sd 4 45591 6685385 6666765 2026-06-05T05:15:27Z Yerpo 8417 /* Predlogi */ --končani 6685385 wikitext text/x-wiki {{IČ-navodila}} __TOC__ == Predlogi == ''Trenutno ni predlogov'' <!-- Nove predloge dodajte na VRH zgornjega seznama. Pred nominacijo se prepričajte, da članek ustreza merilom za izbrane članke --> == Glej tudi == * [[Wikipedija:Predlogi za izbrane slike]] [[Kategorija:Izbrani članki Wikipedije| {{PAGENAME}}]] ra750iks1b7cmcciinyhut5tbu7d285 0 49724 6685308 6684857 2026-06-04T21:01:28Z Alebarasi 50192 /* V */ 6685308 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Belgijci|belgijskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Belgijcev|Belgija|belgijskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Sabine Appelmans]] *[[Maxime Authom]] == B == *[[Ruben Bemelmans]] *[[Alexander Blockx]] *[[Ysaline Bonaventure]] == C == *[[Julien Cagnina]] *[[Els Callens]] *[[Raoul-Constantin-Joseph-Ghislain Daufresne de la Chevalerie|Raoul Daufresne de la Chevalerie]] *[[Kim Clijsters]] *[[Kimmer Coppejans]] == D == *[[Steve Darcis]] *[[Niels Desein]] *[[Filip Dewulf]] == E == *[[Gilles Elseneer]] == F == *[[Nancy Feber]] *[[Debbrich Feys]] *[[Kirsten Flipkens]] == G == *[[Germain Gigounon]] *[[David Goffin]] *[[Arthur De Greef (tenisač)|Arthur De Greef]] == H == *[[Justine Henin-Hardenne]] *[[Tamaryn Hendler]] == L == *[[Klaartje Liebens]] *[[Joris De Loore]] == M == *[[Caroline Maes]] *[[Xavier Malisse]] *[[Eduardo Masso]] *[[Elise Mertens]] *[[Yannick Mertens]] *[[An-Sophie Mestach]] *[[Greet Minnen]] *[[Dominique Monami]] == N == *[[Dick Norman]] == O == *[[Sofie Oyen]] == P == *[[Libor Pimek]] == R == *[[Christophe Rochus]] *[[Olivier Rochus]] *[[Dominique van Roost]] == S == *[[Paul-Henri Spaak]] == U == *[[Tessa Van den Broeck]] *[[Alison Van Uytvanck]] == V == *[[Hanne Vandewinkel]] *[[Tom Vanhoudt]] *[[Aude Vermoezen]] *[[Joran Vliegen]] *[[Kristof Vliegen]] == W == *[[Yanina Wickmayer]] == Z == *[[Marina Zanevska|Maryna Zanevska]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Belgijcev|Tenisači]] [[Kategorija:Belgijski tenisači|*]] 6wzh8i9lwdmjm21hlxprclqfdjchac2 6685323 6685308 2026-06-04T21:35:26Z Alebarasi 50192 /* C */ 6685323 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Belgijci|belgijskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Belgijcev|Belgija|belgijskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Sabine Appelmans]] *[[Maxime Authom]] == B == *[[Ruben Bemelmans]] *[[Alexander Blockx]] *[[Ysaline Bonaventure]] == C == *[[Julien Cagnina]] *[[Els Callens]] *[[Raoul-Constantin-Joseph-Ghislain Daufresne de la Chevalerie|Raoul Daufresne de la Chevalerie]] *[[Kim Clijsters]] *[[Raphaël Collignon]] *[[Kimmer Coppejans]] == D == *[[Steve Darcis]] *[[Niels Desein]] *[[Filip Dewulf]] == E == *[[Gilles Elseneer]] == F == *[[Nancy Feber]] *[[Debbrich Feys]] *[[Kirsten Flipkens]] == G == *[[Germain Gigounon]] *[[David Goffin]] *[[Arthur De Greef (tenisač)|Arthur De Greef]] == H == *[[Justine Henin-Hardenne]] *[[Tamaryn Hendler]] == L == *[[Klaartje Liebens]] *[[Joris De Loore]] == M == *[[Caroline Maes]] *[[Xavier Malisse]] *[[Eduardo Masso]] *[[Elise Mertens]] *[[Yannick Mertens]] *[[An-Sophie Mestach]] *[[Greet Minnen]] *[[Dominique Monami]] == N == *[[Dick Norman]] == O == *[[Sofie Oyen]] == P == *[[Libor Pimek]] == R == *[[Christophe Rochus]] *[[Olivier Rochus]] *[[Dominique van Roost]] == S == *[[Paul-Henri Spaak]] == U == *[[Tessa Van den Broeck]] *[[Alison Van Uytvanck]] == V == *[[Hanne Vandewinkel]] *[[Tom Vanhoudt]] *[[Aude Vermoezen]] *[[Joran Vliegen]] *[[Kristof Vliegen]] == W == *[[Yanina Wickmayer]] == Z == *[[Marina Zanevska|Maryna Zanevska]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Belgijcev|Tenisači]] [[Kategorija:Belgijski tenisači|*]] 2oi7o94mwcal2l70evnovruid2bdgxm 6685344 6685323 2026-06-04T21:58:23Z Alebarasi 50192 +1 6685344 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Belgijci|belgijskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Belgijcev|Belgija|belgijskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Sabine Appelmans]] *[[Maxime Authom]] == B == *[[Ruben Bemelmans]] *[[Alexander Blockx]] *[[Ysaline Bonaventure]] == C == *[[Julien Cagnina]] *[[Els Callens]] *[[Raoul-Constantin-Joseph-Ghislain Daufresne de la Chevalerie|Raoul Daufresne de la Chevalerie]] *[[Kim Clijsters]] *[[Raphaël Collignon]] *[[Kimmer Coppejans]] == D == *[[Steve Darcis]] *[[Niels Desein]] *[[Filip Dewulf]] == E == *[[Gilles Elseneer]] == F == *[[Nancy Feber]] *[[Debbrich Feys]] *[[Kirsten Flipkens]] == G == *[[Germain Gigounon]] *[[David Goffin]] *[[Arthur De Greef (tenisač)|Arthur De Greef]] == H == *[[Justine Henin-Hardenne]] *[[Tamaryn Hendler]] == K == *[[Magali Kempten]] == L == *[[Klaartje Liebens]] *[[Joris De Loore]] == M == *[[Caroline Maes]] *[[Xavier Malisse]] *[[Eduardo Masso]] *[[Elise Mertens]] *[[Yannick Mertens]] *[[An-Sophie Mestach]] *[[Greet Minnen]] *[[Dominique Monami]] == N == *[[Dick Norman]] == O == *[[Sofie Oyen]] == P == *[[Libor Pimek]] == R == *[[Christophe Rochus]] *[[Olivier Rochus]] *[[Dominique van Roost]] == S == *[[Paul-Henri Spaak]] == U == *[[Tessa Van den Broeck]] *[[Alison Van Uytvanck]] == V == *[[Hanne Vandewinkel]] *[[Tom Vanhoudt]] *[[Aude Vermoezen]] *[[Joran Vliegen]] *[[Kristof Vliegen]] == W == *[[Yanina Wickmayer]] == Z == *[[Marina Zanevska|Maryna Zanevska]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Belgijcev|Tenisači]] [[Kategorija:Belgijski tenisači|*]] jupbn4c62a9hwbu4qq7ndv2x5gmd1u0 6685345 6685344 2026-06-04T21:58:37Z Alebarasi 50192 /* K */ 6685345 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Belgijci|belgijskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Belgijcev|Belgija|belgijskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Sabine Appelmans]] *[[Maxime Authom]] == B == *[[Ruben Bemelmans]] *[[Alexander Blockx]] *[[Ysaline Bonaventure]] == C == *[[Julien Cagnina]] *[[Els Callens]] *[[Raoul-Constantin-Joseph-Ghislain Daufresne de la Chevalerie|Raoul Daufresne de la Chevalerie]] *[[Kim Clijsters]] *[[Raphaël Collignon]] *[[Kimmer Coppejans]] == D == *[[Steve Darcis]] *[[Niels Desein]] *[[Filip Dewulf]] == E == *[[Gilles Elseneer]] == F == *[[Nancy Feber]] *[[Debbrich Feys]] *[[Kirsten Flipkens]] == G == *[[Germain Gigounon]] *[[David Goffin]] *[[Arthur De Greef (tenisač)|Arthur De Greef]] == H == *[[Justine Henin-Hardenne]] *[[Tamaryn Hendler]] == K == *[[Magali Kempen]] == L == *[[Klaartje Liebens]] *[[Joris De Loore]] == M == *[[Caroline Maes]] *[[Xavier Malisse]] *[[Eduardo Masso]] *[[Elise Mertens]] *[[Yannick Mertens]] *[[An-Sophie Mestach]] *[[Greet Minnen]] *[[Dominique Monami]] == N == *[[Dick Norman]] == O == *[[Sofie Oyen]] == P == *[[Libor Pimek]] == R == *[[Christophe Rochus]] *[[Olivier Rochus]] *[[Dominique van Roost]] == S == *[[Paul-Henri Spaak]] == U == *[[Tessa Van den Broeck]] *[[Alison Van Uytvanck]] == V == *[[Hanne Vandewinkel]] *[[Tom Vanhoudt]] *[[Aude Vermoezen]] *[[Joran Vliegen]] *[[Kristof Vliegen]] == W == *[[Yanina Wickmayer]] == Z == *[[Marina Zanevska|Maryna Zanevska]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Belgijcev|Tenisači]] [[Kategorija:Belgijski tenisači|*]] gia86k6sh4bdt08la4c0p0wjlwv2m49 0 49785 6685094 6425531 2026-06-04T13:18:36Z ~2026-32552-67 260877 /* V */ 6685094 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[zgodovinar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Alois Adamus]] *[[Zděnek Antoš]] *[[Božena Auštecká]] == B == * [[Adolf Bachmann]] *[[František Michálek Bartoš]] *[[Karl Beer]] *[[Antonín Benčík]] *[[František Beneš]] *[[Luděk Beneš]] *[[Tomáš Václav Bílek]] *[[Lenka Bobková]] *[[Jiří Brabec]] *J. Bydlo == C == * [[Josef Chmel]] (češko-avstrijski) * Karel Chtyl (umetnostni) *[[Josef Cibulka]] (umetnostni zgod., arheolog) == Č == *[[Tomáš Pešina z Čechorodu]] *[[Jaroslav Čechura]] *[[Jaromír Čelakovský]] *[[Jan Černý-Nigranus]] == D == *[[Růžena Dostálová]] (filologinja) *[[Sáša Dušková]] *[[František Dvořák]] (1920-2015) (umetnostni) *[[Max Dvořák]] (umetnostni - češko-avstrijski) *[[František Dvorník]] == E == *[[Josef Emler]] *[[Karel Jaromír Erben]] == F == *[[Jiří Fajt]] (umetnostni) *[[Petr Fiala]] (nato politolog) *[[Jiří Fiedler]] *[[Gustav Friedrich]] *[[Eliška Fučíková]] (umetnostna) == G == * [[Anton Gindely]] (nemško-češki) *[[Jaroslav Goll]] == H == *[[Jaromir Haněl]] (češko-hrvaški pravni) *[[Zdeněk Hazdra]] *[[Jan Herben]] *[[Zdeněk Hojda]] *[[Václav Horčička]] *[[Mojmír Horyna]] *[[Otakar Hostinský]] *[[Adam Hradílek]] *[[Václav Husa]] *[[Milan Hübl]] == J == *I. [[Hermenegild Jireček]] (pravni) (1827–1909) *[[Konstantin Jireček|Konstantin (Josef) Jireček]] (1854–1918) *([[Ivan Martin Jirous]] - umetnostni) *[[František Jordán]] == K == * [[Karel Kaplan]] * [[Josef Karásek]] *Hans Kohn * [[Jiří Kotalík]] (umetnostni) *[[Petr Koura]] *[[Kamil Krofta]] *[[Petr Kučera]] *[[Jiří Kuděla]] (veleposlanik v Sloveniji, prej na Hrv.) *[[Václav Kural]] == L == * [[Radomir Luža]] (1922-2009, ZDA) == M == *[[Jan Máchal]] *[[Antonín Matějček]] (umetnostni) *[[Bohumil Matějka]] *[[Eduard Maur]] *[[Vojtěch Mencl]] *[[Jiří Mikulec]] == N == *[[Bohumil Navrátil]] *[[Zdeněk Nejedlý]] (muzikolog) *(Arne Novák) (literarni) == O == * [[Pavel Oliva]] (1923-2021) == P == *[[František Palacký]] *[[Jaroslav Pánek]] *[[Pavel Panoch]] *Carl Patsch (češ.-avstr.) *[[Karel Paul]] (literarni) *[[Milada Paulová]] *[[Jan Peisker]] (1851 - 1933) *[[Josef Pekař]] *[[Dragutin Pelikán]] *[[Jiří Pešek]] *[[Vilém Prečan]] == S == *[[Josef (Franz Jaroslav) Schaller]] *[[Vilém Slavata]] *[[Petr Sommer]] *[[František Stellner]] == Š == * [[Jindřich Šebánek]] * [[Jan Šedivý]] (češ.-slov.) * [[František Šmahel]] * [[Zdeněk Šolle]] == T == *[[Josef Teige]] *[[Zdeněk Václav Tobolka]] *[[Wilhelm Tomaschek]] (Vilém Tomášek) *[[Václav Vladivoj Tomek]] (V. V. Tomek) *[[Dušan Třeštík]] == V == *[[Vladimír Vašků]] *[[Vladimír Vavřínek]] *[[Ondřej Vojtěchovský]] *[[Vlastimil Vondruška]] == W == * [[Frank Wollman]] == Z == * [[Čeněk Zíbrt]] == Ž == *[[Václav Žáček]] *[[Jan Županič]] {{seznami narodov po poklicu|zgodovinarjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Čehov|Zgodovinarji]] [[Kategorija:Češki zgodovinarji|*]] 9bx2f281prlh3we0ubtxctvtu7xy5ab 0 49790 6685271 6684858 2026-06-04T20:36:53Z Alebarasi 50192 /* B */ 6685271 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Denisa Allertová]] == B == *[[Michaela Bayerlová]] *[[Sára Bejlek]] *[[Iveta Benešová]] *[[Tomaš Berdych]] *[[Eva Birnerová]] *[[Olga Blahotová]] *[[Kateřina Böhmová]] *[[Marie Bouzková]] == C == *[[Petra Cetkovská]] *[[Tomáš Cibulec]] == Č == *[[František Čermák]] == D == *[[Martin Damm]] *[[Lukáš Dlouhý]] *[[Jaroslav Drobný (hokejist/tenisač)|Jaroslav Drobný]] == F == *[[Nikola Fraňková]] *[[Leoš Friedl]] *[[Linda Fruhvirtová]] *[[Ota Fukárek]] == G == *[[Iveta Gerlová]] *[[Adriana Gerši]] == H == *[[Jan Hájek]] *[[Jan Hernych]] *[[Jakob Hlasek]] *[[Andrea Sestini Hlaváčková]] *[[Andrea Holíková]] *[[Eva Hrdinová]] == J == *[[Roman Jebavý]] == K == *[[Sandra Kleinová]] *[[Jan Kodeš]] *[[Zdeněk Kolář]] *[[Michal Konečný]] *[[Petr Korda]] *[[Jiří Košler]] *[[Klára Koukalová]] *[[Karel Koželuh]] *[[Barbora Krejčíková]] *[[Petra Krejsová]] *[[Lucie Kriegsmannová]] *[[Magdalena Kučerová]]? *[[Renata Kučerová]] *[[Petra Kvitová]] == L == *[[Jiří Lehečka]] *[[Ivan Lendl]] *[[Dušan Lojda]] *[[Jana Lubasová]] *[[Petr Luxa]] == M == *[[Tomáš Macháč]] *[[Jana Macurová]] *[[Hana Mandlíková]] *[[Regina Maršíková]] *[[Eva Martincová]] *[[Tereza Martincová]] *[[Iveta Melzer]] *[[Pernilla Mendesová]] *[[Jakub Menšík]] *[[Jan Mertl]] *[[Ivo Minář]] *[[Karolína Muchová]] == N == *[[Michal Navratil]] *[[Gabriela Navrátilová]] *[[Martina Navratilova]] *[[Milena Nekvapilová]] *[[Sylva Nesvadbová]] *[[Linda Nosková]] *[[Karel Nováček]] *[[Jiří Novák (tenisač)|Jiří Novák]] *[[Jana Novotná]] == O == *[[Zuzana Ondrášková]] == P == *[[Petr Pála]] *[[Michaela Paštiková]] *[[Adam Pavlásek]] *[[Květa Peschke]] *[[Libor Pimek]] *[[Karolína Plíšková]] *[[Kristýna Plíšková]] *[[Libuše Průšová]] *[[Zuzana Průšová]] == R == *[[Ludmila Richterová]] *[[David Rikl]] *[[Lukáš Rosol]] == S == *[[Kateřina Siniaková]] *[[Anna Sisková]] *[[Pavel Složil]] *[[Tereza Smitková]] *[[Barbora Strýcová]]  *[[Cyril Suk]] *[[Helena Suková]] == Š == *[[Lucie Šafářová]] *[[Jan Šátral]] *[[Kateřina Šišková]] *[[Tomáš Šmíd]] *[[Pavel Šnobel]] *[[Martina Špačková]] *[[Hana Šromová]] *[[Barbora Štefková]] *[[Radek Štěpánek]] == U == *[[Bohdan Ulihrach]] == V == *[[Nicole Vaidišová]] *[[Kateřina Vaňková]] *[[Alena Vašková]] *[[Jiří Veselý]] *[[Helena Vildová]] *[[Pavel Vízner]] *[[Markéta Vondroušová]] *[[Renata Voráčová]] == Z == *[[Barbora Záhlavová-Strýcová]] *[[Sandra Záhlavová]] *[[Magdalena Zděnovcová]] == Ž == *[[Ladislav Žemla]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Čehov|Tenisači]] [[Kategorija:Češki tenisači|*]] qfn02uiyfrzzuk69uj8n1jatawju500 6685292 6685271 2026-06-04T20:50:25Z Alebarasi 50192 /* K */ 6685292 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Denisa Allertová]] == B == *[[Michaela Bayerlová]] *[[Sára Bejlek]] *[[Iveta Benešová]] *[[Tomaš Berdych]] *[[Eva Birnerová]] *[[Olga Blahotová]] *[[Kateřina Böhmová]] *[[Marie Bouzková]] == C == *[[Petra Cetkovská]] *[[Tomáš Cibulec]] == Č == *[[František Čermák]] == D == *[[Martin Damm]] *[[Lukáš Dlouhý]] *[[Jaroslav Drobný (hokejist/tenisač)|Jaroslav Drobný]] == F == *[[Nikola Fraňková]] *[[Leoš Friedl]] *[[Linda Fruhvirtová]] *[[Ota Fukárek]] == G == *[[Iveta Gerlová]] *[[Adriana Gerši]] == H == *[[Jan Hájek]] *[[Jan Hernych]] *[[Jakob Hlasek]] *[[Andrea Sestini Hlaváčková]] *[[Andrea Holíková]] *[[Eva Hrdinová]] == J == *[[Roman Jebavý]] == K == *[[Sandra Kleinová]] *[[Jan Kodeš]] *[[Zdeněk Kolář]] *[[Michal Konečný]] *[[Vít Kopřiva]] *[[Petr Korda]] *[[Jiří Košler]] *[[Klára Koukalová]] *[[Karel Koželuh]] *[[Barbora Krejčíková]] *[[Petra Krejsová]] *[[Lucie Kriegsmannová]] *[[Magdalena Kučerová]]? *[[Renata Kučerová]] *[[Petra Kvitová]] == L == *[[Jiří Lehečka]] *[[Ivan Lendl]] *[[Dušan Lojda]] *[[Jana Lubasová]] *[[Petr Luxa]] == M == *[[Tomáš Macháč]] *[[Jana Macurová]] *[[Hana Mandlíková]] *[[Regina Maršíková]] *[[Eva Martincová]] *[[Tereza Martincová]] *[[Iveta Melzer]] *[[Pernilla Mendesová]] *[[Jakub Menšík]] *[[Jan Mertl]] *[[Ivo Minář]] *[[Karolína Muchová]] == N == *[[Michal Navratil]] *[[Gabriela Navrátilová]] *[[Martina Navratilova]] *[[Milena Nekvapilová]] *[[Sylva Nesvadbová]] *[[Linda Nosková]] *[[Karel Nováček]] *[[Jiří Novák (tenisač)|Jiří Novák]] *[[Jana Novotná]] == O == *[[Zuzana Ondrášková]] == P == *[[Petr Pála]] *[[Michaela Paštiková]] *[[Adam Pavlásek]] *[[Květa Peschke]] *[[Libor Pimek]] *[[Karolína Plíšková]] *[[Kristýna Plíšková]] *[[Libuše Průšová]] *[[Zuzana Průšová]] == R == *[[Ludmila Richterová]] *[[David Rikl]] *[[Lukáš Rosol]] == S == *[[Kateřina Siniaková]] *[[Anna Sisková]] *[[Pavel Složil]] *[[Tereza Smitková]] *[[Barbora Strýcová]]  *[[Cyril Suk]] *[[Helena Suková]] == Š == *[[Lucie Šafářová]] *[[Jan Šátral]] *[[Kateřina Šišková]] *[[Tomáš Šmíd]] *[[Pavel Šnobel]] *[[Martina Špačková]] *[[Hana Šromová]] *[[Barbora Štefková]] *[[Radek Štěpánek]] == U == *[[Bohdan Ulihrach]] == V == *[[Nicole Vaidišová]] *[[Kateřina Vaňková]] *[[Alena Vašková]] *[[Jiří Veselý]] *[[Helena Vildová]] *[[Pavel Vízner]] *[[Markéta Vondroušová]] *[[Renata Voráčová]] == Z == *[[Barbora Záhlavová-Strýcová]] *[[Sandra Záhlavová]] *[[Magdalena Zděnovcová]] == Ž == *[[Ladislav Žemla]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Čehov|Tenisači]] [[Kategorija:Češki tenisači|*]] 4p6huhw51l69r9unne1fbpt6rk33gqk 6685304 6685292 2026-06-04T20:58:31Z Alebarasi 50192 /* B */ 6685304 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Denisa Allertová]] == B == *[[Nikola Bartůňková]] *[[Michaela Bayerlová]] *[[Sára Bejlek]] *[[Iveta Benešová]] *[[Tomaš Berdych]] *[[Eva Birnerová]] *[[Olga Blahotová]] *[[Kateřina Böhmová]] *[[Marie Bouzková]] == C == *[[Petra Cetkovská]] *[[Tomáš Cibulec]] == Č == *[[František Čermák]] == D == *[[Martin Damm]] *[[Lukáš Dlouhý]] *[[Jaroslav Drobný (hokejist/tenisač)|Jaroslav Drobný]] == F == *[[Nikola Fraňková]] *[[Leoš Friedl]] *[[Linda Fruhvirtová]] *[[Ota Fukárek]] == G == *[[Iveta Gerlová]] *[[Adriana Gerši]] == H == *[[Jan Hájek]] *[[Jan Hernych]] *[[Jakob Hlasek]] *[[Andrea Sestini Hlaváčková]] *[[Andrea Holíková]] *[[Eva Hrdinová]] == J == *[[Roman Jebavý]] == K == *[[Sandra Kleinová]] *[[Jan Kodeš]] *[[Zdeněk Kolář]] *[[Michal Konečný]] *[[Vít Kopřiva]] *[[Petr Korda]] *[[Jiří Košler]] *[[Klára Koukalová]] *[[Karel Koželuh]] *[[Barbora Krejčíková]] *[[Petra Krejsová]] *[[Lucie Kriegsmannová]] *[[Magdalena Kučerová]]? *[[Renata Kučerová]] *[[Petra Kvitová]] == L == *[[Jiří Lehečka]] *[[Ivan Lendl]] *[[Dušan Lojda]] *[[Jana Lubasová]] *[[Petr Luxa]] == M == *[[Tomáš Macháč]] *[[Jana Macurová]] *[[Hana Mandlíková]] *[[Regina Maršíková]] *[[Eva Martincová]] *[[Tereza Martincová]] *[[Iveta Melzer]] *[[Pernilla Mendesová]] *[[Jakub Menšík]] *[[Jan Mertl]] *[[Ivo Minář]] *[[Karolína Muchová]] == N == *[[Michal Navratil]] *[[Gabriela Navrátilová]] *[[Martina Navratilova]] *[[Milena Nekvapilová]] *[[Sylva Nesvadbová]] *[[Linda Nosková]] *[[Karel Nováček]] *[[Jiří Novák (tenisač)|Jiří Novák]] *[[Jana Novotná]] == O == *[[Zuzana Ondrášková]] == P == *[[Petr Pála]] *[[Michaela Paštiková]] *[[Adam Pavlásek]] *[[Květa Peschke]] *[[Libor Pimek]] *[[Karolína Plíšková]] *[[Kristýna Plíšková]] *[[Libuše Průšová]] *[[Zuzana Průšová]] == R == *[[Ludmila Richterová]] *[[David Rikl]] *[[Lukáš Rosol]] == S == *[[Kateřina Siniaková]] *[[Anna Sisková]] *[[Pavel Složil]] *[[Tereza Smitková]] *[[Barbora Strýcová]]  *[[Cyril Suk]] *[[Helena Suková]] == Š == *[[Lucie Šafářová]] *[[Jan Šátral]] *[[Kateřina Šišková]] *[[Tomáš Šmíd]] *[[Pavel Šnobel]] *[[Martina Špačková]] *[[Hana Šromová]] *[[Barbora Štefková]] *[[Radek Štěpánek]] == U == *[[Bohdan Ulihrach]] == V == *[[Nicole Vaidišová]] *[[Kateřina Vaňková]] *[[Alena Vašková]] *[[Jiří Veselý]] *[[Helena Vildová]] *[[Pavel Vízner]] *[[Markéta Vondroušová]] *[[Renata Voráčová]] == Z == *[[Barbora Záhlavová-Strýcová]] *[[Sandra Záhlavová]] *[[Magdalena Zděnovcová]] == Ž == *[[Ladislav Žemla]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Čehov|Tenisači]] [[Kategorija:Češki tenisači|*]] n8rjgucr4vles31xntupprs02ov2gro 0 49823 6685306 6370824 2026-06-04T21:00:00Z Alebarasi 50192 +1 6685306 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ivana Abramović]] * [[Maria Abramović]] * [[Duje Ajduković]] * [[Indire Akiki]] * [[Nina Alibalić]] * [[Mario Ančić]] * [[Toni Androić]] == B == * [[Lucija Ćirić Bagarić]] * [[Ana Biškić]] * [[Lea Bošković]] * [[Predrag Brixy]] == Č == * [[Stjepan Čagalj]] * [[Marin Čilić]] * [[Mile Čilić]] == C == * [[Marija Crnadak]] == Ć == * [[Borna Ćorić]] == D == * [[Mate Delić]] * [[Ivan Dodig]] * [[Marin Draganja]] * [[Tomislav Draganja]] == F == * [[Jana Fett]] * [[Igor Flego]] * [[Željko Franulović]] == G == * [[Viktor Galović]] * [[Borna Gojo]] * [[Sabrina Goleš]] *[[Vlasta Gostiša]] (1903-37) == H == * [[Saša Hiršzon]] == I == * [[Goran Ivanišević]] == J == *[[Borivoj (Boro) Jovanović]] *[[Darija Jurak]] == K == * [[Roko Karanušić]] * [[Ivo Karlović]] * [[Duje Kekez]] * [[Ana Konjuh]] * [[Hela Korač]] * [[Željko Krajan]] * [[Filip Kraljević]] * F. Kukuljević == L == * [[Adrijana Lekaj]] * [[Ivan Ljubičić]] * [[Mirjana Lučić-Baroni]] * [[Tena Lukas]] == M == * [[Iva Majoli]] * [[Fedor Malančec]] * [[Dino Marcan]] * [[Petra Martić]] * [[Nikola Mektić]] * [[Kristijan Mesaroš]] * [[Matea Mezak]] * [[Ani Mijačika]] * [[Ema Mikulčić]] * [[Tereza Mrdeža]] == N == * [[Silvia Njirić]] == O == * [[Bruno Orešar]] * [[Goran Orešić]] * [[Zvonimir Orešković]] * [[Nika Ožegović]] == P == * [[Josip Palada]] * Zora Pandaković * [[Jelena Pandžić]] * [[Mate Pavić]] * [[Matija Pecotić]] * [[Nikola Pilić]] * A. Podvinec * [[Mili Poljičak]] * [[Zoran Primorac]] * [[Dino Prižmić]] * [[Goran Prpić]] * [[Franjo Punčec]] == R == * [[Antonia Ružić]] == S == * [[Nino Serdarušić]] == Š == * [[Antonio Šančić]] * [[Franko Škugor]] * [[Karolina Šprem]] == T == * [[Silvija Talaja]] * [[Ajla Tomljanović]] * [[Joško Topić]] * [[Jelena Kostanić|Jelena Kostanić Tošić]] * [[Saša Tuksar]] == V == * [[Filip Veger]] * [[Antonio Veić]] * [[Donna Vekić]] * [[Ivana Višić]] * [[Ana Vrljić]] == Z == * [[Luka Zaninović]] * [[Lovro Zovko]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Tenisači]] [[Kategorija:Hrvaški tenisači|*]] qlqqpgckd8vbi2vxjswlite2f12oe9a 0 49980 6685278 6684864 2026-06-04T20:41:10Z Alebarasi 50192 /* S */ 6685278 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Argentinci|argentinskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Argentincev|Argentina|argentinskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[José Acasuso]] *[[Franco Agamenone]] *[[Pablo Albano]] *[[Martín Alund]] *[[Lito Álvarez]] *[[Guido Andreozzi]] *[[Facundo Argüello]] *[[Mailen Auroux]] *[[Roberto Azar]] == B == *[[Sebastián Báez]] *[[Facundo Bagnis]] *[[Carlos Berlocq]] *[[Juan Pablo Brzezicki]] *[[Tatiana Bua]] == C == *[[Pedro Cachín]] *[[Agustín Calleri]] *[[Guillermo Cañas]] *[[Ricardo Cano]] *[[Camilo Ugo Carabelli]] *[[Francisco Cerúndolo]] *[[Juan Manuel Cerúndolo]] *[[Juan Ignacio Chela]] *[[José Luis Clerc]] *[[Federico Coria]] *[[Guillermo Coria]] *[[Jorgelina Cravero]] == D == *[[Brian Dabul]] *[[Federico Delbonis]] *[[Gisella Dulko]] *[[Guillermo Durán]] == E == *[[Artin Elmayan]] *[[Tomas Martín Etcheverry]] *[[Gastón Etlis]] == F == *[[Clarisa Fernández]] *[[Juan Pablo Ficovich]] == G == *[[Alejandro Ganzábal]] *[[Juan Garat]] *[[Gastón Gaudio]] *[[Raquel Giscafré]] *[[Inés Gorrochategui]] *[[Nicolas Alejandro De Gregorio]] *[[Juan Pablo Guzmán]] == I == *[[Marcelo Ingaramo]] *[[María Irigoyen]] == J == *[[Martín Jaite]] *[[Diego Junqueira]] == K == *[[Lucas Arnold Ker]] *[[Nicolas Kicker]] *[[Ignacio González King]] *[[Christian Kordasz]] == L == *[[Luis Lobo]] *[[Juan Ignacio Londero]] *[[Sofía Luini]] == M == *[[Leonardo Mayer]] *[[Andrés Molteni]] *[[Juan Mónaco]] == N == *[[David Nalbandian]] *[[Mariano Navone]] == O == *[[Renzo Olivo]] *[[Paula Ormaechea]] *[[Daniel Orsanic]] == P == *[[Guido Pella]] *[[Horacio de la Peña]] *[[Nadia Podorska]] *[[Juan Martín del Potro]] *[[Sebastián Prieto (tenisač)|Sebastián Prieto]] *[[Mariano Puerta]] == R == *[[Diego del Río]] *[[Sergio Roitman]] *[[Guillermo Pérez Roldán]] == S == *[[Roberto Saad]] *[[Gabriela Sabatini]] *[[Maria-Emilia Salerni]] *[[Pitu Salerni]] *[[Aranza Salut]] *[[Eduardo Schwank]] *[[Diego Sebastián Schwartzman]] *[[Solana Sierra]] *[[Franco Squillari]] *[[Paola Suárez]] == T == *[[Patricia Tarabini]] *[[Santiago Rodríguez Taverna]] *[[Thiago Agustín Tirante]] *[[Marco Trungelliti]] == V == *[[Guillermo Vilas]] == Z == *[[Horacio Zeballos]] *[[Matías Zukas]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Argentincev|Tenisači]] [[Kategorija:Argentinski tenisači|*]] lmq4s6bt7bawgj8p189x5cjmvtss3ad 6685295 6685278 2026-06-04T20:52:03Z Alebarasi 50192 /* C */ 6685295 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Argentinci|argentinskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Argentincev|Argentina|argentinskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[José Acasuso]] *[[Franco Agamenone]] *[[Pablo Albano]] *[[Martín Alund]] *[[Lito Álvarez]] *[[Guido Andreozzi]] *[[Facundo Argüello]] *[[Mailen Auroux]] *[[Roberto Azar]] == B == *[[Sebastián Báez]] *[[Facundo Bagnis]] *[[Carlos Berlocq]] *[[Juan Pablo Brzezicki]] *[[Tatiana Bua]] == C == *[[Pedro Cachín]] *[[Agustín Calleri]] *[[Guillermo Cañas]] *[[Ricardo Cano]] *[[Camilo Ugo Carabelli]] *[[Francisco Cerúndolo]] *[[Juan Manuel Cerúndolo]] *[[Juan Ignacio Chela]] *[[José Luis Clerc]] *[[Francisco Comesaña]] *[[Federico Coria]] *[[Guillermo Coria]] *[[Jorgelina Cravero]] == D == *[[Brian Dabul]] *[[Federico Delbonis]] *[[Gisella Dulko]] *[[Guillermo Durán]] == E == *[[Artin Elmayan]] *[[Tomas Martín Etcheverry]] *[[Gastón Etlis]] == F == *[[Clarisa Fernández]] *[[Juan Pablo Ficovich]] == G == *[[Alejandro Ganzábal]] *[[Juan Garat]] *[[Gastón Gaudio]] *[[Raquel Giscafré]] *[[Inés Gorrochategui]] *[[Nicolas Alejandro De Gregorio]] *[[Juan Pablo Guzmán]] == I == *[[Marcelo Ingaramo]] *[[María Irigoyen]] == J == *[[Martín Jaite]] *[[Diego Junqueira]] == K == *[[Lucas Arnold Ker]] *[[Nicolas Kicker]] *[[Ignacio González King]] *[[Christian Kordasz]] == L == *[[Luis Lobo]] *[[Juan Ignacio Londero]] *[[Sofía Luini]] == M == *[[Leonardo Mayer]] *[[Andrés Molteni]] *[[Juan Mónaco]] == N == *[[David Nalbandian]] *[[Mariano Navone]] == O == *[[Renzo Olivo]] *[[Paula Ormaechea]] *[[Daniel Orsanic]] == P == *[[Guido Pella]] *[[Horacio de la Peña]] *[[Nadia Podorska]] *[[Juan Martín del Potro]] *[[Sebastián Prieto (tenisač)|Sebastián Prieto]] *[[Mariano Puerta]] == R == *[[Diego del Río]] *[[Sergio Roitman]] *[[Guillermo Pérez Roldán]] == S == *[[Roberto Saad]] *[[Gabriela Sabatini]] *[[Maria-Emilia Salerni]] *[[Pitu Salerni]] *[[Aranza Salut]] *[[Eduardo Schwank]] *[[Diego Sebastián Schwartzman]] *[[Solana Sierra]] *[[Franco Squillari]] *[[Paola Suárez]] == T == *[[Patricia Tarabini]] *[[Santiago Rodríguez Taverna]] *[[Thiago Agustín Tirante]] *[[Marco Trungelliti]] == V == *[[Guillermo Vilas]] == Z == *[[Horacio Zeballos]] *[[Matías Zukas]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Argentincev|Tenisači]] [[Kategorija:Argentinski tenisači|*]] dmmezqb247w8lm5bk7pppxdswrjywof 6685326 6685295 2026-06-04T21:37:35Z Alebarasi 50192 /* B */ 6685326 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Argentinci|argentinskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Argentincev|Argentina|argentinskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[José Acasuso]] *[[Franco Agamenone]] *[[Pablo Albano]] *[[Martín Alund]] *[[Lito Álvarez]] *[[Guido Andreozzi]] *[[Facundo Argüello]] *[[Mailen Auroux]] *[[Roberto Azar]] == B == *[[Sebastián Báez]] *[[Facundo Bagnis]] *[[Carlos Berlocq]] *[[Juan Pablo Brzezicki]] *[[Tatiana Bua]] *[[Román Andrés Burruchaga]] == C == *[[Pedro Cachín]] *[[Agustín Calleri]] *[[Guillermo Cañas]] *[[Ricardo Cano]] *[[Camilo Ugo Carabelli]] *[[Francisco Cerúndolo]] *[[Juan Manuel Cerúndolo]] *[[Juan Ignacio Chela]] *[[José Luis Clerc]] *[[Francisco Comesaña]] *[[Federico Coria]] *[[Guillermo Coria]] *[[Jorgelina Cravero]] == D == *[[Brian Dabul]] *[[Federico Delbonis]] *[[Gisella Dulko]] *[[Guillermo Durán]] == E == *[[Artin Elmayan]] *[[Tomas Martín Etcheverry]] *[[Gastón Etlis]] == F == *[[Clarisa Fernández]] *[[Juan Pablo Ficovich]] == G == *[[Alejandro Ganzábal]] *[[Juan Garat]] *[[Gastón Gaudio]] *[[Raquel Giscafré]] *[[Inés Gorrochategui]] *[[Nicolas Alejandro De Gregorio]] *[[Juan Pablo Guzmán]] == I == *[[Marcelo Ingaramo]] *[[María Irigoyen]] == J == *[[Martín Jaite]] *[[Diego Junqueira]] == K == *[[Lucas Arnold Ker]] *[[Nicolas Kicker]] *[[Ignacio González King]] *[[Christian Kordasz]] == L == *[[Luis Lobo]] *[[Juan Ignacio Londero]] *[[Sofía Luini]] == M == *[[Leonardo Mayer]] *[[Andrés Molteni]] *[[Juan Mónaco]] == N == *[[David Nalbandian]] *[[Mariano Navone]] == O == *[[Renzo Olivo]] *[[Paula Ormaechea]] *[[Daniel Orsanic]] == P == *[[Guido Pella]] *[[Horacio de la Peña]] *[[Nadia Podorska]] *[[Juan Martín del Potro]] *[[Sebastián Prieto (tenisač)|Sebastián Prieto]] *[[Mariano Puerta]] == R == *[[Diego del Río]] *[[Sergio Roitman]] *[[Guillermo Pérez Roldán]] == S == *[[Roberto Saad]] *[[Gabriela Sabatini]] *[[Maria-Emilia Salerni]] *[[Pitu Salerni]] *[[Aranza Salut]] *[[Eduardo Schwank]] *[[Diego Sebastián Schwartzman]] *[[Solana Sierra]] *[[Franco Squillari]] *[[Paola Suárez]] == T == *[[Patricia Tarabini]] *[[Santiago Rodríguez Taverna]] *[[Thiago Agustín Tirante]] *[[Marco Trungelliti]] == V == *[[Guillermo Vilas]] == Z == *[[Horacio Zeballos]] *[[Matías Zukas]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Argentincev|Tenisači]] [[Kategorija:Argentinski tenisači|*]] 8x3sz4f0k449j8j3rxlu47i2rhdi0fn 6685330 6685326 2026-06-04T21:45:09Z Alebarasi 50192 /* A */ 6685330 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Argentinci|argentinskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Argentincev|Argentina|argentinskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[José Acasuso]] *[[Facundo Díaz Acosta]] *[[Franco Agamenone]] *[[Pablo Albano]] *[[Martín Alund]] *[[Lito Álvarez]] *[[Guido Andreozzi]] *[[Facundo Argüello]] *[[Mailen Auroux]] *[[Roberto Azar]] == B == *[[Sebastián Báez]] *[[Facundo Bagnis]] *[[Carlos Berlocq]] *[[Juan Pablo Brzezicki]] *[[Tatiana Bua]] *[[Román Andrés Burruchaga]] == C == *[[Pedro Cachín]] *[[Agustín Calleri]] *[[Guillermo Cañas]] *[[Ricardo Cano]] *[[Camilo Ugo Carabelli]] *[[Francisco Cerúndolo]] *[[Juan Manuel Cerúndolo]] *[[Juan Ignacio Chela]] *[[José Luis Clerc]] *[[Francisco Comesaña]] *[[Federico Coria]] *[[Guillermo Coria]] *[[Jorgelina Cravero]] == D == *[[Brian Dabul]] *[[Federico Delbonis]] *[[Gisella Dulko]] *[[Guillermo Durán]] == E == *[[Artin Elmayan]] *[[Tomas Martín Etcheverry]] *[[Gastón Etlis]] == F == *[[Clarisa Fernández]] *[[Juan Pablo Ficovich]] == G == *[[Alejandro Ganzábal]] *[[Juan Garat]] *[[Gastón Gaudio]] *[[Raquel Giscafré]] *[[Inés Gorrochategui]] *[[Nicolas Alejandro De Gregorio]] *[[Juan Pablo Guzmán]] == I == *[[Marcelo Ingaramo]] *[[María Irigoyen]] == J == *[[Martín Jaite]] *[[Diego Junqueira]] == K == *[[Lucas Arnold Ker]] *[[Nicolas Kicker]] *[[Ignacio González King]] *[[Christian Kordasz]] == L == *[[Luis Lobo]] *[[Juan Ignacio Londero]] *[[Sofía Luini]] == M == *[[Leonardo Mayer]] *[[Andrés Molteni]] *[[Juan Mónaco]] == N == *[[David Nalbandian]] *[[Mariano Navone]] == O == *[[Renzo Olivo]] *[[Paula Ormaechea]] *[[Daniel Orsanic]] == P == *[[Guido Pella]] *[[Horacio de la Peña]] *[[Nadia Podorska]] *[[Juan Martín del Potro]] *[[Sebastián Prieto (tenisač)|Sebastián Prieto]] *[[Mariano Puerta]] == R == *[[Diego del Río]] *[[Sergio Roitman]] *[[Guillermo Pérez Roldán]] == S == *[[Roberto Saad]] *[[Gabriela Sabatini]] *[[Maria-Emilia Salerni]] *[[Pitu Salerni]] *[[Aranza Salut]] *[[Eduardo Schwank]] *[[Diego Sebastián Schwartzman]] *[[Solana Sierra]] *[[Franco Squillari]] *[[Paola Suárez]] == T == *[[Patricia Tarabini]] *[[Santiago Rodríguez Taverna]] *[[Thiago Agustín Tirante]] *[[Marco Trungelliti]] == V == *[[Guillermo Vilas]] == Z == *[[Horacio Zeballos]] *[[Matías Zukas]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Argentincev|Tenisači]] [[Kategorija:Argentinski tenisači|*]] b3kv5a0ivyjv97rf6yw4lrd9hl9klzz 0 50028 6685288 6684861 2026-06-04T20:48:27Z Alebarasi 50192 /* T */ 6685288 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Francozi|francoskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Francozov|Francija|francoskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Audrey Albié]] *[[Tessah Andrianjafitrimo]] *[[Manon Arcangioli]] *[[Luca Van Assche]] == B == *[[Grégoire Barrère]] *[[Marion Bartoli]] *[[Elliot Benchetrit]] *[[Julien Benneteau]] *[[Amandine Béra]] *[[Geoffrey Blancaneaux]] *[[Benjamin Bonzi]] *[[Jean Borotra]] *[[Mathias Bourgue]] *[[Charles-Antoine Brezac]] *[[Marguerite Broquedis]] *[[Jacques Brugnon]] *[[Clara Burel]] *[[Grégoire Burquier]] == C == *[[Rodolphe Cadart]] *[[Grégory Carraz]] *[[Julien Cassaigne]] *[[Angelique Cauchy]] *[[Arthur Cazaux]] *[[Gail Chanfreau]] *[[Jérémy Chardy]] *[[Olivier Charroin]] *[[Sébastien de Chaunac]] *[[Antoine Cornut Chauvinc]] *[[Arnaud Clément]] *[[Henri Cochet]] *[[Stéphanie Cohen-Aloro]] *[[Julie Coin]] *[[Alizé Cornet]] *[[Enzo Couacaud]] *[[Maxime Cressy]] == D == *[[Alexia Dechaume-Balleret]] *[[Nathalie Dechy]] *[[Max Decugis]] *[[Océane Dodin]] *[[Françoise Dürr]] == E == *[[Jonathan Eysseric]] == F == *[[Jean-Christophe Faurel]] *[[Fiona Ferro]] *[[Claire Feuerstein]] *[[Arthur Fils]] *[[Stéphanie Foretz]] *[[Guy Forget]] *[[Alexandra Fusai]] == G == *[[Caroline Garcia]] *[[Richard Gasquet]] *[[Hugo Gaston]] *[[Augustin Gensse]] *[[Myrtille Georges]] *[[Marc Gicquel]] *[[Tatiana Golovin]] *[[Varvara Gracheva]] *[[Sébastien Grosjean]] *[[David Guez]] *[[Manuel Guinard]] == H == *[[Jérôme Haehnel]] *[[Julie Halard]] *[[Quentin Halys]] *[[Maxime Hamou]] *[[Calvin Hemery]] *[[Pierre-Hugues Herbert]] *[[Amandine Hesse]] *[[Antoine Hoang]] *[[Ugo Humbert]] == J == *[[Elsa Jacquemot]] *[[Selena Janicijevic]] *[[Yannick Jankovits]] *[[Maxime Janvier]] *[[Léolia Jeanjean]] *[[Mathilde Johansson]] *[[Tom Jomby]] *[[Romain Jouan]] == L == *[[René Lacoste]] *[[Tristan Lamasine]] *[[Victoria Larrière]] *[[Henri Leconte]] *[[Suzanne Lenglen]] *[[Constant Lestienne]] *[[Alizé Lim]] *[[Jean-René Lisnard]] *[[Michaël Llodra]] *[[Émilie Loit]] *[[Laurent Lokoli]] == M == *[[Nicolas Mahut]] *[[Adrian Mannarino]] *[[Fabrice Martin]] *[[Paul-Henri Mathieu]] *[[Amélie Mauresmo]] *[[Harold Mayot]] *[[Axel Michon]] *[[Vincent Millot]] *[[Kristina Mladenovic]] *[[Gaël Monfils]] *[[Carole Monnet]] *[[Corentin Moutet]] *[[Alexandre Müller]] == N == *[[Yannick Noah]] == O == *[[Thomas Oger]] *[[Albano Olivetti]] == P == *[[Benoît Paire]] *[[Chloé Paquet]] *[[Pauline Parmentier]] *[[Diane Parry]] *[[Arnaud Di Pasquale]] *[[Giovanni Mpetshi Perricard]] *[[Mary Pierce]] *[[Camille Pin]] *[[Cédric Pioline]] *[[Sarah Pitkowski-Malcor]] *[[Jessika Ponchet]] *[[Lucas Pouille]] == R == *[[Irina Ramialison]] *[[Virginie Razzano]] *[[Shérazad Reix]] *[[Arthur Rinderknech]] *[[Stéphane Robert]] *[[Mathieu Rodrigues]] *[[Christophe Roger-Vasselin]] *[[Édouard Roger-Vasselin]] *[[Rayane Roumane]] *[[Valentin Royer]] *[[Guillaume Rufin]] == S == *[[Gleb Saharov|Gleb Sakharov]] *[[Fabrice Santoro]] *[[Kenny de Schepper]] *[[Florent Serra]] *[[Constance Sibille]] *[[Alexandre Sidorenko]] *[[Anne-Gaëlle Sidot]] *[[Gilles Simon]] == T == *[[Clément Tabur]] *[[Harmony Tan]] *[[Johan Tatlot]] *[[Nathalie Tauziat]] *[[Laura Thorpe]] *[[Nicolas Tourte]] *[[Jo-Wilfried Tsonga]] == V == *[[Aurélie Védy]] *[[Jonathan Dasnières de Veigy]] == W == *[[Tak Khunn Wang]] *[[Sascha Gueymard Wayenburg]] == Y == *[[Pierrick Ysern]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Francozov|Tenisači]] [[Kategorija:Francoski tenisači|*]] 9jt17rx6mpy89sod40tyg2d5izr291p 6685301 6685288 2026-06-04T20:56:46Z Alebarasi 50192 /* T */ 6685301 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Francozi|francoskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Francozov|Francija|francoskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Audrey Albié]] *[[Tessah Andrianjafitrimo]] *[[Manon Arcangioli]] *[[Luca Van Assche]] == B == *[[Grégoire Barrère]] *[[Marion Bartoli]] *[[Elliot Benchetrit]] *[[Julien Benneteau]] *[[Amandine Béra]] *[[Geoffrey Blancaneaux]] *[[Benjamin Bonzi]] *[[Jean Borotra]] *[[Mathias Bourgue]] *[[Charles-Antoine Brezac]] *[[Marguerite Broquedis]] *[[Jacques Brugnon]] *[[Clara Burel]] *[[Grégoire Burquier]] == C == *[[Rodolphe Cadart]] *[[Grégory Carraz]] *[[Julien Cassaigne]] *[[Angelique Cauchy]] *[[Arthur Cazaux]] *[[Gail Chanfreau]] *[[Jérémy Chardy]] *[[Olivier Charroin]] *[[Sébastien de Chaunac]] *[[Antoine Cornut Chauvinc]] *[[Arnaud Clément]] *[[Henri Cochet]] *[[Stéphanie Cohen-Aloro]] *[[Julie Coin]] *[[Alizé Cornet]] *[[Enzo Couacaud]] *[[Maxime Cressy]] == D == *[[Alexia Dechaume-Balleret]] *[[Nathalie Dechy]] *[[Max Decugis]] *[[Océane Dodin]] *[[Françoise Dürr]] == E == *[[Jonathan Eysseric]] == F == *[[Jean-Christophe Faurel]] *[[Fiona Ferro]] *[[Claire Feuerstein]] *[[Arthur Fils]] *[[Stéphanie Foretz]] *[[Guy Forget]] *[[Alexandra Fusai]] == G == *[[Caroline Garcia]] *[[Richard Gasquet]] *[[Hugo Gaston]] *[[Augustin Gensse]] *[[Myrtille Georges]] *[[Marc Gicquel]] *[[Tatiana Golovin]] *[[Varvara Gracheva]] *[[Sébastien Grosjean]] *[[David Guez]] *[[Manuel Guinard]] == H == *[[Jérôme Haehnel]] *[[Julie Halard]] *[[Quentin Halys]] *[[Maxime Hamou]] *[[Calvin Hemery]] *[[Pierre-Hugues Herbert]] *[[Amandine Hesse]] *[[Antoine Hoang]] *[[Ugo Humbert]] == J == *[[Elsa Jacquemot]] *[[Selena Janicijevic]] *[[Yannick Jankovits]] *[[Maxime Janvier]] *[[Léolia Jeanjean]] *[[Mathilde Johansson]] *[[Tom Jomby]] *[[Romain Jouan]] == L == *[[René Lacoste]] *[[Tristan Lamasine]] *[[Victoria Larrière]] *[[Henri Leconte]] *[[Suzanne Lenglen]] *[[Constant Lestienne]] *[[Alizé Lim]] *[[Jean-René Lisnard]] *[[Michaël Llodra]] *[[Émilie Loit]] *[[Laurent Lokoli]] == M == *[[Nicolas Mahut]] *[[Adrian Mannarino]] *[[Fabrice Martin]] *[[Paul-Henri Mathieu]] *[[Amélie Mauresmo]] *[[Harold Mayot]] *[[Axel Michon]] *[[Vincent Millot]] *[[Kristina Mladenovic]] *[[Gaël Monfils]] *[[Carole Monnet]] *[[Corentin Moutet]] *[[Alexandre Müller]] == N == *[[Yannick Noah]] == O == *[[Thomas Oger]] *[[Albano Olivetti]] == P == *[[Benoît Paire]] *[[Chloé Paquet]] *[[Pauline Parmentier]] *[[Diane Parry]] *[[Arnaud Di Pasquale]] *[[Giovanni Mpetshi Perricard]] *[[Mary Pierce]] *[[Camille Pin]] *[[Cédric Pioline]] *[[Sarah Pitkowski-Malcor]] *[[Jessika Ponchet]] *[[Lucas Pouille]] == R == *[[Irina Ramialison]] *[[Virginie Razzano]] *[[Shérazad Reix]] *[[Arthur Rinderknech]] *[[Stéphane Robert]] *[[Mathieu Rodrigues]] *[[Christophe Roger-Vasselin]] *[[Édouard Roger-Vasselin]] *[[Rayane Roumane]] *[[Valentin Royer]] *[[Guillaume Rufin]] == S == *[[Gleb Saharov|Gleb Sakharov]] *[[Fabrice Santoro]] *[[Kenny de Schepper]] *[[Florent Serra]] *[[Constance Sibille]] *[[Alexandre Sidorenko]] *[[Anne-Gaëlle Sidot]] *[[Gilles Simon]] == T == *[[Clément Tabur]] *[[Harmony Tan]] *[[Johan Tatlot]] *[[Nathalie Tauziat]] *[[Laura Thorpe]] *[[Nicolas Tourte]] *[[Jo-Wilfried Tsonga]] *[[Alice Tubello]] == V == *[[Aurélie Védy]] *[[Jonathan Dasnières de Veigy]] == W == *[[Tak Khunn Wang]] *[[Sascha Gueymard Wayenburg]] == Y == *[[Pierrick Ysern]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Francozov|Tenisači]] [[Kategorija:Francoski tenisači|*]] gb8nijij191kxllgtjigyq7sa6ybysg 6685328 6685301 2026-06-04T21:40:45Z Alebarasi 50192 +1 6685328 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Francozi|francoskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Francozov|Francija|francoskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Audrey Albié]] *[[Tessah Andrianjafitrimo]] *[[Manon Arcangioli]] *[[Luca Van Assche]] == B == *[[Grégoire Barrère]] *[[Marion Bartoli]] *[[Elliot Benchetrit]] *[[Julien Benneteau]] *[[Amandine Béra]] *[[Geoffrey Blancaneaux]] *[[Benjamin Bonzi]] *[[Jean Borotra]] *[[Mathias Bourgue]] *[[Charles-Antoine Brezac]] *[[Marguerite Broquedis]] *[[Jacques Brugnon]] *[[Clara Burel]] *[[Grégoire Burquier]] == C == *[[Rodolphe Cadart]] *[[Grégory Carraz]] *[[Julien Cassaigne]] *[[Angelique Cauchy]] *[[Arthur Cazaux]] *[[Gail Chanfreau]] *[[Jérémy Chardy]] *[[Olivier Charroin]] *[[Sébastien de Chaunac]] *[[Antoine Cornut Chauvinc]] *[[Arnaud Clément]] *[[Henri Cochet]] *[[Stéphanie Cohen-Aloro]] *[[Julie Coin]] *[[Alizé Cornet]] *[[Enzo Couacaud]] *[[Maxime Cressy]] == D == *[[Alexia Dechaume-Balleret]] *[[Nathalie Dechy]] *[[Max Decugis]] *[[Océane Dodin]] *[[Françoise Dürr]] == E == *[[Jonathan Eysseric]] == F == *[[Jean-Christophe Faurel]] *[[Fiona Ferro]] *[[Claire Feuerstein]] *[[Arthur Fils]] *[[Stéphanie Foretz]] *[[Guy Forget]] *[[Alexandra Fusai]] == G == *[[Caroline Garcia]] *[[Richard Gasquet]] *[[Hugo Gaston]] *[[Augustin Gensse]] *[[Myrtille Georges]] *[[Marc Gicquel]] *[[Tatiana Golovin]] *[[Varvara Gracheva]] *[[Sébastien Grosjean]] *[[David Guez]] *[[Manuel Guinard]] == H == *[[Jérôme Haehnel]] *[[Julie Halard]] *[[Quentin Halys]] *[[Maxime Hamou]] *[[Calvin Hemery]] *[[Pierre-Hugues Herbert]] *[[Amandine Hesse]] *[[Antoine Hoang]] *[[Ugo Humbert]] == J == *[[Elsa Jacquemot]] *[[Selena Janicijevic]] *[[Yannick Jankovits]] *[[Maxime Janvier]] *[[Léolia Jeanjean]] *[[Mathilde Johansson]] *[[Tom Jomby]] *[[Romain Jouan]] == K == *[[Moïse Kouamé]] == L == *[[René Lacoste]] *[[Tristan Lamasine]] *[[Victoria Larrière]] *[[Henri Leconte]] *[[Suzanne Lenglen]] *[[Constant Lestienne]] *[[Alizé Lim]] *[[Jean-René Lisnard]] *[[Michaël Llodra]] *[[Émilie Loit]] *[[Laurent Lokoli]] == M == *[[Nicolas Mahut]] *[[Adrian Mannarino]] *[[Fabrice Martin]] *[[Paul-Henri Mathieu]] *[[Amélie Mauresmo]] *[[Harold Mayot]] *[[Axel Michon]] *[[Vincent Millot]] *[[Kristina Mladenovic]] *[[Gaël Monfils]] *[[Carole Monnet]] *[[Corentin Moutet]] *[[Alexandre Müller]] == N == *[[Yannick Noah]] == O == *[[Thomas Oger]] *[[Albano Olivetti]] == P == *[[Benoît Paire]] *[[Chloé Paquet]] *[[Pauline Parmentier]] *[[Diane Parry]] *[[Arnaud Di Pasquale]] *[[Giovanni Mpetshi Perricard]] *[[Mary Pierce]] *[[Camille Pin]] *[[Cédric Pioline]] *[[Sarah Pitkowski-Malcor]] *[[Jessika Ponchet]] *[[Lucas Pouille]] == R == *[[Irina Ramialison]] *[[Virginie Razzano]] *[[Shérazad Reix]] *[[Arthur Rinderknech]] *[[Stéphane Robert]] *[[Mathieu Rodrigues]] *[[Christophe Roger-Vasselin]] *[[Édouard Roger-Vasselin]] *[[Rayane Roumane]] *[[Valentin Royer]] *[[Guillaume Rufin]] == S == *[[Gleb Saharov|Gleb Sakharov]] *[[Fabrice Santoro]] *[[Kenny de Schepper]] *[[Florent Serra]] *[[Constance Sibille]] *[[Alexandre Sidorenko]] *[[Anne-Gaëlle Sidot]] *[[Gilles Simon]] == T == *[[Clément Tabur]] *[[Harmony Tan]] *[[Johan Tatlot]] *[[Nathalie Tauziat]] *[[Laura Thorpe]] *[[Nicolas Tourte]] *[[Jo-Wilfried Tsonga]] *[[Alice Tubello]] == V == *[[Aurélie Védy]] *[[Jonathan Dasnières de Veigy]] == W == *[[Tak Khunn Wang]] *[[Sascha Gueymard Wayenburg]] == Y == *[[Pierrick Ysern]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Francozov|Tenisači]] [[Kategorija:Francoski tenisači|*]] 674cd39zmgifvqrrggtl8zqp5ne6vtr 6685338 6685328 2026-06-04T21:51:29Z Alebarasi 50192 /* B */ 6685338 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Francozi|francoskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Francozov|Francija|francoskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Audrey Albié]] *[[Tessah Andrianjafitrimo]] *[[Manon Arcangioli]] *[[Luca Van Assche]] == B == *[[Grégoire Barrère]] *[[Marion Bartoli]] *[[Elliot Benchetrit]] *[[Julien Benneteau]] *[[Amandine Béra]] *[[Geoffrey Blancaneaux]] *[[Loïs Boisson]] *[[Benjamin Bonzi]] *[[Jean Borotra]] *[[Mathias Bourgue]] *[[Charles-Antoine Brezac]] *[[Marguerite Broquedis]] *[[Jacques Brugnon]] *[[Clara Burel]] *[[Grégoire Burquier]] == C == *[[Rodolphe Cadart]] *[[Grégory Carraz]] *[[Julien Cassaigne]] *[[Angelique Cauchy]] *[[Arthur Cazaux]] *[[Gail Chanfreau]] *[[Jérémy Chardy]] *[[Olivier Charroin]] *[[Sébastien de Chaunac]] *[[Antoine Cornut Chauvinc]] *[[Arnaud Clément]] *[[Henri Cochet]] *[[Stéphanie Cohen-Aloro]] *[[Julie Coin]] *[[Alizé Cornet]] *[[Enzo Couacaud]] *[[Maxime Cressy]] == D == *[[Alexia Dechaume-Balleret]] *[[Nathalie Dechy]] *[[Max Decugis]] *[[Océane Dodin]] *[[Françoise Dürr]] == E == *[[Jonathan Eysseric]] == F == *[[Jean-Christophe Faurel]] *[[Fiona Ferro]] *[[Claire Feuerstein]] *[[Arthur Fils]] *[[Stéphanie Foretz]] *[[Guy Forget]] *[[Alexandra Fusai]] == G == *[[Caroline Garcia]] *[[Richard Gasquet]] *[[Hugo Gaston]] *[[Augustin Gensse]] *[[Myrtille Georges]] *[[Marc Gicquel]] *[[Tatiana Golovin]] *[[Varvara Gracheva]] *[[Sébastien Grosjean]] *[[David Guez]] *[[Manuel Guinard]] == H == *[[Jérôme Haehnel]] *[[Julie Halard]] *[[Quentin Halys]] *[[Maxime Hamou]] *[[Calvin Hemery]] *[[Pierre-Hugues Herbert]] *[[Amandine Hesse]] *[[Antoine Hoang]] *[[Ugo Humbert]] == J == *[[Elsa Jacquemot]] *[[Selena Janicijevic]] *[[Yannick Jankovits]] *[[Maxime Janvier]] *[[Léolia Jeanjean]] *[[Mathilde Johansson]] *[[Tom Jomby]] *[[Romain Jouan]] == K == *[[Moïse Kouamé]] == L == *[[René Lacoste]] *[[Tristan Lamasine]] *[[Victoria Larrière]] *[[Henri Leconte]] *[[Suzanne Lenglen]] *[[Constant Lestienne]] *[[Alizé Lim]] *[[Jean-René Lisnard]] *[[Michaël Llodra]] *[[Émilie Loit]] *[[Laurent Lokoli]] == M == *[[Nicolas Mahut]] *[[Adrian Mannarino]] *[[Fabrice Martin]] *[[Paul-Henri Mathieu]] *[[Amélie Mauresmo]] *[[Harold Mayot]] *[[Axel Michon]] *[[Vincent Millot]] *[[Kristina Mladenovic]] *[[Gaël Monfils]] *[[Carole Monnet]] *[[Corentin Moutet]] *[[Alexandre Müller]] == N == *[[Yannick Noah]] == O == *[[Thomas Oger]] *[[Albano Olivetti]] == P == *[[Benoît Paire]] *[[Chloé Paquet]] *[[Pauline Parmentier]] *[[Diane Parry]] *[[Arnaud Di Pasquale]] *[[Giovanni Mpetshi Perricard]] *[[Mary Pierce]] *[[Camille Pin]] *[[Cédric Pioline]] *[[Sarah Pitkowski-Malcor]] *[[Jessika Ponchet]] *[[Lucas Pouille]] == R == *[[Irina Ramialison]] *[[Virginie Razzano]] *[[Shérazad Reix]] *[[Arthur Rinderknech]] *[[Stéphane Robert]] *[[Mathieu Rodrigues]] *[[Christophe Roger-Vasselin]] *[[Édouard Roger-Vasselin]] *[[Rayane Roumane]] *[[Valentin Royer]] *[[Guillaume Rufin]] == S == *[[Gleb Saharov|Gleb Sakharov]] *[[Fabrice Santoro]] *[[Kenny de Schepper]] *[[Florent Serra]] *[[Constance Sibille]] *[[Alexandre Sidorenko]] *[[Anne-Gaëlle Sidot]] *[[Gilles Simon]] == T == *[[Clément Tabur]] *[[Harmony Tan]] *[[Johan Tatlot]] *[[Nathalie Tauziat]] *[[Laura Thorpe]] *[[Nicolas Tourte]] *[[Jo-Wilfried Tsonga]] *[[Alice Tubello]] == V == *[[Aurélie Védy]] *[[Jonathan Dasnières de Veigy]] == W == *[[Tak Khunn Wang]] *[[Sascha Gueymard Wayenburg]] == Y == *[[Pierrick Ysern]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Francozov|Tenisači]] [[Kategorija:Francoski tenisači|*]] rimejh9zx1p65dythdvzgtv7dc66c5w 6685343 6685338 2026-06-04T21:57:33Z Alebarasi 50192 /* R */ 6685343 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Francozi|francoskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Francozov|Francija|francoskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Audrey Albié]] *[[Tessah Andrianjafitrimo]] *[[Manon Arcangioli]] *[[Luca Van Assche]] == B == *[[Grégoire Barrère]] *[[Marion Bartoli]] *[[Elliot Benchetrit]] *[[Julien Benneteau]] *[[Amandine Béra]] *[[Geoffrey Blancaneaux]] *[[Loïs Boisson]] *[[Benjamin Bonzi]] *[[Jean Borotra]] *[[Mathias Bourgue]] *[[Charles-Antoine Brezac]] *[[Marguerite Broquedis]] *[[Jacques Brugnon]] *[[Clara Burel]] *[[Grégoire Burquier]] == C == *[[Rodolphe Cadart]] *[[Grégory Carraz]] *[[Julien Cassaigne]] *[[Angelique Cauchy]] *[[Arthur Cazaux]] *[[Gail Chanfreau]] *[[Jérémy Chardy]] *[[Olivier Charroin]] *[[Sébastien de Chaunac]] *[[Antoine Cornut Chauvinc]] *[[Arnaud Clément]] *[[Henri Cochet]] *[[Stéphanie Cohen-Aloro]] *[[Julie Coin]] *[[Alizé Cornet]] *[[Enzo Couacaud]] *[[Maxime Cressy]] == D == *[[Alexia Dechaume-Balleret]] *[[Nathalie Dechy]] *[[Max Decugis]] *[[Océane Dodin]] *[[Françoise Dürr]] == E == *[[Jonathan Eysseric]] == F == *[[Jean-Christophe Faurel]] *[[Fiona Ferro]] *[[Claire Feuerstein]] *[[Arthur Fils]] *[[Stéphanie Foretz]] *[[Guy Forget]] *[[Alexandra Fusai]] == G == *[[Caroline Garcia]] *[[Richard Gasquet]] *[[Hugo Gaston]] *[[Augustin Gensse]] *[[Myrtille Georges]] *[[Marc Gicquel]] *[[Tatiana Golovin]] *[[Varvara Gracheva]] *[[Sébastien Grosjean]] *[[David Guez]] *[[Manuel Guinard]] == H == *[[Jérôme Haehnel]] *[[Julie Halard]] *[[Quentin Halys]] *[[Maxime Hamou]] *[[Calvin Hemery]] *[[Pierre-Hugues Herbert]] *[[Amandine Hesse]] *[[Antoine Hoang]] *[[Ugo Humbert]] == J == *[[Elsa Jacquemot]] *[[Selena Janicijevic]] *[[Yannick Jankovits]] *[[Maxime Janvier]] *[[Léolia Jeanjean]] *[[Mathilde Johansson]] *[[Tom Jomby]] *[[Romain Jouan]] == K == *[[Moïse Kouamé]] == L == *[[René Lacoste]] *[[Tristan Lamasine]] *[[Victoria Larrière]] *[[Henri Leconte]] *[[Suzanne Lenglen]] *[[Constant Lestienne]] *[[Alizé Lim]] *[[Jean-René Lisnard]] *[[Michaël Llodra]] *[[Émilie Loit]] *[[Laurent Lokoli]] == M == *[[Nicolas Mahut]] *[[Adrian Mannarino]] *[[Fabrice Martin]] *[[Paul-Henri Mathieu]] *[[Amélie Mauresmo]] *[[Harold Mayot]] *[[Axel Michon]] *[[Vincent Millot]] *[[Kristina Mladenovic]] *[[Gaël Monfils]] *[[Carole Monnet]] *[[Corentin Moutet]] *[[Alexandre Müller]] == N == *[[Yannick Noah]] == O == *[[Thomas Oger]] *[[Albano Olivetti]] == P == *[[Benoît Paire]] *[[Chloé Paquet]] *[[Pauline Parmentier]] *[[Diane Parry]] *[[Arnaud Di Pasquale]] *[[Giovanni Mpetshi Perricard]] *[[Mary Pierce]] *[[Camille Pin]] *[[Cédric Pioline]] *[[Sarah Pitkowski-Malcor]] *[[Jessika Ponchet]] *[[Lucas Pouille]] == R == *[[Tiantsoa Rakotomanga Rajaonah]] *[[Irina Ramialison]] *[[Virginie Razzano]] *[[Shérazad Reix]] *[[Arthur Rinderknech]] *[[Stéphane Robert]] *[[Mathieu Rodrigues]] *[[Christophe Roger-Vasselin]] *[[Édouard Roger-Vasselin]] *[[Rayane Roumane]] *[[Valentin Royer]] *[[Guillaume Rufin]] == S == *[[Gleb Saharov|Gleb Sakharov]] *[[Fabrice Santoro]] *[[Kenny de Schepper]] *[[Florent Serra]] *[[Constance Sibille]] *[[Alexandre Sidorenko]] *[[Anne-Gaëlle Sidot]] *[[Gilles Simon]] == T == *[[Clément Tabur]] *[[Harmony Tan]] *[[Johan Tatlot]] *[[Nathalie Tauziat]] *[[Laura Thorpe]] *[[Nicolas Tourte]] *[[Jo-Wilfried Tsonga]] *[[Alice Tubello]] == V == *[[Aurélie Védy]] *[[Jonathan Dasnières de Veigy]] == W == *[[Tak Khunn Wang]] *[[Sascha Gueymard Wayenburg]] == Y == *[[Pierrick Ysern]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Francozov|Tenisači]] [[Kategorija:Francoski tenisači|*]] e4rl6ikd56dfd625jorbdo9abxfk8pk 0 50099 6685280 6370832 2026-06-04T20:43:15Z Alebarasi 50192 /* L */ 6685280 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Maximilian Abel]] *[[Daniel Altmaier]] *[[Carsten Arriens]] == B == *[[Meike Babel]] *[[Matthias Bachinger]] *[[Kristina Barrois]] *[[Mona Barthel]] *[[Andreas Beck (tenisač)|Andreas Beck]] *[[Annika Beck]] *[[Benjamin Becker]] *[[Boris Becker]] *[[Andre Begemann]] *[[Michael Berrer]] *[[Dominik Böhler]] *[[Daniel Brands]] *[[Dustin Brown (tenisač)|Dustin Brown]] *[[Jaan-Frederik Brunken]] *[[Bettina Bunge]] *[[Wilhelm Bungert]] == C == *[[Jan Choinski]] == E == *[[Katja Ebbinghaus]] *[[Daniel Elsner]] *[[Peter Elter]] *[[Martin Emmrich]] *[[Jil Nora Engelmann]] == F == *[[Jürgen Fassbender]] *[[Anna-Lena Friedsam]] == G == *[[Nicola Geuer]] *[[Kurt Gies]] *[[Marc-Kevin Goellner]] *[[Peter Gojowczyk]] *[[Julia Görges]] *[[Steffi Graf]] *[[Kim Grajdek]] *[[Simon Greul]] *[[Anna-Lena Grönefeld]] == H == *[[Tommy Haas]] *[[Yannick Hanfmann]] *[[Sylvia Hanika]] *[[Johannes Härteis]] *[[Vanessa Henke]] *[[Katharina Hering]] *[[Katharina Hobgarski]] *[[Lena-Marie Hofmann]] *[[Anke Huber]] == J == *[[Gustav Jaenecke]] == K == *[[Tobias Kamke]] *[[Christopher Kas]] *[[Angelique Kerber]] *[[Angela Kerek]] *[[Robin Kern]] *[[Nicolas Kiefer]] *[[Dieter Kindlmann]] *[[Bastian Knittel]] *[[Claudia Kohde-Kilsch]] *[[Michael Kohlmann]] *[[Philipp Kohlschreiber]] *[[Dominik Köpfer]] *[[Tamara Korpatsch]] *[[Kevin Krawietz]] *[[Gero Kretschmer]] *[[Magdalena Kučerová]] == L == *[[Nils Langer]] *[[Sabine Lisicki]] *[[Antonia Lottner]] *[[Eva Lys]] == M == *[[Yannick Maden]] *[[Tatjana Maria]] *[[Maximilian Marterer]] *[[Philipp Marx]] *[[Helga Niessen Masthoff]] *[[Daniel Masur]] *[[Florian Mayer]] *[[Dominik Meffert]] *[[Karl Meiler]] *[[Rudolf Molleker]] *[[Mats Moraing]] *[[Frank Moser (tenisač)|Frank Moser]] *[[Alexander Mronz]] == N == *[[Nora Niedmers]] *[[Jule Niemeier]] == O == *[[Oscar Otte]] == P == *[[Korina Perkovic]] *[[Andrea Petkovic]] *[[Philipp Petzschner]] *[[Eva Pfaff]] *[[Dinah Pfizenmaier]] *[[Björn Phau]] *[[Hans-Jürgen Pohmann]] *[[Lisa Ponomar]] *[[Torsten Popp]] *[[Wiltrud Probst]] *[[Tim Puetz]] == R == *[[Julian Reister]] *[[Udo Riglewski]] *[[Barbara Rittner]] == S == *[[Alexander Satschko]] *[[Anne Schäfer]] *[[Lara Schmidt]] *[[Rainer Schuettler]] *[[Nastasja Schunk]] *[[Christina Shakovets]] *[[Laura Siegemund]] *[[Simon Stadler]] *[[Franz Stauder]] *[[Cedrik-Marcel Stebe]] *[[Carl-Uwe Steeb]] *[[Michael Stich]] *[[Jan-Lennard Struff]] == T == *[[Peter Torebko]] == U == *[[Caroline Übelhör]] == W == *[[Elena Wagner]] *[[Nikolas Walterscheid-Tukic]] *[[Alexander Waske]] *[[Marlene Weingärtner]] *[[Scarlett Werner]] *[[Carina Witthöft]] *[[Jasmin Wöhr]] *[[Kathrin Wörle]] == Z == *[[Anna Zaja]] *[[Nina Zander]] *[[Alexander Zverev]] *[[Mischa Zverev]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Tenisači]] [[Kategorija:Nemški tenisači|*]] 3c39h2hfsfhy4cnxek4a2xx5e2dc5kh 0 51418 6685275 6684869 2026-06-04T20:38:29Z Alebarasi 50192 /* R */ 6685275 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Španci|španskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Špancev|Španija|španskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Roberto Bautista Agut]] *[[Carlos Alcaraz]] *[[Nicolas Almagro]] *[[Manuel Alonso]] *[[José Francisco Altur]] *[[Emilio Benfele Álvarez]] *[[Lilí Álvarez]] *[[Pablo Andújar]] *[[Sara del Barrio Aragón]] *[[Jordi Arrese]] == B == *[[Paula Badosa]] *[[Roberto Carballés Baena]] *[[Pol Toledo Bagué]] *[[Marina Bassols Ribera]] *[[Alberto Berasategui]] *[[Aliona Bolsova]] *[[Jéssica Bouzas Maneiro]] *[[Sergi Bruguera]] *[[Eva Fernández Brugués]] *[[Cristina Bucșa]] *[[Jordi Burillo]] *[[Pablo Carreño Busta]] == C == *[[Estrella Cabeza Candela]] *[[Tomás Carbonell]] *[[Francisco Clavet]] *[[Álex Corretja]] *[[Albert Costa]] == D == *[[Jaime Fermosell Delgado]] *[[Nuria Párrizas Díaz]] == E == *[[Silvia Soler Espinosa]] == F == *[[David Ferrer]] *[[Juan Carlos Ferrero]] *[[María Teresa Torró Flor]] *[[Alejandro Davidovich Fokina]] == G == *[[Gala León García]] *[[Guillermo García-López]] *[[Anabel Medina Garrigues]] *[[Paula Badosa Gibert]] *[[Andrés Gimeno]] *[[Daniel Gimeno-Traver]] *[[Carlos Gómez-Herrera]] *[[Gerard Granollers]] *[[Marcel Granollers]] == H == *[[Óscar Hernández (tenisač)|Óscar Hernández]] *[[Rubén Ramírez Hidalgo]] *[[José Higueras]] *[[Íñigo Cervantes Huegun]] == J == *[[Rafael Jódar]] == K == *[[Nicola Kuhn]] == L == *[[Martín Landaluce]] *[[Lourdes Domínguez Lino]] *[[Feliciano López]] *[[Marc López]] == M == *[[Jéssica Bouzas Maneiro]] *[[Paula Arias Manjón]] *[[David Marrero]] *[[Álvaro López San Martín]] *[[Conchita Martínez]] *[[Mario Vilella Martínez]] *[[Pedro Martínez (tenisač)|Pedro Martínez]] *[[Rebeka Masarova]] *[[Adrián Menéndez-Maceiras]] *[[Bernabé Zapata Miralles]] *[[Albert Montañés]] *[[Carlos Moyà]] *[[Garbiñe Muguruza]] *[[Jaume Munar]] == N == *[[Rafael Nadal]] *[[Daniel Muñoz de la Nava]] *[[Carla Suárez Navarro]] *[[Iván Navarro]] == O == *[[Roberto Ortega Olmedo]] *[[Manuel Orantes]] == P == *[[Virginia Ruano Pascual]] *[[Albert Portas]] *[[Miquel Pérez Puigdomenech]] == Q == *[[Kaitlin Quevedo]] == R == *[[Pere Riba]] *[[Marina Bassols Ribera]] *[[Tommy Robredo]] *[[Francisco Roig]] == S == *[[Jordi Samper-Montaña]] *[[Javier Sánchez]] *[[María José Martínez Sánchez]] *[[Manuel Santana]] *[[Arantxa Parra Santonja]] *[[Inés Ferrer Suárez]] == T == *[[Carlos Taberner]] *[[Laura Pous Tió]] *[[Sara Sorribes Tormo]] *[[Gabriel Trujillo-Soler]] == V == *[[Cristina Torrens Valero]] *[[Lara Arruabarrena Vecino]] *[[Fernando Verdasco]] *[[Arantxa Sánchez Vicario]] *[[Albert Ramos Viñolas]] *[[Nuria Llagostera Vives]] == Z == *[[Aliona Bolsova Zadoinov]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Špancev|Tenisači]] [[Kategorija:Španski tenisači|*]] pnfna30bfqt2jxp7d4yznectkofwsc2 6685325 6685275 2026-06-04T21:36:23Z Alebarasi 50192 /* M */ 6685325 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Španci|španskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Špancev|Španija|španskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Roberto Bautista Agut]] *[[Carlos Alcaraz]] *[[Nicolas Almagro]] *[[Manuel Alonso]] *[[José Francisco Altur]] *[[Emilio Benfele Álvarez]] *[[Lilí Álvarez]] *[[Pablo Andújar]] *[[Sara del Barrio Aragón]] *[[Jordi Arrese]] == B == *[[Paula Badosa]] *[[Roberto Carballés Baena]] *[[Pol Toledo Bagué]] *[[Marina Bassols Ribera]] *[[Alberto Berasategui]] *[[Aliona Bolsova]] *[[Jéssica Bouzas Maneiro]] *[[Sergi Bruguera]] *[[Eva Fernández Brugués]] *[[Cristina Bucșa]] *[[Jordi Burillo]] *[[Pablo Carreño Busta]] == C == *[[Estrella Cabeza Candela]] *[[Tomás Carbonell]] *[[Francisco Clavet]] *[[Álex Corretja]] *[[Albert Costa]] == D == *[[Jaime Fermosell Delgado]] *[[Nuria Párrizas Díaz]] == E == *[[Silvia Soler Espinosa]] == F == *[[David Ferrer]] *[[Juan Carlos Ferrero]] *[[María Teresa Torró Flor]] *[[Alejandro Davidovich Fokina]] == G == *[[Gala León García]] *[[Guillermo García-López]] *[[Anabel Medina Garrigues]] *[[Paula Badosa Gibert]] *[[Andrés Gimeno]] *[[Daniel Gimeno-Traver]] *[[Carlos Gómez-Herrera]] *[[Gerard Granollers]] *[[Marcel Granollers]] == H == *[[Óscar Hernández (tenisač)|Óscar Hernández]] *[[Rubén Ramírez Hidalgo]] *[[José Higueras]] *[[Íñigo Cervantes Huegun]] == J == *[[Rafael Jódar]] == K == *[[Nicola Kuhn]] == L == *[[Martín Landaluce]] *[[Lourdes Domínguez Lino]] *[[Feliciano López]] *[[Marc López]] == M == *[[Jéssica Bouzas Maneiro]] *[[Paula Arias Manjón]] *[[David Marrero]] *[[Álvaro López San Martín]] *[[Conchita Martínez]] *[[Mario Vilella Martínez]] *[[Pedro Martínez (tenisač)|Pedro Martínez]] *[[Rebeka Masarova]] *[[Adrián Menéndez-Maceiras]] *[[Daniel Mérida]] *[[Bernabé Zapata Miralles]] *[[Albert Montañés]] *[[Carlos Moyà]] *[[Garbiñe Muguruza]] *[[Jaume Munar]] == N == *[[Rafael Nadal]] *[[Daniel Muñoz de la Nava]] *[[Carla Suárez Navarro]] *[[Iván Navarro]] == O == *[[Roberto Ortega Olmedo]] *[[Manuel Orantes]] == P == *[[Virginia Ruano Pascual]] *[[Albert Portas]] *[[Miquel Pérez Puigdomenech]] == Q == *[[Kaitlin Quevedo]] == R == *[[Pere Riba]] *[[Marina Bassols Ribera]] *[[Tommy Robredo]] *[[Francisco Roig]] == S == *[[Jordi Samper-Montaña]] *[[Javier Sánchez]] *[[María José Martínez Sánchez]] *[[Manuel Santana]] *[[Arantxa Parra Santonja]] *[[Inés Ferrer Suárez]] == T == *[[Carlos Taberner]] *[[Laura Pous Tió]] *[[Sara Sorribes Tormo]] *[[Gabriel Trujillo-Soler]] == V == *[[Cristina Torrens Valero]] *[[Lara Arruabarrena Vecino]] *[[Fernando Verdasco]] *[[Arantxa Sánchez Vicario]] *[[Albert Ramos Viñolas]] *[[Nuria Llagostera Vives]] == Z == *[[Aliona Bolsova Zadoinov]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Špancev|Tenisači]] [[Kategorija:Španski tenisači|*]] d7ak1185opblgvu1ur1570s2jxentbg 0 52577 6685291 6332373 2026-06-04T20:49:15Z Alebarasi 50192 /* F */ 6685291 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Angleži|angleških]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Angležev|Anglija|angleških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[James Auckland]] *[[Bunny Austin]] == B == *[[Naiktha Bains]] *[[Sue Barker]] *[[Richard Bloomfield]] *[[Katie Boulter]] *[[Liam Broady]] *[[Naomi Broady]] *[[Jodie Burrage]] == C == *[[Jan Choinski]] *[[Jay Clarke (tenisač)|Jay Clarke]] *[[Daniel Cox]] == D == *[[Harriet Dart]] *[[Jamie Delgado]] *[[Lottie Dod]] *[[Jack Draper (tenisač)|Jack Draper]] *[[Katy Dunne]] == E == *[[Wilberforce Eaves]] *[[Kyle Edmund]] *[[Dan Evans (tenisač)|Dan Evans]] == F == *[[Jacob Fearnley]] *[[Arthur Fery]] *[[Colin Fleming]] == H == *[[Tim Henman]] *[[Anne Hobbs]] *[[Ross Hutchins]] == J == *[[Francesca Jones (tenisačica)|Francesca Jones]] == K == *[[Sonay Kartal]] *[[Anne Keothavong]] *[[Brydan Klein]] *[[Johanna Konta]] == L == *[[George Loffhagen]] == M == *[[Jonathan Marray]] *[[Tara Moore]] *[[Buster Mottram]] *[[Samantha Murray (tenisačica)|Samantha Murray]] == N == *[[Cameron Norrie]] *[[Betty Nuthall]] == P == *[[Ryan Peniston]] *[[Fred Perry]] == R == *[[Emma Raducanu]] *[[William Renshaw]] *[[Laura Robson]] *[[Greg Rusedski]] == S == *[[Ken Skupski]] *[[Neal Skupski]] *[[Daniel Smethurst]] *[[Katie Swan]] == T == *[[Gabriella Taylor]] == W == *[[Virginia Wade]] *[[James Ward (tenisač)|James Ward]] *[[Heather Watson]] *[[Emily Webley-Smith]] *[[Marcus Willis]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Angležev|Tenisači]] [[Kategorija:Angleški tenisači|*]] dtvw3ddxrjyptewixw4h2a56g2e0kw8 0 54051 6685284 6684863 2026-06-04T20:44:09Z Alebarasi 50192 /* B */ 6685284 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Američani|ameriških]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Američanov|ZDA|ameriških}} {{CompactTOC2}} == A == [[Jan Abaza]] - [[Andre Agassi]] - [[Kristie Ahn]] - [[Fred Alexander]] - [[Leslie Allen]] - [[Wilmer Allison]] - [[Anna Alons]] - [[Frances Altick]] - [[Victor Amaya]] - [[Jessie Aney]] - [[Amanda Anisimova]] - [[Paul Annacone]] - [[Julie Anthony (tenisačica)|Julie Anthony]] - [[JC Aragone]] - [[Usue Maitane Arconada]] - [[Jimmy Arias]] - [[Arthur Ashe]] - [[Raquel Atawo]] - [[Juliette Atkinson]] - [[Tracy Austin]] - == B == [[Brian Baker (tenisač)|Brian Baker]] - [[Maud Banks]] - [[Hailey Baptiste]] - [[Maud Barger-Wallach]] - [[Nishesh Basavareddy]] - [[Emina Bektas]] - [[CiCi Bellis]] - [[Jay Berger]] - [[Pauline Betz]] - [[James Blake]] - [[Thomas Blake]] - [[Ulises Blanch]] - [[Jeff Borowiak]] - [[Julia Boserup]] - [[Jennifer Brady (tenisačica)|Jennifer Brady]] - [[Madison Brengle]] - [[Jenson Brooksby]] - [[Louise Brough]] - [[Mary Browne]] - [[Bob Bryan]] - [[Mike Bryan]] - [[Chase Buchanan]] - [[Butch Buchholz]] - [[Don Budge]] - [[Mallory Burdette]] - [[Dawn Buth]] - == C == [[Sandra Cacic]] - [[Oliver Campbell]] - [[Jennifer Capriati]] - [[Hayley Carter]] - [[Rosemary Casals]] - [[Ray Casey]] - [[James Cerretani]] - [[Dorothea Douglass Chambers]] - [[Michael Chang]] - [[Kelly Chen (tenisačica)|Kelly Chen]] - [[Bundy Cheney]] - [[Dorothy Cheney]] - [[Louisa Chirico]] - [[Winona Closterman]] - [[Danielle Collins]] - [[Maureen Connolly]] - [[Jimmy Connors]] - [[Jim Courier]] - [[Jane Craven]] - [[Samantha Crawford]] - [[Jill Craybas]] - [[Maxime Cressy]] - [[Kevin Curren]] - == D == [[Lindsay Davenport]] - [[Dwight F. Davis]] - [[Lauren Davis]] - [[Scott Davis (tenisač)]] - [[Kayla Day]] - [[Ryler DeHeart]] - [[Taylor Dent]] - [[John H. Doeg]] - [[Caroline Dolehide]] - [[Jared Donaldson]] - [[Laura DuPont]] - [[Margaret Osborne duPont]] - [[Pat Dupre]] - [[Victoria Duval]] - == E == [[Lauren Embree]] - [[Ernesto Escobedo]] - [[Christopher Eubanks]] - [[Chris Evert]] - [[Jimmy Evert]] - == F == [[Irina Falconi]] - [[Bob Falkenburg]] - [[Gigi Fernández]] - [[Mary Joe Fernández]] - [[Mardy Fish]] - [[Ken Flach]] - [[Peter Fleming (tenisač)]] - [[Bjorn Fratangelo]] - [[Amy Frazier]] - [[Taylor Fritz]] - [[Shirley Fry]] - == G == [[Edina Gallovits-Hall]] - [[Jan-Michael Gambill]] - [[Zina Garrison]] - [[Cori Gauff]] - [[Vitas Gerulaitis]] - [[Nicole Gibbs]] - [[Althea Gibson]] - [[Brad Gilbert]] - [[Justin Gimelstob]] - [[Robby Ginepri]] - [[Marcos Giron]] - [[Alexa Glatch]] - [[Pancho Gonzales]] - [[Coco Gouff]] - [[George Jay Gould II.]] - [[Jim Grabb]] - [[Wylie Cameron Grant]] - [[Laura Granville]] - [[Clarence Griffin]] - == H == [[Jamie Hampton]] - [[Darlene Hard]] - [[Christian Harrison]] - [[Ryan Harrison]] - [[Jada Hart]] - [[Doris Hart]] - [[John Hennessey]] - [[Tommy Ho]] - [[Jennifer Hopkins]] - == I == [[John Isner]] - == J == [[Helen Jacobs]] - [[Andrea Jaeger]] - [[Scoville Jenkins]] - [[Donald Johnson]] - [[Steve Johnson]] - [[Bill Johnston]] - [[Kelly Jones (tenisač)|Kelly Jones]] - [[Marion Jones Farquhar|Marion Jones]] - [[Kathy Jordan]] - == K == [[Robert Kendrick]] - [[Sofia Kenin]] - [[Madison Keys]] - [[Allie Kiick]] - [[Kevin Kim]] - [[Billie Jean King]] - [[Vania King]] - [[Howard Kinsey]] - [[Bradley Klahn]] - [[Andy Kohlberg]] - [[Raquel Kops-Jones]] - [[Sebastian Korda]] - [[Frank Kovacs]] - [[Stefan Kozlov]] - [[Austin Krajicek]] - [[Jack Kramer (tenisač)|Jack Kramer]] - [[Ashley Kratzer]] - [[Desirae Krawczyk]] - [[Aaron Krickstein]] - [[Johan Kriek]] - [[Mitchell Krueger]] - [[Denis Kudla]] - [[Thai-Son Kwiatkowski]] - [[Patrick Kypson]] - == L == [[Danielle Lao]] - [[William Larned]] - [[Arthur Larsen]] - [[Rick Leach]] - [[Varvara Lepchenko]] - [[Ann Li (tenisačica)|Ann Li]] - [[Scott Lipsky]] - [[Claire Liu]] - [[Jamie Loeb]] - [[Francesca Di Lorenzo]] - [[Bob Lutz (tenisač)]] - == M == [[Gretchen Magers]] - [[Molla Mallory]] - [[Sanaz Marand]] - [[Alice Marble]] - [[Todd Martin]] - [[Bethanie Mattek-Sands]] - [[Tim Mayotte]] - [[Myrtle McAteer]] - [[Mackenzie McDonald]] - [[John McEnroe]] - [[Patrick McEnroe]] - [[Christina McHale]] - [[Chuck McKinley]] - [[Maurice McLoughlin]] - [[Caty McNally]] - [[John McNally (tenisač)|John McNally]] - [[Lori McNeil]] - [[Nicole Melichar]] - [[Alex Michelsen]] - [[Grace Min]] - [[Brienne Minor]] - [[Michael Mmoh]] - [[Nicholas Monroe]] - [[Robin Montgomery]] - [[Helen Wills Moody]] - [[Elisabeth Moore]] - [[Corina Morariu]] - [[Megan Moulton-Levy]] - [[Asia Muhammad]] - [[Lindley Murray (tenisač)]] - == N == [[Betsy Nagelsen]] - [[Brandon Nakashima]] - [[Emilio Nava]] - [[Martina Navratilova]] - [[Ingrid Neel]] - [[Dennis Novikov]] - == O == [[Wayne Odesnik]] - [[Alex Olmedo]] - [[Reilly Opelka]] - [[Junior Alexander Ore]] - [[Lilia Osterloh]] - [[Whitney Osuigwe]] - [[Melanie Oudin]] - == P == [[Frank Parker]] - [[Alycia Parks]] - [[Tommy Paul (tenisač)|Tommy Paul]] - [[Jessica Pegula]] - [[Bernarda Pera]] - [[Tom Pettitt]] - [[Kimberly Po]] - [[Barbara Potter]] - [[Jim Pugh]] - == Q == [[Sam Querrey]] - [[Eric Quigley]] - == R == [[Dennis Ralston]] - [[Rajeev Ram]] - [[Sunitha Rao]] - [[Elizabeth Rastall]] - [[Lisa Raymond]] - [[Richey Reneberg]] - [[Renée Richards]] - [[Vincent Richards]] - [[Nancy Richey]] - [[Bobby Riggs]] - [[Brie Rippner]] - [[Alison Riske]] - [[Andy Roddick]] - [[Shelby Rogers]] - [[Ahsha Rolle]] - [[Christina Rosca]] - [[Derrick Rostagno]] - [[Chanda Rubin]] - [[JoAnne Russell]] - == S == [[Pete Sampras]] - [[Tennys Sandgren]] - [[Sabrina Santamaria]] - [[Alexander Sarkissian]] - [[Richard Savitt]] - [[Zoë Gwen Scandalis]] - [[Max Schnur]] - [[Chalena Scholl]] - [[Ted Schroeder]] - [[Pablo Schurig]] - [[Richard Sears (tenisač)|Richard Sears]] - [[Pancho Segura]] - [[Robert Seguso]] - [[Vic Seixas]] - [[Monika Seleš]] - [[Sofia Sewing]] - [[Ryan Shane]] - [[Meghann Shaughnessy]] - [[Ben Shelton (tenisač)|Ben Shelton]] - [[Ena Shibasara]] - [[Francis Xavier Shields]] - [[Leif Shiras]] - [[Pam Shriver]] - [[Dick Skeen]] - [[Henry Slocum (tenisač)]] - [[Anne Smith]] - [[Stan Smith]] - [[Tim Smyczek]] - [[Jack Sock]] - [[Vince Spadea]] - [[Abigail Spears]] - [[Mitch Sprengelmeyer]] - [[Stan Smith (tenisač)|Stan Smith]] - [[Peyton Stearns]] - [[Sloane Stephens]] - [[Alexandra Stevenson]] - [[May Sutton]] - [[Zachary Svajda]] - == T == [[Bill Talbert]] - [[Roscoe Tanner]] - [[Jeff Tarango]] - [[Anna Tatishvili]] - [[Brian Teacher]] - [[Pam Teeguarden]] - [[Francis Tiafoe]] - [[Learner Tien]] - [[Bill Tilden]] - [[Taylor Townsend (tenisačica)|Taylor Townsend]] - [[Tony Trabert]] - [[Meilen Tu]] - [[Story Tweedie-Yates]] == V == [[Brian Vahaly]] - [[Coco Vandeweghe]] - [[Welby Van Horn]] - [[Sachia Vickery]] - [[Ellsworth Vines]] - [[Katie Volynets]] - == W == [[Sharon Walsh-Arnold|Sharon Walsh]] - [[Holcombe Ward]] - [[MaliVai Washington]] - [[Mashona Washington]] - [[Jolene Watanabe]] - [[Joe Whalen]] - [[David Wheaton]] - [[Tami Whitlinger]] - [[Malcolm Whitman]] - [[Hazel Hotchkiss Wightman]] - [[Richard Williams (tenisač)]] - [[Serena Williams]] - [[Venus Williams]] - [[Helen Wills]] - [[J.J. Wolf]] - [[Keri Wong]] - [[Sidney Wood]] - [[Chris Woodruff]] - [[Robert Wrenn]] - [[Beals Wright]] - == Y == [[Donald Young (tenisač)|Donald Young]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Američanov|Tenisači]] [[Kategorija:Ameriški tenisači|*]] qot3a33xw7rpja34ejj6y71osyhtzt1 6685294 6685284 2026-06-04T20:51:35Z Alebarasi 50192 /* Q */ 6685294 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Američani|ameriških]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Američanov|ZDA|ameriških}} {{CompactTOC2}} == A == [[Jan Abaza]] - [[Andre Agassi]] - [[Kristie Ahn]] - [[Fred Alexander]] - [[Leslie Allen]] - [[Wilmer Allison]] - [[Anna Alons]] - [[Frances Altick]] - [[Victor Amaya]] - [[Jessie Aney]] - [[Amanda Anisimova]] - [[Paul Annacone]] - [[Julie Anthony (tenisačica)|Julie Anthony]] - [[JC Aragone]] - [[Usue Maitane Arconada]] - [[Jimmy Arias]] - [[Arthur Ashe]] - [[Raquel Atawo]] - [[Juliette Atkinson]] - [[Tracy Austin]] - == B == [[Brian Baker (tenisač)|Brian Baker]] - [[Maud Banks]] - [[Hailey Baptiste]] - [[Maud Barger-Wallach]] - [[Nishesh Basavareddy]] - [[Emina Bektas]] - [[CiCi Bellis]] - [[Jay Berger]] - [[Pauline Betz]] - [[James Blake]] - [[Thomas Blake]] - [[Ulises Blanch]] - [[Jeff Borowiak]] - [[Julia Boserup]] - [[Jennifer Brady (tenisačica)|Jennifer Brady]] - [[Madison Brengle]] - [[Jenson Brooksby]] - [[Louise Brough]] - [[Mary Browne]] - [[Bob Bryan]] - [[Mike Bryan]] - [[Chase Buchanan]] - [[Butch Buchholz]] - [[Don Budge]] - [[Mallory Burdette]] - [[Dawn Buth]] - == C == [[Sandra Cacic]] - [[Oliver Campbell]] - [[Jennifer Capriati]] - [[Hayley Carter]] - [[Rosemary Casals]] - [[Ray Casey]] - [[James Cerretani]] - [[Dorothea Douglass Chambers]] - [[Michael Chang]] - [[Kelly Chen (tenisačica)|Kelly Chen]] - [[Bundy Cheney]] - [[Dorothy Cheney]] - [[Louisa Chirico]] - [[Winona Closterman]] - [[Danielle Collins]] - [[Maureen Connolly]] - [[Jimmy Connors]] - [[Jim Courier]] - [[Jane Craven]] - [[Samantha Crawford]] - [[Jill Craybas]] - [[Maxime Cressy]] - [[Kevin Curren]] - == D == [[Lindsay Davenport]] - [[Dwight F. Davis]] - [[Lauren Davis]] - [[Scott Davis (tenisač)]] - [[Kayla Day]] - [[Ryler DeHeart]] - [[Taylor Dent]] - [[John H. Doeg]] - [[Caroline Dolehide]] - [[Jared Donaldson]] - [[Laura DuPont]] - [[Margaret Osborne duPont]] - [[Pat Dupre]] - [[Victoria Duval]] - == E == [[Lauren Embree]] - [[Ernesto Escobedo]] - [[Christopher Eubanks]] - [[Chris Evert]] - [[Jimmy Evert]] - == F == [[Irina Falconi]] - [[Bob Falkenburg]] - [[Gigi Fernández]] - [[Mary Joe Fernández]] - [[Mardy Fish]] - [[Ken Flach]] - [[Peter Fleming (tenisač)]] - [[Bjorn Fratangelo]] - [[Amy Frazier]] - [[Taylor Fritz]] - [[Shirley Fry]] - == G == [[Edina Gallovits-Hall]] - [[Jan-Michael Gambill]] - [[Zina Garrison]] - [[Cori Gauff]] - [[Vitas Gerulaitis]] - [[Nicole Gibbs]] - [[Althea Gibson]] - [[Brad Gilbert]] - [[Justin Gimelstob]] - [[Robby Ginepri]] - [[Marcos Giron]] - [[Alexa Glatch]] - [[Pancho Gonzales]] - [[Coco Gouff]] - [[George Jay Gould II.]] - [[Jim Grabb]] - [[Wylie Cameron Grant]] - [[Laura Granville]] - [[Clarence Griffin]] - == H == [[Jamie Hampton]] - [[Darlene Hard]] - [[Christian Harrison]] - [[Ryan Harrison]] - [[Jada Hart]] - [[Doris Hart]] - [[John Hennessey]] - [[Tommy Ho]] - [[Jennifer Hopkins]] - == I == [[John Isner]] - == J == [[Helen Jacobs]] - [[Andrea Jaeger]] - [[Scoville Jenkins]] - [[Donald Johnson]] - [[Steve Johnson]] - [[Bill Johnston]] - [[Kelly Jones (tenisač)|Kelly Jones]] - [[Marion Jones Farquhar|Marion Jones]] - [[Kathy Jordan]] - == K == [[Robert Kendrick]] - [[Sofia Kenin]] - [[Madison Keys]] - [[Allie Kiick]] - [[Kevin Kim]] - [[Billie Jean King]] - [[Vania King]] - [[Howard Kinsey]] - [[Bradley Klahn]] - [[Andy Kohlberg]] - [[Raquel Kops-Jones]] - [[Sebastian Korda]] - [[Frank Kovacs]] - [[Stefan Kozlov]] - [[Austin Krajicek]] - [[Jack Kramer (tenisač)|Jack Kramer]] - [[Ashley Kratzer]] - [[Desirae Krawczyk]] - [[Aaron Krickstein]] - [[Johan Kriek]] - [[Mitchell Krueger]] - [[Denis Kudla]] - [[Thai-Son Kwiatkowski]] - [[Patrick Kypson]] - == L == [[Danielle Lao]] - [[William Larned]] - [[Arthur Larsen]] - [[Rick Leach]] - [[Varvara Lepchenko]] - [[Ann Li (tenisačica)|Ann Li]] - [[Scott Lipsky]] - [[Claire Liu]] - [[Jamie Loeb]] - [[Francesca Di Lorenzo]] - [[Bob Lutz (tenisač)]] - == M == [[Gretchen Magers]] - [[Molla Mallory]] - [[Sanaz Marand]] - [[Alice Marble]] - [[Todd Martin]] - [[Bethanie Mattek-Sands]] - [[Tim Mayotte]] - [[Myrtle McAteer]] - [[Mackenzie McDonald]] - [[John McEnroe]] - [[Patrick McEnroe]] - [[Christina McHale]] - [[Chuck McKinley]] - [[Maurice McLoughlin]] - [[Caty McNally]] - [[John McNally (tenisač)|John McNally]] - [[Lori McNeil]] - [[Nicole Melichar]] - [[Alex Michelsen]] - [[Grace Min]] - [[Brienne Minor]] - [[Michael Mmoh]] - [[Nicholas Monroe]] - [[Robin Montgomery]] - [[Helen Wills Moody]] - [[Elisabeth Moore]] - [[Corina Morariu]] - [[Megan Moulton-Levy]] - [[Asia Muhammad]] - [[Lindley Murray (tenisač)]] - == N == [[Betsy Nagelsen]] - [[Brandon Nakashima]] - [[Emilio Nava]] - [[Martina Navratilova]] - [[Ingrid Neel]] - [[Dennis Novikov]] - == O == [[Wayne Odesnik]] - [[Alex Olmedo]] - [[Reilly Opelka]] - [[Junior Alexander Ore]] - [[Lilia Osterloh]] - [[Whitney Osuigwe]] - [[Melanie Oudin]] - == P == [[Frank Parker]] - [[Alycia Parks]] - [[Tommy Paul (tenisač)|Tommy Paul]] - [[Jessica Pegula]] - [[Bernarda Pera]] - [[Tom Pettitt]] - [[Kimberly Po]] - [[Barbara Potter]] - [[Jim Pugh]] - == Q == [[Sam Querrey]] - [[Eric Quigley]] - [[Ethan Quinn]] - == R == [[Dennis Ralston]] - [[Rajeev Ram]] - [[Sunitha Rao]] - [[Elizabeth Rastall]] - [[Lisa Raymond]] - [[Richey Reneberg]] - [[Renée Richards]] - [[Vincent Richards]] - [[Nancy Richey]] - [[Bobby Riggs]] - [[Brie Rippner]] - [[Alison Riske]] - [[Andy Roddick]] - [[Shelby Rogers]] - [[Ahsha Rolle]] - [[Christina Rosca]] - [[Derrick Rostagno]] - [[Chanda Rubin]] - [[JoAnne Russell]] - == S == [[Pete Sampras]] - [[Tennys Sandgren]] - [[Sabrina Santamaria]] - [[Alexander Sarkissian]] - [[Richard Savitt]] - [[Zoë Gwen Scandalis]] - [[Max Schnur]] - [[Chalena Scholl]] - [[Ted Schroeder]] - [[Pablo Schurig]] - [[Richard Sears (tenisač)|Richard Sears]] - [[Pancho Segura]] - [[Robert Seguso]] - [[Vic Seixas]] - [[Monika Seleš]] - [[Sofia Sewing]] - [[Ryan Shane]] - [[Meghann Shaughnessy]] - [[Ben Shelton (tenisač)|Ben Shelton]] - [[Ena Shibasara]] - [[Francis Xavier Shields]] - [[Leif Shiras]] - [[Pam Shriver]] - [[Dick Skeen]] - [[Henry Slocum (tenisač)]] - [[Anne Smith]] - [[Stan Smith]] - [[Tim Smyczek]] - [[Jack Sock]] - [[Vince Spadea]] - [[Abigail Spears]] - [[Mitch Sprengelmeyer]] - [[Stan Smith (tenisač)|Stan Smith]] - [[Peyton Stearns]] - [[Sloane Stephens]] - [[Alexandra Stevenson]] - [[May Sutton]] - [[Zachary Svajda]] - == T == [[Bill Talbert]] - [[Roscoe Tanner]] - [[Jeff Tarango]] - [[Anna Tatishvili]] - [[Brian Teacher]] - [[Pam Teeguarden]] - [[Francis Tiafoe]] - [[Learner Tien]] - [[Bill Tilden]] - [[Taylor Townsend (tenisačica)|Taylor Townsend]] - [[Tony Trabert]] - [[Meilen Tu]] - [[Story Tweedie-Yates]] == V == [[Brian Vahaly]] - [[Coco Vandeweghe]] - [[Welby Van Horn]] - [[Sachia Vickery]] - [[Ellsworth Vines]] - [[Katie Volynets]] - == W == [[Sharon Walsh-Arnold|Sharon Walsh]] - [[Holcombe Ward]] - [[MaliVai Washington]] - [[Mashona Washington]] - [[Jolene Watanabe]] - [[Joe Whalen]] - [[David Wheaton]] - [[Tami Whitlinger]] - [[Malcolm Whitman]] - [[Hazel Hotchkiss Wightman]] - [[Richard Williams (tenisač)]] - [[Serena Williams]] - [[Venus Williams]] - [[Helen Wills]] - [[J.J. Wolf]] - [[Keri Wong]] - [[Sidney Wood]] - [[Chris Woodruff]] - [[Robert Wrenn]] - [[Beals Wright]] - == Y == [[Donald Young (tenisač)|Donald Young]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Američanov|Tenisači]] [[Kategorija:Ameriški tenisači|*]] 7chkhgycqaxu52vl37pesbnm5w52gkv 6685299 6685294 2026-06-04T20:55:19Z Alebarasi 50192 /* J */ 6685299 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Američani|ameriških]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Američanov|ZDA|ameriških}} {{CompactTOC2}} == A == [[Jan Abaza]] - [[Andre Agassi]] - [[Kristie Ahn]] - [[Fred Alexander]] - [[Leslie Allen]] - [[Wilmer Allison]] - [[Anna Alons]] - [[Frances Altick]] - [[Victor Amaya]] - [[Jessie Aney]] - [[Amanda Anisimova]] - [[Paul Annacone]] - [[Julie Anthony (tenisačica)|Julie Anthony]] - [[JC Aragone]] - [[Usue Maitane Arconada]] - [[Jimmy Arias]] - [[Arthur Ashe]] - [[Raquel Atawo]] - [[Juliette Atkinson]] - [[Tracy Austin]] - == B == [[Brian Baker (tenisač)|Brian Baker]] - [[Maud Banks]] - [[Hailey Baptiste]] - [[Maud Barger-Wallach]] - [[Nishesh Basavareddy]] - [[Emina Bektas]] - [[CiCi Bellis]] - [[Jay Berger]] - [[Pauline Betz]] - [[James Blake]] - [[Thomas Blake]] - [[Ulises Blanch]] - [[Jeff Borowiak]] - [[Julia Boserup]] - [[Jennifer Brady (tenisačica)|Jennifer Brady]] - [[Madison Brengle]] - [[Jenson Brooksby]] - [[Louise Brough]] - [[Mary Browne]] - [[Bob Bryan]] - [[Mike Bryan]] - [[Chase Buchanan]] - [[Butch Buchholz]] - [[Don Budge]] - [[Mallory Burdette]] - [[Dawn Buth]] - == C == [[Sandra Cacic]] - [[Oliver Campbell]] - [[Jennifer Capriati]] - [[Hayley Carter]] - [[Rosemary Casals]] - [[Ray Casey]] - [[James Cerretani]] - [[Dorothea Douglass Chambers]] - [[Michael Chang]] - [[Kelly Chen (tenisačica)|Kelly Chen]] - [[Bundy Cheney]] - [[Dorothy Cheney]] - [[Louisa Chirico]] - [[Winona Closterman]] - [[Danielle Collins]] - [[Maureen Connolly]] - [[Jimmy Connors]] - [[Jim Courier]] - [[Jane Craven]] - [[Samantha Crawford]] - [[Jill Craybas]] - [[Maxime Cressy]] - [[Kevin Curren]] - == D == [[Lindsay Davenport]] - [[Dwight F. Davis]] - [[Lauren Davis]] - [[Scott Davis (tenisač)]] - [[Kayla Day]] - [[Ryler DeHeart]] - [[Taylor Dent]] - [[John H. Doeg]] - [[Caroline Dolehide]] - [[Jared Donaldson]] - [[Laura DuPont]] - [[Margaret Osborne duPont]] - [[Pat Dupre]] - [[Victoria Duval]] - == E == [[Lauren Embree]] - [[Ernesto Escobedo]] - [[Christopher Eubanks]] - [[Chris Evert]] - [[Jimmy Evert]] - == F == [[Irina Falconi]] - [[Bob Falkenburg]] - [[Gigi Fernández]] - [[Mary Joe Fernández]] - [[Mardy Fish]] - [[Ken Flach]] - [[Peter Fleming (tenisač)]] - [[Bjorn Fratangelo]] - [[Amy Frazier]] - [[Taylor Fritz]] - [[Shirley Fry]] - == G == [[Edina Gallovits-Hall]] - [[Jan-Michael Gambill]] - [[Zina Garrison]] - [[Cori Gauff]] - [[Vitas Gerulaitis]] - [[Nicole Gibbs]] - [[Althea Gibson]] - [[Brad Gilbert]] - [[Justin Gimelstob]] - [[Robby Ginepri]] - [[Marcos Giron]] - [[Alexa Glatch]] - [[Pancho Gonzales]] - [[Coco Gouff]] - [[George Jay Gould II.]] - [[Jim Grabb]] - [[Wylie Cameron Grant]] - [[Laura Granville]] - [[Clarence Griffin]] - == H == [[Jamie Hampton]] - [[Darlene Hard]] - [[Christian Harrison]] - [[Ryan Harrison]] - [[Jada Hart]] - [[Doris Hart]] - [[John Hennessey]] - [[Tommy Ho]] - [[Jennifer Hopkins]] - == I == [[John Isner]] - == J == [[Helen Jacobs]] - [[Andrea Jaeger]] - [[Scoville Jenkins]] - [[Donald Johnson]] - [[Steve Johnson]] - [[Bill Johnston]] - [[Kelly Jones (tenisač)|Kelly Jones]] - [[Marion Jones Farquhar|Marion Jones]] - [[Kathy Jordan]] - [[Iva Jovic]] - == K == [[Robert Kendrick]] - [[Sofia Kenin]] - [[Madison Keys]] - [[Allie Kiick]] - [[Kevin Kim]] - [[Billie Jean King]] - [[Vania King]] - [[Howard Kinsey]] - [[Bradley Klahn]] - [[Andy Kohlberg]] - [[Raquel Kops-Jones]] - [[Sebastian Korda]] - [[Frank Kovacs]] - [[Stefan Kozlov]] - [[Austin Krajicek]] - [[Jack Kramer (tenisač)|Jack Kramer]] - [[Ashley Kratzer]] - [[Desirae Krawczyk]] - [[Aaron Krickstein]] - [[Johan Kriek]] - [[Mitchell Krueger]] - [[Denis Kudla]] - [[Thai-Son Kwiatkowski]] - [[Patrick Kypson]] - == L == [[Danielle Lao]] - [[William Larned]] - [[Arthur Larsen]] - [[Rick Leach]] - [[Varvara Lepchenko]] - [[Ann Li (tenisačica)|Ann Li]] - [[Scott Lipsky]] - [[Claire Liu]] - [[Jamie Loeb]] - [[Francesca Di Lorenzo]] - [[Bob Lutz (tenisač)]] - == M == [[Gretchen Magers]] - [[Molla Mallory]] - [[Sanaz Marand]] - [[Alice Marble]] - [[Todd Martin]] - [[Bethanie Mattek-Sands]] - [[Tim Mayotte]] - [[Myrtle McAteer]] - [[Mackenzie McDonald]] - [[John McEnroe]] - [[Patrick McEnroe]] - [[Christina McHale]] - [[Chuck McKinley]] - [[Maurice McLoughlin]] - [[Caty McNally]] - [[John McNally (tenisač)|John McNally]] - [[Lori McNeil]] - [[Nicole Melichar]] - [[Alex Michelsen]] - [[Grace Min]] - [[Brienne Minor]] - [[Michael Mmoh]] - [[Nicholas Monroe]] - [[Robin Montgomery]] - [[Helen Wills Moody]] - [[Elisabeth Moore]] - [[Corina Morariu]] - [[Megan Moulton-Levy]] - [[Asia Muhammad]] - [[Lindley Murray (tenisač)]] - == N == [[Betsy Nagelsen]] - [[Brandon Nakashima]] - [[Emilio Nava]] - [[Martina Navratilova]] - [[Ingrid Neel]] - [[Dennis Novikov]] - == O == [[Wayne Odesnik]] - [[Alex Olmedo]] - [[Reilly Opelka]] - [[Junior Alexander Ore]] - [[Lilia Osterloh]] - [[Whitney Osuigwe]] - [[Melanie Oudin]] - == P == [[Frank Parker]] - [[Alycia Parks]] - [[Tommy Paul (tenisač)|Tommy Paul]] - [[Jessica Pegula]] - [[Bernarda Pera]] - [[Tom Pettitt]] - [[Kimberly Po]] - [[Barbara Potter]] - [[Jim Pugh]] - == Q == [[Sam Querrey]] - [[Eric Quigley]] - [[Ethan Quinn]] - == R == [[Dennis Ralston]] - [[Rajeev Ram]] - [[Sunitha Rao]] - [[Elizabeth Rastall]] - [[Lisa Raymond]] - [[Richey Reneberg]] - [[Renée Richards]] - [[Vincent Richards]] - [[Nancy Richey]] - [[Bobby Riggs]] - [[Brie Rippner]] - [[Alison Riske]] - [[Andy Roddick]] - [[Shelby Rogers]] - [[Ahsha Rolle]] - [[Christina Rosca]] - [[Derrick Rostagno]] - [[Chanda Rubin]] - [[JoAnne Russell]] - == S == [[Pete Sampras]] - [[Tennys Sandgren]] - [[Sabrina Santamaria]] - [[Alexander Sarkissian]] - [[Richard Savitt]] - [[Zoë Gwen Scandalis]] - [[Max Schnur]] - [[Chalena Scholl]] - [[Ted Schroeder]] - [[Pablo Schurig]] - [[Richard Sears (tenisač)|Richard Sears]] - [[Pancho Segura]] - [[Robert Seguso]] - [[Vic Seixas]] - [[Monika Seleš]] - [[Sofia Sewing]] - [[Ryan Shane]] - [[Meghann Shaughnessy]] - [[Ben Shelton (tenisač)|Ben Shelton]] - [[Ena Shibasara]] - [[Francis Xavier Shields]] - [[Leif Shiras]] - [[Pam Shriver]] - [[Dick Skeen]] - [[Henry Slocum (tenisač)]] - [[Anne Smith]] - [[Stan Smith]] - [[Tim Smyczek]] - [[Jack Sock]] - [[Vince Spadea]] - [[Abigail Spears]] - [[Mitch Sprengelmeyer]] - [[Stan Smith (tenisač)|Stan Smith]] - [[Peyton Stearns]] - [[Sloane Stephens]] - [[Alexandra Stevenson]] - [[May Sutton]] - [[Zachary Svajda]] - == T == [[Bill Talbert]] - [[Roscoe Tanner]] - [[Jeff Tarango]] - [[Anna Tatishvili]] - [[Brian Teacher]] - [[Pam Teeguarden]] - [[Francis Tiafoe]] - [[Learner Tien]] - [[Bill Tilden]] - [[Taylor Townsend (tenisačica)|Taylor Townsend]] - [[Tony Trabert]] - [[Meilen Tu]] - [[Story Tweedie-Yates]] == V == [[Brian Vahaly]] - [[Coco Vandeweghe]] - [[Welby Van Horn]] - [[Sachia Vickery]] - [[Ellsworth Vines]] - [[Katie Volynets]] - == W == [[Sharon Walsh-Arnold|Sharon Walsh]] - [[Holcombe Ward]] - [[MaliVai Washington]] - [[Mashona Washington]] - [[Jolene Watanabe]] - [[Joe Whalen]] - [[David Wheaton]] - [[Tami Whitlinger]] - [[Malcolm Whitman]] - [[Hazel Hotchkiss Wightman]] - [[Richard Williams (tenisač)]] - [[Serena Williams]] - [[Venus Williams]] - [[Helen Wills]] - [[J.J. Wolf]] - [[Keri Wong]] - [[Sidney Wood]] - [[Chris Woodruff]] - [[Robert Wrenn]] - [[Beals Wright]] - == Y == [[Donald Young (tenisač)|Donald Young]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Američanov|Tenisači]] [[Kategorija:Ameriški tenisači|*]] k9s0vjrpyrumx1aatf212h8x97bkqqa 6685300 6685299 2026-06-04T20:55:57Z Alebarasi 50192 /* N */ 6685300 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Američani|ameriških]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Američanov|ZDA|ameriških}} {{CompactTOC2}} == A == [[Jan Abaza]] - [[Andre Agassi]] - [[Kristie Ahn]] - [[Fred Alexander]] - [[Leslie Allen]] - [[Wilmer Allison]] - [[Anna Alons]] - [[Frances Altick]] - [[Victor Amaya]] - [[Jessie Aney]] - [[Amanda Anisimova]] - [[Paul Annacone]] - [[Julie Anthony (tenisačica)|Julie Anthony]] - [[JC Aragone]] - [[Usue Maitane Arconada]] - [[Jimmy Arias]] - [[Arthur Ashe]] - [[Raquel Atawo]] - [[Juliette Atkinson]] - [[Tracy Austin]] - == B == [[Brian Baker (tenisač)|Brian Baker]] - [[Maud Banks]] - [[Hailey Baptiste]] - [[Maud Barger-Wallach]] - [[Nishesh Basavareddy]] - [[Emina Bektas]] - [[CiCi Bellis]] - [[Jay Berger]] - [[Pauline Betz]] - [[James Blake]] - [[Thomas Blake]] - [[Ulises Blanch]] - [[Jeff Borowiak]] - [[Julia Boserup]] - [[Jennifer Brady (tenisačica)|Jennifer Brady]] - [[Madison Brengle]] - [[Jenson Brooksby]] - [[Louise Brough]] - [[Mary Browne]] - [[Bob Bryan]] - [[Mike Bryan]] - [[Chase Buchanan]] - [[Butch Buchholz]] - [[Don Budge]] - [[Mallory Burdette]] - [[Dawn Buth]] - == C == [[Sandra Cacic]] - [[Oliver Campbell]] - [[Jennifer Capriati]] - [[Hayley Carter]] - [[Rosemary Casals]] - [[Ray Casey]] - [[James Cerretani]] - [[Dorothea Douglass Chambers]] - [[Michael Chang]] - [[Kelly Chen (tenisačica)|Kelly Chen]] - [[Bundy Cheney]] - [[Dorothy Cheney]] - [[Louisa Chirico]] - [[Winona Closterman]] - [[Danielle Collins]] - [[Maureen Connolly]] - [[Jimmy Connors]] - [[Jim Courier]] - [[Jane Craven]] - [[Samantha Crawford]] - [[Jill Craybas]] - [[Maxime Cressy]] - [[Kevin Curren]] - == D == [[Lindsay Davenport]] - [[Dwight F. Davis]] - [[Lauren Davis]] - [[Scott Davis (tenisač)]] - [[Kayla Day]] - [[Ryler DeHeart]] - [[Taylor Dent]] - [[John H. Doeg]] - [[Caroline Dolehide]] - [[Jared Donaldson]] - [[Laura DuPont]] - [[Margaret Osborne duPont]] - [[Pat Dupre]] - [[Victoria Duval]] - == E == [[Lauren Embree]] - [[Ernesto Escobedo]] - [[Christopher Eubanks]] - [[Chris Evert]] - [[Jimmy Evert]] - == F == [[Irina Falconi]] - [[Bob Falkenburg]] - [[Gigi Fernández]] - [[Mary Joe Fernández]] - [[Mardy Fish]] - [[Ken Flach]] - [[Peter Fleming (tenisač)]] - [[Bjorn Fratangelo]] - [[Amy Frazier]] - [[Taylor Fritz]] - [[Shirley Fry]] - == G == [[Edina Gallovits-Hall]] - [[Jan-Michael Gambill]] - [[Zina Garrison]] - [[Cori Gauff]] - [[Vitas Gerulaitis]] - [[Nicole Gibbs]] - [[Althea Gibson]] - [[Brad Gilbert]] - [[Justin Gimelstob]] - [[Robby Ginepri]] - [[Marcos Giron]] - [[Alexa Glatch]] - [[Pancho Gonzales]] - [[Coco Gouff]] - [[George Jay Gould II.]] - [[Jim Grabb]] - [[Wylie Cameron Grant]] - [[Laura Granville]] - [[Clarence Griffin]] - == H == [[Jamie Hampton]] - [[Darlene Hard]] - [[Christian Harrison]] - [[Ryan Harrison]] - [[Jada Hart]] - [[Doris Hart]] - [[John Hennessey]] - [[Tommy Ho]] - [[Jennifer Hopkins]] - == I == [[John Isner]] - == J == [[Helen Jacobs]] - [[Andrea Jaeger]] - [[Scoville Jenkins]] - [[Donald Johnson]] - [[Steve Johnson]] - [[Bill Johnston]] - [[Kelly Jones (tenisač)|Kelly Jones]] - [[Marion Jones Farquhar|Marion Jones]] - [[Kathy Jordan]] - [[Iva Jovic]] - == K == [[Robert Kendrick]] - [[Sofia Kenin]] - [[Madison Keys]] - [[Allie Kiick]] - [[Kevin Kim]] - [[Billie Jean King]] - [[Vania King]] - [[Howard Kinsey]] - [[Bradley Klahn]] - [[Andy Kohlberg]] - [[Raquel Kops-Jones]] - [[Sebastian Korda]] - [[Frank Kovacs]] - [[Stefan Kozlov]] - [[Austin Krajicek]] - [[Jack Kramer (tenisač)|Jack Kramer]] - [[Ashley Kratzer]] - [[Desirae Krawczyk]] - [[Aaron Krickstein]] - [[Johan Kriek]] - [[Mitchell Krueger]] - [[Denis Kudla]] - [[Thai-Son Kwiatkowski]] - [[Patrick Kypson]] - == L == [[Danielle Lao]] - [[William Larned]] - [[Arthur Larsen]] - [[Rick Leach]] - [[Varvara Lepchenko]] - [[Ann Li (tenisačica)|Ann Li]] - [[Scott Lipsky]] - [[Claire Liu]] - [[Jamie Loeb]] - [[Francesca Di Lorenzo]] - [[Bob Lutz (tenisač)]] - == M == [[Gretchen Magers]] - [[Molla Mallory]] - [[Sanaz Marand]] - [[Alice Marble]] - [[Todd Martin]] - [[Bethanie Mattek-Sands]] - [[Tim Mayotte]] - [[Myrtle McAteer]] - [[Mackenzie McDonald]] - [[John McEnroe]] - [[Patrick McEnroe]] - [[Christina McHale]] - [[Chuck McKinley]] - [[Maurice McLoughlin]] - [[Caty McNally]] - [[John McNally (tenisač)|John McNally]] - [[Lori McNeil]] - [[Nicole Melichar]] - [[Alex Michelsen]] - [[Grace Min]] - [[Brienne Minor]] - [[Michael Mmoh]] - [[Nicholas Monroe]] - [[Robin Montgomery]] - [[Helen Wills Moody]] - [[Elisabeth Moore]] - [[Corina Morariu]] - [[Megan Moulton-Levy]] - [[Asia Muhammad]] - [[Lindley Murray (tenisač)]] - == N == [[Betsy Nagelsen]] - [[Brandon Nakashima]] - [[Emilio Nava]] - [[Emma Navarro]] - [[Martina Navratilova]] - [[Ingrid Neel]] - [[Dennis Novikov]] - == O == [[Wayne Odesnik]] - [[Alex Olmedo]] - [[Reilly Opelka]] - [[Junior Alexander Ore]] - [[Lilia Osterloh]] - [[Whitney Osuigwe]] - [[Melanie Oudin]] - == P == [[Frank Parker]] - [[Alycia Parks]] - [[Tommy Paul (tenisač)|Tommy Paul]] - [[Jessica Pegula]] - [[Bernarda Pera]] - [[Tom Pettitt]] - [[Kimberly Po]] - [[Barbara Potter]] - [[Jim Pugh]] - == Q == [[Sam Querrey]] - [[Eric Quigley]] - [[Ethan Quinn]] - == R == [[Dennis Ralston]] - [[Rajeev Ram]] - [[Sunitha Rao]] - [[Elizabeth Rastall]] - [[Lisa Raymond]] - [[Richey Reneberg]] - [[Renée Richards]] - [[Vincent Richards]] - [[Nancy Richey]] - [[Bobby Riggs]] - [[Brie Rippner]] - [[Alison Riske]] - [[Andy Roddick]] - [[Shelby Rogers]] - [[Ahsha Rolle]] - [[Christina Rosca]] - [[Derrick Rostagno]] - [[Chanda Rubin]] - [[JoAnne Russell]] - == S == [[Pete Sampras]] - [[Tennys Sandgren]] - [[Sabrina Santamaria]] - [[Alexander Sarkissian]] - [[Richard Savitt]] - [[Zoë Gwen Scandalis]] - [[Max Schnur]] - [[Chalena Scholl]] - [[Ted Schroeder]] - [[Pablo Schurig]] - [[Richard Sears (tenisač)|Richard Sears]] - [[Pancho Segura]] - [[Robert Seguso]] - [[Vic Seixas]] - [[Monika Seleš]] - [[Sofia Sewing]] - [[Ryan Shane]] - [[Meghann Shaughnessy]] - [[Ben Shelton (tenisač)|Ben Shelton]] - [[Ena Shibasara]] - [[Francis Xavier Shields]] - [[Leif Shiras]] - [[Pam Shriver]] - [[Dick Skeen]] - [[Henry Slocum (tenisač)]] - [[Anne Smith]] - [[Stan Smith]] - [[Tim Smyczek]] - [[Jack Sock]] - [[Vince Spadea]] - [[Abigail Spears]] - [[Mitch Sprengelmeyer]] - [[Stan Smith (tenisač)|Stan Smith]] - [[Peyton Stearns]] - [[Sloane Stephens]] - [[Alexandra Stevenson]] - [[May Sutton]] - [[Zachary Svajda]] - == T == [[Bill Talbert]] - [[Roscoe Tanner]] - [[Jeff Tarango]] - [[Anna Tatishvili]] - [[Brian Teacher]] - [[Pam Teeguarden]] - [[Francis Tiafoe]] - [[Learner Tien]] - [[Bill Tilden]] - [[Taylor Townsend (tenisačica)|Taylor Townsend]] - [[Tony Trabert]] - [[Meilen Tu]] - [[Story Tweedie-Yates]] == V == [[Brian Vahaly]] - [[Coco Vandeweghe]] - [[Welby Van Horn]] - [[Sachia Vickery]] - [[Ellsworth Vines]] - [[Katie Volynets]] - == W == [[Sharon Walsh-Arnold|Sharon Walsh]] - [[Holcombe Ward]] - [[MaliVai Washington]] - [[Mashona Washington]] - [[Jolene Watanabe]] - [[Joe Whalen]] - [[David Wheaton]] - [[Tami Whitlinger]] - [[Malcolm Whitman]] - [[Hazel Hotchkiss Wightman]] - [[Richard Williams (tenisač)]] - [[Serena Williams]] - [[Venus Williams]] - [[Helen Wills]] - [[J.J. Wolf]] - [[Keri Wong]] - [[Sidney Wood]] - [[Chris Woodruff]] - [[Robert Wrenn]] - [[Beals Wright]] - == Y == [[Donald Young (tenisač)|Donald Young]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Američanov|Tenisači]] [[Kategorija:Ameriški tenisači|*]] 4cchxx23g8kz6q745tvanx8cgvyil8j 6685307 6685300 2026-06-04T21:00:54Z Alebarasi 50192 /* K */ 6685307 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Američani|ameriških]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Američanov|ZDA|ameriških}} {{CompactTOC2}} == A == [[Jan Abaza]] - [[Andre Agassi]] - [[Kristie Ahn]] - [[Fred Alexander]] - [[Leslie Allen]] - [[Wilmer Allison]] - [[Anna Alons]] - [[Frances Altick]] - [[Victor Amaya]] - [[Jessie Aney]] - [[Amanda Anisimova]] - [[Paul Annacone]] - [[Julie Anthony (tenisačica)|Julie Anthony]] - [[JC Aragone]] - [[Usue Maitane Arconada]] - [[Jimmy Arias]] - [[Arthur Ashe]] - [[Raquel Atawo]] - [[Juliette Atkinson]] - [[Tracy Austin]] - == B == [[Brian Baker (tenisač)|Brian Baker]] - [[Maud Banks]] - [[Hailey Baptiste]] - [[Maud Barger-Wallach]] - [[Nishesh Basavareddy]] - [[Emina Bektas]] - [[CiCi Bellis]] - [[Jay Berger]] - [[Pauline Betz]] - [[James Blake]] - [[Thomas Blake]] - [[Ulises Blanch]] - [[Jeff Borowiak]] - [[Julia Boserup]] - [[Jennifer Brady (tenisačica)|Jennifer Brady]] - [[Madison Brengle]] - [[Jenson Brooksby]] - [[Louise Brough]] - [[Mary Browne]] - [[Bob Bryan]] - [[Mike Bryan]] - [[Chase Buchanan]] - [[Butch Buchholz]] - [[Don Budge]] - [[Mallory Burdette]] - [[Dawn Buth]] - == C == [[Sandra Cacic]] - [[Oliver Campbell]] - [[Jennifer Capriati]] - [[Hayley Carter]] - [[Rosemary Casals]] - [[Ray Casey]] - [[James Cerretani]] - [[Dorothea Douglass Chambers]] - [[Michael Chang]] - [[Kelly Chen (tenisačica)|Kelly Chen]] - [[Bundy Cheney]] - [[Dorothy Cheney]] - [[Louisa Chirico]] - [[Winona Closterman]] - [[Danielle Collins]] - [[Maureen Connolly]] - [[Jimmy Connors]] - [[Jim Courier]] - [[Jane Craven]] - [[Samantha Crawford]] - [[Jill Craybas]] - [[Maxime Cressy]] - [[Kevin Curren]] - == D == [[Lindsay Davenport]] - [[Dwight F. Davis]] - [[Lauren Davis]] - [[Scott Davis (tenisač)]] - [[Kayla Day]] - [[Ryler DeHeart]] - [[Taylor Dent]] - [[John H. Doeg]] - [[Caroline Dolehide]] - [[Jared Donaldson]] - [[Laura DuPont]] - [[Margaret Osborne duPont]] - [[Pat Dupre]] - [[Victoria Duval]] - == E == [[Lauren Embree]] - [[Ernesto Escobedo]] - [[Christopher Eubanks]] - [[Chris Evert]] - [[Jimmy Evert]] - == F == [[Irina Falconi]] - [[Bob Falkenburg]] - [[Gigi Fernández]] - [[Mary Joe Fernández]] - [[Mardy Fish]] - [[Ken Flach]] - [[Peter Fleming (tenisač)]] - [[Bjorn Fratangelo]] - [[Amy Frazier]] - [[Taylor Fritz]] - [[Shirley Fry]] - == G == [[Edina Gallovits-Hall]] - [[Jan-Michael Gambill]] - [[Zina Garrison]] - [[Cori Gauff]] - [[Vitas Gerulaitis]] - [[Nicole Gibbs]] - [[Althea Gibson]] - [[Brad Gilbert]] - [[Justin Gimelstob]] - [[Robby Ginepri]] - [[Marcos Giron]] - [[Alexa Glatch]] - [[Pancho Gonzales]] - [[Coco Gouff]] - [[George Jay Gould II.]] - [[Jim Grabb]] - [[Wylie Cameron Grant]] - [[Laura Granville]] - [[Clarence Griffin]] - == H == [[Jamie Hampton]] - [[Darlene Hard]] - [[Christian Harrison]] - [[Ryan Harrison]] - [[Jada Hart]] - [[Doris Hart]] - [[John Hennessey]] - [[Tommy Ho]] - [[Jennifer Hopkins]] - == I == [[John Isner]] - == J == [[Helen Jacobs]] - [[Andrea Jaeger]] - [[Scoville Jenkins]] - [[Donald Johnson]] - [[Steve Johnson]] - [[Bill Johnston]] - [[Kelly Jones (tenisač)|Kelly Jones]] - [[Marion Jones Farquhar|Marion Jones]] - [[Kathy Jordan]] - [[Iva Jovic]] - == K == [[Robert Kendrick]] - [[Sofia Kenin]] - [[Madison Keys]] - [[Allie Kiick]] - [[Kevin Kim]] - [[Billie Jean King]] - [[Vania King]] - [[Howard Kinsey]] - [[Bradley Klahn]] - [[Andy Kohlberg]] - [[Raquel Kops-Jones]] - [[Sebastian Korda]] - [[Frank Kovacs]] - [[Stefan Kozlov]] - [[Austin Krajicek]] - [[Jack Kramer (tenisač)|Jack Kramer]] - [[Ashley Kratzer]] - [[Desirae Krawczyk]] - [[Aaron Krickstein]] - [[Johan Kriek]] - [[Ashlyn Krueger]] - [[Mitchell Krueger]] - [[Denis Kudla]] - [[Thai-Son Kwiatkowski]] - [[Patrick Kypson]] - == L == [[Danielle Lao]] - [[William Larned]] - [[Arthur Larsen]] - [[Rick Leach]] - [[Varvara Lepchenko]] - [[Ann Li (tenisačica)|Ann Li]] - [[Scott Lipsky]] - [[Claire Liu]] - [[Jamie Loeb]] - [[Francesca Di Lorenzo]] - [[Bob Lutz (tenisač)]] - == M == [[Gretchen Magers]] - [[Molla Mallory]] - [[Sanaz Marand]] - [[Alice Marble]] - [[Todd Martin]] - [[Bethanie Mattek-Sands]] - [[Tim Mayotte]] - [[Myrtle McAteer]] - [[Mackenzie McDonald]] - [[John McEnroe]] - [[Patrick McEnroe]] - [[Christina McHale]] - [[Chuck McKinley]] - [[Maurice McLoughlin]] - [[Caty McNally]] - [[John McNally (tenisač)|John McNally]] - [[Lori McNeil]] - [[Nicole Melichar]] - [[Alex Michelsen]] - [[Grace Min]] - [[Brienne Minor]] - [[Michael Mmoh]] - [[Nicholas Monroe]] - [[Robin Montgomery]] - [[Helen Wills Moody]] - [[Elisabeth Moore]] - [[Corina Morariu]] - [[Megan Moulton-Levy]] - [[Asia Muhammad]] - [[Lindley Murray (tenisač)]] - == N == [[Betsy Nagelsen]] - [[Brandon Nakashima]] - [[Emilio Nava]] - [[Emma Navarro]] - [[Martina Navratilova]] - [[Ingrid Neel]] - [[Dennis Novikov]] - == O == [[Wayne Odesnik]] - [[Alex Olmedo]] - [[Reilly Opelka]] - [[Junior Alexander Ore]] - [[Lilia Osterloh]] - [[Whitney Osuigwe]] - [[Melanie Oudin]] - == P == [[Frank Parker]] - [[Alycia Parks]] - [[Tommy Paul (tenisač)|Tommy Paul]] - [[Jessica Pegula]] - [[Bernarda Pera]] - [[Tom Pettitt]] - [[Kimberly Po]] - [[Barbara Potter]] - [[Jim Pugh]] - == Q == [[Sam Querrey]] - [[Eric Quigley]] - [[Ethan Quinn]] - == R == [[Dennis Ralston]] - [[Rajeev Ram]] - [[Sunitha Rao]] - [[Elizabeth Rastall]] - [[Lisa Raymond]] - [[Richey Reneberg]] - [[Renée Richards]] - [[Vincent Richards]] - [[Nancy Richey]] - [[Bobby Riggs]] - [[Brie Rippner]] - [[Alison Riske]] - [[Andy Roddick]] - [[Shelby Rogers]] - [[Ahsha Rolle]] - [[Christina Rosca]] - [[Derrick Rostagno]] - [[Chanda Rubin]] - [[JoAnne Russell]] - == S == [[Pete Sampras]] - [[Tennys Sandgren]] - [[Sabrina Santamaria]] - [[Alexander Sarkissian]] - [[Richard Savitt]] - [[Zoë Gwen Scandalis]] - [[Max Schnur]] - [[Chalena Scholl]] - [[Ted Schroeder]] - [[Pablo Schurig]] - [[Richard Sears (tenisač)|Richard Sears]] - [[Pancho Segura]] - [[Robert Seguso]] - [[Vic Seixas]] - [[Monika Seleš]] - [[Sofia Sewing]] - [[Ryan Shane]] - [[Meghann Shaughnessy]] - [[Ben Shelton (tenisač)|Ben Shelton]] - [[Ena Shibasara]] - [[Francis Xavier Shields]] - [[Leif Shiras]] - [[Pam Shriver]] - [[Dick Skeen]] - [[Henry Slocum (tenisač)]] - [[Anne Smith]] - [[Stan Smith]] - [[Tim Smyczek]] - [[Jack Sock]] - [[Vince Spadea]] - [[Abigail Spears]] - [[Mitch Sprengelmeyer]] - [[Stan Smith (tenisač)|Stan Smith]] - [[Peyton Stearns]] - [[Sloane Stephens]] - [[Alexandra Stevenson]] - [[May Sutton]] - [[Zachary Svajda]] - == T == [[Bill Talbert]] - [[Roscoe Tanner]] - [[Jeff Tarango]] - [[Anna Tatishvili]] - [[Brian Teacher]] - [[Pam Teeguarden]] - [[Francis Tiafoe]] - [[Learner Tien]] - [[Bill Tilden]] - [[Taylor Townsend (tenisačica)|Taylor Townsend]] - [[Tony Trabert]] - [[Meilen Tu]] - [[Story Tweedie-Yates]] == V == [[Brian Vahaly]] - [[Coco Vandeweghe]] - [[Welby Van Horn]] - [[Sachia Vickery]] - [[Ellsworth Vines]] - [[Katie Volynets]] - == W == [[Sharon Walsh-Arnold|Sharon Walsh]] - [[Holcombe Ward]] - [[MaliVai Washington]] - [[Mashona Washington]] - [[Jolene Watanabe]] - [[Joe Whalen]] - [[David Wheaton]] - [[Tami Whitlinger]] - [[Malcolm Whitman]] - [[Hazel Hotchkiss Wightman]] - [[Richard Williams (tenisač)]] - [[Serena Williams]] - [[Venus Williams]] - [[Helen Wills]] - [[J.J. Wolf]] - [[Keri Wong]] - [[Sidney Wood]] - [[Chris Woodruff]] - [[Robert Wrenn]] - [[Beals Wright]] - == Y == [[Donald Young (tenisač)|Donald Young]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Američanov|Tenisači]] [[Kategorija:Ameriški tenisači|*]] miyi1ivppoggshjimkmkco23b10z6dk 6685311 6685307 2026-06-04T21:03:21Z Alebarasi 50192 /* K */ 6685311 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Američani|ameriških]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Američanov|ZDA|ameriških}} {{CompactTOC2}} == A == [[Jan Abaza]] - [[Andre Agassi]] - [[Kristie Ahn]] - [[Fred Alexander]] - [[Leslie Allen]] - [[Wilmer Allison]] - [[Anna Alons]] - [[Frances Altick]] - [[Victor Amaya]] - [[Jessie Aney]] - [[Amanda Anisimova]] - [[Paul Annacone]] - [[Julie Anthony (tenisačica)|Julie Anthony]] - [[JC Aragone]] - [[Usue Maitane Arconada]] - [[Jimmy Arias]] - [[Arthur Ashe]] - [[Raquel Atawo]] - [[Juliette Atkinson]] - [[Tracy Austin]] - == B == [[Brian Baker (tenisač)|Brian Baker]] - [[Maud Banks]] - [[Hailey Baptiste]] - [[Maud Barger-Wallach]] - [[Nishesh Basavareddy]] - [[Emina Bektas]] - [[CiCi Bellis]] - [[Jay Berger]] - [[Pauline Betz]] - [[James Blake]] - [[Thomas Blake]] - [[Ulises Blanch]] - [[Jeff Borowiak]] - [[Julia Boserup]] - [[Jennifer Brady (tenisačica)|Jennifer Brady]] - [[Madison Brengle]] - [[Jenson Brooksby]] - [[Louise Brough]] - [[Mary Browne]] - [[Bob Bryan]] - [[Mike Bryan]] - [[Chase Buchanan]] - [[Butch Buchholz]] - [[Don Budge]] - [[Mallory Burdette]] - [[Dawn Buth]] - == C == [[Sandra Cacic]] - [[Oliver Campbell]] - [[Jennifer Capriati]] - [[Hayley Carter]] - [[Rosemary Casals]] - [[Ray Casey]] - [[James Cerretani]] - [[Dorothea Douglass Chambers]] - [[Michael Chang]] - [[Kelly Chen (tenisačica)|Kelly Chen]] - [[Bundy Cheney]] - [[Dorothy Cheney]] - [[Louisa Chirico]] - [[Winona Closterman]] - [[Danielle Collins]] - [[Maureen Connolly]] - [[Jimmy Connors]] - [[Jim Courier]] - [[Jane Craven]] - [[Samantha Crawford]] - [[Jill Craybas]] - [[Maxime Cressy]] - [[Kevin Curren]] - == D == [[Lindsay Davenport]] - [[Dwight F. Davis]] - [[Lauren Davis]] - [[Scott Davis (tenisač)]] - [[Kayla Day]] - [[Ryler DeHeart]] - [[Taylor Dent]] - [[John H. Doeg]] - [[Caroline Dolehide]] - [[Jared Donaldson]] - [[Laura DuPont]] - [[Margaret Osborne duPont]] - [[Pat Dupre]] - [[Victoria Duval]] - == E == [[Lauren Embree]] - [[Ernesto Escobedo]] - [[Christopher Eubanks]] - [[Chris Evert]] - [[Jimmy Evert]] - == F == [[Irina Falconi]] - [[Bob Falkenburg]] - [[Gigi Fernández]] - [[Mary Joe Fernández]] - [[Mardy Fish]] - [[Ken Flach]] - [[Peter Fleming (tenisač)]] - [[Bjorn Fratangelo]] - [[Amy Frazier]] - [[Taylor Fritz]] - [[Shirley Fry]] - == G == [[Edina Gallovits-Hall]] - [[Jan-Michael Gambill]] - [[Zina Garrison]] - [[Cori Gauff]] - [[Vitas Gerulaitis]] - [[Nicole Gibbs]] - [[Althea Gibson]] - [[Brad Gilbert]] - [[Justin Gimelstob]] - [[Robby Ginepri]] - [[Marcos Giron]] - [[Alexa Glatch]] - [[Pancho Gonzales]] - [[Coco Gouff]] - [[George Jay Gould II.]] - [[Jim Grabb]] - [[Wylie Cameron Grant]] - [[Laura Granville]] - [[Clarence Griffin]] - == H == [[Jamie Hampton]] - [[Darlene Hard]] - [[Christian Harrison]] - [[Ryan Harrison]] - [[Jada Hart]] - [[Doris Hart]] - [[John Hennessey]] - [[Tommy Ho]] - [[Jennifer Hopkins]] - == I == [[John Isner]] - == J == [[Helen Jacobs]] - [[Andrea Jaeger]] - [[Scoville Jenkins]] - [[Donald Johnson]] - [[Steve Johnson]] - [[Bill Johnston]] - [[Kelly Jones (tenisač)|Kelly Jones]] - [[Marion Jones Farquhar|Marion Jones]] - [[Kathy Jordan]] - [[Iva Jovic]] - == K == [[Robert Kendrick]] - [[Sofia Kenin]] - [[McCartney Kessler]] - [[Madison Keys]] - [[Allie Kiick]] - [[Kevin Kim]] - [[Billie Jean King]] - [[Vania King]] - [[Howard Kinsey]] - [[Bradley Klahn]] - [[Andy Kohlberg]] - [[Raquel Kops-Jones]] - [[Sebastian Korda]] - [[Frank Kovacs]] - [[Stefan Kozlov]] - [[Austin Krajicek]] - [[Jack Kramer (tenisač)|Jack Kramer]] - [[Ashley Kratzer]] - [[Desirae Krawczyk]] - [[Aaron Krickstein]] - [[Johan Kriek]] - [[Ashlyn Krueger]] - [[Mitchell Krueger]] - [[Denis Kudla]] - [[Thai-Son Kwiatkowski]] - [[Patrick Kypson]] - == L == [[Danielle Lao]] - [[William Larned]] - [[Arthur Larsen]] - [[Rick Leach]] - [[Varvara Lepchenko]] - [[Ann Li (tenisačica)|Ann Li]] - [[Scott Lipsky]] - [[Claire Liu]] - [[Jamie Loeb]] - [[Francesca Di Lorenzo]] - [[Bob Lutz (tenisač)]] - == M == [[Gretchen Magers]] - [[Molla Mallory]] - [[Sanaz Marand]] - [[Alice Marble]] - [[Todd Martin]] - [[Bethanie Mattek-Sands]] - [[Tim Mayotte]] - [[Myrtle McAteer]] - [[Mackenzie McDonald]] - [[John McEnroe]] - [[Patrick McEnroe]] - [[Christina McHale]] - [[Chuck McKinley]] - [[Maurice McLoughlin]] - [[Caty McNally]] - [[John McNally (tenisač)|John McNally]] - [[Lori McNeil]] - [[Nicole Melichar]] - [[Alex Michelsen]] - [[Grace Min]] - [[Brienne Minor]] - [[Michael Mmoh]] - [[Nicholas Monroe]] - [[Robin Montgomery]] - [[Helen Wills Moody]] - [[Elisabeth Moore]] - [[Corina Morariu]] - [[Megan Moulton-Levy]] - [[Asia Muhammad]] - [[Lindley Murray (tenisač)]] - == N == [[Betsy Nagelsen]] - [[Brandon Nakashima]] - [[Emilio Nava]] - [[Emma Navarro]] - [[Martina Navratilova]] - [[Ingrid Neel]] - [[Dennis Novikov]] - == O == [[Wayne Odesnik]] - [[Alex Olmedo]] - [[Reilly Opelka]] - [[Junior Alexander Ore]] - [[Lilia Osterloh]] - [[Whitney Osuigwe]] - [[Melanie Oudin]] - == P == [[Frank Parker]] - [[Alycia Parks]] - [[Tommy Paul (tenisač)|Tommy Paul]] - [[Jessica Pegula]] - [[Bernarda Pera]] - [[Tom Pettitt]] - [[Kimberly Po]] - [[Barbara Potter]] - [[Jim Pugh]] - == Q == [[Sam Querrey]] - [[Eric Quigley]] - [[Ethan Quinn]] - == R == [[Dennis Ralston]] - [[Rajeev Ram]] - [[Sunitha Rao]] - [[Elizabeth Rastall]] - [[Lisa Raymond]] - [[Richey Reneberg]] - [[Renée Richards]] - [[Vincent Richards]] - [[Nancy Richey]] - [[Bobby Riggs]] - [[Brie Rippner]] - [[Alison Riske]] - [[Andy Roddick]] - [[Shelby Rogers]] - [[Ahsha Rolle]] - [[Christina Rosca]] - [[Derrick Rostagno]] - [[Chanda Rubin]] - [[JoAnne Russell]] - == S == [[Pete Sampras]] - [[Tennys Sandgren]] - [[Sabrina Santamaria]] - [[Alexander Sarkissian]] - [[Richard Savitt]] - [[Zoë Gwen Scandalis]] - [[Max Schnur]] - [[Chalena Scholl]] - [[Ted Schroeder]] - [[Pablo Schurig]] - [[Richard Sears (tenisač)|Richard Sears]] - [[Pancho Segura]] - [[Robert Seguso]] - [[Vic Seixas]] - [[Monika Seleš]] - [[Sofia Sewing]] - [[Ryan Shane]] - [[Meghann Shaughnessy]] - [[Ben Shelton (tenisač)|Ben Shelton]] - [[Ena Shibasara]] - [[Francis Xavier Shields]] - [[Leif Shiras]] - [[Pam Shriver]] - [[Dick Skeen]] - [[Henry Slocum (tenisač)]] - [[Anne Smith]] - [[Stan Smith]] - [[Tim Smyczek]] - [[Jack Sock]] - [[Vince Spadea]] - [[Abigail Spears]] - [[Mitch Sprengelmeyer]] - [[Stan Smith (tenisač)|Stan Smith]] - [[Peyton Stearns]] - [[Sloane Stephens]] - [[Alexandra Stevenson]] - [[May Sutton]] - [[Zachary Svajda]] - == T == [[Bill Talbert]] - [[Roscoe Tanner]] - [[Jeff Tarango]] - [[Anna Tatishvili]] - [[Brian Teacher]] - [[Pam Teeguarden]] - [[Francis Tiafoe]] - [[Learner Tien]] - [[Bill Tilden]] - [[Taylor Townsend (tenisačica)|Taylor Townsend]] - [[Tony Trabert]] - [[Meilen Tu]] - [[Story Tweedie-Yates]] == V == [[Brian Vahaly]] - [[Coco Vandeweghe]] - [[Welby Van Horn]] - [[Sachia Vickery]] - [[Ellsworth Vines]] - [[Katie Volynets]] - == W == [[Sharon Walsh-Arnold|Sharon Walsh]] - [[Holcombe Ward]] - [[MaliVai Washington]] - [[Mashona Washington]] - [[Jolene Watanabe]] - [[Joe Whalen]] - [[David Wheaton]] - [[Tami Whitlinger]] - [[Malcolm Whitman]] - [[Hazel Hotchkiss Wightman]] - [[Richard Williams (tenisač)]] - [[Serena Williams]] - [[Venus Williams]] - [[Helen Wills]] - [[J.J. Wolf]] - [[Keri Wong]] - [[Sidney Wood]] - [[Chris Woodruff]] - [[Robert Wrenn]] - [[Beals Wright]] - == Y == [[Donald Young (tenisač)|Donald Young]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Američanov|Tenisači]] [[Kategorija:Ameriški tenisači|*]] n0mireqdsra0nodhbvz891btt5xjor1 6685321 6685311 2026-06-04T21:34:12Z Alebarasi 50192 /* S */ 6685321 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Američani|ameriških]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Američanov|ZDA|ameriških}} {{CompactTOC2}} == A == [[Jan Abaza]] - [[Andre Agassi]] - [[Kristie Ahn]] - [[Fred Alexander]] - [[Leslie Allen]] - [[Wilmer Allison]] - [[Anna Alons]] - [[Frances Altick]] - [[Victor Amaya]] - [[Jessie Aney]] - [[Amanda Anisimova]] - [[Paul Annacone]] - [[Julie Anthony (tenisačica)|Julie Anthony]] - [[JC Aragone]] - [[Usue Maitane Arconada]] - [[Jimmy Arias]] - [[Arthur Ashe]] - [[Raquel Atawo]] - [[Juliette Atkinson]] - [[Tracy Austin]] - == B == [[Brian Baker (tenisač)|Brian Baker]] - [[Maud Banks]] - [[Hailey Baptiste]] - [[Maud Barger-Wallach]] - [[Nishesh Basavareddy]] - [[Emina Bektas]] - [[CiCi Bellis]] - [[Jay Berger]] - [[Pauline Betz]] - [[James Blake]] - [[Thomas Blake]] - [[Ulises Blanch]] - [[Jeff Borowiak]] - [[Julia Boserup]] - [[Jennifer Brady (tenisačica)|Jennifer Brady]] - [[Madison Brengle]] - [[Jenson Brooksby]] - [[Louise Brough]] - [[Mary Browne]] - [[Bob Bryan]] - [[Mike Bryan]] - [[Chase Buchanan]] - [[Butch Buchholz]] - [[Don Budge]] - [[Mallory Burdette]] - [[Dawn Buth]] - == C == [[Sandra Cacic]] - [[Oliver Campbell]] - [[Jennifer Capriati]] - [[Hayley Carter]] - [[Rosemary Casals]] - [[Ray Casey]] - [[James Cerretani]] - [[Dorothea Douglass Chambers]] - [[Michael Chang]] - [[Kelly Chen (tenisačica)|Kelly Chen]] - [[Bundy Cheney]] - [[Dorothy Cheney]] - [[Louisa Chirico]] - [[Winona Closterman]] - [[Danielle Collins]] - [[Maureen Connolly]] - [[Jimmy Connors]] - [[Jim Courier]] - [[Jane Craven]] - [[Samantha Crawford]] - [[Jill Craybas]] - [[Maxime Cressy]] - [[Kevin Curren]] - == D == [[Lindsay Davenport]] - [[Dwight F. Davis]] - [[Lauren Davis]] - [[Scott Davis (tenisač)]] - [[Kayla Day]] - [[Ryler DeHeart]] - [[Taylor Dent]] - [[John H. Doeg]] - [[Caroline Dolehide]] - [[Jared Donaldson]] - [[Laura DuPont]] - [[Margaret Osborne duPont]] - [[Pat Dupre]] - [[Victoria Duval]] - == E == [[Lauren Embree]] - [[Ernesto Escobedo]] - [[Christopher Eubanks]] - [[Chris Evert]] - [[Jimmy Evert]] - == F == [[Irina Falconi]] - [[Bob Falkenburg]] - [[Gigi Fernández]] - [[Mary Joe Fernández]] - [[Mardy Fish]] - [[Ken Flach]] - [[Peter Fleming (tenisač)]] - [[Bjorn Fratangelo]] - [[Amy Frazier]] - [[Taylor Fritz]] - [[Shirley Fry]] - == G == [[Edina Gallovits-Hall]] - [[Jan-Michael Gambill]] - [[Zina Garrison]] - [[Cori Gauff]] - [[Vitas Gerulaitis]] - [[Nicole Gibbs]] - [[Althea Gibson]] - [[Brad Gilbert]] - [[Justin Gimelstob]] - [[Robby Ginepri]] - [[Marcos Giron]] - [[Alexa Glatch]] - [[Pancho Gonzales]] - [[Coco Gouff]] - [[George Jay Gould II.]] - [[Jim Grabb]] - [[Wylie Cameron Grant]] - [[Laura Granville]] - [[Clarence Griffin]] - == H == [[Jamie Hampton]] - [[Darlene Hard]] - [[Christian Harrison]] - [[Ryan Harrison]] - [[Jada Hart]] - [[Doris Hart]] - [[John Hennessey]] - [[Tommy Ho]] - [[Jennifer Hopkins]] - == I == [[John Isner]] - == J == [[Helen Jacobs]] - [[Andrea Jaeger]] - [[Scoville Jenkins]] - [[Donald Johnson]] - [[Steve Johnson]] - [[Bill Johnston]] - [[Kelly Jones (tenisač)|Kelly Jones]] - [[Marion Jones Farquhar|Marion Jones]] - [[Kathy Jordan]] - [[Iva Jovic]] - == K == [[Robert Kendrick]] - [[Sofia Kenin]] - [[McCartney Kessler]] - [[Madison Keys]] - [[Allie Kiick]] - [[Kevin Kim]] - [[Billie Jean King]] - [[Vania King]] - [[Howard Kinsey]] - [[Bradley Klahn]] - [[Andy Kohlberg]] - [[Raquel Kops-Jones]] - [[Sebastian Korda]] - [[Frank Kovacs]] - [[Stefan Kozlov]] - [[Austin Krajicek]] - [[Jack Kramer (tenisač)|Jack Kramer]] - [[Ashley Kratzer]] - [[Desirae Krawczyk]] - [[Aaron Krickstein]] - [[Johan Kriek]] - [[Ashlyn Krueger]] - [[Mitchell Krueger]] - [[Denis Kudla]] - [[Thai-Son Kwiatkowski]] - [[Patrick Kypson]] - == L == [[Danielle Lao]] - [[William Larned]] - [[Arthur Larsen]] - [[Rick Leach]] - [[Varvara Lepchenko]] - [[Ann Li (tenisačica)|Ann Li]] - [[Scott Lipsky]] - [[Claire Liu]] - [[Jamie Loeb]] - [[Francesca Di Lorenzo]] - [[Bob Lutz (tenisač)]] - == M == [[Gretchen Magers]] - [[Molla Mallory]] - [[Sanaz Marand]] - [[Alice Marble]] - [[Todd Martin]] - [[Bethanie Mattek-Sands]] - [[Tim Mayotte]] - [[Myrtle McAteer]] - [[Mackenzie McDonald]] - [[John McEnroe]] - [[Patrick McEnroe]] - [[Christina McHale]] - [[Chuck McKinley]] - [[Maurice McLoughlin]] - [[Caty McNally]] - [[John McNally (tenisač)|John McNally]] - [[Lori McNeil]] - [[Nicole Melichar]] - [[Alex Michelsen]] - [[Grace Min]] - [[Brienne Minor]] - [[Michael Mmoh]] - [[Nicholas Monroe]] - [[Robin Montgomery]] - [[Helen Wills Moody]] - [[Elisabeth Moore]] - [[Corina Morariu]] - [[Megan Moulton-Levy]] - [[Asia Muhammad]] - [[Lindley Murray (tenisač)]] - == N == [[Betsy Nagelsen]] - [[Brandon Nakashima]] - [[Emilio Nava]] - [[Emma Navarro]] - [[Martina Navratilova]] - [[Ingrid Neel]] - [[Dennis Novikov]] - == O == [[Wayne Odesnik]] - [[Alex Olmedo]] - [[Reilly Opelka]] - [[Junior Alexander Ore]] - [[Lilia Osterloh]] - [[Whitney Osuigwe]] - [[Melanie Oudin]] - == P == [[Frank Parker]] - [[Alycia Parks]] - [[Tommy Paul (tenisač)|Tommy Paul]] - [[Jessica Pegula]] - [[Bernarda Pera]] - [[Tom Pettitt]] - [[Kimberly Po]] - [[Barbara Potter]] - [[Jim Pugh]] - == Q == [[Sam Querrey]] - [[Eric Quigley]] - [[Ethan Quinn]] - == R == [[Dennis Ralston]] - [[Rajeev Ram]] - [[Sunitha Rao]] - [[Elizabeth Rastall]] - [[Lisa Raymond]] - [[Richey Reneberg]] - [[Renée Richards]] - [[Vincent Richards]] - [[Nancy Richey]] - [[Bobby Riggs]] - [[Brie Rippner]] - [[Alison Riske]] - [[Andy Roddick]] - [[Shelby Rogers]] - [[Ahsha Rolle]] - [[Christina Rosca]] - [[Derrick Rostagno]] - [[Chanda Rubin]] - [[JoAnne Russell]] - == S == [[Pete Sampras]] - [[Tennys Sandgren]] - [[Sabrina Santamaria]] - [[Alexander Sarkissian]] - [[Richard Savitt]] - [[Zoë Gwen Scandalis]] - [[Max Schnur]] - [[Chalena Scholl]] - [[Ted Schroeder]] - [[Pablo Schurig]] - [[Richard Sears (tenisač)|Richard Sears]] - [[Pancho Segura]] - [[Robert Seguso]] - [[Vic Seixas]] - [[Monika Seleš]] - [[Sofia Sewing]] - [[Ryan Shane]] - [[Meghann Shaughnessy]] - [[Ben Shelton (tenisač)|Ben Shelton]] - [[Ena Shibasara]] - [[Francis Xavier Shields]] - [[Leif Shiras]] - [[Pam Shriver]] - [[Dick Skeen]] - [[Henry Slocum (tenisač)]] - [[Anne Smith]] - [[Stan Smith]] - [[Tim Smyczek]] - [[Jack Sock]] - [[Vince Spadea]] - [[Abigail Spears]] - [[Eliot Spizzirri]] - [[Mitch Sprengelmeyer]] - [[Stan Smith (tenisač)|Stan Smith]] - [[Peyton Stearns]] - [[Sloane Stephens]] - [[Alexandra Stevenson]] - [[May Sutton]] - [[Zachary Svajda]] - == T == [[Bill Talbert]] - [[Roscoe Tanner]] - [[Jeff Tarango]] - [[Anna Tatishvili]] - [[Brian Teacher]] - [[Pam Teeguarden]] - [[Francis Tiafoe]] - [[Learner Tien]] - [[Bill Tilden]] - [[Taylor Townsend (tenisačica)|Taylor Townsend]] - [[Tony Trabert]] - [[Meilen Tu]] - [[Story Tweedie-Yates]] == V == [[Brian Vahaly]] - [[Coco Vandeweghe]] - [[Welby Van Horn]] - [[Sachia Vickery]] - [[Ellsworth Vines]] - [[Katie Volynets]] - == W == [[Sharon Walsh-Arnold|Sharon Walsh]] - [[Holcombe Ward]] - [[MaliVai Washington]] - [[Mashona Washington]] - [[Jolene Watanabe]] - [[Joe Whalen]] - [[David Wheaton]] - [[Tami Whitlinger]] - [[Malcolm Whitman]] - [[Hazel Hotchkiss Wightman]] - [[Richard Williams (tenisač)]] - [[Serena Williams]] - [[Venus Williams]] - [[Helen Wills]] - [[J.J. Wolf]] - [[Keri Wong]] - [[Sidney Wood]] - [[Chris Woodruff]] - [[Robert Wrenn]] - [[Beals Wright]] - == Y == [[Donald Young (tenisač)|Donald Young]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Američanov|Tenisači]] [[Kategorija:Ameriški tenisači|*]] qz0i4qta5gnsitnaj3n3vi15d2bn6ru 6685331 6685321 2026-06-04T21:46:17Z Alebarasi 50192 /* G */ 6685331 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Američani|ameriških]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Američanov|ZDA|ameriških}} {{CompactTOC2}} == A == [[Jan Abaza]] - [[Andre Agassi]] - [[Kristie Ahn]] - [[Fred Alexander]] - [[Leslie Allen]] - [[Wilmer Allison]] - [[Anna Alons]] - [[Frances Altick]] - [[Victor Amaya]] - [[Jessie Aney]] - [[Amanda Anisimova]] - [[Paul Annacone]] - [[Julie Anthony (tenisačica)|Julie Anthony]] - [[JC Aragone]] - [[Usue Maitane Arconada]] - [[Jimmy Arias]] - [[Arthur Ashe]] - [[Raquel Atawo]] - [[Juliette Atkinson]] - [[Tracy Austin]] - == B == [[Brian Baker (tenisač)|Brian Baker]] - [[Maud Banks]] - [[Hailey Baptiste]] - [[Maud Barger-Wallach]] - [[Nishesh Basavareddy]] - [[Emina Bektas]] - [[CiCi Bellis]] - [[Jay Berger]] - [[Pauline Betz]] - [[James Blake]] - [[Thomas Blake]] - [[Ulises Blanch]] - [[Jeff Borowiak]] - [[Julia Boserup]] - [[Jennifer Brady (tenisačica)|Jennifer Brady]] - [[Madison Brengle]] - [[Jenson Brooksby]] - [[Louise Brough]] - [[Mary Browne]] - [[Bob Bryan]] - [[Mike Bryan]] - [[Chase Buchanan]] - [[Butch Buchholz]] - [[Don Budge]] - [[Mallory Burdette]] - [[Dawn Buth]] - == C == [[Sandra Cacic]] - [[Oliver Campbell]] - [[Jennifer Capriati]] - [[Hayley Carter]] - [[Rosemary Casals]] - [[Ray Casey]] - [[James Cerretani]] - [[Dorothea Douglass Chambers]] - [[Michael Chang]] - [[Kelly Chen (tenisačica)|Kelly Chen]] - [[Bundy Cheney]] - [[Dorothy Cheney]] - [[Louisa Chirico]] - [[Winona Closterman]] - [[Danielle Collins]] - [[Maureen Connolly]] - [[Jimmy Connors]] - [[Jim Courier]] - [[Jane Craven]] - [[Samantha Crawford]] - [[Jill Craybas]] - [[Maxime Cressy]] - [[Kevin Curren]] - == D == [[Lindsay Davenport]] - [[Dwight F. Davis]] - [[Lauren Davis]] - [[Scott Davis (tenisač)]] - [[Kayla Day]] - [[Ryler DeHeart]] - [[Taylor Dent]] - [[John H. Doeg]] - [[Caroline Dolehide]] - [[Jared Donaldson]] - [[Laura DuPont]] - [[Margaret Osborne duPont]] - [[Pat Dupre]] - [[Victoria Duval]] - == E == [[Lauren Embree]] - [[Ernesto Escobedo]] - [[Christopher Eubanks]] - [[Chris Evert]] - [[Jimmy Evert]] - == F == [[Irina Falconi]] - [[Bob Falkenburg]] - [[Gigi Fernández]] - [[Mary Joe Fernández]] - [[Mardy Fish]] - [[Ken Flach]] - [[Peter Fleming (tenisač)]] - [[Bjorn Fratangelo]] - [[Amy Frazier]] - [[Taylor Fritz]] - [[Shirley Fry]] - == G == [[Edina Gallovits-Hall]] - [[Jan-Michael Gambill]] - [[Zina Garrison]] - [[Coco Gauff]] - [[Vitas Gerulaitis]] - [[Nicole Gibbs]] - [[Althea Gibson]] - [[Brad Gilbert]] - [[Justin Gimelstob]] - [[Robby Ginepri]] - [[Marcos Giron]] - [[Alexa Glatch]] - [[Pancho Gonzales]] - [[Coco Gouff]] - [[George Jay Gould II.]] - [[Jim Grabb]] - [[Wylie Cameron Grant]] - [[Laura Granville]] - [[Clarence Griffin]] - == H == [[Jamie Hampton]] - [[Darlene Hard]] - [[Christian Harrison]] - [[Ryan Harrison]] - [[Jada Hart]] - [[Doris Hart]] - [[John Hennessey]] - [[Tommy Ho]] - [[Jennifer Hopkins]] - == I == [[John Isner]] - == J == [[Helen Jacobs]] - [[Andrea Jaeger]] - [[Scoville Jenkins]] - [[Donald Johnson]] - [[Steve Johnson]] - [[Bill Johnston]] - [[Kelly Jones (tenisač)|Kelly Jones]] - [[Marion Jones Farquhar|Marion Jones]] - [[Kathy Jordan]] - [[Iva Jovic]] - == K == [[Robert Kendrick]] - [[Sofia Kenin]] - [[McCartney Kessler]] - [[Madison Keys]] - [[Allie Kiick]] - [[Kevin Kim]] - [[Billie Jean King]] - [[Vania King]] - [[Howard Kinsey]] - [[Bradley Klahn]] - [[Andy Kohlberg]] - [[Raquel Kops-Jones]] - [[Sebastian Korda]] - [[Frank Kovacs]] - [[Stefan Kozlov]] - [[Austin Krajicek]] - [[Jack Kramer (tenisač)|Jack Kramer]] - [[Ashley Kratzer]] - [[Desirae Krawczyk]] - [[Aaron Krickstein]] - [[Johan Kriek]] - [[Ashlyn Krueger]] - [[Mitchell Krueger]] - [[Denis Kudla]] - [[Thai-Son Kwiatkowski]] - [[Patrick Kypson]] - == L == [[Danielle Lao]] - [[William Larned]] - [[Arthur Larsen]] - [[Rick Leach]] - [[Varvara Lepchenko]] - [[Ann Li (tenisačica)|Ann Li]] - [[Scott Lipsky]] - [[Claire Liu]] - [[Jamie Loeb]] - [[Francesca Di Lorenzo]] - [[Bob Lutz (tenisač)]] - == M == [[Gretchen Magers]] - [[Molla Mallory]] - [[Sanaz Marand]] - [[Alice Marble]] - [[Todd Martin]] - [[Bethanie Mattek-Sands]] - [[Tim Mayotte]] - [[Myrtle McAteer]] - [[Mackenzie McDonald]] - [[John McEnroe]] - [[Patrick McEnroe]] - [[Christina McHale]] - [[Chuck McKinley]] - [[Maurice McLoughlin]] - [[Caty McNally]] - [[John McNally (tenisač)|John McNally]] - [[Lori McNeil]] - [[Nicole Melichar]] - [[Alex Michelsen]] - [[Grace Min]] - [[Brienne Minor]] - [[Michael Mmoh]] - [[Nicholas Monroe]] - [[Robin Montgomery]] - [[Helen Wills Moody]] - [[Elisabeth Moore]] - [[Corina Morariu]] - [[Megan Moulton-Levy]] - [[Asia Muhammad]] - [[Lindley Murray (tenisač)]] - == N == [[Betsy Nagelsen]] - [[Brandon Nakashima]] - [[Emilio Nava]] - [[Emma Navarro]] - [[Martina Navratilova]] - [[Ingrid Neel]] - [[Dennis Novikov]] - == O == [[Wayne Odesnik]] - [[Alex Olmedo]] - [[Reilly Opelka]] - [[Junior Alexander Ore]] - [[Lilia Osterloh]] - [[Whitney Osuigwe]] - [[Melanie Oudin]] - == P == [[Frank Parker]] - [[Alycia Parks]] - [[Tommy Paul (tenisač)|Tommy Paul]] - [[Jessica Pegula]] - [[Bernarda Pera]] - [[Tom Pettitt]] - [[Kimberly Po]] - [[Barbara Potter]] - [[Jim Pugh]] - == Q == [[Sam Querrey]] - [[Eric Quigley]] - [[Ethan Quinn]] - == R == [[Dennis Ralston]] - [[Rajeev Ram]] - [[Sunitha Rao]] - [[Elizabeth Rastall]] - [[Lisa Raymond]] - [[Richey Reneberg]] - [[Renée Richards]] - [[Vincent Richards]] - [[Nancy Richey]] - [[Bobby Riggs]] - [[Brie Rippner]] - [[Alison Riske]] - [[Andy Roddick]] - [[Shelby Rogers]] - [[Ahsha Rolle]] - [[Christina Rosca]] - [[Derrick Rostagno]] - [[Chanda Rubin]] - [[JoAnne Russell]] - == S == [[Pete Sampras]] - [[Tennys Sandgren]] - [[Sabrina Santamaria]] - [[Alexander Sarkissian]] - [[Richard Savitt]] - [[Zoë Gwen Scandalis]] - [[Max Schnur]] - [[Chalena Scholl]] - [[Ted Schroeder]] - [[Pablo Schurig]] - [[Richard Sears (tenisač)|Richard Sears]] - [[Pancho Segura]] - [[Robert Seguso]] - [[Vic Seixas]] - [[Monika Seleš]] - [[Sofia Sewing]] - [[Ryan Shane]] - [[Meghann Shaughnessy]] - [[Ben Shelton (tenisač)|Ben Shelton]] - [[Ena Shibasara]] - [[Francis Xavier Shields]] - [[Leif Shiras]] - [[Pam Shriver]] - [[Dick Skeen]] - [[Henry Slocum (tenisač)]] - [[Anne Smith]] - [[Stan Smith]] - [[Tim Smyczek]] - [[Jack Sock]] - [[Vince Spadea]] - [[Abigail Spears]] - [[Eliot Spizzirri]] - [[Mitch Sprengelmeyer]] - [[Stan Smith (tenisač)|Stan Smith]] - [[Peyton Stearns]] - [[Sloane Stephens]] - [[Alexandra Stevenson]] - [[May Sutton]] - [[Zachary Svajda]] - == T == [[Bill Talbert]] - [[Roscoe Tanner]] - [[Jeff Tarango]] - [[Anna Tatishvili]] - [[Brian Teacher]] - [[Pam Teeguarden]] - [[Francis Tiafoe]] - [[Learner Tien]] - [[Bill Tilden]] - [[Taylor Townsend (tenisačica)|Taylor Townsend]] - [[Tony Trabert]] - [[Meilen Tu]] - [[Story Tweedie-Yates]] == V == [[Brian Vahaly]] - [[Coco Vandeweghe]] - [[Welby Van Horn]] - [[Sachia Vickery]] - [[Ellsworth Vines]] - [[Katie Volynets]] - == W == [[Sharon Walsh-Arnold|Sharon Walsh]] - [[Holcombe Ward]] - [[MaliVai Washington]] - [[Mashona Washington]] - [[Jolene Watanabe]] - [[Joe Whalen]] - [[David Wheaton]] - [[Tami Whitlinger]] - [[Malcolm Whitman]] - [[Hazel Hotchkiss Wightman]] - [[Richard Williams (tenisač)]] - [[Serena Williams]] - [[Venus Williams]] - [[Helen Wills]] - [[J.J. Wolf]] - [[Keri Wong]] - [[Sidney Wood]] - [[Chris Woodruff]] - [[Robert Wrenn]] - [[Beals Wright]] - == Y == [[Donald Young (tenisač)|Donald Young]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Američanov|Tenisači]] [[Kategorija:Ameriški tenisači|*]] 4wnb6syfxpv4ngcvntpvp1zcfu1d0mh 6685332 6685331 2026-06-04T21:47:41Z Alebarasi 50192 +1 6685332 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Američani|ameriških]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Američanov|ZDA|ameriških}} {{CompactTOC2}} == A == [[Jan Abaza]] - [[Andre Agassi]] - [[Kristie Ahn]] - [[Fred Alexander]] - [[Leslie Allen]] - [[Wilmer Allison]] - [[Anna Alons]] - [[Frances Altick]] - [[Victor Amaya]] - [[Jessie Aney]] - [[Amanda Anisimova]] - [[Paul Annacone]] - [[Julie Anthony (tenisačica)|Julie Anthony]] - [[JC Aragone]] - [[Usue Maitane Arconada]] - [[Jimmy Arias]] - [[Arthur Ashe]] - [[Raquel Atawo]] - [[Juliette Atkinson]] - [[Tracy Austin]] - == B == [[Brian Baker (tenisač)|Brian Baker]] - [[Maud Banks]] - [[Hailey Baptiste]] - [[Maud Barger-Wallach]] - [[Nishesh Basavareddy]] - [[Emina Bektas]] - [[CiCi Bellis]] - [[Jay Berger]] - [[Pauline Betz]] - [[James Blake]] - [[Thomas Blake]] - [[Ulises Blanch]] - [[Jeff Borowiak]] - [[Julia Boserup]] - [[Jennifer Brady (tenisačica)|Jennifer Brady]] - [[Madison Brengle]] - [[Jenson Brooksby]] - [[Louise Brough]] - [[Mary Browne]] - [[Bob Bryan]] - [[Mike Bryan]] - [[Chase Buchanan]] - [[Butch Buchholz]] - [[Don Budge]] - [[Mallory Burdette]] - [[Dawn Buth]] - == C == [[Sandra Cacic]] - [[Oliver Campbell]] - [[Jennifer Capriati]] - [[Hayley Carter]] - [[Rosemary Casals]] - [[Ray Casey]] - [[James Cerretani]] - [[Dorothea Douglass Chambers]] - [[Michael Chang]] - [[Kelly Chen (tenisačica)|Kelly Chen]] - [[Bundy Cheney]] - [[Dorothy Cheney]] - [[Louisa Chirico]] - [[Winona Closterman]] - [[Danielle Collins]] - [[Maureen Connolly]] - [[Jimmy Connors]] - [[Jim Courier]] - [[Jane Craven]] - [[Samantha Crawford]] - [[Jill Craybas]] - [[Maxime Cressy]] - [[Kevin Curren]] - == D == [[Lindsay Davenport]] - [[Dwight F. Davis]] - [[Lauren Davis]] - [[Scott Davis (tenisač)]] - [[Kayla Day]] - [[Ryler DeHeart]] - [[Taylor Dent]] - [[John H. Doeg]] - [[Caroline Dolehide]] - [[Jared Donaldson]] - [[Laura DuPont]] - [[Margaret Osborne duPont]] - [[Pat Dupre]] - [[Victoria Duval]] - == E == [[Lauren Embree]] - [[Ernesto Escobedo]] - [[Christopher Eubanks]] - [[Chris Evert]] - [[Jimmy Evert]] - == F == [[Irina Falconi]] - [[Bob Falkenburg]] - [[Gigi Fernández]] - [[Mary Joe Fernández]] - [[Mardy Fish]] - [[Ken Flach]] - [[Peter Fleming (tenisač)]] - [[Bjorn Fratangelo]] - [[Amy Frazier]] - [[Taylor Fritz]] - [[Shirley Fry]] - == G == [[Edina Gallovits-Hall]] - [[Jan-Michael Gambill]] - [[Zina Garrison]] - [[Coco Gauff]] - [[Vitas Gerulaitis]] - [[Nicole Gibbs]] - [[Althea Gibson]] - [[Brad Gilbert]] - [[Justin Gimelstob]] - [[Robby Ginepri]] - [[Marcos Giron]] - [[Alexa Glatch]] - [[Pancho Gonzales]] - [[Coco Gouff]] - [[George Jay Gould II.]] - [[Jim Grabb]] - [[Wylie Cameron Grant]] - [[Laura Granville]] - [[Clarence Griffin]] - == H == [[Jamie Hampton]] - [[Darlene Hard]] - [[Christian Harrison]] - [[Ryan Harrison]] - [[Jada Hart]] - [[Doris Hart]] - [[John Hennessey]] - [[Tommy Ho]] - [[Jennifer Hopkins]] - == I == [[John Isner]] - == J == [[Helen Jacobs]] - [[Andrea Jaeger]] - [[Scoville Jenkins]] - [[Donald Johnson]] - [[Steve Johnson]] - [[Bill Johnston]] - [[Kelly Jones (tenisač)|Kelly Jones]] - [[Marion Jones Farquhar|Marion Jones]] - [[Kathy Jordan]] - [[Iva Jovic]] - == K == [[Robert Kendrick]] - [[Sofia Kenin]] - [[McCartney Kessler]] - [[Madison Keys]] - [[Allie Kiick]] - [[Kevin Kim]] - [[Billie Jean King]] - [[Vania King]] - [[Howard Kinsey]] - [[Bradley Klahn]] - [[Andy Kohlberg]] - [[Raquel Kops-Jones]] - [[Sebastian Korda]] - [[Frank Kovacs]] - [[Stefan Kozlov]] - [[Austin Krajicek]] - [[Jack Kramer (tenisač)|Jack Kramer]] - [[Ashley Kratzer]] - [[Desirae Krawczyk]] - [[Aaron Krickstein]] - [[Johan Kriek]] - [[Ashlyn Krueger]] - [[Mitchell Krueger]] - [[Denis Kudla]] - [[Thai-Son Kwiatkowski]] - [[Patrick Kypson]] - == L == [[Danielle Lao]] - [[William Larned]] - [[Arthur Larsen]] - [[Rick Leach]] - [[Varvara Lepchenko]] - [[Ann Li (tenisačica)|Ann Li]] - [[Scott Lipsky]] - [[Claire Liu]] - [[Jamie Loeb]] - [[Francesca Di Lorenzo]] - [[Bob Lutz (tenisač)]] - == M == [[Gretchen Magers]] - [[Molla Mallory]] - [[Sanaz Marand]] - [[Alice Marble]] - [[Todd Martin]] - [[Bethanie Mattek-Sands]] - [[Tim Mayotte]] - [[Myrtle McAteer]] - [[Mackenzie McDonald]] - [[John McEnroe]] - [[Patrick McEnroe]] - [[Christina McHale]] - [[Chuck McKinley]] - [[Maurice McLoughlin]] - [[Caty McNally]] - [[John McNally (tenisač)|John McNally]] - [[Lori McNeil]] - [[Nicole Melichar]] - [[Alex Michelsen]] - [[Grace Min]] - [[Brienne Minor]] - [[Michael Mmoh]] - [[Nicholas Monroe]] - [[Robin Montgomery]] - [[Helen Wills Moody]] - [[Elisabeth Moore]] - [[Corina Morariu]] - [[Megan Moulton-Levy]] - [[Asia Muhammad]] - [[Lindley Murray (tenisač)]] - == N == [[Betsy Nagelsen]] - [[Brandon Nakashima]] - [[Emilio Nava]] - [[Emma Navarro]] - [[Martina Navratilova]] - [[Ingrid Neel]] - [[Dennis Novikov]] - == O == [[Wayne Odesnik]] - [[Alex Olmedo]] - [[Reilly Opelka]] - [[Junior Alexander Ore]] - [[Lilia Osterloh]] - [[Whitney Osuigwe]] - [[Melanie Oudin]] - == P == [[Frank Parker]] - [[Alycia Parks]] - [[Tommy Paul (tenisač)|Tommy Paul]] - [[Jessica Pegula]] - [[Bernarda Pera]] - [[Tom Pettitt]] - [[Kimberly Po]] - [[Barbara Potter]] - [[Jim Pugh]] - == Q == [[Sam Querrey]] - [[Eric Quigley]] - [[Ethan Quinn]] - == R == [[Dennis Ralston]] - [[Rajeev Ram]] - [[Sunitha Rao]] - [[Elizabeth Rastall]] - [[Lisa Raymond]] - [[Richey Reneberg]] - [[Renée Richards]] - [[Vincent Richards]] - [[Nancy Richey]] - [[Bobby Riggs]] - [[Brie Rippner]] - [[Alison Riske]] - [[Andy Roddick]] - [[Shelby Rogers]] - [[Ahsha Rolle]] - [[Christina Rosca]] - [[Derrick Rostagno]] - [[Chanda Rubin]] - [[JoAnne Russell]] - == S == [[Pete Sampras]] - [[Tennys Sandgren]] - [[Sabrina Santamaria]] - [[Alexander Sarkissian]] - [[Richard Savitt]] - [[Zoë Gwen Scandalis]] - [[Max Schnur]] - [[Chalena Scholl]] - [[Ted Schroeder]] - [[Pablo Schurig]] - [[Richard Sears (tenisač)|Richard Sears]] - [[Pancho Segura]] - [[Robert Seguso]] - [[Vic Seixas]] - [[Monika Seleš]] - [[Sofia Sewing]] - [[Ryan Shane]] - [[Meghann Shaughnessy]] - [[Ben Shelton (tenisač)|Ben Shelton]] - [[Ena Shibasara]] - [[Francis Xavier Shields]] - [[Leif Shiras]] - [[Pam Shriver]] - [[Dick Skeen]] - [[Henry Slocum (tenisač)]] - [[Anne Smith]] - [[Stan Smith]] - [[Tim Smyczek]] - [[Jack Sock]] - [[Vince Spadea]] - [[Abigail Spears]] - [[Eliot Spizzirri]] - [[Mitch Sprengelmeyer]] - [[Stan Smith (tenisač)|Stan Smith]] - [[Peyton Stearns]] - [[Sloane Stephens]] - [[Alexandra Stevenson]] - [[May Sutton]] - [[Zachary Svajda]] - == T == [[Bill Talbert]] - [[Roscoe Tanner]] - [[Jeff Tarango]] - [[Anna Tatishvili]] - [[Brian Teacher]] - [[Pam Teeguarden]] - [[Francis Tiafoe]] - [[Learner Tien]] - [[Bill Tilden]] - [[Taylor Townsend (tenisačica)|Taylor Townsend]] - [[Tony Trabert]] - [[Meilen Tu]] - [[Story Tweedie-Yates]] == U == [[Akasha Urboho]] - == V == [[Brian Vahaly]] - [[Coco Vandeweghe]] - [[Welby Van Horn]] - [[Sachia Vickery]] - [[Ellsworth Vines]] - [[Katie Volynets]] - == W == [[Sharon Walsh-Arnold|Sharon Walsh]] - [[Holcombe Ward]] - [[MaliVai Washington]] - [[Mashona Washington]] - [[Jolene Watanabe]] - [[Joe Whalen]] - [[David Wheaton]] - [[Tami Whitlinger]] - [[Malcolm Whitman]] - [[Hazel Hotchkiss Wightman]] - [[Richard Williams (tenisač)]] - [[Serena Williams]] - [[Venus Williams]] - [[Helen Wills]] - [[J.J. Wolf]] - [[Keri Wong]] - [[Sidney Wood]] - [[Chris Woodruff]] - [[Robert Wrenn]] - [[Beals Wright]] - == Y == [[Donald Young (tenisač)|Donald Young]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Američanov|Tenisači]] [[Kategorija:Ameriški tenisači|*]] tsh4ooo44u72zp0fkcvxlx53c0exe6k 6685333 6685332 2026-06-04T21:48:04Z Alebarasi 50192 /* U */ 6685333 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Američani|ameriških]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Američanov|ZDA|ameriških}} {{CompactTOC2}} == A == [[Jan Abaza]] - [[Andre Agassi]] - [[Kristie Ahn]] - [[Fred Alexander]] - [[Leslie Allen]] - [[Wilmer Allison]] - [[Anna Alons]] - [[Frances Altick]] - [[Victor Amaya]] - [[Jessie Aney]] - [[Amanda Anisimova]] - [[Paul Annacone]] - [[Julie Anthony (tenisačica)|Julie Anthony]] - [[JC Aragone]] - [[Usue Maitane Arconada]] - [[Jimmy Arias]] - [[Arthur Ashe]] - [[Raquel Atawo]] - [[Juliette Atkinson]] - [[Tracy Austin]] - == B == [[Brian Baker (tenisač)|Brian Baker]] - [[Maud Banks]] - [[Hailey Baptiste]] - [[Maud Barger-Wallach]] - [[Nishesh Basavareddy]] - [[Emina Bektas]] - [[CiCi Bellis]] - [[Jay Berger]] - [[Pauline Betz]] - [[James Blake]] - [[Thomas Blake]] - [[Ulises Blanch]] - [[Jeff Borowiak]] - [[Julia Boserup]] - [[Jennifer Brady (tenisačica)|Jennifer Brady]] - [[Madison Brengle]] - [[Jenson Brooksby]] - [[Louise Brough]] - [[Mary Browne]] - [[Bob Bryan]] - [[Mike Bryan]] - [[Chase Buchanan]] - [[Butch Buchholz]] - [[Don Budge]] - [[Mallory Burdette]] - [[Dawn Buth]] - == C == [[Sandra Cacic]] - [[Oliver Campbell]] - [[Jennifer Capriati]] - [[Hayley Carter]] - [[Rosemary Casals]] - [[Ray Casey]] - [[James Cerretani]] - [[Dorothea Douglass Chambers]] - [[Michael Chang]] - [[Kelly Chen (tenisačica)|Kelly Chen]] - [[Bundy Cheney]] - [[Dorothy Cheney]] - [[Louisa Chirico]] - [[Winona Closterman]] - [[Danielle Collins]] - [[Maureen Connolly]] - [[Jimmy Connors]] - [[Jim Courier]] - [[Jane Craven]] - [[Samantha Crawford]] - [[Jill Craybas]] - [[Maxime Cressy]] - [[Kevin Curren]] - == D == [[Lindsay Davenport]] - [[Dwight F. Davis]] - [[Lauren Davis]] - [[Scott Davis (tenisač)]] - [[Kayla Day]] - [[Ryler DeHeart]] - [[Taylor Dent]] - [[John H. Doeg]] - [[Caroline Dolehide]] - [[Jared Donaldson]] - [[Laura DuPont]] - [[Margaret Osborne duPont]] - [[Pat Dupre]] - [[Victoria Duval]] - == E == [[Lauren Embree]] - [[Ernesto Escobedo]] - [[Christopher Eubanks]] - [[Chris Evert]] - [[Jimmy Evert]] - == F == [[Irina Falconi]] - [[Bob Falkenburg]] - [[Gigi Fernández]] - [[Mary Joe Fernández]] - [[Mardy Fish]] - [[Ken Flach]] - [[Peter Fleming (tenisač)]] - [[Bjorn Fratangelo]] - [[Amy Frazier]] - [[Taylor Fritz]] - [[Shirley Fry]] - == G == [[Edina Gallovits-Hall]] - [[Jan-Michael Gambill]] - [[Zina Garrison]] - [[Coco Gauff]] - [[Vitas Gerulaitis]] - [[Nicole Gibbs]] - [[Althea Gibson]] - [[Brad Gilbert]] - [[Justin Gimelstob]] - [[Robby Ginepri]] - [[Marcos Giron]] - [[Alexa Glatch]] - [[Pancho Gonzales]] - [[Coco Gouff]] - [[George Jay Gould II.]] - [[Jim Grabb]] - [[Wylie Cameron Grant]] - [[Laura Granville]] - [[Clarence Griffin]] - == H == [[Jamie Hampton]] - [[Darlene Hard]] - [[Christian Harrison]] - [[Ryan Harrison]] - [[Jada Hart]] - [[Doris Hart]] - [[John Hennessey]] - [[Tommy Ho]] - [[Jennifer Hopkins]] - == I == [[John Isner]] - == J == [[Helen Jacobs]] - [[Andrea Jaeger]] - [[Scoville Jenkins]] - [[Donald Johnson]] - [[Steve Johnson]] - [[Bill Johnston]] - [[Kelly Jones (tenisač)|Kelly Jones]] - [[Marion Jones Farquhar|Marion Jones]] - [[Kathy Jordan]] - [[Iva Jovic]] - == K == [[Robert Kendrick]] - [[Sofia Kenin]] - [[McCartney Kessler]] - [[Madison Keys]] - [[Allie Kiick]] - [[Kevin Kim]] - [[Billie Jean King]] - [[Vania King]] - [[Howard Kinsey]] - [[Bradley Klahn]] - [[Andy Kohlberg]] - [[Raquel Kops-Jones]] - [[Sebastian Korda]] - [[Frank Kovacs]] - [[Stefan Kozlov]] - [[Austin Krajicek]] - [[Jack Kramer (tenisač)|Jack Kramer]] - [[Ashley Kratzer]] - [[Desirae Krawczyk]] - [[Aaron Krickstein]] - [[Johan Kriek]] - [[Ashlyn Krueger]] - [[Mitchell Krueger]] - [[Denis Kudla]] - [[Thai-Son Kwiatkowski]] - [[Patrick Kypson]] - == L == [[Danielle Lao]] - [[William Larned]] - [[Arthur Larsen]] - [[Rick Leach]] - [[Varvara Lepchenko]] - [[Ann Li (tenisačica)|Ann Li]] - [[Scott Lipsky]] - [[Claire Liu]] - [[Jamie Loeb]] - [[Francesca Di Lorenzo]] - [[Bob Lutz (tenisač)]] - == M == [[Gretchen Magers]] - [[Molla Mallory]] - [[Sanaz Marand]] - [[Alice Marble]] - [[Todd Martin]] - [[Bethanie Mattek-Sands]] - [[Tim Mayotte]] - [[Myrtle McAteer]] - [[Mackenzie McDonald]] - [[John McEnroe]] - [[Patrick McEnroe]] - [[Christina McHale]] - [[Chuck McKinley]] - [[Maurice McLoughlin]] - [[Caty McNally]] - [[John McNally (tenisač)|John McNally]] - [[Lori McNeil]] - [[Nicole Melichar]] - [[Alex Michelsen]] - [[Grace Min]] - [[Brienne Minor]] - [[Michael Mmoh]] - [[Nicholas Monroe]] - [[Robin Montgomery]] - [[Helen Wills Moody]] - [[Elisabeth Moore]] - [[Corina Morariu]] - [[Megan Moulton-Levy]] - [[Asia Muhammad]] - [[Lindley Murray (tenisač)]] - == N == [[Betsy Nagelsen]] - [[Brandon Nakashima]] - [[Emilio Nava]] - [[Emma Navarro]] - [[Martina Navratilova]] - [[Ingrid Neel]] - [[Dennis Novikov]] - == O == [[Wayne Odesnik]] - [[Alex Olmedo]] - [[Reilly Opelka]] - [[Junior Alexander Ore]] - [[Lilia Osterloh]] - [[Whitney Osuigwe]] - [[Melanie Oudin]] - == P == [[Frank Parker]] - [[Alycia Parks]] - [[Tommy Paul (tenisač)|Tommy Paul]] - [[Jessica Pegula]] - [[Bernarda Pera]] - [[Tom Pettitt]] - [[Kimberly Po]] - [[Barbara Potter]] - [[Jim Pugh]] - == Q == [[Sam Querrey]] - [[Eric Quigley]] - [[Ethan Quinn]] - == R == [[Dennis Ralston]] - [[Rajeev Ram]] - [[Sunitha Rao]] - [[Elizabeth Rastall]] - [[Lisa Raymond]] - [[Richey Reneberg]] - [[Renée Richards]] - [[Vincent Richards]] - [[Nancy Richey]] - [[Bobby Riggs]] - [[Brie Rippner]] - [[Alison Riske]] - [[Andy Roddick]] - [[Shelby Rogers]] - [[Ahsha Rolle]] - [[Christina Rosca]] - [[Derrick Rostagno]] - [[Chanda Rubin]] - [[JoAnne Russell]] - == S == [[Pete Sampras]] - [[Tennys Sandgren]] - [[Sabrina Santamaria]] - [[Alexander Sarkissian]] - [[Richard Savitt]] - [[Zoë Gwen Scandalis]] - [[Max Schnur]] - [[Chalena Scholl]] - [[Ted Schroeder]] - [[Pablo Schurig]] - [[Richard Sears (tenisač)|Richard Sears]] - [[Pancho Segura]] - [[Robert Seguso]] - [[Vic Seixas]] - [[Monika Seleš]] - [[Sofia Sewing]] - [[Ryan Shane]] - [[Meghann Shaughnessy]] - [[Ben Shelton (tenisač)|Ben Shelton]] - [[Ena Shibasara]] - [[Francis Xavier Shields]] - [[Leif Shiras]] - [[Pam Shriver]] - [[Dick Skeen]] - [[Henry Slocum (tenisač)]] - [[Anne Smith]] - [[Stan Smith]] - [[Tim Smyczek]] - [[Jack Sock]] - [[Vince Spadea]] - [[Abigail Spears]] - [[Eliot Spizzirri]] - [[Mitch Sprengelmeyer]] - [[Stan Smith (tenisač)|Stan Smith]] - [[Peyton Stearns]] - [[Sloane Stephens]] - [[Alexandra Stevenson]] - [[May Sutton]] - [[Zachary Svajda]] - == T == [[Bill Talbert]] - [[Roscoe Tanner]] - [[Jeff Tarango]] - [[Anna Tatishvili]] - [[Brian Teacher]] - [[Pam Teeguarden]] - [[Francis Tiafoe]] - [[Learner Tien]] - [[Bill Tilden]] - [[Taylor Townsend (tenisačica)|Taylor Townsend]] - [[Tony Trabert]] - [[Meilen Tu]] - [[Story Tweedie-Yates]] == U == [[Akasha Urhobo]] - == V == [[Brian Vahaly]] - [[Coco Vandeweghe]] - [[Welby Van Horn]] - [[Sachia Vickery]] - [[Ellsworth Vines]] - [[Katie Volynets]] - == W == [[Sharon Walsh-Arnold|Sharon Walsh]] - [[Holcombe Ward]] - [[MaliVai Washington]] - [[Mashona Washington]] - [[Jolene Watanabe]] - [[Joe Whalen]] - [[David Wheaton]] - [[Tami Whitlinger]] - [[Malcolm Whitman]] - [[Hazel Hotchkiss Wightman]] - [[Richard Williams (tenisač)]] - [[Serena Williams]] - [[Venus Williams]] - [[Helen Wills]] - [[J.J. Wolf]] - [[Keri Wong]] - [[Sidney Wood]] - [[Chris Woodruff]] - [[Robert Wrenn]] - [[Beals Wright]] - == Y == [[Donald Young (tenisač)|Donald Young]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Američanov|Tenisači]] [[Kategorija:Ameriški tenisači|*]] dk2xazuhfgyuj7in3g0d2svcxoigpx9 14 68760 6685098 6353827 2026-06-04T13:55:30Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Mostovi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685098 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[most]]ove po [[država]]h. {{Kategorija v Zbirki|Bridges by country}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti po državah| Mostovi]] nvf3zaa71jvwfxoz08svs9ood0g1o89 6685099 6685098 2026-06-04T13:55:55Z Pinky sl 2932 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6685098|6685098]] uporabnice [[Special:Contributions/Pinky sl|Pinky sl]] ([[User talk:Pinky sl|pogovor]]) 6685099 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[most]]ove po [[država]]h. {{Kategorija v Zbirki|Bridges by country}} [[Kategorija:Mostovi| ]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti po državah| Mostovi]] es7h0vrkshxal4rzv4je6l9qa1q42v3 0 73127 6685297 6684354 2026-06-04T20:54:16Z Alebarasi 50192 /* K */ 6685297 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Avstralci|avstralskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Avstralcev|Avstralija|avstralskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Monique Adamczak]] * [[Destanee Aiava]] * [[Daphne Akhurst]] * [[Nina Alibalic]] * [[Malcolm Anderson]] * [[Jay Andrijic]] == B == * [[Naiktha Bains]] * [[Matthew Barton (tenisač)|Matthew Barton]] * [[Ashleigh Barty]] * [[Kimberly Birrell]] * [[Alex Bolt]] * [[Bill Bowrey]] * [[John Bromwich]] * [[Norman Brookes]] == C == * [[Lizette Cabrera]] * [[Pat Cash]] * [[Ashley Cooper]] * [[Margaret Smith Court]] * [[Jack Crawford (tenisač)|Jack Crawford]] == D == * [[Casey Dellacqua]] * [[Jelena Dokić]] * [[James Duckworth]] == E == * [[Joshua Eagle]] * [[Matthew Ebden]] * [[Mark Edmondson]] * [[Roy Emerson]] == F == * [[Jo-Anne Faull]] * [[Ken Fletcher]] * [[Neale Fraser]] == G == * [[Olivia Gadecki]] * [[Samuel Groth]] * [[Evonne Goolagong]] * [[Chris Guccione (tenisač)|Chris Guccione]] == H == * [[Paul Hanley (tenisač)|Paul Hanley]] * [[Andrew Harris (tenisač)|Andrew Harris]] * [[Lleyton Hewitt]] * [[Rinky Hijikata]] * [[Zoe Hives]] * [[Lew Hoad]] * [[Priscilla Hon]] * [[Harry Hopman]] * [[Lesley Hunt]] * [[Storm Hunter]] * [[Stephen Huss (tenisač)|Stephen Huss]] == I == * [[Madison Inglis]] * [[Jon Ireland]] == J == * [[Omar Jasika]] == K == * [[Daria Kasatkina]] * [[Ashley Keir]] * [[Paul Kilderry]] * [[Brydan Klein]] * [[Thanasi Kokkinakis]] * [[Andrew Kratzmann]] * [[Nicole Kriz]] * [[Jason Kubler]] * [[Nick Kyrgios]] == L == * [[Rod Laver]] * [[Thelma Long]] == M == * [[Hana Mandlíková]] * [[John Marks (tenisač)|John Marks]] * [[Marinko Matosevic]] * [[Ken McGregor]] * [[Peter McNamara]] * [[Paul McNamee]] * [[Rachel McQuillan]] * [[John Millman]] * [[Alex De Minaur]] * [[Alicia Molik]] * [[Blake Mott]] * [[Bradley Mousley]] == N == * [[John Newcombe]] == O == * [[Christopher O'Connell]] * [[Chris O'Neil]] == P == * [[Andrew Painter]] * [[Gerald Patterson]] * [[John Peers]] * [[Ellen Perez]] * [[Mark Philippoussis]] * [[Marc Polmans]] * [[Alexei Popyrin]] * [[Dane Propoggia]] * [[Max Purcell]] == Q == * [[Adrian Quist]] == R == * [[Patrick Rafter]] * [[Kerry Reid]] * [[Matt Reid]] * [[Tony Roche]] * [[Anastasia Rodionova]] * [[Arina Rodionova]] * [[Olivia Rogowska]] * [[Mervyn Rose]] * [[Ken Rosewall]] == S == * [[Storm Sanders]] * [[Akira Santillan]] * [[Daria Saville]] * [[Luke Saville]] * [[Frank Sedgman]] * [[Tristan Schoolkate]] * [[Astra Sharma]] * [[John-Patrick Smith]] * [[Fred Stolle]] * [[Sandon Stolle]] * [[Samantha Stosur]] * [[Rennae Stubbs]] * [[Dane Sweeny]] == T == * [[Jordan Thompson (tenisač)|Jordan Thompson]] * [[Bernard Tomic]] * [[Ajla Tomljanović]] * [[Peter Tramacchi]] * [[Li Tu]] * [[Wendy Turnbull]] * [[Lesley Turner]] == V == * [[Aleksandar Vukic]] == W == * [[Isabelle Wallace]] * [[Adam Walton]] * [[Andrew Whittington (tenisač)|Andrew Whittington]] * [[Jarmila Wolfe]] * [[Todd Woodbridge]] * [[Mark Woodforde]] * [[Woodies]] * [[Nancye Wynne]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Avstralcev|Tenisači]] [[Kategorija:Avstralski tenisači|*]] 94eqmolixtcq6sln28sf8o56kwgzwbw 6685335 6685297 2026-06-04T21:49:29Z Alebarasi 50192 /* P */ 6685335 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Avstralci|avstralskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Avstralcev|Avstralija|avstralskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Monique Adamczak]] * [[Destanee Aiava]] * [[Daphne Akhurst]] * [[Nina Alibalic]] * [[Malcolm Anderson]] * [[Jay Andrijic]] == B == * [[Naiktha Bains]] * [[Matthew Barton (tenisač)|Matthew Barton]] * [[Ashleigh Barty]] * [[Kimberly Birrell]] * [[Alex Bolt]] * [[Bill Bowrey]] * [[John Bromwich]] * [[Norman Brookes]] == C == * [[Lizette Cabrera]] * [[Pat Cash]] * [[Ashley Cooper]] * [[Margaret Smith Court]] * [[Jack Crawford (tenisač)|Jack Crawford]] == D == * [[Casey Dellacqua]] * [[Jelena Dokić]] * [[James Duckworth]] == E == * [[Joshua Eagle]] * [[Matthew Ebden]] * [[Mark Edmondson]] * [[Roy Emerson]] == F == * [[Jo-Anne Faull]] * [[Ken Fletcher]] * [[Neale Fraser]] == G == * [[Olivia Gadecki]] * [[Samuel Groth]] * [[Evonne Goolagong]] * [[Chris Guccione (tenisač)|Chris Guccione]] == H == * [[Paul Hanley (tenisač)|Paul Hanley]] * [[Andrew Harris (tenisač)|Andrew Harris]] * [[Lleyton Hewitt]] * [[Rinky Hijikata]] * [[Zoe Hives]] * [[Lew Hoad]] * [[Priscilla Hon]] * [[Harry Hopman]] * [[Lesley Hunt]] * [[Storm Hunter]] * [[Stephen Huss (tenisač)|Stephen Huss]] == I == * [[Madison Inglis]] * [[Jon Ireland]] == J == * [[Omar Jasika]] == K == * [[Daria Kasatkina]] * [[Ashley Keir]] * [[Paul Kilderry]] * [[Brydan Klein]] * [[Thanasi Kokkinakis]] * [[Andrew Kratzmann]] * [[Nicole Kriz]] * [[Jason Kubler]] * [[Nick Kyrgios]] == L == * [[Rod Laver]] * [[Thelma Long]] == M == * [[Hana Mandlíková]] * [[John Marks (tenisač)|John Marks]] * [[Marinko Matosevic]] * [[Ken McGregor]] * [[Peter McNamara]] * [[Paul McNamee]] * [[Rachel McQuillan]] * [[John Millman]] * [[Alex De Minaur]] * [[Alicia Molik]] * [[Blake Mott]] * [[Bradley Mousley]] == N == * [[John Newcombe]] == O == * [[Christopher O'Connell]] * [[Chris O'Neil]] == P == * [[Andrew Painter]] * [[Gerald Patterson]] * [[John Peers]] * [[Ellen Perez]] * [[Mark Philippoussis]] * [[Marc Polmans]] * [[Alexei Popyrin]] * [[Anastasia Potapova]] * [[Dane Propoggia]] * [[Max Purcell]] == Q == * [[Adrian Quist]] == R == * [[Patrick Rafter]] * [[Kerry Reid]] * [[Matt Reid]] * [[Tony Roche]] * [[Anastasia Rodionova]] * [[Arina Rodionova]] * [[Olivia Rogowska]] * [[Mervyn Rose]] * [[Ken Rosewall]] == S == * [[Storm Sanders]] * [[Akira Santillan]] * [[Daria Saville]] * [[Luke Saville]] * [[Frank Sedgman]] * [[Tristan Schoolkate]] * [[Astra Sharma]] * [[John-Patrick Smith]] * [[Fred Stolle]] * [[Sandon Stolle]] * [[Samantha Stosur]] * [[Rennae Stubbs]] * [[Dane Sweeny]] == T == * [[Jordan Thompson (tenisač)|Jordan Thompson]] * [[Bernard Tomic]] * [[Ajla Tomljanović]] * [[Peter Tramacchi]] * [[Li Tu]] * [[Wendy Turnbull]] * [[Lesley Turner]] == V == * [[Aleksandar Vukic]] == W == * [[Isabelle Wallace]] * [[Adam Walton]] * [[Andrew Whittington (tenisač)|Andrew Whittington]] * [[Jarmila Wolfe]] * [[Todd Woodbridge]] * [[Mark Woodforde]] * [[Woodies]] * [[Nancye Wynne]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Avstralcev|Tenisači]] [[Kategorija:Avstralski tenisači|*]] m5os0wt8ax85mdr6bgp28u60nvw206o 6685337 6685335 2026-06-04T21:50:25Z Alebarasi 50192 /* J */ 6685337 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Avstralci|avstralskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Avstralcev|Avstralija|avstralskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Monique Adamczak]] * [[Destanee Aiava]] * [[Daphne Akhurst]] * [[Nina Alibalic]] * [[Malcolm Anderson]] * [[Jay Andrijic]] == B == * [[Naiktha Bains]] * [[Matthew Barton (tenisač)|Matthew Barton]] * [[Ashleigh Barty]] * [[Kimberly Birrell]] * [[Alex Bolt]] * [[Bill Bowrey]] * [[John Bromwich]] * [[Norman Brookes]] == C == * [[Lizette Cabrera]] * [[Pat Cash]] * [[Ashley Cooper]] * [[Margaret Smith Court]] * [[Jack Crawford (tenisač)|Jack Crawford]] == D == * [[Casey Dellacqua]] * [[Jelena Dokić]] * [[James Duckworth]] == E == * [[Joshua Eagle]] * [[Matthew Ebden]] * [[Mark Edmondson]] * [[Roy Emerson]] == F == * [[Jo-Anne Faull]] * [[Ken Fletcher]] * [[Neale Fraser]] == G == * [[Olivia Gadecki]] * [[Samuel Groth]] * [[Evonne Goolagong]] * [[Chris Guccione (tenisač)|Chris Guccione]] == H == * [[Paul Hanley (tenisač)|Paul Hanley]] * [[Andrew Harris (tenisač)|Andrew Harris]] * [[Lleyton Hewitt]] * [[Rinky Hijikata]] * [[Zoe Hives]] * [[Lew Hoad]] * [[Priscilla Hon]] * [[Harry Hopman]] * [[Lesley Hunt]] * [[Storm Hunter]] * [[Stephen Huss (tenisač)|Stephen Huss]] == I == * [[Madison Inglis]] * [[Jon Ireland]] == J == * [[Omar Jasika]] * [[Maya Joint]] == K == * [[Daria Kasatkina]] * [[Ashley Keir]] * [[Paul Kilderry]] * [[Brydan Klein]] * [[Thanasi Kokkinakis]] * [[Andrew Kratzmann]] * [[Nicole Kriz]] * [[Jason Kubler]] * [[Nick Kyrgios]] == L == * [[Rod Laver]] * [[Thelma Long]] == M == * [[Hana Mandlíková]] * [[John Marks (tenisač)|John Marks]] * [[Marinko Matosevic]] * [[Ken McGregor]] * [[Peter McNamara]] * [[Paul McNamee]] * [[Rachel McQuillan]] * [[John Millman]] * [[Alex De Minaur]] * [[Alicia Molik]] * [[Blake Mott]] * [[Bradley Mousley]] == N == * [[John Newcombe]] == O == * [[Christopher O'Connell]] * [[Chris O'Neil]] == P == * [[Andrew Painter]] * [[Gerald Patterson]] * [[John Peers]] * [[Ellen Perez]] * [[Mark Philippoussis]] * [[Marc Polmans]] * [[Alexei Popyrin]] * [[Anastasia Potapova]] * [[Dane Propoggia]] * [[Max Purcell]] == Q == * [[Adrian Quist]] == R == * [[Patrick Rafter]] * [[Kerry Reid]] * [[Matt Reid]] * [[Tony Roche]] * [[Anastasia Rodionova]] * [[Arina Rodionova]] * [[Olivia Rogowska]] * [[Mervyn Rose]] * [[Ken Rosewall]] == S == * [[Storm Sanders]] * [[Akira Santillan]] * [[Daria Saville]] * [[Luke Saville]] * [[Frank Sedgman]] * [[Tristan Schoolkate]] * [[Astra Sharma]] * [[John-Patrick Smith]] * [[Fred Stolle]] * [[Sandon Stolle]] * [[Samantha Stosur]] * [[Rennae Stubbs]] * [[Dane Sweeny]] == T == * [[Jordan Thompson (tenisač)|Jordan Thompson]] * [[Bernard Tomic]] * [[Ajla Tomljanović]] * [[Peter Tramacchi]] * [[Li Tu]] * [[Wendy Turnbull]] * [[Lesley Turner]] == V == * [[Aleksandar Vukic]] == W == * [[Isabelle Wallace]] * [[Adam Walton]] * [[Andrew Whittington (tenisač)|Andrew Whittington]] * [[Jarmila Wolfe]] * [[Todd Woodbridge]] * [[Mark Woodforde]] * [[Woodies]] * [[Nancye Wynne]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Avstralcev|Tenisači]] [[Kategorija:Avstralski tenisači|*]] tf5yi7mnlg3fgzv7j9ch7li9uacrc90 6685340 6685337 2026-06-04T21:53:10Z Alebarasi 50192 /* G */ 6685340 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Avstralci|avstralskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Avstralcev|Avstralija|avstralskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Monique Adamczak]] * [[Destanee Aiava]] * [[Daphne Akhurst]] * [[Nina Alibalic]] * [[Malcolm Anderson]] * [[Jay Andrijic]] == B == * [[Naiktha Bains]] * [[Matthew Barton (tenisač)|Matthew Barton]] * [[Ashleigh Barty]] * [[Kimberly Birrell]] * [[Alex Bolt]] * [[Bill Bowrey]] * [[John Bromwich]] * [[Norman Brookes]] == C == * [[Lizette Cabrera]] * [[Pat Cash]] * [[Ashley Cooper]] * [[Margaret Smith Court]] * [[Jack Crawford (tenisač)|Jack Crawford]] == D == * [[Casey Dellacqua]] * [[Jelena Dokić]] * [[James Duckworth]] == E == * [[Joshua Eagle]] * [[Matthew Ebden]] * [[Mark Edmondson]] * [[Roy Emerson]] == F == * [[Jo-Anne Faull]] * [[Ken Fletcher]] * [[Neale Fraser]] == G == * [[Olivia Gadecki]] * [[Talia Gibson]] * [[Samuel Groth]] * [[Evonne Goolagong]] * [[Chris Guccione (tenisač)|Chris Guccione]] == H == * [[Paul Hanley (tenisač)|Paul Hanley]] * [[Andrew Harris (tenisač)|Andrew Harris]] * [[Lleyton Hewitt]] * [[Rinky Hijikata]] * [[Zoe Hives]] * [[Lew Hoad]] * [[Priscilla Hon]] * [[Harry Hopman]] * [[Lesley Hunt]] * [[Storm Hunter]] * [[Stephen Huss (tenisač)|Stephen Huss]] == I == * [[Madison Inglis]] * [[Jon Ireland]] == J == * [[Omar Jasika]] * [[Maya Joint]] == K == * [[Daria Kasatkina]] * [[Ashley Keir]] * [[Paul Kilderry]] * [[Brydan Klein]] * [[Thanasi Kokkinakis]] * [[Andrew Kratzmann]] * [[Nicole Kriz]] * [[Jason Kubler]] * [[Nick Kyrgios]] == L == * [[Rod Laver]] * [[Thelma Long]] == M == * [[Hana Mandlíková]] * [[John Marks (tenisač)|John Marks]] * [[Marinko Matosevic]] * [[Ken McGregor]] * [[Peter McNamara]] * [[Paul McNamee]] * [[Rachel McQuillan]] * [[John Millman]] * [[Alex De Minaur]] * [[Alicia Molik]] * [[Blake Mott]] * [[Bradley Mousley]] == N == * [[John Newcombe]] == O == * [[Christopher O'Connell]] * [[Chris O'Neil]] == P == * [[Andrew Painter]] * [[Gerald Patterson]] * [[John Peers]] * [[Ellen Perez]] * [[Mark Philippoussis]] * [[Marc Polmans]] * [[Alexei Popyrin]] * [[Anastasia Potapova]] * [[Dane Propoggia]] * [[Max Purcell]] == Q == * [[Adrian Quist]] == R == * [[Patrick Rafter]] * [[Kerry Reid]] * [[Matt Reid]] * [[Tony Roche]] * [[Anastasia Rodionova]] * [[Arina Rodionova]] * [[Olivia Rogowska]] * [[Mervyn Rose]] * [[Ken Rosewall]] == S == * [[Storm Sanders]] * [[Akira Santillan]] * [[Daria Saville]] * [[Luke Saville]] * [[Frank Sedgman]] * [[Tristan Schoolkate]] * [[Astra Sharma]] * [[John-Patrick Smith]] * [[Fred Stolle]] * [[Sandon Stolle]] * [[Samantha Stosur]] * [[Rennae Stubbs]] * [[Dane Sweeny]] == T == * [[Jordan Thompson (tenisač)|Jordan Thompson]] * [[Bernard Tomic]] * [[Ajla Tomljanović]] * [[Peter Tramacchi]] * [[Li Tu]] * [[Wendy Turnbull]] * [[Lesley Turner]] == V == * [[Aleksandar Vukic]] == W == * [[Isabelle Wallace]] * [[Adam Walton]] * [[Andrew Whittington (tenisač)|Andrew Whittington]] * [[Jarmila Wolfe]] * [[Todd Woodbridge]] * [[Mark Woodforde]] * [[Woodies]] * [[Nancye Wynne]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Avstralcev|Tenisači]] [[Kategorija:Avstralski tenisači|*]] r2xqpo1cc3o7ieuzea0prn4m3wdh7ni 0 73422 6685319 6684868 2026-06-04T21:32:07Z Alebarasi 50192 /* D */ 6685319 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Italijani|italijanskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Italijanov|Italija|italijanskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Franco Agamenone]] * [[Federica Arcidiacono]] * [[Andrea Arnaboldi]] * [[Matteo Arnaldi]] * [[Enzo Artoni]] == B == * [[Filippo Baldi]] * [[Gioia Barbieri]] * [[Alessandro Bega]] * [[Matteo Berrettini]] * [[Jessica Bertoldo]] * [[Massimo Bertolini]] * [[Astrid Besser]] * [[Simone Bolelli]] * [[Daniele Bracciali]] * [[Nuria Brancaccio]] * [[Cristian Brandi]] * [[Lucia Bronzetti]] * [[Nastassja Burnett]] == C == * [[Omar Camporese]] * [[Francesco Cancellotti]] * [[Paolo Canè]] * [[Cristiano Caratti]] * [[Salvatore Caruso]] * [[Marco Cecchinato]] * [[Deborah Chiesa]] * [[Federico Cinà]] * [[Flavio Cipolla]] * [[Nicole Clerico]] * [[Elisabetta Cocciaretto]] * [[Marco Crugnola]] == D == * [[Luciano Darderi]] * [[Corinna Dentoni]] * Chiara De Vito * [[Matteo Donati]] == E == * [[Silvia Farina Elia]] * [[Sara Errani]] == F == * [[Thomas Fabbiano]] * [[Fabio Fognini]] * [[Renzo Furlan]] == G == * [[Federico Gaio]] * [[Tathiana Garbin]] * [[Laura Garrone]] * [[Giulia Gatto-Monticone]] * [[Andrea Gaudenzi]] * [[Riccardo Ghedin]] * [[Alessandro Giannessi]] * [[Camila Giorgi]] * [[Lorenzo Giustino]] * [[Laura Golarsa]] * [[Rita Grande]] * [[Anastasia Grymalska]] == I == * [[Stefano Ianni]] == K == * [[Karin Knapp]] == L == * [[Paolo Lorenzi]] == M == * [[Gianluca Mager]] * [[Roberto Marcora]] * [[Alice Matteucci]] * [[Evelyn Mayr]] * [[Giulio di Meo]] * [[Umberto De Morpurgo]] * [[Lorenzo Musetti]] == N == * [[Stefano Napolitano]] * [[Diego Nargiso]] * [[Mose Navarra]] == O == * [[Gianni Ocleppo]] == P == * [[Giulia Pairone]] * [[Adriano Panatta]] * [[Jasmine Paolini]] * [[Flavia Pennetta]] * [[Stefano Pescosolido]] * [[Nicola Pietrangeli]] * [[Gianluca Pozzi]] == Q == * [[Gianluigi Quinzi]] == R == * [[Anna Remondina]] * [[Camilla Rosatello]] == S == * [[Davide Sanguinetti]] * [[Vincenzo Santopadre]] * [[Federica Di Sarra]] * [[Francesca Schiavone]] * [[Andreas Seppi]] * [[Sabina Simmonds]] * [[Jannik Sinner]] * [[Orlando Sirola]] * [[Lorenzo Sonego]] * [[Dalila Spiteri]] * [[Potito Starace]] * [[Valentina Sulpizio]] == T == * [[Laurence Tieleman]] * [[Stefano Travaglia]] * [[Martina Trevisan]] * [[Matteo Trevisan]] == V == * [[Luca Vanni]] * [[Andrea Vavasorri]] * [[Alice Vicini]] * [[Uros Vico]] * [[Roberta Vinci]] * [[Matteo Viola]] * [[Chiara De Vito]] * [[Filippo Volandri]] == Z == * [[Giulio Zeppieri]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Italijanov|Tenisači]] [[Kategorija:Italijanski tenisači|*]] dq9dvh0vkg5iktri8qqgx24o5uhievy 6685329 6685319 2026-06-04T21:42:12Z Alebarasi 50192 /* C */ 6685329 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Italijani|italijanskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Italijanov|Italija|italijanskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Franco Agamenone]] * [[Federica Arcidiacono]] * [[Andrea Arnaboldi]] * [[Matteo Arnaldi]] * [[Enzo Artoni]] == B == * [[Filippo Baldi]] * [[Gioia Barbieri]] * [[Alessandro Bega]] * [[Matteo Berrettini]] * [[Jessica Bertoldo]] * [[Massimo Bertolini]] * [[Astrid Besser]] * [[Simone Bolelli]] * [[Daniele Bracciali]] * [[Nuria Brancaccio]] * [[Cristian Brandi]] * [[Lucia Bronzetti]] * [[Nastassja Burnett]] == C == * [[Omar Camporese]] * [[Francesco Cancellotti]] * [[Paolo Canè]] * [[Cristiano Caratti]] * [[Salvatore Caruso]] * [[Marco Cecchinato]] * [[Deborah Chiesa]] * [[Federico Cinà]] * [[Flavio Cipolla]] * [[Nicole Clerico]] * [[Flavio Cobolli]] * [[Elisabetta Cocciaretto]] * [[Marco Crugnola]] == D == * [[Luciano Darderi]] * [[Corinna Dentoni]] * Chiara De Vito * [[Matteo Donati]] == E == * [[Silvia Farina Elia]] * [[Sara Errani]] == F == * [[Thomas Fabbiano]] * [[Fabio Fognini]] * [[Renzo Furlan]] == G == * [[Federico Gaio]] * [[Tathiana Garbin]] * [[Laura Garrone]] * [[Giulia Gatto-Monticone]] * [[Andrea Gaudenzi]] * [[Riccardo Ghedin]] * [[Alessandro Giannessi]] * [[Camila Giorgi]] * [[Lorenzo Giustino]] * [[Laura Golarsa]] * [[Rita Grande]] * [[Anastasia Grymalska]] == I == * [[Stefano Ianni]] == K == * [[Karin Knapp]] == L == * [[Paolo Lorenzi]] == M == * [[Gianluca Mager]] * [[Roberto Marcora]] * [[Alice Matteucci]] * [[Evelyn Mayr]] * [[Giulio di Meo]] * [[Umberto De Morpurgo]] * [[Lorenzo Musetti]] == N == * [[Stefano Napolitano]] * [[Diego Nargiso]] * [[Mose Navarra]] == O == * [[Gianni Ocleppo]] == P == * [[Giulia Pairone]] * [[Adriano Panatta]] * [[Jasmine Paolini]] * [[Flavia Pennetta]] * [[Stefano Pescosolido]] * [[Nicola Pietrangeli]] * [[Gianluca Pozzi]] == Q == * [[Gianluigi Quinzi]] == R == * [[Anna Remondina]] * [[Camilla Rosatello]] == S == * [[Davide Sanguinetti]] * [[Vincenzo Santopadre]] * [[Federica Di Sarra]] * [[Francesca Schiavone]] * [[Andreas Seppi]] * [[Sabina Simmonds]] * [[Jannik Sinner]] * [[Orlando Sirola]] * [[Lorenzo Sonego]] * [[Dalila Spiteri]] * [[Potito Starace]] * [[Valentina Sulpizio]] == T == * [[Laurence Tieleman]] * [[Stefano Travaglia]] * [[Martina Trevisan]] * [[Matteo Trevisan]] == V == * [[Luca Vanni]] * [[Andrea Vavasorri]] * [[Alice Vicini]] * [[Uros Vico]] * [[Roberta Vinci]] * [[Matteo Viola]] * [[Chiara De Vito]] * [[Filippo Volandri]] == Z == * [[Giulio Zeppieri]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Italijanov|Tenisači]] [[Kategorija:Italijanski tenisači|*]] f15qnbsugvajd3axw69arrigf7zx5c2 0 75876 6685427 6653949 2026-06-05T07:43:40Z Sporti 5955 pos. 6685427 wikitext text/x-wiki {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} '''Seznam slovenskih nogometnih reprezentantov''' vključuje [[nogometaš]]e, ki so igrali na uradnih tekmah za [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko nogometno reprezentanco]]. Za slovensko reprezentanco je na uradnih tekmah nastopilo 243 nogometašev. Rekorder po številu nastopov je [[Boštjan Cesar]] s 101-im nastopom, najboljši strelec pa [[Zlatko Zahović]] s 35-imi goli. == Seznam == [[Slika:Bostjan Cesar.jpg|thumb|200px|right|[[Boštjan Cesar]], največ nastopov]] [[Slika:Jan Oblak 2019.jpg|thumb|right|200px|[[Jan Oblak]], največ nastopov med vratarji]] [[Slika:Milivoje Novakovič (1).jpg|thumb|200px|right|[[Milivoje Novaković]], drugi najboljši strelec]] : ''Posodobljeno 5. junija 2026.'' {| class="wikitable sortable" ! Reprezentant !! {{okr|P. nastop|Leto prvega nastopa}} !! {{okr|Z. nastop|Leto zadnjega nastopa}} !! {{okr|Nastopi|Število nastopov}} !! {{okr|Goli|Število doseženih golov}} !! {{okr|SP|Nastopi na svetovnih prvenstvih v nogometu}} !! {{okr|EP|Nastopi na evropskih prvenstvih v nogometu}} !! class="unsortable" | Vir |- | {{sortname|Milenko|Ačimović}} || 1998 || 2007 || 74 || 13 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|9693}}</ref> |- | {{sortname|Janez|Aljančič|dab=nogometaš}} || 2006 || 2006 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|23922}}</ref> |- | {{sortname|Siniša|Anđelković}} || 2011 || 2015 || 5 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|51262}}</ref> |- | {{sortname|Armin|Bačinović}} || 2009 || 2013 || 13 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|53416}}</ref> |- | {{sortname|Edi|Bajrektarevič}} || 1999 || 1999 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3883}}</ref> |- | {{sortname|Kenan|Bajrić}} || 2020 || || 5 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|65444}}</ref> |- | {{sortname|Gregor|Balažic}} || 2013 || 2014 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|36012}}</ref> |- | {{sortname|Jure|Balkovec}} || 2018 || || 39 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|60264}}</ref> |- | {{sortname|Vili|Bečaj}} || 1995 || 1996 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1280}}</ref> |- | {{sortname|Tjaš|Begić}} || 2026 || || 2 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|94105}}</ref> |- | {{sortname|Robert|Belec}} || 1994 || 1994 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|8040}}</ref> |- | {{sortname|Vid|Belec}} || 2014 || 2024 || 21 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|50892}}</ref> |- | {{sortname|Igor|Benedejčič}} || 1992 || 1998 || 8 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|12404}}</ref> |- | {{sortname|Robert|Berić}} || 2012 || 2019 || 25 || 2 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|41999}}</ref> |- | {{sortname|Domen|Beršnjak}} || 2006 || 2006 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|13623}}</ref> |- | {{sortname|Roman|Bezjak}} || 2013 || 2019 || 32 || 5 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|45277}}</ref> |- | {{sortname|Jaka|Bijol}} || 2018 || || 72 || 1 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|74551}}</ref> |- | {{sortname|Peter|Binkovski}} || 1994 || 1996 || 16 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|29}}</ref> |- | {{sortname|Valter|Birsa}} || 2005 || 2018 || 90 || 7 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|26336}}</ref> |- | {{sortname|Lovro|Bizjak}} || 2020 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|55961}}</ref> |- | {{sortname|Gregor|Blatnik}} || 1993 || 1995 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1891}}</ref> |- | {{sortname|Miha|Blažič|dab=nogometaš}} || 2018 || || 32 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|60445}}</ref> |- | {{sortname|Matija|Boben}} || 2018 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|70290}}</ref> |- | {{sortname|Damjan|Bohar}} || 2014 || 2021 || 16 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|50099}}</ref> |- | {{sortname|Boško|Boškovič}} || 1993 || 1998 || 27 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|16985}}</ref> |- | {{sortname|Damir|Botonjič}} || 2004 || 2004 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|16589}}</ref> |- | {{sortname|Mišo|Brečko}} || 2004 || 2015 || 77 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|17905}}</ref> |- | {{sortname|David|Brekalo}} || 2022 || || 25 || 1 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|78253}}</ref> |- | {{sortname|Danijel|Brezič}} || 1998 || 1998 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|5574}}</ref> |- | {{sortname|Spasoje|Bulajič}} || 1998 || 2004 || 25 || 1 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|2367}}</ref> |- | {{sortname|Miran|Burgić}} || 2006 || 2008 || 5 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|30371}}</ref> |- | {{sortname|Žan|Celar}} || 2021 || || 17 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|64896}}</ref> |- | {{sortname|Boštjan|Cesar}} || 2003 || 2018 || '''101''' || 10 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|16579}}</ref> |- | {{sortname|Franc|Cifer}} || 1994 || 1996 || 7 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|5564}}</ref> |- | {{sortname|Sebastjan|Cimirotič}} || 1998 || 2005 || 33 || 6 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|7770}}</ref> |- | {{sortname|Fabijan|Cipot}} || 1999 || 2007 || 25 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|11629}}</ref> |- | {{sortname|Goran|Cvijanović}} || 2012 || 2014 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|38360}}</ref> |- | {{sortname|Matjaž|Cvikl}} || 1992 || 1995 || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|33}}</ref> |- | {{sortname|Džengis|Čavušević}} || 2012 || 2014 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|31554}}</ref> |- | {{sortname|Matic|Črnic}} || 2016 || 2016 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|50952}}</ref> |- | {{sortname|Domen|Črnigoj}} || 2018 || || 25 || 3 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|63232}}</ref> |- | {{sortname|Aleš|Čeh}} || 1992 || 2002 || 74 || 1 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|12838}}</ref> |- | {{sortname|Nastja|Čeh}} || 2001 || 2007 || 46 || 6 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|3404}}</ref> |- | {{sortname|Mladen|Dabanovič}} || 1998 || 2003 || 25 || 0 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|36}}</ref> |- | {{sortname|Zlatko|Dedić}} || 2004 || 2013 || 48 || 8 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|32424}}</ref> |- | {{sortname|Antonio|Delamea Mlinar}} || 2016 || 2017 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|52511}}</ref> |- | {{sortname|Amir|Dervišević}} || 2018 || || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|56275}}</ref> |- | {{sortname|Dejan|Djuranović}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3575}}</ref> |- | {{sortname|Marjan|Dominko}} || 1998 || 1999 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1247}}</ref> |- | {{sortname|Vanja|Drkušić}} || 2023 || || 29 || 1 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|75499}}</ref> |- | {{sortname|Luka|Elsner}} || 2008 || 2008 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|66160}}</ref> |- | {{sortname|Marko|Elsner}} || 1992 || 1993 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|12067}}</ref> |- | {{sortname|Timi Max|Elšnik}} || 2021 || || 36 || 2 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|71317}}</ref> |- | {{sortname|Robert|Englaro}} || 1992 || 1999 || 36 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|12840}}</ref> |- | {{sortname|Suad|Fileković}} || 2002 || 2009 || 14 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|6668}}</ref> |- | {{sortname|Željko|Filipović}} || 2013 || 2014 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|33306}}</ref> |- | {{sortname|Ivan|Firer}} || 2014 || 2014 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|26973}}</ref> |- | {{sortname|Matjaž|Florijančič}} || 1992 || 1999 || 20 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|14133}}</ref> |- | {{sortname|Damjan|Gajser}} || 1995 || 1997 || 11 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3885}}</ref> |- | {{sortname|Saša|Gajser}} || 1999 || 2003 || 27 || 1 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|2719}}</ref> |- | {{sortname|Marinko|Galič}} || 1994 || 2002 || 66 || 0 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|1290}}</ref> |- | {{sortname|Primož|Gliha}} || 1992 || 1998 || 28 || 10 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|15084}}</ref> |- | {{sortname|Adam|Gnezda Čerin}} || 2020 || || 49 || 6 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|81438}}</ref> |- | {{sortname|Sebastjan|Gobec}} || 2005 || 2006 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|13272}}</ref> |- | {{sortname|Jon|Gorenc Stanković}} || 2020 || || 33 || 1 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|61966}}</ref> |- | {{sortname|Andrej|Goršek}} || 1997 || 1997 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3072}}</ref> |- | {{sortname|Nejc|Gradišar}} || 2024 || || 3 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|83505}}</ref> |- | {{sortname|Marko|Gruškovnjak}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1305}}</ref> |- | {{sortname|Jasmin|Handanović}} || 2008 || 2012 || 8 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|9699}}</ref> |- | {{sortname|Samir|Handanović}} || 2004 || 2015 || 81 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|22775}}</ref> |- | {{sortname|Tomi|Horvat}} || 2022 || || 14 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|70091}}</ref> |- | {{sortname|Mitja|Ilenič}} || 2024 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|97075}}</ref> |- | {{sortname|Branko|Ilić}} || 2004 || 2015 || 63 || 1 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|19912}}</ref> |- | {{sortname|Josip|Iličić}} || 2010 || 2024 || 85 || 17 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|44619}}</ref> |- | {{sortname|Patrik|Ipavec}} || 1998 || 1998 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|7892}}</ref> |- | {{sortname|Rudi|Istenič}} || 1997 || 2000 || 17 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|80000}}</ref> |- | {{sortname|Saša|Jakomin}} || 2004 || 2004 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|29702}}</ref> |- | {{sortname|Matjaž|Jančič}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1308}}</ref> |- | {{sortname|Erik|Janža}} || 2014 || || 31 || 3 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|62881}}</ref> |- | {{sortname|Enej|Jelenič}} || 2016 || 2016 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|61447}}</ref> |- | {{sortname|Alfred|Jermaniš}} || 1992 || 1998 || 29 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|12834}}</ref> |- | {{sortname|Bojan|Jokić}} || 2006 || 2019 || 100 || 1 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|33068}}</ref> |- | {{sortname|Boban|Jović}} || 2016 || 2016 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|52976}}</ref> |- | {{sortname|Amer|Jukan}} || 2008 || 2008 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|19870}}</ref> |- | {{sortname|Mario|Jurčević}} || 2020 || || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|67455}}</ref> |- | {{sortname|Kevin|Kampl}} || 2012 || 2018 || 28 || 2 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|R0013}}</ref> |- | {{sortname|Adem|Kapič}} || 2003 || 2004|| 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|9723}}</ref> |- | {{sortname|Bekim|Kapić}} || 2002 || 2002 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|5905}}</ref> |- | {{sortname|Amir|Karić}} || 1996 || 2005 || 64 || 1 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|3076}}</ref> |- | {{sortname|Žan|Karničnik}} || 2021 || || 47 || 2 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|62616}}</ref> |- | {{sortname|Srečko|Katanec}} || 1994 || 1994 || 5 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1526}}</ref> |- | {{sortname|Matjaž|Kek}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|29335}}</ref> |- | {{sortname|Dejan|Kelhar}} || 2010 || 2013 || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|19672}}</ref> |- | {{sortname|Andraž|Kirm}} || 2007 || 2016 || 71 || 6 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|23190}}</ref> |- | {{sortname|Aleksander|Knavs}} || 1998 || 2006 || 65 || 3 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|9714}}</ref> |- | {{sortname|Vladimir|Kokol}} || 1994 || 1997 || 12 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3415}}</ref> |- | {{sortname|Aleš|Kokot}} || 2004 || 2008 || 10 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|18645}}</ref> |- | {{sortname|Andrej|Komac|dab=nogometaš}} || 2004 || 2010 || 43 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|12617}}</ref> |- | {{sortname|Jan|Koprivec}} || 2016 || 2016 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|47103}}</ref> |- | {{sortname|Tian Nai|Koren}} || 2026 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|203102}}</ref> |- | {{sortname|Robert|Koren}} || 2003 || 2011 || 61 || 5 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|20838}}</ref> |- | {{sortname|Dušan|Kosič}} || 1992 || 1994 || 5 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1421}}</ref> |- | {{sortname|Nino|Kouter}} || 2020 || || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|64734}}</ref> |- | {{sortname|Luka|Krajnc}} || 2015 || 2018 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|59146}}</ref> |- | {{sortname|Blaž|Kramer}} || 2020 || || 10 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|54162}}</ref> |- | {{sortname|Rene|Krhin}} || 2009 || 2019 || 48 || 2 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|45287}}</ref> |- | {{sortname|Rok|Kronaveter}} || 2016 || 2016 || 4 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|36380}}</ref> |- | {{sortname|Aleš|Križan}} || 1992 || 1998 || 25 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|62}}</ref> |- | {{sortname|Jasmin|Kurtić}} || 2012 || || 96 || 2 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|44333}}</ref> |- | {{sortname|Srđan|Kuzmić}} || 2024 || || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|76603}}</ref> |- | {{sortname|Klemen|Lavrič}} || 2004 || 2008 || 25 || 6 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1686}}</ref> |- | {{sortname|Dejan|Lazarević}} || 2011 || 2015 || 20 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|43104}}</ref> |- | {{sortname|Igor|Lazič}} || 2004 || 2007 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|11036}}</ref> |- | {{sortname|Zlatan|Ljubijankić}} || 2004 || 2015 || 48 || 6 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|28842}}</ref> |- | {{sortname|Sandi|Lovrić}} || 2020 || || 45 || 5 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|300072}}</ref> |- | {{sortname|Žan|Majer}} || 2018 || || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|49736}}</ref> |- | {{sortname|Dominic|Maroh}} || 2012 || 2015 || 7 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|R0099}}</ref> |- | {{sortname|Tim|Matavž}} || 2010 || 2020 || 39 || 11 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|40546}}</ref> |- | {{sortname|Aljoša|Matko}} || 2025 || || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|75879}}</ref> |- | {{sortname|Darijan|Matić}} || 2006 || 2012 || 10 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|22782}}</ref> |- | {{sortname|Jure|Matjašič}} || 2016 || 2016 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|54639}}</ref> |- | {{sortname|Borut|Mavrič}} || 2004 || 2007 || 18 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|8648}}</ref> |- | {{sortname|Matej|Mavrič Rožič}} || 2002 || 2011 || 37 || 1 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|15478}}</ref> |- | {{sortname|Aleš|Mejač}} || 2008 || 2009 || 5 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|25902}}</ref> |- | {{sortname|Aleš|Mertelj}} || 2012 || 2015 || 16 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|26990}}</ref> |- | {{sortname|Miha|Mevlja}} || 2016 || 2022 || 50 || 2 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|55680}}</ref> |- | {{sortname|Rene|Mihelič}} || 2007 || 2007 || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|42184}}</ref> |- | {{sortname|Darko|Milanič}} || 1992 || 2000 || 42 || 0 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|16142}}</ref> |- | {{sortname|Martin|Milec}} || 2013 || 2022 || 8 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|44139}}</ref> |- | {{sortname|Željko|Milinovič}} || 1994 || 2002 || 38 || 3 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|1311}}</ref> |- | {{sortname|Vlado|Miloševič}} || 1992 || 1994 || 2 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|12277}}</ref> |- | {{sortname|Željko|Mitraković}} || 1998 || 2004 || 7 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1411}}</ref> |- | {{sortname|Nemanja|Mitrović}} || 2018 || || 5 || 2 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|47814}}</ref> |- | {{sortname|Jan|Mlakar}} || 2021 || || 29 || 4 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|74355}}</ref> |- | {{sortname|Mitja|Mörec}} || 2007 || 2009 || 14 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|18780}}</ref> |- | {{sortname|Dejan|Nemec}} || 2002 || 2002 || 1 || 0 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|513}}</ref> |- | {{sortname|Džoni|Novak}} || 1992 || 2002 || 71 || 3 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|25272}}</ref> |- | {{sortname|Milivoje|Novaković}} || 2006 || 2017 || 80 || 32 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|6677}}</ref> |- | {{sortname|Jan|Oblak}} || 2012 || || 83 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|48353}}</ref> |- | {{sortname|Robert|Oblak}} || 1994 || 1994 || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|16610}}</ref> |- | {{sortname|Nik|Omladič}} || 2015 || 2017 || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|40667}}</ref> |- | {{sortname|Milan|Osterc}} || 1997 || 2002 || 44 || 8 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|8070}}</ref> |- | {{sortname|Damjan|Ošlaj}} || 2003 || 2003 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|518}}</ref> |- | {{sortname|Matej|Palčič}} || 2017 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|61457}}</ref> |- | {{sortname|Janez|Pate}} || 1992 || 1994 || 6 || 3 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1772}}</ref> |- | {{sortname|Miran|Pavlin}} || 1994 || 2004 || 63 || 5 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|11577}}</ref> |- | {{sortname|Zoran|Pavlović}} || 1998 || 2002 || 21 || 0 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|2379}}</ref> |- | {{sortname|Andrej|Pečnik}} || 2005 || 2006 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|16521}}</ref> |- | {{sortname|Nejc|Pečnik}} || 2009 || 2015 || 31 || 6 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|29003}}</ref> |- | {{sortname|Davor|Perkat}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3581}}</ref> |- | {{sortname|Dejan|Petrovič}} || 2020 || || 13 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|65659}}</ref> |- | {{sortname|Aleks|Pihler}} || 2016 || 2016 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|64027}}</ref> |- | {{sortname|Jalen|Pokorn}} || 2004 || 2005 || 12 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|9409}}</ref> |- | {{sortname|Andrej|Poljšak}} || 1993 || 1998 || 15 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1294}}</ref> |- | {{sortname|Matej|Poplatnik}} || 2024 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|57059}}</ref> |- | {{sortname|Denis|Popović}} || 2019 || || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|48042}}</ref> |- | {{sortname|Igor|Poznič}} || 1993 || 1993 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|84}}</ref> |- | {{sortname|Rudi|Požeg Vancaš}} || 2018 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|56312}}</ref> |- | {{sortname|Aleksandar|Radosavljević}} || 2002 || 2013 || 39 || 1 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|22474}}</ref> |- | {{sortname|Aleksander|Rajčević}} || 2013 || 2013 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|44454}}</ref> |- | {{sortname|Milan|Rakič}} || 2005 || 2005 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|80004}}</ref> |- | {{sortname|Ermin|Rakovič}} || 2001 || 2007 || 15 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|10279}}</ref> |- | {{sortname|Marcel|Ratnik}} || 2024 || || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|85418}}</ref> |- | {{sortname|Rajko|Rep}} || 2019 || || 5 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|44860}}</ref> |- | {{sortname|Jan|Repas}} || 2017 || || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|74488}}</ref> |- | {{sortname|Elvis|Ribarič}} || 1999 || 1999 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1}}</ref> |- | {{sortname|Aleksandar|Rodić}} || 2005 || 2005 || 9 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|58868}}</ref> |- | {{sortname|Žan|Rogelj}} || 2021 || || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|77429}}</ref> |- | {{sortname|Rajko|Rotman}} || 2014 || 2018 || 15 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|45964}}</ref> |- | {{sortname|Mladen|Rudonja}} || 1994 || 2003 || 65 || 1 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|1295}}</ref> |- | {{sortname|Dejan|Rusič}} || 2006 || 2008 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|27295}}</ref> |- | {{sortname|Amir|Ružnić}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3579}}</ref> |- | {{sortname|Miral|Samardžić}} || 2013 || 2017 || 15 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|37073}}</ref> |- | {{sortname|Goran|Sankovič}} || 2001 || 2002 || 5 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|14335}}</ref> |- | {{sortname|Borut|Semler}} || 2004 || 2007 || 7 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|29821}}</ref> |- | {{sortname|Simon|Sešlar}} || 1997 || 2005 || 19 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1875}}</ref> |- | {{sortname|Svit|Sešlar}} || 2024|| || 7 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|83119}}</ref> |- | {{sortname|Gregor|Sikošek}} || 2016 || 2022 || 11 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|56207}}</ref> |- | {{sortname|Marko|Simeunovič}} || 1992 || 2004 || 57 || 0 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|12366}}</ref> |- | {{sortname|Aljoša|Sivko}} || 1998 || 1998 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1672}}</ref> |- | {{sortname|Nejc|Skubic}} || 2016 || 2021 || 23 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|43948}}</ref> |- | {{sortname|Ester|Sokler}} || 2026 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|77690}}</ref> |- | {{sortname|Miran|Srebrnič}} || 1996 || 1998 || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3510}}</ref> |- | {{sortname|Dalibor|Stevanović}} || 2006 || 2015 || 22 || 1 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|14061}}</ref> |- | {{sortname|Petar|Stojanović}} || 2014 || || 72 || 3 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|63205}}</ref> |- | {{sortname|Janez|Strajnar}} || 1997 || 1997 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1565}}</ref> |- | {{sortname|Aljaž|Struna}} || 2016 || 2019 || 21 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|61565}}</ref> |- | {{sortname|Andraž|Struna}} || 2012 || 2018 || 27 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|59052}}</ref> |- | {{sortname|Tamar|Svetlin}} || 2024 || || 7 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|83339}}</ref> |- | {{sortname|Aleksander|Šeliga}} || 2010 || 2010 || 1 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|18610}}</ref> |- | {{sortname|Benjamin|Šeško}} || 2021 || || 44 || 16 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|90971}}</ref> |- | {{sortname|Ermin|Šiljak}} || 1994 || 2004 || 48 || 14 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|5917}}</ref> |- | {{sortname|Ante|Šimundža}} || 1993 || 1999 || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|6039}}</ref> |- | {{sortname|Mirnes|Šišić}} || 2008 || 2012 || 16 || 2 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|25715}}</ref> |- | {{sortname|Štefan|Škaper}} || 1994 || 1995 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|430}}</ref> |- | {{sortname|Matej|Šnofl}} || 2001 || 2003 || 7 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|95}}</ref> |- | {{sortname|Sven|Šoštarič Karič}} || 2021 || || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|69784}}</ref> |- | {{sortname|Andraž|Šporar}} || 2016 || || 66 || 13 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|57368}}</ref> |- | {{sortname|Leo|Štulac}} || 2018 || || 8 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|62317}}</ref> |- | {{sortname|Danijel|Šturm}} || 2024 || || 9 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|88089}}</ref> |- | {{sortname|Goran|Šukalo}} || 2002 || 2011 || 34 || 2 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|13353}}</ref> |- | {{sortname|Marko|Šuler}} || 2008 || 2013 || 39 || 3 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|28595}}</ref> |- | {{sortname|Almir|Tanjič}} || 2004 || 2004 || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|13412}}</ref> |- | {{sortname|Rajko|Tavčar}} || 2000 || 2002 || 7 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|80001}}</ref> |- | {{sortname|Senad|Tiganj}} || 2001 || 2002 || 4 || 1 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|1802}}</ref> |- | {{sortname|David|Tijanić}} || 2020 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|74727}}</ref> |- | {{sortname|Peter|Tosič}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3583}}</ref> |- | {{sortname|Dejan|Trajkovski}} || 2016 || 2016 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|50197}}</ref> |- | {{sortname|Zoran|Ubavič}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|12391}}</ref> |- | {{sortname|Sašo|Udovič}} || 1993 || 2000 || 42 || 16 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|12392}}</ref> |- | {{sortname|Jošt|Urbančič}} || 2026 || || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|84402}}</ref> |- | {{sortname|Sandi|Valentinčič}} || 1995 || 1997 || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1323}}</ref> |- | {{sortname|Luka|Vešner Tičić}} || 2024 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|76136}}</ref> |- | {{sortname|Etien|Velikonja}} || 2009 || 2012 || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|44945}}</ref> |- | {{sortname|Igor|Vekić}} || 2024 || || 5 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|75753}}</ref> |- | {{sortname|Benjamin|Verbič}} || 2015 || || 67 || 7 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|52617}}</ref> |- | {{sortname|Amedej|Vetrih}} || 2017 || 2021 || 13 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|44047}}</ref> |- | {{sortname|Mitja|Viler}} || 2017 || 2017 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|43687}}</ref> |- | {{sortname|Matevž|Vidovšek}} || 2023 || || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|66909}}</ref> |- | {{sortname|Žan|Vipotnik}} || 2023 || || 25 || 5 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|84320}}</ref> |- | {{sortname|Andrés|Vombergar}} || 2022 || || 5 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|205151}}</ref> |- | {{sortname|Mihael|Vončina}} || 1995 || 1995 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|22563}}</ref> |- | {{sortname|Blaž|Vrhovec}} || 2016 || 2021 || 5 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|53653}}</ref> |- | {{sortname|Dare|Vršič}} || 2007 || 2012 || 13 || 3 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|29824}}</ref> |- | {{sortname|Haris|Vučkić}} || 2012 || 2021 || 12 || 5 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|54561}}</ref> |- | {{sortname|Muamer|Vugdalić}} || 1999 || 2004 || 27 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|9708}}</ref> |- | {{sortname|Ivica|Vulič}} || 1996 || 1996 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3518}}</ref> |- | {{sortname|Mark|Zabukovnik}} || 2024 || || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|77677}}</ref> |- | {{sortname|Miha|Zajc}} || 2016 || 2023 || 39 || 8 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|69795}}</ref> |- | {{sortname|Luka|Zahović}} || 2018 || || 15 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|79170}}</ref> |- | {{sortname|Zlatko|Zahović}} || 1992 || 2004 || 80 || '''35''' || 1 || 1 || <ref>{{NZS|110}}</ref> |- | {{sortname|Žan|Zaletel}} || 2024 || || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|76603}}</ref> |- | {{sortname|Janez|Zavrl}} || 2006 || 2006 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|14716}}</ref> |- | {{sortname|David|Zec}} || 2024 || || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|81016}}</ref> |- | {{sortname|Adrian|Zeljković}} || 2024 || || 4 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|90192}}</ref> |- | {{sortname|Zoran|Zeljković}} || 2008 || 2008 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|9078}}</ref> |- | {{sortname|Samir|Zulič}} || 1992 || 1995 || 8 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1297}}</ref> |- | {{sortname|Branko|Zupan}} || 1993 || 1996 || 8 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|24}}</ref> |- | {{sortname|Gregor|Židan}} || 1992 || 1996 || 19 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|20089}}</ref> |- | {{sortname|Luka|Žinko}} || 2004 || 2008 || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|22825}}</ref> |- | {{sortname|Saša|Živec}} || 2020 || || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|47163}}</ref> |- | {{sortname|Anton|Žlogar|dab=nogometaš}} || 1998 || 2009 || 37 || 1 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|8002}}</ref> |- | {{sortname|Nino|Žugelj}} || 2024 || || 1 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|74626}}</ref> |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi== * [[Seznam slovenskih nogometašev]] * [[Seznam slovenskih nogometnih trenerjev]] == Viri == * [http://www.nzs.si/reprezentanca/?action=statistika&id_menu=10&all=nastopi NZS.si - Nastopi] * [http://www.nzs.si/reprezentanca/?action=statistika&id_menu=10&all=strelci NZS.si - Strelci] * [http://www.rtvslo.si/sport/strani/igralci-po-abecedi/3725 RTVSLO: Igralci (po abecedi)] {{Slovenska nogometna reprezentanca}} {{Nogomet v Sloveniji}} {{seznami narodov po poklicu|nogometnih reprezentantov}} [[Kategorija:Seznami, povezani z nogometom|Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti|*]] e56zd7wajvak0g26pbgb8pzo025xyw2 6685448 6685427 2026-06-05T08:27:42Z Sporti 5955 /* Seznam */ šš 6685448 wikitext text/x-wiki {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} '''Seznam slovenskih nogometnih reprezentantov''' vključuje [[nogometaš]]e, ki so igrali na uradnih tekmah za [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko nogometno reprezentanco]]. Za slovensko reprezentanco je na uradnih tekmah nastopilo 243 nogometašev. Rekorder po številu nastopov je [[Boštjan Cesar]] s 101-im nastopom, najboljši strelec pa [[Zlatko Zahović]] s 35-imi goli. == Seznam == [[Slika:Bostjan Cesar.jpg|thumb|200px|right|[[Boštjan Cesar]], največ nastopov]] [[Slika:Jan Oblak 2019.jpg|thumb|right|200px|[[Jan Oblak]], največ nastopov med vratarji]] [[Slika:Milivoje Novakovič (1).jpg|thumb|200px|right|[[Milivoje Novaković]], drugi najboljši strelec]] : ''Posodobljeno 5. junija 2026.'' {| class="wikitable sortable" ! Reprezentant !! {{okr|P. nastop|Leto prvega nastopa}} !! {{okr|Z. nastop|Leto zadnjega nastopa}} !! {{okr|Nastopi|Število nastopov}} !! {{okr|Goli|Število doseženih golov}} !! {{okr|SP|Nastopi na svetovnih prvenstvih v nogometu}} !! {{okr|EP|Nastopi na evropskih prvenstvih v nogometu}} !! class="unsortable" | Vir |- | {{sortname|Milenko|Ačimović}} || 1998 || 2007 || 74 || 13 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|9693}}</ref> |- | {{sortname|Janez|Aljančič|dab=nogometaš}} || 2006 || 2006 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|23922}}</ref> |- | {{sortname|Siniša|Anđelković}} || 2011 || 2015 || 5 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|51262}}</ref> |- | {{sortname|Armin|Bačinović}} || 2009 || 2013 || 13 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|53416}}</ref> |- | {{sortname|Edi|Bajrektarevič}} || 1999 || 1999 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3883}}</ref> |- | {{sortname|Kenan|Bajrić}} || 2020 || || 5 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|65444}}</ref> |- | {{sortname|Gregor|Balažic}} || 2013 || 2014 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|36012}}</ref> |- | {{sortname|Jure|Balkovec}} || 2018 || || 39 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|60264}}</ref> |- | {{sortname|Vili|Bečaj}} || 1995 || 1996 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1280}}</ref> |- | {{sortname|Tjaš|Begić}} || 2026 || || 2 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|94105}}</ref> |- | {{sortname|Robert|Belec}} || 1994 || 1994 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|8040}}</ref> |- | {{sortname|Vid|Belec}} || 2014 || 2024 || 21 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|50892}}</ref> |- | {{sortname|Igor|Benedejčič}} || 1992 || 1998 || 8 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|12404}}</ref> |- | {{sortname|Robert|Berić}} || 2012 || 2019 || 25 || 2 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|41999}}</ref> |- | {{sortname|Domen|Beršnjak}} || 2006 || 2006 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|13623}}</ref> |- | {{sortname|Roman|Bezjak}} || 2013 || 2019 || 32 || 5 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|45277}}</ref> |- | {{sortname|Jaka|Bijol}} || 2018 || || 72 || 1 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|74551}}</ref> |- | {{sortname|Peter|Binkovski}} || 1994 || 1996 || 16 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|29}}</ref> |- | {{sortname|Valter|Birsa}} || 2005 || 2018 || 90 || 7 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|26336}}</ref> |- | {{sortname|Lovro|Bizjak}} || 2020 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|55961}}</ref> |- | {{sortname|Gregor|Blatnik}} || 1993 || 1995 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1891}}</ref> |- | {{sortname|Miha|Blažič|dab=nogometaš}} || 2018 || || 32 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|60445}}</ref> |- | {{sortname|Matija|Boben}} || 2018 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|70290}}</ref> |- | {{sortname|Damjan|Bohar}} || 2014 || 2021 || 16 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|50099}}</ref> |- | {{sortname|Boško|Boškovič}} || 1993 || 1998 || 27 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|16985}}</ref> |- | {{sortname|Damir|Botonjič}} || 2004 || 2004 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|16589}}</ref> |- | {{sortname|Mišo|Brečko}} || 2004 || 2015 || 77 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|17905}}</ref> |- | {{sortname|David|Brekalo}} || 2022 || || 25 || 1 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|78253}}</ref> |- | {{sortname|Danijel|Brezič}} || 1998 || 1998 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|5574}}</ref> |- | {{sortname|Spasoje|Bulajič}} || 1998 || 2004 || 25 || 1 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|2367}}</ref> |- | {{sortname|Miran|Burgić}} || 2006 || 2008 || 5 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|30371}}</ref> |- | {{sortname|Žan|Celar}} || 2021 || || 17 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|64896}}</ref> |- | {{sortname|Boštjan|Cesar}} || 2003 || 2018 || '''101''' || 10 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|16579}}</ref> |- | {{sortname|Franc|Cifer}} || 1994 || 1996 || 7 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|5564}}</ref> |- | {{sortname|Sebastjan|Cimirotič}} || 1998 || 2005 || 33 || 6 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|7770}}</ref> |- | {{sortname|Fabijan|Cipot}} || 1999 || 2007 || 25 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|11629}}</ref> |- | {{sortname|Goran|Cvijanović}} || 2012 || 2014 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|38360}}</ref> |- | {{sortname|Matjaž|Cvikl}} || 1992 || 1995 || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|33}}</ref> |- | {{sortname|Džengis|Čavušević}} || 2012 || 2014 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|31554}}</ref> |- | {{sortname|Matic|Črnic}} || 2016 || 2016 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|50952}}</ref> |- | {{sortname|Domen|Črnigoj}} || 2018 || || 25 || 3 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|63232}}</ref> |- | {{sortname|Aleš|Čeh}} || 1992 || 2002 || 74 || 1 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|12838}}</ref> |- | {{sortname|Nastja|Čeh}} || 2001 || 2007 || 46 || 6 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|3404}}</ref> |- | {{sortname|Mladen|Dabanovič}} || 1998 || 2003 || 25 || 0 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|36}}</ref> |- | {{sortname|Zlatko|Dedić}} || 2004 || 2013 || 48 || 8 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|32424}}</ref> |- | {{sortname|Antonio|Delamea Mlinar}} || 2016 || 2017 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|52511}}</ref> |- | {{sortname|Amir|Dervišević}} || 2018 || || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|56275}}</ref> |- | {{sortname|Dejan|Djuranović}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3575}}</ref> |- | {{sortname|Marjan|Dominko}} || 1998 || 1999 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1247}}</ref> |- | {{sortname|Vanja|Drkušić}} || 2023 || || 29 || 1 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|75499}}</ref> |- | {{sortname|Luka|Elsner}} || 2008 || 2008 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|66160}}</ref> |- | {{sortname|Marko|Elsner}} || 1992 || 1993 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|12067}}</ref> |- | {{sortname|Timi Max|Elšnik}} || 2021 || || 36 || 2 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|71317}}</ref> |- | {{sortname|Robert|Englaro}} || 1992 || 1999 || 36 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|12840}}</ref> |- | {{sortname|Suad|Fileković}} || 2002 || 2009 || 14 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|6668}}</ref> |- | {{sortname|Željko|Filipović}} || 2013 || 2014 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|33306}}</ref> |- | {{sortname|Ivan|Firer}} || 2014 || 2014 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|26973}}</ref> |- | {{sortname|Matjaž|Florijančič}} || 1992 || 1999 || 20 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|14133}}</ref> |- | {{sortname|Damjan|Gajser}} || 1995 || 1997 || 11 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3885}}</ref> |- | {{sortname|Saša|Gajser}} || 1999 || 2003 || 27 || 1 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|2719}}</ref> |- | {{sortname|Marinko|Galič}} || 1994 || 2002 || 66 || 0 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|1290}}</ref> |- | {{sortname|Primož|Gliha}} || 1992 || 1998 || 28 || 10 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|15084}}</ref> |- | {{sortname|Adam|Gnezda Čerin}} || 2020 || || 49 || 6 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|81438}}</ref> |- | {{sortname|Sebastjan|Gobec}} || 2005 || 2006 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|13272}}</ref> |- | {{sortname|Jon|Gorenc Stanković}} || 2020 || || 33 || 1 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|61966}}</ref> |- | {{sortname|Andrej|Goršek}} || 1997 || 1997 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3072}}</ref> |- | {{sortname|Nejc|Gradišar}} || 2024 || || 3 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|83505}}</ref> |- | {{sortname|Marko|Gruškovnjak}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1305}}</ref> |- | {{sortname|Jasmin|Handanović}} || 2008 || 2012 || 8 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|9699}}</ref> |- | {{sortname|Samir|Handanović}} || 2004 || 2015 || 81 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|22775}}</ref> |- | {{sortname|Tomi|Horvat}} || 2022 || || 14 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|70091}}</ref> |- | {{sortname|Mitja|Ilenič}} || 2024 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|97075}}</ref> |- | {{sortname|Branko|Ilić}} || 2004 || 2015 || 63 || 1 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|19912}}</ref> |- | {{sortname|Josip|Iličić}} || 2010 || 2024 || 85 || 17 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|44619}}</ref> |- | {{sortname|Patrik|Ipavec}} || 1998 || 1998 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|7892}}</ref> |- | {{sortname|Rudi|Istenič}} || 1997 || 2000 || 17 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|80000}}</ref> |- | {{sortname|Saša|Jakomin}} || 2004 || 2004 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|29702}}</ref> |- | {{sortname|Matjaž|Jančič}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1308}}</ref> |- | {{sortname|Erik|Janža}} || 2014 || || 31 || 3 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|62881}}</ref> |- | {{sortname|Enej|Jelenič}} || 2016 || 2016 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|61447}}</ref> |- | {{sortname|Alfred|Jermaniš}} || 1992 || 1998 || 29 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|12834}}</ref> |- | {{sortname|Bojan|Jokić}} || 2006 || 2019 || 100 || 1 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|33068}}</ref> |- | {{sortname|Boban|Jović}} || 2016 || 2016 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|52976}}</ref> |- | {{sortname|Amer|Jukan}} || 2008 || 2008 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|19870}}</ref> |- | {{sortname|Mario|Jurčević}} || 2020 || || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|67455}}</ref> |- | {{sortname|Kevin|Kampl}} || 2012 || 2018 || 28 || 2 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|R0013}}</ref> |- | {{sortname|Adem|Kapič}} || 2003 || 2004|| 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|9723}}</ref> |- | {{sortname|Bekim|Kapić}} || 2002 || 2002 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|5905}}</ref> |- | {{sortname|Amir|Karić}} || 1996 || 2005 || 64 || 1 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|3076}}</ref> |- | {{sortname|Žan|Karničnik}} || 2021 || || 47 || 2 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|62616}}</ref> |- | {{sortname|Srečko|Katanec}} || 1994 || 1994 || 5 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1526}}</ref> |- | {{sortname|Matjaž|Kek}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|29335}}</ref> |- | {{sortname|Dejan|Kelhar}} || 2010 || 2013 || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|19672}}</ref> |- | {{sortname|Andraž|Kirm}} || 2007 || 2016 || 71 || 6 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|23190}}</ref> |- | {{sortname|Aleksander|Knavs}} || 1998 || 2006 || 65 || 3 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|9714}}</ref> |- | {{sortname|Vladimir|Kokol}} || 1994 || 1997 || 12 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3415}}</ref> |- | {{sortname|Aleš|Kokot}} || 2004 || 2008 || 10 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|18645}}</ref> |- | {{sortname|Andrej|Komac|dab=nogometaš}} || 2004 || 2010 || 43 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|12617}}</ref> |- | {{sortname|Jan|Koprivec}} || 2016 || 2016 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|47103}}</ref> |- | {{sortname|Robert|Koren}} || 2003 || 2011 || 61 || 5 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|20838}}</ref> |- | {{sortname|Tian Nai|Koren}} || 2026 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|203102}}</ref> |- | {{sortname|Dušan|Kosič}} || 1992 || 1994 || 5 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1421}}</ref> |- | {{sortname|Nino|Kouter}} || 2020 || || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|64734}}</ref> |- | {{sortname|Luka|Krajnc}} || 2015 || 2018 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|59146}}</ref> |- | {{sortname|Blaž|Kramer}} || 2020 || || 10 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|54162}}</ref> |- | {{sortname|Rene|Krhin}} || 2009 || 2019 || 48 || 2 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|45287}}</ref> |- | {{sortname|Rok|Kronaveter}} || 2016 || 2016 || 4 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|36380}}</ref> |- | {{sortname|Aleš|Križan}} || 1992 || 1998 || 25 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|62}}</ref> |- | {{sortname|Jasmin|Kurtić}} || 2012 || || 96 || 2 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|44333}}</ref> |- | {{sortname|Srđan|Kuzmić}} || 2024 || || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|76603}}</ref> |- | {{sortname|Klemen|Lavrič}} || 2004 || 2008 || 25 || 6 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1686}}</ref> |- | {{sortname|Dejan|Lazarević}} || 2011 || 2015 || 20 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|43104}}</ref> |- | {{sortname|Igor|Lazič}} || 2004 || 2007 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|11036}}</ref> |- | {{sortname|Zlatan|Ljubijankić}} || 2004 || 2015 || 48 || 6 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|28842}}</ref> |- | {{sortname|Sandi|Lovrić}} || 2020 || || 45 || 5 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|300072}}</ref> |- | {{sortname|Žan|Majer}} || 2018 || || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|49736}}</ref> |- | {{sortname|Dominic|Maroh}} || 2012 || 2015 || 7 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|R0099}}</ref> |- | {{sortname|Tim|Matavž}} || 2010 || 2020 || 39 || 11 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|40546}}</ref> |- | {{sortname|Aljoša|Matko}} || 2025 || || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|75879}}</ref> |- | {{sortname|Darijan|Matić}} || 2006 || 2012 || 10 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|22782}}</ref> |- | {{sortname|Jure|Matjašič}} || 2016 || 2016 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|54639}}</ref> |- | {{sortname|Borut|Mavrič}} || 2004 || 2007 || 18 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|8648}}</ref> |- | {{sortname|Matej|Mavrič Rožič}} || 2002 || 2011 || 37 || 1 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|15478}}</ref> |- | {{sortname|Aleš|Mejač}} || 2008 || 2009 || 5 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|25902}}</ref> |- | {{sortname|Aleš|Mertelj}} || 2012 || 2015 || 16 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|26990}}</ref> |- | {{sortname|Miha|Mevlja}} || 2016 || 2022 || 50 || 2 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|55680}}</ref> |- | {{sortname|Rene|Mihelič}} || 2007 || 2007 || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|42184}}</ref> |- | {{sortname|Darko|Milanič}} || 1992 || 2000 || 42 || 0 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|16142}}</ref> |- | {{sortname|Martin|Milec}} || 2013 || 2022 || 8 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|44139}}</ref> |- | {{sortname|Željko|Milinovič}} || 1994 || 2002 || 38 || 3 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|1311}}</ref> |- | {{sortname|Vlado|Miloševič}} || 1992 || 1994 || 2 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|12277}}</ref> |- | {{sortname|Željko|Mitraković}} || 1998 || 2004 || 7 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1411}}</ref> |- | {{sortname|Nemanja|Mitrović}} || 2018 || || 5 || 2 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|47814}}</ref> |- | {{sortname|Jan|Mlakar}} || 2021 || || 29 || 4 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|74355}}</ref> |- | {{sortname|Mitja|Mörec}} || 2007 || 2009 || 14 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|18780}}</ref> |- | {{sortname|Dejan|Nemec}} || 2002 || 2002 || 1 || 0 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|513}}</ref> |- | {{sortname|Džoni|Novak}} || 1992 || 2002 || 71 || 3 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|25272}}</ref> |- | {{sortname|Milivoje|Novaković}} || 2006 || 2017 || 80 || 32 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|6677}}</ref> |- | {{sortname|Jan|Oblak}} || 2012 || || 83 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|48353}}</ref> |- | {{sortname|Robert|Oblak}} || 1994 || 1994 || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|16610}}</ref> |- | {{sortname|Nik|Omladič}} || 2015 || 2017 || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|40667}}</ref> |- | {{sortname|Milan|Osterc}} || 1997 || 2002 || 44 || 8 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|8070}}</ref> |- | {{sortname|Damjan|Ošlaj}} || 2003 || 2003 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|518}}</ref> |- | {{sortname|Matej|Palčič}} || 2017 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|61457}}</ref> |- | {{sortname|Janez|Pate}} || 1992 || 1994 || 6 || 3 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1772}}</ref> |- | {{sortname|Miran|Pavlin}} || 1994 || 2004 || 63 || 5 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|11577}}</ref> |- | {{sortname|Zoran|Pavlović}} || 1998 || 2002 || 21 || 0 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|2379}}</ref> |- | {{sortname|Andrej|Pečnik}} || 2005 || 2006 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|16521}}</ref> |- | {{sortname|Nejc|Pečnik}} || 2009 || 2015 || 31 || 6 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|29003}}</ref> |- | {{sortname|Davor|Perkat}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3581}}</ref> |- | {{sortname|Dejan|Petrovič}} || 2020 || || 13 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|65659}}</ref> |- | {{sortname|Aleks|Pihler}} || 2016 || 2016 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|64027}}</ref> |- | {{sortname|Jalen|Pokorn}} || 2004 || 2005 || 12 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|9409}}</ref> |- | {{sortname|Andrej|Poljšak}} || 1993 || 1998 || 15 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1294}}</ref> |- | {{sortname|Matej|Poplatnik}} || 2024 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|57059}}</ref> |- | {{sortname|Denis|Popović}} || 2019 || || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|48042}}</ref> |- | {{sortname|Igor|Poznič}} || 1993 || 1993 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|84}}</ref> |- | {{sortname|Rudi|Požeg Vancaš}} || 2018 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|56312}}</ref> |- | {{sortname|Aleksandar|Radosavljević}} || 2002 || 2013 || 39 || 1 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|22474}}</ref> |- | {{sortname|Aleksander|Rajčević}} || 2013 || 2013 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|44454}}</ref> |- | {{sortname|Milan|Rakič}} || 2005 || 2005 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|80004}}</ref> |- | {{sortname|Ermin|Rakovič}} || 2001 || 2007 || 15 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|10279}}</ref> |- | {{sortname|Marcel|Ratnik}} || 2024 || || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|85418}}</ref> |- | {{sortname|Rajko|Rep}} || 2019 || || 5 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|44860}}</ref> |- | {{sortname|Jan|Repas}} || 2017 || || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|74488}}</ref> |- | {{sortname|Elvis|Ribarič}} || 1999 || 1999 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1}}</ref> |- | {{sortname|Aleksandar|Rodić}} || 2005 || 2005 || 9 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|58868}}</ref> |- | {{sortname|Žan|Rogelj}} || 2021 || || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|77429}}</ref> |- | {{sortname|Rajko|Rotman}} || 2014 || 2018 || 15 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|45964}}</ref> |- | {{sortname|Mladen|Rudonja}} || 1994 || 2003 || 65 || 1 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|1295}}</ref> |- | {{sortname|Dejan|Rusič}} || 2006 || 2008 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|27295}}</ref> |- | {{sortname|Amir|Ružnić}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3579}}</ref> |- | {{sortname|Miral|Samardžić}} || 2013 || 2017 || 15 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|37073}}</ref> |- | {{sortname|Goran|Sankovič}} || 2001 || 2002 || 5 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|14335}}</ref> |- | {{sortname|Borut|Semler}} || 2004 || 2007 || 7 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|29821}}</ref> |- | {{sortname|Simon|Sešlar}} || 1997 || 2005 || 19 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1875}}</ref> |- | {{sortname|Svit|Sešlar}} || 2024|| || 7 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|83119}}</ref> |- | {{sortname|Gregor|Sikošek}} || 2016 || 2022 || 11 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|56207}}</ref> |- | {{sortname|Marko|Simeunovič}} || 1992 || 2004 || 57 || 0 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|12366}}</ref> |- | {{sortname|Aljoša|Sivko}} || 1998 || 1998 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1672}}</ref> |- | {{sortname|Nejc|Skubic}} || 2016 || 2021 || 23 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|43948}}</ref> |- | {{sortname|Ester|Sokler}} || 2026 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|77690}}</ref> |- | {{sortname|Miran|Srebrnič}} || 1996 || 1998 || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3510}}</ref> |- | {{sortname|Dalibor|Stevanović}} || 2006 || 2015 || 22 || 1 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|14061}}</ref> |- | {{sortname|Petar|Stojanović}} || 2014 || || 72 || 3 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|63205}}</ref> |- | {{sortname|Janez|Strajnar}} || 1997 || 1997 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1565}}</ref> |- | {{sortname|Aljaž|Struna}} || 2016 || 2019 || 21 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|61565}}</ref> |- | {{sortname|Andraž|Struna}} || 2012 || 2018 || 27 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|59052}}</ref> |- | {{sortname|Tamar|Svetlin}} || 2024 || || 7 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|83339}}</ref> |- | {{sortname|Aleksander|Šeliga}} || 2010 || 2010 || 1 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|18610}}</ref> |- | {{sortname|Benjamin|Šeško}} || 2021 || || 44 || 16 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|90971}}</ref> |- | {{sortname|Ermin|Šiljak}} || 1994 || 2004 || 48 || 14 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|5917}}</ref> |- | {{sortname|Ante|Šimundža}} || 1993 || 1999 || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|6039}}</ref> |- | {{sortname|Mirnes|Šišić}} || 2008 || 2012 || 16 || 2 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|25715}}</ref> |- | {{sortname|Štefan|Škaper}} || 1994 || 1995 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|430}}</ref> |- | {{sortname|Matej|Šnofl}} || 2001 || 2003 || 7 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|95}}</ref> |- | {{sortname|Sven|Šoštarič Karič}} || 2021 || || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|69784}}</ref> |- | {{sortname|Andraž|Šporar}} || 2016 || || 66 || 13 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|57368}}</ref> |- | {{sortname|Leo|Štulac}} || 2018 || || 8 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|62317}}</ref> |- | {{sortname|Danijel|Šturm}} || 2024 || || 9 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|88089}}</ref> |- | {{sortname|Goran|Šukalo}} || 2002 || 2011 || 34 || 2 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|13353}}</ref> |- | {{sortname|Marko|Šuler}} || 2008 || 2013 || 39 || 3 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|28595}}</ref> |- | {{sortname|Almir|Tanjič}} || 2004 || 2004 || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|13412}}</ref> |- | {{sortname|Rajko|Tavčar}} || 2000 || 2002 || 7 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|80001}}</ref> |- | {{sortname|Senad|Tiganj}} || 2001 || 2002 || 4 || 1 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|1802}}</ref> |- | {{sortname|David|Tijanić}} || 2020 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|74727}}</ref> |- | {{sortname|Peter|Tosič}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3583}}</ref> |- | {{sortname|Dejan|Trajkovski}} || 2016 || 2016 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|50197}}</ref> |- | {{sortname|Zoran|Ubavič}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|12391}}</ref> |- | {{sortname|Sašo|Udovič}} || 1993 || 2000 || 42 || 16 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|12392}}</ref> |- | {{sortname|Jošt|Urbančič}} || 2026 || || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|84402}}</ref> |- | {{sortname|Sandi|Valentinčič}} || 1995 || 1997 || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1323}}</ref> |- | {{sortname|Luka|Vešner Tičić}} || 2024 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|76136}}</ref> |- | {{sortname|Etien|Velikonja}} || 2009 || 2012 || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|44945}}</ref> |- | {{sortname|Igor|Vekić}} || 2024 || || 5 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|75753}}</ref> |- | {{sortname|Benjamin|Verbič}} || 2015 || || 67 || 7 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|52617}}</ref> |- | {{sortname|Amedej|Vetrih}} || 2017 || 2021 || 13 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|44047}}</ref> |- | {{sortname|Mitja|Viler}} || 2017 || 2017 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|43687}}</ref> |- | {{sortname|Matevž|Vidovšek}} || 2023 || || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|66909}}</ref> |- | {{sortname|Žan|Vipotnik}} || 2023 || || 25 || 5 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|84320}}</ref> |- | {{sortname|Andrés|Vombergar}} || 2022 || || 5 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|205151}}</ref> |- | {{sortname|Mihael|Vončina}} || 1995 || 1995 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|22563}}</ref> |- | {{sortname|Blaž|Vrhovec}} || 2016 || 2021 || 5 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|53653}}</ref> |- | {{sortname|Dare|Vršič}} || 2007 || 2012 || 13 || 3 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|29824}}</ref> |- | {{sortname|Haris|Vučkić}} || 2012 || 2021 || 12 || 5 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|54561}}</ref> |- | {{sortname|Muamer|Vugdalić}} || 1999 || 2004 || 27 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|9708}}</ref> |- | {{sortname|Ivica|Vulič}} || 1996 || 1996 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3518}}</ref> |- | {{sortname|Mark|Zabukovnik}} || 2024 || || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|77677}}</ref> |- | {{sortname|Miha|Zajc}} || 2016 || 2023 || 39 || 8 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|69795}}</ref> |- | {{sortname|Luka|Zahović}} || 2018 || || 15 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|79170}}</ref> |- | {{sortname|Zlatko|Zahović}} || 1992 || 2004 || 80 || '''35''' || 1 || 1 || <ref>{{NZS|110}}</ref> |- | {{sortname|Žan|Zaletel}} || 2024 || || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|76603}}</ref> |- | {{sortname|Janez|Zavrl}} || 2006 || 2006 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|14716}}</ref> |- | {{sortname|David|Zec}} || 2024 || || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|81016}}</ref> |- | {{sortname|Adrian|Zeljković}} || 2024 || || 4 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|90192}}</ref> |- | {{sortname|Zoran|Zeljković}} || 2008 || 2008 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|9078}}</ref> |- | {{sortname|Samir|Zulič}} || 1992 || 1995 || 8 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1297}}</ref> |- | {{sortname|Branko|Zupan}} || 1993 || 1996 || 8 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|24}}</ref> |- | {{sortname|Gregor|Židan}} || 1992 || 1996 || 19 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|20089}}</ref> |- | {{sortname|Luka|Žinko}} || 2004 || 2008 || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|22825}}</ref> |- | {{sortname|Saša|Živec}} || 2020 || || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|47163}}</ref> |- | {{sortname|Anton|Žlogar|dab=nogometaš}} || 1998 || 2009 || 37 || 1 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|8002}}</ref> |- | {{sortname|Nino|Žugelj}} || 2024 || || 1 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|74626}}</ref> |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi== * [[Seznam slovenskih nogometašev]] * [[Seznam slovenskih nogometnih trenerjev]] == Viri == * [http://www.nzs.si/reprezentanca/?action=statistika&id_menu=10&all=nastopi NZS.si - Nastopi] * [http://www.nzs.si/reprezentanca/?action=statistika&id_menu=10&all=strelci NZS.si - Strelci] * [http://www.rtvslo.si/sport/strani/igralci-po-abecedi/3725 RTVSLO: Igralci (po abecedi)] {{Slovenska nogometna reprezentanca}} {{Nogomet v Sloveniji}} {{seznami narodov po poklicu|nogometnih reprezentantov}} [[Kategorija:Seznami, povezani z nogometom|Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti|*]] 4wkupaksfeifmn7z9cvx9a565yvfd57 0 78837 6685279 6638245 2026-06-04T20:41:22Z Upwinxp 126544 posodobitev 6685279 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Minister za kulturo | body = <br /> Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Ignacija Fridl Jarc]] | incumbentsince = 4. junija 2026 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Svet Evropske unije|Svet Evropske unije za izobraževanje, mladino in kulturo]] | termlength = 4 leta | first = [[Andrej Capuder]] | website = http://www.mk.gov.si/ | image = }}'''Minister za kulturo Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije|Ministrstva za kulturo Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=19934&stevilka=124 Uradni-list.si - ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'']</ref> == Zakonodaja == Funkcija ministra za kulturo je bila odpravljena 27. januarja 2012, ko je bilo področje, ki je prej spadalo pod [[Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije]] pridruženo [[Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije|Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20128&stevilka=268 - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije]</ref> Ta funkcija pa je bila znova vzpostavljena 6. marca 2013, ko se je [[Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije]] izločilo iz [[Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport|Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201321&stevilka=787 - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije]</ref> Od osamosvojitve Republike Slovenije do 25. obletnice države je ministrsko funkcijo krajši (začasno pooblaščeni ministri) ali daljši čas opravljalo 18 različnih oseb (ena oseba v dveh zaporednih vladah, ena oseba dvakrat). Šestnajst, med njimi so bile le tri ženske, jih je do konca leta 2019 krajši ali daljši čas vodilo samostojno ministrstvo, ena oseba skupno ministrstvo s šolstvom in športom. == Delovna področja == Delovna področja za katera je odgovoren minister za kulturo so:<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mk.gov.si/si/delovna_podrocja/ |title=- Delovna področja, Ministrstvo za kulturo |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2013-06-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130608174806/http://www.mk.gov.si/si/delovna_podrocja/ |url-status=dead }}</ref> * umetnost in ustvarjalnost, * kulturna dediščina, * film, * mediji, (ob osamosvojitvi so imeli samostojno ministrstvo) * slovenski jezik, * verska svoboda, (Urad je bil vključen v ministrstvo v obdobju prvega ministrovanja Vaska Simonitija, trenutno je prenesen v urad predsednika vlade) * kulturna raznolikost in človekove pravice, * državne proslave (prestavljeno na ministrstvo iz protokola). Organ v sestavi Ministrstva za kulturo je Arhiv Republike Slovenije. == Položaj v Evropski uniji == Minister za kulturo je član [[Svet Evropske unije za izobraževanje, mladino in kulturo|Sveta Evropske unije za izobraževanje, mladino in kulturo]] (EYC), ki predstavlja eno od oblik [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]].<ref>[http://bruselj.predstavnistvo.si/index.php?id=627 - Svet Evropske unije]</ref> == Seznam == Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za kulturo. === Republiški sekretar za kulturo Republike Slovenije === ; [[1. vlada Republike Slovenije]] * dr. [[Andrej Capuder]] (16. maj 1990 – 14. maj 1992)<ref name="#1">{{Navedi splet |url=http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |title=- Vlade Republike Slovenije |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2012-11-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121120103735/http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |url-status=dead }}</ref>, minister od 30. junija 1991 === Minister za kulturo Republike Slovenije === ; [[2. vlada Republike Slovenije]] * [[Borut Šuklje]] (14. maj 1992 – 25. januar 1993)<ref name="#1"/> ; [[3. vlada Republike Slovenije]] * [[Sergij Pelhan]] (25. januar 1993 – razrešen 31. januarja 1996)<ref name="#1"/> * [[Janez Dular (slavist)|dr. Janez Dular]] (7. februar 1996 – 27. februar 1997)<ref name="#1"/> ; [[4. vlada Republike Slovenije]] * [[Jožef Školč]] (27. februar 1997 – 7. junij 2000)<ref name="#1"/> ; [[5. vlada Republike Slovenije]] * [[Rudi Šeligo]] (7. junij 2000 – 30. november 2000)<ref name="#1"/> ; [[6. vlada Republike Slovenije]] * [[Andreja Rihter]] (30. november 2000 – 19. december 2002)<ref name="#1"/> ; [[7. vlada Republike Slovenije]] * [[Andreja Rihter]] (19. december 2002 – 3. december 2004)<ref name="#1"/> ; [[8. vlada Republike Slovenije]] * dr. [[Vasko Simoniti]] (imenovan 3. decembra 2004<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004132&stevilka=5604 - Uradni list RS, št. 132/2004, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 7. novembra 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/70515 |title=- Novi mandatar je Borut Pahor |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2012-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120113083021/http://www.delo.si/clanek/70515 |url-status=dead }}</ref>) ; [[9. vlada Republike Slovenije]] * [[Majda Širca Ravnikar]] (imenovana 21. novembra 2008<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2008111&stevilka=4772 - Uradni list RS, št. 111/2008, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – odstopila 11. julija 2011<ref name="dnevnik.si">{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042457710 |title=Dnevnik.si - Od ponedeljka namesto ministric iz Zares začasni ministri |accessdate=2011-09-02 |archive-date=2012-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120118181450/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042457710 |url-status=dead }}</ref>) * ''[[Boštjan Žekš|dr. Boštjan Žekš]] (začasno pooblaščen 11. julija 2011<ref name="dnevnik.si" /> – razrešen 20. septembra 2011<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-poslanci-izrekli-nezaupnico-vladi-boruta-pahorja/266631 - Poslanci izrekli nezaupnico vladi Boruta Pahorja]</ref>)'' ; [[10. vlada Republike Slovenije|''10. vlada Republike Slovenije'']] *''V času te vlade je bila samostojna funkcija ministra za kulturo ukinjena, za področje je bil pristojen [[Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije|Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport]]<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20128&stevilka=268 - Zakon o dopolnitvah in spremembah Zakona o vladi Republike Slovenije]</ref> [[Žiga Turk]] (imenovan 10. februarja 2012<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=107444 - Uradni list RS, št. 11/2012, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 27. februarja 2013<ref>[http://www.24ur.com/novice/slovenija/z-bratuskovo-v-boljse-case-ali-le-v-novo-obdobje-prepiranja-in-izkljucevanja.html - Za novo mandatarsko izvoljena Alenka Bratušek]</ref>). Za kulturo je bil posebej zadolžen državni sekretar'' Aleksander Zorn. ;[[11. vlada Republike Slovenije]] [[Uroš Grilc|dr. Uroš Grilc]] (imenovan 20. marca 2013<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=112403 - Uradni list RS, št. 25/2013, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 18. septembra 2014<ref name=":0">{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-ima-novo-vlado/346632|title = Slovenija ima novo vlado}}</ref>) ;[[12. vlada Republike Slovenije]] * [[Julijana Bizjak Mlakar]] (imenovana 18. septembra 2014<ref name=":0" /> – odstopila 25. aprila 2016) * ''[[Gorazd Žmavc]], začasni minister (od 25. aprila 2016 do 20. maja 2016)'' *[[Tone Peršak]] (imenovan 20. maja 2016 – 13. septembra 2018) ;[[13. vlada Republike Slovenije]] * [[Dejan Prešiček]] (imenovan 13. septembra 2018 – odstavljen 28. januarja 2019) *[[Zoran Poznič]] (imenovan 8. marca 2019<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Poznič imenovan za ministra za kulturo|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/zoran-poznic-imenovan-za-ministra-za-kulturo/482051|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-03-08|language=sl}}</ref> – 13. marec 2020) '''[[13. vlada Republike Slovenije|14. vlada Republike Slovenije]]''' * dr. [[Vasko Simoniti]] (13. marec 2020–1. junij 2022) '''[[15. vlada Republike Slovenije]]''' * [[Asta Vrečko]] (1. junij 2022–4. junij 2026) '''[[16. vlada Republike Slovenije]]''' * [[Ignacija Fridl Jarc]] (4. junij 2026–) == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Vlada Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mk.gov.si/ Uradna spletna stran ministrstva] {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Kultura]] [[Kategorija:Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za kulturo Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Ministri za kulturo po državah|Slovenija]] a833vodt5g18b275lnemos1if8o45s1 0 81927 6685349 6439289 2026-06-04T22:29:15Z ~2026-33380-15 261132 /* */ virtuozno igranje 6685349 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Marko Petrušič''', [[Slovenci|slovenski]] [[jazz]]-[[pianist]], * [[1974]], [[Ljubljana]]. Leta 1991 je zaključil šolanje na [[Gimnazija Bežigrad|Bežigrajski gimnaziji]] in [[Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana|Srednji glasbeni in baletni šoli]] v Ljubljani. Klavir je študiral na ''Visoki šoli za glasbo v [[Graz|Gradcu]]''. Od leta 2001 ima status svobodnega umetnika. Je ustanovitelj ansambla ''Trio Petrušič'', ki deluje v dveh zasedbah (glasbeniki: [[Tomaž Grom]], [[Nikola Matošič]], [[Gašper Bertoncelj]], Marko Petrušič). Od leta 2004 igra v ansamblu [[Greentown jazz band]], sicer pa sodeluje tudi s skupino [[Latino messengers]], [[Vitalij Osmačko|Vitalijem Osmačkom]] in drugimi. Ob nedeljah ob 21. uri pogosto sodeluje pri maši v [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana|cerkvi Marijinega oznanjenja]] v Ljubljani, kjer z virtuozno natančnostjo igra na orgle. == Glej tudi == *[[seznam slovenskih pianistov]] {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Petrušič, Marko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pianisti]] [[Kategorija:Slovenski jazz glasbeniki]] [[Kategorija:Člani Kvarteta Toneta Janše]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze za glasbo in upodabljajoče umetnosti Gradec]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Petrušič, Marko]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Petrušič, Marko]] lwtf66vnr67cauccoib14te0ja4opr9 1 84052 6685073 6323929 2026-06-04T12:04:33Z Ljuba24b 92351 Ljuba24b je prestavila stran [[Pogovor:Bizerte]] na [[Pogovor:Bizerta]]: eksonim 6323929 wikitext text/x-wiki {{ManjkaInfopolje}} mvwyr2bxxyrko7uffeclb0f62orqr0l 0 96366 6685097 6637139 2026-06-04T13:46:37Z ~2026-33185-01 261099 Dodal sem veliko o zgodovini mesta. 6685097 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Bistrica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10133629_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 25.04 |latNS = N | longd = 15 |longm = 34 |longs = 30.39 |longEW = E |najdisi=Slovenska+Bistrica |slika=Slovenska Bistrica - Liberty Square (Trg svobode).jpg |povrsina=7,97 |prebivalstvo=8362 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=274,9 |postna=2310 |posta=Slovenska Bistrica |obcina=Slovenska Bistrica |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenska Bistrica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 19. marec 2013 | refšt= 660 | občina = Slovenska Bistrica }} |ime=Slovenska Bistrica|vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|grb=Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg|grb_alt=Grb}} '''Slovenska Bistrica''' ({{Audio|Sl-SlovenskaBistrica.oga|izgovorjava}}, [[Nemščina|nemško]] ''Windisch-Feistritz'') je [[mesto]] v severovzhodni Sloveniji. Je upravno, kulturno in gosodarsko središče [[Občina Slovenska Bistrica|Občine Slovenska Bistrica]], skupaj s [[Slovenske Konjice|Slovenskimi Konjicami]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] ter južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Ima izredno ugodno prometno lego, saj leži ob [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] ([[Maribor]] - [[Ljubljana]]), obenem pa ostaja pomembno izhodišče za [[Podpohorske gorice]], pohorska smučišča in gozdove. Ugodne življenjske pogoje je mesto nudilo prebivalcem že v davnini, danes pa tod živi in ustvarja okoli 8.400 prebivalcev. Z mestom je zraščeno naselje [[Zgornja Bistrica]], ki delno spada pod Slovensko Bistrico in leži nekoliko višje ob potoku [[Bistrica (Ložnica)|Bistrica]] na pobočju [[Pohorje|Pohorja]]. V urbanem območju ima tako mesto okoli 9.000 prebivalcev. == Etimologija == Vodno ime [[Bistrica]] je slovanskega izvora in izhaja iz občne besede ''bystrica'' v pomenu 'hitro tekoča voda', ta pa iz pridevnika bystrъ (hitro tekoč, deroč). Pridevnik ''Slovenska'' ([[Nemščina|nemško]] ''Windisch'') se je začel uporabljati v 16. stoletju, za ločevanje od kraja [[Deutschfeistritz]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Nemška Bistrica'') na [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijskem Štajerskem]]. ==Zgodovina == Slovenska Bistrica je eno najstarejših mest na [[Slovenija|Slovenskem]], z zgodovino, ki sega v rimsko obdobje. Na območju današnjega mesta je stala rimska naselbina ob cesti Celeia-Poetovio (današnja [[Celje]] in [[Ptuj]]), ki je bila poseljena od [[1. stoletje|1.]] do [[4. stoletje|4. stoletja]]. Arheološke najdbe razkrivajo stanovanjske stavbe, skladišča, hleve ter žarno grobišče na Brinju, kar potrjuje pomembno prometno in gospodarsko vlogo naselbine v [[Antika|antiki]]. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je območje ostalo poseljeno, v zgodnjem srednjem veku pa se je razvila vaška naselbina ''Gradišče'', ki velja za jedro poznejšega mesta. Naselbina je ležala ob križišču cest proti [[Ptuj|Ptuju]], [[Maribor|Mariboru]] in [[Celje|Celju]], kar je omogočilo njen nadaljnji razvoj. Prvi pisni dokument o kraju je nastal leta [[1227]], ko se je ta imenoval ''Festritz.'' V dokumentu iz leta [[1239]] je omenjen sodnik Becelinus, kar potrjuje obstoj trga z urejeno upravo. V drugi polovici [[13. stoletje|13. stoletja]] se v virih pojavi tudi knežji urad ''Veustriz'' (leto [[1265]]), kar kaže na upravno pomembnost kraja. Med letoma [[1297]] in [[1310]] je naselje pridobilo mestne pravice, leta [[1309]] pa je bilo prvič omenjeno kot mesto (''oppidum).'' Okoli leta [[1300]] je bilo mesto obdano z obzidjem in utrjeno s štirimi vogalnimi stolpi, kar je bilo značilno za pomembnejša štajerska mesta. V [[14. stoletje|14. stoletju]] je mesto dobilo dodatne gospodarske pravice: leta [[1339]] je dobilo enake pravice kot druga mesta v deželi, leta [[1342]] pa pravico do svobodne prodaje na ptujskem trgu. V tem času se je razvila tudi trgovina z [[Vino|vinom]], ki je pomembno vplivala na gospodarsko rast. V [[16. stoletje|16. stoletju]] se je prvič pojavilo ime ''Slovenska Bistrica'' (leto [[1565]]), ki je ločevalo kraj od krajev s podobnim imenom. Mesto je v tem obdobju utrpelo veliko škode zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]] in treh velikih požarov, ki so ga vsakič skoraj povsem uničili. Zaradi teh katastrof je večina današnjih stavb v mestnem jedru iz [[18. stoletje|18. stoletja]]. V [[17. stoletje|17. stoletju]] je bila Slovenska Bistrica pomembno regionalno središče, kar potrjuje tudi vključitev v znamenito [[Georg Matthäus Vischer|Vischerjevo]] [[Topografija|topografijo]] iz leta [[1681]], kjer je mesto upodobljeno kar na štirih bakrorezih - več kot večina drugih štajerskih krajev. To kaže na njegov takratni gospodarski in upravni pomen. V [[18. stoletje|18.]] in [[19. stoletje|19. stoletju]] je razvoj mesta pospešila cesta [[Dunaj]]-[[Trst]], ki je okrepila [[Trgovina|trgovino]], [[obrt]] in furmanstvo. V tem obdobju je bila zgrajena večina današnjih hiš v mestnem jedru. Pomemben vpliv je imela tudi [[južna železnica]], čeprav je poznejša sprememba trase, ki je obšla mesto, negativno vplivala na gospodarski razvoj. V [[20. stoletje|20. stoletju]] se je Slovenska Bistrica razvila v upravno, industrijsko in kulturno središče širše regije med [[Pohorje|Pohorjem]] in [[Dravinja|Dravinjo]]. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je sledila industrializacija, širitev stanovanjskih območij in modernizacija infrastrukture. V zadnjih desetletjih je razvoj pospešila lega ob avtocesti [[Avtocesta A1|A1]], ki povezuje mesto s [[Celje|Celjem]], z [[Maribor|Mariborom]] in [[Ljubljana|Ljubljano]]. Danes je Slovenska Bistrica sodobno mesto z ohranjenim starim mestnim jedrom, grajskim kompleksom, številnimi kulturnimi spomeniki ter pomembno industrijsko cono. Območje je od 1. do 4. stoletja spadalo pod Rimsko cesarstvo. Po propadu le-tega je območje prišlo pod oblast [[Slovani|slovanskih plemen]] ([[6. stoletje]]), nato pod [[Karantanija|Karantanijo]] ([[7. stoletje|7.]] in [[8. stoletje]]) in Frankovsko cesarstvo (od 8. stoletja dalje). Najstarejši znani fevdalni gospodje območja so bili [[Spanheimi]] ([[11. stoletje|11.]] in [[12. stoletje]]), ki so jih nasledili [[Otokarji|Traungavci]] oz. Otokarji (12. stoletje). Njihova oblast je trajala do izumrtja rodbine. Po Traungavcih je območje prešlo pod [[Babenberžani|Babenberžane]], ki so vladali do sredine [[13. stoletje|13. stoletja]] (leto [[1250]]). Med letoma 1250 in [[1278]] je [[Štajerska|Štajersko]] obvladoval češki kralj [[Otokar II. Přemysl|Otokar II. Premysl]]. Po [[Bitka na Moravskem polju|bitki na Moravskem polju]] leta 1278 je celotna Štajerska prešla pod [[Habsburžani|Habsburžane]], ki so vladali do leta [[1918]]. Vsakodnevno oblast je izvajal lastnik bistriškega gradu. V [[14. stoletje|14. stoletju]] so to bili [[Celjski grofje|Grofje Celjski]], ki so upravljali večji del Štajerske. Leta [[1587]] je grad prešel v roke rodbine Vetter, ki je izvedla dve večji prenovi (prvo med letoma [[1590]] in [[1623]] ter drugo leta [[1651]]). Lastniki so bili do leta [[1681]], ko so grad prevzeli Wildensteini. Wildensteini so imeli grad v lasti do leta [[1717]], med tem časom pa so uredili grajski park v francoskem slogu. Leta 1717 je grad kupil [[Ignacij Marija Attems]], ki ga je do leta [[1721]] temeljito preuredil in dal poslikati kapelo, stopnišče in viteško dvorano. Družina [[Attemsi|Attems]] je ostala lastnica gradu vse do konca druge svetovne vojne leta [[1945]]. Leta 1945 je bil grad nacionaliziran, leta [[1985]] pa se je začela celovita obnova gradu. == Geografija == === Lega === Slovenska Bistrica se je razvila ob reki [[Bistrica (Ložnica)|Bistrici]], ki se južno od mesta izliva v levi pritok [[Dravinja|Dravinje]], reko [[Ložnica (Dravinja)|Ložnico]]. Nahaja se na severozahodnem robu [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] v sorazmerno širokih dolinah rek Bistrice in Ložnice, med osrednjim hrbtom Dravinjskih goric in Savinskim, na katera se mesto tudi naslanja. Zgornji del mesta z [[Zgornja Bistrica|Zgornjo Bistrico]] deloma že spada v Podpohorske gorice, te pa predstavljajo prehod med predalpskim Pohorjem in obpanonskimi Dravinjskimi goricami. Slovenska Bistrica se nahaja na nadmorski višini 274 m.n.v. === Prebivalstvo === {| class="wikitable" |+ !Leto !Število prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko|page=236}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=28. februar 2026|website=Stat.si|publication-place=Ljubljana|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/|title=Prebivalstvo - izbrani kazalniki, občine in naselja, Slovenija, letno|date=11. junij 2025|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref> |- |1948 |2.261 |- |1953 |2.570 |- |1961 |2.694 |- |2002 |6.591 |- |2008 |7.097 |- |2011 |7.454 |- |2016 |7.894 |- |2021 |8.252 |- |2025 |8.362 |} === Promet === Skozi mesto so že v antiki potekale pomembne prometne poti, o čimer pričajo ostanki rimske ceste Celeia - Poetovio. Kasneje je razvoj v mesto prinesla izgradnja ceste [[Dunaj]] - [[Trst]], do izgradnje avtoceste A1 leta 1974 pa je skozi Slovensko Bistrico potekala tudi nekdanja magistralna cesta [[Maribor]]-[[Celje]]-[[Ljubljana]], danes znana kot regionalna cesta R2-430 (Maribor-Celje). Izredno ugodno prometno lego je Slovenska Bistrica ohranila do danes, ob njenem južnem robu poteka [[avtocesta A1]] kot del V. [[Panevropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]], ki mesto na avtocestno omrežje navezuje z dvema priključkoma: Slovenska Bistrica - jug in Slovenska Bistrica - sever. Mesto predstavlja pomembno križišče cest proti [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]], [[Slovenske Konjice|Slovenskim Konjicam]] ter [[Celje|Celju]], [[Ptuj|Ptuju]], [[Maribor|Mariboru]] in proti Pohorju. Z izgradnjo zahodne obvoznice je bilo središče mesta delno razbremenjeno tovornega prometa, vendar pa je zaradi neugodne lege avtocestnega priključka Slovenska Bistrica - jug še vedno izredno obremenjena glavna mestna prometnica Ljubljanska cesta. [[Slika:Železniška postaja Slovenska Bistrica 1959.jpg|sličica|Nekdanja železniška postaja Slovenska Bistrica mesto]] Približno tri kilometre južno od mesta v naselju [[Črešnjevec, Slovenska Bistrica|Črešnjevec]] se na [[Južna železnica|Južni železnici]] nahaja [[železniška postaja Slovenska Bistrica]], ki mesto povezuje z železniškim omrežjem. Zaradi oddaljenosti Južne železnice od mesta so leta 1908 zgradili 3,7 km dolg odsek lokalne [[Železniška proga Slovenska Bistrica|železniške proge]] s končno železniško postajo Slovenska Bistrica mesto. Proga je potekala po ravninski dolini reke Ložnice ob današnji cesti Slovenska Bistrica - železniška postaja, končna postaja pa je stala na mestu današnje avtobusne postaje Slovenska Bistrica. Pojavljale so se ideje o podaljšanju proge do industrijske cone Impol, a do tega nikoli ni prišlo, leta 1965 pa so progo po 57 letih obratovanja tudi ukinili. == Mestni predeli == Mesto je danes razdeljeno na tri [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: KS Alfonz Šarh, KS Dr. Jagodič in KS Impol. Sicer je mesto razdeljeno tudi na naslednje neuradne mestne predele oz. četrti: * Brinje / Jožef * Gradišče * Kugl * Industrijska cona Bistrica * Tirgod * Zagrad * Zafošt * Zgornja Bistrica z industrijsko cono Impol ==Znamenitosti== Mestu dajejo svojevrstno posebnost: * [[Grad Slovenska Bistrica]] z grajskim parkom * [[Cerkev svetega Jerneja, Slovenska Bistrica|župnijska cerkev sv. Jerneja]]; * [[Cerkev svete Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Marije sedem žalosti]]; * [[Cerkev svetega Jožefa, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Jožefa]]; * [[Marijino znamenje, Slovenska Bistrica|Marijino znamenje]] na Trgu [[Alfonz Šarh|Alfonza Šarha]]; * zgodovinsko jedro Slovenske Bistrice - današnji [[Trg svobode, Slovenska Bistrica|Trg svobode]]. * iz jugovzhodnega dela tega kraja izvira priimek [[Moka]]. * Močeradovo jezero Kulturno pomembnih je še nekaj drugih zgradb ob cesti med [[Dunaj]]em in [[Trst]]om. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.slovenska-bistrica.si Občina Slovenska Bistrica] *[http://www.tic-sb.si Turistično-informacijski center] *[http://www.slovenska-bistrica.net/ Slovenska Bistrica.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150609130707/http://www.slovenska-bistrica.net/ |date=2015-06-09 }} *[http://bistrica.diskom.si/ Kratek vodič po občini Slovenska Bistrica] == Sklici == {{sklici}} {{Mesta-Slovenija}} {{Slovenska Bistrica}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji|Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Naselja Občine Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Slovenska Bistrica|*]] {{normativna kontrola}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} cpu0qgfzxyat1kxattozgxd2fd8z9qf 6685107 6685097 2026-06-04T14:06:21Z ~2026-33185-01 261099 Dodal sem števila prebivalcev po določenih letih. 6685107 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Bistrica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10133629_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 25.04 |latNS = N | longd = 15 |longm = 34 |longs = 30.39 |longEW = E |najdisi=Slovenska+Bistrica |slika=Slovenska Bistrica - Liberty Square (Trg svobode).jpg |povrsina=7,97 |prebivalstvo=8362 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=274,9 |postna=2310 |posta=Slovenska Bistrica |obcina=Slovenska Bistrica |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenska Bistrica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 19. marec 2013 | refšt= 660 | občina = Slovenska Bistrica }} |ime=Slovenska Bistrica|vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|grb=Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg|grb_alt=Grb}} '''Slovenska Bistrica''' ({{Audio|Sl-SlovenskaBistrica.oga|izgovorjava}}, [[Nemščina|nemško]] ''Windisch-Feistritz'') je [[mesto]] v severovzhodni Sloveniji. Je upravno, kulturno in gosodarsko središče [[Občina Slovenska Bistrica|Občine Slovenska Bistrica]], skupaj s [[Slovenske Konjice|Slovenskimi Konjicami]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] ter južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Ima izredno ugodno prometno lego, saj leži ob [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] ([[Maribor]] - [[Ljubljana]]), obenem pa ostaja pomembno izhodišče za [[Podpohorske gorice]], pohorska smučišča in gozdove. Ugodne življenjske pogoje je mesto nudilo prebivalcem že v davnini, danes pa tod živi in ustvarja okoli 8.400 prebivalcev. Z mestom je zraščeno naselje [[Zgornja Bistrica]], ki delno spada pod Slovensko Bistrico in leži nekoliko višje ob potoku [[Bistrica (Ložnica)|Bistrica]] na pobočju [[Pohorje|Pohorja]]. V urbanem območju ima tako mesto okoli 9.000 prebivalcev. == Etimologija == Vodno ime [[Bistrica]] je slovanskega izvora in izhaja iz občne besede ''bystrica'' v pomenu 'hitro tekoča voda', ta pa iz pridevnika bystrъ (hitro tekoč, deroč). Pridevnik ''Slovenska'' ([[Nemščina|nemško]] ''Windisch'') se je začel uporabljati v 16. stoletju, za ločevanje od kraja [[Deutschfeistritz]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Nemška Bistrica'') na [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijskem Štajerskem]]. ==Zgodovina == Slovenska Bistrica je eno najstarejših mest na [[Slovenija|Slovenskem]], z zgodovino, ki sega v rimsko obdobje. Na območju današnjega mesta je stala rimska naselbina ob cesti Celeia-Poetovio (današnja [[Celje]] in [[Ptuj]]), ki je bila poseljena od [[1. stoletje|1.]] do [[4. stoletje|4. stoletja]]. Arheološke najdbe razkrivajo stanovanjske stavbe, skladišča, hleve ter žarno grobišče na Brinju, kar potrjuje pomembno prometno in gospodarsko vlogo naselbine v [[Antika|antiki]]. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je območje ostalo poseljeno, v zgodnjem srednjem veku pa se je razvila vaška naselbina ''Gradišče'', ki velja za jedro poznejšega mesta. Naselbina je ležala ob križišču cest proti [[Ptuj|Ptuju]], [[Maribor|Mariboru]] in [[Celje|Celju]], kar je omogočilo njen nadaljnji razvoj. Prvi pisni dokument o kraju je nastal leta [[1227]], ko se je ta imenoval ''Festritz.'' V dokumentu iz leta [[1239]] je omenjen sodnik Becelinus, kar potrjuje obstoj trga z urejeno upravo. V drugi polovici [[13. stoletje|13. stoletja]] se v virih pojavi tudi knežji urad ''Veustriz'' (leto [[1265]]), kar kaže na upravno pomembnost kraja. Med letoma [[1297]] in [[1310]] je naselje pridobilo mestne pravice, leta [[1309]] pa je bilo prvič omenjeno kot mesto (''oppidum).'' Okoli leta [[1300]] je bilo mesto obdano z obzidjem in utrjeno s štirimi vogalnimi stolpi, kar je bilo značilno za pomembnejša štajerska mesta. V [[14. stoletje|14. stoletju]] je mesto dobilo dodatne gospodarske pravice: leta [[1339]] je dobilo enake pravice kot druga mesta v deželi, leta [[1342]] pa pravico do svobodne prodaje na ptujskem trgu. V tem času se je razvila tudi trgovina z [[Vino|vinom]], ki je pomembno vplivala na gospodarsko rast. V [[16. stoletje|16. stoletju]] se je prvič pojavilo ime ''Slovenska Bistrica'' (leto [[1565]]), ki je ločevalo kraj od krajev s podobnim imenom. Mesto je v tem obdobju utrpelo veliko škode zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]] in treh velikih požarov, ki so ga vsakič skoraj povsem uničili. Zaradi teh katastrof je večina današnjih stavb v mestnem jedru iz [[18. stoletje|18. stoletja]]. V [[17. stoletje|17. stoletju]] je bila Slovenska Bistrica pomembno regionalno središče, kar potrjuje tudi vključitev v znamenito [[Georg Matthäus Vischer|Vischerjevo]] [[Topografija|topografijo]] iz leta [[1681]], kjer je mesto upodobljeno kar na štirih bakrorezih - več kot večina drugih štajerskih krajev. To kaže na njegov takratni gospodarski in upravni pomen. V [[18. stoletje|18.]] in [[19. stoletje|19. stoletju]] je razvoj mesta pospešila cesta [[Dunaj]]-[[Trst]], ki je okrepila [[Trgovina|trgovino]], [[obrt]] in furmanstvo. V tem obdobju je bila zgrajena večina današnjih hiš v mestnem jedru. Pomemben vpliv je imela tudi [[južna železnica]], čeprav je poznejša sprememba trase, ki je obšla mesto, negativno vplivala na gospodarski razvoj. V [[20. stoletje|20. stoletju]] se je Slovenska Bistrica razvila v upravno, industrijsko in kulturno središče širše regije med [[Pohorje|Pohorjem]] in [[Dravinja|Dravinjo]]. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je sledila industrializacija, širitev stanovanjskih območij in modernizacija infrastrukture. V zadnjih desetletjih je razvoj pospešila lega ob avtocesti [[Avtocesta A1|A1]], ki povezuje mesto s [[Celje|Celjem]], z [[Maribor|Mariborom]] in [[Ljubljana|Ljubljano]]. Danes je Slovenska Bistrica sodobno mesto z ohranjenim starim mestnim jedrom, grajskim kompleksom, številnimi kulturnimi spomeniki ter pomembno industrijsko cono. Območje je od 1. do 4. stoletja spadalo pod Rimsko cesarstvo. Po propadu le-tega je območje prišlo pod oblast [[Slovani|slovanskih plemen]] ([[6. stoletje]]), nato pod [[Karantanija|Karantanijo]] ([[7. stoletje|7.]] in [[8. stoletje]]) in Frankovsko cesarstvo (od 8. stoletja dalje). Najstarejši znani fevdalni gospodje območja so bili [[Spanheimi]] ([[11. stoletje|11.]] in [[12. stoletje]]), ki so jih nasledili [[Otokarji|Traungavci]] oz. Otokarji (12. stoletje). Njihova oblast je trajala do izumrtja rodbine. Po Traungavcih je območje prešlo pod [[Babenberžani|Babenberžane]], ki so vladali do sredine [[13. stoletje|13. stoletja]] (leto [[1250]]). Med letoma 1250 in [[1278]] je [[Štajerska|Štajersko]] obvladoval češki kralj [[Otokar II. Přemysl|Otokar II. Premysl]]. Po [[Bitka na Moravskem polju|bitki na Moravskem polju]] leta 1278 je celotna Štajerska prešla pod [[Habsburžani|Habsburžane]], ki so vladali do leta [[1918]]. Vsakodnevno oblast je izvajal lastnik bistriškega gradu. V [[14. stoletje|14. stoletju]] so to bili [[Celjski grofje|Grofje Celjski]], ki so upravljali večji del Štajerske. Leta [[1587]] je grad prešel v roke rodbine Vetter, ki je izvedla dve večji prenovi (prvo med letoma [[1590]] in [[1623]] ter drugo leta [[1651]]). Lastniki so bili do leta [[1681]], ko so grad prevzeli Wildensteini. Wildensteini so imeli grad v lasti do leta [[1717]], med tem časom pa so uredili grajski park v francoskem slogu. Leta 1717 je grad kupil [[Ignacij Marija Attems]], ki ga je do leta [[1721]] temeljito preuredil in dal poslikati kapelo, stopnišče in viteško dvorano. Družina [[Attemsi|Attems]] je ostala lastnica gradu vse do konca druge svetovne vojne leta [[1945]]. Leta 1945 je bil grad nacionaliziran, leta [[1985]] pa se je začela celovita obnova gradu. == Geografija == === Lega === Slovenska Bistrica se je razvila ob reki [[Bistrica (Ložnica)|Bistrici]], ki se južno od mesta izliva v levi pritok [[Dravinja|Dravinje]], reko [[Ložnica (Dravinja)|Ložnico]]. Nahaja se na severozahodnem robu [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] v sorazmerno širokih dolinah rek Bistrice in Ložnice, med osrednjim hrbtom Dravinjskih goric in Savinskim, na katera se mesto tudi naslanja. Zgornji del mesta z [[Zgornja Bistrica|Zgornjo Bistrico]] deloma že spada v Podpohorske gorice, te pa predstavljajo prehod med predalpskim Pohorjem in obpanonskimi Dravinjskimi goricami. Slovenska Bistrica se nahaja na nadmorski višini 274 metrov. === Prebivalstvo === {| class="wikitable" |+ !Leto !Število prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko|page=236}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=28. februar 2026|website=Stat.si|publication-place=Ljubljana|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/|title=Prebivalstvo - izbrani kazalniki, občine in naselja, Slovenija, letno|date=11. junij 2025|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref> |- |1948 |2.261 |- |1953 |2.570 |- |1961 |2.694 |- |2002 |6.591 |- |2008 |7.097 |- |2009 |7.213 |- |2010 |7.374 |- |2011 |7.454 |- |2012 |7.573 |- |2013 |7.603 |- |2014 |7.669 |- |2015 |7.809 |- |2016 |7.894 |- |2017 |7.964 |- |2018 |8.016 |- |2019 |8.118 |- |2020 |8.219 |- |2021 |8.252 |- |2022 |8.181 |- |2023 |8.301 |- |2024 |8.292 |- |2025 |8.362 |} === Promet === Skozi mesto so že v antiki potekale pomembne prometne poti, o čimer pričajo ostanki rimske ceste Celeia - Poetovio. Kasneje je razvoj v mesto prinesla izgradnja ceste [[Dunaj]] - [[Trst]], do izgradnje avtoceste A1 leta 1974 pa je skozi Slovensko Bistrico potekala tudi nekdanja magistralna cesta [[Maribor]]-[[Celje]]-[[Ljubljana]], danes znana kot regionalna cesta R2-430 (Maribor-Celje). Izredno ugodno prometno lego je Slovenska Bistrica ohranila do danes, ob njenem južnem robu poteka [[avtocesta A1]] kot del V. [[Panevropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]], ki mesto na avtocestno omrežje navezuje z dvema priključkoma: Slovenska Bistrica - jug in Slovenska Bistrica - sever. Mesto predstavlja pomembno križišče cest proti [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]], [[Slovenske Konjice|Slovenskim Konjicam]] ter [[Celje|Celju]], [[Ptuj|Ptuju]], [[Maribor|Mariboru]] in proti Pohorju. Z izgradnjo zahodne obvoznice je bilo središče mesta delno razbremenjeno tovornega prometa, vendar pa je zaradi neugodne lege avtocestnega priključka Slovenska Bistrica - jug še vedno izredno obremenjena glavna mestna prometnica Ljubljanska cesta. [[Slika:Železniška postaja Slovenska Bistrica 1959.jpg|sličica|Nekdanja železniška postaja Slovenska Bistrica mesto]] Približno tri kilometre južno od mesta v naselju [[Črešnjevec, Slovenska Bistrica|Črešnjevec]] se na [[Južna železnica|Južni železnici]] nahaja [[železniška postaja Slovenska Bistrica]], ki mesto povezuje z železniškim omrežjem. Zaradi oddaljenosti Južne železnice od mesta so leta 1908 zgradili 3,7 km dolg odsek lokalne [[Železniška proga Slovenska Bistrica|železniške proge]] s končno železniško postajo Slovenska Bistrica mesto. Proga je potekala po ravninski dolini reke Ložnice ob današnji cesti Slovenska Bistrica - železniška postaja, končna postaja pa je stala na mestu današnje avtobusne postaje Slovenska Bistrica. Pojavljale so se ideje o podaljšanju proge do industrijske cone Impol, a do tega nikoli ni prišlo, leta 1965 pa so progo po 57 letih obratovanja tudi ukinili. == Mestni predeli == Mesto je danes razdeljeno na tri [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: KS Alfonz Šarh, KS Dr. Jagodič in KS Impol. Sicer je mesto razdeljeno tudi na naslednje neuradne mestne predele oz. četrti: * Brinje / Jožef * Gradišče * Kugl * Industrijska cona Bistrica * Tirgod * Zagrad * Zafošt * Zgornja Bistrica z industrijsko cono Impol ==Znamenitosti== Mestu dajejo svojevrstno posebnost: * [[Grad Slovenska Bistrica]] z grajskim parkom * [[Cerkev svetega Jerneja, Slovenska Bistrica|župnijska cerkev sv. Jerneja]]; * [[Cerkev svete Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Marije sedem žalosti]]; * [[Cerkev svetega Jožefa, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Jožefa]]; * [[Marijino znamenje, Slovenska Bistrica|Marijino znamenje]] na Trgu [[Alfonz Šarh|Alfonza Šarha]]; * zgodovinsko jedro Slovenske Bistrice - današnji [[Trg svobode, Slovenska Bistrica|Trg svobode]]. * iz jugovzhodnega dela tega kraja izvira priimek [[Moka]]. * Močeradovo jezero Kulturno pomembnih je še nekaj drugih zgradb ob cesti med [[Dunaj]]em in [[Trst]]om. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.slovenska-bistrica.si Občina Slovenska Bistrica] *[http://www.tic-sb.si Turistično-informacijski center] *[http://www.slovenska-bistrica.net/ Slovenska Bistrica.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150609130707/http://www.slovenska-bistrica.net/ |date=2015-06-09 }} *[http://bistrica.diskom.si/ Kratek vodič po občini Slovenska Bistrica] == Sklici == {{sklici}} {{Mesta-Slovenija}} {{Slovenska Bistrica}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji|Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Naselja Občine Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Slovenska Bistrica|*]] {{normativna kontrola}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} sx5srnsxzkfvqi5dsly12haxn5qqijq 6685110 6685107 2026-06-04T14:22:46Z Ljuba24b 92351 ne prava raba np, pravopis, pretiravanje z np, dp 6685110 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Bistrica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10133629_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 25.04 |latNS = N | longd = 15 |longm = 34 |longs = 30.39 |longEW = E |najdisi=Slovenska+Bistrica |slika=Slovenska Bistrica - Liberty Square (Trg svobode).jpg |povrsina=7,97 |prebivalstvo=8362 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=274,9 |postna=2310 |posta=Slovenska Bistrica |obcina=Slovenska Bistrica |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenska Bistrica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 19. marec 2013 | refšt= 660 | občina = Slovenska Bistrica }} |ime=Slovenska Bistrica|vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|grb=Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg|grb_alt=Grb}} '''Slovenska Bistrica''' ({{Audio|Sl-SlovenskaBistrica.oga|izgovorjava}}, [[Nemščina|nemško]] ''Windisch-Feistritz'') je [[mesto]] v severovzhodni Sloveniji. Je upravno, kulturno in gosodarsko središče [[Občina Slovenska Bistrica|Občine Slovenska Bistrica]], skupaj s [[Slovenske Konjice|Slovenskimi Konjicami]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] ter južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Ima izredno ugodno prometno lego, saj leži ob [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] ([[Maribor]] - [[Ljubljana]]), obenem pa ostaja pomembno izhodišče za [[Podpohorske gorice]], pohorska smučišča in gozdove. Ugodne življenjske pogoje je mesto nudilo prebivalcem že v davnini, danes pa tod živi in ustvarja okoli 8.400 prebivalcev. Z mestom je zraščeno naselje [[Zgornja Bistrica]], ki delno spada pod Slovensko Bistrico in leži nekoliko višje ob potoku [[Bistrica (Ložnica)|Bistrica]] na pobočju [[Pohorje|Pohorja]]. V urbanem območju ima tako mesto okoli 9.000 prebivalcev. == Etimologija == Vodno ime ''Bistrica'' je slovanskega izvora in izhaja iz občne besede ''bystrica'' v pomenu 'hitro tekoča voda', ta pa iz pridevnika bystrъ (hitro tekoč, deroč). Pridevnik ''Slovenska'' ({{langx|de|Windisch}}) se je začel uporabljati v 16. stoletju, za ločevanje od kraja [[Deutschfeistritz]] ({{langx|sl|Nemška Bistrica}}) na [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijskem Štajerskem]]. ==Zgodovina == Slovenska Bistrica je eno najstarejših mest na [[Slovenija|Slovenskem]], z zgodovino, ki sega v rimsko obdobje. Na območju današnjega mesta je stala rimska naselbina ob cesti Celeia-Poetovio (današnja [[Celje]] in [[Ptuj]]), ki je bila poseljena od 1. do 4. stoletja. Arheološke najdbe razkrivajo stanovanjske stavbe, skladišča, hleve ter žarno grobišče na Brinju, kar potrjuje pomembno prometno in gospodarsko vlogo naselbine v [[Antika|antiki]]. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je območje ostalo poseljeno, v zgodnjem srednjem veku pa se je razvila vaška naselbina ''Gradišče'', ki velja za jedro poznejšega mesta. Naselbina je ležala ob križišču cest proti Ptuju, Mariboru in Celju, kar je omogočilo njen nadaljnji razvoj. Prvi pisni dokument o kraju je nastal leta 1227, ko se je ta imenoval ''Festritz.'' V dokumentu iz leta 1239 je omenjen sodnik Becelinus, kar potrjuje obstoj trga z urejeno upravo. V drugi polovici 13. stoletja se v virih pojavi tudi knežji urad ''Veustriz'' (leto 1265), kar kaže na upravno pomembnost kraja. Med letoma 1297 in 1310 je naselje pridobilo mestne pravice, leta 1309 pa je bilo prvič omenjeno kot mesto (''[[oppidum]]''). Okoli leta 1300 je bilo mesto obdano z obzidjem in utrjeno s štirimi vogalnimi stolpi, kar je bilo značilno za pomembnejša štajerska mesta. V 14. stoletju je mesto dobilo dodatne gospodarske pravice: leta 1339 je dobilo enake pravice kot druga mesta v deželi, leta 1342 pa pravico do svobodne prodaje na ptujskem trgu. V tem času se je razvila tudi trgovina z [[Vino|vinom]], ki je pomembno vplivala na gospodarsko rast. V 16. stoletju se je prvič pojavilo ime ''Slovenska Bistrica'' (leto 1565), ki je ločevalo kraj od krajev s podobnim imenom. Mesto je v tem obdobju utrpelo veliko škode zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]] in treh velikih požarov, ki so ga vsakič skoraj povsem uničili. Zaradi teh katastrof je večina današnjih stavb v mestnem jedru iz 18. stoletja. V 17. stoletju je bila Slovenska Bistrica pomembno regionalno središče, kar potrjuje tudi vključitev v znamenito [[Georg Matthäus Vischer|Vischerjevo]] [[Topografija|topografijo]] iz leta 1681, kjer je mesto upodobljeno kar na štirih bakrorezih - več kot večina drugih štajerskih krajev. To kaže na njegov takratni gospodarski in upravni pomen. V 18. in 19. stoletju je razvoj mesta pospešila cesta [[Dunaj]]-[[Trst]], ki je okrepila [[Trgovina|trgovino]], [[obrt]] in furmanstvo. V tem obdobju je bila zgrajena večina današnjih hiš v mestnem jedru. Pomemben vpliv je imela tudi [[južna železnica]], čeprav je poznejša sprememba trase, ki je obšla mesto, negativno vplivala na gospodarski razvoj. V 20. stoletju se je Slovenska Bistrica razvila v upravno, industrijsko in kulturno središče širše regije med [[Pohorje|Pohorjem]] in [[Dravinja|Dravinjo]]. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je sledila industrializacija, širitev stanovanjskih območij in modernizacija infrastrukture. V zadnjih desetletjih je razvoj pospešila lega ob avtocesti [[Avtocesta A1|A1]], ki povezuje mesto s Celjem, z Mariborom in Ljubljano. Danes je Slovenska Bistrica sodobno mesto z ohranjenim starim mestnim jedrom, grajskim kompleksom, številnimi kulturnimi spomeniki ter pomembno industrijsko cono. Območje je od 1. do 4. stoletja spadalo pod Rimsko cesarstvo. Po propadu le-tega je območje prišlo pod oblast [[Slovani|slovanskih plemen]] (6. stoletje), nato pod [[Karantanija|Karantanijo]] (7. in 8. stoletje) in Frankovsko cesarstvo (od 8. stoletja dalje). Najstarejši znani fevdalni gospodje območja so bili [[Spanheimi]] (11. in 12. stoletje), ki so jih nasledili [[Otokarji|Traungavci]] oz. Otokarji (12. stoletje). Njihova oblast je trajala do izumrtja rodbine. Po Traungavcih je območje prešlo pod [[Babenberžani|Babenberžane]], ki so vladali do sredine 13. stoletja (leto 1250). Med letoma 1250 in [[1278]] je [[Štajerska|Štajersko]] obvladoval češki kralj [[Otokar II. Přemysl|Otokar II. Premysl]]. Po [[Bitka na Moravskem polju|bitki na Moravskem polju]] leta 1278 je celotna Štajerska prešla pod [[Habsburžani|Habsburžane]], ki so vladali do leta 1918. Vsakodnevno oblast je izvajal lastnik bistriškega gradu. V 14. stoletju so to bili [[Celjski grofje|Grofje Celjski]], ki so upravljali večji del Štajerske. Leta 1587 je grad prešel v roke rodbine Vetter, ki je izvedla dve večji prenovi (prvo med letoma 1590 in 1623 ter drugo leta 1651). Lastniki so bili do leta 1681, ko so grad prevzeli Wildensteini. Wildensteini so imeli grad v lasti do leta 1717, med tem časom pa so uredili grajski park v francoskem slogu. Leta 1717 je grad kupil [[Ignacij Marija Attems]], ki ga je do leta 1721 temeljito preuredil in dal poslikati kapelo, stopnišče in viteško dvorano. Družina [[Attemsi|Attems]] je ostala lastnica gradu vse do konca druge svetovne vojne leta 1945. Leta 1945 je bil grad nacionaliziran, leta 1985 pa se je začela celovita obnova gradu. == Geografija == === Lega === Slovenska Bistrica se je razvila ob reki [[Bistrica (Ložnica)|Bistrici]], ki se južno od mesta izliva v levi pritok [[Dravinja|Dravinje]], reko [[Ložnica (Dravinja)|Ložnico]]. Nahaja se na severozahodnem robu [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] v sorazmerno širokih dolinah rek Bistrice in Ložnice, med osrednjim hrbtom Dravinjskih goric in Savinskim, na katera se mesto tudi naslanja. Zgornji del mesta z [[Zgornja Bistrica|Zgornjo Bistrico]] deloma že spada v Podpohorske gorice, te pa predstavljajo prehod med predalpskim Pohorjem in obpanonskimi Dravinjskimi goricami. Slovenska Bistrica se nahaja na nadmorski višini 274 metrov. === Prebivalstvo === {| class="wikitable" |+ !Leto !Število prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko|page=236}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=28. februar 2026|website=Stat.si|publication-place=Ljubljana|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/|title=Prebivalstvo - izbrani kazalniki, občine in naselja, Slovenija, letno|date=11. junij 2025|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref> |- |1948 |2261 |- |1953 |2570 |- |1961 |2694 |- |2002 |6591 |- |2008 |7097 |- |2009 |7213 |- |2010 |7374 |- |2011 |7454 |- |2012 |7573 |- |2013 |7603 |- |2014 |7669 |- |2015 |7809 |- |2016 |7894 |- |2017 |7964 |- |2018 |8016 |- |2019 |8118 |- |2020 |8219 |- |2021 |8252 |- |2022 |8181 |- |2023 |8301 |- |2024 |8292 |- |2025 |8362 |} === Promet === Skozi mesto so že v antiki potekale pomembne prometne poti, o čimer pričajo ostanki rimske ceste Celeia - Poetovio. Kasneje je razvoj v mesto prinesla izgradnja ceste Dunaj - Trst, do izgradnje avtoceste A1 leta 1974 pa je skozi Slovensko Bistrico potekala tudi nekdanja magistralna cesta Maribor-Celje-Ljubljana, danes znana kot regionalna cesta R2-430 (Maribor-Celje). Izredno ugodno prometno lego je Slovenska Bistrica ohranila do danes, ob njenem južnem robu poteka avtocesta A1 kot del V. [[Panevropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]], ki mesto na avtocestno omrežje navezuje z dvema priključkoma: Slovenska Bistrica - jug in Slovenska Bistrica - sever. Mesto predstavlja pomembno križišče cest proti [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]], [[Slovenske Konjice|Slovenskim Konjicam]] ter Celju, Ptuju, Mariboru in proti Pohorju. Z izgradnjo zahodne obvoznice je bilo središče mesta delno razbremenjeno tovornega prometa, vendar pa je zaradi neugodne lege avtocestnega priključka Slovenska Bistrica - jug še vedno izredno obremenjena glavna mestna prometnica Ljubljanska cesta. [[Slika:Železniška postaja Slovenska Bistrica 1959.jpg|sličica|Nekdanja železniška postaja Slovenska Bistrica mesto]] Približno tri kilometre južno od mesta v naselju [[Črešnjevec, Slovenska Bistrica|Črešnjevec]] se na Južni železnici nahaja [[železniška postaja Slovenska Bistrica]], ki mesto povezuje z železniškim omrežjem. Zaradi oddaljenosti Južne železnice od mesta so leta 1908 zgradili 3,7 km dolg odsek lokalne [[Železniška proga Slovenska Bistrica|železniške proge]] s končno železniško postajo Slovenska Bistrica mesto. Proga je potekala po ravninski dolini reke Ložnice ob današnji cesti Slovenska Bistrica - železniška postaja, končna postaja pa je stala na mestu današnje avtobusne postaje Slovenska Bistrica. Pojavljale so se ideje o podaljšanju proge do industrijske cone Impol, a do tega nikoli ni prišlo, leta 1965 pa so progo po 57 letih obratovanja tudi ukinili. == Mestni predeli == Mesto je danes razdeljeno na tri [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: KS Alfonz Šarh, KS Dr. Jagodič in KS Impol. Sicer je mesto razdeljeno tudi na naslednje neuradne mestne predele oz. četrti: * Brinje / Jožef * Gradišče * Kugl * Industrijska cona Bistrica * Tirgod * Zagrad * Zafošt * Zgornja Bistrica z industrijsko cono Impol ==Znamenitosti== Mestu dajejo svojevrstno posebnost: * [[Grad Slovenska Bistrica]] z grajskim parkom * [[Cerkev svetega Jerneja, Slovenska Bistrica|župnijska cerkev sv. Jerneja]]; * [[Cerkev svete Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Marije sedem žalosti]]; * [[Cerkev svetega Jožefa, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Jožefa]]; * [[Marijino znamenje, Slovenska Bistrica|Marijino znamenje]] na Trgu [[Alfonz Šarh|Alfonza Šarha]]; * zgodovinsko jedro Slovenske Bistrice - današnji [[Trg svobode, Slovenska Bistrica|Trg svobode]]. * iz jugovzhodnega dela tega kraja izvira priimek [[Moka]]. * Močeradovo jezero Kulturno pomembnih je še nekaj drugih zgradb ob cesti med [[Dunaj]]em in [[Trst]]om. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.slovenska-bistrica.si Občina Slovenska Bistrica] *[http://www.tic-sb.si Turistično-informacijski center] *[http://www.slovenska-bistrica.net/ Slovenska Bistrica.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150609130707/http://www.slovenska-bistrica.net/ |date=2015-06-09 }} *[http://bistrica.diskom.si/ Kratek vodič po občini Slovenska Bistrica] {{Mesta-Slovenija}} {{Slovenska Bistrica}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji|Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Naselja Občine Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Slovenska Bistrica|*]] {{normativna kontrola}} kym7zvukdktl33h5r18taz7d7l1t7tp 6685122 6685110 2026-06-04T14:51:18Z ~2026-33185-01 261099 Dodal sem požare v zgodovino mesta. 6685122 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Bistrica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10133629_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 25.04 |latNS = N | longd = 15 |longm = 34 |longs = 30.39 |longEW = E |najdisi=Slovenska+Bistrica |slika=Slovenska Bistrica - Liberty Square (Trg svobode).jpg |povrsina=7,97 |prebivalstvo=8362 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=274,9 |postna=2310 |posta=Slovenska Bistrica |obcina=Slovenska Bistrica |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenska Bistrica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 19. marec 2013 | refšt= 660 | občina = Slovenska Bistrica }} |ime=Slovenska Bistrica|vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|grb=Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg|grb_alt=Grb}} '''Slovenska Bistrica''' ({{Audio|Sl-SlovenskaBistrica.oga|izgovorjava}}, [[Nemščina|nemško]] ''Windisch-Feistritz'') je [[mesto]] v severovzhodni Sloveniji. Je upravno, kulturno in gosodarsko središče [[Občina Slovenska Bistrica|Občine Slovenska Bistrica]], skupaj s [[Slovenske Konjice|Slovenskimi Konjicami]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] ter južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Ima izredno ugodno prometno lego, saj leži ob [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] ([[Maribor]] - [[Ljubljana]]), obenem pa ostaja pomembno izhodišče za [[Podpohorske gorice]], pohorska smučišča in gozdove. Ugodne življenjske pogoje je mesto nudilo prebivalcem že v davnini, danes pa tod živi in ustvarja okoli 8.400 prebivalcev. Z mestom je zraščeno naselje [[Zgornja Bistrica]], ki delno spada pod Slovensko Bistrico in leži nekoliko višje ob potoku [[Bistrica (Ložnica)|Bistrica]] na pobočju [[Pohorje|Pohorja]]. V urbanem območju ima tako mesto okoli 9.000 prebivalcev. == Etimologija == Vodno ime ''Bistrica'' je slovanskega izvora in izhaja iz občne besede ''bystrica'' v pomenu 'hitro tekoča voda', ta pa iz pridevnika bystrъ (hitro tekoč, deroč). Pridevnik ''Slovenska'' ({{langx|de|Windisch}}) se je začel uporabljati v 16. stoletju, za ločevanje od kraja [[Deutschfeistritz]] ({{langx|sl|Nemška Bistrica}}) na [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijskem Štajerskem]]. ==Zgodovina == Slovenska Bistrica je eno najstarejših mest na [[Slovenija|Slovenskem]], z zgodovino, ki sega v rimsko obdobje. Na območju današnjega mesta je stala rimska naselbina ob cesti Celeia-Poetovio (današnja [[Celje]] in [[Ptuj]]), ki je bila poseljena od 1. do 4. stoletja. Arheološke najdbe razkrivajo stanovanjske stavbe, skladišča, hleve ter žarno grobišče na Brinju, kar potrjuje pomembno prometno in gospodarsko vlogo naselbine v [[Antika|antiki]]. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je območje ostalo poseljeno, v zgodnjem srednjem veku pa se je razvila vaška naselbina ''Gradišče'', ki velja za jedro poznejšega mesta. Naselbina je ležala ob križišču cest proti Ptuju, Mariboru in Celju, kar je omogočilo njen nadaljnji razvoj. Prvi pisni dokument o kraju je nastal leta 1227, ko se je ta imenoval ''Festritz.'' V dokumentu iz leta 1239 je omenjen sodnik Becelinus, kar potrjuje obstoj trga z urejeno upravo. V drugi polovici 13. stoletja se v virih pojavi tudi knežji urad ''Veustriz'' (leto 1265), kar kaže na upravno pomembnost kraja. Med letoma 1297 in 1310 je naselje pridobilo mestne pravice, leta 1309 pa je bilo prvič omenjeno kot mesto (''[[oppidum]]''). Okoli leta 1300 je bilo mesto obdano z obzidjem in utrjeno s štirimi vogalnimi stolpi, kar je bilo značilno za pomembnejša štajerska mesta. V 14. stoletju je mesto dobilo dodatne gospodarske pravice: leta 1339 je dobilo enake pravice kot druga mesta v deželi, leta 1342 pa pravico do svobodne prodaje na ptujskem trgu. V tem času se je razvila tudi trgovina z [[Vino|vinom]], ki je pomembno vplivala na gospodarsko rast. Leta [[1384]] sta v celoti pogorela grad in Marijina kapela. Leta [[1440]] je bil velik mestni požar, leta [[1446]] pa so mesto ob obleganju požgali [[Madžari]]. Leta [[1469]] se je zgodil še en velik požar. V 16. stoletju se je prvič pojavilo ime ''Slovenska Bistrica'' (leto 1565), ki je ločevalo kraj od krajev s podobnim imenom. Mesto je v tem obdobju utrpelo veliko škode zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]] in treh velikih požarov, ki so ga vsakič skoraj povsem uničili. Zaradi teh katastrof je večina današnjih stavb v mestnem jedru iz 18. stoletja. Leta [[1532]] so mesto oropali in požgali [[Turki]]. V 17. stoletju je bila Slovenska Bistrica pomembno regionalno središče, kar potrjuje tudi vključitev v znamenito [[Georg Matthäus Vischer|Vischerjevo]] [[Topografija|topografijo]](''Topographia Ducatus Stiriae)'' iz leta 1681, kjer je mesto upodobljeno kar na štirih bakrorezih - več kot večina drugih štajerskih krajev. To kaže na njegov takratni gospodarski in upravni pomen. Leta [[1635]] so uporni kmetje požgali več grajskih in gospodarskih poslopij v širši okolici Slovenske Bistrice. V 18. in 19. stoletju je razvoj mesta pospešila cesta [[Dunaj]]-[[Trst]], ki je okrepila [[Trgovina|trgovino]], [[obrt]] in furmanstvo. V tem obdobju je bila zgrajena večina današnjih hiš v mestnem jedru. Pomemben vpliv je imela tudi [[južna železnica]], čeprav je poznejša sprememba trase, ki je obšla mesto, negativno vplivala na gospodarski razvoj. Med letoma [[1779]] in [[1798]] je mesto dvakrat pogorelo. 4. oktobra [[1872]] sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča, kar je bil povod za ustanovitev požarne brambe. V 20. stoletju se je Slovenska Bistrica razvila v upravno, industrijsko in kulturno središče širše regije med [[Pohorje|Pohorjem]] in [[Dravinja|Dravinjo]]. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je sledila industrializacija, širitev stanovanjskih območij in modernizacija infrastrukture. V zadnjih desetletjih je razvoj pospešila lega ob avtocesti [[Avtocesta A1|A1]], ki povezuje mesto s Celjem, z Mariborom in Ljubljano. Danes je Slovenska Bistrica sodobno mesto z ohranjenim starim mestnim jedrom, grajskim kompleksom, številnimi kulturnimi spomeniki ter pomembno industrijsko cono. Območje je od 1. do 4. stoletja spadalo pod Rimsko cesarstvo. Po propadu le-tega je območje prišlo pod oblast [[Slovani|slovanskih plemen]] (6. stoletje), nato pod [[Karantanija|Karantanijo]] (7. in 8. stoletje) in [[Frankovsko cesarstvo]] (od 8. stoletja dalje). Najstarejši znani fevdalni gospodje območja so bili [[Spanheimi]] (11. in 12. stoletje), ki so jih nasledili [[Otokarji|Traungavci]] oz. Otokarji (12. stoletje). Njihova oblast je trajala do izumrtja rodbine. Po Traungavcih je območje prešlo pod [[Babenberžani|Babenberžane]], ki so vladali do sredine 13. stoletja (leto 1250). Med letoma 1250 in [[1278]] je [[Štajerska|Štajersko]] obvladoval češki kralj [[Otokar II. Přemysl|Otokar II. Premysl]]. Po [[Bitka na Moravskem polju|bitki na Moravskem polju]] leta 1278 je celotna Štajerska prešla pod [[Habsburžani|Habsburžane]], ki so vladali do leta 1918. Vsakodnevno oblast je izvajal lastnik bistriškega gradu. V 14. stoletju so to bili [[Celjski grofje|Grofje Celjski]], ki so upravljali večji del Štajerske. Leta 1587 je grad prešel v roke rodbine Vetter, ki je izvedla dve večji prenovi (prvo med letoma 1590 in 1623 ter drugo leta 1651). Lastniki so bili do leta 1681, ko so grad prevzeli Wildensteini. Wildensteini so imeli grad v lasti do leta 1717, med tem časom pa so uredili grajski park v francoskem slogu. Leta 1717 je grad kupil [[Ignacij Marija Attems]], ki ga je do leta 1721 temeljito preuredil in dal poslikati kapelo, stopnišče in viteško dvorano. Družina [[Attemsi|Attems]] je ostala lastnica gradu vse do konca druge svetovne vojne leta 1945. Leta 1945 je bil grad nacionaliziran, leta 1985 pa se je začela celovita obnova gradu. == Geografija == === Lega === Slovenska Bistrica se je razvila ob reki [[Bistrica (Ložnica)|Bistrici]], ki se južno od mesta izliva v levi pritok [[Dravinja|Dravinje]], reko [[Ložnica (Dravinja)|Ložnico]]. Nahaja se na severozahodnem robu [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] v sorazmerno širokih dolinah rek Bistrice in Ložnice, med osrednjim hrbtom Dravinjskih goric in Savinskim, na katera se mesto tudi naslanja. Zgornji del mesta z [[Zgornja Bistrica|Zgornjo Bistrico]] deloma že spada v Podpohorske gorice, te pa predstavljajo prehod med predalpskim Pohorjem in obpanonskimi Dravinjskimi goricami. Slovenska Bistrica se nahaja na nadmorski višini 274 metrov. === Prebivalstvo === {| class="wikitable" |+ !Leto !Število prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko|page=236}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=28. februar 2026|website=Stat.si|publication-place=Ljubljana|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/|title=Prebivalstvo - izbrani kazalniki, občine in naselja, Slovenija, letno|date=11. junij 2025|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref> |- |1948 |2261 |- |1953 |2570 |- |1961 |2694 |- |2002 |6591 |- |2008 |7097 |- |2009 |7213 |- |2010 |7374 |- |2011 |7454 |- |2012 |7573 |- |2013 |7603 |- |2014 |7669 |- |2015 |7809 |- |2016 |7894 |- |2017 |7964 |- |2018 |8016 |- |2019 |8118 |- |2020 |8219 |- |2021 |8252 |- |2022 |8181 |- |2023 |8301 |- |2024 |8292 |- |2025 |8362 |} === Promet === Skozi mesto so že v antiki potekale pomembne prometne poti, o čimer pričajo ostanki rimske ceste Celeia - Poetovio. Kasneje je razvoj v mesto prinesla izgradnja ceste Dunaj - Trst, do izgradnje avtoceste A1 leta 1974 pa je skozi Slovensko Bistrico potekala tudi nekdanja magistralna cesta Maribor-Celje-Ljubljana, danes znana kot regionalna cesta R2-430 (Maribor-Celje). Izredno ugodno prometno lego je Slovenska Bistrica ohranila do danes, ob njenem južnem robu poteka avtocesta A1 kot del V. [[Panevropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]], ki mesto na avtocestno omrežje navezuje z dvema priključkoma: Slovenska Bistrica - jug in Slovenska Bistrica - sever. Mesto predstavlja pomembno križišče cest proti [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]], [[Slovenske Konjice|Slovenskim Konjicam]] ter Celju, Ptuju, Mariboru in proti Pohorju. Z izgradnjo zahodne obvoznice je bilo središče mesta delno razbremenjeno tovornega prometa, vendar pa je zaradi neugodne lege avtocestnega priključka Slovenska Bistrica - jug še vedno izredno obremenjena glavna mestna prometnica Ljubljanska cesta. [[Slika:Železniška postaja Slovenska Bistrica 1959.jpg|sličica|Nekdanja železniška postaja Slovenska Bistrica mesto]] Približno tri kilometre južno od mesta v naselju [[Črešnjevec, Slovenska Bistrica|Črešnjevec]] se na Južni železnici nahaja [[železniška postaja Slovenska Bistrica]], ki mesto povezuje z železniškim omrežjem. Zaradi oddaljenosti Južne železnice od mesta so leta 1908 zgradili 3,7 km dolg odsek lokalne [[Železniška proga Slovenska Bistrica|železniške proge]] s končno železniško postajo Slovenska Bistrica mesto. Proga je potekala po ravninski dolini reke Ložnice ob današnji cesti Slovenska Bistrica - železniška postaja, končna postaja pa je stala na mestu današnje avtobusne postaje Slovenska Bistrica. Pojavljale so se ideje o podaljšanju proge do industrijske cone Impol, a do tega nikoli ni prišlo, leta 1965 pa so progo po 57 letih obratovanja tudi ukinili. == Mestni predeli == Mesto je danes razdeljeno na tri [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: KS Alfonz Šarh, KS Dr. Jagodič in KS Impol. Sicer je mesto razdeljeno tudi na naslednje neuradne mestne predele oz. četrti: * Brinje / Jožef * Gradišče * Kugl * Industrijska cona Bistrica * Tirgod * Zagrad * Zafošt * Zgornja Bistrica z industrijsko cono Impol ==Znamenitosti== Mestu dajejo svojevrstno posebnost: * [[Grad Slovenska Bistrica]] z grajskim parkom * [[Cerkev svetega Jerneja, Slovenska Bistrica|župnijska cerkev sv. Jerneja]]; * [[Cerkev svete Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Marije sedem žalosti]]; * [[Cerkev svetega Jožefa, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Jožefa]]; * [[Marijino znamenje, Slovenska Bistrica|Marijino znamenje]] na Trgu [[Alfonz Šarh|Alfonza Šarha]]; * zgodovinsko jedro Slovenske Bistrice - današnji [[Trg svobode, Slovenska Bistrica|Trg svobode]]. * iz jugovzhodnega dela tega kraja izvira priimek [[Moka]]. * Močeradovo jezero Kulturno pomembnih je še nekaj drugih zgradb ob cesti med [[Dunaj]]em in [[Trst]]om. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.slovenska-bistrica.si Občina Slovenska Bistrica] *[http://www.tic-sb.si Turistično-informacijski center] *[http://www.slovenska-bistrica.net/ Slovenska Bistrica.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150609130707/http://www.slovenska-bistrica.net/ |date=2015-06-09 }} *[http://bistrica.diskom.si/ Kratek vodič po občini Slovenska Bistrica] {{Mesta-Slovenija}} {{Slovenska Bistrica}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji|Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Naselja Občine Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Slovenska Bistrica|*]] {{normativna kontrola}} 9sw6pii295mkrrdjowcgm1b3aa2w9yn 6685123 6685122 2026-06-04T14:55:11Z ~2026-33196-11 261106 Pravopis. 6685123 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Bistrica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10133629_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 25.04 |latNS = N | longd = 15 |longm = 34 |longs = 30.39 |longEW = E |najdisi=Slovenska+Bistrica |slika=Slovenska Bistrica - Liberty Square (Trg svobode).jpg |povrsina=7,97 |prebivalstvo=8362 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=274,9 |postna=2310 |posta=Slovenska Bistrica |obcina=Slovenska Bistrica |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenska Bistrica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 19. marec 2013 | refšt= 660 | občina = Slovenska Bistrica }} |ime=Slovenska Bistrica|vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|grb=Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg|grb_alt=Grb}} '''Slovenska Bistrica''' ({{Audio|Sl-SlovenskaBistrica.oga|izgovorjava}}, [[Nemščina|nemško]] ''Windisch-Feistritz'') je [[mesto]] v severovzhodni Sloveniji. Je upravno, kulturno in gosodarsko središče [[Občina Slovenska Bistrica|Občine Slovenska Bistrica]], skupaj s [[Slovenske Konjice|Slovenskimi Konjicami]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] ter južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Ima izredno ugodno prometno lego, saj leži ob [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] ([[Maribor]] - [[Ljubljana]]), obenem pa ostaja pomembno izhodišče za [[Podpohorske gorice]], pohorska smučišča in gozdove. Ugodne življenjske pogoje je mesto nudilo prebivalcem že v davnini, danes pa tod živi in ustvarja okoli 8.400 prebivalcev. Z mestom je zraščeno naselje [[Zgornja Bistrica]], ki delno spada pod Slovensko Bistrico in leži nekoliko višje ob potoku [[Bistrica (Ložnica)|Bistrica]] na pobočju [[Pohorje|Pohorja]]. V urbanem območju ima tako mesto okoli 9.000 prebivalcev. == Etimologija == Vodno ime ''Bistrica'' je slovanskega izvora in izhaja iz občne besede ''bystrica'' v pomenu 'hitro tekoča voda', ta pa iz pridevnika bystrъ (hitro tekoč, deroč). Pridevnik ''Slovenska'' ({{langx|de|Windisch}}) se je začel uporabljati v 16. stoletju, za ločevanje od kraja [[Deutschfeistritz]] ({{langx|sl|Nemška Bistrica}}) na [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijskem Štajerskem]]. ==Zgodovina == Slovenska Bistrica je eno najstarejših mest na [[Slovenija|Slovenskem]], z zgodovino, ki sega v rimsko obdobje. Na območju današnjega mesta je stala rimska naselbina ob cesti Celeia-Poetovio (današnja [[Celje]] in [[Ptuj]]), ki je bila poseljena od 1. do 4. stoletja. Arheološke najdbe razkrivajo stanovanjske stavbe, skladišča, hleve ter žarno grobišče na Brinju, kar potrjuje pomembno prometno in gospodarsko vlogo naselbine v [[Antika|antiki]]. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je območje ostalo poseljeno, v zgodnjem srednjem veku pa se je razvila vaška naselbina ''Gradišče'', ki velja za jedro poznejšega mesta. Naselbina je ležala ob križišču cest proti Ptuju, Mariboru in Celju, kar je omogočilo njen nadaljnji razvoj. Prvi pisni dokument o kraju je nastal leta 1227, ko se je ta imenoval ''Festritz.'' V dokumentu iz leta 1239 je omenjen sodnik Becelinus, kar potrjuje obstoj trga z urejeno upravo. V drugi polovici 13. stoletja se v virih pojavi tudi knežji urad ''Veustriz'' (leto 1265), kar kaže na upravno pomembnost kraja. Med letoma 1297 in 1310 je naselje pridobilo mestne pravice, leta 1309 pa je bilo prvič omenjeno kot mesto (''[[oppidum]]''). Okoli leta 1300 je bilo mesto obdano z obzidjem in utrjeno s štirimi vogalnimi stolpi, kar je bilo značilno za pomembnejša štajerska mesta. V 14. stoletju je mesto dobilo dodatne gospodarske pravice: leta 1339 je dobilo enake pravice kot druga mesta v deželi, leta 1342 pa pravico do svobodne prodaje na ptujskem trgu. V tem času se je razvila tudi trgovina z [[Vino|vinom]], ki je pomembno vplivala na gospodarsko rast. Leta [[1384]] sta v celoti pogorela grad in Marijina kapela. Leta [[1440]] je bil velik mestni požar, leta [[1446]] pa so mesto ob obleganju požgali [[Madžari]]. Leta [[1469]] se je zgodil še en velik požar. V 16. stoletju se je prvič pojavilo ime ''Slovenska Bistrica'' (leto 1565), ki je ločevalo kraj od krajev s podobnim imenom. Mesto je v tem obdobju utrpelo veliko škode zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]] in treh velikih požarov, ki so ga vsakič skoraj povsem uničili. Zaradi teh katastrof je večina današnjih stavb v mestnem jedru iz 18. stoletja. Leta [[1532]] so mesto oropali in požgali [[Turki]]. V 17. stoletju je bila Slovenska Bistrica pomembno regionalno središče, kar potrjuje tudi vključitev v znamenito [[Georg Matthäus Vischer|Vischerjevo]] [[Topografija|topografijo]] (''Topographia Ducatus Stiriae)'' iz leta 1681, kjer je mesto upodobljeno kar na štirih bakrorezih - več kot večina drugih štajerskih krajev. To kaže na njegov takratni gospodarski in upravni pomen. Leta [[1635]] so uporni kmetje požgali več grajskih in gospodarskih poslopij v širši okolici Slovenske Bistrice. V 18. in 19. stoletju je razvoj mesta pospešila cesta [[Dunaj]]-[[Trst]], ki je okrepila [[Trgovina|trgovino]], [[obrt]] in furmanstvo. V tem obdobju je bila zgrajena večina današnjih hiš v mestnem jedru. Pomemben vpliv je imela tudi [[južna železnica]], čeprav je poznejša sprememba trase, ki je obšla mesto, negativno vplivala na gospodarski razvoj. Med letoma [[1779]] in [[1798]] je mesto dvakrat pogorelo. 4. oktobra [[1872]] sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča, kar je bil povod za ustanovitev požarne brambe. V 20. stoletju se je Slovenska Bistrica razvila v upravno, industrijsko in kulturno središče širše regije med [[Pohorje|Pohorjem]] in [[Dravinja|Dravinjo]]. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je sledila industrializacija, širitev stanovanjskih območij in modernizacija infrastrukture. V zadnjih desetletjih je razvoj pospešila lega ob avtocesti [[Avtocesta A1|A1]], ki povezuje mesto s Celjem, z Mariborom in Ljubljano. Danes je Slovenska Bistrica sodobno mesto z ohranjenim starim mestnim jedrom, grajskim kompleksom, številnimi kulturnimi spomeniki ter pomembno industrijsko cono. Območje je od 1. do 4. stoletja spadalo pod Rimsko cesarstvo. Po propadu le-tega je območje prišlo pod oblast [[Slovani|slovanskih plemen]] (6. stoletje), nato pod [[Karantanija|Karantanijo]] (7. in 8. stoletje) in [[Frankovsko cesarstvo]] (od 8. stoletja dalje). Najstarejši znani fevdalni gospodje območja so bili [[Spanheimi]] (11. in 12. stoletje), ki so jih nasledili [[Otokarji|Traungavci]] oz. Otokarji (12. stoletje). Njihova oblast je trajala do izumrtja rodbine. Po Traungavcih je območje prešlo pod [[Babenberžani|Babenberžane]], ki so vladali do sredine 13. stoletja (leto 1250). Med letoma 1250 in [[1278]] je [[Štajerska|Štajersko]] obvladoval češki kralj [[Otokar II. Přemysl|Otokar II. Premysl]]. Po [[Bitka na Moravskem polju|bitki na Moravskem polju]] leta 1278 je celotna Štajerska prešla pod [[Habsburžani|Habsburžane]], ki so vladali do leta 1918. Vsakodnevno oblast je izvajal lastnik bistriškega gradu. V 14. stoletju so to bili [[Celjski grofje|Grofje Celjski]], ki so upravljali večji del Štajerske. Leta 1587 je grad prešel v roke rodbine Vetter, ki je izvedla dve večji prenovi (prvo med letoma 1590 in 1623 ter drugo leta 1651). Lastniki so bili do leta 1681, ko so grad prevzeli Wildensteini. Wildensteini so imeli grad v lasti do leta 1717, med tem časom pa so uredili grajski park v francoskem slogu. Leta 1717 je grad kupil [[Ignacij Marija Attems]], ki ga je do leta 1721 temeljito preuredil in dal poslikati kapelo, stopnišče in viteško dvorano. Družina [[Attemsi|Attems]] je ostala lastnica gradu vse do konca druge svetovne vojne leta 1945. Leta 1945 je bil grad nacionaliziran, leta 1985 pa se je začela celovita obnova gradu. == Geografija == === Lega === Slovenska Bistrica se je razvila ob reki [[Bistrica (Ložnica)|Bistrici]], ki se južno od mesta izliva v levi pritok [[Dravinja|Dravinje]], reko [[Ložnica (Dravinja)|Ložnico]]. Nahaja se na severozahodnem robu [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] v sorazmerno širokih dolinah rek Bistrice in Ložnice, med osrednjim hrbtom Dravinjskih goric in Savinskim, na katera se mesto tudi naslanja. Zgornji del mesta z [[Zgornja Bistrica|Zgornjo Bistrico]] deloma že spada v Podpohorske gorice, te pa predstavljajo prehod med predalpskim Pohorjem in obpanonskimi Dravinjskimi goricami. Slovenska Bistrica se nahaja na nadmorski višini 274 metrov. === Prebivalstvo === {| class="wikitable" |+ !Leto !Število prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko|page=236}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=28. februar 2026|website=Stat.si|publication-place=Ljubljana|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/|title=Prebivalstvo - izbrani kazalniki, občine in naselja, Slovenija, letno|date=11. junij 2025|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref> |- |1948 |2261 |- |1953 |2570 |- |1961 |2694 |- |2002 |6591 |- |2008 |7097 |- |2009 |7213 |- |2010 |7374 |- |2011 |7454 |- |2012 |7573 |- |2013 |7603 |- |2014 |7669 |- |2015 |7809 |- |2016 |7894 |- |2017 |7964 |- |2018 |8016 |- |2019 |8118 |- |2020 |8219 |- |2021 |8252 |- |2022 |8181 |- |2023 |8301 |- |2024 |8292 |- |2025 |8362 |} === Promet === Skozi mesto so že v antiki potekale pomembne prometne poti, o čimer pričajo ostanki rimske ceste Celeia - Poetovio. Kasneje je razvoj v mesto prinesla izgradnja ceste Dunaj - Trst, do izgradnje avtoceste A1 leta 1974 pa je skozi Slovensko Bistrico potekala tudi nekdanja magistralna cesta Maribor-Celje-Ljubljana, danes znana kot regionalna cesta R2-430 (Maribor-Celje). Izredno ugodno prometno lego je Slovenska Bistrica ohranila do danes, ob njenem južnem robu poteka avtocesta A1 kot del V. [[Panevropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]], ki mesto na avtocestno omrežje navezuje z dvema priključkoma: Slovenska Bistrica - jug in Slovenska Bistrica - sever. Mesto predstavlja pomembno križišče cest proti [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]], [[Slovenske Konjice|Slovenskim Konjicam]] ter Celju, Ptuju, Mariboru in proti Pohorju. Z izgradnjo zahodne obvoznice je bilo središče mesta delno razbremenjeno tovornega prometa, vendar pa je zaradi neugodne lege avtocestnega priključka Slovenska Bistrica - jug še vedno izredno obremenjena glavna mestna prometnica Ljubljanska cesta. [[Slika:Železniška postaja Slovenska Bistrica 1959.jpg|sličica|Nekdanja železniška postaja Slovenska Bistrica mesto]] Približno tri kilometre južno od mesta v naselju [[Črešnjevec, Slovenska Bistrica|Črešnjevec]] se na Južni železnici nahaja [[železniška postaja Slovenska Bistrica]], ki mesto povezuje z železniškim omrežjem. Zaradi oddaljenosti Južne železnice od mesta so leta 1908 zgradili 3,7 km dolg odsek lokalne [[Železniška proga Slovenska Bistrica|železniške proge]] s končno železniško postajo Slovenska Bistrica mesto. Proga je potekala po ravninski dolini reke Ložnice ob današnji cesti Slovenska Bistrica - železniška postaja, končna postaja pa je stala na mestu današnje avtobusne postaje Slovenska Bistrica. Pojavljale so se ideje o podaljšanju proge do industrijske cone Impol, a do tega nikoli ni prišlo, leta 1965 pa so progo po 57 letih obratovanja tudi ukinili. == Mestni predeli == Mesto je danes razdeljeno na tri [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: KS Alfonz Šarh, KS Dr. Jagodič in KS Impol. Sicer je mesto razdeljeno tudi na naslednje neuradne mestne predele oz. četrti: * Brinje / Jožef * Gradišče * Kugl * Industrijska cona Bistrica * Tirgod * Zagrad * Zafošt * Zgornja Bistrica z industrijsko cono Impol ==Znamenitosti== Mestu dajejo svojevrstno posebnost: * [[Grad Slovenska Bistrica]] z grajskim parkom * [[Cerkev svetega Jerneja, Slovenska Bistrica|župnijska cerkev sv. Jerneja]]; * [[Cerkev svete Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Marije sedem žalosti]]; * [[Cerkev svetega Jožefa, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Jožefa]]; * [[Marijino znamenje, Slovenska Bistrica|Marijino znamenje]] na Trgu [[Alfonz Šarh|Alfonza Šarha]]; * zgodovinsko jedro Slovenske Bistrice - današnji [[Trg svobode, Slovenska Bistrica|Trg svobode]]. * iz jugovzhodnega dela tega kraja izvira priimek [[Moka]]. * Močeradovo jezero Kulturno pomembnih je še nekaj drugih zgradb ob cesti med [[Dunaj]]em in [[Trst]]om. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.slovenska-bistrica.si Občina Slovenska Bistrica] *[http://www.tic-sb.si Turistično-informacijski center] *[http://www.slovenska-bistrica.net/ Slovenska Bistrica.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150609130707/http://www.slovenska-bistrica.net/ |date=2015-06-09 }} *[http://bistrica.diskom.si/ Kratek vodič po občini Slovenska Bistrica] {{Mesta-Slovenija}} {{Slovenska Bistrica}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji|Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Naselja Občine Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Slovenska Bistrica|*]] {{normativna kontrola}} kopobwi4q0sjn44dht90395osxjkptv 6685134 6685123 2026-06-04T15:11:02Z ~2026-33196-11 261106 Dodal Civitas Negotiana. 6685134 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Bistrica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10133629_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 25.04 |latNS = N | longd = 15 |longm = 34 |longs = 30.39 |longEW = E |najdisi=Slovenska+Bistrica |slika=Slovenska Bistrica - Liberty Square (Trg svobode).jpg |povrsina=7,97 |prebivalstvo=8362 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=274,9 |postna=2310 |posta=Slovenska Bistrica |obcina=Slovenska Bistrica |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenska Bistrica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 19. marec 2013 | refšt= 660 | občina = Slovenska Bistrica }} |ime=Slovenska Bistrica|vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|grb=Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg|grb_alt=Grb}} '''Slovenska Bistrica''' ({{Audio|Sl-SlovenskaBistrica.oga|izgovorjava}}, [[Nemščina|nemško]] ''Windisch-Feistritz'') je [[mesto]] v severovzhodni Sloveniji. Je upravno, kulturno in gosodarsko središče [[Občina Slovenska Bistrica|Občine Slovenska Bistrica]], skupaj s [[Slovenske Konjice|Slovenskimi Konjicami]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] ter južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Ima izredno ugodno prometno lego, saj leži ob [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] ([[Maribor]] - [[Ljubljana]]), obenem pa ostaja pomembno izhodišče za [[Podpohorske gorice]], pohorska smučišča in gozdove. Ugodne življenjske pogoje je mesto nudilo prebivalcem že v davnini, danes pa tod živi in ustvarja okoli 8.400 prebivalcev. Z mestom je zraščeno naselje [[Zgornja Bistrica]], ki delno spada pod Slovensko Bistrico in leži nekoliko višje ob potoku [[Bistrica (Ložnica)|Bistrica]] na pobočju [[Pohorje|Pohorja]]. V urbanem območju ima tako mesto okoli 9.000 prebivalcev. == Etimologija == Vodno ime ''Bistrica'' je slovanskega izvora in izhaja iz občne besede ''bystrica'' v pomenu 'hitro tekoča voda', ta pa iz pridevnika bystrъ (hitro tekoč, deroč). Pridevnik ''Slovenska'' ({{langx|de|Windisch}}) se je začel uporabljati v 16. stoletju, za ločevanje od kraja [[Deutschfeistritz]] ({{langx|sl|Nemška Bistrica}}) na [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijskem Štajerskem]]. ==Zgodovina == Slovenska Bistrica je eno najstarejših mest na [[Slovenija|Slovenskem]], z zgodovino, ki sega v rimsko obdobje. Na območju današnjega mesta je stala rimska naselbina (''Civitas Negotiana'') ob cesti Celeia-Poetovio (današnja [[Celje]] in [[Ptuj]]), ki je bila poseljena od 1. do 4. stoletja. Arheološke najdbe razkrivajo stanovanjske stavbe, skladišča, hleve ter žarno grobišče na Brinju, kar potrjuje pomembno prometno in gospodarsko vlogo naselbine v [[Antika|antiki]]. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je območje ostalo poseljeno, v zgodnjem srednjem veku pa se je razvila vaška naselbina ''Gradišče'', ki velja za jedro poznejšega mesta. Naselbina je ležala ob križišču cest proti Ptuju, Mariboru in Celju, kar je omogočilo njen nadaljnji razvoj. Prvi pisni dokument o kraju je nastal leta 1227, ko se je ta imenoval ''Festritz.'' V dokumentu iz leta 1239 je omenjen sodnik Becelinus, kar potrjuje obstoj trga z urejeno upravo. V drugi polovici 13. stoletja se v virih pojavi tudi knežji urad ''Veustriz'' (leto 1265), kar kaže na upravno pomembnost kraja. Med letoma 1297 in 1310 je naselje pridobilo mestne pravice, leta 1309 pa je bilo prvič omenjeno kot mesto (''[[oppidum]]''). Okoli leta 1300 je bilo mesto obdano z obzidjem in utrjeno s štirimi vogalnimi stolpi, kar je bilo značilno za pomembnejša štajerska mesta. V 14. stoletju je mesto dobilo dodatne gospodarske pravice: leta 1339 je dobilo enake pravice kot druga mesta v deželi, leta 1342 pa pravico do svobodne prodaje na ptujskem trgu. V tem času se je razvila tudi trgovina z [[Vino|vinom]], ki je pomembno vplivala na gospodarsko rast. Leta [[1384]] sta v celoti pogorela grad in Marijina kapela. Leta [[1440]] je bil velik mestni požar, leta [[1446]] pa so mesto ob obleganju požgali [[Madžari]]. Leta [[1469]] se je zgodil še en velik požar. V 16. stoletju se je prvič pojavilo ime ''Slovenska Bistrica'' (leto 1565), ki je ločevalo kraj od krajev s podobnim imenom. Mesto je v tem obdobju utrpelo veliko škode zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]] in treh velikih požarov, ki so ga vsakič skoraj povsem uničili. Zaradi teh katastrof je večina današnjih stavb v mestnem jedru iz 18. stoletja. Leta [[1532]] so mesto oropali in požgali [[Turki]]. V 17. stoletju je bila Slovenska Bistrica pomembno regionalno središče, kar potrjuje tudi vključitev v znamenito [[Georg Matthäus Vischer|Vischerjevo]] [[Topografija|topografijo]] (''Topographia Ducatus Stiriae)'' iz leta 1681, kjer je mesto upodobljeno kar na štirih bakrorezih - več kot večina drugih štajerskih krajev. To kaže na njegov takratni gospodarski in upravni pomen. Leta [[1635]] so uporni kmetje požgali več grajskih in gospodarskih poslopij v širši okolici Slovenske Bistrice. V 18. in 19. stoletju je razvoj mesta pospešila cesta [[Dunaj]]-[[Trst]], ki je okrepila [[Trgovina|trgovino]], [[obrt]] in furmanstvo. V tem obdobju je bila zgrajena večina današnjih hiš v mestnem jedru. Pomemben vpliv je imela tudi [[južna železnica]], čeprav je poznejša sprememba trase, ki je obšla mesto, negativno vplivala na gospodarski razvoj. Med letoma [[1779]] in [[1798]] je mesto dvakrat pogorelo. 4. oktobra [[1872]] sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča, kar je bil povod za ustanovitev požarne brambe. V 20. stoletju se je Slovenska Bistrica razvila v upravno, industrijsko in kulturno središče širše regije med [[Pohorje|Pohorjem]] in [[Dravinja|Dravinjo]]. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je sledila industrializacija, širitev stanovanjskih območij in modernizacija infrastrukture. V zadnjih desetletjih je razvoj pospešila lega ob avtocesti [[Avtocesta A1|A1]], ki povezuje mesto s Celjem, z Mariborom in Ljubljano. Danes je Slovenska Bistrica sodobno mesto z ohranjenim starim mestnim jedrom, grajskim kompleksom, številnimi kulturnimi spomeniki ter pomembno industrijsko cono. Območje je od 1. do 4. stoletja spadalo pod Rimsko cesarstvo. Po propadu le-tega je območje prišlo pod oblast [[Slovani|slovanskih plemen]] (6. stoletje), nato pod [[Karantanija|Karantanijo]] (7. in 8. stoletje) in [[Frankovsko cesarstvo]] (od 8. stoletja dalje). Najstarejši znani fevdalni gospodje območja so bili [[Spanheimi]] (11. in 12. stoletje), ki so jih nasledili [[Otokarji|Traungavci]] oz. Otokarji (12. stoletje). Njihova oblast je trajala do izumrtja rodbine. Po Traungavcih je območje prešlo pod [[Babenberžani|Babenberžane]], ki so vladali do sredine 13. stoletja (leto 1250). Med letoma 1250 in [[1278]] je [[Štajerska|Štajersko]] obvladoval češki kralj [[Otokar II. Přemysl|Otokar II. Premysl]]. Po [[Bitka na Moravskem polju|bitki na Moravskem polju]] leta 1278 je celotna Štajerska prešla pod [[Habsburžani|Habsburžane]], ki so vladali do leta 1918. Vsakodnevno oblast je izvajal lastnik bistriškega gradu. V 14. stoletju so to bili [[Celjski grofje|Grofje Celjski]], ki so upravljali večji del Štajerske. Leta 1587 je grad prešel v roke rodbine Vetter, ki je izvedla dve večji prenovi (prvo med letoma 1590 in 1623 ter drugo leta 1651). Lastniki so bili do leta 1681, ko so grad prevzeli Wildensteini. Wildensteini so imeli grad v lasti do leta 1717, med tem časom pa so uredili grajski park v francoskem slogu. Leta 1717 je grad kupil [[Ignacij Marija Attems]], ki ga je do leta 1721 temeljito preuredil in dal poslikati kapelo, stopnišče in viteško dvorano. Družina [[Attemsi|Attems]] je ostala lastnica gradu vse do konca druge svetovne vojne leta 1945. Leta 1945 je bil grad nacionaliziran, leta 1985 pa se je začela celovita obnova gradu. == Geografija == === Lega === Slovenska Bistrica se je razvila ob reki [[Bistrica (Ložnica)|Bistrici]], ki se južno od mesta izliva v levi pritok [[Dravinja|Dravinje]], reko [[Ložnica (Dravinja)|Ložnico]]. Nahaja se na severozahodnem robu [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] v sorazmerno širokih dolinah rek Bistrice in Ložnice, med osrednjim hrbtom Dravinjskih goric in Savinskim, na katera se mesto tudi naslanja. Zgornji del mesta z [[Zgornja Bistrica|Zgornjo Bistrico]] deloma že spada v Podpohorske gorice, te pa predstavljajo prehod med predalpskim Pohorjem in obpanonskimi Dravinjskimi goricami. Slovenska Bistrica se nahaja na nadmorski višini 274 metrov. === Prebivalstvo === {| class="wikitable" |+ !Leto !Število prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko|page=236}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=28. februar 2026|website=Stat.si|publication-place=Ljubljana|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/|title=Prebivalstvo - izbrani kazalniki, občine in naselja, Slovenija, letno|date=11. junij 2025|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref> |- |1948 |2261 |- |1953 |2570 |- |1961 |2694 |- |2002 |6591 |- |2008 |7097 |- |2009 |7213 |- |2010 |7374 |- |2011 |7454 |- |2012 |7573 |- |2013 |7603 |- |2014 |7669 |- |2015 |7809 |- |2016 |7894 |- |2017 |7964 |- |2018 |8016 |- |2019 |8118 |- |2020 |8219 |- |2021 |8252 |- |2022 |8181 |- |2023 |8301 |- |2024 |8292 |- |2025 |8362 |} === Promet === Skozi mesto so že v antiki potekale pomembne prometne poti, o čimer pričajo ostanki rimske ceste Celeia - Poetovio. Kasneje je razvoj v mesto prinesla izgradnja ceste Dunaj - Trst, do izgradnje avtoceste A1 leta 1974 pa je skozi Slovensko Bistrico potekala tudi nekdanja magistralna cesta Maribor-Celje-Ljubljana, danes znana kot regionalna cesta R2-430 (Maribor-Celje). Izredno ugodno prometno lego je Slovenska Bistrica ohranila do danes, ob njenem južnem robu poteka avtocesta A1 kot del V. [[Panevropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]], ki mesto na avtocestno omrežje navezuje z dvema priključkoma: Slovenska Bistrica - jug in Slovenska Bistrica - sever. Mesto predstavlja pomembno križišče cest proti [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]], [[Slovenske Konjice|Slovenskim Konjicam]] ter Celju, Ptuju, Mariboru in proti Pohorju. Z izgradnjo zahodne obvoznice je bilo središče mesta delno razbremenjeno tovornega prometa, vendar pa je zaradi neugodne lege avtocestnega priključka Slovenska Bistrica - jug še vedno izredno obremenjena glavna mestna prometnica Ljubljanska cesta. [[Slika:Železniška postaja Slovenska Bistrica 1959.jpg|sličica|Nekdanja železniška postaja Slovenska Bistrica mesto]] Približno tri kilometre južno od mesta v naselju [[Črešnjevec, Slovenska Bistrica|Črešnjevec]] se na Južni železnici nahaja [[železniška postaja Slovenska Bistrica]], ki mesto povezuje z železniškim omrežjem. Zaradi oddaljenosti Južne železnice od mesta so leta 1908 zgradili 3,7 km dolg odsek lokalne [[Železniška proga Slovenska Bistrica|železniške proge]] s končno železniško postajo Slovenska Bistrica mesto. Proga je potekala po ravninski dolini reke Ložnice ob današnji cesti Slovenska Bistrica - železniška postaja, končna postaja pa je stala na mestu današnje avtobusne postaje Slovenska Bistrica. Pojavljale so se ideje o podaljšanju proge do industrijske cone Impol, a do tega nikoli ni prišlo, leta 1965 pa so progo po 57 letih obratovanja tudi ukinili. == Mestni predeli == Mesto je danes razdeljeno na tri [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: KS Alfonz Šarh, KS Dr. Jagodič in KS Impol. Sicer je mesto razdeljeno tudi na naslednje neuradne mestne predele oz. četrti: * Brinje / Jožef * Gradišče * Kugl * Industrijska cona Bistrica * Tirgod * Zagrad * Zafošt * Zgornja Bistrica z industrijsko cono Impol ==Znamenitosti== Mestu dajejo svojevrstno posebnost: * [[Grad Slovenska Bistrica]] z grajskim parkom * [[Cerkev svetega Jerneja, Slovenska Bistrica|župnijska cerkev sv. Jerneja]]; * [[Cerkev svete Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Marije sedem žalosti]]; * [[Cerkev svetega Jožefa, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Jožefa]]; * [[Marijino znamenje, Slovenska Bistrica|Marijino znamenje]] na Trgu [[Alfonz Šarh|Alfonza Šarha]]; * zgodovinsko jedro Slovenske Bistrice - današnji [[Trg svobode, Slovenska Bistrica|Trg svobode]]. * iz jugovzhodnega dela tega kraja izvira priimek [[Moka]]. * Močeradovo jezero Kulturno pomembnih je še nekaj drugih zgradb ob cesti med [[Dunaj]]em in [[Trst]]om. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.slovenska-bistrica.si Občina Slovenska Bistrica] *[http://www.tic-sb.si Turistično-informacijski center] *[http://www.slovenska-bistrica.net/ Slovenska Bistrica.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150609130707/http://www.slovenska-bistrica.net/ |date=2015-06-09 }} *[http://bistrica.diskom.si/ Kratek vodič po občini Slovenska Bistrica] {{Mesta-Slovenija}} {{Slovenska Bistrica}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji|Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Naselja Občine Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Slovenska Bistrica|*]] {{normativna kontrola}} lg2wxdwgg9njtweyef0p4sdkcyx00q2 6685229 6685134 2026-06-04T19:30:17Z Ljuba24b 92351 /* Zgodovina */ letnice se ne povezujejo notranje 6685229 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Bistrica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10133629_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 25.04 |latNS = N | longd = 15 |longm = 34 |longs = 30.39 |longEW = E |najdisi=Slovenska+Bistrica |slika=Slovenska Bistrica - Liberty Square (Trg svobode).jpg |povrsina=7,97 |prebivalstvo=8362 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=274,9 |postna=2310 |posta=Slovenska Bistrica |obcina=Slovenska Bistrica |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenska Bistrica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 19. marec 2013 | refšt= 660 | občina = Slovenska Bistrica }} |ime=Slovenska Bistrica|vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|grb=Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg|grb_alt=Grb}} '''Slovenska Bistrica''' ({{Audio|Sl-SlovenskaBistrica.oga|izgovorjava}}, [[Nemščina|nemško]] ''Windisch-Feistritz'') je [[mesto]] v severovzhodni Sloveniji. Je upravno, kulturno in gosodarsko središče [[Občina Slovenska Bistrica|Občine Slovenska Bistrica]], skupaj s [[Slovenske Konjice|Slovenskimi Konjicami]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] ter južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Ima izredno ugodno prometno lego, saj leži ob [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] ([[Maribor]] - [[Ljubljana]]), obenem pa ostaja pomembno izhodišče za [[Podpohorske gorice]], pohorska smučišča in gozdove. Ugodne življenjske pogoje je mesto nudilo prebivalcem že v davnini, danes pa tod živi in ustvarja okoli 8.400 prebivalcev. Z mestom je zraščeno naselje [[Zgornja Bistrica]], ki delno spada pod Slovensko Bistrico in leži nekoliko višje ob potoku [[Bistrica (Ložnica)|Bistrica]] na pobočju [[Pohorje|Pohorja]]. V urbanem območju ima tako mesto okoli 9.000 prebivalcev. == Etimologija == Vodno ime ''Bistrica'' je slovanskega izvora in izhaja iz občne besede ''bystrica'' v pomenu 'hitro tekoča voda', ta pa iz pridevnika bystrъ (hitro tekoč, deroč). Pridevnik ''Slovenska'' ({{langx|de|Windisch}}) se je začel uporabljati v 16. stoletju, za ločevanje od kraja [[Deutschfeistritz]] ({{langx|sl|Nemška Bistrica}}) na [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijskem Štajerskem]]. ==Zgodovina == Slovenska Bistrica je eno najstarejših mest na [[Slovenija|Slovenskem]], z zgodovino, ki sega v rimsko obdobje. Na območju današnjega mesta je stala rimska naselbina (''Civitas Negotiana'') ob cesti Celeia-Poetovio (današnja [[Celje]] in [[Ptuj]]), ki je bila poseljena od 1. do 4. stoletja. Arheološke najdbe razkrivajo stanovanjske stavbe, skladišča, hleve ter žarno grobišče na Brinju, kar potrjuje pomembno prometno in gospodarsko vlogo naselbine v [[Antika|antiki]]. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je območje ostalo poseljeno, v zgodnjem srednjem veku pa se je razvila vaška naselbina ''Gradišče'', ki velja za jedro poznejšega mesta. Naselbina je ležala ob križišču cest proti Ptuju, Mariboru in Celju, kar je omogočilo njen nadaljnji razvoj. Prvi pisni dokument o kraju je nastal leta 1227, ko se je ta imenoval ''Festritz.'' V dokumentu iz leta 1239 je omenjen sodnik Becelinus, kar potrjuje obstoj trga z urejeno upravo. V drugi polovici 13. stoletja se v virih pojavi tudi knežji urad ''Veustriz'' (leto 1265), kar kaže na upravno pomembnost kraja. Med letoma 1297 in 1310 je naselje pridobilo mestne pravice, leta 1309 pa je bilo prvič omenjeno kot mesto (''[[oppidum]]''). Okoli leta 1300 je bilo mesto obdano z obzidjem in utrjeno s štirimi vogalnimi stolpi, kar je bilo značilno za pomembnejša štajerska mesta. V 14. stoletju je mesto dobilo dodatne gospodarske pravice: leta 1339 je dobilo enake pravice kot druga mesta v deželi, leta 1342 pa pravico do svobodne prodaje na ptujskem trgu. V tem času se je razvila tudi trgovina z [[Vino|vinom]], ki je pomembno vplivala na gospodarsko rast. Leta 1384 sta v celoti pogorela grad in Marijina kapela. Leta 1440 je bil velik mestni požar, leta 1446 pa so mesto ob obleganju požgali [[Ogri]]. Leta 1469 se je zgodil še en velik požar. V 16. stoletju se je prvič pojavilo ime ''Slovenska Bistrica'' (leto 1565), ki je ločevalo kraj od krajev s podobnim imenom. Mesto je v tem obdobju utrpelo veliko škode zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]] in treh velikih požarov, ki so ga vsakič skoraj povsem uničili. Zaradi teh katastrof je večina današnjih stavb v mestnem jedru iz 18. stoletja. Leta 1532 so mesto oropali in požgali [[Turki]]. V 17. stoletju je bila Slovenska Bistrica pomembno regionalno središče, kar potrjuje tudi vključitev v znamenito [[Georg Matthäus Vischer|Vischerjevo]] [[Topografija|topografijo]] (''Topographia Ducatus Stiriae)'' iz leta 1681, kjer je mesto upodobljeno kar na štirih bakrorezih - več kot večina drugih štajerskih krajev. To kaže na njegov takratni gospodarski in upravni pomen. Leta 1635 so uporni kmetje požgali več grajskih in gospodarskih poslopij v širši okolici Slovenske Bistrice. V 18. in 19. stoletju je razvoj mesta pospešila cesta [[Dunaj]]-[[Trst]], ki je okrepila [[Trgovina|trgovino]], [[obrt]] in furmanstvo. V tem obdobju je bila zgrajena večina današnjih hiš v mestnem jedru. Pomemben vpliv je imela tudi [[južna železnica]], čeprav je poznejša sprememba trase, ki je obšla mesto, negativno vplivala na gospodarski razvoj. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo. 4. oktobra 1872 sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča, kar je bil povod za ustanovitev požarne brambe. V 20. stoletju se je Slovenska Bistrica razvila v upravno, industrijsko in kulturno središče širše regije med [[Pohorje|Pohorjem]] in [[Dravinja|Dravinjo]]. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je sledila industrializacija, širitev stanovanjskih območij in modernizacija infrastrukture. V zadnjih desetletjih je razvoj pospešila lega ob avtocesti [[Avtocesta A1|A1]], ki povezuje mesto s Celjem, z Mariborom in Ljubljano. Danes je Slovenska Bistrica sodobno mesto z ohranjenim starim mestnim jedrom, grajskim kompleksom, številnimi kulturnimi spomeniki ter pomembno industrijsko cono. Območje je od 1. do 4. stoletja spadalo pod Rimsko cesarstvo. Po propadu le-tega je območje prišlo pod oblast [[Slovani|slovanskih plemen]] (6. stoletje), nato pod [[Karantanija|Karantanijo]] (7. in 8. stoletje) in [[Frankovsko cesarstvo]] (od 8. stoletja dalje). Najstarejši znani fevdalni gospodje območja so bili [[Spanheimi]] (11. in 12. stoletje), ki so jih nasledili [[Otokarji|Traungavci]] oz. Otokarji (12. stoletje). Njihova oblast je trajala do izumrtja rodbine. Po Traungavcih je območje prešlo pod [[Babenberžani|Babenberžane]], ki so vladali do sredine 13. stoletja (leto 1250). Med letoma 1250 in [[1278]] je [[Štajerska|Štajersko]] obvladoval češki kralj [[Otokar II. Přemysl|Otokar II. Premysl]]. Po [[Bitka na Moravskem polju|bitki na Moravskem polju]] leta 1278 je celotna Štajerska prešla pod [[Habsburžani|Habsburžane]], ki so vladali do leta 1918. Vsakodnevno oblast je izvajal lastnik bistriškega gradu. V 14. stoletju so to bili [[Celjski grofje|Grofje Celjski]], ki so upravljali večji del Štajerske. Leta 1587 je grad prešel v roke rodbine Vetter, ki je izvedla dve večji prenovi (prvo med letoma 1590 in 1623 ter drugo leta 1651). Lastniki so bili do leta 1681, ko so grad prevzeli Wildensteini. Wildensteini so imeli grad v lasti do leta 1717, med tem časom pa so uredili grajski park v francoskem slogu. Leta 1717 je grad kupil [[Ignacij Marija Attems]], ki ga je do leta 1721 temeljito preuredil in dal poslikati kapelo, stopnišče in viteško dvorano. Družina [[Attemsi|Attems]] je ostala lastnica gradu vse do konca druge svetovne vojne leta 1945. Leta 1945 je bil grad nacionaliziran, leta 1985 pa se je začela celovita obnova gradu. == Geografija == === Lega === Slovenska Bistrica se je razvila ob reki [[Bistrica (Ložnica)|Bistrici]], ki se južno od mesta izliva v levi pritok [[Dravinja|Dravinje]], reko [[Ložnica (Dravinja)|Ložnico]]. Nahaja se na severozahodnem robu [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] v sorazmerno širokih dolinah rek Bistrice in Ložnice, med osrednjim hrbtom Dravinjskih goric in Savinskim, na katera se mesto tudi naslanja. Zgornji del mesta z [[Zgornja Bistrica|Zgornjo Bistrico]] deloma že spada v Podpohorske gorice, te pa predstavljajo prehod med predalpskim Pohorjem in obpanonskimi Dravinjskimi goricami. Slovenska Bistrica se nahaja na nadmorski višini 274 metrov. === Prebivalstvo === {| class="wikitable" |+ !Leto !Število prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko|page=236}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=28. februar 2026|website=Stat.si|publication-place=Ljubljana|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/|title=Prebivalstvo - izbrani kazalniki, občine in naselja, Slovenija, letno|date=11. junij 2025|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref> |- |1948 |2261 |- |1953 |2570 |- |1961 |2694 |- |2002 |6591 |- |2008 |7097 |- |2009 |7213 |- |2010 |7374 |- |2011 |7454 |- |2012 |7573 |- |2013 |7603 |- |2014 |7669 |- |2015 |7809 |- |2016 |7894 |- |2017 |7964 |- |2018 |8016 |- |2019 |8118 |- |2020 |8219 |- |2021 |8252 |- |2022 |8181 |- |2023 |8301 |- |2024 |8292 |- |2025 |8362 |} === Promet === Skozi mesto so že v antiki potekale pomembne prometne poti, o čimer pričajo ostanki rimske ceste Celeia - Poetovio. Kasneje je razvoj v mesto prinesla izgradnja ceste Dunaj - Trst, do izgradnje avtoceste A1 leta 1974 pa je skozi Slovensko Bistrico potekala tudi nekdanja magistralna cesta Maribor-Celje-Ljubljana, danes znana kot regionalna cesta R2-430 (Maribor-Celje). Izredno ugodno prometno lego je Slovenska Bistrica ohranila do danes, ob njenem južnem robu poteka avtocesta A1 kot del V. [[Panevropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]], ki mesto na avtocestno omrežje navezuje z dvema priključkoma: Slovenska Bistrica - jug in Slovenska Bistrica - sever. Mesto predstavlja pomembno križišče cest proti [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]], [[Slovenske Konjice|Slovenskim Konjicam]] ter Celju, Ptuju, Mariboru in proti Pohorju. Z izgradnjo zahodne obvoznice je bilo središče mesta delno razbremenjeno tovornega prometa, vendar pa je zaradi neugodne lege avtocestnega priključka Slovenska Bistrica - jug še vedno izredno obremenjena glavna mestna prometnica Ljubljanska cesta. [[Slika:Železniška postaja Slovenska Bistrica 1959.jpg|sličica|Nekdanja železniška postaja Slovenska Bistrica mesto]] Približno tri kilometre južno od mesta v naselju [[Črešnjevec, Slovenska Bistrica|Črešnjevec]] se na Južni železnici nahaja [[železniška postaja Slovenska Bistrica]], ki mesto povezuje z železniškim omrežjem. Zaradi oddaljenosti Južne železnice od mesta so leta 1908 zgradili 3,7 km dolg odsek lokalne [[Železniška proga Slovenska Bistrica|železniške proge]] s končno železniško postajo Slovenska Bistrica mesto. Proga je potekala po ravninski dolini reke Ložnice ob današnji cesti Slovenska Bistrica - železniška postaja, končna postaja pa je stala na mestu današnje avtobusne postaje Slovenska Bistrica. Pojavljale so se ideje o podaljšanju proge do industrijske cone Impol, a do tega nikoli ni prišlo, leta 1965 pa so progo po 57 letih obratovanja tudi ukinili. == Mestni predeli == Mesto je danes razdeljeno na tri [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: KS Alfonz Šarh, KS Dr. Jagodič in KS Impol. Sicer je mesto razdeljeno tudi na naslednje neuradne mestne predele oz. četrti: * Brinje / Jožef * Gradišče * Kugl * Industrijska cona Bistrica * Tirgod * Zagrad * Zafošt * Zgornja Bistrica z industrijsko cono Impol ==Znamenitosti== Mestu dajejo svojevrstno posebnost: * [[Grad Slovenska Bistrica]] z grajskim parkom * [[Cerkev svetega Jerneja, Slovenska Bistrica|župnijska cerkev sv. Jerneja]]; * [[Cerkev svete Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Marije sedem žalosti]]; * [[Cerkev svetega Jožefa, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Jožefa]]; * [[Marijino znamenje, Slovenska Bistrica|Marijino znamenje]] na Trgu [[Alfonz Šarh|Alfonza Šarha]]; * zgodovinsko jedro Slovenske Bistrice - današnji [[Trg svobode, Slovenska Bistrica|Trg svobode]]. * iz jugovzhodnega dela tega kraja izvira priimek [[Moka]]. * Močeradovo jezero Kulturno pomembnih je še nekaj drugih zgradb ob cesti med [[Dunaj]]em in [[Trst]]om. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.slovenska-bistrica.si Občina Slovenska Bistrica] *[http://www.tic-sb.si Turistično-informacijski center] *[http://www.slovenska-bistrica.net/ Slovenska Bistrica.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150609130707/http://www.slovenska-bistrica.net/ |date=2015-06-09 }} *[http://bistrica.diskom.si/ Kratek vodič po občini Slovenska Bistrica] {{Mesta-Slovenija}} {{Slovenska Bistrica}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji|Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Naselja Občine Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Slovenska Bistrica|*]] {{normativna kontrola}} mlpdnttmqcokrwtjemihxij0h1fqyqs 6685230 6685229 2026-06-04T19:30:46Z Ljuba24b 92351 /* Zgodovina */ np 6685230 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Bistrica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10133629_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 25.04 |latNS = N | longd = 15 |longm = 34 |longs = 30.39 |longEW = E |najdisi=Slovenska+Bistrica |slika=Slovenska Bistrica - Liberty Square (Trg svobode).jpg |povrsina=7,97 |prebivalstvo=8362 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=274,9 |postna=2310 |posta=Slovenska Bistrica |obcina=Slovenska Bistrica |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenska Bistrica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 19. marec 2013 | refšt= 660 | občina = Slovenska Bistrica }} |ime=Slovenska Bistrica|vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|grb=Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg|grb_alt=Grb}} '''Slovenska Bistrica''' ({{Audio|Sl-SlovenskaBistrica.oga|izgovorjava}}, [[Nemščina|nemško]] ''Windisch-Feistritz'') je [[mesto]] v severovzhodni Sloveniji. Je upravno, kulturno in gosodarsko središče [[Občina Slovenska Bistrica|Občine Slovenska Bistrica]], skupaj s [[Slovenske Konjice|Slovenskimi Konjicami]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] ter južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Ima izredno ugodno prometno lego, saj leži ob [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] ([[Maribor]] - [[Ljubljana]]), obenem pa ostaja pomembno izhodišče za [[Podpohorske gorice]], pohorska smučišča in gozdove. Ugodne življenjske pogoje je mesto nudilo prebivalcem že v davnini, danes pa tod živi in ustvarja okoli 8.400 prebivalcev. Z mestom je zraščeno naselje [[Zgornja Bistrica]], ki delno spada pod Slovensko Bistrico in leži nekoliko višje ob potoku [[Bistrica (Ložnica)|Bistrica]] na pobočju [[Pohorje|Pohorja]]. V urbanem območju ima tako mesto okoli 9.000 prebivalcev. == Etimologija == Vodno ime ''Bistrica'' je slovanskega izvora in izhaja iz občne besede ''bystrica'' v pomenu 'hitro tekoča voda', ta pa iz pridevnika bystrъ (hitro tekoč, deroč). Pridevnik ''Slovenska'' ({{langx|de|Windisch}}) se je začel uporabljati v 16. stoletju, za ločevanje od kraja [[Deutschfeistritz]] ({{langx|sl|Nemška Bistrica}}) na [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijskem Štajerskem]]. ==Zgodovina == Slovenska Bistrica je eno najstarejših mest na [[Slovenija|Slovenskem]], z zgodovino, ki sega v rimsko obdobje. Na območju današnjega mesta je stala rimska naselbina (''Civitas Negotiana'') ob cesti Celeia-Poetovio (današnja [[Celje]] in [[Ptuj]]), ki je bila poseljena od 1. do 4. stoletja. Arheološke najdbe razkrivajo stanovanjske stavbe, skladišča, hleve ter žarno grobišče na Brinju, kar potrjuje pomembno prometno in gospodarsko vlogo naselbine v [[Antika|antiki]]. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je območje ostalo poseljeno, v zgodnjem srednjem veku pa se je razvila vaška naselbina ''Gradišče'', ki velja za jedro poznejšega mesta. Naselbina je ležala ob križišču cest proti Ptuju, Mariboru in Celju, kar je omogočilo njen nadaljnji razvoj. Prvi pisni dokument o kraju je nastal leta 1227, ko se je ta imenoval ''Festritz.'' V dokumentu iz leta 1239 je omenjen sodnik Becelinus, kar potrjuje obstoj trga z urejeno upravo. V drugi polovici 13. stoletja se v virih pojavi tudi knežji urad ''Veustriz'' (leto 1265), kar kaže na upravno pomembnost kraja. Med letoma 1297 in 1310 je naselje pridobilo mestne pravice, leta 1309 pa je bilo prvič omenjeno kot mesto (''[[oppidum]]''). Okoli leta 1300 je bilo mesto obdano z obzidjem in utrjeno s štirimi vogalnimi stolpi, kar je bilo značilno za pomembnejša štajerska mesta. V 14. stoletju je mesto dobilo dodatne gospodarske pravice: leta 1339 je dobilo enake pravice kot druga mesta v deželi, leta 1342 pa pravico do svobodne prodaje na ptujskem trgu. V tem času se je razvila tudi trgovina z [[Vino|vinom]], ki je pomembno vplivala na gospodarsko rast. Leta 1384 sta v celoti pogorela grad in Marijina kapela. Leta 1440 je bil velik mestni požar, leta 1446 pa so mesto ob obleganju požgali [[Ogri]]. Leta 1469 se je zgodil še en velik požar. V 16. stoletju se je prvič pojavilo ime ''Slovenska Bistrica'' (leto 1565), ki je ločevalo kraj od krajev s podobnim imenom. Mesto je v tem obdobju utrpelo veliko škode zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]] in treh velikih požarov, ki so ga vsakič skoraj povsem uničili. Zaradi teh katastrof je večina današnjih stavb v mestnem jedru iz 18. stoletja. Leta 1532 so mesto oropali in požgali [[Turki]]. V 17. stoletju je bila Slovenska Bistrica pomembno regionalno središče, kar potrjuje tudi vključitev v znamenito [[Georg Matthäus Vischer|Vischerjevo]] [[Topografija|topografijo]] (''Topographia Ducatus Stiriae)'' iz leta 1681, kjer je mesto upodobljeno kar na štirih bakrorezih - več kot večina drugih štajerskih krajev. To kaže na njegov takratni gospodarski in upravni pomen. Leta 1635 so uporni kmetje požgali več grajskih in gospodarskih poslopij v širši okolici Slovenske Bistrice. V 18. in 19. stoletju je razvoj mesta pospešila cesta [[Dunaj]]-[[Trst]], ki je okrepila [[Trgovina|trgovino]], [[obrt]] in furmanstvo. V tem obdobju je bila zgrajena večina današnjih hiš v mestnem jedru. Pomemben vpliv je imela tudi [[južna železnica]], čeprav je poznejša sprememba trase, ki je obšla mesto, negativno vplivala na gospodarski razvoj. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo. 4. oktobra 1872 sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča, kar je bil povod za ustanovitev požarne brambe. V 20. stoletju se je Slovenska Bistrica razvila v upravno, industrijsko in kulturno središče širše regije med [[Pohorje|Pohorjem]] in [[Dravinja|Dravinjo]]. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je sledila industrializacija, širitev stanovanjskih območij in modernizacija infrastrukture. V zadnjih desetletjih je razvoj pospešila lega ob avtocesti [[Avtocesta A1|A1]], ki povezuje mesto s Celjem, z Mariborom in Ljubljano. Danes je Slovenska Bistrica sodobno mesto z ohranjenim starim mestnim jedrom, grajskim kompleksom, številnimi kulturnimi spomeniki ter pomembno industrijsko cono. Območje je od 1. do 4. stoletja spadalo pod Rimsko cesarstvo. Po propadu le-tega je območje prišlo pod oblast [[Slovani|slovanskih plemen]] (6. stoletje), nato pod [[Karantanija|Karantanijo]] (7. in 8. stoletje) in [[Frankovsko cesarstvo]] (od 8. stoletja dalje). Najstarejši znani fevdalni gospodje območja so bili [[Spanheimi]] (11. in 12. stoletje), ki so jih nasledili [[Otokarji|Traungavci]] oz. Otokarji (12. stoletje). Njihova oblast je trajala do izumrtja rodbine. Po Traungavcih je območje prešlo pod [[Babenberžani|Babenberžane]], ki so vladali do sredine 13. stoletja (leto 1250). Med letoma 1250 in 1278 je [[Štajerska|Štajersko]] obvladoval češki kralj [[Otokar II. Přemysl|Otokar II. Premysl]]. Po [[Bitka na Moravskem polju|bitki na Moravskem polju]] leta 1278 je celotna Štajerska prešla pod [[Habsburžani|Habsburžane]], ki so vladali do leta 1918. Vsakodnevno oblast je izvajal lastnik bistriškega gradu. V 14. stoletju so to bili [[Celjski grofje|Grofje Celjski]], ki so upravljali večji del Štajerske. Leta 1587 je grad prešel v roke rodbine Vetter, ki je izvedla dve večji prenovi (prvo med letoma 1590 in 1623 ter drugo leta 1651). Lastniki so bili do leta 1681, ko so grad prevzeli Wildensteini. Wildensteini so imeli grad v lasti do leta 1717, med tem časom pa so uredili grajski park v francoskem slogu. Leta 1717 je grad kupil [[Ignacij Marija Attems]], ki ga je do leta 1721 temeljito preuredil in dal poslikati kapelo, stopnišče in viteško dvorano. Družina [[Attemsi|Attems]] je ostala lastnica gradu vse do konca druge svetovne vojne leta 1945. Leta 1945 je bil grad nacionaliziran, leta 1985 pa se je začela celovita obnova gradu. == Geografija == === Lega === Slovenska Bistrica se je razvila ob reki [[Bistrica (Ložnica)|Bistrici]], ki se južno od mesta izliva v levi pritok [[Dravinja|Dravinje]], reko [[Ložnica (Dravinja)|Ložnico]]. Nahaja se na severozahodnem robu [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] v sorazmerno širokih dolinah rek Bistrice in Ložnice, med osrednjim hrbtom Dravinjskih goric in Savinskim, na katera se mesto tudi naslanja. Zgornji del mesta z [[Zgornja Bistrica|Zgornjo Bistrico]] deloma že spada v Podpohorske gorice, te pa predstavljajo prehod med predalpskim Pohorjem in obpanonskimi Dravinjskimi goricami. Slovenska Bistrica se nahaja na nadmorski višini 274 metrov. === Prebivalstvo === {| class="wikitable" |+ !Leto !Število prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko|page=236}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=28. februar 2026|website=Stat.si|publication-place=Ljubljana|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/|title=Prebivalstvo - izbrani kazalniki, občine in naselja, Slovenija, letno|date=11. junij 2025|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref> |- |1948 |2261 |- |1953 |2570 |- |1961 |2694 |- |2002 |6591 |- |2008 |7097 |- |2009 |7213 |- |2010 |7374 |- |2011 |7454 |- |2012 |7573 |- |2013 |7603 |- |2014 |7669 |- |2015 |7809 |- |2016 |7894 |- |2017 |7964 |- |2018 |8016 |- |2019 |8118 |- |2020 |8219 |- |2021 |8252 |- |2022 |8181 |- |2023 |8301 |- |2024 |8292 |- |2025 |8362 |} === Promet === Skozi mesto so že v antiki potekale pomembne prometne poti, o čimer pričajo ostanki rimske ceste Celeia - Poetovio. Kasneje je razvoj v mesto prinesla izgradnja ceste Dunaj - Trst, do izgradnje avtoceste A1 leta 1974 pa je skozi Slovensko Bistrico potekala tudi nekdanja magistralna cesta Maribor-Celje-Ljubljana, danes znana kot regionalna cesta R2-430 (Maribor-Celje). Izredno ugodno prometno lego je Slovenska Bistrica ohranila do danes, ob njenem južnem robu poteka avtocesta A1 kot del V. [[Panevropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]], ki mesto na avtocestno omrežje navezuje z dvema priključkoma: Slovenska Bistrica - jug in Slovenska Bistrica - sever. Mesto predstavlja pomembno križišče cest proti [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]], [[Slovenske Konjice|Slovenskim Konjicam]] ter Celju, Ptuju, Mariboru in proti Pohorju. Z izgradnjo zahodne obvoznice je bilo središče mesta delno razbremenjeno tovornega prometa, vendar pa je zaradi neugodne lege avtocestnega priključka Slovenska Bistrica - jug še vedno izredno obremenjena glavna mestna prometnica Ljubljanska cesta. [[Slika:Železniška postaja Slovenska Bistrica 1959.jpg|sličica|Nekdanja železniška postaja Slovenska Bistrica mesto]] Približno tri kilometre južno od mesta v naselju [[Črešnjevec, Slovenska Bistrica|Črešnjevec]] se na Južni železnici nahaja [[železniška postaja Slovenska Bistrica]], ki mesto povezuje z železniškim omrežjem. Zaradi oddaljenosti Južne železnice od mesta so leta 1908 zgradili 3,7 km dolg odsek lokalne [[Železniška proga Slovenska Bistrica|železniške proge]] s končno železniško postajo Slovenska Bistrica mesto. Proga je potekala po ravninski dolini reke Ložnice ob današnji cesti Slovenska Bistrica - železniška postaja, končna postaja pa je stala na mestu današnje avtobusne postaje Slovenska Bistrica. Pojavljale so se ideje o podaljšanju proge do industrijske cone Impol, a do tega nikoli ni prišlo, leta 1965 pa so progo po 57 letih obratovanja tudi ukinili. == Mestni predeli == Mesto je danes razdeljeno na tri [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: KS Alfonz Šarh, KS Dr. Jagodič in KS Impol. Sicer je mesto razdeljeno tudi na naslednje neuradne mestne predele oz. četrti: * Brinje / Jožef * Gradišče * Kugl * Industrijska cona Bistrica * Tirgod * Zagrad * Zafošt * Zgornja Bistrica z industrijsko cono Impol ==Znamenitosti== Mestu dajejo svojevrstno posebnost: * [[Grad Slovenska Bistrica]] z grajskim parkom * [[Cerkev svetega Jerneja, Slovenska Bistrica|župnijska cerkev sv. Jerneja]]; * [[Cerkev svete Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Marije sedem žalosti]]; * [[Cerkev svetega Jožefa, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Jožefa]]; * [[Marijino znamenje, Slovenska Bistrica|Marijino znamenje]] na Trgu [[Alfonz Šarh|Alfonza Šarha]]; * zgodovinsko jedro Slovenske Bistrice - današnji [[Trg svobode, Slovenska Bistrica|Trg svobode]]. * iz jugovzhodnega dela tega kraja izvira priimek [[Moka]]. * Močeradovo jezero Kulturno pomembnih je še nekaj drugih zgradb ob cesti med [[Dunaj]]em in [[Trst]]om. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.slovenska-bistrica.si Občina Slovenska Bistrica] *[http://www.tic-sb.si Turistično-informacijski center] *[http://www.slovenska-bistrica.net/ Slovenska Bistrica.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150609130707/http://www.slovenska-bistrica.net/ |date=2015-06-09 }} *[http://bistrica.diskom.si/ Kratek vodič po občini Slovenska Bistrica] {{Mesta-Slovenija}} {{Slovenska Bistrica}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji|Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Naselja Občine Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Slovenska Bistrica|*]] {{normativna kontrola}} i2fatzn88h8zf8ncaev8z7wyjkbxnpf 6685467 6685230 2026-06-05T09:18:42Z ~2026-33282-54 261155 /* */ 6685467 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Bistrica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10133629_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 25.04 |latNS = N | longd = 15 |longm = 34 |longs = 30.39 |longEW = E |najdisi=Slovenska+Bistrica |slika=Slovenska Bistrica - Liberty Square (Trg svobode).jpg |povrsina=7,97 |prebivalstvo=8362 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=274,9 |postna=2310 |posta=Slovenska Bistrica |obcina=Slovenska Bistrica |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenska Bistrica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 19. marec 2013 | refšt= 660 | občina = Slovenska Bistrica }} |ime=Slovenska Bistrica|vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|grb=Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg|grb_alt=Grb}} '''Slovenska Bistrica''' ({{Audio|Sl-SlovenskaBistrica.oga|izgovorjava}}, [[Nemščina|nemško]] ''Windisch-Feistritz'') je [[mesto]] v severovzhodni Sloveniji. Je upravno, kulturno in gosodarsko središče [[Občina Slovenska Bistrica|Občine Slovenska Bistrica]], skupaj s [[Slovenske Konjice|Slovenskimi Konjicami]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] ter južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Ima izredno ugodno prometno lego, saj leži ob [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] ([[Maribor]] - [[Ljubljana]]), obenem pa ostaja pomembno izhodišče za [[Podpohorske gorice]], pohorska smučišča in gozdove. Ugodne življenjske pogoje je mesto nudilo prebivalcem že v davnini, danes pa tod živi in ustvarja okoli 8.400 prebivalcev. Z mestom je zraščeno naselje [[Zgornja Bistrica]], ki delno spada pod Slovensko Bistrico in leži nekoliko višje ob potoku [[Bistrica (Ložnica)|Bistrica]] na pobočju [[Pohorje|Pohorja]]. V urbanem območju ima tako mesto okoli 9.000 prebivalcev. == Etimologija == Vodno ime ''Bistrica'' je slovanskega izvora in izhaja iz občne besede ''bystrica'' v pomenu 'hitro tekoča voda', ta pa iz pridevnika bystrъ (hitro tekoč, deroč). Pridevnik ''Slovenska'' ({{langx|de|Windisch}}) se je začel uporabljati v 16. stoletju, za ločevanje od kraja [[Deutschfeistritz]] ({{langx|sl|Nemška Bistrica}}) na [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijskem Štajerskem]]. ==Zgodovina == Slovenska Bistrica je eno najstarejših mest na [[Slovenija|Slovenskem]], z zgodovino, ki sega v rimsko obdobje. Na območju današnjega mesta je stala rimska naselbina (''Civitas Negotiana'') ob cesti Celeia-Poetovio (današnja [[Celje]] in [[Ptuj]]), ki je bila poseljena od 1. do 4. stoletja. Arheološke najdbe razkrivajo stanovanjske stavbe, skladišča, hleve ter žarno grobišče na Brinju, kar potrjuje pomembno prometno in gospodarsko vlogo naselbine v [[Antika|antiki]]. REŠITEV SO VSA REALNA ŠTEVILA Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je območje ostalo poseljeno, v zgodnjem srednjem veku pa se je razvila vaška naselbina ''Gradišče'', ki velja za jedro poznejšega mesta. Naselbina je ležala ob križišču cest proti Ptuju, Mariboru in Celju, kar je omogočilo njen nadaljnji razvoj. Prvi pisni dokument o kraju je nastal leta 1227, ko se je ta imenoval ''Festritz.'' V dokumentu iz leta 1239 je omenjen sodnik Becelinus, kar potrjuje obstoj trga z urejeno upravo. V drugi polovici 13. stoletja se v virih pojavi tudi knežji urad ''Veustriz'' (leto 1265), kar kaže na upravno pomembnost kraja. Med letoma 1297 in 1310 je naselje pridobilo mestne pravice, leta 1309 pa je bilo prvič omenjeno kot mesto (''[[oppidum]]''). Okoli leta 1300 je bilo mesto obdano z obzidjem in utrjeno s štirimi vogalnimi stolpi, kar je bilo značilno za pomembnejša štajerska mesta. V 14. stoletju je mesto dobilo dodatne gospodarske pravice: leta 1339 je dobilo enake pravice kot druga mesta v deželi, leta 1342 pa pravico do svobodne prodaje na ptujskem trgu. V tem času se je razvila tudi trgovina z [[Vino|vinom]], ki je pomembno vplivala na gospodarsko rast. Leta 1384 sta v celoti pogorela grad in Marijina kapela. Leta 1440 je bil velik mestni požar, leta 1446 pa so mesto ob obleganju požgali [[Ogri]]. Leta 1469 se je zgodil še en velik požar. V 16. stoletju se je prvič pojavilo ime ''Slovenska Bistrica'' (leto 1565), ki je ločevalo kraj od krajev s podobnim imenom. Mesto je v tem obdobju utrpelo veliko škode zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]] in treh velikih požarov, ki so ga vsakič skoraj povsem uničili. Zaradi teh katastrof je večina današnjih stavb v mestnem jedru iz 18. stoletja. Leta 1532 so mesto oropali in požgali [[Turki]]. V 17. stoletju je bila Slovenska Bistrica pomembno regionalno središče, kar potrjuje tudi vključitev v znamenito [[Georg Matthäus Vischer|Vischerjevo]] [[Topografija|topografijo]] (''Topographia Ducatus Stiriae)'' iz leta 1681, kjer je mesto upodobljeno kar na štirih bakrorezih - več kot večina drugih štajerskih krajev. To kaže na njegov takratni gospodarski in upravni pomen. Leta 1635 so uporni kmetje požgali več grajskih in gospodarskih poslopij v širši okolici Slovenske Bistrice. V 18. in 19. stoletju je razvoj mesta pospešila cesta [[Dunaj]]-[[Trst]], ki je okrepila [[Trgovina|trgovino]], [[obrt]] in furmanstvo. V tem obdobju je bila zgrajena večina današnjih hiš v mestnem jedru. Pomemben vpliv je imela tudi [[južna železnica]], čeprav je poznejša sprememba trase, ki je obšla mesto, negativno vplivala na gospodarski razvoj. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo. 4. oktobra 1872 sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča, kar je bil povod za ustanovitev požarne brambe. V 20. stoletju se je Slovenska Bistrica razvila v upravno, industrijsko in kulturno središče širše regije med [[Pohorje|Pohorjem]] in [[Dravinja|Dravinjo]]. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je sledila industrializacija, širitev stanovanjskih območij in modernizacija infrastrukture. V zadnjih desetletjih je razvoj pospešila lega ob avtocesti [[Avtocesta A1|A1]], ki povezuje mesto s Celjem, z Mariborom in Ljubljano. Danes je Slovenska Bistrica sodobno mesto z ohranjenim starim mestnim jedrom, grajskim kompleksom, številnimi kulturnimi spomeniki ter pomembno industrijsko cono. Območje je od 1. do 4. stoletja spadalo pod Rimsko cesarstvo. Po propadu le-tega je območje prišlo pod oblast [[Slovani|slovanskih plemen]] (6. stoletje), nato pod [[Karantanija|Karantanijo]] (7. in 8. stoletje) in [[Frankovsko cesarstvo]] (od 8. stoletja dalje). Najstarejši znani fevdalni gospodje območja so bili [[Spanheimi]] (11. in 12. stoletje), ki so jih nasledili [[Otokarji|Traungavci]] oz. Otokarji (12. stoletje). Njihova oblast je trajala do izumrtja rodbine. Po Traungavcih je območje prešlo pod [[Babenberžani|Babenberžane]], ki so vladali do sredine 13. stoletja (leto 1250). Med letoma 1250 in 1278 je [[Štajerska|Štajersko]] obvladoval češki kralj [[Otokar II. Přemysl|Otokar II. Premysl]]. Po [[Bitka na Moravskem polju|bitki na Moravskem polju]] leta 1278 je celotna Štajerska prešla pod [[Habsburžani|Habsburžane]], ki so vladali do leta 1918. Vsakodnevno oblast je izvajal lastnik bistriškega gradu. V 14. stoletju so to bili [[Celjski grofje|Grofje Celjski]], ki so upravljali večji del Štajerske. Leta 1587 je grad prešel v roke rodbine Vetter, ki je izvedla dve večji prenovi (prvo med letoma 1590 in 1623 ter drugo leta 1651). Lastniki so bili do leta 1681, ko so grad prevzeli Wildensteini. Wildensteini so imeli grad v lasti do leta 1717, med tem časom pa so uredili grajski park v francoskem slogu. Leta 1717 je grad kupil [[Ignacij Marija Attems]], ki ga je do leta 1721 temeljito preuredil in dal poslikati kapelo, stopnišče in viteško dvorano. Družina [[Attemsi|Attems]] je ostala lastnica gradu vse do konca druge svetovne vojne leta 1945. Leta 1945 je bil grad nacionaliziran, leta 1985 pa se je začela celovita obnova gradu. == Geografija == === Lega === Slovenska Bistrica se je razvila ob reki [[Bistrica (Ložnica)|Bistrici]], ki se južno od mesta izliva v levi pritok [[Dravinja|Dravinje]], reko [[Ložnica (Dravinja)|Ložnico]]. Nahaja se na severozahodnem robu [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] v sorazmerno širokih dolinah rek Bistrice in Ložnice, med osrednjim hrbtom Dravinjskih goric in Savinskim, na katera se mesto tudi naslanja. Zgornji del mesta z [[Zgornja Bistrica|Zgornjo Bistrico]] deloma že spada v Podpohorske gorice, te pa predstavljajo prehod med predalpskim Pohorjem in obpanonskimi Dravinjskimi goricami. Slovenska Bistrica se nahaja na nadmorski višini 274 metrov. === Prebivalstvo === {| class="wikitable" |+ !Leto !Število prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko|page=236}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=28. februar 2026|website=Stat.si|publication-place=Ljubljana|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/|title=Prebivalstvo - izbrani kazalniki, občine in naselja, Slovenija, letno|date=11. junij 2025|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref> |- |1948 |2261 |- |1953 |2570 |- |1961 |2694 |- |2002 |6591 |- |2008 |7097 |- |2009 |7213 |- |2010 |7374 |- |2011 |7454 |- |2012 |7573 |- |2013 |7603 |- |2014 |7669 |- |2015 |7809 |- |2016 |7894 |- |2017 |7964 |- |2018 |8016 |- |2019 |8118 |- |2020 |8219 |- |2021 |8252 |- |2022 |8181 |- |2023 |8301 |- |2024 |8292 |- |2025 |8362 |} === Promet === Skozi mesto so že v antiki potekale pomembne prometne poti, o čimer pričajo ostanki rimske ceste Celeia - Poetovio. Kasneje je razvoj v mesto prinesla izgradnja ceste Dunaj - Trst, do izgradnje avtoceste A1 leta 1974 pa je skozi Slovensko Bistrico potekala tudi nekdanja magistralna cesta Maribor-Celje-Ljubljana, danes znana kot regionalna cesta R2-430 (Maribor-Celje). Izredno ugodno prometno lego je Slovenska Bistrica ohranila do danes, ob njenem južnem robu poteka avtocesta A1 kot del V. [[Panevropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]], ki mesto na avtocestno omrežje navezuje z dvema priključkoma: Slovenska Bistrica - jug in Slovenska Bistrica - sever. Mesto predstavlja pomembno križišče cest proti [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]], [[Slovenske Konjice|Slovenskim Konjicam]] ter Celju, Ptuju, Mariboru in proti Pohorju. Z izgradnjo zahodne obvoznice je bilo središče mesta delno razbremenjeno tovornega prometa, vendar pa je zaradi neugodne lege avtocestnega priključka Slovenska Bistrica - jug še vedno izredno obremenjena glavna mestna prometnica Ljubljanska cesta. [[Slika:Železniška postaja Slovenska Bistrica 1959.jpg|sličica|Nekdanja železniška postaja Slovenska Bistrica mesto]] Približno tri kilometre južno od mesta v naselju [[Črešnjevec, Slovenska Bistrica|Črešnjevec]] se na Južni železnici nahaja [[železniška postaja Slovenska Bistrica]], ki mesto povezuje z železniškim omrežjem. Zaradi oddaljenosti Južne železnice od mesta so leta 1908 zgradili 3,7 km dolg odsek lokalne [[Železniška proga Slovenska Bistrica|železniške proge]] s končno železniško postajo Slovenska Bistrica mesto. Proga je potekala po ravninski dolini reke Ložnice ob današnji cesti Slovenska Bistrica - železniška postaja, končna postaja pa je stala na mestu današnje avtobusne postaje Slovenska Bistrica. Pojavljale so se ideje o podaljšanju proge do industrijske cone Impol, a do tega nikoli ni prišlo, leta 1965 pa so progo po 57 letih obratovanja tudi ukinili. == Mestni predeli == Mesto je danes razdeljeno na tri [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: KS Alfonz Šarh, KS Dr. Jagodič in KS Impol. Sicer je mesto razdeljeno tudi na naslednje neuradne mestne predele oz. četrti: * Brinje / Jožef * Gradišče * Kugl * Industrijska cona Bistrica * Tirgod * Zagrad * Zafošt * Zgornja Bistrica z industrijsko cono Impol ==Znamenitosti== Mestu dajejo svojevrstno posebnost: * [[Grad Slovenska Bistrica]] z grajskim parkom * [[Cerkev svetega Jerneja, Slovenska Bistrica|župnijska cerkev sv. Jerneja]]; * [[Cerkev svete Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Marije sedem žalosti]]; * [[Cerkev svetega Jožefa, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Jožefa]]; * [[Marijino znamenje, Slovenska Bistrica|Marijino znamenje]] na Trgu [[Alfonz Šarh|Alfonza Šarha]]; * zgodovinsko jedro Slovenske Bistrice - današnji [[Trg svobode, Slovenska Bistrica|Trg svobode]]. * iz jugovzhodnega dela tega kraja izvira priimek [[Moka]]. * Močeradovo jezero Kulturno pomembnih je še nekaj drugih zgradb ob cesti med [[Dunaj]]em in [[Trst]]om. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.slovenska-bistrica.si Občina Slovenska Bistrica] *[http://www.tic-sb.si Turistično-informacijski center] *[http://www.slovenska-bistrica.net/ Slovenska Bistrica.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150609130707/http://www.slovenska-bistrica.net/ |date=2015-06-09 }} *[http://bistrica.diskom.si/ Kratek vodič po občini Slovenska Bistrica] {{Mesta-Slovenija}} {{Slovenska Bistrica}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji|Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Naselja Občine Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Slovenska Bistrica|*]] {{normativna kontrola}} 3xiwryfunqt8hnx7kcnh4rxbrba7zwj 6685468 6685467 2026-06-05T09:19:53Z ~2026-33196-11 261106 Dopolnitev zgodovine. 6685468 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Bistrica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10133629_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 25.04 |latNS = N | longd = 15 |longm = 34 |longs = 30.39 |longEW = E |najdisi=Slovenska+Bistrica |slika=Slovenska Bistrica - Liberty Square (Trg svobode).jpg |povrsina=7,97 |prebivalstvo=8362 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=274,9 |postna=2310 |posta=Slovenska Bistrica |obcina=Slovenska Bistrica |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenska Bistrica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 19. marec 2013 | refšt= 660 | občina = Slovenska Bistrica }} |ime=Slovenska Bistrica|vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|grb=Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg|grb_alt=Grb}} '''Slovenska Bistrica''' ({{Audio|Sl-SlovenskaBistrica.oga|izgovorjava}}, [[Nemščina|nemško]] ''Windisch-Feistritz'') je [[mesto]] v severovzhodni Sloveniji. Je upravno, kulturno in gosodarsko središče [[Občina Slovenska Bistrica|Občine Slovenska Bistrica]], skupaj s [[Slovenske Konjice|Slovenskimi Konjicami]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] ter južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Ima izredno ugodno prometno lego, saj leži ob [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] ([[Maribor]] - [[Ljubljana]]), obenem pa ostaja pomembno izhodišče za [[Podpohorske gorice]], pohorska smučišča in gozdove. Ugodne življenjske pogoje je mesto nudilo prebivalcem že v davnini, danes pa tod živi in ustvarja okoli 8.400 prebivalcev. Z mestom je zraščeno naselje [[Zgornja Bistrica]], ki delno spada pod Slovensko Bistrico in leži nekoliko višje ob potoku [[Bistrica (Ložnica)|Bistrica]] na pobočju [[Pohorje|Pohorja]]. V urbanem območju ima tako mesto okoli 9.000 prebivalcev. == Etimologija == Vodno ime ''Bistrica'' je slovanskega izvora in izhaja iz občne besede ''bystrica'' v pomenu 'hitro tekoča voda', ta pa iz pridevnika bystrъ (hitro tekoč, deroč). Pridevnik ''Slovenska'' ({{langx|de|Windisch}}) se je začel uporabljati v 16. stoletju, za ločevanje od kraja [[Deutschfeistritz]] ({{langx|sl|Nemška Bistrica}}) na [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijskem Štajerskem]]. ==Zgodovina == Slovenska Bistrica je eno najstarejših mest na [[Slovenija|Slovenskem]], z zgodovino, ki sega v rimsko obdobje. Na območju današnjega mesta je stala rimska naselbina (''Civitas Negotiana'') ob cesti Celeia-Poetovio (današnja [[Celje]] in [[Ptuj]]), ki je bila poseljena od 1. do 4. stoletja. Arheološke najdbe razkrivajo stanovanjske stavbe, skladišča, hleve ter žarno grobišče z vsaj 26 grobovi na Brinju, kar potrjuje pomembno prometno in gospodarsko vlogo naselbine v [[Antika|antiki]]. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je območje ostalo poseljeno, v zgodnjem srednjem veku pa se je razvila vaška naselbina ''Gradišče'', ki velja za jedro poznejšega mesta. Naselbina je ležala ob križišču cest proti Ptuju, Mariboru in Celju, kar je omogočilo njen nadaljnji razvoj. Prvi pisni dokument o kraju je nastal leta 1227, ko se je ta imenoval ''Festritz.'' V dokumentu iz leta 1239 je omenjen sodnik Becelinus, kar potrjuje obstoj trga z urejeno upravo. V drugi polovici 13. stoletja se v virih pojavi tudi knežji urad ''Veustriz'' (leto 1265), kar kaže na upravno pomembnost kraja. Med letoma 1297 in 1310 je naselje pridobilo mestne pravice, leta 1309 pa je bilo prvič omenjeno kot mesto (''[[oppidum]]''). Okoli leta 1300 je bilo mesto obdano z obzidjem in utrjeno s štirimi vogalnimi stolpi, kar je bilo značilno za pomembnejša štajerska mesta. V 14. stoletju je mesto dobilo dodatne gospodarske pravice: leta 1339 je dobilo enake pravice kot druga mesta v deželi, leta 1342 pa pravico do svobodne prodaje na ptujskem trgu. V tem času se je razvila tudi trgovina z [[Vino|vinom]], ki je pomembno vplivala na gospodarsko rast. Leta 1384 sta v celoti pogorela grad in Marijina kapela. Leta 1440 je bil velik mestni požar, leta 1446 pa so mesto ob obleganju požgali [[Ogri]]. Leta 1469 se je zgodil še en velik požar. V 16. stoletju se je prvič pojavilo ime ''Slovenska Bistrica'' (leto 1565), ki je ločevalo kraj od krajev s podobnim imenom. Mesto je v tem obdobju utrpelo veliko škode zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]] in treh velikih požarov, ki so ga vsakič skoraj povsem uničili. Zaradi teh katastrof je večina današnjih stavb v mestnem jedru iz 18. stoletja. Leta 1532 so mesto oropali in požgali [[Turki]]. V 17. stoletju je bila Slovenska Bistrica pomembno regionalno središče, kar potrjuje tudi vključitev v znamenito [[Georg Matthäus Vischer|Vischerjevo]] [[Topografija|topografijo]] (''Topographia Ducatus Stiriae)'' iz leta 1681, kjer je mesto upodobljeno kar na štirih bakrorezih - več kot večina drugih štajerskih krajev. To kaže na njegov takratni gospodarski in upravni pomen. Leta 1635 so uporni kmetje požgali več grajskih in gospodarskih poslopij v širši okolici Slovenske Bistrice. V 18. in 19. stoletju je razvoj mesta pospešila cesta [[Dunaj]]-[[Trst]], ki je okrepila [[Trgovina|trgovino]], [[obrt]] in furmanstvo. V tem obdobju je bila zgrajena večina današnjih hiš v mestnem jedru. Pomemben vpliv je imela tudi [[južna železnica]], čeprav je poznejša sprememba trase, ki je obšla mesto, negativno vplivala na gospodarski razvoj. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo. 4. oktobra 1872 sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča, kar je bil povod za ustanovitev požarne brambe. V 20. stoletju se je Slovenska Bistrica razvila v upravno, industrijsko in kulturno središče širše regije med [[Pohorje|Pohorjem]] in [[Dravinja|Dravinjo]]. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je sledila industrializacija, širitev stanovanjskih območij in modernizacija infrastrukture. V zadnjih desetletjih je razvoj pospešila lega ob avtocesti [[Avtocesta A1|A1]], ki povezuje mesto s Celjem, z Mariborom in Ljubljano. Danes je Slovenska Bistrica sodobno mesto z ohranjenim starim mestnim jedrom, grajskim kompleksom, številnimi kulturnimi spomeniki ter pomembno industrijsko cono. Območje je od 1. do 4. stoletja spadalo pod Rimsko cesarstvo. Po propadu le-tega je območje prišlo pod oblast [[Slovani|slovanskih plemen]] (6. stoletje), nato pod [[Karantanija|Karantanijo]] (7. in 8. stoletje) in [[Frankovsko cesarstvo]] (od 8. stoletja dalje). Najstarejši znani fevdalni gospodje območja so bili [[Spanheimi]] (11. in 12. stoletje), ki so jih nasledili [[Otokarji|Traungavci]] oz. Otokarji (12. stoletje). Njihova oblast je trajala do izumrtja rodbine. Po Traungavcih je območje prešlo pod [[Babenberžani|Babenberžane]], ki so vladali do sredine 13. stoletja (leto 1250). Med letoma 1250 in 1278 je [[Štajerska|Štajersko]] obvladoval češki kralj [[Otokar II. Přemysl|Otokar II. Premysl]]. Po [[Bitka na Moravskem polju|bitki na Moravskem polju]] leta 1278 je celotna Štajerska prešla pod [[Habsburžani|Habsburžane]], ki so vladali do leta 1918. Vsakodnevno oblast je izvajal lastnik bistriškega gradu. V 14. stoletju so to bili [[Celjski grofje|Grofje Celjski]], ki so upravljali večji del Štajerske. Leta 1587 je grad prešel v roke rodbine Vetter, ki je izvedla dve večji prenovi (prvo med letoma 1590 in 1623 ter drugo leta 1651). Lastniki so bili do leta 1681, ko so grad prevzeli Wildensteini. Wildensteini so imeli grad v lasti do leta 1717, med tem časom pa so uredili grajski park v francoskem slogu. Leta 1717 je grad kupil [[Ignacij Marija Attems]], ki ga je do leta 1721 temeljito preuredil in dal poslikati kapelo, stopnišče in viteško dvorano. Družina [[Attemsi|Attems]] je ostala lastnica gradu vse do konca druge svetovne vojne leta 1945. Leta 1945 je bil grad nacionaliziran, leta 1985 pa se je začela celovita obnova gradu. == Geografija == === Lega === Slovenska Bistrica se je razvila ob reki [[Bistrica (Ložnica)|Bistrici]], ki se južno od mesta izliva v levi pritok [[Dravinja|Dravinje]], reko [[Ložnica (Dravinja)|Ložnico]]. Nahaja se na severozahodnem robu [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] v sorazmerno širokih dolinah rek Bistrice in Ložnice, med osrednjim hrbtom Dravinjskih goric in Savinskim, na katera se mesto tudi naslanja. Zgornji del mesta z [[Zgornja Bistrica|Zgornjo Bistrico]] deloma že spada v Podpohorske gorice, te pa predstavljajo prehod med predalpskim Pohorjem in obpanonskimi Dravinjskimi goricami. Slovenska Bistrica se nahaja na nadmorski višini 274 metrov. === Prebivalstvo === {| class="wikitable" |+ !Leto !Število prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko|page=236}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=28. februar 2026|website=Stat.si|publication-place=Ljubljana|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/|title=Prebivalstvo - izbrani kazalniki, občine in naselja, Slovenija, letno|date=11. junij 2025|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref> |- |1948 |2261 |- |1953 |2570 |- |1961 |2694 |- |2002 |6591 |- |2008 |7097 |- |2009 |7213 |- |2010 |7374 |- |2011 |7454 |- |2012 |7573 |- |2013 |7603 |- |2014 |7669 |- |2015 |7809 |- |2016 |7894 |- |2017 |7964 |- |2018 |8016 |- |2019 |8118 |- |2020 |8219 |- |2021 |8252 |- |2022 |8181 |- |2023 |8301 |- |2024 |8292 |- |2025 |8362 |} === Promet === Skozi mesto so že v antiki potekale pomembne prometne poti, o čimer pričajo ostanki rimske ceste Celeia - Poetovio. Kasneje je razvoj v mesto prinesla izgradnja ceste Dunaj - Trst, do izgradnje avtoceste A1 leta 1974 pa je skozi Slovensko Bistrico potekala tudi nekdanja magistralna cesta Maribor-Celje-Ljubljana, danes znana kot regionalna cesta R2-430 (Maribor-Celje). Izredno ugodno prometno lego je Slovenska Bistrica ohranila do danes, ob njenem južnem robu poteka avtocesta A1 kot del V. [[Panevropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]], ki mesto na avtocestno omrežje navezuje z dvema priključkoma: Slovenska Bistrica - jug in Slovenska Bistrica - sever. Mesto predstavlja pomembno križišče cest proti [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]], [[Slovenske Konjice|Slovenskim Konjicam]] ter Celju, Ptuju, Mariboru in proti Pohorju. Z izgradnjo zahodne obvoznice je bilo središče mesta delno razbremenjeno tovornega prometa, vendar pa je zaradi neugodne lege avtocestnega priključka Slovenska Bistrica - jug še vedno izredno obremenjena glavna mestna prometnica Ljubljanska cesta. [[Slika:Železniška postaja Slovenska Bistrica 1959.jpg|sličica|Nekdanja železniška postaja Slovenska Bistrica mesto]] Približno tri kilometre južno od mesta v naselju [[Črešnjevec, Slovenska Bistrica|Črešnjevec]] se na Južni železnici nahaja [[železniška postaja Slovenska Bistrica]], ki mesto povezuje z železniškim omrežjem. Zaradi oddaljenosti Južne železnice od mesta so leta 1908 zgradili 3,7 km dolg odsek lokalne [[Železniška proga Slovenska Bistrica|železniške proge]] s končno železniško postajo Slovenska Bistrica mesto. Proga je potekala po ravninski dolini reke Ložnice ob današnji cesti Slovenska Bistrica - železniška postaja, končna postaja pa je stala na mestu današnje avtobusne postaje Slovenska Bistrica. Pojavljale so se ideje o podaljšanju proge do industrijske cone Impol, a do tega nikoli ni prišlo, leta 1965 pa so progo po 57 letih obratovanja tudi ukinili. == Mestni predeli == Mesto je danes razdeljeno na tri [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: KS Alfonz Šarh, KS Dr. Jagodič in KS Impol. Sicer je mesto razdeljeno tudi na naslednje neuradne mestne predele oz. četrti: * Brinje / Jožef * Gradišče * Kugl * Industrijska cona Bistrica * Tirgod * Zagrad * Zafošt * Zgornja Bistrica z industrijsko cono Impol ==Znamenitosti== Mestu dajejo svojevrstno posebnost: * [[Grad Slovenska Bistrica]] z grajskim parkom * [[Cerkev svetega Jerneja, Slovenska Bistrica|župnijska cerkev sv. Jerneja]]; * [[Cerkev svete Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Marije sedem žalosti]]; * [[Cerkev svetega Jožefa, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Jožefa]]; * [[Marijino znamenje, Slovenska Bistrica|Marijino znamenje]] na Trgu [[Alfonz Šarh|Alfonza Šarha]]; * zgodovinsko jedro Slovenske Bistrice - današnji [[Trg svobode, Slovenska Bistrica|Trg svobode]]. * iz jugovzhodnega dela tega kraja izvira priimek [[Moka]]. * Močeradovo jezero Kulturno pomembnih je še nekaj drugih zgradb ob cesti med [[Dunaj]]em in [[Trst]]om. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.slovenska-bistrica.si Občina Slovenska Bistrica] *[http://www.tic-sb.si Turistično-informacijski center] *[http://www.slovenska-bistrica.net/ Slovenska Bistrica.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150609130707/http://www.slovenska-bistrica.net/ |date=2015-06-09 }} *[http://bistrica.diskom.si/ Kratek vodič po občini Slovenska Bistrica] {{Mesta-Slovenija}} {{Slovenska Bistrica}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji|Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Naselja Občine Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Slovenska Bistrica|*]] {{normativna kontrola}} cgjqmvusi7qk42lyizhuyygx4n7vnhs 4 99060 6685113 6681024 2026-06-04T14:24:06Z Upwinxp 126544 /* Predlogi */ +1 6685113 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Izbrane_slike/Glava}} |- | width="60%" style="border:1px solid #B1A3BF; padding:1em; background-color:#F2E6FF" | <div style="font-size:14pt;text-align:center">Navodila</div><div style="font-size:11pt;text-align:center;"> | valign="top" style="border:1px solid #B1A3BF; padding:1em; background-color:#F2E6FF" | <div style="font-size:14pt;text-align:center">Trenutni kandidati</div><div style="font-size:11pt;text-align:center;"> |- | width="60%" style="border:1px solid #B1A3BF; padding:1em; background-color:#FAF5FF;" valign=top| Za '''Izbrane slike''' lahko predlagate dobre [[slika|slike]] in [[fotografija|fotografije]], ki zadostujejo vsem [[Wikipedija:Izbrane slike|kriterijem]]. Za stara glasovanja glejte [[Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Dnevnik|dnevnik]]. Če nobena slika ni izglasovana, lahko uporabite eno izmed izbranih slik v [[commons:Featured pictures|Wikimedijini zbirki]]. == Navodila == === Dodajanje novih slik === Če želite dodati nov predlog, skopirajte ime datoteke s sliko v spodnje okence in sledite navodilom na vrhu podstrani za predlog, ki se odpre. Preden dodate nov predlog, se prepričajte, da slika ne krši [[Wikipedija:Avtorske pravice|avtorskih pravic]]. <inputbox> type=create width=70 buttonlabel=Dodaj nov predlog default=Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika: editintro=Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Obrazec </inputbox> Nato ročno dodajte pravkar ustvarjeno stran v poglavje [[#Predlogi|Predlogi]]. === Glasovanje === Za glasovanje je potrebno biti registriran, sicer se glas ne šteje. Obvezna je tudi vsaj 2-mesečna prisotnost ter 50 urejanj v tem obdobju na tem ali katerem izmed sorodnih projektov. <ol> <li>Če se s predlogom strinjate, na konec razdelka dodajte: : <code><nowiki>* {{za}} --~~~~</nowiki></code></li> <li>Če se s predlogom ne strinjate, na konec razdelka dodajte: : <code><nowiki>* {{proti}} --~~~~</nowiki></code></li> <li>Če pa se s predlogom strinjate le delno, na konec razdelka dodajte: : <code><nowiki>* {{vzdržan}} --~~~~</nowiki></code></li> <li>Če bi radi dodali komentar, na konec razdelka dodajte: : <code><nowiki>* {{komentar}} --~~~~</nowiki></code></li> <li>Če bi radi dodali informacijo o sliki, na konec razdelka dodajte: : <code><nowiki>* {{info}} --~~~~</nowiki></code></li> </ol> <small>Če se vaš glas še ni pojavil, poskusite <span class="navadnapovezava">[http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Izbrane_slike/Predlogi?action=purge osvežiti predpomnjenje strani]</span>.</small> ===Navodila za ustvarjanje predloge === * Predlogo za naslednji teden v letu {{CURRENTYEAR}} se ustvari tako: **V predlogo {{Nova_vsebina_za_glavno_stran|tl=da|vsebina=slika|preload=Wikipedija:Izbrane_slike/Predlogi/GS-predloga|editintro=Wikipedija:Izbrane_slike/Predlogi/GS-navodila}} se dodata slika in njen opis. **Če je posnetek panoramski, se to ustrezno navede na [[Wikipedija:Izbrane slike/panorama|tej strani]]. *Urednik to stori najmanj dan pred menjavo (začetek novega tedna je ponedeljek). *Glej tudi [[Wikipedija:Izbrane slike/Podrobna pravila|podrobna pravila]]. | valign="top" align="right" style="padding:1em; border:1px solid #A3B1BF; background-color:#FAF5FF;<!-- font-size:90%; -->" | __TOC__ |} == Predlogi == {{Za-proti}} <!-- nove predloge dodajajte na vrh --> {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:HUN-31-Provisional-1000 Korona (1920).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Postcard of Bohinj Tunnel 1900s.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:DSC06016 Splavarska Footbridge and Old Bridge in Maribor with Swans, 2026-05.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Nova Gorica station 2026 6.jpg}} == Glej tudi == * [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek]] [[Kategorija:Organizacija izbranih slik]] dn4isf4967mnjznh1y29e9hs4iog8tl 0 101149 6685442 5886720 2026-06-05T07:58:43Z Sporti 5955 /* Zasebno življenje */ dp 6685442 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Robert Koren | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 175 cm | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezni igralec]] | youthyears1 = | youthclubs1 = Radlje | youthyears2 = | youthclubs2 = [[NK Dravograd|Dravograd]] | years1 = 1996–2001 | clubs1 = [[NK Dravograd|Dravograd]] | caps1 = 129 | goals1 = 17 | years2 = 2001–2004 | clubs2 = [[NK Celje|Celje]] | caps2 = 79 | goals2 = 22 | years3 = 2004–2007 | clubs3 = [[Lillestrøm SK|Lillestrøm]] | caps3 = 75 | goals3 = 19 | years4 = 2007–2010 | clubs4 = [[West Bromwich Albion F.C.|West Bromwich Albion]] | caps4 = 126 | goals4 = 16 | years5 = 2010–2014 | clubs5 = [[Hull City A.F.C.|Hull City]] | caps5 = 143 | goals5 = 28 | years6 = 2014–2016 | clubs6 = [[Melbourne City FC|Melbourne City]] | caps6 = 24 | goals6 = 3 | years7 = 2017 | clubs7 = [[NK Dravograd|Dravograd]] | caps7 = 7 | goals7 = 0 | totalcaps = 583 | totalgoals = 105 | nationalyears1 = 1998 | nationalteam1 = Slovenija do 18 let | nationalcaps1 = 9 | nationalgoals1 = 1 | nationalyears2 = 2000 | nationalteam2 = Slovenija do 20 let | nationalcaps2 = 3 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2000–2001 | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps3 = 14 | nationalgoals3 = 2 | nationalyears4 = 2003 | nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca B|Slovenija B]] | nationalcaps4 = 1 | nationalgoals4= 0 | nationalyears5 = 2003–2011 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps5 = 61 | nationalgoals5= 5 | manageryears1 = 2020–2021 | managerclubs1 = [[NK Fužinar|Fužinar]] }} '''Robert Koren''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[20. september]] [[1980]], [[Radlje ob Dravi]]. ==Klubska kariera== Koren je kariero začel v domačem klubu Radlje, zatem je 2 sezoni igral za NK Dravograd. Nato je prestopil v NK CMC Publikum, kjer je igral vse do sezone 2003/2004. Takrat se je podal v tujino, natančneje v norveški [[Lillestrøm S.K.|Lillestrøm]], kjer se je razvil v enega najboljših veznih igralcev v norveški ligi. Od leta 2007 do 2010 je igral za angleški klub [[West Bromwich Albion F.C.]], mu je pomagal uvrstiti se v angleško [[Premier League]], kjer je Robert odigral dobro, a je klub takoj spet izpadel v drugo ligo, od koder se je v sezoni 2009/2010 takoj uvrstil nazaj v Premier League, vendar pa je vodstvo kluba Korena odslovilo; ni mu želelo podaljšati pogodbe. Njegov naslednji klub je v petek, 13. avgusta 2010, postal angleški drugoligaš [[Hull City]], s katerim je Koren podpisal dveletno pogodbo z možnostjo enoletnega podaljšanja. ==Reprezentančna kariera== Koren je za slovensko reprezentanca debitiral v kvalifikacijah za [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2004|Evropsko prvenstvo 2004]], na tekmi s [[Ciper|Ciprom]] 2. aprila 2003 v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Pred začetkom [[Slovenska_nogometna_reprezentanca#Kvalifikacije_za_SP_2010|kvalifikacij za Svetovno prvenstvo 2010]] je bil imenovan za kapetana, Slovenijo pa je po zmagi v [[Slovenska_nogometna_reprezentanca#Dodatne Kvalifikacije_za_SP_2010|dodatnih kvalifikacijah proti Rusiji]] popeljal na [[Slovenska_nogometna_reprezentanca#Svetovno prvenstvo 2010 v Južnoafriški republiki|Svetovno prvenstvo 2010 v Južnoafriški republiki]], na katerem je 13. junija na [[Slovenska_nogometna_reprezentanca#Skupina_C|prvi tekmi v skupini proti Alžiriji]] dosegel svoj peti gol za reprezentanco in hkrati poskrbel za prvo zmago Slovenije na velikih tekmovanjih (evropsko in svetovno prvenstvo). To je bil tudi 200. doseženi gol slovenske nogometne reprezentance v zgodovini. ===Zadetki za [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko nogometno reprezentanco]]=== :Prva številka pri rezultatih predstavlja izkupiček Slovenije.'' {| class="wikitable" ! # !! Datum !! Prizorišče !! Nasprotnik !! Izid !! Končni rezultat !! Tekmovanje |- | 1 || 7. 10. 2006 || [[Arena Petrol]], [[Celje]] || {{fb|Luksemburg}} || 2-0 || 2-0 || [[Slovenska_nogometna_reprezentanca#Kvalifikacije_za_EP_2008|Kvalifikacije za EP 2008]] |- | 2 || 19. 11. 2008 || [[Stadion Ljudski vrt]], [[Maribor]] || {{fb|Bosna in Hercegovina}} || 1-2 || 3-4 || Prijateljska tekma |- | 3 || 12. 8. 2009 || [[Stadion Ljudski vrt]], [[Maribor]] || {{fb|San Marino}} || 1-0 || 5-0 || [[Slovenska_nogometna_reprezentanca#Kvalifikacije_za_SP_2010|Kvalifikacije za SP 2010]] |- | 4 || 12. 8. 2009 || [[Stadion Ljudski vrt]], [[Maribor]] || {{fb|San Marino}} || 4-0 || 5-0 || [[Slovenska_nogometna_reprezentanca#Kvalifikacije_za_SP_2010|Kvalifikacije za SP 2010]] |- | 5 || 13. 6. 2010 || [[Stadion Peter Mokaba]], [[Polokwane]] || {{fb|Algeria}} || 1-0 || 1-0 || [[Slovenska_nogometna_reprezentanca#SP_2010|SP 2010]] |- |} == Zasebno življenje == [[Slika:Kapetna in navijača.jpg|thumb|right|250px|Kapetan diamantne generacije(na sredini) z dvema navijačema na sprejemu v Ljubljani po SP 2010 ]] Koren ima dva sinova - [[Nal Lan Koren|Nala Lana]] in [[Tian Nai Koren|Tiana Naija]], ki sta oba nogometaša<ref>{{Cite web|url=https://planetnogomet.si/novice/tian-nai-koren-maribor-39-zadetkiv/|title=Komaj 14-letni Tian Nai Koren tik pred izjemnim strelskim podvigom: Vroči član Maribora le še gol oddaljen od številke 40|publisher=[[Planet Nogomet]]|date=21 April 2024|access-date=9 November 2025}}</ref>, ter hčerko Nio. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} {{Slovenia Squad 2010 World Cup}} {{normativna kontrola}} {{nogometaš-stub}} {{DEFAULTSORT:Koren, Robert}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti B]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]] [[Kategorija:Nogometaši NK Dravograda]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši Lillestrøma S.K.]] [[kategorija:Nogometaši West Bromwich Albiona]] [[Kategorija:Nogometaši Hull Cityja]] [[Kategorija:Nogometaši Melbourne Cityja FC]] [[Kategorija:Slovenski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji NK Fužinarja]] 1n5y98xfzqro9q349tung40xzq2s4qr 0 105532 6685460 6678527 2026-06-05T08:43:18Z Shabicht 3554 6685460 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = TOMOS d.o.o. | logo = TomoS logo.jpg | caption = | image = | image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = | native_name_lang = | romanized = | former type = | type =državno podjetje<br>[[družba z omejeno odgovornostjo]] | traded_as = | industry = [[motocikel|motocikli]] | genre = proizvodnja [[Motocikel|motociklov]] in [[dvotaktni motor|dvotaktnih motorjev]] | fate = stečaj | predecessor = | successor = | foundation = julij 1954 | founder = | defunct = 3. januar 2019 | location_city = [[Koper]] | location_country = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | locations = | area_served = | key_people = | products = [[Motorno kolo|motorna kolesa]], [[Kolo z motorjem|kolesa z motorjem]], pogonski agregati | production = | services = | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = | num_employees = | parent = | divisions = | subsid = | homepage = [https://dvotaktol.com/tomos-arhiv-vozil Arhiv vozil Tomos] | footnotes = | intl = | bodystyle = }} '''Tomos''' je bil [[SFRJ|jugoslovanski]] in kasneje [[Slovenija|slovenski]] proizvajalec [[Kolo z motorjem|koles z motorjem]], [[motorno kolo|motornih koles]], izvenkrmnih motorjev, koles in [[dvotaktni motor|dvotaktnih motorjev]], ki je bil ustanovljen leta [[1954]] v Sežani. Po selitvi v [[Koper]] je bil sedež podjetja na Šmarski cesti 4 v Kopru. ==Proizvodni program== Tomosovi glavni izdelk so bili [[Kolo z motorjem|kolesa z motorjem]] in [[motocikel|motocikli]] s [[Prostornina motorja|prostornino motorja]] do 50 [[Kubični centimeter|cm3]], izdelovali pa so tudi izvenkrmne [[Dvotaktni motor|dvotaktne motorje]] za plovila, črpalke in stabilne motorje. Najbolj znani so njihovi modeli [[Motocikel|koles z motorji]] [[Tomos APN 4|APN4]] in [[Tomos APN 6|APN6]]. Nekateri tomosovi [[Izvenkrmni motor|izvenkrmni motorji]] za [[čoln|čolne]] so v uporabi ob vzhodni [[jadran|jadranski]] obali že več kot 50 let. Med letoma 1959 in 1972 so sestavljali in prodajali tudi avtomobile znamke [[Citroën]], za takratni jugoslovanski trg.{{glavni|Cimos}} ==Zgodovina== Vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] je bila industrijska proizvodnja na [[Kras (območje)|Krasu]] in v [[Slovenska Istra|Slovenski Istri]] skoraj v celoti skoncentrirana na tri največja središča [[Trst]], [[Tržič, Gorica|Tržič]] in [[Gorica]], kjer je bilo tudi največ zaposlenih delavcev z znanji tehniških profilov, tudi strojegradnje. Meja med conama A in B [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]] (kasnejša meja med Italijo in Jugoslavijo) je po vojni slovensko prebivalstvo odrezala od teh središč, delavci so izgubili delo, kmetje pa glavni del trga, kjer so poprej lahko prodajali svoje pridelke. Takoj po določitvi meje je nova oblast kmalu iskala možnosti za zagon novih industrijskih obratov, predvsem tekstilne, lesnopredelovalne in tudi elektronske industrije. Tedanji predsednik okrajnega ljudskega odbora Sežana Danilo Petrinja je v svojih intervjujih navedel,<ref>{{navedi revijo |last1=|first1= |last2= |first2= |year=1984 |title=Tomos |journal=glasilo delavcev delovne organizacije Tomos Koper |volume=12 |issue=november |pages=2 |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}</ref> da je idejo za proizvodnjo [[Motocikel|motociklov]] na kraškem območju dal Silvo Hrast, tedanji direktor tovarne [[Iskra (podjetje)|Iskra]] iz Kranja.{{sfn|Brovinsky|2000|p=10}} Za izbiro proizvodnega programa je bilo odločilno dejstvo, da je v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] nujno potreben proizvajalec motornih vozil, prilagojenih za dokaj neurejene ceste, pa tudi cenovno primernih za finančno zmogljivost prebivalcev. Investicijski program za tovarno motornih koles je pripravil direktor ljubljanskega [[Litostroj|Litostroja]] Franc Pečar, Okrajni ljudski odbor Sežana pa je 16.7.1954 izdal sklep o ustanovitvi tovarne [[Motocikel|motornih koles]] v [[Sežana|Sežani]].{{sfn|Glavić in Vidmar|2024|p=12}} [[Akronim]] '''TOMOS''' - '''TO'''varna '''MO'''torjev '''S'''ežana se je prvič pojavil v drugem sklepu z dne 27.7.1954.{{sfn|Brovinsky|2000|p=11}} Pred ustanovitvijo tovarne so njeni predstavniki opravili pogovore o sodelovanju s proizvajalci motornih koles v Italiji, Nemčiji in Avstriji,{{sfn|Beltram|2012|p=5}} na koncu pa sklenili licenčno pogodbo z avstrijsko tovarno [[Puch|Steyr-Daimler-Puch]],{{sfn|Glavić in Vidmar|2024|p=80}} ki je ustrezala načrtom o proizvodnji ekonomičnih in robustnih motornih koles. Pogodbo je podpisal Franc Pečar, ki je bil tudi prvi direktor nove tovarne.{{sfn|Brovinsky|2000|p=11}} Ko se je 5. oktobra 1954 z [[Londonski memorandum|Londonskim sporazumom]] dokončno določila prihodnost območja nekdanje cone B [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]], so na slovenski vladi v [[Ljubljana|Ljubljani]] odločitev o gradnji tovarne spremenili in določili, da se bo gradila v [[Koper|Kopru]],{{sfn|Brovinsky|2000|p=11}} ki je na pomenu pridobival tudi zaradi izgradnje [[Luka Koper|pristanišča]].<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2015 |title=Tomos je nastal v petdesetih letih |journal=Avto Motor Classic |volume= |issue=48/92 |pages=55 |publisher= |doi= |url=https://issuu.com/urakalcic/docs/amc_48 |accessdate= |archive-date=2023-02-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230218064057/https://issuu.com/urakalcic/docs/amc_48 |url-status=dead }}</ref> Hkrati je [[Koper]] potreboval nove industrijske obrate, kjer bi se lahko zaposlili prebivalci [[Slovenska Istra|Istre in ožjega zaledja]], ki so dotlej na delo odhajali v bližnji [[Trst]].<ref>{{navedi revijo |last1=|first1= |last2= |first2= |year=1972|title=Tomos |journal=glasilo delavcev delovne organizacije Tomos Koper |volume=8 |issue=november |pages=1 |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Prvotni [[Akronim]] TOMOS so po selitvi v [[Koper]] spremenili v '''TO'''varna '''MO'''tornih kole'''S''', kar pa je znano le malokomu, vendar je razvidno iz napisa tovarne na zgodovinski fotografiji iz leta 1959, ter iz odtisa [[Poštni žig|poštnega žiga]]. [[Slika:Yugoslavia stamp type HB8B.jpeg|250px|sličica|desno|Jugoslovanski poštni žig z logotipom in napisom TOMOS]] ===Začetni prostori tovarne=== [[Slika:Proizvodnja v Tomosu (1).jpg|250px|thumb|desno|Proizvodnja v Tomosu (1955)]] Za začasno proizvodnjo in delavnice (tudi za potrebe izgradnje nove tovarne) so uredili skladiščne prostore na območju poleg današnje [[Luka Koper|koprske luke]],{{sfn|Beltram|2012|p=5}}, uprava, komerciala in računovodstvo so dobili prostore, v katerih je danes Vinakoper in v gradu v [[Bertoki|Bertokih]], kjer so bile tudi vse tehnične službe.{{sfn|Glavić in Vidmar|2024|p=15}} Prvi [[Motocikel|motocilkel]], ki so ga sestavili v Tomosu, je bil model ''Tomos Puch SG 250''{{sfn|Beltram|2012|p=5}}. Vzporedno z licenčno proizvodnjo je tekla tudi že proizvodnja lastnih serijskih modelov. To so bile številne izpeljanke mopeda ''Puch MS 50'', ki so jih poimenovali ''Colibri''.{{sfn|Beltram|2012|p=6}} [[Slika:Puch 250 sg.jpg|250px|thumb|desno|Motocikel Puch 250 SG]] ===Novi tovarniški kompleks=== [[Slika:Josip Broz Tito in cesar Haile Selassie v Kopru 1959 (6).jpg|280px|thumb|desno|Vhod v novozgrajeno tovarno Tomos v Kopru, z novim [[akronim|akronimom]] na strehi (1959)]] [[Slika:Josip Broz Tito in cesar Haile Selassie v Kopru 1959 (3).jpg|280px|thumb|desno|[[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]] in cesar [[Haile Selassie I.|Haile Selassie]] v Kopru]] Novo tovarniško poslopje je bilo zgrajeno leta 1959, ko ga je uradno odprl [[Josip Broz-Tito]] in ga je obiskal tudi etiopski cesar [[Haile Selassie I.|Haile Selassie]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radio-koper/na-danasnji-dan/30-november-leta-1959-je-etiopski-cesar-haile-selassie-i-s-titom-obiskal-koper/439122 |title=Etiopski cesar Haile Selassie I. s Titom obiskal Koper |accessdate=10. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref>. Leta [[1962]] je bil ustanovljen Zavod za tehnične in ekonomske raziskave, ki se je kasneje razvil v sodobno opremljen inštitut. 70.-ta leta 20. stoletja so bila najplodnejša v zgodovini tovarne. Leta 1973 je bila predana namenu sodobna linija z avtomatskimi [[stroj]]i za varjenje okvirjev. Tako nastali novi cevni okvirji in motorji lastne konstrukcije so tudi na pogled začeli razločevati tomosove modele od licenčnih [[Puch]]ovih. [[Slika:Proizvodnja v tovarni motornih koles Tomos 1959.jpg|280px|thumb|desno|Proizvodnja v Tomosu leta 1959]] V jugoslovanskem obdobju je Tomos leta 1971 ustanovil hčerinsko podjetje Tomos Ghana Limited v Komasiju v [[Gana|Gani]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.kp.sik.si/2021/04/28/tomos-ghana-limited-spomini-isabelle-flego-in-ivana-pavincica/ |title=Tomos Ghana Limited, spomini Isabelle Flego in Ivana Pavinčića |accessdate= 12. januar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> (le to je v desetletju po ustanovitvi propadlo) in leta 1972 Tomos Netherland v Epe-ju na [[Nizozemska|Nizozemskem]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/magazin/svet-so-ljudje/clovek-iz-ozadja-in-v-prvi-liniji-uspehov/ |title=Človek iz ozadja in v prvi liniji uspehov |accessdate=12. januar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> Sočasno se je od TOMOS-a odcepilo podjetje [[Cimos|CIMOS]] ('''C'''itroën, '''I'''skra, To'''mos'''). v katerem so v sodelovanju z [[Iskra (podjetje)|Iskro]] odtlej opravljali sestavljanje in prodajo avtomobilov. [[Slika:Tomosova prikolica na Glavnem trgu v Mariboru 1960.jpg|280px|thumb|desno|Tomosov kamion z motornimi kolesi na Glavnem trgu v Mariboru leta 1960]] V 80. letih 20. stoletja je Tomos posodobil celoten program dvokolesnih vozil, posebno pozornost pa so namenili zmanjšanju hrupa in škodljivih snovi v izpustih plinov, položaju voznika med vožnjo ter sodobnemu videzu, po načrtih premalo znanega inovativnega [[Industrijsko oblikovanje|industrijskega oblikovalca]] [[Igor Rosa|Igorja Rose]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/arhitektura-in-oblikovanje/priznanje-za-zivljenjsko-delo-igorju-rosi-svojevrstnemu-simbolu-slovenskega-designa/646632 |title=Priznanje za življenjsko delo Igorju Rosi |accessdate=|date= |format= |work= }}</ref> Tedaj je bilo predstavljenih kar nekaj modelov, ki so še danes vidni na cestah. ==Stečaj podjetja== Tovarna je leta 1998 postala sestavni del koncerna [[Hidria]]. 24. oktobra 2012 je bilo v medijih objavljeno, da podjetje seli proizvodnjo motorjev v tujino, kar pa se ni uresničilo. 23. novembra 2015 je bila družba Tomos prodana celjskemu podjetju MPO Moto d.o.o. Delavci so novembra 2018 vložili predlog za [[Stečaj|stečaj]], zaradi neporavnanih obveznosti iz delovnega razmerja, 3. januarja 2019 pa je sodišče uvedlo stečajni postopek.<ref>{{navedi splet |url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/za-kultnimi-mopedi-ostalo-pogorisce-in-milijoni-evrov-dolga-753051 |title=Za kultnimi mopedi ostalo pogorišče in milijoni evrov dolga|accessdate= |date=10. julij 2019 |format= |work= }}</ref> <ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/primorje/zalosten-konec-koprskega-ponosa-tomos-je-v-stecaju/476319 |title=Žalosten konec koprskega ponosa: Tomos je v stečaju |last=Preskar |first=Jasna |date= |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=}}</ref> == Šport == Tomos je na dirkah [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu|Svetovnega prvenstva v motociklizmu]] v razredu do [[Prostornina motorja|50 cm³]] prvič sodeloval v [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu sezona 1968|sezoni 1968]], ko je [[Janko Štefe (dirkač)|Janko Štefe]] osvojil osemnajsto mesto, z eno osvojeno točko. V [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu sezona 1969|sezoni 1969]] je za Tomosovo tovarniško ekipo nastopalo pet dirkačev, Štefe, [[Adrijan Bernetić]], [[Anton Kralj]] ter Italijana [[Luigi Rinaldo]] in [[Gilberto Parlotti]].{{sfn|Grom|2013|p=}} Najboljšo uvrstitev v dirkaškem prvenstvu je dosegel Parlotti s šestim mestom in enaintridesetimi točkami. Parlotti je bil tudi edini dirkač v Tomosovi tretji in zadnji [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu sezona 1970|sezoni 1970]], kjer je osvojil deveto mesto, z eno prvenstveno točko.<ref>{{navedi splet |url=https://www.amzs.si/sport/tekmovanja/zid-prvakov |title=Zid prvakov |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=AMZS}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://old.slovenskenovice.si/sport/timeout/hudicevo-smolo-moras-imeti-da-se-danes-na-dirki-ubijes |title=Hudičevo smolo moraš imeti, da se danes na dirki ubiješ |accessdate=15. marec 2023 |date=17. oktober 2016 |format= |work=Slovenske novice }}</ref> Hrvat Zdravko Matulja je leta 1982 s tomosovim dirkalnikom DM GP postal evropski prvak v razredu [[prostornina motorja|delovne prostornine]] do 50 cm³<ref>{{navedi splet |url=https://siol.net/avtomoto/zgodbe/kako-je-novogorican-ohranil-spomin-na-mednarodno-slavo-tomosa-foto-446412 |title=Kako je Novogoričan ohranil spomin na mednarodno slavo Tomosa |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> ==Tomosovi proizvodi== ===Motocikli Tomos Puch=== Po licenčni pogodbi<ref>{{navedi knjigo |author= |year=1. oktober 1954 |title=Vereinbarung, abgeschlossen zwichen der firma Steyer-Daimler-Puch A.G., Graz und der firma Tomos, tovarna motornih koles, Koper|publisher=Tehniški muzej Slovenije |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> s [[Puch|Steyer-Daimler-Puchom]] je proizvodni program Tomosa v začetku obsegal [[moped]] Puch MS 50, skuter Puch RL 125 in [[Motocikel|motorni kolesi]] Puch 250 SG oz. Puch 250 SGS. Leta 1956 so pričeli izdelovati motorno kolo Puch SV 157, kasneje sta [[Skuter (motocikel)|skuter]] Puch RL 125 zamenjala zmogljivejša modela Puch SR in Puch 150.{{sfn|Brovinsky|2000|p=16}} {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:Puch MS 50 (1954), Technisches Museum Wien.jpg|100px]] | Tomos '''Puch MS 50'''<ref>{{navedi splet |url=http://mo-ped.se/tv/tomos_56.htm#M3a |title=Tomos Puch MS 50 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Brovinsky|2000|p=17}} |Proizvodnja v Tomosu: od 1956, glej izpeljanke Colibri VS 50, VS 50K, VS 50S{{sfn|Brovinsky|2000|p=61}} |- | 2. | [[Slika:Motorrad Puch 250 SG.jpg|100px]] | Tomos '''Puch 250 SG, SGA,SGS, SGSA'''<ref>{{navedi splet |url=https://dvotaktol.com/urosdornik?catid=16&id=5&view=project |title=Tomos Puch 250 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Brovinsky|2000|p=16,17}} |Proizvodnja v Tomosu: od 1957, največja hitrost: (SG, SGA) 105, (SGS, SGSA) 110 [[Kilometer na uro|km/h]] (4 nožne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 248 ccm, teža SG 139 kg (brez goriva), SGA 151 kg (brez goriva){{sfn|Brovinsky|2000|p=58}} |- | 3. | [[Slika:Puch Model 175 SV 1962.jpg|100px]] | Tomos '''Puch 175 SV/SVS'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/MotoClubMAK/photos/puch-tomos-puch-175-sv/2692829537612925/?paipv=0&eav=AfaFmVgplf-m1PxLlZUVl8PN3-lAhPags3N4sDZN0h0_iufB8NImjc7fVpmwzaYbXFs&_rdr |title=Tomos Puch 175 SV |accessdate=15. februar 2023|date= |format= |work=Facebook }}</ref> {{sfn|Brovinsky|2000|p=16}} |Proizvodnja v Tomosu: od 1957, največja hitrost: (SV) 95, (SGS, SVS) 100 [[Kilometer na uro|km/h]] (4 nožne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 172 ccm, teža 111 kg (brez goriva){{sfn|Brovinsky|2000|p=59}} |- | 4. | [[Slika:Puch RL 125 Motorroller-000.jpg|100px]] | Tomos '''Puch RL 125 Galeb'''<ref>{{navedi splet |url=https://stareslike.cerknica.org/2015/10/29/1959-stip-na-galebu/ |title=Tomos Puch 125 Galeb |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Brovinsky|2000|p=16,17}} |Proizvodnja v Tomosu: od 1957, največja hitrost: 75 [[Kilometer na uro|km/h]] (3 ročne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 121 ccm, teža 100 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=59}} |- | 5. | [[Slika:Tomos Puch 150 Galeb 02.jpg|100px]] | Tomos '''Puch SR/SRA 150 Galeb'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.zveza-svs.si/wp-content/uploads/2022/12/TOMOS-GALEB-150_Marko-Hren.pdf |title=Tomos Puch 150 Galeb |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Brovinsky|2000|p=16,17}} |Proizvodnja v Tomosu: od 1958, največja hitrost: 80 [[Kilometer na uro|km/h]] (3 ročne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 145 ccm, teža 102 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=59}} |- |} V začetku 60ih let minulega stoletja so raziskave trga pokazale, da zanimanje za težja motorna kolesa v [[Evropa|Evropi]] upada, zato so se v Tomosu usmerili in proizvodnjo prilagodili samo na izdelke z [[dvotaktni motor|dvotaktnimi motorji]], [[Delovna prostornina|prostornine]] 50 cm³.{{sfn|Brovinsky|2000|p=17}} ===Motocikli Tomos Colibri=== Začetki lastne proizvodnje v Tomosu segajo v pozna 50. leta minulega stoletja, ko so nastale številne izpeljanke modela Puch MS 50, s skupnim imenom Colibri.{{sfn|Brovinsky|2000|p=17}} Prvi Colibriji so imeli oznako VS 50, nekaj let zatem pa so glede na opremljenost dobili nove oznake, in sicer od 01 do 013. Posamezne izvedbe so bile namenjene tudi tujim trgom in prilagojene predpisom držav uvoznic. Prodajno najuspešnejši je bil Colibri 12. Njegova izpeljanka Colibri T 12, ki jo je Tomos predstavil na Sejmu tehnike v Beogradu leta 1661, je v 60-ih letih postal najbolj priljubljen moped na jugoslovanskem trgu{{sfn|Brovinsky|2000|p=17}} Čeprav so tomosovi mopedi po letu 1959 veljali že za popolnoma lasten proizvod, je bilo vanje še vedno vgrajenih veliko uvoženih delov, ki so izhajal od nekdanjih licenčnih partnerjev in drugod. {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:Tomos Colibri 50.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri VS 50, 50K, 50S'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=61}} |Proizvodnja v Tomosu: od 1956, največja hitrost: 50 [[Kilometer na uro|km/h]] (2 ročni prestavi), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 43 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=61}} |- | 2. | [[Slika:Tomos colibri 03.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri 01/02/03/04'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=61}} |Proizvodnja: od 1958/59, največja hitrost: 50 [[Kilometer na uro|km/h]] (2 ročni prestavi), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 43 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=61}}<br>Model Tomos Colibri 03 (1959) je licenčni Puch VS 50 L |- | 3. | | Tomos '''Colibri T 11'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.avto.net/Ads/detailsPrint.asp?ID=16723288&print=1 |title=Tomos Colibri 11 |accessdate=5. februar 2023 |date= |format= |work= |archive-date=2023-02-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230217122015/https://www.avto.net/Ads/detailsPrint.asp?ID=16723288&print=1 |url-status=dead }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=20}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=64}} |Proizvodnja: od 1958/59, največja hitrost: 50 [[Kilometer na uro|km/h]] (2 ročni prestavi), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 43 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=63}} |- | 4. | [[Slika:Tomos Colibri 12.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri 12'''{{sfn|Beltram|2012|p=6, 21}} |Proizvodnja: od 1958/59 (1962*), največja hitrost: 50 (60) [[Kilometer na uro|km/h]] (2 ročni prestavi), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 43 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=63}} |- | 5. | [[Slika:Tomos Colibri T12 -2.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri T 12'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.bolha.com/slovenija-filatelija/slovenija-mi-914-tomos-colibri-t12-oglas-6474056 |title=Tomos Colibri T 12 na slovenski znamki |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=21}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=65}} |Proizvodnja: od 1962/1963, največja hitrost: 60 [[Kilometer na uro|km/h]] (3 ročne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 55 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=65}} |- | 6. | [[Slika:Tomos Colibri T13.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri T 13'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=FCgIy-isr2M&t=651s |title=Tomos motori, svi modeli |accessdate=26. april 2024 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=65}} |Proizvodnja: od 1963 (1965*) (1969*) (1970*), največja hitrost: 60 [[Kilometer na uro|km/h]] (3 ročne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 43 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=65}} |- | 7. | [[Slika:Tomos Colibri T 03.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri T 03'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=KJVzTkTcLww |title=Tomos Puch Colibri T 03 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=YouTube }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=66}} |Proizvodnja: od 1963, 1965 (1969*) (1970*), največja hitrost: 60 [[Kilometer na uro|km/h]] (3 ročne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 43 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=66}} |- |8. | [[Slika: TOMOS Colibri AOS.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri A-OS'''<ref>{{navedi splet |url=https://road-adventures.si/tomos-colibri-a-os/ |title=Tomos Colibri A-OS |accessdate=5. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=22}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=67}} |Proizvodnja: 1972, največja hitrost: 42 [[Kilometer na uro|km/h]] (3 ročne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 43 kg{{sfn|Brovinsky|2000|p=67}} |- | 9. | [[Slika:Tomos Colibri A-ON-2.jpg |100px]] | Tomos '''Colibri A-ON'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzejzeravica.org/item/4614 |title=Tomos Colibri A-ON |accessdate=5. februar 2023|date= |format= |work= }}</ref> |Proizvodnja: od 1972, največja hitrost: 48 [[Kilometer na uro|km/h]] (4 nožne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 55 kg (brez goriva){{sfn|Brovinsky|2000|p=78}} |- | 10. |[[Slika:Tomos Colibri Mosco 2.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri Mosco'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=g1bIhx1clA0 |title=Tomos Colibri Mosco |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=YouTube }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=19}} |Proizvodnja: 1960-1961, največja hitrost: 48 [[Kilometer na uro|km/h]] (3 prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 63 kg<ref>{{navedi splet |url=https://muzejzeravica.org/en/item/200 |title=Muzej Žeravica: Tomos Mosco |accessdate=12. julij 2024 |date= |format= |work= }}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://www.avto.net/Ads/details.asp?id=18864905&display=Tomos%20M0-SC0 |title=Tomos Colibri Mosco |accessdate=12. julij 2024 |date= |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |- | 11. | [[Slika:Mednarodna razstava motorjev in motornih vozil v Ljubljani 1960 (4).jpg|100px]] | Tomos '''Colibri Scooter'''<ref>{{navedi splet |url=http://mojskuter.com/index.php/katalozi/retro-skuteri/126-tomos/300-tomos-colibri-scooter-196061 |title=Tomos Colibri Scooter |accessdate=5. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=17}} |Proizvodnja: 1960/61, največja hitrost: 50 [[Kilometer na uro|km/h]] (3 ročne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 63 kg{{sfn|Brovinsky|2000|p=62}} |- |} ===Colibri 14 in Colibri 15=== V Tomosu so se posvetili razvoju naslednika priljubljenega modela Tomos Colibri T 12. Težavno in zahtevno načrtovanje motornega kolesa v celoti je privedlo do tega, da so pri njegovem razvoju izhajali iz uporabe že osvojenih, vendar prilagojenih rešitev in sestavnih delov obstoječe generacije Colibrijev (okvir, rezervoar goriva, ščitniki za kolena ipd).{{sfn|Brovinsky|2000|p=18}} Največ pozornosti pri razvoju mopedov nove generacije so namenili novemu pogonskemu agregatu in menjalniku. Tako so v Tomosu za novi model Colibri 14 V razvili nov motor in menjalnik, za katerega je Erik Mihevc prejel veliko nagrado na 89. mednarodnem velesejmu na Dunaju.{{sfn|Brovinsky|2000|p=18}} Colibri 14 V je iz redne proizvodnje prišel šele leta 1969, vendar je bil zaradi zasnove okvirja, rezervoarja goriva, sedeža in ščitnika za noge zelo podoben modelom Colibri T 12. Colibriju 14 V so sledile izpeljanke in modeli z močnejšim motorjem ter neposrednim hlajenjem Colibri T 15. Obe družini tomosovih modelov nove generacije (Colibri T 14 in Colibri T 15) sta v 70. letih dobili tudi nove cevne okvirje, s čimer je oblikovna povezava z licenčnim motorjem [[Puch MS 50]], tudi po zunanjem videzu, dokončno prenehala.{{sfn|Brovinsky|2000|p=19}} {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | | Tomos '''Colibri 14'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=69}} | |- | 2. | [[Slika: Tomos 14 M - 1.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri 14M'''{{sfn|Beltram|2012|p=28}} | 1980 |- | 3. | | Tomos '''Colibri 14VN'''<ref>{{navedi splet |url=https://dvotaktol.com/images/arhiv-vozil/zlozenke/colibri14vn_2.jpg?1676189156070 |title=Tomos Colibri 14VN |accessdate=16. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=68}} | |- | 4. | [[Slika:Tomos 14V.jpg |100px]] | Tomos '''Colibri 14V'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.tms.si/digitalna-zbirka/motorno-kolo-tomos-t-14-v/ |title=Tomos Colibri 14 V |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Tehniški muzej Slovenije}}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=23}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=68}} | |- | 5. | [[Slika:Tomos 14 TL.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri 14TL'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=70}} | |- | 6. | [[Slika:Colibri 14 TLS.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri 14TLS'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=24}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=70}} | |- | 7. | | Tomos '''Colibri 15SL'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=25}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=71}} | |- | 8. | [[Slika:Tomos 15 SLC - 02.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri 15 SLC'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/motorcycles/tomos_15_slc_1983.php |title=Tomos 15 SLC |accessdate=15. februar 2023|date= |format= |work=}}</ref>{{sfn|Beltram|2012|p=29}} | |- | 9. | | Tomos '''Colibri 15 Touring'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=69}} | |- | 10. | [[Slika:Tomos 15 sport.jpg|100px]] |Tomos '''Colibri 15 Sport'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.moto-berza.com/moto-vesti/zanimljivosti/tomos-istorija---cuvene--petnaestice-/ |title=Tomos Colibri 15 Sport |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=moto-berza.com }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=24}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=69}} | |- | 11. | | Tomos '''Colibri 15TL'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=24}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=70}} | |- | 12. | | Tomos '''Colibri 15SL'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=25}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=71}} | |- | 13. | [[Slika:Tomos Colibri 15 SLH 02.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri 15SHL (Hippy)'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=71}} | |- |} ===Mopedi Tomos Automatic=== Potem, ko načrtovani skuter popolnoma lastne tomosove konstrukcije ter prototipa Mobi 1 in Mobi 2 v Tomosu niso doživeli serijske proizvodnje, so v vodstvu tovarne zamisel o lastnem razvoju koles s pomožnim motorjem začasno opustili. Leta 1967 so sicer podpisali pogodbo z nizozemskim proizvajalcem Laura o medsebojnih dobavah (okvirje mopedov je dobavljala italijanska tovarna Pieracci Meccanica iz Pise), ki pa ni trajala dolgo. Tovrstna [[kolo z motorjem|kolesa z motorjem]] so po avtomatski suhi sklopki poimenovali Automatic.{{sfn|Brovinsky|2000|p=21}} Priprave za razvoj novega avtomatika lastne konstrukcije (Automatic A3) so se začele šele leta 1970. Konstruktor Klement Vuga je novi motor motocikla zasnoval tako, da je omogočal izvedbo sklopke z eno prestavo ali dvema (avtomatski menjalnik), ter tudi prilagoditve zahtevam in predpisom tujih trgov.{{sfn|Brovinsky|2000|p=21}} {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | | Tomos '''Automatic N, NT'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=35}} | motor Anker Laura, velikost koles 20"ali 23" [[palec|col]]. |- | 2. | [[Slika:Tomos Automatic 1973.jpg|100px]] | Tomos '''Automatic'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=82}} | |- | 3. | | Tomos '''Automatic 1'''<ref>{{navedi splet |url=https://dvotaktol.com/images/katalogi/tomos_automatic_1_navodila_za_uporabo_in_vzdrzevanje/tomos_automatic_1_navodila_za_uporabo_in_vzdrzevanje.html#p=1 |title=Tomos Automatic 1 Navodila za uporabo in vzdrževanje |accessdate= |date= |format= |work= |archive-date=2023-02-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230226145035/https://dvotaktol.com/images/katalogi/tomos_automatic_1_navodila_za_uporabo_in_vzdrzevanje/tomos_automatic_1_navodila_za_uporabo_in_vzdrzevanje.html#p=1 |url-status=dead }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=35}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=83}} | |- | 3. | | Tomos '''Automatic T'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzejzeravica.org/en/item/1495 |title=Tomos Automatic T |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=81}} | |- |4. | | Tomos '''Automatic T/TT'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzejzeravica.org/item/3049 |title=Tomos Automatic T/TT |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=82}} | |- | 5. | | Tomos '''Automatic A3'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=21, 83}} | |- | 6. | [[Slika:Tomos Automatic 1986.jpg|100px]] | Tomos '''Automatic A 3/3K{{sfn|Beltram|2012|p=36}}, 3M{{sfn|Beltram|2012|p=36}}, 3MS, 3S, 3L, 3LG{{sfn|Beltram|2012|p=37}}, 3SL''' |Verzije:<br>Automatic A3 Bullet<br>Automatic A3 Golden Bullet (izdelan za ZDA in Italijo){{sfn|Beltram|2012|p=37}}<br> Automatic A3 Silver Bullet (izdelan za ZDA in Italijo) {{sfn|Beltram|2012|p=38}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=83}} |- | 7. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Automatic ST'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_st.php |title=Tomos ST |accessdate= |date=15. februar 2023 |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2016 |- | 8. | [[Slika:Tomos classic xl25.jpg|100px]] | Tomos '''Classic XL'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_classic_xl.php |title=Tomos Classic XL |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=87}} |2016 |- | 9. | [[Slika:Tomos A35.jpg|100px]] | Tomos '''A35''' |1994<br> z modelom Tomos Colibri A5 si deli agregat A5, zaradi zahtev nove evropske zakonodaje ima v izpuhu [[katalizator]], tako kot modela Colibri in AT-50. [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, moč: 1,8 kW (2,4 [[Konjska moč|KS]]), [[Navor|navor]]: 5200/min. Verzije: Funky, Targa |- | 10. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''A35 Top Tank''' |1989 model za prodajo v ZDA |- | 11. | [[Slika:Tomos Quadro Moped.jpg|100px]] | Tomos '''Quadro 50'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/motorcycles/tomos_quadro_50_2003.php|title=Tomos Quadro 50 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2003 |- |} ===Drugi mopedi in skuterji Tomos=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:Tomos Meri 6.jpg|100px]] | Tomos '''Meri 4''' |[[Skuter (motocikel)|skuter]], proizvodnja: Tori<ref>{{navedi splet |url=https://avto-magazin.metropolitan.si/media/upload/MotoTest/meri/4_1.pdf |title=Skuter Tomos Meri 4 |accessdate=12. julij 2024 |date= |format= |work= }}</ref> <br>največja hitrost: 48 [[Kilometer na uro|km/h]] (4 nožne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, moč: 1,85 kW, [[navor]]: 6000/min, [[kompresijsko razmerje]]: 6,5:1, teža 65 kg. |- | 2. | [[Slika:Tomos Flexer1.jpg|100px]] | Tomos '''[[Tomos Flexer|Flexer]]'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.euroton.si/avtodeli/images/Dokumenti/JAVNO/PDF%20katalogi/Tomos/Katalog%20delov%20Tomos%20FLEXER%2025.pdf |title=Tomos Flexer katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_flexer.php |title=Tomos Flexer |accessdate= 15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com}}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=86}} |Proizvodnja: 1998, največja hitrost: 25 [[Kilometer na uro|km/h]] avtomatik (2 prestavi), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, moč: 0,7 kW (1 [[Konjska moč|KS]]), navor: 3800/min, teža 47 kg<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=FCgIy-isr2M&t=651s |title=Tomos motori, svi modeli |accessdate=26. april 2024 |date= |format= |work= }}</ref> |- | 3. | [[Slika:Tomos Colibri II.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri A5'''<ref>{{navedi splet |url=https://avto-magazin.metropolitan.si/moto/moto-testi/tomos-colibri/ |title=Tomos Colibri v Moto Magazinu |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=39}} |Proizvodnja: 1989-1997, največja hitrost: 48 [[Kilometer na uro|km/h]] 2 avtomatske prestave, agregat A5 [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, moč: 1,8 kW (2,4 [[Konjska moč|KS]]), [[Navor|navor]]: 5200/min, teža 57 kg<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=FCgIy-isr2M&t=651s |title=Tomos motori, svi modeli |accessdate=26. april 2024 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=85}} |- | 5. | | Tomos '''TSR 50'''<ref>{{navedi splet |url=https://agmoto.hr/wp-content/uploads/2014/08/prospekt-Tomos-scooter-TSR50.pdf |title=Tomos TSR 50 |accessdate=5. februar 2022 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=60}} |[[Skuter (motocikel)|Skuter]] <br> Proizvodnja: 1997, največja hitrost: 50 [[Kilometer na uro|km/h]], [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49,4 ccm, moč: 2,2 kW (3,2 [[Konjska moč|KS]]), prestave: brezstopenski variator, teža (brez goriva): 78 kg<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=FCgIy-isr2M&t=651s |title=Tomos motori, svi modeli |accessdate=26. april 2024 |date= |format= |work= }}</ref> |- | 6. | | Tomos '''Targa Sprint, Standard'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=87}} | |- | 7. | [[Slika:Tomos Targa LX.jpg|100px]] | Tomos '''Targa LX, TT Classic'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=87}} |Tomosov model Targa LX je bil na trgu od 90. let do zgodnjih 2000-ih. Posebej je bil cenjen zaradi kombinacije retro videza in praktičnosti, pogosto v živih barvah, kot je električno modra z zlatimi platišči. Tomos je s tem modelom nadaljeval tradicijo preprostih, zanesljivih dvotaktnih mopedov, ki so bili priljubljeni tako v Evropi kot v ZDA.<ref>{{navedi splet |url=https://mopeds.com/pedal-to-the-past-the-timeless-allure-of-the-2002-tomos-targa-lx-moped?utm_source=copilot.com |title=Pedal to the Past: The Timeless Allure of the 2002 Tomos Targa LX Moped |accessdate= |date=19. september 2024 |format= |work=|language=EN }}</ref> |- | 8. | | Tomos '''Roadie'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/motorcycles/tomos_roadie_2017.php |title=Tomos Roadie |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2017 |- | 9. | | Tomos '''Nitro 50'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_nitro_50.php |title=Tomos Nitro 50 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2016 [[Skuter (motocikel)|skuter]] |- | 10. | | Tomos '''Nitro 125'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_nitro_125.php|title=Tomos Nitro 50 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2016 [[Skuter (motocikel)|skuter]] |- | 11. | [[Slika:Youngster.jpg|100px]] | Tomos '''Youngstr, Youngstr 50, Youngst'r, Youngst'r Racing, Youngst'R 50'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_youngstr.php |title=Tomos Youngstr |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2006-2008 |- | 12. | | Tomos '''Youngster Zwart'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=PYm9TEuxb3M |title=Tomos Youngster Zwart |accessdate=|date= |format=video |work=Sanders Tweewielers.nl }}</ref> | |- | 13. | | Tomos '''Hip Hop 45'''<ref>{{navedi splet |url=https://avto-magazin.metropolitan.si/moto/moto-testi/tomos-hip-hop-45-in-tori-master-50/ |title=Primerjava Tomos Hip Hop 45 in Tori Master 50 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Avto magazin}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_hip_hop.php |title=Tomos Hip Hop |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2006-2017 |- | 14. | | Tomos '''Arrow'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/motorcycles/tomos_arrow_2005.php |title=Tomos Arrow 2005|accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com}}</ref> |2005 |- | 15. | | Tomos '''Arrow'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/motorcycles/tomos_arrow_2010.php |title=Tomos Arrow 2010|accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com}}</ref> |2010 |- | 16. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Twister 125''' | [[Skuter (motocikel)|skuter]] |- | 17. | [[Slika:TOMOS_E-lite.jpg|100px]] | Tomos '''E-Lite'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_e-lite.php |title=Tomos E-Lite |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2016 [[Električni skuter]] |- | 18. | | Tomos '''Funtastic'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_funtastic.php |title=Tomos Funtastic |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2016 |- | 19. | | Tomos '''Racing'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_racing.php|title=Tomos Racing |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2006-2017 |- | 20. | | Tomos '''Whizzr'd 50'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/motorcycles/tomos_whizzrd_50_2003.php|title=Tomos Whizzr'd 50|accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2003 |- | 21. |[[Slika:Tomos UFO.jpg|100px]] |Tomos '''UFO''' | |- | 22. | [[Slika:Tomos Tori1.jpg|100px]] | Tomos '''Automatic Tori''' | agregat Tomos, proizvodnja: Tori{{sfn|Beltram|2012|p=39}} |- |} ===Mopedi Tomos APN in APS=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:Tomos Colibri APN4.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri APN-4'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=31}} | |- | 2. | [[Slika:Tomos APN - 4MS.jpg|100px]] | Tomos '''[[Tomos APN 4|APN 4]]{{sfn|Beltram|2012|p=32}}, APN 4 H {{sfn|Beltram|2012|p=31}}, 4 K/KS, 4 T, 4 TL{{sfn|Beltram|2012|p=33}}, 4 M, 4 MS<ref>{{navedi splet|url=https://bikez.com/motorcycles/tomos_apn_4_1977.php |title=Tomos APN 4|accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikes.com}}</ref>, 4 S{{sfn|Beltram|2012|p=32}} | 1977 |- | 3. | [[Slika:Tomos APN4 PTT.jpg|100px]] | Tomos '''APN 4 PTT 77'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.tms.si/digitalna-zbirka/postni-motor-tomos/ |title=Tomos PTT 77 |accessdate=5. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-X3F9TXED/97ffe6a9-6e27-4ec0-9b71-e1af313bfdf1/PDF |title=Tomos PTT 77 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=27}} | 1977 |- | 4. | [[Slika:Tomos APN 6.jpg|100px]] | Tomos '''[[Tomos APN 6|APN 6, 6S]]'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/motorcycles/tomos_apn_6_2006.php |title=Tomos APN6 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=33}} | 2006 |- | 5. | [[Slika:Tomos_apn7_002.jpg|100px]] | Tomos '''APN 7'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.trgovina.obnovi-si.si/index.php?route=product/product&product_id=1325 |title=Tablica modela Tomos APN7 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/692449267445439/photos/apn-7/693007064056326/ |title= Tomos APN 7 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=34}} |Različica Tomos APN 7 se je proizvajala leta 1986, ima enak motor kot APN 4, sedež in prtljažnik kot različica APN 4 MS, ter kromiran rezervoar goriva. Drugačna sta le krmilo in pokrovček rezervoarja. |- | 6. | [[Slika:Tomos APN 4 Alpino.jpg|100px]] | Tomos '''Alpino, Alpino 45'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_alpino.php |title=Tomos Alpino |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2006-2016 |- | 7. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''APS 3'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.avto.net/Ads/details.asp?id=19903806 |title=Tomos APS 3 |accessdate=24. oktober 2024 |date= |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | |- |} ===Drugi motocikli Tomos=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''D 6'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-motociklov.com/product-page/tomos-d6 |title=Tomos D6 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Muzej motociklov Vransko |archive-date=2023-02-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230226151226/https://www.muzej-motociklov.com/product-page/tomos-d6 |url-status=dead }}</ref> | |- | 2. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Norton TN 750 Fastback'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.moto-berza.com/moto-vesti/zanimljivosti/tomos-istorija---tomos-norton-tn-750-fastback/ |title=Tomos Norton Fastback |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=motoberza.com }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=60}} |Proizvodnja: 1970, največja hitrost: 200 [[Kilometer na uro|km/h]] (4 prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 745 ccm, [[Štiritaktni motor|štiritakni motor]], moč: 43 kW (58,5 [[Konjska moč|KS]]), navor: 6800/min, teža (brez goriva) 185 kg<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=FCgIy-isr2M&t=651s |title=Tomos motori, svi modeli |accessdate=26. april 2024 |date= |format= |work= }}</ref> |- | 3. | [[Slika:Tomos 15 Sprint electronic.jpg|100px]] | Tomos '''15 Sprint Electronic''' | |- | 4. | [[Slika:Tomos 15 Sprint 01.jpg|100px]] | Tomos '''15 Sprint'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=qjB_3VdnjyQ |title=Tomos 15 Sprint na YouTube |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=YouTube }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=26}} | podvezija Tomos 15 Sprint Electronic (izdelana na Nizozemskem){{sfn|Beltram|2012|p=26}} |- | 5. | [[Slika:Tomos Electronic 90 02.jpg|100px]] | Tomos '''90 Electronic'''<ref>{{navedi splet |url=https://cybermotorcycle.com/gallery/tomos/Tomos-1978-90-Electronic.htm |title=Tomos Electronic 90 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=cybermotorcycle.com}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://bjbikers.com/tomos-elektronik-90-legenda-koja-je-i-danas-trazena/ |title=Tomos Electronic 90, legenda koja je i danas tražena |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=27}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=74}} | |- | 6. | | Tomos '''Tricikel'''<ref>{{navedi splet |url=https://mo-ped.se/tv/tricikel.htm|title=Tomos tricikel |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=74}} | |- | 7. | [[Slika:Tomos streetmate - panoramio.jpg|100px]] | Tomos '''Streetmate'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_streetmate.php |title=Tomos Streetmate |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2005-2011 |- | 8. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Sportmate 45, Sportmate 50'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_sportmate.php |title=Tomos Sportmate |accessdate=15. februar 2023|date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2006-2012 |- | 9. | [[Slika:Ljubljana 008.JPG|100px]] | '''Progovni moped POTM'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.zelezniskimuzej.si/moped-na-zelezni-cesti/ |title=Progovni moped POTM-TOMOS |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Železniški muzej Slovenije }}</ref> | Železniški muzej Slovenije, Ljubljana |- | 10. | [[Slika:Tomos Revival.jpg|100px]] | Tomos '''Revival, Revival 50, Revival TS'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_revival.php |title= Tomos Revival |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com}}</ref> |2005-2010 |- | 11. | | Tomos '''SE 125'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_se_125.php |title=Tomos SE 125 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2007-2008 |- | 12. | | Tomos '''SM 125'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_sm_125.php |title=Tomos SM 125 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2007-2008 |- | 13. | | Tomos '''175 S'''{{sfn|Beltram|2012|p=41}} | |- | 14. | | Tomos '''A5 Classic'''{{sfn|Beltram|2012|p=38}} | |- | 15. | | Tomos '''A55 Racing TT ''' | |} ===Tomosovi nizozemski modeli=== Tomosovi nizozemski modeli so tisti, ki jih je Tomos razvijal, sestavljal ali posebej prilagodil za nizozemski trg, predvsem prek hčerinskega podjetja Tomos Netherland, ustanovljenega leta 1972 v kraju Epe. Nizozemska je bila eden najpomembnejših izvoznih trgov Tomosa, zato so tam nastali modeli, ki jih v Jugoslaviji/Sloveniji pogosto sploh ni bilo v prodaji ali pa so imeli drugačne tehnične zahteve (omejitve hitrosti, luči, izpuhi, menjalniki). {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:Tomos 03P (1964) 2.jpg|150px]] | Tomos 03P | 1964 |- | 2. | [[Slika:Tomos 03P (1964) 6.jpg|150px]] | Tomos 03P | 1964 |- | 3. | [[Slika:Tomos 03P (1964) 3.jpg|150px]] | Tomos 03P | 1964 |- | 4. | [[Slika:Tomos 03P (1964) 4.jpg|150px]] | Tomos 03P | 1964 |- | 5. | [[Slika:Tomos 03P (1964) 5.jpg|150px]] | Tomos 03P | 1964 |- |} === Enduro program Tomos === {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | | [[Slika:Bt50org.jpg|100px]] | Tomos '''[[Tomos BT50|BT 50/50S]]'''<ref>{{navedi splet |url=http://obnovi-si.si/Slike/katalogi/Katalog%20rezervnih%20delov%20Tomos%20BT%2050%20S.pdf |title=Tomos BT 50 katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_bt.php |title=Tomos BT 50S |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=29}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=76}} | |- | 2. | | [[Slika:Tomos ATX.jpg|100px]] | Tomos '''[[Tomos ATX 50 c|ATX 50/50 C]]'''<ref>{{navedi splet |url=http://www.obnovi-si.si/Slike/katalogi/Katalog%20rezervnih%20delov%20Tomos%20ATX%2050.pdf |title=Tomos ATX 50 katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_atx_50.php |title=Tomos ATX 50C |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=30}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=77}} | |- | 3. || [[Slika:Tomos CTX 80.webp|100px]] | Tomos '''[[Tomos CTX|CTX 80]]'''<ref>{{navedi splet |url=http://www.obnovi-si.si/Slike/katalogi/Katalog%20rezervnih%20delov%20Tomos%20CTX%2080.pdf |title=Tomos CTX 80 katalog |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=30}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=77}} | |- | 4. || [[Slika:Tomos NTX.jpg|100px]] | Tomos '''[[Tomos NTX 50|NTX 50]]'''<ref>{{navedi splet |url=http://www.primorske.si/2013/01/07/tomos-je-bil-nasa-mama-nas-dom-nas-kruh |title=Tomos NTX 50 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> |izdelan za nizozemski trg |- |} ===Motokros program Tomos=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | | [[Slika:Tomos Cross 50 Junior.jpg|100px]] | Tomos '''Cross 50 Junior'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.mopedarmy.com/photos/tomos/11082/ |title=Tomos Cross 50 Junior |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=25}} |Enovaljni, dvotaktni, zračno hlajeni agregat, gibne prostornine 49 ccm, moči 7,5 KM,<ref>{{navedi splet |url=https://www.tms.si/digitalna-zbirka/motorno-kolo-tomos-cross-junior/ |title=Tomos Cross 50 junior v Tehniškem muzeju Slovenije |accessdate=20. december 2025 |date= |format= |work= }}</ref> kompresijsko razmerje 10, 5,51kW pri 7500 vrt./min, največja hitrost pri standardnem razmerju zobnikov 80 km/h, premagovanje vzpona do 80%, pet nožnih prestav; nožni zaganjač; normalna poraba goriva pri cestni vožnji ca. 2,8 l/100 km, prostornina rezervoarja 8 l, gorivo: super mešanica v razmerju 1:25 (4%), teža vozila brez goriva 65 kg; nosilnost 100kg. Elektronski vžig s pomočjo magnetne visoko-napetostne kondenzatorske naprave DUCATI brez prekinjevalca.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-MJEO4GJE |title=Tomos Cross50 Junior |accessdate=20. december 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Motorna kolesa Cross 50 junior so bila namenjena tako za tekmovanja kot tudi za uporabo v cestnem prometu. Na njihovi osnovi so v tovarni razvili tudi nekoliko prirejeno različico z močnejšim motorjem, ki se je imenovala Cross 50 senior in je bila namenjena izključno tekmovanjem. Cevni okvir je zasnoval konstruktor Tomosovih dirkalnih motorjev Janez Imperl. Podobno zasnovo okvirja ima tudi model ATX. |- | 2. | [[Slika:Tomos TX 50.jpg|100px]] | Tomos '''TX-50'''<ref>{{navedi splet |url= |title=Tomos TX 50 |accessdate=3. februar 2026 |date= |format= |work=}}</ref> | Enduro/Offroad | |- | 3. | [[Slika:Tomos TX-50 Super Tom.jpg|100px]] | Tomos '''TX-50 Super Tom'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.rinkytoys.nl/huidig-aanbod/tomos-tx50-super-tom.html |title=Tomos TX 50 Super Tom |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | Enduro/Offroad | |- | 4. | | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Cross 50 Senior'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.mopedarmy.com/photos/tomos/11083/ |title=Tomos Cross 50 Senior |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> |Proizvodnja: 1978, največja hitrost: - [[Kilometer na uro|km/h]] (5 prestav), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, moč: 7,8 kW (10,6 [[Konjska moč|KS]]), navor: 9800/min, teža 67 kg<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=FCgIy-isr2M&t=651s |title=Tomos motori, svi modeli |accessdate=26. april 2024 |date= |format= |work= }}</ref> |- | 5. || [[Slika:Tomos MC50 Cross.jpg|100px]] | Tomos '''MC50 Junior, MC50 Senior, MC50 Senior X, MC50 Senior Pro'''<ref>{{navedi splet |url=https://moto.zombdrive.com/image-model/7382-tomos-mc-50-junior-11.jpg.html |title=Tomos MC50 Junior |accessdate=15. februar 2021 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_mc_50.php |title= Tomos MC 50 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> | |- | 6. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''MC80 Senior'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_mc_80.php|title= Tomos MC 80 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2007 Cross |- | 7. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''MC80'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_mc_80.php|title= Tomos MC 80 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2005 Enduro/Offroad |- | 8. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''MC80 Senior'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_mc_80.php|title= Tomos MC 80 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2006 Enduro/Offroad |- | 9. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''MC80 Dirt Bike'''<ref>{{navedi splet |url=https://moto.zombdrive.com/tomos/2010-tomos-mc80-dirt-bike.html |title=Tomos MC80 Dirt Bike |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_mc_80.php|title= Tomos MC 80 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2010 Minibike |- |} ===Supermoto program Tomos=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Supermoto SM 125 F'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_sm_125.php |title=bikez.com: Tomos Supermoto SM 125 F |accessdate=25. april 2025 |date= |format= |work= }}</ref> | zračno hlajeni štiritaktni motor 125 ccm, s 5-stopenjskim menjalnikom |- |} ===Dirkalniki Tomos=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:Tomos Colibri D3.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri D3'''{{sfn|Grom|2013|p=44, 420, 421, 422}}<ref>{{navedi splet |url=https://www.soundsofchanges.eu/sound/motorcycle-tomos-colibri-special-d-3/ |title=Motorcycle Tomos Colibri special D3 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format={{ikona en}} |work= |archive-date=2023-04-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230405135507/https://www.soundsofchanges.eu/sound/motorcycle-tomos-colibri-special-d-3/ |url-status=dead }}</ref> |1959 |- | 2. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''D5'''{{sfn|Grom|2013|p=46, 48, 100, 102, 428, 429, 433, 435}} {{sfn|Beltram|2012|p=40}} <ref>{{navedi splet |url=https://www.moto-berza.com/moto-vesti/zanimljivosti/trkacka-istorija-tomosa---tomos-d5/ |title=Trkačka istorija Tomosa: Tomos D5 |accessdate= |date=30. maj 2025 |format= |work=|language=HR }}</ref> | 1960 |- | 3. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''D5 I.'''{{sfn|Grom|2013|p=447,451}} | 1962 |- | 4. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''D5 II.'''{{sfn|Grom|2013|p=456, 457, 458, 461}} | 1964 |- | 5. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''D5 »Fisker«'''{{sfn|Grom|2013|p=462, 463, 466}} | 1965 |- | 6. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''D9'''{{sfn|Grom|2013|p=126, 468, 469, 476}} |1965 |- | 7. |[[Slika:Tomos D6S 50 GP.jpg|100px]] | Tomos '''D6 S'''{{sfn|Grom|2013|p=480, 481, 482, 484}} |1967 |- | 8. |[[Slika:Tomos D6 GP 1972.jpg|100px]] | Tomos '''D6'''{{sfn|Grom|2013|p=152, 248, 249, 295}} |1968 |- | 9. |[[Slika:|100px]] | Tomos '''D6 N.C.R.'''{{sfn|Grom|2013|p=496, 497, 502, 503}} |1968 |- |10. |<gallery mode="nolines"> Slika:Tomos 15 D6.jpg|alt=Originalni primerek homologiranega Tomosa 15 D6 </gallery> |Tomos '''T6''' |Homologirana verzija Tomosovega dirkalnika D6 iz leta 1969. Narejenih je bilo le 6 primerkov. Ima agregat in osnovo Tomosa 15 SL sport. |- | 11. |<nowiki>[[Slika:|100px]]</nowiki> | Tomos '''GP71'''{{sfn|Grom|2013|p=504, 505, 506, 512, 513}} |1971 |- | 12. | <nowiki>[[Slika:|100px]]</nowiki> | Tomos '''GP72'''{{sfn|Grom|2013|p=516, 517, 518, 520, 523, 524, 525}} | 1972 |- | 13. | <nowiki>[[Slika:|100px]]</nowiki> | Tomos '''DMS (GP75)'''{{sfn|Grom|2013|p=526, 527, 530, 531, 536, 537}} | 1975 |- | 14. |<nowiki>[[Slika:|100px]]</nowiki> | Tomos '''GP77'''{{sfn|Grom|2013|p=335, 338, 344, 354, 539}} | 1977 |- | 15. | <nowiki>[[Slika:|100px]]</nowiki> | Tomos '''DM GP (GP78)'''{{sfn|Grom|2013|p=348, 360, 538, 540, 541}} | 1978 |- | 16. | <nowiki>[[Slika:|100px]]</nowiki> | Tomos '''DM GP (GP79)'''{{sfn|Grom|2013|p=376, 396, 542, 543, 5448, 545}} | 1979 |- | 17. | <nowiki>[[Slika:|100px]]</nowiki> | Tomos '''DM GP »Matulja«'''{{sfn|Grom|2013|p=546, 548, 550, 553, 555, 558}} | 1979 |- |} ===Neuresničeni projekti in prototipi=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''T 175'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.tms.si/digitalna-zbirka/motorno-kolo-tomos-t-175-prototip/ |title=Tomos T 175 prototip |accessdate=27. junij 2024 |date= |format= |work= }}</ref> | prototipni motocikel |- | 2. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Mobi 1'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=19}} | prototipni moped |- | 3. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Mobi 2'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=19}} | prototipni moped |- | 4. |[[Slika:Tomos Triko Prototyp 1981-1982.JPG|100px]] | Tomos '''Triko''' |prototipni trikolesnik |- | 5. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Skuter'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=18}} | prototipni skuter |- | 6. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''T40''' |(izvenkrmni motor - zasnova do 60KM) |- | 7. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''A9''' | |- | 8. |[[Slika:|100px]] | Tomos '''Cobra''' | |- |9. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''A11''' | |- | 10. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''A19''' | |- | 11. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''A20''' | |- | 12. | [[Slika:1957 Tomos SAP Mopi Classic-Gala 2025 DSC 1157.jpg|100px]] | Tomos '''Mopi''' | Prvi prototip avtomobilčka Mopi so sestavili v Tomosu leta 1957, do leta 1963 so ga izdelovali v ljubljanskem podjetju SAP. Koliko so jih izdelali, ne ve nihče, saj do serijske proizvodnje ni prišlo. Njegov 50‑kubični enovaljni dvotaktni motor z okoli 1,47 kW je bil opremljen z mehanskim dvostopenjskim menjalnikom, brez vzvratne prestave. Dosegel je najvišjo hitrost približno 30 km/h. Uporabljali so ga predvsem otroci za takratne pionirske prometne krožke. |- | 13. |[[Slika:|100px]] | Tomos '''4.8''' in '''5.0''' |(vodno hlajena izvenkrmna motorja nove generacije) |- |} ===Stoječi motorji Tomos=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''UMO-04''' | dvotaktni stabilni motor |- | 2. | [[Slika:Tomos UMO-06 stabilni.jpg|100px]] | Tomos '''UMO-06'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | dvotaktni stabilni motor |- | 3. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''UMO-08''' | dvotaktni stabilni motor |- | 4. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''UMO 4T 22/Z39''' | (v sodelovanju z ACME motori) |- |} ===Krmni motorji Tomos=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | | [[Slika:Tomos Lamo 05.jpg|100px]] | Tomos '''LAMO 05K''' | [[Dvotaktni motor|dvotaktni]] [[izvenkrmni motor]] za plovila, [[Delovna prostornina|delovne prostornine]] 49 ccm,<br> proizvodnja 1958-1964 |- | 2. | | [[Slika:|100px]] | Tomos '''LAMO 06K''' || [[Dvotaktni motor|dvotaktni]] [[izvenkrmni motor]] [[Delovna prostornina|delovne prostornine]] 60 ccm,<br> proizvodnja 1964-1969 |- | 3. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''LAMO 06N''' | |- | 4. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''3''' | |- | 5. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''3.5''' | |- | 6. | | [[Slika:Tomos 4 outboard.jpg|100px]] | Tomos '''4'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | različici s kratko in dolgo osjo{{sfn|Glavić in Vidmar|2024|p=45}} |- | 7. | | [[Slika:Tomos 4 electronic.JPG|100px]] | Tomos '''4 Electronic''' | |- | 8. || [[Slika:Tomos 4.5.jpg|100px]] | Tomos '''4.5''' | |- | 9. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''4.8''' | |- | 10. || [[Slika:Tomos 10.jpg|100px]] | Tomos '''10''' | |- | 11. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''18''' | |- | 12. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''20''' | |- |} ===Proizvodi s Tomosovimi stoječimi motorji=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | | [[Slika:Tomos MK-2.jpg|100px]] | Tomos '''Motokultivator MK-02''' | motorna rotacijska kopačica TOMOS MK2 |- | 2. | | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Motokultivator MK-03''' | motorna rotacijska kopačica TOMOS MK3 |- | 3. | | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Motokultivator UMO-06'''<ref>{{navedi splet |url=https://migrantenej.wordpress.com/2012/03/13/moto_kultivator/ |title=Motokultivator Tomos UMO-06 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | prekopalnik z dvotaktnim motorjem UMO |- | 4. | | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Vrtna kosilnica UMO-06'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.google.com/search?q=lownmover+Tomos+UMO+06&oq=lownmover+Tomos+UMO+06&aqs=edge..69i57j0i546l5j69i60.17559j0j1&sourceid=chrome&ie=UTF-8#fpstate=ive&vld=cid:7cb42a87,vid:Z7aVEGLJlA8 |title=Tomos UMO 06 |accessdate=15. junij 2023|date= |format= |work= }}</ref> | vrtna kosilnica z dvotaktnim motorjem UMO |- | 5. | [[Slika:Tomos BSK Batuje.jpg|100px]] | Tomos '''Stižna kosilnica BSK 2,5 Batuje''' | strižna kosilnica z dvotaktnim motorjem |- | 6. | | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Motorni vrtalnik MV 3'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.agrosal.si/tomos-batuje-bsk-25 |title=Kosilnica Tomos BSK 2,5 Batuje katalog |accessdate= |date=15. februar 2023 |format= |work= }}</ref> | motorni vrtalnik z dvotaktnim motorjem |- | 7. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''Motorna črpalka MP 300/25'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Motorna črpalka MP 300/25 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | črpalka z dvotaktnim motorjem |- | 8. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''Motorna črpalka SMP 2'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.tms.si/digitalna-zbirka/motorna-crpalka-tomos-smp-2/ |title=Motorna črpalka Tomos SMP 2 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | črpalka z dvotaktnim motorjem |- | 9. || [[Slika:Tomos motorna žaga.jpg|100px]] | Tomos - Husqvarna '''Motorna žaga''' 650,770<ref>{{navedi splet |url=https://www.starezage.si/sl/chain-saws/tomos-husqvarna-650/ |title=Tomos (Husqvarna) 650 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.starezage.si/sl/chain-saws/725/ |title=Tomos (Husqvarna) 771 |accessdate=15. november 2022 |date= |format= |work= }}</ref> | motorna žaga z dvotaktnim motorjem |- |10. || [[Slika:|100px]] | '''Motorna nahrbtna škropilnica Tomos Supra''' | motorna nahrbtna škropilnica z dvotaktnim motorjem |- |11. || [[Slika:Tomos UMO 04.jpg|100px]] | '''Motorna nahrbtna škropilnica Tomos UMO-04''' | motorna nahrbtna škropilnica z dvotaktnim motorjem UMO |- |12. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''Vlečnica SV 3'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:img-ZFB2BUIF |title=Tomos vlečnica SV 3 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=fp4sm4r-EaI |title=Smučarska vlečnica Tomos SV 3 Batuje |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> |smučarska vlečnica z dvotaktnim motorjem |- |} == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Brovinsky, Boris |year=2000 |title=Zgodba o mopedu: 45 let proizvodnje mopedov v Kopru|publisher=Tomos, Koper |isbn= |cobiss=109752832 |pages=}} * [https://www.calameo.com/read/001842046f089f4c652b0 Brovinsky Boris: Motorji iz Kopra, Tehniški muzej Slovenije] pridobljeno 26. februar 2023 * [https://dvotaktol.com/tomos-arhiv-vozil Tomosov arhiv vozil] pridobljeno 5. februar 2023 * [https://tomosklubsrbija.rs/modeli-tomosa/ Tomos klub Srbija: modeli] {{ikona sr}} pridobljeno 5. februar 2023 * {{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2015 |title=Koprski Tomos je motoriziral Jugoslavijo tudi na morju, odprtje razstave »Tomos, izvenkrmni motorji, ki so osvojili svet« |journal=Avto Motor Classic |volume= |issue=48/92 |pages=16 |publisher= |doi= |url=https://issuu.com/urakalcic/docs/amc_48 |accessdate= }} * {{navedi knjigo |author=Grom, Janez Peter |year=2013 |title=Tomos: skozi zgodovino z 204 km/h = attraverso la storia a 204 km/h |publisher= |isbn=978-961-269-993-2 |cobiss=266353408 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Beltram, Vlasta |year=2012 |title=Moped, ki te ne pusti na cedilu : Tomosovi dvokolesniki 1955-1989 = Il motorino che non ti pianta in asso : motocicli Tomos dal 1955 al 1989 = Moped which doesn't let you down : two wheelers Tomos 1955-1989|publisher=Pokrajinski muzej Koper, Moto društvo Rex - sekcija Tomos |isbn= |cobiss=13966129 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Stropnik, Anton |year=1994 |title=Štirikrat obsojen na smrt: vzpon in padec Tomosa|publisher= |isbn= |cobiss=1260081 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Glavić, Edi |author2=Vidmar, Iztok|year=2024 |title=Tomos (1954-2019): naši mopedi|publisher=Adria Classic |isbn=978-961-95397-1-2 |cobiss=205982723 |pages=}} == Glej tudi== * [[Igor Rosa]] == Zunanje povezave == * [https://dvotaktol.com/20-let-tomosa-tovarna-motornih-vozil-tomos-koper-1974 20-let Tomosa tovarna motornih vozil Tomos Koper 1974] pridobljeno 19. junij 2024 * [https://bikez.com/models/tomos_models.php Tomosovi modeli na Bikez.com] pridobljeno 26. februar 2023 {{ikona en}} * [https://www.youtube.com/watch?v=XWM2Y0ovyr0 Tomos, narejeno v Jugoslaviji] pridobljeno 5. januar 2023 * [https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/retro/tomos-je-bil-avantgarda-sinonim-za-kakovost-in-brezcasni-dizajn/509225 Tomos je bil avantgarda, sinonim za kakovost in brezčasni dizajn] pridobljeno 5. januar 2023 * [https://www.delo.si/kultura/razno/tomos-samo-se-legenda/ Tomos - samo še legenda] pridobljeno 20. februar 2022 * [https://www.muzej-motociklov.com/sl Muzej motociklov Vransko] pridobljeno 5. januar 2023 {{Kategorija v Zbirki}} [[Kategorija:Koper]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1954]] [[Kategorija:Nekdanji proizvajalci motornih koles]] [[Kategorija:Nekdanji proizvajalci avtomobilov]] [[Kategorija:Tomos|*]] [[Kategorija:Podjetja Jugoslavije]] [[Kategorija:Proizvajalci motociklov v Sloveniji]] {{Proizvajalci motornih koles}} {{normativna kontrola}} e3bhr66dbuuuogmwma9v48peohwj8vv 6685462 6685460 2026-06-05T08:47:35Z Shabicht 3554 /* Colibri 14 in Colibri 15 */ 6685462 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = TOMOS d.o.o. | logo = TomoS logo.jpg | caption = | image = | image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = | native_name_lang = | romanized = | former type = | type =državno podjetje<br>[[družba z omejeno odgovornostjo]] | traded_as = | industry = [[motocikel|motocikli]] | genre = proizvodnja [[Motocikel|motociklov]] in [[dvotaktni motor|dvotaktnih motorjev]] | fate = stečaj | predecessor = | successor = | foundation = julij 1954 | founder = | defunct = 3. januar 2019 | location_city = [[Koper]] | location_country = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | locations = | area_served = | key_people = | products = [[Motorno kolo|motorna kolesa]], [[Kolo z motorjem|kolesa z motorjem]], pogonski agregati | production = | services = | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = | num_employees = | parent = | divisions = | subsid = | homepage = [https://dvotaktol.com/tomos-arhiv-vozil Arhiv vozil Tomos] | footnotes = | intl = | bodystyle = }} '''Tomos''' je bil [[SFRJ|jugoslovanski]] in kasneje [[Slovenija|slovenski]] proizvajalec [[Kolo z motorjem|koles z motorjem]], [[motorno kolo|motornih koles]], izvenkrmnih motorjev, koles in [[dvotaktni motor|dvotaktnih motorjev]], ki je bil ustanovljen leta [[1954]] v Sežani. Po selitvi v [[Koper]] je bil sedež podjetja na Šmarski cesti 4 v Kopru. ==Proizvodni program== Tomosovi glavni izdelk so bili [[Kolo z motorjem|kolesa z motorjem]] in [[motocikel|motocikli]] s [[Prostornina motorja|prostornino motorja]] do 50 [[Kubični centimeter|cm3]], izdelovali pa so tudi izvenkrmne [[Dvotaktni motor|dvotaktne motorje]] za plovila, črpalke in stabilne motorje. Najbolj znani so njihovi modeli [[Motocikel|koles z motorji]] [[Tomos APN 4|APN4]] in [[Tomos APN 6|APN6]]. Nekateri tomosovi [[Izvenkrmni motor|izvenkrmni motorji]] za [[čoln|čolne]] so v uporabi ob vzhodni [[jadran|jadranski]] obali že več kot 50 let. Med letoma 1959 in 1972 so sestavljali in prodajali tudi avtomobile znamke [[Citroën]], za takratni jugoslovanski trg.{{glavni|Cimos}} ==Zgodovina== Vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] je bila industrijska proizvodnja na [[Kras (območje)|Krasu]] in v [[Slovenska Istra|Slovenski Istri]] skoraj v celoti skoncentrirana na tri največja središča [[Trst]], [[Tržič, Gorica|Tržič]] in [[Gorica]], kjer je bilo tudi največ zaposlenih delavcev z znanji tehniških profilov, tudi strojegradnje. Meja med conama A in B [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]] (kasnejša meja med Italijo in Jugoslavijo) je po vojni slovensko prebivalstvo odrezala od teh središč, delavci so izgubili delo, kmetje pa glavni del trga, kjer so poprej lahko prodajali svoje pridelke. Takoj po določitvi meje je nova oblast kmalu iskala možnosti za zagon novih industrijskih obratov, predvsem tekstilne, lesnopredelovalne in tudi elektronske industrije. Tedanji predsednik okrajnega ljudskega odbora Sežana Danilo Petrinja je v svojih intervjujih navedel,<ref>{{navedi revijo |last1=|first1= |last2= |first2= |year=1984 |title=Tomos |journal=glasilo delavcev delovne organizacije Tomos Koper |volume=12 |issue=november |pages=2 |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}</ref> da je idejo za proizvodnjo [[Motocikel|motociklov]] na kraškem območju dal Silvo Hrast, tedanji direktor tovarne [[Iskra (podjetje)|Iskra]] iz Kranja.{{sfn|Brovinsky|2000|p=10}} Za izbiro proizvodnega programa je bilo odločilno dejstvo, da je v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] nujno potreben proizvajalec motornih vozil, prilagojenih za dokaj neurejene ceste, pa tudi cenovno primernih za finančno zmogljivost prebivalcev. Investicijski program za tovarno motornih koles je pripravil direktor ljubljanskega [[Litostroj|Litostroja]] Franc Pečar, Okrajni ljudski odbor Sežana pa je 16.7.1954 izdal sklep o ustanovitvi tovarne [[Motocikel|motornih koles]] v [[Sežana|Sežani]].{{sfn|Glavić in Vidmar|2024|p=12}} [[Akronim]] '''TOMOS''' - '''TO'''varna '''MO'''torjev '''S'''ežana se je prvič pojavil v drugem sklepu z dne 27.7.1954.{{sfn|Brovinsky|2000|p=11}} Pred ustanovitvijo tovarne so njeni predstavniki opravili pogovore o sodelovanju s proizvajalci motornih koles v Italiji, Nemčiji in Avstriji,{{sfn|Beltram|2012|p=5}} na koncu pa sklenili licenčno pogodbo z avstrijsko tovarno [[Puch|Steyr-Daimler-Puch]],{{sfn|Glavić in Vidmar|2024|p=80}} ki je ustrezala načrtom o proizvodnji ekonomičnih in robustnih motornih koles. Pogodbo je podpisal Franc Pečar, ki je bil tudi prvi direktor nove tovarne.{{sfn|Brovinsky|2000|p=11}} Ko se je 5. oktobra 1954 z [[Londonski memorandum|Londonskim sporazumom]] dokončno določila prihodnost območja nekdanje cone B [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]], so na slovenski vladi v [[Ljubljana|Ljubljani]] odločitev o gradnji tovarne spremenili in določili, da se bo gradila v [[Koper|Kopru]],{{sfn|Brovinsky|2000|p=11}} ki je na pomenu pridobival tudi zaradi izgradnje [[Luka Koper|pristanišča]].<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2015 |title=Tomos je nastal v petdesetih letih |journal=Avto Motor Classic |volume= |issue=48/92 |pages=55 |publisher= |doi= |url=https://issuu.com/urakalcic/docs/amc_48 |accessdate= |archive-date=2023-02-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230218064057/https://issuu.com/urakalcic/docs/amc_48 |url-status=dead }}</ref> Hkrati je [[Koper]] potreboval nove industrijske obrate, kjer bi se lahko zaposlili prebivalci [[Slovenska Istra|Istre in ožjega zaledja]], ki so dotlej na delo odhajali v bližnji [[Trst]].<ref>{{navedi revijo |last1=|first1= |last2= |first2= |year=1972|title=Tomos |journal=glasilo delavcev delovne organizacije Tomos Koper |volume=8 |issue=november |pages=1 |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Prvotni [[Akronim]] TOMOS so po selitvi v [[Koper]] spremenili v '''TO'''varna '''MO'''tornih kole'''S''', kar pa je znano le malokomu, vendar je razvidno iz napisa tovarne na zgodovinski fotografiji iz leta 1959, ter iz odtisa [[Poštni žig|poštnega žiga]]. [[Slika:Yugoslavia stamp type HB8B.jpeg|250px|sličica|desno|Jugoslovanski poštni žig z logotipom in napisom TOMOS]] ===Začetni prostori tovarne=== [[Slika:Proizvodnja v Tomosu (1).jpg|250px|thumb|desno|Proizvodnja v Tomosu (1955)]] Za začasno proizvodnjo in delavnice (tudi za potrebe izgradnje nove tovarne) so uredili skladiščne prostore na območju poleg današnje [[Luka Koper|koprske luke]],{{sfn|Beltram|2012|p=5}}, uprava, komerciala in računovodstvo so dobili prostore, v katerih je danes Vinakoper in v gradu v [[Bertoki|Bertokih]], kjer so bile tudi vse tehnične službe.{{sfn|Glavić in Vidmar|2024|p=15}} Prvi [[Motocikel|motocilkel]], ki so ga sestavili v Tomosu, je bil model ''Tomos Puch SG 250''{{sfn|Beltram|2012|p=5}}. Vzporedno z licenčno proizvodnjo je tekla tudi že proizvodnja lastnih serijskih modelov. To so bile številne izpeljanke mopeda ''Puch MS 50'', ki so jih poimenovali ''Colibri''.{{sfn|Beltram|2012|p=6}} [[Slika:Puch 250 sg.jpg|250px|thumb|desno|Motocikel Puch 250 SG]] ===Novi tovarniški kompleks=== [[Slika:Josip Broz Tito in cesar Haile Selassie v Kopru 1959 (6).jpg|280px|thumb|desno|Vhod v novozgrajeno tovarno Tomos v Kopru, z novim [[akronim|akronimom]] na strehi (1959)]] [[Slika:Josip Broz Tito in cesar Haile Selassie v Kopru 1959 (3).jpg|280px|thumb|desno|[[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]] in cesar [[Haile Selassie I.|Haile Selassie]] v Kopru]] Novo tovarniško poslopje je bilo zgrajeno leta 1959, ko ga je uradno odprl [[Josip Broz-Tito]] in ga je obiskal tudi etiopski cesar [[Haile Selassie I.|Haile Selassie]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radio-koper/na-danasnji-dan/30-november-leta-1959-je-etiopski-cesar-haile-selassie-i-s-titom-obiskal-koper/439122 |title=Etiopski cesar Haile Selassie I. s Titom obiskal Koper |accessdate=10. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref>. Leta [[1962]] je bil ustanovljen Zavod za tehnične in ekonomske raziskave, ki se je kasneje razvil v sodobno opremljen inštitut. 70.-ta leta 20. stoletja so bila najplodnejša v zgodovini tovarne. Leta 1973 je bila predana namenu sodobna linija z avtomatskimi [[stroj]]i za varjenje okvirjev. Tako nastali novi cevni okvirji in motorji lastne konstrukcije so tudi na pogled začeli razločevati tomosove modele od licenčnih [[Puch]]ovih. [[Slika:Proizvodnja v tovarni motornih koles Tomos 1959.jpg|280px|thumb|desno|Proizvodnja v Tomosu leta 1959]] V jugoslovanskem obdobju je Tomos leta 1971 ustanovil hčerinsko podjetje Tomos Ghana Limited v Komasiju v [[Gana|Gani]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.kp.sik.si/2021/04/28/tomos-ghana-limited-spomini-isabelle-flego-in-ivana-pavincica/ |title=Tomos Ghana Limited, spomini Isabelle Flego in Ivana Pavinčića |accessdate= 12. januar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> (le to je v desetletju po ustanovitvi propadlo) in leta 1972 Tomos Netherland v Epe-ju na [[Nizozemska|Nizozemskem]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/magazin/svet-so-ljudje/clovek-iz-ozadja-in-v-prvi-liniji-uspehov/ |title=Človek iz ozadja in v prvi liniji uspehov |accessdate=12. januar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> Sočasno se je od TOMOS-a odcepilo podjetje [[Cimos|CIMOS]] ('''C'''itroën, '''I'''skra, To'''mos'''). v katerem so v sodelovanju z [[Iskra (podjetje)|Iskro]] odtlej opravljali sestavljanje in prodajo avtomobilov. [[Slika:Tomosova prikolica na Glavnem trgu v Mariboru 1960.jpg|280px|thumb|desno|Tomosov kamion z motornimi kolesi na Glavnem trgu v Mariboru leta 1960]] V 80. letih 20. stoletja je Tomos posodobil celoten program dvokolesnih vozil, posebno pozornost pa so namenili zmanjšanju hrupa in škodljivih snovi v izpustih plinov, položaju voznika med vožnjo ter sodobnemu videzu, po načrtih premalo znanega inovativnega [[Industrijsko oblikovanje|industrijskega oblikovalca]] [[Igor Rosa|Igorja Rose]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/arhitektura-in-oblikovanje/priznanje-za-zivljenjsko-delo-igorju-rosi-svojevrstnemu-simbolu-slovenskega-designa/646632 |title=Priznanje za življenjsko delo Igorju Rosi |accessdate=|date= |format= |work= }}</ref> Tedaj je bilo predstavljenih kar nekaj modelov, ki so še danes vidni na cestah. ==Stečaj podjetja== Tovarna je leta 1998 postala sestavni del koncerna [[Hidria]]. 24. oktobra 2012 je bilo v medijih objavljeno, da podjetje seli proizvodnjo motorjev v tujino, kar pa se ni uresničilo. 23. novembra 2015 je bila družba Tomos prodana celjskemu podjetju MPO Moto d.o.o. Delavci so novembra 2018 vložili predlog za [[Stečaj|stečaj]], zaradi neporavnanih obveznosti iz delovnega razmerja, 3. januarja 2019 pa je sodišče uvedlo stečajni postopek.<ref>{{navedi splet |url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/za-kultnimi-mopedi-ostalo-pogorisce-in-milijoni-evrov-dolga-753051 |title=Za kultnimi mopedi ostalo pogorišče in milijoni evrov dolga|accessdate= |date=10. julij 2019 |format= |work= }}</ref> <ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/primorje/zalosten-konec-koprskega-ponosa-tomos-je-v-stecaju/476319 |title=Žalosten konec koprskega ponosa: Tomos je v stečaju |last=Preskar |first=Jasna |date= |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=}}</ref> == Šport == Tomos je na dirkah [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu|Svetovnega prvenstva v motociklizmu]] v razredu do [[Prostornina motorja|50 cm³]] prvič sodeloval v [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu sezona 1968|sezoni 1968]], ko je [[Janko Štefe (dirkač)|Janko Štefe]] osvojil osemnajsto mesto, z eno osvojeno točko. V [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu sezona 1969|sezoni 1969]] je za Tomosovo tovarniško ekipo nastopalo pet dirkačev, Štefe, [[Adrijan Bernetić]], [[Anton Kralj]] ter Italijana [[Luigi Rinaldo]] in [[Gilberto Parlotti]].{{sfn|Grom|2013|p=}} Najboljšo uvrstitev v dirkaškem prvenstvu je dosegel Parlotti s šestim mestom in enaintridesetimi točkami. Parlotti je bil tudi edini dirkač v Tomosovi tretji in zadnji [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu sezona 1970|sezoni 1970]], kjer je osvojil deveto mesto, z eno prvenstveno točko.<ref>{{navedi splet |url=https://www.amzs.si/sport/tekmovanja/zid-prvakov |title=Zid prvakov |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=AMZS}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://old.slovenskenovice.si/sport/timeout/hudicevo-smolo-moras-imeti-da-se-danes-na-dirki-ubijes |title=Hudičevo smolo moraš imeti, da se danes na dirki ubiješ |accessdate=15. marec 2023 |date=17. oktober 2016 |format= |work=Slovenske novice }}</ref> Hrvat Zdravko Matulja je leta 1982 s tomosovim dirkalnikom DM GP postal evropski prvak v razredu [[prostornina motorja|delovne prostornine]] do 50 cm³<ref>{{navedi splet |url=https://siol.net/avtomoto/zgodbe/kako-je-novogorican-ohranil-spomin-na-mednarodno-slavo-tomosa-foto-446412 |title=Kako je Novogoričan ohranil spomin na mednarodno slavo Tomosa |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> ==Tomosovi proizvodi== ===Motocikli Tomos Puch=== Po licenčni pogodbi<ref>{{navedi knjigo |author= |year=1. oktober 1954 |title=Vereinbarung, abgeschlossen zwichen der firma Steyer-Daimler-Puch A.G., Graz und der firma Tomos, tovarna motornih koles, Koper|publisher=Tehniški muzej Slovenije |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> s [[Puch|Steyer-Daimler-Puchom]] je proizvodni program Tomosa v začetku obsegal [[moped]] Puch MS 50, skuter Puch RL 125 in [[Motocikel|motorni kolesi]] Puch 250 SG oz. Puch 250 SGS. Leta 1956 so pričeli izdelovati motorno kolo Puch SV 157, kasneje sta [[Skuter (motocikel)|skuter]] Puch RL 125 zamenjala zmogljivejša modela Puch SR in Puch 150.{{sfn|Brovinsky|2000|p=16}} {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:Puch MS 50 (1954), Technisches Museum Wien.jpg|100px]] | Tomos '''Puch MS 50'''<ref>{{navedi splet |url=http://mo-ped.se/tv/tomos_56.htm#M3a |title=Tomos Puch MS 50 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Brovinsky|2000|p=17}} |Proizvodnja v Tomosu: od 1956, glej izpeljanke Colibri VS 50, VS 50K, VS 50S{{sfn|Brovinsky|2000|p=61}} |- | 2. | [[Slika:Motorrad Puch 250 SG.jpg|100px]] | Tomos '''Puch 250 SG, SGA,SGS, SGSA'''<ref>{{navedi splet |url=https://dvotaktol.com/urosdornik?catid=16&id=5&view=project |title=Tomos Puch 250 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Brovinsky|2000|p=16,17}} |Proizvodnja v Tomosu: od 1957, največja hitrost: (SG, SGA) 105, (SGS, SGSA) 110 [[Kilometer na uro|km/h]] (4 nožne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 248 ccm, teža SG 139 kg (brez goriva), SGA 151 kg (brez goriva){{sfn|Brovinsky|2000|p=58}} |- | 3. | [[Slika:Puch Model 175 SV 1962.jpg|100px]] | Tomos '''Puch 175 SV/SVS'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/MotoClubMAK/photos/puch-tomos-puch-175-sv/2692829537612925/?paipv=0&eav=AfaFmVgplf-m1PxLlZUVl8PN3-lAhPags3N4sDZN0h0_iufB8NImjc7fVpmwzaYbXFs&_rdr |title=Tomos Puch 175 SV |accessdate=15. februar 2023|date= |format= |work=Facebook }}</ref> {{sfn|Brovinsky|2000|p=16}} |Proizvodnja v Tomosu: od 1957, največja hitrost: (SV) 95, (SGS, SVS) 100 [[Kilometer na uro|km/h]] (4 nožne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 172 ccm, teža 111 kg (brez goriva){{sfn|Brovinsky|2000|p=59}} |- | 4. | [[Slika:Puch RL 125 Motorroller-000.jpg|100px]] | Tomos '''Puch RL 125 Galeb'''<ref>{{navedi splet |url=https://stareslike.cerknica.org/2015/10/29/1959-stip-na-galebu/ |title=Tomos Puch 125 Galeb |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Brovinsky|2000|p=16,17}} |Proizvodnja v Tomosu: od 1957, največja hitrost: 75 [[Kilometer na uro|km/h]] (3 ročne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 121 ccm, teža 100 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=59}} |- | 5. | [[Slika:Tomos Puch 150 Galeb 02.jpg|100px]] | Tomos '''Puch SR/SRA 150 Galeb'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.zveza-svs.si/wp-content/uploads/2022/12/TOMOS-GALEB-150_Marko-Hren.pdf |title=Tomos Puch 150 Galeb |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Brovinsky|2000|p=16,17}} |Proizvodnja v Tomosu: od 1958, največja hitrost: 80 [[Kilometer na uro|km/h]] (3 ročne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 145 ccm, teža 102 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=59}} |- |} V začetku 60ih let minulega stoletja so raziskave trga pokazale, da zanimanje za težja motorna kolesa v [[Evropa|Evropi]] upada, zato so se v Tomosu usmerili in proizvodnjo prilagodili samo na izdelke z [[dvotaktni motor|dvotaktnimi motorji]], [[Delovna prostornina|prostornine]] 50 cm³.{{sfn|Brovinsky|2000|p=17}} ===Motocikli Tomos Colibri=== Začetki lastne proizvodnje v Tomosu segajo v pozna 50. leta minulega stoletja, ko so nastale številne izpeljanke modela Puch MS 50, s skupnim imenom Colibri.{{sfn|Brovinsky|2000|p=17}} Prvi Colibriji so imeli oznako VS 50, nekaj let zatem pa so glede na opremljenost dobili nove oznake, in sicer od 01 do 013. Posamezne izvedbe so bile namenjene tudi tujim trgom in prilagojene predpisom držav uvoznic. Prodajno najuspešnejši je bil Colibri 12. Njegova izpeljanka Colibri T 12, ki jo je Tomos predstavil na Sejmu tehnike v Beogradu leta 1661, je v 60-ih letih postal najbolj priljubljen moped na jugoslovanskem trgu{{sfn|Brovinsky|2000|p=17}} Čeprav so tomosovi mopedi po letu 1959 veljali že za popolnoma lasten proizvod, je bilo vanje še vedno vgrajenih veliko uvoženih delov, ki so izhajal od nekdanjih licenčnih partnerjev in drugod. {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:Tomos Colibri 50.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri VS 50, 50K, 50S'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=61}} |Proizvodnja v Tomosu: od 1956, največja hitrost: 50 [[Kilometer na uro|km/h]] (2 ročni prestavi), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 43 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=61}} |- | 2. | [[Slika:Tomos colibri 03.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri 01/02/03/04'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=61}} |Proizvodnja: od 1958/59, največja hitrost: 50 [[Kilometer na uro|km/h]] (2 ročni prestavi), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 43 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=61}}<br>Model Tomos Colibri 03 (1959) je licenčni Puch VS 50 L |- | 3. | | Tomos '''Colibri T 11'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.avto.net/Ads/detailsPrint.asp?ID=16723288&print=1 |title=Tomos Colibri 11 |accessdate=5. februar 2023 |date= |format= |work= |archive-date=2023-02-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230217122015/https://www.avto.net/Ads/detailsPrint.asp?ID=16723288&print=1 |url-status=dead }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=20}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=64}} |Proizvodnja: od 1958/59, največja hitrost: 50 [[Kilometer na uro|km/h]] (2 ročni prestavi), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 43 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=63}} |- | 4. | [[Slika:Tomos Colibri 12.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri 12'''{{sfn|Beltram|2012|p=6, 21}} |Proizvodnja: od 1958/59 (1962*), največja hitrost: 50 (60) [[Kilometer na uro|km/h]] (2 ročni prestavi), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 43 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=63}} |- | 5. | [[Slika:Tomos Colibri T12 -2.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri T 12'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.bolha.com/slovenija-filatelija/slovenija-mi-914-tomos-colibri-t12-oglas-6474056 |title=Tomos Colibri T 12 na slovenski znamki |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=21}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=65}} |Proizvodnja: od 1962/1963, največja hitrost: 60 [[Kilometer na uro|km/h]] (3 ročne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 55 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=65}} |- | 6. | [[Slika:Tomos Colibri T13.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri T 13'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=FCgIy-isr2M&t=651s |title=Tomos motori, svi modeli |accessdate=26. april 2024 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=65}} |Proizvodnja: od 1963 (1965*) (1969*) (1970*), največja hitrost: 60 [[Kilometer na uro|km/h]] (3 ročne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 43 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=65}} |- | 7. | [[Slika:Tomos Colibri T 03.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri T 03'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=KJVzTkTcLww |title=Tomos Puch Colibri T 03 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=YouTube }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=66}} |Proizvodnja: od 1963, 1965 (1969*) (1970*), največja hitrost: 60 [[Kilometer na uro|km/h]] (3 ročne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 43 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=66}} |- |8. | [[Slika: TOMOS Colibri AOS.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri A-OS'''<ref>{{navedi splet |url=https://road-adventures.si/tomos-colibri-a-os/ |title=Tomos Colibri A-OS |accessdate=5. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=22}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=67}} |Proizvodnja: 1972, največja hitrost: 42 [[Kilometer na uro|km/h]] (3 ročne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 43 kg{{sfn|Brovinsky|2000|p=67}} |- | 9. | [[Slika:Tomos Colibri A-ON-2.jpg |100px]] | Tomos '''Colibri A-ON'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzejzeravica.org/item/4614 |title=Tomos Colibri A-ON |accessdate=5. februar 2023|date= |format= |work= }}</ref> |Proizvodnja: od 1972, največja hitrost: 48 [[Kilometer na uro|km/h]] (4 nožne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 55 kg (brez goriva){{sfn|Brovinsky|2000|p=78}} |- | 10. |[[Slika:Tomos Colibri Mosco 2.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri Mosco'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=g1bIhx1clA0 |title=Tomos Colibri Mosco |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=YouTube }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=19}} |Proizvodnja: 1960-1961, največja hitrost: 48 [[Kilometer na uro|km/h]] (3 prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 63 kg<ref>{{navedi splet |url=https://muzejzeravica.org/en/item/200 |title=Muzej Žeravica: Tomos Mosco |accessdate=12. julij 2024 |date= |format= |work= }}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://www.avto.net/Ads/details.asp?id=18864905&display=Tomos%20M0-SC0 |title=Tomos Colibri Mosco |accessdate=12. julij 2024 |date= |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |- | 11. | [[Slika:Mednarodna razstava motorjev in motornih vozil v Ljubljani 1960 (4).jpg|100px]] | Tomos '''Colibri Scooter'''<ref>{{navedi splet |url=http://mojskuter.com/index.php/katalozi/retro-skuteri/126-tomos/300-tomos-colibri-scooter-196061 |title=Tomos Colibri Scooter |accessdate=5. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=17}} |Proizvodnja: 1960/61, največja hitrost: 50 [[Kilometer na uro|km/h]] (3 ročne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 63 kg{{sfn|Brovinsky|2000|p=62}} |- |} ===Colibri 14 in Colibri 15=== V Tomosu so se posvetili razvoju naslednika priljubljenega modela Tomos Colibri T 12. Težavno in zahtevno načrtovanje motornega kolesa v celoti je privedlo do tega, da so pri njegovem razvoju izhajali iz uporabe že osvojenih, vendar prilagojenih rešitev in sestavnih delov obstoječe generacije Colibrijev (okvir, rezervoar goriva, ščitniki za kolena ipd).{{sfn|Brovinsky|2000|p=18}} Največ pozornosti pri razvoju mopedov nove generacije so namenili novemu pogonskemu agregatu in menjalniku. Tako so v Tomosu za novi model Colibri 14 V razvili nov motor in menjalnik, za katerega je Erik Mihevc prejel veliko nagrado na 89. mednarodnem velesejmu na Dunaju.{{sfn|Brovinsky|2000|p=18}} Colibri 14 V je iz redne proizvodnje prišel šele leta 1969, vendar je bil zaradi zasnove okvirja, rezervoarja goriva, sedeža in ščitnika za noge zelo podoben modelom Colibri T 12. Colibriju 14 V so sledile izpeljanke in modeli z močnejšim motorjem ter neposrednim hlajenjem Colibri T 15. Obe družini tomosovih modelov nove generacije (Colibri T 14 in Colibri T 15) sta v 70. letih dobili tudi nove cevne okvirje, s čimer je dokončno prenehala, tudi po zunanjem videzu, oblikovna povezava z licenčnim motorjem [[Puch MS 50]].{{sfn|Brovinsky|2000|p=19}} {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | | Tomos '''Colibri 14'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=69}} | |- | 2. | [[Slika: Tomos 14 M - 1.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri 14M'''{{sfn|Beltram|2012|p=28}} | 1980 |- | 3. | | Tomos '''Colibri 14VN'''<ref>{{navedi splet |url=https://dvotaktol.com/images/arhiv-vozil/zlozenke/colibri14vn_2.jpg?1676189156070 |title=Tomos Colibri 14VN |accessdate=16. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=68}} | |- | 4. | [[Slika:Tomos 14V.jpg |100px]] | Tomos '''Colibri 14V'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.tms.si/digitalna-zbirka/motorno-kolo-tomos-t-14-v/ |title=Tomos Colibri 14 V |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Tehniški muzej Slovenije}}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=23}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=68}} | |- | 5. | [[Slika:Tomos 14 TL.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri 14TL'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=70}} | |- | 6. | [[Slika:Colibri 14 TLS.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri 14TLS'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=24}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=70}} | |- | 7. | | Tomos '''Colibri 15SL'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=25}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=71}} | |- | 8. | [[Slika:Tomos 15 SLC - 02.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri 15 SLC'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/motorcycles/tomos_15_slc_1983.php |title=Tomos 15 SLC |accessdate=15. februar 2023|date= |format= |work=}}</ref>{{sfn|Beltram|2012|p=29}} | |- | 9. | | Tomos '''Colibri 15 Touring'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=69}} | |- | 10. | [[Slika:Tomos 15 sport.jpg|100px]] |Tomos '''Colibri 15 Sport'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.moto-berza.com/moto-vesti/zanimljivosti/tomos-istorija---cuvene--petnaestice-/ |title=Tomos Colibri 15 Sport |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=moto-berza.com }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=24}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=69}} | |- | 11. | | Tomos '''Colibri 15TL'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=24}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=70}} | |- | 12. | | Tomos '''Colibri 15SL'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=25}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=71}} | |- | 13. | [[Slika:Tomos Colibri 15 SLH 02.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri 15SHL (Hippy)'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=71}} | |- |} ===Mopedi Tomos Automatic=== Potem, ko načrtovani skuter popolnoma lastne tomosove konstrukcije ter prototipa Mobi 1 in Mobi 2 v Tomosu niso doživeli serijske proizvodnje, so v vodstvu tovarne zamisel o lastnem razvoju koles s pomožnim motorjem začasno opustili. Leta 1967 so sicer podpisali pogodbo z nizozemskim proizvajalcem Laura o medsebojnih dobavah (okvirje mopedov je dobavljala italijanska tovarna Pieracci Meccanica iz Pise), ki pa ni trajala dolgo. Tovrstna [[kolo z motorjem|kolesa z motorjem]] so po avtomatski suhi sklopki poimenovali Automatic.{{sfn|Brovinsky|2000|p=21}} Priprave za razvoj novega avtomatika lastne konstrukcije (Automatic A3) so se začele šele leta 1970. Konstruktor Klement Vuga je novi motor motocikla zasnoval tako, da je omogočal izvedbo sklopke z eno prestavo ali dvema (avtomatski menjalnik), ter tudi prilagoditve zahtevam in predpisom tujih trgov.{{sfn|Brovinsky|2000|p=21}} {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | | Tomos '''Automatic N, NT'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=35}} | motor Anker Laura, velikost koles 20"ali 23" [[palec|col]]. |- | 2. | [[Slika:Tomos Automatic 1973.jpg|100px]] | Tomos '''Automatic'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=82}} | |- | 3. | | Tomos '''Automatic 1'''<ref>{{navedi splet |url=https://dvotaktol.com/images/katalogi/tomos_automatic_1_navodila_za_uporabo_in_vzdrzevanje/tomos_automatic_1_navodila_za_uporabo_in_vzdrzevanje.html#p=1 |title=Tomos Automatic 1 Navodila za uporabo in vzdrževanje |accessdate= |date= |format= |work= |archive-date=2023-02-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230226145035/https://dvotaktol.com/images/katalogi/tomos_automatic_1_navodila_za_uporabo_in_vzdrzevanje/tomos_automatic_1_navodila_za_uporabo_in_vzdrzevanje.html#p=1 |url-status=dead }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=35}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=83}} | |- | 3. | | Tomos '''Automatic T'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzejzeravica.org/en/item/1495 |title=Tomos Automatic T |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=81}} | |- |4. | | Tomos '''Automatic T/TT'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzejzeravica.org/item/3049 |title=Tomos Automatic T/TT |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=82}} | |- | 5. | | Tomos '''Automatic A3'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=21, 83}} | |- | 6. | [[Slika:Tomos Automatic 1986.jpg|100px]] | Tomos '''Automatic A 3/3K{{sfn|Beltram|2012|p=36}}, 3M{{sfn|Beltram|2012|p=36}}, 3MS, 3S, 3L, 3LG{{sfn|Beltram|2012|p=37}}, 3SL''' |Verzije:<br>Automatic A3 Bullet<br>Automatic A3 Golden Bullet (izdelan za ZDA in Italijo){{sfn|Beltram|2012|p=37}}<br> Automatic A3 Silver Bullet (izdelan za ZDA in Italijo) {{sfn|Beltram|2012|p=38}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=83}} |- | 7. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Automatic ST'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_st.php |title=Tomos ST |accessdate= |date=15. februar 2023 |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2016 |- | 8. | [[Slika:Tomos classic xl25.jpg|100px]] | Tomos '''Classic XL'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_classic_xl.php |title=Tomos Classic XL |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=87}} |2016 |- | 9. | [[Slika:Tomos A35.jpg|100px]] | Tomos '''A35''' |1994<br> z modelom Tomos Colibri A5 si deli agregat A5, zaradi zahtev nove evropske zakonodaje ima v izpuhu [[katalizator]], tako kot modela Colibri in AT-50. [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, moč: 1,8 kW (2,4 [[Konjska moč|KS]]), [[Navor|navor]]: 5200/min. Verzije: Funky, Targa |- | 10. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''A35 Top Tank''' |1989 model za prodajo v ZDA |- | 11. | [[Slika:Tomos Quadro Moped.jpg|100px]] | Tomos '''Quadro 50'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/motorcycles/tomos_quadro_50_2003.php|title=Tomos Quadro 50 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2003 |- |} ===Drugi mopedi in skuterji Tomos=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:Tomos Meri 6.jpg|100px]] | Tomos '''Meri 4''' |[[Skuter (motocikel)|skuter]], proizvodnja: Tori<ref>{{navedi splet |url=https://avto-magazin.metropolitan.si/media/upload/MotoTest/meri/4_1.pdf |title=Skuter Tomos Meri 4 |accessdate=12. julij 2024 |date= |format= |work= }}</ref> <br>največja hitrost: 48 [[Kilometer na uro|km/h]] (4 nožne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, moč: 1,85 kW, [[navor]]: 6000/min, [[kompresijsko razmerje]]: 6,5:1, teža 65 kg. |- | 2. | [[Slika:Tomos Flexer1.jpg|100px]] | Tomos '''[[Tomos Flexer|Flexer]]'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.euroton.si/avtodeli/images/Dokumenti/JAVNO/PDF%20katalogi/Tomos/Katalog%20delov%20Tomos%20FLEXER%2025.pdf |title=Tomos Flexer katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_flexer.php |title=Tomos Flexer |accessdate= 15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com}}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=86}} |Proizvodnja: 1998, največja hitrost: 25 [[Kilometer na uro|km/h]] avtomatik (2 prestavi), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, moč: 0,7 kW (1 [[Konjska moč|KS]]), navor: 3800/min, teža 47 kg<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=FCgIy-isr2M&t=651s |title=Tomos motori, svi modeli |accessdate=26. april 2024 |date= |format= |work= }}</ref> |- | 3. | [[Slika:Tomos Colibri II.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri A5'''<ref>{{navedi splet |url=https://avto-magazin.metropolitan.si/moto/moto-testi/tomos-colibri/ |title=Tomos Colibri v Moto Magazinu |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=39}} |Proizvodnja: 1989-1997, največja hitrost: 48 [[Kilometer na uro|km/h]] 2 avtomatske prestave, agregat A5 [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, moč: 1,8 kW (2,4 [[Konjska moč|KS]]), [[Navor|navor]]: 5200/min, teža 57 kg<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=FCgIy-isr2M&t=651s |title=Tomos motori, svi modeli |accessdate=26. april 2024 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=85}} |- | 5. | | Tomos '''TSR 50'''<ref>{{navedi splet |url=https://agmoto.hr/wp-content/uploads/2014/08/prospekt-Tomos-scooter-TSR50.pdf |title=Tomos TSR 50 |accessdate=5. februar 2022 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=60}} |[[Skuter (motocikel)|Skuter]] <br> Proizvodnja: 1997, največja hitrost: 50 [[Kilometer na uro|km/h]], [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49,4 ccm, moč: 2,2 kW (3,2 [[Konjska moč|KS]]), prestave: brezstopenski variator, teža (brez goriva): 78 kg<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=FCgIy-isr2M&t=651s |title=Tomos motori, svi modeli |accessdate=26. april 2024 |date= |format= |work= }}</ref> |- | 6. | | Tomos '''Targa Sprint, Standard'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=87}} | |- | 7. | [[Slika:Tomos Targa LX.jpg|100px]] | Tomos '''Targa LX, TT Classic'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=87}} |Tomosov model Targa LX je bil na trgu od 90. let do zgodnjih 2000-ih. Posebej je bil cenjen zaradi kombinacije retro videza in praktičnosti, pogosto v živih barvah, kot je električno modra z zlatimi platišči. Tomos je s tem modelom nadaljeval tradicijo preprostih, zanesljivih dvotaktnih mopedov, ki so bili priljubljeni tako v Evropi kot v ZDA.<ref>{{navedi splet |url=https://mopeds.com/pedal-to-the-past-the-timeless-allure-of-the-2002-tomos-targa-lx-moped?utm_source=copilot.com |title=Pedal to the Past: The Timeless Allure of the 2002 Tomos Targa LX Moped |accessdate= |date=19. september 2024 |format= |work=|language=EN }}</ref> |- | 8. | | Tomos '''Roadie'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/motorcycles/tomos_roadie_2017.php |title=Tomos Roadie |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2017 |- | 9. | | Tomos '''Nitro 50'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_nitro_50.php |title=Tomos Nitro 50 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2016 [[Skuter (motocikel)|skuter]] |- | 10. | | Tomos '''Nitro 125'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_nitro_125.php|title=Tomos Nitro 50 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2016 [[Skuter (motocikel)|skuter]] |- | 11. | [[Slika:Youngster.jpg|100px]] | Tomos '''Youngstr, Youngstr 50, Youngst'r, Youngst'r Racing, Youngst'R 50'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_youngstr.php |title=Tomos Youngstr |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2006-2008 |- | 12. | | Tomos '''Youngster Zwart'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=PYm9TEuxb3M |title=Tomos Youngster Zwart |accessdate=|date= |format=video |work=Sanders Tweewielers.nl }}</ref> | |- | 13. | | Tomos '''Hip Hop 45'''<ref>{{navedi splet |url=https://avto-magazin.metropolitan.si/moto/moto-testi/tomos-hip-hop-45-in-tori-master-50/ |title=Primerjava Tomos Hip Hop 45 in Tori Master 50 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Avto magazin}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_hip_hop.php |title=Tomos Hip Hop |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2006-2017 |- | 14. | | Tomos '''Arrow'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/motorcycles/tomos_arrow_2005.php |title=Tomos Arrow 2005|accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com}}</ref> |2005 |- | 15. | | Tomos '''Arrow'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/motorcycles/tomos_arrow_2010.php |title=Tomos Arrow 2010|accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com}}</ref> |2010 |- | 16. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Twister 125''' | [[Skuter (motocikel)|skuter]] |- | 17. | [[Slika:TOMOS_E-lite.jpg|100px]] | Tomos '''E-Lite'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_e-lite.php |title=Tomos E-Lite |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2016 [[Električni skuter]] |- | 18. | | Tomos '''Funtastic'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_funtastic.php |title=Tomos Funtastic |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2016 |- | 19. | | Tomos '''Racing'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_racing.php|title=Tomos Racing |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2006-2017 |- | 20. | | Tomos '''Whizzr'd 50'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/motorcycles/tomos_whizzrd_50_2003.php|title=Tomos Whizzr'd 50|accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2003 |- | 21. |[[Slika:Tomos UFO.jpg|100px]] |Tomos '''UFO''' | |- | 22. | [[Slika:Tomos Tori1.jpg|100px]] | Tomos '''Automatic Tori''' | agregat Tomos, proizvodnja: Tori{{sfn|Beltram|2012|p=39}} |- |} ===Mopedi Tomos APN in APS=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:Tomos Colibri APN4.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri APN-4'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=31}} | |- | 2. | [[Slika:Tomos APN - 4MS.jpg|100px]] | Tomos '''[[Tomos APN 4|APN 4]]{{sfn|Beltram|2012|p=32}}, APN 4 H {{sfn|Beltram|2012|p=31}}, 4 K/KS, 4 T, 4 TL{{sfn|Beltram|2012|p=33}}, 4 M, 4 MS<ref>{{navedi splet|url=https://bikez.com/motorcycles/tomos_apn_4_1977.php |title=Tomos APN 4|accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikes.com}}</ref>, 4 S{{sfn|Beltram|2012|p=32}} | 1977 |- | 3. | [[Slika:Tomos APN4 PTT.jpg|100px]] | Tomos '''APN 4 PTT 77'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.tms.si/digitalna-zbirka/postni-motor-tomos/ |title=Tomos PTT 77 |accessdate=5. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-X3F9TXED/97ffe6a9-6e27-4ec0-9b71-e1af313bfdf1/PDF |title=Tomos PTT 77 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=27}} | 1977 |- | 4. | [[Slika:Tomos APN 6.jpg|100px]] | Tomos '''[[Tomos APN 6|APN 6, 6S]]'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/motorcycles/tomos_apn_6_2006.php |title=Tomos APN6 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=33}} | 2006 |- | 5. | [[Slika:Tomos_apn7_002.jpg|100px]] | Tomos '''APN 7'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.trgovina.obnovi-si.si/index.php?route=product/product&product_id=1325 |title=Tablica modela Tomos APN7 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/692449267445439/photos/apn-7/693007064056326/ |title= Tomos APN 7 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=34}} |Različica Tomos APN 7 se je proizvajala leta 1986, ima enak motor kot APN 4, sedež in prtljažnik kot različica APN 4 MS, ter kromiran rezervoar goriva. Drugačna sta le krmilo in pokrovček rezervoarja. |- | 6. | [[Slika:Tomos APN 4 Alpino.jpg|100px]] | Tomos '''Alpino, Alpino 45'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_alpino.php |title=Tomos Alpino |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2006-2016 |- | 7. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''APS 3'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.avto.net/Ads/details.asp?id=19903806 |title=Tomos APS 3 |accessdate=24. oktober 2024 |date= |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | |- |} ===Drugi motocikli Tomos=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''D 6'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-motociklov.com/product-page/tomos-d6 |title=Tomos D6 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Muzej motociklov Vransko |archive-date=2023-02-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230226151226/https://www.muzej-motociklov.com/product-page/tomos-d6 |url-status=dead }}</ref> | |- | 2. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Norton TN 750 Fastback'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.moto-berza.com/moto-vesti/zanimljivosti/tomos-istorija---tomos-norton-tn-750-fastback/ |title=Tomos Norton Fastback |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=motoberza.com }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=60}} |Proizvodnja: 1970, največja hitrost: 200 [[Kilometer na uro|km/h]] (4 prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 745 ccm, [[Štiritaktni motor|štiritakni motor]], moč: 43 kW (58,5 [[Konjska moč|KS]]), navor: 6800/min, teža (brez goriva) 185 kg<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=FCgIy-isr2M&t=651s |title=Tomos motori, svi modeli |accessdate=26. april 2024 |date= |format= |work= }}</ref> |- | 3. | [[Slika:Tomos 15 Sprint electronic.jpg|100px]] | Tomos '''15 Sprint Electronic''' | |- | 4. | [[Slika:Tomos 15 Sprint 01.jpg|100px]] | Tomos '''15 Sprint'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=qjB_3VdnjyQ |title=Tomos 15 Sprint na YouTube |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=YouTube }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=26}} | podvezija Tomos 15 Sprint Electronic (izdelana na Nizozemskem){{sfn|Beltram|2012|p=26}} |- | 5. | [[Slika:Tomos Electronic 90 02.jpg|100px]] | Tomos '''90 Electronic'''<ref>{{navedi splet |url=https://cybermotorcycle.com/gallery/tomos/Tomos-1978-90-Electronic.htm |title=Tomos Electronic 90 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=cybermotorcycle.com}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://bjbikers.com/tomos-elektronik-90-legenda-koja-je-i-danas-trazena/ |title=Tomos Electronic 90, legenda koja je i danas tražena |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=27}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=74}} | |- | 6. | | Tomos '''Tricikel'''<ref>{{navedi splet |url=https://mo-ped.se/tv/tricikel.htm|title=Tomos tricikel |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=74}} | |- | 7. | [[Slika:Tomos streetmate - panoramio.jpg|100px]] | Tomos '''Streetmate'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_streetmate.php |title=Tomos Streetmate |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2005-2011 |- | 8. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Sportmate 45, Sportmate 50'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_sportmate.php |title=Tomos Sportmate |accessdate=15. februar 2023|date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2006-2012 |- | 9. | [[Slika:Ljubljana 008.JPG|100px]] | '''Progovni moped POTM'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.zelezniskimuzej.si/moped-na-zelezni-cesti/ |title=Progovni moped POTM-TOMOS |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Železniški muzej Slovenije }}</ref> | Železniški muzej Slovenije, Ljubljana |- | 10. | [[Slika:Tomos Revival.jpg|100px]] | Tomos '''Revival, Revival 50, Revival TS'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_revival.php |title= Tomos Revival |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com}}</ref> |2005-2010 |- | 11. | | Tomos '''SE 125'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_se_125.php |title=Tomos SE 125 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2007-2008 |- | 12. | | Tomos '''SM 125'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_sm_125.php |title=Tomos SM 125 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2007-2008 |- | 13. | | Tomos '''175 S'''{{sfn|Beltram|2012|p=41}} | |- | 14. | | Tomos '''A5 Classic'''{{sfn|Beltram|2012|p=38}} | |- | 15. | | Tomos '''A55 Racing TT ''' | |} ===Tomosovi nizozemski modeli=== Tomosovi nizozemski modeli so tisti, ki jih je Tomos razvijal, sestavljal ali posebej prilagodil za nizozemski trg, predvsem prek hčerinskega podjetja Tomos Netherland, ustanovljenega leta 1972 v kraju Epe. Nizozemska je bila eden najpomembnejših izvoznih trgov Tomosa, zato so tam nastali modeli, ki jih v Jugoslaviji/Sloveniji pogosto sploh ni bilo v prodaji ali pa so imeli drugačne tehnične zahteve (omejitve hitrosti, luči, izpuhi, menjalniki). {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:Tomos 03P (1964) 2.jpg|150px]] | Tomos 03P | 1964 |- | 2. | [[Slika:Tomos 03P (1964) 6.jpg|150px]] | Tomos 03P | 1964 |- | 3. | [[Slika:Tomos 03P (1964) 3.jpg|150px]] | Tomos 03P | 1964 |- | 4. | [[Slika:Tomos 03P (1964) 4.jpg|150px]] | Tomos 03P | 1964 |- | 5. | [[Slika:Tomos 03P (1964) 5.jpg|150px]] | Tomos 03P | 1964 |- |} === Enduro program Tomos === {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | | [[Slika:Bt50org.jpg|100px]] | Tomos '''[[Tomos BT50|BT 50/50S]]'''<ref>{{navedi splet |url=http://obnovi-si.si/Slike/katalogi/Katalog%20rezervnih%20delov%20Tomos%20BT%2050%20S.pdf |title=Tomos BT 50 katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_bt.php |title=Tomos BT 50S |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=29}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=76}} | |- | 2. | | [[Slika:Tomos ATX.jpg|100px]] | Tomos '''[[Tomos ATX 50 c|ATX 50/50 C]]'''<ref>{{navedi splet |url=http://www.obnovi-si.si/Slike/katalogi/Katalog%20rezervnih%20delov%20Tomos%20ATX%2050.pdf |title=Tomos ATX 50 katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_atx_50.php |title=Tomos ATX 50C |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=30}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=77}} | |- | 3. || [[Slika:Tomos CTX 80.webp|100px]] | Tomos '''[[Tomos CTX|CTX 80]]'''<ref>{{navedi splet |url=http://www.obnovi-si.si/Slike/katalogi/Katalog%20rezervnih%20delov%20Tomos%20CTX%2080.pdf |title=Tomos CTX 80 katalog |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=30}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=77}} | |- | 4. || [[Slika:Tomos NTX.jpg|100px]] | Tomos '''[[Tomos NTX 50|NTX 50]]'''<ref>{{navedi splet |url=http://www.primorske.si/2013/01/07/tomos-je-bil-nasa-mama-nas-dom-nas-kruh |title=Tomos NTX 50 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> |izdelan za nizozemski trg |- |} ===Motokros program Tomos=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | | [[Slika:Tomos Cross 50 Junior.jpg|100px]] | Tomos '''Cross 50 Junior'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.mopedarmy.com/photos/tomos/11082/ |title=Tomos Cross 50 Junior |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=25}} |Enovaljni, dvotaktni, zračno hlajeni agregat, gibne prostornine 49 ccm, moči 7,5 KM,<ref>{{navedi splet |url=https://www.tms.si/digitalna-zbirka/motorno-kolo-tomos-cross-junior/ |title=Tomos Cross 50 junior v Tehniškem muzeju Slovenije |accessdate=20. december 2025 |date= |format= |work= }}</ref> kompresijsko razmerje 10, 5,51kW pri 7500 vrt./min, največja hitrost pri standardnem razmerju zobnikov 80 km/h, premagovanje vzpona do 80%, pet nožnih prestav; nožni zaganjač; normalna poraba goriva pri cestni vožnji ca. 2,8 l/100 km, prostornina rezervoarja 8 l, gorivo: super mešanica v razmerju 1:25 (4%), teža vozila brez goriva 65 kg; nosilnost 100kg. Elektronski vžig s pomočjo magnetne visoko-napetostne kondenzatorske naprave DUCATI brez prekinjevalca.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-MJEO4GJE |title=Tomos Cross50 Junior |accessdate=20. december 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Motorna kolesa Cross 50 junior so bila namenjena tako za tekmovanja kot tudi za uporabo v cestnem prometu. Na njihovi osnovi so v tovarni razvili tudi nekoliko prirejeno različico z močnejšim motorjem, ki se je imenovala Cross 50 senior in je bila namenjena izključno tekmovanjem. Cevni okvir je zasnoval konstruktor Tomosovih dirkalnih motorjev Janez Imperl. Podobno zasnovo okvirja ima tudi model ATX. |- | 2. | [[Slika:Tomos TX 50.jpg|100px]] | Tomos '''TX-50'''<ref>{{navedi splet |url= |title=Tomos TX 50 |accessdate=3. februar 2026 |date= |format= |work=}}</ref> | Enduro/Offroad | |- | 3. | [[Slika:Tomos TX-50 Super Tom.jpg|100px]] | Tomos '''TX-50 Super Tom'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.rinkytoys.nl/huidig-aanbod/tomos-tx50-super-tom.html |title=Tomos TX 50 Super Tom |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | Enduro/Offroad | |- | 4. | | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Cross 50 Senior'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.mopedarmy.com/photos/tomos/11083/ |title=Tomos Cross 50 Senior |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> |Proizvodnja: 1978, največja hitrost: - [[Kilometer na uro|km/h]] (5 prestav), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, moč: 7,8 kW (10,6 [[Konjska moč|KS]]), navor: 9800/min, teža 67 kg<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=FCgIy-isr2M&t=651s |title=Tomos motori, svi modeli |accessdate=26. april 2024 |date= |format= |work= }}</ref> |- | 5. || [[Slika:Tomos MC50 Cross.jpg|100px]] | Tomos '''MC50 Junior, MC50 Senior, MC50 Senior X, MC50 Senior Pro'''<ref>{{navedi splet |url=https://moto.zombdrive.com/image-model/7382-tomos-mc-50-junior-11.jpg.html |title=Tomos MC50 Junior |accessdate=15. februar 2021 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_mc_50.php |title= Tomos MC 50 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> | |- | 6. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''MC80 Senior'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_mc_80.php|title= Tomos MC 80 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2007 Cross |- | 7. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''MC80'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_mc_80.php|title= Tomos MC 80 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2005 Enduro/Offroad |- | 8. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''MC80 Senior'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_mc_80.php|title= Tomos MC 80 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2006 Enduro/Offroad |- | 9. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''MC80 Dirt Bike'''<ref>{{navedi splet |url=https://moto.zombdrive.com/tomos/2010-tomos-mc80-dirt-bike.html |title=Tomos MC80 Dirt Bike |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_mc_80.php|title= Tomos MC 80 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2010 Minibike |- |} ===Supermoto program Tomos=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Supermoto SM 125 F'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_sm_125.php |title=bikez.com: Tomos Supermoto SM 125 F |accessdate=25. april 2025 |date= |format= |work= }}</ref> | zračno hlajeni štiritaktni motor 125 ccm, s 5-stopenjskim menjalnikom |- |} ===Dirkalniki Tomos=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:Tomos Colibri D3.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri D3'''{{sfn|Grom|2013|p=44, 420, 421, 422}}<ref>{{navedi splet |url=https://www.soundsofchanges.eu/sound/motorcycle-tomos-colibri-special-d-3/ |title=Motorcycle Tomos Colibri special D3 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format={{ikona en}} |work= |archive-date=2023-04-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230405135507/https://www.soundsofchanges.eu/sound/motorcycle-tomos-colibri-special-d-3/ |url-status=dead }}</ref> |1959 |- | 2. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''D5'''{{sfn|Grom|2013|p=46, 48, 100, 102, 428, 429, 433, 435}} {{sfn|Beltram|2012|p=40}} <ref>{{navedi splet |url=https://www.moto-berza.com/moto-vesti/zanimljivosti/trkacka-istorija-tomosa---tomos-d5/ |title=Trkačka istorija Tomosa: Tomos D5 |accessdate= |date=30. maj 2025 |format= |work=|language=HR }}</ref> | 1960 |- | 3. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''D5 I.'''{{sfn|Grom|2013|p=447,451}} | 1962 |- | 4. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''D5 II.'''{{sfn|Grom|2013|p=456, 457, 458, 461}} | 1964 |- | 5. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''D5 »Fisker«'''{{sfn|Grom|2013|p=462, 463, 466}} | 1965 |- | 6. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''D9'''{{sfn|Grom|2013|p=126, 468, 469, 476}} |1965 |- | 7. |[[Slika:Tomos D6S 50 GP.jpg|100px]] | Tomos '''D6 S'''{{sfn|Grom|2013|p=480, 481, 482, 484}} |1967 |- | 8. |[[Slika:Tomos D6 GP 1972.jpg|100px]] | Tomos '''D6'''{{sfn|Grom|2013|p=152, 248, 249, 295}} |1968 |- | 9. |[[Slika:|100px]] | Tomos '''D6 N.C.R.'''{{sfn|Grom|2013|p=496, 497, 502, 503}} |1968 |- |10. |<gallery mode="nolines"> Slika:Tomos 15 D6.jpg|alt=Originalni primerek homologiranega Tomosa 15 D6 </gallery> |Tomos '''T6''' |Homologirana verzija Tomosovega dirkalnika D6 iz leta 1969. Narejenih je bilo le 6 primerkov. Ima agregat in osnovo Tomosa 15 SL sport. |- | 11. |<nowiki>[[Slika:|100px]]</nowiki> | Tomos '''GP71'''{{sfn|Grom|2013|p=504, 505, 506, 512, 513}} |1971 |- | 12. | <nowiki>[[Slika:|100px]]</nowiki> | Tomos '''GP72'''{{sfn|Grom|2013|p=516, 517, 518, 520, 523, 524, 525}} | 1972 |- | 13. | <nowiki>[[Slika:|100px]]</nowiki> | Tomos '''DMS (GP75)'''{{sfn|Grom|2013|p=526, 527, 530, 531, 536, 537}} | 1975 |- | 14. |<nowiki>[[Slika:|100px]]</nowiki> | Tomos '''GP77'''{{sfn|Grom|2013|p=335, 338, 344, 354, 539}} | 1977 |- | 15. | <nowiki>[[Slika:|100px]]</nowiki> | Tomos '''DM GP (GP78)'''{{sfn|Grom|2013|p=348, 360, 538, 540, 541}} | 1978 |- | 16. | <nowiki>[[Slika:|100px]]</nowiki> | Tomos '''DM GP (GP79)'''{{sfn|Grom|2013|p=376, 396, 542, 543, 5448, 545}} | 1979 |- | 17. | <nowiki>[[Slika:|100px]]</nowiki> | Tomos '''DM GP »Matulja«'''{{sfn|Grom|2013|p=546, 548, 550, 553, 555, 558}} | 1979 |- |} ===Neuresničeni projekti in prototipi=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''T 175'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.tms.si/digitalna-zbirka/motorno-kolo-tomos-t-175-prototip/ |title=Tomos T 175 prototip |accessdate=27. junij 2024 |date= |format= |work= }}</ref> | prototipni motocikel |- | 2. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Mobi 1'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=19}} | prototipni moped |- | 3. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Mobi 2'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=19}} | prototipni moped |- | 4. |[[Slika:Tomos Triko Prototyp 1981-1982.JPG|100px]] | Tomos '''Triko''' |prototipni trikolesnik |- | 5. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Skuter'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=18}} | prototipni skuter |- | 6. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''T40''' |(izvenkrmni motor - zasnova do 60KM) |- | 7. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''A9''' | |- | 8. |[[Slika:|100px]] | Tomos '''Cobra''' | |- |9. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''A11''' | |- | 10. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''A19''' | |- | 11. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''A20''' | |- | 12. | [[Slika:1957 Tomos SAP Mopi Classic-Gala 2025 DSC 1157.jpg|100px]] | Tomos '''Mopi''' | Prvi prototip avtomobilčka Mopi so sestavili v Tomosu leta 1957, do leta 1963 so ga izdelovali v ljubljanskem podjetju SAP. Koliko so jih izdelali, ne ve nihče, saj do serijske proizvodnje ni prišlo. Njegov 50‑kubični enovaljni dvotaktni motor z okoli 1,47 kW je bil opremljen z mehanskim dvostopenjskim menjalnikom, brez vzvratne prestave. Dosegel je najvišjo hitrost približno 30 km/h. Uporabljali so ga predvsem otroci za takratne pionirske prometne krožke. |- | 13. |[[Slika:|100px]] | Tomos '''4.8''' in '''5.0''' |(vodno hlajena izvenkrmna motorja nove generacije) |- |} ===Stoječi motorji Tomos=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''UMO-04''' | dvotaktni stabilni motor |- | 2. | [[Slika:Tomos UMO-06 stabilni.jpg|100px]] | Tomos '''UMO-06'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | dvotaktni stabilni motor |- | 3. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''UMO-08''' | dvotaktni stabilni motor |- | 4. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''UMO 4T 22/Z39''' | (v sodelovanju z ACME motori) |- |} ===Krmni motorji Tomos=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | | [[Slika:Tomos Lamo 05.jpg|100px]] | Tomos '''LAMO 05K''' | [[Dvotaktni motor|dvotaktni]] [[izvenkrmni motor]] za plovila, [[Delovna prostornina|delovne prostornine]] 49 ccm,<br> proizvodnja 1958-1964 |- | 2. | | [[Slika:|100px]] | Tomos '''LAMO 06K''' || [[Dvotaktni motor|dvotaktni]] [[izvenkrmni motor]] [[Delovna prostornina|delovne prostornine]] 60 ccm,<br> proizvodnja 1964-1969 |- | 3. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''LAMO 06N''' | |- | 4. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''3''' | |- | 5. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''3.5''' | |- | 6. | | [[Slika:Tomos 4 outboard.jpg|100px]] | Tomos '''4'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | različici s kratko in dolgo osjo{{sfn|Glavić in Vidmar|2024|p=45}} |- | 7. | | [[Slika:Tomos 4 electronic.JPG|100px]] | Tomos '''4 Electronic''' | |- | 8. || [[Slika:Tomos 4.5.jpg|100px]] | Tomos '''4.5''' | |- | 9. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''4.8''' | |- | 10. || [[Slika:Tomos 10.jpg|100px]] | Tomos '''10''' | |- | 11. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''18''' | |- | 12. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''20''' | |- |} ===Proizvodi s Tomosovimi stoječimi motorji=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | | [[Slika:Tomos MK-2.jpg|100px]] | Tomos '''Motokultivator MK-02''' | motorna rotacijska kopačica TOMOS MK2 |- | 2. | | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Motokultivator MK-03''' | motorna rotacijska kopačica TOMOS MK3 |- | 3. | | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Motokultivator UMO-06'''<ref>{{navedi splet |url=https://migrantenej.wordpress.com/2012/03/13/moto_kultivator/ |title=Motokultivator Tomos UMO-06 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | prekopalnik z dvotaktnim motorjem UMO |- | 4. | | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Vrtna kosilnica UMO-06'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.google.com/search?q=lownmover+Tomos+UMO+06&oq=lownmover+Tomos+UMO+06&aqs=edge..69i57j0i546l5j69i60.17559j0j1&sourceid=chrome&ie=UTF-8#fpstate=ive&vld=cid:7cb42a87,vid:Z7aVEGLJlA8 |title=Tomos UMO 06 |accessdate=15. junij 2023|date= |format= |work= }}</ref> | vrtna kosilnica z dvotaktnim motorjem UMO |- | 5. | [[Slika:Tomos BSK Batuje.jpg|100px]] | Tomos '''Stižna kosilnica BSK 2,5 Batuje''' | strižna kosilnica z dvotaktnim motorjem |- | 6. | | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Motorni vrtalnik MV 3'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.agrosal.si/tomos-batuje-bsk-25 |title=Kosilnica Tomos BSK 2,5 Batuje katalog |accessdate= |date=15. februar 2023 |format= |work= }}</ref> | motorni vrtalnik z dvotaktnim motorjem |- | 7. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''Motorna črpalka MP 300/25'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Motorna črpalka MP 300/25 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | črpalka z dvotaktnim motorjem |- | 8. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''Motorna črpalka SMP 2'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.tms.si/digitalna-zbirka/motorna-crpalka-tomos-smp-2/ |title=Motorna črpalka Tomos SMP 2 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | črpalka z dvotaktnim motorjem |- | 9. || [[Slika:Tomos motorna žaga.jpg|100px]] | Tomos - Husqvarna '''Motorna žaga''' 650,770<ref>{{navedi splet |url=https://www.starezage.si/sl/chain-saws/tomos-husqvarna-650/ |title=Tomos (Husqvarna) 650 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.starezage.si/sl/chain-saws/725/ |title=Tomos (Husqvarna) 771 |accessdate=15. november 2022 |date= |format= |work= }}</ref> | motorna žaga z dvotaktnim motorjem |- |10. || [[Slika:|100px]] | '''Motorna nahrbtna škropilnica Tomos Supra''' | motorna nahrbtna škropilnica z dvotaktnim motorjem |- |11. || [[Slika:Tomos UMO 04.jpg|100px]] | '''Motorna nahrbtna škropilnica Tomos UMO-04''' | motorna nahrbtna škropilnica z dvotaktnim motorjem UMO |- |12. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''Vlečnica SV 3'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:img-ZFB2BUIF |title=Tomos vlečnica SV 3 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=fp4sm4r-EaI |title=Smučarska vlečnica Tomos SV 3 Batuje |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> |smučarska vlečnica z dvotaktnim motorjem |- |} == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Brovinsky, Boris |year=2000 |title=Zgodba o mopedu: 45 let proizvodnje mopedov v Kopru|publisher=Tomos, Koper |isbn= |cobiss=109752832 |pages=}} * [https://www.calameo.com/read/001842046f089f4c652b0 Brovinsky Boris: Motorji iz Kopra, Tehniški muzej Slovenije] pridobljeno 26. februar 2023 * [https://dvotaktol.com/tomos-arhiv-vozil Tomosov arhiv vozil] pridobljeno 5. februar 2023 * [https://tomosklubsrbija.rs/modeli-tomosa/ Tomos klub Srbija: modeli] {{ikona sr}} pridobljeno 5. februar 2023 * {{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2015 |title=Koprski Tomos je motoriziral Jugoslavijo tudi na morju, odprtje razstave »Tomos, izvenkrmni motorji, ki so osvojili svet« |journal=Avto Motor Classic |volume= |issue=48/92 |pages=16 |publisher= |doi= |url=https://issuu.com/urakalcic/docs/amc_48 |accessdate= }} * {{navedi knjigo |author=Grom, Janez Peter |year=2013 |title=Tomos: skozi zgodovino z 204 km/h = attraverso la storia a 204 km/h |publisher= |isbn=978-961-269-993-2 |cobiss=266353408 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Beltram, Vlasta |year=2012 |title=Moped, ki te ne pusti na cedilu : Tomosovi dvokolesniki 1955-1989 = Il motorino che non ti pianta in asso : motocicli Tomos dal 1955 al 1989 = Moped which doesn't let you down : two wheelers Tomos 1955-1989|publisher=Pokrajinski muzej Koper, Moto društvo Rex - sekcija Tomos |isbn= |cobiss=13966129 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Stropnik, Anton |year=1994 |title=Štirikrat obsojen na smrt: vzpon in padec Tomosa|publisher= |isbn= |cobiss=1260081 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Glavić, Edi |author2=Vidmar, Iztok|year=2024 |title=Tomos (1954-2019): naši mopedi|publisher=Adria Classic |isbn=978-961-95397-1-2 |cobiss=205982723 |pages=}} == Glej tudi== * [[Igor Rosa]] == Zunanje povezave == * [https://dvotaktol.com/20-let-tomosa-tovarna-motornih-vozil-tomos-koper-1974 20-let Tomosa tovarna motornih vozil Tomos Koper 1974] pridobljeno 19. junij 2024 * [https://bikez.com/models/tomos_models.php Tomosovi modeli na Bikez.com] pridobljeno 26. februar 2023 {{ikona en}} * [https://www.youtube.com/watch?v=XWM2Y0ovyr0 Tomos, narejeno v Jugoslaviji] pridobljeno 5. januar 2023 * [https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/retro/tomos-je-bil-avantgarda-sinonim-za-kakovost-in-brezcasni-dizajn/509225 Tomos je bil avantgarda, sinonim za kakovost in brezčasni dizajn] pridobljeno 5. januar 2023 * [https://www.delo.si/kultura/razno/tomos-samo-se-legenda/ Tomos - samo še legenda] pridobljeno 20. februar 2022 * [https://www.muzej-motociklov.com/sl Muzej motociklov Vransko] pridobljeno 5. januar 2023 {{Kategorija v Zbirki}} [[Kategorija:Koper]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1954]] [[Kategorija:Nekdanji proizvajalci motornih koles]] [[Kategorija:Nekdanji proizvajalci avtomobilov]] [[Kategorija:Tomos|*]] [[Kategorija:Podjetja Jugoslavije]] [[Kategorija:Proizvajalci motociklov v Sloveniji]] {{Proizvajalci motornih koles}} {{normativna kontrola}} dbtaawi6a7nocz0u1ou2plcs8hmi6s4 10 110379 6685168 6548167 2026-06-04T16:28:09Z Matjaz2021 201870 /* */ 6685168 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Republika Slovenija | common_name = Slovenija | common_name2 = Slovenije | demonym = [[Slovenci|Slovénec, Slovénka]] | image_flag = Flag of Slovenia.svg | image_coat = Coat of Arms of Slovenia.svg | image_map = EU-Slovenia.svg | national_motto = | national_anthem = [[Zdravljica]] (samo 7. kitica)<br /><br /><!-- Vir: http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/14E1D4EE6F755B50C1256F9B0052E894?OpenDocument -->[[File:Slovenia's national anthem, performed by the United States Navy Band.oga|center]] | official_languages = [[slovenščina]], [[italijanščina]]¹, [[madžarščina]]¹ | capital = [[Slika:Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg|16px]]&nbsp;[[Ljubljana]] | latd=46|latm=03|latNS=N|longd=14|longm=30|longEW=E | largest_city = capital | government_type = [[Parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]] | leader_title1 = [[Predsednik Slovenije|predsednica]] | leader_title2 = [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednik vlade]] | Janez Janša = {{#ifeq: {{#Property:P1308|from=Q495877}} | brez vrednosti | ''nezaseden položaj'' | [[{{#Property:P1308|from=Q495877}}]] }}<!-- iz Wikipodatkov --> | leader_name2 = {{#ifeq: {{#Property:P1308|from=Q45758}} | brez vrednosti | ''nezaseden položaj'' | [[{{#Property:P1308|from=Q45758}}]] }}<!-- iz Wikipodatkov --> | sovereignty_type = [[Neodvisnost]] | sovereignty_note = od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] | established_event1 = razglašena | established_event2 = sprejeta v OZN | established_date1 = [[25. junij]]a [[1991]] | established_date2 = [[22. maj]]a [[1992]] | accessionEUdate = [[1. maj]]a [[2004]] | area_rank = 153. | area_km2 = 20.271 | percent_water = 0,7 % | population_estimate = 2.130.986<ref name="2025-07">{{navedi novice |url=https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/13915 |title=Prebivalstvo, 1. julij 2025: Število prebivalcev v prvem polletju malenkost narastlo |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |date=2025-10-29}}</ref> | population_estimate_year = 1. 7. 2025 | population_estimate_rank = 145. | population_census = 1.964.036 | population_census_year = 2002 | population_density_km2 = 104 | population_density_rank = | GDP_year = 2025 | GDP_ref = <ref name="IMFWEO.SI">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/april/weo-report?c=961,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPRPPPPC,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2025&ey=2030&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1|title=World Economic Outlook Database, April 2025 Edition. (Slovenia) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=www.imf.org |accessdate=2025-05-07}}</ref> | GDP_nominal = 75,22 mrd. $ | GDP_nominal_rank = | GDP_PPP = 123,45 mrd. USD | GDP_PPP_rank = | GDP_nominal_per_capita = 35.332 $ | GDP_nominal_per_capita_rank = | GDP_PPP_per_capita = 57.985 USD | GDP_PPP_per_capita_rank = | Gini_year = 2024 | Gini = 23,8 | Gini_change = <!-- rast/upad/nespremenjen --> | Gini_rank = | Gini_ref = <ref name="Gini">{{navedi splet |url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table |title=Gini coefficient of equivalised disposable income - EU-SILC survey |publisher=Eurostat |date=2025-04-30 |accessdate=2025-05-07}}</ref> | HDI_year = 2023 | HDI = 0,931 | HDI_change = <!-- rast/upad/nespremenjen --> | HDI_rank = 21. | HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/hdr2025overviewen.pdf |title=Human Development Report 2025 Overview |publisher=Program Združenih narodov za razvoj |date=2025-05-06 |accessdate=2025-05-07}}</ref> | currency = [[evro]] ([[Znak evra|€]])² | currency_code = EUR | time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | cctld = [[.si]]³ | calling_code = +386 | ISBN_code = 961, 86 | ISO_3166-1_alpha2 = SI | ISO_3166-1_alpha3 = SVN | ISO_3166-1_num = 705 | alt_sport_code = SLO | vehicle_code = SLO | aircraft_code = S5 | footnotes=¹ V občinah z italijansko ali madžarsko narodno skupnostjo.<br /> ² Pred letom 2007 je bila državna valuta [[slovenski tolar]]. Tolar je ostal v uporabi do 14. januarja 2007.<br/> ³ Tako kot v ostalih državah članicah [[Evropska unija|Evropske unije]] se uporablja tudi [[.eu]].<br> {{prednavmeni|plain=1|Infopolje Država/Slovenija}} }} <noinclude>{{pp-extended|small=yes}}</noinclude> r2ttrpwzo2j1m5hzmm2u8gblx9qw9s0 6685188 6685168 2026-06-04T17:01:45Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Matjaz2021|Matjaz2021]] ([[User talk:Matjaz2021|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Upwinxp|Upwinxp]] 6548167 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Republika Slovenija | common_name = Slovenija | common_name2 = Slovenije | demonym = [[Slovenci|Slovénec, Slovénka]] | image_flag = Flag of Slovenia.svg | image_coat = Coat of Arms of Slovenia.svg | image_map = EU-Slovenia.svg | national_motto = | national_anthem = [[Zdravljica]] (samo 7. kitica)<br /><br /><!-- Vir: http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/14E1D4EE6F755B50C1256F9B0052E894?OpenDocument -->[[File:Slovenia's national anthem, performed by the United States Navy Band.oga|center]] | official_languages = [[slovenščina]], [[italijanščina]]¹, [[madžarščina]]¹ | capital = [[Slika:Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg|16px]]&nbsp;[[Ljubljana]] | latd=46|latm=03|latNS=N|longd=14|longm=30|longEW=E | largest_city = capital | government_type = [[Parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]] | leader_title1 = [[Predsednik Slovenije|predsednica]] | leader_title2 = [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednik vlade]] | leader_name1 = {{#ifeq: {{#Property:P1308|from=Q495877}} | brez vrednosti | ''nezaseden položaj'' | [[{{#Property:P1308|from=Q495877}}]] }}<!-- iz Wikipodatkov --> | leader_name2 = {{#ifeq: {{#Property:P1308|from=Q45758}} | brez vrednosti | ''nezaseden položaj'' | [[{{#Property:P1308|from=Q45758}}]] }}<!-- iz Wikipodatkov --> | sovereignty_type = [[Neodvisnost]] | sovereignty_note = od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] | established_event1 = razglašena | established_event2 = sprejeta v OZN | established_date1 = [[25. junij]]a [[1991]] | established_date2 = [[22. maj]]a [[1992]] | accessionEUdate = [[1. maj]]a [[2004]] | area_rank = 153. | area_km2 = 20.271 | percent_water = 0,7 % | population_estimate = 2.130.986<ref name="2025-07">{{navedi novice |url=https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/13915 |title=Prebivalstvo, 1. julij 2025: Število prebivalcev v prvem polletju malenkost narastlo |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |date=2025-10-29}}</ref> | population_estimate_year = 1. 7. 2025 | population_estimate_rank = 145. | population_census = 1.964.036 | population_census_year = 2002 | population_density_km2 = 104 | population_density_rank = | GDP_year = 2025 | GDP_ref = <ref name="IMFWEO.SI">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/april/weo-report?c=961,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPRPPPPC,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2025&ey=2030&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1|title=World Economic Outlook Database, April 2025 Edition. (Slovenia) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=www.imf.org |accessdate=2025-05-07}}</ref> | GDP_nominal = 75,22 mrd. $ | GDP_nominal_rank = | GDP_PPP = 123,45 mrd. USD | GDP_PPP_rank = | GDP_nominal_per_capita = 35.332 $ | GDP_nominal_per_capita_rank = | GDP_PPP_per_capita = 57.985 USD | GDP_PPP_per_capita_rank = | Gini_year = 2024 | Gini = 23,8 | Gini_change = <!-- rast/upad/nespremenjen --> | Gini_rank = | Gini_ref = <ref name="Gini">{{navedi splet |url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table |title=Gini coefficient of equivalised disposable income - EU-SILC survey |publisher=Eurostat |date=2025-04-30 |accessdate=2025-05-07}}</ref> | HDI_year = 2023 | HDI = 0,931 | HDI_change = <!-- rast/upad/nespremenjen --> | HDI_rank = 21. | HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/hdr2025overviewen.pdf |title=Human Development Report 2025 Overview |publisher=Program Združenih narodov za razvoj |date=2025-05-06 |accessdate=2025-05-07}}</ref> | currency = [[evro]] ([[Znak evra|€]])² | currency_code = EUR | time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | cctld = [[.si]]³ | calling_code = +386 | ISBN_code = 961, 86 | ISO_3166-1_alpha2 = SI | ISO_3166-1_alpha3 = SVN | ISO_3166-1_num = 705 | alt_sport_code = SLO | vehicle_code = SLO | aircraft_code = S5 | footnotes=¹ V občinah z italijansko ali madžarsko narodno skupnostjo.<br /> ² Pred letom 2007 je bila državna valuta [[slovenski tolar]]. Tolar je ostal v uporabi do 14. januarja 2007.<br/> ³ Tako kot v ostalih državah članicah [[Evropska unija|Evropske unije]] se uporablja tudi [[.eu]].<br> {{prednavmeni|plain=1|Infopolje Država/Slovenija}} }} <noinclude>{{pp-extended|small=yes}}</noinclude> mz0aplhg93am9hkounz627xw7p6p9ew 0 112231 6685432 6537669 2026-06-05T07:46:55Z Sivimedved 235862 dodal sem novici s sklici 6685432 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|birth_date=26. december 1958|birth_place=Križ pri Trstu|nationality=slovenska}} '''Bogdan Kralj''', [[Slovenci|slovenski]] [[glasbenik]], [[pianist]], [[zborovodja]], [[Kultura|kulturni delavec]] * [[26. december]] [[1958]], [[Križ, Trst|Križ]] == Življenje in delo == '''Bogdan Kralj''' se je rodil v [[Križ, Trst|Križu]], oče Josip, trgovec, mati Magdalena Sapunarić Canciani. Slovensko osnovno šolo je obiskoval v domači vasi, leta 1977 je maturiral na klasičnem [[Licej]]u [[France Prešeren]] v [[Trst|Trstu]]. Istočasno je študiral klavir in zborovsko [[dirigiranje]] pri [[Glasbena matica Trst|tržaški Glasbeni matici]]. Diplomiral je na [[Videm, Italija|videmskem]] Konservatoriju leta [[1983]] na oddelku za [[klavir]]. Obiskoval je seminarje za zborovsko vokalno tehniko in interpretacijo v [[Italija|Italiji]], Sloveniji in [[Avstrija|Avstriji]].<ref>{{Navedi splet|title=Kralj, Bogdan (1958–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi920890/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2024-09-25}}</ref> Pri tržaški [[Glasbena matica Trst|Glasbeni matici]] je več let poučeval klavir, od leta [[1993]] do leta [[2022]] pa je bil ravnatelj te ustanove.<ref>{{Navedi splet|title=Glasbena šola je bila zame tudi šola za življenje|url=https://www.primorski.eu/kultura/glasbena-sola-je-bila-zame-tudi-sola-za-zivljenje-NE1116861|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-09-25|language=sl|first=Rossana|last=Paliaga {{!}}}}</ref> Sestavljal je besedila za koncertne liste abonmajskih sezon Glasbene matice, bil je član umetniškega sveta Glasbene matice<ref>{{Navedi splet|title=Slavnostni poklon 110-letnici Glasbene matice|url=https://www.primorski.eu/kultura/slavnostni-poklon-110-letnici-glasbene-matice-DC400566|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-09-25|language=sl|first=Poljanka|last=Dolhar {{!}}}}</ref> ter član upravnega odbora [[Glasbena matica Trst|Glasbene matice v Trstu]].<ref>{{Navedi splet|title=Kljub izrednim razmeram aktivni|url=https://www.primorski.eu/trzaska/kljub-izrednim-razmeram-aktivni-CF502985|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-09-25|language=sl|first=Ivan|last=Žerjal {{!}}}}</ref> Kot pianist je od leta 1983 koncertiral v številnih italijanskih gledališčih s komorno instrumentalno skupino ''Vecchia Vienna'' in sodeloval na raznih tekmovanjih kot klavirski spremljevalec. Od leta [[1984]] je vodil razne posvetne in cerkvene zbore slovenske narodne skupnosti v [[Trst|Trstu]] in [[Gorica|Gorici]] ter bil eden od zborovodij koncerta ''[[Jakob Petelin Gallus|Gallusovo]] zvočno bogastvo'' leta [[1991]].<ref>https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:img-9AR7F7VG/e2c145e0-fd79-45ea-ad37-992a50bf7b54/IMAGE</ref> Z različnimi zbori je dosegel visoke in tudi prve nagrade na raznih krajevnih in vsedržavnih italijanskih in slovenskih zborovskih tekmovanjih. Z raznimi zbori je večkrat snemal za tržaški [[Radio Trst A]] in Televizijo, [[Radio Koper]] in [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], sodeloval pri snemanju raznih plošč ter gostoval v [[Italija|Italiji]], [[Slovenija|Sloveniji]], na [[Češka|Češkem]], [[Madžarska|Madžarskem]], [[Avstrija|Avstriji]], [[Hrvaška|Hrvaški]] in [[Francija|Franciji]]. Pel je v mešani komorni vokalni skupini ''Musica noster amor'', v kateri je šest solistov izvajalo predvsem skladbe Gallusa in drugih renesančnih skladateljev. <ref>{{Navedi splet|title=“Rad vidim, da moji pevci pojejo z veseljem” » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/rad-vidim-da-moji-pevci-pojejo-z-veseljem/|website=Noviglas|date=2020-09-24|accessdate=2024-10-01|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref>. Od leta 2019 vodi priznani moški zbor [[Fantje izpod Grmade]].<ref>{{Navedi splet|title=Fantje izpod Grmade na gostovanju » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/fantje-izpod-grmade-na-gostovanju/|website=Noviglas|date=2023-11-18|accessdate=2024-09-25|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=&#187;60 let delovanja skupine je za našo skupnost zelo pomembno«|url=https://www.primorski.eu/trzaska/60-let-delovanja-skupine-je-za-naso-skupnost-zelo-pomembno-JN2179830|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-06-05|language=sl}}</ref> Večkrat je sodeloval z [[Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst|Zvezo cerkvenih pevskih zborov Trst]] (ZCPZ), od leta 2023 je tudi v upravnem odboru Zveze. Več let je tudi vodil poletni strokovni seminar za cerkvene pevce, ki ga ZCPZ Trst vsakoletno prireja.<ref>{{Navedi splet|title=Poletni seminar Zcpz v Radencih » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/poletni-seminar-zcpz-v-radencih/|website=Noviglas|date=2022-08-09|accessdate=2024-09-25|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Seminar presegel petdeset let tradicije » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/seminar-presegel-petdeset-let-tradicije/|website=Noviglas|date=2023-08-12|accessdate=2024-09-25|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Marsikdaj je kot zborovodja kakemu priložnostnemu zboru ZCPZ, ki nastopa ob posebnih povabilih in priložnostnih koncertih.<ref>{{Navedi splet|title=Nepozabna rimska doživetja priložnostnega zbora » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/nepozabna-rimska-dozivetja-priloznostnega-zbora/|website=Noviglas|date=2021-12-15|accessdate=2024-09-27|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Adventni koncert za mir v rimski baziliki Svetih dvanajstih apostolov » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/adventni-koncert-za-mir-v-rimski-baziliki-svetih-dvanajstih-apostolov/|website=Noviglas|date=2022-12-14|accessdate=2024-09-27|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Leta 2026 so Bogdanu Kralju zaupali predsedstvo [[Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst|Zveze cerkvenih pevskih zborov Trst]].<ref>{{Navedi splet|title=Bogdan Kralj novi predsednik Zveze cerkvenih pevskih zborov|url=https://www.primorski.eu/trzaska/bogdan-kralj-novi-predsednik-zveze-cerkvenih-pevskih-zborov-FA2200456|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> ==Nagrade== *Diploma di Eccellenza na Corovivo in posebna nagrada za projekt o Pavletu Merkuju (1985) *2. nagrada na državnem tekmovanju v [[Celje|Celju]] (1986) *3. nagrada v [[Vittorio Veneto]] v kategoriji »ljudska pesem« (1998) *4. nagrada v kategoriji »''[[polifonija]]''« z Dekliškim zborom ''Vesna'' iz [[Nabrežina|Križa]] (1998) *1. nagrada na Državnem tekmovanju v [[Vittorio Veneto]] (1998) *bronasta plaketa mesta [[Maribor]] z mešanim zborom F.B.Sedej iz [[Števerjan]]a (1999) *Diploma di Eccellenza na Corovivo (2003) *srebrno priznanje in posebna nagrada za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi na tekmovanju primorskih zborov v [[Postojna|Postojni]] (2004) z [[Mešani pevski zbor Lojze Bratuž|mešanim zborom ''Lojze Bratuž'']] *1. nagrada in ''Velika nagrada'' na mednarodnem tekmovanju v kategoriji »ljudska pesem« v Azzano Decimo ([[Pordenone]], Italija) z [[Mešani pevski zbor Lojze Bratuž|mešanim zborom ''Lojze Bratuž'']] iz Gorice (2006) *bronasto priznanje na tekmovanju primorskih zborov v Postojni z moško [[vokal]]no [[Glasbena skupina|skupino]] ''Sraka'' iz [[Štandrež|Štandreža]] (2004) *srebrna plaketa na 20. tekmovanju slovenskih zborov Naša pesem v Mariboru z [[Mešani pevski zbor Lojze Bratuž|mešanim zborom ''Lojze Bratuž'']] iz Gorice (2007). *zlato priznanje na 10. mednarodnem tekmovanju v Riva del Garda z [[Mešani pevski zbor Lojze Bratuž|mešanim zborom ''Lojze Bratuž'']] iz Gorice (2008). *zlato priznanje in prvo absolutno mesto v kategoriji s prostim programom na 48. mednarodnem zborovskem tekmovanju ''C. A. Seghizzi'' v Gorici z [[Mešani pevski zbor Lojze Bratuž|mešanim zborom ''Lojze Bratuž'']] iz Gorice (2009). *bronasto priznanje na tekmovanju primorskih zborov leta 2004 v Postojni z moško vokalno skupino »Sraka« iz Štandreža) *zlato priznanje (kat. ljudskih pesmi), srebrno priznanje(kat.polifonija moški zbori) in posebna nagrada za najboljšo izvedbo obvezne pesmi na mednarodnem tekm. v Pragi leta 2018 z moškim pevskim zborom Srečko Kumar iz Goriških Brd. <ref>{{Navedi splet|title=Srebrn na zborovskem tekmovanju v Pragi » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/srebrn-na-zborovskem-tekmovanju-v-pragi/|website=Noviglas|date=2018-12-01|accessdate=2024-09-25|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> == Sklici == <references /> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih dirigentov]] * [[seznam slovenskih zborovodij]] {{normativna kontrola}} {{composer-stub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1958|Kralj, Bogdan]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Kralj, Bogdan]] [[Kategorija:Slovenski zborovodje|Kralj, Bogdan]] [[Kategorija:Slovenski dirigenti|Kralj, Bogdan]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Kralj, Bogdan]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] b49lk4xxcga99tunqtfofugh0b8vvh4 0 112286 6685095 6676621 2026-06-04T13:33:51Z Upwinxp 126544 razločitve malo drugače 6685095 wikitext text/x-wiki {{drugapomena|reki|drevo|Tisa (rod)|druge pomene|Tisa (razločitev)}} {{preusmeritev|Tisza|politično stranko|Tisza (stranka)}} {{Infopolje Vodotok |name = Tisa |name_other = Tisza<br/>Тиса |image = Szeged-tisza3.jpg |image_size = 260px |image_caption = Tisa pri Segedinu, Madžarska |map = Tisza.png |map_size = 260px |subdivision_type1 = Država |subdivision_name1 = {{zastava|Ukrajina}}, {{zastava|Romunija}}, {{zastava|Madžarska}}, {{zastava|Slovaška}}, {{zastava|Srbija}} |city = [[Rahiv]], [[Hust]], [[Čop, Ukrajina|Čop]], [[Sighetu Marmației]], [[Bocicoiu Mare]], [[Tokaj]], [[Szolnok]], [[Segedin]], [[Bečej]] |discharge1_location = |discharge1_avg = |source1_location = sotočje [[Črna Tisa|Črne]] in [[Bela Tisa|Bele Tise]], Usteriki |source1_coordinates = {{koord novi|48.0747|N|24.2444|E|display=inline}} |source1_elevation = |mouth_location = [[Donava]], [[Stari Slankamen]] |mouth_coordinates = {{koord novi|45.1360|N|20.2770|E|display=inline,title}} |mouth_elevation = |length = 965 km<ref name="Tockner2009"/> |progression = [[Donava]]–[[Črno morje]] |basin_size = 156.087 km²<ref name="Tockner2009"/> |tributaries_left = |tributaries_right = }} '''Tisa''' ({{jezik-hu|Tisza}}, [[ukrajinščina|ukrajinsko]] in {{jezik-sr|Тиса}}) je ena glavnih [[reka|rek]] [[srednja Evropa|srednje Evrope]] in [[Panonska nižina|Panonske nižine]] ter poleg [[Sava|Save]] največji pritok [[Donava|Donave]]. Njen tok se začne na zahodu [[Ukrajina|Ukrajine]] ob sotočju Bele in Črne Tise, nakar teče po meji z [[Romunija|Romunijo]] in [[Madžarska|Madžarsko]], se dotakne tudi [[Slovaška|Slovaške]] pri izlivu reke [[Už]] ter zavije proti jugozahodu čez celotno višino Madžarske. Na koncu vstopi na ozemlje [[Srbija|Srbije]], kjer teče čez [[Vojvodina|Vojvodino]] do izliva v Donavo.<ref>{{navedi splet |title=Danube + The Tisza River |website=Danube + Explore and Share |date=2000-01-30 |url=http://danube.panda.org/wwf/web/search/details.jsp?pid=139 |website=Danube+ |publisher=[[Svetovni sklad za naravo]] |access-date=2026-04-09}}</ref> V porečju, ki meri približno 156.087 km², prebiva 14 milijonov ljudi, skoraj polovica je obdelanih površin, bolj gozdnat je le severni in vzhodni del. Zlasti srednji in spodnji tok sta močno preoblikovana.<ref name="Tockner2009">{{navedi knjigo |editor1-last=Tockner |editor1-first=Klement |editor2-last=Uehlinger |editor2-first=Urs |editor3-last=Robinson |editor3-first= Christopher T. |title=Rivers of Europe |url=https://books.google.com/books?id=wb9dTAgkg_UC&q=Tisza+river&pg=PT108 |edition=1. |year=2009 |publisher=Academic Press |location=London |isbn=978-0-12-369449-2 |pages=92–95}}</ref> Poseben kulturni pomen ima za Madžare in je pogosto opevana v ljudskih pesnitvah, običajno kot muhasta, a ljubljena reka. Včasih so ji pravili tudi »najbolj madžarska reka«, saj je v celoti tekla po ozemlju [[Ogrska|Ogrske]].<ref>{{cite web |url=http://www.mult-kor.hu/20021111_az_elo_tisza |title=Az élő Tisza |accessdate=2026-04-09 |last=Süli-Zakar |first=István |date=2002-11-11 |work=Múlt-kor |language=hu |archive-date=2025-11-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251107063908/https://mult-kor.hu/20021111_az_elo_tisza |url-status=dead }}</ref> == Tok == [[slika:River Tisza & Bodrog Tokaj.jpg|thumb|left|Sotočje z reko Bodrog pri [[Tokaj]]u (Madžarska)]] [[slika:038 Titel, Knicanin, Tisa, Danube - Serbia.jpg|thumb|left|Izliv Tise v Donavo]] Povirje Tise leži v ukrajinskih [[Karpati]]h na 1700 m nadmorske višine. Povirna kraka, Črna in Bela Tisa, sta hudourniška in tudi po sotočju pri vasi Usteriki ima Tisa gorski značaj. Zlagoma se spremeni v [[Prepletena reka|prepleteno reko]] z množico rečnih otokov in prodnato podlago. V tem delu je mejna reka med Ukrajino in Romunijo. Do sotočja z reko [[Szamos]] se spusti za 1600 m, nato pa vstopi v [[Velika madžarska nižina|Veliko madžarsko nižino]] in spremeni značaj. Najprej tvori velik zavoj proti severu, kjer je nekaj kilometrov tudi mejna reka s Slovaško, nato pa zavije proti jugovzhodu čez nižavje in njen padec se zmanjša na 0,02 ‰. V tem delu je struga široka približno 200 m in poteka po 1,5 km širokem koridorju, ki ga omejujejo protipoplavni nasipi. Spodnji tok se začne pri sotočju z [[Mureš]]em pri [[Segedin]]u. Tu, v severnem srbskem nižavju, se vanjo zlivajo [[Begej]], [[Aranka (reka)|Aranka]] in številni manjši pritoki prek [[Prekop Donava–Tisa–Donava|sistema prekopov Donava–Tisa–Donava]], nazadnje pa se Tisa sama izlije v Donavo pri kraju [[Stari Slankamen]].<ref name="Tockner2009"/> V povirju ni obsežnejših jezer in podobnih zadrževalnikov, zato Tiso zaznamuje izrazito sezonsko nihanje vodostaja z visokimi vodami spomladi, poleti in jeseni. Poplave so posebej pogoste v spodnjem toku, kjer ob visokem vodostaju Donave priteka voda od sotočja navzgor.<ref>{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/place/Tisza-River |title=Tisza River |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=2026-04-11}}</ref> Reka je v srednjem toku močno spremenjena. Naravni tok po ravnini je bil [[meander|meandrast]], s številnimi [[Mrtvi rokav|mrtvimi rokavi]] in široko [[Poplavna ravnica|poplavno ravnico]] ob bregovih. Tradicionalna raba, ki se je razvijala od [[srednji vek|srednjega veka]], je vključevala prekope in poplavne pregrade za izkoriščanje mrtvih rokavov in obrambo pred rednimi [[poplava]]mi, poplavne gozdove na okoliški ravnici pa so izsekali za kmetijske površine.<ref name="Deak2007">{{navedi knjigo |author=Deák, A.J. |chapter=200 years of habitat changes and landscape use in the South-Tisza-valley, Hungary | editor-last1=Okruszko | editor-first1=Tomasz | editor-last2=Maltby | editor-first2=Edward | editor-last3=Szatylowicz | editor-first3=Jan | editor-last4=Miroslaw-Swiatek | editor-first4=Dorota | editor-last5=Kotowski | editor-first5=Wiktor | title=Wetlands: Monitoring, Modelling and Management | publisher=CRC Press | publication-place=London | date=2007-07-26 | isbn=978-0-415-40820-2 | page=}}</ref> To se je spremenilo sredi 19. stoletja, ko je bil v sklopu modernizacije območja pod grofom [[István Széchenyi|Istvánom Széchenyijem]] zagnan megaprojekt regulacije vodotokov nižavja, zlasti Tise, ki bi omogočila intenzifikacijo pridelave [[pšenica|pšenice]] in obvarovala pred katastrofalnimi poplavami. Projekt je bil izveden v naslednjih 50 letih brez preučitve gospodarskih, kulturnih in okoljskih posledic, tako da je do konca stoletja izginila večina poplavnih ravnic, ki so prej pokrivale skoraj četrtino ozemlja sedanje Madžarske.<ref name="Szolt2014">{{cite journal | last=Pinke | first=Zsolt | title=Modernization and decline: an eco-historical perspective on regulation of the Tisza Valley, Hungary | journal=Journal of Historical Geography | volume=45 | date=2014 | doi=10.1016/j.jhg.2014.02.001 | pages=92–105}}</ref> Presekali so 114 meandrov in izgradili 2700 km nasipov, ki so poglobili strugo za dva metra. Posledično se je tok močno skrajšal, s prvotnih 1213 km celotne dolžine na sedanjih 965, naklon v tem delu pa podvojil.<ref name="Deak2007"/> Zaradi slabega načrtovanja pa so se težave s poplavami še povečale (na čelu s poplavo leta 1879, ki je uničila Segedin) in tudi zamisli o bogati žitnici Evrope se zaradi spremenjenih gospodarskih razmer tega časa niso uresničile.<ref name="Szolt2014"/> Tok je bil preoblikovan tudi z izgradnjo več zajezitev, vključno z jezerom [[Tisa (jezero)|Tisa]], ki je s kapaciteto 106 milijonov m³ največje umetno jezero na Madžarskem, in [[namakanje|namakalnih]] kanalov. To je postalo nujno zaradi znižanja ravni [[Podtalnica|podtalnice]], posledica regulacije, ki je povzročila sušenje in zasoljevanje [[prst (pedologija)|prsti]]. Do meje z Ukrajino je reka plovna.<ref name="Tockner2009"/> == Ekologija == [[slika:Tiszavirágzás a Tiszainokai kikötőnél, 2011. június 13 -án.JPG|thumb|Enodnevnice vrste ''[[Palingenia longicauda]]'' uspevajo le še v porečju Tise]] Z regulacijo so iz srednjega toka Tise izginile številne vrste živali, ki za preživetje potrebujejo počasi tekoče vode in močvirnat [[habitat]], kot so [[Jesetri|jesetri]] [[sevruga]], [[beluga (jeseter)|beluga]] in [[koster]] ter nekatere močvirne ptice, med njimi [[rožnati pelikan]] in [[kozica (ptič)|kozica]]. Ulov lovnih vrst rib se je zmanjšal na 1–5&nbsp;% ravni pred regulacijo.<ref name="Deak2007"/> Po drugi strani je porečje v zgornjem toku še vedno razmeroma dobro ohranjeno, z obširnimi gozdovi, ki so denimo dom več kot polovici evropske populacije [[rjavi medved|rjavega medveda]]. Sama reka v tem delu predstavlja pomemben selitveni koridor za ribe, tu pa živi tudi bogata favna [[kačji pastirji|kačjih pastirjev]] in gnezdi vseh osem evropskih vrst [[čaplje|čapelj]]. Posebej vpadljive so populacije [[enodnevnice|enodnevnic]] vrste ''[[Palingenia longicauda]]'', največje evropske vrste enodnevnic, ki so znane po množičnem rojenju in uspevajo le še v porečju Tise.<ref name="Tockner2009"/> A spremembe rabe tal tudi tu že občutno povečujejo [[erozija|erozijo]] in odtekanje, kar povečuje možnost za poplave, plazove in suše.<ref name="Tockner2009"/> Voda je razmeroma onesnažena zaradi neurejenosti sistemov [[kanalizacija|kanalizacije]] v naseljih na območju porečja in odplak [[živinoreja|živinoreje]]. Tako prispeva Tisa več kot šestino obremenitve Donave z [[dušik]]om in skoraj petino s [[fosfor]]jem. Posebno nevarnost predstavlja rudarska regija [[Maramureș]] v Romuniji, ki onesnažuje zgornje porečje s [[Težka kovina|težkimi kovinami]], [[cianid]]om in drugimi strupenimi snovmi zaradi pomanjkljivega ravnanja z industrijskimi odpadki. Tam se je v preteklih letih zgodilo več odmevnih nesreč, med njimi izpust odpadnih voda s 120 tonami cianida pri kraju [[Baia Mare]] in izpust rudniške brozge z 20.000 tonami žlindre pri kraju [[Borșa]], oboje v letu 2000.<ref name="Tockner2009"/> Prvo nesrečo, ki je prek pritoka [[Somes]] prizadela zlasti tok Tise, so označili za najhujšo okoljsko katastrofo v Evropi po [[Černobilska nesreča|černobilski nesreči]].<ref name=bbc>{{cite web|title=Third pollution spill hits Hungary |date=15 March 2000 |publisher=[[BBC]] |url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/678407.stm |access-date=2026-04-10}}</ref> == Raba == Na nekdanjih poplavnih ravnicah Tise zdaj živi pol milijona ljudi. Plovni deli reke so izgubili pomen za transport zaradi zmanjšanja pridelave kmetijskih pridelkov, plovba pa je tudi omejena zaradi plitkosti nekaterih odsekov in majhne velikosti [[Vodna zapornica|zapornic]] na njej. Zato Tisa ne spada med pomembnejše evropske vodne poti in se uporablja za transport le regionalno.<ref name="Tockner2009"/> Umetna jezera na Tisi in pritokih so lokalno priljubljena za oddih in rekreacijo. Poganjajo skupno več deset [[hidroelektrarna|hidroelektrarn]], ki so zgrajene v porečju. Na severnem delu srednjega toka je voda še dovolj kakovostna, da služijo namakalni sistemi tudi kot vir pitne vode za mesto [[Debrecen]].<ref name="Tockner2009"/> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{Zbirka-medvrstično|Tisza|Tisa}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke v Ukrajini]] [[Kategorija:Reke v Romuniji]] [[Kategorija:Reke na Slovaškem]] [[Kategorija:Reke na Madžarskem]] [[Kategorija:Reke v Srbiji]] [[Kategorija:Pritoki Donave]] [[Kategorija:Zakarpatska oblast]] [[Kategorija:Vojvodina, Srbija]] 9dmdcgoshjjb60xorkm01zpwvrqhm9e 0 119231 6685191 6656443 2026-06-04T17:28:30Z Carsten Steger 203093 Aerial image of the northern part of Cres inserted. 6685191 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Otoki | name = Cres | native name = <!-- ali |local name= --> | native name link = | native_name_lang = | sobriquet = <!-- ali |nickname= --> | image name = Lubenice-Cres1.jpg | image size = 220px | image caption = Naselje [[Lubenice]] | image alt = | map_image = Croatia - Cres.PNG | map_alt = | map_width = | map_caption = | map_relief = | label = | label_position = | mark = | mark_width = | lat_d = |lat_m = | lat_s = | lat_NS = | long_d = | long_m = | long_s = | long_EW = | etymology = | location = Jadransko morje | type = | pop = | region = | dim = | scale = | source = | display = | format = | GridReference = <!-- UK only --> | archipelago = Kvarnersko otočje | waterbody = | total islands = | major islands = | area km2 = 405,78 | area footnotes = | rank = | length km = 66 |length m= --> | length footnotes = | width km = 13 |width m= --> | width footnotes = | coastline km = 268,205 |coastline m= --> | coastline footnotes = | elevation m = 638 | elevation footnotes = | highest mount = Gorice | Country heading = Uprava | country = {{zastava|Hrvaška}} | country admin divisions title = Županija | country admin divisions = [[Slika:Zastava primorsko goranske zupanije.gif|20px]] [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goranska]] | country admin divisions title 1 = Registrska oznaka cestnih vozil | country admin divisions 1 = RI | country admin divisions title 2 = Registrska oznaka plovil | country admin divisions 2 = CS | country capital type = | country capital = | country largest city type = | country largest city = | country capital and largest city = | country largest city population = | country leader title = | country leader name = | country area km2 = <!-- ali |country area m2= ali |country area ha= --> | country 1 = | country 1 admin divisions title = | country 1 admin divisions = | country 1 admin divisions title 1 = | country 1 admin divisions 1 = | country 1 capital type = | country 1 capital = | country 1 largest city type = | country 1 largest city = | country 1 capital and largest city = | country 1 largest city population = | country 1 leader title = | country 1 leader name = | country 1 area km2 = <!-- ali |country 1 area m2= ali |country 1 area ha= --> | demonym = Crešan, Crešanka | population = 3.079 | population as of = 2011 | population footnotes = | population rank = | population rank max = | density km2 = 7,6 | density rank = | density footnotes = | ethnic groups = Hrvati | časovni pas = | utc_offset1 = | timezone1_DST = UTC +1 | utc_offset1_DST = | website = | additional info = }} '''Cres''' ([[latinščina|latinsko]]: '''''Crepsa''''', [[italijanščina|italijansko]]: '''''Cherso''''') je s 405,70 [[kvadratni kilometer|km²]] največji (tik pred Krkom) in s 66 [[km]] drugi najdaljši [[Seznam otokov Hrvaške|hrvaški otok]] (za [[Hvar|Hvarom]], ki je 2&nbsp;km daljši). Leži na severu [[Jadran]]a v [[Kvarner]]skem zalivu, zahodno od [[Krk]]a, vzhodno od [[Istra|Istre]] in severno od [[Lošinj]]a, s katerim ga pri naselju [[Osor]] povezuje krajši most. Upravno središče otoka je mesto [[Cres (mesto)|Cres]], katerega ozemlje obsega večino otoka, manjši (južni) del otoka Cres na pa spada pod mesto [[Mali Lošinj]], ki leži na sosednjem otoku Lošinju, oba pa spadata pa v [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goransko županijo]]. == Geografija == Cres je dolga leta je veljal za ''drugi'' največji hrvaški otok po površini, vendar so zadnja merjenja (2006) pokazala, da je nekoliko večji (405,70&nbsp;km²) od [[Krk]]a (405,22&nbsp;km²). Dolžina obale otoka znaša med 248 in 268&nbsp;km, kar ga uvršča na tretje mesto med jadranskimi otoki za Pagom in Hvarom. Otok Cres je bil nekoč z ozkim pasom kopnega povezan z [[Lošinj]]em, danes sta povezana z manjšim mostom. Na otoku se nahaja sladkovodno [[Vransko jezero]]. Najvišji vrhovi sestavljajo gorski greben na severnem delu otoka: ''Gorice'' (648 [[mnm]]), ''Sis'' (638 mnm) in ''Orlinj'' (601 mnm). Otok je povezan s trajektnimi progami [[Porozina]] - [[Brestova]] (na celino, [[Istra]]) ter [[Merag]] - [[Valbiska]] (na otok [[Krk]]). == Zgodovina == [[Slika:Aerial image of the northern part of Cres (view from the south).jpg|thumb|250px|Pogled iz zraka na severni del otoka Cres, s mestom Cres v središču fotografije]] [[Slika:Valun1.jpg|thumb|250px|[[Valun]]]] [[Slika:Porozina.jpg|thumb|250px|[[Porozina]], v ozadju [[Reka (Hrvaška)|Reka]]]] [[Slika:Pernat-Cres-tihozitje.jpg|thumb|250px|Popoldanski počitek prebivalcev [[Pernat]]a.]] Najstarejše najdene človeške naselbine na otoku Cres segajo v obdobje po [[2. ledena doba|2. ledeni dobi]], ko je bila gladina morja za okrog 96 m nižja od današnje. Otok je bil povezan s celinskim delom današnje Hrvaške. S taljenjem [[led]]u (pred približno 25.000 leti) se je morje začelo dvigovati in na ta način je nastala večina hrvaških otokov. Proces dvigovanja morske gladine traja še danes. Prazgodovinske naselbine iz časa okrog 12.000 let pr. n. št. so bile najdene na številnih predelih otoka, ki je bil v preteklosti povezan tudi z otokom [[Lošinj]]. Pred približno 2000 leti je bil v kraju [[Osor]] urejen prekop, ki je otoka razdvojil. V [[antika|antiki]] se je skupina 36-ih otokov, ki je vključevala Cres (Lošinj) in številne majhne otočke v njuni bližini, imenovala s skupnim imenom ''Apsyrtides''. To ime izhaja iz ene od različic [[mit]]a o [[Argonavti]]h, ki so kralju ''Eetu'' iz [[Kolhida|Kolhide]] ukradli [[zlato runo]], tatovom pa je z ladjo sledil kraljev sin [[Apsirt]]. Ko je po dolgem zasledovanju dohitel Argonavte, ga je [[Medeja]] (njegova sestra) prepričala, da se je mirno sestal z [[Jazon]]om, vodjo Argonavtov, ta pa ga je zahrbtno ubil. Medeja je Apsirtovo telo razsekala na kosce in jih vrgla v morje. Iz njegovih udov in drugih delov telesa so nastali »Apsirtovi otoki«: ''Apsyrtides''. == Naselja == Naselja, razvrščena od severa proti jugu otoka (z malimi črkami so označene zapuščene, nenaseljene vasi oz. predeli pastirskih stanov): :[[Tramuntana (Cres)|Tramuntana]] (področje pastirskih stanov: <small>Straganac, Konac, Žagnjevići, Frantin, Petrićevi, Ivanje, Rosuja, Niska</small>), [[Porozina]], [[Filozići]], [[Beli (Cres)|Beli]], [[Sv. Petar (Cres)|Sv. Petar]], [[Dragozetići]], [[Predošćica]], [[Vodice (Cres)|Vodice]], [[Merag]], <small>Vid</small>, [[Stara Gavza]] (novo počitniško naselje severozahodno od kraja Cres), '''[[Cres (mesto)|Cres]]''', <small>Lovrešćina</small>, [[Loznati]], <small>Batjani</small>, [[Gabrovice (Cres)|Gabrovice]], [[Pernat]], [[Zbičina]], [[Valun]], [[Lubenice]], [[Mali Podol]], <small>Bertulčići, Veli Podol</small>, [[Orlec]], <small>Zbišina</small>, [[Vrana, Cres|Vrana]], [[Vidovići]], <small>Grmov</small>, [[Hrasta]], <small>Padova</small>, [[Martinšćica]], [[Miholašćica]], [[Stivan]], [[Belej]], <small>Gradiška, Pizin, Srem, Plat, Verin</small>, [[Ustrine]], [[Osor]] (tu je dvižni most na otok Lošinj), <small>Loze, Grmožaj, Murtovnik, Kalk, Drakovac, Peknji</small>, [[Punta Križa]], <small>Peski</small>. == Pomembnejša pristanišča, sidrišča in svetilniki == <small>Razvrščena od severa proti jugu otoka:</small> [[Porozina]], [[Prstenice (svetilnik)]], [[Cres (mesto)|Cres]], [[Valun]], [[Martinšćica]], [[Koromačna]], [[Ustrine]], [[Bijar]], [[Osor]], [[Kaldonta]]. == Okoliški otoki == <small>Razvrščeni od severa proti jugu otoka:</small> * Vzhodna stran otoka: [[Krk]], [[Plavnik]], [[Kormat 1]], [[Kormat 2]] [[Ćutin Mali]], [[Ćutin Veli]], [[Trstenik (Cres)|Trstenik]]. * Južna/jugovzhodna stran otoka: [[Oruda]], [[Palacol]], [[Vele Orjule]], [[Male Orjule]], [[Osir veli]], [[Osir mali]], [[Lošinj]], [[Susak]], [[Unije]]. * Vzhodna stran otoka: [[Zeča]], [[Galijola (Kvarner)|Galijola]]. == Literatura == * Mavrović, Nadir: ''Cres in Lošinj : sprehod po otokih, otočkih in čereh'', Nerezine-Televrina, 1997 * [[Branko Fučić|Fučić, Branko]]: ''Apsyrtides'', Mali Lošinj : Narodno sveučilište, 1990 == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Island of Cres}} * [http://maps.google.com/?ie=UTF8&om=1&t=k&ll=44.857816,14.477234&spn=0.686291,1.2854&z=10 Satelitska slika otoka in okolice] * [http://maps.google.com/?ie=UTF8&om=1&ll=44.886526,14.402046&spn=0.178299,0.32135&z=12 Zemljevid otoka na Google maps] * http://www.island-cres.net/hr/ {{Otoki na Hrvaškem}} {{Naseljeni otoki na Hrvaškem}} {{hr-geo-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Otoki Kvarnerja]] [[Kategorija:Cres|*]] tem3ofe2x0zkzk3b37xzjhd6tjvoiag 0 122894 6685353 6678328 2026-06-04T23:11:18Z Marjan Tomki SI 190558 /* Družina */ dodan vir o Milici - morda bo kasneje omogočil samostojen članek 6685353 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} [[Slika:Hermagor Egg katholische Pfarrkirche hl. Michael NO-Ansicht 08062017 9198.jpg|thumb|right|250px|Cerkev sv. Mihaela, Brdo, kjer je bil Ivan Grafenauer krščen]] '''Ivan Grafenauer''', [[Slovenci|slovenski]] [[narodnjak]] [[Koroški Slovenci|koroškega rodu]]<ref name="GrafB_Zb_Utrinki">{{navedi knjigo |last=Mihelič |first=Darja |authorlink=Darja Mihelič |editor1-first=Vincenc |editor1-last=Rajšp |title=Grafenauerjev zbornik |url=https://archive.org/details/grafenauerjevzbo0000unse |accessdate= |year=1996 |publisher=ZRC SAZU etc. |location= |isbn=961-6182-14-5 |page=[https://archive.org/details/grafenauerjevzbo0000unse/page/13 13-42] |chapter=Bogo Grafenauer - utrinki iz življenja in dela }}</ref>, [[Profesor|gimnazijski profesor]], [[Jezikoslovec|jezikoslovec]]<ref name=LitZgodSpisi2/>, zlasti [[Literarni zgodovinar|literarni ]] [[Zgodovinar|zgodovinar]]<ref name=LitZgodSpisi_Uvod_IP> {{navedi knjigo |last1=Grafenauer |first1=Ivan |editor1-last=Pogačnik |editor1-first=Jože |title=Literarno zgodovinski spisi |url= |date=1980 |publisher=Slovenska matica, Ljubljana |chapter=Ivan Grafenauer in literarna zgodovina (Jože Pogačnik) |isbn= |pages=5-45 }}</ref>, [[Etnolog|etnolog]]<ref name=LitZgodSpisi2/>, * [[7. marec ]] [[1880]], Velika vas (Micheldorf)<ref name="Velika vas" group=O>Ziljsko Bliča vas, nemško ime vasi Micheldorf je po cerkvi svetega Mihaela, sedežu brške župnije na Brdu, le za dober lučaj daleč.</ref> pri [[Šmohor (Avstrijska Koroška)|Šmohor]]ju, † [[29. december]] [[1964]], [[Ljubljana]].<ref name="SloBioIGrf">{{SloBio|id=id=212342}}</ref><ref name="BioSAZUIGrf">{{navedi splet |last1=Stanonik |first1=Marija |title=Ivan Grafenauer |url=https://www.sazu.si/clani/ivan-grafenauer |website=SAZU |publisher=ZRC SAZU |access-date=15. april 2024 |location=člani}}</ref> <!-- {{tl|sfn}} --> == Rod in otroška leta == {{citatni blok|Ivan Grafenauer je bil rojen 7. sušca 1980 na maternem domu pri Otartu (svetniško ime Gothardt, rodbinsko ime Flaschberger)<ref name="hišno ime Otart" group=O>Po domače, hišno ime. <br>V bližini je živelo več družin Grafenauerjev, z enakim priimkom in večkrat tudi z osebami z enakim imenom, in se jih je običajno razločilo po hišnem imenu, včasih pa tudi po vzdevku. </ref> , v "Bličej vasi" (Veliki vasi št. 21)<ref name="Velika vas" group=O/> v [[brška fara|brški fari]] pri Šmohorju v Ziljski dolini. <br> Skoraj polna štiri leta je živel fantič v tej hiši, sedežu trdnega [[Gruntar|gruntarskega]] rodu, ki je bival tod vsaj že od 1661, ko se začnejo matične knjige brške fare. Oče [[Mihael Grafenauer|Miha ]], tedaj brški "[[mežnar]] in [[Organist|organist]]", in mati Liza sta se poročila v [[predpust|predpustu]] 1884, v nedeljo 10. februarja, in tako se je prijelo Ivana v domači vasi v prvih otroških letih ime "Lizin Hans" in se ga držalo pri njegovih starih sorodnikih na Zilji do konca njihovega življenja. <ref name=LitZgodSpisi2> {{navedi knjigo |last1=Grafenauer |first1=Ivan |last2=Grafenauer |first2=Bogo |authorlink2=Bogo Grafenauer |editor1-last=Pogačnik |editor1-first=Jože |title=Literarno zgodovinski spisi |url= |date=1980 |publisher=Slovenska matica, Ljubljana |chapter=Življenjepis in bibliografija (Bogo Grafenauer) |isbn= |pages=47 - 111}}</ref>|Bogo Grafenauer|Življenjepis, v: Življenje in delo, v Ivan Grafenauer, ''Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva'' (1973)}} Krščen je bil, in v krstno knjigo vpisan kot Johann Grafenauer, v {{ill|župna cerkev sv. Mihaela (Brdo v Ziljski dolini)|lt=cerkvi svetega Mihaela|de|Pfarrkirche Egg (Kärnten)|display=1}}, župne cerkve nekoč precej bolj obsežne brške [[Župnija|fare]] na {{ill|Brdo (Ziljska dolina)|lt=Brdu|de|Hermagor#Gemeindegliederung|en|egg|display=1}}<ref>Register of births, Egg/Brdo, 1858-1880, p. 322.</ref><ref name="GrafB_Zb_Utrinki"/> v Ziljski dolini. {{citatni blok|Po očetovi strani spada v enega med koroškimi Slovenci najbolj znanih rodov, ki je imel pred in po 1900 precej zasluge, da je bila občina Brdo po svoji narodni zavednosti dolgo tako nenavadno trdna slovenska postojanka v Ziljski dolini, čeprav leži prav ob slovensko-nemški narodnostni meji. Rod je bil v brški fari<ref name="brška fara" group=O>Obseg župnij se je skozi čas zelo menjal, zlasti zaradi povečanja gostote prebivalstva. Brška fara je nekoč obsegala veliko večji del Ziljske doline kot kasneje in zdaj, kar naredi iskanje po župnijskih matičnih knjigah še zlasti zanimivo. <br> Tako so nekoč prej celo Rateče spadale k krški župniji (Gurk) s sedežem na Krki pri Celovcu (tam dobro raziskano, ker je bil tedaj tkim. ''Celovški rokopis'' najden v v njihovem župnijskem arhivu v Celovcu. Kasneje pa je bilo ugotovljeno, da se nanaša na (tedanjo) podružnico (tedaj velike krške župnije) v Ratečah in se nanaša na Rateče, zato je zdaj znan kot ''Rateški rokopis''. Še več, zdaj je med nekdanjo podružnico in središčem župnije že kako stoletje ne le deželna, ampak tudi državna meja. <br>Podobno je tudi z Višarjami, ki so bile skupaj z delom Kanalske doline tudi del Koroške, zdaj pa so v Italiji. </ref> močno razširjen in izvira gotovo z grunta Kəsəzloga (še 1679 je v matičnih knjigah zapisan "Chassoz", v knjižni obliki je bilo ime pokvarjeno - po mestniku v "Kozloz"<ref name="Kəsəzlog" group=O>Zdaj bi iz ''v Kəsəzlozə'' najbrž bolje "preknjižili" ime domačije v Kəsezlog, prevedeno Koseški log</ref>, nem. Grafenau, kjer je v 17. stoletju še živela družna Jurija Grafenauerja.<br> Že v zadnjih desetletjih 17. stoletja, ko se je priženil praded pradeda Ivana Grafenauerja, Simon, na Hoffmannovo<ref name="hišno ime Hoffmann" group=O>Hišno ime Hoffmann - priimek se je spremenil po poroki hčere s Simonom Grafenauerjem, hišno ime grunta je ostalo nespremenjeno</ref> kmetijo v Mostah (10. februar 1670), so živele v brški fari štiri družine s tem priimkom (dva očeta sta bila Jurija, tretji Gregor, četrti Simon), vendar po matičnih knjigah ni mogoče ugotoviti stopnje njihovega sorodstva. Zanimivo je, da je omenjena v latinsko pisanih krstnih knjigah žena enega od obeh Jurijev, Marija, kot "Groufenauerza (6. junija 1664) kar je pač pričevanje o slovenski govorici v družini. <ref name=LitZgodSpisi2/>|Bogo Grafenauer|Življenjepis, v: Življenje in delo, v Ivan Grafenauer, ''Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva'' (1973)}} <!-- |Bogo Grafenauer|Življenjepis, v: Ivan Grafenauer, Literarno zgodovinski spisi (1970), enako tudi v B.G., Ivan Grafenauer, Življenje in delo, v Ivan Grafenauer, Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva (1973)}} --> <!-- {{wikislovar|grunt|kajža|romarska cerkev|mežnar}} za te besede bi bilo najbrž treba pojasnila, pa tudi izvora (z "lepo slovensko besedo" etimologije;-) pa tudi ljudsko šolo je prva leta obiskoval tam, do konca pa v [[Beljak|Beljaku]]. Verjetno bo najbolje tisti del, ki se nanaša na ves rod Grafenauerjev (torej tudi Franja, Nika, itn.) kasneje odločiti v nov članek Rodbina Grafenauer in tedaj tisto, kar bi se nepotrebno ponovilo, umakniti od tu, zlasti pa dokler ne dobim virov o rodbinski povezavi med rodom Alenke (rojene Grafenauer, verjetno poročene Zupan), znane knjižničarke, verjetno hčere Franja Grafenaumerja, zgodovinarja in Solunskega borca. Tudi še ne vem točno, na kakšen način naj bi bil Ivan stric Niku Grafenauerju) V tu omenjenih virih piše, zakaj in kako, in je to treba še dodati sem, preden to ponovno prikažem. In domneval sem, da je bil pri dedu po očetu, pa je - po več virih potrjeno - bilo to pri materinem očetu, Flashbergerju oziroma pri Otartu, zato je tudi bil njegov vzdevek vedno "Lizin Hans". Oče - Miha Grafenauer pa je bil rojen v kajži na Brdu, (v času izida vira, 1972, Zotlerjeva kajža). Zataknil sem se v bistvu pri besedah, ki jih sedanji uporabniki WP verjetno ne razumejo več, pa o njih ni niti člankov v WP niti v wikislovarju: ''Ljudska šola'' (v peskovniku, manjka še nekaj virov), ''grunt'' in ''kajža'' (verjetno za slovar). Mogoče bo treba pojasniti tudi ''romarsko'' cerkev. Wiki slovar nima teh gesel, Fran pa ne zgodovinskega konteksta, ki ga zadevajo temu sorodni članki. Naslednji problem je tudi ujeti ravnovesje med navajanjem in povzemanjem (zapis ki naj bi ga povzemal, je izjemno jedrnat in če bi ga preoblikoval, bi bil bodisi povzetek obsežnejši od izvirnika, bodisi netočen - in tudi tehnično ne več preverljiv v viru). In še naslednji, kako natančno navajati vir navedka (v tem primeru je vsebina enaka v dveh virih (v bistvu se grem trenutno korektorsko delo in preverjam, če oziroma do kod sta za navajanje življenjepisa v obeh knjigah enaka. Primarni mi pa bo tisti v Kratki ZSSS, ker so tam tudi slike domačije itn., ki jih v LitZS ni (in bom skušal dobiti dovoljenje, da jih uporabim, ker nisem več dovolj mlad - pred desetletjem ukinil svoj avto, ker ga nisem več potreboval, čeprav še vozim ko je treba), da bi šel na teren, ugotovil lokacije in (s soglasjem sedanjih lastnikov, kjer bi bilo treba, poslikal sedanje stanje z geolokacijo slik vred (moj fotoaparat to zna prilepiti k lastnostim slike). Če v polje za vir v {{tl|citatni blok}} natančno navedem oba, postaja pa stvar - od kod je citat - nepregledna in težje berljiva, torej manj funkcionalna. In še en problem: B. Grafnauer včasih datira slike, včasih pa ne (ker se mu letnica ni zdela pomembna, recimo pri panoramskem pogledu na Veliko vas; vendar je l 2025 minilo tričetrt stoletja od izida KZSSS, jaz pa jo (in to z [[WP:IR]], nedopustno v WP, lahko datiram le z izidom knjige oziroma njene priprave (ker mislim da je omenjeno v predgovoru, ampak zdajle ne grem preverjat), torej malo pred 1974. Ampak samemu sebi sem takoj in samodejno postavil vprašanje {{tl|when}} je bila slika. Za vsebino članka - o otroštvu in mladosti IG, ko so oblikovale narodnjaka, zgodovinarja itn. IG, in ki so tudi oblikovale ves rod, je pomembno tedanje stanje, če pa gre kdo pogledat (v živo ali virtualno) kako je zdaj tam, pa rabi drugačen zapis dela članka. Še nimam rešitve. Vira - knjigi, I.G: Literarno zgodovinski spisi in I.G. Kratka zgodovina SSS - sem srečno vrnil in si jih lahko takoj spet sposodil (imajo še dovolj prostih za izposojo). Edino en nastop pevskega zbora v naslednjih dneh (pred prvim majem) in selitev jadrnic z enega jezera z zimovališča na kopnem na jezero, bo še vzelo nekaj dni... Do tedaj včasih najdem nekaj časa za tole. --> Grafenauerji so večinoma bili že od 16. stoletja kajžarski rod (le redke družine so imele grunt, poleg Hoffmannove kmetije še nekaj časa ena na Brdu). Večina kajž je imela obrtniška imena.{{sfn|Grafenauer|1973|page=227}} Zotlerjevi<ref name="hišno ime Zotler" group=O>Hišno ime Zotler ali Zotlar (iz nem. ''Sattler'', dobesedno sedlar, narečno ziljsko splošno za izdelovalca izdelkov iz usnja, tudi ali morda celo posebej za čevljarja). Oba vira na zaporednih straneh navajata obe obliki: Zotlarjeva in Zotlerjeva kajža. </ref>{{sfn|Grafenauer|1974|page=227}} so tako bili v začetku čevljarji, Mihov oče Janez pa že tudi brški mežnar in organist. {{citatni blok|V letu po Mihovi ženitvi je bilo v Zotlarjevi kajži tesno: poleg "brškega mežnarja in organista" Mihe z dvema otrokoma in tretjim na poti še Mihov starejši brat Janez z družino, poleg tega pa še preužitkarja, Ivanova ded Janez in babica Marija (rojena Jank iz Potoč). Leta 1885 je Miha postal cerkovnik in organist pri župni in romarski {{ill|cerkvi sv. Križa na Peravi|de|Heiligenkreuzkirche Villach|display=1}} (tedaj še na robu Beljaka, zdaj [[Beljak]]). Mater z otroki je neke mrzle zimske noči v košu za njimi pripeljal njen oče (Ivanov ded) Janez Flashberger decembra tistega leta.{{sfn|Grafenauer|1973|page=229}}|Bogo Grafenauer|Življenjepis, v: Življenje in delo, v Ivan Grafenauer, ''Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva'' (1973)}} Kot njegov oče, sta bila tudi njegova sorodnika - znana koroška organista in graditelja [[Orgle|orgel]] - zavedna Slovenca in narodna buditelja - {{ill|Josip Grafenauer|de|Josef Grafenauer|display=1}} in njegov sin, kot zastopnik koroških Slovencev poslanec najprej v koroškem [[Deželni zbor (Avstrijsko cesarstvo)|deželnem]], kasneje pa tudi v [[Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)|državnem zboru]], {{ill|Franc Grafenauer|de|Franz Grafenauer|display=1}}, iz Most pri Veliki vasi pri Šmohorju.<ref name="SloBioIGrf"/><ref name="GrafB_Zb_Utrinki"/> Čeprav je bil v sorodstvu z Ivanom šele v sedmem kolenu (mali bratranec Ivanovega očeta), so ga tudi Ivanovi otroci vedno klicali za "Plicovega strica".<ref name="hišno ime Plic" group=O>po hišnem imenu Plicova kajža, po nemškem Blitz-keusche, v bližnjih Mostah </ref> {{sfn|Grafenauer|1973|page=228}} Med drugim je Jožef Grafenauer (med 1865 in 1868) izdelal tudi orgle v cerkvi sv. Križa (na Peravi) in jih 1876 še razširil.<ref name="Peravska cerkev">Villach, Heiligenkreuz (Perauer Kirche) [https://www.orgelsammlung.de/orgeln/v/villach-heiligenkreuz/ Orgel von Josef Grafenauer (Egg), 1868.]</ref> Oba (Jožef in Franc) skupaj pa sta (l. 1882, ko je bil mali Ivan star 2 leti in je bil njegov oče še tam mežnar in organist) naredila tudi orgle v cerkvi na Brdu, torej tisti, ki stoji nedaleč od Otartove domačije, v kateri je tedaj Ivan kot otrok živel pri dedu, v tisti cerkvi, v kateri je bil tudi krščen, in od koder je le nekaj korakov proč kasneje hodil v prve razrede ljudske šole. Ne le glasba in ljubezen do - še posebej slovenskega - jezika sta bili torej res že rodove nazaj na veliko načinov doma v tej družini, tudi to kako nastaja glasbilo, kakršno so orgle, je mogel videti že kot otrok.<ref name="OML">{{navedi splet |last1=Reichling |first1=Matthias |title=Grafenauer, Familie |url=https://www.musiklexikon.ac.at/ml/musik_G/Grafenauer_Familie.xml |website=Oesterreichisches Musiklexikon online |access-date=10. december 2023}}</ref> <!-- <ref name=KZgodovinaNSS_Predgovor> {{navedi knjigo |last1=Grafenauer |first1=Ivan |editor1-last=Strgar |editor1-first=Jože |editor2-last=Grafenauer |editor2-first=Bogo |title=Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva |url= |date=1973 |publisher=Mohorjeva družba v Celju |location=Ob kratki zgodovini starejšega slovenskega slovstva (Bogo Grafenauer) |isbn= |pages=[https://archive.org/details/grafenauerjevzbo0000unse/page/13 5-9] }}</ref> <ref name=KZgodovinaSSS_Ziv> {{navedi knjigo |last1=Grafenauer |first1=Ivan |editor1-last=Strgar |editor1-first=Jože |editor2-last=Grafenauer |editor2-first=Bogo |title=Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva |url= |date=1973 |publisher=Mohorjeva družba v Celju |location=: Življenje in delo (Bogo Grafenauer) |isbn= |pages=[https://archive.org/details/grafenauerjevzbo0000unse/page/13 223-314 ] }}</ref> --> Peravška mežnarija je bila stisnjena med cesto in pokopališče in tam je fantiča, vajenega prosto tekati po bližnjih vaseh okrog Brda - pretežko imeti pred očmi, tako da se je že pred veliko nočjo 1886 vrnil na materin dom pri Zilji in - razen šolskega leta 1886/87 - do septembra 1889 tam na Brdu tudi končal ljudsko šolo do srede četrtega razreda, čeprav so ga nato v Beljaku postavili vnovič na začetek tretjega razreda. Tega do konca življenja ni mogel odpustiti tamkajšnjemu šolskemu upravitelju.{{sfn|Grafenauer|1974|pages=229-230}} Oče in mati, ki je romarjem tudi prodajala spominke in druge zanje zanimive reči, sta sčasoma prihranila dovolj, da sta v tedanji vasi Waltersdorf postavila svojo hišo in tudi nakupila nekaj zemlje, kar jima je omogočilo zaslužiti tudi s prodajo mleka in drugega v mestu. 1906 je orgle v tej cerkvi, ki jih je nekaj desetletij prej naredil njegov oče, še enkrat razširil Franc Grafenauer in postavil tudi nov prosto stoječ igralnik.<ref name="Peravska cerkev"/> V začetku marca 1916 med prvo svetovno vojno sta bila Miha Grafenauer in tedanji Peravski župnik {{ill|Jurij Trunk|de|Finkenstein am Faaker See |display=yes}} osumljena veleizdaje (s cerkvenega stolpa naj bi dajala signale Italijanom). Skoraj hkrati - 4. marca - je bil zaradi izjav naklonjenosti do sovražnikov (Rusov) zaprt tudi Franc Grafenauer (16. maja obsojen na 5 let ječe, odsedel dobro leto in bil po amnestiji junija 1917 izpuščen. Tudi Miha je bil nekaj časa zaprt in je poleg tega po vojni izgubil zaposlitev na Peravi, tako da sta prav ta s privarčevanim denarjem kupljena zemlja in zgrajena domačija omogočila družini preživetje.{{sfn|Grafenauer|1974|page 229}}{{sfn|Mihelič|1996 page 14}}. == Šolanje in dosežki == Leta 1900 je dokončal [[Beljak|beljaško]] klasično [[gimnazija|gimnazijo]]. V letih 1900–1904 je na [[Dunaj|Dunaju]] študiral [[slavistika|slavistiko]] in [[germanistika|germanistiko]]. Najprej je učil na gimnaziji v [[Kranj|Kranju]], od leta 1908 pa v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Leta 1917 je doktoriral na Dunaju, 1919. pa se je habilitiral v [[Zagreb|Zagrebu]], kjer so se pripravljali učitelji za novo ljubljansko [[univerza|univerzo]], vendar s kandidaturo v Ljubljani 1919 ni uspel in je predaval kot privatni [[docent|docent]] samo en semester (1920/21). Leta 1940 je postal dopisni, 1946 pa redni član [[SAZU|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] ter tajnik njegovega razreda za filološke in literarne vede. Leta 1947 je ustanovil komisijo, nato (1951) [[Inštitut za slovensko narodopisje]] pri SAZU (zdaj ISN ZRC SAZU) in bil njegov upravnik do smrti.<ref name="MStanovnik">{{navedi revijo |last=Stanonik|first=Marija|url=https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/view/1011/792 |title=Ivan Grafenauer, njegove kulturnohistorične in etnološkoprimerjalne raziskave (slovenske) slovstvene folklore |magazine=Traditiones |access-date=28. november 2025 |date=2011 |format= |work= |publisher=[[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]] }}</ref> <ref name="ISN SAZU 25let">{{navedi revijo |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |title=Zbornik Instituta za slovensko narodopisje |url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6LGSEGH/e53aec46-e6d7-459d-ba6a-eaf7a5deec8f/PDF |magazine=Traditiones |location= |publisher=[[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]] |date=1972 |access-date=28. november 2025 }} </ref>{{tl|Navedi revijo}}Bil je tudi pobudnik za ustanovitev mednarodne zveze narodopiscev vzhodnoalpskih dežel – [[Alpes Orientales]]. Postal je častni član Slovenskega [[Slavistično društvo Slovenije|slavističnega društva]] in slovenskega etnološkega društva, leta 1964 pa je bil izvoljen tudi za častnega člana [http://www.ut.ee/isfnr/ Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva]. (International Society for Folk Narrative research).<ref name="BioSAZUIGrf"/> Raziskoval je predvsem srednjeveško pismenstvo in starejšo slovensko književnost ter s primerjalno in kulturnozgodovinsko metodo motive in verzne oblike ljudskega slovstva.<ref name="BioSAZUIGrf"/> == Družina == Z Ljudmilo, rojeno Dolžan iz [[Zabreznica|Zabreznice]] je ustvaril veliko družino. Več izmed potomcev je znanih, nekateri med njimi otroci [[Bogo Grafenauer]], [[Stanko Grafenauer]], [[Marija Vogelnik|Marija Grafenauer (por. Vogelnik),]] [[Radogost Grafenauer]], [[Gorazd Grafenauer]], Bogomila, Milica<ref name=JAccuse>{{navedi splet |title=J'accuse : ali Kako popraviti po vojni storjene krivice?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1KCWZBER |date=1997 |accessdate=2026-06-04 |publisher=Zgodovinsko društvo Celje |website=[[Digitalna knjižnica Slovenije]] }}</ref> {{cobiss|id=5393965}}, Vida (por. Hribar), Slavka (por. Hronek), Blagica, Vlasta, Svetoslava Ana (por. Zorč), Irena; vnuk [[Andrej Grafenauer]] in njegovi potomci (npr. [[Erazem Grafenauer|Erazem]]) ter vnukinje Martina Zupan, [[Darja Mihelič]], [[Irena Grafenauer]], [[Eka Vogelnik]] (mati [[Brina Vogelnik|Brine]]) itn.<ref name="SloBioIGrf"/><ref name="GrafB_Zb_Utrinki"/> == Delo == Kot [[publicist|publicist]] je največ sodeloval pri ''[[Dom in svet|Domu in svetu]]''. Pripravljal je gimnazijske čitanke in pisal članke o novejših slovenskih pisateljih za enciklopedična dela. Podrobno je raziskoval [[srednji vek]] in zagovarjal tezo o nepretrgani slovstveni tradiciji v tej dobi. Vanjo se je najbolj poglobil z monografijo o [[karolinška kateheza|karolinški katehezi]] in izvoru [[Brižinski spomeniki|Brižinskih spomenikov]]. Njegova ''Kratka zgodovina slovenskega slovstva I–II'' je bila med vojnama najbolj razširjen gimnazijski priročnik. Po upokojitvi leta 1940 se je skoraj popolnoma usmeril v [[etnologija|narodopisje]]. Spojitev etnološke kulturnozgodovinske metode s primerjalno književnozgodovinsko mu je prinesla pomembne dosežke z dognanji o starosti naših [[ljudska pesem|ljudskih pesmi]], njihovi motiviki in oblikovnih značilnostih. Monografija o [[Lepa Vida|Lepi Vidi]] (1943) velja za vrh Grafenauerjevega narodopisnega snovanja. Svoja etnološka in kulturnozgodovinska dognanja je strnil z obravnavo književnosti v zadnji, nedokončani verziji ''Kratke zgodovine starejšega slovenskega slovstva''.<ref name="BioSAZUIGrf"/> == Izbrana bibliografija == * ''Zgodovina slovenskega slovstva I–II'', 1909–1911 {{COBISS|ID=29931265}} * ''Iz Kastelčeve zapuščine (komentirane objave)'', 1911 {{COBISS|ID=82822912}} * ''Kratka zgodovina slovenskega slovstva I–II'', 1917–1919 {{COBISS|ID=25309697}}, ''2. izdaja'', 1920 {{COBISS|ID=604161}} * ''Valentin Vodnik - pesnik'', 1918 {{COBISS|ID=29849601}} * ''Karolinška kateheza ter izvor Brižinskih spomenikov'', 1936 {{COBISS|ID=20021760}} * ''Lepa Vida: študija o izvoru, razvoju in razkroju narodne balade o Lepi Vidi'', 1943 {{COBISS|ID=27002113}} * ''Slovenske pripovedke o kralju Matjažu'', 1951 {{COBISS|ID=185656832}} * ''Narodno pesništvo'', 1945 {{COBISS|ID=90543360}} * ''Narodopisje Slovencev'', 1952 {{COBISS|ID=30986497}} * ''Spokorjeni grešnik: študija o izvoru, razvoju in razkroju slovensko-hrvaško-vzhodnoalpske ljudske pesmi'', 1965 {{COBISS|ID=34503425}} * ''Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva'', 1973 {{COBISS|ID=7719169}} * ''Literarno-zgodovinski spisi'', 1980 {{COBISS|ID=16555008}} * Brezen in brezova voda (1962, v ''Slovenskem etnografu'' v dLib.si o izviru slovenskih imen za mesece, lahko tudi vir za njegova otroška leta) {{cobiss|id=240292096}} == Uredniško delo == * Josip Jurčič, ''Spisi'', I–X, 1917–1923 {{COBISS|ID=30647809}} * Valentin Vodnik, ''Izbrano delo'', 1935 {{COBISS|ID=96443904}} == Viri in sklici == === Opombe === {{sklici|2|group=O}} === Sklici === {{sklici|2}} === Dela o Ivanu Grafenauerju in drugi viri === * Bogo Grafenauer, ''Ivan Grafenauer'', (v: I. Grafenauer, Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva, 1973) {{COBISS|ID=7719169}} * Bogo Grafenauer, ''Življenjepis'' in ''Bibliografija'' (v: I. Grafenauer, Literarnozgodovinski spisi, 1980) {{COBISS|ID=16555008}} * Jože Pogačnik, ''Ivan Grafenauer in literarna zgodovina'' (v: I. Grafenauer, Literarnozgodovinski spisi, 1980) {{COBISS|ID=16555008}} * Jože Koruza, ''Ivan Grafenauer kot literarni zgodovinar'', Jezik in slovstvo, 1980–1981 {{COBISS|ID=41558016}} * Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl, ''[http://www.boehlau-verlag.com/download/163767/978-3-205-79673-2_1_OpenAccess.pdf Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: Von den Anfängen bis 1942.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160624030625/http://www.boehlau-verlag.com/download/163767/978-3-205-79673-2_1_OpenAccess.pdf |date=2016-06-24 }}'' 2016 {{COBISS|ID=1877638}} * Marija Stanonik, ''Nesojena pot Ivana Grafenauerja na prvo slovensko univerzo'', (v: Ramovšev zbornik, 2023) {{isbn|978-961-268-093-0 }}, str. 203 in dalje, {{COBISS|ID=124413443 }}. * [https://www.slovenska-biografija.si/avtor/Grf./ Seznam biografskih člankov, ki jih napisal] na [[Slovenska biografija]] * <!-- <ref name=""> -->{{navedi splet |url=https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20251109_233625_a12061283.html |title=Ivan Grafenauer: Osebna bibliografija za obdobje 1908-2019 |accessdate=2026-01-07 |date= |format= |work= |website= vzajemna baza podatkov COBISS.SI/COBIB.SI}}<!-- </ref> --> * [[Milko Matičetov]] v Slovenski etnograf: [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXQMCG3H/0eef2198-e007-4564-8a90-c5d9be065b6d/PDF Ivan Grafenauer: Ob osemdesetletnici] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Grafenauer, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze na Dunaju]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi na Dunaju]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] 1rhc11n73b41wj6yaakqdpfdj63oj3y 0 131749 6685270 6658451 2026-06-04T20:35:55Z Upwinxp 126544 konec ministrovanja 6685270 wikitext text/x-wiki {{Infobox Politician |honorific-prefix= |name=Matjaž Han |honorific-suffix= |image= |caption= |order= |term_start= |term_end= |predecessor= |successor= |order2=[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije]] |term_start2=1. junij 2022 |term_end2=4. junij 2026 |predecessor2=[[Zdravko Počivalšek]] |successor2=[[Anže Logar]] |premier2=[[Robert Golob]] | order3= 8. [[Socialni demokrati#Seznam predsednikov|predsednik Socialnih demokratov]] | term_start3= 13. april 2024 | term_end3= | predecessor3= [[Tanja Fajon]] | successor3= | order4=[[Občina Radeče|Župan Občine Radeče]] | term_start4= 2006 | term_end4= 2011 |birth_date=<!-- Wikidata --> |birth_place= |death_date= |death_place= |nationality=[[Slovenci|slovenska]] |otherparty= |partner=Ljudmila Han }} '''Matjaž Han''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]] in [[podjetnik]], * [[17. januar]] [[1971]], [[Celje]]. Matjaž Han je od aprila 2024 predsednik stranke [[Socialni demokrati]]. Od leta 2022 do 2026 je bil [[Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije|minister za gospodarski razvoj in tehnologijo]] (od 2023 se njegov položaj imenuje [[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|minister za gospodarstvo, turizem in šport]]). Pred tem je bil od leta 2004 poslanec v Državnem zboru in dolgoletni vodja [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|poslanske skupine SD]]. == Mladost in podjetništvo == V osnovni in srednji šoli je treniral [[rokomet]] in bil vratar pri klubu RK Radeče. Obiskoval je [[Ekonomska šola Celje|Srednjo trgovsko-komercialno šolo v Celju]]. Z očetom je soustanovil družinsko podjetje ''M and M international'' in med letoma 1992 in 2004 v njem deloval kot direktor, kasneje pa kot družbenik. Ob prevzemu funkcije gospodarskega ministra je napovedal, da se bo iz podjetja umaknil.<ref>{{Navedi splet|title=Matjaž Han korak bližje ministrskemu stolu: Mogoče sem naiven, a delal bom tako|url=https://n1info.si/novice/slovenija/matjaz-han-poslancem-bo-predstavil-nacrt-ministrovanja/|website=N1|date=2022-05-28|accessdate=2022-06-05|language=sl-SI}}</ref> == Politična kariera == Matjaž Han je bil [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|izvoljen]] v [[Državni zbor Republike Slovenije]] leta 2004, kjer je bil član različnih odborov, med drugim [[Odbor za gospodarstvo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbora za gospodarstvo]], [[Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje Državnega zbora Republike Slovenije|Odbora za notranjo politiko]] in [[Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide Državnega zbora Republike Slovenije|Odbora za delo, družino in socialne zadeve]] (podpredsednik). Leta 2006 je postal župan [[Občina Radeče|Občine Radeče]], leta 2010 pa je bil ponovno izvoljen. Po izvolitvi za poslanca na listi SD na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah 2011]] je prenehal opravljati župansko funkcijo.<ref>[http://www.rtvslo.si/volitve-2011/11-zupanov-se-bo-moralo-posloviti-od-sedeza/272162 11 županov se bo moralo posloviti od sedeža]</ref> Leta 2013 je postal vodja [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|poslanske skupine Socialnih demokratov]], funkcijo je opravljal do leta 2022, ko je postal [[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|minister za gospodarski razvoj in tehnologijo]] v [[15. vlada Republike Slovenije|15. vladi Republike Slovenije]]. Po reorganizaciji vlade je bil 24. januarja 2023 imenovan za [[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|ministra za gospodarstvo, turizem in šport]].<ref>{{Navedi splet|title=DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-55-glasovi-potrdil-listo-ministrskih-kandidatov/655412|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša nov Zakon o Vladi Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-23-kaj-prinasa-nov-zakon-o-vladi-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref> Aprila 2024 je bil na volilnem kongresu Socialnih demokratov izvoljen za predsednika stranke, pri čemer je v drugem krogu glasovanja s 182 proti 172 glasovom premagal protikandidata [[Milan Brglez|Milana Brgleza]].<ref>{{Navedi splet|title=Novi predsednik SD je Matjaž Han. Brgleza je premagal za vsega deset glasov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/novi-predsednik-sd-je-han-brgleza-premagal-za-vsega-deset-glasov/|website=n1info.si|accessdate=2024-04-14|language=sl|date=2024-04-14}}</ref> Ob tem je zavrnil možnost, da bi postal podpredsednik vlade. To funkcijo je v imenu SD še naprej opravljala zunanja ministrica [[Tanja Fajon]]. Po tem, ko sta koalicijski stranki [[Gibanje Svoboda]] in [[Levica (Slovenija)|Levica]] pozvali k bojkotu referenduma o dodatkih h pokojninam za izjemne umetniške dosežke, je SD takšen poziv označila za neprimeren. Han je dejal, da je to politično neodgovorno in kratkoročno všečno.<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša: Gre za zmago razuma. Asta Vrečko: Referendum je sklican za preštevanje desnih volivcev.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pokojninah-kulturnikov/janez-jansa-gre-za-zmago-razuma-asta-vrecko-referendum-je-sklican-za-prestevanje-desnih-volivcev/745356|website=rtvslo.si|accessdate=2025-05-11|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Ob več slabših nižanjih gospodarskih napovedi za Slovenijo s strani mednarodnih finančnih organizacij, je Han izrazil zaskrbljenost nad stanjem gospodarstva v državi in se med drugim zavzel za vnovično omilitev pogojev za tako imenovane normirance z vrnitvijo vstopnih pogojev s 50.000 na 60.000 evrov oz. s 100.000 na 120.000.<ref>{{Navedi splet|title=Han za izboljšanje položaja normirancev in udeležbo delavcev pri dobičku|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/han-za-izboljsanje-polozaja-normirancev-in-udelezbo-delavcev-pri-dobicku/747978|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-14|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah leta 2026]] je bil na listi [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] znova izvoljen za poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-10}}</ref> == Zasebno == Živi v Radečah. Poročen je z Ljudmilo Han. Njegova hči je bila zaposlena v pisarni tedanje evropske poslanke [[Tanja Fajon|Tanje Fajon]].<ref>{{Navedi splet|title=FOTO: Fajonova bo zaposlila hčer znanega politika, ki je prava lepotica|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/foto-fajonova-bo-zaposlila-hcer-znanega-politika-ki-je-prava-lepotica/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2022-06-05|language=sl-si}}</ref>{{Potreben boljši vir|reason=tabloid|date=januar 2025}} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-gospodarstvo-turizem-in-sport/o-ministrstvu/matjaz-han/ Uradna predstavitvena stran na spletnem mestu Vlade Republike Slovenije] {{Ministri za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije}}{{4DZRS}} {{5DZRS}} {{6DZRS}} {{7DZRS}} {{normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Han, Matjaž}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski poslovneži]] [[Kategorija:Poslanci 4. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Socialnih demokratov (Slovenija)]] [[Kategorija:Župani Občine Radeče]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za gospodarstvo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri 15. vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Posavci]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] fammai9u24yz4gqbheewxi3ifsz4dkd 0 131799 6685260 6661949 2026-06-04T20:20:52Z Upwinxp 126544 konec ministrovanja 6685260 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Borut Sajovic |image= <!-- WD --> |office=[[Minister za obrambo Republike Slovenije]] |predecessor=[[Marjan Šarec]] |successor= |term_start=7. oktober 2024 |term_end=4. junij 2026 |premier=[[Robert Golob]] |order1=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart1=10. april 2026 |termend1= |termstart2=13. maj 2022 |termend2=7. oktober 2024 |order3=[[Občina Tržič|Župan Občine Tržič]] |term_start3=2006 |term_end3=13. maj 2022 |predecessor3=[[Pavel Rupar]] |successor3=[[Peter Miklič]] |party=[[LDS]]<br>[[Gibanje Svoboda]] (od 2022) |religion= |signature= |signature_size= }} '''Borut Sajovic''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[poslanec]] in [[veterinar]], * [[18. julij]] [[1960]], [[Kranj]]. Sajovic je bil med letoma 2006 in 2022 župan [[Občina Tržič|Občine Tržič]]. Od junija 2022 do oktobra 2024 je bil poslanec [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]], kjer je bil kot član [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]] poslanec že med letoma 2004 in 2011. Od leta 2024 do 2026 je bil [[minister za obrambo Republike Slovenije]]. == Življenjepis == Borut Sajovic je bil leta 2004 kot član [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]] izvoljen v [[Državni zbor Republike Slovenije]]; v tem mandatu je bil član [[Odbor za okolje in prostor Državnega zbora Republike Slovenije|odbora za okolje in prostor]] in [[Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega zbora Republike Slovenije|odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] ter podpredsednik [[Komisija po Zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo Državnega zbora Republike Slovenije|komisije po Zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo]] in [[Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|mandatno-volilne komisija]]. Leta 2006 je na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|lokalnih volitvah]] prejel 54,15 odstotkov glasov in bil izvoljen na mesto župana [[Občina Tržič|Občine Tržič]].<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/iz-omar-letijo-okostnjaki.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-02-26|archive-date=2022-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20220517205953/https://www.24ur.com/iz-omar-letijo-okostnjaki.html|url-status=dead}}</ref> Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|lokalnih volitvah 2010]] je prejel 51,44 odstotka glasov, [[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|leta 2014]] 61,16 in [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|leta 2018]] 65,88. Kot župan je bil leta 2018 obtožen seksizma.<ref>{{Navedi splet|title=Nizkotnost ali slaba šala? Župan sodelavcem podaril sladkarije v obliki spolnih organov {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zupan-sodelavcem-podaril-sladkarije-v-obliki-spolnih-organov.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Župan je ostal do leta 2022, ko kandidature ni ponovil. Leta 2022 se je pridružil stranki [[Gibanje Svoboda]] in bil izvoljen za poslanca v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]], s čimer mu je prenehal mandat tržiškega župana. 25. maja 2022 je ob izvolitvi Roberta Goloba na mesto predsednika vlade prevzel vodenje [[Poslanska skupina Svoboda|poslanske skupine Svoboda]]. Bil je tudi član mandatno-volilne komisije in preiskovalne [[Preiskovalna komisija o ugotavljanju domnevnega finančnega izčrpavanja podjetja GEN-I, domnevno spornih praks v zvezi s podjetjem STAR SOLAR d.o.o.|komisije o ugotavljanju domnevnih nepravilnostih v podjetjih GEN-I in STAR Solar ter povezavah s financiranjem stranke Gibanja Svoboda]]. 17. septembra 2024 je premier Golob napovedal, da bo Sajovica predlagal za novega [[Minister za obrambo Republike Slovenije|ministra za obrambo]]. Kandidata je istega dne predstavil koaliciji na delovnem sestanku o kadrovskih vprašanjih.<ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za ministra za obrambo je Borut Sajovic|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidat-za-ministra-za-obrambo-je-borut-sajovic/721228|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Sajovic je bil potrjen na matičnem odboru, 7. oktobra pa kot novi minister prisegel v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=DZ potrdil Boruta Sajovica za obrambnega ministra, Vinka Logaja pa za vzgojo in izobraževanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-potrdil-boruta-sajovica-za-obrambnega-ministra-vinka-logaja-pa-za-vzgojo-in-izobrazevanje/723432|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-07|language=sl}}</ref> Leta 2026 je za Gibanje Svoboda v volilnem okraju Tržič kandidiral na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Dobil je 2525 glasov (29,53 odstotkov) in osvojil mandat poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-02|title=Izidi glasovanja|date=1.4.2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> V [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. sklicu Državnega zbora]] je vnovič vodja [[Poslanska skupina Svoboda|Poslanske skupine Svoboda]].<ref>{{Navedi splet|title=Kdo so novi vodje poslanskih skupin, ki bodo na kolegijih sogovorniki predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića?|url=https://strogo-zaupno.si/politika/kdo-so-novi-vodje-poslanskih-skupin-ki-bodo-na-kolegijih-sogovorniki-predsednika-drzavnega-zbora-zorana-stevanovica/|website=Strogo Zaupno|date=2026-04-15|accessdate=2026-04-20|language=sl-SI|first=Vladimir|last=Vodušek}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih veterinarjev]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] * [[Seznam poslancev 4. državnega zbora Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.dz-rs.si/index.php?id=92&docid=P069 Uradna predstavitvena stran Državnega zbora Republike Slovenije] == Sklici == {{sklici}} {{Ministri za obrambo Republike Slovenije}} {{4DZRS}} {{5DZRS}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Sajovic, Borut}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski veterinarji]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Kranj]] [[Kategorija:Župani Mestne občine Kranj]] [[Kategorija:Diplomiranci Veterinarske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Veterinarski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Poslanci 4. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za obrambo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] 2ely8bj4fgs2owgj1vk9zg5ah6fppdp 6685261 6685260 2026-06-04T20:21:48Z Upwinxp 126544 naslednik 6685261 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Borut Sajovic |image= <!-- WD --> |office=[[Minister za obrambo Republike Slovenije]] |predecessor=[[Marjan Šarec]] |successor=[[Valentin Hajdinjak]] |term_start=7. oktober 2024 |term_end=4. junij 2026 |premier=[[Robert Golob]] |order1=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart1=10. april 2026 |termend1= |termstart2=13. maj 2022 |termend2=7. oktober 2024 |order3=[[Občina Tržič|Župan Občine Tržič]] |term_start3=2006 |term_end3=13. maj 2022 |predecessor3=[[Pavel Rupar]] |successor3=[[Peter Miklič]] |party=[[LDS]]<br>[[Gibanje Svoboda]] (od 2022) |religion= |signature= |signature_size= }} '''Borut Sajovic''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[poslanec]] in [[veterinar]], * [[18. julij]] [[1960]], [[Kranj]]. Sajovic je bil med letoma 2006 in 2022 župan [[Občina Tržič|Občine Tržič]]. Od junija 2022 do oktobra 2024 je bil poslanec [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]], kjer je bil kot član [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]] poslanec že med letoma 2004 in 2011. Od leta 2024 do 2026 je bil [[minister za obrambo Republike Slovenije]]. == Življenjepis == Borut Sajovic je bil leta 2004 kot član [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]] izvoljen v [[Državni zbor Republike Slovenije]]; v tem mandatu je bil član [[Odbor za okolje in prostor Državnega zbora Republike Slovenije|odbora za okolje in prostor]] in [[Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega zbora Republike Slovenije|odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] ter podpredsednik [[Komisija po Zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo Državnega zbora Republike Slovenije|komisije po Zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo]] in [[Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|mandatno-volilne komisija]]. Leta 2006 je na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|lokalnih volitvah]] prejel 54,15 odstotkov glasov in bil izvoljen na mesto župana [[Občina Tržič|Občine Tržič]].<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/iz-omar-letijo-okostnjaki.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-02-26|archive-date=2022-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20220517205953/https://www.24ur.com/iz-omar-letijo-okostnjaki.html|url-status=dead}}</ref> Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|lokalnih volitvah 2010]] je prejel 51,44 odstotka glasov, [[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|leta 2014]] 61,16 in [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|leta 2018]] 65,88. Kot župan je bil leta 2018 obtožen seksizma.<ref>{{Navedi splet|title=Nizkotnost ali slaba šala? Župan sodelavcem podaril sladkarije v obliki spolnih organov {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zupan-sodelavcem-podaril-sladkarije-v-obliki-spolnih-organov.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Župan je ostal do leta 2022, ko kandidature ni ponovil. Leta 2022 se je pridružil stranki [[Gibanje Svoboda]] in bil izvoljen za poslanca v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]], s čimer mu je prenehal mandat tržiškega župana. 25. maja 2022 je ob izvolitvi Roberta Goloba na mesto predsednika vlade prevzel vodenje [[Poslanska skupina Svoboda|poslanske skupine Svoboda]]. Bil je tudi član mandatno-volilne komisije in preiskovalne [[Preiskovalna komisija o ugotavljanju domnevnega finančnega izčrpavanja podjetja GEN-I, domnevno spornih praks v zvezi s podjetjem STAR SOLAR d.o.o.|komisije o ugotavljanju domnevnih nepravilnostih v podjetjih GEN-I in STAR Solar ter povezavah s financiranjem stranke Gibanja Svoboda]]. 17. septembra 2024 je premier Golob napovedal, da bo Sajovica predlagal za novega [[Minister za obrambo Republike Slovenije|ministra za obrambo]]. Kandidata je istega dne predstavil koaliciji na delovnem sestanku o kadrovskih vprašanjih.<ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za ministra za obrambo je Borut Sajovic|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidat-za-ministra-za-obrambo-je-borut-sajovic/721228|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Sajovic je bil potrjen na matičnem odboru, 7. oktobra pa kot novi minister prisegel v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=DZ potrdil Boruta Sajovica za obrambnega ministra, Vinka Logaja pa za vzgojo in izobraževanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-potrdil-boruta-sajovica-za-obrambnega-ministra-vinka-logaja-pa-za-vzgojo-in-izobrazevanje/723432|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-07|language=sl}}</ref> Leta 2026 je za Gibanje Svoboda v volilnem okraju Tržič kandidiral na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Dobil je 2525 glasov (29,53 odstotkov) in osvojil mandat poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-02|title=Izidi glasovanja|date=1.4.2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> V [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. sklicu Državnega zbora]] je vnovič vodja [[Poslanska skupina Svoboda|Poslanske skupine Svoboda]].<ref>{{Navedi splet|title=Kdo so novi vodje poslanskih skupin, ki bodo na kolegijih sogovorniki predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića?|url=https://strogo-zaupno.si/politika/kdo-so-novi-vodje-poslanskih-skupin-ki-bodo-na-kolegijih-sogovorniki-predsednika-drzavnega-zbora-zorana-stevanovica/|website=Strogo Zaupno|date=2026-04-15|accessdate=2026-04-20|language=sl-SI|first=Vladimir|last=Vodušek}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih veterinarjev]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] * [[Seznam poslancev 4. državnega zbora Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.dz-rs.si/index.php?id=92&docid=P069 Uradna predstavitvena stran Državnega zbora Republike Slovenije] == Sklici == {{sklici}} {{Ministri za obrambo Republike Slovenije}} {{4DZRS}} {{5DZRS}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Sajovic, Borut}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski veterinarji]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Kranj]] [[Kategorija:Župani Mestne občine Kranj]] [[Kategorija:Diplomiranci Veterinarske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Veterinarski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Poslanci 4. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za obrambo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] d4ax374b7f8d4dv4oo12rl794ec2cwf 0 132949 6685457 6517629 2026-06-05T08:38:54Z ~2026-33387-69 261150 6685457 wikitext text/x-wiki 6685458 6685457 2026-06-05T08:39:19Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-33387-69|~2026-33387-69]] ([[User talk:~2026-33387-69|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:~2025-26772-71|~2025-26772-71]] 6517629 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec |Name = Sean »Diddy« Combs |Background = solo_singer |Birth_name = Sean John Combs |Alias = Diddy, Puff Daddy, Puffy, Sean John, P-Diddy |Origin = [[New York]], [[New York]], [[Združene države Amerike|ZDA]] |Genre = [[Hip hop]] |Occupation = <!-- WD --> |Years_active = 1988 – 2024 |Label = [[Bad Boy]] |Associated_acts = [[Notorious B.I.G.]], [[Lil' Kim]], [[The Hitmen]], [[Cheri Dennis]], [[Keyshia Cole]], [[Mary J. Blige]] }} '''Sean John Combs''' (poznan tudi kot '''Puff Daddy''', '''P. Diddy''' in trenutno '''Diddy'''), [[Američani|ameriški]] [[rap]]er, * [[4. november]] [[1969]], [[Harlem]], [[New York]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. == Življenjepis == Sean je svoje prve uspehe dosegel kot producent pevke Mary J. Blige, nato pa se je njegova kariera strmno vzpenjala. Izgradil je raperski imperij imenovan Bad Boy, pri katerem poleg njega samega ustvarjajo oz. so ustvarjali še pokojni Notorious B.I.G., Danity Kane, Shyne, Lox, Mase, Cassie, Yung Joc in mnogi drugi, predvsem v Ameriki uspešni glasbeniki. Puffy je postal tudi ena največjih ikon svetovne glasbene industrije, odprl svojo znamko oblek imenovano »Sean John«, še danes pa velja za najbogatejšega raperja. V prvi vrsti je Puffy sicer producent, aranžer in avtor glasbe, ravno zato so mu pri plošči »Press Play«, pri pisanju tekstov na pomoč priskočili mnogi eminentni mainstreamovski in podtalni raperji. Besedila so že od nekdaj največja rakrana Puffyja. Tokrat so mu kot gostje in na pomoč priskočili Pharoahe Monch, Cee-Lo (Gnarls Barkley, Goodie Mob), pevka Nicole iz skupine Pussycat Dolls, raper Nas, Big Boi iz OutKast, Fergie iz Black Eyed Peas, pa zvezdniške pevke Christina Aguilera, Mary J. Blige, Ciara, Jamie Foxxx, Brandy, Keyshia Cole in Avant. Za beate so se poskrili največji mojstri hiphoperskih beatov, od Kanye Westa, Just Blaza, Pharrella, do Havoca iz Mobb Deep, Will.I.Am ter Rich Harrison. Artist, nekoč znan pod imenom Puff Daddy, se s svojimi spremembami imen še sedaj ne more sprijazniti. V Ameriki namreč nastopa pod imenom Diddy, drugod po svetu pa je še vedno znan pod imenom P. Diddy. == Sklici == {{sklici|1}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški raperji]] 2912pqpq2pcn0eqzvq4kmfs7gxyb7e5 0 136927 6685092 6232429 2026-06-04T13:16:34Z ~2026-32552-67 260877 /* Nagrade */ 6685092 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Aleksander Valič''', [[Slovenci|slovenski]] [[gledališče|gledališki]] in [[filmski igralec]], * [[10. februar]] [[1919]], [[Gorica]], [[Italija]], † [[26. oktober]] [[2015]].<ref>http://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrl-je-starosta-slovenskega-igralstva-aleksander-valic/377177</ref> [[Slika:Carlo Goldoni, Lažnik, Drama SNG v Ljubljani.jpg|thumb|left|250px|Valič v drami ''Lažnik'' leta 1954]] Pred vojno je bil član [[Sokol (društvo)|sokolskega]] ljubiteljskega gledališča na [[Četrtna skupnost Vič|Viču]]. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil sodelavec [[Osvobodilna fronta|OF]], [[partizani|partizan]], organizator mitingov, recitator in pevec. Bil je tudi član ''[[Frontno gledališče - VII. korpus|Frontnega gledališkega VII. korpusa]]'' na [[Dolenjska|Dolenjskem]]. Po osvoboditvi je postal član slovenskega gledališča v Trstu, od sezone 1947/48 pa do upokojitve je deloval v [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Ljubljanski Drami]]. Za svoje delo je bil leta 1972 nagrajen z [[Borštnikova nagrada|Borštnikovo nagrado]] (za vlogo Geronta v ''Scapinovih zvijačah'', Ljubljanska Drama), leta 1967 pa z [[Prešernova nagrada|nagrado Prešernovega sklada]] (za naslovno vlogo v odrski priredbi [[Denis Diderot|Diderotovega]] dela ''Rameaujev nečak''). [[Slika:Ivan Cankar, Hlapci, Drama SNG v Ljubljani (3).jpg|thumb|left|250px|Valič v drami ''[[Hlapci]]'' leta 1967]] Nastopal je tudi v petnajstih slovenskih filmih (v prvem slovenskem filmu ''[[Na svoji zemlji]]'', ''[[Decembrski dež]]'', ''[[Samorastniki (film)|Samorastniki]]'', ''[[Naš avto]]'', ''[[Dolina miru]]'', ...), na radiu in televiziji (''[[Utonilo je sonce]], Kukavičji Mihec, Mali oglasi, ...'') ter napisal dve knjigi o gledališkem življenju, ''Frontniki'' (1980) in ''Spomini na prva leta Slovenskega narodnega gledališča za Trst in Primorje: 1945-1947'' (1999). === Zasebno === Od 1948 je bil poročen z Danico, ima sina [[Iztok Valič|Iztoka]], ki je igralec, režiser in ustanovitelj Gledališča za otroke in mlade Ljubljana. Vnuka sta igralec [[Domen Valič|Domen]] in komik [[Vid Valič]]. Znan igralec [[Dare Valič]] je njegov nečak, [[Aleš Valič]] pa je v daljnem sorodstvu. == Igralska rodbina Valič== ===Potomci Aleksandra Valiča=== {|class="wikitable" ! width=480px colspan=3|↓ [[Aleksander Valič]] ↓<br>(1919–2015) |- ! width=160px|<small>↓ njegov sin ↓</small> ! width=160px|<small>↓ njegov nečak ↓</small> ! width=160px|<small>↓ njegov daljni sorodnik ↓</small> |- | align=center style="border-top-width:5px"|↓ [[Iztok Valič]] ↓<br><small>(1950– )</small> | align=center style="border-top-width:5px"|↓ [[Dare Valič]] ↓<br><small>(1941–2023)</small> | align=center style="border-top-width:5px"|↓ [[Aleš Valič]] ↓<br><small>(1955– )</small> |- | bgcolor=#F5F5DC align=center style="border-top-width:3px"|[[Vid Valič]] <small>(1982– )</small><br> [[Domen Valič]] <small>(1984– )</small> | bgcolor=#F5F5DC align=center style="border-top-width:3px"|[[Nina Valič]] <small>(1973– )</small><br> [[Blaž Valič]] <small>(1974– )</small> | bgcolor=#F5F5DC align=center style="border-top-width:3px"|[[Matic Valič]] <br><br> |} ==Nagrade== * Nosilec partizanske spomenice 1941-1945 * 1967 [[Prešernova nagrada|Nagrada Prešernovega sklada]] - za vlogo Rameaujevega nečaka v odrski priredbi Diderotovega dela, * 1972 [[Borštnikova nagrada]] za igro - za vlogo Geronta ([[Molière]], ''[[Scapinove zvijače]]'', SNG Drama Ljubljana) * 1980 [[Kajuhova nagrada]] - za delo Frontniki * 2001 [[Častni znak svobode Republike Slovenije]] - za zaslužno in ustvarjalno delo na področju gledališke umetnosti * 2008 [[Borštnikov prstan]] - najvišje nacionalnego priznanje za igralsko umetnost * 2011 Nagrada glavnega mesta == Sklici in opombe == {{sklici}} {{-}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{BorstnikovPrstan}} {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{Normativna kontrola}} {{actor-stub}} {{DEFAULTSORT:Valič, Aleksander}} [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Prejemniki Borštnikovega prstana]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Kajuhovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] eulazebdalm89pgm67drpv9y8bdagff 0 137383 6685108 6323502 2026-06-04T14:11:19Z Carsten Steger 203093 Aerial image of Northern Velebit National Park inserted. 6685108 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} [[Slika:Aerial image of Northern Velebit National Park (view from the southwest).jpg|thumb|Pogled iz zraka na severni del Velebita]] '''Velebit''' je [[gora|gorski]] [[greben]] v [[Jadran|Jadranskem primorju]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Leži jugovzhodno od [[Reški zaliv|Reškega zaliva]] in [[otok]]a [[Krk]]; poteka vzporedno z [[Velebitski kanal|Velebitskim kanalom]] v smeri severozahod - jugovzhod. Greben je dolg okrog 145 [[km]], širok je od 10 do 30&nbsp;km; skupna površina meri okoli 2200&nbsp;km². Omejen je na eni strani z [[morje]]m, na drugi strani pa z [[Liško polje|Liškim]], [[Gacko polje|Gackim]] in [[Gračaško polje|Gračaškim poljem]], po katerih tečejo reke [[Gacka]], [[Lika, reka|Lika]] in [[Otuča]]. Prične se na [[prelaz]]u [[Vratnik]] (698 mnm) nad [[Senj]]em na severozahodu ter se nadaljuje do [[kanjon]]a [[reka|reke]] [[Zrmanja (reka)|Zrmanje]] na jugovzhodu. Najvišji [[topografski vrh|vrhovi]] so: [[Vaganski vrh]] (1757/8 [[mnm]]) in [[Sveto brdo]] (1753 m), [[Babin vrh]] (1746 mnm), [[Segestin]] (1725 mnm), [[Malovan]] (1708 mnm) idr. Preko masiva je speljanih več prometnic, ki prečijo prelaze: [[Vratnik]] (698 mnm), [[Veliki Alan]] nad [[Jablanac|Jablancem]] (1412 mnm), [[Oštarije]] (''Oštarijsko sedlo'') nad [[Karlobag]]om (927 mnm), [[Mali Alan]] severno od [[Obrovac|Obrovca]] (1045 mnm). Velebit je deloma pokrit z [[gozd]]ovi in [[pašnik]]i, večji del pa je gol [[kras]]. V preteklosti so na Velebitu pridobivali [[boksit]]. Na področju Velebita ležita dva [[Narodni park|narodna parka]]: * [[Sjeverni Velebit|S(j)everni Velebit]] * [[Narodni park Paklenica]] == Zunanje povezave == *[http://www.hribi.net/GoreVGorovju.asp?id=30 Velebit - Hribi.net] {{hr-geo-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gore na Hrvaškem]] 20u3umssu5c9zotsiyj65r4yznf1we7 0 138414 6685202 6148279 2026-06-04T18:26:09Z TadejM 738 popravek imena 6685202 wikitext text/x-wiki {{krščanstvo}} Izraz '''Starokatoliška cerkev''' označuje [[krščanstvo|krščansko]] [[Cerkev (organizacija)|Cerkev]], ki izhaja iz rimskokatoliškega izročila, vendar pa ni polno povezana z [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliško cerkvijo]], Najbolj znane in najbolj številčne so Starokatoliške cerkve v [[Nemčija|Nemčiji]], [[Avstrija|Avstriji]] in [[Švica|Švici]]. Nastale so po [[Prvi vatikanski koncil|Prvem vatikanskem]] [[ekumenski koncil|koncilu]] ([[1870]]) na pobudo tistih katoličanov, ki niso hoteli sprejeti koncilske dogme o [[papeška nezmotljivost|papeški nezmotljivosti]] in njegovem dejanskem vrhovnem primatu v Cerkvi. Najostrejši kritik koncila je bil münchenski profesor cerkvene zgodovine [[Ignaz von Döllinger]]. Menil je, da je s koncilskimi sklepi ogrožena in odpravljena prastara ureditev Cerkve, v kateri ima glavno vlogo škofovska služba. Po novem papež ni več prvi med enakimi, pač pa ima višjo oblast kot vsi drugi škofje. Döllinger je bil sicer proti razkolu z Rimom, vendar pa kompromisa ni bilo možno doseči in Rimskokatoliška cerkev je Döllingerja izobčila. Po tem dejanju, so se Döllingerjevi somišljeniki zavzeli za ustanovitev samostojne Starokatoliške Cerkve. Nekoliko drugačno zgodovino ima Starokatoliška cerkev na [[Nizozemska|Nizozemskem]] (nekateri jo imenujejo tudi Janzenistična cerkev). Nadškofija v Utrechtu je delovala v okviru Rimskokatoliške Cerkve od konca 7. stoletja. Leta [[1723]] je prišlo do spora s papežem, ki ni hotel potrditi nadškofa [[Cornelius van Steenoven|Corneliusa van Steenovena]], ki so ga izbrali Nizozemci. Ta nadškof pa je hitro postavil še nekaj sebi podrejenih škofov in vodil nadškofijo neodvisno od Rima. Papež je uporniške škofe izobčil in leta [[1853]] postavil svojo lastno garnituro škofov, ki so jih začeli imenovati »novi katoliki«. Istočasno se je prejšnjih nizozemskih škofov in njihovih somišljenikov prijelo ime »starokatoliki«. Po Prvem vatikanskem koncilu so ti starokatoliki prevzeli pokroviteljstvo nad novonastalimi starokatoliškimi Cerkvami v Nemčiji, Avstriji in Švici in poskrbeli tudi za [[apostolsko nasledstvo]] starokatoliških škofov po Evropi (to pomeni, da je [[škofovsko posvečenje]] starokatoliških škofov veljavno po rimskokatoliških in po pravoslavnih merilih). Po tem je bilo ustanovljenih še več Starokatoliških Cerkva (npr. na Češkem, Slovaškem, Poljskem, Hrvaškem, Sloveniji, v ZDA, itd). Večina starokatoliških Cerkva je danes povezanih v [[Utrechtska zveza|Utrechtsko zvezo]]. Cerkve iz Utrechtske zveze so v [[polno občestvo|polnem občestvu]] med seboj, poleg tega pa še z [[Anglikanska Cerkev|Anglikansko cerkvijo]] in z neodvisno [[Filipinska Cerkev|Filipinsko cerkvijo]]. == Teološki nauk Staro-Katoliških cerkva utrechtske unije == Starokatoliki imajo veliko skupnega z Rimskokatoliško cerkvijo in s pravoslavnimi Cerkvami: * Priznavajo apostolsko nasledstvo * Priznavajo sedem [[zakrament]]ov: [[krst]], [[obhajilo]] (pod obema podobama), [[birma|birmo]], [[spoved|pokoro]], [[Zakon (zakrament)|zakon]], [[bolniško maziljenje]] in [[duhovniško posvečenje]] (v treh stopnjah) * Priznavajo [[nicejsko-carigrajska veroizpoved|nicejsko-carigrajsko veroizpoved]] v originalni obliki (brez dodatka ''Filioque'') Nekaj razlik v primerjavi z drugimi krščanskimi Cerkvami: * Priznavajo samo dogme, ki so bile sprejete na prvih sedmih [[ekumenski koncil|ekumenskih koncilih]] - tj. pred [[velika shizma|veliko shizmo]] * [[Laik]]om dajejo več možnosti pri odločanju o cerkvenih zadevah * Od leta 1873 ne zahtevajo duhovniškega [[celibat]]a * Od leta 1877 uporabljajo pri bogoslužju domači jezik * Dopuščajo tudi žensko duhovništvo (prva ženska, ki so jo posvetili v duhovnico, je bila [[Angela Berlis]] leta 1996) * Dopuščajo razvezo zakonske zveze in ponovno poroko * Zavračajo tajno spoved v rimskokatoliški obliki - kot zakrament štejejo ''spokorno bogoslužje'' * Nasprotujejo pretiranemu čaščenju svetnikov * Ne zahtevajo obveznega posta, pač pa to prepuščajo osebni odločitvi posameznika * * Tega nauka se držijo članice utrechtske zveze, ne pa tudi ostale SKC - * ČLANICE SEVERNO-AMERIŠKE UNIJE, ŠPANSKE UNIJE TER PORTUGALSKE UNIJE STAROKATOLIŠKIH CERKVA * Ameriška unija starokatoliških Cerkva, unija španskih in portugalskih starokatoliških Cerkva, mednje sodi tudi slovenska Staro-Katoliška Cerkev Svetega Krištofa, s sedežem v Ljubljani, ki sicer cerkveno-juridično spada pod Nadškofijo na Hrvaškem je bližja Rimsko-katoliški ureditvi, uporablja tudi latinski jezik, duhovniki še vedno lahko mašujejo latinsko in jo včasih imenujejo tudi kar Rimsko-Starokatoliška Cerkev, saj zavrača novotarije, ki jih je uvedla Utrechtska unija. Unije "Rimsko"Staro-Katoliške Cerkve zavračajo: žensko duhovništvo, istospolne poroke, duhovniki so lahko v celibatu ali pa se poročijo. Ta unija, ki je bližja Rimsko-Katoliški ureditvi, uporablja Rimski Pontifikal, Rimski obrednik in Rimski misal, spada pod Staro-Katoliško Nadškofijo na otoku Rabu, in v cerkveno pokrajino (Metropolijo) na Češkem (Nitra). Starokatolištvo je že od začetka [[ekumenizem|ekumensko]] usmerjeno in dobro sodeluje tudi s [[protestantizem|protestantskimi]] verskimi skupnostmi. == V naših krajih == V času Avstro-Ogrske se je Starokatolištvo razširilo tudi po slovenskih krajih. Ozemlje današnje Slovenije je spadalo pod starokatoliško župnijo na [[Dunaj]]u. V stari Jugoslaviji je Vidovdanska ustava iz leta 1921 Staro-Katoliško Cerkev izrecno navajala med dopuščenimi Cerkvami (člen 21). Od 1918 je bila za slovensko ozemlje pristojna župnija v Zagrebu, leta 1936 je bila ustanovljena župnija v Ljubljani, pozneje pa še v Celju in Mariboru. Leta 1946 je bila v Sloveniji ustanovljena samostojna Staro-Katoliška Cerkev Slovenije. Komunistična oblast je to do neke mere podpirala, da bi se zoperstavila Rimskokatoliški cerkvi, vendar ta Cerkev nikoli ni imela veliko članov. Staro-Katolištvo temelji na trdnem stališču majhnih občestev, kapelic, župnij, vikariatov, misijonov. Škof ima vlogo, ki jo je imel pred 1. Vatikanskim koncilom in je tako tudi pastoralno bolj vpet v majhna cerkvena občestva. Staro-Katoliški duhovniki nikoli niso zahtevali plačila za opravljeno versko službo, saj so ponekod v svetu in Evropi starokatoliški duhovniki zaposleni/duhovniki-delavci. Leta 1994 je bila Staro-katoliška Cerkev v RS izbrisana iz Registra Cerkva/verskih skupnosti (sedes vacante, po smrti škofa Kovačiča). Zaradi pastoralnih potreb so bil verniki pastoralno oskrbovani iz sosednjega Beljaka, Gradca ali Zagreba. Želja po ponovni vzpostavitvi in neprekinjenemu delovanju SKC v RS je ponovno zaživela v letu 2015, ko so stekli pogovori s hrvaško Staro-Katoliško nadškofijo Svetega Kristofora. Neuradno je vzpostavitev Staro-Katoliške Cerkve Svetega Krištofa v Sloveniji ponovno zaživela leta 2016, uradno pa z nadškofovim dekretom 21. januarja 2017. Dr. Rinaldo DiRicchardi-Muzga, mag.theol., je bil z dekretom nadškofa Msgr. Dr. Leonarda Bega imenovan za nadškofovega namestnika za Slovenijo do izvolitve in posvečenja novega škofa za Slovenijo. == Zunanje povezave == * [http://www.utrechter-union.org/ Utrechtska zveza] (v nemščini in angleščini) * [http://www.altkatholiken.at/ Starokatoliška cerkev v Avstriji] (v nemščini) *[http://slovenski-katolici.sk/ Starokatoliška Cerkev na Slovaškem] (Staro-Katoliški patriarhat) *[http://www.chiesavecchiocattolica.it/ Starokatoliška Cerkev v Italiji] (italijansko) * http://sveti-metod-rab.blogspot.si/p/biskup.html (v hrvaškem jeziku) *[https://slovenskastarokatoliskacerkev.blogspot.com/2018/08/kler-slovenske-staro-katoliske-cerkve.html http://starokatoliskisvetikristoforslovenia.blogspot.si] (v slovenskem jeziku) [[Kategorija:Krščanske denominacije]] {{normativna kontrola}} imcylrvgawoow8zqqrimz5ti6r4r44v 6685203 6685202 2026-06-04T18:26:38Z TadejM 738 /* Teološki nauk Staro-Katoliških cerkva utrechtske unije */ 6685203 wikitext text/x-wiki {{krščanstvo}} Izraz '''Starokatoliška cerkev''' označuje [[krščanstvo|krščansko]] [[Cerkev (organizacija)|Cerkev]], ki izhaja iz rimskokatoliškega izročila, vendar pa ni polno povezana z [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliško cerkvijo]], Najbolj znane in najbolj številčne so Starokatoliške cerkve v [[Nemčija|Nemčiji]], [[Avstrija|Avstriji]] in [[Švica|Švici]]. Nastale so po [[Prvi vatikanski koncil|Prvem vatikanskem]] [[ekumenski koncil|koncilu]] ([[1870]]) na pobudo tistih katoličanov, ki niso hoteli sprejeti koncilske dogme o [[papeška nezmotljivost|papeški nezmotljivosti]] in njegovem dejanskem vrhovnem primatu v Cerkvi. Najostrejši kritik koncila je bil münchenski profesor cerkvene zgodovine [[Ignaz von Döllinger]]. Menil je, da je s koncilskimi sklepi ogrožena in odpravljena prastara ureditev Cerkve, v kateri ima glavno vlogo škofovska služba. Po novem papež ni več prvi med enakimi, pač pa ima višjo oblast kot vsi drugi škofje. Döllinger je bil sicer proti razkolu z Rimom, vendar pa kompromisa ni bilo možno doseči in Rimskokatoliška cerkev je Döllingerja izobčila. Po tem dejanju, so se Döllingerjevi somišljeniki zavzeli za ustanovitev samostojne Starokatoliške Cerkve. Nekoliko drugačno zgodovino ima Starokatoliška cerkev na [[Nizozemska|Nizozemskem]] (nekateri jo imenujejo tudi Janzenistična cerkev). Nadškofija v Utrechtu je delovala v okviru Rimskokatoliške Cerkve od konca 7. stoletja. Leta [[1723]] je prišlo do spora s papežem, ki ni hotel potrditi nadškofa [[Cornelius van Steenoven|Corneliusa van Steenovena]], ki so ga izbrali Nizozemci. Ta nadškof pa je hitro postavil še nekaj sebi podrejenih škofov in vodil nadškofijo neodvisno od Rima. Papež je uporniške škofe izobčil in leta [[1853]] postavil svojo lastno garnituro škofov, ki so jih začeli imenovati »novi katoliki«. Istočasno se je prejšnjih nizozemskih škofov in njihovih somišljenikov prijelo ime »starokatoliki«. Po Prvem vatikanskem koncilu so ti starokatoliki prevzeli pokroviteljstvo nad novonastalimi starokatoliškimi Cerkvami v Nemčiji, Avstriji in Švici in poskrbeli tudi za [[apostolsko nasledstvo]] starokatoliških škofov po Evropi (to pomeni, da je [[škofovsko posvečenje]] starokatoliških škofov veljavno po rimskokatoliških in po pravoslavnih merilih). Po tem je bilo ustanovljenih še več Starokatoliških Cerkva (npr. na Češkem, Slovaškem, Poljskem, Hrvaškem, Sloveniji, v ZDA, itd). Večina starokatoliških Cerkva je danes povezanih v [[Utrechtska zveza|Utrechtsko zvezo]]. Cerkve iz Utrechtske zveze so v [[polno občestvo|polnem občestvu]] med seboj, poleg tega pa še z [[Anglikanska Cerkev|Anglikansko cerkvijo]] in z neodvisno [[Filipinska Cerkev|Filipinsko cerkvijo]]. == Teološki nauk starokatoliških cerkva utrechtske unije == Starokatoliki imajo veliko skupnega z Rimskokatoliško cerkvijo in s pravoslavnimi Cerkvami: * Priznavajo apostolsko nasledstvo * Priznavajo sedem [[zakrament]]ov: [[krst]], [[obhajilo]] (pod obema podobama), [[birma|birmo]], [[spoved|pokoro]], [[Zakon (zakrament)|zakon]], [[bolniško maziljenje]] in [[duhovniško posvečenje]] (v treh stopnjah) * Priznavajo [[nicejsko-carigrajska veroizpoved|nicejsko-carigrajsko veroizpoved]] v originalni obliki (brez dodatka ''Filioque'') Nekaj razlik v primerjavi z drugimi krščanskimi Cerkvami: * Priznavajo samo dogme, ki so bile sprejete na prvih sedmih [[ekumenski koncil|ekumenskih koncilih]] - tj. pred [[velika shizma|veliko shizmo]] * [[Laik]]om dajejo več možnosti pri odločanju o cerkvenih zadevah * Od leta 1873 ne zahtevajo duhovniškega [[celibat]]a * Od leta 1877 uporabljajo pri bogoslužju domači jezik * Dopuščajo tudi žensko duhovništvo (prva ženska, ki so jo posvetili v duhovnico, je bila [[Angela Berlis]] leta 1996) * Dopuščajo razvezo zakonske zveze in ponovno poroko * Zavračajo tajno spoved v rimskokatoliški obliki - kot zakrament štejejo ''spokorno bogoslužje'' * Nasprotujejo pretiranemu čaščenju svetnikov * Ne zahtevajo obveznega posta, pač pa to prepuščajo osebni odločitvi posameznika * * Tega nauka se držijo članice utrechtske zveze, ne pa tudi ostale SKC - * ČLANICE SEVERNO-AMERIŠKE UNIJE, ŠPANSKE UNIJE TER PORTUGALSKE UNIJE STAROKATOLIŠKIH CERKVA * Ameriška unija starokatoliških Cerkva, unija španskih in portugalskih starokatoliških Cerkva, mednje sodi tudi slovenska Staro-Katoliška Cerkev Svetega Krištofa, s sedežem v Ljubljani, ki sicer cerkveno-juridično spada pod Nadškofijo na Hrvaškem je bližja Rimsko-katoliški ureditvi, uporablja tudi latinski jezik, duhovniki še vedno lahko mašujejo latinsko in jo včasih imenujejo tudi kar Rimsko-Starokatoliška Cerkev, saj zavrača novotarije, ki jih je uvedla Utrechtska unija. Unije "Rimsko"Staro-Katoliške Cerkve zavračajo: žensko duhovništvo, istospolne poroke, duhovniki so lahko v celibatu ali pa se poročijo. Ta unija, ki je bližja Rimsko-Katoliški ureditvi, uporablja Rimski Pontifikal, Rimski obrednik in Rimski misal, spada pod Staro-Katoliško Nadškofijo na otoku Rabu, in v cerkveno pokrajino (Metropolijo) na Češkem (Nitra). Starokatolištvo je že od začetka [[ekumenizem|ekumensko]] usmerjeno in dobro sodeluje tudi s [[protestantizem|protestantskimi]] verskimi skupnostmi. == V naših krajih == V času Avstro-Ogrske se je Starokatolištvo razširilo tudi po slovenskih krajih. Ozemlje današnje Slovenije je spadalo pod starokatoliško župnijo na [[Dunaj]]u. V stari Jugoslaviji je Vidovdanska ustava iz leta 1921 Staro-Katoliško Cerkev izrecno navajala med dopuščenimi Cerkvami (člen 21). Od 1918 je bila za slovensko ozemlje pristojna župnija v Zagrebu, leta 1936 je bila ustanovljena župnija v Ljubljani, pozneje pa še v Celju in Mariboru. Leta 1946 je bila v Sloveniji ustanovljena samostojna Staro-Katoliška Cerkev Slovenije. Komunistična oblast je to do neke mere podpirala, da bi se zoperstavila Rimskokatoliški cerkvi, vendar ta Cerkev nikoli ni imela veliko članov. Staro-Katolištvo temelji na trdnem stališču majhnih občestev, kapelic, župnij, vikariatov, misijonov. Škof ima vlogo, ki jo je imel pred 1. Vatikanskim koncilom in je tako tudi pastoralno bolj vpet v majhna cerkvena občestva. Staro-Katoliški duhovniki nikoli niso zahtevali plačila za opravljeno versko službo, saj so ponekod v svetu in Evropi starokatoliški duhovniki zaposleni/duhovniki-delavci. Leta 1994 je bila Staro-katoliška Cerkev v RS izbrisana iz Registra Cerkva/verskih skupnosti (sedes vacante, po smrti škofa Kovačiča). Zaradi pastoralnih potreb so bil verniki pastoralno oskrbovani iz sosednjega Beljaka, Gradca ali Zagreba. Želja po ponovni vzpostavitvi in neprekinjenemu delovanju SKC v RS je ponovno zaživela v letu 2015, ko so stekli pogovori s hrvaško Staro-Katoliško nadškofijo Svetega Kristofora. Neuradno je vzpostavitev Staro-Katoliške Cerkve Svetega Krištofa v Sloveniji ponovno zaživela leta 2016, uradno pa z nadškofovim dekretom 21. januarja 2017. Dr. Rinaldo DiRicchardi-Muzga, mag.theol., je bil z dekretom nadškofa Msgr. Dr. Leonarda Bega imenovan za nadškofovega namestnika za Slovenijo do izvolitve in posvečenja novega škofa za Slovenijo. == Zunanje povezave == * [http://www.utrechter-union.org/ Utrechtska zveza] (v nemščini in angleščini) * [http://www.altkatholiken.at/ Starokatoliška cerkev v Avstriji] (v nemščini) *[http://slovenski-katolici.sk/ Starokatoliška Cerkev na Slovaškem] (Staro-Katoliški patriarhat) *[http://www.chiesavecchiocattolica.it/ Starokatoliška Cerkev v Italiji] (italijansko) * http://sveti-metod-rab.blogspot.si/p/biskup.html (v hrvaškem jeziku) *[https://slovenskastarokatoliskacerkev.blogspot.com/2018/08/kler-slovenske-staro-katoliske-cerkve.html http://starokatoliskisvetikristoforslovenia.blogspot.si] (v slovenskem jeziku) [[Kategorija:Krščanske denominacije]] {{normativna kontrola}} r2kjlruvecp3gh1iol710kjp6xm36da 6685204 6685203 2026-06-04T18:26:52Z TadejM 738 /* Teološki nauk starokatoliških cerkva utrechtske unije */ 6685204 wikitext text/x-wiki {{krščanstvo}} Izraz '''Starokatoliška cerkev''' označuje [[krščanstvo|krščansko]] [[Cerkev (organizacija)|Cerkev]], ki izhaja iz rimskokatoliškega izročila, vendar pa ni polno povezana z [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliško cerkvijo]], Najbolj znane in najbolj številčne so Starokatoliške cerkve v [[Nemčija|Nemčiji]], [[Avstrija|Avstriji]] in [[Švica|Švici]]. Nastale so po [[Prvi vatikanski koncil|Prvem vatikanskem]] [[ekumenski koncil|koncilu]] ([[1870]]) na pobudo tistih katoličanov, ki niso hoteli sprejeti koncilske dogme o [[papeška nezmotljivost|papeški nezmotljivosti]] in njegovem dejanskem vrhovnem primatu v Cerkvi. Najostrejši kritik koncila je bil münchenski profesor cerkvene zgodovine [[Ignaz von Döllinger]]. Menil je, da je s koncilskimi sklepi ogrožena in odpravljena prastara ureditev Cerkve, v kateri ima glavno vlogo škofovska služba. Po novem papež ni več prvi med enakimi, pač pa ima višjo oblast kot vsi drugi škofje. Döllinger je bil sicer proti razkolu z Rimom, vendar pa kompromisa ni bilo možno doseči in Rimskokatoliška cerkev je Döllingerja izobčila. Po tem dejanju, so se Döllingerjevi somišljeniki zavzeli za ustanovitev samostojne Starokatoliške Cerkve. Nekoliko drugačno zgodovino ima Starokatoliška cerkev na [[Nizozemska|Nizozemskem]] (nekateri jo imenujejo tudi Janzenistična cerkev). Nadškofija v Utrechtu je delovala v okviru Rimskokatoliške Cerkve od konca 7. stoletja. Leta [[1723]] je prišlo do spora s papežem, ki ni hotel potrditi nadškofa [[Cornelius van Steenoven|Corneliusa van Steenovena]], ki so ga izbrali Nizozemci. Ta nadškof pa je hitro postavil še nekaj sebi podrejenih škofov in vodil nadškofijo neodvisno od Rima. Papež je uporniške škofe izobčil in leta [[1853]] postavil svojo lastno garnituro škofov, ki so jih začeli imenovati »novi katoliki«. Istočasno se je prejšnjih nizozemskih škofov in njihovih somišljenikov prijelo ime »starokatoliki«. Po Prvem vatikanskem koncilu so ti starokatoliki prevzeli pokroviteljstvo nad novonastalimi starokatoliškimi Cerkvami v Nemčiji, Avstriji in Švici in poskrbeli tudi za [[apostolsko nasledstvo]] starokatoliških škofov po Evropi (to pomeni, da je [[škofovsko posvečenje]] starokatoliških škofov veljavno po rimskokatoliških in po pravoslavnih merilih). Po tem je bilo ustanovljenih še več Starokatoliških Cerkva (npr. na Češkem, Slovaškem, Poljskem, Hrvaškem, Sloveniji, v ZDA, itd). Večina starokatoliških Cerkva je danes povezanih v [[Utrechtska zveza|Utrechtsko zvezo]]. Cerkve iz Utrechtske zveze so v [[polno občestvo|polnem občestvu]] med seboj, poleg tega pa še z [[Anglikanska Cerkev|Anglikansko cerkvijo]] in z neodvisno [[Filipinska Cerkev|Filipinsko cerkvijo]]. == Teološki nauk starokatoliških cerkva utrechtske unije == Starokatoliki imajo veliko skupnega z Rimskokatoliško cerkvijo in s pravoslavnimi cerkvami: * Priznavajo apostolsko nasledstvo * Priznavajo sedem [[zakrament]]ov: [[krst]], [[obhajilo]] (pod obema podobama), [[birma|birmo]], [[spoved|pokoro]], [[Zakon (zakrament)|zakon]], [[bolniško maziljenje]] in [[duhovniško posvečenje]] (v treh stopnjah) * Priznavajo [[nicejsko-carigrajska veroizpoved|nicejsko-carigrajsko veroizpoved]] v originalni obliki (brez dodatka ''Filioque'') Nekaj razlik v primerjavi z drugimi krščanskimi Cerkvami: * Priznavajo samo dogme, ki so bile sprejete na prvih sedmih [[ekumenski koncil|ekumenskih koncilih]] - tj. pred [[velika shizma|veliko shizmo]] * [[Laik]]om dajejo več možnosti pri odločanju o cerkvenih zadevah * Od leta 1873 ne zahtevajo duhovniškega [[celibat]]a * Od leta 1877 uporabljajo pri bogoslužju domači jezik * Dopuščajo tudi žensko duhovništvo (prva ženska, ki so jo posvetili v duhovnico, je bila [[Angela Berlis]] leta 1996) * Dopuščajo razvezo zakonske zveze in ponovno poroko * Zavračajo tajno spoved v rimskokatoliški obliki - kot zakrament štejejo ''spokorno bogoslužje'' * Nasprotujejo pretiranemu čaščenju svetnikov * Ne zahtevajo obveznega posta, pač pa to prepuščajo osebni odločitvi posameznika * * Tega nauka se držijo članice utrechtske zveze, ne pa tudi ostale SKC - * ČLANICE SEVERNO-AMERIŠKE UNIJE, ŠPANSKE UNIJE TER PORTUGALSKE UNIJE STAROKATOLIŠKIH CERKVA * Ameriška unija starokatoliških Cerkva, unija španskih in portugalskih starokatoliških Cerkva, mednje sodi tudi slovenska Staro-Katoliška Cerkev Svetega Krištofa, s sedežem v Ljubljani, ki sicer cerkveno-juridično spada pod Nadškofijo na Hrvaškem je bližja Rimsko-katoliški ureditvi, uporablja tudi latinski jezik, duhovniki še vedno lahko mašujejo latinsko in jo včasih imenujejo tudi kar Rimsko-Starokatoliška Cerkev, saj zavrača novotarije, ki jih je uvedla Utrechtska unija. Unije "Rimsko"Staro-Katoliške Cerkve zavračajo: žensko duhovništvo, istospolne poroke, duhovniki so lahko v celibatu ali pa se poročijo. Ta unija, ki je bližja Rimsko-Katoliški ureditvi, uporablja Rimski Pontifikal, Rimski obrednik in Rimski misal, spada pod Staro-Katoliško Nadškofijo na otoku Rabu, in v cerkveno pokrajino (Metropolijo) na Češkem (Nitra). Starokatolištvo je že od začetka [[ekumenizem|ekumensko]] usmerjeno in dobro sodeluje tudi s [[protestantizem|protestantskimi]] verskimi skupnostmi. == V naših krajih == V času Avstro-Ogrske se je Starokatolištvo razširilo tudi po slovenskih krajih. Ozemlje današnje Slovenije je spadalo pod starokatoliško župnijo na [[Dunaj]]u. V stari Jugoslaviji je Vidovdanska ustava iz leta 1921 Staro-Katoliško Cerkev izrecno navajala med dopuščenimi Cerkvami (člen 21). Od 1918 je bila za slovensko ozemlje pristojna župnija v Zagrebu, leta 1936 je bila ustanovljena župnija v Ljubljani, pozneje pa še v Celju in Mariboru. Leta 1946 je bila v Sloveniji ustanovljena samostojna Staro-Katoliška Cerkev Slovenije. Komunistična oblast je to do neke mere podpirala, da bi se zoperstavila Rimskokatoliški cerkvi, vendar ta Cerkev nikoli ni imela veliko članov. Staro-Katolištvo temelji na trdnem stališču majhnih občestev, kapelic, župnij, vikariatov, misijonov. Škof ima vlogo, ki jo je imel pred 1. Vatikanskim koncilom in je tako tudi pastoralno bolj vpet v majhna cerkvena občestva. Staro-Katoliški duhovniki nikoli niso zahtevali plačila za opravljeno versko službo, saj so ponekod v svetu in Evropi starokatoliški duhovniki zaposleni/duhovniki-delavci. Leta 1994 je bila Staro-katoliška Cerkev v RS izbrisana iz Registra Cerkva/verskih skupnosti (sedes vacante, po smrti škofa Kovačiča). Zaradi pastoralnih potreb so bil verniki pastoralno oskrbovani iz sosednjega Beljaka, Gradca ali Zagreba. Želja po ponovni vzpostavitvi in neprekinjenemu delovanju SKC v RS je ponovno zaživela v letu 2015, ko so stekli pogovori s hrvaško Staro-Katoliško nadškofijo Svetega Kristofora. Neuradno je vzpostavitev Staro-Katoliške Cerkve Svetega Krištofa v Sloveniji ponovno zaživela leta 2016, uradno pa z nadškofovim dekretom 21. januarja 2017. Dr. Rinaldo DiRicchardi-Muzga, mag.theol., je bil z dekretom nadškofa Msgr. Dr. Leonarda Bega imenovan za nadškofovega namestnika za Slovenijo do izvolitve in posvečenja novega škofa za Slovenijo. == Zunanje povezave == * [http://www.utrechter-union.org/ Utrechtska zveza] (v nemščini in angleščini) * [http://www.altkatholiken.at/ Starokatoliška cerkev v Avstriji] (v nemščini) *[http://slovenski-katolici.sk/ Starokatoliška Cerkev na Slovaškem] (Staro-Katoliški patriarhat) *[http://www.chiesavecchiocattolica.it/ Starokatoliška Cerkev v Italiji] (italijansko) * http://sveti-metod-rab.blogspot.si/p/biskup.html (v hrvaškem jeziku) *[https://slovenskastarokatoliskacerkev.blogspot.com/2018/08/kler-slovenske-staro-katoliske-cerkve.html http://starokatoliskisvetikristoforslovenia.blogspot.si] (v slovenskem jeziku) [[Kategorija:Krščanske denominacije]] {{normativna kontrola}} 88vgmp90ro6hhw85grcst3x3apdsxwh 6685206 6685204 2026-06-04T18:29:34Z TadejM 738 /* Teološki nauk starokatoliških cerkva utrechtske unije */ 6685206 wikitext text/x-wiki {{krščanstvo}} Izraz '''Starokatoliška cerkev''' označuje [[krščanstvo|krščansko]] [[Cerkev (organizacija)|Cerkev]], ki izhaja iz rimskokatoliškega izročila, vendar pa ni polno povezana z [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliško cerkvijo]], Najbolj znane in najbolj številčne so Starokatoliške cerkve v [[Nemčija|Nemčiji]], [[Avstrija|Avstriji]] in [[Švica|Švici]]. Nastale so po [[Prvi vatikanski koncil|Prvem vatikanskem]] [[ekumenski koncil|koncilu]] ([[1870]]) na pobudo tistih katoličanov, ki niso hoteli sprejeti koncilske dogme o [[papeška nezmotljivost|papeški nezmotljivosti]] in njegovem dejanskem vrhovnem primatu v Cerkvi. Najostrejši kritik koncila je bil münchenski profesor cerkvene zgodovine [[Ignaz von Döllinger]]. Menil je, da je s koncilskimi sklepi ogrožena in odpravljena prastara ureditev Cerkve, v kateri ima glavno vlogo škofovska služba. Po novem papež ni več prvi med enakimi, pač pa ima višjo oblast kot vsi drugi škofje. Döllinger je bil sicer proti razkolu z Rimom, vendar pa kompromisa ni bilo možno doseči in Rimskokatoliška cerkev je Döllingerja izobčila. Po tem dejanju, so se Döllingerjevi somišljeniki zavzeli za ustanovitev samostojne Starokatoliške Cerkve. Nekoliko drugačno zgodovino ima Starokatoliška cerkev na [[Nizozemska|Nizozemskem]] (nekateri jo imenujejo tudi Janzenistična cerkev). Nadškofija v Utrechtu je delovala v okviru Rimskokatoliške Cerkve od konca 7. stoletja. Leta [[1723]] je prišlo do spora s papežem, ki ni hotel potrditi nadškofa [[Cornelius van Steenoven|Corneliusa van Steenovena]], ki so ga izbrali Nizozemci. Ta nadškof pa je hitro postavil še nekaj sebi podrejenih škofov in vodil nadškofijo neodvisno od Rima. Papež je uporniške škofe izobčil in leta [[1853]] postavil svojo lastno garnituro škofov, ki so jih začeli imenovati »novi katoliki«. Istočasno se je prejšnjih nizozemskih škofov in njihovih somišljenikov prijelo ime »starokatoliki«. Po Prvem vatikanskem koncilu so ti starokatoliki prevzeli pokroviteljstvo nad novonastalimi starokatoliškimi Cerkvami v Nemčiji, Avstriji in Švici in poskrbeli tudi za [[apostolsko nasledstvo]] starokatoliških škofov po Evropi (to pomeni, da je [[škofovsko posvečenje]] starokatoliških škofov veljavno po rimskokatoliških in po pravoslavnih merilih). Po tem je bilo ustanovljenih še več Starokatoliških Cerkva (npr. na Češkem, Slovaškem, Poljskem, Hrvaškem, Sloveniji, v ZDA, itd). Večina starokatoliških Cerkva je danes povezanih v [[Utrechtska zveza|Utrechtsko zvezo]]. Cerkve iz Utrechtske zveze so v [[polno občestvo|polnem občestvu]] med seboj, poleg tega pa še z [[Anglikanska Cerkev|Anglikansko cerkvijo]] in z neodvisno [[Filipinska Cerkev|Filipinsko cerkvijo]]. == Teološki nauk starokatoliških cerkva utrechtske unije == Starokatoliki imajo veliko skupnega z Rimskokatoliško cerkvijo in s pravoslavnimi cerkvami: * Priznavajo apostolsko nasledstvo * Priznavajo sedem [[zakrament]]ov: [[krst]], [[obhajilo]] (pod obema podobama), [[birma|birmo]], [[spoved|pokoro]], [[Zakon (zakrament)|zakon]], [[bolniško maziljenje]] in [[duhovniško posvečenje]] (v treh stopnjah) * Priznavajo [[nicejsko-carigrajska veroizpoved|nicejsko-carigrajsko veroizpoved]] v originalni obliki (brez dodatka ''Filioque'') Nekaj razlik v primerjavi z drugimi krščanskimi Cerkvami: * Priznavajo samo dogme, ki so bile sprejete na prvih sedmih [[ekumenski koncil|ekumenskih koncilih]] - tj. pred [[velika shizma|veliko shizmo]] * [[Laik]]om dajejo več možnosti pri odločanju o cerkvenih zadevah * Od leta 1873 ne zahtevajo duhovniškega [[celibat]]a * Od leta 1877 uporabljajo pri bogoslužju domači jezik * Dopuščajo tudi žensko duhovništvo (prva ženska, ki so jo posvetili v duhovnico, je bila [[Angela Berlis]] leta 1996) * Dopuščajo razvezo zakonske zveze in ponovno poroko * Zavračajo tajno spoved v rimskokatoliški obliki - kot zakrament štejejo ''spokorno bogoslužje'' * Nasprotujejo pretiranemu čaščenju svetnikov * Ne zahtevajo obveznega posta, pač pa to prepuščajo osebni odločitvi posameznika * * Tega nauka se držijo članice utrechtske zveze, ne pa tudi ostale SKC - * ČLANICE SEVERNO-AMERIŠKE UNIJE, ŠPANSKE UNIJE TER PORTUGALSKE UNIJE STAROKATOLIŠKIH CERKVA * Ameriška unija starokatoliških cerkva, unija španskih in portugalskih starokatoliških cerkva, mednje sodi tudi slovenska Starokatoliška cerkev svetega Krištofa, s sedežem v Ljubljani, ki sicer cerkveno-juridično spada pod Nadškofijo na Hrvaškem je bližja rimskokatoliški ureditvi, uporablja tudi latinski jezik, duhovniki še vedno lahko mašujejo latinsko in jo včasih imenujejo tudi kar Rimskostarokatoliška cerkev, saj zavrača novotarije, ki jih je uvedla Utrechtska unija. Unije Rimskostarokatoliške cerkve zavračajo: žensko duhovništvo, istospolne poroke, duhovniki so lahko v celibatu ali pa se poročijo. Ta unija, ki je bližja rimskokatoliški ureditvi, uporablja Rimski pontifikal, Rimski obrednik in Rimski misal, spada pod starokatoliško nadškofijo na otoku Rabu in v cerkveno pokrajino (metropolijo) na Češkem (Nitra). Starokatolištvo je že od začetka [[ekumenizem|ekumensko]] usmerjeno in dobro sodeluje tudi s [[protestantizem|protestantskimi]] verskimi skupnostmi. == V naših krajih == V času Avstro-Ogrske se je Starokatolištvo razširilo tudi po slovenskih krajih. Ozemlje današnje Slovenije je spadalo pod starokatoliško župnijo na [[Dunaj]]u. V stari Jugoslaviji je Vidovdanska ustava iz leta 1921 Staro-Katoliško Cerkev izrecno navajala med dopuščenimi Cerkvami (člen 21). Od 1918 je bila za slovensko ozemlje pristojna župnija v Zagrebu, leta 1936 je bila ustanovljena župnija v Ljubljani, pozneje pa še v Celju in Mariboru. Leta 1946 je bila v Sloveniji ustanovljena samostojna Staro-Katoliška Cerkev Slovenije. Komunistična oblast je to do neke mere podpirala, da bi se zoperstavila Rimskokatoliški cerkvi, vendar ta Cerkev nikoli ni imela veliko članov. Staro-Katolištvo temelji na trdnem stališču majhnih občestev, kapelic, župnij, vikariatov, misijonov. Škof ima vlogo, ki jo je imel pred 1. Vatikanskim koncilom in je tako tudi pastoralno bolj vpet v majhna cerkvena občestva. Staro-Katoliški duhovniki nikoli niso zahtevali plačila za opravljeno versko službo, saj so ponekod v svetu in Evropi starokatoliški duhovniki zaposleni/duhovniki-delavci. Leta 1994 je bila Staro-katoliška Cerkev v RS izbrisana iz Registra Cerkva/verskih skupnosti (sedes vacante, po smrti škofa Kovačiča). Zaradi pastoralnih potreb so bil verniki pastoralno oskrbovani iz sosednjega Beljaka, Gradca ali Zagreba. Želja po ponovni vzpostavitvi in neprekinjenemu delovanju SKC v RS je ponovno zaživela v letu 2015, ko so stekli pogovori s hrvaško Staro-Katoliško nadškofijo Svetega Kristofora. Neuradno je vzpostavitev Staro-Katoliške Cerkve Svetega Krištofa v Sloveniji ponovno zaživela leta 2016, uradno pa z nadškofovim dekretom 21. januarja 2017. Dr. Rinaldo DiRicchardi-Muzga, mag.theol., je bil z dekretom nadškofa Msgr. Dr. Leonarda Bega imenovan za nadškofovega namestnika za Slovenijo do izvolitve in posvečenja novega škofa za Slovenijo. == Zunanje povezave == * [http://www.utrechter-union.org/ Utrechtska zveza] (v nemščini in angleščini) * [http://www.altkatholiken.at/ Starokatoliška cerkev v Avstriji] (v nemščini) *[http://slovenski-katolici.sk/ Starokatoliška Cerkev na Slovaškem] (Staro-Katoliški patriarhat) *[http://www.chiesavecchiocattolica.it/ Starokatoliška Cerkev v Italiji] (italijansko) * http://sveti-metod-rab.blogspot.si/p/biskup.html (v hrvaškem jeziku) *[https://slovenskastarokatoliskacerkev.blogspot.com/2018/08/kler-slovenske-staro-katoliske-cerkve.html http://starokatoliskisvetikristoforslovenia.blogspot.si] (v slovenskem jeziku) [[Kategorija:Krščanske denominacije]] {{normativna kontrola}} mbf61g7u3cizrwa0ut14ioi01hehcwo 0 140223 6685199 6471052 2026-06-04T18:23:23Z TadejM 738 popravek velike začetnice 6685199 wikitext text/x-wiki {{Infobox Holiday |holiday_name=Telovo |type=Krščanstvo |image= Monstrans.jpg |caption=[[Monštranca]] z [[Najsvetejši zakrament|Najsvetejšim]] |official_name= Festum Corporis et Sanguinis Christi |nonofficial_name= Praznik Presvetega rešnjega telesa in krvi |nickname=Telovo |significance=Zunanja proslava presvete evharistije |begins=četrtek po nedelji [[Sveta Trojica|Svete Trojice]] |ends= nedelja po prazniku [[Sveta Trojica|Svete Trojice]] |observedby=[[Anglikanska cerkev|anglikanska skupnost]] <br> [[Rimskokatoliška cerkev]] <br> nekateri [[Luteranstvo|luteranci]] <br> [[Starokatoliška cerkev|starokatoličani]] |litcolor=bela |date=četrtek po prazniku [[Sveta Trojica|Svete Trojice]] |celebrations=[[sveta maša]], [[procesija]], blagoslov z [[Najsvetejše|Najsvetejšim]], ljudski [[običaj]]i |observances=goreča [[sveča]], [[cvetje]], [[monštranca]], štirje [[oltar]]ji |relatedto=[[Veliki četrtek]],<br>[[Srce Jezusovo]] <br>[[Velika noč]] }} {{Datumi praznikov, vezanih na veliko noč}} '''Svéto réšnje teló in krí''' (tudi ''(pre)svéto réšnje teló'' ali krajše ''télovo'') je [[katolištvo|katoliški]] [[krščanski praznik|praznik]], posvečen češčenju [[najsvetejše]]ga – [[evharistija|evharistije]]. [[Slika:Blessed_Sacrament_procession,_First_Annual_Southeastern_Eucharistic_Congress,_Charlotte,_North_Carolina_-_20050924-01.jpg|sličica|levo|Telovska procesija]] == Opis == Praznik svetega rešnjega telesa se tradicionalno praznuje na prvi četrtek po nedelji [[Sveta Trojica (praznik)|Svete Trojice]] (ali 11 dni po [[Binkošti|binkoštni nedelji]]). Ker je to v številnih državah delovni dan, se čaščenje s procesijo vedno pogosteje prestavlja na prvo naslednjo nedeljo (telovo je dela prost dan v Avstriji in na Hrvaškem ter delih Nemčije). Za ustanovitev praznika ima največ zaslug [[sveta Julija Lieška]], ki je imela videnja, v katerih jo je Bog nagovarjal, da je treba ustanoviti tak praznik. Le tega je v lokalnem merilu potrdil lieški škof leta 1246. Po Julijini smrti je njeno delo nadaljevala [[blažena Eva Lieška]] in leta [[1264]] je [[papež Urban IV.]] (ki je bil prej naddiakon v Liegu) v buli [[Transiturus]] uradno razglasil praznik svetega rešnjega telesa in krvi. Bistvo praznika je čaščenje posvečene [[hostija|hostije]]. Po [[Katolištvo|katoliškem]] verovanju se hostija in vino pri [[evharistija|evharističnem]] obredu na skrivnosten način spremenita v Jezusovo telo in kri – tako da ''materialno'' ostaneta kruh in vino, ''v substancialnem pomenu'' pa postaneta Jezusovo telo in kri. Posvečena hostija zato pomeni realno Jezusovo navzočnost in zato kristjanom predstavlja '''[[Najsvetejše]]'''. Kljub temu kristjani prej niso čutili potrebe po tem, da bi hostijo ''častili'' – Jezus je naročil: »Jejte od tega vsi«, ne pa »častite to vsi«. Zato je čaščenje svetega rešnjega telesa v začetku spremljalo nezaupanje. Praznik je še zdaj omejen na [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliško cerkev]], na nekatere od [[katoliške cerkve vzhodnega obreda|vzhodnih katoliških cerkva]], [[Anglikanska Cerkev|Anglikansko cerkev]] in [[Starokatoliška Cerkev|Starokatoliško cerkev]]. Praznovanje svetega rešnjega telesa je tradicionalno povezano s slovesno '''telôvsko procesijo''', ki pa je bila v Sloveniji v času [[SFRJ]] skoraj povsod prepovedana. V nekaterih krajih so zdaj obnovili tradicijo, drugod pa izvajajo procesijo le v simbolični obliki (kratek sprehod po cerkvi ali po cerkvenem dvorišču). [[Slika:La Fête-Dieu à Châteauneuf-du-Faou.jpg|sličica|levo|[[Paul Sérusier]], 1894: Priprava na telovsko procesijo v [[Châteauneuf-du-Faou]]]] == Glej tudi == *[[Evharistija]] *[[Najsvetejši zakrament]] *[[Krščanski praznik]]i == Zunanje povezave == *[http://www.kapitelj.com/sveto_resnje_telo_in_sveta_resnja_kri_telovo.html Telovo] (v slovenščini) *[http://www.frankolovo.kjesi.net/dogodki/pomlad06/telovo.htm Telovska procesija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929203155/http://www.frankolovo.kjesi.net/dogodki/pomlad06/telovo.htm |date=2007-09-29 }} v eni od slovenskih župnij {{KrščanskiPrazniki}} [[Kategorija:Krščanski prazniki]] [[Kategorija:Dogodki v maju]] [[Kategorija:Dogodki v juniju]] {{normativna kontrola}} 547n2x0oidrdovzm1cmrg6k2i8u7e7c 6685201 6685199 2026-06-04T18:25:21Z TadejM 738 /* Opis */ 6685201 wikitext text/x-wiki {{Infobox Holiday |holiday_name=Telovo |type=Krščanstvo |image= Monstrans.jpg |caption=[[Monštranca]] z [[Najsvetejši zakrament|Najsvetejšim]] |official_name= Festum Corporis et Sanguinis Christi |nonofficial_name= Praznik Presvetega rešnjega telesa in krvi |nickname=Telovo |significance=Zunanja proslava presvete evharistije |begins=četrtek po nedelji [[Sveta Trojica|Svete Trojice]] |ends= nedelja po prazniku [[Sveta Trojica|Svete Trojice]] |observedby=[[Anglikanska cerkev|anglikanska skupnost]] <br> [[Rimskokatoliška cerkev]] <br> nekateri [[Luteranstvo|luteranci]] <br> [[Starokatoliška cerkev|starokatoličani]] |litcolor=bela |date=četrtek po prazniku [[Sveta Trojica|Svete Trojice]] |celebrations=[[sveta maša]], [[procesija]], blagoslov z [[Najsvetejše|Najsvetejšim]], ljudski [[običaj]]i |observances=goreča [[sveča]], [[cvetje]], [[monštranca]], štirje [[oltar]]ji |relatedto=[[Veliki četrtek]],<br>[[Srce Jezusovo]] <br>[[Velika noč]] }} {{Datumi praznikov, vezanih na veliko noč}} '''Svéto réšnje teló in krí''' (tudi ''(pre)svéto réšnje teló'' ali krajše ''télovo'') je [[katolištvo|katoliški]] [[krščanski praznik|praznik]], posvečen češčenju [[najsvetejše]]ga – [[evharistija|evharistije]]. [[Slika:Blessed_Sacrament_procession,_First_Annual_Southeastern_Eucharistic_Congress,_Charlotte,_North_Carolina_-_20050924-01.jpg|sličica|levo|Telovska procesija]] == Opis == Praznik svetega rešnjega telesa se tradicionalno praznuje na prvi četrtek po nedelji [[Sveta Trojica (praznik)|Svete Trojice]] (ali 11 dni po [[Binkošti|binkoštni nedelji]]). Ker je to v številnih državah delovni dan, se čaščenje s procesijo vedno pogosteje prestavlja na prvo naslednjo nedeljo (telovo je dela prost dan v Avstriji in na Hrvaškem ter delih Nemčije). Za ustanovitev praznika ima največ zaslug [[sveta Julija Lieška]], ki je imela videnja, v katerih jo je Bog nagovarjal, da je treba ustanoviti tak praznik. Le tega je v lokalnem merilu potrdil lieški škof leta 1246. Po Julijini smrti je njeno delo nadaljevala [[blažena Eva Lieška]] in leta [[1264]] je [[papež Urban IV.]] (ki je bil prej naddiakon v Liegu) v buli [[Transiturus]] uradno razglasil praznik svetega rešnjega telesa in krvi. Bistvo praznika je čaščenje posvečene [[hostija|hostije]]. Po [[Katolištvo|katoliškem]] verovanju se hostija in vino pri [[evharistija|evharističnem]] obredu na skrivnosten način spremenita v Jezusovo telo in kri – tako da ''materialno'' ostaneta kruh in vino, ''v substancialnem pomenu'' pa postaneta Jezusovo telo in kri. Posvečena hostija zato pomeni realno Jezusovo navzočnost in zato kristjanom predstavlja '''[[Najsvetejše]]'''. Kljub temu kristjani prej niso čutili potrebe po tem, da bi hostijo ''častili'' – Jezus je naročil: »Jejte od tega vsi«, ne pa »častite to vsi«. Zato je čaščenje svetega rešnjega telesa v začetku spremljalo nezaupanje. Praznik je še zdaj omejen na [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliško cerkev]], na nekatere od [[katoliške cerkve vzhodnega obreda|vzhodnih katoliških cerkva]], [[Anglikanska Cerkev|Anglikansko cerkev]] in [[Starokatoliška cerkev|Starokatoliško cerkev]]. Praznovanje svetega rešnjega telesa je tradicionalno povezano s slovesno '''telôvsko procesijo''', ki pa je bila v Sloveniji v času [[SFRJ]] skoraj povsod prepovedana. V nekaterih krajih so zdaj obnovili tradicijo, drugod pa izvajajo procesijo le v simbolični obliki (kratek sprehod po cerkvi ali po cerkvenem dvorišču). [[Slika:La Fête-Dieu à Châteauneuf-du-Faou.jpg|sličica|levo|[[Paul Sérusier]], 1894: Priprava na telovsko procesijo v [[Châteauneuf-du-Faou]]]] == Glej tudi == *[[Evharistija]] *[[Najsvetejši zakrament]] *[[Krščanski praznik]]i == Zunanje povezave == *[http://www.kapitelj.com/sveto_resnje_telo_in_sveta_resnja_kri_telovo.html Telovo] (v slovenščini) *[http://www.frankolovo.kjesi.net/dogodki/pomlad06/telovo.htm Telovska procesija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929203155/http://www.frankolovo.kjesi.net/dogodki/pomlad06/telovo.htm |date=2007-09-29 }} v eni od slovenskih župnij {{KrščanskiPrazniki}} [[Kategorija:Krščanski prazniki]] [[Kategorija:Dogodki v maju]] [[Kategorija:Dogodki v juniju]] {{normativna kontrola}} sursrjt6ft74vwch23qcx12e2j0xy5p 6685208 6685201 2026-06-04T18:32:45Z TadejM 738 popravki infopolja 6685208 wikitext text/x-wiki {{Infobox Holiday |holiday_name=Sveto rešnje telo in kri |type=krščanstvo |image= Monstrans.jpg |caption=[[Monštranca]] z [[Najsvetejši zakrament|Najsvetejšim]] |official_name= Festum Corporis et Sanguinis Christi |nonofficial_name= Praznik Presvetega rešnjega telesa in krvi |nickname=telovo |significance=zunanja proslava presvete evharistije |begins=četrtek po nedelji [[Sveta Trojica|Svete Trojice]] |ends= nedelja po prazniku [[Sveta Trojica|Svete Trojice]] |observedby=[[Anglikanska cerkev|anglikanska skupnost]] <br> [[Rimskokatoliška cerkev]] <br> nekateri [[Luteranstvo|luteranci]] <br> [[Starokatoliška cerkev|starokatoličani]] |litcolor=bela |date=četrtek po prazniku [[Sveta Trojica|Svete Trojice]] |celebrations=[[sveta maša]], [[procesija]], blagoslov z [[Najsvetejše|Najsvetejšim]], ljudski [[običaj]]i |observances=goreča [[sveča]], [[cvetje]], [[monštranca]], štirje [[oltar]]ji |relatedto=[[veliki četrtek]],<br>[[srce Jezusovo]] <br>[[velika noč]] }} {{Datumi praznikov, vezanih na veliko noč}} '''Svéto réšnje teló in krí''' (tudi ''(pre)svéto réšnje teló'' ali krajše ''télovo'') je [[katolištvo|katoliški]] [[krščanski praznik|praznik]], posvečen češčenju [[najsvetejše]]ga – [[evharistija|evharistije]]. [[Slika:Blessed_Sacrament_procession,_First_Annual_Southeastern_Eucharistic_Congress,_Charlotte,_North_Carolina_-_20050924-01.jpg|sličica|levo|Telovska procesija]] == Opis == Praznik svetega rešnjega telesa se tradicionalno praznuje na prvi četrtek po nedelji [[Sveta Trojica (praznik)|Svete Trojice]] (ali 11 dni po [[Binkošti|binkoštni nedelji]]). Ker je to v številnih državah delovni dan, se čaščenje s procesijo vedno pogosteje prestavlja na prvo naslednjo nedeljo (telovo je dela prost dan v Avstriji in na Hrvaškem ter delih Nemčije). Za ustanovitev praznika ima največ zaslug [[sveta Julija Lieška]], ki je imela videnja, v katerih jo je Bog nagovarjal, da je treba ustanoviti tak praznik. Le tega je v lokalnem merilu potrdil lieški škof leta 1246. Po Julijini smrti je njeno delo nadaljevala [[blažena Eva Lieška]] in leta [[1264]] je [[papež Urban IV.]] (ki je bil prej naddiakon v Liegu) v buli [[Transiturus]] uradno razglasil praznik svetega rešnjega telesa in krvi. Bistvo praznika je čaščenje posvečene [[hostija|hostije]]. Po [[Katolištvo|katoliškem]] verovanju se hostija in vino pri [[evharistija|evharističnem]] obredu na skrivnosten način spremenita v Jezusovo telo in kri – tako da ''materialno'' ostaneta kruh in vino, ''v substancialnem pomenu'' pa postaneta Jezusovo telo in kri. Posvečena hostija zato pomeni realno Jezusovo navzočnost in zato kristjanom predstavlja '''[[Najsvetejše]]'''. Kljub temu kristjani prej niso čutili potrebe po tem, da bi hostijo ''častili'' – Jezus je naročil: »Jejte od tega vsi«, ne pa »častite to vsi«. Zato je čaščenje svetega rešnjega telesa v začetku spremljalo nezaupanje. Praznik je še zdaj omejen na [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliško cerkev]], na nekatere od [[katoliške cerkve vzhodnega obreda|vzhodnih katoliških cerkva]], [[Anglikanska Cerkev|Anglikansko cerkev]] in [[Starokatoliška cerkev|Starokatoliško cerkev]]. Praznovanje svetega rešnjega telesa je tradicionalno povezano s slovesno '''telôvsko procesijo''', ki pa je bila v Sloveniji v času [[SFRJ]] skoraj povsod prepovedana. V nekaterih krajih so zdaj obnovili tradicijo, drugod pa izvajajo procesijo le v simbolični obliki (kratek sprehod po cerkvi ali po cerkvenem dvorišču). [[Slika:La Fête-Dieu à Châteauneuf-du-Faou.jpg|sličica|levo|[[Paul Sérusier]], 1894: Priprava na telovsko procesijo v [[Châteauneuf-du-Faou]]]] == Glej tudi == *[[Evharistija]] *[[Najsvetejši zakrament]] *[[Krščanski praznik]]i == Zunanje povezave == *[http://www.kapitelj.com/sveto_resnje_telo_in_sveta_resnja_kri_telovo.html Telovo] (v slovenščini) *[http://www.frankolovo.kjesi.net/dogodki/pomlad06/telovo.htm Telovska procesija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929203155/http://www.frankolovo.kjesi.net/dogodki/pomlad06/telovo.htm |date=2007-09-29 }} v eni od slovenskih župnij {{KrščanskiPrazniki}} [[Kategorija:Krščanski prazniki]] [[Kategorija:Dogodki v maju]] [[Kategorija:Dogodki v juniju]] {{normativna kontrola}} 8suw880l0wwezi3zz5sgyw8m50zntau 0 145956 6685404 6674550 2026-06-05T06:46:37Z ~2026-33136-38 261146 /* */ 6685404 wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}}{{Infopolje Oseba}} '''Tanja Žigon''', [[Slovenci|slovenska]] [[zgodovinar]]ka, germanistka in prevodoslovka, * februar [[1974]], [[Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Žigon {{!}} Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|url=https://www.ff.uni-lj.si/zaposleni/tanja-zigon|website=www.ff.uni-lj.si|accessdate=2026-05-11|language=sl}}</ref> Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|ljubljanske univerze]] je študirala germanistiko in zgodovino, leta 1998 diplomirala iz [[nemščina|nemškega jezika]] in zgodovine, leta 2003 [[magisterij|magistrirala]] iz novejše nemške književnosti in leta 2008 doktorirala iz literarnih ved. Študijsko se je izpopolnjevala in raziskovala  v sklopu različnih projektov v Zagrebu, Vidmu, na Dunaju, v Salzburgu in Münchnu. Že v času študija je objavljala v različnih poljudnoznanstvenih revijah, obenem pa izdala tudi tri samostojne publikacije. Področja njenega raziskovalnega dela so nemško časnikarstvo na Slovenskem, predvsem na [[Kranjska|Kranjskem]], slovenska kulturna zgodovina, nemška literarna ustvarjalnost na Slovenskem, nemško gledališče v Ljubljani, medkulturnost, multikulturnost in prevodoslovje. Je redna profesorica za prevodoslovje na ljubljanski Filozofski fakulteti in vodja raziskovalnega programa ''Medkulturne literarnovedne študije'', v letih od 2013 do 2015 pa je bila tudi slovenska koordinatorica evropskega projekta za promocijo književnega prevajanja ''TranStar Evropa.'' Prevaja družboslovna in humanistična besedila iz nemščine v slovenščino in obratno ter je avtorica številnih znanstvenih člankov in monografij s področja nemško-slovenskih kulturnih in literarnih odnosov.<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Žigon {{!}} Tempora cuncta solent homines spectare saqaces, ad praesensa solum respicit insipiens.|url=https://tanjazigon.splet.arnes.si/|date=2021-01-29|accessdate=2026-05-11|language=sl-SI}}</ref> ==Dela== * ''Grad Haasberg in knezi Windischgraetz''. Logatec, 1992. {{COBISS|ID=31207168}} * ''Planinska gora'', Logatec, 1995. * ''Planinsko polje'', Ljubljana, 1997. * ''Nemško časopisje na Slovenskem'', Ljubljana, 2001. {{COBISS|ID=112906240}} * ''Nemški časnik za slovenske interese - Triglav (1865-1870)'', Ljubljana, 2004. ISBN 961-90803-9-4 * ''Zgodovinski spomin Kranjske. Življenje in delo Petra Pavla pl. Radicsa (1836-1912)'', Ljubljana, 2009. ISBN 978-961-6777-03-2 * ''Uvod v mednarodne organizacije.'' (Skupaj z Boštjanom Udovičem). Ljubljana 2013. *''Stiki in sovplivanja med središčem in obrobjem'': Medkulturne in literarnovedne študije. Ur. MIra Miladinović Zalaznik in Tanja Žigon. Ljubljana 2014. * ''Pet poti do prevoda.'' Ur. [[Amalija Maček]], Tina Štrancar in Tanja Žigon. Ljubljana 2015. * ''Center in periferija. Razmerja moči v svetu prevajanja'' (skupaj z Marijo Zlatnar Moe in Tamaro Mikolič Južnič). Ljubljana, 2015. * ''Vloga in pomen prevajanja učbenikov v 19. stoletju. Kulturnozgodovinski in jezikovni vidiki.''(skupaj s Karin Almasy in Andrejem Lovšinom). Ljubljana 2017. *''Center and periphery: power relations in the world of translation'' (skupaj z Marijo Zlatnar Moe in Tamaro Mikolič Južnič). Ljubljana, 2019. *Številni znanstveni članki doma in v tujini, gl. [http://izumbib.izum.si/bibliografije/A20180608100119-24920.html SICRIS]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih zgodovinarjev]] *[[seznam slovenskih prevajalcev]] *[[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] {{normativna kontrola}} {{historian-stub}} {{DEFAULTSORT:Žigon, Tanja}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski germanisti]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] bcpl12xtgpyk1po3eed79fpv8ie7za6 0 151921 6685412 6454515 2026-06-05T07:01:09Z Uporabnik0967 226119 6685412 wikitext text/x-wiki {{Taxobox | color = lightgreen | name = Kranjska lilija | image = Lilium carniolicum tscheppaschlucht 01.jpg | image size = 240 | image caption = Kranjska lilija | regnum = [[Plantae]] (rastline) | phylum = [[Magnoliophyta]] (semenke) | classis = [[Liliopsida]] (enokaličnice) | ordo = [[Liliales]] (lilijevci) | familia = [[Liliaceae]] (lilijevke) | genus = ''[[Lilium]]'' (lilija) | species = '''''L. carniolicum''''' | binomial = ''Lilium carniolicum'' | binomial_authority = [[Johann Jakob Bernhardi|Bernh.]] ex [[Franz Karl Mertens|Mert.]] & [[Wilhelm Daniel Joseph Koch|W.D.J.Koch]] }} '''Kranjska lilija''' ali '''zlato jabolko''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Lilium carniolicum''''') je [[cvetlica]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[lilijevke|lilijevk]], ki je ime dobila po [[dežela|deželi]] [[Kranjska|Kranjski]]. Ta vrsta raste na [[apnenec|apnenčasti]] podlagi na [[travnik]]ih, [[gozd]]nih robovih in v svetlih gozdovih ter na [[melišče|meliščih]] in peščenih nasipih. Ima oranžne ali temno rumene cvetne liste zavihane nazaj, po čemer se razlikuje od večine svojih sorodnic. Podolgovati [[steblo|stebelni]] [[List (rastlina)|list]]i so nameščeni premenjalno. Rastejo le na steblu. Zgornja stran listov je na otip gladka, prisotne pa so vidne žile vzdolž lista. Medtem so na spodnji strani žil prisotne male dlačice, ki naredijo list na otip mehak. Široki so kakšen centimeter in pol, dolgi pa 5-3cm. Največji so na nižjem delu rastline, ter se zmanjšujejo proti vrhu. Steblo je na spodnjem delu rjavo-oranžkasto z svetlejšimi lisami, medtem ko pa je ostal del stebla svetlo zelen. Na vrhu se lahko razcepi in s tem podpira več cvetov. širok je okoli pol centimetra. Visoka je približno 30-40cm. Rastišče kranjske lilije sega od severovzhodne [[Italija|Italije]] do zahodne [[Bosna|Bosne]], najbolj pogosta pa je v [[Slovenija|Sloveniji]], kjer jo najdemo od [[Alpe|Alp]] preko [[Kras]]a, [[Notranjski Snežnik|Notranjskega Snežnika]] in do [[Zasavje|Zasavja]] na vzhodu. Cveti od konca maja do sredine junija, kar pomeni tudi, da ne more odcveteti v času pred prvo spomladansko košnjo, kar je eden od razlogov za njeno ogroženost. [[Vonj]] te cvetlice pa ni prijeten. Od leta 1947 je kranjska lilija v Sloveniji zavarovana. Ogrožajo jo uničenje habitata (košnja, pozidavanje, posegi v naravo...), nabiranje zaradi lepih cvetov, zarast z invazivnimi rastlinami in podnebne spremembe. ==Glej tudi== * [[turška lilija]] ==Viri== * [http://expo98.literal.si/slo/zakladi/endemicne-rastline/12.html-l2 Endemične rastline v Sloveniji]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Zbirka|Lilium carniolicum}} {{botanična škrbina}} [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] [[Kategorija:Lilijevke]] [[Kategorija:Flora Evrope]] [[Kategorija:Flora Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1837]] egee2r20nno06o3eynyijaj98hjk6v0 2 161039 6685451 6683524 2026-06-05T08:30:26Z Octopus 13285 /* Drugo */ urejanje 6685451 wikitext text/x-wiki {| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:#FFFFFF; border: 1px darkblue solid; float:right; clear:both;" |-- bgcolor="#8CAED8" | align=center | '''Octopus''' |--- |{{Uporabnik kemik}} |--- |{{userbox|white|red|[[Slika:Open book 01.png|45px]]|'''Ta uporabnik se boji [[človek|ljudi]], ki niso prečitali nobene [[knjiga|knjige]], še bolj pa tistih, ki so prečitali samo eno.'''}} |--- | {{user sl}} |--- | {{user en-2}} |--- | {{user hr-3}} |--- | {{user sr-3}} |-- | {{uporabnik moški}} |-- | {{Uporabnik IČ|60}} |-- |{{Uporabnik IS|4}} |-- |{{Uporabnik Ste vedeli|[[Uporabnik:Octopus/DYK|več kot 50]]}} |-- | {{Uporabnik WP1000}} |-- |} Sem upokojen kemijski tehnolog, ki se je po dolgem času spet začel ukvarjati s kemijo. {| |- | [[Slika:Morpho menelaus.png|60px]] | [[Wikipedija:Wiki priznanja|Za]] odličen začetek z obširnimi zgodovinskimi članki. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 15:39, 12. december 2007 (CET) |- | [[Slika:Original_Barnstar.png|60px|left]] | Za delo na zgodovinskih člankih ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja|Zvezdo]].--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 11:00, 2. julij 2008 (CEST) |- | colspan=2 | {{priznanje3|veteran1|komentar=<br>Za [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Veteranska_priznanja|eno leto dejavnega sodelovanja]]. Kar tako naprej! --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:07, 8. december 2008 (CET)}} |- | [[Slika:Dyk25.png|left|60px]] | Podeljujem ti Medaljo »Ste vedeli« 25.<br> --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 09:04, 20. december 2008 (CET) |- | [[Slika:Barnstar-atom3.png|left|60px|]] | Za delo na kemijskih člankih ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja#Znanstvena zvezda|Znanstveno zvezdo]].<br> --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:05, 3. april 2009 (CEST) |- | [[Slika:Dyk50.png|left|60px|Medalja »Ste vedeli« 50]] | Podeljujem ti Medaljo »Ste vedeli« 50. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 22:21, 16. avgust 2010 (CEST) |- | [[Slika:History Barnstar.png|60px|left|Zgodovinska zvezda]] | Za delo na zgodovinskih člankih si zaslužiš [[Wikipedija:Wiki priznanja#Zgodovinska zvezda|Zgodovinsko zvezdo]]. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 18:12, 16. september 2010 (CEST) |- | [[Slika:Barnstar-chemistry.PNG|60px|left|Zgodovinska zvezda]] | Za tvoje obsežne in strokovne prispevke iz področja kemije, kristalografije in mineralogije, ki so podprti viri, predlogami :)) , ... --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 18:00, 11. november 2010 (CET) |- | colspan=2 | {{priznanje3|veteran2|komentar=<br>Za nazaj!--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 09:06, 24. januar 2011 (CET)}} |- | colspan=2 | {{priznanje3|veteran3|komentar=<br>Tudi ta nazaj!--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 09:06, 24. januar 2011 (CET)}} |- | [[Slika:Wiki_medal.jpg|60px|left|Medalja izbranega članka]] | Podeljujem ti medaljo izbranega članka (retroaktivno za leto 2009). --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 21:35, 4. februar 2011 (CET) |- | colspan=2 | {{priznanje3|veteran5|komentar=Še z več zamika, ampak izpustiti jubilejno priznanje se ne bi spodobilo :) Še na dolga leta. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:50, 23. april 2013 (CEST)}} |- | colspan=2 | {{priznanje3|zvezda neumornosti|komentar=Za tvoje neutrudno in poglobljeno delo na zahtevnejših zgodovinskih člankih si zaslužiš zvezdo neumornosti. - [[Uporabnik:Bostjan46|Bostjan46]][[slika:Crystal message2.png|19px|link=Uporabniški pogovor:Bostjan46]] 18:36, 16. december 2013 (CET)}} |- | [[Slika:1000 gold.jpg|50px|left]] | Unikatno priznanje za delo pri [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih|WikiProjektu 1000 nujnih]], ki (tudi) s tvojo pomočjo počasi, a vztrajno napreduje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:54, 19. november 2014 (CET) |- | colspan=2 | {{priznanje3|zvezda neumornosti|komentar=Za tvoje vdano delo ti podeljujem zvezdo neumornosti. --[[Posebno:Prispevki/92.37.97.137|92.37.97.137]] 22:46, 27. oktober 2015 (CET)}} |- | [[Slika:Barnstar_of_Diligence.png|left|60px|Zvezda marljivosti]] | Za vse tvoje izredno delo na Wikipediji, ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja#Zvezda marljivosti|Zvezdo marljivosti]]. -- {{U|Rude}} 19. januar 2017 |- | colspan=2 | {{priznanje3|veteran10|komentar=<br>[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska priznanja|Veteransko priznanje]] kot potrdilo za 10 let prizadevnega dela. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:05, 24. februar 2018 (CET)}} |- | [[Slika:Rosetta Barnstar.png|left|60px]] | Za ogromen prevajalski prispevek ti brez dvoma pripada [[Wikipedija:Wiki priznanja#Rosettska zvezda|Rosettska zvezda]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:05, 24. februar 2018 (CET) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] | Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2020|Wikimedia CEE Pomlad 2020]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:42, 15. junij 2020 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] | Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021|Wikimedia CEE Pomlad 2021]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:03, 16. junij 2021 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] | In še za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:53, 4. junij 2022 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] | Za najplodovitejše sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2023|Wikimedia CEE Pomlad 2023]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:40, 12. junij 2023 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] | Priznanje za sodelovanje in prvo mesto na natečaju [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024|Wikimedia CEE Pomlad 2024]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:57, 10. junij 2024 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] | Hvala za sodelovanje na natečaju [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025|Wikimedia CEE Pomlad 2025]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:26, 1. junij 2025 (CEST) |} ==Urejal sem== ===Izbrani članki=== [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Benzen]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Kisik]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Hidrazin]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Likija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Magmatska kamnina]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Pivo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Seznam mineralov v Sloveniji]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Steklo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Vodik]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Džingiskan]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Sulejman I.]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Vasco da Gama]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Bizantinsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Čagatajski kanat]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Jeruzalemsko kraljestvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Kijevska Rusija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mongolsko cesarstvo|Mongolsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Osmansko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Partsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Rimska Britanija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Rimska Dakija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Ruski kaganat]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Veliki Novgorod]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Bitka v Tevtoburškem gozdu]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mongolski vpadi v Evropo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Tevtonski viteški red]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Prva križarska vojna]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Emona]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Seznam rimskih cesarjev]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Roš hašana]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Arhimed]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Ibn Batuta]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Karel Veliki]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Drugo bolgarsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Timur Lenk]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Parni stroj]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Stari Egipt]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Rhindov matematični papirus]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Ehnaton]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Keops]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Šeši]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Železo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mehmed II. Osvajalec]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Kemijska reakcija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Grigorij Potemkin]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Klinopis]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Sasanidsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Svinec]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mari]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Staro asirsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Berat]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Zenobija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Voda]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Zgodovina Poljske]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Sveto rimsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Čin Ši Huang]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Dinastija Han]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Poljsko-sovjetska vojna]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Srednji vek]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Arnulf Koroški]] ===Kemija, mineralogija, geologija=== [[Alkilacija]] - [[Aluminat]] - [[Aluminij]] - [[Aluminijev acetat]] - [[Aluminijev fluorid]] - [[Aluminijev hidroksid]] - [[Aluminijev karbid]] - [[Aluminijev klorid]] - [[Aluminijev nitrid]] - [[Aluminijev oksid]] - [[Amonijev aluminijev sulfat]] - [[Anizol]] - [[Arzenov bron]] - [[Barijev fluorid]] - [[Blancova klorometilacija]] - [[Borov trifluorid]] - [[Borov trioksid]] - [[Cadetova tekočina]] - [[Clausov proces]] - [[ChEBI]] - [[ChemSpider]] - [[Clemmensenova redukcija]] - [[Davyjeva medalja]] - [[Dekalin]] - [[Dekan (kemija)|Dekan]] - [[Deprotonacija]] - [[Dician]] - [[Dvojčičenje]] - [[Dvoosni mineral]] - [[Enoosni mineral]] - [[Eten]] - [[Etilenglikol]] - [[Felzičnost]] - [[Fenantren]] - [[Ferocen]] - [[Flogistonska teorija]] - [[Flokulacija]] - [[Fosfatni minerali]] - [[Frakcionirana kristalizacija (geologija)]] - [[Friedel-Craftsova reakcija]] - [[Fumarola]] - [[Gabro]] - [[Galun]] - [[Geoda]] - [[Germanijev(II) oksid]] - [[Germanijev(IV) oksid]] - [[Granitporfir]] - [[Granodiorit]] - [[Haber-Boschev proces]] - [[Heksagonalni kristalni sistem]] - [[Heksakloroetan]] - [[Hermann–Mauguinova notacija]] - [[Hidrati plinov]] - [[Histidin]] - [[Hume-Rotheryjeva pravila]] - [[Idiomorfizem]] - [[Ionski kristal]] - [[Kakodil]] - [[Kalcijev hipoklorit]] - [[Kalcijev oksid]] - [[Kalcijev sulfat]] - [[Kalcijev sulfid]] - [[Kalijev acetat]] - [[Kalijev ferat]] - [[Kalijev galun]] - [[Kalijev hidrogenkarbonat]] - [[Kalijev karbonat]] - [[Kalijev sulfat]] - [[Kamnina]] - [[Karbokation]] - [[Kemijska reakcija]] - [[Kemijsko ravnotežje]] - [[Kislina]] - [[Klasifikacija DANA]] - [[Kloritna skupina]] - [[Kloroform]] - [[Koligativne lastnosti raztopin]] - [[Konkrecija]] - [[Kositrov(II) oksid]] - [[Kositrov dioksid]] - [[Kot 2V]] - [[Kristalografska točkovna skupina]] - [[Kristalni habit]] - [[Kristalografija]] - [[Kubični kristalni sistem]] - [[Kumenski postopek]] - [[Lahar]] - [[Lakolit]] - [[Lava]] - [[Leblancov proces]] - [[Le Chatelierovo načelo]] - [[Litijev hidrid]] - [[Lom (mineralogija)]] - [[Mafičnost]] - [[Magma]] - [[Manganov(II) oksid]] - [[Manganov(VII) oksid]] - [[Manganov dioksid]] - [[Millerjevi indeksi]] - [[Mineraloid]] - [[Amonijev železov(II) sulfat|Mohrova sol]] - [[Molekularna orbitalna teorija]] - [[Monoklinski kristalni sistem]] - [[Mrežna energija]] - [[Naftalen]] - [[Natrijev aluminat]] - [[Natrijev aluminijev sulfat]] - [[Natrijev fluorid]] - [[Natrijev hidroksid]] - [[Natrijev karbonat]] - [[Natrijev oksid]] - [[Natrijev selenit]] - [[Natrijev sulfat]] - [[Natrijev sulfid]] - [[Normativna mineralogija]] - [[Notacija Strukturbericht]] - [[Ogljikov disulfid]] - [[Ogljikov tetraklorid]] - [[Optična aktivnost]] - [[Ortorombski kristalni sistem]] - [[Parcialno taljenje]] - [[Penantit]] - [[Petrologija]] - [[Piroklastični tok]] - [[Plovec]] - [[Plumban]] - [[Polimorfizem (kristalografija)|Polimorfizem]] - [[Propen]] - [[Prostorska skupina]] - [[Protonacija]] - [[Pucolan]] - [[Razkolnost]] - [[Reagent Mecke]] - [[Reverzibilna reakcija]] - [[Schollova reakcija]] - [[Salmiak]] - [[Schotten-Baumannova reakcija]] - [[Selenasta kislina]] - [[Selenov dioksid]] - [[Selenova kislina]] - [[Serpentinit]] - [[Sijaj (mineralogija)|Sijaj]] - [[Singletni kisik]] - [[Skarn]] - [[Schoenfliesova notacija]] - [[Solvayev proces]] - [[Stiren]] - [[Struktura magmatskih kamnin]] - [[Strunzova klasifikacija]] - [[Sulfatni minerali]] - [[Sulfidni mineral]] - [[Svinec]] -[[Svinčev(II) oksid]] - [[Svinčev(II) sulfat]] - [[Svinčev(II) karbonat]] - [[Svinčev(II) oksid]] - [[Svinčev(II) sulfid]] - [[Svinec]] - [[Taljivost]] - [[Tekoči zrak]] -[[Tetragonalni kristalni sistem]] - [[Tetralin]] - [[Točkovna skupina]] - [[Toluen]] - [[Trahit]] - [[Trdna raztopina]] - [[Trigonalni kristalni sistem]] - [[Triklinski kristalni sistem]] - [[Trimetilaluminij]] - [[Ultramafična kamnina]] - [[Vinska kislina]] - [[Vodikov fluorid]] - [[Vodikov peroksid]] - [[Vodikov sulfid]] - [[Weissov parameter]] - [[Weissov zakon cone]] - [[Vinilacetilen]] - [[Zemljin plašč]] - [[Zincke-Suhlova reakcija]] - [[Znižanje tališča]] - [[Zvišanje vrelišča]] - [[Železo]] - [[Železov(II) klorid]] - [[Železov(III) klorid]] - [[Železov(II) oksid]] - [[Železov(II,III) oksid]] - [[Železov(III) oksid]] - [[Železov sulfid]] - [[Železov(II) sulfid]] - [[Žveplasta kislina]] - [[Žveplov monoksid]] ;'''Minerali''' [[Abellait]] - [[Adamit]] - [[Alunit]] - [[Alunogen]] - [[Anhidrit]] - [[Argutit]] - [[Arkanit]] - [[Bertierit]] - [[Bledit]] - [[Boracit]] - [[Boulangerit]] - [[Celestin (mineral)|Celestin]] - [[Čermigit]] - [[Enargit]] - [[Enstatit]] - [[Epsomit]] - [[Fulgurit]] - [[Gejlusit]] - [[Getit]] - [[Gibsit]] - [[Glauberit]] - [[Glinenec]] - [[Granat]] - [[Grinokit]] - [[Grosular]] - [[Gumit]] - [[Halit]] - [[Halkantit]] - [[Hausmanit]] - [[Halkopirit]] - [[Halkozin]] - [[Halotrihit]] - [[Hamozit]] - [[Hanksit]] - [[Hematit]] - [[Hemimorfit]] - [[Heulandit]] - [[Hidrocinkit]] - [[Hrizoberil]] - [[Hrizokola]] - [[Idrijalin]] - [[Ilit]] - [[Jakobsit]] - [[Jokokuit]] - [[Kalcit]] - [[Kalicinit]] - [[Kalinit]] - [[Kamacit]] - [[Kaolinit]] - [[Karneol]] - [[Kasiterit]] - [[Kazolit]] - [[Keratofir]] - [[Kianit]] - [[Kirit]] - [[Klarkeit]] - [[Klinocojzit]] - [[Klinoklor]] - [[Kolumbit]] - [[Korderoit]] - [[Kovelin]] - [[Krizotil]] - [[Kromit]] - [[Ksenolit]] - [[Labradorit]] - [[Lazurit]] - [[Leadhillit]] - [[Lepidokrokit]] - [[Lepidolit]] - [[Levcit]] - [[Limonit]] - [[Litargit]] - [[Livingstonit]] - [[Lizardit]] - [[Lojevec]] - [[Lopolit]] - [[Maghemit]] - [[Magnezit]] - [[Manganozit]] - [[Margarit]] - [[Markazit]] - [[Masikot]] - [[Melit]] - [[Mendozit]] - [[Mezolit]] - [[Miloševičit]] - [[Mirabilit]] - [[Molibdenit]] - [[Molizit]] - [[Montmorijonit]] - [[Monzonit]] - [[Muskovit]] - [[Natrit]] - [[Natrolit]] - [[Natron]] - [[Nefrit]] - [[Nepouit]]- [[Nimit]] - [[Nortupit]] - [[Obsidijan]] - [[Oldhamit]] - [[Oligoklaz]] - [[Olivenit]] - [[Ortoklaz]] - [[Otunit]] - [[Paligorskit]] - [[Penantit]] - [[Pentahidrit]] - [[Peridotit]] - [[Periklaz]] - [[Pirofilit]] - [[Piroksen]] - [[Piroluzit]] - [[Piromorfit]] - [[Pirop]] - [[Pirotit]] - [[Pirsonit]] - [[Plagioklaz]] - [[Plesit]]- [[Plumbokalcit]] - [[Polihalit]] - [[Portlandit]] - [[Propen]] - [[Psilomelan]] - [[Ravatit]] - [[Realgar]] - [[Riolit]] - [[Romeit]] - [[Sanidin]] - [[Sasolit]] - [[Serpentin]] - [[Sfalerit]] - [[Siderit]] - [[Siderotil]] - [[Sienit]] - [[Singenit]] - [[Silvin (mineral)|Silvin]] - [[Smitsonit]] - [[Sodalit]] - [[Soddiit]] - [[Spesartin]] - [[Stavrolit]] - [[Taenit]] - [[Tamarugit]] - [[Tenantit]] - [[Tenardit]] -[[Termonatrit]] - [[Tetralin]] - [[Trahit]] - [[Tremolit]] - [[Troilit]] - [[Turkiz]] - [[Uraninit]] – [[Uranofan]] - [[Uvarovit]] - [[Valentinit]] - [[Vanthofit]] - [[Variscit]] - [[Vaterit]] - [[Volastonit]] - [[Vulfenit]] - [[Vustit]] ===Biografije=== '''A'''<br> [[Artav]] - [[Abdulah Kan II.]] - [[Aslaug]] - [[Adam Bremenski]] - [[Alfred Eteling]] - [[Al-Ašraf Halil]] - [[Ahmad Nahavandi]] - [[al-Muktafi II.]] - [[al-Mutasim]] - [[al-Mutavakil]] - [[al-Mutavakil III.]] - [[al-Mutaz]] - [[Andrea Bianco]] - [[an-Nasir Jusuf]] - [[Abas Ibn Abd al-Mutalib]] - [[Ahmed ibn Tulun]] - [[al-Džahšijari]] - [[al-Hadi]] - [[al-Jakubi]] - [[al-Hakim I.]] - [[al-Kaim]] - [[al-Muktadir]] - [[al-Mustansir II.]] - [[al-Mustaršid]] - [[al-Mutanabi]] - [[al-Radi]] - [[al-Salih Ismail]] - [[Aret III.]] - [[Ajbak]] - [[al-Ašraf Musa]] - [[al-Mansur Ali]] - [[al-Muazam Turanšah]] - [[al-Mustansir I.]] - [[as-Salih Ajub]] - [[Al-Mutamid]] - [[Al-Mutadid]] -[[Al-Mutavakil I.]] - [[Al-Safah]] - [[Al-Valid II.]] -[[Abas I. Armenski]] - [[Ašot I. Armenski]] - [[Ašot III. Armenski]] - [[Ašot IV. Armenski]] - [[Ašot Msaker]] - [[Abu Ubajd al-Takafi]] - [[Al-Mundir III. ibn al-Harit]] - [[Al-Nabiga al-Dubijani]] - [[Al-Mutana ibn Harita]] - [[Adelajda Rheinfeldenska]] - [[Alogobotur]] - [[Anastazija Kijevska]] - [[Anonim (notar Béle III.)|Anonim]] - [[Ambioriks]] - [[Ana Kijevska]] - [[Ankamna]] - [[Askarik]] - [[Abbad II. al-Mutadid]] - [[Al-Bakri]] - [[Ariarat VI. Kapadoški]] - [[Ariobarzan II. Kioški]] - [[Artavazd I. Atropatenski]] - [[Aleksander Iljič Dutov]] - [[Anton Denikin]] - [[Ardis II.]] - [[Argišti II.]] - [[Abdulmedžid II.]] - [[Ariobarzan Frigijski]] - [[Atal III.]] - [[Al Hakam I.]] - [[Askold in Dir]] - [[Ašina Helu]] - [[Ašina Nišufu]] - [[Al-Baladhuri]] - [[Ašina Džen]] - [[Ašina Huajdao]] - [[Ašina Juančing]] - [[Ašina Ši]] - [[Ašina Tuizi]] - [[Ašina Budžen]] - [[Ašina Dudži]] - [[Ašina Funian]] - [[Ašina Huseluo]] - [[Ašina Miše]] - [[Abdul-Rahman ibn Abi Bakr]] - [[Amrak]] - [[Apa kagan]] - [[Ašina Tuvu]] - [[Abu Jakub Jusuf I.]] - [[Ahmed al-Mansur]] - [[Ali ibn Jusuf]] - [[Abu Zakarija Jahja]] - [[Adela Flandrijska]] - [[Al-Adil II.]] -[[Al-Mansur]] - [[Al-Mukadasi]] - [[Al-Valid I.]] - [[Al-Zahir]] - [[An-Nasir Davud]] - [[Al-Adil I.]] - [[Al-Kamil]] - [[Albert Švedski]] - [[Ana Legniška]] - [[Adelajda Ogrska (u. 1140)]] - [[Abu Hamid al-Garnati]] - [[Adelajda Ogrska]] - [[Aigusta Anastazija Litovska]] - [[Abd al-Malik ibn Marvan]] - [[Abd Al Rahman II.]] - [[Abdel Latif]] - [[Abdelkerim Astrahanski]] - [[Abdi-Aširta]] - [[Abdulah ibn al-Zubejr]] - [[Abdul Hamid I.]] - [[Richard Abegg|Abegg, Richard]] - [[Abisare]] - [[Abu Said]] - [[Adad-nirari III.]] - [[Ada Karijska]] - [[Adalgis]] - [[Adalgizel]] - [[Adelajda del Vasto]] - [[Ademar Monteilski]] - [[Adiva]] - [[Adur Narseh]] - [[Adžib]] - [[Agafija Svjatoslavovna]] - [[Agila I.]] - [[Agilmond]] - [[Agilulf]] - [[Agneza Antioška]] - [[Agneza Babenberška]] - [[Agron]] - [[Aha]] - [[Ahhotep I.]] - [[Ahhotep II.]] - [[Ahmoz I.]] - [[Ahmoz-Meritamon]] - [[Amenhotep I.]] - [[Ahmed I.]] - [[Ahmed II.]] - [[Ahmed ibn Fadlan]] - [[Ahmed bin Kučuk]] - [[Ahmed ibn Rustah]] - [[Ahotepre]] - [[Ahtum]] - [[Aj (faraon)|Aj]] - [[Aj I.]] - [[Aj Ata]] - [[Ajo]] - [[Ajstulf]] - [[Akija]] - [[Ak Kubek]] - [[Alalngar]] - [[Alarik II.]] - [[Alberada Buonalberška]] - [[Albert iz Aachna]] - [[Alboin]] - [[Alboin Spoletski]] - [[Alara]] - [[Algu]] - [[Al-Tabari]] [[Ardarik]] - [[Ardašir II.]] - [[Aldimir]] - [[Aleksander II. Gika]] - [[Aleksander Balas]] - [[Aleksander Sever]] - [[Aleksander Sucu]] ‎- [[Aleksej I. Komnen]] - [[Aleksej II. Komnen]] - [[Aleksej III. Angel]] - [[Aleksej IV. Angel]] - [[Aleksej V. Dukas]] - [[Al Hakam II.]] - [[Ali-paša Rizvanbegović|Ali-paša Rizvanbegović]] - [[Ahemen]] - [[Aleksander IV. Makedonski]] - [[Ali (kalif)]] - [[Alulim]] - [[Amalarik]] - [[Ambagaj kan]] - [[Ali Kušči]] - [[Alulim]] - [[Aluvamna]] - [[Amanikatašan]] - [[Amanišaketo]] - [[Amanitore]] - [[Amdžazade Koprulu Husein Paša]] - [[Amenemhet I.]] - [[Amenemhet II.]] - [[Amenemhet III.]] - [[Amenemhet IV.]] - [[Amenemhet V.]] - [[Amanirena]] - [[Aminu]] - [[Amenemhet VI.]] - [[Amenemhet VII.]] - [[Amenemope]] - [[Amenhotep II.]] - [[Amenija]] - [[Ameni Kemau]] - [[Amhotep I.]] - [[Amijan Marcelin]] - [[Amirtej|Amirtej]] - [[Amitis]] - [[Ami-Saduka]] - [[Amalasunta]] - [[Amu (faraon)]] - [[Amuna]] - [[Ana Dalasena]] - [[Ana Jagelo]] - [[Ana Komnena]] - [[Ana Neda]] - [[Anastazij I. Dikor]] - [[Anastazij II.]] - [[Ana Ogrska]] - [[Ana Terter]] - [[Anather]] - [[Andragacij]] - [[Andrej II. Ogrski]] - [[Andronik I. Komnen]] - [[Andronik II. Paleolog]] - [[Andronik III. Paleolog]] - [[Andronik IV. Paleolog]] - [[Andronik V. Paleolog]] - [[Anita (hetitski kralj)]] - [[Ansud]] - [[Antioh I. Soter]] - [[Antioh II. Teos]] - [[Antioh III. Veliki]] - [[Antioh IV. Epifan]] - [[Anlamani]] - [[Antioh V. Eupator]] - [[Antioh VI. Dioniz]] - [[Antioh VII. Sidet]] - [[Antioh, sin Selevka IV.]] - [[Ankvenefer]] - [[Antipater]] - [[Antonie din Popești]] - [[Antonin Pij]] - [[Anzegizel]] - [[Apepi I.]] - [[Apiašal]] - [[Apijan]] - [[Apepi I.]] - [[Apil-kin]] - [[Aplahanda]] - [[Ardabur]] - [[Arda Armenska]] - [[Ardahšir I.]] - [[Ardahšir II.]] - [[Argišti I.]] - [[Arijaramna]] - [[Arijarat I. Kapadoški]] - [[Arijarat IV. Kapadoški]] - [[Arikbek]] - [[Arnuvanda I.]] - [[Aripert II.]] - [[Ariulf]] - [[Arkadij]] - [[Arkamani]] - [[Arminij]] - [[Arnulf iz Metza]] - [[Arnuvanda I.]] - [[Arnuvanda II.]] - [[Arnuvanda III.]] - [[Aron Bolgarski]] - [[Arsam]] - [[Arsak I.]] - [[Arsinoja I.]] - [[Arsinoja II.]] - [[Arslan Kasimski]] - [[Artaban I.]] - [[Artaban II.]] - [[Artaban III.]] - [[Artaban IV.]] - [[Artaban V.]] - [[Artabazd]] - [[Artakserks I.]] - [[Artakserks II.]] - [[Artakserks III.]] - [[Artakserks IV.]] - [[Artašumara]] - [[Artatama I.]] - [[Artatama II.]] - [[Artemizija II. Karijska]] - [[Artistona]] - [[Asarhadon]] - [[Asinum]] - [[Asparuh]] - [[Astjag]] - [[Ašikpašazade]] - [[Ašur-nadin-ahe II.]] - [[Ašur-dan III.]] - [[Ašur-dugul]] - [[Ašur-etil-ilani]] - [[Ašur-nadin-šumi]] - [[Ašurnasirpal II.]] - [[Atal I. Soter]] - [[Atal (general)|Atal]] - [[Atalarik]] - [[Atanagild]] - [[Atanarik]] - [[Atosa]] - [[Autari]] - [[Avitohol]] - [[Avrelijan]] - [[Avrelij Viktor]] - [[Asad ibn al-Furat]] - [[Aspar]] - [[Asparuh]] - [[Ašer]] - [[Ašur-ubalit I.]] - [[Ašur-ubalit II.]] - [[Ata-Malik Džuvejni]] - [[Atanazij Atoški]] - [[Atis]] - [[Audoin]] - [[Aziru]] '''B'''<br> [[Bahram V.]] - [[Bárid mac Ímair]] – [[Baki Mohamed]] - [[Björn Železnoboki]] – [[Bagsek]] - [[Benedikt Poljak]] - [[Bohemond VI. Antiohijski]] - [[Bajbars]] - [[Bajdžu Nojan]] - [[Blanka Kastiljska]] - [[Bohemond V. Antiohijski]] - [[Bagrat II. Bagratuni]] - [[Balaš]] - [[Bahman Džaduja]] - [[Borej]] - [[Berta Švabska]] - [[Boson Provansalski]] - [[Bartatua]] - [[Boris Vladimirovič Anenkov]] - [[Ban Džao]] - [[Ban Gu]] - [[Bilge kagan]] - [[Baga kagan]] - [[Bumin kagan]] - [[Bertrand de Thessy]] - [[Bajan I.]] - [[Bajan II.]] - [[Berengar I.]] - [[Boleslav II. Mazovski]] - [[Boleslav Pozabljeni]] - [[Boleslav II. Rogati]] - [[Bedřih Češki]] - [[Birger Jarl]] - [[Berengarija Portugalska]] - [[Bořivoj II.]] - [[Břetislav II.]] - [[Ba (faraon)|Ba]] - [[Baba Tahir]] - [[Bahram I.]] - [[Bahram II.]] - [[Bahram III.]] - [[Bahram IV.]] - [[Bajazid II.]] - [[Bajdad]] - [[Bajdar]] - [[Baka]] - [[Balaj]] - [[Balbin]] - [[Balduin I. Konstantinopelski]] - [[Balduin II. Courtenayski]] - [[Balduin Saria]] - [[Balomar]] - [[Baltadži Mehmed Paša]] - [[Barbara Zapolja]] - [[Bardilis]] - [[Basarab I. Vlaški|Basarab I.]] - [[Basarab III. Vlaški]] - [[Batu kan]] - [[Bazilij II.]] - [[Bazilisk (bizantinski cesar)|Bazilisk]] - [[Carl Josef Bayer|Bayer, Carl Josef]] - [[Bebiank]] - [[Bebnum]] - [[Béla IV. Ogrski]] - [[Belaur]] - [[Bel-bani]] - [[Belek Gazi]] - [[Belgudej]] - [[Bel-ibni]] - [[Belizar]] - [[Belšazar]] - [[Berenika I.]] - [[Berenika II.]] - [[Friedrich Bergius|Bergius, Friedrich]] - [[Claude Louis Berthollet|Berthollet, Claude Louis]] - [[Johannes Nicolaus Brönsted]] - [[Rasmus Bartholin|Bartholin, Rasmus]] - [[Batbajan]] - [[Baton I.]] - [[Baton Dalmatski]] - [[Baton Dardanski]] - [[Berhar]] - [[Berke]] - [[Pierre Berthier|Berthier, Pierre]] - [[Bezprim]] - {{sortname|Marcellin|Berthelot|}} - [[Bertrada Laonska]] - [[Bitjus]] - [[Bizas]] - [[Boleslav III. Češki]] - [[Boleslav IV. Kodravi]] - [[Bona Sforza]] - [[Boris I. Bolgarski]] - [[Boris II. Bolgarski]] - [[Bořivoj I.]] - [[Aleksander Mihajlovič Butlerov|Butlerov, Aleksander Mihajlovič]] - [[Bagrat IV. Gruzijski]] - [[Bahram Čobin]] - [[Bajazid I.]] - [[Baldvin I. Jeruzalemski]] - [[Béla III.]] - [[Bodončar]] - [[Bohemond I. Antioški]] - [[Boleslav I. Češki]] -[[Boleslav II. Češki]] - [[Boleslav II. Poljski]] - [[Boleslav V. Sramežljivi]] - [[Bonifacij I. Montferraški]] - [[Boril]] - [[Norman Levi Bowen|Bowen, Norman Levi]] - [[Božena Češka]] - [[Břetislav I.]] - [[Brunhilda Avstrazijska]] - [[Bu Bing]] - [[Burebista]] - [[Bu Ren]] - [[Buri (Džingiskanov pravnuk)|Buri ]] [[Burnaburiaš II.]] '''C'''<br> [[Cevang Dordži]] - [[Cevang Rabtan]] - [[Cingetoriks]] - [[Cao Cao]] - [[Cao Pi]] - [[Michel-Eugène Chevreul|Chevreul, Michel-Eugène]] - {{sortname| Louis Claude | Cadet de Gassicourt |}} - [[Ciriaco de' Pizzicolli]] - [[Comtessa de Dia]] - [[Cventibold]] '''Č'''<br> [[Časlav Klonimirović]] - [[Čaka Beg]] - [[Čen Šov]] - [[Čebi kan]] - [[Čelebi kan]] - [[Čagataj]] - [[Čandarli Ali Paša]] - [[Čulo kagan]] - [[Čin Ši Huang]] - [[Čeng, kralj Džova]] - [[Čeng Tang]] - [[Čong (dinastija Han)]] '''D'''<br> [[Džami]] - [[Džamuka]] - [[Devaštič]] - [[Dan (kralj)]] - [[David I. Škotski]] - [[David I. Anhogin]] - [[Džabala IV. ibn al-Harit]] - [[Đorđe Vojislavljević]] - [[Dobroslav II. Vojislavljević]] - [[Dares Frigijski]] - [[Darij Pontski]] - [[Dugdami]] - [[Dži (dinastija Han)]] - [[Dzu Ding]] - [[Dzu Ji]] - [[Dzu Šin‎]] - [[Džjan Džja]] - [[Di Ji]] - [[Da Ding]] - [[Da Džja]] - [[Dzu Džja]] - [[Dzu Geng]] - [[Džong Ding]] - [[Da Geng]] - [[Dzu Geng]] - [[Di Šin]] - [[Džao Vušu]] - [[Dulu kagan]] - [[Dzuo Čjuming]] - [[Drogo Hautevillski]] - [[Diomed]] - [[Dobromir Hriz]] - [[Ditrik]] - [[Divan Bartski]] - [[Dagmar Češka]] - [[Dagobert I.]] - [[Dagobert II.]] - [[Dagobert III.]] - [[Dagobert iz Pise]] - [[Danijar]] - [[Dan I. Vlaški]] - [[Danilo Apostol]] - [[Darajan I.]] - [[Darajan II.]] - [[Darej II.]] - [[David Bolgarski]] - [[Decij]] - [[Dedumoz I.]] - [[Dedumoz II.]] - [[Dejok]] - [[Demetrij I. Soter]] - [[Demetrij II. Nikator]] - [[Demetrij Hvarski]] - [[Den (faraon)]] - [[Derviš Ali Astrahanski]] - [[Henri Sainte-Claire Deville|Deville, Henri Sainte-Claire]] - [[Devlet I. Geraj]] - [[Devlet II. Geraj]] - [[Deziderij Langobardski]] - [[Didij Julijan]] - [[Dimitrij Cantemir]] - [[Diodor Sicilski]] - [[Decebal]] - [[Demetrij Hvarski]] - [[Deziderata Langobardska]] - [[Diadumenijan]] - [[Dinokrat]] - [[Djer]] - [[Djet]] - [[Dju]] - [[Dmitro Višnevecki]] - [[Domald Sidraški]] - [[Domicijan]] - [[Dragovit]] - [[Drman in Kudelin]] - [[Dubravka Češka]] - [[Dukas]] - [[Dumnoriks]] - [[Dumuzid Pastir]] - [[Dumuzid Ribič]] - [[Džamšid]] - [[Džanaj]] - [[Džedefptah]] - [[Džedefre]] - [[Džedheperu]] - [[Džedkare]] - [[Džedkare II.]] - [[Džehuti]] - [[Džoči]] - [[Đurađ Branković]] - [[Džamasp]] - [[Džangali]] - [[Džang Tingju]] - [[Džezajirli Gazi Hasan Paša]] '''E'''<br> [[Erdeni Batur]] - [[Etelbald Wesseški]] – [[Etelberht Wesseški]] – [[Ethelred Wesseški]] – [[Edita Wesseška]] - [[Edvard Spovednik]] - [[Ema Normandijska]] – [[Eadvig]] - [[Edgar Miroljubni]] – [[Edmund II. Angleški]] - [[Edmund Langleyski, 1. vojvoda Yorški]] – [[Edvard V. Angleški]] – [[Etelvulf]] – [[Etelred II. Nepripravljeni]] - [[Eadred]] - [[Edvard Mučenec]] - [[Ekgfrit Mercijski]] - [[Erik I. Norveški]] - [[Edmund I.]] - [[Edvard VI. Angleški]] - [[Edvard Starejši]] - [[Elfveard Wesseški]] - [[Ethelfled]] - [[Ethelstan]] - [[Eleonora Kastiljska]] - [[Ethelfled]] - [[Elizabeta Bavarska, nemška kraljica]] - [[Előd]] - [[Emeše]] - [[Engelšalk I. Gornjepanonski]] - [[Erhanger Švabski]] - [[Elizabeta Luksemburška]] - [[Evfemija Samborovna]] - [[Evdoksija Kijevska]] - [[Elizabeta Ogrska, češka vojvodinja]] - [[Elizabeta Ogrska, poljska vojvodinja]] - [[Elizabeta Velikopoljska]] - [[Erik XI. Švedski]] - [[Eufrozina Kijevska]] - [[Ema Mělniška]] - [[Eufemija Ogrska]] - [[Ebroin]] - [[Edigej]] - [[Einhard]] - [[Eldžigidej]] - [[Elizabeta Granovska]] - [[Elizabeta Korvin]] - [[Elmas Mehmed Paša]] - [[Emerik Ogrski]] - [[Emilijan (rimski cesar)|Emilijan]] - [[Emisum]] - [[Emnilda Lužiška]] - [[Enmerkar]] - [[Enheduana]] - [[Enlil-nadin-apli]] - [[Enmebaragesi]] - [[En-men-gal-ana]] - [[En-men-lu-ana]] - [[En-nun-tarah-ana]] - [[En-sipad-zid-ana]] - [[Enšakušana]] - [[Epulon]] - [[Erarik]] - [[Erhinoald]] - [[Eriba-Adad I.]] - [[Erik XIV. Švedski]] - Erišum I. - [[Erišum II.]] - [[Erlik]] - [[Ermanarik]] - [[Ernah]] - [[Esagil-kin-apli]] - [[Eumen II.]] - [[Evdokija Makrembolitissa]] - [[Eurik]] - [[Evnapij]] - [[Evtimen]] - [[Evtropij]] '''F'''<br> [[Froto III.]] - [[Fra Mauro]] - [[Faris ad-Din Aktaj]] - [[Flodoard]] - [[Flavij Ecij]] - [[Flavio Biondo]] - [[Franko Kölnski]] - [[Farnak I. Pontski]] - [[Fan Je]] - [[Fang Šuanling]] - [[Fu Ši]] - [[Fu Hao]] - [[Farnak II. Pontski]] - [[Fokas]] - [[Filip III. Francoski]] - [[François, vojvoda Guiški]] - [[Fahr ad-Din Jusuf]] - [[Friderik I. Avstrijski]] - [[Faramond]] - [[Fastrada]] - [[Fatima Sultan]] - [[Feliks Akvitanski]] - [[Filip Arabec]] - [[Filip II.]] - [[Filip I. Francoski]] [[Filip II. Francoski]] - [[Filip II. Makedonski]] - [[Filip III. Makedonski]] - [[Filipik Bardan]] - [[Filip Švabski]] - [[Filon iz Biblosa]] - [[Florijan (rimski cesar)]] - [[Fraat I.]] - [[Flavij Bauton]] - [[Fraat II.]] - [[Fraat III.]] - [[Fraat IV.]] - [[Fraat V.]] - [[Fraort]] - [[Fredegunda]] - [[Friapatij]] - [[Friderik VI. Danski]] - [[Charles Friedel|Friedel, Charles]] - [[Fruela I. Asturski]] - [[Fulcher iz Chartresa]] - [[Fulko Neuillyjski]] - [[Fusu]] '''G'''<br> [[Galdan Bošogtu Kan]] - [[Galdan Ceren]] - [[Gorm Stari]] - [[Giovanni da Pian del Carpine]] - [[Giovanni de Marignolli]] - [[Gazan]] - [[Gagik I. Arcruni]] - [[Gagik I. Armenski]] - [[Gagik Karski]] - [[Galin (general)]] - [[Gradinja Branislavljević]] - [[Gizela Bavarska]] - [[Gregor Ninski]] - [[Gvido III. Spoletski]] - [[Gvido III. Spoletski]] - [[Genobavd (3. stoletje)]] - [[Genobavd (4. stoletje)]] - [[Gana Bassi]] - [[Gelimer]] - [[Gento]] - [[Gig]] - [[Gedik Ahmed Paša]] - [[Gaj Blosij]] - [[Geng Ding]] - [[Gaspard de Coligny]] - [[Guérin de Montaigu]] - [[Gaudemunda Litovska]] - [[Gundahar]] - [[Grzimislava Luška]] - [[Gotthard Kettler]] - [[Gertruda Babenberška]] - [[Gaj Kasij Longin]] - [[Galien]] - [[Gallus Anonimus]] - [[Galsvinta]] - [[Gallus Anonimus]] - [[Gautier Sans-Avoir]] - [[Gavril Radomir]] - [[Gazi Husrev-beg]] - [[Gebhard Leberecht von Blücher]] - [[Gencij]] - [[Gentile Bellini]] - [[Georgij Kedren]] - [[Germanik]] - [[Publij Septimij Geta|Geta]] - [[Gilgameš]] - [[Gizela (hčerka Pipina Malega)|Gizela ]] - [[Gezalek]] - {{sortname|Johann Rudolf|Glauber|}} - [[Godan kan]] - [[Godfrej Bouillonski]] - [[Goffredo Malaterra]] - [[Gordijan I.]] - [[Gordijan III.]] - [[Gostun]] - [[Gotarz I.]] - [[Gotarz I.]] - [[Gotfrid Alemanski]] - [[Gregor I. Gika]] - [[Grifina Hališka]] - [[Victor Grignard|Grignard, Victor]] - [[Grimoald I.]] - [[Grimoald Bavarski]] - [[Gudea]] - [[Gujuk]] - [[Gungunum]] - [[Guntram]] - [[Gustav III. Švedski]] - [[Gustav IV. Adolf Švedski]] - [[Gustav Trolle]] - [[Gustav Vasa]] '''H'''<br> [[Hakim al-Termizi]] - [[Husrav Dehlavi]] - [[Huviška]] - [[Harald Klak]] – [[Halfdan Ragnarsson]] - [[Heming Danski]] – [[Horik I.]] – [[Horik II.]] – [[Hartaknut]] – [[Hartaknut I. Danski]] – [[Henrik Huntingdonski]] – [[Higelak]] – [[Harold Zajčja noga]] - [[Henrik II. Angleški]] - [[Harald Modrozobi]] - [[Hugo III. Ciprski]] - [[Haakon IV. Norveški]] - [[Hugo II. Ciprski]] - [[Hetum II. Kilikijski]] - [[Hetum I. Kilikijski]] - [[Hamazasp IV. Mamikonjan]] - [[Hovhannes-Smbat III.]] - [[Hasan ibn Tabit]] - [[Hasan ibn Ali]] - [[Helena Zadarska]] - [[Hugo Veliki]] - [[Hararik]] - [[Hasan ibn al-Numan]] - [[Hišam ibn Abd al-Malik]] - [[Humban-Haltaš II.]] - [[Hong Tajdži]] - [[Huan (dinastija Han)]] - [[Hešana kagan]] - [[Heraklij]] - [[Henrik I. Guiški]] - [[Henrik III. Francoski]] - [[Helena Ogrska]] - [[Henrik IV. Pravični]] - [[Henrik VII. Nemški]] - [[Hedvika Anhaltska]] - [[Heinrich Reuß von Plauen]] - [[Heinrich Reffle von Richtenberg]] - [[Henrik I. Francoski]] - [[Henrik von Plauen]] - [[Hermann von Salza]] - [[Hedvika Šlezijska]] - [[Henrik I. Bradati]] - [[Henrik II. Pobožni]] - [[Henrik II. Avstrijski]] - [[Helbirga Babenberška]] - [[Hadži I. Geraj]] - [[Hajan]] - [[Hajredin Barbarosa]] - [[Haju]] - [[Hajdu kan]] - [[Hakor]] - [[Halil Sultan]] - [[Hamudi]] - [[Hamurabi I. Jamhadski]] - [[Hamurabi III. Jamhadski]] - [[Hamure]] - [[Hanibal Gisko]] - [[Hanibalijan]] - [[Hanon (Hanibalov sin)]] - [[Hantili I.]] - [[Hantili II.]] - [[Hanun-Dagan]] - [[Harald II. Danski]] - [[Haribert I.]] - [[Haribert II.]] - [[Harsiesi]] - [[Hasan Paša Predojević]] - [[Hasdrubal Barka]] - [[Hatice Sultan]] - [[Hatušili I.]] - [[Hatušili II.]] - [[Hatušili III.]] - [[Hekatomen]] - [[Helena Anžujska]] - [[Helena Bolgarska]] - [[Helena Dragaš]] - [[Helena Znojmska]] - [[Hendžer]] - [[Henrik Flandrijski]] - [[Henrik, obodritski knez]] - [[Herenij Etrusk]] - [[Herod Agripa I.]] - [[Paul Héroult|Héroult, Paul]] -‎ [[Hieron II.]] - [[William Higgins (kemik)|Higgins, William]] - [[Hilbudij]] - [[Hildebert I.]] - [[Hildebert II.]] - [[Hildebert III.]] - [[Hildebert Posvojeni]] - [[Hildegarda Vinzgauska]] - [[Hilderik I.]] - [[Hilderik II.]] - [[Hilderik III.]] - [[Hilperik Akvitanski]] - [[Hilperik I.]] - [[Hilperik II.]] - [[Himiltruda]] - [[Hirkan II.]] - [[Histasp]] - [[Hölun]] - [[Honorij (rimski cesar)|Honorij]] - [[Hor I.]] - [[Hor II.]] - [[Horemheb]] - [[Hormizd I.]] - [[Hormizd I. Kušanšah]] [[Hormizd II.]] - [[Hormizd IV.]] - [[Hormizd V.]] - [[Hor Ptič]] - [[Hostivit]] - [[Hotepsekemvi]] - [[Horunefer]] - [[Hostilijan]] - [[Hrosvita]] - [[Hsekiu]] - [[Hudžefa I.]] - [[Hugbert Bavarski]] - [[Hulegu]] - [[Hunald Akvitanski]] - [[Hunerik]] - [[Huni]] - [[Hutula kan]] - [[Huzija I.]] - [[Huzija II.]] '''I'''<br> [[Ibn Havkal]] - [[Ibn al-Mudžavir]] – [[Imam Kuli Kan]] – [[Ivar Brez kosti]] - [[Ikel Mercijski]] - [[Izabela Kilikijska]] - [[Irena Ogrska]] - [[Ivana II. Neapeljska]] - [[Ivan Žigmund Zapolja]] - [[Izabela Jagelo]] - [[Inciona]] - [[Intarabus]] - [[Ibn Fadlalah al-Umari]] - [[Ibn Hordadbeh]] - [[Išpakaja]] - [[Ignacij Diakon]] - [[Ibn al-Asir]] - [[Ilteriš kagan]] - [[Inel kagan]] - [[Ibuzir Glavan]] - [[Isik kagan]] - [[Istemi]] - [[Išbara kagan]] - [[Ivana I. Navarska]] - [[Izabela Aragonska]] - [[Ibrahim ibn al-Valid]] - [[Izabela II. Jeruzalemska]] - [[Ingvar Kijevski]] - [[Izjaslav II. Kijevski]] - [[Izjaslav I. Kijevski]] - [[Inge Starejši]] - [[Ida Wettinska]] - [[Ivan I. Moskovski]] - [[Ivan I. Švedski]] - [[Ibak]] - [[Ibal-pi-el II.]] - [[Ibbi-Sipiš]] - [[Iblul-Il]] - [[Ibn Abd al-Hakam]] - [[Ikun-Šamaš]] - [[Iku-Šamagan]] - [[Ila-kabkabu]] - [[Iški-Mari]] - [[Ibbit-Lim]] - [[Ibiau]] - [[Ibn al-Faqih]] - [[Ibor]] - [[Ibrahim I.]] - [[Ibrahim Kazanski]] - [[Idi-ilum]] - [[Idriej]] - [[Ijibhentre]] - [[Ikun-Mari]] - [[Ikunum]] - [[Ilig kagan]] - [[Ilirij]] - [[Ilu-šuma]] - [[Igriš-Halam]] - [[Ildibad]] - [[Ili-Išar]] - [[Ilham]] - [[Imiremeša]] - [[Immeja]] - [[Ini I.]] - [[Ini II.]] - [[Indilima]] - [[Ined]] - [[Ini II.]] - [[Intef]] - [[Intef I.]] - [[Intef II.]] - [[Intef III.]] - [[Intef IV.]] - [[Intef V.]] - [[Intef VI.]] - [[Intef VII.]] - [[Iptar-Sin]] -[[Irena Atenska]] - [[Irena Dukas]] - [[Iri-Hor]] - [[Isa Čelebi]] - [[Iset]] - [[Islam III. Geraj]] - [[Išgum-Adu]] - [[Išme-Dagan]] - [[Ištub-Ilum]] - [[Ivajlo]] - [[Ivan Aleksander]] - [[Ivan Asen I.]] - [[Ivan Asen II.]] - [[Ivan Asen III.]] - [[Ivan I. Cimisk]] - [[Ivan Hunyadi, ban Severina|Ivan Hunyadi mlajši]] - [[Ivan Šišman]] - [[Ivan Vladislav]] - [[Ivan Zapolja]] - [[Irkab-Damu]] - [[Isar-Damu]] - [[Išbara Tolis]] - [[Išbi-Era]] - [[Ištub-Išar]] - [[Iufni]] - [[Ivan II. Komnen]] - [[Ivan III. Švedski]] - [[Ivan V. Paleolog]] - [[Ivan VI. Kantakuzen]] - [[Ivan VII. Paleolog]] - [[Ivan Briennski]] - [[Ivan Skilica]] - [[Ivan Štefan]] - [[Ivan Vihovski]] - [[Izabela I. Jeruzalemska]] - [[Ivan Mazepa]] - [[Ivan Zonara]] - [[Izak I. Komnen]] - [[Izak II. Angel]] '''J'''<br> [[Jazdegerd II.]] - [[Jazid III.]] - [[Jakvinta Barijska]] - [[Jovan Vladimir]] - [[Johannes Aventinus]] - [[Jovin]] - [[Jurij Amastridski]] - [[Jurij Amartol]] - [[Johann Schreck]] - [[Jao Silian]] - [[Ju Veliki]] - [[Jolig kagan]] - [[Jami kagan]] - [[Jakub al-Mansur]] - [[Jelena Vukanović]] - [[Johann von Tiefen]] - [[Johannes von Baysen]] - [[Judita Švabska]] - [[Judita Češka]] - [[Jusuf ibn Tašfin]] - [[Judita Schweinfurtska]] - [[Jaromír Češki]] - [[Jadegar Mohamed |Jadegar Mohamed]] - [[Jagid-Lim]] - [[Jahdun-Lim]] - [[Jarim-Lim I.]] - [[Jazkur-el]] - [[Jakareb]] - [[Jakbim]] - [[Jakubher]] - [[Jamu]] - [[Jasmah-Adad]] - [[Jazdegerd I.]] - [[Jazdegerd III.]] - [[Jelena Nemanjić Šubić]] - [[Jerónimo de Ayanz y Beaumont]] - [[Jer Tanrı]] - [[Jesugej]] - [[Jesu Mongke]] - [[Jolanda Courtenayska]] - [[Jolanda Flandrijska]] - [[Jordan I. Kapuanski]] - [[Jordan (zgodovinar)]] - [[Joscelin I. Edeški]] - [[Jovan Nenad]] - [[Jožef II. Konstantinoplski]] - [[Jožef Genezij]] - [[Judita Habsburška]] - [[Judita Ogrska]] - [[Julijan Odpadnik]] - [[Jukuk šad]] - [[Jurij I. Terter]] - [[Jurij II. Terter]] - [[Jurij Dolgoroki]] - [[Jurij Duka]] - [[Jurij Gika]] - [[Justin I.]] '''K'''<br> [[Kaniška]] - [[Kelvulf II. Mercijski]] - [[Kenvulf Mercijski]] - [[Kerdik Wesseški]] - [[Kinrik Wesseški]] - [[Kreoda Mercijski]] - [[Kalavun]] - [[Konrad IV. Nemški]] - [[Konradin]] - [[Kutuz]] - [[Kjurike I.]] - [[Konstantin I. Kilikijski]] - [[Konstantin II. Kilikijski]] - [[Kosrovanujš]] - [[Katranida II.]] - [[Kalidurut]] - [[Kočapar Branislavljević]] - [[Konstantin Bodin]] - [[Kursan]] - [[Karel Provansalski]] - [[Kativolk]] - [[Karel Otrok]] - [[Karel Preprosti]] - [[Karlman I.]] - [[Krištof Cellarius]] - [[Kudama ibn Džafar]] - [[Kotis III.]] - [[Konstantin Vasilij Ostroški]] - [[Kotis I.]] - [[Kong Anguo]] - [[Kutlug jabgu kagan]] - [[Konstantin III. (bizantinski cesar)|Konstantin III.]] - [[Konstantin IV.]] - [[Konstantin Manasij]] - [[Karel, grof Valoijski]] - [[Katarina Courtenayska]] - [[Konstanca Sicilska]] - [[Kinialon]] - [[Kandik]] - [[Karel III. Debeli]] - [[Karlman Bavarski]] - [[Konrad I. Nemški]] - [[Konrad II. Mazovski]] - [[Konstanca Aragonska]] - [[Kunigunda Češka]] - [[Kunigunda Švabska]] - [[Konrad von Jungingen]] - [[Konrad von Wallenrode]] - [[Konrad Zöllner von Rothenstein]] - [[Konrad von Erlichshausen]] - [[Kristina Ingesdotter]] - [[Konrad II. Oton]] - [[Konrad I. Češki]] - [[Knut V. Danski]] - [[Křesomysl]] - [[Kaa]] - [[Kaba]] - [[Kabul kan]] - [[Kadan]] - [[Kadašman-Enlil I.]] - [[Kajra]] - [[Kakare Ibi]] - [[Kakare Ini]] - [[Kalinik iz Petre]] - [[Kalojan]] - [[Kaloker]] - [[Kambiz I.]] - [[Kamoz]] - [[Kandalanu]] - [[Kara Hulegu]] - [[Kar (rimski cesar)]] - [[Kara Mustafa Paša]] - [[Kardam]] - [[Kareh]] - [[Karel IX. Švedski]] - [[Karel X. Gustav Švedski]] - [[Karel Avgust Švedski]] - [[Karel Mlajši]] - [[Karel Plešasti]] - [[Karel Veliki]] - [[Kasandana]] - [[Kasekemui]] - [[Kasim I. Astrahanski]] - [[Kasim II. Astrahanski]] - [[Kasim Kasimski]] - [[Kasim Paša]] - [[Kasivelaun]] - [[Kastik]] - [[Kastor z Rodosa]] - [[Kašta]] - [[Katvalda]] - [[Kavad I.]] - [[Kazimir I. Poljski]] - [[Kazimir II. Poljski]] - [[Kefren]] - [[Friedrich August Kekulé|Kekulé, Friedrich August]] - [[Kejhusrev II.]] - [[Kejhusrev III.]] - [[Kejkavus II.]] - [[Kejkubad I.]] - [[Kejkubad II.]] - [[Kejkubad III.]] - [[Kejkavus I.]] - [[Kejkavus II.]] - [[Keops]] - [[Keraca Petrica]] - [[Kerboga]] - [[Kikija]] - [[Kılıç Arslan I.]] - [[Kilič Arslan II.]] - [[Kilič Arslan IV.]] - [[Kir I.]] - [[Kir II.]] - [[Kir Mlajši]] - [[Kira Marija]] - [[Kirta]] - [[Klavdij II. Gotski]] - [[Kleopatra I. Sirijka]] - [[Kleopatra II.]] - [[Klodij Albin]] - [[Kniva]] - [[Konstancij II.]] - [[Konstantin II.]] - [[Konstantin VIII.]] - [[Konstancij Gal]] - [[Konstans]] - [[Kraljevič Marko]] - [[Kasij Dion]] - [[Klef]] - [[Klejt]] - [[Klodion]] - [[Klodomer]] - [[Klodvik I.]] - [[Klodvik II.]] - [[Klodvik III.]] - [[Klodvik IV.]] - [[Klotar I.]] - [[Klotar II.]] - [[Klotar III.]] - [[Klotar IV.]] - [[Koloman I. Asen]] - [[Komod]] - [[Konrad Krafft von Dellmensingen]] - [[Konrad I. Mazovski]] - [[Konrad Montferraški]] - [[Konstanca Vroclavska]] - [[Konstancij II.]] - [[Konstancij Klor]] - [[Konstantin VI.]] - [[Konstantin IX. Monomah]] - [[Konstantin Dragaš Dejanović]] - [[Konstantin I. Veliki]] - [[Konstantin V. Kopronim]] - [[Konstantin X. Dukas]] - [[Konstantin Ipsilanti]] - [[Konstantin Șerban]] - [[Kormesij]] - [[Kormisoš]] - [[Kosroj II.]] - [[Koščak]] - [[Kozrav II.]] - [[Kozrav Uzurpator]] - [[Kristijan II. Danski]] - [[Krištof Korvin]] - [[Krum]] - [[Ksenofont]] - [[Kserks II.]] - [[Kuber]] - [[Kubrat]] - [[Kudur-Mabuk]] - [[Kudžula Kadfiz]] - [[Keops|Kufu]] - [[Kučuk Mohamed]] - [[Kujaš]] - [[Kulin]] - [[Kulug Sibir]] -[[Kun-Damu]] - [[Kurigalzu I.]] - [[Kurunta]] - [[Kutalmiš]] - [[Kvintil (rimski cesar)]] '''L'''<br> [[Leon III. Kilikijski]] - [[Leon I. Kilikijski]] - [[Leon I. Kilikijski (knez)]] - [[Leon II. Kilikijski]] - [[Leon IV. Kilikijski]] - [[Ljutovid]] - [[Lup Protospatarij]] - [[Ladislav Neapeljski]] - [[Liüntika]] - [[Liutsvinda]] - [[Lenus]] - [[Lotar Francoski]] - [[Ludvik III. Francoski]] - [[Ludvik IV. Francoski]] - [[Ludvik V. Francoski]] - [[Ludvik Slepi]] - [[Leoncij]] - [[Laodika Pontska]] - [[Leon Tripolski]] - [[Li Šidžen]] - [[Li Daši]] - [[Ling (dinastija Han)]] - [[Lju Bej]] - [[Lin Šin]] - [[Lu Dži]] - [[Li Daojuan]] - [[Ludvik IX. Francoski]] - [[Leopold VI. Avstrijski]] - [[Ludvik Otrok]] - [[Ludvik Mlajši]] - [[Lucija Rügenska]] - [[Ludwig von Erlichshausen]] - [[Leopold V. Avstrijski]] - [[Leopold I. Avstrijski]] - [[Lukarta Bogenska]] - [[Labarna I.]] - [[La-bašum]] - [[Ladislav IV. Ogrski]] - [[Lala Şâhin paša]] - [[Lantfrid]] - [[Laodika II.]] - [[Laodika IV.]] - [[Auguste Laurent|Laurent, Auguste]] - [[Lazar Branković]] - [[Lazar Hrebeljanović]] - [[Lažni Dimitrij I.]] - [[Leon I. Tračan]] - [[Leon II. (bizantinski cesar)|Leon II.]] - [[Leon III. Izavrijec]] - [[Leon IV. Hazar]] - [[Leon V. Armenec]] - [[Leon VI. Modri]] - [[Lestek]] - [[Lešek I. Beli]] - [[Lešek II. Črni]] - [[Libaja]] - [[Li Buvej]] - [[Lid]] - [[Lipit-Ištar]] - [[Liutprand]] - [[Longar|Longar Dardanski]] - [[Longar Dalmatski]] - [[Lotar I. Karolinški]] - [[Thomas Martin Lowry|Lowry]] - [[Lucij Tarkvinij Superb]] - [[Lucij Tarucij Firman]] - [[Ludvik II. Jagelo]] - [[Ludvik Nemški|Ludvik II. Nemški]] - [[Ludvik Pobožni]] - [[Lugal-Ane-Mundu]] - [[Lugalbanda]] - [[Lugal-kiniše-dudu]] - [[Lugal-kisal-si]] - [[Lugal-kitun]] - [[Lugalzagezi]] - [[Lup I. Akvitanski]] - [[Lup II. Gaskonjski]] '''M''' <br> [[Mohamed Alim Kan]] - [[Mohamed Šajbani]] – [[Magnus Dobri]] – [[Malcolm IV. Škotski]] – [[Matilda Angleška]] – [[Margareta Provansalska]] - [[Matej Pariški]] - [[Mohamed ibn Ali ibn Abdalah]] - [[Mengu Timur]] - [[Mleh Kilikijski]] - [[Möngke]] - [[Mihajlo III. Vojislavljević]] - [[Mihajlo Višević]] - [[Mihajlo I. Vojislavljević]] - [[Mihajlo II. Vojislavljević]] - [[Marija I. Ogrska]] - [[Marozija]] - [[Malobavd]] - [[Mark Metij Ruf]] - [[Markomer]] - [[Merogaz]] - [[Magon I.]] - [[Maksencij]] - [[Mihael I. Kerularij]] - [[Mihael Sirijec]] - [[Mitridat I. Pontski]] - [[Mitridat II. Kioški]] - [[Mitridat II. Pontski]] - [[Mitridat IV. Pontski]] - [[Mitridat V. Pontski]] - [[Mitridat Krest]] - [[Madij]] - [[Martinas Goštautas]] - [[Ma Duanlin]] - [[Min (dinastija Džin)]] - [[Michael Faraday]] - [[Mahmud al-Kašgari]] - [[Mukan kagan]] - [[Mohamed I. al-Mustansir]] - [[Mulaj Abd al-Aziz]] - [[Mulaj Hasan I.]] - [[Mulaj Ismail]] - [[Marvan II.]] - [[Muavija I.]] - [[Mojmir I. Moravski]] - [[Movses Kagankatvaci]] - [[Muajjad al-Din al-Urdi]] - [[Margareta I. Danska]] - [[Martin Truchsess von Wetzhausen]] - [[Mihael Küchmeister von Sternberg]] - [[Marija Vukanović]] - [[Mstislav I. Kijevski]] - [[Marija Dobronega]] - [[Miecław]] - [[Mnata]] - [[Magnencij]] - [[Magnus Livonski]] - [[Mahmud I.]] - [[Mahmud II.]] - [[Mahmud Bin Kučuk]] - [[Mahmud Kazanski]] - [[Mahmud Paša Anđelović]] - [[Maksimijan]] - [[Malamir]] - [[Mandana Medijska]] - [[Manuel I. Komnen]] - [[Makrin]] - [[Maksimin Tračan]] - [[Manes]] - [[Maništušu]] - [[Manuel II. Paleolog]] - [[Marcijan (bizantinski cesar)|Marcijan]] - [[Mara-Il]] - [[Marduk-apla-iddina II.]] - [[Marduk-nadin-ahhe]] - [[Marduk-zakir-šumi II.]] - [[Margareta Brandenburška]] - [[Marija (žena Boleslava Kodravega)|Marija]] - [[Marija Alanska]] - [[Marija Komnena]] - [[Marija Montferraška]] - [[Marina Smilec]] - [[Mark Avrelij Prob]] - [[Mark Emilij Lepid]] - [[Mark Klavdij Tacit]] - [[Mark Junij Brut]] - [[Marobod]] - [[Marvan I.]] - [[Maslama ibn Abd al-Malik]] - [[Matej Basarab]] - [[Mavdud]] - [[Mavro Orbini]] - [[Mavzol]] - [[Mavricij (bizantinski cesar)]] - [[Mehmed I.]] - [[Mehmed I. Geraj]] - [[Mehmed II. Osvajalec]] - [[Mehmed III.]] - [[Mehmed IV.]] - [[Mehmed Paša Sokolović]] - [[Mek]] - [[Melem-ana]] - [[Menander Protektor]] - [[Mengli I. Geraj]] - [[Menkare]] - [[Menkauhor]] - [[Menkaure]] - [[Mentuhotep I.]] - [[Mentuhotep II.]] - [[Mentuhotep III.]] - [[Mentuhotep IV.]] - [[Mentuhotep V.]] - [[Mentuhotep VI.]] - [[Mentuhotepi]] - [[Menua]] - [[Merdžefare]] - [[Merenhor]] - [[Merenre I.]] - [[Merenre II.]] - [[Merheperre]] - [[Meritaton]] - [[Merkare]] - [[Merneit]] - [[Merneptah]] - [[Meroveh]] - [[Mesanepada]] - [[Mesud I.]] - [[Mesud II.]] - [[Meš-he]] - [[Meš-ki-ang-gašer]] - [[William Hallowes Miller|Miller, William Hallowes]] - [[Mihael I. Komnen Dukas]] - [[Mihael I. Rangab ‎]] - [[Mihael II. Amorijec]] - [[Mihael II. Asen]] - [[Mihael III. Pijanec]] - [[Mihael III. Šišman Asen]] - [[Mihael IV. Paflagonec]] - [[Mihael V. Kalafat]] - [[Mihael Psel]] - [[Mihael VII. Dukas]] - [[Mihael VIII. Paleolog]] - [[Mihael IX. Paleolog]] - [[Mihael Hrabri]] - [[Milica Hrebeljanović]] - [[Mihael Kritobul]] - [[Mihnea I. Vlaški]] - [[Miliduh]] - [[Mimar Sinan]] - [[Miran Šah]] - [[Mircea I. Vlaški]] - [[Mircea III. Drakul]] - [[Mircea V. Pastir]] - [[Merihator]] - [[Meriibre Heti]] - [[Merikare]] - [[Mico Asen]] - [[Mitil]] - [[Mitridat I. Partski]] - [[Mitridat III. Partski]] - [[Mitridat IV. Partski]] - [[Mješko II. Lambert]] - [[Mješko III. Stari]] - [[Mlajša gospa]] - [[Modu]] - [[Mohamed Amin]] - [[Mohamed bin Tugluk]] - [[Mojzes Bolgarski]] - [[Montemsaf]] - [[Monunij]] - [[Mstislav II. Kijevski]] - [[Muavija II.]] - [[Mubarak Šah]] - [[Murat I.]] - [[Murat II.]] - [[Murat III.]] - [[Murat IV.]] - [[Muršili I.]] - [[Muršili II.]] - [[Muršili III.]] - [[Murtaza]] - [[Musa Čelebi]] - [[Musa Kesedžija]] - [[Mustafa I.]] - [[Mustafa II.]] - [[Mustafa III.]] - [[Mustafa IV.]] - [[Mustafa Ali]] - [[Mustafa Čelebi]] - [[Mušezib-Marduk]] - [[Mut-Aškur]] - [[Mutimir Vlastimirović]] - [[Mutnedžmet]] - [[Mutnofret]] [[Muvatali I.]] - [[Muvatali II.]] - [[Muza Partska]] '''N'''<br> [[Nadir Šah]] - [[Nasir Hosrov]] - [[Neda (kneginja)]] - [[Ninos]] - [[Nikomed II. Bitinski]] - [[Nikomed III. Bitinski]] - [[Nikomed IV. Bitinski]] - [[Nikolaj I. Mistik]] - [[Nurhaci]] - [[Nagaču]] - [[Nan Geng]] - [[Nearh]] - [[Niri kagan]] - [[Neklan]] - [[Nezamysl]] - [[Nabonasar]] - [[Nakon]] - [[Naplanum]] - [[Naram-Sin Akadski]] - [[Naram-Sin Asirski]] - [[Narmer]] - [[Nasalsa]] - [[Nastasen]] - [[Natakamani]] - [[Neagoe Basarab]] - [[Nebdžefare]] - [[Nebirirav I.]] - [[Nebirirav II.]] - [[Nebirirav II.]] - [[Nebukadnezar I.]] - [[Nebkaure Heti]] - [[Nebmaatre]] - [[Nebra]] - [[Nebsenre]] - [[Nečerkare]] - [[Nedžemibre]] - [[Neferefre]] - [[Neferhotep I.]] - [[Neferhotep III.]] - [[Neferit I.]] - [[Neferit II.]] - [[Neferka]] - [[Neferkahor]] - [[Neferkamin Anu]] - [[Neferkare I.]] - [[Neferkare II.]] - [[Neferkare IV.]] - [[Neferkare V.]] - [[Neferkare VI.]] - [[Neferkare VIII.]] - [[Neferkare Nebi]] - [[Neferirkare]] - [[Neferkasokar]] - [[Neferkaure]] - [[Nefertari]] - [[Neheb]] - [[Nehesi]] - [[Neferirkare Kakai]] - [[Neferkamin I.]] - [[Neko II.]] - [[Nektaneb I.]] - [[Nektaneb II.]] - [[Nergal-ušezib]] - [[Nerikare]] - [[Nešri]] - [[Nikare]] - [[Nikare II.]] - [[Nikefor Brijenij]] - [[Nikefor III. Botanijat]] - [[Niketas Honiates]] - [[Nikifor I. Logotet]] - [[Nikifor I. Konstantinopelski]] - [[Nikifor I. Logotet]] - [[Nikifor II. Fokas]] - [[Nikolaj Aleksander Vlaški]] - [[Nikola Jurišić]] - [[Nikolaj Kanabos]] - [[Ninečer]] - [[Ninsun]] - [[Ninurta-apal-Ekur]] - [[Ninurta-nadin-šumi]] - [[Ninurta-tukulti-Ašur]] - [[Nitokris]] - [[Njuserre]] - [[Nuja]] - [[Nubnefer]] - [[Nur-Adad]] - [[Nur ad-Din]] - [[Nur Devlet]] - [[Nur-Mer]] '''O'''<br> [[Oistin mac Amlaíb]] – [[Ongend]] - [[Offa Mercijski]] - [[Odorik Pordenonski]] - [[Oldžejtu]] - [[Ošin Kilikijski]] - [[Ošin Lampronski]] - [[Oton III. Bavarski]] - [[Oda Hesenska]] - [[Oton I. Saški]] - [[Odo Francoski]] - [[Osman ibn Afan]] - [[Omar ibn Abd al-Aziz]] - [[Omar I. Kretski]] - [[Omar ibn Hubajra]] - [[Oujang Šju]] - [[Ozmiš kagan]] - [[Ogul Kajmiš]] - [[Oda Haldenslebenska]] - [[Oton Boleslavovič]] - [[Oseluk]] - [[Oldřih Češki]] - [[Oda Meissenska]] - [[Odoaker]] - [[Oleg Novgorodski]] - [[Olibrij]] - [[Omurtag]] - [[Opat Suger]] - [[Orban]] - [[Orda kan]] - [[Orderik Vitalis]] - [[Ördög]] - [[Organa]] - [[Orgetoriks]] - [[Orhan I.]] - [[Orod I.]] - [[Orod II.]] - [[Orod III.]] - [[Orontobat]] - [[Osman I.]] - [[Osman II.]] - [[Osman I.]] - [[Otto von Below]] '''P'''<br> [[Penda Mercijski]] – [[Peda Mercijski]] - [[Plaisance Antiohijska]] - [[Peroz III.]] - [[Peter Deljan]] - [[Petrislav Vojislavljević]] - [[Peter II. Orseolo]] - [[Peter Dukljanski]] - [[Pribina (ban)]] - [[Pomponij Mela]] - [[Pitodorida Pontska]] - [[Polemon I. Pontski]] - [[Polemon II. Pontski]] - [[Prusij II. Bitinski]] - [[Pjotr Wrangel]] - [[Polien]] - [[Palak]] - [[Perisad V.]] - [[Pan Geng]] - [[Piri Reis]] - [[Pribina]] - [[Prisk]] - [[Psevdo-Zaharija Govornik]] - [[Paul von Rusdorf]] - [[Piotr Dunin]] - [[Predslava Kijevska]] - [[Pribislav Vagrski]] - [[Pagan]] - [[Pakor I.]] - [[Pakor II.]] - [[Pakor I. Perzijski]] - [[Pál Tomori]] - [[Pamba]] - [[Papež Formoz]] - [[Papež Inocenc III.]] - [[Papež Marin I.]] - [[Pargali Ibrahim Paša]] - [[Parisatis]] - [[Paršatatar]] - [[Partamaspat]] - [[Pătrașcu Dobri]] - [[Pentini]] - [[Pepi I.]] - [[Pepi II.]] - [[Pepi III.]] - [[Peribsen]] - [[Pertinaks]] - [[Peroz I. Kušanšah]] - [[Perzej Makedonski]] - [[Pescenij Niger]] - [[Peter Bartolomej]] - [[Peter I. Bolgarski]] - [[Peter I. Vlaški]] - [[Peter II. Courtenayski]] - [[Peter IV. Bolgarski]] - [[Peter Gojniković]] - [[Peter Puščavnik]] - [[Petubastis III.]] - [[Peter IV. Rareš]] - [[Pijaššili]] - [[Pije]] - [[Pijusti]] - [[Piksodar]] - [[Pilip Orlik]] - [[Pinej]] - [[Pipin I. Akvitanski]] - [[Pipin II. Akvitanski]] - [[Pipin Grbasti]] - [[Pipin Herstalski]] - [[Pipin Landenski]] - [[Pir Mohamed]] - [[Pithana]] - [[Plektruda]] - [[Plevrat I.]] - [[Polibij]] - [[Presijan]] - [[Prijezda I.]] - [[Prosigoj]] - [[Przemisl II.]] - [[Psametik I.]] - [[Psametik II.]] - [[Psametik IV.]] - [[Psamut]] - [[Psusenes I.]] - [[Ptolemaj I. Soter]] - [[Poliperhon]] - [[Přemysl Orač]] - [[Ptolemaj II. Filadelf]] - [[Ptolemaj V. Epifan]] - [[Ptolemaj VI. Filometor]] - [[Ptolemaj VII. Neos Filopator]] - [[Ptolemaj VIII. Everget]] - [[Publij Kvintilij Var]] - [[Pupien]] - [[PU-Šarruma]] - [[Puzur-Ašur I.]] - [[Puzur-Ašur II.]] - [[Puzur-Sin]] - [[Puzur-Ašur III.]] - [[Puzur-Ištar]] '''R'''<br> [[Rostam]] - [[Ragnar Lodbrok]] – [[Reginfred]] – [[Rihard III. Angleški]] – [[Robert de Torigni]] – [[Robert I., grof Artoisa]] - [[Rukn ad-Din Huršah]] - [[Rustichello da Pisa]] - [[Ruben II. Kilikijski]] - [[Ruben III. Kilikijski]] - [[Ruben I. Armenski]] - [[Radoslav Gradišnić]] - [[Ratold Italijanski]] - [[Regino Prümski]] - [[Rudolf I. Burgundski]] - [[Rudolf II. Burgundski]] - [[Ritona]] - [[Rotona]] - [[Rosmerta]] - [[Ragnahar]] - [[Robert I. Francoski]] - [[Rusa I.]] - [[Rusa II.]] - [[Rogerij Borsa]] - [[Romoald I. Beneventski]] - [[Rastislav Moravski]] - [[Richeza Berška]] - [[Richeza Poljska]] - [[Ratibor I. Pomorjanski]] - [[Radbod Frizijski]] - [[Rado (majordom)|Rado]] - [[Radu I. Vlaški]] - [[Radu III. Čedni]] - [[Radu V. Afumatski]] - [[Radu VI. Bădica]] - [[Radu VII. Paisie]] - [[Radu Leon]] ‎- [[Radu Mihnea]] - [[Radu Negru]] - [[Raganfrid]] - [[Rahotep]] - [[Rajmond IV. Touluški]] - [[Ramzes I.]] - [[Ramzes III.]] - [[Ramzes V.]] - [[Rašid al-Din]] - [[Rekared I.]] - [[Rekesvint]] - [[Renseneb]] - [[Rib-Hadda]] - [[Richeza Lotarinška]] - [[Ricimer]] - [[Rihard II. Angleški]] - [[Rim-Sin I.]] - [[Rim-Sin II.]] - [[Rimuš Asirski]] - [[Robert I. Courtenayski]] - [[Robert Menih]] - [[Rogerij I. Sicilski]] - [[Rogneda Polocka]] - [[Rogvolod]] - [[Roman I. Bolgarski]] - [[Roman I. Lekapen]] - [[Roman II.]] - [[Roman III. Argir]] - [[Roman IV. Diogen]] - [[Friedlieb Ferdinand Runge|Runge, Friedlieb Ferdinand ]] - [[Rurik]] '''S'''<br> [[Senge]] - [[Sergej Pavlovič Tolstov]] - [[Sigfred Danski]] – [[Sigurd Ring]] – [[Sigurd Kača v očesu]] – [[Snorri Sturlson]] – [[Sakso Gramatik]] - [[Sigfred]] - [[Sven II. Danski]] – [[Sven Vilobradi]] - [[Smbat II. Armenski]] - [[Smbat VIII. Bagratuni]] - [[Senekerim-Hovhannes Arcruni]] - [[Smbat I. Armenski]] - [[Suhajl ibn Amr]] - [[Sofija Loonska]] - [[Sarolt]] - [[Simon iz Kéze]] - [[Slavomir Moravski]] - [[Svetopolk II. Moravski]] - [[Sulpicij Aleksander]] - [[Suno]] - [[Sandakšatru]] - [[Sarduri II.]] - [[Simeon Olelkovič]] - [[Skilur]] - [[Sulejman ibn Abd al-Malik]] - [[Sima Tan]] - [[Sun Čuan]] - [[Sima Guang]] - [[Si jabgu kagan]] - [[Skilaks]] - [[Sandil]] - [[Sinadena Bizantinska]] - [[Stibor von Baysen]] - [[Salomea Berška]] - [[Skomantas Jatvinški]] - [[Svetopolk II. Pomorjanski]] - [[Soběslav II.]] - [[Simeon Moskovski]] - [[Spytihněv II.]] - [[Svatopluk Olomuški]] - [[Svetoslava Poljska]] - [[Svjatoslav Olgovič]] - [[Sofija Minska]] - [[Spytihněv I.]] ‎- [[Sven III. Danski]] - [[Sa (faraon)|Sa]] - [[Sagisu]] - [[Sahib I. Geraj]] - [[Sahure]] - [[Sajed Borhan]] - [[Sajid Ahmed I.]] - [[Sakirhar]] - [[Salitis]] - [[Salonin]] - [[Samium]] - [[Samsu-iluna]] - [[Samuel Bolgarski]] - [[Sanakt]] - [[Sanatruk]] - [[Sanatruk II.]] - [[Sanherib]] - [[Sankptahi]] - [[Sarduri I.]] - [[Sargon I.]] - [[Sargon II.]] - [[Sargon Akadski]] - [[Sarpedon]] - [[Sartak]] - [[Sasan]] - [[Satilgan]] - [[Sa'umu]] - [[Savin (kan)|Savin]] - [[Sebkaj]] - [[Sehetepibre]] - [[Segerseni]] - [[Seanhibtavi Seanhibre]] - [[Sehebre]] - [[Seheperenre]] - [[Sehetepibre]] - [[Sekemib]] - [[Sekemket]] - [[Sekemre]] - [[Sekemre Šedvast]] - [[Sjemomisl]] - [[Sobekemsaf I.]] - [[Sobekemsaf II.]] - [[Selevk I. Nikator]] - [[Selevk II. Kalinik]] - [[Selevk III. Keraun]] - [[Selevk IV. Filopator]] - [[Selim I. Geraj]] - [[Selim II.]] - [[Selim III.]] - [[Semenkare]] - [[Semenre]] - [[Semerket]] - [[Semken]] - [[Senaib]] - [[Senebmiu]] - [[Senebkaj]] - [[Sened]] - [[Senusret I.]] - [[Senusret II.]] - [[Senusret III.]] - [[Senusret IV.]] - [[Septimij Sever]] - [[Seti I.]] - [[Set Meribre]] - [[Setnaht]] - [[Setut]] - [[Sevadžkare I.]] - [[Sevadžkare III.]] - [[Sevadžtu]] - [[Sevar]] - [[Sevt III.]] - [[Sidonij Apolinarij]] - [[Sigibert I.]] - [[Sigibert II.]] - [[Sigibert III.]] - [[Sigibert Hromi]] - [[Sigismund I. Poljski]] - [[Sigismund II. Avgust]] - [[Sihator]] - [[Sikelgajta]] - [[Silahdar Damat Ali Paša]] - [[Sili-Adad]] - [[Simion Movilă]] - [[Simon Bar Kohba]] - [[Simonida Nemanjić]] - [[Sin-Eribam]] - [[Sin-Idinam]] - [[Sin-Ikišam]] - [[Simeon Bekbulatovič]] - [[Sisebut]] - [[Sin-šar-iškun]] - [[Sin-šumu-lišir]] - [[Sitalk]] - [[Skarlat Kalimahi]] - [[Skerdilajd]] - [[Skunha]] - [[Slon (faraon)]] - [[Smail-aga Čengić]] - [[Smenhkare]] - [[Smilcena Paleologina]] - [[Smilec]] - [[Sneferka]] - [[Sneferu]] - [[Sobekhotep I.]] - [[Sobekhotep III.]] - [[Sobekhotep IV.]] - [[Sobekhotep V.]] - [[Sobekhotep VI.]] - [[Sobekhotep VII.]] - [[Sobekhotep VIII.]] - [[Sobekneferu]] - [[Soběslav I. Češki]] - [[Sogdijan]] - [[Sonbef]] - [[Eugène Soubeiran]] - [[Sozomen]] - [[Sparadok]] - [[Stanislav Leščinski]] - [[Stavrakij]] - [[Stefan Branković]] - [[Stefan Dušan]] - [[Stefan Lazarević]] - [[Stefan Uroš V.]] - [[Sten Sture mlajši]] - [[Stepanos Asoghik]] - [[Stjepan Tomaš]] - [[Stjepan Tomašević]] - [[Stjepan Vukčić Kosača]] - [[Stojgnev]] - [[Karl Hugo Strunz|Strunz, Karl Hugo]] - [[Subedej]] - [[Sujumbike]] - [[Sulejman II.]] - [[Sulejman II. Rumski]] - [[Sulejman Čelebi]] - [[Sulejman ibn Kutalmiš|Sulejman ibn Kutalmiš]] - [[Sulili]] - [[Sumuel]] - [[Sumu-Epuh]] - [[Sumu-Jaman]] - [[Sumu-la-El]] - [[Sveti Kliment Ohridski]] - [[Sveti Naum]] - [[Sveti Sava]] - [[Svetonij]] - [[Svintila]] - [[Svjatopolk II. Kijevski]] - [[Svjatoslav III. Igorjevič]] '''Š'''<br> [[Štefan Angleški]] – [[Šadžar al-Dur]] - [[Štefan Vojislav]] - [[Ši Najan]] - [[Šundži]] - [[Šen Jue]] - [[Šjao Dzišjan]] - [[Šjan (dinastija Han)]] - [[Šuan (dinastija Han)]] - [[Šjang Džja]] - [[Šennong]] - [[Šjao Džja]] - [[Šjao Ji]] - [[Šjao Šin]] - [[Šeguj kagan]] - [[Šibi kagan]] - [[Šabaka]] - [[Šabataka]] - [[Šahgali]] - [[Šahin Geraj]] - [[Šahruh Mirza]] - [[Šalim-ahe]] - [[Šalmaneser I.]] - [[Šalmaneser III.]] - [[Šamaš-šum-ukin]] - [[Šamši-Adad I.]] - [[Šamši-Adad V.]] - [[Šanakdakete]] - [[Šapur I.]] - [[Šapur III.]] - [[Šapur IV.]] - [[Šapur Perzijski]] - [[Šarek]] - [[Šattivaza]] - [[Šattuara]] - [[Šattuara II.]] - [[Šauštatar]] - [[Šejk Ahmed]] - [[Šejk Aulijar]] - [[Šeneh]] - [[Šenšek]] - [[Šepseskaf]] - [[Šepseskare]] - [[Šeši]] - [[Šišman I.]] - [[Škorpijon I.]] - [[Škorpijon II.]] - [[Štefan V. Ogrski]] - [[Štefan Dečanski]] - [[Štefan Dragutin]] - [[Štefan Konstantin]] - [[Štefan Milutin]] - [[Štefan Nemanja]] - [[Štefan Prvokronani]] - [[Štefan Radoslav]] - [[Štefan Uroš I.]] - [[Štefan Vladislav I.]] - [[Štefan Vladislav II.]] - [[Štefan Zapolja]] - [[Šulgi]] - [[Šupiluliuma I.]] - [[Šupiluliuma II.]] - [[Šuttarna I.]] - [[Šuttarna II.]] - [[Šuttarna III.]] - [[Šu-turul]] '''T'''<br> [[Teobald I. Navarrski]] - [[Tatatunga]] - [[Toros III. Kilikijski]] - [[Toros II. Kilikijski]] - [[Teodor Rštuni]] - [[Toros I. Armenski]] - [[Trdat (arhitekt)]] - [[Teodora Kosara]] - [[Teodora (senatorka)]] - [[Tit Labien]] - [[Teodomer]] - [[Trebeta]] - [[Tiberij III.]] - [[Tempti-Humban-Inšušinak]] - [[Teušpa]] - [[Teofil Edeški]] - [[Tajdzu (dinastija Džin)]] - [[Tjandzuo (dinastija Ljao)]] - [[Togon Timur]] - [[Trije vladarji in pet cesarjev]] - [[Tengri kagan]] - [[Tong jabgu kagan]] - [[Tardu]] - [[Tulan kagan]] - [[Taspar kagan]] - [[Teodora Angelina]] - [[Traidenis]] - [[Tabiri]] - [[Taharka]] - [[Tahurvaili]] - [[Tankred Galilejski]] - [[Tantamani]] - [[Tao I.]] - [[Tao II.]] - [[Tetišeri]] - [[Tarik ibn Zijad]] - [[Tasilo II. Bavarski]] - [[Taşköprüzade]] - [[Tašlultum]] - [[Teisp]] - [[Teja (kralj Ostrogotov)|Teja]] - [[Tengri]] - [[Teobald III. Šampanjski]] - [[Teodora Smilec]] - [[Teodor I. Laskaris]] - [[Teodozij Vlaški]] - [[Teos]] - [[Teš]] - [[Tit Flavij]] - [[Tomaž Slovan]] - [[Šapur II.]] - [[Šar-Kali-Šari]] - [[Tatikij]] - [[Telec]] - [[Telerig]] - [[Telipinu]] - [[Teobald Bavarski]] - [[Teodahad]] - [[Teodbert Bavarski]] - [[Teodebald]] - [[Teodebert I.]] - [[Teodebert II.]] - [[Teodemir]] - [[Teoderik I.]] - [[Teoderik II.]] - [[Teoderik III.]] - [[Teoderik Strabon]] - [[Teodoald]] - [[Teodor II. Laskaris]] - [[Teodora II.]] - [[Teodora III.]] - [[Teodorik I.]] - [[Teoderik Veliki]] - [[Teodor Svetoslav]] - [[Teodozij II.]] - [[Teodozij III.]] - [[Teofan Spovednik]] - [[Teofil (bizantinski cesar)|Teofil]] - [[Teofilakt Simokat]] - [[Teos]] - [[Teres I.]] - [[Teti]] - [[Teudis]] - [[Tevta]] -‎ [[Tervel]] - [[Thietmar Merseburški]] - [[Richard Trevithick]] - [[Tiberij II. Konstantin]] - [[Tiglat-Pileser I.]] - [[Tiglat-Pileser III.]] - [[Tija]] - [[Tiju]] - [[Timur Lenk]] - [[Tiridat I.]] - [[Tiridat II.]] - [[Tiridat III.]] - [[Tiš-atal]] - [[Tit Flavij]] - [[Togrul beg]] - [[Tokomer]] - [[Toktamiš]] - [[Toktu]] - [[Totila]] - [[Toljen II.]] - [[Toluj]] - [[Toros Edeški]] - [[Trebonijan Gal]] - [[Tudhalija]] - [[Tudhalija I.]] ‎- [[Tudhalija II.]] - [[Tudhalija III.]] - [[Tudhalija IV.]] - [[Tudor Vladimirescu]] - [[Tukulti-Ninurta I.]] - [[Tukulti-Ninurta II.]] - [[Tunka Manin]] - [[Tura-Dagan]] - [[Tušratta]] - [[Tutankamon]] - [[Tutmoz I.]] - [[Tutmoz II.]] - [[Tutmoz III.]] - [[Tutmoz IV.]] - [[Tutuš I.]] '''U'''<br> [[Ügyek]] - [[Urtak]] - [[Umfredo Hautevillski]] - [[Uroš I. Vukanović]] - [[Ulrich von Jungingen]] - [[Udul-kalama]] - [[Uglješa Mrnjavčević]] - [[Uhna]] - [[Ulagči]] - [[Ulgen]] - [[Ulug Mohamed]] - [[Umaj]] - [[Umaja ibn Abd Šams]] - [[Umor (kan)|Umor]] - [[Unas]] - [[Uraz Mohamed]] - [[Ur-Baba]] - [[Urgana]] - [[Ur-gar]] - [[Ur-gigir]] - [[Ur-Nammu]] - [[Ur-nigin]] - [[Ur-Nanše]] - [[Ur-Ningirsu]] - [[Ur-Nungal]] - [[Userkaf]] - [[Userkare]] - [[Ušpija]] - [[Utamiš Geraj]] - [[Utnapištim]] - [[Utu-hengal]] - [[Uzbeg kan]] - [[Uzun Hasan]] '''V'''<br> [[Vali Mohamed]] - [[Viljem Malmesburyjski]] - [[Viljem Rubruški]] - [[Vančinbalin Inžanaš]] - [[Vladimir Vojislavljević]] - [[Vukan]] - [[Vihing]] - [[Viljem II. Gornjepanonski]] - [[Veraudun]] - [[Vladimir Olgerdovič]] - [[Vanjan Šijin]] - [[Vujašu]] - [[Vej Šov]] - [[Vo Džja‎]] - [[Vu, cesar Hana]] - [[Ven Ding]] - [[Vu Ji]] - [[Vu, kralj Džova]] - [[Vu Ding]] - [[Vuling]] - [[Viljem II. Apulijski]] - [[Viljem Železna roka]] - [[Valdemar IV. Danski]] - [[Vladislav III. Tankonogi]] - [[Viljem iz Modene]] - [[Vladislav I. Herman]] - [[Vsevolod II. Kijevski]] - [[Vsevolod IV. Kijevski]] - [[Vladislav I. Češki]] - [[Vsevolod Pskovski]] - [[Virpirka Tenglinška]] - [[Vratislav II.]] - [[Valdemar II. Danski]] - [[Venčeslav III. Češki]] - [[Vladivoj Češki]] ‎- [[Vnislav]] - [[Vojen]] - [[Vratislav I. Češki]] - [[Vadfradad I.]] - [[Vadfradad II.]] - [[Vadfradad III.]] - [[Vahbarz]] - [[Vahkare Heti]] - [[Valamir]] -[[Valens]] - [[Valentinijan I.]] - [[Valentinijan II.]] - [[Valerijan (rimski cesar)]] - [[Vangion in Sidon]] - [[Vanij]] - [[Vardan I.]] - [[Vardan II.]] - [[Varad-Sin]] - [[Varnahar II.]] - [[Vasašatta]] - [[Vasilij Vasiljevič Golicin]] - [[Vasudeva II.]] - [[Vazad]] - [[Vazner]] - [[Vegaf]] - [[Venčeslav II. Češki]] - [[Veneg]] - [[Vercingetoriks]] - [[Vetranion]] - [[Vibilij]] - [[Vidimir]] - [[Viljem iz Tira]] - [[Vima Kadfiz]] - [[Vima Takto]] - [[Vineh]] - [[Višeslav]] - [[Višeslava Kijevska]] - [[Vitelij]] - [[Vjačeslava Novgorodska]] - [[Vlad I. Uzurpator]] - [[Vlad II. Drakul]] - [[Vlad III. Drakula]] - [[Vlad V. Mlajši]] - [[Vlad VI. Dragomir]] -[[Vladimir Rasate]] - [[Vladislav I. Vlaški]] - [[Vladislav II. Izgnanec]] - [[Vladislav II., vojvoda in kralj Češke]] - [[Vladislav III. Poljski]] - [[Vladislav III. Vlaški]] - [[Vlastimir (srbski knez)]] - [[Vologas I.]] - [[Vologas II.]] - [[Vologas III.]] - [[Vologas IV.]] - [[Vologas V.]] - [[Vologas VI.]] - [[Voluzijan]] - [[Vonon I.]] - [[Vonon II.]] - [[Vukan Nemanjić]] - [[Vukašin Mrnjavčević]] - [[Vlatko Vuković Kosača|Vuković Kosača, Vlatko]] - [[Vuk Branković]] - [[Vulfila]] '''W'''<br> [[Winrich von Kniprode]] - [[Wulfstan iz Hedebyja]] - [[James Watt|Watt, James]] - [[Christian Samuel Weiss|Weiss, Christian Samuel]] - [[Alfred Werner|Werner, Alfred]] - [[Widukind Corveyski]] '''Y'''<br> [[Yaghi-Siyan]] '''Z'''<br> [[Zubajda bint Džafar]] - [[Zotto]] - [[Zbignjev]] - [[Zabaja]] - [[Zagan Paša]] - [[Zbislava Kijevska]] - [[Zenobija]] - [[Zenon (bizantinski cesar)|Zenon]] - [[Zidanta I.]] - [[Zidanta II.]] - [[Zimri-Lim]] - [[Ziusudra]] - [[Zoa (bizantinska cesarica)|Zoa Porfirogeneta]] - [[Zosim]] ===Stare države in pokrajine=== [[Buharski emirat]] - [[Buharski kanat]] - [[Dublinsko kraljestvo]] - [[Džungarski kanat]] - [[Hadramavtsko kraljestvo]] - [[Himjarsko kraljestvo]] - [[Jorvik]] - [[Karakalpakstan]] - [[Kokandski kanat]] - [[Zunanja Mongolija]] - [[Mercija]] - [[Mongolska Armenija]] - [[Wessex]] - [[Džazira (provinca kalifatov)]] - [[Ifrikija]] - [[Kraljestvo Tašir-Dzoraget]] - [[Armensko kraljestvo Kilikija]] - [[Kraljevina Arcah]] - [[Martakertska provinca]] - [[Sjuniško kraljestvo]] - [[Arminija]] - [[Taron]] - [[Vaspurakansko kraljestvo]] - [[Gasanidi]] - [[Palaestina Secunda]] - [[Kraljevina Hrvaška (925–1102)]] - [[Meranija]] - [[Paganija]] - [[Rašidunski kalifat]] - [[Dalmacija (tema)]] - [[Partij]] - [[Zgornja Burgundija]] - [[Spodnja Burgundija]] - [[Zahodnofrankovsko kraljestvo]] - [[Primorska Hrvaška (kneževina)]] - [[Tulunidi]] - [[Afriški eksarhat]] - [[Pont]] - [[Quaestura exercitus]] - [[Vaspurakan]] - [[Kaldija]] - [[Pontsko kraljestvo]] - [[Eolija]] - [[Hubuškija]] - [[Migdonija]] - [[Zamua]] - [[Genovska Gazarija]] - [[Kijevska kneževina]] - [[Kijevsko vojvodstvo]] - [[Nogajska horda]] - [[Severija]] - [[Armorika]] - [[Lahmidi]] - [[Mizija]] - [[Dinastija Džin (266-420)]] - [[Dinastija Ljang]] - [[Dinastija Ming]] - [[Šestnajst kraljestev]] - [[Dinastija Lju Song]] - [[Južni Či]] - [[Kasnejši Džin]] - [[Vzhodni Vej]] - [[Vzhodni Vu]] - [[Cao Vej]] - [[Dinastija Han]] - [[Han (država)]] - [[Šu Han]] - [[Tri kraljestva]] - [[Dinastija Han]] - [[Dinastija Šang]] - [[Severne in južne dinastije]] - [[Ba (država)]] - [[Džao (država)]] - [[Jan (država)]] - [[Šanši]] - [[Šu (kraljestvo)]] - [[Zahodni turški kaganat]] - [[Toharistan]] - [[Transoksanija]] - [[Dinastija Džov]] - [[Prvi turški kaganat]] - [[Zahodni Vej]] - [[Kneževina Taranto]] - [[Vojvodina Apulija in Kalabrija]] - [[Država Tevtonskega reda]] - [[Jugra]] - [[Kneževina Taranto]] - [[Novgorodska republika]] - [[Panonska marka]] - [[Pomerelija]] - [[Sveto rimsko cesarstvo]] - [[Tavastija]] - [[Tripolitanija]] - [[Vojvodina Apulija in Kalabrija]] - [[Vojvodina Legnica]] -[[Adiabena]] - [[Afrika (rimska provinca)]] - [[Ahaja (rimska provinca)]] - [[Ajdinski emirat]] - [[Ak Kojunlu]] - [[Akvitanska Galija]] - [[Al Andaluz]] - [[Alasija]] - [[Amki]] - [[Amurru]] - [[Anšan]] - [[Arabija (rimska provinca)]] - [[Arahozija]] - [[Arvad]] - [[Arzava]] - [[Asirija (rimska provinca)]] - [[Astrahanski kanat]] - [[Atropatena]] - [[Augusta Euphratensis]] - [[Azija (rimska provinca)]] - [[Betika]] - [[Ilirija (država)|Ardijejsko kraljestvo]] - [[Arija (satrapija)|Arija]] - [[Armenija (razločitev)]] - [[Atenska vojvodina]] - [[Avrelijanova Dakija]] - [[Baktrija]] - [[Bitinija]] - [[Bitinija in Pont (rimska provinca)]] - [[Budimski pašaluk]] - [[Cezarejska Mavretanija]] - [[Ciprsko kraljestvo]] - [[Dalmacija (rimska provinca)]] - [[Daorson]] - [[Davnija]] - [[Desnobrežna Ukrajina]] - [[Dežela Punt]] - [[Dieceza Vzhod]] - [[Dioceza Panonija]] - [[Dioceza Trakija]] - [[Drangijana]] - [[Druga Panonija]] - [[Drugo bolgarsko cesarstvo]] - [[Ebla]] - [[Egejska vojvodina]] - [[Egipt (rimska provinca)]] - [[Elam]] - [[Epir]] - [[Epirski despotat]] - [[Eridu]] - [[Etolija]] - [[Evropa (rimska provinca)]] - [[Fenicija (rimska provinca)]] - [[Galija]] - [[Gališko-volinska kneževina]] - [[Gandara]] - [[Gedrozija]] - [[Genovska republika]] - [[Germijan]] - [[Gezer]] - [[Gornja Germanija]] - [[Gornja Panonija (rimska provinca)]] - [[Gornji Egipt]] - [[Grofija Blois]] - [[Grofija Edesa]] - [[Grofija Hainaut]] - [[Grofija Tripoli]] - [[Habsburška Srbija (1788–1792)]] - [[Hamag Mongol]] - [[Hamazi]] - [[Hamidski bejlik]] - [[Harakena]] - [[Hatra]] - [[Hazari]] - [[Hemimont]] - [[Hercegovski sandžak]] - [[Herson]] - [[Hibernija]] - [[Hirkanija]] - [[Hispanija]] - [[Hivski kanat]] - [[Horezm]] - [[Ilirik]] - [[Isin]] - [[Italijanski katepanat]] - [[Ilkanat]] - [[Ingrija]] - [[Italija (rimska provinca)]] - [[Izavrija]] - [[Izraelsko kraljestvo (združeno)]] - [[Judeja]] - [[Judeja (rimska provinca)]] - [[Kabulistan]] - [[Kanaan]] - [[Kadeš]] - [[Kalmarska unija]] - [[Kalmiški kanat]] - [[Kapadokija]] - [[Kapadokija (rimska provinca)]] - [[Karakitajski kanat]] - [[Karaman]] - [[Karamanidi]] - [[Karija]] - [[Karkemiš]] - [[Kasimski kanat]] - [[Kazanski kanat]] - [[Komagena]] - [[Kende]] - [[Kilikija]] - [[Kneževina Antiohija]] - [[Kneževina Ahaja]] - [[Kneževina Gornja Ogrska]] - [[Kneževina Teodoro]] - [[Konavle]] - [[Korduena]] - [[Kordovski emirat]] - [[Kordovski kalifat]] - [[Korzika in Sardinija (rimska provinca)]] - [[Kotijske Alpe (rimska provinca)]] - [[Kozaški hetmanat]] - [[Kraljevina Črna gora]] - [[Kraljevina Livonija]] - [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)]] - [[Kraljevina Srbija (1217-1345)]] - [[Kraljevina Srbija (1718-1739)]] - [[Kreta in Cirenajka]] - [[Kretski emirat]] - [[Krf]] - [[Krimski Goti]] - [[Krimski kanat]] - [[Križarske države]] - [[Krona kraljevine Poljske]] - [[Kujavija]] - [[Kumanija]] - [[Kundur]] - [[Kušansko cesarstvo]] - [[Kuššara]] - [[Lagaš]] - [[Latinsko cesarstvo]] - [[Levobrežna Ukrajina]] - [[Likaonija]] - [[Likija]] - [[Likija in Pamfilija (rimska provinca)]] - [[Luvijci]] - [[Luzitanija]] - [[Makedonija (rimska provinca)]] - [[Mala Armenija]] - [[Mala Skitija]] - [[Medija]] - [[Megido]] - [[Mezija]] - [[Mezopotamija (razločitev)]] - [[Mezopotamija]] - [[Mezopotamija (rimska provinca)]] - [[Mitani]] - [[Moab]] - [[Moravska Srbija]] - [[Morejski despotat]] - [[Nabatejsko kraljestvo]] - [[Nadžd]] - [[Nezakcij]] - [[Nikejsko cesarstvo]] - [[Nipur]] - [[Nova Rusija]] - [[Novo egipčansko kraljestvo]] - [[Nuhaše]] - [[Numidija]] - [[Odriško kraljestvo]] - [[Opričnina]] - [[Osmanska Ogrska]] - [[Osroena]] - [[Osroena (rimska provinca)]] - [[Ostfalija]] - [[Paflagonija]] - [[Palestinska Sirija]] - [[Palmirsko cesarstvo]] - [[Panonija Valerija]] - [[Partija (satrapija)|Partija]] - [[Peninske Alpe (rimska provinca)]] - [[Peonija]] - [[Pizidija]] - [[Podolje (zgodovinska pokrajina)]] - [[Pretorska prefektura Ilirik]] - [[Prednja Hispanija]] - [[Pretorijanska prefektura Vzhod]] - [[Prevalitanija]] - [[Primorske Alpe (rimska provinca)]] - [[Promona]] - [[Prva babilonska dinastija]] - [[Prvo bolgarsko cesarstvo]] - [[Prvo vmesno obdobje Egipta]] - [[Raška]] - [[Rdeča Rutenija]] - [[Retenu]] - [[Retija]] - [[Rimska Armenija]] - [[Rodopi (rimska provinca)]] - [[Rumelija]] - [[Samnij]] - [[Samogitija]] - [[Sandžak]] - [[Sasanidsko cesarstvo]] - [[Satagidija]] - [[Satrapija]] - [[Savska Panonija]] - [[Sebasteja (tema)]] - [[Seldžuški sultanat Rum]] - [[Selevkidsko cesarstvo]] - [[Seniorska provinca]] - [[Sicilija (rimska provinca)]] - [[Sogdija]] - [[Solunsko kraljestvo]] - [[Spodnja Germanija]] - [[Spodnja Lorena]] - [[Spodnja Panonija (rimska provinca)]] - [[Spodnji Egipt]] - [[Srbski despotat]] - [[Srbsko cesarstvo]] - [[Srednje kraljestvo]] - [[Sremsko kraljestvo]] - [[Stari Egipt]] - [[Staro asirsko cesarstvo]] - [[Staro egipčansko kraljestvo|Staro kraljestvo]] - [[Sumur]] - [[Suza, Perzija]] - [[Švedska Estonija]] - [[Švedsko-norveška zveza]] - [[Švedsko-norveška zveza]] - [[Tesalija]] - [[Trakija]] - [[Trakija (rimska provinca)]] - [[Trapezundsko cesarstvo]] - [[Travunija]] - [[Tretja urska dinastija]] - [[Umajadski kalifat]] - [[Veliki Horasan]] - [[Velikopoljska]] - [[Vizigotsko kraljestvo]] - [[Vojvodina Benevento]] - [[Tarakonska Hispanija]] - [[Terra Mariana]] - [[Terra Sancti Benedicti]] - [[Tingiška Mavretanija]] - [[Troada]] - [[Velika Bolgarija]] - [[Velika Germanija]] - [[Vlaška]] - [[Vojvodina Benevento]] - [[Vojvodina Livonija]] - [[Vojvodina Spoleto]] -[[Volška Bolgarija]] - [[Vzhodna Prusija]] - [[Zadnja Hispanija]] - [[Zama Regia]] - [[Zgodnje dinastično obdobje (Egipt)]] - [[Zlata horda]] ===Vojna zgodovina=== [[Bitka pri Fariskurju]] - [[Burghal Hidage]] - [[Burh]] - [[Druga baronska vojna]] - [[Fyrd]] - [[Pastirska križarska vojna (1251)]] - [[Osma križarska vojna]] - [[Tuniški sporazum]] - [[Wedmorski sporazum]] - '''A'''<br> [[Amirspasalar]] - [[Aspet (vojaški čin)]] - [[Anatolska tema]] - [[Armenska tema]] - [[Aragonska križarska vojna]] - [[Akcenzi]] - [[Akkermanska konvencija]] - [[Andrusovsko premirje]] - [[Antoninov zid]] - [[Apamejski sporazum]] - [[Arsija]] - [[Avstro-Ogrski kompromis]] - [[Avstrijsko-turška vojna (1529-1533)]] - [[Avstrijsko-turška vojna (1716-1718)]] - [[Avstrijsko-turška vojna (1788–1791)]] - [[Azabi]] - [[Azeb]] '''B'''<br> [[Bitka pri Hattinu]] - [[Bitka pri Bagrevandu]] - [[Bitka pri Jarmuku]] - [[Bitka pri mostu]] - [[Bitka pri Bratislavi (907)]] - [[Bitka v bosanskem višavju]] - [[Bitka na Gvozdu]] - [[Bitka na Bosworthskem polju]] - [[Bitka pri Soissonsu (923)]] - [[Banda (Bizantinsko cesarstvo)]] - [[Bitka pri Ardabilu]] - [[Bitka pri Kartagini (698)]] - [[Bitka pri Sufetuli]] - [[Bukelarska tema]] - [[Bitka pri Zeli]] - [[Bitka jamborov]] - [[Bitka pri Di Karju]] - [[Bitka pri Kadisiji]] - [[Bitka na jezeru Pojang]] - [[Bitka pri Rdečih pečinah]] - [[Boksarska vstaja]] - [[Bitka pri Inkermanu]] - [[Bitka pri Jarnacu]] - [[Brestkujavski mir]] - [[Bitka na Nevi]] - [[Bitka pod Hojnicami]] - [[Bahčisarajski mirovni sporazum]] - [[Bar Kohbova vstaja]] - [[Batavska vstaja]] - [[Bazilika (top)]] - [[Berma]] - [[Bitka na ager sanguinis]] - [[Bitka na Kalki]] - [[Bitka na Kosovskem polju (1448)]] - [[Bitka na Marici]] - [[Bitka na Rovinah]] - [[Bitka na Zlatici]] - [[Bitka pri Ajn Džalutu|Bitka pri Ajn Džalutu]] - [[Bitka pri Alcorazu]] - [[Bitka pri Akciju]] - [[Bitka pri Alaliji]] - [[Bitka pri Ankari]] - [[Bitka pri Barbalisu]] - [[Bitka pri Basianu]] - [[Bitka pri Bileći]] - [[Bitka pri Boliji]] - [[Bitka pri Draču (1081)]] - [[Bitka pri Edesi]] - [[Bitka pri Filipih]] - [[Bitka pri Guadaleti]] - [[Bitka pri Harranu]] - [[Bitka v Insubriji]] - [[Bitka pri Jeni]] - [[Bitka pri Kadešu]] - [[Bitka pri Klastidiju]] - [[Bitka pri Kondurči]] - [[Bitka pri Kressenbrunnu]] - [[Bitka pri Kreti]] - [[Bitka pri Lechfeldu]] - [[Bitka pri Legnici]] - [[Bitka pri Leipzigu]] - [[Bitka pri Manzikertu]] - [[Bitka pri Milvijskem mostu]] - [[Bitka pri Mohaču]] - [[Bitka pri Mohiju]] - [[Bitka pri Mons Lactarius]] - [[Bitka pri Navarinu]] - [[Bitka pri Nedavi]] - [[Bitka pri Odrinu (324)]] - [[Bitka pri Odrinu (378)]] - [[Bitka pri Odrinu (razločitev)]] - [[Bitka pri Orši]] - [[Bitka pri Pákozdu]] - [[Bitka pri Periteorionu]] - [[Bitka pri Petrovaradinu]] - [[Bitka pri Pliski]] - [[Bitka pri Posadi]] - [[Bitka pri Pteriji]] - [[Bitka pri Savi (388)]] - [[Bitka pri Slankamnu]] - [[Bitka pri Soissonsu (718)]] - [[Bitka pri Suzdalu]] - [[Bitka pri Tagini]] - [[Bitka pri Tertryju]] - [[Bitka pri Timbri]] - [[Bitka pri Tolbiacu]] - [[Bitka pri Trebiji]] - [[Bitka pri Toursu]] - [[Bitka pri Varni]] - [[Bitka pri Velbaždu]] - [[Bitka pri Vézeronceu]] - [[Bitka pri Vouilléu]] - [[Bitka pri Wogastisburgu]] - [[Bitka pri Zami]] - [[Bombarda]] - [[Bratislavski mir (1271)]] '''C'''<br> [[Comitatenses]] - [[Carnuntum]] - [[Car topov]] - [[Centurija]] - [[Centurion]] '''D'''<br> [[Deveta križarska vojna]] - [[Druga bitka pri Dongoli]] - [[Drungos]] - [[Drugo arabsko obleganje Konstantinopla]] - [[Dan barikad]] - [[Dekurion (konjeniški častnik)]] - [[Dobrinski red]] - [[Druga švedska križarska vojna]] - [[Devolska pogodba]] - [[Doppelsöldner]] - [[Dorpatski sporazum]] - [[Druga križarska vojna]] - [[Druga mitridatska vojna]] - [[Drugo obleganje Dunaja]] '''E'''<br> [[Egipčansko-hetitski mirovni sporazum]] '''F'''<br> [[Forchheimski mir]] - [[Finsko-novgorodske vojne]] '''G'''<br> [[Galipolski sporazum]] - [[Gal mesedi]] - [[Galske vojne]] - [[Gesta Francorum]] - [[Gotska vojna (376–382)]] '''H'''<br> [[Harsianon]] - [[Hastati]] - [[Hetman]] - [[Hipaspisti]] '''I'''<br> [[Iberska tema]] - [[Ilirske vojne]] '''J'''<br> [[Jam Zapoljski sporazum]] - [[Janičarji]] - [[Judovsko-rimske vojne]] '''K'''<br> [[Križarska vojna baronov]] - [Križarske vojne proti Staufovcem]] - [[Kimbrska vojna]] - [[Kapadokijska tema]] - [[Kibireotska tema]] - [[Kölnska vojna|Kölnska vojna]] - [[Kalatravski red]] - [[Kölnska zveza]] - [[Kristburški sporazum]] - [[Kagan bek]] - [[Kardo]] - [[Karlovški mir]] - [[Kastrum]] - [[Katafrakt]] - [[Kielski sporazum]] - [[Konjeniški gardni polk]] - [[Konstantinopelski mirovni sporazum (1700)]] - [[Konstantinopelsko obzidje]] - [[Kontubernij]] - [[Kopenska vojska Osmanskega cesarstva]] - [[Krakovski sporazum]] - [[Križarske vojne]] - [[Križarski pohod na Varno]] - [[Krvni davek]] - [[Kučukkajnarški mir]] - [[Kurin]] - [[Kurultaj]] '''L'''<br> [[Lačni pohod]] - [[Legatus]] - [[Lejdang]] - [[Livonski pohod proti Rusom]] - [[Landskneht]] - ''[[Legatus Augusti pro praetore]]'' - [[Leves]] - [[Livonska vojna]] - [[Livonski bratje meča]] - [[Livonski red]] '''M'''<br> [[Mezopotamska tema]] - [[Moskovsko-litovske vojne]] - [[Mengčong]] - [[Mir iz Saint-Germain-en-Laya]] - [[Montferrand (grad)]] - [[Malmöjski sporazum]] - [[Malteški viteški red]] - [[Marijeve reforme]] - [[Markomanske vojne]] - [[Mesedi]] - [[Mingan]] - [[Mitridatske vojne]] - [[Moskovska državljanska vojna]] - [[Mosska konvencija]] - [[Muzej poljske vojske]] - '''N'''<br> [[Nvarsaški sporazum]] - [[Novi Navarino]] - [[Nora vojna]] '''O'''<br> [[Optimatska tema]] - [[Obleganje Konstantinopla (860)]] - [[Odprava Rusov v Paflagonijo]] - [[Rusko-bizantinska vojna (907)]] - [[Obdobje vojskujočih se držav]] - [[Obleganje]] - [[Obleganje Budima (1541)]] - [[Obleganje Antiohije]] - [[Obleganje Bagdada (1258)]] - [[Obleganje Edese]] - [[Obleganje Jeruzalema (1099)]] - [[Obleganje Jeruzalema (1187)]] - [[Obleganje Kamjanca-Podolskega (1672)]] - [[Obleganje Kisega]] - [[Obleganje Konstantinopla (626)]] - [[Obleganje Konstantinopla (674-678)]] - [[Obleganje Nikeje]] - [[Obleganje Očakova]] - [[Obleganje Pskova]] - [[Oradejski sporazum]] - [[Osem praporov]] '''P'''<br> [[Pohod v Tabuk]] - [[Prva bitka pri Dongoli]] - [[Prva fitna]] - [[Primus pilus]] - [[Pruska križarska vojna]] - ''[[Pax Nicephori]]'' - [[Perejaslavski sporazum]] - [[Peta križarska vojna]] - [[Petropavlovska trdnjava]] - [[Pljusski sporazum]] - [[Pokol v Verdenu]] - [[Poterna]] - [[Pozvolski sporazum]] - [[Požarevski mir]] - [[Pretorijanski prefekt]] - [[Prva judovsko-rimska vojna]] - [[Prva mitridatska vojna]] - [[Prvo obleganje Dunaja]] '''R'''<br> [[Rusko-bizantinska vojna (941)‎]] - [[Rusko-bizantinske vojne]] - [[Rusko-bizantinski sporazum (945)]] - [[Rakovorska bitka (1268)]] - [[Roskildski sporazumi]] - [[Rusko-krimske vojne]] - [[Rusko-turška vojna (1676-1681)]] - [[Rusko-turška vojna (1686-1700)]] - [[Rusko-turška vojna (1787-1792)]] '''S'''<br> [[Sedma križarska vojna]] - [[Sedem velikih zamer]] - [[Severne križarske vojne]] - [[Stralsundski mir]] - [[Samnitske vojne]] - [[Sarisa]] - [[Sejmeni]] - [[Serasker]] - [[Seznam obleganj Konstantinopla]] ‎- [[Sinoda v Uppsali]] - [[Sistovski sporazum]] - [[Spahije]] - [[Sporazum o večnem miru (1686)]] - [[Srbski svobodni korpus]] - ''[[Status quo ante bellum]]'' - [[Strateg]] - [[Sun Binova Umetnost vojne]] - [[Szegedski mirovni sporazum]] '''Š'''<br> [[Šesta križarska vojna]] - [[Šelonska bitka]] - [[Švedsko-novgorodske vojne]] - [[Ščečinski mir]] - [[Škorpijon (metalec kopja)|Škorpijon]] '''T'''<br> [[Tretja fitna]] - [[Tema (bizantinsko okrožje)]] - [[Trakezijska tema]] - [[Turkmančajski mirovni sporazum]] - [[Troyski mir]] - [[Trojna intervencija]] - [[Tribunus angusticlavius]] - [[Tribunus laticlavius]] - [[Tagma (vojaška enota)]] - [[Timar]] - [[Timariot]] - [[Trajanovi dačanski vojni]] - [[Tretja mitridatska vojna]] - [[Tretja križarska vojna]] - [[Tretja makedonska vojna]] - [[Triariji]] - [[Trinajstletna vojna]] '''U'''<br> [[Uničenje Baturina]] - [[Uškujniki]] '''V'''<br> [[Vojna osmih princev]] - [[Vojna treh Henrikov]] - [[Vojna ključev]] - [[Vendski križarski pohod]] - [[Vojna duhovščine]] - [[Vojna lakote]] - [[Varjagi]] - [[Vašvarski mir]] - [[Veksilacija]] - [[Velika ilirska vstaja]] - [[Velika turška vojna]] - [[Veliti]] - [[Vitez]] - [[Vojaški red]] - [[Vojna Šeste koalicije]] - [[Vojne in oboroženi spopadi Rusije]] - '''Z'''<br> [[Zavezništvo osmih držav]] - [[Zlata bula iz Riminija]] - [[Zuhabski mir]] ====Rimske legije==== [[I. legija Adiutrix]] - [[I. legija Italica]] - [[I. legija Armeniaca]] - [[I. legija Minervia]] - [[I. legija Parthica]] - [[II. legija Adiutrix]] - [[II. legija Armeniaca]] - [[II. legija Augusta]] - [[II. legija Flavia Virtutis]] - [[II. legija Italica]] - [[III. legija Cirenajka]] - [[III. legija Gallica]] - [[III. legija Parthica]] - [[IV. legija Flavia Felix]] - [[V. legija Alaudae]] - [[V. legija Macedonica]] - [[VI. legija Victrix]] - [[VII. legija Claudia]] - [[VII. legija Gemina]] - [[VIII. legija Augusta]] - [[IX. legija Hispana]] - [[X. legija Equestris]] - [[X. legija Gemina]] - [[XI. legija Claudia]] - [[XIII. legija Gemina]] - [[XIV. legija Gemina]] - [[XV. legija Apollinaris]] - [[XVI. legija Flavia Firma]] - [[XVI. legija Gallica]] - [[XVII. legija]] - [[XVIII. legija]] - [[XIX. legija]] - [[XX. legija Valeria Victrix]] - [[XXI. legija Rapax]] - [[XXII. legija Primigenia]] ===Drugo=== '''A'''<br> [[Atalik]] - [[Adžina Tepe]] - [[Afšaridi]] - [[al-Halanija]] - [[Arheološki park al-Balid]] - [[Arheološko najdišče Šisr]] – [[Annales Cambriae]] - [[Abasidi]] - [[Amir al-umara]] - [[Arimateja]] - [[Arcrunidi]] - [[Annales Barenses]] - [[Alagion]] - [[Admonitio generalis]] - [[Ariman]] - [[Augusta Treverorum]] - [[Amorij]] - [[Ardabil]] - [[Ajaja]] - [[Azijske večernice]] - [[Al-bidaja va l-Nihaja]] - [[Amir al-Muminin]] - [[Abidos, Dardanele]] - [[Amasra]] - [[Akademija Donglin]] - [[Akademija Hanlin]] - [[Analekti]] - [[Afrasiabske stenske slike]] - [[Ašina]] - [[Avzoni]] - [[Amboiška zarota]] - [[Amboiški edikt]] - [[Al-Aksa]] - [[Annales placentini gibellini]] - [[Annales placentini guelfi]] - [[Annales Vedastini]] - [[Annales Bertiniani]] - [[Alfonzove tablice]] - [[Altötting]] - [[Annales Alamannici]] - [[Annales Sangallenses maiores]] - [[Apolonijev izrek]] - [[Abbottov papirus]] - [[Abidoška dinastija]] - [[Abiški seznam kraljev]] - [[Abri]] - [[Abu Gorab]] - [[Abu Rawash]] - [[Abu Salabih]] -[[Abusir]] - [[Abzu]] - [[Adelfat]] - [[Aes grave]] - [[Aes rude]] - [[Aes signatum]] - [[Aglibol]] - [[Agilolfingi]] - [[Agri decumates]] -[[Ahajci]] - [[Ahajci (Homer)]] - [[Ahidname]] - [[Ahmim]] - [[Ahwat]] - [[Ain Suhna]] - [[Ain Šams]] - [[Aja (mitologija)]] - [[Ajubidi]] - [[Akadščina]] - [[Akçe]] - [[Aker (bog)]] - [[Akšak]] - [[Akvitanci]] - [[Alalah]] - [[Alalu]] - [[Alani]] - [[Alanya]] - [[Alatu]] - [[Alassa]] - [[Alba Iulia]] - [[Albanopolis]] - [[Alcazaba, Málaga]] - [[Aldii]] - [[Aleksandrova vrata]] - [[Aleksandrovski kremelj]] - [[Aleksiada]] - [[Alcázar de los Reyes Cristianos]] - [[Al-Fadghami]] - [[Algareščina]] - [[Al-latin lev]] - [[Alişar Hüyük]] - [[Almalik, Šindžjang]] - [[Almohadi]] - [[Alobrogi]] - [[Altıntepe]] - [[Amada]] - [[Amantia]] - [[Amantini]] - [[Amardi]] - [[Amarnska pisma]] - [[Amarnsko obdobje]] - [[Ambari]] - [[Ambroni]] - [[Amduat]] - [[Am-heh]] - [[Amlaška kultura]] - [[Ammit]] - [[Ami-Sadukova Venerina tablica]] - [[Amorejščina]] - [[Anaba]] - [[Anadolu Hisarı]] - [[Andelotski sporazum]] - [[Andetrij]] - [[Anemasova ječa]] - [[Anhur]] - [[Anšar]] - [[Antalya]] - [[Anti]] - [[Antične mezopotamske merske enote]] - [[Antiohov valj]] - [[Antične rimske merske enote]] - [[Apedemak]] - [[Antoninijan]] - [[Antoninska kuga]] - [[Antu]] - [[Anuket]] - [[Anunaki]] - [[Apep]] - [[Apicius]] - [[Apis]] - [[Apisov papirus]] - [[Apostolski kanoni]] - [[Apuani]] - [[Arbil]] - [[Arensnufis]] - [[Argenteus]] - [[Arheološki muzeji v Istanbulu]] - [[Arheološko najdišče Mérida]] - [[Arhimandrit]] - [[Arhimedov palimpsest]] - [[Armant]] - [[Arpalik]] - [[Arrapha]] - [[Arsakidi (Iran)]] - [[Arvad]] - [[Asag]] - [[As (rimski kovanec)|As]] - [[Asenova trdnjava]] - [[Asirski Sončev mrk]] - [[Asjut]] - [[Asuan]] - [[Asurbanipalova knjižnica]] - [[Aš]] - [[Ašdod]] - [[Ašer (pleme)]] - [[Aškelon]] - [[Ašur]] - [[Atabeg]] - [[Atef]] - [[Atintani]] - [[Atiški talent]] - [[Atos]] - [[Atrebati]] - [[Atribis]] - [[Attar]] - [[At Tarif]] - [[Autokrator]] - [[Avari]] - [[Avaris]] - [[Avgust (naslov)]] - [[Avrelijev steber]] - [[Azov]] '''B''' <br> [[Buharska tanga]] - [[Baktrijščina]] - [[Brahmi]] - [[Bar al-Hikman]] – [[Bard]] - [[Bechbretha]] - [[Berad Airechta]] - [[Bredska deklaracija]] - [[Bretha Déin Chécht]] - [[Bretwalda]] - [[Biancov zemljevid sveta]] - [[Bagratidi]] - [[Belojevići]] - [[Beginaža]] - [[Bosonidi]] - [[Brukteri]] - [[Bizantinsko-beneški sporazum (1082)]] - [[Beli teror]] - [[Bebriki]] - ''[[Bencao gangmu]]'' - [[Boksarski protokol]] - [[Basmili]] - [[Bjendžong]] - [[Balaklava]] - [[Bab Agnau]] - [[Boulonjski edikt]] - [[Brindisi]] - [[Banderia Prutenorum]] - [[Barti]] - [[Bolotovski sporazum]] - [[Baalšamin]] - [[Babilonska matematika]] - [[Babilonska trdnjava]] - [[Babilonske številke]] - [[Babilonski koledar]] - [[Badarska kultura]] - [[Bad-tibira]] - [[Bagram]] - [[Bahčisaraj]] - [[Balasagun]] - [[Balh]] - [[Balšići]] - [[Barcelonski disput]] - [[Barlasi]] - [[Basanija]] - [[Basileopator]] - [[Basileus]] - [[Basra]] - [[Bastarni]] - [[Bat (boginja)]] - [[Batavi]] - [[Bavarski geograf]]- [[Bazilika Svetega groba]] - [[Beca]] - [[Beglerbeg]] - [[Behistunski napis]] - [[Beit Khallaf]] - [[Bela kapela]] - [[Bel (mitologija)]] - [[Bela piramida]] - [[Belogradčik]] - [[Benben]] - [[Benediktinska nadopatija Pannonhalma]] - [[Beni Hasan]] - [[Beograjski mir]] - [[Berahot]] - [[Berenika (pristanišče)]] - [[Berziti]] - [[Bes (rimski kovanec)]] - [[Bes (satrap)]] - [[Bezant]] - [[Biblia pauperum]] - ''[[Bibliotheca Corviniana]]'' - [[Birgi]] - [[Biskupin]] -[[Bistam]] - [[Bišapur]] - [[Biši]] - [[Bizanc]] - [[Bizantinska aristokracija in birokracija]] - [[Bizantinski kovanci]] - [[Bizantinski senat]] - [[Bjandzi]] - [[Blauova spomenika]] - [[Blemiji]] - [[Bogomilstvo]] - [[Bojanska cerkev]] - [[Bonifacio]] - [[Bordžigini]] - [[Borilov sinodik]] - [[Borsipa]] - [[Braničevci]] - [[Braničevo]] - [[Brestovska Biblija]] - [[Brevki]] - [[Briška jama]] - [[Briti]] - [[Bubastis]] - [[Budim]] - [[Buhen]] - [[Bukoleon]] - [[Bulava]] - [[Bunene]] - [[Burgundi]] - [[Burgward]] - [[Buto]] '''C'''<br> [[Cóic Conara Fugill]] - [[Collectio canonum Hibernensis]] - [[Cáin Adomnáin]] - [[Cogad Gáedel re Gallaib]] – [[Corpus iuris Hibernici]] – [[Críth Gablach]] – [[Clunyjske reforme]] - [[Croylandska kronika]] - [[Cum non solum]] - [[Chronica Majora]] - [[Chronicon Casauriense]] - [[Constitutio Romana]] - [[Chronica sancti Pantaleonis]] - [[Corpus Inscriptionum Latinarum]] - [[Comes]] - [[Cefu Juangui]] - [[Corbeilski sporazum]] - [[Caltabellottski sporazum]] - [[Chronica regia Coloniensis]] - [[Chronicon Faventinum]] - [[Conversio Bagoariorum et Carantanorum]] - [[Codex Manesse]] - [[Confoederatio cum principibus ecclesiasticis]] - [[Collegium Maius]] - [[Collegium Novum]] - [[Chronicon terrae Prussiae]] - [[Câmpulung]] - [[Capitulatio de partibus Saxoniae]] - [[Car zvonov]] - [[Catch Me Who Can]] - [[Caylusova vaza]] - [[Cedrov gozd]] - [[Celeres]] - [[Cezar (naslov)]] - [[Chao (valuta)]] - [[ChEMBL]] - [[Chronica Boemorum]] - [[Chronica Hungarorum]] - [[Chronica seu originale regum et principum Poloniae]] - [[Chronicon Salernitanum]] - [[Cisalpska Galija]] - [[Civitas]] - [[Cizre]] - [[Cluj-Napoca]] - [[Codex Cumanicus]] - [[Comes sacrarum largitionum]] - [[Comis]] -[[Commentarii de bello Gallico]] - [[Concordia Sagittaria]] - [[Constitutio Antoniniana]] - [[Córdoba, Španija]] - [[Corpus separatum]] - [[Crnojevići]] - [[Cursus honorum]] - [[Curtea de Argeș]] - [[Curzonova linija]] '''Č'''<br> [[Donkervoort]] - [[Čor-Bakr]] – [[Černogorovsko-novočerkaska kultura]] - [[Čagatajščina]] - [[Čerkezi]] - [[Čerkezija]] - [[Četrta egipčanska dinastija]] - [[Čigirin]] - [[Çinili Köşk]] -[[Črna piramida]] - [[Črnogorski perper]] - [[Čuanrongi]] - [[Čuvaši]] '''D'''<br> [[Dežela kadila]] – [[Džanidi]] – [[Džingisidi]] - [[Durhamski sporazum (1139)]] - [[Davidov stolp]] - [[Debelacija]] - [[Džarahidi]] - [[Damietta]] - [[Dongola]] - [[Domagojevići]] - [[Dentumoger]] - [[Dunajski gozd]] - [[Detinec]] - [[Drevljani]] - [[Džaočing]] - [[Džjankang]] - [[Dinastija Šin]] - [[Društvo pravičnih in složnih pesti]] - [[Džinši]] - [[Devet poglavij matematične umetnosti]] - [[Džangdžjašanska hanska bambusna besedila]] - [[Ding]] - [[Donghu]] - [[Džaoling]] - [[Džičeng]] - [[Dzidži tongdžjan]] - [[Džemaa el-Fna|Džemaa el-Fnaa]] - [[Dauni]] - [[Dulebi]] - [[De revolutionibus orbium coelestium]] - [[Dabujidi]] - [[Dagon]] - [[Dahšur]] - [[Dalimilova kronika]] - [[Damastion]] - [[Damnatio memoriae]] - [[Danajci]] - [[Danišmendi]] - [[Dea Gravida]] - [[De administrando imperio]] - [[De ceremoniis]] - [[Deir el-Ballas]] - [[Dekuman]] - [[Dekurija]] - [[Delminij]] - [[Demotska pisava]] - [[Denarij]] - [[Dendera]] - [[Denizli]] - [[Derafš Kaviani]] - [[Der]] - [[Derbent]] - [[Despot (dvorni naslov)]] - [[Dešret]] - [[Devet lokov]] - [[Deveta egipčanska dinastija]] - [[Deseta egipčanska dinastija]] - [[Devetnajsta egipčanska dinastija]] - [[Dezitijati]] - [[Dilbat]] - [[DIN 31635]] - [[Dinastija Vasa]] - [[Dingir]] - [[Dirham]] - [[Divina dispensatione]] - [[Djahi]] - [[Dneprove brzice]] - [[Dnjester]] - [[Dodrans]] - [[Dofar (governorat)]] - [[Dolina Coa]] - [[Dolina kraljic]] - [[Domesticus]] - [[Domestikos]] - [[Dominat]] - [[Donacija Sutrija]] - [[Donec]] - [[Dorski slog]] - [[Dra Abu el-Naga]] - [[Drobeta-Turnu Severin]] - [[Dromon]] - [[Druga egipčanska dinastija]] - [[Drugi torunjski mir]] - [[Drugi triumvirat]] - [[Drugo vmesno obdobje Egipta]] - [[Duamutef]] - [[Duat]] - [[Dumuzi]] - [[Dunajski kongres (1515)]] -[[Dušanov zakonik]] - [[Dupondij]] - [[Dur-Kurigalzu]] - [[Dux]] - [[Dvajseta egipčanska dinastija]] - [[Dvanajsta egipčanska dinastija]] - [[Dve gospe]] - [[Dzalisi]] - [[Dzuo Džuan]] - [[Džagfar tarihi]] - [[Džavišgar]] - [[Džebel Barkal]] - [[Džedkarejeva piramida]] - [[Džemdet Nasr]] - [[Džemdet nasrsko obdobje]] - [[Džizja]] - [[Džongdu]] - [[Džurčeni]] '''E'''<br> [[Encomium Emmae Reginae]] – [[Ealdorman]] - [[Eparhija]] - [[Edikt o izgonu]] - [[Egerska zlata bula]] - [[Eberswaldski zaklad]] - [[Edoni]] - [[Eolci]] - [[Enotri]] - [[Edikt iz Beaulieuja]] - [[Estoire d'Eracles]] - [[Excerpta Constantiniana]] - [[Eblaitščina]] - [[Edfu]] - [[Edui]] - [[Egipčanska algebra]] - [[Egipčanski muzej, Berlin]] - [[Egipčanski muzej, Kairo]] - [[Eğirdir]] - [[Ejalet]] - [[Ekallatum]] - [[Ekbatana]] - [[Ekron]] - [[Ekskubitorji]] - [[Ekvi]] - [[Elamščina]] - [[El Džem]] - [[Elefantina]] - [[El Kab]] - [[El Kurru]] ‎- [[El-Lahun]] - [[Elteber]] - [[Emar]] - [[Emeš]] - [[Enajsta egipčanska dinastija]] - [[Enbilulu]] - [[Enhelejci]] - [[Enki]] - [[Enkomi]] - [[Enlil]] - [[Enmerkar in gospodar Arate]] - [[EN (klinopis)]] - [[Enmannsche Kaisergeschichte]] - [[Enmešara]] - [[Ensi]] - [[Enten]] - [[Enuma Eliš]] - [[Epitome de Caesaribus]] - [[Ereškigal]] - [[Eridu]] - [[Erikova kronika]] - [[Eruvin]] - [[Erzincan]] - [[Erzurum]] - [[Esagila]] - [[Esterina knjiga]] - [[Ešnuna]] - [[Etymologicum Magnum]] - [[Etnografski muzej, Ankara]] - [[Evrikov zakonik]] - [[Excerpta Latina Barbari]] - [[Extremadura]] '''F'''<br> [[Fajaztepa]] - [[Fili]] - [[Fragmentarni letopisi Irske]] – [[Frankoitalijanščina]] - [[Fals]] - [[Faustinopolis]] - [[Fusang]] - [[Faradayeva čaša]] - [[Fraunhoferjeve črte]] - [[Fengsu tongji]] - [[Fenghao]] - [[Fengdžjan]] - [[Fanagorija]] - [[Femsko sodišče]] - [[Finoskandija]] - [[Fajansa]] - [[Fajum]] - [[Faras]] - [[Faravahar]] - [[Fasti]] - [[Fasti Triumphales]] - [[Fatva]] - [[Feodozija]] - [[Ferman]] - [[Filistejci]] - [[Filitosa]] -[[Filotejev Kletorologij]] - [[Firuzabad, Fars]] - [[Flandrija]] - [[Foederati]] - [[Fokaja]] - [[Folis]] - [[Formannskapsdistrikt]] - [[Fotijeva shizma]] - [[Frataraka]] - [[Fuldski letopisi]] '''G'''<br> [[Geografija (Ptolemaj)]] - [[Gardani hisar]] - [[Gavelkind]] - [[Gesta Danorum]] - [[Gesta Francorum Iherusalem peregrinantium]] - [[Gesta Pontificum Anglorum]] - [[Gesta Regum Anglorum]] - [[Gesta Stephani]] – [[Grad Falaise]] - [[Grad Corfe]] – [[Grad Çandır]] - [[Gavit]] - [[Gadir Hum]]- [[Grubeša Vojislavljević]] - [[Gesta Hunnorum et Hungarorum]] - [[Gesta Hungarorum]] - [[Genius cucullatus]] - [[Gesta Treverorum]] - [[Gnjeznenska bula]] - [[Gokturki]] - [[Grki]] - [[Grad Melfi]] - [[Georgenberški sporazum]] - [[Gemeiner Pfennig]] - [[Grivna]] - [[Galindi]] - [[GAL (klinopis)]] - [[Galatski stolp (stari)]] - [[Gal dubsar]] - [[Gal gestin]] - [[Gal mesedi]] - [[Galci]] - [[Galurščina]] - [[Gandž Name]] - [[Gardinerjev seznam hieroglifov]] - [[Garum]] - [[Gat, Filisteja]] - [[Gazi Husrev-begova medresa]] - [[Gebelein]] - [[Gebel el-Silsila]] - [[Gebze]] - [[Genucijevi zakoni]] - [[Gepidi]] - [[Gesta principum Polonorum]] - [[Geštinana]] - [[Geti]] - [[Gezerski koledar]] - [[Ġgantija]] - [[Gibralfaro]] - [[Girsu]] - [[Glinjani]] - [[Gniezno]] - [[Goplani]] - [[Gornja Gvineja]] - [[Gornja Mezopotamija]] - [[Grad Kroměříž]] - [[Grevtungi]] - [[Grivasti pavijan]] - [[Grobnica Kira Velikega]] - [[Grodno]]- [[Grofija Flandrija]] - [[Gubernija]] - [[Gudejeva valja]] - [[Guduščani]] - [[Gundišapur]] - [[Gur Emir]] - [[Gutijci]] - [[Gvinejski zaliv]] '''H'''<br> [[Halki]] - [[Hodža (Srednja Azija)]] - [[Halhi]] -[[Huntajdži]] - [[Heiligenski sporazum]] – [[Heimskringla]] - [[Mankus]] - [[Heptarhija]] - [[Historia Mongalorum]] - [[Hormuz (mesto)]] - [[Hoftag]] - [[Humeima]] - [[Hasan-Džalaljani]] - [[Hiperpiron]] - [[Hamdanidi]] - [[Hetumidi]] - [[Halat]] - [[Hajbar]] - [[Haridžiti]] - [[Harka (naziv)]] - [[Historia Salonitana]] - [[Hiperboreja]] - [[Hünername]] - [[Hadrumetum]] - [[Haraks]] - [[Henan]] - [[Hebej]] - [[Handan]] - [[Hešibi]] - [[Haodžing]] - [[Henrikovski členi]] - [[Hioniti]] - [[Henricus Petrus]] - [[Henrikovska knjiga]] - [[Hedvikin kodeks]] - [[Helmno]] - [[Historia Tartarorum]] - [[Hanti]] - [[Habur]] - [[Hadad]] - [[Hadjaški sporazum]] - [[Hadžitarhan]] - [[Hafsidi]] - [[Haja]] - [[Halabija]] - [[Halafska kultura]] - [[Haldi]] - [[Halikarnas]] - [[Halkidika]] - [[Hamadan]] - [[Hamadanski kamniti lev]] - [[Hansi]] - [[Hapi (Horov sin)]] - [[Harač]] - [[Harran]] - [[Hasunska kultura]] - [[Hati (anatolsko ljudstvo)]] - [[Hati (germansko pleme)]] - [[Hatt-i humajun]] - [[Hatnub]] - [[Hatun]] - [[Hatuša]] - [[Hauran]] - [[Havara]] - [[Haz]] - [[Hazor]] - [[Heket]] - [[Hendursaga]] - [[Henrikova kronika Livonije]] - [[Hensit]] - [[Hentiamenti]] - [[Heracleopolis Magna]] - [[Hermopolis]] - [[Hermopolska ogdoada]] - [[Hesat]] - [[Hetitski klinopis]] - [[Hazaran]] - [[Hedžet]] - [[Heh]] - [[Hekat]] - [[Hekatomnidi]] - [[Heka]] - [[Hekatompil]] - [[Heksamilion]] - [[Helandija]] - [[Heliopolis]] - [[Helveti]] - [[Hepri]] - [[Herišef]] - [[Hermunduri]] - [[Heroon]] - [[Herson]] - [[Heruli]] - [[Heruski]] - [[Hešbon]] - [[Hetitska besedila]] - [[Heveli]] - [[Hieratika]] - [[Hilandarska listina]] - [[Hiksi]] - [[Hilandar]] - [[Hilandarski tipik]] - [[Hipogej Ħal-Saflieni]] - [[Hipogej Sant'Iroxi]] - [[Hipokavst]] - [[Hipon]] - [[Histamenon]] - [[Historia Augusta]] - [[Historia Ecclesiastica Gentis Anglorum]] - [[Historia Langobardorum]] - [[Historia Sicula]] - [[Hiša duše]] - [[Hnum]] - [[Hofmarschall]] - [[Hofmeister]] - [[Holašovice]] - [[Hollókő]] - [[Honsu]] - [[Hopeš]] - [[Hor]] - [[Horodlanska unija]] - [[Horovi sinovi]] - [[Horovo ime]] - [[Horovo oko]] - [[Hövitsman]] - [[Huang Čing Džigong Tu]] - [[Hu, Egipt]] - [[Hu (mitologija)]] - [[Huesca]] - [[Huriti]] - [[Huritščina]] - [[Hušbišag]] '''I'''<br> [[Ihšididi]] - [[Intitulacija]]] - [[Interpretatio romana]] - [[Ime obdobja (Kitajska)]] - [[Inkerman]] - [[Ivanovih sto]] - [[Iași]] - [[Ičirgu bojla]] - [[Igigi]] - [[Iguman]] - [[Ikonomidisov Taktikon]] - [[Ilabrat]] - [[Iliri]] - [[Ilustrirana kronika]] - [[Ilustrirana kronika Ivana Groznega]] - [[Imenik bolgarskih kanov]] - [[Imset]] - [[Inventarna stela]] - [[Iqta]] - [[Irkalla]] - [[Iske Kazan]] - [[Istanbulski pomorski muzej]] -[[Ištar]] - [[Ištarat]] - [[Ititavi]] - [[Ius regale montanorum]] - [[Ivanovske skalne cerkve]] - [[İznik]] - [[Ižori]] '''J'''<br> [[Jam]] - [[Jus spolii]] - [[Jedisan]] - [[Jonglejeva enciklopedija]] - [[Juejang]] - [[Jame Jungang]] - [[Jinšu]] - [[Jonci]] - [[Jagelonska knjižnica]] - [[Jagelonska univerza]] - [[Jabgu]] - [[Jah (mitologija)]] - [[Jakuti]] - [[Jame Aggteleškega krasa in Slovaškega krasa]] - [[Jamhad]] - [[Jantarna cesta]] - [[Japigi]] - [[Jarhibol]] - [[Jasak]] - [[Jatvingi]] - [[Jaželbiški mir]] - [[Jevamot]] - [[Joma]] - [[Judenrat]] - [[Judovska četrt, Třebíč]] - [[Judovski prazniki]] - [[Juridična stela]] - [[Justinijanova dinastija]] - [[Jutungi]] - [[Južna mazgunska piramida]] '''K'''<br> [[Kamniti stolp (Ptolemaj)]] - [[Kan]] - [[Kokand]] - [[Kafirkala (Tadžikistan)]] - [[Kafirkala (Uzbekistan)]] - [[Kalai Kafirnigan]] - [[Karatepa]] - [[[[Kizil kala]]]] - [[Kojkirilgan kala]] - [[Khor Rori]] – [[Kazenski zakoni (Irska)]] - [[Kilkennyjski statut]] - [[Le Bec-Hellouin]] – [[Knýtlinga saga]] - [[Klarendonske konstitucije]] - [[Kanon medicine]] - [[Karmati]] - [[Kaskar]] - [[Kitab al-jabr wa-l-muqabala]] - [[Kadisija]] - [[Kütahya]] - [[Kabari]] - [[Kronika Regina Prümskega]] - [[Kapitular]] - [[Kartular]] - [[Konradini]] - [[Ksulsigije]] - [[Keltska Galija]] - [[Kuriali]] - [[Kalcedonsko krščanstvo]] - [[Kronika Alfonza III.]] - [[Kimerci]] - [[Kimiata]] - [[Kluhorski prelaz]] - [[Kataonija]] - [[Kibistra]] - [[Klazomenski sarkofag]] - [[Krakovsko-vilenska unija]] - [[Kitab al-Ujun]] - [[Komerciarij]] - [[Kurgan]] - [[Knjiga Ljanga]] - [[Knjiga Čija]] - [[Knjiga Songa]] - [[Kraljeva ustanova Velike Britanije]] - [[Kultura ploščastih grobov]] - [[Kitajske piramide‎]] - [[Knjiga Džina]] - [[Knjiga Hana]] - [[Knjiga Kasnejšega Hana]] - [[Knjiga o številih in računanju]] - [[Knjiga Veja]] - [[Kitajski priimek]] - [[Knjiga dokumentov]] - [[Knjiga poznejšega Hana]] - [[Kronike Huajanga]] - [[Knjiga pesmi]] - [[Knjiga Džova]] - [[Knjiga obredov]] - [[Kraji svetovne dediščine v Kirgizistanu]] - [[Kefalonija]] - [[Katoliška liga]] - [[Kandik]] - [[Kutriguri]] - [[Kopa (številska enota)]] - [[Kulmske pravice]] - [[Konradov statut]] - [[Kareli]] - [[Kašubi]] - [[Kabinet medalj]] - [[Ka (faraon)|Ka]] - [[Kadi]] - [[Kafes]] - [[Kalbidi]] - [[Kaldarij]] - [[Kaledonci]] - [[Kalisz]] - [[Kališki statut]] - [[Kalmiki]] - [[Kalmiščina]] - [[Kamen iz južne Sakare]] - [[Kamen iz Palerma]] - [[Kampidanščina]] - [[Kanonsko pravo]] - [[Kanop]] - [[Kanopska skrinja]] - [[Kanopski vrči]] - [[Kapua]] - [[Kapudan paša]] - [[Karakum]] - [[Karejski tipik]] - [[Karpati]] - [[Karpi]] - [[Kartuša]] - [[Kartuša (hieroglif)]] - [[Kasiti]] - [[Kasluhejci]] - [[Kasr Ibrim]] - [[Kava, Sudan]] - [[Kavkan]] - [[Kaza]] - [[Kelti]] - [[Keltiberi]] - [[Karaka]] - [[Karavela]] - [[Karnaški seznam kraljev]] - [[Kasiti]] - [[Kaski]] - [[Katif]] - [[Kavkan]] - [[Kazan]] - [[Kаzanlăška grobnica]] - [[Kazanski kremelj]] - [[Kayseri]] - [[Kebehsenuf]] - [[Kefrenova piramida]] - [[Kek (mitologija)]] - [[Kejsun]] - [[Keneurgenč]] - [[Kereidi]] - [[Kerma]] - [[Kilikijska vrata]] - [[Killingworthške lokomotive]] - [[Kilva]] - [[KI (klinopis)]] - [[Ki (mitologija)]] - [[Kimbri]] - [[Kipčaki]] - [[Kipčaščina]] - [[Kipsela]] - [[Kirov valj]] - [[Kis, Egipt]] - [[Kiš]] - [[Kišar]] - [[Kitāb-e Dīārbakrīya]] - [[Kitani]] - [[Kizik]] - [[Kizilkum]] - [[Kizzuwatna]] - [[Klinopis]] - [[Knjiga Čena]] - [[Knjiga nebeške krave]] - [[Knjiga votlin]] - [[Knjiga vrat]] - [[Knjige dihanja]] - [[Kodašim]] - [[Kom El Sultan]] - [[Komneni]] - [[Kom Ombo]] - [[Koncil v Clermontu]] - [[Koncil v Piacenzi]] - [[Kongrati]] - [[Konstantinopelski mirovni sporazum (1479)]] - [[Konstantinska dinastija]] - [[Kulturna krajina Lednice-Valtice]] - [[Konstantinopelska patria]] ‎- [[Konstantinopelski hipodrom]] - [[Konstantinopelski sporazum (1533)]] - [[Košiški privilegij]] - [[Krakovski kongres]] - [[Kran]] - [[Kratka kronologija]] - [[Kruja]] - [[Ksantos]] - [[Ksois]] - [[Ktitor]] - [[Kuara]] - [[Kuban]] - [[Kubit (dolžinska mera)]] - [[Kudurru]] - [[Kültepe]] - [[Kumani]] - [[Kumarbi]] - [[Kupola na skali]] - [[Kuropalat]] - [[Kurški steli]] - [[Kuruş]] - [[Kušanšah]] - [[Kuta, Mezopotamija]] - [[KV11]] - [[KV14]] - [[Kvadi]] - [[Kvadrans]] - [[Kvadratura parabole]] - [[Kvestor]] - [[Kvinarij]] '''L'''<br> [[Letopisi Insifallena]] - [[Limeriški sporazum]] - [[Letopisi Ulstra]] - [[Lampron]] - [[Lori (trdnjava)]] - [[Lex Romana Curiensis]] - [[Liber Historiae Francorum]] - [[Lindisfarnski evangeliji]] - [[Lestrigoni]] - [[Lužecki samostan]] - [[Liaodong]] - [[Lingču]] - [[Luojang]] - [[Letopisi mojstra Jana]] - [[Letopisi vojskujočih se držav]] - [[Letopisi pomladi in jeseni]] - [[Lit de justice]] - [[Lukani]] - [[Liber ad honorem Augusti]] - [[Liber censuum]] - [[Latgalci]] - [[Letopisi Frankovskega kraljestva]] - [[Limes Saxoniae]] - [[Livonska rimana kronika]] - ‎[[Lorški letopisi]] - [[Lavrentijev letopis]] - [[Lužiška kultura]] - [[Lahamu]] - [[Lahmu]] - [[Laodamija]] - [[Laodicea Combusta]] - [[Larak]] - [[Larisa]] - [[Larsa]] - [[Łaskijev statut]] - [[Latakija]] - [[Lateranski obelisk]] - [[Latinci]] - [[Latinske pravice]] - [[Latobiki]] - [[Latobrigi]] - [[Lehiti]] - [[Lelvani]] - [[Lemba]] - [[Lemki]] - [[Leponti]] - [[Lesene cerkve v slovaškem delu Karpatov]] - [[Letopis popa Dukljana]] - [[Leto štirih cesarjev]] - [[Leto petih cesarjev]] - [[Leto šestih cesarjev]] - [[Levi (ljudstvo)|Levi]] - [[Levoča, Spiški grad in z njima povezani kulturni spomeniki]] - [[Lex Antonia]] - [[Lex Salica]] - [[Lex specialis]] - [[Lex Titia]] - [[Lex Ursonensis]] - [[Liberum veto]] - [[Libijska pisava]] - [[Libijska puščava]] - [[Liguri]] - [[Ligurščina]] - [[Likijci]] - [[Liktor]] - [[Liman (geologija)]] - [[Limes Transalutanus]] - [[Limmu]] - [[L-Innu Malti]] - [[Livrustkammaren]] - [[Litomyšl]] - [[Ljudstva z morja]] - [[Locomotion No. 1]] - [[Logotet]] - [[Logothetes tou dromou]] - [[Logothetes tou genikou]] - [[Logudorščina]] - [[Lublinska unija]] - [[Lugal]] - [[Lugdunska Galija]] - [[Lugi]] - [[Lukka]] - [[Lulubi]] '''M'''<br> [[Mavzolej Mohameda Bašoroja]] - [[[[Mavzolej Hakima al-Termizija]]]] - [[Munster]] - [[Margat]] - [[Maqamat al-Hariri]] - [[Mongolska pisava]] - [[Marzban]] - [[Mavla]] - [[Muzej turške in islamske umetnosti]] - [[Magna Hungaria]] - [[Mojmiridi]] - [[Morgengabe]] - [[Men (božanstvo)]] - [[Mitridatska dinastija]] - [[Mjelniška unija]] - [[Možajsk]] - [[Mopsuestija]] - [[Maoling]] - [[Mavzolej Qianling]] - [[Madridski sporazum (1880)]] - [[Mahzen]] - [[Marakeš]] - [[Melfi]] - [[Melfijske konstitucije]] - [[Mezzogiorno]] - [[Mos teutonicus]] - [[Mikulčice]] - [[Mersenski sporazum]] - [[Malbork]] - [[Mogilno]] - [[Mansi]] - [[Malopoljska]] - [[Milčani]] - [[Mačva]] - [[Madhab]] - [[Madarski konjenik]] - [[Madridski Skilica]] - [[Madžar (mesto)]] - [[Magdeburške pravice]] - [[Malikijski madhab]] - [[Mandilion]] - [[Magister militum]] - [[Magister officiorum]] - [[Magister pecoris camelorum]] - [[Magistrat]] - [[Maglič]] - [[Magnaura]] - [[Magnezija na Meandru]] - [[Magura]] - [[Maharda]] - [[Mainz]] - [[Makedonska dinastija]] - [[Málaga]] - [[Malindi]] - [[Malta]] - [[Mandejski jeziki]] - [[Mangup]] - [[Maninščina]] - [[Mardin]] - [[Mariki (ljudstvo)|Mariki]] - [[Marinidi]] - [[Markomani]] - [[Markov samostan]] - [[Mar Saba]] - [[Masageti]] - [[Masesili]] - [[Masili]] - [[Medamud]] - [[Medinet Madi]] - [[Mehit]] - [[Meidum]] - [[Menapijci]] - [[Mérida, Španija]] - [[Marijci]] - [[Medresa]] - [[Mehetveret]] - [[Menat]] - [[Merikarejeva piramida]] - [[Merjenje kroga]] - [[Merovingi]] - [[Merv]] - [[Mesapi]] - [[Mestna država]] - [[Mestni arheološki muzej, Bologna]] - [[Metoh]] - [[Mihranidi]] - [[Milas]] - [[Miliana]] - [[Milodraška ahidnama]] - [[Minaret]] - [[Mirgisa]] - [[Medina Azahara]] - [[Medun|Meteon]] - [[Melkumani]] - [[Merkiti]] - [[Mersa Gavasis]] - [[Mira (Likija)]] - [[Mirza]] - [[Mitilena]] - [[Moed]] - [[Molosi]] - [[Mombasa]] - [[Monemvazija]] - [[Mongolski šamanizem]] - [[Montu]] - [[Morejska kronika]] - [[Moskovski matematični papirus]] - [[Most Mehmed Paše Sokolovića]] - [[Mosul]] - [[Muladi]] - [[Municipij]] - [[Muntenija]] - [[Murom]] - [[Mušhuššu]] - [[Mut]] - [[Muzej anatolskih civilizacij, Ankara]] - [[Muzej Deir ez-Zora]] - [[Muzej Luksorja]] '''N'''<br> [[Nukus]] - [[Nakšbandi]] – [[Nizamija]] - [[Nomokanon]] - [[Nika (upor)]] - [[Nesviški dvorec]] - [[Nušibi]] - [[Naturales quaestiones]] - [[Nevekat]] - [[Nova knjiga Tanga]] - [[Navarh]] - [[Nitra]] - [[Natangi]] - [[Nogata]] - [[Nadruvi]] - [[Nikonova kronika]] - [[Non parum animus noster]] - [[Novgorodska četrta kronika]] - [[Nabonidova kronika]] - [[Nabu]] - [[Nacionalni muzej Irana]] - [[Nacionalni arheološki muzej Neaplja]] - [[Naditu]] - [[Nadžaf]] - [[Naharar]] - [[Nahija]] - [[Nahr el-Kalb]] - [[Najmani]] - [[Nakada]] - [[Nakš-e Rostam]] - [[Namtar]] - [[Nanše]] -[[Napata]] - [[Naravni rezervat Srebǎrna]] - [[Narodni muzej Alepa]] - [[Narodni muzej Damaska]] - [[Narodni muzej egipčanske civilizacije]] - [[Narodni park Hortobágy—Puszta]] - [[Našim]] - [[Nebti]] - [[Nefertem]] - [[Nehen]] - [[Nekbet]] - [[Neferefrejeva piramida]] - [[Neit]] - [[Nemanjići]] - [[Nemes]] - [[Nammu]] - [[Neminem captivabimus nisi iure victum]] - [[Neretvani]] - [[Nerik]] - [[Neronov kolos]] - [[Nervijci]] - [[Nesebar]] - [[Nezikin]] - [[Neznani knez]] - [[Nihil novi]] - [[Nija]] - [[Ninazu]] - [[Nindara]] - [[Ningikuga]] - [[Ninkura]] - [[NIN (klinopis)]] - [[Ninlil]] -[[Nikomedija]] - [[Nilometer]] - [[Nimintaba]] - [[Ninazu]] - [[Ningišzida]] - [[Ninhursaga]] - [[Ningal]] - [[Ninsar]] - [[Nintinuga]] - [[Ninurta]] - [[Nisa]] - [[Nisaba]] - [[Njemen]] - [[Nogajci]] - [[Nom]] - [[Nomarh]] - [[Nomokanon svetega Save]] - [[Norveški rigsdaler]] -[[Notitia de actoribus regis]] - [[Notitia Dignitatum]] - [[Notitia Urbis Constantinopolitanae]] - [[Nubijci]] - [[Numidijci]] - [[Numidščina]] - [[Numus]] - [[Nur (gorovje)|Nur]] - [[Nuri]] - [[Nut]] - [[Nuzi]] - [[Nyen]] '''O'''<br> [[Ojrati]] – [[Onginski napis]] – [[Otočje Dimanijat]] – [[Óláfs saga Tryggvasonar en mesta]] – [[Okrogloglavci]] – [[Old Minster (Winchester)]] - [[Osemnajsti toledski koncil]] - [[Olelkoviči]] - [[Ordoška kultura]] - [[Obredi Džova]] - [[Orhonski napisi]] - [[Otuken]] - [[Orléanski sporazum]] - [[Onoguri]] - [[Ostromirov evangelij]] - [[Obrenovići]] - [[Oešo]] - [[O krogli in valju]] - [[Olmalik]] - [[Olomuc]] - [[Olt]] - [[Oltenija]] - [[Ondol]] - [[Opatija Prüm]] - [[O plavajočih telesih]] - [[Orla]] - [[Osebno ime (Stari Egipt)]] - [[O ravnovesju ravnin]] - [[Oront]] - [[Osma egipčanska dinastija]] - [[O spiralah]] - [[Oppidum]] - [[Oria, Italija]] - [[Orobi]] - [[Osebno ime (arabsko)]] - [[Osemnajsta egipčanska dinastija]] - [[Osmansko medvladje]] - [[Ostrogoti]] - [[Otranto]] - [[Otrar]] '''P'''<br> [[Pul]] – [[Preglednica pomembnih mest (Ptolemaj)]] - [[Pul]] – [[Pajkend]] - [[Pandžakent]] - [[Palača Hudajar kana]] - [[Poyningsov zakon]] - [[Palača Beaumont]] – [[Pedenj]] - [[Potovanja Marka Pola]] - [[Ptolemaida, Egipt]] - [[Preslavska književna šola]] - [[Preslavska ljudska skupščina]] - [[Panegyrici latini]] - [[Porta Nigra]] - [[Pravilo svetega Benedikta]] - [[Priamov zaklad]] - [[Punščina]] - [[Puškinov muzej]] - [[Pontska Herakleja]] - [[Paziriška kultura]] - [[Pet barbarov]] - [[Prinčevi otoki]] - [[Pingo]] - [[Posmrtno ime]] - [[Partizanske prepovedi]] - [[Partizanske prepovedi]] - [[Pekinški človek]] - [[Pokol v Vassyju]] - [[Pragmatična sankcija iz Bourgesa]] - [[Pasijon opatinje Kunigunde]] - [[Privilegium de non appellando]] - [[Prümski sporazum]] - [[Pietati proximum]] - [[Plock]] - [[Pruska zveza]] - [[Prvi torunjski mir]] - [[Pogezani]] - [[Pomezani]] - [[Polabi]] - [[Polabski Slovani]] - [[Pomorjansko]] - [[Posadnik]] - [[Predloga:Češki vladarji]] - [[Padiisetov kip]] - [[Paiza]] - [[Pagus]] - [[Pacta conventa]] - [[Palača Blaherne]] - [[Pala d'Oro]] - [[Palasa]] - [[Paleologi]] - [[Paleta lovcev]] - [[Palmirska aramejščina]] - [[Palóci]] - [[Pannonhalma]] - [[Papirus Harris I]] - [[Papirus Boulaq 18]] - [[Parakoimomenos]] - [[Parni stroj]] - [[Pariški disput]] - [[Parizi]] - [[Parni]] - [[Parti]] - [[Partščina]] - [[Pastirska sekira]] - [[Paša]] - [[Paks (boginja)]] - [[Palimpsest]] - [[Pariški edikt]] - [[Patara]] - [[Pax Chazarica]] - [[Pax Nicephori]] - [[Pax Romana]] - [[Pea]] - [[Pečenegi]] - [[Pejeva in Nehenova duša]] - [[Pelazgi]] - [[Peligan]] - [[Pentapolis]] - [[Pergamonski muzej]] - [[Pesahim]] - [[Peta egipčanska dinastija]] - [[Petindvajseta egipčanska dinastija]] - [[Petnajsta egipčanska dinastija]] - [[Petriejev muzej egipčanske arheologije]] - [[Pevceti]] - [[Pipinidi]] - [[Piramida Ameni Kemaua]] - [[Piramida Pepija I.]] - [[Piramida Senusreta II.]] - [[Piramidion]] - [[Piramidna besedila]] - [[Pirinski narodni park]] - [[Pirusti]] - [[Pisa]] - [[Plastna piramida]] - [[Planinska kavka]] - [[Plastna piramida]] - [[Plebejski tribun]] - [[Pliska]] - [[Polock]] - [[Pokopana piramida]] - [[Poladska kultura]] - [[Poljski bratje]] - [[Pomladni in jesenski letopisi šestnajstih kraljestev]] - [[Pontifex maximus]] - [[Porfirogenet]] - [[Posteljnik]] - [[Potsdamski sporazum]] - [[Praeses]] - [[Prabolgarski koledar]] - [[Praecepta Militaria]] - [[Praepositus sacri cubiculi]] - [[Praški groš]] - [[Pravi križ]] - [[Prebenda]] - [[Prepiri Hora in Seta]] - [[Pretor]] - [[Pretorska prefektura]] - [[Prevala]] - [[Principat]] - [[Privilegium Sigismundi Augusti]] - [[Proedros]] - [[Prokurator]] - [[Promagistrat]] - [[Promptuarii Iconum Insigniorum]] - [[Pronoja]] - [[Pro]]skineza]] - [[Protospatarij]] - [[Protovestiarij]] - [[Prusi]] - [[Prva urska dinastija]] - [[Pterija]] - [[Pruski poklon]] - [[Prva egipčanska dinastija]] - [[Prvi triumvirat]] - [[Pšent]] - [[Ptolemajska dinastija]] '''Q'''<br> [[Quia maior]] - [[Qift]] - [[Qila Mubarak]] - [[Qustul]] - [[QV66]] '''R'''<br> [[Ras al-Had]] – [[Rustak]] – [[Ragnars saga Loðbrókar]] – [[Ragnarssona þáttr]] - [[Rodbina Wessex]] – [[Rodbina York]] – [[Rachel suum videns]] - [[Ramla]] - [[Ramataim-Zofim]] - [[Rubenidi]] - [[Renovatio regni Francorum]] - [[Robertinci]] - [[Red belega orla]] - [[Seznam kalifov]] - [[Simferopol]] - [[Radzivilska kronika]] - [[Razbojniki iz močvirja Ljanšan]] - [[Rdeče obrvi]] - [[Razprava o astrologiji v kaijuanskem obdobju]] - [[Rouranščina]] - [[Red Svetega Duha]] - [[Red svetega Mihaela]] - [[Rafanija]] - [[Ratiaria]] - [[Reichshofrat]] - [[Reichskammergericht]] - [[Reichsregiment]] - [[Renovatio imperii Romanorum]] - [[Ribmonski sporazum]] - [[Radnoški sporazum]] - [[Rabataški napis]] - [[Radaniti]] - [[Rakovski katekizem]] - [[Ras ibn Hani]] - [[Rasamov valj]] - [[Rdeča piramida]] - [[Red sv. Štefana, papeža in mučenca]] - [[Renpet]] - [[Rimska provinca]] - [[Rimski konzul]] - [[Rimsko državljanstvo]] - [[Red belega orla (Poljska)]] - [[Red bratstva in enotnosti]] - [[Red črnega orla]] - [[Red svete Ane]] - [[Red svetega Aleksandra Nevskega]] - [[Red svetega Andreja]] - [[Red svetega Jurija]] - [[Renenutet]] - [[Res geste Divi Augusti]] - [[Rešef]] - [[Rilski samostan]] - [[Rimska dioceza]] - [[Rimski guverner]] - [[Rimski konzul]] - [[Rimski senat]] - [[Rhindov matematični papirus]] - [[Rimski diktator]] - [[Ripuarski Franki]] - [[Rjazan]] - [[Roš hašana (Talmud)]] - [[Rugi]] - [[Ruina (zgodovina Ukrajine)]] - [[Rumeli Hisarı]] - [[Rumkale]] - [[Rundetaarn]] '''S'''<br> [[Sajmaluu-Taš]] - [[Sulejmanova gora]] - [[Suzani]] - [[Signak]] – [[Sanas Cormaic]] - [[Scela Mucce Meic Datho]] - [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Omanu]] - [[Saga o Hervorju in Hedreku]] – [[Senchas Már]] - [[Seznam danskih vladarjev]] - [[Skjöldunga saga]] – [[Strangfordsko jezero]] - [[Safavidi]] - [[Seznam angleških kraljev]] - [[Stratus]] - [[Seznam mameluških sultanov]] - [[Sijasatnama]] - [[Samostan Hovhanavank]] - [[Sis]] - [[Samostan Hckonk]] - [[Samostan Horomos]] - [[Samostan Sagmosavank]] - [[Samostan Spitakavor]] - [[Samostan Tanahat]] - [[Sbeitla]] - [[Strata Diocletiana]] - [[Siyer-i Nebi]] - [[Saltovsko-majaška kultura]] - [[Speyerski sporazum]] - [[Salzburški letopisi]] - [[Seznam frankovskih kraljev]] - [[Srednji vek]] - [[Summa theologica]] - [[Stater]] - [[Sto ena noč]] - [[Spektralna črta]] - [[Sedem modrecev iz bambusovega gaja]] - [[Sancai Tuhui]] - [[Stara knjiga Tanga]] - [[Stopićeva jama]] - [[Seznam gokturških kaganov]] - [[Sogdijščina]] - [[Sujab]] - [[Slovani v Spodnji Panoniji]] - [[Statutum in favorem principum]] - [[Sicilska zlata bula]] - [[Sambijci]] - [[Skalvi]] - [[Staroangleški Orozij]] - [[Severna Dvina]] - [[Speculum humanae salvationis]] - [[Strigolniki]] - [[Samogiti]] - [[Sandomierška konfederacija]] - [[Seli]] - [[Semigali]] - [[Sabinci]] - [[Saft El Hinna]] - [[Sah]] - [[Sahurejeva piramida]] - [[Sais]] - [[Sakara]] - [[Sakarski seznam kraljev]] - [[Saki]] - [[Salamanca (lokomotiva)|Salamanca]] - [[Salerno]] - [[Salasi]] - [[Salijski Franki]] - [[Samarska kultura]] - [[Samniti]] - [[Samostan Dioniziat]] - [[Samostan Dohiar]] - [[Samostan Esfigmen]] - [[Samostan Filotej]] - [[Samostan Gregoriat]] - [[Samostan Iviron]] - [[Samostan Jazak]] - [[Samostan Konstamonit]] - [[Samostan Ksiropotam]] - [[Samostan Karakal]] - [[Samostan Ksenofont]] - [[Samostan Kutlumuš]] - [[Samostan Ljubostinja]] - [[Samostan Manasija]] - [[Samostan Mileševa]] - [[Samostan Morača]] - [[Samostan Pantelejmon]] - [[Samostan Pantokrator]] - [[Samostan Reževići]] - [[Samostan Simonopetra]] - [[Samostan Sopoćani]] - [[Samostan Stavronikita]] - [[Samostan svetega Pavla]] - [[Samostan Zograf]] - [[Samostan Žića]] - [[Samuelov napis]] - [[Sandomierski sporazum]] - [[Sandomierz]] - [[Sandžak]] - [[Sanjska stela]] - [[Sankovići]] - [[Şanlıurfa]] - [[Saraceni]] - [[Saraj (mesto)]] - [[Sardeati]] - [[Sardinci]] - [[Sardinščina]] - [[Sarkel]] - [[Sarkofaška besedila]] - [[Sarpanit]] - [[Satet]] - [[Satrap]] - [[Satrapija]] - [[Sebar]] - [[Sebastokrator]] - [[Sebenit]] - [[Sedem rilskih jezer]] - [[Sedemnajsta egipčanska dinastija]] - [[Sedma egipčanska dinastija]] - [[Sehel]] - [[Seked]] - [[Sekmet]] - [[Sekvani]] - [[Seldžuki]] - [[Selevkidi]] - [[Selevkija]] - [[Selevkija (razločitev)]] - [[Semis]] - [[Semiti]] - [[Serabit el-Hadim]] - [[Serket]] - [[Sasarščina]] - [[Sesterc]] - [[Setar]] - [[Seznam antičnih plemen v Iliriji]] - [[Seznam asirskih vladarjev]] - [[Seznam astrahanskih kanov]] - [[Seznam babilonskih kraljev]] - [[Seznam egipčanskih piramid]] - [[Seznam hetitskih kraljev]] - [[Seznam rimskih uzurpatorjev]] - [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi]] - [[Seznam srbskih vladarjev]] - [[Seznam kanov Zlate horde]] - [[Seznam kasimskih kanov]] - [[Seznam sultanov Osmanskega cesarstva]] - [[Seznam sumerskih kraljev]] - [[Seznam vladarjev Kuša]] - [[Sia (mitologija)]] - [[Sicilske večernice]] - [[Siega Verde]] - [[Sikuli]] - [[Silion]] - [[Silivri]] - [[Silikva]] - [[Sindh]] - [[Sindžar]] - [[Sin (mitologija)]] - [[Sintagma Matije Vlastarja]] - [[Sinop]] - [[Sipar]] - [[Sirara]] - [[Sisig]] - [[Sistrum]] - [[Sivas]] - [[Skadar]] - [[Skifat]] - [[Skiri]] - [[Skit]] - [[Skorš]] - [[Slani možje]] - [[Sloveni]] - [[Sobek]] - [[Sokar]] - [[Solidus]] - [[Solun]] - [[Solunski edikt]] - [[Soninščina]] - [[Sopdu]] - [[Spatarij]] - [[Spiška Kapitula]] - [[Sporazum treh črnih orlov]] - [[Srednja kronologija]] - [[Stadiasmus Patarensis]] - [[Stari Krim]] - [[Stara Ladoga]] - [[Stari most, Mostar]] - [[Stari Ras]] - [[Staroegipčansko razumevanje duše]] - [[Stavraton]] - [[Steber Svete trojice, Olomouc]] - [[Stefan (naziv)]] - [[Stela lakote]] - [[Stockholmski krvavi ples]] - [[Stolnic]] - [[Stolnica svetega Aleksandra Nevskega, Sofija]] - [[Stratopedarches]] - [[Suar]] - [[Suda]] -[[Sujumbikin stolp]] - [[Suka]] - [[Sulejmanija]] - [[Sultanija]] - [[Sultantepe]] - [[Sumerščina]] - [[Surh Kotal]] - [[Surname-i Vehbi]] - [[Svaška poroka]] - [[Svejhat]] - [[Sveštarska grobnica]] - [[Svijažsk]] - [[Svobodno kraljevo mesto]] '''Š'''<br> [[Šajbanidi]] – [[Šah (vladar)]] - [[Šjongnu]] - [[Štiriindvajset zgodovin]] - [[Šučang]] - [[Šanhai Judi Čuantu]] - [[Šjadu]] - [[Ši Čjangova ponev]] - [[Štiri knjige in Pet klasik]] - [[Šabakov kamen]] - [[Šabat (Talmud)]] - [[Šai]] - [[Šakkanakku]] - [[Šamaševa tablica]] - [[Šapinuva]] - [[Šaruhen]] - [[Šarur]] - [[Šekalim]] - [[Šerdeni]] - [[Šeriatsko pravo]] - [[Šesta egipčanska dinastija]] - [[Šestdesetiški številski sistem]] - [[Šestindvajseta egipčanska dinastija]] - [[Šestnajsta egipčanska dinastija]] - [[Šišmani]] - [[Šjanbeji]] - [[Šofar]] - [[Štetje živine]] - [[Štirinajsta egipčanska dinastija]] - [[Šu]] - [[Šubat-Enlil]] - [[Šurupak]] '''T'''<br> [[Toprak kala]] - [[Timurnama]] – [[Togail Bruidne Da Derga]] - [[Thegn]] – [[Titulus Regius]] – [[Tretji zakon o nasledstvu]] - [[Turkomani]] - [[Tanuter]] - [[Tebaida]] - [[Tarikhnama]] - [[Toparh]] - [[Theophanes Continuatus]] - [[Turdski edikt]] - [[Turul]] - [[Tevtoni]] - [[Tongeren]] - [[Tungri]] - [[Treveri]] - [[Trierske cesarske terme]] - [[Tenso]] - [[Tibareni]] - [[Tabala]] - [[Treri]] - [[Tripoljsko-kukutenska kultura]] - [[Tongdian]] - [[Tongvančeng]] - [[Tempelj belega konja]] - [[Tibetanski letopisi]] - [[Tisjacki]] - [[Tablica iz Kiša]] - [[Tablica usod]] - [[Tablice iz Eble]] - [[Tanis]] - [[Taanit]] - [[Tabarkin]] - [[Tabriz]] - [[Tabula Rogeriana]] - [[Taharot]] - [[Taifa]] - [[Taite]] - [[Taiz]] - [[Tajna zgodovina Mongolov]] - [[Taktikon Uspenskega]] - [[Taksiarh]] - [[Talatat]] - [[Talmud]] - [[Tamga]] - [[Tanger]] - [[Tanukidi]] - [[Tanzimat]] - [[Târgoviște, Romunija|Târgoviște]] - [[Taq-e Bostan]] - [[Targum]] - [[Tarhuntaša]] - [[Tarika]] - [[Tarraco]] - [[Tarz]] - [[Tašmetu]] - [[Tatarščina]] - [[Taulanti|Taulanti]] - [[Taunus]] - [[Taveret]] - [[Tavrini]] - [[Telepinujev razglas]] - [[Tel Tajinat]] - [[Taurus]] - [[Tebanska triada]] - [[Tefilin]] - [[Tefnut]] - [[Tekija]] - [[Tekija (verska zgradba)]] - [[Telč]] - [[Tell Kazel]] - [[Tell]] - [[Tell Šejk Hamad]] - [[Tel Šikmona]] - [[Tell Barri]] - [[Tell Bejdar]] - [[Tell Brak]] - [[Tell Ramad]] - [[Tešub]] - [[Tengrizem]] - [[Tenta]] - [[Teodozijev zakonik]] - [[Tepidarij]] - [[Terka]] - [[Terni]] - [[Terterji]] - [[Tetrapilon]] - [[Tetarteron]] - [[Tetradrahma]] - [[Tetrarhija]] - [[Tervingi]] - [[Tevkri]] - [[Tiana]] - [[Ticinum]] - [[Tilbeşar]] - [[Tile]] - [[Timočani]] - [[Timuridi]] - [[Tinis]] - [[Tipik]] - [[Tiša beav]] - [[Tjaru]] - [[Tlemcen]] - [[Tlos]] - [[Tmutarakan]] - [[Tod]] - [[Toledo]] - [[Tonzura]] - [[Torinski seznam kraljev]] - [[Tortoški disput]] - [[Trajanov steber]] - [[Trebinje, Bosna in Hercegovina|Trebinje]] - [[Tre Kronor (grad)]] - [[Tretja egipčanska dinastija]] - [[Triens]] - [[Trier]] - [[Triumvirat]] - [[Trinajsta egipčanska dinastija]] - [[Tudun]] - [[Tug]] - [[Tugra]] - [[Tunip]] - [[Tura, Egipt]] - [[Turdetani]] - [[Turduli]] - [[Turkmenščina]] - [[Turščina]] - [[Turuki]] - [[Tus, Iran]] - [[Tuttul]] - [[Tutu (mitologija)]] '''U'''<br> [[Uzgenski minaret]] - [[Uzbekistanski sum]] - [[Uzgen]] - [[Uraicecht Becc]] - [[Urgesta]] - [[Utrehtski psalter]] - [[Upor rumenih turbanov]] - [[Upori poganov na Poljskem]] - [[Ubaidsko obdobje|Ubaidska kultura]] - [[Ujezd]] - [[Ullikummi]] - [[Ulpia Traiana Sarmizegetusa]] - [[Umm el-Qa'ab]] - [[Unasova piramida]] - [[Upelluri]] - [[Uraniborg]] - [[Urartščina]] - [[Uraš]] - [[Ureus]] - [[Urgenč]] - [[Urkeš]] - [[Ur (klinopis)]] - [[Uronarti]] - [[Userkafova piramida]] - [[Ustava Pilipa Orlika]] - [[Utu]] - [[Uttu]] - [[Uzurpator]] '''V'''<br> [[Varahša]] - [[Vadi Doka]] – [[Vita Ansgarii]] – [[Vita Ædwardi regis]] – [[Vita Ædwardi regis]] - [[Via Maris]] - [[Vasit]] - [[Vardapet]] - [[Vestes]] - [[Vojislavljevići]] - [[Votla cerkev]] - [[Veligrad]] - [[Veni, vidi, vici]] - [[Vangčeng]] - [[Valoijci]] - [[Venšjan tongkao]] - [[Vulture]] - [[Viminacium]] - [[Varmija]] - [[Višgorod]] - [[Varmi]] - [[Viborg (grad)]] - [[Višegrajski kodeks]] - [[Vagri]] - [[Vagrija]] - [[Varni]] - [[Veleti]] - [[Velislavova ilustrirana Biblija]] - [[Vad ben Naka]] - [[Vadi El Garf]] - [[Vadi El Hudi]] - [[Vadi Halfa]] - [[Vadi Hammamat]] - [[Vadi Maghara]] - [[Vadžet]] - [[Vakuf]] - [[Valentinijanska dinastija]] - [[Varšavska konfederacija]] - [[Vašukani]] - [[Vatikanski muzeji]] - [[Velika palača v Konstantinoplu]] - [[Veliko Tǎrnovo]] - [[Veliki svečenik]] - [[Valletta]] - [[Valide sultan]] - [[Valpet]] - [[Velika Ribja reka]] - [[Veliki karnaški napis]] - [[Veliki vezir]] - [[Veliki župan]] - [[Velikonočna kronika]] - [[Vandalščina]] - [[Verbania]] - [[Vepvavet]] - [[Verethekau]] - [[Veronski seznam]] - [[Vestibul]] - [[Vezir]] - [[Via Annia]] - [[Via Claudia Augusta]] - [[Via Egnatia]] - [[Via Popilia]] - [[Via Traiana Nova]] - [[Vilajet]] - [[Vila Tugendhat]] - [[Vir gloriosus]] - [[Vir illustris]] - [[Visoki Dečani]] - [[Vita Karoli Magni]] - [[Viterbo]] - [[Viterbski sporazum]] - [[Vivente rege]] - [[Vizigoti]] - [[Vizigotski zakonik]] - [[Vladarski nazivi faraonov]] - [[Vladarsko ime]] - [[Vlahi]] - [[Vlkolinec]] - [[Vojaški tribun]] - [[Vojvoda (vojaški čin)]] - [[Volost]] - [[Volski]] - [[Volški Tatari]] - [[Volubilis]] - [[Vornik]] - [[Vranduk]] - [[Vukanovići]] - [[Vzhodna puščava]] '''W'''<br> [[Wergeld]] - [[Weld-Blundellova prizma]]- [[Wallingfordski sporazum]] - [[Witan]] '''Z'''<br> [[Zafar]] – [[Zgodnjeirsko pravo]] – [[Zajn al-akbar]] - [[Zlati psalterij sv. Gala]] - [[Zlata bula]] - [[Zgodovina Krima]] - [[Zgodovina prerokov in kraljev]] - [[Zukninska kronika]] - [[Zlati dinar]] - [[Zemljevid Mattea Riccija]] - [[Zgodovina južnih dinastij]] - [[Zgodovina Minga]] - [[Zapisi treh kraljestev]] - [[Zgodovina severnih dinastij]] - [[Zapisi velikega zgodovinarja]] - [[Zakon sudni ljudem]] - [[Zveza kuščarjev]] - [[Zadonščina]] - [[Zahodni Slovani]] - [[Zababa]] - [[Zabid]] - [[Zajanidi]] - [[Zakoni dvanajstih tabel]] - [[Zakros]] - [[Zalabija]] - [[Zaporoški kozaki]] - [[Zaratustrova kaaba]] - [[Zawyet El Aryan]] - [[Zeila]] - [[Zengidi]] - [[Zeraim]] - [[Zgodovina minulih let]] - [[Zgodovina Rimskega imperija]] - [[Zilant]] - [[Zlati rog]] - [[Zlomljena piramida]] - [[Zoste patrikia]] - [[Zvečan]] - [[Zvornik]] '''Ž'''<br> [[Žehra]] - [[Ženski sultanat]] =={{Silver2}} CEE 2020== == {{Gold1}} CEE 2021== [[Zalpuva]] • [[Berat]] • [[Hajredin Barbarosa]] • [[Balša II.]] • [[Karum]] • [[Zeta pod Balšići]] • [[Vlastimirovići]] • [[Butrint]] • [[Haoni]] • [[Epirska zveza]] • [[Tesproti]] • [[Zeta]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Črni gori]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bosni in Hercegovini]] • [[Radimlja]] • [[Narodni park Una]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Albaniji]] • [[Andrej III. Ogrski]] • [[Marija Ogrska]] • [[Gjirokastra]] • [[Seznam krajev svetovne dediščine v Srbiji]] • [[Srednjeveški spomeniki na Kosovu]] • [[Pećka patriarhija]] • [[Naša Gospa Ljeviška]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Češki republiki]] • [[Terezin]] • [[Češki raj]] • [[Grad Kost]] • [[Rusko-turška vojna (1877-1878)]] • [[Bašibozuk]] • [[Kneževina Bolgarija]] • [[Vzhodna Rumelija]] • [[Grad Malbork]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Poljskem]] • [[Rudnik soli Wieliczka]] • [[Zgodovinsko središče Krakova]] • [[Cerkvi miru]] • [[Lesene cerkve južne Malopoljske]] • [[Zgodovinski rudnik srebra v Tarnowskie Góry]] • [[Krzemionki]] • [[Stari Zamość]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bolgariji]] • [[Nicopolis ad Istrum]] • [[Roksolani]] • [[Kostoboki]] • [[Samostan Bačkovo]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Armeniji]] • [[Jererujk]] • [[Tatevi Anapat]] • [[Afrodizija]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji]] • [[Ani, Turčija|Ani]] • [[Safranbolu]] • [[Velika mošeja in bolnišnica, Divriği]] • [[Divriği]] • [[Letoon]] • [[Diyarbakırska trdnjava]] • [[Hevselski vrtovi]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji]] • [[Samostan Dafni]] • [[Filipi, Grčija|Filipi]] • [[Vergina]] • [[Nea Moni]] • [[Patmos]] • [[Samostan Janeza Evangelista, Patmos]] • [[Pitagoreja]] • [[Palača šekijskih kanov]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu]] • [[Atešgah]] • [[Hinalig]] • [[Vojvodina Češka]] • [[Svetopolk I. Moravski|Svetopolk I. Moravski]] =={{Bronze3}} CEE 2022== [[Armenski koledar]] - [[Ak Kojunlu]] - [[Loveč]] - [[Prijezda I.]] - [[Otokar I. Češki]] - [[Crnojevići]] - [[Jelena Nemanjić Šubić]] - [[Samostan Manasija]] - [[Mješko IV. Krivonogi]] - [[Zlata vrata, Kijev]] - [[Trajanov zid]] - [[Levedi]] - [[Grad Devín]] - [[Albreht IV. Habsburški]] - [[Kosovski vilajet]] - [[Vali (naslov)]] - [[Kartli]] - [[Gulistanski mirovni sporazum]] - [[Kikladi]] - [[Narodni zgodovinski muzej (Albanija)]] - [[Bitka ob Nemigi]] - [[Kition]] - [[Narodni park Slītere]] - [[Estonski zgodovinski muzej|Estonski zgodovinski muzej]] - [[Mindaugasi]] - [[Kazahstanski tenge]] - [[Matka (soteska)|Matka]] - [[San Pawl il-Baħar]] - [[Buġibba (tempelj)]] - [[Kneževina Ogrska]] - [[Pjasti]] - [[Zahodni Poljani]] - [[Popiel]] - [[Hościsko]] - [[Sjemovit]] - [[Rzepiha]] - [[Nebet tepe]] - [[Bogdan I. Moldavski]] - [[Trenčín]] - [[Venčeslav I. Češki]] - [[Konstanca Ogrska]] - [[Privilegium minus]] - [[Privilegium maius]] - [[Vitold Veliki]] - [[Skirgaila]] - [[Krevska unija]] - [[Gediminoviči]] - [[Švitrigaila]] - [[Sigismund Kęstutaitis]] - [[Kęstutis]] - [[Biruta]] - [[Kuri]] - [[Algirdas]] - [[Uljana Tverska]] - [[Džanibeg]] - [[Marija Vitebska]] - [[Jaunutis]] - [[Jevna Pološka]] - [[Gediminas]] - [[Volinija]] - [[Riški mirovni sporazum]] - [[Vitenis]] - [[Butvidas]] - [[Butigeidis]] - [[Mazovija]] - [[Jagelonci]] =={{Gold1}} CEE 2023== ''[[Dagome iudex]]'' ⦁ ''[[Dagome iudex]]'' ⦁ [[Jadviga Kališka]] ⦁ [[Sirmij]] ⦁ [[Salona]] ⦁ [[Selevkija Pierija]] ⦁ [[Ivan Malala]] ⦁ [[Singidunum]] ⦁ [[Bitka pri Sirmiju]] ⦁ [[Elizabeta Poljska]] ⦁ [[Margareta Češka]] ⦁ [[Kraljevina Češka]] ⦁ [[Vitezi križa z rdečo zvezdo]] ⦁ [[Taboriti]] ⦁ [[Jan Žižka]] ⦁ [[Sigismund Karibut]] ⦁ [[Besarabija]] ⦁ [[Bukareštanski mirovni sporazum (1812)]] ⦁ [[Gagauzi]] ⦁ [[Karamanlidi]] ⦁ [[Paveza]] ⦁ [[Kraljevina Imereti]] ⦁ [[Fjodor II. Godunov]] ⦁ [[Obdobje težav]] ⦁ [[Jan Karol Chodkiewicz]] ⦁ [[Gazi II. Geraj]] ⦁ [[Fetih I. Geraj]] ⦁ [[Kalga]] ⦁ [[Krimski pohod na Moskvo (1571)]] ⦁ [[Poljsko-ruska vojna (1605–1618)]] ⦁ [[Jan Piotr Sapieha]] ⦁ [[Prokopij Petrovič Ljapunov]] ⦁ [[Aleksander Józef Lisowski]] ⦁ [[Lisovčiki]] ⦁ [[Ahmed III.]] ⦁ [[Osmanski kalifat]] ⦁ [[Ukrajinsko-sovjetska vojna]] ⦁ [[Brestlitovski sporazum Ukrajine s Centralnimi silami]] ⦁ [[Akt o združitvi]] ⦁ [[Ukrajinska ljudska republika]] ⦁ [[Pavlo Skoropadski]] ⦁ [[Simon Petljura]] ⦁ [[Kobzar]] ⦁ [[Murat V.]] ⦁ [[Nova mošeja, Carigrad]] ⦁ [[Abdulmedžid I.]] ⦁ [[Češko steklo]] ⦁ [[Kadın]] ⦁ [[Ikbal]] ⦁ [[Lizbonski protokol]] ⦁ [[Red Medžidije]] ⦁ [[Galatski most]] ⦁ [[Velika litovska kneževina]] ⦁ [[Liubartas]] ⦁ [[Treniota]] ⦁ [[Vaišvilkas]] ⦁ [[Švarnas]] ⦁ [[Aukštaitija]] ⦁ ''[[Universitas lingvarum Litvaniæ]]'' ⦁ [[Litovski statuti]] ⦁ [[Tisočletje Rusije]] ⦁ [[Bogdan Hmelnicki]] ⦁ [[Horticja]] ⦁ [[Sporazumi iz Minska]] ⦁ [[Obleganje Sevastopola (1854–1855)]] ⦁ [[Mihail Dmitrijevič Gorčakov]] ⦁ [[Jevpatorija]] ⦁ [[Omer paša Latas]] ⦁ [[Grki na predrimskem Krimu]] ⦁ [[Bosporsko kraljestvo]] ⦁ [[Spartokidi]] ⦁ [[Pantikapej]] ⦁ [[Tavri]] ⦁ [[Spartok I.]] ⦁ [[Nimfej, Krim]] ⦁ [[Levkon I.]] ⦁ [[Kraljevi kurgan]] ⦁ [[Gorgip I.]] ⦁ [[Sindi]] [[Jadviga Kališka]] ⦁ [[Sirmij]] ⦁ [[Salona]] ⦁ [[Selevkija Pierija]] ⦁ [[Ivan Malala]] ⦁ [[Singidunum]] ⦁ [[Bitka pri Sirmiju]] ⦁ [[Elizabeta Poljska]] ⦁ [[Margareta Češka]] ⦁ [[Kraljevina Češka]] ⦁ [[Vitezi križa z rdečo zvezdo]] ⦁ [[Taboriti]] ⦁ [[Jan Žižka]] ⦁ [[Sigismund Karibut]] ⦁ [[Besarabija]] ⦁ [[Bukareštanski mirovni sporazum (1812)]] ⦁ [[Gagauzi]] ⦁ [[Karamanlidi]] ⦁ [[Paveza]] ⦁ [[Kraljevina Imereti]] ⦁ [[Fjodor II. Godunov]] ⦁ [[Obdobje težav]] ⦁ [[Jan Karol Chodkiewicz]] ⦁ [[Gazi II. Geraj]] ⦁ [[Fetih I. Geraj]] ⦁ [[Kalga]] ⦁ [[Krimski pohod na Moskvo (1571)]] ⦁ [[Poljsko-ruska vojna (1605–1618)]] ⦁ [[Jan Piotr Sapieha]] ⦁ [[Prokopij Petrovič Ljapunov]] ⦁ [[Aleksander Józef Lisowski]] ⦁ [[Lisovčiki]] ⦁ [[Ahmed III.]] ⦁ [[Osmanski kalifat]] ⦁ [[Ukrajinsko-sovjetska vojna]] ⦁ [[Brestlitovski sporazum Ukrajine s Centralnimi silami]] ⦁ [[Akt o združitvi]] ⦁ [[Ukrajinska ljudska republika]] ⦁ [[Pavlo Skoropadski]] ⦁ [[Simon Petljura]] ⦁ [[Kobzar]] ⦁ [[Murat V.]] ⦁ [[Nova mošeja, Carigrad]] ⦁ [[Abdulmedžid I.]] ⦁ [[Češko steklo]] ⦁ [[Kadın]] ⦁ [[Ikbal]] ⦁ [[Lizbonski protokol]] ⦁ [[Red Medžidije]] ⦁ [[Galatski most]] ⦁ [[Velika litovska kneževina]] ⦁ [[Liubartas]] ⦁ [[Treniota]] ⦁ [[Vaišvilkas]] ⦁ [[Švarnas]] ⦁ [[Aukštaitija]] ⦁ ''[[Universitas lingvarum Litvaniæ]]'' ⦁ [[Litovski statuti]] ⦁ [[Tisočletje Rusije]] ⦁ [[Bogdan Hmelnicki]] ⦁ [[Horticja]] ⦁ [[Sporazumi iz Minska]] ⦁ [[Obleganje Sevastopola (1854–1855)]] ⦁ [[Mihail Dmitrijevič Gorčakov]] ⦁ [[Jevpatorija]] ⦁ [[Omer paša Latas]] ⦁ [[Grki na predrimskem Krimu]] ⦁ [[Bosporsko kraljestvo]] ⦁ [[Spartokidi]] ⦁ [[Pantikapej]] ⦁ [[Tavri]] ⦁ [[Spartok I.]] ⦁ [[Nimfej, Krim]] ⦁ [[Levkon I.]] ⦁ [[Kraljevi kurgan]] ⦁ [[Gorgip I.]] ⦁ [[Sindi]] =={{Gold1}} CEE 2024== [[Knjižnica ruske akademije znanosti]] ⦁ [[Poljsko-sovjetska vojna]] ⦁ [[Hajk Bžiškjan]] - [[Virtuti Militari]] ⦁ [[Władysław Eugeniusz Sikorski]] ⦁ [[Medmorje]] ⦁ [[Kresy]] ⦁ [[Direktorat Ukrajine]] ⦁ [[Poljsko-ukrajinska vojna]] ⦁ [[Edward Śmigły-Rydz]] ⦁ [[Hürrem Sultan]] ⦁ [[Bizantinsko-osmanske vojne]] ⦁ [[Prabolgari]] ⦁ [[Sedem slovanskih plemen]] ⦁ [[Severjani]] ⦁ [[Teofilakt Ohridski]] ⦁ [[Povolški Finci]] ⦁ [[Varazdat]] ⦁ [[Omurtagova palača]] ⦁ [[Kazaški kanat]] ⦁ [[Abulhajr kan]] ⦁ [[Žanibek kan]] ⦁ [[Kerej kan]] ⦁ [[Kasim kan]] ⦁ [[Sarajčik]] ⦁ [[Burunduk kan]] ⦁ [[Sozak]] ⦁ [[Turkistan]] ⦁ [[Kandijska vojna]] - [[Gazi Husein Paša]] ⦁ [[Kodža Musa Paša]] ⦁ [[Köprülü Mehmed Paša]] ⦁ [[Zgodovina Malte]] ⦁ [[Bormla]] ⦁ [[Majmunin nagrobnik]] ⦁ [[Trdnjava svetega Elma]] ⦁ [[Ferdinand von Hompesch zu Bolheim]] ⦁ [[Rusko-turške vojne]] ⦁ [[Niški sporazum (1739)]] ⦁ [[Hotin]] ⦁ [[Pjotr Aleksandrovič Rumjancev-Zadunajski]] ⦁ [[Kartlijsko-kahetsko kraljestvo]] ⦁ [[Judah Loew ben Bezalel]] ⦁ [[Osmanske vojne v Evropi]] ⦁ [[Lala Mustafa Paša]] ⦁ [[Kodža Sinan Paša]] ⦁ [[Jurij II. Rákóczi]] ⦁ [[Jaški mirovni sporazum]] ⦁ [[Druga srbska vstaja]] ⦁ [[Kneževina Srbija]] ⦁ [[Stanoje Glavaš]] ⦁ [[Hadži Prodan Gligorijević]] ⦁ [[Berlinski sporazum (1878)]] ⦁ [[Kolima]] ⦁ [[Korintska zveza]] ⦁ [[Demetrij I. Makedonski]] ⦁ [[Pir Epirski]] ⦁ [[Antigon II. Gonat]] ⦁ [[Lizimahija (Trakija)]] ⦁ [[Galipoli]] ⦁ [[Akrokorint]] ⦁ [[Galipolska zvezda]] ⦁ [[Demetriada]] ⦁ [[Savojska križarska vojna]] ⦁ [[Peter I. Ciprski]] ⦁ [[Drugo arabsko obleganje Konstantinopla]] == {{Gold1}} CEE 2025 == [[Estonska vojna za neodvisnost]] - [[Belo gibanje]] - [[Nikolaj Judenič]] - [[Grigorij Semjonov]] - [[Litovska vojna za neodvisnost]] - [[Pavel Bermondt-Avalov]] - [[Suvalški sporazum]] - [[Upor Żeligowskega]] - [[Lucjan Żeligowski]] - [[Republika Srednja Litva]] - [[Latvijska vojna za neodvisnost]] - [[Baltski domobranci]] - [[Ukrajinska vojna za neodvisnost]] - [[Ernest Broșteanu]] - [[Vladimir Antonov-Ovsejenko]] - [[Armada Ukrajinske ljudske republike]] - [[Vjačeslav Molotov]] - [[Katinski pokol]] - [[Pjotr Soprunenko]] - [[Lazar Kaganovič]] - [[Slánskýjev proces]] - [[Ukrajinizacija]] - [[Ukrajinska država]] - [[Siški strelci]] - [[Kongresna Poljska]] - [[Organski statut Kraljevine Poljske]] - [[Kraljevina Galicije in Lodomerije]] - [[Oktobrska diploma]] - [[Februarski patent]] - [[Agenor Romuald Gołuchowski]] - [[Schönbrunnski sporazum]] - [[Januarska vstaja]] - [[Aleksander Wielopolski]] - [[Alvenslebenska konvencija]] - [[Organsko delo]] - [[Žuavi smrti]] - [[Mihail Nikolajevič Muravjov]] - [[Rusko-poljska vojna (1654–1667)]] - [[Jurij Hmelnicki]] - [[Zborivski sporazum]] - [[Aleksej Nikitič Trubeckoj]] - [[Severna vojna (1655–1660)]] - [[Švedska Livonija]] - [[Tišovska konfederacija]] - [[Velavski in Bidgoški sporazum]] - [[Petro Dorošenko]] - [[Zgodovina Latvije]] - [[Narvska kultura]] - [[Kneževina Jersika]] - [[Visvaldis]] - [[Vendi (Livonija)]] - [[Sviderska kultura]] - [[Vilenski sporazum (1561)]] - [[Formula regiminis]] - [[Constitutiones Livonicae]] - [[Koledarski nemiri v Rigi]] - [[Drogičinski sporazum]] - [[Svobodno mesto Riga]] - [[Grodnenski sporazum (1566)]] - [[Latgalija]] - [[Latvijski rubelj]] - [[Nemški vzhodni rubelj]] - [[Livonska križarska vojna]] - [[Henrik Latvijski]] - [[Albert Riški]] - [[Kaupo]] - [[Polocka kneževina]] - [[Lembitu]] - [[Oselci]] - [[Pskovska republika]] - [[Timur Kutlug]] - [[Dovmont Pskovski]] - [[Pskovski letopisi]] - [[Pskovska sodna listina]] - [[Zvonica]] - [[Sudebnik Ivana III.]] -[[Aleksander Tverski]] - [[Danska Estonija]] - [[Svjatoslavov pohod na Bolgarijo]] - [[Obleganje Dorostopola]] - [[Bardas Skleros]] - [[Komitopuli]] - [[Nikola (komit)]] - [[Ašot II. Armenski]] - [[Bagratidska Armenija]] - [[Bagaran]] - [[Sparapet]] - [[Širakavan]] - [[Kars]] ==CEE 2026== [[Erevanski kanat]] - [[Irendek]] - [[Peltast]] - [[Obleganje Jajca (1463)]] - [[Čečeni]] - [[Narin-kala]] - [[Mož iz Urfe]] - [[Lama Dordži]] - [[Alaca Höyük]] - [[Davači]] - [[Zgodovina Turčije]] - [[Prizrenska liga]] - [[Ašli]] - [[Zahodna Armenija]] - [[Vattisen jali]] - [[Zgodovina Madžarske]] - [[Dunajski diktat]] - [[Sekeli]] - [[Zrinsko-frankopanska zarota]] - [[Zgodovina Azerbajdžana]] - [[Narodni park Rāzna]] - [[Bosanska Krajina]] - [[Borġ in-Nadur]] - [[Hotinska bitka (1621)]] - [[Budžaška horda]] - [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] - [[Heraklij II. Gruzijski]] - [[Gjon II. Kastrioti]] - [[Ivan I. Crnojević]] - [[Đuraš Ilijić]] - [[Turovska kneževina]] - [[Svjatopolk I. Kijevski]] - [[Narimunt]] - [[Züriški in Londonski sporazum]] - [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] - [[Estonski Švedi]] - [[Fundamento de Esperanto]] - [[Nektar Terpo]] - [[Zgodovina Slovaške]] - [[Kotini]] - [[Tarkan]] - '[[Chronicon Hungarico-Polonicum]] - [[Grad Beckov]] - [[Jošt Moravski]] - [[Universitas Istropolitana]] - [[Terezijanski urbar]] - [[Ukrajinska uporniška vojska]] - [[Sretenjska ustava]] - [[Bataljon Slavček]] - [[Bitka pri Kolínu]] - [[Antigonidi]] - [[Antigon I. Monoftalm]] - [[Orontidi]] - [[Evagor I.]] - [[Abdyl Frashëri]] - [[Sanstefanski mir]] - [[Adžari]] - [[Kavkaški kanati]] - [[Katarina Jagelo]] - [[Tamara Gruzijska]] - [[Vitebska kneževina]] - [[Smolenska kneževina]] - [[Bitka pri Aheloju]] - [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] - [[Lapčani]] - [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] - [[Tanbali]] - [[Elizabeta Češka]] - [[Petar I. Petrović Njegoš]] - [[Murus Dacius]] - [[Kuldīga]] - [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] - [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] - [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] - [[Besarabska gubernija]] - [[Zemstvo]] - [[Feldšer]] - [[Prva srbska vstaja]] - [[Dahije]] - [[Vidinski sandžak]] - [[Hajduk Veljko]] - [[Pokol knezov]] - [[Smederevski sandžak]] - [[Temišvarski ejalet]] - [[Rumelski ejalet]] - [[Hadži Mustafa Paša]] - [[Ohridski sandžak]] - [[Ajani]] - [[Krdžali]] - [[Otoški ejalet]] - [[Ada Kale]] ==Izbrane slike== <gallery> Slika:Ticarjev_dom_2526.JPG|Tičarjev dom pozimi: v ozadju Hudičev steber in Prisojnik<br>[[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl) Slika:Planinska_kavka_2082.JPG|Planinska kavka<br>[[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl) Slika:Bonifazio 44.JPG|Bonifacio (Bunifaziu), mesto nad previsom na skrajnem jugu Korzike.<br>[[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl) Slika:Stari most čez Rašo v Mahničih 1908.jpg|Opuščeni most čez Rašo pri Mahničih [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl) </gallery> ==Arhiv== [[Brane-arhiv 2008]] onhm7nlh9kqp7v2q49vmrnmz29eriu9 0 173629 6685100 6166551 2026-06-04T14:01:35Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Mokovec]] na [[Navadni mokovec]]: po Mali flori Slovenije, 3. izd. 6166551 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Mokovec | image = Sorbus aria.jpg | image_width = 240px | image_caption = | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Rosales]] (šipkovci) | familia = [[Rosaceae]] (rožnice) | subfamilia = [[Maloideae]] (koščičast plod) | genus = ''[[Sorbus]]'' (jerebika) | subgenus = ''[[Aria]]'' | species ='''''S. aria''''' | binomial = ''Sorbus aria'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus]] }} '''Mokovec''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Sorbus aria''''') je [[listopadno drevo]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Rožnice|rožnic]], ki uspeva tudi v [[Slovenija|Sloveniji]]. == Opis == Mokovec zrase od 12 do 15 metrov v višino in je pogosto nepravilne rasti. [[Deblo]] drevesa je pokončno in [[valj]]asto, [[lubje]] pa je pri mladih drevesih sivo z belimi lisami, kasneje pa postane rjavo rdeče. [[Krošnja]] je visoka, piramidasta in zelo gosta. [[Rastlinski list|Listi]] so elipsaste oblike, v dolžino pa dosežejo do 14 centimetrov. Listni rob je dvojno narezan, po zgornji strani pa je listje svetleče zelene barve. Spodnja stran listov je poraščena z gostimi, kratkimi dlačicami. [[Cvet]]ovi mokovca so dvospolni, združeni pa so v bela, grozdasta [[socvetje|socvetja]], ki so prekrita s puhom. Drevo je [[Žužkocvetke|žužkocvetka]], kar pomeni, da je v cvetovih [[cvetni prah]] in [[pelod]]. [[Plod]]ovi, ki nastanejo iz oplojenih cvetov so majhne rdeče ali oranžne jagode, ki so užitne. Meso teh plodov je rumeno meso sladkastega okusa. == Razširjenost in uporabnost == Mokovec raste v zmernem podnebju, najraje na apnenčastih tleh do 1600 metrov visoko, drevo pa ima močan koreninski sistem. Drevo, ki je domorodno v [[Evropa|Evropi]], se razmnožuje s semeni, ki lahko vzkalijo tudi po dveh letih, za razširjanje pa poskrbijo ptice, katerih hrana so zrele jagode. Mokovec gojijo predvsem kot okrasno drevo, ponekod pa tudi zaradi plodov, iz katerih kuhajo neke vrste [[žganje]]. V Sloveniji je mokovec pogosto drevo v [[gozd]]ovih [[Gorjanci|Gorjancev]]. {{Zbirka|Sorbus aria}} == Viri == * Lanzara, Paola; Pizetti, Mariella: Drevesa; MK 1984 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rožnice]] [[Kategorija:Flora Evrope]] [[Kategorija:Drevesa Slovenije]] mvimt1rvjjlixno5f4hl2wn9rre9w5d 6685105 6685100 2026-06-04T14:02:43Z TadejM 738 popravek imena po Mali flori Slovenije, 3. izd. 6685105 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Navadni mokovec | image = Sorbus aria.jpg | image_width = 240px | image_caption = | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Rosales]] (šipkovci) | familia = [[Rosaceae]] (rožnice) | subfamilia = [[Maloideae]] (koščičast plod) | genus = ''[[Sorbus]]'' (jerebika) | subgenus = ''[[Aria]]'' | species ='''''S. aria''''' | binomial = ''Sorbus aria'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus]] }} '''Navadni mokovec''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Sorbus aria''''') je [[listopadno drevo]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Rožnice|rožnic]], ki uspeva tudi v [[Slovenija|Sloveniji]]. == Opis == Navadni mokovec zrase od 12 do 15 metrov v višino in je pogosto nepravilne rasti. [[Deblo]] drevesa je pokončno in [[valj]]asto, [[lubje]] pa je pri mladih drevesih sivo z belimi lisami, kasneje pa postane rjavo rdeče. [[Krošnja]] je visoka, piramidasta in zelo gosta. [[Rastlinski list|Listi]] so elipsaste oblike, v dolžino pa dosežejo do 14 centimetrov. Listni rob je dvojno narezan, po zgornji strani pa je listje svetleče zelene barve. Spodnja stran listov je poraščena z gostimi, kratkimi dlačicami. [[Cvet]]ovi mokovca so dvospolni, združeni pa so v bela, grozdasta [[socvetje|socvetja]], ki so prekrita s puhom. Drevo je [[Žužkocvetke|žužkocvetka]], kar pomeni, da je v cvetovih [[cvetni prah]] in [[pelod]]. [[Plod]]ovi, ki nastanejo iz oplojenih cvetov so majhne rdeče ali oranžne jagode, ki so užitne. Meso teh plodov je rumeno meso sladkastega okusa. == Razširjenost in uporabnost == Navadni mokovec raste v zmernem podnebju, najraje na apnenčastih tleh do 1600 metrov visoko, drevo pa ima močan koreninski sistem. Drevo, ki je domorodno v [[Evropa|Evropi]], se razmnožuje s semeni, ki lahko vzkalijo tudi po dveh letih, za razširjanje pa poskrbijo ptice, katerih hrana so zrele jagode. Navadni mokovec gojijo predvsem kot okrasno drevo, ponekod pa tudi zaradi plodov, iz katerih kuhajo neke vrste [[žganje]]. V Sloveniji je navadni mokovec pogosto drevo v [[gozd]]ovih [[Gorjanci|Gorjancev]]. {{Zbirka|Sorbus aria}} == Viri == * Lanzara, Paola; Pizetti, Mariella: Drevesa; MK 1984 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rožnice]] [[Kategorija:Flora Evrope]] [[Kategorija:Drevesa Slovenije]] kia4kwhex42j2iye9wtjuozxl1lo0qx 0 173630 6685104 1241916 2026-06-04T14:01:57Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Mokovec]] na stran [[Navadni mokovec]] 6685104 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Navadni mokovec]] 2ba1qg2pnccxqibduvsonitl8l4n69o 0 178553 6685459 6681276 2026-06-05T08:43:07Z ~2026-33420-82 261152 letnico iz 1044 v 1944 6685459 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina|coat_of_arms=Coat of arms of the house of Windisch Graetz.svg|caption=Grb knezov Windischgrätz|other_name=Windisch-Grätz|predikat=von/zu|country=[[Slika:Steiermark Wappen.svg|20px]] [[Štajerska]]<br /> [[Slika:Carniola coat of arms.png|20px]] [[Kranjska]]|region={{ikonazastave|Italija}} [[Italija]]<br /> {{ikonazastave|Avstrija}} [[Avstrija]]<br /> {{ikonazastave|Češka}} [[Češka]]<br />|etymology=[[Slovenj Gradec]]|founded=pred 1400|current_head=[[Mariano Hugo von Windisch-Graetz]]|titles=[[knez]]i od 1804 oz. 1822|branches=Sigmundova, Ruprehtova|members=[[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Alfred I. von Windisch-Graetz]]<br /> [[Alfred III. von Windisch-Graetz]]|}} '''Rodbina Windischgrätz''', tudi zu/von '''Windischgraetz''', ''' zu/von Windisch-Graetz''' ali '''zu/von Windisch-Grätz''' je bila ena najuglednejših plemiških rodbin [[Avstrijsko cesarstvo|habsburške monarhije]]. Na današnjem [[Slovenija|slovenskem ozemlju]] so imeli v lasti številna posestva in [[grad]]ove. V 19. stoletju so bili poleg knezov [[Auerspergi|Auerspergov]] in grofov [[Attemsi|Attemsov]] najpomembnejša plemiška rodbina na Slovenskem. == Zgodovina rodbine == [[Slika:Windischgraetz-Wappen MK1901.jpg|150px|sličica|levo]] [[Slika:Planina - Razvaline gradu Haasberg, 2.jpg|300px|thumb|desno|ruševine [[Dvorec Hošperk|dvorca Hošperk]] (Haasberg)]]Po družinski tradiciji naj bi segal njihov začetek v 11. stoletje, dejansko pa se je priimek uveljavil v [[13. stoletje|13. stoletju]] po kraju [[Slovenj Gradec]], ko se prvič omenjajo na [[Štajerska|Štajerskem]], kamor naj bi prišli iz Zgornje [[Bavarska|Bavarske]] kot ministeriali [[Andeški]]h.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=232}}<ref name="Biografija">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi841332/ |title=Slovenski biografski leksikon: Rodbina Windischgrätz |accessdate= |date=20.4.2016|format= |work=Slovenska biografija }}</ref> V 14. stoletju so se iz [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]] izselili in imeli posesti v [[Nemčija|nemških]], [[Češka|čeških]] in [[Ogrska|ogrskih]] deželah. Nadaljnja zgodovina Windischgraetzev je tesno povezana s [[Habsburžani]], ki so jim zaupali veliko pomembnih funkcij v notranjem in zunanjepolitičnem življenju cesarstva. Ugled in posest družine sta naglo rastla, sorodstveno so bili povezani s številnimi najuglednejšimi srednjeevropskimi rodbinami, iz vrst najvišjega plemstva, kot so [[Auersperg]]i, Breunerji, [[Esterházy|Esterhaziji]], [[Herberstein]]i, Holland Brederooki, [[Lobkowitz]]i, Radziwilli, Salmi, [[Schwarzenberg]]i, v 19. stoletju in 20. stoletju pa so se s porokami zvezali celo z vladarskimi hišami Mecklenburg-Schwerina, [[Avstro-Ogrska|Avstrije]] in Hessna.<ref name="Biografija" /> === Sigmudova linija === V 15. stoletju se je rodbina razdelila v dve liniji: Sigmundovo in Ruprehtovo. Obe sta bili leta 1551 povzdignjeni v [[baron]]ski, 1557 (Sigmund) in 1558 (Rupreht) pa v [[grof]]ovski stan.<ref name="Biografija"/> === Ruprehtova linija === Iz Ruprehtove linije sta izšli dve knežji veji. [[Slika:Alfred Windischgrätz.jpg|150px|thumb|desno| [[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Alfred Kandid von Windisch-Graetz]]]] [[Alfred I. zu Windisch-Graetz|'''Alfred Kandid Ferdinand''']] (1787–1862) je bil povzdignjen med [[knez]]e leta 1804. Njegova kneževina je obsegala grofiji Egloffs in Siggen na [[Švabska|Švabskem]].<ref name="Biografija"/> Kot vojak se je naglo povzpel, leta 1833 bil že [[maršal]] v [[Praga|Pragi]], od koder je junija 1848 začel zmagoviti vojni pohod proti revolucionarjem. Pri dušenju revolucije na [[Dunaj]]u in na [[Madžarska|Madžarskem]] (skupaj s hrvaškim [[ban]]om [[Josip Jelačić|Jelačićem]]), so sodelovali tudi njegovi peteri sinovi (Alfred, Ludwig, Leopold Viktorin, August Josef, Josef Aloys). Zaradi tega in tudi zaradi siceršnje politične naravnanosti (lojalnosti do Habsburžanov) so feldmaršal Alfred in njegovi nasledniki (pripadal jim je dedni sedež v gosposki zbornici avstrijskega parlamenta) postali simbol konzervativnih sil v monarhiji.{{sfn|Žigon|1995|p=55}} Feldmaršalov vnuk, knez [[Alfred III. von Windisch-Graetz|'''Alfred August''']] (1851–1927) je bil med 1893–95 predsednik avstrijske cesarske vlade, t.i. koalicijskega ministrstva. Člani te veje so v drugi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]] kupili od [[Attemsi|Attemsov]] posesti okoli [[Rogatec|Rogatca]] in [[dvorec Strmol]].<ref name="Biografija"/> === Drugi pomembnejši člani rodbine === '''Weriand Alois''' (1790–1867), mlajši brat Alfreda Kandida Ferdinanda, je bil povišan v kneza leta 1822.<ref name="Biografija"/> Po očetu Josephu Niklasu je podedoval posestva v Spodnji Avstriji, dve posestvi blizu [[Praga|Prage]] in gospostvo Senftenberg na [[Moravska|Moravskem]], ki pa jih je prodal in sredi 19. stol. nakupil na Slovenskem (Štajerskem in Kranjskem) posestva z gradovi vred, mdr.: [[grad Bizeljsko]], [[grad Šteberk]], [[Dvorec Hošperk]] (Haasberg), [[grad Konjice]], [[Trebniški dvorec]], [[Žička kartuzija|Žičko kartuzijo]],<ref>{{navedi knjigo |author= [[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]]|year= 1909 |title= Konjiška dekanija|publisher= Stegenšek Avguštin |isbn= |cobiss= 17588993|pages= }}</ref> [[Predjamski grad]], grad Logatec, [[grad Bogenšperk]], [[grad Podsreda|grad Podsredo]], [[dvorec Slatna|dvorec Slatno]], graščino v [[Oplotnica|Oplotnici]] idr.<ref name="Biografija"/>{{sfn|Žigon|1995|p=97}} <gallery mode="packed"> Slika:Postcard of Haasberg Mansion.jpg|[[dvorec Hošperk]] nekoč Slika:Trebnik dvorec1.jpg|[[Trebniški dvorec]] Slika:Podsreda01.JPG|[[grad Podsreda]] Slika:Bizeljsko Castle 02.jpg|[[grad Bizeljsko]] Slika:Logatec Castle.jpg|[[grad Logatec]] Slika:Bogenšperk vhodna stran.JPG|[[grad Bogenšperk]] Slika:Oplotnica Mansion.jpg|graščina Oplotnica<ref>{{navedi splet |url=https://www.mojaobcina.si/oplotnica/novice/protokolarni-obisk-grascine-v-oplotnici.html |title=Protokolarni obisk graščine v Oplotnici |accessdate= |date=26. maj 2016 |format= |work= }}</ref> Slika: Dvorec Strmol (2008).jpg|[[dvorec Strmol]] Slika:El Castillo de Predjama.JPG|[[Predjamski grad]] Slika:Dvorec slatna.jpg|[[dvorec Slatna nekoč]] </gallery> Kmalu po povišanju v [[knez]]a se je Weriand Alois poročil s princeso Marie Eleonore Lobkowitz, v zakonu sta imela štiri sinove in hčerko.{{sfn|Žigon|1995|p=57}} V ozadju nakupov so bili nedvomno gospodarski interesi, povezani zlasti z gradnjo [[Južna železnica|železnice do Trsta]] in možnostmi prodaje lesa. V njegovem času je [[dvorec Hošperk]] (Haasberg) dobil podobo lovskega dvorca,{{sfn|Žigon|1995|p=59}} ki pa se je dokončno izoblikovala, ko je družinska posestva na Kranjskem in Štajerskem nasledil njegov drugorojeni sin, knez '''Hugo Alfred Adolf'''.{{sfn|Žigon|1995|p=59}} Obširne posesti in priimek, ki spominja na Slovenj Gradec (pri tem pa naj bi bila ključna volja dvora), so pripravile Slovence na [[Kranjska|Kranjskem]], da so izvolili tretjega sina Werianda Aloisa '''Ernesta Ferdinanda Werianda''' (1827–1918) v letih 1880–85 za državnega poslanca v kmečki kuriji.<ref name="Biografija"/> [[Slika:Windischgraetz's Mansion Bled.jpg|200px|thumb|levo|nekdanji dvorec Ernesta Ferdinanda Werianda na Bledu]] Ernest je bil velik zbiralec [[arheologija|arheološkega]] [[orožje|orožja]] in [[numizmatika|numizmatičnega]] gradiva, ki ga pridobival z nakupi.{{sfn|Žigon|1995|p=62}} V času svojega prvega mandata je dal zgraditi veliki dvorec na [[Bled]]u,<ref>{{navedi splet |url= http://www.mdbled.si/e-razgledi/e-razgledi-2012/blejski-dvorec-knezje-rodbine-windischgratz/|title= Blejski dvorec knežje rodbine Windischgratz|accessdate=15.5.2016 |date= |format= |work= }}</ref> (kasnejšo rezidenco kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]] z imenom Suvobor).{{sfn|Žigon|1995|p=62}} [[Karadžordževiči|Karađorđevići]] so dvorec leta 1938 podrli in na tem mestu začeli graditi nov dvorec, ki ga je nemški okupator predelal. Leta 1945 so objekt po naročilu [[Josip Broz Tito|Tita]] spremenili v rezidenco, ki se je imenovala Maršalov dvor. Sedanje ime Vila Bled je dobil kasneje.<ref>{{navedi knjigo |author=Charney, Noah|year=2025|title=''Bledologija, vse, kar morate vedeti o Bledu'' |publisher=Javni zavod Turizem, Bled|isbn=978-961-93088-3-7 |cobiss=228570883 |pages=}}</ref> Sprva je bil to [[Protokol (diplomacija)|protokolarni]] objekt, danes pa je namenjen [[turizem|turizmu]]. [[Slika:Archduchess Elisabeth and Prince Otto zu Windisch-Graetz.jpg|200px|thumb|desno|knez Otto Weriand Hugo Windisch-Graetz z ženo nadvojvodinjo Elizabeto Marijo Avstrijsko]] Ernestov sin '''Otto Weriand Hugo''' (1873–1952) se je poročil z nadvojvodinjo Elizabeto Marijo Avstrijsko, vnukinjo cesarja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I.]] Hči zgoraj omenjenega kneza Huga Alfreda Adolfa, princesa Marie, ki se je poročila v vladarsko hišo Mecklenburg-Schwerina (1856–1929){{sfn|Žigon|1995|p=59}} in je bila po poroki znana kot '''vojvodinja Mecklenburška''', je zaslovela po svojih arheoloških izkopavanjih.<ref name="Biografija"/> Bila je strokovno izobražena ljubiteljica, veliko denarja je vložila v izkopavanja med leti 1904–15 (prekopala je mdr. [[Magdalenska gora|Magdalensko goro]]), najdbe (tudi z drugih najdišč) pa je hranila na [[Grad Bogenšperk|gradu Bogenšperk]].<ref name="Biografija"/> Njena zbirka neprecenljive kulturnozgodovinske vrednosti je prišla leta 1934 na dražbo v [[Združene države Amerike|ZDA]] in je danes na ogled predvsem v Peabodyjevem muzeju v [[Cambridge, Massachusetts|Cambridgeu]] ([[Massachusetts]], [[Združene države Amerike|ZDA]]) in v [[Ashmolov muzej|Ashmolovem muzeju]] v [[Oxford]]u, le skromen del je prejel [[Narodni muzej Slovenije|Narodni muzej]] v dar.<ref name="Biografija"/> Njena hči, vojvodinja '''Marie Antoinette Mecklenburško-Schwerinska''' se je v medvojnem obdobju pred nacisti umaknila v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]], kot sorodnica jugoslovanske kraljeve družine je bivala na [[Bled]]u in med drugo svetovno vojno tam tudi umrla. == Mlajša veja rodbine Windisch-Graetz == === Rodovnik mlajše veje rodbine === {{Tree list}} * {{Tree list/final branch}} '''Veriand Alois''' (* 1790 † 1867), 1. knez (1822–1867) ** {{Tree list/final branch}} '''Hugo Alfred Adolf''' (* 1823 † 1904), 2. knez (1867–1904) *** '''[[Hugo Veriand Windisch-Grätz|Hugo Veriand]]''' (* 1854 † 1920), 3. knez (1904–1920) **** '''Hugo Vinzenz''' (* 1887 † 1959), 4. knez (1920–1959) ***** {{Tree list/final branch}} '''Hugo Maximilian''' (* 1914 † 1942) ***** {{Tree list/final branch}} '''Maximilian Anton''' (* 1914 † 1976), 5. knez (1959–1976) ****** '''[[Mariano Hugo von Windisch-Grätz|Mariano Hugo]]''' (* 1955), 6. knez (1976–danes), por. 1990 z nadvojvodinjo Sofijo Avstrijsko ******* '''Maximilian Hugo''', naslednik rodbinskega naslova (* 1990) ******* '''Alexis Ferdinand''' († 2010) ******* {{Tree list/final branch}} '''Larissa Maria''' ****** {{Tree list/final branch}} '''Manfred''' (* 1963) ******* '''Nicolò''' (* 1997) ******* {{Tree list/final branch}} '''Brando''' (* 2008) **** {{Tree list/final branch}} '''Alfred Veriand''' (* 1890 † 1972), por. z Marie Isabello zu Hohenlohe-Langenburg ***** '''Christiane Anna''' ***** '''Gottfried Maximilian''' ***** {{Tree list/final branch}} '''Hugo Veriand Antonius''', por. s Caroline Knott ****** '''Constantin Weriand''' (* 1962) ******* '''Leopold Veriand''' ******* {{Tree list/final branch}} '''Otto Atticus''' ****** {{Tree list/final branch}} '''Franz Karl''' (* 1964) ******* '''Maximiliana Anastasia''' (* 2004) ******* {{Tree list/final branch}} '''Augustin Georg''' (* 2006) *** {{Tree list/final branch}} '''Marie''' roj. Windisch-Grätz, kneginja Meklenburška (* 1856 † 1929) {{Tree list/end}} === Hugo Veriand von Windisch-Graetz (1854–1920)=== [[Slika:Hugo Weriand.jpg|sličica|desno|180px|thumb|Knez Hugo Veriand von Windisch-Graetz (1866-1920)]] [[Slika:Christiane Windischgrätz (1910).jpg|180px|thumb|levo|Kneginja Christiane Windisch-Graetz (1910)]] [[Knez|Knez (princ)]] [[Hugo Veriand Windischgrätz|Hugo Veriand]], s polnim plemiškim naslovom Hugo Veriand Alexander Wilhelm Alfred von Windisch-Graetz, se je rodil v [[Firence|Firencah]], ravno tako kot leto prej rojena sestra Olga (1853–1934) in zatem še najmlajša, prej omenjana, Marie (1856–1929), najstarejša sestra Alexandrine (1850–1933) pa se je rodila v [[Strasbourg]]u. {{Glavni|Hugo Veriand Windischgrätz}} [[Slika:Wien - Palais Auersperg (3).JPG|thumb|desno|palača Auersperg na Dunaju]] [[Slika:Pardowitz.jpg|300px|thumb|desno|Windischgraetzov ribnik Partovec pri [[Oplotnica|Oplotnici]], z oboro za [[Navadni jelen|jelene]]]] === Christiane Marie Windisch-Graetz roj. von Auersperg (1866-1962) === Pred poroko leta 1885 (v starosti 19 let), je princesa Christiana živela na družinskem gradu Slatna na [[Češka|Češkem]], zime pa preživljala v palači Auersperg na [[Dunaj]]u. Bila je izjemno premožna dedinja, ena od treh najbogatejših v Avstro-Ogrski.{{sfn|Henley L.|2002|p=10}} Vsakemu od svojih enajstih sinov in hčera je podarila dragoceno tiaro, vendar je tako kot mnogo [[Avstrijci|avstrijcev]], večino svojega premoženja izgubila med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. Kneginja je po pripovedovanju bila zelo izobražena, odlično je slikala, pisala pesmi in čudovito igrala [[klavir]]. Med rojstvi otrok je tudi veliko potovala, med drugim je obiskala tudi [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliko Britanijo]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.siranet.si/detail.aspx?ID=43703 |title= Digitalna zbirka Pokrajinskega muzeja Maribor|accessdate=13.5.2016 |date= |format= |work= fond Windischgraetz}}</ref> [[Slika:Trebnik Schloss.jpg|300px|thumb|levo|razglednica [[Dvorec Trebnik|Trebniškega dvorca]]]] Kmalu po poroki je pričela z obdaritvami revnih šolarjev, o čimer je leta 1894 poročal Slovenski gospodar: »Dasi knez Windischgraetz s svojo soprogo čez zimo na Dunaju stanuje, vendar je na račun blage kneginje v konjiškem gradu vsak dan 50 šolarjev dobilo opoldne juhe in kruha. Nebeški prijatelj otrok naj veliki dobrotnici tukaj in v večnosti povrne«.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Blaga kneginja |journal= Slovenski gospodar |volume=11 |issue= 15.03.1894|pages= |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Kneginja je bila obče znana po svoji dobroti: »Svetla kneginja Kristjana je priredila pred tednom revnim šolarjem božičnico. Oblekla je 27 dečkov in 23 deklic z oblekami, katere je sama naredila ali kupila, drugim šolarjem pa je dala razdeliti obilo slaščic.«<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Božičnica v Konjicah |journal= Slovenski gospodar |volume=52|issue= 27.12.1894|pages= |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}</ref> V zahvalo so ji učenci tedanje ljudske šole (sedanje Osnovne šole pod goro) za njen rojstni dan priredili proslavo, ki so se je udeležili tudi pevci, nekaj tržanov ter graščinski uslužbenci in delavci. Slavnostni govor je tedaj imel tajnik okrajne hranilnice g. Kostanjšek, ki je v nemščini kneginji zaželel vse najboljše. Kneginja se je zahvalila za lepe želje in petje, ter obljubila, da bo otrokom kljub težkim časom še naprej pomagala. Spregovorila je tudi nekaj slovenskih besed: »Ko sem prišla kot mlada deklica v Konjice ...«<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Znani Konjičani in okoličani: Christiane Marie Auersperg |journal= Novice|volume= |issue=27.5.1999|pages= 18|publisher= Novice d.o.o.|doi= |url= |accessdate= }}</ref> Zakonca sta živela predvsem na dvorcu [[Grad Hošperk|Hošperk]] pri [[Planina, Postojna|Planini]], občasno tudi v dvorcu Trebnik v [[Slovenske Konjice|Konjicah]]. Od smrti moža Huga Werianda leta 1920 na Hošperku je živela v dvorcu Trebnik. Malo pred drugo svetovno vojno se je, iz doslej neznanega vzroka, preselila v [[Dvorec Slatna|dvorec Slatno]], verjetno zato, da bi bila bliže sinu Alfredu, ki je živel na gradu [[Grad Bogenšperk|Bogenšperk]].{{sfn|Henley L.|2002|p=40}} {| class="wikitable" |- ! HUGO VERIAND von WINDISCH-GRAETZ (1866-1920) |- ! '''∞''' |- ! CHRISTIANE MARIE roj. von AUERSPERG (1864-1962) |- | <center>'''njuni sinovi in hčerke:'''<center> |} {| class="wikitable" |- | '''LUISA MARIE''' || '''HUGO VINZENZ''' || '''ELISABETH MATHILDE''' || '''ALFRED''' || '''EDUARD VINZENZ''' || '''OLGA''' || '''WILHELMINE''' || '''FRANZ JOZEF''' || '''GABRIELLE''' || '''GOTTLIEB''' || '''MARIA ANTOINETTA''' |- | (1886-1976) || (1887-1959) || (1889-1983) || (1890-1972) || (1891-1976) || (1893-1987) || (1895-1989) || (1896-1968) || (1898-1992) || (1899-1945) || (1911-2002) |- |<center>'''∞'''<center> ||<center> '''∞'''<center> ||<center> '''∞'''<center> ||<center> '''∞'''<center> ||<center> '''∞'''<center> ||<center>'''∞'''<center> || <center>'''∞''' <center>||<center>'''∞'''<center> || <center>'''∞'''<center> || ||<center> '''∞'''<center> |- | '''Giovanni Ceschi di Santa Croce''' || '''Leontine von Fürstenberg''' || '''Leone Rosa''' || '''Isabelle von Hohenlore-Langenburg''' || '''Alexandra von Isenburg''' || '''Andreas Morsley Picard''' || '''Leonidas Economo di San Serff''' || '''Desiree von Wagner Latour''' || '''Johann von Hohenlore Schillingfürst''' || || '''Girolamo di Bosdari''' |- | || || || || || <center>'''∞'''<center> || || || || || |- | || || || || || '''Hubertus Maria von Ledebur-Wicheln''' || || || || || |} === Njuni sinovi in hčerke === '''1.''' Najstarejša hči '''Louisette''' (Lof) se je rodila na [[Dunaj]]u. Poročila se je na gradu [[Grad Hošperk|Hošperk]] (Haasberg) 30. novembra 1911, z [[grof]]om Giovannijem Ceschi di Santa Croce iz [[Trst]]a. Imela sta sedem otrok. Družina je do leta 1945 v poletnih mesecih živela na [[Grad Bizeljsko|gradu]] na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], preostali del leta pa v palači v [[Trento|Trentu]].{{sfn|Henley L.|2002|p=87}} '''2.''' Najstarejši sin '''Hugo Vinzenz''' se je rodil na Hošperku. Obiskoval je srednjo šolo v [[Feldkirchen|Feldkirchnu]]. Ekonomijo je študiral na univerzi v [[München|Münchnu]] in uspešno doktoriral. 20. novembra 1912 se je v [[Donaueschingen]]u v Nemčiji poročil s princeso Leontino Isabelle von Fürstenberg.{{sfn|Žigon|1995|p=63}} Ob izbruhu prve svetovne vojne se je udeležil bojev na avstrijski strani in bil tudi odlikovan. Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je pri Windischgraetzih na Hošperku večkrat bival zadnji avstrijski cesar [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karel I.]]{{sfn|Žigon|1995|p=30}} Leta 1917 je Hugu Vinzenzu oče Hugo Weriand prepustil družinska posestva,{{sfn|Žigon|1995|p=64}} na katerih je po prvi vojni gospodarske dejavnosti vodil skupaj z brati, zato se je z družino iz [[Slovenske Konjice|Konjic]] preselil na dvorec [[Grad Hošperk|Hošperk]].{{sfn|Žigon|1995|p=43}} Njegovi ženi Leontini pa življenje na Hošperku (Haasbergu), ob samotnih gozdovih in neposredni bližini meje, ni bilo preveč všeč, zato sta kupila dvorec Sekirn na [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]], kjer se je Leontina za stalno naselila.{{sfn|Žigon|1995|p=64}} Hugo Vinzenz je kljub temu dal dvorec Hošperk temeljito prenoviti, urediti je dal električno napeljavo, vodno oskrbo s črpalko, skrito radiatorsko centralno ogrevanje ter telefon.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=236}}{{sfn|Žigon|1995|p=30}} Sam je večinoma bival v dvorcu Sekirn ob [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]], del leta pa tudi na [[grad Hošperk|dvorcu Hošperk]], vse do nemške okupacije in partizanskega požiga 27. marca 1944.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=238}} [[Slika:Veleposestvo Windischgraetz.jpg |250px|thumb|desno]] Resnično je, da so med drugo svetovno vojno grad Hošperk občasno zasedale različne enote [[Wehrmacht|nemške vojske]], vendar ne več v marcu 1944, ko so v njem partizani tudi prespali.<ref>{{navedi splet |url=https://nova24tv.si/ko-resnica-ni-za-objavo-rtv-in-molk-o-partizanskem-pozigu-gradu-haasberg/ |title=Ko resnica ni za objavo: RTV in molk o partizanskem požigu dvorca Haasberg |accessdate=14. junij 2025 |date=13. junij 2025 |format= |work= }}</ref> '''2.1.''' V zakonu so se knezu Hugu Vincenzu in princesi Leontini von Fürstenberg rodili štirje otroki. Hči Irma se je rodila leta 1913 in se je 25. aprila 1936 na [[Dunaj]]u poročila s princem/knezom Franzem von Weikersheimom. Dvojčka Hugo Maximilian in Maximilian Anton sta se rodila 1. septembra 1914 v Donaueschingenu. Že jeseni 1933 sta se pridružila italijanskemu kraljevemu vojnemu letalstvu. Hugo Maximilian je umrl 22. avgusta 1942, v letalski nesreči nad [[Rim]]om. Maximilian Anton je kot italijanski pilot med vojno sodeloval v bojih nad [[Grčija|Grčijo]], nato pa po kapitulaciji Italije zapustil vojaško službo. Najmlajši od sinov Friedrich Karl je med drugo svetovno vojno služil v [[Wehrmacht|nemški armadi]]. Med boji je bil dvakrat pogrešan in celo razglašen za mrtvega. Po vojni je dlje časa prebival v [[Milano|Milanu]], nato pa se naselil v [[Švica|Švici]]. [[Slika:Haasberg Mansion (Dvorec Hohšperk).jpg|250px|thumb|desno|razvaline dvorca Hošperk sedaj]] '''2.1.1.''' Leta 1946 se je Maximilian Anton v [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] poročil s princeso Mario Luiso Serra di Gerace-Carafa d'Andria, v zakonu so se jima rodila sinova [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz|Mariano Hugo]] (*1955) in Manfred Windischgraetz (*1963) ter hčerki Irma (*1951) in Maximiliane (*1952). '''3.''' '''Elizabeth Mathilde''' (Isen) se je rodila na [[Dunaj]]u in se leta 1961 poročila z italijanskim plemičem Leone Rosa, rojenem v [[Salerno|Salernu]]. Umrla je v kraju [[Loppio]] v [[Italija|Italiji]], leta 1983. '''4.''' '''Alfred Weriand''' se je rodil v dvorcu Trebnik v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]]. Študiral je na univerzi v Gradcu.{{sfn|Henley L.|2002|p=35}} Pridružil se je avstrijski vojni mornarici,{{sfn|Henley L.|2002|p=36}} kjer je bil pred [[Prva svetovna vojna|vojno]] [[kadet]], od leta 1917 pa [[poročnik bojne ladje]].{{sfn|Žigon|1995|p=98}} Leta 1929 se je na [[Dunaj]]u poročil s princeso Isabelle von Hohenlore-Langenburg. Do leta 1943 je z družino živel na [[grad Bogenšperk|gradu Bogenšperk]].{{sfn|Žigon|1995|p=65}} '''5.''' '''Eduard Vinzenz''' se je rodil v dvorcu [[Dvorec Trebnik|Trebnik]] v Slovenskih Konjicah (tedaj Gonobitz). Obiskoval je srednjo šolo v Feldkirchu, bival pa v internatu, ki so ga vodili [[jezuiti]].{{sfn|Henley L.|2002|p=45}} Študiral je v [[Berlin]]u, na visoki tehnični šoli,{{sfn|Žigon|1995|p=66}} vendar je njegov študij prekinila prva svetovna vojna. Dodelili so ga 11. polku [[Ulanci|ulancev]], lahkih konjenikov,{{sfn|Henley L.|2002|p=47}} vendar so ga na vzhodni fronti kmalu zajeli [[Rusi]], tako da je tri leta preživel v ujetništvu {{sfn|Žigon|1995|p=00}} v [[Kazan]]u in [[Taškent]]u.{{sfn|Henley L.|2002|p=46}} Po vojni je končal študij v [[Gradec|Gradcu]], ter postal diplomirani elektroinženir. Leta 1923 se je poročil s slepo princeso Alexandro von Isenburg,{{sfn|Henley L.|2002|p=65}} s katero sta imela štiri hčerke. Z družino se je oktobra 1935 iz Konjic preselil v [[Pivka|Pivko]] (tedaj sv. Peter na Krasu), kjer je prevzel vodenje [[Žaga (industrijski obrat)|žage]]{{sfn|Žigon|1995|p=88}} Pod njegovim vodstvom (znotraj družinskega podjetja SICLA){{sfn|Henley L.|2002|p=85}} so leta 1937 pričeli proizvodnjo [[les]]enih [[kompozit|vezanih plošč]],{{sfn|Žigon|1995|p=00}} tovarna (po vojni znana kot Javor Pivka), pa je bolj ali manj uspešno delovala do leta 1943 in bila kasneje, kot vse rodbinsko premoženje, podržavljena. S svojo družino je bil proti koncu vojne zaradi brezvladja primoran živeti v tovarniškem skladišču{{sfn|Henley L.|2002|p=74}} vse do oktobra 1945, nato so se umaknili v [[Trst]].{{sfn|Henley L.|2002|p=114}} Umrl je v Eybachu v [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Nemčiji]], leta 1976. '''6.''' '''Olga Maria''' (Oleg), se je leta 1916 na [[Grad Hošperk|Hošperku]] poročila z Andreasom Morsley Picardom, se od njega ločila{{sfn|Žigon|1995|p=00}} in se v drugo poročila z [[grof]]om Hubertusom Maria von Ledebur-Wicheln, ki je bil diplomirani inženir gozdarstva. Živela sta v graščini v [[Oplotnica|Oplotnici]].{{sfn|Žigon|1995|p=}} Hubertus je februarja 1945 skupaj s svojim sodelavcem izginil v enem od gozdnih revirjev gospodarstva Oplotnica.<ref>{{navedi knjigo |author= Zgodovinsko društvo Konjice |year= 2000|title= Zbornik Konjice z okolico, II. knjiga |publisher= Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss= 105088768|pages=131}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-658Z66Y0|title= Nepartizanski boj proti okupatorju na Slovenskem: primer plemiške rodbine Maasburgov in sorodnikov|accessdate= |date= 2019|format= |work= |archive-date= 2021-01-09|archive-url= https://web.archive.org/web/20210109074239/http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-658Z66Y0|url-status= dead}}</ref> Njune posmrtne ostanke so pokopali na pokopališču v Slovenskih Konjicah.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=240}} Vdova Olga Marija se je po moževem izginutju zbežala v [[Trst]], k svoji mlajši sestri Wilhelmini, kasneje pa se je preselila v Casteletto di Brenzone ob [[Gardsko jezero]], kjer je umrla leta 1987. '''7.''' '''Wilhelmine''' (Wille), se je leta 1916 na Hošperku poročila z [[baron]]om Leonidasom Economo di San Serrf, iz rodbine podjetnih ter premožnih tržaških [[Grki|grških]] [[trgovina|trgovcev]], ki pa je bil od nje precej starejši. Živela sta v palači Economo v centru [[Trst]]a ter imela tri hčerke in sina. Wilhelmine je umrla leta 1989 v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]], v mestu Schönbühel na Donavi. '''8.''' '''Franz Joseph''' se je rodil v Konjicah in ni študiral na univerzi, temveč se je pridružil avstrijski armadi, kjer je služil v regimentu, poimenovanem po svojem znanem predniku, [[feldmaršal]]u Alfredu Windisch-Graetzu.{{sfn|Žigon|1995|p=00}} Po vojni se je ukvarjal s slikarstvom. Ker ni imel pravega smisla za gospodarjenje, so vse njegove finančne naložbe neslavno propadle.{{sfn|Henley L.|2002|p=73}} Po poroki z Desiree von Wagner Latour je sprva živel v dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah, nato pa se je preselil v [[New York]],{{sfn|Žigon|1995|p=00}} prevzel ameriško državljanstvo in tam leta 1968 tudi umrl. '''9.''' '''Maria Gabrielle''' (Pielle) se je rodila 1898 v dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah ter se leta 1918 na [[Dunaj]]u poročila s knezom Johannom zu Hohenlore-Schillingfürst (tudi Hans von Ratibor und Corvay).{{sfn|Žigon|1995|p=00}} Po smrti moža je tudi ona živela v mestecu Casteletto di Brenzone ob [[Gardsko jezero|Gardskem jezeru]], kjer je leta 1992 v visoki starosti umrla. '''10.''' '''Gottlieb''' se je rodil leta 1899, v [[Dvorec Trebnik|dvorcu Trebnik]] v Slovenskih Konjicah.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=232}} Niso ohranjeni verodostojni viri o njegovi maturi, v [[Gradec|Gradcu]] ali [[Feldkirchen in Kärnten|Feldkirchnu]].{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=232}} Študiral je gozdarstvo v [[München|Münchnu]]. Študij je moral prekiniti zaradi izbruha prve svetovne vojne, vpoklican je bil v 14. regiment [[dragonci|dragoncev]] »Fürst Windisch-Graetz«{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=232}} in se na soški fronti boril proti Italijanom.{{sfn|Henley L.|2002|p=45}} Nikoli se ni poročil. Skupaj z materjo kneginjo Kristijano sta prebivala v [[Dvorec Slatna|dvorcu Slatna]]. Kot gozdarski inženir ter ekonomist je skrbel za strokovno plat gospodarjenja z rodbinskimi gozdovi in za prodajo lesa. Ko je bil 27. marca 1944 [[dvorec Hošperk]] požgan,{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=238}} se je umaknil k sorodnikom v [[Trst]]. Tam so ga njemu znani partizani 13. maja 1945 zvabili v avtomobil, pod pretvezo, da se morajo v Postojni pogovoriti o rodbinskem imetju,{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=238}} vendar ga odpeljali v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je za njim izgubila vsaka sled. O njegovi nadaljnji usodi je znano, da je bil kot »politično sumljiv Slovenec« zaprt v [[Škofovi zavodi|Škofovih zavodih v Šentvidu]] (danes Zavod sv. Stanislava),{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=243, 244}} zatem v sodnih zaporih, v prisilnih delavnicah na Poljanskem nasipu 52,{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=242}} in nazadnje v Psihiatriji na Studencu. S Studenca je izginil, tako kot trije [[Attemsi]], aprila 1946.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2019|p=655}} '''11.''' '''Maria Antoinetta''' (Manetti), rojena leta 1911 v dvorcu Trebnik, se je leta 1941 v [[Rim]]u poročila z [[grof]]om Girolamom di Bosdari iz [[Bologna|Bologne]]. Umrla je leta 2002 v Trstu. == Gospodarske dejavnosti rodbine == Knežji [[Pohorje|pohorski]] [[gozd]]ovi na območju [[Oplotnica|Oplotnice]] so imeli upravo v Slovenskih Konjicah,<ref>{{navedi knjigo |author= Baš Angelos |year= 1965 |title= Gozdni in lesni delavci na južnem Pohorju |publisher= Slovenski etnografski muzej |isbn= |cobiss= 1444660 |pages=}}</ref> v lasti rodbine je bil tudi kamnolom [[granodiorit]]a v [[Cezlak]]u (1905-1919),<ref>{{navedi knjigo |author= Hazler Vito |year= 2011 |title= Rudniki, premogovniki in kamnolomi v Dravinjski dolini |publisher= Občina Zreče |isbn= 978-961-91854-3-8 |cobiss= 257944576 |pages= 137}}</ref> ki so ga kasneje z [[Železnica|industrijsko železnico]] povezali z Oplotnico.<ref>{{navedi knjigo |author= Škrinjar Vida |year= 1999 |title= seminarska naloga: Cezlak - moja vas |publisher= |isbn= |cobiss= 44133633 |pages=}}</ref> V okolici [[Oplotnica|Oplotnice]] je sprva delovala najmlajša pohorska [[glažuta]], v lasti kneza Windischgraetza, izpričana je tudi povezava z družbo Hauser-Prašnikar & Co, ki je po pogodbi s knezom dala zgraditi od [[Lukanja|Lukanje]] do Oplotnice cesto in kar 13 žag ob potoku [[Oplotniščica|Oplotniščici]], največ pa v [[Lukanja|Lukanji]].<ref name="ReferenceE">{{navedi knjigo |author= Cimperšek, Mitja |year= 2016 |title= Glažute in steklarne v Sloveniji ter njihova zgodovinska vez z gozdovi |publisher= Studio Dataprint d.o.o. |isbn=978-961-91779-5-2 |cobiss= 286885120 |pages=345}}</ref> Leta 1860 je knez od pogodbe odstopil in odtlej sam upravljal sečnjo lesa, spravilo na žage in prodajo. Za spravilo lesa so na Jurgovem pod Roglo zajezili potok tako, da so lahko kontrolirano izpuščali vodo za plavljenje. To vodno pot je na podlagi avstroogrskega zakona o gozdovih iz leta 1852 večkrat odobril poseben organ v Celju. Knez Hugo Alfred Adolf Windischgraetz (*1823 †1904) je imel v bližini Oplotnice opekarno (Partovec), zato so novo steklarno (delovala je med leti 1871 in 1894),<ref>{{navedi splet |url=https://lovrencan.si/datoteke/jespa/steklarstvo-na-pohorju/steklarstvonapohorju.pdf |title=Bečan, Rok: Steklarstvo na Pohorju str. 14 |accessdate=17.3.2017 |date= |format= |work= }}</ref> sezidali iz lastne opeke. Imela je dve peči s 16 talilniki, železno vodno kolo je služilo za pogon mlina kremenčevega peska ter stop za glino, tudi lastno brusilnico z dvajsetimi delovnimi mesti. Za prevoz lesa so iz [[Kot na Pohorju|Kota]], kjer je knez imel okoli 5.000 oralov gozdov, zgradili vodno rižo. V obdobju med 1873 in 1880 je opekarna stalno zaposlovala med 80 do 100 delavcev, ki so izdelovali zahtevne in drage, tudi brušene izdelke, katere so prodajali po celi Avstriji, daleč največje količine pa preko [[Trst]]a izvažali v Orient. V [[Oplotnica|Oplotnici]] je knez imel tudi tovarno lesne volne,<ref>{{navedi knjigo |author= Cimperšek, Mitja |year= 2016 |title= Glažute in steklarne v Sloveniji ter njihova zgodovinska vez z gozdovi |publisher= Studio Dataprint d.o.o. |isbn=978-961-91779-5-2 |cobiss= 286885120 |pages=346}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.siranet.si/detail.aspx?ID=43703 |title= Digitalna zbirka Pokrajinskega muzeja v Mariboru - fond Windischgraetz |accessdate=13.5.2016 |date= |format= |work=}}</ref> saj je bila tovrstna embalaža nujno potrebna za prevoz krhkih steklenih izdelkov. Po letu 1880 (ko je pričelo primanjkovati slabše bukovine) je steklarna delala samo z eno pečjo, leta 1893 pa so prenehali s proizvodnjo. Na njenem mestu je družba Hofrichter & Co še istega leta odprla obrat za proizvodnjo upognjenega pohištva. Rodbina je imela tudi obsežne vinograde v [[Ritoznoj]]u pri Slovenski Bistrici in na [[Škalce|Škalcah]] v Slovenskih Konjicah, kjer je bila v sedanji vili Maria knežja gozdna uprava in tudi vinska klet. Gozdna uprava windischgraetzovih posestev na [[Notranjska|Notranjskem]] je bil prvotno na gradu Hošperk, vse do 1. aprila 1907, nato so jo preselili v Kačjo vas pri Planini. Od leta 1919 (pod vodstvom ing. Hoffmanna) je planinska gozdna uprava spadala pod družbo SCLABSA, vse do leta 1924, ko je bil tudi sedež gozdne uprave preseljen v Postojno. [[Slika:Glasfabrik windischgraetz.jpg|200px|thumb|levo|oznaka Windischgraetzove glažute v Oplotnici]] Do leta 1907 je na posestvu Hošperk delovala samo ena [[Žaga (industrijski obrat)|žaga]], in sicer v Planini, na lokaciji »Pod gradom«. Med prvo svetovno vojno (l. 1916) je bila zgrajena nova žaga na [[Železniško postajališče Planina|železniški postaji Planina]], namenjena predvsem obdelavi lesa iz revirja Ravnik. Leta 1922 je bila zgrajena žaga v [[Belsko|Belskem]], leta 1924 pa je bila odkupljena še nekdanja velika žaga posestnika Jurce v Postojni.{{sfn|Žigon|1995|p=89}} Leta 1934 je rodbina kupila propadlo žago v [[Pivka|Pivki]] (tedaj sv. Peter na Krasu), ki je bila nato razširjena v tovarno [[kompozit|vezanih plošč]].{{sfn|Žigon|1995|p=88}} === SCLABSA in SICLA === [[Slika:Postumia grand hotel.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji hotel Adelsbergerhof v Postojni, kjer je bila uprava družbe SCLABSA]] Delniška družba '''SCLABSA''' (Societa' Coltivazione Legnami Abbattimento Boschi S.A.), v prevodu družba za vzgojo in posek gozdov, je bila ustanovljena decembra 1919, s sedežem v Trstu.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=235}} Nekaj ustanovnega kapitala je prispevala Banca Commerciale Italiana, največji delničar je bil dr. Hugo Vinzenz Windisch-Graetz, med ostalimi delničarji je bil tudi baron Leo Economo, v upravnem odboru pa tudi grof Giovanni Battista Ceschi.<ref name="#1">{{navedi splet |url= https://repozitorij.upr.si/IzpisGradiva.php?id=3908|title= Proces industrializacije in oblikovanje industrijske regije v prostoru severovzhodnega Jadrana (Furlanija, Primorska in Istra) (1900-1940)|accessdate=13.5.2016 |date= |format= |work= }}</ref> Podjetje je upravljalo gozdove na področju [[Planina, Postojna|Planine]], pridobilo pa si je tudi pravico za prodajo lesa z Windischgraetzovega posestva pri [[Oplotnica|Oplotnici]] in posestva Ravnik pri Planini. Na družbo so bila zemljiškoknjižno prepisana vsa na [[italija]]nski strani meje ležeča zemljišča rodbine. Po podatkih iz leta 1928 je podjetje tedaj upravljalo šest žag, s povprečno 126 zaposlenimi.<ref name="#1"/> Ustanovitev delniške družbe je pomenila zgolj novo organizacijsko in pravno obliko za opravljanje iste dejavnosti, to je pridobivanja in trgovine z lesom, s katero so se knezi Windischgraetzi ukvarjali že pred prvo svetovno vojno, oz. že od 18. stoletja dalje.<ref>{{navedi knjigo |author= Pahor Miroslav, Hajnal Ilonke|year= 1981 |title= Po jamborni cesti... v mesto na peklu|publisher= Prešernova družba|isbn= |cobiss=19370240 |pages= 39}}</ref> Generalna uprava družbe SCLABSA je bila sprva, do aprila 1933, v [[Trst]]u,<ref name="Žigon89">{{navedi knjigo |author= Žigon, Tanja |year=1995 |title=Grad Haasberg in knezi Windischgraetzi |publisher= Mali d.o.o. |isbn= |cobiss=52410112 |pages=89}}</ref> nato je bila uprava premeščena v [[Postojna|Postojno]], v nekdanji hotel Adelsbergerhof (na tem kraju danes stoji Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna), v katerem je med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] svoj štab imel avstro-ogrski [[feldmaršal]] [[Svetozar Borojević von Bojna]].{{sfn|Žigon|1995|p=30}} Leta 1942 se je SCLABSA zopet razdružila in so bile posamezne posestne enote zemljiškoknjižno prenesene na posamezne rodbinske člane.{{sfn|Žigon|1995|p=89}} Decembra 1928 je bila ustanovljena hčerinska delniška družba '''SICLA''' (Societa' per l'Industria ed il Commercio di Legnami Anonima), v prevodu delniška družba za industrijo ter trgovino z lesom, s sedežem v Trstu, na istem naslovu kot SCLABSA, s skoraj nespremenjenimi delničarji in člani upravnega odbora.<ref name="#1"/> Namen hčerinske družbe je bil nadaljevati z industrijsko in trgovinsko dejavnostjo, z usmeritvijo izključno v predelavo lesa, zato so bili na SICLO preneseni industrijski obrati, orodja, stroji ter z njimi povezana prevozna sredstva matičnega podjetja, predvsem žage v Postojni, Kačji vasi pri Planini in pri Belskem.{{sfn|Žigon|1995|p=88}} Družba je skrbela za obdelavo in prodajo lesa iz rodbinskih gozdov, za stike s strankami in naročniki.{{sfn|Žigon|1995|p=88}} Po dokapitalizaciji leta 1932 je v obeh podjetjih največji delničar ostal dr. Hugo Winzenz Windisch-Graetz, medtem ko so bili imetniki večine ostalih delnic drugi rodbinski člani. Med delničarji SICLE sta bila tudi grof Giovanni Battista Ceschi in baron Leo Economo. === FALLERSA === Leta 1938 je bila v [[Trst]]u ustanovljena delniška družba '''FALLERSA''' (Fabbrica Lestre, Legno, Reintegrato Societa' Autonoma), s sedežem v [[Como|Comu]].{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=235}} Družbo so ustanovili večinski, preko 70-odstotni delničar knez dr. Hugo Winzenz Windisch-Graetz in še štirje drugi. Knez Windisch-Graetz je imel že v lasti tovarno vezanih plošč v [[Pivka|Pivki]], furnirnico v [[Prestranek|Prestranku]], lesni obrat v Postojni in druge lesnopredelovalne obrate. Prvotno so tovarno nameravali postaviti v [[Postojna|Postojni]], vendar so se kasneje, zaradi proizvodnega postopka, ki je zahteval velike količine vode, odločili, da jo zgradijo pri [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] (tedaj Villa del Nevoso). Lokacija v Trnovem je bila poleg bližine [[Reka Reka|reke Reke]] ugodnejša tudi zaradi bližine [[Železnica|železnice]] in reškega pristanišča. Z gradbenimi deli so začeli v letu 1940, že leta 1943 pa so bila v veliki meri končana montažna dela strojev in opreme. Tovarna je bila med vojno leta 1945 bombardirana in poškodovana. Po vojni so proizvodnjo obnovili, tovarno pa podržavili. Prve lesonitne plošče so bile izdelane 16. aprila 1946 in so bile prve [[kompozit|vlaknene plošče]], proizvedene v Sloveniji, Jugoslaviji in na [[Balkan]]u.<ref>{{navedi splet |url=http://www.kamra.si/sl/album-slovenije/item/gradnja-tovarne-fallersa-lesonit.html |title=Kamra.siːgradnja tovarne Fallersa - Lesonit |accessdate=28.12.2016 |date= |format= |work= |archive-date=2017-01-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170102081052/http://www.kamra.si/sl/album-slovenije/item/gradnja-tovarne-fallersa-lesonit.html |url-status=dead }}</ref> Vse rodbinske družbe so prenehale poslovati leta 1945, arhivske dokumente o njihovem poslovanju hrani banka Intesa Sanpaolo v [[Trst]]u.<ref>{{navedi splet |url= http://intesasanpaolo.xdams.org/intesa-web/detail/imi/IT-ISP-AS00004-0002261/495-34-societa-l-industria-e-commercio-legnami-sicla-34-trieste.html |title= Banka Intesa Sanpaolo|accessdate=15. maj 2016 |date= |format= |work= }}</ref> == Predstavniki rodbine == * [[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Alfred I. von Windisch-Graetz]] (1787-1862) avstrijski [[feldmaršal]] * Alfred II. von Windisch-Graetz (1819-1876) avstrijski [[general]] * [[Alfred III. von Windisch-Graetz]] (1851-1927) avstrijski ministrski [[predsednik]] (1893-1895) * [[Hugo Weriand Windischgrätz|Hugo Weriand Windisch-Graetz]] (1854-1920) veleposestnik in politik * [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz]] [[veleposlanik]] [[Suvereni malteški viteški red|SMVR]] == Rodbina danes == [[Slika:Spominsko obeležje Haasberg 01.jpg|280px|sličica|desno|Napisna plošča na mestu nekdanje rodbinske kapele z grobnico Windischgrätzov, pri Planini]] Zanimanje za rodbino Windischgrätzov med zgodovinarji in drugimi raziskovalci ni le pojava današnjih dni, temveč je ta mogočna rodbina že stoletja predmet raziskav in občudovanja. Plemiška rodbina je na Slovenskem izgubila svoje mesto med in po 2. svetovni vojni, ko so bili njeni člani in sorodniki izgnani, Gotliba Engelberta Windischgraetza pa je [[OZNA]] umorila. Položaj nacionaliziranega premoženja Windischgrätzov v Sloveniji še vedno ni določen in rešen. Popolnoma drugačen položaj imajo Windischgrätzi v [[Italija|Italiji]], [[Avstrija|Avstriji]] in [[Nemčija|Nemčiji]], kjer je njihov položaj še vedno skoraj nespremenjen kot pred sto leti. Družbeno zelo razpoznavna, vplivna, ugledna in premožna družina ima številne mednarodne, gospodarske, humanitarne<ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/?ref=embed_page# |title=Malteška pomoč Slovenija |accessdate=24. december 2025 |date= |format= |work= }}</ref> in diplomatske povezave, tudi preko [[Suvereni malteški viteški red|suverenega malteškega viteškega reda]], ki ga knez [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz|Mariano Hugo]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/mariano-hugo-von-windisch-graetz-windischgratz-grad-haasberg-planina-pri-rakeku-grobnica |title=Mariano Hugo von Windisch-Graetz, grad Haasberg, Planina pri Rakeku, grobnica |accessdate= |date=16. junij 2025 |format= |work= }}</ref> kot [[Ambasador|veleposlanik]] zastopa v Sloveniji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/raquodo-slovenije-brez-sovrastva-samo-ljubezen-a-tezko-jo-je-razumetilaquo |title=Do Slovenije brez sovraštva, samo ljubezen. A težko jo je razumeti. |accessdate= |date=28. september 2022 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/knez-windischgraetz-grascak-ki-pri-papezu-lobira-za-bratuskovo-446144 |title=Knez Windischgraetz, graščak ki pri papežu lobira |accessdate= |date=31. avgust 2013 |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Žigon |first=Tanja |year=1992 |title=Grad Haasberg in knezi Windischgraetzi|publisher=|isbn=|cobiss=31207168 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Smole |first=Majda |year=1982 |title=Graščine na nekdanjem Kranjskem|publisher=DZS|isbn=|cobiss=13303041 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stopar |first=Ivan |year=1986 |title=Gradovi na Slovenskem|publisher=Cankarjeva založba|isbn=|cobiss=6716928 |pages=157, 170, 320, 332}} * {{navedi knjigo |last=Cafnik |first=Franc |year=1990 |title=Zbornik Občine Slovenska Bistrica II: Gozdovi naše bogastvo in ponos|publisher=DZS|isbn=|cobiss=13303041 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Miladinović Zalaznik, Mira |year=2021 |title=Europa östlich des Westens : 30 Jahre Transition. Quo vadis?: Auf der Suche nach Gottlieb Fürst Windisch-Graetz |publisher= Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko |isbn=978-961-7014-31-0 |cobiss=88473091|language=DE}}<br> * {{navedi knjigo |last=Windisch-Graetz |first=Hugo-Vinzenz |year=1959 |title=Unsere Familiengeschichte. Bisherige Resultate, Erforschungen der Uranfänge, lose Zusammenhänge und Vermutungen, Denkwürdiges|publisher=samozaložba, Trst|isbn=|cobiss= |language=DE}} * {{navedi knjigo |author= Henley Windisch-Graetz, Lotti |year= 2002|title= Granny's Stories |publisher= Samozaložba, London|isbn= |cobiss= |pages=|language=EN }} * {{navedi revijo |last1=Miladinović Zalaznik |first1=Mira |last2= |first2= |date=|year= |title=Nepartizanski odpor proti okupatorju na Slovenskem |journal=Annales. Series historia et sociologia |volume=številka 4 (2019) |issue=letnik 29 |pages= 645-660|publisher= |doi= |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-658Z66Y0 |magazine=|accessdate=15. junija 2024}} * {{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi841332/ |title= Slovenska biografija: Rodbina Windischgraetz |accessdate=12. junij 2025 |date= |format= |work= }}<br> * {{navedi splet |url=https://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewlist.php |title=Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas |accessdate=12. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE }}<br> == [[Arhivski fond]]i == ==== Zgodovinski arhiv Celje: ==== * Veleposestvo kneza Windischgrätza v Konjicah (1923-1930): SI-ZAC/0832 (Oskrbništvo kneza Windischgrätza, kmetijska proizvodnja, gozdni urad, Lesna industrija kneza Windischgrätza) ==== [[Arhiv Republike Slovenije]]: ==== * Uprava gozdov kneza Windischgrätza Postojna (1941-1944): SI-AS 1836 * Granitna in lesna industrija Oplotnica (1845-1943): SI-AS 152 == Glej tudi == * [[Maasburgi]] * [[seznam plemiških rodbin na Slovenskem]] * [[Trebniški dvorec]] * [[grad Predjama]] * [[Dvorec Hošperk|Dvorec Hošperk (Haasberg)]] * [[dvorec Slatna]] {{Zbirka|Category:House of Windisch-Graetz}} == Zunanje povezave == * [http://genealogy.euweb.cz/windisch/windisch4.html rodovnik rodbine Windischgrätz] pridobljeno 15. novembra 2024 * [http://www.mdbled.si/e-razgledi/e-razgledi-2012/blejski-dvorec-knezje-rodbine-windischgratz/ Blejski dvorec Windischgraetz] pridobljeno 21. februarja 2016 {{noble-stub}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] dbacohh3qshfpbuttqhhxvdhavke66p 0 180372 6685424 6240765 2026-06-05T07:41:31Z ~2026-33288-88 261148 /* Selektorji */ 6685424 wikitext text/x-wiki [[Slika:Selección española - Amberes 1920.jpg|thumb|300px|Reprezentanca leta 1920]] '''[[Španija|Španska]] [[nogometa reprezentanca]]''' zastopa Španijo na mednarodnih reprezentančnih [[nogomet]]nih tekmovanjih, sestavlja jo [[Nogometna zveza Španije]]. Največji uspeh reprezentance je osvojitev naslova svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v nogometu|Svetovnem prvenstvu]] leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|2010]]. Ob tem ima reprezentanca še tri naslove [[Evropsko prvenstvo v nogometu|evropskih prvakov]] v letih [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1964|1964]], [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2008|2008]] in [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2012|2012]]. So pa tudi kot prva reprezentanca dosegli 'hat-trick' v naslovih Evropskih in Svetovnih prvakov. == Selektorji == {{col-begin}} {{col-4}} * [[Francisco Bru Sanz|Francisco Bru]] (1920) * [[Julián Ruete]] (1921–1922) * [[Pedro Parages]] (1923–1924) * [[Fernando Gutiérrez Alzaga]] (1925) * [[Ricardo Cabot Montalt]] (1925) * [[Ezequiel Montero Román]] (1926–1927) * [[Fred Pentland]] (1929) {{col-4}} * [[José María Mateos]] (1929–1933) * [[Amadeo García Salazar]] (1934–1936) * [[Eduardo Teus López]] (1941–1942) * [[Jacinto Quincoces]] (1945) * [[Paulino Alcántara]] (1951) * [[Ricardo Zamora]] (1952) * [[Pedro Escartín Morán]] (1952–1961) {{col-4}} * [[Helenio Herrera]] (1959–1962) * [[José Villalonga Llorente|José Villalonga]] (1962–1966) * [[Domingo Balmanya]] (1966–1968) * [[Luis Molowny]] (1969) * [[Miguel Muñoz]] (1969), (1982–1988) * [[Ladislao Kubala]] (1969–1980) * [[José Santamaría]] (1980–1982) {{col-4}} * [[Luis Suárez Miramontes|Luis Suárez]] (1988–1991) * [[Vicente Miera]] (1991–1992) * [[Javier Clemente]] (1992–1998) * [[José Antonio Camacho]] (1998–2002) * [[Iñaki Sáez]] (2002–2004) * [[Luis Aragonés]] (2004–2008) * [[Vicente del Bosque]] (2008–2016) * [[Julen Lopetegui]] (2016–2018) {{col-end}} {{nogomet-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Evropske nogometne reprezentance]] [[Kategorija:Športne reprezentance Španije|Nogomet]] [[Kategorija:Španska nogometna reprezentanca|*]] 2yyd4gtpkrphv7okd030za0t76mldks 0 180429 6685449 6545371 2026-06-05T08:28:49Z Sporti 5955 /* Znani nosilci priimka */ +2 6685449 wikitext text/x-wiki '''Koren''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|devetindvajseti najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 2.675 oseb, na nan 1. januarja 2010 pa 2.664 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Aleksander Koren]], zamejski novinar, urednik Primorskega dnevnika * [[Aleksander Koren]], biolog, naravovarstvenik (Mura) * [[Andrej Koren]] (*1948), sociolog, kadrovski menedžer, direktor Šole za ravnatelje * [[Alja Koren]] (*1990), rokometašica * [[Anton Koren (1907|Anton Koren]] (1907—1987), operni pevec tenorist, režiser in scenarist * [[Anton Koren (1910-|Anton Koren]] (1910—1985), jezuit, teolog, liturgik vzhodnega obreda v Rimu * [[Anton Koren]] (*1939), biolog, fiziolog (MF) * [[Anton Koren (*1950|Anton Koren]] (*1950?), založnik, direktor [[Celovška Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]] (Celovec) * [[Blaž Koren]] (*1975), atlet, tekač na 110m z ovirami * [[Braco Koren]] (*1944), pevec zabavne glasbe * [[Dejan Koren]] (*1976), balinar * [[Drago Koren]] (*1960), geodet in politik * [[Evald Koren]] (1930—2013), literarni zgodovinar in komparativist, univ. prof. * [[Franc Koren]] (1913—1982), narodnozabavni pevec * [[France Koren]] (1921—1966), domobranski časnikar in publicist * [[Gal Koren]] (*1992), hokejist *[[Igor Koren]], zdravnik internist, pulmolog * [[Janja Koren]], TV-novinarka in voditeljica * [[Janko Koren]] (1931—2011), planinec, gorski reševalec * [[Jože Koren]] (1921—2003), novinar, kulturni urednik in publicist * [[Jožef Koren]] (*1971), duhovnik, generalni vikar v Kopru, od 2017 župnik v Postojni * [[Jure Koren]], rokometaš * [[Karmen Koren|Karmen (Valerija) Koren]] (*1947), zborovodkinja na Tržaškem * [[Kristijan Koren]] (*1986), kolesar * [[Katja Koren]] (*1975), alpska smučarka * [[Katja Koren (pevka)|Katja Koren]], pevka zabav. glasbe * [[Lidija Koren]], gledališka producentka (por. z [[Jože Babič|Jožetom Babičem]]) * [[Magda Korbar Koren]], pevka * [[Majda Koren]] (*1960), mladinska pisateljica * [[Marička Koren|Marička (Marija) Koren]] (1928—2013), slikarka in ilustratorka * [[Marija Bergamo|Marija Koren-Bergamo]] (*1937), muzikologinja, univ. profesorica * [[Milena Koren Božiček]] (*1957), umetnostna zgodovinarka in kritičarka, galeristka, kulturna delavka * [[Miran Koren]] (1952—2014), novinar, urednik * [[Mirjana Koren]], arhitektka, scenografka in kostumografka, muzealka (Mb) * [[Nal Lan Koren]] (*2006), nogometaš * [[Robert Koren]] (*1980), nogometaš * [[Rok Koren]] (1962—2021), pravnik, odvetnik, predsednik Odvetniške zbornice ... * [[Srečko Koren]] (1921—1986), zdravnik higienik, zdravstveni organizator in politik * [[Srečko Koren (1950)|Srečko Koren]] (*1950), mikrobiolog, virolog, prof. MF * [[Stanko Koren]], fagotist * [[Tadej Koren]] (*1976?), zgodovinar, muzealec v Posočju * [[Tadej Koren Šmid]], igralec, filmski režiser * [[Tian Nai Koren]] (*2009), nogometaš * [[Vlasta Koren]] (r. [[Beran]]) (*1930), etnologinja, muzealka * [[Zora Koren]] (por. [[Zora Škerk]]) (1927—2016), slikarka * [[Žan Koren (|Žan Koren]] (*1997), dvoranski nogometaš == Glej tudi == * priimek [[Korun]] * priimek [[Koron]] * priimek [[Karun]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Koren}} {{priimek|Koren}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] s2xhk0lx8rsh4htyprvpzdmlyf2758q 0 185839 6685240 6581787 2026-06-04T19:46:52Z Tiank07 252323 /* */ Posodobljeni podatki 6685240 wikitext text/x-wiki {{politika Slovenije}}{{redirect|MNZ}} '''Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije''' je [[ministrstvo Republike Slovenije|ministrstvo]] [[Slovenija|Republike Slovenije]], ki je odgovorno za ohranjanje [[javna varnost|javne varnosti]] in [[policija|policije]], upravnih notranjih zadev in [[Migracije|migracij]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Ministrstvo vodi [[minister za notranje zadeve Republike Slovenije]]; trenutno položaj zaseda [[Franci Matoz]]. == Organizacija == ; Notranje službe * [[Služba za notranjo revizijo Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije]] * [[Služba za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije]] * [[Služba za odnose z javnostmi Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije]] * [[Direktorat za upravne notranje zadeve Republike Slovenije]] * [[Direktorat za policijo in druge varnostne naloge Republike Slovenije]] * [[Sekretariat Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije]] * [[Kabinet ministra za notranje zadeve Republike Slovenije]] ; Organi * [[Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve]] * [[Policija (Slovenija)|Policija]] == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam ministrstev Republike Slovenije]] * [[Republiški sekretariat za notranje zadeve Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mnz.gov.si Uradna spletna stran] {{poli-stub}} {{VladaSLO}} [[Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|Notranje zadeve]] [[Kategorija:Ustanove v Ljubljani]] [[Kategorija:Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Ministrstva za notranje zadeve|Slovenija]] [[Kategorija:letalske šole]] {{normativna kontrola}} 9f92j9ebmbds2o3xngrs24fo83o1fpd 6685251 6685240 2026-06-04T20:00:55Z Upwinxp 126544 predlog združitve z [[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]] 6685251 wikitext text/x-wiki {{združi z|Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|pogovor=Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije}} {{politika Slovenije}}{{redirect|MNZ}} '''Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije''' je [[ministrstvo Republike Slovenije|ministrstvo]] [[Slovenija|Republike Slovenije]], ki je odgovorno za ohranjanje [[javna varnost|javne varnosti]] in [[policija|policije]], upravnih notranjih zadev in [[Migracije|migracij]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Ministrstvo vodi [[minister za notranje zadeve Republike Slovenije]]; trenutno položaj zaseda [[Franci Matoz]]. == Organizacija == ; Notranje službe * [[Služba za notranjo revizijo Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije]] * [[Služba za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije]] * [[Služba za odnose z javnostmi Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije]] * [[Direktorat za upravne notranje zadeve Republike Slovenije]] * [[Direktorat za policijo in druge varnostne naloge Republike Slovenije]] * [[Sekretariat Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije]] * [[Kabinet ministra za notranje zadeve Republike Slovenije]] ; Organi * [[Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve]] * [[Policija (Slovenija)|Policija]] == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam ministrstev Republike Slovenije]] * [[Republiški sekretariat za notranje zadeve Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mnz.gov.si Uradna spletna stran] {{poli-stub}} {{VladaSLO}} [[Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|Notranje zadeve]] [[Kategorija:Ustanove v Ljubljani]] [[Kategorija:Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Ministrstva za notranje zadeve|Slovenija]] [[Kategorija:letalske šole]] {{normativna kontrola}} ff7vjeqf7gcl90dbjgdych1nlm2tj8r 10 192736 6685431 6449545 2026-06-05T07:46:30Z ~2026-32552-67 260877 6685431 wikitext text/x-wiki {{Navbox |name = Kozinovi nagrajenci |title = [[Kozinova nagrada|Kozinovi nagrajenci]] |listclass = hlist |image = |above = |group1 = |list1 = [[Pavel Šivic]] (1994) • [[Primož Ramovš]] (1995) • [[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]] (1996) • [[Janez Matičič]] (1997) • [[Jože Privšek]] (1998) • [[Maks Strmčnik]] (1999) • [[Alojz Srebotnjak]] (2000) • [[Ivo Petrić]] (2001) • [[Samo Vremšak]] (2002) • [[Marko Mihevc]] (2003) • [[Jakob Jež]] (2004) • [[Lojze Lebič]] (2005) • [[Pavle Merkù]] (2006) • [[Pavel Mihelčič]] (2007) • [[Janez Gregorc]] (2008) • [[Alojz Ajdič]] (2009) • [[Mojmir Sepe]] (2010) • [[Igor Štuhec]] (2011) • [[Jani Golob]] (2012) • [[Ljubo Rančigaj]] (2013) • [[Tomaž Habe]] (2014) • [[Darijan Božič]] (2015) • [[Tomaž Svete]] (2016) • [[Jure Robežnik]] (2017) • [[Uroš Rojko]] (2018) • [[Nenad Firšt]] (2019) • [[Bor Turel]] (2020) • [[Aldo Kumar]] (2021) • [[Damijan Močnik]] (2022) • [[Slavko Šuklar]] (2023) • [[Ambrož Čopi]] (2024) • [[Brina Jež Brezavšček]] (2025) • [[Dušan Bavdek]] (2026) |below = [[Društvo slovenskih skladateljev]] • [[Marjan Kozina]] }}<noinclude>[[Kategorija:Predloge za slovenske nagrade]]</noinclude> 47096f46xfz10dex4h80718yrb02sig 6685434 6685431 2026-06-05T07:50:52Z Yerpo 8417 slog 6685434 wikitext text/x-wiki {{Navbox |name = Kozinovi nagrajenci |title = [[Kozinova nagrada|Kozinovi nagrajenci]] |listclass = hlist |image = |above = |group1 = |list1 = * [[Pavel Šivic]] (1994) * [[Primož Ramovš]] (1995) * [[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]] (1996) * [[Janez Matičič]] (1997) * [[Jože Privšek]] (1998) * [[Maks Strmčnik]] (1999) * [[Alojz Srebotnjak]] (2000) * [[Ivo Petrić]] (2001) * [[Samo Vremšak]] (2002) * [[Marko Mihevc]] (2003) * [[Jakob Jež]] (2004) * [[Lojze Lebič]] (2005) * [[Pavle Merkù]] (2006) * [[Pavel Mihelčič]] (2007) * [[Janez Gregorc]] (2008) * [[Alojz Ajdič]] (2009) * [[Mojmir Sepe]] (2010) * [[Igor Štuhec]] (2011) * [[Jani Golob]] (2012) * [[Ljubo Rančigaj]] (2013) * [[Tomaž Habe]] (2014) * [[Darijan Božič]] (2015) * [[Tomaž Svete]] (2016) * [[Jure Robežnik]] (2017) * [[Uroš Rojko]] (2018) * [[Nenad Firšt]] (2019) * [[Bor Turel]] (2020) * [[Aldo Kumar]] (2021) * [[Damijan Močnik]] (2022) * [[Slavko Šuklar]] (2023) * [[Ambrož Čopi]] (2024) * [[Brina Jež Brezavšček]] (2025) * [[Dušan Bavdek]] (2026) |below = [[Društvo slovenskih skladateljev]] • [[Marjan Kozina]] }}<noinclude>[[Kategorija:Predloge za slovenske nagrade]]</noinclude> agr8yn3uuwirksdnrirsg31l546ssth 0 195965 6685348 6685050 2026-06-04T22:21:40Z A09 188929 +par kočevarskih cerkva 6685348 wikitext text/x-wiki '''Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji''' zajema [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], ki so jih tekom zgodovine iz različnih razlogov podrli bodisi uničili. Seznam ne vključuje cerkva, ki so bile podrte ter nato ponovno sezidane na istem mestu z istim patrocinijem, prav tako pa ne vključuje cerkva, ki so bile desekrirane in predelane v drugačne namene, te so zbrane v [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji|seznamu nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]]. Na Kočevskem, kjer so živeli [[Kočevarji]], je nekdaj stalo 123 cerkva in kapel (spadale so pod 17 župnij). Danes jih stoji okoli 30, ker so jih nekaj že popravili ali rekonstruirali. Od 95 uničenih cerkva, je še nekaj takšnih, katerih ruševine so dobro vidne.<ref>http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm</ref> == Seznam == {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" style="text-align:center" !Slika !Cerkev !Naselje !Leto porušitve/propada !Opis !Vir |- |{{slika d|Q139943202}} |[[Starokrščanska cerkev, Ajdna|starokrščanska cerkev]] |[[Ajdna]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |Vidni ostanki enoladijske cerkve z [[Narteks|narteksom]], privzdignjenim [[Prezbiterij|prezbiterijem]] ter morebitno [[Krstilnica|krstilnico]]. Opuščena po koncu 6. stoletja kot preostanek naselja. |<ref>{{RKD sklic|00564}}</ref> |- | |[[Starokrščanska cerkev, Velike Malence|starokrščanska cerkev]] |[[Velike Malence]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |Starokrščanska cerkev mer 21×10 m znotraj rimske trdnjave na hribu Gradišče nad reko Krko. |<ref>{{RKD sklic|00804}}</ref> |- |{{slika d|Q139944883}} |[[Starokrščanska cerkev, Rifnik|starokrščanska cerkev]] |[[Rifnik (hrib)|Rifnik]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Prvotno tempelj boginje [[Akvonija|Akvonije]], v 4. stol. povečana in preurejena v starokrščansko baziliko, zunaj nje postavljena krstilnica. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|00622}}</ref><ref>{{navedi revijo|first=L|last=V|title=Rifnik|year=1977|magazine=Varstvo spomenikov|issue=XXI|location=Ljubljana|url=https://situla.gov.si/slike/VSC_021_135.pdf|pages=255-260}}</ref> |- |{{slika d|Q140007943}} |[[Spodnja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]] |[[Vranje, Sevnica]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Pripadala utrjenemu naselju [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]], spodnja izmed dveh cerkva utrdbe. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Imela je [[Krstilnica|krstilnico]]. |<ref name=":02">{{RKD sklic|00838}}</ref> |- |{{slika d|Q140007952}} |[[Zgornja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]] |[[Vranje, Sevnica]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Zgornja cerkev utrjenega naselja [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]]. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Znotraj naselja so tudi ostanki škofijske palače na vrhu naselbine. |<ref name=":02" /> |- |{{slika d|Q139822729}} |[[Cerkev sv. Aleksandra, Koper|Aleksander]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q130565085}} |[[Cerkev sv. Ambroža, Kočarji|Ambrož]] |[[Kočarji]] |1942 |Prvič omenjena 1526. Bila je poddružnična gotska cerkev z ravnim stropom, imela je podobe sv. Leonarda, sv. Ambroža iz leta 1761 in sv. Marije iz leta 1698. V strešnem stolpiču je imela dva zvonova. Požgana med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|02768}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/882|title=P. cerkev sv. Ambroža (ni ohranjena)|accessdate=25. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=INDOK Center Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ambroža, Temnica|Ambrož]] |[[Temnica]] |{{neznano}} |Romanska cerkev, stala na jugozahodnem obronku [[Trstelj|Trstelja]]. Morebiten protiturški tabor, do danes so se ohranile le ruševine vzhodnega vogala. |<ref>{{RKD sklic|00765}}</ref> |- |- | |[[Cerkev sv. Ane, Beli Kamen|Ana]] |[[Beli Kamen, Kočevje|Beli Kamen]] |{{Hs|1947}}po 1947 |Cerkev sega v 17. stoletje, imela je tri oltarje, tristranski prezbiterij in raven lesen kasetiran strop. Oltarji so segali v konec 18. stoletja. Nestrokovno prenovljena v letih 1862 in 1894. |<ref>{{RKD sklic|1-02312}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=P. cerkev sv. Ane|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/50|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565108}} |[[Cerkev sv. Ane, Mačkovec|Ana]] |[[Mačkovec, Kočevje|Mačkovec]] |{{Hs|1953}}1953 ali 1954 |Romarska cerkev z začetka 16. stoletja in prenovljena leta 1841 je stala na vrhu Lovskega vrha. Imela je ovalno obzidje. |<ref>{{RKD sklic|1-11988}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zapiski Marijana Zadnikarja, Mačkovec|url=https://situla.gov.si/slike/z002-0656.pdf|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|first=Marijan|last=Zadnikar|year=1955}}</ref> |- |{{slika d|Q139825328}} |[[Cerkev sv. Andreja, Izola|Andrej]] |[[Izola]] |{{neznano}} |7. oktobra 1400 jo je posvetil koprski škof [[Janez Loredan]]. Stala je na Kopenskih vratih izolskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=287}} |- |{{Slika d|Q137799517}} |[[Cerkev sv. Andreja, Kleč|Andrej]] |[[Kleč, Kočevje|Kleč]] |{{Hs|1943-12-31}} 1943 |Cerkev je bila pravokotnega tlorisa s tristrano zaključenim obokanim prezbiterijem in z ravnim kasetiranim lesenim stropom. Cerkev so leta 1943 požgale italijanske sile. |<ref>{{RKD sklic|1-02313}}</ref> |- |{{Slika d|Q66499085}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Brežice|Anton Padovanski]] |[[Brežice]] |{{Hs|1941-12-31}} 1941 |Cerkev nekdanjega [[Frančiškanski samostan Brežice|Frančiškanskega samostana Brežice]] so porušili Nemci ob okupaciji med drugo svetovno vojno; ostal je le prezbiterij, ki je vkomponiran v poslopje [[Gimnazija Brežice|gimnazije]] oz. nekdanjega samostana. | |- |[[Slika:Cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo, 1980.jpeg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo|Anton Padovanski]] |[[Kukovo]] |{{Hs|1980-03-31}}marec 1980 |Kočevarska cerkev iz začetka 19. stoletja, obnovljena 1867, je bila leta 1954 nacionalizirana in nato uporabljena za hlev. Leta 1969 se ji je pod težo snega vdrla streha. Ruševine so bile leta 1980 prodane zasebniku, ki jih je nato leta 1981 uporabil za izdelavo žganega apna. |<ref>{{RKD sklic|1-02153}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=81–82}} |- |{{Slika d|Q128218438}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Seča|Anton Padovanski]] |[[Seča]] |{{neznano}} |Ostanki nekdanje solinarske cerkvice v Seči, v bližini izliva [[Jernejev kanal|Jernejevega kanala]] in [[Škver|škvera]]. | |- |{{slika d|Q139825455}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Čezsoča|Anton Puščavnik]] |[[Čezsoča]] |1917 |Starejša cerkev je stala na dnu vasi in je omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. Po porušitvi med prvo svetovno vojno je bila ponovno zgrajena v neoromanskem slogu. |<ref>{{RKD sklic|03567}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=32}} |- | |[[cerkev sv. Antona Puščavnika, Kleč pod Mirno goro|Anton Puščavnik]] |[[Kleč pod Mirno goro]] |1942 |Prvotna cerkev je bila postavljena v 14. stoletju, v 17. in 19. je bila prezidana. Imela je pravokotno ladjo in tristrano zaključen prezbiterij. Leta 1942 so jo tekom roške ofenzive požgale italijanske sile. |<ref>{{RKD sklic|1-02103}}</ref> |- |{{slika d|Q139827461}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Koper|Anton Puščavnik]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Zgrajena 1375 in posvečena 1385. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q139827481}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Piran|Anton Puščavnik]] |[[Piran]] |{{Hs|1875.}} Tretja četrtina 19. stoletja |Posvečena 23. aprila 1374 in 1640 odstopljena bratovščini [[Filip Neri|sv. Filipa Nerija]], ki jo je prezidala. Podrta v tretji četrtini 19. stoletja. |<ref>{{navedi revijo|magazine=Varstvo spomenikov|year=2009|pages=152–54|first=Mojca Marjana|last=Kovač|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|url=https://situla.gov.si/SI_ZVKDS_VS_VSC_045P_076.html|title=Poročila: Piran - hiša Kumarjeva ulica 3}}</ref> |- |{{slika d|Q139827510}} |[[Cerkev sv. Apolinarija, Koper|Apolinarij]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej so častili tudi [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q139843796}} |[[Cerkev sv. Božidarja, Koper|Božidar]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q66458918}} |[[Cerkev sv. Barbare, Idrija|Barbara]] |[[Idrija]] |1951 |Nekdanja župnijska cerkev [[Župnija Idrija|župnije Idrija]], raketirana leta 1945, podrta po koncu vojne, ostala le kripta z novo posvečenim oltarjem. | |- |{{Slika d|Q60362411}} |[[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|Bernardin]] |[[Portorož]] |{{Hs|1806}} 1806 |Cerkev nekdanjega [[Frančiškani|frančiškanskega]] samostana, ohranjen le [[zvonik]] in [[prezbiterij]], danes je del hotelskega kompleksa Bernardin. | |- |[[Slika:Cerkev_sv._Cirila_in_Metoda.png|brezokvirja|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|Ciril in Metod]] |[[Ljubljana]] |1958 |[[Jože Plečnik|Plečnikova]] cerkev, prizidana cerkvi sv. Krištofa, podrta in po podobnih načrtih [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Bežigrad)|na novo postavljena]] v Bežigradu. |<ref>[[Tamara Griesser Pečar]], ''Boj proti veri in cerkvi'', [[Družina (založba)|Družina]], 2007.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Device Marije, Trnovec|Devica Marija]] |[[Trnovec, Kočevje|Trnovec]] |1942 |Poznogotska podružnična cerkev. Požgana leta 1942. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02813}}</ref> |- |{{slika d|Q139843853}} |[[Cerkev sv. Dionizija Aeropagita, Koper|Dionizij Aeropagit]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{slika d|Q139844530}} |[[Cerkev sv. Duha, Celje (stara cerkev)|Duh]] |[[Celje]] |{{Hs|1962-12-31}} 1962 |Nekdanja cerkev, ki je stala ob Koprivnici pri današnjem [[Hotel Celeia|Hotelu Celeia]], porušena leta 1962; nadomestila jo je [[Cerkev sv. Duha, Celje|nova cerkev]] v Novi vasi. | |- |{{Slika d|Q139899509}} |[[Cerkev sv. Duha, Maribor|Duh]] |[[Maribor]] |1891 |Bila je del meščanskega špitala na [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]]. Po opustitvi bogoslužja leta 1785 je postala skladišče, leta 1805 je v njej delovalo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Narodno gledališče]], kasneje pa je bila porušena in na njenem mestu zgrajena [[Pošta Slovenije]]. | |- |{{Slika d|Q130564897}} |[[Cerkev sv. Duha, Planina|Duh]] |[[Planina, Postojna|Planina]] |{{Hs|1943-05-17}} 1943 |Nekdanja cerkev na Hribu; med 2. svetovna vojno je bila uporabljena kot postojanka [[Vaška straža|MVAC-a]] (bele garde), zato jo je [[Dolomitski odred (NOV in POS)|partizanski dolomitski odred]] požgal, in sicer, 17. maja 1943. |<ref>{{Navedi splet|title=O cerkvi Sv. Duha v Planini|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvi-sv-duha-v-planini.html|website=www.mojaobcina.si|date=2022-08-12|accessdate=2026-05-24|language=sl|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Planina, cerkev sv. Duh, maša ob 80. obletnici uničenja cerkve|url=https://www.druzina.si/clanek/masa-ob-80-obletnici-unicenja-cerkve-svetega-duha|accessdate=2026-05-24|language=sl|first=Ivo|last=Žajdela|publisher=Družina}}</ref> |- |{{slika d|Q139933722}} |[[Cerkev sv. Duha, Ptuj|Duh]] |[[Ptuj]] |{{Hs|1784}} po 1784 |Nekdanja špitalska cerkev iz leta 1413, posvečena je bila leta 1513. Po delni porušitvi po letu 1784 je postala drvarnica. Danes izginula. |<ref>{{Navedi splet|title=nekdanja cerkev sv. Duha (ni ohranjena)|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/1887|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-05-23}}</ref> |- |{{Slika d|Q128789444}} |[[Cerkev sv. Elije, Kozice|Elija]] |[[Kozice, Kočevje|Kozice]] |{{hs|1939}}1939–1945 |Cerkev se datira v sredo 17. stoletja. Tekom druge svetovne vojne ji je zaradi udara strele pogorelo ostrešje in ni bila obnovljena, zaradi odročne lege pa ni bila podrta in predelana v gramoz kakor ostale kočevarske cerkve. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=77}} |- |{{Slika d|Q105622896|lokalna=Cerkev sv. Elije v Prečni.jpeg}} |[[Cerkev sv. Elije, Prečna|Elija]] |[[Prečna]] |{{Hs|1938-12-31}} 1938 |Nekdanja župnijska cerkev, ki je bila postopno opuščena po zgraditvi nove [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna|cerkve sv. Antona Padovanskega]] in dokončno porušena leta 1938. |<ref>{{harv|Kolenc et al.|2010|p=207–208}}</ref> |- |{{slika d|Q140031737}} |[[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Mlaka pri Kočevski Reki|Filip in Jakob]] |[[Mlaka pri Kočevju]] |1965 |Cerkev se prvič omenja leta 1677. Imela je velik portik in zvonik na preslico. Glavni oltar avtorja Franza Götzla je bil iz l. 1841, stranski oltar sv. Andreja pa iz 1862. Po drugi svetovni vojni cerkev ni bila več vzdrževana in je bila leta 1965 odstranjena. V bližini od 25. julija 2007 stoji kapela z istim patrocinijem. |<ref>{{RKD sklic|1-02302}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=136}} |- |{{Slika d|Q130564875}} |[[Cerkev sv. Florijana, Brezovica pri Črmošnjicah|Florijan]] |[[Brezovica pri Črmošnjicah]] |1963 |Datirana v {{c.}} 1600, leta 1890 obnovljena in med drugo svetovno vojno močno poškodovana med nemškim bombardiranjem. Po opustitvi objekta 1963 je bila cerkev izropana. Ostal je le obod ladje in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|2742}}</ref> |- |{{Slika d|Q104128379}} |[[Cerkev sv. Florijana, Krško|Florijan]] |[[Krško]] |{{Hs|1891-12-31}} 1891 |Nekdanja pokopališka cerkev v Krškem, porušena leta 1891 za namen zgraditve sedanje [[Cerkev sv. Križa, Krško|cerkve sv. Križa]] | |- |{{slika d|Q139934253}} |[[Cerkev sv. Florijana, Ježa|Florijan]] |Ježa, [[Volčanski Ruti]] |{{neznano}} |Stala pod vrhom Ježe. Omenjena že 16. maja 1419. Podrta med vladavino Jožefa II. Leta 1931 zgrajena [[Cerkev sv. Florijana, Volčanski Ruti|nova cerkev]] nižje v vasi. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- |{{slika d|Q139936455}} |[[Cerkev Imena Jezusovega, Borovec pri Kočevski Reki|Ime Jezusovo]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |1943 |Podružnična cerkev, zgrajena leta 1753, požgana leta 1943, ruševine so bile odstranjene po drugi svetovni vojni. |<ref>{{RKD sklic|1647}}</ref> |- |{{slika d|Q140042919}} |[[cerkev Imena Jezusovega, Dolga vas|Ime Jezusovo]] |[[Dolga vas, Kočevje]] |{{Hs|1956-06-18}}18. junij 1956 |Cerkev je bila posvečena 15. junija 1717. Sprva je imela zvonik na preslico do prezidave leta 1804. Prenovljena 1895. Zaradi svoje bogate baročne notranjščine kranjske izdelave je bila eden najpomembnejših tovrstnih arhitekturnih primerkov na Kočevskem. |<ref>{{RKD sklic|1-29806}}</ref> |- |{{slika d|Q140065523}} |[[cerkev Imena Jezusovega, Kumrova vas|Ime Jezusovo]] |[[Kumrova vas]] |1942 |Cerkev je segala v leto 1708 in je bila zgrajena na mestu protiturškega tabora. Leta 1798 je bila obnovljena. Leta 1865 ji je pogorel zvonik. V 18. stoletju je imela tri oltarje: svetemu Imenu Jezusovemu, Kristusa na Golgoti in Kristusa na Oljčni gori. Po požigu vasi leta 1942 ni bila obnovljena, notranjščina je izginula. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84–85}} |- |{{slika d|Q139945549}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Breginj|Jakob]] |[[Breginj]] |{{neznano}} |Stala južno od [[Cerkev sv. Nikolaja, Breginj|cerkve sv. Nikolaja]]. Omenjena leta 1580. Morda identična [[Cerkev sv. Jakoba, Livek|cerkvi sv. Jakoba]] na [[Livek|Livku]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=36}} |- |{{Slika d|Q66458935}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Jakob]] |[[Kunšperk]] | |podružnična cerkev [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami]]; danes izginul objekt se je nahajal na današnjem naslovu Kunšperk 27; ohranjen je kip svetega Jakoba iz glavnega oltarja |<ref>http://www.bistricaobsotli.si/vsebina.asp?id=59{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jakoba, Volče|Jakob]] |[[Volče, Tolmin|Volče]] |{{neznano}} |Stala na vrhu planine na vrhu sv. Jakoba na priprošnjo lokalnih prebivalcev. Omenjena 6. marca 1493. 11. junija 1779 je bila interdicirana. Ruševine so vidne. |<ref>{{RKD sklic|16223}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=41}} |- |{{slika d|Q140037298}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Žužemberk|Jakob]] |[[Žužemberk]] |1956 |Kot podružnična cerkev se omenja leta 1526. V 17. stoletju je bila barokizirana, obnovljena pa v 20. stoletju. Med 2. svetovno vojno je bila v zavezniških napadih močno poškodovana in leta 1956 porušena. Danes je na njenem mestu park. |<ref>{{RKD sklic|1-02834}}</ref> |- |{{slika d|Q140037103}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Cvišlerji|Janez Krstnik]] |[[Cvišlerji]] |1947 |Cerkev je bila prvič omenjana leta 1526. Imela je pravokotno ladje, tristrani prezbiterij in zvonik s korenasto streho. Leta 1942 je bila požgana in nato 1947 porušena. |<ref>{{RKD sklic|2779}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka (stara cerkev)|Janez Krstnik]] |[[Kočevska Reka]] |1954 |Cerkev je verjetno segala v 14. stoletje, v 15. stoletju je bil okrog nje sezidan protiturški tabor. Leta 1769 je bila na novo sezidana v baročnem slogu, v 19. stoletju večkrat prenovljena, nazadnje po požaru leta 1903. Imela je bogato notranjo opremo. Porušena leta 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-01894}}</ref> |- |{{Slika d|Q105622864|lokalna=Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo.png}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo|Janez Krstnik]] |[[Senovo]] |1975 |Nekdanja župnijska cerkev, ki so jo porušili ob izgradnji nove [[Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo|cerkve Vstalega Odrešenika]] (zgrajena leta 1975). |<ref>[http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 Župnija Senovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007162804/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 |date=2013-10-07 }}, Kamra.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- |{{Slika d|Q93275954}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija|Janez Krstnik]] |[[Stare Slemene]] ([[Žička kartuzija]]) | |v jožefinskih reformah opuščena samostanska cerkev [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]], 2022 prenovljena z novo streho | |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Tolmin|Janez Krstnik]] |[[Tolmin]] |konec 18. stoletja |Prvič omenjena leta 1194, a verjetno starejša. Stala je v središču Tolmina. Podrta s koncem 18. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|18084}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=37}} |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Zgornja Muta|Janez Krstnik]] |[[Zgornja Muta]] |{{Hs|1785}}po 1785 |Avguštinska cerkev na zgornjem trgu v Muti. Ni istovetna [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Muta|rotundi z istim patrocinijem]]. Cerkev porušena po jožefinskih reformah leta 1785. |71 |- |{{Slika d|Q130553194}} |[[Cerkev sv. Janeza in Pavla, Babiči|Janez in Pavel]] |[[Babiči]] | |cerkvi se je v 60. letih porušila streha, leta 2007 pa so se začela dela na sanaciji zidov; cerkev ostaja nepokrita, vendar priložnostno služi za poroke, danes spada pod [[Župnija Marezige|Župnijo Marezige]] |<ref>[https://zupnija-marezige.rkc.si/index.php/content/display/55/rojci/20 Podružnica Rojci], Zupnija-marezige.rkc.si, pridobljeno 18. oktober 2024.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jedrti, Grčarevec|Jedrt]] |[[Grčarevec]] | |Stala je na zahodnem robu [[Planinsko polje|Planinskega polja]], pod današnjo magistralno cesto Ljubljana–Postojna in nad vodnim izvirom. Ohranil se je le kamnit prag s posnetima vogaloma. Zapuščena je bila okoli leta 1761. |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvici-sv-jedrti-na-planinskem-polju.html|title=O cerkvi sv. Jedrti na Planinskem polju|accessdate=6. september 2025|website=Mojaobcina.si/logatec|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564858}} |[[Cerkev sv. Jedrti, Podkraj|Jedrt]] |[[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]] | |Vidni temelji cerkve pri poslopju nekdanje pošte. | |- |{{Slika d|Q18515901}} |[[Cerkev sv. Jere, Gabrje|Jera]] |[[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] ([[Trdinov vrh]]) | |cerkev, od katere je ohranjen le temeljni obod, je leta 2012 dobila novo streho na kovinski konstrukciji | |- |{{Slika d|Q66499056}} |[[Cerkev sv. Jošta, Ključevica|Jošt]] |[[Ključevica]] (hrib [[Kum]]) |{{Hs|1961-12-31}} 1961 |Ena izmed dveh cerkva na [[Kum|Kumu]] (1220 m), porušena leta 1961 zaradi izgradnje RTV oddajnika. |<ref>[http://www.kam.si/romarske_cerkve/kum.html Podružnična cerkev sv. Neže], Kam.si, pridobljeno 5. januar 2016.</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Jošta, Trebenče|Jošt]] |[[Trebenče]] |{{neznano}} |Po legendi stala nad prepadom, odnesel jo je plaz. Omenjena že leta 1595. Nadomestila jo je nova [[Cerkev sv. Jošta, Trebenče|cerkev sv. Jošta]]. |<ref>{{RKD sklic|03603}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[cerkev sv. Jožefa, Laze pri Oneku|Jožef]] |[[Laze pri Oneku]] |1947 |Poznogotska podružnična cerkev, odstranjena po letu 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02784}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Koper|Jurij]] |Brol, [[Koper]] |{{neznano}} |Leta 1391 jo je posvetil [[Janez Loredan]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Drežnica|Jurij]] |[[Drežnica]] |1911 |Zgrajena po letu 1495, podrta 1911. Na njenem mestu danes stoji [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkev Srca Jezusovega]], zgrajena leta 1913. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Ilovica|Jurij]] |Ilovica, [[Kneža]] |1762 |Gotska cerkev stala na območju rimske zaporne utrdbe, porušena marca 1762, njen material je bil porabljen za izgradnjo nove [[Cerkev sv. Jurija, Kneža|cerkve sv. Jurija]] v središču Kneže na mestu kapele Frančiška Ksaverija, portal je bil v celotni prenešen v novejšo cerkev. |<ref>{{RKD sklic|18099}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=44}} |- |{{Slika d|Q130565141}} |[[Cerkev sv. Jurija, Novi Lazi|Jurij]] |[[Novi Lazi]] |{{Hs|1955-11-29}}29. november 1955 |Cerkev je prvič omenjana leta 1526. Požgana in porušena je bila 29. novembra 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02790}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Ortnek|Jurij]] |[[Ortnek]] | | | |- |{{Slika d|Q66458862}} |[[Cerkev sv. Jurija, Škale|Jurij]] |[[Škale]] | |Porušena po 2. svetovni vojni zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|premogovnikom Velenje]]. | |- | |[[Cerkev sv. Justa, Podbela|Just]] |[[Podbela]] |{{neznano}} |Neznana cerkev, omenjena samo v vizitacijskem dnevniku iz leta 1570. |{{Sfn|Höfler|2016|p=35}} |- |{{Slika d|Q66535370}} |[[Cerkev sv. Kancijana, Rakov Škocjan|Kancijan]] |[[Rakov Škocjan, Cerknica|Rakov Škocjan]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Koper|Katarina Aleksandrijska]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Zubenaških vrat koprskega obzidja. Pred odprtjem Pretorske palače je bila posvečena papežu [[Papež Silvester I.|sv. Silvestru]]. |{{sfn|Likar|2010|p=286}} |- | |[[Cerkev sv. Katarine, Solkan|Katarina]] |[[Solkan]] |druga svetovna vojna |Stala je na hribu Kekec nad Solkanom. Bila je pravilno orientirana s pravokotno ladjo ter prezbiterijem, vhod je bil skozi zvonik. Obstreljevana in težko poškodovana med drugo svetovno vojno, ruševine odstranjene. Na njenem mestu danes stoji gostišče. |<ref>{{RKD sklic|4736}}</ref> |- | |[[Samostan klaris Ljubljana|Klara]] |[[Ljubljana]] |1895 |Cerkev nekdanjega Samostana klaris Ljubljana, porušena je bil po [[Ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu leta 1895]]. |{{sfn|Lavrič|Hančič|2019|p=347}} |- | |[[Cerkev sv. Klemna, Koper|Klemen]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej je bil relief [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q140051735}} |[[kapela sv. Kozme in Damijana, Inlauf|Kozma in Damijan]] |[[Inlauf]] |1955 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz druge polovice 18. stoletja je prvič omenjana leta 1763, zvonik je iz leta 1808. Imela je pravokotno ladjo, petstrani prezbiterij in en oltar. Leta 1952 je nepoškodovana postala del moškega kazenskega taborišča, njen zvonik je bil stražni stolp. Cerkev je bila s preostankom taborišča odstranjena leta 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02762}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.tvkocevje.si/2013/12/29/inlauf-inlauf-inlaf/|publisher=TV Kočevje|website=tvkocevje.si|title=KULTURAINLAUF; Inlaf, Enlaf|date=29. 12. 2013}}</ref> |- |{{slika d|Q130565121}} |[[kapela sv. Kozme in Damijana, Onek|Kozma in Damijan]] |[[Onek]] |1955 |Kapela{{efn|name=klasifikacija|Objekt se imenuje "kapela", navkljub temu, da stene in strop tvorijo zaprt notranji prostor, ki omogoča izvajanje bogoslužja.}} je imela tristranski prezbiterij, kvadratno ladjo, pokrita je bila z dvokapno streho. Na njenem slemenu je bil zvonik. Kmalu po drugi svetovni vojni je postala senik, leta 1955 je bila porušena. |<ref>{{RKD sklic|1-02791}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=192}} |- |[[Slika:Cerkev_sv._Krištofa_1934.png|brezokvirja|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Krištofa, Ljubljana|Krištof]] |[[Ljubljana]] |{{Hs|1958-12-31}} 1958 |baročna stavba, stala je pri starem mestnem pokopališču; ob njej so kasneje prizidali Plečnikovo [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|cerkev sv. Cirila in Metoda]]; porušena v letih 1957–1958 | |- |{{Slika d|Q130564850}} |[[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črmošnjicah|Križ]] |[[Blatnik pri Črmošnjicah]] | |stoji zvonik in obod cerkve | |- | |[[Cerkev sv. Križa, Kobarid|Križ]] |[[Kobarid]] |{{neznano}} |Stala je na pokopališču v Kobaridu, omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1747. |{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- |[[Slika:Spomenik_na_takratnem_idrijskem_mestnem_pokopališču_ob_cerkvi_Svetega_Križa_1923_(cropped).jpg|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Križa, Idrija|Križ]] |[[Idrija]] |{{Hs|1967-12-31}} 1967 |baročna pokopališka cerkev, porušena leta 1967 med izgradnjo današnje [[Cerkev sv. Jožefa Delavca, Idrija|župnijske cerkve sv. Jožefa]]; ohranjen samo zvonik | |- |{{Slika d|Q130564992}} |[[Cerkev sv. Lenarta, Col (stara cerkev)|Lenart]] |[[Col, Ajdovščina|Col]] |{{Hs|1937-12-31}} 1937 |stara župnijska cerkev, stala je na pokopališču, podrta je bila leta 1937 |<ref>[http://zupnija-col.rkc.si/index.php/content/display/65/o_nas/20 Nekaj podatkov iz zgodovine naše župnije in cerkve], Zupnija-col.rkc.si, pridobljeno 26. januar 2021.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lenarta, Koper|Lenart]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Imela je tudi oltar, posvečen sv. Valentinu. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca, Bovec|Lovrenc]] |Dvor, [[Bovec]] |jožefinske reforme |Verjetno bamberškega izvora iz prve polovice 11. stoletja ter kasneje pripadla benediktinskemu dvoru na Dvoru. Omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|17704}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca, Trava|Lovrenc]] |[[Trava, Loški Potok|Trava]] |1942 |Pokopališka cerkev, prvič omenjana leta 1526. Obnovljena v 17. in 19. stoletju ter požgana tekom roške ofenzive leta 1942. Viden obod zvonika ter ladje. |<ref>{{RKD sklic|1-01794}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca in Donata, Koper|Lovrenc in Donat]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Bošadraških vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q69405558}} |[[Cerkev sv. Lucije, Dražgoše (stara cerkev)|Lucija]] |[[Dražgoše]] | |nekdanja župnijska cerkev, porušena v 2. svetovni vojni, minirali so jo Nemci | |- | |[[cerkev sv. Marije, Seča|Marija]] |[[Seča]] |{{neznano}} |Ponovno je bila posvečena leta 1320. Vidni ostanki temeljev, še posebno [[apsida|apside]]. |<ref>{{RKD sklic|1-07200}}</ref> |- |{{Slika d|Q66458926}} |[[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo (stara cerkev)|Marijino brezmadežno spočetje]] |[[Grahovo, Cerknica|Grahovo]] | |nekdanja cerkev v Grahovem, predhodnica današnje | |- | |[[Cerkev Marije Nove, Koper|Marija Nova]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Izpričana leta 1488 ob vselitvi bratovščine. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Marijinega rojstva, Lendava|Marijino rojstvo]] |[[Lendava]] |17. stoletje, pred 1669 |Prvič omenjena leta 1334, nato pa še v dokumentih iz let 1455, 1501 in 16. stoletja. Morda je stala zunaj naselja, verjetno pa je propadla zaradi protestantskega gibanja ali turških vpadov. |105 |- | |[[Cerkev Marije Snežne, Vrbovec|Marija Snežna]] |[[Vrbovec, Kočevje|Vrbovec]] | | |<ref>{{RKD sklic|2154}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565061}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koče|Marijino vnebovzetje]] |[[Koče, Kočevje|Koče]] |{{Hs|1953}}1953 ali 1954 |Cerkev se prvič omenja leta 1526, bila pa je večkrat prezidana. Pritličje zvonika je služilo za zakristijo. Notranjost je bila v 17. stoletju poslikana s freskami. Podrta je bila leta 1953 ali 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-02769}}</ref> |- |{{Slika d|Q66537932}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radlje ob Dravi|Marijino vnebovzetje]] |[[Radlje ob Dravi]] | |porušena cerkev nekdanjega [[Samostan dominikank Marenberg|Samostana dominikank Marenberg]] | |- |[[Slika:Cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje|Marijino vnebovzetje]] |[[Staro Brezje]] |1955 |Poznogotska cerkev datirana v 16. ali 17. stoletje. Imela je zvonik na preslico, posvečen sprva sv. Tomažu, kasneje sv. Volbenku. Omenja jo tudi Valvasor v ''[[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]''. Leta 1882 je bila poškodovana v požaru, 1887 je bil posvečen nov oltar. Požgana s preostankom vasi 20. decembra 1942, porušena leta 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02807}}</ref> |- |{{slika d|Q140066486}} |[[cerkev Marijinega vnebovzetja, Svetli Potok|Marijino vnebovzetje]] |[[Svetli Potok]] |1942 |Romarska cerkev je bila zgrajena leta 1656, do leta 1941 je imela tri oltarje. Imela je petstrani prezbiterij in ladjo z ravnim kasetiranim stropom. Opuščena skupaj s preostankom požgane vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-02809}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2013|p=135–138}} |- | |[[Cerkev Matere Božje, Cerknica|Mati Božja]] |[[Cerknica]] |1472 |Romanska cerkev in predhodnica današnje poznogotske [[Cerkev Marijinega rojstva, Cerknica|cerkve Marijinega rojstva]]. Cerkev je bila leta 1472 požgana med [[Turški vpadi|turškimi vpadi]]. |<ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/269|title=Ž. cerkev Marijinega rojstva|accessdate=26. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=ZRC SAZU|last=Stele|first=France}}</ref> |- | |[[Cerkev Matere Božje, Ptuj|Mati Božja]] |Ptuj |{{neznano}} |Patrocinij domneven. Cerkev je bila postavljena v času formacije ptujske pražupnije. Domnevno je stala na območju nekdanjega [[Dominikanski samostan Ptuj|dominikanskega samostana]], kateremu je pripadala tudi kasnejša cerkev z istim patrocinijem. |86 |- | |[[Cerkev sv. Marjete, Koper|Marjeta]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q18729291}} |[[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Marjeta]] (Kozja Peč) |[[Kunšperk]] | | | |- |{{Slika d|Q130564882}} |[[Cerkev sv. Marjete, Palčje|Marjeta]] |[[Palčje]] | | | |- |{{Slika d|Q130565147}} |[[Cerkev sv. Marjete, Stari Log|Marjeta]] |[[Stari Log, Kočevje|Stari Log]] |po 1955 |Cerkev je tu stala že vsaj 1360, po [[Potres na Idrijskem (1511)|idrijskem potresu 1511]] postala [[Trdnjavska cerkev|taborska cerkev]], 1691 pogorela in nato baročno obnovljena. Požgana leta 1943, nato bila zasilno obnovljena in postala skladišče. Porušena po 1955. |<ref>{{RKD sklic|02310}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Marka, Koper|Marko]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Marka, Markovec|Marko na Markovcu]] |Markovec, [[Koper]] |{{neznano}} |Pri vrhu Markovca, v ruševinah, podrta neznanega leta. Njeni deli so vgrajeni v današnjo [[Cerkev sv. Marka, Koper|cerkev sv. Marka]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Župnija Koper - sv. Marko, Markovec|url=https://zupnija-kopersvetimarko.rkc.si/index.php/content/display/12/20/20|website=zupnija-kopersvetimarko.rkc.si|accessdate=2026-05-02}}</ref> |- |{{slika d|Q140042762}} |[[cerkev sv. Martina, Hrib pri Koprivniku|Martin]] |[[Hrib pri Koprivniku]] |1955 |Prvotna cerkev sega v 16. stoletje, omenja jo tudi Valvasor, leta 1856 je bila na novo pozidana. Imela je pravokotno ladjo, tristrani prezbiterij, nad vhodom je bil zvonik. Porušena po letu 1955. |<ref>{{RKD sklic|2752}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Martina, Kobilje|Martin]] |[[Kobilje]] |prva polovica 17. stoletja |Prvič omenjana leta 1271, cerkev je bila kamnita. Leta 1501 je pri cerkvi omenjena župnija. Cerkev je propadla s turškimi vpadi. |108 |- |{{Slika d|Q66458919}} |[[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko (stara)|Martin]] |[[Poljane nad Škofjo Loko]] |{{Hs|1954-12-31}} 1954 |porušena leta 1954, na mestu nje leta 1967 zgrajena [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko|nova cerkev]] |<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20101206/C/312069971/poljane-kdo-vas-bo-ljubil Poljane, kdo vas bo ljubil], Arhiv.gorenjskiglas.si, pridobljeno 28. november 2017.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Kozlov Rob|Martin]] |[[Grad Tolmin|Tolmin]] |domnevno med prvo svetovno vojno |Cerkev iz 14. ali 15. stoletja, ležala naj bi poleg ruševin gradu, vendar lokacije ni možno določiti. Domnevno porušena med obstreljevanjem med prvo svetovno vojno. Morda gre za zgodnejši patrocinij tolminske cerkve sv. Janeza Krstnika. |{{Sfn|Höfler|2016|p=40}}152 |- | |[[Cerkev sv. Martina, Trnovo ob Soči|Martin]] |[[Trnovo ob Soči]] |prva polovica 19. stoletja |Prvič omenjena leta 1570, od 1755 imela kapelanijo. V franciscejskem katastru označena kot profanirana cerkev sv. Simona na polju. |<ref>{{RKD sklic|05037}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- | |[[Cerkev sv. Mateja, Koper|Matej]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q5037116}} |[[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] |[[Maribor]] |1893 |Nekdanja samostanska cerkev. Posvečena 1620, do 1784 posvečena [[Marijino vnebovzetje|Marijinemu vnebovzetju]]. Porušena pred pričetkom gradnje današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] leta 1893, ki stoji na njeni lokaciji. | |- | |[[Cerkev sv. Mihaela, Borovec pri Kočevski Reki|Mihael]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |{{Hs|1952-12-31}} 1952 |nekdanja župnijska cerkev, zgrajena 1858–1863, požgana leta 1943, njene ruševine odstranjene leta 1952 | |- |{{Slika d|Q68549497}} |[[Cerkev sv. Mihaela, Drama|Mihael]] |[[Drama, Šentjernej|Drama]] | |nekdanja cerkev v srednjem veku požganega trga [[Gutenwerth]]; patrocinij je domneven |<ref>{{RKD sklic|1595}}</ref> |- |{{Slika d|Q66535034}} |[[Cerkev sv. Mihaela, Družmirje|Mihael]] |[[Družmirje]] |{{Hs|1975-03-01}} 1. marec 1975 |porušena 1. marca 1975 zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|Premogovnikom Velenje]] |<ref>[http://www.sostanj.si/index.php?Itemid=173&id=13&option=com_content&task=view Zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |date=2016-02-14 }}, Sostanj.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Mihaela, Koper|Mihael]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Bača pri Modreju|Nikolaj]] |[[Bača pri Modreju]] |{{neznano}} |Zgrajena leta 1644, zaprta in opuščena v času [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Labinje|Nikolaj]] |[[Labinje]] |{{neznano}} |Prvič omenjena leta 1570, domnevno rudarska cerkev. Ohranjen samo zvonik. |<ref>{{RKD sklic|28013}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Mala Gora|Nikolaj]] |[[Mala Gora, Kočevje|Mala Gora]] |1956 |Cerkev je tu stala od leta 1581, prezidana je bila v 20. letih 17. stoletja. Imela je raven poslikan strop in obokan prezbiterij z osmerokotnim zaključkom. Oltar je bil iz leta 1719, a v času popisa 1914 v zelo slabem stanju. |<ref>{{RKD sklic|1-02303}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podr. c. sv. Nikolaja Župnija Stara cerkev|url=https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z001-0428.html|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|year=1914|first=France|last=Stele}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Zasavje|Nikolaj]] |[[Zasavje, Brežice]] |{{Hs|1781-01-25}}25. januar 1781 |Cerkev je odneslo v veliki poplavi, ki je odnesla tudi večino naselja. Kip zavetnika je danes s pripadajočo stransko kapelo v [[Cerkev sv. Lovrenca, Brežice|cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah]]. | |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja v pristanišču, Koper|Nikolaj v pristanišču]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Vrat sv. Martina koprskega obzidja. Se razlikuje od novejše [[Cerkev sv. Nikolaja, Koper|cerkve sv. Nikolaja]], ki še stoji. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Piran (pristanišče)|Nikolaj v pristanišču]] |[[Piran]] |1859 |Postavljena v 10. ali 11. stoletju, podrta leta 1859. Stala na območju današnjega [[Akvarij Piran|Akvarija Piran]]. Oltar z oltarno sliko je danes v [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkvi sv. Petra]]. |<ref>{{Navedi revijo|last=Mihelič|first=Darja|date=1996|title=Paberki iz piranskega kapiteljskega arhiva|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1F2BKCW|magazine=Kronika|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|issue=št. 2/3|page=8|cobiss=4357933}}</ref> |- |{{Slika d|Q105568910}} |[[Cerkev sv. Neže, Reštanj|Neža]] |[[Reštanj]] |{{Hs|1920-01-08}} 8. januar 1920 |Nekdanja cerkev, ki je ležala na jugozahodnem pobožju grajskega hriba [[Grad Reštanj|gradu Reštanj]], porušili so jo 8. januarja 1920 za namen širitve [[Premogovnika Senovo]]. [[Trboveljska premogokopna družba]] (lastnica premogovnika) je [[Župnija Koprivnica|župniji Koprivnici]] za rušitev plačala odškodnino. |{{sfn|Seher|1986|p=133}} |- |[[Slika:Postcard of Gotenica 1941 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|197x197_pik]] |[[Cerkev sv. Ožbolta, Gotenica|Ožbolt]] |[[Gotenica]] |1950. |Prva omemba cerkve leta 1363, okrog 1500 dograjen obrambni tabor s tremi stolpi. Prenovljena je bila s koncem 19. stoletja, porušena po drugi svetovni vojni. |<ref>{{RKD sklic|1-01823}}</ref> |- |{{slika d|Q139916621}} |[[Cerkev, sv. Pankracija, Zreče|Pankracij]] |[[Zreče]] |{{Hs|1825-12-31}} pred 1825 |Nekdanja grajska cerkev pri dvorcu oz. [[Grad Jamnik|gradu Jamnik]] je bila zgrajena leta 1342 s strani viteza Tannerja. Leta 1775 so v njej prenehali z mašami, leta 1783 so jo predelali v gospodarsko poslopje. Do leta 1825 je postala ruševina. Danes je baje ohranjen le skromen fragment zahodnega zidu v tamkajšnji garaži. |<ref>{{cite book|last=Sapač|first=Igor|title=Freudenberg, Lušperk, Jamnik: zreški gradovi med včeraj, danes in jutri|publisher=Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Maribor|location=Zreče|year=2016|cobiss=88682497|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/316166/Zreski%20gradovi.pdf|pages=55, 57-58, 61, 63}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Pavla, Žabče|Pavel]] |[[Žabče]] |po 1759 |Opuščena po prenovi [[Cerkev sv. Marka, Žabče|cerkve sv. Marka]] v Žabčah okrog leta 1759. Po cerkvi se imenuje praznik šempav. Ruševine vidne. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[Stara cerkev sv. Petra, Piran|Peter]] |[[Piran]] |{{neznano}} |Cerkev, zgrajena leta 1272, tedaj še zunaj obzidja. Morebiti samostanska cerkev ali pa v lasti bratovščine. Leta 1818 je bila na njenih nekdanjih temeljih zgrajena [[Cerkev sv. Petra, Piran|današnja cerkev sv. Petra]]. |<ref>{{RKD sklic|00517}}</ref> |- |{{Slika d|Q137825247}} |[[Cerkev sv. Petra, Pristava pri Leskovcu|Peter]] |[[Pristava pri Leskovcu]] |{{Hs|1800-12-31}} 18. stoletje |stala blizu [[Dvorec Globelo|Dvorca Globelo]], opuščena v 18. stoletju |{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=102}} |- |{{Slika d|Q66481147}} |[[Cerkev sv. Petra, Stopno|Peter]] |[[Stopno, Škocjan|Stopno]] | |zaradi slabega stanja porušena po letu 1945 |<ref>{{RKD sklic|25618}}</ref> |- |{{Slika d|Q128789108}} |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Črmošnjice|Peter in Pavel]] |[[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Koper|Peter in Pavel]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Pugled pri Starem Logu|Peter in Pavel]] |[[Pugled pri Starem Logu]] | | | |- | |[[kapela Predragocene Jezusove krvi, Kumrova vas|Predragocena Jezusova kri]] |[[Kumrova vas]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je imela tristran prezbiterij, pravokotno ladjo in lesen zvonik na preslico. Zvonova sta bila iz let 1607 in 1839. Kapela je bila uničena s preostankom naselja tekom druge svetovne vojne leta 1942. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84}} |- |{{slika d|Q140066532}} |[[cerkev sv. Primoža in Felicijana, Grčarice|Primož in Felicijan]] |[[Grčarice]] |1949 |Sprva je bila podružnica ribniške pražupnije. Od leta 1767 je imela lastnega kanonika, od 1878 pa je bila samostojna župnija. Leta 1845 je bil zgrajen zvonik. Objekt je bil poškodovan leta 1943 in nato 1949 odstranjen. |<ref>{{RKD sklic|1830}}</ref> |- |{{Slika d|Q69597415}} |[[Cerkev sv. Roka, Novo mesto|Rok]] |[[Novo mesto]] | |poškodovana med 2. svetovno vojno, po vojni propadla |<ref>[http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 Porušena cerkev svetega Roka pri Jedinščici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190901095457/http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 |date=2019-09-01 }}, Zupnija-nm-smihel.si, pridobljeno 1. september 2019.</ref> |- |{{slika d|Q140065596}} |[[Cerkev sv. Roka, Smuka|Rok]] |[[Smuka]] |1954 |Cerkev je bila iz 16. stoletja, leta 1689 jo omeni Valvasor. Imela je tristrani prezbiterij, pravokotno ladjo ter od 19. stoletja dalje zvonik. Leta 1942 je bila poškodovana med požigom vasi, leta 1954 so jo podrli. Vidni so ostanki tlaka, od leta 2007 je na njenem mestu postavljen križ. |<ref>{{RKD sklic|1-00923}}</ref> |- |{{Slika d|Q17021452}} |[[Cerkev sv. Rozalije, Ljubljana|Rozalija]] |[[Ljubljana]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Silvestra, Bovec|Silvester]] |[[Bovec]] |{{neznano}} |Prvič omenjena leta 1585 ali 1595. Njene ruševine verjetno stojijo med hriboma Ravelnik in Stržišče nad sotočjem Soče in [[Koritnica (reka)|Koritnice]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | |[[Cerkev sv. Sofije, Koper|Sofija]] |[[Koper]] |{{Hs|1818}}pred 1818 |Cerkev, občasno imenovana kot kapela, je stala na oboku (starih) Izolskih vrat na notranjem [[Koprsko obzidje|koprskemu obzidju]]. Cerkev porušena z rušitvijo mestnih vrat, ki se na Franciscejskemu katastru 1818 ne pojavijo več. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Trojice, Knežja Lipa|Sv. Trojica]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Omenjena 1667. Baročna cerkev je imela delno gotski prezbiterij z oltarjem iz leta 1720 in podobo [[Sveta Trojica|Sv. Trojice]]. Imela je dva zvonova. Danes je v ruševinah ohranjen podzid prezbiterija ter zvonik. Požgana med roško ofenzivo 1942. |<ref>{{RKD sklic|02767}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Štefana, Koper|Štefan]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{slika d|Q140051843}} |[[Cerkev sv. Štefana in Antona Padovanskega, Koblarji|Štefan in Anton Padovanski]] |[[Koblarji]] |1956 |Cerkev je bila iz 16. stoletja, prezidana {{c.}} 1817. Imela je pravokotno ladjo, vzidan zvonik, zakristijo in tristrani prezbiterij. Cerkev med drugo svetovno vojno ni bila poškodovana, vendar je bila leta 1956 odstranjena. Od leta 2004 je na njenem mestu postavljena kapelica. |<ref>{{RKD sklic|1-02301}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Štefana, Teharje|Štefan]] |[[Teharje]] |{{Hs|1974-12-31}} 1974 |Med drugo svetovno vojno je bila zadeta v letalskem napadu; leta 1958 so jo porušili. Pripadajoči zvonik je bil porušen leta 1974. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.zupnija-teharje.si/?mod=3|title=Župnija sv. Martina na Teharjah|accessdate=17. 4. 2025|website=Župnija Teharje}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Tomaža, Mlinsko|Tomaž]] |[[Mlinsko]] |1757 |Prvič omenjena leta 1473 kot cerkev sv. Ubalda. Podrta zaradi nestabilnega terena in na novo sezidana v [[Idrsko|Idrskem]] z [[Cerkev sv. Tomaža, Idrsko|istim patrocinijem]]. | |- |{{Slika d|Q105712864}} |[[Cerkev sv. Tomaža, Vrhpolje|Tomaž]] |[[Vrhpolje, Hrpelje - Kozina|Vrhpolje]] | |Zaradi bližine slovensko-italijanske meje obmejna enota Jugoslovanske ljudske armade ni dovolila uporabljati cerkve ter pokopališča. Župnišče, mežnarija in cerkev so bili postopoma uničeni. |<ref>[http://katoliska-cerkev.si/sv-tomaz-povezuje-slovence-na-meji Sv. Tomaž povezuje Slovence na meji], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 26. november 2017.</ref> |- |{{slika d|Q140042998}} |[[cerkev sv. Trojice, Knežja Lipa|Sveta Trojica]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Prvič omenjana leta 1667. Imela je pravokoten tloris z gotskimi in baročnimi elementi. Od leta 1824 je bila pokopališka cerkev. Leta 1942 je bila požgana med roško ofenzivo in ni bila nikoli obnovljena. |<ref>{{RKD sklic|1-02767}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=26}} |- | |[[Cerkev sv. Ubalda, Bonini|Ubald]] |[[Bonini]] |{{neznano}} |Stala na vrhu hriba Ubald. V bližini je morda stal samostan. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|16495}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Ubalda, Orehek|Ubald]] |[[Orehek, Cerkno|Orehek]] |1740 |Zgrajena domnevno kot rudarska cerkev, pod zaselkom Na Nemcih, zaradi plazovitega območja podrta 22. maja 1740. Leta 1743 je bila vzhodneje zgrajena [[Cerkev sv. Ubalda, Orehek|nova cerkev sv. Ubalda]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}<ref>{{RKD sklic|23328}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ulrika, Maribor|Ulrik]] |[[Maribor]] |1844 |Zgrajena na območju Graških vrat, prvič omenjena že leta 1300. Kasneje podružnična cerkev Stolne župnije. | |- |{{Slika d|Q137825248}} |[[Cerkev sv. Urbana, Veniše|Urban]] |[[Veniše]] |{{Hs|1800-12-31}} konec 18. stoletja |postavljena verjetno sredi 17. stoletja, konec 18. stoletja že v ruševinah |{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=101}}{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=363-364}} |- | |[[Cerkev sv. Urha, Koper|Urh]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Starejšo cerkev je 13. aprila 1221 posvetil [[bl. Absalom]], ki je bila nato podrta. Novejšo je 21. oktobra 1239 posvetil [[Tomaž Contarini]]. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- |{{slika d|Q140043080}} |[[cerkev sv. Urha, Rogati Hrib|Urh]] |[[Rogati Hrib]] |1947 |Pokopališka cerkev je stala nad vasjo. Prvič jo je omenjal Valvasor v Slavi vojvodini Kranjske, arhitekturne značilnosti pa segajo na začetek 17. stoletja. Imela je poligonalno zaključen prezbiterij, raven lesen poslikan strop ter streho, krito s skodlami. Vhod je bil skozi zvonik. Podrta je bila po 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02803}}</ref> |- |{{slika d|Q140038357}} |[[Cerkev sv. Uršule, Stari Breg|Uršula]] |[[Stari Breg]] |1960. |Podružnična cerkev iz druge polovice 18. stoletja je bila močno poškodovana leta 1943 in odstranjena v 60. letih 20. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|2314}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Uršule, Hieronima in Osvalda, Jagršče|Uršula, Hieronim in Osvald]] |[[Jagršče]] |1787 |Gotska cerkev iz leta 1492 je bila opuščena po letu 1787 z izgradnjo [[cerkev sv. Uršule, Jagršče|cerkve sv. Uršule]] nižje v vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-28021}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564953}} |[[Cerkev sv. Valentina, Šmaver|Valentin]] |[[Šmaver, Nova Gorica|Šmaver]] (hrib [[Sabotin]]) |{{Hs|1782}}opuščena 1782 |Cerkev vsaj od leta 1502 s kaplanom, v 18. stoletju prebivališče puščavnikov. Opuščena tekom jožefinskih reform, močno poškodovana tekom prve svetovne vojne. Danes v ruševinah posvečen manjši oltar. |<ref>{{Navedi splet|title=Cerkev sv. Valentina na Sabotinu|url=https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu|website=Sabotin park miru|accessdate=2025-12-26|first=Beatriče|last=Žbona Trkman}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Vida in Modesta, Koper|Vid in Modest]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Vseh svetih, Piran|Vseh svetih]] |[[Koper]] |{{neznano}} |1. novembra 1340 jo je posvetil [[Marko Semitecolo]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |} === Pravoslavne cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width="80%" ! width="3%" |Slika !Cerkev !Naselje !Leto propada ! width="40%" |Opis !Vir |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Elije, Brje pri Koprivi|Elija]] |[[Brje pri Koprivi]] | | | |- |{{Slika d|Q19933066}} |[[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|Lazar]] |[[Maribor]] |{{Hs|1941-04-31}} april 1941 |Pozidana v letih 1935–1936. Stala je na Trgu generala Maistra in so jo po ukazu nemškega okupatorja še nedograjeno podrli zajeti jugoslovanski vojaki aprila 1941. |<ref>{{Navedi splet |url=http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |title=Yugokronika.mojforum.si |accessdate=2009-01-16 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034422/http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |url-status=dead }}</ref> |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Petra, Paunoviči|Peter]] |[[Paunoviči]] | | |<ref>[http://www.lokalno.si/2014/01/07/108890/zgodba/Bozic_v_pravoslavnih_Milicih/ Božič v pravoslavnih Miličih], Lokalno.si.</ref> |- |{{Slika d|Q13567595}} |[[Cerkev sv. Save, Celje|Sava]] |[[Celje]] |{{Hs|1941-04-09}} 9. april 1941 | | |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Stevana, Marindol|Stevan]] |[[Marindol]] | | |<ref>Martin Tomažin, ''[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomazin-Martin.PDF Uskoške populacije na Jugovzhodu Slovenije]'', Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.</ref> |} === Evangeličanske cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width="80%" !Slika !Cerkev !Naselje !Leto propada ! width="40%" |Opis !Vir |- |{{Slika d|Q60352064}} |[[Evangeličanska cerkev, Arja vas|Evangeličanska cerkev]] |[[Arja vas]] (Govče) |{{Hs|1600-01-20}} 20. januar 1600 |rotunda, zgrajena leta 1589, porušena v protireformacijski akciji 20. januarja 1600 |<ref>[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/protestantska-cerkev-na-govcah.html Protestantska cerkev na Govčah], Kamra.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |- |{{Slika d|Q105622655}} |[[Evangeličanska cerkev, Celje|Evangeličanska cerkev]] |[[Celje]] |{{Hs|1964-12-31}} 1964 |neogotska cerkev, zgrajena leta 1906, po 2. svetovni vojni dana na razpolago starokatoliški skupnosti, leta 1964 porušena zaradi propadanja |<ref>Lejla Valentić in drugi, ''[https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303712.pdf O pravoslavnih in protestantskih porušenih svetiščih v Celju]'', raziskovalna naloga, I. gimnazija v Celju, Celje 2003, stran 23.</ref> |- |{{Slika d|Q105622649}} |[[Evangeličanska cerkev, Radlje ob Dravi|Evangeličanska cerkev]] |[[Radlje ob Dravi]] | |zgrajena leta 1905, porušena po drugi svetovni vojni |<ref>[https://lokalec.si/novice/sovrazniki-v-isti-domovini-kaksna-zabloda-kaksen-zlocin/ »Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!«], Lokalec.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |} {{Škrbinski seznam}} ==Opombe== {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == <references responsive="1"></references> == Viri == * {{Navedi knjigo|title=Marija na jezeru: 1000 let župnije Leskovec pri Krškem|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1191-8|location=Ljubljana|cobiss=235513091|editor-last1=Černelič Krošelj|editor-first1=Alenka|editor-last2=Gnidovec|editor-first2=Matej}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|isbn=978-961-7004-01-4|location=Ljubljana|cobiss=286622464|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/36126}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2017|isbn=978-961-7004-05-2|location=Ljubljana|cobiss=291693056|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/38022}} * {{navedi knjigo|first1=Marko|last1=Kolenc|last2=Kren|first2=Janez|first3=Marinka|last3=Dražumerič|first4=Joži|last4=Vesel|last5=Mesojedec|first5=Marko|first6=Anton|last6=Marinko|title=Sto let s svetim Antonom Padovanskim|year=2010|publisher=[[Župnija Prečna]]|location=Prečna|cobiss=251083264|ref={{harvid|Kolenc et al.|2010}}}} * {{navedi knjigo|editor-first1=Ana|editor-last1=Lavrič|editor-first2=Damjan|editor-last2=Hančič|title=Odsev Luči: Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji|publisher=Samostan Brezmadežne sester klaris Nazarje|location=Nazarje|year=2019|isbn=978-961-94470-1-7|cobiss=299386880}} * {{navedi revijo|last=Likar|first=Darko|year=2010|title=Arhitektura cerkva nad mestnimi vrati notranjega obzidja v Kopru in oratorija sv. Jakoba nad Poljskimi vrati v Piranu|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWR6903O|magazine=Annales. Series historia et sociologia|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|page=278|cobiss=1949651|number=2}} * {{navedi knjigo|first=Anton|last=Seher|title=Zgodovina Premogovnika Senovo|year=1986|publisher=SOZD REK "Edvard Kardelj" – DO RPS, DO Rudnik rjavega premoga Slovenije TOZD Rudnik rjavega premoga Slovenije|location=Senovo|cobiss=8619681}} *{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2012|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=2 (K–P)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}} *{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2013|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=3 (R–Ž)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Former churches in Slovenia|Ruševinske in nekdanje cerkve v Sloveniji}} {{Cerkve v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji| ]] imk7pgdm4ofs6qqnc473ct0oh63wexn 0 210437 6685111 6367437 2026-06-04T14:23:03Z ~2026-29785-65 261103 /* Člani */ 6685111 wikitext text/x-wiki '''[[Hokej]]ski hram slavnih lige [[NHL]]''', ki je bil ustanovljen leta [[1961]], vsebuje najboljše [[hokejist]]e, ki so igrali v [[Severna Amerika|severnoameriški]] ligi [[NHL]], ob tem pa tudi sodnike in ostale zaslužne posameznike za razvoj lige NHL. ==Člani== ===Hokejisti=== [[Slika:Vezina.gif|180px|right|thumb|[[Georges Vézina]] (sprejet 1945)]] [[Slika:Lpatrick.jpg|180px|right|thumb|[[Lester Patrick]] (sprejet 1947)]] [[Slika:E Lalonde.jpg|180px|right|thumb|[[Newsy Lalonde]] (sprejet 1950)]] [[Slika:Syl Apps.jpg|right|180px|thumb|[[Syl Apps]] (sprejet 1961)]] [[Slika:Charlie Conacher Red wings.jpg|180px|right|thumb|[[Charlie Conacher]] (sprejet 1961)]] [[Slika:Nels Stewart.jpg|right|180px|thumb|[[Nels Stewart]] (sprejet 1962)]] [[Slika:Yvan Cournoyer.jpg|right|180px|thumb|[[Yvan Cournoyer]] (sprejet 1982)]] [[Slika:Darryl Sittler.jpg|right|180px|thumb|[[Darryl Sittler]] (sprejet 1989)]] [[Slika:Billy Smith.jpg|right|180px|thumb|[[Billy Smith (hokejist)|Billy Smith]] (sprejet 1993)]] [[Slika:Larry Robinson.jpg|right|180px|thumb|[[Larry Robinson]] (sprejet 1995)]] [[Slika:Borje Salming.jpg|right|180px|thumb|[[Borje Salming]] (sprejet 1996)]] [[Slika:Mario Lemieux 2001.jpg|180px|right|thumb|[[Mario Lemieux]] (sprejet 1997)]] [[Slika:Bryan Trottier.jpg|right|180px|thumb|[[Bryan Trottier]] (sprejet 1997)]] [[Slika:Michel Goulet.jpg|right|180px|thumb|[[Michel Goulet]] (sprejet 1998)]] [[Slika:Wgretz edit2.jpg|right|180px|thumb|[[Wayne Gretzky]] (sprejet 1999)]] [[Slika:Paul Coffey.jpg|right|180px|thumb|[[Paul Coffey]] (sprejet 2004)]] [[Slika:Patrick Roy 1999.jpg|right|180px|thumb|[[Patrick Roy]] (sprejet 2006)]] [[Slika:Mark Messier 2006-01-12.jpg|180px|right|thumb|[[Mark Messier]] (sprejet 2007)]] [[Slika:Glenn Anderson.jpg|right|180px|thumb|[[Glenn Anderson]] (sprejet 2008)]] [[Slika:Igor Larionov3-2008-11-21.jpg|180px|right|thumb|[[Igor Larionov]] (sprejet 2008)]] {| class="wikitable" |+Legenda položajev | C || [[Center (hokej na ledu)|Center]] | LW || [[Levo krilo (hokej na ledu)|Levo krilo]] | D || [[Branilec (hokej na ledu)|Branilec]] | RW || [[Desno krilo (hokej na ledu)|Desno krilo]] | G || [[Vratar (hokej na ledu)|Vratar]] | R || [[Rover (hokej na ledu)|Rover]] | F || [[Napadalec (hokej na ledu)|Napadalec]] |} {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#efefef" ! style="background:#efefef;" | Leto ! style="background:#efefef;" width=150| Ime ! style="background:#efefef;" | Položaj ! style="background:#efefef;" | Država |- | 1945 | {{sortname|Dan|Bain}} | C | {{zastavadržave|ZDA}} |- | 1945 | {{sortname|Hobey|Baker}} | F | {{zastavadržave|Kanada}}/{{zastavadržave|Velika Britanija}} |- | 1945 | {{sortname|Russell|Bowie}} | C-R | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1945 | {{sortname|Charlie|Gardiner|Charlie Gardiner (hokejist)}} | G | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1945 | {{sortname|Eddie|Gerard}} | D-LW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1945 | {{sortname|Frank|McGee|Frank McGee (hokejist)}} | C-R | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1945 | {{sortname|Howie|Morenz}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1945 | {{sortname|Tommy|Phillips|Tom Phillips (hokejist)}} | LW/RW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1945 | {{sortname|Harvey|Pulford}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1945 | {{sortname|Art|Ross}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1945 | {{sortname|Hod|Stuart}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1945 | {{sortname|Georges|Vezina|Georges Vézina|Vezina, Georges}} | G | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1947 | {{sortname|Dit|Clapper}} | D-RW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1947 | {{sortname|Aurel|Joliat}} | LW/RW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1947 | {{sortname|Frank|Nighbor}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1947 | {{sortname|Lester|Patrick}} | D-G-R | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1947 | {{sortname|Eddie|Shore}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1947 | {{sortname|Cyclone|Taylor}} | C-D-R | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1950 | {{sortname|Scotty|Davidson}} | RW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1950 | {{sortname|Graham|Drinkwater}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1950 | {{sortname|Mike|Grant}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1950 | {{sortname|Silas|Griffis}} | D-R | {{zastavadržave|Kanada}}/{{zastavadržave|ZDA}} |- | 1950 | {{sortname|Newsy|Lalonde}} | D-R | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1950 | {{sortname|Joe|Malone}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1950 | {{sortname|George|Richardson|George Richardson (hokejist)}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1950 | {{sortname|Harry|Trihey}} | C-R | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1952 | {{sortname|Dickie|Boon}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1952 | {{sortname|Bill|Cook}} | RW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1952 | {{sortname|Moose|Goheen}} | D-LW | {{zastavadržave|ZDA}} |- | 1952 | {{sortname|Moose|Johnson|Ernest Johnson (hokejist)}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1952 | {{sortname|Mickey|MacKay}} | C-R | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1958 | {{sortname|Frank|Boucher}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1958 | {{sortname|King|Clancy}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1958 | {{sortname|Sprague|Cleghorn}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1958 | {{sortname|Alex|Connell}} | G | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1958 | {{sortname|Red|Dutton}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1958 | {{sortname|Frank|Foyston}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1958 | {{sortname|Frank|Fredrickson}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1958 | {{sortname|Herb|Gardiner}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1958 | {{sortname|George|Hay|George Hay (hokejist)}} | LW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1958 | {{sortname|Dick|Irvin}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1958 | {{sortname|Ching|Johnson|Ivan Wilfred Johnson}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1958 | {{sortname|Duke|Keats}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1958 | {{sortname|Hughie|Lehman}} | G | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1958 | {{sortname|George|McNamara}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1958 | {{sortname|Paddy|Moran|Paddy Moran (hokejist)}} | G | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1959 | {{sortname|Jack|Adams|Jack Adams (coach)}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1959 | {{sortname|Cy|Denneny}} | LW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1959 | {{sortname|Tiny|Thompson}} | G | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1960 | {{sortname|Buck|Boucher|Georges Boucher}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1960 | {{sortname|Sylvio|Mantha}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1960 | {{sortname|Jack|Walker|Jack Walker (hokejist)}} | C-LW-R | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1961 | {{sortname|Syl|Apps}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1961 | {{sortname|Charlie|Conacher}} | RW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1961 | {{sortname|Hap|Day}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1961 | {{sortname|George|Hainsworth}} | G | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1961 | {{sortname|Joe|Hall}} | D | {{zastavadržave|Kanada}}/{{zastavadržave|Velika Britanija}} |- | 1961 | {{sortname|Percy|LeSueur}} | G-RW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1961 | {{sortname|Frank|Rankin}} | R | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1961 | {{sortname|Maurice|Richard}} | RW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1961 | {{sortname|Milt|Schmidt}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1961 | {{sortname|Oliver|Seibert}} | G | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1961 | {{sortname|Bruce|Stuart}} | R | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1962 | {{sortname|Punch|Broadbent}} | RW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1962 | {{sortname|Harry|Cameron}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1962 | {{sortname|Rusty|Crawford}} | C-LW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1962 | {{sortname|Jack|Darragh}} | RW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1962 | {{sortname|Jimmy|Gardner|Jimmy Gardner (hokejist)}} | LW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1962 | {{sortname|Billy|Gilmour}} | RW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1962 | {{sortname|Shorty|Green}} | F | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1962 | {{sortname|Riley|Hern}} | G | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1962 | {{sortname|Tom|Hooper|Tom Hooper (hokejist)}} | F | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1962 | {{sortname|Bouse|Hutton}} | G | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1962 | {{sortname|Harry|Hyland}} | RW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1962 | {{sortname|Jack|Laviolette}} | D-LW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1962 | {{sortname|Steamer|Maxwell}} | R | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1962 | {{sortname|Billy|McGimsie}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1962 | {{sortname|Reg|Noble}} | C-D-LW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1962 | {{sortname|Didier|Pitre}} | D-R-RW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1962 | {{sortname|Jack|Ruttan}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1962 | {{sortname|Sweeney|Schriner}} | LW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1962 | {{sortname|Bullet Joe|Simpson}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1962 | {{sortname|Alf|Smith}} | RW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1962 | {{sortname|Barney|Stanley}} | D-RW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1962 | {{sortname|Nels|Stewart}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1962 | {{sortname|Marty|Walsh}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1962 | {{sortname|Harry E.|Watson|Harry Watson (hokejist, rojen leta 1898)}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1962 | {{sortname|Rat|Westwick}} | G-R | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1962 | {{sortname|Frederick|Whitcroft}} | R | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1962 | {{sortname|Phat|Wilson}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1963 | {{sortname|Ebbie|Goodfellow}} | C-D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1963 | {{sortname|Joe|Primeau}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1963 | {{sortname|Earl|Seibert}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1964 | {{sortname|Doug|Bentley}} | LW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1964 | {{sortname|Bill|Durnan}} | G | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1964 | {{sortname|Babe|Siebert}} | D-LW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1964 | {{sortname|Black Jack|Stewart|Jack Stewart (hokejist)}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1965 | {{sortname|Marty|Barry}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1965 | {{sortname|Clint|Benedict}} | G | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1965 | {{sortname|Arthur|Farrell}} | F | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1965 | {{sortname|Red|Horner}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1965 | {{sortname|Syd|Howe}} | D-LW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1965 | {{sortname|Jack|Marshall|Jack Marshall (hokejist)}} | C-D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1965 | {{sortname|Bill|Mosienko}} | RW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1965 | {{sortname|Blair|Russel}} | C-RW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1965 | {{sortname|Ernie|Russell}} | C-R | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1965 | {{sortname|Fred|Scanlan}} | F | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1966 | {{sortname|Max|Bentley}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1966 | {{sortname|Toe|Blake}} | LW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1966 | {{sortname|Emile|Bouchard|Émile Bouchard|Bouchard, Emile}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1966 | {{sortname|Frank|Brimsek}} | G | {{zastavadržave|ZDA}} |- | 1966 | {{sortname|Ted|Kennedy|Ted Kennedy (hokejist)}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1966 | {{sortname|Elmer|Lach}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1966 | {{sortname|Ted|Lindsay}} | LW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1966 | {{sortname|Babe|Pratt}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1966 | {{sortname|Ken|Reardon}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1967 | {{sortname|Turk|Broda}} | G | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1967 | {{sortname|Neil|Colville}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1967 | {{sortname|Harry|Oliver|Harry Oliver (hokejist)}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1968 | {{sortname|Bill|Cowley}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1969 | {{sortname|Sid|Abel}} | C-LW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1969 | {{sortname|Bryan|Hextall}} | RW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1969 | {{sortname|Red|Kelly}} | C-D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1969 | {{sortname|Roy|Worters}} | G | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1970 | {{sortname|Babe|Dye}} | RW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1970 | {{sortname|Bill|Gadsby}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1970 | {{sortname|Tom|Johnson|Tom Johnson (hokejist)}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1971 | {{sortname|Busher|Jackson}} | LW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1971 | {{sortname|Gordon|Roberts|Gordon Roberts (hokejist)}} | LW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1971 | {{sortname|Terry|Sawchuk}} | G | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1971 | {{sortname|Cooney|Weiland}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1972 | {{sortname|Jean|Beliveau|Jean Béliveau|Beliveau, Jean}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1972 | {{sortname|Bernie|Geoffrion}} | RW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1972 | {{sortname|Hap|Holmes}} | G | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1972 | {{sortname|Gordie|Howe}} | RW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1972 | {{sortname|Hooley|Smith}} | C-D-RW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1973 | {{sortname|Doug|Harvey}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1973 | {{sortname|Chuck|Rayner}} | G | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1973 | {{sortname|Tommy|Smith|Tommy Smith (hokejist)}} | C-R-LW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1974 | {{sortname|Billy|Burch}} | C-D | {{zastavadržave|Kanada}}/{{zastavadržave|ZDA}} |- | 1974 | {{sortname|Art|Coulter}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1974 | {{sortname|Tommy|Dunderdale}} | C | {{zastavadržave|Avstralija}} |- | 1974 | {{sortname|Dickie|Moore|Dickie Moore (hokejist)}} | RW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1975 | {{sortname|George|Armstrong|George Armstrong (hokejist)}} | RW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1975 | {{sortname|Ace|Bailey}} | LW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1975 | {{sortname|Gordie|Drillon}} | RW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1975 | {{sortname|Glenn|Hall}} | G | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1975 | {{sortname|Pierre|Pilote}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1976 | {{sortname|Johnny|Bower}} | G | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1976 | {{sortname|Bill|Quackenbush}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1977 | {{sortname|Alex|Delvecchio}} | C-LW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1977 | {{sortname|Tim|Horton}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1978 | {{sortname|Andy|Bathgate}} | RW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1978 | {{sortname|Jacques|Plante}} | G | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1978 | {{sortname|Marcel|Pronovost}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1979 | {{sortname|Harry|Howell|Harry Howell (hokejist)}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1979 | {{sortname|Bobby|Orr}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1979 | {{sortname|Henri|Richard}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1980 | {{sortname|Harry|Lumley|Harry Lumley (hokejist)}} | G | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1980 | {{sortname|Lynn|Patrick}} | C-LW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1980 | {{sortname|Gump|Worsley}} | G | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1981 | {{sortname|Johnny|Bucyk}} | LW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1981 | {{sortname|Frank|Mahovlich}} | LW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1981 | {{sortname|Allan|Stanley}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1982 | {{sortname|Yvan|Cournoyer}} | RW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1982 | {{sortname|Rod|Gilbert}} | RW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1982 | {{sortname|Norm|Ullman}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1983 | {{sortname|Ken|Dryden}} | G | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1983 | {{sortname|Bobby|Hull}} | LW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1983 | {{sortname|Stan|Mikita}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1984 | {{sortname|Phil|Esposito}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1984 | {{sortname|Jacques|Lemaire}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1984 | {{sortname|Bernie|Parent}} | G | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1985 | {{sortname|Gerry|Cheevers}} | G | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1985 | {{sortname|Bert|Olmstead}} | LW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1985 | {{sortname|Jean|Ratelle}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1986 | {{sortname|Leo|Boivin}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1986 | {{sortname|Dave|Keon}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1986 | {{sortname|Serge|Savard}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1987 | {{sortname|Bobby|Clarke}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1987 | {{sortname|Eddie|Giacomin}} | G | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1987 | {{sortname|Jacques|Laperrière||Laperriere, Jacques}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1988 | {{sortname|Tony|Esposito}} | G | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1988 | {{sortname|Guy|Lafleur}} | RW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1988 | {{sortname|Buddy|O'Connor}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1988 | {{sortname|Brad|Park}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1989 | {{sortname|Herbie|Lewis|Herbie Lewis (hokejist)}} | LW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1989 | {{sortname|Darryl|Sittler}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1989 | {{sortname|Vladislav|Tretjak}} | G | {{zastavadržave|Sovjetska zveza}} |- | 1990 | {{sortname|Bill|Barber}} | LW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1990 | {{sortname|Fernie|Flaman}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1990 | {{sortname|Gilbert|Perreault}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1991 | {{sortname|Mike|Bossy}} | RW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1991 | {{sortname|Denis|Potvin}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1991 | {{sortname|Bob|Pulford}} | C-LW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1991 | {{sortname|Clint|Smith}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1992 | {{sortname|Marcel|Dionne}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1992 | {{sortname|Woody|Dumart}} | LW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1992 | {{sortname|Bob|Gainey}} | LW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1992 | {{sortname|Lanny|McDonald}} | RW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1993 | {{sortname|Guy|Lapointe}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1993 | {{sortname|Edgar|Laprade}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1993 | {{sortname|Steve|Shutt}} | LW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1993 | {{sortname|Billy|Smith|Billy Smith (hokejist)}} | G | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1994 | {{sortname|Lionel|Conacher}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1994 | {{sortname|Harry P.|Watson|Harry Watson (hokejist, rojen leta 1923)}} | LW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1995 | {{sortname|Bun|Cook}} | LW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1995 | {{sortname|Larry|Robinson}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1996 | {{sortname|Bobby|Bauer}} | RW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1996 | {{sortname|Borje|Salming|Börje Salming|Salming, Borje}} | D | {{zastavadržave|Švedska}} |- | 1997 | {{sortname|Mario|Lemieux}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1997 | {{sortname|Bryan|Trottier}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1998 | {{sortname|Roy|Conacher}} | LW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1998 | {{sortname|Michel|Goulet}} | LW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 1998 | {{sortname|Peter|Stastny|Peter Šťastný|Stastny, Peter}} | C | {{zastavadržave|Slovaška}}/{{zastavadržave|Češkoslovaška}} |- | 1999 | {{sortname|Wayne|Gretzky}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 2000 | {{sortname|Joe|Mullen}} | RW | {{zastavadržave|ZDA}} |- | 2000 | {{sortname|Denis|Savard}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 2001 | {{sortname|Vjačeslav|Fetisov}} | D | {{zastavadržave|Rusija}}/{{zastavadržave|Sovjetska zveza}} |- | 2001 | {{sortname|Mike|Gartner}} | RW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 2001 | {{sortname|Dale|Hawerchuk}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 2001 | {{sortname|Jari|Kurri}} | RW | {{zastavadržave|Finska}} |- | 2002 | {{sortname|Bernie|Federko}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 2002 | {{sortname|Clark|Gillies}} | LW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 2002 | {{sortname|Rod|Langway}} | D | {{zastavadržave|ZDA}} |- | 2003 | {{sortname|Grant|Fuhr}} | G | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 2003 | {{sortname|Pat|LaFontaine}} | C | {{zastavadržave|ZDA}} |- | 2004 | {{sortname|Ray|Bourque}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 2004 | {{sortname|Paul|Coffey}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 2004 | {{sortname|Larry|Murphy|Larry Murphy (hokejist)}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 2005 | {{sortname|Valerij|Harlamov}} | LW | {{zastavadržave|Sovjetska zveza}} |- | 2005 | {{sortname|Cam|Neely}} | RW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 2006 | {{sortname|Dick|Duff}} | LW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 2006 | {{sortname|Patrick|Roy}} | G | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 2007 | {{sortname|Mark|Messier}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 2007 | {{sortname|Al|MacInnis}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 2007 | {{sortname|Scott|Stevens}} | D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 2007 | {{sortname|Ron|Francis}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 2008 | {{sortname|Glenn|Anderson}} | RW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 2008 | {{sortname|Igor|Larionov}} | C | {{zastavadržave|Rusija}}/{{zastavadržave|Sovjetska zveza}} |- | 2009 | {{sortname|Steve|Yzerman}} | C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 2009 | {{sortname|Brett|Hull}} | RW | {{zastavadržave|ZDA}}/{{zastavadržave|Kanada}} |- | 2009 | {{sortname|Luc|Robitaille}} | LW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 2009 | {{sortname|Brian|Leetch}} | D | {{zastavadržave|ZDA}} |- | 2010 |{{Sortname|Dino|Ciccarelli}} |RW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 2010 |{{Sortname|Angela|James}} |C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 2010 |{{Sortname|Cammi|Granato}} |C | {{zastavadržave|ZDA}} |- | 2011 |{{Sortname|Ed|Belfour}} |G | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 2011 |{{Sortname|Doug|Gilmour}} |C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 2011 |{{Sortname|Mark|Howe}} |F/D | {{zastavadržave|ZDA}} |- | 2011 |{{Sortname|Joe|Nieuwendyk}} |C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 2012 | {{sortname|Joe|Sakic}} |C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 2012 | {{sortname|Adam|Oates}} |C | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 2012 | {{sortname|Mats|Sundin}} |C | {{zastavadržave|Švedska}} |- | 2012 | {{sortname|Pavel|Bure}} |RW | {{zastavadržave|Rusija}}/{{zastavadržave|Sovjetska zveza}} |- | 2013 | {{sortname|Chris|Chelios}} |D | {{zastavadržave|ZDA}} |- | 2013 | {{sortname|Geraldine|Heaney}} |D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 2013 | {{sortname|Scott|Niedermayer}} |D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 2013 | {{sortname|Brendan|Shanahan}} |RW | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 2014 | {{sortname|Rob|Blake}} |D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 2014 | {{sortname|Peter|Forsberg}} |C | {{zastavadržave|Švedska}} |- | 2014 | {{sortname|Dominik|Hašek}} |G | {{zastavadržave|Češka}} |- | 2014 | {{sortname|Mike|Modano}} |C | {{zastavadržave|ZDA}} |- | 2015 | {{sortname|Sergej|Fjodorov}} |C | {{zastavadržave|Rusija}}/{{zastavadržave|Sovjetska zveza}} |- | 2015 | {{sortname|Phil|Housley}} |D | {{zastavadržave|ZDA}} |- | 2015 | {{sortname|Nicklas|Lidström}} |D | {{zastavadržave|Švedska}} |- | 2015 | {{sortname|Chris|Pronger}} |D | {{zastavadržave|Kanada}} |- | 2015 | {{sortname|Angela|Ruggiero}} |D | {{zastavadržave|ZDA}} |- |2016 | {{sortname|Eric|Lindros}} |C |{{zastavadržave|CAN}} |- |2016 | {{sortname|Sergej|Makarov|dab=hokejist}} |RW |{{zastavadržave|RUS}}/{{ih|USSR}} |- |2016 | {{sortname|Rogie|Vachon}} |G |{{zastavadržave|CAN}} |- |2017 | {{sortname|Dave|Andreychuk}} |LW |{{zastavadržave|CAN}} |- |2017 | {{sortname|Danielle|Goyette}} |F |{{ihw|CAN}} |- |2017 | {{sortname|Paul|Kariya}} |LW |{{zastavadržave|CAN}} |- |2017 | {{sortname|Mark|Recchi}} |RW |{{zastavadržave|CAN}} |- |2017 | {{sortname|Teemu|Selänne||Selanne, Teemu}} |RW |{{zastavadržave|FIN}} |- |2018 | {{sortname|Martin|Brodeur}} |G |{{zastavadržave|CAN}} |- |2018 | {{sortname|Jayna|Hefford}} |RW |{{zastavadržave|CAN}} |- |2018 | {{sortname|Martin|St. Louis}} |RW |{{zastavadržave|CAN}} |- |2018 | {{sortname|Aleksander|Jakušev}} |LW |{{zastavadržave|USSR}} |- |2019 | {{sortname|Guy|Carbonneau}} |C |{{zastavadržave|CAN}} |- |2019 | {{sortname|Václav|Nedomanský||Nedomansky, Vaclav}} |C |{{zastavadržave|Czech Republic}}/{{ih|Czechoslovakia}} |- |2019 | {{sortname|Hayley|Wickenheiser}} |C |{{zastavadržave|CAN}} |- |2019 | {{sortname|Sergej|Zubov}} |D |{{zastavadržave|RUS}} |} ===Graditelji hokeja=== [[Slika:Frederick Stanley, Lord Stanley of Preston.jpg|right||thumb|[[Frederick Stanley, 16th Earl of Derby|Lord Stanley]] (sprejet 1945)]] [[Slika:H. Montagu Allan.jpg|right|thumb|[[H. Montagu Allan]] (sprejet 1945)]] [[Slika:Frank Patrick.jpg|right|thumb| [[Frank Patrick (hokejist)|Frank Patrick]] (sprejet 1958)]] [[Slika:Clarence Campbell Stanley Cup 1957.jpg|right|thumb|[[Clarence Campbell]] (sprejet 1966)]] [[Slika:Scottybowman-2006awards.jpg|right|thumb|[[Scotty Bowman]] (sprejet 1991)]] [[Slika:Glen Sather, 2006 NHL Awards (cropped).jpg|right|thumb|[[Glen Sather]] (sprejet 1997)]] {| class="wikitable sortable" ! style="background:#efefef;" | Leto ! style="background:#efefef;" | Ime |- | 1945 | {{sortname|H. Montagu|Allan}} |- | 1945 | {{sortname|Frederick|Stanley, 16th Earl of Derby}} |- | 1947 | {{sortname|Frank|Calder}} |- | 1947 | {{sortname|W. A.|Hewitt}} |- | 1947 | {{sortname|Francis|Nelson|Francis Nelson (ice hockey)}} |- | 1947 | {{sortname|William|Northey}} |- | 1947 | {{sortname|John Ross|Robertson}} |- | 1947 | {{sortname|Claude C.|Robinson}} |- | 1947 | {{sortname|James T.|Sutherland}} |- | 1958 | {{sortname|George|Dudley}} |- | 1958 | {{sortname|James E.|Norris}} |- | 1958 | {{sortname|Frank|Patrick}} |- | 1958 | {{sortname|Allan|Pickard}} |- | 1958 | {{sortname|Donat|Raymond}} |- | 1958 | {{sortname|Conn|Smythe}} |- | 1958 | {{sortname|Lloyd|Turner}} |- | 1960 | {{sortname|Charles|Adams|Charles Adams (hokej na ledu)}} |- | 1960 | {{sortname|John|Kilpatrick}} |- | 1960 | {{sortname|Frank J.|Selke}} |- | 1961 | {{sortname|George V.|Brown}} |- | 1961 | {{sortname|Paul|Loicq}} |- | 1961 | {{sortname|Fred|Waghorne}} |- | 1962 | {{sortname|Frank|Ahearn|T. Franklin Ahearn}} |- | 1962 | {{sortname|Walter A.|Brown}} |- | 1962 | {{sortname|Frederick|Hume}} |- | 1962 | {{sortname|James D.|Norris}} |- | 1962 | {{sortname|Ambrose|O'Brien}} |- | 1962 | {{sortname|Frank|Smith|Frank Smith (ice hockey)}} |- | 1963 | {{sortname|Leo|Dandurand}} |- | 1963 | {{sortname|Tommy|Gorman}} |- | 1963 | {{sortname|Frederic|McLaughlin}} |- | 1964 | {{sortname|Angus|Campbell}} |- | 1964 | {{sortname|Frank|Dilio}} |- | 1965 | {{sortname|Foster|Hewitt}} |- | 1965 | {{sortname|Tommy|Lockhart}} |- | 1966 | {{sortname|Clarence|Campbell}} |- | 1968 | {{sortname|James|Dunn|James Dunn (ice hockey)}} |- | 1968 | {{sortname|Jim|Hendy}} |- | 1969 | {{sortname|Al|Leader}} |- | 1969 | {{sortname|Bruce|Norris}} |- | 1970 | {{sortname|Robert|Lebel}} |- | 1971 | {{sortname|Arthur|Wirtz}} |- | 1972 | {{sortname|Weston|Adams}} |- | 1973 | {{sortname|Hartland|Molson}} |- | 1974 | {{sortname|Charles|Hay}} |- | 1974 | {{sortname|Tommy|Ivan}} |- | 1974 | {{sortname|Anatolij|Tarasov}} |- | 1974 | {{sortname|Carl|Voss}} |- | 1975 | {{sortname|Frank|Buckland}} |- | 1975 | {{sortname|William M.|Jennings}} |- | 1976 | {{sortname|Jack|Gibson|Jack Gibson (hokejist, rojen 1880)}} |- | 1976 | {{sortname|Philip Dansken|Ross}} |- | 1976 | {{sortname|Bill|Wirtz}} |- | 1977 | {{sortname|Bunny|Ahearne}} |- | 1977 | {{sortname|Harold|Ballard}} |- | 1977 | {{sortname|Joseph|Cattarinich}} |- | 1978 | {{sortname|J. P.|Bickell}} |- | 1978 | {{sortname|Sam|Pollock}} |- | 1978 | {{sortname|William Thayer|Tutt}} |- | 1979 | {{sortname|Gordon|Juckes}} |- | 1980 | {{sortname|Jack|Butterfield}} |- | 1982 | {{sortname|Emile|Francis}} |- | 1983 | {{sortname|Harry|Sinden}} |- | 1984 | {{sortname|Punch|Imlach}} |- | 1984 | {{sortname|Jake|Milford}} |- | 1985 | {{sortname|John|Mariucci}} |- | 1985 | {{sortname|Rudy|Pilous}} |- | 1986 | {{sortname|Bill|Hanley}} |- | 1987 | {{sortname|John|Ziegler|John Ziegler (hokejist)}} |- | 1988 | {{sortname|Ed|Snider}} |- | 1989 | {{sortname|Father David|Bauer|David Bauer (hokejist)|Bauer, David}} |- | 1989 | {{sortname|Alan|Eagleson}} |- | 1990 | {{sortname|Bud|Poile}} |- | 1991 | {{sortname|Scotty|Bowman}} |- | 1992 | {{sortname|Keith|Allen|Keith Allen (hokejist)}} |- | 1992 | {{sortname|Bob|Johnson|Bob Johnson (hokejist, rojen 1931)}} |- | 1992 | {{sortname|Frank|Mathers}} |- | 1993 | {{sortname|Frank|Griffiths}} |- | 1993 | {{sortname|Seymour|Knox|Seymour H. Knox III}} |- | 1993 | {{sortname|Fred|Page}} |- | 1994 | {{sortname|Brian|O'Neill}} |- | 1995 | {{sortname|Gunther|Sabetzki|Günther Sabetzki|Sabetzki, Gunther}} |- | 1995 | {{sortname|Bill|Torrey}} |- | 1996 | {{sortname|Al|Arbour}} |- | 1997 | {{sortname|Glen|Sather}} |- | 1998 | {{sortname|Athol|Murray}} |- | 1999 | {{sortname|Scotty|Morrison}} |- | 2000 | {{sortname|Walter|Bush}} |- | 2001 | {{sortname|Craig|Patrick}} |- | 2002 | {{sortname|Roger|Neilson}} |- | 2003 | {{sortname|Mike|Ilitch}} |- | 2003 | {{sortname|Brian|Kilrea}} |- | 2004 | {{sortname|Cliff|Fletcher}} |- | 2005 | {{sortname|Murray|Costello}} |- | 2006 | {{sortname|Harley|Hotchkiss}} |- | 2006 | {{sortname|Herb|Brooks}} |- | 2007 | {{sortname|Jim|Gregory|Jim Gregory (hokejist)}} |- | 2008 | {{sortname|Ed|Chynoweth}} |- | 2009 | {{sortname|Lou|Lamoriello}} |- | 2010 | {{sortname|Jim|Devellano}} |- | 2010 | {{sortname|Daryl|Seaman}} |- | 2013 | {{sortname|Fred|Shero}} |- | 2014 | {{sortname|Pat|Burns}} |- | 2015 | {{sortname|Bill|Hay}} |- | 2015 | {{sortname|Peter|Karmanos Jr.}} |- | 2016 | {{sortname|Pat|Quinn|dab=hokejist}} |- | 2017 | {{sortname|Clare|Drake}} |- | 2017 | {{sortname|Jeremy|Jacobs}} |- | 2018 | {{sortname|Gary|Bettman}} |- | 2018 | {{sortname|Willie|O'Ree}} |- |2019 | {{sortname|Jim|Rutherford}} |- |2019 | {{sortname|Jerry|York}} |} ===Hokejski sodniki=== {| class="wikitable sortable" ! style="background:#efefef;" | Leto ! style="background:#efefef;" width=150| Ime |- | 1961 | {{sortname|Chaucer|Elliott}} |- | 1961 | {{sortname|Mickey|Ion}} |- | 1961 | {{sortname|Cooper|Smeaton}} |- | 1962 | {{sortname|Mike|Rodden}} |- | 1963 | {{sortname|Bobby|Hewitson}} |- | 1964 | {{sortname|Bill|Chadwick}} |- | 1967 | {{sortname|Red|Storey}} |- | 1973 | {{sortname|Frank|Udvari}} |- | 1981 | {{sortname|John|Ashley|John Ashley (hokejski sodnik)}} |- | 1987 | {{sortname|Matt|Pavelich}} |- | 1988 | {{sortname|George|Hayes|George Hayes (hokejski sodnik)}} |- | 1991 | {{sortname|Neil|Armstrong|Neil Armstrong (hokejski sodnik)}} |- | 1993 | {{sortname|John|D'Amico}} |- | 1999 | {{sortname|Andy|Van Hellemond}} |- | 2008 | {{sortname|Ray|Scapinello}} |- | 2014 | {{sortname|Bill|McCreary|Bill McCreary (hokejski sodnik)}} |} {{NHL}} {{Hokejski hrami slavnih}} [[Kategorija:Hokejski hrami slavnih]] [[Kategorija:NHL]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1961]] [[Kategorija:Hokejski hram slavnih lige NHL]] {{icehockey-stub}} {{normativna kontrola}} 6rf31a7o9ui6gen3myy7t5cv1kmtxsq 0 214436 6685430 6446460 2026-06-05T07:45:49Z ~2026-32552-67 260877 /* Seznam prejemnikov */ 6685430 wikitext text/x-wiki '''Kozinova nagrada''' je najvišje strokovno priznanje za [[skladatelj]]e, ki ga podeljuje [[Društvo slovenskih skladateljev]]. Podelitev nagrade je vedno [[4. junij]]a, na obletnico rojstva skladatelja [[Marjan Kozina|Marjana Kozine]], po katerem se nagrada tudi imenuje. Nagrado podeljujejo od leta [[1994]]. == Seznam prejemnikov == {| class="wikitable" |- ! leto ! ime in priimek dobitnika |- | [[1994]] | [[Pavel Šivic]] |- | [[1995]] | [[Primož Ramovš]] |- | [[1996]] | [[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]] |- | [[1997]] | [[Janez Matičič]] |- | [[1998]] | [[Jože Privšek]] |- | [[1999]] | [[Maks Strmčnik]] |- | [[2000]] | [[Alojz Srebotnjak]] |- | [[2001]] | [[Ivo Petrić]] |- | [[2002]] | [[Samo Vremšak]] |- | [[2003]] | [[Marko Mihevc]] |- | [[2004]] | [[Jakob Jež]] |- | [[2005]] | [[Lojze Lebič]] |- | [[2006]] | [[Pavle Merku]] |- | [[2007]] | [[Pavel Mihelčič]] |- | [[2008]] | [[Janez Gregorc]] |- | [[2009]] | [[Alojz Ajdič]] |- | [[2010]] | [[Mojmir Sepe]] |- | [[2011]] | [[Igor Štuhec]] |- | [[2012]] | [[Jani Golob]] |- | [[2013]] | [[Ljubo Rančigaj]] |- | [[2014]] | [[Tomaž Habe]] |- | [[2015]] | [[Darijan Božič]] |- | [[2016]] | [[Tomaž Svete]] |- | [[2017]] | [[Jure Robežnik]] |- | [[2018]] | [[Uroš Rojko]] |- |[[2019]] |[[Nenad Firšt]] |- |[[2020]] |[[Bor Turel]] |- |[[2021]] |[[Aldo Kumar]] |- |[[2022]] |[[Damijan Močnik]] |- |[[2023]] |[[Slavko Šuklar]] |- |[[2024]] |[[Ambrož Čopi]] |- |2025 |[[Brina Jež Brezavšček]] |- |2026 |[[Dušan Bavdek]] |} {{Kozinovi nagrajenci}} == Zunanje povezave == * [https://www.dss.si/kozinova-nagrada.html KOZINOVA NAGRADA]. Društvo slovenskih skladateljev [[Kategorija:Slovenske glasbene nagrade]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1994]] tb0qmc5dd8r0c7x5cev6y0u5d6llhxq 1 218503 6685102 1925487 2026-06-04T14:01:36Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Pogovor:Mokovec]] na [[Pogovor:Navadni mokovec]]: po Mali flori Slovenije, 3. izd. 1925487 wikitext text/x-wiki {{DYK|17. marec|2008|entry= ... je '''[[mokovec]]''' drevo, ki je domorodno v [[Evropa|Evropi]] in da se razmnožuje s semeni, ki lahko vzkalijo tudi po dveh letih, za razširjanje pa poskrbijo ptice, katerih hrana so zrele jagode? }} rbhon4953gl4txg9ycjfqbqq4z2sp0d 0 221034 6685125 6114983 2026-06-04T15:00:52Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Čremza]] na [[Čremsa]]: po Mali flori Slovenije, 3. izd. 6114983 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Čremsa | image = Baum Mälardalen.jpg | image_width = 240px | image_caption = cvetovi | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Rosales]] (šipkovci) | familia = [[Rosaceae]] (rožnice) | subfamilia = [[Prunoideae]] | genus = ''[[Prunus]]'' | subgenus = ''[[Padus]]'' | species = '''''P. padus''''' | binomial = ''Prunus padus'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|L.]] | synonyms = ''Cerasus padus'' Delarbre <br />''Prunus racemosa'' [[Jean-Baptiste Lamarck|Lam.]] | range_map =Prunus padus.png | range_map_caption = Range }} '''Čremsa''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Prunus padus''''') je [[drevo]] iz [[družina (bilogija)|družine]] [[rožnice|rožnic]]. == Opis == Čremsa je od 8 do 12, izjemoma do 16 metrov visoko listopadno drevo, ki pa včasih ostane oblikovana v [[grm]]. Ima široko [[krošnja|krošnjo]], ki jo sestavljajo veje, pokrite s sivo črno tanko skorjo. Mestoma je skorja poraščena z majhnimi bradavicami, na poškodovanih mestih pa diši po [[mandlji]]h. [[Vonj]] povzroča strupena [[cianovodikova kislina]], ki jo vsebuje drevesni sok. Ima plitev koreninski sistem, ki je široko razraščen. [[List (rastlina)|Listi]] so na veje nameščeni premenjalno na kratkih pecljih. Dosežejo med 6 in 12 cm v dolžino, njihova oblika pa je ovalna s prišiljenim vrhom. Površina listov je hrapava, njihov rob pa je ostro nazobčan. Poraščeni so s tankim puhom. [[Image:Vogelkers bloesem.jpg|thumb|Cvetovi čremse]] [[Cvet]]ovi so združeni v grozdasta [[socvetje|socvetja]], ki jih sestavljajo beli cvetovi. Rastlina cveti maja in junija, socvetja pa se razvijejo proti koncu vejic. [[Image:Prunus padus Tuomi marjoja VII 04 2989 C.JPG|thumb|Plodovi čremse]] [[Plod|Plodovi]] so okrogli, veliki okoli 7 mm, črni in bleščeči. So rahlo strupeni in imajo grenko sladek okus. V mesnatem ovoju se nahaja ena velika koščica, ki je značilna za vse predstavnike vrst iz rodu [[Prunus]]. == Razširjenost == Čremsa uspeva v [[Evropa|Evropi]] in severni [[Azija|Aziji]]. Njen življenjski prostor se na severu širi vse do [[arktični krog|arktičnega kroga]]. Tako je čremso mogoče najti tudi na [[Norveška|Norveškem]], [[Švedska|Švedskem]], [[Finska|Finski]] in v severni [[Rusija|Rusiji]]. Od vseh vrst iz rodu [[Prunus]] ima največji areal. V [[Slovenija|Sloveniji]] uspeva v senčnih in vlažnih listantih gozdovih ter med grmovjem ob vodi. Ugaja ji težka podlaga, zato ni redka na ilovnatih tleh. V sestojih se pojavlja skupaj z [[Dob|Dobom]], [[beli gaber|belim gabrom]], [[Črna jelša|Črno jelšo]] in raznimi [[Vrba (drevo)|Vrbami ]]. Je odporna proti mrazu in zdrži temperature do -33 °C, slabo pa prenaša sušo. Mlada drevesa rastejo hitro, vendar kmalu opešajo in redko dosežejo starost 60 let. == Uporabnost == Čremsa vsebuje veliko [[čreslovina|čreslovin]], v ljudskem zdravilstvu pa se uporabljajo [[plod]]ovi, ki jih nabiramo julija in avgusta. Pri pripravi prevretkov je potrebno paziti, da ostanejo [[seme]]na cela, saj vsebujejo strupeno cianovodikovo kislino. Plodovi učinkujejo kot tkivno sesirjevalopri bolezni prebavil. Njen les je gospodarsko manj pomemben. Je trd in prožen, lepo se obdeluje in polira. Na prostem pa je slabo obstojen. Včasih se ga uporablja v mizarstvu in rezbarstvu. Je medonosna vrsta in priljubljena pri čebelarjih. == Podvrste == Obstajata dve podvrsti čremse: * ''Prunus padus'' var. ''padus'', ki je razširjena v Evropi in severni Aziji. * ''Prunus padus'' var. ''commutata'', ki je razširjena v vzhodni Aziji. == Slike == <gallery> File:Bird cherry - ermine moth - close - bw - 1.JPG|Drevo, ki ga je napadla vrsta [[Spilosoma urticae]] . File:Prunus padus bark.jpg|Lubje čremse z [[lanticele|lanticelami]]. File:Prunus padus crosssection.jpg|Presek debla </gallery> == Viri in reference == * {{navedi knjigo |author=Bohinc, P. |title=Slovenske zdravilne rastline |year=1983 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}} * {{navedi knjigo |author=Brus, R. |title= Drevesne vrste na slovenskem |year=2004 |location=Ljubljana}} == Zunanje povezave == * [http://www-saps.plantsci.cam.ac.uk/trees/cherry.htm Informacije in slike] * [http://www.toof.org.uk/identify/birdcherry/birdcherry.html Prepoznavanje čremse] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100704195619/http://www.toof.org.uk/identify/birdcherry/birdcherry.html |date=2010-07-04 }} {{Zbirka|Prunus padus}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Prunus]] [[Kategorija:Flora Evrope]] [[Kategorija:Flora Azije]] [[Kategorija:Drevesa Slovenije]] [[Kategorija:Zdravilne rastline]] [[Kategorija:Rastline z belimi cvetovi in petimi venčnimi listi]] {{DEFAULTSORT:Čremsa}} a35uq449gd5hnm6cqo9vohrbxjs6y0d 6685130 6685125 2026-06-04T15:01:57Z TadejM 738 --defaultsort 6685130 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Čremsa | image = Baum Mälardalen.jpg | image_width = 240px | image_caption = cvetovi | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Rosales]] (šipkovci) | familia = [[Rosaceae]] (rožnice) | subfamilia = [[Prunoideae]] | genus = ''[[Prunus]]'' | subgenus = ''[[Padus]]'' | species = '''''P. padus''''' | binomial = ''Prunus padus'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|L.]] | synonyms = ''Cerasus padus'' Delarbre <br />''Prunus racemosa'' [[Jean-Baptiste Lamarck|Lam.]] | range_map =Prunus padus.png | range_map_caption = Range }} '''Čremsa''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Prunus padus''''') je [[drevo]] iz [[družina (bilogija)|družine]] [[rožnice|rožnic]]. == Opis == Čremsa je od 8 do 12, izjemoma do 16 metrov visoko listopadno drevo, ki pa včasih ostane oblikovana v [[grm]]. Ima široko [[krošnja|krošnjo]], ki jo sestavljajo veje, pokrite s sivo črno tanko skorjo. Mestoma je skorja poraščena z majhnimi bradavicami, na poškodovanih mestih pa diši po [[mandlji]]h. [[Vonj]] povzroča strupena [[cianovodikova kislina]], ki jo vsebuje drevesni sok. Ima plitev koreninski sistem, ki je široko razraščen. [[List (rastlina)|Listi]] so na veje nameščeni premenjalno na kratkih pecljih. Dosežejo med 6 in 12 cm v dolžino, njihova oblika pa je ovalna s prišiljenim vrhom. Površina listov je hrapava, njihov rob pa je ostro nazobčan. Poraščeni so s tankim puhom. [[Image:Vogelkers bloesem.jpg|thumb|Cvetovi čremse]] [[Cvet]]ovi so združeni v grozdasta [[socvetje|socvetja]], ki jih sestavljajo beli cvetovi. Rastlina cveti maja in junija, socvetja pa se razvijejo proti koncu vejic. [[Image:Prunus padus Tuomi marjoja VII 04 2989 C.JPG|thumb|Plodovi čremse]] [[Plod|Plodovi]] so okrogli, veliki okoli 7 mm, črni in bleščeči. So rahlo strupeni in imajo grenko sladek okus. V mesnatem ovoju se nahaja ena velika koščica, ki je značilna za vse predstavnike vrst iz rodu [[Prunus]]. == Razširjenost == Čremsa uspeva v [[Evropa|Evropi]] in severni [[Azija|Aziji]]. Njen življenjski prostor se na severu širi vse do [[arktični krog|arktičnega kroga]]. Tako je čremso mogoče najti tudi na [[Norveška|Norveškem]], [[Švedska|Švedskem]], [[Finska|Finski]] in v severni [[Rusija|Rusiji]]. Od vseh vrst iz rodu [[Prunus]] ima največji areal. V [[Slovenija|Sloveniji]] uspeva v senčnih in vlažnih listantih gozdovih ter med grmovjem ob vodi. Ugaja ji težka podlaga, zato ni redka na ilovnatih tleh. V sestojih se pojavlja skupaj z [[Dob|Dobom]], [[beli gaber|belim gabrom]], [[Črna jelša|Črno jelšo]] in raznimi [[Vrba (drevo)|Vrbami ]]. Je odporna proti mrazu in zdrži temperature do -33 °C, slabo pa prenaša sušo. Mlada drevesa rastejo hitro, vendar kmalu opešajo in redko dosežejo starost 60 let. == Uporabnost == Čremsa vsebuje veliko [[čreslovina|čreslovin]], v ljudskem zdravilstvu pa se uporabljajo [[plod]]ovi, ki jih nabiramo julija in avgusta. Pri pripravi prevretkov je potrebno paziti, da ostanejo [[seme]]na cela, saj vsebujejo strupeno cianovodikovo kislino. Plodovi učinkujejo kot tkivno sesirjevalopri bolezni prebavil. Njen les je gospodarsko manj pomemben. Je trd in prožen, lepo se obdeluje in polira. Na prostem pa je slabo obstojen. Včasih se ga uporablja v mizarstvu in rezbarstvu. Je medonosna vrsta in priljubljena pri čebelarjih. == Podvrste == Obstajata dve podvrsti čremse: * ''Prunus padus'' var. ''padus'', ki je razširjena v Evropi in severni Aziji. * ''Prunus padus'' var. ''commutata'', ki je razširjena v vzhodni Aziji. == Slike == <gallery> File:Bird cherry - ermine moth - close - bw - 1.JPG|Drevo, ki ga je napadla vrsta [[Spilosoma urticae]] . File:Prunus padus bark.jpg|Lubje čremse z [[lanticele|lanticelami]]. File:Prunus padus crosssection.jpg|Presek debla </gallery> == Viri in reference == * {{navedi knjigo |author=Bohinc, P. |title=Slovenske zdravilne rastline |year=1983 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}} * {{navedi knjigo |author=Brus, R. |title= Drevesne vrste na slovenskem |year=2004 |location=Ljubljana}} == Zunanje povezave == * [http://www-saps.plantsci.cam.ac.uk/trees/cherry.htm Informacije in slike] * [http://www.toof.org.uk/identify/birdcherry/birdcherry.html Prepoznavanje čremse] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100704195619/http://www.toof.org.uk/identify/birdcherry/birdcherry.html |date=2010-07-04 }} {{Zbirka|Prunus padus}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Prunus]] [[Kategorija:Flora Evrope]] [[Kategorija:Flora Azije]] [[Kategorija:Drevesa Slovenije]] [[Kategorija:Zdravilne rastline]] [[Kategorija:Rastline z belimi cvetovi in petimi venčnimi listi]] ja9jqieojoz6b3w43mwlh78kyudnt5w 0 221035 6685129 1965386 2026-06-04T15:01:15Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Čremza]] na stran [[Čremsa]] 6685129 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Čremsa]] rbo52e2wnvqrs1a116c6nz2r7i167g9 1 221209 6685127 3743501 2026-06-04T15:00:52Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Pogovor:Čremza]] na [[Pogovor:Čremsa]]: po Mali flori Slovenije, 3. izd. 3743501 wikitext text/x-wiki {{DYK|7. september|2009|entry= ... se plodovi '''[[čremza|čremze]]''' uporabljajo v ljudskem zdravilstvu, čeprav njihova [[seme]]na vsebujejo [[cianovodikova kislina|cianovodikovo kislino]]?}} Ja, zato ker je ta količina kisline zelo majhna. Tudi semena breskve, mandeljnev in podobno vsebujejo to kislino. Zato bi naj bilo prekomerno uživanje npr. mandeljnev škodljivo. sfh4gml7ie7sb7c2dwmncplp65nloxr 0 228064 6685346 5811416 2026-06-04T22:03:51Z Marko3 1829 6685346 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bolezen | Name = Glavkom | Image = Acute angle closure glaucoma.JPG | Caption = Akutni glavkom desnega očesa. | DiseasesDB = 5226 | ICD10 = {{ICD10|H|40||h|40}}-{{ICD10|H|42||h|40}} | ICD9 = {{ICD9|365}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = | eMedicineSubj = oph | eMedicineTopic = 578 | MeshID = D005901 }} [[Slika:Human eyesight two children and ball normal vision.jpg|thumb|right|Normalen pogled]] [[Slika:Human eyesight two children and ball with glaucoma.jpg|thumb|right|Pogled z napredovanjem glavkoma]] '''Glavkom''', imenovan tudi '''zelena mrena''', je [[očesna bolezen]] s povišanim znotrajočesnim tlakom, ki prizadene [[Človeški možgani#II. mo.C5.BEganski .C5.BEivec|očesni živec]] ter povzroča tipične izpade v vidnem polju.<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5516819/glavkom?query=Glavkom&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 4. 6. 2026.</ref> Kadar očesna tekočina ne odteka iz očesa in se v njem zadržuje ali pa je očesne tekočine preveč, se poveča [[očesni tlak]], kar posledično povzroči postopno poslabšanje [[vid]]a. == Tipi glavkoma == * '''akutni glavkom''' − očesni [[tlak]] raste zelo hitro, spremlja ga huda [[bolečina]] v [[oko|očeh]], pojavita se rdečina in solzenje, [[vid]] se zelo hitro slabša in se lahko diagnosticira; akutni glavkom zahteva takojšen pregled očesnega [[zdravnik]]a, ker naglo povišanje očesnega tlaka zelo hitro povzroči resno okvaro vida; * '''kronični glavkom''' − poteka počasi in ga ne spremlja bolečina, simptomi pa se pojavijo po močnem poslabšanju vida; * '''sekundarni glavkom''' − nastane kot posledica poškodbe, [[vnetje|vnetja]], [[tumor]]ja ali [[sladkorna bolezen|sladkorne bolezni]]. == Skupine z večjim tveganjem == * ljudje po 40. letu z [[dioptrija|dioptrijo]] * sladkorni bolniki * glavkom v družini == Simptomi == * solzne, boleče oči * zamegljen pogled * občasni [[glavobol]]i * pordele oči * razširjene [[zenica|zenice]] * videnje sija okrog luči == Diagnoza == Pregled glavkoma se običajno izvaja kot del standardnega pregleda oči in jih izvajajo [[oftalmolog]]i. Testiranje za glavkom mora vključevati meritve očesnega tlaka, spremembe v velikosti in obliki oči,sprednjega prekata kota, vidnega polja in vidnega živca, da se ugotovi morebitne vidne poškodbe. * [[očesni tlak]] - je v meji normale, če je med 10-22 mmHg * [[vidni živec]] - se pregleda tako, da se osvetli notranjost očesa, zdravnik pa skozi [[zenica|zenico]] pregleda obliko in barvo vidnega živca * [[vidno polje]] - se pregleda, da bi se postavila [[diagnoza]], nato pa je potrebna kontrola enkrat do dvakrat letno, da se ugotovi, če je prišlo do poslabšanja Cilj sodobnega zdravljenja glavkoma je zmanjšati škodo, ki jo povzroči njegovo ustvarjanje in boljše ohranjanje vidnega polja, kot tudi doseči popolno kakovost življenja bolnikov z minimalnimi stranskimi učinki. Slednje pa zahteva ustrezno diagnostično tehnologijo in razumno izbiro zdravljenja za vsakega bolnika. == Zdravljenje == Ključno za zdravljenje je znižanje očesnega tlaka. Za zmanjšanje nastajanja prekatne vode se pogosto uporabljajo kapljice z [[brinzolamid]]om (Azopt^®) kot tudi kapljice s [[travoprost]]om (Travatan^®), ki povečujejo odtekanje prekatne vode. Praviloma jih bolniki uporabljajo 1-krat do 2-krat na dan. Za zdravljenje pa se uporabljajo tudi [[laser]]ski in [[kirurški poseg]]i, kadar kapljice ali tablete ne zadostujejo. == Zanimivosti == Svetovni dan glavkoma je [[12. marec|12. marca]]. == Viri == * Barbara Cvenkel, zgibanka Glavkom == Zunanje povezave == * [http://www.glaucomaweb.org/index.cfm Ameriško združenje za glavkom] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110726110243/http://www.glaucomaweb.org/index.cfm |date=2011-07-26 }} * [http://www.wgday.net/Svetovni Dan glavkoma]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} [[Kategorija:Bolezni in motnje živčevja]] [[Kategorija:Bolezni očesa in adneksov]] [[Kategorija:Slepota]] {{normativna kontrola}} kkqfhywvv20woi6iyvcb5n3ut6g0o08 6685347 6685346 2026-06-04T22:07:43Z Marko3 1829 6685347 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bolezen | Name = Glavkom | Image = Acute angle closure glaucoma.JPG | Caption = Akutni glavkom desnega očesa. | DiseasesDB = 5226 | ICD10 = {{ICD10|H|40||h|40}}-{{ICD10|H|42||h|40}} | ICD9 = {{ICD9|365}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = | eMedicineSubj = oph | eMedicineTopic = 578 | MeshID = D005901 }} [[Slika:Human eyesight two children and ball normal vision.jpg|thumb|right|Normalen pogled]] [[Slika:Human eyesight two children and ball with glaucoma.jpg|thumb|right|Pogled z napredovanjem glavkoma]] '''Glavkom''', imenovan tudi '''zelena mrena''', je skupina [[očesna bolezen|očesnih bolezni]] s povišanim znotrajočesnim tlakom, ki prizadenejo [[Človeški možgani#II. mo.C5.BEganski .C5.BEivec|očesni živec]] ter povzročajo tipične izpade v vidnem polju.<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5516819/glavkom?query=Glavkom&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 4. 6. 2026.</ref><ref>Cvenkel, Barbara. "Praktični pristop k obravnavi glavkoma." Zdravniški vestnik letnik 79. suplement (2010) str. I-19-I-26.</ref> Kadar očesna tekočina ne odteka iz očesa in se v njem zadržuje ali pa je očesne tekočine preveč, se poveča [[očesni tlak]], kar posledično povzroči postopno poslabšanje [[vid]]a. == Tipi glavkoma == * '''akutni glavkom''' − očesni [[tlak]] raste zelo hitro, spremlja ga huda [[bolečina]] v [[oko|očeh]], pojavita se rdečina in solzenje, [[vid]] se zelo hitro slabša in se lahko diagnosticira; akutni glavkom zahteva takojšen pregled očesnega [[zdravnik]]a, ker naglo povišanje očesnega tlaka zelo hitro povzroči resno okvaro vida; * '''kronični glavkom''' − poteka počasi in ga ne spremlja bolečina, simptomi pa se pojavijo po močnem poslabšanju vida; * '''sekundarni glavkom''' − nastane kot posledica poškodbe, [[vnetje|vnetja]], [[tumor]]ja ali [[sladkorna bolezen|sladkorne bolezni]]. == Skupine z večjim tveganjem == * ljudje po 40. letu z [[dioptrija|dioptrijo]] * sladkorni bolniki * glavkom v družini == Simptomi == * solzne, boleče oči * zamegljen pogled * občasni [[glavobol]]i * pordele oči * razširjene [[zenica|zenice]] * videnje sija okrog luči == Diagnoza == Pregled glavkoma se običajno izvaja kot del standardnega pregleda oči in jih izvajajo [[oftalmolog]]i. Testiranje za glavkom mora vključevati meritve očesnega tlaka, spremembe v velikosti in obliki oči,sprednjega prekata kota, vidnega polja in vidnega živca, da se ugotovi morebitne vidne poškodbe. * [[očesni tlak]] - je v meji normale, če je med 10-22 mmHg * [[vidni živec]] - se pregleda tako, da se osvetli notranjost očesa, zdravnik pa skozi [[zenica|zenico]] pregleda obliko in barvo vidnega živca * [[vidno polje]] - se pregleda, da bi se postavila [[diagnoza]], nato pa je potrebna kontrola enkrat do dvakrat letno, da se ugotovi, če je prišlo do poslabšanja Cilj sodobnega zdravljenja glavkoma je zmanjšati škodo, ki jo povzroči njegovo ustvarjanje in boljše ohranjanje vidnega polja, kot tudi doseči popolno kakovost življenja bolnikov z minimalnimi stranskimi učinki. Slednje pa zahteva ustrezno diagnostično tehnologijo in razumno izbiro zdravljenja za vsakega bolnika. == Zdravljenje == Ključno za zdravljenje je znižanje očesnega tlaka. Za zmanjšanje nastajanja prekatne vode se pogosto uporabljajo kapljice z [[brinzolamid]]om (Azopt^®) kot tudi kapljice s [[travoprost]]om (Travatan^®), ki povečujejo odtekanje prekatne vode. Praviloma jih bolniki uporabljajo 1-krat do 2-krat na dan. Za zdravljenje pa se uporabljajo tudi [[laser]]ski in [[kirurški poseg]]i, kadar kapljice ali tablete ne zadostujejo. == Zanimivosti == Svetovni dan glavkoma je [[12. marec|12. marca]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Barbara Cvenkel, zgibanka Glavkom == Zunanje povezave == * [http://www.glaucomaweb.org/index.cfm Ameriško združenje za glavkom] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110726110243/http://www.glaucomaweb.org/index.cfm |date=2011-07-26 }} * [http://www.wgday.net/Svetovni Dan glavkoma]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} [[Kategorija:Bolezni in motnje živčevja]] [[Kategorija:Bolezni očesa in adneksov]] [[Kategorija:Slepota]] {{normativna kontrola}} f2zvdmlukzv7tcpt74kcbxim7txnsop 0 231894 6685510 6586166 2026-06-05T11:16:33Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[SD kartica]] na [[SD-kartica]]: SD-kartica ali pa kartica SD 6586166 wikitext text/x-wiki {{Infobox media | name = Secure Digital | logo = | image = [[Slika:Toshiba SD-M02G and SD-M01G memory cards.png|250px]] | caption = Par SD kartic | type = [[spominska kartica]] | encoding = | capacity = Standard SD: {{nowrap|1 MB}} do {{nowrap|4 GB}} <br /> SDHC: 4 GB do 32 GB <br /> SDXC: 32 GB do 2 TB | read = | write = | standard = | owner = [[SD Card Association]] | use = prenosne naprave, vključno z digitalnimi kamerami in ročnimi računalniki | extended from = [[MultiMediaCard]] (MMC) | extended to = | dimensions = {{nowrap|32 mm}} &times; {{nowrap|24 mm}} &times; {{nowrap|2.1 mm}} }} '''Secure Digital''' ('''SD''') je [[spominska kartica]] majhnega formata, ki so jo za potrebe prenosnih elektronskih naprav razvila podjetja [[Matsushita Electric Industrial Co.|Panasonic]], [[SanDisk]] in [[Toshiba]]. Trenutno so SD kartice široko uporabljane v [[digitalni fotoaparat|digitalnih fotoaparatih]], [[kamkorder]]jih, [[mobilni telefon|mobilnih telefonih]], prenosnih medijskih predvajalnikih, [[Global Positioning System|GPS]]-ih itd. Standardne kapacitete SD cartic se gibljejo med {{nowrap|1 [[megabajt|MB]]}} do {{nowrap|4 [[gigabajt|GB]]}}.<ref name="sdcard_org_dev_sd">{{navedi splet|title=SD Card - SD Card Association|url=http://www.sdcard.org/developers/tech/sdcard/|accessdate=2010-01-12|archive-date=2010-01-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20100114220816/http://www.sdcard.org/developers/tech/sdcard|url-status=dead}} 091108 sdcard.org</ref> Razpon kapacitete za SDHC kartice (z visoko kapaciteto) se prekriva in začenja pri 4 GB, vendar dosega do {{nowrap|32 GB}} (od polovice leta 2009). '''SDXC''' ('''S'''ecure '''D'''igital card e'''X'''tended '''C'''apacity) je nova specifikacija, najavljena leta 2009, in omogoča kapaciteto kartic do {{nowrap|2 TB}}. ==Viri== {{sklici}} {{electro-stub}} [[Kategorija:Nosilci informacij]] {{normativna kontrola}} e2zrjo4kh8rwi2xm3zdo7ylek84zptq 0 231895 6685516 2105972 2026-06-05T11:24:54Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[SD-kartica]] 6685516 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[SD-kartica]] db5z9p7i2hf22kdslshgoio1uoiwddz 0 233543 6685159 6586345 2026-06-04T16:18:22Z Marjan Tomki SI 190558 /* Bibliografija */ Dodan članek (povezava tudi na vsebino v dlib.si 6685159 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Darja Mihelič''', [[Slovenci|slovenska]] [[zgodovinar]]ka in univerzitetna profesorica, * [[3. marec]] [[1950]], [[Ljubljana]] == Življenje in delo == Rodila se je kot drugi otrok v družini znanega slovenskega zgodovinarja [[Bogo Grafenauer|Boga Grafenauerja]].<ref name="Zbornik"/><ref name="Anales 60 let"/> Ob rojstvu so jo poimenovali Darjenka, a jo potem hitro začeli klicati najprej Daša, nato pa Darja.<ref name="Zbornik"/> Obiskovala je osemletko na [[OŠ Prežihov Voranc]] in [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasično gimnazijo v Ljubljani]] (v istem razredu kot njen bratranec Marko Grafenauer, starejši brat [[Irena Grafenauer|Irene Grafenauer]]) in tam tudi maturirala. Leta 1974 je [[diploma|diplomirala]] na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]]; prav tam je 1983 tudi [[doktorat|doktorirala]] pri [[Ferdo Gestrin|Ferdu Gestrinu]] s tezo {{em|Neagrarno gospodarstvo Pirana 1280 do 1340}}.<ref name="Anales 60 let"/> Kot štipendistka Humboldtovega sklada (Alexander von Humboldt-Stiftung) se je v akademskem letu 1990/1991 izpopolnjevala v [[München|Münchnu]] in [[Münster|Münstru]].<ref name="Anales 60 let">{{navedi časopis |last1=Rožac-Darovec |first1=Vida |last2=Darovec |first2=Darko |title=Prof. dr. Darja Mihelič - šestdesetletnica |journal=Annales. Series historia et sociologia |date=2010 |volume=letnik 20, številka 1 |page=247-248 |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OCHCJ3QE |access-date=28. februar 2023 |ref=Anales |publisher=Zgodovinsko društvo za južno Primorsko; Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije}}</ref> Leta 1974 se je zaposlila na [[Zgodovinski inštitut Milka Kosa|Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa]] pri [[ZRC SAZU]], kjer je bila zaposlena do upokojitve, še po njej pa je predsednica njegovega znanstvenega sveta. Na ZRC SAZU so ji za leto 2018 podelili naziv zaslužne raziskovalke (2019). Poleg tega je od 1985<ref name="Anales 60 let"/> do ??? predavala na Filozofski fakulteti v Ljubljani [[zgodovina|zgodovino]] Slovencev do konca 18. stoletja. Predavala je tudi na oddelku za arheologijo ljubljanske Filozofske fakultete, najprej izbrana poglavja {{em|iz srednjeveške zgodovine vzodoalpskega prostora}}, od leta 1995 naprej pa zgodovino srednjega veka, ter na [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|Fakulteti za humanistične študije v Kopru]] predmet {{em|vzpon in propad kulturnih in gospodarskih središč Sredozemlja}} ter {{em|občo zgodovino srednjega veka}}.<ref name="Anales 60 let"/> Osredotočila se je na proučevanje gospodarske in družbene zgodovine in na preteklost mest na Slovenskem, s poudarkom na zgodovini vsakdanjega življenja.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1993). Knjiga 7. Ljubljana: Mladinska knjiga</ref><ref name="Zbornik"> Grafenauerjev Zbornik, (1966), uredil: Vincenc Rajšp [et al.], ISBN 961-6182-14-5 (ZRC SAZU)</ref> Še posebej jo je očaral Mediteran, kar je pogosto pri ljudeh s celine, zato so jo kot raziskovalko še posebej zanimali viri severoistrskega področja.<ref name="Anales 60 let"/> Kot je rekla sama, je nikoli ni zanimalo suhoparno nizanje političnih dogodkov ali faktografsko nizanje minucioznih dejstev, ampak življenje in usode tako imenovanih malih ljudi, tudi žensk in otrok (ki jih "velika" zgodovina često spregleda), njihov vsakdan in opravila, ki so jim omogočala življenje.<ref name="Anales 60 let"/> Tako je v letih 1995-2000 vodila projekt {{em|Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev}}, 200-2004 {{em|program Slovenska zgodovina od antike do 16. stoletja}} in od 2004 program Temeljne raziskave slovenske kulturne preteklosti.<ref name="Anales 60 let"/> Poleg raziskovanja in poučevanja je opravljala tudi druge naloge. V letih 2000-2010 je bila predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kos ZRC SAZU, 1982-1992 predsednica Zgodovinskega društva Ljubljana, 1988-1992 predsednica Zveze zgodovinskih društev RS, 1999-2002 predsednica Znanstvenorziskovqlnega sveta za področje narava in civilizacijsko-kulturna podoba Slovenije in Slovencev, članica Nacionalnega znanstveno-raziskovalnega sveta, 2004 in 2005 koordinatorkja za zgodovino in s tem članica znanstveno-raziskovalnega sveta na področju humanistike.<ref name="Anales 60 let"/> Leta 1994 je bila izvoljena v mednarodno komisijo za zgodovino mest (Commission internationale pour l'histoire de villes) in je od 2002 članica njenega izvršnega odbora. Od leta 1995 je slovenska predstavnica v izvršnem odboru mednarodnega združenja za zgodovino Alp (Comité de l'Association internacionale pour l'histoiree des Alpes). <ref name="Anales 60 let"/> Bila je ena od ustanovnih članic Zgodovinskega društva za južno Primorsko, ki je pričelo z izdajanji revij Annales za istrskein mediteranske študije, in Acta Histrie, in je dejavna članica društva in uredništev obeh revij. <ref name="Anales 60 let"/> Poročena je z matematikom, elektrotehnikom [[France Mihelič (matematik)|Francetom Miheličem]], sinom slikarja [[France Mihelič|Franceta Miheliča]]. Oba sta tudi zagnana in dolgoletna (in tudi tekmovalno uspešna) [[jadranje|jadralca]]. <ref name="Anales 60 let"/><ref>France Mihelič z Daphne (88. mesto med 778 uvrščenimi od 1526 prijavljenih, 45. Barcolana, l. 2013), v: Denis Sabadin,''Tri slovenske zmage v razredih'', Slovenske novice, URL=http://www.primorske.si/2013/10/15/tri-slovenske-zmage-v-razredih</ref><ref>ZAPISNIK redne skupščina sekcije za velike jadrnice pri JZS, dne 15.01.2020, URL=https://www.jzs.si/wp-content/uploads2020/02sekcija_skupscina.pdf{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Bibliografija == * Darja Mihelič: ''Bogo Grafenauer - utrinki iz življenja in dela,'' <ref name="Zbornik"/> * Darja Mihelič: ''Etnična struktura prebivalstva ob piranskem zalivu v luči imen ~ 1330, ~1890'', <ref name="Zbornik"/> * Darja Mihelič: ''J'accuse : ali Kako popraviti po vojni storjene krivice?''<ref name=JAccuse>{{navedi splet |title=J'accuse : ali Kako popraviti po vojni storjene krivice?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1KCWZBER |date=1997 |accessdate=2026-06-04 |publisher=Zgodovinsko društvo Celje |website=[[Digitalna knjižnica Slovenije]] }}</ref> {{cobiss|id=5393965}} * Neagrarno gospodarstvo Pirana od 1280 do 1340 = = La produzione non rurale di Pirano dal 1280 al 1340 : / Darja Mihelič / Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti , 1985 * Tržaški pomorski promet 1759-1760 = = Il Trafico maritimo di Trieste 1759-1760 : / Ferdo Gestrin ; Darja Mihelič / Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti , 1990 * Darja Mihelič: ''HAZARD'', 250 strani, Knjižnica Annales, 1993, ISBN: 978-961-6033-00-X *Slovenci skozi čas / Janez Marlot, Darja Mihelič, Maja Žvanut,...[et al.] / Ljubljana Založba Mihelač 1999 * Crafts and trades practised by women in urban settlements in the territory of Slovenia during the Middle and Early Modern Ages / Darja Mihelič / Zgodovinsko društvo za južno Primorsko], Koper, 2002 * Darja Mihelič: ''Ribič, kje zdaj tvoja barka plava?'' Piransko ribolovno območje skozi čas, 223 strani, knjižnica Annales vol. 47, ZRS Koper 2007, ISBN: 978-961-6033-94-7 * Latinsko-slovensko-angleška slovarska zbirka pojmov iz srednjeveških notarskih knjig / Darja Mihelič / Računalniški program / Založil: Amebis ; Založba ZRC, ZRC SAZU, Kamnik, Ljubljana, 2010 * OBZORJE DUHÀ ISTRANOV ZGODNJEGA NOVEGA VEKA POPIS ZAPUŠČINE PREMOŽNEGA PIRANČANA (1599), zbirka Annales, Koper, 2023 (ur.) == Nagrade == Leta 1974 je prejela [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] za diplomsko delo,<ref name="Anales 60 let"/> 1986 pa [[Nagrada Sklada Borisa Kidriča|Nagrado Sklada Borisa Kidriča]] za vrhunske raziskovalne dosežke na področju raziskovanja starejše zgodovine naših mest .<ref>[http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1986.pdf Poročilo o delu za leto 1986, Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti]</ref><ref name="Anales 60 let"/> == Viri == {{sklici}} {{historian-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mihelič, Darja}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za humanistične študije v Kopru]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] md659t8gwc4prgdqfbzyqatrhae9fy7 6685218 6685159 2026-06-04T18:56:43Z Marjan Tomki SI 190558 /* Sklici in viri */ dodan seznam dostopnih objav v digitalni knji 6685218 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Darja Mihelič''', [[Slovenci|slovenska]] [[zgodovinar]]ka in univerzitetna profesorica, * [[3. marec]] [[1950]], [[Ljubljana]] == Življenje in delo == Rodila se je kot drugi otrok v družini znanega slovenskega zgodovinarja [[Bogo Grafenauer|Boga Grafenauerja]].<ref name="Zbornik"/><ref name="Anales 60 let"/> Ob rojstvu so jo poimenovali Darjenka, a jo potem hitro začeli klicati najprej Daša, nato pa Darja.<ref name="Zbornik"/> Obiskovala je osemletko na [[OŠ Prežihov Voranc]] in [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasično gimnazijo v Ljubljani]] (v istem razredu kot njen bratranec Marko Grafenauer, starejši brat [[Irena Grafenauer|Irene Grafenauer]]) in tam tudi maturirala. Leta 1974 je [[diploma|diplomirala]] na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]]; prav tam je 1983 tudi [[doktorat|doktorirala]] pri [[Ferdo Gestrin|Ferdu Gestrinu]] s tezo {{em|Neagrarno gospodarstvo Pirana 1280 do 1340}}.<ref name="Anales 60 let"/> Kot štipendistka Humboldtovega sklada (Alexander von Humboldt-Stiftung) se je v akademskem letu 1990/1991 izpopolnjevala v [[München|Münchnu]] in [[Münster|Münstru]].<ref name="Anales 60 let">{{navedi časopis |last1=Rožac-Darovec |first1=Vida |last2=Darovec |first2=Darko |title=Prof. dr. Darja Mihelič - šestdesetletnica |journal=Annales. Series historia et sociologia |date=2010 |volume=letnik 20, številka 1 |page=247-248 |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OCHCJ3QE |access-date=28. februar 2023 |ref=Anales |publisher=Zgodovinsko društvo za južno Primorsko; Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije}}</ref> Leta 1974 se je zaposlila na [[Zgodovinski inštitut Milka Kosa|Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa]] pri [[ZRC SAZU]], kjer je bila zaposlena do upokojitve, še po njej pa je predsednica njegovega znanstvenega sveta. Na ZRC SAZU so ji za leto 2018 podelili naziv zaslužne raziskovalke (2019). Poleg tega je od 1985<ref name="Anales 60 let"/> do ??? predavala na Filozofski fakulteti v Ljubljani [[zgodovina|zgodovino]] Slovencev do konca 18. stoletja. Predavala je tudi na oddelku za arheologijo ljubljanske Filozofske fakultete, najprej izbrana poglavja {{em|iz srednjeveške zgodovine vzodoalpskega prostora}}, od leta 1995 naprej pa zgodovino srednjega veka, ter na [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|Fakulteti za humanistične študije v Kopru]] predmet {{em|vzpon in propad kulturnih in gospodarskih središč Sredozemlja}} ter {{em|občo zgodovino srednjega veka}}.<ref name="Anales 60 let"/> Osredotočila se je na proučevanje gospodarske in družbene zgodovine in na preteklost mest na Slovenskem, s poudarkom na zgodovini vsakdanjega življenja.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1993). Knjiga 7. Ljubljana: Mladinska knjiga</ref><ref name="Zbornik"> Grafenauerjev Zbornik, (1966), uredil: Vincenc Rajšp [et al.], ISBN 961-6182-14-5 (ZRC SAZU)</ref> Še posebej jo je očaral Mediteran, kar je pogosto pri ljudeh s celine, zato so jo kot raziskovalko še posebej zanimali viri severoistrskega področja.<ref name="Anales 60 let"/> Kot je rekla sama, je nikoli ni zanimalo suhoparno nizanje političnih dogodkov ali faktografsko nizanje minucioznih dejstev, ampak življenje in usode tako imenovanih malih ljudi, tudi žensk in otrok (ki jih "velika" zgodovina često spregleda), njihov vsakdan in opravila, ki so jim omogočala življenje.<ref name="Anales 60 let"/> Tako je v letih 1995-2000 vodila projekt {{em|Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev}}, 200-2004 {{em|program Slovenska zgodovina od antike do 16. stoletja}} in od 2004 program Temeljne raziskave slovenske kulturne preteklosti.<ref name="Anales 60 let"/> Poleg raziskovanja in poučevanja je opravljala tudi druge naloge. V letih 2000-2010 je bila predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kos ZRC SAZU, 1982-1992 predsednica Zgodovinskega društva Ljubljana, 1988-1992 predsednica Zveze zgodovinskih društev RS, 1999-2002 predsednica Znanstvenorziskovqlnega sveta za področje narava in civilizacijsko-kulturna podoba Slovenije in Slovencev, članica Nacionalnega znanstveno-raziskovalnega sveta, 2004 in 2005 koordinatorkja za zgodovino in s tem članica znanstveno-raziskovalnega sveta na področju humanistike.<ref name="Anales 60 let"/> Leta 1994 je bila izvoljena v mednarodno komisijo za zgodovino mest (Commission internationale pour l'histoire de villes) in je od 2002 članica njenega izvršnega odbora. Od leta 1995 je slovenska predstavnica v izvršnem odboru mednarodnega združenja za zgodovino Alp (Comité de l'Association internacionale pour l'histoiree des Alpes). <ref name="Anales 60 let"/> Bila je ena od ustanovnih članic Zgodovinskega društva za južno Primorsko, ki je pričelo z izdajanji revij Annales za istrskein mediteranske študije, in Acta Histrie, in je dejavna članica društva in uredništev obeh revij. <ref name="Anales 60 let"/> Poročena je z matematikom, elektrotehnikom [[France Mihelič (matematik)|Francetom Miheličem]], sinom slikarja [[France Mihelič|Franceta Miheliča]]. Oba sta tudi zagnana in dolgoletna (in tudi tekmovalno uspešna) [[jadranje|jadralca]]. <ref name="Anales 60 let"/><ref>France Mihelič z Daphne (88. mesto med 778 uvrščenimi od 1526 prijavljenih, 45. Barcolana, l. 2013), v: Denis Sabadin,''Tri slovenske zmage v razredih'', Slovenske novice, URL=http://www.primorske.si/2013/10/15/tri-slovenske-zmage-v-razredih</ref><ref>ZAPISNIK redne skupščina sekcije za velike jadrnice pri JZS, dne 15.01.2020, URL=https://www.jzs.si/wp-content/uploads2020/02sekcija_skupscina.pdf{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Bibliografija == * Darja Mihelič: ''Bogo Grafenauer - utrinki iz življenja in dela,'' <ref name="Zbornik"/> * Darja Mihelič: ''Etnična struktura prebivalstva ob piranskem zalivu v luči imen ~ 1330, ~1890'', <ref name="Zbornik"/> * Darja Mihelič: ''J'accuse : ali Kako popraviti po vojni storjene krivice?''<ref name=JAccuse>{{navedi splet |title=J'accuse : ali Kako popraviti po vojni storjene krivice?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1KCWZBER |date=1997 |accessdate=2026-06-04 |publisher=Zgodovinsko društvo Celje |website=[[Digitalna knjižnica Slovenije]] }}</ref> {{cobiss|id=5393965}} * Neagrarno gospodarstvo Pirana od 1280 do 1340 = = La produzione non rurale di Pirano dal 1280 al 1340 : / Darja Mihelič / Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti , 1985 * Tržaški pomorski promet 1759-1760 = = Il Trafico maritimo di Trieste 1759-1760 : / Ferdo Gestrin ; Darja Mihelič / Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti , 1990 * Darja Mihelič: ''HAZARD'', 250 strani, Knjižnica Annales, 1993, ISBN: 978-961-6033-00-X *Slovenci skozi čas / Janez Marlot, Darja Mihelič, Maja Žvanut,...[et al.] / Ljubljana Založba Mihelač 1999 * Crafts and trades practised by women in urban settlements in the territory of Slovenia during the Middle and Early Modern Ages / Darja Mihelič / Zgodovinsko društvo za južno Primorsko], Koper, 2002 * Darja Mihelič: ''Ribič, kje zdaj tvoja barka plava?'' Piransko ribolovno območje skozi čas, 223 strani, knjižnica Annales vol. 47, ZRS Koper 2007, ISBN: 978-961-6033-94-7 * Latinsko-slovensko-angleška slovarska zbirka pojmov iz srednjeveških notarskih knjig / Darja Mihelič / Računalniški program / Založil: Amebis ; Založba ZRC, ZRC SAZU, Kamnik, Ljubljana, 2010 * OBZORJE DUHÀ ISTRANOV ZGODNJEGA NOVEGA VEKA POPIS ZAPUŠČINE PREMOŽNEGA PIRANČANA (1599), zbirka Annales, Koper, 2023 (ur.) == Nagrade == Leta 1974 je prejela [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] za diplomsko delo,<ref name="Anales 60 let"/> 1986 pa [[Nagrada Sklada Borisa Kidriča|Nagrado Sklada Borisa Kidriča]] za vrhunske raziskovalne dosežke na področju raziskovanja starejše zgodovine naših mest .<ref>[http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1986.pdf Poročilo o delu za leto 1986, Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti]</ref><ref name="Anales 60 let"/> == Sklici in viri == {{sklici}} * {{navedi splet |url=https://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dMiheli%c4%8d%2c+Darja%27&pageSize=100&page=2|title=Objave Darje Mihelič v dlib.si|website=[[Digitalna knjižnica Slovenije]] |accessdate=2026-06-04 }} {{historian-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mihelič, Darja}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za humanistične študije v Kopru]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] gg61gom26mns71iqepxsv0rlhq032uf 6685223 6685218 2026-06-04T19:00:44Z Marjan Tomki SI 190558 /* Sklici in viri */ vizualno ločiti sklice in vire 6685223 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Darja Mihelič''', [[Slovenci|slovenska]] [[zgodovinar]]ka in univerzitetna profesorica, * [[3. marec]] [[1950]], [[Ljubljana]] == Življenje in delo == Rodila se je kot drugi otrok v družini znanega slovenskega zgodovinarja [[Bogo Grafenauer|Boga Grafenauerja]].<ref name="Zbornik"/><ref name="Anales 60 let"/> Ob rojstvu so jo poimenovali Darjenka, a jo potem hitro začeli klicati najprej Daša, nato pa Darja.<ref name="Zbornik"/> Obiskovala je osemletko na [[OŠ Prežihov Voranc]] in [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasično gimnazijo v Ljubljani]] (v istem razredu kot njen bratranec Marko Grafenauer, starejši brat [[Irena Grafenauer|Irene Grafenauer]]) in tam tudi maturirala. Leta 1974 je [[diploma|diplomirala]] na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]]; prav tam je 1983 tudi [[doktorat|doktorirala]] pri [[Ferdo Gestrin|Ferdu Gestrinu]] s tezo {{em|Neagrarno gospodarstvo Pirana 1280 do 1340}}.<ref name="Anales 60 let"/> Kot štipendistka Humboldtovega sklada (Alexander von Humboldt-Stiftung) se je v akademskem letu 1990/1991 izpopolnjevala v [[München|Münchnu]] in [[Münster|Münstru]].<ref name="Anales 60 let">{{navedi časopis |last1=Rožac-Darovec |first1=Vida |last2=Darovec |first2=Darko |title=Prof. dr. Darja Mihelič - šestdesetletnica |journal=Annales. Series historia et sociologia |date=2010 |volume=letnik 20, številka 1 |page=247-248 |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OCHCJ3QE |access-date=28. februar 2023 |ref=Anales |publisher=Zgodovinsko društvo za južno Primorsko; Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije}}</ref> Leta 1974 se je zaposlila na [[Zgodovinski inštitut Milka Kosa|Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa]] pri [[ZRC SAZU]], kjer je bila zaposlena do upokojitve, še po njej pa je predsednica njegovega znanstvenega sveta. Na ZRC SAZU so ji za leto 2018 podelili naziv zaslužne raziskovalke (2019). Poleg tega je od 1985<ref name="Anales 60 let"/> do ??? predavala na Filozofski fakulteti v Ljubljani [[zgodovina|zgodovino]] Slovencev do konca 18. stoletja. Predavala je tudi na oddelku za arheologijo ljubljanske Filozofske fakultete, najprej izbrana poglavja {{em|iz srednjeveške zgodovine vzodoalpskega prostora}}, od leta 1995 naprej pa zgodovino srednjega veka, ter na [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|Fakulteti za humanistične študije v Kopru]] predmet {{em|vzpon in propad kulturnih in gospodarskih središč Sredozemlja}} ter {{em|občo zgodovino srednjega veka}}.<ref name="Anales 60 let"/> Osredotočila se je na proučevanje gospodarske in družbene zgodovine in na preteklost mest na Slovenskem, s poudarkom na zgodovini vsakdanjega življenja.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1993). Knjiga 7. Ljubljana: Mladinska knjiga</ref><ref name="Zbornik"> Grafenauerjev Zbornik, (1966), uredil: Vincenc Rajšp [et al.], ISBN 961-6182-14-5 (ZRC SAZU)</ref> Še posebej jo je očaral Mediteran, kar je pogosto pri ljudeh s celine, zato so jo kot raziskovalko še posebej zanimali viri severoistrskega področja.<ref name="Anales 60 let"/> Kot je rekla sama, je nikoli ni zanimalo suhoparno nizanje političnih dogodkov ali faktografsko nizanje minucioznih dejstev, ampak življenje in usode tako imenovanih malih ljudi, tudi žensk in otrok (ki jih "velika" zgodovina često spregleda), njihov vsakdan in opravila, ki so jim omogočala življenje.<ref name="Anales 60 let"/> Tako je v letih 1995-2000 vodila projekt {{em|Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev}}, 200-2004 {{em|program Slovenska zgodovina od antike do 16. stoletja}} in od 2004 program Temeljne raziskave slovenske kulturne preteklosti.<ref name="Anales 60 let"/> Poleg raziskovanja in poučevanja je opravljala tudi druge naloge. V letih 2000-2010 je bila predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kos ZRC SAZU, 1982-1992 predsednica Zgodovinskega društva Ljubljana, 1988-1992 predsednica Zveze zgodovinskih društev RS, 1999-2002 predsednica Znanstvenorziskovqlnega sveta za področje narava in civilizacijsko-kulturna podoba Slovenije in Slovencev, članica Nacionalnega znanstveno-raziskovalnega sveta, 2004 in 2005 koordinatorkja za zgodovino in s tem članica znanstveno-raziskovalnega sveta na področju humanistike.<ref name="Anales 60 let"/> Leta 1994 je bila izvoljena v mednarodno komisijo za zgodovino mest (Commission internationale pour l'histoire de villes) in je od 2002 članica njenega izvršnega odbora. Od leta 1995 je slovenska predstavnica v izvršnem odboru mednarodnega združenja za zgodovino Alp (Comité de l'Association internacionale pour l'histoiree des Alpes). <ref name="Anales 60 let"/> Bila je ena od ustanovnih članic Zgodovinskega društva za južno Primorsko, ki je pričelo z izdajanji revij Annales za istrskein mediteranske študije, in Acta Histrie, in je dejavna članica društva in uredništev obeh revij. <ref name="Anales 60 let"/> Poročena je z matematikom, elektrotehnikom [[France Mihelič (matematik)|Francetom Miheličem]], sinom slikarja [[France Mihelič|Franceta Miheliča]]. Oba sta tudi zagnana in dolgoletna (in tudi tekmovalno uspešna) [[jadranje|jadralca]]. <ref name="Anales 60 let"/><ref>France Mihelič z Daphne (88. mesto med 778 uvrščenimi od 1526 prijavljenih, 45. Barcolana, l. 2013), v: Denis Sabadin,''Tri slovenske zmage v razredih'', Slovenske novice, URL=http://www.primorske.si/2013/10/15/tri-slovenske-zmage-v-razredih</ref><ref>ZAPISNIK redne skupščina sekcije za velike jadrnice pri JZS, dne 15.01.2020, URL=https://www.jzs.si/wp-content/uploads2020/02sekcija_skupscina.pdf{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Bibliografija == * Darja Mihelič: ''Bogo Grafenauer - utrinki iz življenja in dela,'' <ref name="Zbornik"/> * Darja Mihelič: ''Etnična struktura prebivalstva ob piranskem zalivu v luči imen ~ 1330, ~1890'', <ref name="Zbornik"/> * Darja Mihelič: ''J'accuse : ali Kako popraviti po vojni storjene krivice?''<ref name=JAccuse>{{navedi splet |title=J'accuse : ali Kako popraviti po vojni storjene krivice?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1KCWZBER |date=1997 |accessdate=2026-06-04 |publisher=Zgodovinsko društvo Celje |website=[[Digitalna knjižnica Slovenije]] }}</ref> {{cobiss|id=5393965}} * Neagrarno gospodarstvo Pirana od 1280 do 1340 = = La produzione non rurale di Pirano dal 1280 al 1340 : / Darja Mihelič / Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti , 1985 * Tržaški pomorski promet 1759-1760 = = Il Trafico maritimo di Trieste 1759-1760 : / Ferdo Gestrin ; Darja Mihelič / Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti , 1990 * Darja Mihelič: ''HAZARD'', 250 strani, Knjižnica Annales, 1993, ISBN: 978-961-6033-00-X *Slovenci skozi čas / Janez Marlot, Darja Mihelič, Maja Žvanut,...[et al.] / Ljubljana Založba Mihelač 1999 * Crafts and trades practised by women in urban settlements in the territory of Slovenia during the Middle and Early Modern Ages / Darja Mihelič / Zgodovinsko društvo za južno Primorsko], Koper, 2002 * Darja Mihelič: ''Ribič, kje zdaj tvoja barka plava?'' Piransko ribolovno območje skozi čas, 223 strani, knjižnica Annales vol. 47, ZRS Koper 2007, ISBN: 978-961-6033-94-7 * Latinsko-slovensko-angleška slovarska zbirka pojmov iz srednjeveških notarskih knjig / Darja Mihelič / Računalniški program / Založil: Amebis ; Založba ZRC, ZRC SAZU, Kamnik, Ljubljana, 2010 * OBZORJE DUHÀ ISTRANOV ZGODNJEGA NOVEGA VEKA POPIS ZAPUŠČINE PREMOŽNEGA PIRANČANA (1599), zbirka Annales, Koper, 2023 (ur.) == Nagrade == Leta 1974 je prejela [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] za diplomsko delo,<ref name="Anales 60 let"/> 1986 pa [[Nagrada Sklada Borisa Kidriča|Nagrado Sklada Borisa Kidriča]] za vrhunske raziskovalne dosežke na področju raziskovanja starejše zgodovine naših mest .<ref>[http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1986.pdf Poročilo o delu za leto 1986, Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti]</ref><ref name="Anales 60 let"/> == Sklici in viri == {{sklici}} {{-}}* {{navedi splet |url=https://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dMiheli%c4%8d%2c+Darja%27&pageSize=100&page=2|title=Objave Darje Mihelič v dlib.si|website=[[Digitalna knjižnica Slovenije]] |accessdate=2026-06-04 }} {{historian-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mihelič, Darja}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za humanistične študije v Kopru]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] 23fra54n43961ngh2eby8zg092vdrbp 6685351 6685223 2026-06-04T22:58:00Z Marjan Tomki SI 190558 Kot viri navedena: osebna biografja iz COBISS in seznam zadetkov iz dLib.si 6685351 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Darja Mihelič''', [[Slovenci|slovenska]] [[zgodovinar]]ka in univerzitetna profesorica, * [[3. marec]] [[1950]], [[Ljubljana]] == Življenje in delo == Rodila se je kot drugi otrok v družini znanega slovenskega zgodovinarja [[Bogo Grafenauer|Boga Grafenauerja]].<ref name="Zbornik"/><ref name="Anales 60 let"/> Ob rojstvu so jo poimenovali Darjenka, a jo potem hitro začeli klicati najprej Daša, nato pa Darja.<ref name="Zbornik"/> Obiskovala je osemletko na [[OŠ Prežihov Voranc]] in [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasično gimnazijo v Ljubljani]] (v istem razredu kot njen bratranec Marko Grafenauer, starejši brat [[Irena Grafenauer|Irene Grafenauer]]) in tam tudi maturirala. Leta 1974 je [[diploma|diplomirala]] na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]]; prav tam je 1983 tudi [[doktorat|doktorirala]] pri [[Ferdo Gestrin|Ferdu Gestrinu]] s tezo {{em|Neagrarno gospodarstvo Pirana 1280 do 1340}}.<ref name="Anales 60 let"/> Kot štipendistka Humboldtovega sklada (Alexander von Humboldt-Stiftung) se je v akademskem letu 1990/1991 izpopolnjevala v [[München|Münchnu]] in [[Münster|Münstru]].<ref name="Anales 60 let">{{navedi časopis |last1=Rožac-Darovec |first1=Vida |last2=Darovec |first2=Darko |title=Prof. dr. Darja Mihelič - šestdesetletnica |journal=Annales. Series historia et sociologia |date=2010 |volume=letnik 20, številka 1 |page=247-248 |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OCHCJ3QE |access-date=28. februar 2023 |ref=Anales |publisher=Zgodovinsko društvo za južno Primorsko; Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije}}</ref> Leta 1974 se je zaposlila na [[Zgodovinski inštitut Milka Kosa|Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa]] pri [[ZRC SAZU]], kjer je bila zaposlena do upokojitve, še po njej pa je predsednica njegovega znanstvenega sveta. Na ZRC SAZU so ji za leto 2018 podelili naziv zaslužne raziskovalke (2019). Poleg tega je od 1985<ref name="Anales 60 let"/> do ??? predavala na Filozofski fakulteti v Ljubljani [[zgodovina|zgodovino]] Slovencev do konca 18. stoletja. Predavala je tudi na oddelku za arheologijo ljubljanske Filozofske fakultete, najprej izbrana poglavja {{em|iz srednjeveške zgodovine vzodoalpskega prostora}}, od leta 1995 naprej pa zgodovino srednjega veka, ter na [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|Fakulteti za humanistične študije v Kopru]] predmet {{em|vzpon in propad kulturnih in gospodarskih središč Sredozemlja}} ter {{em|občo zgodovino srednjega veka}}.<ref name="Anales 60 let"/> Osredotočila se je na proučevanje gospodarske in družbene zgodovine in na preteklost mest na Slovenskem, s poudarkom na zgodovini vsakdanjega življenja.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1993). Knjiga 7. Ljubljana: Mladinska knjiga</ref><ref name="Zbornik"> Grafenauerjev Zbornik, (1966), uredil: Vincenc Rajšp [et al.], ISBN 961-6182-14-5 (ZRC SAZU)</ref> Še posebej jo je očaral Mediteran, kar je pogosto pri ljudeh s celine, zato so jo kot raziskovalko še posebej zanimali viri severoistrskega področja.<ref name="Anales 60 let"/> Kot je rekla sama, je nikoli ni zanimalo suhoparno nizanje političnih dogodkov ali faktografsko nizanje minucioznih dejstev, ampak življenje in usode tako imenovanih malih ljudi, tudi žensk in otrok (ki jih "velika" zgodovina često spregleda), njihov vsakdan in opravila, ki so jim omogočala življenje.<ref name="Anales 60 let"/> Tako je v letih 1995-2000 vodila projekt {{em|Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev}}, 200-2004 {{em|program Slovenska zgodovina od antike do 16. stoletja}} in od 2004 program Temeljne raziskave slovenske kulturne preteklosti.<ref name="Anales 60 let"/> Poleg raziskovanja in poučevanja je opravljala tudi druge naloge. V letih 2000-2010 je bila predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kos ZRC SAZU, 1982-1992 predsednica Zgodovinskega društva Ljubljana, 1988-1992 predsednica Zveze zgodovinskih društev RS, 1999-2002 predsednica Znanstvenorziskovqlnega sveta za področje narava in civilizacijsko-kulturna podoba Slovenije in Slovencev, članica Nacionalnega znanstveno-raziskovalnega sveta, 2004 in 2005 koordinatorkja za zgodovino in s tem članica znanstveno-raziskovalnega sveta na področju humanistike.<ref name="Anales 60 let"/> Leta 1994 je bila izvoljena v mednarodno komisijo za zgodovino mest (Commission internationale pour l'histoire de villes) in je od 2002 članica njenega izvršnega odbora. Od leta 1995 je slovenska predstavnica v izvršnem odboru mednarodnega združenja za zgodovino Alp (Comité de l'Association internacionale pour l'histoiree des Alpes). <ref name="Anales 60 let"/> Bila je ena od ustanovnih članic Zgodovinskega društva za južno Primorsko, ki je pričelo z izdajanji revij Annales za istrskein mediteranske študije, in Acta Histrie, in je dejavna članica društva in uredništev obeh revij. <ref name="Anales 60 let"/> Poročena je z matematikom, elektrotehnikom [[France Mihelič (matematik)|Francetom Miheličem]], sinom slikarja [[France Mihelič|Franceta Miheliča]]. Oba sta tudi zagnana in dolgoletna (in tudi tekmovalno uspešna) [[jadranje|jadralca]]. <ref name="Anales 60 let"/><ref>France Mihelič z Daphne (88. mesto med 778 uvrščenimi od 1526 prijavljenih, 45. Barcolana, l. 2013), v: Denis Sabadin,''Tri slovenske zmage v razredih'', Slovenske novice, URL=http://www.primorske.si/2013/10/15/tri-slovenske-zmage-v-razredih</ref><ref>ZAPISNIK redne skupščina sekcije za velike jadrnice pri JZS, dne 15.01.2020, URL=https://www.jzs.si/wp-content/uploads2020/02sekcija_skupscina.pdf{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Bibliografija == * Darja Mihelič: ''Bogo Grafenauer - utrinki iz življenja in dela,'' <ref name="Zbornik"/> * Darja Mihelič: ''Etnična struktura prebivalstva ob piranskem zalivu v luči imen ~ 1330, ~1890'', <ref name="Zbornik"/> * Darja Mihelič: ''J'accuse : ali Kako popraviti po vojni storjene krivice?''<ref name=JAccuse>{{navedi splet |title=J'accuse : ali Kako popraviti po vojni storjene krivice?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1KCWZBER |date=1997 |accessdate=2026-06-04 |publisher=Zgodovinsko društvo Celje |website=[[Digitalna knjižnica Slovenije]] }}</ref> {{cobiss|id=5393965}} * Neagrarno gospodarstvo Pirana od 1280 do 1340 = = La produzione non rurale di Pirano dal 1280 al 1340 : / Darja Mihelič / Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti , 1985 * Tržaški pomorski promet 1759-1760 = = Il Trafico maritimo di Trieste 1759-1760 : / Ferdo Gestrin ; Darja Mihelič / Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti , 1990 * Darja Mihelič: ''HAZARD'', 250 strani, Knjižnica Annales, 1993, ISBN: 978-961-6033-00-X *Slovenci skozi čas / Janez Marlot, Darja Mihelič, Maja Žvanut,...[et al.] / Ljubljana Založba Mihelač 1999 * Crafts and trades practised by women in urban settlements in the territory of Slovenia during the Middle and Early Modern Ages / Darja Mihelič / Zgodovinsko društvo za južno Primorsko], Koper, 2002 * Darja Mihelič: ''Ribič, kje zdaj tvoja barka plava?'' Piransko ribolovno območje skozi čas, 223 strani, knjižnica Annales vol. 47, ZRS Koper 2007, ISBN: 978-961-6033-94-7 * Latinsko-slovensko-angleška slovarska zbirka pojmov iz srednjeveških notarskih knjig / Darja Mihelič / Računalniški program / Založil: Amebis ; Založba ZRC, ZRC SAZU, Kamnik, Ljubljana, 2010 * OBZORJE DUHÀ ISTRANOV ZGODNJEGA NOVEGA VEKA POPIS ZAPUŠČINE PREMOŽNEGA PIRANČANA (1599), zbirka Annales, Koper, 2023 (ur.) == Nagrade == Leta 1974 je prejela [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] za diplomsko delo,<ref name="Anales 60 let"/> 1986 pa [[Nagrada Sklada Borisa Kidriča|Nagrado Sklada Borisa Kidriča]] za vrhunske raziskovalne dosežke na področju raziskovanja starejše zgodovine naših mest .<ref>[http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1986.pdf Poročilo o delu za leto 1986, Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti]</ref><ref name="Anales 60 let"/> == Sklici in viri == {{sklici}} * {{navedi splet |url=https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/cris/06501 |title=dr. Darjenka Mihelič [06501] Osebna bibliografija za obdobje 1974-2026 |website=[[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] |accessdate=2026-06-05 }} <!-- url predlagal Yerpo --> * {{navedi splet |url=https://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dMiheli%c4%8d%2c+Darja%27&pageSize=100&page=2|title=Objave Darje Mihelič, dostopne v dlib.si|website=[[Digitalna knjižnica Slovenije]] |accessdate=2026-06-04 }} {{historian-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mihelič, Darja}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za humanistične študije v Kopru]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] ib7flgcavn2rfhyxt4j5pjhgzgv4lew 2 240887 6685517 6683535 2026-06-05T11:26:48Z Stebunik 55592 /* Peskovniki */ 6685517 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" style="float:right; text-align:center;" ! [[Wikipedija:Babilon]]<br><span class="plainlinks" style="font-size:90%;">[https://xtools.wmflabs.org/ec/sl.wikipedia.org/Stebunik Števec urejanj]{{·}} [http://tools.wmflabs.org/guc/?user=Stebunik Globalni števec]</span> |- | <poem> {{uporabnik sl}} {{uporabnik hu-3}} {{uporabnik de-2}} {{uporabnik en-2}} {{uporabnik it-3}} {{uporabnik la-2}} {{uporabnik sh-3}} {{uporabnik sr-4}} {{uporabnik hr-3}} {{uporabnik javna last}} {{uporabnik Windows}} {{uporabnik rimokatoličan}} {{uporabnik Sveto pismo}} {{uporabnik moto|In hoc signo vinces}} {{uporabnik knjigoljub}} {{uporabnik prenosnik}} {{uporabniško polje|#FFAE35|#506F6F|[[Slika:Perspiration stain on white cotton T-shirt.jpg|45px]]|{{barva|white|Ta uporabnik ima obupno zanič '''[[Fotoaparat|{{barva|white|fotoaparat}}]]'''.}}}} {{uporabniško polje|#3603FF|#5DFF35|[[Slika:Maryja 02.JPG|45px]]|Ta uporabnik verjame v '''[[Marijina prikazovanja v Medžugorju|Medžugorje]].'''}} {{uporabniško polje|white|khaki|[[Slika:Noto Emoji v2.034 1f45f.svg|45px]]|Ta uporabnik rad hodi '''[[Hoja|peš]]'''.}} {{uporabniško polje|white|#0D1F82|[[Slika:Slovene police automobile.jpg|45px]]|{{barva|white|Ta uporabnik ne želi zbirati pik pri [[Policija (Slovenija)|{{barva|white|Policiji}}]].}}}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Triglav Aljazev stolp.jpg|45px]]|Ta uporabnik je bil na '''[[Triglav]]u'''.}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Fran Saleški Finžgar 1921.jpg|35px]]|Ta uporabnik je prebral<br> '''[[Pod svobodnim soncem]]'''.}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Slavko Avsenik 1963.jpg|40px]]|Ta uporabnik je že odšel na '''[[Golica|Golico]]''' in na '''[[Blejski otok|Otoček sredi jezera]]'''.}} {{userbox|white|#EEEEDD|[[Slika:Slovenian Dialects.svg|45px]]|Uporabnik se trudi [[Tujka|tujke]] nadomeščati z '''lepimi slovenskimi besedami'''.}} </poem> |} [[Image:Prohibition_sign_Taipei_amk.jpg|thumb|250px|<center>'''Živali so neverjetne in čudovite.''' <br><small>Na tej strani pa nimajo kaj iskati, zlasti ne [[komar]]ji, [[sršen]]i in [[morski pes|(morski) psi]].</small></center>]] == Moje pesmi == === Novejši črkospevi === ==== Jezus miri vse ljudi * Velikonočno voščilo 2026 ==== <center> <gallery> Slika:Crkva Sv. Petke u Beogradu 02.jpg|Kapela sv. Petke na Kalemegdanu ima tudi čudodelni studenec Slika:Petka-1286 mozaik-svetnice.jpg|[[Sveta Petka Balkanska|Sveto Petko]] pravoslavni kristjani zelo častijo Slika:Crkva Sv. Petke u Beogradu7.jpg|[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]] je romarska cerkev Slika:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Jezus ozdravi hromega (Radlovičev mozaik) Slika:Petka-1293 Mozaik Jezusovo-spremenjenje.jpg|Na gori Tabor Jezus napove trpljenje in vstajenje Slika:Petka-1302 Sveti-Duh Kristus-križ.jpg|Brez križa in trpljenja ni miru Slika:Petka-1292 mozaik-apostolov-z-Jezusom.jpg|[[Apostol]]i na [[Velika noč|Veliko noč]] prejmejo obljubo miru Slika:Petka-1289 kupola-križanje.jpg|[[Jezus]] na križu odpušča sovražnikom File:Kal-Ro-0354 Pista-Janez.jpg|[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] kraljuje na [[Kalemegdan]]u nad [[Donava|Donavo]] Slika:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|[[Ikonostas]] in vsa cerkevna oprava poziva k miru Slika:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|[[Lestenec]] v [[Cerkev Rožica|Cerkvi Rožici]] sestavlja orožje iz [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] File:Kal-Ro-0317 cerkev-Rožica-obzidje.jpg|Tudi v [[Cerkev Rožica|Cerkvi Rožici]] ne manjka romarjev File:Kal-Ro-0299 Cerkev-Rožica Pista-Tapai.jpg|Vojaka pred [[Cerkev Rožica|Rožico]] naj bi kot zadnja oznanjala mir ([[1918]]) </gallery> </center> 2022 je Rusija (Putin) napadla Ukrajino, katere dele je zasedal že od 2014; letos, 2026, pa sta Amerika (Trump) in Izrael (Metanjahu) napadla Iran. Slednji je bombardiral tudi naftne naprave, Iran pa je zaprl Hormuško ožino in tako so cene nafte poskočile po vsem svetu. Čeprav se je predsednik hvalisal s popolno zmago in pobojem vodilnih iranskih politikov že po nekaj dnevih, vojni ni videti konca. Resda je revolucionarna garda in celotni islamski režim kruto postopal s protestniki – jih obešal, pretepal ali streljal – vendar je vprašanje, ali je vojna najprimernejši način za reševanje tako zapletenih napetosti. Zato se vsi ljudje dobre volje trudimo, da bi prišlo do kakega dogovora in do ustavitve sovražnosti. NATO se ne mara dati potegniti v vojno ki ni njegova, čeprav mu Trump – ki se je skregal z vsemi bivšimi zavezniki in jih kolikor se da podcenjuje in žali – to hudo zameri. Ni pa jasno, s čim bi si zaslužil to tvegano sodelovanje, saj nobena vojna proti muslimanskim oziroma arabskim državam ni prinesla neke koristi ali resničnega obrata na bolje. Misel teh letošnjih multi-voščil je ravno ta, da bi k popuščanju napetosti in večnemu zaupanju med ljudmi lahko vsaj malo prispeval vsak vernik, vsak dobronameren človek. Vesele Velikonočne praznike; z iskrenimi željami in voščili, da bi zavladal mir v svetu, družini in skupnosti, pa tudi v lastnem srcu! To ti iz srca vošči pesnik Janez. Sledijo črkostihi v slovenščini, srbohrvaščini, madžarščini in angleščini; naj te okrepijo te misli na težavni življenjski poti proti nebesom. Za okrepčilo redno moli, hodi k maši v cerkev, se spovej in obhajaj: z Božjo pomočjo gre veliko lažje! {| class="wikitable" |- ! <center>''Jezus miri vse ljudi''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Isus narode pomiri''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Megváltó, békét hoz!''<br>(betűvers magyarul)</center> ! <center>''Jesus, bring us blessed peace!''<br>(acrostichon English)</center> |- !<poem> Jezus miri vse ljudi Eno geslo nam sporoča Zmago nad strastmi naroča: Ura sodbe se vrti. Svoje zbrane ogovori: »Mir vam bodi, hrabri moji In če hudi bodo boji Rešnja kri naj vas krepi!« Ista misel naj prodre V vsako verno srenjo sveta; Saj v prepiru so že leta – Enkrat čas za spravo je. Ljubi bratje in sestre: Uprimo složno se sovraštvu, Da ne služimo bogastvu In pa grehu: Bogu le. </poem> | <poem> Isus narode pomiri, (a) Sukobi još uvek traju Uskrs znamenje je slave – Sviće zora Božjem raju. Narodi za mirom čeznu; Ali to je dar od Boga: Radost neka srca puni, Odsad neka vlada sloga. Dobar da je prema svima: Eto – pravog kršćanina; Pomaže rad potrebnima (a) Osobito ukućanima. Milost Božja nek nas prati, Istinito nastojanje: Rad i ljubav – darovanje I veselo praznovanje. </poem> | <poem> Megváltó, nekünk békét hoz! Egyetlen igaz reményünk; Gyöterték borzasztóan őt – Valódi Isten Bárányát. Ám nem panaszkodott miatt: „Legyen, Atyám, akaratod!” Tehát ezt hozom bűnökért Ó – engesztelek emberért. Bocsássátok egymásnak hát! Éneklés közben imádkozz Kezdődött ugyan új korszak: Éljen örökre szeretet! Terád felelősség hárul nagy, Hogy mostantól jóságos vagy: Olvasd természet titkait – Zengjenek bájos angyalok! </poem> | <poem> Jesus, bring us blessed peace! Easter morning he rose alive – Sunday forever changing now; Us with the true faith strengthenes. So conquered he death and hell But also fear of bad human; Remember this day, everyone. In church go crowd, not just alone Now better times are coming soon. Go forward strengthened by grace. Us all the risen Savior loves, So easier overcome the sin Perharps have a tough fight ahead; Each man step forward courageously! Catch not in devil’ cunning snares – Eternal life guarantees God! </poem> |} ==== ''Življenje zmaguje'' (Sklep [[sveto leto|svetega leta]] 2025: »Romarji upanja«) ==== V slovenskih pravljicah ni redek motiv da reven krojač proda hudiču za denar svojo dušo; morebiti pa zlodej doseže, da mu proda tudi tisto, ''za kar krojač ne ve, da ima, a »ne meri nič in ne tehta nič«''. Nesrečni čevljar ni vedel, da je prodal komaj spočetega otroka, po katerega je črnuh prišel takoj ob njegovem rojstvu. Pri takih legendah na koncu hudi duh po Marijinem posredovanju opeharjen mora oditi praznih rok. Danes pa smo opeharjeni mi vsi, ki nekaj damo na resnične vrednote; saj nekateri krogi imajo za velik uspeh, če te vrednote čimbolj smešijo ter uničujejo zlasti tisto, »kar ne meri nič in ne tehta nič«. Menijo celo, da bodo z neomejenim širjenjem takih destruktivnih »pravic« pripravili svojemu in drugim narodom veliko uslugo in napredek; da, nasilno širijo prepričanje, da je človekova dolžnot borba proti zdravju, družini in življenju nerojenih in starih, ki jo morajo drago plačevati tudi branilci življenja.<ref>{{cite web|url=https://nova24tv.si/v-evropskem-parlamentu-bodo-razkrite-manipulacije-pobude-moj-glas-moja-izbira/|title= V Evropskem parlamentu bodo razkrite manipulacije pobude Moj glas, moja izbira|publisher=nova24tv.si|author=I.K.|place=Ljubljana|language=sl|date=25. november 2025|accessdate=20. december 2025}}</ref> Ne bodo poskrbeli mladim družinam za stanovanja, otrokom za vrtce ali bolnikom za potrebno zdravljenje, tudi v toplicah - ampak bomo prisiljeni prav vsi davkoplačevalci plačevati ubijanje nerojenih otrok, ki jih bodo lahko brezplačno pri nas opravljale tujke. Do normalnega in nujnega cepljenja postavljajo nemogoče ovire, kršilcem tovrstnih zakonov pa odplačujejo kazni iz davkoplačevalskega denarja! Z zlorabo in obračanjem zastarelih gesel npr. proti nujnemu cepljenju kakor tudi normalni spolnosti in porajanju, kar je vse naperjeno proti človeškemu življenju, pa si surovo in zvito nabirajo politične točke.<ref>{{cite web|url=https://journals.sagepub.com/doi/pdf/10.1177/17506980241262391|title= My body my choice: The hostile appropriation of feminist cultural memory in American anti-vaccine movements|publisher=Memory studies|author=Tashina Blom|place=Utrecht|language=en|date=2024|accessdate=20. december 2025}}</ref> Znameniti zdravnik [[Anton Lisec]], ki je tem vprašanjem posvetil vse svoje življenje, je dejal: »V spočetem bitju je na najmanjšem prostoru skrita največja vrednost v vesolju – a to je človek s telesom ni dušo.« Ali res mislijo nekateri, da je splav res pridobitev, ki bi jo morali gromoglasno proslavljati? In to v času, ko prav zaradi take »napredne kulture smrti« (sv. [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel Veliki]]) pred našimi očmi izumira tako [[Slovenija]] kot [[Evropa]]? Rešitev ni v splavu, evtanaziji ali spolni anarhiji, ampak v vsestranski podpori mladim družinam in odgovornem delu, pa tudi v vrnitvi k pregovorni slovenski vernosti in poštenosti, pridnosti in zvestobi. Nedavno tega se je pisatelj [[Fran Ksaver Meško|Meško]] v skrbeh spraševal: "Kam plovemo?" Lahko bi se spraševali kot pesnik tudi mi: „Zakaj proti?“<ref>{{cite web|url=https://vipavska.eu/2022/10/12/zakaj-proti/|title=Zakaj proti|publisher=Vipavska|author=|place=|language=sl|date=12. oktober 2022|accessdate=17. december 2025}}</ref> Vsak pošten človek mora biti proti ubijanju svoje vrste, svojega naroda, svoje družine! V želji, da bi slavilo zmago življenje in ne smrt, želim sebi in tebi vesele Božične praznike, ki so praznik rojstva in upanja, kakor tudi mirno in zdravo Novo leto Gospodovo 2026. {| class="wikitable" |- ! <center>''Življenje zmaguje''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Radujmo se ljudi svi ''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''A remény zarándokai''<br>(betűvers magyarul)</center> ! <center>''We pilgrims of hope''<br>(acrostichon English)</center> |- !<poem> Življenje zmaguje In zvonček cveti, V veselju vam voščimo Ljubljene dni. Jezus rodi se En angel leti, Novico pastircem on Javit želi. Enkratno veselje Zavlada povsod: Marija rodi ga –, A njen je Gospod Glejte v nebesa Usmiljeni Bog Je prišel med nas kot En majhen otrok. </poem> | <poem> Radujmo se ljudi svi: Anđeli donose mir Daleko se pesme ore Umuknuo sav je svemir. Jaka ljubav Božja je: Marija u špilji rodi Oca voljenoga Sina – Silazećega s visina: Eno ga na slamici! Ljubav Božja neizmerna Udostoji se na zemlju Da pošalje Spasitelja. Isusu-Otkupitelju Srca svoja otvorimo; Vama ljubav poklonimo – I blagoslov zaželimo. </poem> | <poem> A remény zarándokai Ritkán együttműködnek Egy vagy kettő külön-külön Magányosnak éreznek. Énekelnek ma angyalok: Nyissátok ki szíveteket! Zarádoklat közös legyen – Ami tetszik Istennek. Reményalap Jézus Krisztus Ám önzetlen szeretet Nekünk legyen buzgó példa – Dalolnak ezt pásztorok. Oda menjünk szent misére, Kicsik mint a gyerekek: Akkor kapunk ajándékká Isteni kegyelmeket. </poem> | <poem> We pilgrims of hope Each of us aloud Personally wants It wishes, as Pope: Love each other you Greet peaceful Christmas Realistic from heart I will join by too. Many places restless Sadden people with war. Oh Jesus, bring a peace For all scared heart! Heavens are telling us Open door of God's grace People cooperate: Eternal joy just comes. </poem> |} ==== ''Upanje (p)odpira pot'' (Velikonočno voščilo 2025) ==== <center> <gallery> File:Trstenik-8852 zahod-pirhi.jpg|Vesele [[Velika noč|Velikonočne]] praznike in obilo [[pirh]]ov! File:Češnja-cveti 9215.jpg|[[Češnja]] sredi najbujnejšega cvetenja na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] File:Češnja-cveti 9216.jpg|Ujeta še zadnji trenutek - in češnja je odcvetela tik pred [[Velika noč|Veiko nočjo]] File:Rebolov-hrib 8863 spominčice.jpg|Na Rebolovem griču [[spominčica|spominčice]] cvetijo kot za stavo File:Bg-0628 Zadnja-večerja-lesorez.jpg|[[Zadnja večerja]] - lesorez [[Slovenci|slovenskega]] umetnika v [[Beograd|belograjski]] [[sostolnica|sostolnici]] File:Goriče 8927 RešnjeTelo.jpg|V [[Goriče|Goričah]] je upodobljena postavitev presvetega [[evharistija|Rešnjega telesa]] File:Bg-748 Kristusovo-vstajenje-nad-vhodom.jpg|''Hristos voskrese iz mertvih/Kristus je vstal od mrtvih'' (Cerkev sv. Marka) File:Bg-790 duša-pravičnega-večno-živi.jpg|Pravični bodo vstali s [[Jezus Kristus|Kristusom]] na večno življenje v veselju File:Karaburma 0287 pravoslavni-pop.jpg|Vsi [[kristjani]] letos skupaj slavimo [[Velika noč|Veliko noč]] File:Karaburma 0224 Tone-Rojc prav-pop.jpg|Veliki [[ekumenizem|ekumenski]] delavec [[Tone Rojc|Rojc]] je povezoval [[kristjani|kristjane]] v [[Beograd|Belem gradu]] File:Karaburma 0150 Šenk-Sbarbaro-Emanuela.jpg|[[Ekumenizem]] širijo [[šolske sestre]], [[usmiljenke]] in [[notredamke]] File:Karaburma 0157 pravoslavni-gost.jpg|[[Katoličani]] in [[pravoslavje|pravoslavci]] smo eno, tudi kadar so datumi različni File:Rumenke-trobentice 8677.jpg|[[Trobentica|Trobentice]] in [[forzicija|forzicije]] so poleg [[dren|drena]] sončne glasilke pomladi File:Bg 0336 Sveti-Sava kupola-žarki.jpg|Sončni žarki v [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvi sv. Sava]] spominjajo vernike na vstajenje File:Razpelo-Trstenik 8816-Vn-en.jpg|Razpelo pred [[Trstenik, Kranj|Trstenikom]] – v ozadju s [[Tolsti vrh|Tolstim vrhom]] in [[Storžič]]em <ref>pozdravlja turiste z [[Velika noč|velikonočnimi]] voščili v [[angleščina|angleščini]] – črkostih je sestavil [[Janez Jelen]]</ref> File:Via-crucis-8934 Goriče.jpg|thumb|Mladi in stari radi sodelujejo pri pobožnosti [[Križev pot|Križevega pota]] File:Bg-778 Razpelo Jezus-Kristus.jpg|Kristus je na križu umrl za vse človeštvo File:Trstenik-reaktivec 8815-Vn-voščilo-sl.jpg|Reaktivec nad [[Trstenik, Kranj|Trstenikom]] oddaja velikonočno voščilo v slovenščini File:Teloh-Trstenik 1979.jpg|[[Teloh]] veselo cveti v negovanem skalnjaku pred [[salezijanci|salezijanskim]] domom.<ref>Helleborus blooms profusely in the rock garden next to the Salesian home and the Catholic church of St. Martin in Trstenik. Commonly known as ''hellebores'' genus ''Helleborus'' of evergreen plants in the family Ranunculaceae.</ref> File:Tolstivrh-Stroržič 8800-Vn-hu.jpg|Vršaca [[Tolsti vrh]] & [[Storžič]] z [[Velika noč|Velikonočnimi]] voščili v [[madžarščina|madžarščini]] File:Bg 0267 Anton lesorez-spokornik.jpg|[[Sveta pokora|Spoved]] kot sprava z Bogom je bila ustanovljena na [[Velika noč|Veliko noč]] File:Bg 0259 Anton oltar-Kristusa-Kralja.jpg|Vstali [[Jezus Kristus|Kristus]] v [[Jože Plečnik|Plečnikovi]] cerkvi [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Beograd|Svetega Antona]] v [[Beograd|Belem gradu]] File:NEK 985a youth Janez Jelen t-shirts.jpg|Romanje [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[2021]] v [[Budimpešta|Budimpešto]] je razveselilo tudi mlade File:Gora-Goetzl-via11.jpg|[[Jezus Kristus|Jezusovemu]] [[Veliki petek|Velikemu petku]] je sledila [[Velika noč]] File:Beltinic Marija-vhod StaneKregar.jpg|[[Stane Kregar|Kregar]] je pogostoma slikal [[Jezus Kristus|Kristusovo]] poveličanje File:Teloh-helleborus 1981.jpg|Čeprav se ne boji snega, cveti [[teloh]] tudi spomladi. File:Trstenik-zahod 8802--sh.jpg|Sončni zahod nad [[Trstenik, Kranj|Trstenikom]] z [[Velika noč|velikonočnimi]] voščili v srbohrvaščini File:Goriče 8954-magnolija.jpg|Cvetoča snežnobela [[magnolija]] pred [[cerkev (stavba)|katoliško cerkvijo]] v [[Goriče|Goričah]] File:Trstenik-zahod 8851-sl.jpg|thumb|Sončni zahod nad Trstenikom žari v obliki velikonočnih pirhov </gallery> </center> [[Velika noč|Veliko noč]] letos praznujemo vsi [[kristjani]] skupaj – 20. aprila se v velikonočnem veselju združujemo: [[katoličani]], [[pravoslavje|pravoslavci]] in [[protestanti|evangeličani]]. To je še en razlog več, da se kristjani med seboj bolj povežemo in si medsebojno zaželimo vesele velikonočne praznike, kakor tudi sodelovanja za doseganje miru in pravičnosti v družinah, narodih in vesoljnem človeštvu. Obenem ne bomo pozabili svojih sorodnikov, dobrotnikov in prijateljev pri velikonočni hvalnici in procesiji, kakor tudi pri hvaležnem skupnem uživanju velikonočnega „žegna”. Letošnje leto je [[papež Frančišek]] razglasil za ''Redno [[sveto leto|sveto]] ’’leto upanja’’''<ref>{{cite web|url=https://www.druzina.si/clanek/geslo-jubilejnega-leta-2025-romarji-upanja|title= Geslo jubilejnega leta 2025: »Romarji upanja«|publisher=Družina.si|author=Mojca Masterl Štefanič|place=Ljubljana|language=sl|date=13. januar 2022|accessdate=19. April 2025}}</ref>. Kot simbolično je na oni svet kot "romar upanja" odšel sam papež Frančišek na sam [[Velika noč|Velikonočni]] ponedeljek v 88. letu starosti in bo njegov pogreb na Belo soboto - 26. aprila 2025 -, tik pred "Nedeljo Božjega usmiljenja"; saj je usmiljenje osnovna misel njegovih [[papeška okrožnica|okrožnic]]. Sveto ali jubilejno leto je v [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvi]] namreč vsako 25. leto, v katerem so povabljeni [[kristjani]], naj bodo pričevalci in "romarji upanja" skozi vse to leto. V tem smislu prižiga upanje tudi ta črkostih, ki želi prinesti žarek upanja v uživanjaželjni, sebični, sovražni in vasezagledani današnji svet. Upanje prižiga tudi usmerjenost ljudi k miroljubnemu in pravičnemu reševanju mednarodnih spopadov, kakor tudi miroljubno gibanje [[Srbi|srbske]] mladine in širokih ljudskih množic v smeri [[človekove pravice|človeških pravic]] in glasnosti tj. transparentnosti, kakor tudi k pridobivanju [[demokracija|demokracije]] in svobode. [[File:Goriče-narcise 8945-Vn-multi.jpg|thumb|700px|center|<center>Cvetoče rumene [[narcisa|narcise]] v [[Goriče|Goričah]] spremlja večjezično [[Velika noč|velikonočno]] voščilo<br><small>Blooming yellow daffodils in Goriče with multilingual Easter greetings]]</center></small> {| class="wikitable" |- ! <center>''Upanje podpira pot''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Nada nov otvara put''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Hope is the way to beautiful Heaven''<br>(acrostic in English)</center> ! <center>'' Jézus hozott új reményt''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Upanje podpira pot Proti Bogu in ljudem Al obvarje vseh nas zmot – Nezaupanja predvsem. Jezus s tem namenom je Enkrat vzel na rame križ; Pa je trikrat pal na tla – On odpira paradiž. Delajmo za slogo, mir, Pokesajmo grehov se: In spet zacvetelo bo Radostno zaupanje. Ako gremo s Kristusom Pot ne biva brez težav; Oče skrbno spremlja nas - Tam nam raj bo zasijal. </poem> | <poem> Nada nov otvara put – Adamov iskupi greh. Daje pouzdanje nam: Ako Krist pobeđuje Nepravdu i nasilje, Onda možemo i mi – Verni, smerni hrišćani Ostvariti spasenje. Tuga, progoni i kob Vaskrsenjem prestanu. Anđeli garantuju: Radujte se – Bog je tu! Ako složno radimo, Pastir će nam pomoći: Uspećemo zajedno Trajnu sreću postići. </poem> | <poem> Hope is the way to beautiful heaven Over all painful earthly troubles Peace brings constantly to communities Even respect to everyone is expected IS it now coming the time of Easter joy. THE trees bloom and prais the Creator We are waiting to bear abundaunt fruit. And that we can sing together Halleluja. You all people are one family of God Together let you work for a better future Or you will perish along with your hatred! How can we contribute to a new world? EAster invites us to reconciliation Very important is love for a life. Euthanasia should disappear from dictionary New life the resurrection guarantees for all! </poem> | <poem> Jézus hozott új reményt Énekel a világűr Zengedezzen teremtmény: Utolsó az első lett. Soha ne add fel magát Hamis vezetés miatt: O, Krisztus feltámadott Zárult mennyet kinyitott. Otthon nekünk mennyország; Tisztelettel közösön ÚJ lett Istennél világ: Remény, béke, szeretet. Most kellemes húsvétot Énekelve kivánunk NYissunk szivet embernek Türelemmel mind éljünk! </poem> |} ==== ''Voščimo vam novo leto'' (Novoletna kolednica za ''Leto upanja 2025'') ==== Na naši zemlji se je zgodil velik čudež, ki traja vse do dandanes: Bog se je učlovečil. Zato odprimo svoja srca novorojenemu Jezusu in ponesimo njegovo ljubezen v naše družine in soseske, med prijatelje in znance ter vse tiste, ki nas potrebujejo: zlasti pa med starejše in bolne, kakor tudi med nedolžno mladino. Naj bodo vsi nerojeni otroci sprejeti v prave družine in deležni zgledne vzgoje, da bodo postali pošteni državljani in dobri kristjani; tedaj bo srečnejše ne le prihodnje, ampak tudi mnoga naslednja leta – prav kot želijo naše starodavne kolednice. Vesel Božič ter zdravo, mirno in srečno Novo leto Gospodovo 2025. {| class="wikitable" |- ! <center>''Voščimo vam novo leto''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Sloga svetu neka vlada''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Christmas gave hope''<br>(acrostichon English)</center> ! <center>''Béke a földön, ember!''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Vekomaj prerokovani Od Očeta je poslan. Šla sta Jožef in Marija Čez dolino, hrib in plan. In ker zanju ni prostora, Morata ven v temno noč: O ljudje, ste res brezsrčni! Vam Mesija ni v pomoč? Nova pesem pričevanja Od nebes se oglasi: Višnji nam prinaša spravo, Olajšuje nam skrbi. Le nikar ne pozabimo, Eno nam zapoved da: To, da bližnjega ljubimo - Obradujmo Jezusa! </poem> | <poem> Sloga svetom neka vlada! Lepa poruka je s neba: Oprezno se čuvaj vraga Gde sa svakog čoška vreba. Ali došlo sad je vreme Svi da ljudi jednom shvate: Večnom Bogu da se vrate Eto, ljubeć svoje brate. Tamo u malom Betlehemu Usred noći Bog se rodi, Neka bude molba mu, da Vazda živimo u slobodi. Letos zbori omladina, Anđeli i domovina: »Daj nam Bože, sloge, mira – Ali boljih i pastira!« </poem> | <poem> Christmas gave us hope again Redemeer is born for us In the humble Bethlehem So became brother of all. There is only donkey, ox, Mary with maternal love And Joseph takes care of else So everyone is safe. Go the shepherds to greet them, Angels entrusted secret; Very happily bring gifts: Everyone gives him pure heart. Hurry to their families. Over world are spreading news: Peace reign among all nations; Every heart be full of joy! </poem> | <poem> Békesség az embereknek Énekelnek a mennyekben Közönségnek üzenetet Ezáltal nekünk is adnak. Angyal közli világűrnek Földnek pedig különösen – Örömököt minden népnek: Legyen megértés családban. Döntsen: barátságos legyen Örüljön az emberiség Nélkülőzeknek segitsen, Ez Újszülötett parancsa. Mária Jézusnak anyja Boldogan imádja fiát. Evvel mi is gratulálunk – Reményt hozott Üdvözitőnk. </poem> |} ==== ''Jezus nam prinaša mir'' (Velikonočno voščilo 2023) ==== Vojna v [[Ukrajina|Ukrajini]] divja že celo leto, čeprav je bila zamišljena le kot kratek “policijski pohod”, kot nekakšen “Blitzkrieg” – ko naj bi v tednu dni [[Rusi]] zasedli deželo in zamenjali vlado. Politčni analitičar in dejavni sodeležnik dogodkov ob razpadu [[Jugoslavija|Jugoslavije]], in eden najboljših poznavalcev razpada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] - kar je vse povezano z okoliščinami, ki so bile kot uvod v ukrajinsko tragedijo - [[Vuk Drašković|Drašković]], je ob prvi obletnici napada zatrdil, da ta bratomorilna vojna ne bo hitro končana in da se ne bo odvijala po načrtih iz [[Kremelj|Kremlja]].<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/watch/?v=725329322649970|title="ПУТИНОВ ГОВОР ПОДСЕЋА НА ХИТЛЕРОВ ИЗ 1938!" Вук Драшковић: Готово све што је рекао је ВЕЛИКА ЛАЖ|publisher=Kurir|author=|date=23. februar 2023|accessdate=29. februar 2024}}</ref> Dejal je tudi, da so posredno za napad krive tudi zahodne sile, ki so zahtevale od Ukrajine, da izroči svojo najmočnejšo obrambo - [[jedrsko orožje]] - Rusiji<ref>Takrat je bil na oblasti sicer sposobni in uspešni, vendar dovolj naivni ukrajinski predsednik Leonid Kravčuk (1934-2022)</ref><ref>{{cite web|url=https://www.dw.com/en/leonid-kravchuk-the-man-who-buried-the-soviet-union/a-61752809|title= Leonid Kravchuk: The man who buried the Soviet Union|publisher=Deutsche Welle|author= Roman Goncharenko|place=|date=10 maj 2022|accessdate=28. december 2024}}</ref>, ki se je v zameno obvezala, da bo "varovala njeno suverenost in nedotakljivost njenih mednarodno priznanih meja"<ref>{{cite web|url=http://www.thegenealogist.co.uk/featuredarticles/apr13_shakespeare.php |title= Was Ukraine Wrong to Give Up Its Nukes?|publisher=Foreign Affairs|author=Mariana Budjeryn|place=|date=8 April 2022|accessdate=28. december 2024}}</ref><ref>John Paull, PhD (1. januar 2023). »War in Ukraine: From Treaty to Treachery«. Proceedings of Russia-Ukraine War: Consequences for the World, 3rd International Scientific and Practical Internet Conference, March 2-3, 2023. WayScience, Dnipro, Ukraine.</ref>. Svet občuduje neverjetne žrtve, ki jih je pripravljeno prijateljsko ukrajinsko ljudstvo prispevati za svojo neodvisnost, mir in svobodo; obenem pa se zgraža nad [[okupator|okupatorjevimi]] hudodelstvi v [[Pokol v Buči|Buči]]<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?q=gruels+in+bucha+in+ukraine&qpvt=gruels+in+Bucha+in+Ukraina&form=IGRE&first=1|title=Gruesome pictures from Bucha in Ukraine|publisher=Microsoft|author=Bing|date=2022|accessdate=21. april 2023}}</ref> in drugod, zlasti pa nad neverjetno krajo otrok. Mir in sloga, sprava in sodelovanje so potrebni tako pri nas kot po vesoljnem svetu. <center> <gallery> File:Catnips-church.jpg|Mačice označujejo zelenje Cvetne nedelje<br><small>Kittens mark the greenery of Palm Sunday</small> File:Forsythia-2023.jpg|Živobarvna rumenka je prva znanilka pomladi<br><small>Yellow forsythia is the first harbinger of spring</small> File:Belo-Blato_Easter.jpg|Katoličani in evangeličani v [[Belo Blato|Belem Blatu]] praznujejo Veliko noč skupaj<br><small>Catholics and Evangelicals celebrate Easter together</small> File:Belo_Blato_storks.jpg|Letos so se štorklje vrnile zgodaj<br><small>The storks returned early this year</small> File:Muzslya-barka.jpg|V Mužlji blagoslavljajo na Cvetno nedeljo mačice<br><small>In [[Mužlja]], there is a blessing of kittens on [[Cvetna nedelja|Palm Sunday]]</small> File:Snow-peaches_02.jpg|Sneg je padel na cvetoče breskve<br><small>Snow fell on the blooming peaches</small> File:Snow-peaches_04.jpg|Sneg v aprilu ni ravno redkost<br><small>Snow in April is not even a rarity</small> File:Snow-peaches-greetings.jpg|Zasnežene breskve pozdravljajo, toda sadu ne obljubljajo<br><small>Snowy peaches bring greetings</small> File:Belo-jezero_greetings.jpg|Belo jezero z velikonočnimi voščili<br><small>[[Belo jezero]] – White lake – with Easter-greetings</small> <tt><nowiki>{{Rename|Belo-jezero Belo-Blato.ext|številka razloga|reason=because was only number}}</nowiki></tt>File:1-IMG_5993.jpg|Belo jezero and Belo Blato File:1-IMG_6003.jpg|Velikonočni črkospev v srbohrvaščini<br><small>Easter acrostic in Serbo-Croatian</small> File:Belo_jezero_2023.jpg|Belo jezero v Banatu<br><small>White lake in [[Banat]]</small> File:Belo-Blato greetings.jpg|Velikonočna voščila<br><small>Easter greetings</small> File:1-IMG_6005.jpg|Velikonočni črkospev v angleščini<br><small>Easter acrostic in English</small> File:1-IMG_6006.jpg|Velikonočni črkospev v slovenščini<br><small>Easter acrostic in Slovene</small> File:Window-flowers-greetings.jpg|Okno z rožami<br><small>Window with flowers</small> File:Flowers-greetings.jpg|Dobrodošle rože<br><small>Flowers welcome you</small> </gallery> </center> {| class="wikitable" |- ! <center>'' Nam in svetu daj svoj mir!''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>'' Isus nam donosi mir''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>'' [[Jezus Kristus|Jesus]] brings us peace''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Jézusunk békét hoz''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Nam in svetu daj svoj mir! Ali ni dobrota tvoja Mnogim vir miru, pokoja? In kljub temu je prepir. Najde vedno se hudir: Sprejo dobri se sosedje, Vojna splazi se v zaledje, Ej, prevladal je prezir. Toda mi zaupamo: Ukrajina zmagala bo, Da uživa svet svobodo - A greh vsi premagamo. Jezus kamen odvali: Mir prinaša, spravo trajno In veselje zveličavno: Raj odpira za ljudi! </poem> | <poem> Isus nam donosi mir, Samo on nas stvarno voli, U neshvaćenosti, boli Svima on je sreće vir. Nemojmo da klonemo. Ako dođu kušnje teške, Moramo kroz brda peške. Da do cilja stignemo. On pobedio je smrt. Nije bežao od patnje, Ostavio sve je tlapnje: Sišao na Božji vrt. Istina je vekovna: Mnoštvo Uskrs sada slavi, Iskreno se bližnjim bavi: Radost je neprolazna. </poem> | <poem> Jesus brings us lasting peace Everyone should be merry Son of God suffered very, Us to heal from all disease. Solemn holiday is Easter, But we all by war are saddened. Resurrection brings hope to mankind In firm faith, we live with God. Nothing stops us from charity Go between poor youth and old men Sweetly fulfill great commandment - Under God's protection and caution. See ahead of us are big days Prayer, fasting, handouts are useful Each of us should sincerely confess Celebrate Easter with whole mankind </poem> | <poem> Jézus békét hoz világnak Énekelnek angyalok; Zengedezzen minden gyermek, Urunk már feltámadott. Sűrűn nyugtalan a lelkünk, Újra bajok gyötörnek. Nekünk Krisztus a reményünk, Kezedben védd szívünket! Bízzon benne az életben, Égbe utazol vele Könnyebb sorsunk biztosan lesz, Égjen szívben kegyelme. Távol legyenek botrányok, Hálát adjunk Istennek Okmánybélyeg van bűnbánat, Zálog örök szeretet. </poem> |} <center> <gallery> File: Palm-Sunday’s_catkins_2020.jpg |Blagoslovljene [[mačica|mačice]] po [[Vojvodina|vojvodinski]] navadi na ''Cvetno nedeljo'' rabijo kot ''butare'', ''snopi'', pušli'' File:Mužlja-parochial_center.jpg|Središče [[Mužlja|mužljanske]] [[župnija|župnije]] File:Coronavirus-warning_2020.jpg |Opozorila na vseokužbo za [[koronavirus]]om nas opozarjajo na previdnost File:Blooming-peach_2020.jpg |[[Breskev|Breskve]] veselo cvetijo in so odporne na virus File:Raising Lazarus007.jpg |[[Jezus Kristus|Jezus]] obudi od mrtvih svojega prijatelja [[Lazar (ime)|Lazarja]] File:Stuttgart 2009 040 (RaBoe).jpg|[[Veliki petek|Velikopetkovna]] [[procesija]] v [[Stuttgart]]u File:Easter eggs - straw decoration.jpg|[[Pirh|''Pisanka'' oziroma ''pirh'']] označuje vstalega [[Jezus Kristus|Kristusa]] <ref>Kakor pišče samo, brez čigaršnje pomoči, zleze iz jajca, tako je Kristus sam, z lastno močjo, izšel iz zaprtega groba na Veliko noč</ref> Image:Easter Bunny Postcard 1900.jpg|Velikonočna voščilnica iz 1900 File:CrocefissioneRaffaello.jpg|''Jezusovo križanje'' [[Raffaello Santi|Rafael]], [[1502]] File:Rafael - ressureicaocristo01.jpg|''Jezus naš je vstal od smrti...'' [[Raffaello Santi|Rafael]], [[1500]] </gallery> </center> ==== ''Prijatellj človeka'' (Velikonočno voščilo 2022) ==== Besedilo je moje, izvirno, napev pa je lahko na melodijo tele pesmi:<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=AX0JBjqd1aI&list=RDMM&index=21|title=VätusWunschliste: Es gibt wohl kein Leben (Küherleben)|publisher=Oesch's die Dritten|date=17. avgust 2018|accessdate=7. april 2022}}</ref> {| class="wikitable" |- ! <center>''Prijatelj človeka''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Donosi nam nadu Bog''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Jesus overcame death''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Húsvét a békéjét adjon a népeknek''<br>(betűvers magyarul)</center> ! <center>''Tod ist überwunden!''<br>(Akrostichon deutsch)</center> ! <center>''Risorto Gesù è in Ucraina''<br>(acrostico italiano)</center> |- !<poem> Prijatelj človeka od mrtvih je vstal Rešenje prinesel, nam upanje dal. In sredi sovraštva ljubezen žari Je konec prekletstva, sovražnik beži. A vojne besnijo, podžiga jih vrag, Tako, ko da človek človeku ni brat. Enako kot nekdaj, ko Kajn je divjal Lagaje se brata je v smrt zapeljal. Je prišlo vstajenje, svobode je čas: Čestitkam pridružimo vsi se na glas: Le s sodelovanjem naprej bomo šli, od Vstalega med ukrajinske ljudi! Veselje se širi po svetu okrog, Enake ljudi nas ustvaril je Bog: Ko kanček dobrote premagal bo zlo: ah, z angeli pojemo alelujo. </poem> | <poem> Donosi nam nadu Bog, stvoritelj naš Očuvajmo slogu, jer jamči nam spas. Ne bojmo se đavla, ta vara nas on, Oterajmo ga, je ko kameleon. Sin Božji uskrsne, otvori nam raj, I snagu nam daje da zemaljski vaj. Na zasluge večne okrenemo mi, A konačno u nebo stignemo svi. Mi nećemo rata, jer Isus je mir, Najvećih je radosti večiti vir. A uskrs otvara nam čitav svemir Da jednom umiri se ljudski nemir. Uteši apostole sabrane sve, Bog-Isus poveri im zadaće te: Opraštajte grehe, to Božji je dar: Gospodin je ljudi i neba vladar. </poem> | <poem> Jesus loves all poor mankind Every year we remember this So we are closely connected with him Us all with his grace blesses he. See, by his resurrection he overcame death Over the world is spreading his grace Valorous he was in carrying the cross Equally brave in remission of sins. Really he is present in the Holy Eucharist Careful for peoples lovely Jesus Christ At the last hour he will comfort us Meating him we happily travel to eternity End of all efforts will be joy in heaven Death is the door to a better life there Easter greetings receive you from us Throughout the world reign peace and justice! </poem> | <poem> Húsvét a békéjét adjon a népeknek, Úristen kegyelmek legyenek veletek. Sűrűn a bűn sújtja az ember lelkét Vigasztalást hoz gyónás nektek. Énekel angyal: „Van jövő, jó emberek. Teljes megbocsátás – ingyenes ajándék. Istennek teszik, ha megvan a megértés, Bizony, ti vagytok most testvérek.” Értékes volt az a húsvéti éjszaka: Kőszívű katonák őriztek holttestet. Édes Üdvözítőnk győzött az ördögöt, De nekünk segít is küzdelmeinkben. Ezért kívánunk most kellemes ünnepet: Továbbá békében családban éljetek Adjon Feltámadott Jézus áldásait, Dalaljon örömmel emberiség. </poem> | <poem> Tod ist überwunden, weil Herr hat besiegt, Ostern uns gestrahlte, ist vorbei der Krieg. Dann steht vor uns eine ganz neue Zukunft In der spielt eine Rolle menschliche Vernunft. Sich Jesus erscheint den Aposteln nun, Totenbleich erschrocken, sie fragen: „Warum?“ Über die Vergebung der Sünden Vollmacht Beliebter Erlöser hat Ihnen gebracht. Erschrocken die Jünger sehen den Christus's Glanz, Riesenartig Freude erfüllt Seele ganz. Welt weite wird kennen von neuer Botschaft, Und alles ist erfüllt von göttlicher Kraft. Nemmt jetzt meine edlen Ostergrüße an, Dann über die Liebe Gottes denken an. Endlich durch uns'rer Welt erstrahlte Freiheit, Nun neue Bedeutung hat gute Arbeit. </poem> | <poem> Risorto Gesù è in Ucraina In gente amichevole e vicina Sorgente di grazia moltiplica Odio ha vinto con la carità. Redentore abbi di noi pietà Tempeste disturbano la natura Ovunque peccato distrugge città Il peso immenso sull’umanità. Non dimentichiamo la nostra età Uniti con Dio vediamo via, Che va al riconciliazione Risurrezione la confermerà Amiamo la pace, che Dio darà Invitiamo la gente che piú pregherà. Nobile saluto mio a te verrà. Alleluia con te insieme canterà. </poem> |} ==== ''Jezus upanje krepi'' (Božično voščilo 2021) ==== Božič je bil in vedno bo družinski praznik miru, dobrote in ljubezni – zato bo vedno obstal kot smerokaz človeštvu k pravim in trajnim vrednotam. Takrat se je učlovečeni Božji Sin Jezus Kristus rodil v Betlehemu od Device Marije. Od tega dogodka vse človeštvo šteje leta. To je torej pravi dan miru in sprave. Zato so angeli peli: "Slava Bogu na višavah in na zemlji mir vsem ljudem dobre volje!" Tudi mi prinašajmo v svojo okolico mir, spravo in dobroto. Dajmo slavo Bogu z molitvijo, prisostvovanjem pri sveti maši, pejemanjem zakramentov, zlasti spovedi in obhajila - pa bo zasijala Božja slava tudi na zemlji in človeštvo bo zacvetelo v zadovoljnosti, medsebojnem spoštovanju in občudovanju čudovitih Božjih del. Vesele Božične praznike vsem ljudem dobre volje, vsem, ki praznujete! {| class="wikitable" |- ! <center>''Jezus upanje krepi''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Isus nadu nam uliva''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>'' Christmas will always be nice holiday''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Karácsony szép mindig is volt,''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Jezus upanje krepi Enkrat bo prišel nas sodit Zmago v bojih dodeli Učence svoje zna prav vodit. Srce naše trepeta, Utonilo je v težavah Pot postaja trnova, Al' svetlika se v daljavah. Noč božična jasna je: Jezus se rodi na slami. Ej, ljudje, zbudimo se, Ko spev angelski nas drami! Rojen je Zveličar nam, Eno da zagotovilo: Pridi skromno k jaslicam – In nebeško 'maš plačilo. </poem> | <poem> Isus nadu nam uliva Srca širom otvorimo U svemiru čežnja pliva Svima ljubav podarimo! Nasrću na nas napasti, Ali Bog je trajno s nama Dobrom voljom miriš strasti Unatoč svim preprekama! Noću Djeva Boga rodi Anđelske se pesme ore: Mir na zemlji ljud'ma godi, U ljubavi srca gore. Lepo blagdane provedi Imaj zdravlja, puno sreće! Vidi bližnjega u bedi A Bog te ostavit neće! </poem> | <poem> Christmas will always be nice holiday Redeemer is born to save us from horror If humbly you pray, he will guide you on right way. Show him sincerely all the wounds of your soul There stand simple cribs with sheep and humble shepherds Mother-Maria wraps child in diapers Angels sing: “Glory to God in the highest!” Saint Joseph wants to provide modest suppers. Are you of good will? – Receive blessing from God, Let’s be as children and calm down with others We want to build future in harmonious way A better non-discriminatory world. Yes, we believe that love is better than hatred So forgive from the heart enemies their insults; Be Christmas of peace and of love holiday, Eye that shows to mankind the heavenly way! </poem> | <poem> Karácsony szép mindig is volt, Amikor templomba megyek. Rimánkodva vagy örömmel: Az oltárhoz ott belépek. Csak figyelmesen körülnézz! Oda tekints szeretettel Nyugodalommal megérthetsz Szívedet tölts kegyelemmel. Énekelnek az angyalok: Pihenjen egész világűr. Minden jót az embereknek Isten nevét kik tisztelnek. Nagyon boldog ünnep legyen! Daloljon egész teremtmény! Ige-Jézus Betlehemben Garantálja: itt a remény! </poem> |} ==== ''Gospodar življenja'' (Velikonočno voščilo 2021) ==== {| class="wikitable" |- ! <center>''Gospodar življenja!''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Bog koronu pobedio!''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''God won over corona!''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Jézus győzelmet nyer!''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Gospodar, življenja stvarnik, Osvobodil je ljudi Sam najvišji je udarnik - Prek prelivanja krvi. O, naj vsi ljudje spoznamo, Da neskončno ljubi nas: Ako radi se imamo Res iskreno slednji čas. Živel Jezus, kralj življenja In nebeškega miru Velkonočnega vstajenja Ljubljenim podaj daru. Enkrat pride čas slovesa, Naj nihče se ne boji: Jezus vabi nas v nebesa, Aleluja tam doni. </poem> | <poem> Bog koronu pobedio On je stvorio svemire Glavu zmiji satrveo, Kad na križu sam umire. Otvorio vrata raja, Ranu u srce zadobi Oterao pakla zmaja, Naše duše oslobodi. Ustanovio je Stenu, Po njoj deli sakramente - Obećajmo vernost njemu, Bogate nam da talente. Eto – Uskrs čestitamo, Da živimo kao braća – Isusa da veličamo – Obilato sve nam plaća. </poem> | <poem> God overcame death over cross - holy wood Oh how on Calvary he suffered for us Divine love certainly necessary was When united bad hatred against him stood. Over corona wins mighty God’s providence No doubt: he really created nature Owner of all secret law, thought and sentence, Valiantly about him speaks Holy Scripture. Eve was deceived into sin by devil Resurged our Savior and brought liberty Confession is key for remission of sins Our merciful God forgives all poverty. Remember this generosity of God On Easter health wishes us girl and boy Now here on earth live we in true brotherhood - Angelic life our soul in heaven enjoy. </poem> | <poem> Jézus mindig velünk itt van: Évek óta volt a terve. Zajmentesen jön a földre Utána embert megmentse. Sok bűnössel találkozott Gyónást, bűnbánatot adott: Ő maga saját erővel - Zengve angyal kísérettel E zárt sírból feltámadott, Lelkünk szabadulást kapott. Minden ember most vigadjon, Ennek jóért hálát adjon! Tehát húsvétünnepeket Nyertünk mint szép ajándékot. E világból mikor megyünk - Rossz irányba nem utazunk. </poem> |} ==== ''Če napade te korona'' (Božično voščilo 2020) ==== Tukaj je splet za obveščanje o gibanju prebivalstva na Zemlji, kakor tudi o poteku bolezni kovid-19 ali virusa korona, kar bo vsaj še nekaj časa pereče. Na Božič 2020 živelo 7,834,543,258 prebivalcev <ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/world-population/|title=Current World Population|publisher=world meter|date=25. december 2020|accessdate=25. december 2020}}</ref>, od katerih je bilo okuženih s koronavirusom 80,002,079, umrlo 1,753,792, a okrevalo 56,341,152. <ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/coronavirus/?utm_campaign=homeAdvegas1? |title= COVID-19 CORONAVIRUS PANDEMIC |publisher=world meter|date=25. december 2020|accessdate=25. december 2020}}</ref> ''Korona ga krona'' je naslov črkostiha-akrostiha od letos spomladi. Kljub rožnogledim predvidevanjem nekaterih krivih prerokov, da bo korone konec za mesec-dva, sem imel prav v predvidevanju, da se bo trajanje te neznane bolezni zavleklo; in res se je podaljšala njena grožnja vse do Božiča – in nič ne jenjava. In ne bi, če ne bi iznašli rešilnega cepiva. Tako hvala Bogu, 27. decembra začenjajo v EZ cepljenje – v Srbiji so začeli že pred Božičem. Nekateri dandanes strašijo pred cepljenjem, češ da povroča neplodnost. Ali ni glavni vzrok neplodnosti in da ni dovolj ali sploh nič otrok, sovražen odnos do življenja. Če kdo živi pred poroko ko da je v zakonu, po poroki pa ko da je samski, ali je to spodbuda za sprejemanje otrok? Da ne govorimo o splavu, ki ga nekatera gibanja smatrajo za »pravico« - in ne upoštevajo, da ima tudi nerojeni otrok pravico do življenja. Potem pa grmade protispočetnih sredstev, ki jih reklamira seksomafija z ogromnimi dobički – ne pa kaj je prav in narodu v korist. Koliko otrok pa ima povprečna družina? Enega, največ dva. O teh perečih vprašanjih govori tudi ta mnogojezični črkospev, ki ima posebno izvirno misel. Besedilo črkostiha je podrejeno zamisli, ki jo dajo prve črke pesmi. V teh dneh cepljenje vzbuja novo upanje. ''Korona ga krona'' je naslov velikonočnega črkostiha-akrostiha. Podoben naslov ima božično-novoleni črkoslov. To ni v duhu strašenja, ampak zbujanja (za)upanja in odgovornosti. Korona pomeni v latinščini krono ali venec. Ne krona ga virus, ampak mi ljudje, ker smo neurejeni in nespoštljivi, neprevidni in neodgovorni. [[COVID-19]] – med ljudstvom bolj znan kot [[koronavirus]], je prišel v [[Slovenija|Slovenijo]] 4. marca. Kmalu se je sodobna [[kuga]] tako razširila, da je Slovenija postala vodilna po obolelosti med bivšimi jugoslovanskimi republikami. Marsikje so po svetu uvedli izredno stanje z osnovnim sporočilom: »Ostanite doma!« Sedanji drugi (ali morda že tretji) val te vseokužbe je pa še hujši od prvega. Ni prav, da nekomu očitamo širjenje - saj [[virus]] ni kot [[pes]], ki ga privežeš na verigo. Zato previdnost vsekakor ni odveč. Nekateri so se zbirali iz kljubovalnosti in nasprotovanja trdim ukrepom ali iz drugih vzgibov: tako po Ameriki s hudimi rasnimi nemiri po Sloveniji so se zbirali kolesarji, po Črni so imeli politične pobožno obarvane procesije; po Beogradu bi študentom previdnostni ukrepi omejili nočno življenje. Zato iz skrbi za lastno zdravje spoštujmo pametne ukrepe in nujno sodelujmo, čeprav to ni vedno lahko in nam ni všeč; saj pravi pregovor: "Sloga jači - nesloga tlači!" {| class="wikitable" |- ! <center> Bodimo odgovorni! (slovensko)<ref>Javna zbiranja so ob času vseokužbe izredno nevarna zaradi možnosti množične okužbe s tem smrtonosnim virusom. Glavno vodilo pa je povsod: "Bodimo odgovorni!"</ref></center> ! <center>Budimo odgovorni! (srbohrvaško) <ref>Javna okupljanja su za vreme svezaraze izvanredno opasna poradi opasnosti da se zarazimo tim smrtonosnim virusom. Ipak je glavna lozinka svugde: "Budimo odgovorni!" </ref></center> |- | <poem> Če hočeš, da crkne hudir koroná: Zaupaj v Boga in ostani doma! </poem> | <poem> Javno se okupljate, ako neoprezni ste: Ako voliš Boga – ostati ćeš doma! </poem> |} Zato voščim »mirne [[Božič|božične praznike]] ter zdravo [[Novo leto]] [[2021]]!« {| class="wikitable" |- ! <center>''Če te pogubi korona''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Ako umreš od korone''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Dangerous a corona''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Ha megtámad a koróna''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Če napade te korona Eh - ne bije že plat zvona! Ti pomaga, da še dvomiš? Enkrat pa si roke lomiš! Prejmi nase križ trpljenja – Oznanjuj vest prerojenja, Glej ponižnost Betlehema! Upanje ves svet prevzema. Bolj ko prazno slamo mlatiš – In z nikomer se ne bratiš: Kaj ti mar kovid skrivnostni – On je tu – Bog vsemogočni! Rad' se med seboj imejmo, Odpustimo vsem brezmejno. Naj objame nas ljubezen – Ah – končana bo bolezen! </poem> | <poem> Ako umreš od korone? Kad sva zvona ti zazvone: Onda valjda upitaš se: Uj, odakle snašla mene? »Možda po sredi je greška: Redovno raskužim ruke, Eto, maska nije teška. Što – sa nikim se ne družim? Ovo ti je glavna mana: Da sebično sebe maziš. Kad je duša puna rana – Onda svoje pravo tražiš. Red je, da se Bogu moliš, Obilaziš ucviljene: Neka leči Božić-Bata Evro-narode, i mene! </poem> | <poem> Dangerous coronavirus Anxsious now is whole humankind. Nobody is safe from illness, – Grows a number of funerals. Everybody entertains hope: Rather vaccine as infections! Others help to luckless persons Under heavy circumstances. Save souls, bodies - lovely Savior! All we hope rescue from Jesus: Covid is not invincible, Only love overcomes despair. Redeemer is for us born – Over illness, death governs. Not be afraid of anything; And we wish you: Merry Christmas! </poem> | <poem> Ha megtámad a koróna Akkor baj lesz rokonságnak – Mert nem bírnak látogatni Engem a kovid kórházban. Gonosz kétségbeeséssel Téríthet az igaz útról - Ámde bizalommal fordul Máriához lelkem, szívem. A Szűzanya oltalmazónk, De a Fia mi Megváltónk, Ki gyógyítja betegséget, Orvosolja sebeinket. Reménykedjük Karácsonykor: Óhaj repül Istenünkhöz: Nagyon bánjuk bűneinket – Akkor irgalmazzon minket! </poem> |} ==== ''Korona ga krona'' (Velikonočno voščilo 2020) ==== [[File:COVID-19-outbreak-timeline.gif|thumb|200px|left|<center>Svetovni zemljevid in prikaz začetnega širjenja koronavirusa öd 12. januarja 2020 naprej]]</center> [[File:Poster "Stop microbes use good hygiene".jpg|thumb|240px|<center>Za preprečevanje vseokužbe je vsekakor pomemben dejavnik osebna higijena ([[CAWST]]).<ref>{{cite web|url=http://resources.cawst.org/package/water-sanitation-and-hygiene-poster-set-trainer-guide_en|title=Water, Sanitation and Hygiene Poster Set with Trainer Guide|publisher=Centre for Affordable Water and Sanitation Technology (CAWST)|date=March 2013}}</ref>]]</center> Nekateri mladi so govorili spomladi: „Nič ne de, če se okužim – hočem potovati in uživati!“ – a po okužbi so bridko obžalovali svojo lahkomiselnost; <ref>{{cite web|url=https://zena.blic.rs/zdravlje/student-zarazen-korona-virus/3pj3j39?utm_source=blic_kat_vesti_svet_sidebar&utm_medium=sidebar_bliczena|title= Brejdi Slader je pred kamerama izjavio: "Pa šta ako se zarazim korona virusom, hoću da se provodim". Zaražen je i sada svima PORUČUJE OVO |publisher=T. G. v: Žena Blic|date=7. april 2020|accessdate=7. april 2020}}</ref>. Tudi nekateri odrasli so se na začetku [[pandemija|vseokužbe]] delali norca iz ''smešnega virusa''; <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/nestorovic-kad-sam-rekao-da-je-ovo-najsmesniji-virus-imao-sam-za-to-jak-razlog/lj76tz1?utm_source=vuukle&utm_medium=emote_recommendations|title= Nestorović: Kad sam rekao da je ovo NAJSMEŠNIJI VIRUS, imao sam za to JAK RAZLOG|publisher=K. S. v Blic|date=6. april 2020|accessdate=7. april 2020}}</ref> - ki pa danes nikomur več ni smešen. Zavoljo njega je (vsaj) ena državnica ([[Angela Merkel|Merklova]]) morala u [[karantena|karanteno]], en predsednik ([[Boris Johnson|Johnson]]) je hudo zbolel in so ga morali prepeljali v bolnico; tudi [[Aleksandar Vučić|Vučićev]] najstarejši sin Danilo je moral v bolnico, ko se je kot prostovoljec okužil. Medtem se je [[Združene države Amerike|Amerika]] povzpela na prvo mesto po številu okuženih, kjer dnevno umira že dva tisoč ljudi (podatek od danes, 9. aprila (Aljazeera).<ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/coronavirus/country/italy/|title=Coronavirus in Italy|publisher=Worldometers|date=24. marec 2020|accessdate=30. marec 2020}}</ref> Mi kristjani poskušamo gledati na to ujmo tudi pozitivno. Odkritosrčno moramo priznati, da nam je ta čas preizkušnje temeljito očistil naravo. Nad mnogimi področji zrak že zdavnaj ni bil tako čist. Česar niso mogli doseči dolgovezni shodi in slovesne izjave, to je uspelo za kratek čas malemu virusu. Ekološko je danes naše Zemlja zdrava in blešči, ker tovarne in avtomobili ne onesnažujejo okolja. Bolezen je vrh tega odkrila mnoge heroje: med zdravstvenimi delavci, ki se žrtvujejo za bolnike celo kadar sami niso zadosti zavarovani; med sorodniki, ki skrbijo za svoje drage domače zlasti starejše; pa tudi med verskimi delavci – redovniki, redovnicami in duhovniki. Neki duhovnik je umrl, ko je podaril svoj dihalnik (=respirator) v prid mlajšemu bolniku, ki ga ni niti poznal ne. Ti čudoviti zgledi so nam spodbuda, da skazujemo večjo pozornost in ljubezen do svojih bližnjih – pač do tistih, s katerimi smo v teh okoliščinah skupaj: doma, v domu ali v bolnišnici. Prisiljeni smo z njimi biti več časa, kar je tudi priložnost za potrpežljivost in uslužnost. Angleži pravijo: »The friend in need – is a friend indeed« tj. »V stiski se pokaže, kdo je pravi prijatelj«. Nekdaj smo molili: »Kuge, lakote in vojske – reši nas, o Gospod!« Spomnimo se tega im molimo med postno žalostjo (Veliki petek Jezusovega trpljenja) in velikonočno radostjo (Jezusovo vstajenje); Jezus ne le, da zdravi bolnike, ampak s svojim vstajenjem premaguje vsako bolezen, pa tudi samo smrt, strah, hudiča in pekel ter nam odpira vrata raja. Vzemimo v roke koristno „korono“ = „rožni venec“ (''korona'' pomeni tudi »venec« - od tega slovenski ''rožni venec''), pa bomo z vztrajno molitvijo premagali to preizkušnjo na našo srečo on Božjo čast. Pokesajmo se za svoje grehe in naredimo primerne dobre sklepe – molimo tudi za spreobrnjenje grešnikov ter za prenehanje vseokužbe. Zato Vam in vsem Vašim želim veliko zdravja in sreče ter Božjega blagoslova; vsem voščim »Veselo [[Velika noč|Veliko noč]]!« {| class="wikitable" |- ! <center>'' Korona ga krona zelo!''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Korona je veliko zlo!''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>'' Mysterious corona-virus!''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Koronavírus nem tréfa!''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Korona ga krona zelo Obup se razširja po spletu Resnično, novice nas žro Ostajamo zbegani v svetu. Nikar se starina ne boj, A tudi mladina zaupaj. Gospod je življenja s teboj Alelujo veselo zaukaj. Zakaj se korone bojiš? Lahko da nevarnost ti žuga: Obenem pa grešno živiš – Ko da sta s hudičem si druga. Razvijajmo slogo, pomoč Ogibajmo greha se, mraka Naj sveti Velika nam noč, A krona nebeška nas čaka! </poem> | <poem> Korona je veliko zlo. Oh, uznemireni su ljudi. Razmatrajmo svi zajedno, Ostanimo smirene ćudi. Ne plašimo bolesti se: Al oprez će čuvat nam leđa - Jer zloća opasnija je: Energiju, ljubav nam vređa. Veselimo Uskrsu se. Ekološki priroda blista. Lišavajmo suvišnog se: Kad duša je kreposna, čista. Ojačajmo slogu, pomoć, Zar nije to prilika prava? Ljubaznost je duhovna moć - Osmišljena, divna i zdrava. </poem> | <poem> Mysterious Corona virus sows a death Yet, everyday over whole the world; So mankind race not without great reason Terrible days in isolation survives. Equally as in Chine now in America Risky situation worse is from day to day. In Christ we only give hope with sincere heart Obeying to the strict measures of state. Ululate painfully on funeral of dears So many people, every day more, more, Corona brought harmony to enemies - Organize defense against common peril. Resolve that all peoples in love will live, Obvious sign God’s benediction will be. Now congratulate I from heart on Easter day - Angels protect you on your quotidian way! </poem> | <poem> Koronavírus nem érti a tréfát! Orvosság semmilyen nem létezik ellen Rendezvény, társasság elmarad majd minden, Olvasván szentírást – gazdagabb lesz szellem. Nagyon kell vigyázni, veszélyt elkerülni Akkor Üdvözítő nyújthat segítségét, Vele még mindennap lehetne örülni, Írta a szívünkbe mennyből üdvösségét. Rend legyen, tisztaság, védett kéz és arcunk, Ugyan, majd közelebb leszünk az imában. Sötétség, gonoszság távol legyen tőlünk, Tudjuk: uralkodik Isten a világon. Rábeszélj embertársadat a jóságra, Énekelj, Húsvétot vidám gratulálva, Félelem nem lesz több – jött már az Egyházra Az ki feltámadott – békéjét kínálva. </poem> |} ==== ''Slava Bogu – mir duši'' (Božično voščilo 2019) ==== [[Božič]] je pomanjševalnica od Bog, torej ''mali Bog'', ''Božič'', rojstvo Boga med ljudmi. Mi kristjani (katoličani, pravoslavci in protestantje) verujemo, da [[Jezus Kristus|Kristus]] ni le zgodovinska osebnost (celo to mu nekateri oporekajo), od čigar rojstva štejemo leta, in da torej ni le človek, ampak tudi [[Bog]]. Iz tega logično sledi tudi prepričanje, da nam lahko pomaga v vsakršnih okoliščinah – in to izražajo največ božične in velikonočne pesmi. Seveda naj ne bi bila na prvem mestu prošnja, ampak predvsem češčenje, zahvaljevanje, zadoščevanje. Pa ne le Bogu, zahvaljujmo in veselimo se tudi svojih bližnjih, predvsem sorodnikov, znancev in prijateljev: potem bodo naši odnosi bolj pristni in človeški in bo ustvarjeno pravo ''božično družinsko razpoloženje'', ki si ga vsi želimo in ga tako manjka. {| class="wikitable" |- ! <center>''Slava Bogu – mir duši!''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Slava Bogu – mir duši!''<br>(slovostih srpskohrvatski)</center> ! <center>''Glory to God - peace to soul!''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Angyal jött hozzánk''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Slava Bogu na višavah, Ljubko pesem nam doni, Angelci pojo vzneseno, Verni, poslušajte vsi! Ali mir bo kdaj na zemlji, Bo pravica kdaj prišla? Oh nasilje vse je hujše, Groza je zavladala. Umirimo svoja srca, Mir zavlada naj ljudem, Itak je preveč prepirov, Radost nudimo predvsem. Duša, dvigni misel k Bogu Urno Jezusu povej: Še imam ljubezni zate, In za bližnjega najprej. </poem> | <poem> Slava Bogu na visini, Lepo zbore anđeli, Al je divna ovo pesma, Verni, saslušajte svi! Ali nered je na zemlji, Bilo kud se pogleda: Obest, prezir, svađa, mržnja, Groza je prevladala. Uplašena su nam srca, Mir zavladaj u nama, I tad čovek kao brat će, Rado služit drugima. Dušo, uzdigni se k Bogu Usrdno u molitvi: Šaptom bližnjemu prosledi: Imam za te ljubavi. </poem> | <poem> Glory to God in the heaven Let we sing in Christmas time: Over earth echoes forever: Rather love as tolerance. Yes, when peace shall be on the earth? God wants working in all souls, Open we hearts before his grace, Did we see all men round us? Poor, unborn child is great gift. Eating think of those who lack: Children without daily food, milk, Everyone craves warm hearts. So do not forget those in need! Others strive for affection. Under sky is place for all us, Let rule cooperation. </poem> | <poem> Angyal énekel a mennyből: „Nektek békét hirdetem. Gyertek hozzám mind szegények: A kegyelmemet adom. Legyen dicsőség a mennyben Jöjjön földre szeretet; Összes bűnöket bocsátom: Tiszta szívvel éljetek!” Téged Jézus mi imádunk, Hozzád siet minden lény, O, ne felejts, veled vagyunk: Zengedezzen teremtmény! Zúgolódás nélkül éljünk, Átszivárog bölcsőség: Nincstelenség nem lesz többé: Közel van az üdvösség. </poem> |} ==== ''Evtanazije nikdar'' (Velikonočno voščilo 2019) ==== [[Evtanazija]] (svojevoljni samomor) pomeni obup nad življenjem, poraz človeškega upanja. Na [[Velika noč|Veliko noč]] se spominjamo [[Jezus Kristus|Jezusa]], ki je vstal od mrtvih po hudem trpljenju ter nas rešil peklenskega zmaja. Zato ne bomo zavrgli iz napačnega sočutja niti svojega niti tujega življenja, ampak ga reševali – od spočetja pa do naravnega konca. Kdor pogublja življenje, sebe in druge izroča sovražniku človeškega rodu – hudiču, ki je ubijalec od začetka (Jn 8,44). Mi pa bodimo z velikonočnimi [[angel]]i, ki so znanilci življenja, miru in sloge. Zatorej voščim Vam, Vašim sorodnikom, prijateljem in znancem veselo Veliko noč! {| class="wikitable" |- ! <center>''Evtanazije nikdar!''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Eutanazija je greh!''<br>(slovostih srpskohrvatski)</center> ! <center>''Az eutanázia nagy bűn!''<br>(Betűvers magyarul)</center> ! <center>''Euthanasia a great sin!''<br>(acrostic English)</center> |- !<poem> Evtanazije nikdar! Vstal je Kristus, smrt premagal Trnovo je pot pokazal Angel ga tolažil je. Naj življenje branimo! Ali bomo se trudili, Združeno svoj križ nosili? In si raj zaslužimo. Jezus daje smisel nam: Enkrat čaka nas veselje, Nam izpolni naše želje In pomoč ponuja sam. Kdor življenje ljubi, znaj: Da premagal je sovraga, A po skušnji pride zmaga; Res pobegne pekla zmaj! </poem> | <poem> Eutanazija je greh! Usta Krist, a vrag u begu Trnov put u tom je bregu Ali vodi spasenju. Neka život branimo! Ako bićemo uporni, Zajedno, te uvek složni Imaćemo blagoslov. Jakost daje Isus sam. Ali treba saradnike, Jer su napasti velike Eno, pomoć stiže nam. Gle, ko život ljubi, znaj: Radi na spasenju ljudi, Eto vremena ne gubi; Hvali Boga – beži zmaj! </poem> | <poem> Az élet Isten ajándéka! Zarándokolunk itt a földön. Európa kiáltván: „Heuréka!” Talán a bűntől nem fél néha. Annak a téves következménye Nagy gyűlölet a nemzetek ellen: Ám jöhet-e valami jó az istentelen Zárt gondolkodásból a mai világban? Időszerű húsvéti ünnep pedig Az élet jövőjét nekünk garantál Názáreti Jézus feltámadása A győzelme halálon felett Gyászát rögtön befejeződött. Bút hoz szándék az élet ellen! Ünnepeljük tehát vidám Húsvétot, Nagy lesz a díj a mennyországban. </poem> | <poem> Euthanasia is one great sin, That will throw a man into the hell. Angel comforted Jesus in agony Now we celebrate his resurrection. A way to victory is sprinkled with thorns Some of us are ready to defend a life I will try to bear the suffering with Jesus And our cross will no longer be unbearable. Among people there is a lot of kindness Give your hands to brothers who are in need Revolution of the future is in fraternal love Easter shows us this magnificent path: Together we will overcome devil temptations: Sins of selfishness, hatred and revenge In Christ, we are all brothers and sisters Now we sing together the heavenly Alleluia! </poem> |} ==== ''Nerojenemu otroku'' ==== »Otroci so naše največje bogastvo!« Ko trkajo na naše duri, pa so morebiti včasih tudi breme. Nekateri se zato niti ne rodijo. Pesem »Nerojenemu otroku« spodbuja matere in očete, ter vse prijatelje in znance, da po svojih močeh pomagajo, da bodo otroci še naprej prihajali med nas. Če hočemo kot narod obstati, so ravno otroci jamstvo. Ob teh božičnih dneh se spominjamo Deteta, ki se je rodilo v skrajni revščini in je bilo že od začetka ogroženo. Podobno se godi tudi danes nerojenim otrokom. Pomagajmo materam, da jih lažje sprejmejo. Potem bo upanje zopet zacvetelo. Vsem, ki praznujete, želim vesele Božične praznike in srečno Novo leto. Pa veliko uspehov pri urejanju čudovite enciklopedije – Wikipedije! {| class="wikitable" |- ! <center>''Nerojenemu otroku'' (črkostih slovensko)</center> ! <center>''Nerođenom djetetu'' (slovozbor hrvatski) </center> ! <center>''Нерођеном детешцу'' (slovostih srpski/српски)</center> ! <center>''Még nem születettnek'' (betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Niso dali ti pravice Enkrat da na svet privekaš; Rajši so te umorili - Oh kolike li krivice! Jezus je prijatelj malih Enkrat k sodbi bo poklical Neusmiljene krvnike: »Eno bi rešili dete! Mar ne bi prišli med svete?« Ura je božična bila; Oh kak je razveselila Tebe, mene, ljudstvo verno! Radost diha stvarstvo celo: Obrnimo srca k Bogu! Ko zavlada mir na zemlji, Upanje bo zacvetelo. </poem> | <poem> Nisu dali ti slobode Eto da na svijet se rodiš; Radije su te ubili - Oh kolike li nepravde! Đavo ljude prevario Eva nesreću je jela: Nema nigdje takve zvijeri, Osim ljudi, da tamane Maleno i nerođeno Dijete, koje pomoć ište Jedino od svojih dragih Eno, zaštitimo njega! Tu je Božić, mali Isus Energiju novu pruža Ti daj dalje, prijatelju, Uvela ak' nisi ruža! </poem> | <poem> Нису дали ти слободу Ето да на свет се родиш; Рађе смртно те уболи - Ох колику ли неправду! Ђаво људе преварио Ева несрећу је јела: Нема звери да тамани, Оне, која своје чедо Малено и нерођено Дете, које помоћ тражи. Ето, заштитимо њега! Ту је Божић, мали Исус Енергију нову пружа. Шири руке, воли ближње, Целом свету љубав дели, Увела ак' ниси ружа! </poem> | <poem> Még nem jöttél a világra Édes kisded, de kívánod! Gonosz szülőd ravasz tervvel Neked ezt akadályozhat. Ennyi gyerek a világban Mama, tata, tud beszélni Szeretettel elfogadjál Üdvösséges ajándékot. Legyen nyugodt kis csecsemő Ember, Isten teremtménye - Téged szeret egész család: Egyszer Egyház kereszténye. Téged Jézus, szívünk kíván: Nagyon boldogok mi leszünk Együtt veled jobb jövőnk lesz Karácsonykor, csakis után! </poem> |} ==== ''Veselje vstajenja'' ==== »Veselje vstajenja« izraža pozitivno gledanje na človeško bivanje v povezavi s [[Jezus Kristus|Kristusovim]] vstajenjem od mrtvih, ki pomeni za [[kristjani|kristjane]] temelj verovanja. Naj bo tudi vsem Vikipedistom lepo v [[Velika noč|velikonočnih praznikih]], pa tudi sorodnikom, prijateljem in znancem: zdravje in mir, veselje in sreča! {| class="wikitable" |- ! <center>''Veselje vstajenja'' (črkospev slovensko)</center> ! <center>''Svima vama sretan Uskrs!'' (slovozbor hrvatski) </center> ! <center>''Свима вама срећан Васкрс!'' (slovostih srpski/српски)</center> ! <center>''Kellemes Húsvéti ünnepeket!'' (betűvers magyarul)</center> |- !<poem> 1.Veselje vstajenja spomladi odmeva, Edinstveno radostna ptica prepeva. Saj sonce bleščeče vso zemljo ogreva, Enako življenjskost vesolje odseva. 2.Ljudje obteženi smo z grehi nesloge, a Jezus rešuje nas vsake nadloge. Enkrat je na Golgoto težki križ nesel, Vsem vernim kristjanom rešenje prinesel. 3.Sedaj je raztrgal verige sovraga, Trpljenje in smrt je ovenčala zmaga: A mi se pridružimo zgodbi rešenja, Je končno napočil trenutek vstajenja: 4.En Bog je, ljubezen, dobrota vse zbira, Na svetu sovraštva zidove podira. Jedi se nebeške pri maši naužijmo, A bližnjim zamere srčno odpustimo. </poem> | <poem> 1.Svima vama sretan Uskrs! Volja Božja nek vas vodi I u odricanju bodri: Molitva, post, blagost, nemrs! 2.Anđeo je sjeo na grob, Svijetu radost objavio: Radujte se, braćo mila: Evo, Bog je uskrsnuo. 3.Tako dolazi nam blizu, Ali dođimo u crkvu: Nemojmo ga zaboravit: U bližnjem ga nalazimo. 4.Složno braćo oko Krista, Koji dijeli mir ljudima. Radost neka nama blista: Sretan budi Uskrs svima. </poem> | <poem> 1.Свима вама срећан Васкрс! Воља Божија вас води И у одрицању бодри: Молитва, пост, благост, немрс! 2.Анђел је на гробу стао, Свету милост објавио: Радујте се, браћо мила; Ево, Бог је васкрсао. 3.Тако долази нам близу, Али дођимо у цркву. Немојмо то заборавит: У блиижњем га налазимо. 4.Сложно верни око Криста, Који дели мир људима; Радост нека нама блиста: Срећан буди Васкрс свима. </poem> | <poem> 1.Húsvét jött hozzánk Úton virág virul Sebeink gyógyul Vidám a lelkünk. 2.Édes Jézusunk, Töviskoronával Igen szenvedett, Üres most a sír. 3.Nem a halál győz, Nem az ördög, gyász, Erőszakos fut, Pokol tönkre ment. 4.Erőhatás van Krisztus győzelme: Emiatt örülj Tiszta szíveddel! </poem> |} ==== ''Dobro nam je biti tu'' ==== <ref>»Dobro nam je biti tu!« (črkostih po Lk 9,33); to je geslo prve škofijske sinode v Bečkereku (Zrenjaninu). Naj bo tudi Vam dobro ob Božičnih in Novoletnih praznikih!</ref> Vesele Božične praznike in srečno, mirno ter zdravo Novo leto 2018! {| class="wikitable" |- ! <center>''Dobro nam je biti tu'' (črkospev slovensko)</center> ! <center>''Dobro nam je biti tu'' (slovospev srpskohrvatski) </center> ! <center>''Jó nekünk lenni itt'' (betűvers magyarul)</center> ! <center>''It is good, to be here'' (acrostic English)</center> |- !<poem> 1.Dobro nam je biti tu! <ref>Peter je rekel Jezusu: “Gospod, dobro nam je biti tu! ” (Lk 9,33) </ref> Oče ljubi nas nebeški Bodimo hvaležni mu, Radi imejmo rod človeški. 2.Ob spočetju ustvarjena Neumrljiva je duša, Angelska je budnica: Mir naj Božji vsak izkuša! 3.Jezus je prišel med nas, Eno mu je naročilo: Božič je ljubezni čas - In to naj vsem bo vodilo! 4.Tiha noč prinaša mir, In človeštvo se raduje. Tisoč zvezd blesti v vsemir: Uro sprave narekuje. <ref>“Slava Bogu na višavah! Mir na zemlji vsem ljudem, ki so blage volje.” (Lk 2,14)</ref> </poem> | <poem> 1.Dobro nam je biti tu! <ref>Petar reče Isusu: “Učitelju, dobro nam je, da smo ovde! ” (Lk 9,33) </ref> Otac nas nebeski ljubi Budimo mu zahvalni, Radosni su stoga ljudi. 2.Onda kad je stvorena Nesmrtna je ljudska duša, Anđeoska pevaljka: Mir nek Božji svako kuša! 3.Jednom nam se rodio, Emanuel u Betlehemu: Božić ljubavi je čas - I stog klanjamo se njemu! 4.Tiha noć prinaša mir, I sav puk se uzraduje. Tajno peva sav svemir: Uru mira određuje. <ref>“Slava Bogu na visini! Mir na zemlji svim ljudima, koji su po Božjo volji.” (Lk 2,14)</ref> </poem> | <poem> 1.Jó nekünk lenni itt! <ref>Péter így szólt Jézushoz: “Mester, jó hogy itt vagyunk! ” (Lk 9,33) </ref> Óhajtja ezt szívünk Ne menjünk sehová: Egyedül Istenünk; 2.Karácsonykor ő jött: Üdvözítőnk, Jóság, Nekünk nagy ajándék: Krisztus és Szűzanyánk. 3.Lelkünk csak énekel, E nagy csoda miatt, Nincs többé bánat, bú, Nagy ez a gondolat. 4.Itt nekünk jobb jövőt Isten csak garantál: <ref>“Dicsőség a magasságban Istennek, békesség a földön a jóakaratú embereknek.” (Lk 2,14)</ref> Tegyünk jót embernek: Templomban vár reánk! </poem> | <poem> 1.It is good to be here<ref>Peter said to Jesus, “Master, it is good for us to be here! ” (Lk 9,33) </ref> There is always peace of God. In the sky the angels sing: Soul in grace - the best job. 2.Give God in heaven praise, Our Lord is Jesus Christ: On earth born in Bethlehem, David's tribe and Mary's son. <ref>“Praise God in heaven! Peace on earth to everyone who pleases God.” (Lk 2,14)</ref> 3.To all peoples his love One new life in love brought. Be attentive to God’s voice Every heart is his home. 4.How we nice Christmas wish? Everybody is your friend: Revolution for our time: Earth is place of our love. </poem> |} ==== „Ljubite se med seboj!“ ==== {| class="wikitable" |- ! <center> Ljubite se med seboj! (slovensko)</center> ! <center> Szeressétek egymást (magyarul)</center> ! <center> Љубите се међу собом (српски)</center> ! <center> Ljubite se među sobom (hrvatski)</center> |- | <poem> 1.Ljubite se med seboj Učenik spodbuja svoje Božja volja naj takoj Iz ljubezni slavo poje. 2.Tisti, ki ljudi črti, Enkrat v pekel bo propadel, Saj dobrota nagradi; Ej, da vsakdo bi razumel. 3.Maša povezuje nas En je kruh in vino dar je, Daje v hrano se za nas, Saj krepi vse, tud' vladarje. 4.Ena vera druži nas, Bodimo hvaležni zanjo, Oh, Velikonočni gost - , Jezus, vodi v rajsko zarjo. </poem> | <poem> 1.Szeressétek egymást mindig, Ez Isten parancsolata: Régen Isten buzdít minket: Egymásra gondoskodjátok! 2.Sima úton ritkán járunk, Sötét felhő borulhat ránk, Életünket bízunk Neki, Tövises járt koronával. 3.Engem, téged, majd mindenkit: „Kövess engem!” Szólít Jézus Engedelmes ha a lelkünk, Gyorsan szívben békét nyerhet! 4.Ma van Húsvét örömnapja, Áldott legyen mindenkinek, S egyszer majd ott fent az égben Találkozunk boldogságban. </poem> | <poem> 1.Љубите се међу собом! Учи Исус нас са крста; Братимо се с драгим Богом, Истина је сада чврста. 2.Тврдокорне пак грешнике Еванђеље опомиње: Себе ближњима жртвујте, Молитва вам је у здравље. 3.Ето, данас радујмо се, Ђавола Бог поразио; Ускрснуо Исус наш је, Срећу вечну поклонио. 4.Овог дана честитамо Божју милост и блаженство, Останимо браћо сложни, , Мир нек крепи нас, јединство! </poem> | <poem> 1.Ljubite se među sobom Uči Isus nas sa križa; Bratimo se s dragim Bogom, Istinska je ljubav bliža. 2.Tvrdokorne pak grešnike Evanđelje opominje: Sebedarje isplati se, Molitva je na spasenje. 3.Eto, danas radujmo se, Đavla Bog je porazio; Uskrsnuo Isus sam je Sreću vječnu darovao. 4.Ovog dana želimo vam Božju milost i blaženost, Ostanimo braćo složni, Mir nas krijepi te jedinost! </poem> |} ==== Slikovna zbirka pirhov ==== <center> <gallery> File:Luka-egg02.jpg|Luka se veseli pirhov - saj sluti, kaj ga še čaka File:Luka-egg04.jpg|Svež pirh poraja življenje in veselje File:Luka-egg08.jpg|Piščanec se sam skobaca iz jajca File:Luka-egg13.jpg|Vesele Velikonočne praznike vsem, ki kaj daste nanje File:Luka-egg15.jpg|Vsem pa naj bo otroško veselje v pomiritev </gallery> </center> ==== Prelepa noč, izlivaj mir ==== Pesem miru za miren Božič {| class="wikitable" |- ! <center> PRELEPA NOČ (slovensko)</center> ! <center> CSODÁLATOS ÉJ (magyarul)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (hrvatski)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (srpski)</center> |- | <poem> 1.Prelepa noč, izlivaj mir V nemirna srca vseh ljudi. Bog, naša moč, veselja vir V ubožnem hlevcu se rodi. Pozabi bol, odženi greh, Zaupaj mu skrbi!<ref>Ta del pesmi je bil prvič objavljen v glasilu "Zvon Marije Pomočnice" na Rakovniku, št. 3, 25. decembra 1969. Urednik je spustil naslednje tri kitice, ki se pa glasijo takole: multilingvalno je bilo dodano letos.</ref> 2.Opolnoči se zažari Doslej teman nebesni svod. Množina angelov pojoč Se proti zemlji razvrsti In slavo Bogu pojejo Ki usmili se ljudi. 3.Zatorej bratje tudi mi Iz spanja hitro vstanimo. Se proti Betlehemu zdaj Vsi trumoma odpravimo! Odprimo srca in roke Podajmo si krepko. 4.Sovraštvo zdaj preneha naj, Ljubezen mnogo lepša je! Pač mir na zemlji vlada naj, Ki Dete ga prineslo je Na zemljo vsem, ki verni so In blagega duha. </poem> | <poem> 1.Csodálatos éj, békét önts, Az ember nyugtalan szívbe. Az Isten Betlehembe jött, Betölti minket ereje. Felejts el bút, ne vétkezzél, Rá bízzál gondjait! 2.Az égén nagy világosság Szétterjed végső sarokig. Énekelnek az angyalok És földnek békét hirdetik: A mennyből Jézus útra kelt, S a földre érkezik. 3.Tehát testvérek, vigadjuk, Mert megváltásunk közel van. A barlanghoz rögtön menjünk, Egymásnak nyújtjuk kezünket! Szívünket nyissuk szélesen Bánjuk bűneinket. 4.Most gyűlöletnek vége van, Mert szeretet ezerszer szebb! Bocsásd meg rút bűneinket, O Jézus, adj kegyelmedet: A földön minden embernek, Mind teremtményednek. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlijevaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovjek na svijet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zabliješti se, Ko da je sunce svanulo. Množina pjeva anđela, Nad Betlehemom radosno: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog kralja zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo ljepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dijete ga donijelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlivaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovek na svet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zablešti se, Ko da je sunce svanulo. Množina peva anđelska, Nad Vitlejemom prelepo: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog cara zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo lepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dete ga donelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> |} ==== Slikovna zbirka 2 ==== <center> <gallery> Slika:Gerard van Honthorst - Adoration of the Shepherds (1622).jpg|''Češčenje pastirjev'' - [[Gerard van Honthorst]], 1622 Slika:Šentilj mavrica.jpg|<center>[[Mavrica]] nad [[Župnija Št. Ilj pri Velenju|šentiljskim]] središčem <br>Slikal [[Jakob Grošl]] <br> [[3. marec|3. marca]] [[2020]]</center> Slika:Rac-Roberto_Muzlja-church.jpg|Rác Roberto nastopa v [[Mužlja|Mužlji]] Slika:Oradea Laszlo-bazilika.jpg|[[Oradea|Veliki Varadin]] v [[Romunija|Romuniji]] - spomenik sv. [[Ladislav]]a in slika [[blaženi|blaženega]] [[Szilárd Bogdánffy|Szilárda Bogdánffyja]] Slika:Jože Plečnik * Catholic church St.Anton in Belgrade.jpg|[[Jože Plečnik]] - cerkev [[Sveti Anton|svetega Antona]] v [[Beograd]]u [[Srbija]] </gallery> </center> === Starejši črkospevi === ==== Bog podari srečo ti ==== {| class="wikitable" |- ! <center> Bog podari srečo ti (slovensko)</center> ! <center> Bože daruj sreću ti (srbohrvaško) </center> ! <center> Békét ajándékozzon (magyarul)</center> ! <center> Happy Day give us, oh God (English)</center> |- |<poem> 1.Bog podari srečo ti, On te naj razveseli; Glavna skrb današnjih dni Pač je mir v [[Slovenija|Sloveniji]]. 2.Oče naš nebeški, daj, Da bo zemlja mali raj A ljubezen silnica, ki bo Rod človeški usmerjala. 3.In da sodelujemo, S tistimi, ki skupaj smo, Radi načrtujemo, Enkrat se pobratimo. 4.Čas se hitro stekel bo, [[Jezus Kristus|On]] nas klical k sebi bo, Takrat v raj odrajžamo, In se zopet združimo. </poem> | <poem> 1.Bože daruj sreću ti, On je izvor ljubavi Život od njega zavisi, Eno leži u štalici. 2.Danas njega slavimo, Ali ga i molimo: Rodove i narode Ujedini konačno. 3.Jednom dođe sudnji dan Sudac bit će Isus sam; Rado na to mislimo, Eto, čisto živimo. 4.Ćud je ljudska varljiva - Uzdajmo se u Boga! Tada mir i sloga će Ići širom zemlje sve. </poem> | <poem> 1.Békét ajándékozzon Édes Jézus népeknek, Kik engedelmeskednek Énekelnek: Dicsőség! 2.Tudjuk, hogy nyugtalanság Az ember szívében van, Jaj, ha nem jön segítség Ám csakis Betlehemből. 3.Nagyon szépen angyalok Daloltak karácsonykor. Énekeltek Glóriát, annak Ki megváltott bennünket. 4.Onnan, fentről jobb jövő Zengedezvén érkezik, Óh irgalmas Jézusunk, Nagyon téged szeretünk. </poem> | <poem> 1.Happy Christmas give us God, A son of Virgin Mary, Peace, friendship, let unite us Yes, as good community! 2.Day on day we hear from wars, A terroristic attacks, Yesterday was very bad, Give us, God, peaceful future. 3.I cooperate with you, Very many men do same Everybody make his duty, Us shall be glad Jesus Christ. So we live in harmony, God bless us every day. Other life awaits all men Divine joy there in heaven. </poem> |} ==== Angeli so oznanili ==== ''Angeli so oznanili'' je Božični črkospev v štirih jezikih: slovenskem, srbohrvaškem, madžarskem in angleškem. Po volji se lahko tudi poje, ker ima svoj napev in se sklada z vsemi štirimi besedili, ki imajo skupno tudi to, da so vsako v svojem jeziku črkostihi. Besedilo in napev je napisal Stebunik. Prepevajte veselo, širite vneto in se veselite življenja, ki je največji Božji dar človeku.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=_rWUju0sFXo|title="Isus u štali se rodi" oziroma "Angeli so oznanili"|publisher=Janez Jelen v youtube.com|date=25. december 2009|accessdate=25. december 2021}}</ref> Imel sem tudi odlične izvajalce, čeprav kamerman ni dobro opravil svoje naloge - tresel je kamero med snemanje - je napev in petje dovolj razločno. <ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=hs8zujJbDgU&list=PL3xY_5kgKKfqT6pDtVJas_IKIw70_cIGZ&index=7 |title=Kellemes karacsonydala, play Rácz Roberto, Robert and Janez Jelen |publisher=youtube.com|author=|date=25. december 2016|accessdate=24. januar 2024}}</ref> {| class="wikitable" |- ! <center> Angeli so oznanili (slovensko)</center> ! <center> Isus u štali se rodi (srbohrvaško) </center> ! <center> Kellemes Karácsonydala (magyarul)</center> ! <center> Hi, Merry Christmas' (English)</center> |- !<poem> 1.Angeli so oznanili Novo pesem so zložili: Glejte, okrog polnoči En otroček se rodi. 2.Lepo pojejo krilatci: In med sabo vsi ste bratci; Saj Odrešenik je dan, Od Očeta vam poslan. 3.Obnovimo srce grešno, Za dobroto bo uspešno; Naj v ljubezni zagori, A zamere odpusti. 4.Naj med nami sloga vlada In molitev naj pomaga; Ljubi Jezus, zmago daj In po smrti večni raj! </poem> | <poem> 1.Isus u štali se rodi, Svemir peva o slobodi: Ustajte pastiri vi Stado čuvaćemo mi. 2.Usred noći nebo sjaji Šteta, što mnoštvo ne haji: Tamo majka Marija Ama dete povija. 3.Ljubite se među sobom Izmirite se sa Bogom Skromnim jaslam priđite Emanuela štujte! 4.Radost među nama vladaj Osvetu svako nadvladaj Dajmo srce bližnjima, I čestitajmo svima! </poem> | <poem> 1.Kellemes Karácsonydala, Ez az angyaloknak hála: Legyen ébren teremtmény, Lám, közel van Betlehem! 2.Egyszer Jézus ott született, Menjünk meglátni Kisdedet: Ennek anyja Mária, Szent József ház oszlopa. 3.Korán felkelnek pásztorok, Akik nyájukat vigyáznak; Reményt, hitet a szívbe A kis Jézus önt bele. 4.Csodálatos Isten fia Oltárunkon most jelen van: Nyissunk neki szívünket Templomból jön szeretet. </poem> | <poem> 1.Many angels fly together Endless song hears whole universe: Redemeer’s in Bethlehem, Reverers let be creatures! 2.Yes, from Virgin he is born, Christ is name of your Messiah; Hurry-scurry fasten there, Rush and straw is anywhere. 3.Incomprehensible kindness Shows to peoples little Jesus: There’s source of comprehension. Mass is his standing presence, 4.And confession sins forgiveness: So I wish you Merry Christmas! How we can greet Savior now? I know: giving him pure soul. </poem> |} ==== Toplice Topolšica (črkospev 20. II. 2001) ==== <poem> Tam daleč pod hribi Šaleške doline Osamljena jasa očem se odkriva: Pod Raduho temno in strmim Smrekovcem Lepota – odsvit je nebeške modrine. Izvira zdravilni izvirk iz globine – Ceniti ga znajo bolniki nesrečni: Enako v veselje je mladim in zdravim – Trpeči hite sem iz vse domovine. Očara turiste iz daljne tujine Prijaznost osebja, sestra in zdravnikov, Okolje zeleno in jed okrepčilna, Lepote narave in srčne vrline. Še enkrat jim v hvalo zapoj melodijo - Izletniški raj si – Topolšica krasna! Cvetijo tu rože dobrote, ljubezni – naj Angelski zbori te blagoslovijo! </poem> ==== ŠENTILJSKI VASI (črkospev 29.VIII.1996) ==== <poem> Še vedno se v spomin mi vračajo glasovi znani Enkratno mile štajersko-slovenske govorice; Nikoli ne pozabim tebe, pesmi glas ubrani Tu daleč, v Vojvodini, mi o njej žgolijo ptice. Iskreno me skrbi prihodnost tvoja negotova; Le v slogi najdi moč, Šentilj, pred zlobnimi sovragi! Je več naselij: Arnače, Ložnica in Zilova – Samo župnija svet’ga Tilna dom nam var’je dragi. Kje si Podkoželj vinski, Podkraj, Laze, tihe Kote, Izropani Gradič, pomnik krščanstva in omike - ?! Varujte se, da grešne vas ne preslepijo zmote! Ako želimo v tretje tisočletje varno priti Seveda moramo, rojaki, čvrsto se združiti In z Bogom in Marijo tu in onkraj srečni biti! </poem> <small>''Širjenje in uporabljanje mojih izvirnih pesmi priporočeno; vse so "free", "public domain". Kdor je glasbeno nadarjen, lahko pesmi tudi uglasbi. Nekatere imajo že napev, vendar žal nimam programa za pisanje spletnih not.</small><br> == Obiskane države == {| class="wikitable sortable" |- ! # !! [[Država]] !! Prvi obisk |- | 1. || {{zastava|Albanija}} || 2009 |- | 2. || {{zastava|Avstrija}} || 1966 |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} || 1979 |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} || 1982 |- | 5. || {{zastava|Češka}} || 1991 |- | 6. || {{zastava|Črna gora}} || 1976 |- | 7. || {{zastava|Francija}} || 1974 |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} || 1959 |- | 9. || {{zastava|Italija}} || 1966 |- | 10. || {{zastava|Izrael}} || 2009 |- | 11. || {{zastava|Kosovo}} || 1968 |- | 12. || {{zastava|Madžarska}} || 1986 |- | 13. || {{zastava|Makedonija}} || 1979 |- | 14. || {{zastava|Monako}} || 2001 |- | 15. || {{zastava|Nemčija}} || 1991 |- | 16. || {{zastava|Palestina}} || 2009 |- | 17. || {{zastava|Romunija}} || 1976 |- | 18. || {{zastava|San Marino}} || 1972 |- | 19. || {{zastava|Slovenija}} || 1944 |- | 20. || {{zastava|Srbija}} || 1967 |- | 21. || {{zastava|Vatikan}} || 1972 |- | 22. || {{zastava|Jugoslavija}} || 1945 |} == Nekaj o meni == Rodil sem se davnega 1944. leta v fari Št. Ilj pri Velenju, imenovani skozi zgodovino tudi ''Št. Ilj pod Gradičem'' in ''Ta Spoudni Šentilj'' za razliko od ''Št. Ilja pod Turjakom'' - pri Mislinjah, ki ga imenujejo tudi ''Ta Zgornji Šentilj''. Pri nas so vedno govorili: "Grem trogat v Mislinje" - nikoli "v Mislinjo". Mislinja je voda, Mislinje so pa kraj - že od pamtiveka tako imenovan. Danes bi razložil le uporabniško ime "Stebunik". Stebovnik (v narečju Stebunik) je malo naselje na bregovih med Št.Iljem, Zg. Ponikvo in Št. Janžem. "Kadar je črno na hribu za Stebunikom, bo huda ura", pravijo. Tam spodaj pod klancem je tudi kapelica v spomin na srečno vrnitev iz Druge svetovne vojne, kar je tudi na zunanjem zidu kapelice namalano. === Moje pisanje: pesem in proza === Kot otrok sem sanjal, da bom vrtnarček in pevček. Vrtnar, sadjar in drevesničar so bili ate [[Anton Jelen|Tonček]] - pevci so bili pa vsi v žlahti in okolici. Okoliščine so pač tako nanesle, da kot duhovnik lahko opravljam med drugim tudi to dvoje. Vrtnarstvo pa je zelo podobno dušobrižništvu: podobno kot s cvetlicami je treba ravnati skrbno tudi z ljudmi - pa se pokažejo uspehi - včasih na nepričakovan način in po dolgem času. === Moj noviciat na Reki === Iz Križevcev smo se jeseni, sredi avgusta 1961, po dveletnem »aspirantatu«, ki je vseboval dva nižja razreda »klasične gimnazije za spremanje svećenika«, odpeljali z vlakom na Reko. To potovanje mi je bilo zanimivo, saj je Gorski Kotar zelo podoben slovenskim hribom in gozdovom, ki jih je v Križevcih – Prigorju – pravzaprav manjkalo. Tam so bili sicer tudi gozdovi, vendar manjši. Po večino so okolico krasile njive in travniki, razprostranjene po položnih bregovih, na katerih je enem stala tudi stolnica, v kateri smo hodili k maši. Na drugem bregu, ki se je imenoval »Kosovec«, so bila tudi škofijska polja, kar jih ni »nacionalizirala« - to je pokradla, »ljudska oblast«, kar pomeni komunisti. Reka pa je bila nekaj drugega: ne rodovitna polja, ampak pusto kraško skalovje jo je oklepalo – takrat še ni bilo naselij, ki se danes od obale raztezajo visoko navkreber. Nad reško cerkvijo Marije Pomočnice, ki so jo gradili italijanski salezijanci, se je pel breg, imenovan »Smušen breg«, kjer smo v neki vrtači igrali nogomet. Najboljši nogometaši so bili Hercegovci: Ivan Slišković, Ivan Kraljević, Sušić Zlatan, Zvonko Kristić – pa tudi nekateri Slovenci, menda kar vsi razen mene, ki sem bil za to preneroden. Naši predniki, ki jih je v noviciatu vodil gospod Tušek kot magister, so celo nogomet igrali v talarjih, ki so bili iz slabega blaga in so se hitro umazali. Nam je bilo s tem prizanešeno. Lahko smo igrali brez talarjev, in smo tako imeli manj dela s čiščenjem. Med noviciatom smo imeli dva izleta: enega na Sveto goro pri Gorici. To je bilo razumljivo, saj je bil naš magister – Slovenec Serafin Pelicon – doma iz Sovodenj pri Gorici. Tam se stekata Vipava in Soča. Tako je bil njegov kraj na italijanski strani, po neumni odločitvi zaveznikov, ki so Staro Gorico odrezali čisto nenaravno od druge Slovenije, ko da bi bili Italijani žrtev fašizma – pa so ga navdušeno pozdravljali. Še bolj nenaravna je bila zadeva s Trstom, ki bi pomenil pljuča Slovenije – pa so ga zaradi Titovega bahaškega in surovega, kar zločinskega sovraštva in iz tega izhajajočega neusmiljenega ravnanja z domobranci in drugim nasprotniki – podarili fašističnim Italijanom, ki jim je pa Trst še vedno breme in slepo črevo. Sloveniji bi pa pomenil izhod na morje. Tito je namreč po vojni dal sestreliti nekaj ameriških letal, pa tudi domobrance in druge pripadnike poražencev – dal strašno mučiti in pomoriti – morda bi število mučencev doseglo po nekaterih ocenah celo milijon mladih fantov in drugih ljudi. Ko smo 28. majnika 1962 romali oziroma se vzpenjali na Učko – seveda vso pot peš, prek Lovrana pa Veprica – kjer je župnikoval neki jezuit (oni so imeli in še imajo v upravi tudi Opatijo), smo po več urah hoje prispeli na vrh. Učka je v primeri s slovenskimi hribi prava revščina – od kraškega kamenja in nizkega rastja. Magister pa je razpisal natečaj za najboljšo pesem. Javili smo se trije: eden je bil Slovenec Tone Krnc, drugi sem bil jaz, tretjega pa se ne spomnim. Z žrebom – da se ne bi komu zamerili – so izžrebali kot najboljšo mojo pesem. Za nagrado sem dobil neki stari italijanski misal, ki je bil praktično neuporaben. No, pomembno je bilo sodelovati. Zanimivo, da smo seveda pesem morali napisati že preden smo se odpravili na pot. Zato se mi še danes čudno zdi, kako da sem mogel zadeti razpoloženje in okoliščine, ki so nas na poti tudi res spremljale, čeprav od prej gore in okolja razumljivo nisem nič poznal. Naš magister je imel zanimivo navado. Vedno je hodil okrog v talarju, četudi so ga kdaj zaradi tega zafrkavali. Morda tudi zato ni dobil od Tita potnega lista, da bi lahko obiskal svoje domače v Sovodnjah: osemkrat je delal prošnjo in osemkrat so ga odbili. To je enkrat tudi nam ves ogorčen dejal – kar je bila pri tem asketskem možu res izjema. Dejal je: »Vseh osem prošenj bom nalepil na zid, zraven pa Titovo sliko.« Kmalu po tem pa je stalinist Aleksander Ranković padel pri Titu v nemilost – in ljudje so mogli brez težav čez mejo. Pesnitev ni kaka velika umetnina – zapeta je v ljudskem slogu – saj so mi bile domače in ljube slovenske ljudske pesmi – pa tudi moja mama Marija r. Brenčič so peli v takem preprostem slogu. Ta moja pesem – za katero mislim, da je bila prva v mojem življenju – a ne zadnja - pa se glasi takole: === Naš izlet na goro Učko === <center> {| class="wikitable" |- ! <center> Naš izlet (slovensko)</center> ! <center> Naš izlet (srpski)</center> ! <center> Our Trip Učka (English)</center> ! <center> Kirándulásunk (magyarul)</center> |- | <poem> Jadransko morje lepo je – nad njim galebi letajo. Še mnogo lepše so gore, ki trdno ga oklepajo. Poglej zdaj malo naokrog! Očaral te bo ta pogled: tu čolnič je, tam velik brod – in morje seže v nedogled. Takoj iz morja dviga se en hribček lep, ki težko še boš našel lepšega na svet – a njemu Učka je ime. Ta gora strma je zelo; pa kaj zato! saj mladi smo! Pa bolj počasi plezajmo, da srečno pridemo na njo. Pot teče z nas kar curkoma, pa vendar vsi veseli smo: šest ur hoda! ni šala to! Pa tudi to prestali smo. In zdaj smo tu, na vrhu vsi; pogled uživamo z višin; vesela pesem zadoni – a vetrc lice nam hladi. Dežela Istra tu leži, z otoki morje se blešči; pogled je lep, da kar tako pozabil ga nihče ne bo. Že pozno je in krenemo nazaj – kar preko korenin; spominov mnogo nesemo domov iz istrskih planin. </poem> | <poem> Lepo je Jadransko more – iznad njega kruže galebovi. Ali su još lepše planine, koje se čvrsto dižu iz njega. Pogledaj oko sebe sada! Očarat će te ovaj pogled: ovde je čamac, tamo plovi lađa - dok se more prostire u beskraj. Izranja odmah iz mora jedno lepo brdo kojemu ćeš teško naći lepšega premca na svetu - a ovo se brdo zove Učka. Ova je planina vrlo strma; pa ništa zato! Ta mi smo mladi! Penjimo se malo sporije, da sretno stignemo do vrha. Znoj curi poput potoka, Al' ipak svi smo presretni: šest sati hodanja! ovo nije šala! Ipak smo i to preživeli. I sad smo svi gore na vrhu; uživamo u pogledu s visina; veseli spev odjekuje - dok lica vetar miluje. Tu dole leži pokrajina Istra, s otocima more blista; pogled je prekrasan, da uskoro neće ga zaboraviti od nas niko. Već je kasno, a mi krećemo Natrag dole – preko korena od drveća; Sa sobom nosimo mnogo uspomena doma sa istarskih planina. </poem> | <poem> The Adriatic Sea is beautiful – over it many seagulls fly. Even more nice are the mountains that firmly yes embrace it. Now look around! You will be enchanted by this view: here is a small boat, there large ship – and stretches sea on forever. Immediately from the sea is rising beautiful hill, which you hardly find more beautiful – in world and its Učka name. But this mountain is very steep; nothing for that, we all are young! Let's climb it slowly, safely, so that we can reach its green peak Sweat is pouring off us in streams, but we are always happy youth: half day of walking! This is no joke! And we have endured that too. And now we are here, at the top; enjoying the view from blue heights. We sing joyfully to God's glory and breeze is cooling our face. The land of Istria lies here, the sea sparkles with islands; the view is beautiful, so that nobody can it never forget. It is already late and we are Returning back – right through our roots; we carry many memories home from the Istrian mountains. </poem> | <poem> Gyönyörűszép az Adria – felette sirálytömege. Még csódaszebbek a hegyek, kik szorosan átölelik. Most nézz egy kicsit kör-körül! varázsteljes ez kilátás: itt egy kis csónak, ott hajó – végtelenségbe tenger tart. Közvetlenül a tengerből gyönyörű domb emelkedik, amelynél szebbet aligha találsz az egész világon. Učka-hegy nagyon meredek; Nem baj! Fiatalok vagyunk! Másszunk tehát rá lassabban, hogy biztosabb elérhessük. Az izzadság patakként folyt, de senki köztünk szomorú: hat óra gyaloglás - nem vicc! És ezt kibírtuk - komolyan! És most a csúcson örömmel; gyönyörködünk kilátásban. Vidám dal szól és visszhangzik és szellő hűsíti arcunkat. Itt fekszik Isztria-vidék, a tenger ezer szigettel; a kilátás valóban szép emlékezetben megmarad. Már késő van, és indulás egyenesen – csak lefelé; sok emléket viszünk haza az isztriai hegyekből. </poem> |} </center> === Moja nova maša === Leto nove maše je bilo šolsko leto petega letnika bogoslovja (1971-72) in je bilo zelo dejavno. Napisal sem tudi eno od svojih redkih pesmi. Iz svojih mladih let se spomnim pravzaprav le dveh svojih izvirnih pesmi: eno sem napisal v nviciatu 1962 ob izletu z Reke na goro Učko, drugo pa naslednje leto v hrvaščini ob majniškem oltarju na stopnicah v zavodu poleg cerkve Marije Pomočnice, kjer smo majnika opravljali večerne molitve. Zvon Marije Pomočnice <ref>Zvon Marije Pomočnice, List za don Boskove prijatelje, leto IV, 24. maja 1972, št. 2 (9)</ref> je objavil mojo skromno pesnitev na naslovni strani glasila – nevezanega s 32 stranmi, ki ga je takrat urejal dr. Stanis Kahne, je objavil mojo pesem, ki sem jo sestavil po naročilu, ker je bil tisto leto velik shod Marije Pomočnice na Rakovniku. Zapeli smo nekaj starih narodnih pesmi tudi izbrani bogoslovci štiriglasno: Andrej Rigler, Venci Zadravec, Ciril Slapšak in jaz. Med njimi je bila tudi na ciklostilu razmnožena "Tam gor je'na gora, 'na gora visoka, na nji je 'na kapelca, kapelca žegnana." Pridigal je profesor na teološki fakulteti dr. [[Maks Miklavčič]], ki je zelo posrečeno obdelal "Češčenje Marije Pomočnice pri Slovencih skozi zgodovino". Verniki so njegovo predavanje zelo pohvalili in pravili, da je prekosil samega sebe. V tem duhu je bila sestavljena tudi moja pesem. "Zeleni otok" cika na Irsko, od koder so prišli blagovestniki Slovencev, ki so imeli posrečeno prilagojevalno "irsko metodo" v nasprotju z zavojevalno "nemško metodo", ki je na naše prostore prinesla toliko zla in je tudi zatrla delo [[Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] med takratnimi Slovenci. <center> {| class="wikitable" |- ! Potomci jo častijo ''(sonet)'' |- | <poem> Častili [[Živa|Živo]] predniki so v zmoti, Postavili iz spoštovanja ji oltar; Prišel je konec njihovi slepoti: Saj niso krivi, da v temi živijo. Od severa prihajajo po poti, Ki malok'teri jo premeri samotar, Noseč ljubezen – romarji v tihoti; Na Zelen otok misli jim hitijo. Jih reka ne ovira, hrib ne moti, Slovencem dati [[Jezus Kristus|Kristusa]] želijo, Učiti o njegovi jih dobroti. Zaupanje prinašajo v [[Sveta Marija|Marijo]], Ki zbral za Mater si nebes jo je Vladar; Enako še potomci jo častijo. </poem> |} </center> === Zbirka pridig === Že od mladosti sem pisal pesmi - seveda občasno in bolj ali manj priložnostno. Nekatere so bile tudi objavljene v raznih časopisih, večina pa ne. Nekaj multilingvalnih je objavljenih tukaj in so večinoma voščila za praznike s spodbudno mislijo, ki so danes pereče. Napisal sem knjižico "Čemu živimo?" (1972, Knjižice), pa tudi pridigarski ciklus z naslovom: "Izvoljeno ljudstvo" s podnaslovi za leto A, B in C v založbi "Vinko Furlan", tiskano na Reki pri "Tipografu". Podjetnemu salezijanskemu sobratu sem lahko hvaležen, da je do izdaje med to noro Balkansko vojno sploh prišlo. Pesmica označuje imena pridig za posamezna leta: "A", "B" in "C". Same knjige so izhajale ravno obratno: C 1990, B 1991 in A, ki je tudi najobsežnejša knjiga, 1992. Še danes se čudim, kako je meni v sodelovanju s Furlanom in Superinom uspelo sredi vojnih kolobocij to dokaj zahtevno delo. In takrat se je računalniška obdelava šele začela - in je bilo tudi pri tem veliko težav. V tem vidim prst Božje Previdnosti, naj se to delo, primerno vihravemu času, pripelje do srečnega konca - kljub mnogim nasprotovanjem prav tam, kjer bi človek najmanj pričakoval. Za ilustracije se na tem mestu zahvalim svojemu bratu Blažu, kakor tudi za izdelavo lepe naslovne izvirne slike za leto "A" pokojnemu pisatelju, slikarju itd. [[Ivan Malavašič|Malavašiču]], ter za uvodno pesmico v "C" mami [[Marija Brenčič Jelen|Micki]]. <center> {| class="wikitable" |- ! ''Izvoljeno ljudstvo'' (naslov zbirke) |- | <poem><center> "Izvoljeno ljudstvo" spodbuja Gospod: Osamljeno nisi, saj ''"Jaz sem s teboj''"; (leto „A”) po poti ljubezni ''"Pogumno naprej!''" (leto „B”) sovražnikov hudih ''"Nikar se ne boj!"'' (leto „C”) </center></poem> |} </center> Od 2010 nekaj malega sodelujem pri Wikipediji. Na predlog neke Vikipedinje sem začel urejati Seznam papežev, ki sem se zanj vedno bal, da bo ostal torzo - a sem ga "po ta večem" končal. To ni bil hec - a človek le malo bolje spozna svetovno in cerkveno zgodovino in še marsikaj drugega. Ne sprejema vse "zdravo za gotovo", ampak na primer tudi ravnanje sedanjega papeža primerja z ravnanjem in življenjem nekaterih prejšnjih, od katerih eni veljajo za "dobre", drugi pa za "slabe papeže" - kam kdo sodi, pa bo povedala [[zgodovina]]. Zelo poučno: služba je res Božja, opravlja jo pa grešen človek, ki nosi s seboj vse dobre in slabe lastnosti okolja in kraja, od koder prihaja in ki ga vzgaja, kakor tudi družbe, v kateri je rasel... == Sklici == {{sklici|2}} == Priznanja == {| |- | [[Slika:Working Man's Barnstar.png|left|70px]] Za dobre članke na področju teologije in zgodovine Cerkve, podkrepljene s številnimi viri, ter za mnoge prispevane slike ti podeljujem '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Delavska zvezda|Delavsko zvezdo]]'''. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 11:17, 21. marec 2012 (CET) |- | [[Slika:Veteran 2.png|left|70px]] Dobri dve leti kaljenja je prineslo mnogotere sadove. Temu v dokaz je tole '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska_priznanja|Veteransko priznanje]]'''. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 11:17, 21. marec 2012 (CET) |- |[[Slika:Editors_Barnstar.png|left|70px]]Za vse članke o papežih ti podeljujem '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Uredniška zvezda|Uredniško zvezdo]]'''.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 23:09, 22. april 2013 (CEST) |- | [[Slika:Veteran 5.png|left|70px]] '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska_priznanja|Veteransko priznanje]]''' za 5 let zvestega sodelovanja, številne prispevke o papežih, koncilih, svetnikih in še kaj, za natančno prečesavanje virov in konstruktivne debate. Ogromno koristnega si doprinesel slovenskim bralcem in upam, da boš še naprej tako marljivo zbiral znanje v našo skrinjo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:53, 18. januar 2015 (CET) |} == Peskovniki == {{Več slik/peskovnik | footer = [[Koroški plebiscit]] se je končal neugodno za Slovence, oziroma za Jugoslavijo v korist Avstrije. Nemška propaganda je poudarjala enotnost Koroške dežele; uporabljala je deželni jezik slovenščino in zagotavljala, da bo tako ostalo tudi po plebiscitu. Svoje obljube je pa takoj po zmagi začela požirati. Slovenska stran ni znala izkoristiti avstrijskih povojnih zmešnjav. Škof [[Anton Bonaventura Jeglič|Jeglič]] je zaradi nezavednosti Slovencev odsvetoval plebiscit, a ga [[Američani]] niso upoštevali. ''Zelena'' glasovnica je bila za ''Avstrijo'', ''bela'' pa za ''Jugoslavijo''. | align = right | image1 = Plakat ob plebiscitu Koroški Slovenci 1920.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = Plakat svari pred praznimi nemškimi obljubami, češ da bo slovenščina enakopravna z nemščino. Kot mnogi duhovniki je tudi župnik [[Fran Ksaver Meško|Meško]] moral takoj po plebiscitu zbežati. | image2 = Plakat ob plebiscitu Mama, ne štimajte za Jugoslavijo 1920.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = Protijugoslovanski letak | image3 = Nalepka ob plebiscitu Zeleno je gift za Srbe in Krajnce 1920.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = Zelena propaganda je poudarjala koroško deželno zavest in nedeljivost ter celovitost Koroške. Ščuvala je zoper "Kranjce"; srbski vojaki pa so se domačinom baje zaradi nasilniškega vedenja hudo zamerili. }} :: ''[[Posebno:PrefixIndex/Uporabnik:Stebunik|Vse uporabniške podstrani]]'' * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik01 - Bill Montgomery]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik02 - Erika Kirk]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik03 - Turning Point USA]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik04 - Charlie Kirk]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik05 - Raúl Silva Henríquez]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik06 - Množično grobišče]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik07 - Benevento]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik08 - Papež Janez XXIII.]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik09 - Franz Jalics]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik10 - Osvobodilna teologija]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik11 - Balzanova nagrada]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik12 - Nadškofija Kaloča]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik13 - Obleganje Beograda (1456)]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik14 - Horacio Verbitsky]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik15 - Viteški red Božjega groba]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik16 - Škofija Kotor]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik17 - Banat]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik18 - Dom Svete Marte]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik19 - Štefan Bäuerlein]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik20 - Ivan Rafael Rodić]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik21 - Prokrust]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik22 - Ivan Benigar]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik23 - Felix Austria]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik24 - Mednarodna teološka komisija]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik25 - sl-sr Bog vse obrača na dobro]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik26 - sl Bog vse obrača na dobro]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik27 - Železobeton]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik28 - Cerkev Svetega Jožefa Delavca, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik29 - Besedni prekršek]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik29 - Papeški svet za pospeševanje enotnosti kristjanov]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik30 - Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik31 - Vojnić od Bajše]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik32 - Smiljan Čekada]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik33 - Škofija Temišvar]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik34 - Cerkev Marije Pomočnice na Knežiji]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik35 - Cerkev Marije Pomočnice na Podmurvicah]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik36 - Josip Ujčič]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik37 - Škofija Zrenjanin]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik38 - Tamás Jung]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik39 - Škofija Segedin-Čanad]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik40 - Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik41 - Kotorska stolnica]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik42 - Helena Glavatska]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik43 - Franc Perko]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik44 - Cerkev Svete Petke, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik45 - Nova doba]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik46 - Teozofsko društvo]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik47 - Svetosavje]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik48 - Nikolaj Velimirović]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik49 - Nadškofija Beograd-Karlovci]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik50 - Cerkev Rožica]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik51 - Dimitrij Pavlović]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik52 - Tomaž Perko]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik53 - Gavrilo Dožić]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik54 - Danica Drašković]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik55 - Vikentij Prodanov]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik56 - Ivan Đurić]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik57 - Vuk Drašković]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik58 - Vojislav Šešelj]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik59 - Novo pokopališče, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik60 - Biljana Vilimon]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik61 - Menih Hawkeye]] [[Kategorija:Wikipedisti Evropska unija]] [[en:User:Stebunik]] [[de:Benutzer:Stebunik]] [[hr:Suradnik:Stebunik]] [[bs:Korisnik:Stebunik]] [[sr:Корисник:Stebunik]] [[hu:Szerkesztő:Stebunik]] [[it:Utente:Stebunik]] [[sh:Korisnik:Stebunik]] 1y775q9n5yk8yig3lfyqriho83vdwwd 0 242992 6685421 6653938 2026-06-05T07:37:01Z Sporti 5955 dp 6685421 wikitext text/x-wiki '''Seznam tekem [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenske nogometne reprezentance]]'''. Od 3. junija 1992 je slovenska reprezentanca odigrala 314 uradnih tekem. V letih 1921, 1956, 1968, 1990, 1991 in 1993 je odigrala še šest tekem, ki jih [[Nogometna zveza Slovenije]] iz različnih vzrokov ne priznava kot uradne tekme slovenske reprezentance.<ref name="neuradne">{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/sportni-sos/prva-tekma-slovenske-nogometne-reprezentance-ze-leta-1921/315982 |title=Prva tekma slovenske nogometne reprezentance že leta 1921 |accessdate=27. januarja 2014 |date=6. september 2013 |publisher=MMC-RTV SLO |author=[[Slavko Jerič]] }}</ref> ==Uradne tekme== [[Slika:England - Slovenia friendly football match in 2009 2.jpg|sličica|300px|Prijateljska tekma proti [[angleška nogometna reprezentanca|Angliji]] leta 2009]] [[Slika:Russia vs Slovenia World Cup 2010 Qualification, 2009-11-14 (48).jpg|sličica|300px|Kvalifikacijska tekma proti [[ruska nogometna reprezentanca|Rusiji]] leta 2009]] [[Slika:Serbia - Slovenija football match in Belgrade, 2010.jpg|sličica|300px|Kvalifikacijska tekma proti [[srbska nogometna reprezentanca|Srbiji]] leta 2010]] [[Slika:Slovenia - USA at FIFA World Cup 2010 (2).jpg|sličica|300px|Tekma na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|SP 2010]] proti [[ameriška nogometna reprezentanca|ZDA]]]] :''<span style="background:#FFCCCC">Rdeče ozadje</span>: tekme na svetovnih in evropskih prvenstvih; <span style="background:#FFFFCC">Rumeno ozadje</span>: tekme na kvalifikacijah za svetovna in evropska prvenstva; <span style="background:#CEE0F2">Modro ozadje</span>: tekme v Ligi narodov.'' {| class="wikitable sortable" |- ! Št. ! Datum ! Stadion ! Lokacija ! Nasprotnik ! Rez. ! Tekmovanje ! Gledalci ! class="unsortable" | Vir |- | 314 | 4. junij 2026 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Ciper}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 9.023 | |- | 313 | 31. marec 2026 | [[Stadion Pod Goricom|Pod Goricom]] | {{ikonazastave|Črna Gora}} [[Podgorica]] | {{fb|Črna Gora}} | 3-2 | Prijateljska tekma | 3.000 | |- | 312 | 28. marec 2026 | [[Puskás Aréna]] | {{ikonazastave|Madžarska}} [[Budimpešta]] | {{fb|Madžarska}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 50.000 | |- bgcolor="#FFFFCC" | 311 | 18. november 2025 | [[Nationalarenan]] | {{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]] | {{fb|Švedska}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2026|Kvalifikacije za SP 2026]] | 30.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3322 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 310 | 15. november 2025 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Kosovo}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2026|Kvalifikacije za SP 2026]] | 15.400 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3323 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 309 | 13. oktober 2025 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Švica}} | 0-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2026|Kvalifikacije za SP 2026]] | 14.650 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3272 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 308 | 10. oktober 2025 | [[Stadion Faddila Vokkrija]] | {{ikonazastave|Kosovo}} [[Priština]] | {{fb|Kosovo}} | 0-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2026|Kvalifikacije za SP 2026]] | 13.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3273 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 307 | 8. september 2025 | [[St. Jakob Park]] | {{ikonazastave|Švica}} [[Basel]] | {{fb|Švica}} | 0-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2026|Kvalifikacije za SP 2026]] | 11.750 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3271 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 306 | 5. september 2025 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Švedska}} | 2-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2026|Kvalifikacije za SP 2026]] | 15.700 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3270 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 305 | 10. junij 2025 | [[Stadion Z’dežele]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|BIH}} | 2-1 | Prijateljska tekma | 12.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3266 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 304 | 6. junij 2025 | [[Stade de Luxembourg]] | {{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luxembourg]] | {{fb|Luksemburg}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 7.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3267 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 303 | 20. marec 2025 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Slovaška}} | 1-0 | Liga narodov | 14.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3225 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 302 | 20. marec 2025 | [[Tehelné pole]] | {{ikonazastave|Slovaška}} [[Bratislava]] | {{fb|Slovaška}} | 0-0 | Liga narodov | 12.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3226 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 301 | 17. november 2024 | [[Stadion Ernst Happel]] | {{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] | {{fb|Avstrija}} | 1-1 | Liga narodov | 46.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3094 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 300 | 14. november 2024 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Norveška}} | 1-4 | Liga narodov | 15.300 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3095 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 299 | 13. oktober 2024 | [[Centralni stadion (Almati)|Centralni stadion]] | {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Almati]] | {{fb|Kazahstan}} | 1-0 | Liga narodov | 19.800 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3064 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 298 | 10. oktober 2024 | [[Stadion Ullevaal]] | {{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] | {{fb|Norveška}} | 0-3 | Liga narodov | 23.350 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3065 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 297 | 9. september 2024 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Kazahstan}} | 3-0 | Liga narodov | 9.800 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2982 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 296 | 6. september 2024 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Avstrija}} | 1-1 | Liga narodov | 14.850 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2983 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 295 | 1. julij 2024 | [[Waldstadion (Frankfurt)|Waldstadion]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Frankfurt]] | {{fb|Portugalska}} | 0-0^P | [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2024|Evropsko prvenstvo 2024]] | 46.600 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2976 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 294 | 25. junij 2024 | [[RheinEnergieStadion]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Köln]] | {{fb|Anglija}} | 0-0 | [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2024|Evropsko prvenstvo 2024]] | 45.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2973 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 293 | 20. junij 2024 | [[Allianz Arena]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[München]] | {{fb|Srbija}} | 1-1 | [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2024|Evropsko prvenstvo 2024]] | 63.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2974 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 292 | 16. junij 2024 | [[MHPArena]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Stuttgart]] | {{fb|Danska}} | 1-1 | [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2024|Evropsko prvenstvo 2024]] | 55.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2975 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 291 | 8. junij 2024 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Bolgarija}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 11.040 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2970 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 290 | 4. junij 2024 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Armenija}} | 2-1 | Prijateljska tekma | 8.400 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2971 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 289 | 26. marec 2024 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Portugalska}} | 2-0 | Prijateljska tekma | 16.450 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2941 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 288 | 21. marec 2024 | [[Narodni stadion Ta' Qali|Ta' Qali]] | {{ikonazastave|Malta}} [[Ta' Qali]] | {{fb|Malta}} | 2-2 | Prijateljska tekma | 1.650 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2942 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 287 | 20. januar 2024 | [[Stadion Toyota Field|Toyota Field]] | {{ikonazastave|ZDA}} [[San Antonio]] | {{fb|ZDA}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 9.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2928 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 286 | 20. november 2023 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Kazahstan}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]] | 16.400 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2904 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 285 | 17. november 2023 | [[Stadion Parken]] | {{ikonazastave|Danska}} [[København]] | {{fb|Danska}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]] | 35.600 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2905 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 284 | 17. oktober 2023 | [[Windsor Park]] | {{ikonazastave|Severna Irska}} [[Belfast]] | {{fb|Severna Irska}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]] | 11.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2882 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 283 | 15. oktober 2023 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Finska}} | 3-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]] | 15.800 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2883 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 282 | 26. marec 2023 | [[Stadio Olimpico (San Marino)|Stadio Olimpico]] | {{ikonazastave|San Marino}} [[Serravalle]] | {{fb|San Marino}} | 4-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]] | 2.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2853 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 281 | 7. september 2023 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Severna Irska}} | 4-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]] | 12.600 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2854 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 280 | 19. junij 2023 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Danska}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]] | 14.400 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2843 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 279 | 16. junij 2023 | [[Olimpijski stadion Helsinki|Olimpijski stadion]] | {{ikonazastave|Finska}} [[Helsinki]] | {{fb|Finska}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]] | 32.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2844 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 278 | 26. marec 2023 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|San Marino}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]] | 10.300 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2815 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 277 | 23. marec 2023 | [[Astana Arena]] | {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Astana]] | {{fb|Kazahstan}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]] | 27.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2816 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 276 | 20. november 2022 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Črna Gora}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 11.200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2777 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 275 | 17. november 2022 | [[Cluj Arena]] | {{ikonazastave|Romunija}} [[Cluj]] | {{fb|Romunija}} | 2-1 | Prijateljska tekma | 6.800 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2786 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 274 | 27. september 2022 | [[Friends Arena]] | {{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]] | {{fb|Švedska}} | 1-1 | Liga narodov | 22.900 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2755 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 273 | 24. september 2022 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Norveška}} | 2-1 | Liga narodov | 16.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2756 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 272 | 12. junij 2022 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Srbija}} | 2-2 | Liga narodov | 13.800 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2719 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 271 | 9. junij 2022 | [[Stadion Ullevaal]] | {{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] | {{fb|Norveška}} | 0-0 | Liga narodov | 18.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2720 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 270 | 5. junij 2022 | [[Stadion Rajka Mitića]] | {{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] | {{fb|Srbija}} | 1-4 | Liga narodov | 15.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2721 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 269 | 2. junij 2022 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Švedska}} | 0-2 | Liga narodov | 5.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2722 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 268 | 28. marec 2022 | [[Stadion Education City|Education City]] | {{ikonazastave|Katar}} [[Al Rajan]] | {{fb|Katar}} | 0-0 | Prijateljska tekma | | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2703 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 267 | 26. marec 2022 | [[Stadion Education City|Education City]] | {{ikonazastave|Katar}} [[Al Rajan]] | {{fb|Hrvaška}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2702 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 266 | 14. november 2021 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Ciper}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]] | 5.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2653 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 265 | 11. november 2021 | [[Stadion Antona Malatinskega|Antona Malatinskega]] | {{ikonazastave|Slovaška}} [[Trnava]] | {{fb|Slovaška}} | 2-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]] | 2.700 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2654 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 264 | 11. oktober 2021 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Rusija}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]] | 6.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2631 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 263 | 8. oktober 2021 | [[Narodni stadion, Ta' Qali|Ta' Qali]] | {{ikonazastave|Malta}} [[Ta' Qali]] | {{fb|Malta}} | 4-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]] | 2.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2632 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 262 | 7. september 2021 | [[Stadion Poljud]] | {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Split]] | {{fb|Hrvaška}} | 0-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]] | 16.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2612 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 261 | 4. september 2021 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Malta}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]] | 4.600 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2613 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 260 | 1. september 2021 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Slovaška}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]] | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2614 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 259 | 4. junij 2021 | [[Stadion Bonifika|Bonifika]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Koper]] | {{fb|GIB}} | 6-0 | Prijateljska tekma | 500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2470 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 258 | 1. junij 2021 | [[Stadion Tošeja Proeskega]] | {{ikonazastave|Makedonija}} [[Skopje]] | {{fb|Severna Makedonija}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2471 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 257 | 30. marec 2021 | [[Stadion GSP]] | {{ikonazastave|Ciper}} [[Nikozija]] | {{fb|Ciper}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]] | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2580 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 256 | 27. marec 2021 | [[Stadion Fišt]] | {{ikonazastave|Rusija}} [[Moskva]] | {{fb|Rusija}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]] | 13.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2581 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 255 | 24. marec 2021 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Hrvaška}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]] | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2582 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 254 | 18. november 2020 | [[Stadion Georgiosa Kamarasa]] | {{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]] | {{fb|Grčija}} | 0-0 | Liga narodov | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2444 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 253 | 15. november 2020 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Kosovo}} | 2-1 | Liga narodov | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2445 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 252 | 11. november 2020 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Azerbajdžan}} | 0-0 | Prijateljska tekma | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2447 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 251 | 14. oktober 2020 | [[Stadion Zimbru]] | {{ikonazastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] | {{fb|Moldavija}} | 4-0 | Liga narodov | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2438 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 250 | 11. oktober 2020 | [[Stadion Faddila Vokkrija]] | {{ikonazastave|Kosovo}} [[Priština]] | {{fb|Kosovo}} | 1-0 | Liga narodov | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2437 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 249 | 7. oktober 2020 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|San Marino}} | 4-0 | Prijateljska tekma | 500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2436 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 248 | 6. september 2020 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Moldavija}} | 1-0 | Liga narodov | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2431 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 247 | 3. september 2020 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Grčija}} | 0-0 | Liga narodov | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2432 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 246 | 19. november 2019 | [[Narodni stadion v Varšavi|Narodni stadion]] | {{ikonazastave|Poljska}} [[Varšava]] | {{fb|Poljska}} | 2-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]] | 53.950 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2302 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 245 | 16. november 2019 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Latvija}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]] | 11.900 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2303 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 244 | 13. oktober 2019 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Avstrija}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]] | 15.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2291 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 243 | 10. oktober 2019 | [[Stadion Tošeja Proeskega]] | {{ikonazastave|Makedonija}} [[Skopje]] | {{fb|Severna Makedonija}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]] | 16.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2292 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 242 | 9. september 2019 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Izrael}} | 3-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]] | 10.700 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2277 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 241 | 6. september 2019 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Poljska}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]] | 15.230 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2278 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 240 | 10. junij 2019 | [[Stadion Daugava]] | {{ikonazastave|Latvija}} [[Riga]] | {{fb|Latvija}} | 5-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]] | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1930 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 239 | 7. junij 2019 | [[Stadion Ob Vrbskem jezeru|Ob Vrbskem jezeru]] | {{ikonazastave|Avstrija}} [[Celovec]] | {{fb|Avstrija}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]] | 19.200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1931 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 238 | 24. marec 2019 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Severna Makedonija}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]] | 9.900 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1807 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 237 | 21. marec 2019 | [[Stadion Sammyja Oferja]] | {{ikonazastave|Izrael}} [[Hajfa]] | {{fb|Izrael}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]] | 12.400 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1808 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 236 | 19. november 2018 | [[Narodni stadion Vasil Levski|Vasil Levski]] | {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Sofija]] | {{fb|Bolgarija}} | 1-1 | Liga narodov | 6.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1436 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 235 | 16. november 2018 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Norveška}} | 1-1 | Liga narodov | 10.250 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1437 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 234 | 16. oktober 2018 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Ciper}} | 1-1 | Liga narodov | 5.300 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1422 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 233 | 13. oktober 2018 | [[Stadion Ullevaal]] | {{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] | {{fb|Norveška}} | 0-1 | Liga narodov | 14.700 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1423 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 232 | 9. september 2018 | [[Stadion GSP]] | {{ikonazastave|Ciper}} [[Nikozija]] | {{fb|Ciper}} | 1-2 | Liga narodov | 300 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1398 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 231 | 6. september 2018 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Bolgarija}} | 1-2 | Liga narodov | 5.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1399 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 230 | 2. junij 2018 | [[Stadion Pod Goricom|Pod Goricom]] | {{ikonazastave|Črna Gora}} [[Podgorica]] | {{fb|Črna Gora}} | 2-0 | Prijateljska tekma | 2.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1384 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 229 | 27. marec 2018 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Belorusija}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 6.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1351 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 228 | 24. marec 2018 | [[Stadion Wörthersee]] | {{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] | {{fb|Avstrija}} | 0-3 | Prijateljska tekma | 18.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1350 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 227 | 8. oktober 2017 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Škotska}} | 2-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]] | 11.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1085 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 226 | 5. oktober 2017 | [[Stadion Wembley|Wembley]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] | {{fb|Anglija}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]] | 61.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1086 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 225 | 4. september 2017 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Litva}} | 4-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]] | 6.200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1083 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 224 | 1. september 2017 | [[Štadión Antona Malatinského]] | {{ikonazastave|Slovaška}} [[Trnava]] | {{fb|Slovaška}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]] | 15.900 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1084 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 223 | 10. junij 2017 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Malta}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]] | 7.800 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1049 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 222 | 26. marec 2017 | [[Hampden Park]] | {{ikonazastave|SCO}} [[Glasgow]] | {{fb|SCO}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]] | 35.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1048 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 221 | 14. november 2016 | [[Stadion Miejski (Vroclav)|Stadion Miejski]] | {{ikonazastave|Poljska}} [[Vroclav]] | {{fb|Poljska}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 40.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1000 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 220 | 11. november 2016 | [[Stadion Ta' Qali]] | {{ikonazastave|Malta}} [[Ta' Qali]] | {{fb|Malta}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]] | 5.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=979 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 219 | 11. oktober 2016 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Anglija}} | 0-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]] | 13.300 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=978 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 218 | 8. oktober 2016 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Slovaška}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]] | 10.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=977 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 217 | 4. september 2016 | [[Stadion LFF]] | {{ikonazastave|Litva}} [[Vilna]] | {{fb|Litva}} | 2-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]] | 4.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=976 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 216 | 5. junij 2016 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Turčija}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 7.200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=999 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 215 | 30. maj 2016 | [[Stadion Swedbank]] | {{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]] | {{fb|Švedska}} | 0-0 | Prijateljska tekma | 17.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=998 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 214 | 28. marec 2016 | [[Windsor Park ]] | {{ikonazastave|Severna Irska}} [[Belfast]] | {{fb|Severna Irska}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 13.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=997 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 213 | 23. marec 2016 | [[Stadion Bonifika|Bonifika]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Koper]] | {{fb|MKD}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=996 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 212 | 17. november 2015 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Ukrajina}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Dodatne kvalifikacije za EP 2016]] | 12.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=40 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 211 | 14. november 2015 | [[Arena Lvov]] | {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Lvov]] | {{fb|Ukrajina}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Dodatne kvalifikacije za EP 2016]] | 35.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=42 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 210 | 12. oktober 2015 | [[Stadion San Marino|San Marino]] | {{ikonazastave|San Marino}} [[San Marino]] | {{fb|San Marino}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]] | 780 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=50 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 209 | 9. oktober 2015 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Litva}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]] | 10.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=52 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 208 | 8. september 2015 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Estonija}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]] | 6.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=58 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 207 | 5. september 2015 | [[St. Jakob Park]] | {{ikonazastave|Švica}} [[Basel]] | {{fb|Švica}} | 2-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]] | 25.750 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=60 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 206 | 14. junij 2015 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Anglija}} | 2-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]] | 15.800 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=72 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 205 | 30. marec 2015 | [[Stadion Abdulaha bin Kalife|Stadion A. bin Kalife]] | {{ikonazastave|Katar}} [[Doha]] | {{fb|Katar}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=86 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 204 | 27. marec 2015 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|San Marino}} | 6-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]] | 8.300 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=88 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 203 | 19. november 2014 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Kolumbija}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 15.230 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=103 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 202 | 15. november 2014 | [[Stadion Wembley|Wembley]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] | {{fb|Anglija}} | 1-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]] | 82.300 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=104 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 201 | 12. oktober 2014 | [[Stadion LFF]] | {{ikonazastave|Litva}} [[Vilna]] | {{fb|Litva}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]] | 4.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=108 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 200 | 9. oktober 2014 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Švica}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]] | 8.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=110 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 199 | 8. september 2014 | [[Stadion Lilleküla]] | {{ikonazastave|Estonija}} [[Talin]] | {{fb|Estonija}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]] | 6.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=118 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 198 | 7. junij 2014 | [[Estadio Ciudad de La Plata|Ciudad de La Plata]] | {{ikonazastave|Argentina}} [[La Plata]] | {{fb|Argentina}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 50.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=124 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 197 | 4. junij 2014 | [[Estadio Centenario|Centenario]] | {{ikonazastave|Urugvaj}} [[Montevideo]] | {{fb|Urugvaj}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 55.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=125 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 196 | 5. marec 2014 | [[Stadion Mustafa Čaker|Mustafa Čaker]] | {{ikonazastave|Alžirija}} [[Blida]] | {{fb|Alžirija}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 30.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=143 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 195 | 19. november 2013 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Kanada}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 2.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=151 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 194 | 15. oktober 2013 | [[Stadion Suisse]] | {{ikonazastave|Švica}} [[Bern]] | {{fb|Švica}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]] | 22.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=155 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 193 | 11. oktober 2013 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Norveška}} | 3-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]] | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=158 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 192 | 10. september 2013 | [[Stadion GPS]] | {{ikonazastave|Ciper}} [[Nikozija]] | {{fb|Ciper}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]] | 800 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=164 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 191 | 6. september 2013 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Albanija}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]] | 13.850 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=168 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 190 | 14. avgust 2013 | [[Stadion Veritas|Veritas]] | {{ikonazastave|Finska}} [[Turku]] | {{fb|Finska}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 7.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=173 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 189 | 7. junij 2013 | [[Laugardalsvöllur]] | {{ikonazastave|Islandija}} [[Reykjavík]] | {{fb|Islandija}} | 4-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]] | 9.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=175 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 188 | 31. maj 2013 | [[Bielefelder Alm]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Bielefeld]] | {{fb|Turčija}} | 2-0 | Prijateljska tekma | 9.150 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=178 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 187 | 22. marec 2013 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Islandija}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]] | 6.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=196 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 186 | 6. februar 2013 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Bosna in Hercegovina}} | 0-3 | Prijateljska tekma | 16.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=205 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 185 | 14. november 2012 | [[Arena Filip II Makedonski]] | {{ikonazastave|Makedonija}} [[Skopje]] | {{fb|Makedonija}} | 2-3 | Prijateljska tekma | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=211 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 184 | 16. oktober 2012 | [[Stadion Qemal Stafa|Qemal Stafa]] | {{ikonazastave|Albanija}} [[Tirana]] | {{fb|Albanija}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]] | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=216 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 183 | 12. oktober 2012 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Ciper}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]] | 8.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=219 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 182 | 11. september 2012 | [[Stadion Ullevaal|Ullevaal]] | {{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] | {{fb|Norveška}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]] | 11.200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=229 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 181 | 7. september 2012 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Švica}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]] | 13.200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=231 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 180 | 15. avgust 2012 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|ROM}} | 4-3 | Prijateljska tekma | 4.600 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=237 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 179 | 26. maj 2012 | [[Kufstein Arena]] | {{ikonazastave|Avstrija}} [[Kufstein]] | {{fb|GRE}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 1.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=243 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 178 | 29. februar 2012 | [[Stadion Bonifika|Bonifika]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Koper]] | {{fb|SCO}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=267 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 177 | 15. november 2011 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|ZDA}} | 2-3 | Prijateljska tekma | 8.200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=274 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 176 | 11. oktober 2011 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Srbija}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]] | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=279 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 175 | 6. september 2011 | [[Stadio Artemio Franchi, Firence|Artemio Franchi]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Firence]] | {{fb|Italija}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]] | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=289 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 174 | 2. september 2011 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Estonija}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]] | 16.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=293 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 173 | 10. avgust 2011 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Belgija}} | 0-0 | Prijateljska tekma | 12.230 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=300 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 172 | 3. junij 2011 | | {{ikonazastave|Ferski otoki}} [[Toftir]] | {{fb|Ferski otoki}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]] | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=303 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 171 | 29. marec 2011 | [[Windsor Park]] | {{ikonazastave|Severna Irska}} [[Belfast]] | {{fb|Severna Irska}} | 0-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]] | 15.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=320 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 170 | 25. marec 2011 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Italija}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]] | 16.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=322 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 169 | 9. februar 2011 | [[Stadion Qemala Stafe|Qemala Stafe]] | {{ikonazastave|Albanija}} [[Tirana]] | {{fb|Albanija}} | 2-1 | Prijateljska tekma | 5.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=327 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 168 | 11. avgust 2010 | [[Stadion Bonifika|Bonifika]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Koper]] | {{fb|Gruzija}} | 1-2 | Prijateljska tekma | 4.010 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=329 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 167 | 12. oktober 2010 | [[Stadion Lilleküla]] | {{ikonazastave|Estonija}} [[Talin]] | {{fb|Estonija}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]] | 6.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=337 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 166 | 8. oktober 2010 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Ferski otoki}} | 5-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]] | 15.750 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=340 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 165 | 7. september 2010 | [[Stadion Rajka Mitića]] | {{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] | {{fb|Srbija}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]] | 40.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=347 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 164 | 3. september 2010 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Severna Irska}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]] | 12.400 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=349 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 163 | 11. avgust 2010 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Avstralija}} | 2-0 | Prijateljska tekma | 16.155 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=353 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 162 | 23. junij 2010 | [[Nelson Mandela Bay Stadium|Nelson Mandela Bay]] | {{ikonazastave|Republika Južna Afrika}} [[Nelson Mandela Bay]] | {{fb|Anglija}} | 0-1 | [[Slovenija na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Svetovno prvenstvo 2010]] | 36.893 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=356 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 161 | 18. junij 2010 | [[Soccer City]] | {{ikonazastave|Republika Južna Afrika}} [[Johannesburg]] | {{fb|Združene države Amerike}} | 2-2 | [[Slovenija na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Svetovno prvenstvo 2010]] | 45.573 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=357 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 160 | 13. junij 2010 | [[Peter Mokaba Stadium|Peter Mokaba]] | {{ikonazastave|Republika Južna Afrika}} [[Polokwane]] | {{fb|Alžirija}} | 1-0 | [[Slovenija na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Svetovno prvenstvo 2010]] | 30.325 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=358 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 159 | 4. junij 2010 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Nova Zelandija}} | 3-1 | Prijateljska tekma | 10.950 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=359 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 158 | 3. marec 2010 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Katar}} | 4-1 | Prijateljska tekma | 4.900 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=363 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 157 | 18. november 2009 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Rusija}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 12.510 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=366 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 156 | 14. november 2009 | [[Stadion Lužniki|Lužniki]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Moskva]] | {{fb|Rusija}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 71.600 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=368 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 155 | 14. oktober 2009 | [[Stadio Olimpico (San Marino)|Stadio Olimpico]] | {{ikonazastave|San Marino}} [[Serravale]] | {{fb|San Marino}} | 3-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 1.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=373 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 154 | 10. oktober 2009 | [[Tehelné pole]] | {{ikonazastave|Slovaška}} [[Bratislava]] | {{fb|Slovaška}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 24.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=374 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 153 | 9. september 2009 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Poljska}} | 3-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 11.200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=379 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 152 | 5. september 2009 | [[Stadion Wembley|Wembley]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] | {{fb|Anglija}} | 1-2 | Prijateljska tekma | 67.232 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=381 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 151 | 12. avgust 2009 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|San Marino}} | 5-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 5.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=383 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 150 | 1. april 2009 | [[Windsor Park]] | {{ikonazastave|Severna Irska}} [[Belfast]] | {{fb|Severna Irska}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 13.243 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=395 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 149 | 28. marec 2009 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Češka}} | 0-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 12.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=398 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 148 | 11. februar 2009 | [[Cristal Arena]] | {{ikonazastave|Belgija}} [[Genk]] | {{fb|Belgija}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 13.135 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=407 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 147 | 19. november 2008 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Bosna in Hercegovina}} | 3-4 | Prijateljska tekma | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=408 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 146 | 15. oktober 2008 | [[Na Stínadlech]] | {{ikonazastave|Češka}} [[Teplice]] | {{fb|Češka}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 15.220 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=411 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 145 | 11. oktober 2008 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Severna Irska}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 11.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=414 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 144 | 10. september 2008 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Slovaška}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=420 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 143 | 6. september 2008 | [[Stadion Oporowska|Oporowska]] | {{ikonazastave|Poljska}} [[Wroclaw]] | {{fb|Poljska}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 8.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=422 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 142 | 20. avgust 2008 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Hrvaška}} | 2-3 | Prijateljska tekma | 11.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=428 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 141 | 26. maj 2008 | [[Ullevi]] | {{ikonazastave|Švedska}} [[Göteborg]] | {{fb|Švedska}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=433 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 140 | 26. marec 2008 | [[ZTE Aréna]] | {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zalaegerszeg]] | {{fb|Madžarska}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=443 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 139 | 6. februar 2008 | [[Športni park Nova Gorica|Nova Gorica]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Nova Gorica]] | {{fb|Danska}} | 1-2 | Prijateljska tekma | 2.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=449 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 138 | 21. november 2007 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Bolgarija}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 3.600 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=450 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 137 | 17. oktober 2007 | [[Philips Stadion]] | {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Eindhoven]] | {{fb|Nizozemska}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 30.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=457 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 136 | 13. oktober 2007 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Albanija}} | 0-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=460 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 135 | 12. september 2007 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Belorusija}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=468 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 134 | 8. september 2007 | [[Stade Josy Barthel]] | {{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luksemburg (mesto)|Luksemburg]] | {{fb|Luksemburg}} | 3-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 2.200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=470 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 133 | 22. avgust 2007 | [[Stadion Pod Goricom|Pod Goricom]] | {{ikonazastave|Črna Gora}} [[Podgorica]] | {{fb|Črna Gora}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 8.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=474 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 132 | 6. junij 2007 | [[Stadionul Dan Păltinişanu|Dan Păltinişanu]] | {{ikonazastave|Romunija}} [[Temišvar]] | {{fb|Romunija}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=477 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 131 | 2. junij 2007 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Romunija}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 8.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=481 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 130 | 28. marec 2007 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Nizozemska}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 9.520 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=491 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 129 | 24. marec 2007 | [[Stadion Loro-Boriçi|Loro-Boriçi]] | {{ikonazastave|Albanija}} [[Skader]] | {{fb|Albanija}} | 0-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=493 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 128 | 7. februar 2007 | [[Stadion Domžale|Stadion]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Domžale]] | {{fb|Estonija}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=504 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 127 | 11. oktober 2006 | [[Stadion Dinama (Minsk)|Stadion Dinama]] | {{ikonazastave|Belorusija}} [[Minsk]] | {{fb|Belorusija}} | 2-4 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=510 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 126 | 7. oktober 2006 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Luksemburg}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=514 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 125 | 6. september 2006 | [[Narodni stadion Vasil Levski|Vasil Levski]] | {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Sofija]] | {{fb|Bolgarija}} | 0-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=523 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 124 | 15. avgust 2006 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Izrael}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=528 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 123 | 4. junij 2006 | | {{ikonazastave|Francija}} [[Pariz]] | {{fb|Slonokoščena obala}} | 0-3 | Prijateljska tekma | 8.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=532 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 122 | 31. maj 2006 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Trinidad in Tobago}} | 3-1 | Prijateljska tekma | 2.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=533 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 121 | 1. marec 2006 | | {{ikonazastave|Ciper}} [[Larnaka]] | {{fb|Romunija}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=538 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 120 | 28. februar 2006 | | {{ikonazastave|Ciper}} [[Larnaka]] | {{fb|Ciper}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 1.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=539 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 119 | 12. oktober 2005 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Škotska}} | 0-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]] | 9.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=542 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 118 | 8. oktober 2005 | | {{ikonazastave|Italija}} [[Palermo]] | {{fb|Italija}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]] | 25.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=544 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 117 | 7. september 2005 | | {{ikonazastave|Moldavija}} [[Chisinau]] | {{fb|Moldavija}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]] | 7.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=547 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 116 | 3. september 2005 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Norveška}} | 2-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]] | 10.055 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=548 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 115 | 17. avgust 2005 | | {{ikonazastave|Wales}} [[Swansea]] | {{fb|Wales}} | 0-0 | Prijateljska tekma | 12.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=550 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 114 | 4. junij 2005 | | {{ikonazastave|Belorusija}} [[Minsk]] | {{fb|Belorusija}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]] | 33.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=552 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 113 | 30. marec 2005 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Belorusija}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]] | 8.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=555 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 112 | 26. marec 2005 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Nemčija}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 9.200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=557 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 111 | 9. februar 2005 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Češka}} | 0-3 | Prijateljska tekma | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=560 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 110 | 17. november 2004 | | {{ikonazastave|Slovaška}} [[Trnava]] | {{fb|Slovaška}} | 0-0 | Prijateljska tekma | 5.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=563 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 109 | 13. oktober 2004 | | {{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] | {{fb|Norveška}} | 0-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]] | 25.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=565 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 108 | 9. oktober 2004 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Italija}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]] | 9.250 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=567 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 107 | 8. september 2004 | | {{ikonazastave|Škotska}} [[Glasgow]] | {{fb|Škotska}} | 0-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]] | 38.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=573 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 106 | 4. september 2004 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Moldavija}} | 3-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]] | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=576 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 105 | 18. avgust 2004 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Srbija in Črna gora}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 6.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=577 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 104 | 28. april 2004 | | {{ikonazastave|Švica}} [[Ženeva]] | {{fb|Švica}} | 1-2 | Prijateljska tekma | 7.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=582 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 103 | 31. marec 2004 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Latvija}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 2.300 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=585 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 102 | 18. februar 2004 | | {{ikonazastave|Španija}} [[San Fernando]] | {{fb|Poljska}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=590 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 101 | 19. november 2003 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Hrvaška}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]] | 8.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=594 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 100 | 15. november 2003 | | {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]] | {{fb|Hrvaška}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]] | 35.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=596 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 99 | 11. oktober 2003 | | {{ikonazastave|Ciper}} [[Limassol]] | {{fb|Ciper}} | 2-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]] | 2.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=597 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 98 | 10. september 2003 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Francija}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]] | 9.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=599 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 97 | 6. september 2003 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Izrael}} | 3-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]] | 8.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=601 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 96 | 20. avgust 2003 | [[Stadion Fazanerija|Fazanerija]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Murska Sobota]] | {{fb|Madžarska}} | 2-1 | Prijateljska tekma | 5.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=603 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 95 | 7. junij 2003 | | {{ikonazastave|Turčija}} [[Antalya]] | {{fb|Izrael}} | 0-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]] | 2.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=605 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 94 | 30. april 2003 | | {{ikonazastave|Malta}} [[Ta'Qali]] | {{fb|Malta}} | 3-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]] | 5.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=608 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 93 | 2. april 2003 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Ciper}} | 4-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]] | 5.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=611 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 92 | 12. februar 2003 | [[Športni park Nova Gorica|Nova Gorica]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Nova Gorica]] | {{fb|Švica}} | 1-5 | Prijateljska tekma | 3.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=613 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 91 | 12. oktober 2002 | | {{ikonazastave|Francija}} [[Pariz]] | {{fb|Francija}} | 0-5 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]] | 78.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=617 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 90 | 7. september 2002 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Malta}} | 3-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]] | 7.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=620 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 89 | 21. avgust 2002 | | {{ikonazastave|Italija}} [[Trst]] | {{fb|Italija}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 13.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=622 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 88 | 12. junij 2002 | [[Gwangju World Cup Stadium|Gwangju]] | {{ikonazastave|Južna Koreja}} [[Seogwipo]] | {{fb|Paragvaj}} | 1-3 | [[Slovenija na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Svetovno prvenstvo 2002]] | 28.598 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=624 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 87 | 8. junij 2002 | [[Daegu World Cup Stadium|Daegu]] | {{ikonazastave|Južna Koreja}} [[Daegu]] | {{fb|Republika Južna Afrika}} | 0-1 | [[Slovenija na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Svetovno prvenstvo 2002]] | 47.226 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=625 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 86 | 2. junij 2002 | [[Gwangju World Cup Stadium|Gwangju]] | {{ikonazastave|Južna Koreja}} [[Gwangju]] | {{fb|Španija}} | 1-3 | [[Slovenija na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Svetovno prvenstvo 2002]] | 30.176 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=626 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 85 | 17. maj 2002 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Gana}} | 2-0 | Prijateljska tekma | 7.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=627 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 84 | 17. april 2002 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Tunizija}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 5.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=629 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 83 | 27. marec 2002 | | {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]] | {{fb|Hrvaška}} | 0-0 | Prijateljska tekma | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=632 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 82 | 15. februar 2002 | | {{ikonazastave|Kitajska}} [[Hongkong]] | {{fb|Kitajska}} | 0-0 | Prijateljska tekma | 30.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=635 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 81 | 12. februar 2002 | | {{ikonazastave|Kitajska}} [[Hongkong]] | {{fb|Honduras}} | 1-5 | Prijateljska tekma | 25.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=636 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 80 | 14. november 2001 | | {{ikonazastave|Romunija}} [[Bukarešta]] | {{fb|Romunija}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 30.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=639 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 79 | 10. november 2001 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Romunija}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 9.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=640 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 78 | 6. oktober 2001 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Farski otoki}} | 3-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 9.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=646 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 77 | 5. september 2001 | | {{ikonazastave|FR Jugoslavija}} [[Beograd]] | {{fb|FR Jugoslavija}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 22.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=657 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 76 | 1. september 2001 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Rusija}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 9.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=661 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 75 | 15. avgust 2001 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Romunija}} | 2-2 | Prijateljska tekma | 6.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=666 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 74 | 6. junij 2001 | | {{ikonazastave|Švica}} [[Basel]] | {{fb|Švica}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 30.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=677 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 73 | 2. junij 2001 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Luksemburg}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 5.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=685 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 72 | 26. april 2001 | | {{ikonazastave|Danska}} [[København]] | {{fb|Danska}} | 0-3 | Prijateljska tekma | 32.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=696 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 71 | 28. marec 2001 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|FR Jugoslavija}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=710 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 70 | 24. marec 2001 | | {{ikonazastave|Rusija}} [[Moskva]] | {{fb|Rusija}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 40.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=713 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 69 | 28. februar 2001 | [[Stadion Bonifika|Bonifika]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Koper]] | {{fb|Urugvaj}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=722 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 67 | 11. oktober 2000 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Švica}} | 2-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 9.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=727 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 68 | 7. oktober 2000 | | {{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luxembourg]] | {{fb|Luksemburg}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 1.700 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=729 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 66 | 3. september 2000 | | {{ikonazastave|Farski otoki}} [[Toftir]] | {{fb|Farski otoki}} | 2-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=734 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 65 | 16. avgust 2000 | | {{ikonazastave|Češka}} [[Ostrava]] | {{fb|Češka}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 4.800 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=735 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 64 | 21. junij 2000 | [[Gelredome]] | {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Arnhem]] | {{fb|Norveška}} | 0-0 | [[Slovenija na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Evropsko prvenstvo 2000]] | 24.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=744 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 63 | 18. junij 2000 | [[Amsterdam ArenA]] | {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Amsterdam]] | {{fb|Španija}} | 1-2 | [[Slovenija na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Evropsko prvenstvo 2000]] | 40.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=745 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 62 | 13. junij 2000 | [[Stade du Pays de Charleroi|Pays de Charleroi]] | {{ikonazastave|Belgija}} [[Charleroi]] | {{fb|FR Jugoslavija}} | 3-3 | [[Slovenija na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Evropsko prvenstvo 2000]] | 22.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=746 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 61 | 3. junij 2000 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Saudova Arabija}} | 2-0 | Prijateljska tekma | 9.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=747 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 60 | 26. april 2000 | | {{ikonazastave|Francija}} [[Pariz]] | {{fb|Francija}} | 2-3 | Prijateljska tekma | 60.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=755 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 59 | 23. februar 2000 | | {{ikonazastave|Oman}} [[Muškat (mesto)|Muškat]] | {{fb|Oman}} | 4-0 | Prijateljska tekma | 300 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=761 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 58 | 19. februar 2000 | | {{ikonazastave|Oman}} [[Muškat (mesto)|Muškat]] | {{fb|Združeni arabski emirati}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=762 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 57 | 17. november 1999 | | {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]] | {{fb|Ukrajina}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 65.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=764 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 56 | 13. november 1999 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Ukrajina}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 9.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=765 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 55 | 9. oktober 1999 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Grčija}} | 0-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=770 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 54 | 8. september 1999 | | {{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] | {{fb|Norveška}} | 0-4 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 27.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=774 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 53 | 4. september 1999 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Gruzija}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 7.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=777 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 52 | 18. avgust 1999 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Albanija}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 8.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=780 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 51 | 9. junij 1999 | | {{ikonazastave|Albanija}} [[Tirana]] | {{fb|Albanija}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 15.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=785 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 50 | 5. junij 1999 | | {{ikonazastave|Latvija}} [[Riga]] | {{fb|Latvija}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 2.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=788 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 49 | 28. april 1999 | [[Stadion ŽŠD|ŽŠD]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Finska}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 2.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=791 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 48 | 27. marec 1999 | | {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tbilisi]] | {{fb|Gruzija}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 30.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=794 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 47 | 8. februar 1999 | | {{ikonazastave|Oman}} [[Muškat (mesto)|Muškat]] | {{fb|Oman}} | 7-0 | Prijateljska tekma | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=798 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 46 | 6. februar 1999 | | {{ikonazastave|Oman}} [[Muškat (mesto)|Muškat]] | {{fb|Švica}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=799 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 45 | 14. oktober 1998 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Latvija}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=803 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 44 | 10. oktober 1998 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Norveška}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 8.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=805 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 43 | 6. september 1998 | | {{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]] | {{fb|Grčija}} | 2-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 35.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=808 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 42 | 19. avgust 1998 | | {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zalaegerszeg]] | {{fb|Madžarska}} | 1-2 | Prijateljska tekma | 12.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=811 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 41 | 22. april 1998 | [[Stadion Fazanerija|Fazanerija]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Murska Sobota]] | {{fb|Češka}} | 1-3 | Prijateljska tekma | 2.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=815 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 40 | 25. marec 1998 | | {{ikonazastave|Poljska}} [[Varšava]] | {{fb|Poljska}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 8.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=821 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 39 | 9. februar 1998 | | {{ikonazastave|Ciper}} [[Limassol]] | {{fb|Ciper}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=824 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 38 | 6. februar 1998 | | {{ikonazastave|Ciper}} [[Limassol]] | {{fb|Slovaška}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=825 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 37 | 5. februar 1998 | | {{ikonazastave|Ciper}} [[Limassol]] | {{fb|Islandija}} | 3-2 | Prijateljska tekma | 200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=826 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 36 | 11. oktober 1997 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Hrvaška}} | 1-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]] | 6.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=835 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 35 | 10. september 1997 | | {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sarajevo]] | {{fb|Bosna in Hercegovina}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]] | 25.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=842 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 34 | 6. september 1997 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Grčija}} | 0-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]] | 5.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=843 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 33 | 30. april 1997 | | {{ikonazastave|Danska}} [[København]] | {{fb|Danska}} | 0-4 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]] | 41.278 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=855 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 32 | 2. april 1997 | | {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Split]] | {{fb|Hrvaška}} | 3-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]] | 30.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=863 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 31 | 18. marec 1997 | | {{ikonazastave|Avstrija}} [[Linz]] | {{fb|Avstrija}} | 2-0 | Prijateljska tekma | 14.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=865 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 30 | 10. november 1996 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Bosna in Hercegovina}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]] | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=869 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 29 | 1. september 1996 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Danska}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]] | 6.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=874 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 28 | 21. maj 1996 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Združeni arabski emirati}} | 2-2 | Prijateljska tekma | 2.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=876 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 27 | 24. april 1996 | | {{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]] | {{fb|Grčija}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]] | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=877 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 26 | 27. marec 1996 | | {{ikonazastave|Poljska}} [[Lodz]] | {{fb|Poljska}} | 0-0 | Prijateljska tekma | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=879 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 25 | 11. februar 1996 | | {{ikonazastave|Malta}} [[Valletta]] | {{fb|Rusija}} | 1-3 | Prijateljska tekma | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=880 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 24 | 9. februar 1996 | | {{ikonazastave|Malta}} [[Valletta]] | {{fb|Malta}} | 0-0 | Prijateljska tekma | 2.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=881 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 23 | 7. februar 1996 | | {{ikonazastave|Malta}} [[Valletta]] | {{fb|Islandija}} | 7-1 | Prijateljska tekma | 2.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=882 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 22 | 6. december 1995 | | {{ikonazastave|Mehika}} [[Hermosillo]] | {{fb|Mehika}} | 2-1 | Prijateljska tekma | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=883 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 21 | 15. november 1995 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Hrvaška}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]] | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=886 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 20 | 11. oktober 1995 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Ukrajina}} | 3-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]] | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=890 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 19 | 6. september 1995 | | {{ikonazastave|Italija}} [[Videm, Italija|Videm]] | {{fb|Italija}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]] | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=893 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 18 | 11. junij 1995 | | {{ikonazastave|Estonija}} [[Talin]] | {{fb|Estonija}} | 3-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]] | 1.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=895 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 17 | 7. junij 1995 | | {{ikonazastave|Litva}} [[Vilnius]] | {{fb|Litva}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]] | 5.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=898 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 16 | 26. april 1995 | | {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]] | {{fb|Hrvaška}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]] | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=901 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 15 | 29. marec 1995 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Estonija}} | 3-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]] | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=904 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 14 | 16. november 1994 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Litva}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]] | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=907 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 13 | 12. oktober 1994 | | {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]] | {{fb|Ukrajina}} | 0-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]] | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=911 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 12 | 7. september 1994 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Italija}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]] | 6.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=916 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 11 | 1. junij 1994 | | {{ikonazastave|Romunija}} [[Bukarešta]] | {{fb|Romunija}} | 0-0 | Prijateljska tekma | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=917 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 10 | 27. april 1994 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Ciper}} | 3-0 | Prijateljska tekma | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=920 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 9 | 6. april 1994 | | {{ikonazastave|Madžarska}} [[Szombathely]] | {{fb|Madžarska}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 6.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=923 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 8 | 23. marec 1994 | | {{ikonazastave|Makedonija}} [[Skopje]] | {{fb|Makedonija}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=924 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 7 | 12. februar 1994 | | {{ikonazastave|Malta}} [[Valletta]] | {{fb|Malta}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=925 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 6 | 10. februar 1994 | | {{ikonazastave|Malta}} [[Valletta]] | {{fb|Tunizija}} | 2-2 | Prijateljska tekma | 2.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=926 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 5 | 8. februar 1994 | | {{ikonazastave|Malta}} [[Valletta]] | {{fb|Gruzija}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 1.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=927 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 4 | 13. oktober 1993 | [[Športni center Stanko Mlakar|Stanko Mlakar]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Kranj]] | {{fb|Makedonija}} | 1-4 | Prijateljska tekma | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=932 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 3 | 7. april 1993 | [[Stadion ŽŠD|ŽŠD]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Estonija}} | 2-0 | Prijateljska tekma | 2.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=935 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 2 | 7. november 1992 | | {{ikonazastave|Ciper}} [[Larnaca]] | {{fb|Ciper}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=937 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 1 | 3. junij 1992 | [[Stadion Lilleküla]] | {{ikonazastave|Estonija}} [[Talin]] | {{fb|Estonija}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 1.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=938 Tekma] na straneh NZS</ref> |} ==Neuradne tekme== {| class="wikitable sortable" |- ! Št. ! Datum ! Stadion ! Lokacija ! Nasprotnik ! Rez. ! Tekmovanje ! Gledalci ! class="unsortable" | Vir |- | 6 | 16. november 1993 | | {{ikonazastave|Slovaška}} [[Prievidza]] | {{fb|Slovaška}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 14.000 | <ref name="neuradne"/> |- | 5 | 19. junij 1991 | [[Stadion Fazanerija|Fazanerija]] | {{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Murska Sobota]] | {{fb|Hrvaška}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 2.500 | <ref name="neuradne"/> |- | 4 | 8. december 1990 | [[Mestni stadion Izola|Mestni stadion]] | {{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Izola]] | {{fb|Bosna in Hercegovina}} | 2-0 | Prijateljska tekma | 1.000 | <ref name="neuradne"/> |- | 3 | 3. april 1968 | | {{ikonazastave|Avstrija}} [[Celovec]] | {{fb|Avstrija}} | 2-2 | Prijateljska tekma | 3.000 | <ref name="neuradne"/> |- | 2 | 19. avgust 1956 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Kitajska}} | 5-2 | Prijateljska tekma | 5.000 | <ref name="neuradne"/> |- | 1 | 23. junij 1921 | | {{ikonazastave|Kraljevina Jugoslavija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Francija}} | 0-5 | Prijateljska tekma | 13.000 | <ref name="neuradne"/> |} ==Sklici== {{sklici|5}} ==Zunanje povezave== * [http://www.nzs.si/reprezentanca/?action=tekme&id_menu=11 NZS: Vse tekme slovenske reprezentance] * [http://www.rtvslo.si/sport/strani/vsi-izidi/3724 RTV: Vsi izidi (1992-{{CURRENTYEAR}})] {{Slovenska nogometna reprezentanca}} [[Kategorija:Slovenska nogometna reprezentanca]] [[Kategorija:Seznami, povezani z nogometom]] qbklqwrujqt9njjgbebtyr6gml0h4rn 0 269169 6685402 6598040 2026-06-05T06:40:35Z ~2026-33340-61 261142 6685402 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Domači dihur | status = DOM | image = Mustela putorius furo.jpg | image_caption = | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Carnivora]] (zveri) | familia = [[Mustelidae]] (kune) | genus = ''[[Mustela]]'' (podlasica) | species = ''[[European Polecat|M. putorius]]'' | subspecies = '''''M. p. furo''''' | trinomial = ''Mustela putorius furo'' | trinomial_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 | synonyms =''Mustela furo'' <small>Linnaeus, 1758</small> }} '''Domáči dih''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Mustela putorius furo''''') je udomačena podvrsta [[evropski dihur|evropskega dihurja]]. Manj pogosto domačega dihurja imenujemo '''vrética'''. ==Dih kot ljubljenec== Domači dihur<ref>{{navedi splet|url = http://www.zverinice.com/category/odihurjih|title = O dihurjih|accessdate = 2014-12-14|archive-date = 2014-12-14|archive-url = https://web.archive.org/web/20141214051622/http://www.zverinice.com/category/odihurjih|url-status = dead}}http://www.zverinice.com/</ref> je prijeten, zanimiv, a zahteven ljubljenček<ref>{{navedi splet|url=http://www.zootic.si/index.php?option=com_content&task=blogcategory&id=95&Itemid=740|title=Dihur|publisher=Zootic}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Vonj ali duh, ki ga pregovorno pričakujemo od dihurja, je pri hišnih ljubljenčkih načeloma blag in nekaterim celo prijeten. Nekatere ljudi vonj dihurjev spominja na vonj po medu. Vonj nekastriranih živali, predvsem samcev v obdobju gonitve, je veliko bolj izrazit - lahko ga omilimo z rednim menjavanjem “posteljnine”, rednim čiščenjem kletke in ne prepogostim kopanjem. Veliko vlogo pri vonju ima tudi prehrana: dihurji hranjeni z nekvalitetno hrano imajo močnejši vonj, predvsem smrdijo njihovi iztrebki, ki jih je tudi znatno več, saj hrane zaradi neprimerne sestave ne prebavijo dobro. Pregovorni dihurski “izpuh” se običajno zgodi med pretepom, kadar se žival zelo ustraši, v manjših količinah pa tudi ob preveliki stimulaciji (npr. od ugodja pri “crkljanju”). ==Reference== {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{mammal-stub}} [[Kategorija:Kune]] [[Kategorija:Domače živali]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] 62bn6cl5czrfh7m9m8bffxy9m8duy3i 6685403 6685402 2026-06-05T06:46:36Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-33340-61|~2026-33340-61]] ([[User talk:~2026-33340-61|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]] 6598040 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Domači dihur | status = DOM | image = Mustela putorius furo.jpg | image_caption = | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Carnivora]] (zveri) | familia = [[Mustelidae]] (kune) | genus = ''[[Mustela]]'' (podlasica) | species = ''[[European Polecat|M. putorius]]'' | subspecies = '''''M. p. furo''''' | trinomial = ''Mustela putorius furo'' | trinomial_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 | synonyms =''Mustela furo'' <small>Linnaeus, 1758</small> }} '''Domáči dihúr''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Mustela putorius furo''''') je udomačena podvrsta [[evropski dihur|evropskega dihurja]]. Manj pogosto domačega dihurja imenujemo '''vrética'''. ==Dihur kot ljubljenec== Domači dihur<ref>{{navedi splet|url = http://www.zverinice.com/category/odihurjih|title = O dihurjih|accessdate = 2014-12-14|archive-date = 2014-12-14|archive-url = https://web.archive.org/web/20141214051622/http://www.zverinice.com/category/odihurjih|url-status = dead}}http://www.zverinice.com/</ref> je prijeten, zanimiv, a zahteven ljubljenček<ref>{{navedi splet|url=http://www.zootic.si/index.php?option=com_content&task=blogcategory&id=95&Itemid=740|title=Dihur|publisher=Zootic}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Vonj ali duh, ki ga pregovorno pričakujemo od dihurja, je pri hišnih ljubljenčkih načeloma blag in nekaterim celo prijeten. Nekatere ljudi vonj dihurjev spominja na vonj po medu. Vonj nekastriranih živali, predvsem samcev v obdobju gonitve, je veliko bolj izrazit - lahko ga omilimo z rednim menjavanjem “posteljnine”, rednim čiščenjem kletke in ne prepogostim kopanjem. Veliko vlogo pri vonju ima tudi prehrana: dihurji hranjeni z nekvalitetno hrano imajo močnejši vonj, predvsem smrdijo njihovi iztrebki, ki jih je tudi znatno več, saj hrane zaradi neprimerne sestave ne prebavijo dobro. Pregovorni dihurski “izpuh” se običajno zgodi med pretepom, kadar se žival zelo ustraši, v manjših količinah pa tudi ob preveliki stimulaciji (npr. od ugodja pri “crkljanju”). ==Reference== {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{mammal-stub}} [[Kategorija:Kune]] [[Kategorija:Domače živali]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] rxsl2lhowi1t3ghh5j2um2pnpaaqn1s 0 269379 6685217 6679711 2026-06-04T18:55:43Z TadejM 738 posodobitev 6685217 wikitext text/x-wiki {{pp-extended|small=yes}} {{Infopolje Politik |name = Robert Golob | order=[[Predsednik Vlade Republike Slovenije]] | term_start=[[1. junij]] [[2022]] | term_end= |party = [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] (1999–2002)<br>[[Pozitivna Slovenija|PS]] (2011–2013)<br>[[Zavezništvo Alenke Bratušek|ZaAB]] (2013–2014)<br>[[Gibanje Svoboda]] (2022−) |order1=[[Gibanje Svoboda|Predsednik Gibanja Svobode]] |termstart1=[[26. januar]] [[2022]] |president = [[Borut Pahor]]<br>[[Nataša Pirc Musar]] |predecessor = [[Janez Janša]] |successor = Janez Janša |order2=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |term_start2=10. april 2026 |term_end2= |term_start3=13. maj 2022 |term_end3=25. maj 2022 |image=<!-- WD --> }} '''Robert Golob''' [róbert golób], [[Slovenci|slovenski]] [[elektroinženir]], [[poslovnež]] in [[politik]], [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednik 15. vlade Republike Slovenije]] ter trenutni [[Gibanje Svoboda|predsednik Gibanja Svoboda]], * [[23. januar]] [[1967]], [[Šempeter pri Gorici]]. Golob je po končanem doktoratu na [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]] leta 1994 svojo kariero začel kot [[Fulbrightova štipendija|Fulbrightov štipendist]] na Georgia Institute of Technology v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]]. V času [[4. vlada Republike Slovenije|tretje Drnovškove vlade]] je bil leta 1998 imenovan za vodjo slovenske pogajalske skupine na področju energetike. Leto pozneje se je včlanil v [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalno demokracijo Slovenije]] (LDS) ter med majem 1999 in junijem 2000 služil kot državni sekretar na ministrstvu za gospodarske dejavnosti. V letu 2004 je soustanovil energetsko podjetje GEN-I ter dve leti pozneje postal predsednik uprave podjetja in na položaju ostal do leta 2021. V vmesnem času je bil še naprej aktiven v politiki, tako da je leta 2011 postal podpredsednik stranke [[Pozitivna Slovenija]] (PS), kasneje pa podpredsednik stranke [[Zavezništvo Alenke Bratušek]] (SAB). Po SAB-ovem slabem rezultatu na volitvah leta 2014 je v politiki več let ostal aktiven le na lokalni ravni v [[Mestna občina Nova Gorica|Mestni občini Nova Gorica]]. V začetku januarja 2022 je po več mesecih namigov o vrnitvi v državno politiko napovedal kandidaturo za mesto predsednika stranke [[Stranka zelenih dejanj|Z.DEJ]], ki jo je kmalu po zmagi kot novi predsednik stranke preimenoval v [[Gibanje Svoboda]] (GS). 24. aprila 2022 je z GS zmagal na rednih [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah]]. Stranka je osvojila 41 poslanskih mandatov, kar je največ v zgodovini samostojne Slovenije. 25. maja 2022 je Državni zbor Goloba izvolil za predsednika [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]]. [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada republike Slovenije]] je v koaliciji Gibanja Svoboda, [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] (SD) in [[Levica (Slovenija)|Levice]] mandat nastopila 1. junija 2022. Kot predsednik vlade je Golob nadzoroval odziv Slovenije na [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo na Ukrajino]] in posledično energetsko krizo. Nadzoroval je znatno povečanje slovenskega obrambnega proračuna in zavezo do izpolnitve Natovih dveh odstotkov do leta 2030, pošiljke orožja Ukrajini in prekinitev dobave ruskega plina v Slovenijo. Kot odziv na [[Vojna med Izraelom in Hamasom|vojno med Izraelom in Hamasom]] je pod njegovim vodstvom Slovenija junija 2024 [[Palestina|Palestino]] priznala kot samostojno državo. == Mladost in izobraževanje== Robert Golob se je rodil 23. januarja 1967 v [[Šempeter pri Gorici|Šempetru pri Gorici]].<ref>dr. Robert Golob. Predsednik vlade RS in predsednik Gibanja Svoboda. https://gibanjesvoboda.si/robert-golob-predsednik/?playlist=75e2a7c&video=8ad2648 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220425091443/https://gibanjesvoboda.si/robert-golob-predsednik/?playlist=75e2a7c&video=8ad2648 |date=2022-04-25 }}, vpogled: 25. 4. 2022.</ref> Njegov oče [[Valentin Golob]] je bil med letoma 1976 in 2022 vodja Soških elektrarn. Robert je bil v šempetrsko osnovno šolo vpisan leto pred vrstniki, kasneje je preskočil tudi četrti razred, po osnovni šoli pa se vpisal na [[Gimnazija Nova Gorica|Gimnazijo Nova Gorica]].<ref name=":4" /> Študiral je na [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|Fakulteti za elektrotehniko]], kjer je leta 1989 diplomiral. Magistriral je tri leta pozneje, doktoriral pa leta 1994 pri 27 letih.<ref name=24ur1>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/robert-golob-s-cela-energetske-druzbe-poletel-na-vrh-vlade.html|title=Robert Golob s čela energetske družbe poletel na vrh vlade|date=24. 4. 2022|accessdate=25. 4. 2022|website=24ur.com}}</ref> Po končanem doktoratu je kot [[Fulbrightova štipendija|Fulbrightov štipendist]] gostoval na Georgia Institute of Technology v Atlanti.<ref>{{Navedi splet|title=prof. dr. Robert Golob|url=https://lest.fe.uni-lj.si/sl/alumni/prof-dr-robert-golob/|website=Laboratorij za energetske strategije|accessdate=2024-02-26|language=sl-SI}}</ref> == Poslovna kariera == Leta 2004 je soustanovil podjetje GEN-I.<ref>{{Navedi splet|title=Dr Robert Golob - Chairman GEN-I {{!}} Business Investor Guide|url=https://businessinvestorguide.com/business-leaders/dr-robert-golob-chairman-gen-i-2/|website=web.archive.org|date=2021-04-19|accessdate=2024-02-26|archive-date=2021-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20210419003032/https://businessinvestorguide.com/business-leaders/dr-robert-golob-chairman-gen-i-2/|url-status=dead}}</ref> Leta 2006{{Cn}} je postal predsednik uprave podjetja in na položaju ostal do leta 2021.<ref>{{Navedi splet|title=»Ni konec. Zdaj se šele začne.«|url=https://www.mladina.si/212057/ni-konec-zdaj-se-sele-zacne/|website=Mladina.si|accessdate=2024-02-26}}</ref> == Politična kariera == V procesu vstopanja Slovenije v Evropsko unijo je bil Golob leta 1998 imenovan za vodjo slovenske pogajalske skupine na področju [[Energetika|energetike]]. Med majem 1999 in junijem 2000 je bil [[državni sekretar Republike Slovenije]] na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije, med letoma 1999 in 2002 tudi član [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Vodstvo - GEN-I|url=https://gen-i.si/o-gen-i/vodstvo/#dr-robert-golob|website=gen-i.si|accessdate=2022-01-24}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Kdo je bodoči voditelj naše države Robert Golob|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/626cf387c58f3/kdo-je-bodoci-voditelj-nase-drzave-robert-golob|website=Novice Svet24|accessdate=2023-04-10|language=sl|date=30. april 2022}}</ref> Leta 2011 je postal podpredsednik stranke [[Pozitivna Slovenija]], kasneje pa podpredsednik stranke [[Zavezništvo Alenke Bratušek]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Poslovno poročilo|last=Pavlič|first=Jernej|publisher=Zavezništvo Alenke Bratušek|url=https://sab.si/wp-content/uploads/2021/04/Poslovno-porocilo-ZaAB-2014-koncno.pdf|page=4|year=2014|access-date=2022-02-01|archive-date=2021-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20210513120131/https://sab.si/wp-content/uploads/2021/04/Poslovno-porocilo-ZaAB-2014-koncno.pdf|url-status=dead}}</ref> Po slabem nastopu stranke na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|volitvah leta 2014]] se je oddaljil od politike na državni ravni in ostal aktiven le na lokalni ravni v [[Mestna občina Nova Gorica|Mestni občini Nova Gorica]]; med letoma 2010 in 2014 je bil predsednik Krajevne skupnosti [[Kromberk]]-[[Loke, Nova Gorica|Loke]], njen član pa je ostal do leta 2022.<ref>https://www.nova-gorica.si/o-mestni-obcini/krajevne-skupnosti/kromberk---loke/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210418145219/https://nova-gorica.si/o-mestni-obcini/krajevne-skupnosti/kromberk---loke/|date=2021-04-18}}, vpogled: 30. 4. 2022.</ref> === Gibanje Svoboda (2022–) === [[Slika:Gibanje Svoboda Konvencija foto Barbara Jakse Jersic 19 03 2022 IMG 6843.jpg|thumb|215x215px|Kongres stranke [[Gibanje Svoboda]]|levo]] 24. januarja 2022 je po več mesecih namigov o vrnitvi v državno politiko napovedal kandidaturo za mesto predsednika stranke [[Stranka zelenih dejanj|Z.DEJ]].<ref>{{Navedi splet|title=STA: Golob bo kandidiral na sredinem kongresu stranke Z.Dej|url=https://www.sta.si/2992883/golob-bo-kandidiral-na-sredinem-kongresu-stranke-z-dej|website=STA|accessdate=2022-01-24|date=24. januar 2022}}</ref> Na kongresu je tudi preimenoval stranko, ki se od takrat imenuje [[Gibanje Svoboda]]. 1. februarja 2022 se je sestal s strankami [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]] na skupnem sestanku. Golobova stranka se je kmalu uvrstila na prva mesta javnomnenjskih anket, na prvem mestu se je izmenjevala s [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko]].{{Navedi vir}} 20. aprila 2022 je sporočil, da se je okužil z [[Novi koronavirus|novim koronavirusom]], zaradi česar je aktivnosti v zadnjem tednu kampanje izvajal večinoma na daljavo.<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob pozitiven na koronavirus|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/robert-golob-pozitiven-na-novi-koronavirus.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-04-20|date=18. april 2022}}</ref> 24. aprila 2022 je z Gibanjem Svoboda zmagal na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah]], njegova stranka je osvojila 41 poslanskih mandatov, kar je največ v zgodovini samostojne Slovenije.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gibanje-svoboda-je-posrkalo-vecino-volivcev-ki-so-glasovali-proti-vladi/621087 |title="Gibanje Svoboda je posrkalo večino volivcev, ki so glasovali proti vladi" |last=Kosmač |first=Gorazd |date=2022-04-25 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-04-26}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/velika-zmaga-gibanja-svoboda-v-drzavni-zbor-se-sds-nsi-sd-in-levica/621056|title=Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica|date=24. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija |first1=Ana |last1=Svenšek |first2=Tanja |last2=Kozorog Blatnik |first3=Aljoša |last3=Masten |first4=Gregor |last4=Cerar |first5=Miha |last5=Zavrtanik |first6=Larisa |last6=Daugul |first7=Aleksandra K. |last7=Kovač}}</ref> Dva dni po volitvah se je Robert Golob sestal s predsednikom republike [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]] in istega dne še s predsednico SD [[Tanja Fajon|Tanjo Fajon]].<ref>{{Navedi splet|title=Pahor bo mandatarja predlagal okoli 23. maja, novo vlado bi lahko dobili na začetku junija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/pahor-bo-mandatarja-predlagal-okoli-23-maja-novo-vlado-bi-lahko-dobili-na-zacetku-junija/625331|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-26|language=sl|date=26. april 2022}}</ref> Napovedal je, da bi novo vlado sestavil v mesecu dni in da bi se lahko njena velikost čez čas spreminjala, tudi do ustavne večine. Izključil ni niti povezovanja s strankama [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]], ki sta ostali zunaj parlamenta – [[Stranka Alenke Bratušek|Stranko Alenke Bratušek]] in [[Lista Marjana Šarca|Listo Marjana Šarca]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/v-golobovi-vladi-bi-lahko-bili-tudi-predstavniki-sab-a-in-lms-ja/625323|title=V Golobovi vladi bi lahko bili tudi predstavniki SAB-a in LMŠ-ja|date=25. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija}}</ref> === Predsednik vlade === [[Slika:Slovesnost ob zaključku izgradnje in začetku rednega obratovanja električnega daljnovoda Cirkovce-Pince - 2. 12. 2022 - 52538335530.jpg|sličica|Z madžarskim premierjem [[Viktor Orbán|Viktorjem Orbánom]] ob zaključku izgradnje električnega daljnovoda Cirkovce–Pince (2022)]] 25. maja 2022 je Državni zbor Republike Slovenije Roberta Goloba izvolil za predsednika [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref name="PV_MMC">{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/robert-golob-s-54-glasovi-za-in-30-proti-izvoljen-za-predsednika-vlade/628544|title=Robert Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za predsednika vlade|date=2022-05-25|work=[[MMC RTV-SLO]]|accessdate=2022-05-26}}</ref> [[15. vlada Republike Slovenije]] je bila v Državnem zboru Republike Slovenije potrjena 1. junija 2022. Začetek njegovega mandata je zaznamovala draginja, predvsem na področju energetike<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Ne moremo imeti podjetij, ki imajo največje dobičke med največjo energetsko draginjo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-ne-moremo-imeti-podjetij-ki-imajo-najvecje-dobicke-med-najvecjo-energetsko-draginjo/628667|website=rtvslo.si|accessdate=2024-02-26|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> ter stanje v zdravstvu, povezano z COVID-19.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci in poslanke s 53 glasovi podpore potrdili vladno ekipo Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-in-poslanke-s-53-glasovi-podpore-potrdili-vladno-ekipo-roberta-goloba/629375|website=rtvslo.si|accessdate=2024-02-26|language=sl|first=A. S. , M.|last=Z}}</ref> Sredi decembra 2022 so v javnost prišle informacije, da naj bi [[Nacionalni preiskovalni urad]] preiskoval poslovanje družbe Gen-I, med vpletenimi tudi Roberta Goloba.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: "Veliko ljudi hodi po Sloveniji in maha z mojim imenom"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/golob-veliko-ljudi-hodi-po-sloveniji-in-maha-z-mojim-imenom/|website=N1|date=2022-12-16|accessdate=2022-12-17|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mladina: GEN-I preiskujeta policija in tožilstvo #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/mladina-robert-golob-in-gen-i-preiskujeta-policija-in-tozilstvo-594733|website=siol.net|accessdate=2022-12-17|language=sl|date=16. december 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Policija in tožilstvo naj bi preiskovala Gen-I in Goloba|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/policija-in-tozilstvo-naj-bi-preiskovala-gen-i-in-goloba.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-12-17|date=16. december 2022}}</ref> Kot enega od ciljev svojega mandata je Robert Golob postavil zdravstveno reformo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob napovedal reformo zdravstvenega sistema z letom 2024, za energetsko krizo naslednje leto skoraj pet milijard evrov|url=https://www.dnevnik.si/1042997614|website=Dnevnik|date=2022|accessdate=2023-10-25|archive-date=2023-10-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20231029095738/https://www.dnevnik.si/1042997614|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Stanje v zdravstvu je še slabše, kot si kdor koli misli"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stanje-v-zdravstvu-je-se-slabse-kot-si-kdor-koli-misli/654699|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-25|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Eden vidnejših ukrepov je bil ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.<ref>{{Navedi splet|title=DZ potrdil ukinitev oziroma preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-potrdil-ukinitev-oziroma-preoblikovanje-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja/674207|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-25|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanci, tudi poslanec SDS, po 30 letih ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje|url=https://siol.net/novice/slovenija/danes-bo-znano-ali-bo-vlada-ukinila-dopolnilno-zdravstveno-zavarovanje-610701|website=siol.net|accessdate=2023-10-25|language=sl}}</ref> Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan je bil večkrat deležen kritik opozicije in tudi vodjo strateškega sveta Erika Breclja, a mu je Golob izražal podporo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob in Bešič Loredan: Interpelacija nov manever SDS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-interpelacijo-golob-se-bo-pogovoril-z-besic-loredanom.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Urška Klakočar Zupančič: Dokler minister uresničuje koalicijske zaveze, uživa zaupanje stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/urska-klakocar-zupancic-dokler-minister-uresnicuje-koalicijske-zaveze-uziva-zaupanje-stranke/674203|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-08|language=sl|first=A.|last=M}}</ref> 7. julija 2023 je Danijel Bešič Loredan podpisal odstopno izjavo. Kot je dejal, mu jo je v podpis podal Golob.<ref>{{Navedi splet|title=Bešič Loredan podpisal odstopno izjavo. Golob: Razhajala sva se glede krepitve javnega zdravstva.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/besic-loredan-podpisal-odstopno-izjavo-golob-razhajala-sva-se-glede-krepitve-javnega-zdravstva/674418|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Slednji je v izjavi pojasnil, da imata z Loredanom različne poglede na to, na kakšen način krepiti javno zdravstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Prva izjava ministra po odstopu: Nisem več pripravljen opravljati te funkcije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prva-izjava-ministra-po-odstopu-nisem-vec-pripravljen-opravljati-te-funkcije/|website=N1info.si|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref> Bešič Loredanu je mandat uradno prenehal 13. julija, njegovo funkcijo pa je začasno prevzel premier Robert Golob sam.<ref>{{Navedi splet|title=Bešič Loredan ni več minister, predsednica DZ mu je zaželela vse najboljše|url=https://n1info.si/novice/slovenija/drzavni-zbor-se-bo-tudi-uradno-seznanil-z-odstopom-besica-loredana/|website=N1|date=2023-07-13|accessdate=2023-07-15|language=sl-SI|first=Neža|last=Pušnik}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Premier Robert Golob bo začasno prevzel vodenje ministrstva za zdravje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-robert-golob-bo-zacasno-prevzel-vodenje-ministrstva-za-zdravje/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-07|language=sl}}</ref> Jeseni 2023 je Golob odslovil še dva ministra, in sicer ministra za naravne vire in prostor [[Uroš Brežan|Uroša Brežana]] ter ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano [[Irena Šinko|Ireno Šinko]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Ministrica Šinko in minister Brežan odhajata zaradi neustreznega ukrepanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-ministrica-sinko-in-minister-brezan-odhajata-zaradi-neustreznega-ukrepanja/683616|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-25|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Šinko: Odstopila ne bom, naj me razrešijo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/se-obeta-rekonstrukcija-vlade-odsla-naj-bi-ministra-sinko-in-brezan/|website=N1|date=2023-10-03|accessdate=2023-10-25|language=sl-SI|first=M. R. , N.|last=P}}</ref> Ob nastopu vlade je Golob napovedal tudi širitev števila ministrstev. Noveliran zakon o vladi je bil sicer sprejet že 22. junija 2022, a je [[Slovenska demokratska stranka]] zbrala dovolj podpisov za [[Referendum o spremembah Zakona o vladi|razpis referenduma]].<ref>{{Navedi splet|title=DZ sprejel spremembe zakona o vladi, ki uvaja tri nova ministrstva|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-sprejel-spremembe-zakona-o-vladi-ki-uvaja-tri-nova-ministrstva/631872|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS zbrala podpise. Bo referendum hkrati z drugim krogom predsedniških volitev?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/jansevim-uspelo-zbrali-so-podpise-za-tri-referendume/|website=N1|date=2022-10-04|accessdate=2023-02-05|language=sl-SI}}</ref> Potekal je 27. novembra 2022, volivci pa so novelo 56,69 odstotno podprli.<ref>{{Navedi splet|title=Referendum o vladi: po 99 odstotkih preštetih glasov 56 odstotkov za, 44 odstotkov proti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2022/referendum-o-vladi/referendum-o-vladi-po-99-odstotkih-prestetih-glasov-56-odstotkov-za-44-odstotkov-proti/648913|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> Golobova vlada je spremembo udejanjila šele po novem letu. Spremenile so se pristojnosti nekaterih obstoječih ministrstev, ustanovljena pa so bila tudi tri nova: [[Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije|ministrstvo za solidarno prihodnost]], [[Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije|ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije]] ter [[Minister za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije|ministrstvo za okolje, podnebje in energijo]].<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-rekonstrukcija-vlade-kako-bo-izgledala-nova-ministrska-ekipa.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-02-05}}</ref> S tem je vlada imela 19 ministrstev in en vladni urad.<ref name=":19">{{Navedi splet|title=Z reorganizacijo bo vlada svoje naloge izvajala še uspešnejše {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-24-z-reorganizacijo-bo-vlada-svoje-naloge-izvajala-se-uspesnejse/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> [[Slika:Predsednica Evropske komisije na povabilo predsednika vlade na delovnem obisku v Sloveniji - 53104649103.jpg|sličica|Golob z [[Ursula von der Leyen|Ursulo von der Leyen]] v poplavljeni Črni na Koroškem (avgust 2023)]] [[Slika:Predsednik vlade dr. Golob na vrhu Evropske politične skupnosti 18.7.2024 -4.jpg|levo|sličica|Golob na vrhu [[Evropska politična skupnost|Evropske politične skupnosti]] (julij 2024)]] Po seji sveta stranke je Golob 24. oktobra 2023 napovedal možnost rekonstrukcije vlade, s katero bi zmanjšali število ministrstev, s tem pa povečali učinkovitost vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Fajon: Preveč se ukvarjamo sami s sabo; Vatovec: Treba se je vprašati, kaj je namen rekonstrukcije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fajon-prevec-se-ukvarjamo-sami-s-sabo-vatovec-treba-se-je-vprasati-kaj-je-namen-rekonstrukcije/686064|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-25|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob šokiral SD in Levico s številom ministrstev, ki jih želi imeti|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/golob-sokiral-koalicijske-partnerje-s-stevilom-ministrstev-ki-jih-zeli-imeti-413966|website=www.zurnal24.si|accessdate=2023-10-25|language=sl}}</ref> Pred državnozborskimi volitvami je Golob na delovno kosilo v začetku januarja 2026 povabil sedem parlamentarnih in neparlamentarnih strank: stranke SD, Levica, [[VESNA – zelena stranka|Vesna]], [[Prerod (stranka)|Prerod]], [[Piratska stranka Slovenije|Piratsko stranko]], [[Mi, socialisti!|Mi, socialisti]], [[Resni.ca]], z namenom dialoga in iskanja možnosti sodelovanja ter spoštljive kampanje.<ref>{{Navedi splet|title=Golob na predvolilno kosilo povabil SD, Levico in pet zunajparlamentarnih strank, tudi Resni.co|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-na-predvolilno-kosilo-povabil-sd-levico-in-pet-zunajparlamentarnih-strank-tudi-resni-co/769652|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-10|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob pojasnil, kako je izbral predsednike strank, ki jih vabi na kosilo. Resni.ce tja ne bo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-resnica-se-delovnega-kosila-pri-premierju-golobu-ne-bo-udelezila/|website=N1|date=2026-01-10|accessdate=2026-01-10|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Citat|title=Nika Prevc bo na Ljubnem lovila četrto zaporedno zmago v smučarskih skokih|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175189226|accessdate=2026-01-10|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Filozof in publicist [[Boris Vezjak]] je ob koncu Golobovega premierskega mandata ocenil, da se je v tem času precej približal avtoritarnemu načinu vladanja, ki ga je poprej očital predhodniku [[Janez Janša|Janezu Janši]].<ref>{{Citat|title=Boris Vezjak: V Golobovi glavi živi mali Janša|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/ob-osmih/173251622/175193802|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Filozof Slavoj Žižek pa, da je vlada prva, ki je načela pomembne težave, ki so prej v Sloveniji ostale neurejene.<ref>{{Navedi splet|title=Slavoj Žižek: To je prva vlada, ki je dregnila v težke probleme in jih začela spreminjati|url=https://vecer.com/slovenija/slavoj-zizek-to-je-prva-vlada-ki-je-dregnila-v-tezke-probleme-in-jih-zacela-spreminjati-10396472|website=Večer|date=2025-11-04|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> ==== Kazenska ovadba ==== [[Tatjana Bobnar]] je po odstopu z mesta notranje ministrice večkrat opozorila na domnevno politično vmešavanje Goloba v delo policije. Oktobra 2023 je pred preiskovalno komisijo izpostavila, da je predsednik vlade od nje zahteval določene kadrovske menjave na policiji ter očiščenje »janšistov«.<ref>{{Navedi splet|title=Golob o zaslišanju Tatjane Bobnar: Dogovorila sva se, da policijo očisti janšistov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-zaslisanju-tatjane-bobnar-dogovorila-sva-se-da-policijo-ocisti-jansistov/685927|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-25|language=sl|first=T. K. B. , Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bobnar in Lindav ostro o pritiskih Goloba na policijo: Nadaljuje Janševo delo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/bobnar-in-lindav-ostro-o-pritiskih-goloba-na-policijo-nadaljuje-jansevo-delo/|website=N1|date=2023-10-23|accessdate=2023-10-25|language=sl-SI|first=M. R. , M.|last=O}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob po odmevnem pričanju Tatjane Bobnar: Le ena stvar, ki jo je povedala, drži|url=https://n1info.si/novice/slovenija/golob-po-odmevnem-pricanju-tatjane-bobnar-le-ena-stvar-ki-jo-je-povedala-drzi/|website=N1|date=2023-10-24|accessdate=2023-10-25|language=sl-SI|last=N1}}</ref> Golob je potrdil nekatere njene navedbe, druge pa označil za neutemeljene. Prav tako se je pojavila neuradna informacija, da naj bi Golob odložil prijetje dveh ruskih vohunov, kar je premier zanikal.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Ali je premier Robert Golob vplival na preložitev datuma aretacije ruskih vohunov?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-premier-robert-golob-vplival-na-prelozitev-datuma-aretacije-ruskih-vohunov/686133|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-25|language=sl|first=Nejc Furlan, TV|last=Slovenija}}</ref> Novembra 2023 je [[Komisija za preprečevanje korupcije]] zaradi domnevnih pritiskov na Bobnarjevo začela preiskavo zoper Goloba zaradi suma kršitve integritete.<ref>{{Navedi splet|title=Obvestilo o uvedbi preiskave zoper predsednika vlade – Komisija za preprečevanje korupcije|url=https://www.kpk-rs.si/blog/2023/11/20/obvestilo-o-uvedbi-preiskave-zoper-predsednika-vlade-2/|website=www.kpk-rs.si|accessdate=2023-11-20}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=KPK zaradi domnevnih pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico preiskuje premierja Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kpk-zaradi-domnevnih-pritiskov-na-nekdanjo-notranjo-ministrico-preiskuje-premierja-goloba/688838|website=rtvslo.si|accessdate=2023-11-20|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Oktobra 2024 je Slovenska policija na tožilstvo podala kazensko ovadbo zoper Goloba, kar je premier označil za politično motivirano.<ref>{{Navedi splet|title=Policija ovadila premierja Goloba zaradi obtožb o vmešavanju v delo policije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/policija-ovadila-premierja-goloba-zaradi-obtozb-o-vmesavanju-v-delo-policije/724407|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golobu očitano kaznivo dejanje dajanja daril; Lindav: Kdo tukaj laže, bo javnost sama presodila|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golobu-ocitano-kaznivo-dejanje-dajanja-daril-lindav-kdo-tukaj-laze-bo-javnost-sama-presodila/724442|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-28|language=sl}}</ref> Poleg tega so bile izpostavljene neskladnosti v njegovih javnih izjavah o srečanjih z Bobnarjevo, kar je kasneje pripisal lapsusu.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob o svojih izjavah, kdaj je spoznal Tatjano Bobnar: Šlo je za lapsus|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-o-svojih-izjavah-kdaj-je-spoznal-tatjano-bobnar-slo-je-za-lapsus/724656|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-28|language=sl}}</ref> 13. januarja 2026 je Komisija za preprečevanje korupcije sporočila, da je v zadevi Bobnar pri premierju Golobu ugotovila kršenje zakona o integriteti. Njegovo ravnanje, ko je ministrici Bobnar novembra 2022 posredoval sporočila, so na KPK označili kot »v nasprotju s pričakovanjem in odgovornostjo''«'', razkrili pa so tudi SMS sporočili, ki jih je Golob v odzivu označil za nesporni.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=KPK: Golob kršil integriteto. Ta odgovarja: Edini očitek sta dva SMS-a {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kpk-premier-golob-krsil-integriteto.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-13|language=sl}}</ref> Njegov odvetnik Stojan Zdolšek je medtem napovedal, da se bo zadeva nadaljevala s sodno obravnavo, saj da so ugotovitve KPK nezakonite.<ref name=":0" /> ==== Afera Karigador ==== Aprila 2025 se je predsednik vlade znašel v središču nove afere, ko je bil deležen očitkov o morebitnem konfliktu interesov. V javnosti so se pojavila vprašanja, ali je v zameno za bivanje v zasebni hiši podjetnika [[Tomaž Subotič|Tomaža Subotiča]] v hrvaški Istri, vlada tega imenovala v sveta zavodov [[Psihiatrična klinika Ljubljana|Psihiatrične klinike Ljubljana]] in [[Splošna bolnišnica Celje|Splošne bolnišnice Celje]]. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zadevo uvrstila v svoj nadzorni postopek, Golob pa je očitke zavrnil, jih označil za politično motivirane in poudaril, da gre za zasebno prijateljsko vez. V odzivu za javnost je navedel, da se s tem preusmerja pozornost od ključnih vladnih reform.<ref>{{Navedi splet|title=Premier pod lupo KPK: Je bil dopust v zameno za imenovanje?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/premier-pod-lupo-kpk-je-bil-dopust-v-zameno-za-imenovanje.html|website=24ur.com|accessdate=2025-05-01|language=sl}}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Golob odločno zavrača namigovanja. Pirnat ga poziva k odstopu|url=https://www.24ur.com/novice/kpk-je-uvedla-preiskavo-predhodni-preizkus-zoper-predsednika-vlade.html|website=24ur.com|accessdate=2025-05-01|language=sl}}</ref> Oktobra 2025 je KPK v prvem osnutku ugotovil, da se je Golob ob glasovanju za imenovanje Subotiča v sveta dveh bolnišnic znašel v okoliščinah, ki lahko predstavljajo konflikt interesov.<ref>{{Navedi splet|title=KPK v osnutku ugotovitev v zadevi Karigador premierju Golobu očita nasprotje interesov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kpk-v-osnutku-ugotovitev-v-zadevi-karigador-premierju-golobu-ocita-nasprotje-interesov/759912|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=A. P.|last=J}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=KPK v osnutku ugotovitev v zadevi Bobnar očitke Golobu zožil na dve SMS-sporočili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kpk-v-osnutku-ugotovitev-v-zadevi-bobnar-ocitke-golobu-zozil-na-dve-sms-sporocili/760015|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=La Da , M.|last=Z}}</ref> Golobov odvetnik [[Stojan Zdolšek]] je o tem podal izjavo pred novinarji, kjer je bila pristona tudi novinarka oddaje [[Tarča (TV oddaja)|Tarča]], ki je o zadevi pred tem obsežneje poročala. Novinarko je pozval, da prostor zapusti, saj ji izjave ni želel dati, kar je Društvo novinarjev Slovenije označilo za omejevanje novinarskega dela.<ref>{{Navedi splet|title=DNS: Da politiki in njihovi zastopniki odgovarjajo novinarjem, ni svobodna izbira, temveč dolžnost|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dns-da-politiki-in-njihovi-zastopniki-odgovarjajo-novinarjem-ni-svobodna-izbira-temvec-dolznost/760124|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Izjavo je ob tem podala tudi nekdanji novinarki Tarče [[Nataša Markovič]], ki je dejala, da sta bili s kolegico [[Barbara Pance|Barbaro Pance]] pred tem prav tako odpuščeni zaradi "preveč negativnega poročanja o Golobovi vladi."<ref>{{Navedi splet|title=TikTok - Make Your Day|url=https://www.tiktok.com/@natassamarkovic/video/7558852903226576150?is_from_webapp=1&sender_device=pc&web_id=7559208221883614742|website=www.tiktok.com|accessdate=2025-10-09}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novinarka Markovič o cenzuri Tarče: Golobova vlada poskuša utišati kot še nobena prej|url=https://radio.ognjisce.si/sl/291/novice/40857/novinarka-markovic-o-cenzuri-tarce-golobova-vlada-poskusa-utisati-kot-se-nobena-prej.htm|website=Radio Ognjišče|date=2025-10-09|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=Rok Mihevc, Radio|last=Ognjišče}}</ref> Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije [[Robert Šumi]] je po nizu naznanil na korupcijska tveganja na Roberta Goloba naslovil javno pismo, v katerem je opozoril, da so "Napadi, diskreditacije, posmehovanja in manipulacije posameznikov in medijev" iz njegovega kroga postali stalnica.<ref>{{Navedi splet|title=Šumi: Golobov odvetnik s svojimi izjavami škodi pravni državi in spodjeda zaupanje v njeno delovanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sumi-golobov-odvetnik-s-svojimi-izjavami-skodi-pravni-drzavi-in-spodjeda-zaupanje-v-njeno-delovanje/760233|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=G. C. , M.|last=Z}}</ref> == Zasebno življenje == [[Slika:Državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti 2023 (53415137945).jpg|sličica|Golob s [[Tina Gaber|Tino Gaber]]]]Preko trideset let je bil poročen z Jano Nemec Golob, s katero sta se kasneje ločila. V zakonu so se jima rodili trije otroci.<ref name=":4" /><ref name=24ur1/><ref>{{Navedi splet|title=Veste, kdo je žena Roberta Goloba? Našli smo njeno fotografijo|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/veste-kdo-je-zena-roberta-goloba-nasli-smo-njeno-fotografijo/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2023-03-28|language=sl-si|date=26. april 2022}}</ref> Od jeseni 2022 biva v Ljubljani, skupaj s partnerko [[Tina Gaber|Tino Gaber]],<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Premier Golob ekskluzivno v oddaji Preverjeno: S Tino in otroki živimo skupaj|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/premier-golob-ekskluzivno-v-oddaji-preverjeno-s-tino-in-otroki-zivimo-skupaj.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-03-28|language=sl|date=28. marec 2023}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Sem v postopku ločitve. Živim skupaj s Tino Gaber in otrokoma.|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/robert-golob-spregovoril-o-tini-gaber-602813|website=siol.net|accessdate=2023-03-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi intervju premierjeve partnerke Tine Gaber: Svojo vlogo vidim sedaj drugje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tina-gaber-partnerka-predsednika-vlade-roberta-goloba-intervju/|website=N1|date=2023-02-28|accessdate=2023-03-28|language=sl-SI|first=Irma|last=Musić}}</ref> s katero sta se poročila septembra 2025.<ref>{{Navedi novice|title=(FOTO) Izmenjavo prstanov pospremila pesem Sreča na vrvici, obred vodil Janković|date=2025-09-06|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-je-povabljen-in-kdo-ni-povabljen-na-poroko-leta-2753501/|newspaper=Dnevnik|accessdate=2025-09-06}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam obiskov predsednika vlade Roberta Goloba]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{Predsedniki Vlade Republike Slovenije}} {{15VladaSLO}} {{Evropski svet}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Golob, Robert}} [[Kategorija:Robert Golob| ]] [[Kategorija:Šempetrčani]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke Alenke Bratušek]] [[Kategorija:Bivši člani Pozitivne Slovenije]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] l49f9r3t8rw0f8233scydeem9j2t655 6685220 6685217 2026-06-04T18:59:19Z TadejM 738 /* Predsednik vlade */ +np 6685220 wikitext text/x-wiki {{pp-extended|small=yes}} {{Infopolje Politik |name = Robert Golob | order=[[Predsednik Vlade Republike Slovenije]] | term_start=[[1. junij]] [[2022]] | term_end= |party = [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] (1999–2002)<br>[[Pozitivna Slovenija|PS]] (2011–2013)<br>[[Zavezništvo Alenke Bratušek|ZaAB]] (2013–2014)<br>[[Gibanje Svoboda]] (2022−) |order1=[[Gibanje Svoboda|Predsednik Gibanja Svobode]] |termstart1=[[26. januar]] [[2022]] |president = [[Borut Pahor]]<br>[[Nataša Pirc Musar]] |predecessor = [[Janez Janša]] |successor = Janez Janša |order2=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |term_start2=10. april 2026 |term_end2= |term_start3=13. maj 2022 |term_end3=25. maj 2022 |image=<!-- WD --> }} '''Robert Golob''' [róbert golób], [[Slovenci|slovenski]] [[elektroinženir]], [[poslovnež]] in [[politik]], [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednik 15. vlade Republike Slovenije]] ter trenutni [[Gibanje Svoboda|predsednik Gibanja Svoboda]], * [[23. januar]] [[1967]], [[Šempeter pri Gorici]]. Golob je po končanem doktoratu na [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]] leta 1994 svojo kariero začel kot [[Fulbrightova štipendija|Fulbrightov štipendist]] na Georgia Institute of Technology v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]]. V času [[4. vlada Republike Slovenije|tretje Drnovškove vlade]] je bil leta 1998 imenovan za vodjo slovenske pogajalske skupine na področju energetike. Leto pozneje se je včlanil v [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalno demokracijo Slovenije]] (LDS) ter med majem 1999 in junijem 2000 služil kot državni sekretar na ministrstvu za gospodarske dejavnosti. V letu 2004 je soustanovil energetsko podjetje GEN-I ter dve leti pozneje postal predsednik uprave podjetja in na položaju ostal do leta 2021. V vmesnem času je bil še naprej aktiven v politiki, tako da je leta 2011 postal podpredsednik stranke [[Pozitivna Slovenija]] (PS), kasneje pa podpredsednik stranke [[Zavezništvo Alenke Bratušek]] (SAB). Po SAB-ovem slabem rezultatu na volitvah leta 2014 je v politiki več let ostal aktiven le na lokalni ravni v [[Mestna občina Nova Gorica|Mestni občini Nova Gorica]]. V začetku januarja 2022 je po več mesecih namigov o vrnitvi v državno politiko napovedal kandidaturo za mesto predsednika stranke [[Stranka zelenih dejanj|Z.DEJ]], ki jo je kmalu po zmagi kot novi predsednik stranke preimenoval v [[Gibanje Svoboda]] (GS). 24. aprila 2022 je z GS zmagal na rednih [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah]]. Stranka je osvojila 41 poslanskih mandatov, kar je največ v zgodovini samostojne Slovenije. 25. maja 2022 je Državni zbor Goloba izvolil za predsednika [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]]. [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada republike Slovenije]] je v koaliciji Gibanja Svoboda, [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] (SD) in [[Levica (Slovenija)|Levice]] mandat nastopila 1. junija 2022. Kot predsednik vlade je Golob nadzoroval odziv Slovenije na [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo na Ukrajino]] in posledično energetsko krizo. Nadzoroval je znatno povečanje slovenskega obrambnega proračuna in zavezo do izpolnitve Natovih dveh odstotkov do leta 2030, pošiljke orožja Ukrajini in prekinitev dobave ruskega plina v Slovenijo. Kot odziv na [[Vojna med Izraelom in Hamasom|vojno med Izraelom in Hamasom]] je pod njegovim vodstvom Slovenija junija 2024 [[Palestina|Palestino]] priznala kot samostojno državo. == Mladost in izobraževanje== Robert Golob se je rodil 23. januarja 1967 v [[Šempeter pri Gorici|Šempetru pri Gorici]].<ref>dr. Robert Golob. Predsednik vlade RS in predsednik Gibanja Svoboda. https://gibanjesvoboda.si/robert-golob-predsednik/?playlist=75e2a7c&video=8ad2648 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220425091443/https://gibanjesvoboda.si/robert-golob-predsednik/?playlist=75e2a7c&video=8ad2648 |date=2022-04-25 }}, vpogled: 25. 4. 2022.</ref> Njegov oče [[Valentin Golob]] je bil med letoma 1976 in 2022 vodja Soških elektrarn. Robert je bil v šempetrsko osnovno šolo vpisan leto pred vrstniki, kasneje je preskočil tudi četrti razred, po osnovni šoli pa se vpisal na [[Gimnazija Nova Gorica|Gimnazijo Nova Gorica]].<ref name=":4" /> Študiral je na [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|Fakulteti za elektrotehniko]], kjer je leta 1989 diplomiral. Magistriral je tri leta pozneje, doktoriral pa leta 1994 pri 27 letih.<ref name=24ur1>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/robert-golob-s-cela-energetske-druzbe-poletel-na-vrh-vlade.html|title=Robert Golob s čela energetske družbe poletel na vrh vlade|date=24. 4. 2022|accessdate=25. 4. 2022|website=24ur.com}}</ref> Po končanem doktoratu je kot [[Fulbrightova štipendija|Fulbrightov štipendist]] gostoval na Georgia Institute of Technology v Atlanti.<ref>{{Navedi splet|title=prof. dr. Robert Golob|url=https://lest.fe.uni-lj.si/sl/alumni/prof-dr-robert-golob/|website=Laboratorij za energetske strategije|accessdate=2024-02-26|language=sl-SI}}</ref> == Poslovna kariera == Leta 2004 je soustanovil podjetje GEN-I.<ref>{{Navedi splet|title=Dr Robert Golob - Chairman GEN-I {{!}} Business Investor Guide|url=https://businessinvestorguide.com/business-leaders/dr-robert-golob-chairman-gen-i-2/|website=web.archive.org|date=2021-04-19|accessdate=2024-02-26|archive-date=2021-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20210419003032/https://businessinvestorguide.com/business-leaders/dr-robert-golob-chairman-gen-i-2/|url-status=dead}}</ref> Leta 2006{{Cn}} je postal predsednik uprave podjetja in na položaju ostal do leta 2021.<ref>{{Navedi splet|title=»Ni konec. Zdaj se šele začne.«|url=https://www.mladina.si/212057/ni-konec-zdaj-se-sele-zacne/|website=Mladina.si|accessdate=2024-02-26}}</ref> == Politična kariera == V procesu vstopanja Slovenije v Evropsko unijo je bil Golob leta 1998 imenovan za vodjo slovenske pogajalske skupine na področju [[Energetika|energetike]]. Med majem 1999 in junijem 2000 je bil [[državni sekretar Republike Slovenije]] na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije, med letoma 1999 in 2002 tudi član [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Vodstvo - GEN-I|url=https://gen-i.si/o-gen-i/vodstvo/#dr-robert-golob|website=gen-i.si|accessdate=2022-01-24}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Kdo je bodoči voditelj naše države Robert Golob|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/626cf387c58f3/kdo-je-bodoci-voditelj-nase-drzave-robert-golob|website=Novice Svet24|accessdate=2023-04-10|language=sl|date=30. april 2022}}</ref> Leta 2011 je postal podpredsednik stranke [[Pozitivna Slovenija]], kasneje pa podpredsednik stranke [[Zavezništvo Alenke Bratušek]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Poslovno poročilo|last=Pavlič|first=Jernej|publisher=Zavezništvo Alenke Bratušek|url=https://sab.si/wp-content/uploads/2021/04/Poslovno-porocilo-ZaAB-2014-koncno.pdf|page=4|year=2014|access-date=2022-02-01|archive-date=2021-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20210513120131/https://sab.si/wp-content/uploads/2021/04/Poslovno-porocilo-ZaAB-2014-koncno.pdf|url-status=dead}}</ref> Po slabem nastopu stranke na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|volitvah leta 2014]] se je oddaljil od politike na državni ravni in ostal aktiven le na lokalni ravni v [[Mestna občina Nova Gorica|Mestni občini Nova Gorica]]; med letoma 2010 in 2014 je bil predsednik Krajevne skupnosti [[Kromberk]]-[[Loke, Nova Gorica|Loke]], njen član pa je ostal do leta 2022.<ref>https://www.nova-gorica.si/o-mestni-obcini/krajevne-skupnosti/kromberk---loke/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210418145219/https://nova-gorica.si/o-mestni-obcini/krajevne-skupnosti/kromberk---loke/|date=2021-04-18}}, vpogled: 30. 4. 2022.</ref> === Gibanje Svoboda (2022–) === [[Slika:Gibanje Svoboda Konvencija foto Barbara Jakse Jersic 19 03 2022 IMG 6843.jpg|thumb|215x215px|Kongres stranke [[Gibanje Svoboda]]|levo]] 24. januarja 2022 je po več mesecih namigov o vrnitvi v državno politiko napovedal kandidaturo za mesto predsednika stranke [[Stranka zelenih dejanj|Z.DEJ]].<ref>{{Navedi splet|title=STA: Golob bo kandidiral na sredinem kongresu stranke Z.Dej|url=https://www.sta.si/2992883/golob-bo-kandidiral-na-sredinem-kongresu-stranke-z-dej|website=STA|accessdate=2022-01-24|date=24. januar 2022}}</ref> Na kongresu je tudi preimenoval stranko, ki se od takrat imenuje [[Gibanje Svoboda]]. 1. februarja 2022 se je sestal s strankami [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]] na skupnem sestanku. Golobova stranka se je kmalu uvrstila na prva mesta javnomnenjskih anket, na prvem mestu se je izmenjevala s [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko]].{{Navedi vir}} 20. aprila 2022 je sporočil, da se je okužil z [[Novi koronavirus|novim koronavirusom]], zaradi česar je aktivnosti v zadnjem tednu kampanje izvajal večinoma na daljavo.<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob pozitiven na koronavirus|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/robert-golob-pozitiven-na-novi-koronavirus.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-04-20|date=18. april 2022}}</ref> 24. aprila 2022 je z Gibanjem Svoboda zmagal na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah]], njegova stranka je osvojila 41 poslanskih mandatov, kar je največ v zgodovini samostojne Slovenije.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gibanje-svoboda-je-posrkalo-vecino-volivcev-ki-so-glasovali-proti-vladi/621087 |title="Gibanje Svoboda je posrkalo večino volivcev, ki so glasovali proti vladi" |last=Kosmač |first=Gorazd |date=2022-04-25 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-04-26}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/velika-zmaga-gibanja-svoboda-v-drzavni-zbor-se-sds-nsi-sd-in-levica/621056|title=Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica|date=24. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija |first1=Ana |last1=Svenšek |first2=Tanja |last2=Kozorog Blatnik |first3=Aljoša |last3=Masten |first4=Gregor |last4=Cerar |first5=Miha |last5=Zavrtanik |first6=Larisa |last6=Daugul |first7=Aleksandra K. |last7=Kovač}}</ref> Dva dni po volitvah se je Robert Golob sestal s predsednikom republike [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]] in istega dne še s predsednico SD [[Tanja Fajon|Tanjo Fajon]].<ref>{{Navedi splet|title=Pahor bo mandatarja predlagal okoli 23. maja, novo vlado bi lahko dobili na začetku junija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/pahor-bo-mandatarja-predlagal-okoli-23-maja-novo-vlado-bi-lahko-dobili-na-zacetku-junija/625331|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-26|language=sl|date=26. april 2022}}</ref> Napovedal je, da bi novo vlado sestavil v mesecu dni in da bi se lahko njena velikost čez čas spreminjala, tudi do ustavne večine. Izključil ni niti povezovanja s strankama [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]], ki sta ostali zunaj parlamenta – [[Stranka Alenke Bratušek|Stranko Alenke Bratušek]] in [[Lista Marjana Šarca|Listo Marjana Šarca]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/v-golobovi-vladi-bi-lahko-bili-tudi-predstavniki-sab-a-in-lms-ja/625323|title=V Golobovi vladi bi lahko bili tudi predstavniki SAB-a in LMŠ-ja|date=25. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija}}</ref> === Predsednik vlade === [[Slika:Slovesnost ob zaključku izgradnje in začetku rednega obratovanja električnega daljnovoda Cirkovce-Pince - 2. 12. 2022 - 52538335530.jpg|sličica|Z madžarskim premierjem [[Viktor Orbán|Viktorjem Orbánom]] ob zaključku izgradnje električnega daljnovoda Cirkovce–Pince (2022)]] 25. maja 2022 je Državni zbor Republike Slovenije Roberta Goloba izvolil za predsednika [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref name="PV_MMC">{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/robert-golob-s-54-glasovi-za-in-30-proti-izvoljen-za-predsednika-vlade/628544|title=Robert Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za predsednika vlade|date=2022-05-25|work=[[MMC RTV-SLO]]|accessdate=2022-05-26}}</ref> [[15. vlada Republike Slovenije]] je bila v Državnem zboru Republike Slovenije potrjena 1. junija 2022. Začetek njegovega mandata je zaznamovala draginja, predvsem na področju energetike<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Ne moremo imeti podjetij, ki imajo največje dobičke med največjo energetsko draginjo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-ne-moremo-imeti-podjetij-ki-imajo-najvecje-dobicke-med-najvecjo-energetsko-draginjo/628667|website=rtvslo.si|accessdate=2024-02-26|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> ter stanje v zdravstvu, povezano z COVID-19.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci in poslanke s 53 glasovi podpore potrdili vladno ekipo Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-in-poslanke-s-53-glasovi-podpore-potrdili-vladno-ekipo-roberta-goloba/629375|website=rtvslo.si|accessdate=2024-02-26|language=sl|first=A. S. , M.|last=Z}}</ref> Sredi decembra 2022 so v javnost prišle informacije, da naj bi [[Nacionalni preiskovalni urad]] preiskoval poslovanje družbe Gen-I, med vpletenimi tudi Roberta Goloba.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: "Veliko ljudi hodi po Sloveniji in maha z mojim imenom"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/golob-veliko-ljudi-hodi-po-sloveniji-in-maha-z-mojim-imenom/|website=N1|date=2022-12-16|accessdate=2022-12-17|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mladina: GEN-I preiskujeta policija in tožilstvo #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/mladina-robert-golob-in-gen-i-preiskujeta-policija-in-tozilstvo-594733|website=siol.net|accessdate=2022-12-17|language=sl|date=16. december 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Policija in tožilstvo naj bi preiskovala Gen-I in Goloba|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/policija-in-tozilstvo-naj-bi-preiskovala-gen-i-in-goloba.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-12-17|date=16. december 2022}}</ref> Kot enega od ciljev svojega mandata je Robert Golob postavil zdravstveno reformo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob napovedal reformo zdravstvenega sistema z letom 2024, za energetsko krizo naslednje leto skoraj pet milijard evrov|url=https://www.dnevnik.si/1042997614|website=Dnevnik|date=2022|accessdate=2023-10-25|archive-date=2023-10-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20231029095738/https://www.dnevnik.si/1042997614|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Stanje v zdravstvu je še slabše, kot si kdor koli misli"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stanje-v-zdravstvu-je-se-slabse-kot-si-kdor-koli-misli/654699|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-25|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Eden vidnejših ukrepov je bil ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.<ref>{{Navedi splet|title=DZ potrdil ukinitev oziroma preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-potrdil-ukinitev-oziroma-preoblikovanje-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja/674207|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-25|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanci, tudi poslanec SDS, po 30 letih ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje|url=https://siol.net/novice/slovenija/danes-bo-znano-ali-bo-vlada-ukinila-dopolnilno-zdravstveno-zavarovanje-610701|website=siol.net|accessdate=2023-10-25|language=sl}}</ref> Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan je bil večkrat deležen kritik opozicije in tudi vodjo strateškega sveta Erika Breclja, a mu je Golob izražal podporo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob in Bešič Loredan: Interpelacija nov manever SDS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-interpelacijo-golob-se-bo-pogovoril-z-besic-loredanom.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Urška Klakočar Zupančič: Dokler minister uresničuje koalicijske zaveze, uživa zaupanje stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/urska-klakocar-zupancic-dokler-minister-uresnicuje-koalicijske-zaveze-uziva-zaupanje-stranke/674203|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-08|language=sl|first=A.|last=M}}</ref> 7. julija 2023 je Danijel Bešič Loredan podpisal odstopno izjavo. Kot je dejal, mu jo je v podpis podal Golob.<ref>{{Navedi splet|title=Bešič Loredan podpisal odstopno izjavo. Golob: Razhajala sva se glede krepitve javnega zdravstva.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/besic-loredan-podpisal-odstopno-izjavo-golob-razhajala-sva-se-glede-krepitve-javnega-zdravstva/674418|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Slednji je v izjavi pojasnil, da imata z Loredanom različne poglede na to, na kakšen način krepiti javno zdravstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Prva izjava ministra po odstopu: Nisem več pripravljen opravljati te funkcije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prva-izjava-ministra-po-odstopu-nisem-vec-pripravljen-opravljati-te-funkcije/|website=N1info.si|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref> Bešič Loredanu je mandat uradno prenehal 13. julija, njegovo funkcijo pa je začasno prevzel premier Robert Golob sam.<ref>{{Navedi splet|title=Bešič Loredan ni več minister, predsednica DZ mu je zaželela vse najboljše|url=https://n1info.si/novice/slovenija/drzavni-zbor-se-bo-tudi-uradno-seznanil-z-odstopom-besica-loredana/|website=N1|date=2023-07-13|accessdate=2023-07-15|language=sl-SI|first=Neža|last=Pušnik}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Premier Robert Golob bo začasno prevzel vodenje ministrstva za zdravje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-robert-golob-bo-zacasno-prevzel-vodenje-ministrstva-za-zdravje/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-07|language=sl}}</ref> Jeseni 2023 je Golob odslovil še dva ministra, in sicer ministra za naravne vire in prostor [[Uroš Brežan|Uroša Brežana]] ter ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano [[Irena Šinko|Ireno Šinko]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Ministrica Šinko in minister Brežan odhajata zaradi neustreznega ukrepanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-ministrica-sinko-in-minister-brezan-odhajata-zaradi-neustreznega-ukrepanja/683616|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-25|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Šinko: Odstopila ne bom, naj me razrešijo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/se-obeta-rekonstrukcija-vlade-odsla-naj-bi-ministra-sinko-in-brezan/|website=N1|date=2023-10-03|accessdate=2023-10-25|language=sl-SI|first=M. R. , N.|last=P}}</ref> Ob nastopu vlade je Golob napovedal tudi širitev števila ministrstev. Noveliran zakon o vladi je bil sicer sprejet že 22. junija 2022, a je [[Slovenska demokratska stranka]] zbrala dovolj podpisov za [[Referendum o spremembah Zakona o vladi|razpis referenduma]].<ref>{{Navedi splet|title=DZ sprejel spremembe zakona o vladi, ki uvaja tri nova ministrstva|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-sprejel-spremembe-zakona-o-vladi-ki-uvaja-tri-nova-ministrstva/631872|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS zbrala podpise. Bo referendum hkrati z drugim krogom predsedniških volitev?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/jansevim-uspelo-zbrali-so-podpise-za-tri-referendume/|website=N1|date=2022-10-04|accessdate=2023-02-05|language=sl-SI}}</ref> Potekal je 27. novembra 2022, volivci pa so novelo 56,69 odstotno podprli.<ref>{{Navedi splet|title=Referendum o vladi: po 99 odstotkih preštetih glasov 56 odstotkov za, 44 odstotkov proti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2022/referendum-o-vladi/referendum-o-vladi-po-99-odstotkih-prestetih-glasov-56-odstotkov-za-44-odstotkov-proti/648913|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> Golobova vlada je spremembo udejanjila šele po novem letu. Spremenile so se pristojnosti nekaterih obstoječih ministrstev, ustanovljena pa so bila tudi tri nova: [[Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije|ministrstvo za solidarno prihodnost]], [[Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije|ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije]] ter [[Minister za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije|ministrstvo za okolje, podnebje in energijo]].<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-rekonstrukcija-vlade-kako-bo-izgledala-nova-ministrska-ekipa.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-02-05}}</ref> S tem je vlada imela 19 ministrstev in en vladni urad.<ref name=":19">{{Navedi splet|title=Z reorganizacijo bo vlada svoje naloge izvajala še uspešnejše {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-24-z-reorganizacijo-bo-vlada-svoje-naloge-izvajala-se-uspesnejse/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> [[Slika:Predsednica Evropske komisije na povabilo predsednika vlade na delovnem obisku v Sloveniji - 53104649103.jpg|sličica|Golob z [[Ursula von der Leyen|Ursulo von der Leyen]] v poplavljeni Črni na Koroškem (avgust 2023)]] [[Slika:Predsednik vlade dr. Golob na vrhu Evropske politične skupnosti 18.7.2024 -4.jpg|levo|sličica|Golob na vrhu [[Evropska politična skupnost|Evropske politične skupnosti]] (julij 2024)]] Po seji sveta stranke je Golob 24. oktobra 2023 napovedal možnost rekonstrukcije vlade, s katero bi zmanjšali število ministrstev, s tem pa povečali učinkovitost vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Fajon: Preveč se ukvarjamo sami s sabo; Vatovec: Treba se je vprašati, kaj je namen rekonstrukcije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fajon-prevec-se-ukvarjamo-sami-s-sabo-vatovec-treba-se-je-vprasati-kaj-je-namen-rekonstrukcije/686064|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-25|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob šokiral SD in Levico s številom ministrstev, ki jih želi imeti|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/golob-sokiral-koalicijske-partnerje-s-stevilom-ministrstev-ki-jih-zeli-imeti-413966|website=www.zurnal24.si|accessdate=2023-10-25|language=sl}}</ref> Pred državnozborskimi volitvami je Golob na delovno kosilo v začetku januarja 2026 povabil sedem parlamentarnih in neparlamentarnih strank: stranke SD, Levica, [[VESNA – zelena stranka|Vesna]], [[Prerod (stranka)|Prerod]], [[Piratska stranka Slovenije|Piratsko stranko]], [[Mi, socialisti!|Mi, socialisti]], [[Resni.ca]], z namenom dialoga in iskanja možnosti sodelovanja ter spoštljive kampanje.<ref>{{Navedi splet|title=Golob na predvolilno kosilo povabil SD, Levico in pet zunajparlamentarnih strank, tudi Resni.co|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-na-predvolilno-kosilo-povabil-sd-levico-in-pet-zunajparlamentarnih-strank-tudi-resni-co/769652|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-10|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob pojasnil, kako je izbral predsednike strank, ki jih vabi na kosilo. Resni.ce tja ne bo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-resnica-se-delovnega-kosila-pri-premierju-golobu-ne-bo-udelezila/|website=N1|date=2026-01-10|accessdate=2026-01-10|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Citat|title=Nika Prevc bo na Ljubnem lovila četrto zaporedno zmago v smučarskih skokih|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175189226|accessdate=2026-01-10|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Filozof in publicist [[Boris Vezjak]] je ob koncu Golobovega premierskega mandata ocenil, da se je v tem času precej približal avtoritarnemu načinu vladanja, ki ga je poprej očital predhodniku [[Janez Janša|Janezu Janši]].<ref>{{Citat|title=Boris Vezjak: V Golobovi glavi živi mali Janša|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/ob-osmih/173251622/175193802|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Filozof [[Slavoj Žižek]] pa, da je vlada prva, ki je načela pomembne težave, ki so prej v Sloveniji ostale neurejene.<ref>{{Navedi splet|title=Slavoj Žižek: To je prva vlada, ki je dregnila v težke probleme in jih začela spreminjati|url=https://vecer.com/slovenija/slavoj-zizek-to-je-prva-vlada-ki-je-dregnila-v-tezke-probleme-in-jih-zacela-spreminjati-10396472|website=Večer|date=2025-11-04|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> ==== Kazenska ovadba ==== [[Tatjana Bobnar]] je po odstopu z mesta notranje ministrice večkrat opozorila na domnevno politično vmešavanje Goloba v delo policije. Oktobra 2023 je pred preiskovalno komisijo izpostavila, da je predsednik vlade od nje zahteval določene kadrovske menjave na policiji ter očiščenje »janšistov«.<ref>{{Navedi splet|title=Golob o zaslišanju Tatjane Bobnar: Dogovorila sva se, da policijo očisti janšistov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-zaslisanju-tatjane-bobnar-dogovorila-sva-se-da-policijo-ocisti-jansistov/685927|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-25|language=sl|first=T. K. B. , Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bobnar in Lindav ostro o pritiskih Goloba na policijo: Nadaljuje Janševo delo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/bobnar-in-lindav-ostro-o-pritiskih-goloba-na-policijo-nadaljuje-jansevo-delo/|website=N1|date=2023-10-23|accessdate=2023-10-25|language=sl-SI|first=M. R. , M.|last=O}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob po odmevnem pričanju Tatjane Bobnar: Le ena stvar, ki jo je povedala, drži|url=https://n1info.si/novice/slovenija/golob-po-odmevnem-pricanju-tatjane-bobnar-le-ena-stvar-ki-jo-je-povedala-drzi/|website=N1|date=2023-10-24|accessdate=2023-10-25|language=sl-SI|last=N1}}</ref> Golob je potrdil nekatere njene navedbe, druge pa označil za neutemeljene. Prav tako se je pojavila neuradna informacija, da naj bi Golob odložil prijetje dveh ruskih vohunov, kar je premier zanikal.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Ali je premier Robert Golob vplival na preložitev datuma aretacije ruskih vohunov?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-premier-robert-golob-vplival-na-prelozitev-datuma-aretacije-ruskih-vohunov/686133|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-25|language=sl|first=Nejc Furlan, TV|last=Slovenija}}</ref> Novembra 2023 je [[Komisija za preprečevanje korupcije]] zaradi domnevnih pritiskov na Bobnarjevo začela preiskavo zoper Goloba zaradi suma kršitve integritete.<ref>{{Navedi splet|title=Obvestilo o uvedbi preiskave zoper predsednika vlade – Komisija za preprečevanje korupcije|url=https://www.kpk-rs.si/blog/2023/11/20/obvestilo-o-uvedbi-preiskave-zoper-predsednika-vlade-2/|website=www.kpk-rs.si|accessdate=2023-11-20}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=KPK zaradi domnevnih pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico preiskuje premierja Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kpk-zaradi-domnevnih-pritiskov-na-nekdanjo-notranjo-ministrico-preiskuje-premierja-goloba/688838|website=rtvslo.si|accessdate=2023-11-20|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Oktobra 2024 je Slovenska policija na tožilstvo podala kazensko ovadbo zoper Goloba, kar je premier označil za politično motivirano.<ref>{{Navedi splet|title=Policija ovadila premierja Goloba zaradi obtožb o vmešavanju v delo policije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/policija-ovadila-premierja-goloba-zaradi-obtozb-o-vmesavanju-v-delo-policije/724407|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golobu očitano kaznivo dejanje dajanja daril; Lindav: Kdo tukaj laže, bo javnost sama presodila|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golobu-ocitano-kaznivo-dejanje-dajanja-daril-lindav-kdo-tukaj-laze-bo-javnost-sama-presodila/724442|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-28|language=sl}}</ref> Poleg tega so bile izpostavljene neskladnosti v njegovih javnih izjavah o srečanjih z Bobnarjevo, kar je kasneje pripisal lapsusu.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob o svojih izjavah, kdaj je spoznal Tatjano Bobnar: Šlo je za lapsus|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-o-svojih-izjavah-kdaj-je-spoznal-tatjano-bobnar-slo-je-za-lapsus/724656|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-28|language=sl}}</ref> 13. januarja 2026 je Komisija za preprečevanje korupcije sporočila, da je v zadevi Bobnar pri premierju Golobu ugotovila kršenje zakona o integriteti. Njegovo ravnanje, ko je ministrici Bobnar novembra 2022 posredoval sporočila, so na KPK označili kot »v nasprotju s pričakovanjem in odgovornostjo''«'', razkrili pa so tudi SMS sporočili, ki jih je Golob v odzivu označil za nesporni.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=KPK: Golob kršil integriteto. Ta odgovarja: Edini očitek sta dva SMS-a {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kpk-premier-golob-krsil-integriteto.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-13|language=sl}}</ref> Njegov odvetnik Stojan Zdolšek je medtem napovedal, da se bo zadeva nadaljevala s sodno obravnavo, saj da so ugotovitve KPK nezakonite.<ref name=":0" /> ==== Afera Karigador ==== Aprila 2025 se je predsednik vlade znašel v središču nove afere, ko je bil deležen očitkov o morebitnem konfliktu interesov. V javnosti so se pojavila vprašanja, ali je v zameno za bivanje v zasebni hiši podjetnika [[Tomaž Subotič|Tomaža Subotiča]] v hrvaški Istri, vlada tega imenovala v sveta zavodov [[Psihiatrična klinika Ljubljana|Psihiatrične klinike Ljubljana]] in [[Splošna bolnišnica Celje|Splošne bolnišnice Celje]]. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zadevo uvrstila v svoj nadzorni postopek, Golob pa je očitke zavrnil, jih označil za politično motivirane in poudaril, da gre za zasebno prijateljsko vez. V odzivu za javnost je navedel, da se s tem preusmerja pozornost od ključnih vladnih reform.<ref>{{Navedi splet|title=Premier pod lupo KPK: Je bil dopust v zameno za imenovanje?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/premier-pod-lupo-kpk-je-bil-dopust-v-zameno-za-imenovanje.html|website=24ur.com|accessdate=2025-05-01|language=sl}}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Golob odločno zavrača namigovanja. Pirnat ga poziva k odstopu|url=https://www.24ur.com/novice/kpk-je-uvedla-preiskavo-predhodni-preizkus-zoper-predsednika-vlade.html|website=24ur.com|accessdate=2025-05-01|language=sl}}</ref> Oktobra 2025 je KPK v prvem osnutku ugotovil, da se je Golob ob glasovanju za imenovanje Subotiča v sveta dveh bolnišnic znašel v okoliščinah, ki lahko predstavljajo konflikt interesov.<ref>{{Navedi splet|title=KPK v osnutku ugotovitev v zadevi Karigador premierju Golobu očita nasprotje interesov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kpk-v-osnutku-ugotovitev-v-zadevi-karigador-premierju-golobu-ocita-nasprotje-interesov/759912|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=A. P.|last=J}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=KPK v osnutku ugotovitev v zadevi Bobnar očitke Golobu zožil na dve SMS-sporočili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kpk-v-osnutku-ugotovitev-v-zadevi-bobnar-ocitke-golobu-zozil-na-dve-sms-sporocili/760015|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=La Da , M.|last=Z}}</ref> Golobov odvetnik [[Stojan Zdolšek]] je o tem podal izjavo pred novinarji, kjer je bila pristona tudi novinarka oddaje [[Tarča (TV oddaja)|Tarča]], ki je o zadevi pred tem obsežneje poročala. Novinarko je pozval, da prostor zapusti, saj ji izjave ni želel dati, kar je Društvo novinarjev Slovenije označilo za omejevanje novinarskega dela.<ref>{{Navedi splet|title=DNS: Da politiki in njihovi zastopniki odgovarjajo novinarjem, ni svobodna izbira, temveč dolžnost|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dns-da-politiki-in-njihovi-zastopniki-odgovarjajo-novinarjem-ni-svobodna-izbira-temvec-dolznost/760124|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Izjavo je ob tem podala tudi nekdanji novinarki Tarče [[Nataša Markovič]], ki je dejala, da sta bili s kolegico [[Barbara Pance|Barbaro Pance]] pred tem prav tako odpuščeni zaradi "preveč negativnega poročanja o Golobovi vladi."<ref>{{Navedi splet|title=TikTok - Make Your Day|url=https://www.tiktok.com/@natassamarkovic/video/7558852903226576150?is_from_webapp=1&sender_device=pc&web_id=7559208221883614742|website=www.tiktok.com|accessdate=2025-10-09}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novinarka Markovič o cenzuri Tarče: Golobova vlada poskuša utišati kot še nobena prej|url=https://radio.ognjisce.si/sl/291/novice/40857/novinarka-markovic-o-cenzuri-tarce-golobova-vlada-poskusa-utisati-kot-se-nobena-prej.htm|website=Radio Ognjišče|date=2025-10-09|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=Rok Mihevc, Radio|last=Ognjišče}}</ref> Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije [[Robert Šumi]] je po nizu naznanil na korupcijska tveganja na Roberta Goloba naslovil javno pismo, v katerem je opozoril, da so "Napadi, diskreditacije, posmehovanja in manipulacije posameznikov in medijev" iz njegovega kroga postali stalnica.<ref>{{Navedi splet|title=Šumi: Golobov odvetnik s svojimi izjavami škodi pravni državi in spodjeda zaupanje v njeno delovanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sumi-golobov-odvetnik-s-svojimi-izjavami-skodi-pravni-drzavi-in-spodjeda-zaupanje-v-njeno-delovanje/760233|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=G. C. , M.|last=Z}}</ref> == Zasebno življenje == [[Slika:Državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti 2023 (53415137945).jpg|sličica|Golob s [[Tina Gaber|Tino Gaber]]]]Preko trideset let je bil poročen z Jano Nemec Golob, s katero sta se kasneje ločila. V zakonu so se jima rodili trije otroci.<ref name=":4" /><ref name=24ur1/><ref>{{Navedi splet|title=Veste, kdo je žena Roberta Goloba? Našli smo njeno fotografijo|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/veste-kdo-je-zena-roberta-goloba-nasli-smo-njeno-fotografijo/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2023-03-28|language=sl-si|date=26. april 2022}}</ref> Od jeseni 2022 biva v Ljubljani, skupaj s partnerko [[Tina Gaber|Tino Gaber]],<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Premier Golob ekskluzivno v oddaji Preverjeno: S Tino in otroki živimo skupaj|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/premier-golob-ekskluzivno-v-oddaji-preverjeno-s-tino-in-otroki-zivimo-skupaj.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-03-28|language=sl|date=28. marec 2023}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Sem v postopku ločitve. Živim skupaj s Tino Gaber in otrokoma.|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/robert-golob-spregovoril-o-tini-gaber-602813|website=siol.net|accessdate=2023-03-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi intervju premierjeve partnerke Tine Gaber: Svojo vlogo vidim sedaj drugje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tina-gaber-partnerka-predsednika-vlade-roberta-goloba-intervju/|website=N1|date=2023-02-28|accessdate=2023-03-28|language=sl-SI|first=Irma|last=Musić}}</ref> s katero sta se poročila septembra 2025.<ref>{{Navedi novice|title=(FOTO) Izmenjavo prstanov pospremila pesem Sreča na vrvici, obred vodil Janković|date=2025-09-06|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-je-povabljen-in-kdo-ni-povabljen-na-poroko-leta-2753501/|newspaper=Dnevnik|accessdate=2025-09-06}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam obiskov predsednika vlade Roberta Goloba]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{Predsedniki Vlade Republike Slovenije}} {{15VladaSLO}} {{Evropski svet}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Golob, Robert}} [[Kategorija:Robert Golob| ]] [[Kategorija:Šempetrčani]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke Alenke Bratušek]] [[Kategorija:Bivši člani Pozitivne Slovenije]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] 72j1cevh7am4tvpuydc4yy94izsmhty 6685228 6685220 2026-06-04T19:29:27Z Upwinxp 126544 konec mandata v infopolju 6685228 wikitext text/x-wiki {{pp-extended|small=yes}} {{Infopolje Politik |name = Robert Golob | order=[[Predsednik Vlade Republike Slovenije]] | term_start=1. junij 2022 | term_end=4. junij 2026 |party = [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] (1999–2002)<br>[[Pozitivna Slovenija|PS]] (2011–2013)<br>[[Zavezništvo Alenke Bratušek|ZaAB]] (2013–2014)<br>[[Gibanje Svoboda]] (2022−) |order1=[[Gibanje Svoboda|Predsednik Gibanja Svobode]] |termstart1=26. januar 2022 |president = [[Borut Pahor]]<br>[[Nataša Pirc Musar]] |predecessor = [[Janez Janša]] |successor = Janez Janša |order2=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |term_start2=10. april 2026 |term_end2= |term_start3=13. maj 2022 |term_end3=25. maj 2022 |image=<!-- WD --> }} '''Robert Golob''' [róbert golób], [[Slovenci|slovenski]] [[elektroinženir]], [[poslovnež]] in [[politik]], [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednik 15. vlade Republike Slovenije]] ter trenutni [[Gibanje Svoboda|predsednik Gibanja Svoboda]], * [[23. januar]] [[1967]], [[Šempeter pri Gorici]]. Golob je po končanem doktoratu na [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]] leta 1994 svojo kariero začel kot [[Fulbrightova štipendija|Fulbrightov štipendist]] na Georgia Institute of Technology v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]]. V času [[4. vlada Republike Slovenije|tretje Drnovškove vlade]] je bil leta 1998 imenovan za vodjo slovenske pogajalske skupine na področju energetike. Leto pozneje se je včlanil v [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalno demokracijo Slovenije]] (LDS) ter med majem 1999 in junijem 2000 služil kot državni sekretar na ministrstvu za gospodarske dejavnosti. V letu 2004 je soustanovil energetsko podjetje GEN-I ter dve leti pozneje postal predsednik uprave podjetja in na položaju ostal do leta 2021. V vmesnem času je bil še naprej aktiven v politiki, tako da je leta 2011 postal podpredsednik stranke [[Pozitivna Slovenija]] (PS), kasneje pa podpredsednik stranke [[Zavezništvo Alenke Bratušek]] (SAB). Po SAB-ovem slabem rezultatu na volitvah leta 2014 je v politiki več let ostal aktiven le na lokalni ravni v [[Mestna občina Nova Gorica|Mestni občini Nova Gorica]]. V začetku januarja 2022 je po več mesecih namigov o vrnitvi v državno politiko napovedal kandidaturo za mesto predsednika stranke [[Stranka zelenih dejanj|Z.DEJ]], ki jo je kmalu po zmagi kot novi predsednik stranke preimenoval v [[Gibanje Svoboda]] (GS). 24. aprila 2022 je z GS zmagal na rednih [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah]]. Stranka je osvojila 41 poslanskih mandatov, kar je največ v zgodovini samostojne Slovenije. 25. maja 2022 je Državni zbor Goloba izvolil za predsednika [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]]. [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada republike Slovenije]] je v koaliciji Gibanja Svoboda, [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] (SD) in [[Levica (Slovenija)|Levice]] mandat nastopila 1. junija 2022. Kot predsednik vlade je Golob nadzoroval odziv Slovenije na [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo na Ukrajino]] in posledično energetsko krizo. Nadzoroval je znatno povečanje slovenskega obrambnega proračuna in zavezo do izpolnitve Natovih dveh odstotkov do leta 2030, pošiljke orožja Ukrajini in prekinitev dobave ruskega plina v Slovenijo. Kot odziv na [[Vojna med Izraelom in Hamasom|vojno med Izraelom in Hamasom]] je pod njegovim vodstvom Slovenija junija 2024 [[Palestina|Palestino]] priznala kot samostojno državo. == Mladost in izobraževanje== Robert Golob se je rodil 23. januarja 1967 v [[Šempeter pri Gorici|Šempetru pri Gorici]].<ref>dr. Robert Golob. Predsednik vlade RS in predsednik Gibanja Svoboda. https://gibanjesvoboda.si/robert-golob-predsednik/?playlist=75e2a7c&video=8ad2648 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220425091443/https://gibanjesvoboda.si/robert-golob-predsednik/?playlist=75e2a7c&video=8ad2648 |date=2022-04-25 }}, vpogled: 25. 4. 2022.</ref> Njegov oče [[Valentin Golob]] je bil med letoma 1976 in 2022 vodja Soških elektrarn. Robert je bil v šempetrsko osnovno šolo vpisan leto pred vrstniki, kasneje je preskočil tudi četrti razred, po osnovni šoli pa se vpisal na [[Gimnazija Nova Gorica|Gimnazijo Nova Gorica]].<ref name=":4" /> Študiral je na [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|Fakulteti za elektrotehniko]], kjer je leta 1989 diplomiral. Magistriral je tri leta pozneje, doktoriral pa leta 1994 pri 27 letih.<ref name=24ur1>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/robert-golob-s-cela-energetske-druzbe-poletel-na-vrh-vlade.html|title=Robert Golob s čela energetske družbe poletel na vrh vlade|date=24. 4. 2022|accessdate=25. 4. 2022|website=24ur.com}}</ref> Po končanem doktoratu je kot [[Fulbrightova štipendija|Fulbrightov štipendist]] gostoval na Georgia Institute of Technology v Atlanti.<ref>{{Navedi splet|title=prof. dr. Robert Golob|url=https://lest.fe.uni-lj.si/sl/alumni/prof-dr-robert-golob/|website=Laboratorij za energetske strategije|accessdate=2024-02-26|language=sl-SI}}</ref> == Poslovna kariera == Leta 2004 je soustanovil podjetje GEN-I.<ref>{{Navedi splet|title=Dr Robert Golob - Chairman GEN-I {{!}} Business Investor Guide|url=https://businessinvestorguide.com/business-leaders/dr-robert-golob-chairman-gen-i-2/|website=web.archive.org|date=2021-04-19|accessdate=2024-02-26|archive-date=2021-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20210419003032/https://businessinvestorguide.com/business-leaders/dr-robert-golob-chairman-gen-i-2/|url-status=dead}}</ref> Leta 2006{{Cn}} je postal predsednik uprave podjetja in na položaju ostal do leta 2021.<ref>{{Navedi splet|title=»Ni konec. Zdaj se šele začne.«|url=https://www.mladina.si/212057/ni-konec-zdaj-se-sele-zacne/|website=Mladina.si|accessdate=2024-02-26}}</ref> == Politična kariera == V procesu vstopanja Slovenije v Evropsko unijo je bil Golob leta 1998 imenovan za vodjo slovenske pogajalske skupine na področju [[Energetika|energetike]]. Med majem 1999 in junijem 2000 je bil [[državni sekretar Republike Slovenije]] na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije, med letoma 1999 in 2002 tudi član [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Vodstvo - GEN-I|url=https://gen-i.si/o-gen-i/vodstvo/#dr-robert-golob|website=gen-i.si|accessdate=2022-01-24}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Kdo je bodoči voditelj naše države Robert Golob|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/626cf387c58f3/kdo-je-bodoci-voditelj-nase-drzave-robert-golob|website=Novice Svet24|accessdate=2023-04-10|language=sl|date=30. april 2022}}</ref> Leta 2011 je postal podpredsednik stranke [[Pozitivna Slovenija]], kasneje pa podpredsednik stranke [[Zavezništvo Alenke Bratušek]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Poslovno poročilo|last=Pavlič|first=Jernej|publisher=Zavezništvo Alenke Bratušek|url=https://sab.si/wp-content/uploads/2021/04/Poslovno-porocilo-ZaAB-2014-koncno.pdf|page=4|year=2014|access-date=2022-02-01|archive-date=2021-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20210513120131/https://sab.si/wp-content/uploads/2021/04/Poslovno-porocilo-ZaAB-2014-koncno.pdf|url-status=dead}}</ref> Po slabem nastopu stranke na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|volitvah leta 2014]] se je oddaljil od politike na državni ravni in ostal aktiven le na lokalni ravni v [[Mestna občina Nova Gorica|Mestni občini Nova Gorica]]; med letoma 2010 in 2014 je bil predsednik Krajevne skupnosti [[Kromberk]]-[[Loke, Nova Gorica|Loke]], njen član pa je ostal do leta 2022.<ref>https://www.nova-gorica.si/o-mestni-obcini/krajevne-skupnosti/kromberk---loke/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210418145219/https://nova-gorica.si/o-mestni-obcini/krajevne-skupnosti/kromberk---loke/|date=2021-04-18}}, vpogled: 30. 4. 2022.</ref> === Gibanje Svoboda (2022–) === [[Slika:Gibanje Svoboda Konvencija foto Barbara Jakse Jersic 19 03 2022 IMG 6843.jpg|thumb|215x215px|Kongres stranke [[Gibanje Svoboda]]|levo]] 24. januarja 2022 je po več mesecih namigov o vrnitvi v državno politiko napovedal kandidaturo za mesto predsednika stranke [[Stranka zelenih dejanj|Z.DEJ]].<ref>{{Navedi splet|title=STA: Golob bo kandidiral na sredinem kongresu stranke Z.Dej|url=https://www.sta.si/2992883/golob-bo-kandidiral-na-sredinem-kongresu-stranke-z-dej|website=STA|accessdate=2022-01-24|date=24. januar 2022}}</ref> Na kongresu je tudi preimenoval stranko, ki se od takrat imenuje [[Gibanje Svoboda]]. 1. februarja 2022 se je sestal s strankami [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]] na skupnem sestanku. Golobova stranka se je kmalu uvrstila na prva mesta javnomnenjskih anket, na prvem mestu se je izmenjevala s [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko]].{{Navedi vir}} 20. aprila 2022 je sporočil, da se je okužil z [[Novi koronavirus|novim koronavirusom]], zaradi česar je aktivnosti v zadnjem tednu kampanje izvajal večinoma na daljavo.<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob pozitiven na koronavirus|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/robert-golob-pozitiven-na-novi-koronavirus.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-04-20|date=18. april 2022}}</ref> 24. aprila 2022 je z Gibanjem Svoboda zmagal na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah]], njegova stranka je osvojila 41 poslanskih mandatov, kar je največ v zgodovini samostojne Slovenije.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gibanje-svoboda-je-posrkalo-vecino-volivcev-ki-so-glasovali-proti-vladi/621087 |title="Gibanje Svoboda je posrkalo večino volivcev, ki so glasovali proti vladi" |last=Kosmač |first=Gorazd |date=2022-04-25 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-04-26}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/velika-zmaga-gibanja-svoboda-v-drzavni-zbor-se-sds-nsi-sd-in-levica/621056|title=Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica|date=24. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija |first1=Ana |last1=Svenšek |first2=Tanja |last2=Kozorog Blatnik |first3=Aljoša |last3=Masten |first4=Gregor |last4=Cerar |first5=Miha |last5=Zavrtanik |first6=Larisa |last6=Daugul |first7=Aleksandra K. |last7=Kovač}}</ref> Dva dni po volitvah se je Robert Golob sestal s predsednikom republike [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]] in istega dne še s predsednico SD [[Tanja Fajon|Tanjo Fajon]].<ref>{{Navedi splet|title=Pahor bo mandatarja predlagal okoli 23. maja, novo vlado bi lahko dobili na začetku junija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/pahor-bo-mandatarja-predlagal-okoli-23-maja-novo-vlado-bi-lahko-dobili-na-zacetku-junija/625331|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-26|language=sl|date=26. april 2022}}</ref> Napovedal je, da bi novo vlado sestavil v mesecu dni in da bi se lahko njena velikost čez čas spreminjala, tudi do ustavne večine. Izključil ni niti povezovanja s strankama [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]], ki sta ostali zunaj parlamenta – [[Stranka Alenke Bratušek|Stranko Alenke Bratušek]] in [[Lista Marjana Šarca|Listo Marjana Šarca]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/v-golobovi-vladi-bi-lahko-bili-tudi-predstavniki-sab-a-in-lms-ja/625323|title=V Golobovi vladi bi lahko bili tudi predstavniki SAB-a in LMŠ-ja|date=25. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija}}</ref> === Predsednik vlade === [[Slika:Slovesnost ob zaključku izgradnje in začetku rednega obratovanja električnega daljnovoda Cirkovce-Pince - 2. 12. 2022 - 52538335530.jpg|sličica|Z madžarskim premierjem [[Viktor Orbán|Viktorjem Orbánom]] ob zaključku izgradnje električnega daljnovoda Cirkovce–Pince (2022)]] 25. maja 2022 je Državni zbor Republike Slovenije Roberta Goloba izvolil za predsednika [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref name="PV_MMC">{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/robert-golob-s-54-glasovi-za-in-30-proti-izvoljen-za-predsednika-vlade/628544|title=Robert Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za predsednika vlade|date=2022-05-25|work=[[MMC RTV-SLO]]|accessdate=2022-05-26}}</ref> [[15. vlada Republike Slovenije]] je bila v Državnem zboru Republike Slovenije potrjena 1. junija 2022. Začetek njegovega mandata je zaznamovala draginja, predvsem na področju energetike<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Ne moremo imeti podjetij, ki imajo največje dobičke med največjo energetsko draginjo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-ne-moremo-imeti-podjetij-ki-imajo-najvecje-dobicke-med-najvecjo-energetsko-draginjo/628667|website=rtvslo.si|accessdate=2024-02-26|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> ter stanje v zdravstvu, povezano z COVID-19.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci in poslanke s 53 glasovi podpore potrdili vladno ekipo Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-in-poslanke-s-53-glasovi-podpore-potrdili-vladno-ekipo-roberta-goloba/629375|website=rtvslo.si|accessdate=2024-02-26|language=sl|first=A. S. , M.|last=Z}}</ref> Sredi decembra 2022 so v javnost prišle informacije, da naj bi [[Nacionalni preiskovalni urad]] preiskoval poslovanje družbe Gen-I, med vpletenimi tudi Roberta Goloba.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: "Veliko ljudi hodi po Sloveniji in maha z mojim imenom"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/golob-veliko-ljudi-hodi-po-sloveniji-in-maha-z-mojim-imenom/|website=N1|date=2022-12-16|accessdate=2022-12-17|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mladina: GEN-I preiskujeta policija in tožilstvo #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/mladina-robert-golob-in-gen-i-preiskujeta-policija-in-tozilstvo-594733|website=siol.net|accessdate=2022-12-17|language=sl|date=16. december 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Policija in tožilstvo naj bi preiskovala Gen-I in Goloba|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/policija-in-tozilstvo-naj-bi-preiskovala-gen-i-in-goloba.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-12-17|date=16. december 2022}}</ref> Kot enega od ciljev svojega mandata je Robert Golob postavil zdravstveno reformo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob napovedal reformo zdravstvenega sistema z letom 2024, za energetsko krizo naslednje leto skoraj pet milijard evrov|url=https://www.dnevnik.si/1042997614|website=Dnevnik|date=2022|accessdate=2023-10-25|archive-date=2023-10-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20231029095738/https://www.dnevnik.si/1042997614|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Stanje v zdravstvu je še slabše, kot si kdor koli misli"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stanje-v-zdravstvu-je-se-slabse-kot-si-kdor-koli-misli/654699|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-25|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Eden vidnejših ukrepov je bil ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.<ref>{{Navedi splet|title=DZ potrdil ukinitev oziroma preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-potrdil-ukinitev-oziroma-preoblikovanje-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja/674207|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-25|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanci, tudi poslanec SDS, po 30 letih ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje|url=https://siol.net/novice/slovenija/danes-bo-znano-ali-bo-vlada-ukinila-dopolnilno-zdravstveno-zavarovanje-610701|website=siol.net|accessdate=2023-10-25|language=sl}}</ref> Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan je bil večkrat deležen kritik opozicije in tudi vodjo strateškega sveta Erika Breclja, a mu je Golob izražal podporo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob in Bešič Loredan: Interpelacija nov manever SDS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-interpelacijo-golob-se-bo-pogovoril-z-besic-loredanom.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Urška Klakočar Zupančič: Dokler minister uresničuje koalicijske zaveze, uživa zaupanje stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/urska-klakocar-zupancic-dokler-minister-uresnicuje-koalicijske-zaveze-uziva-zaupanje-stranke/674203|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-08|language=sl|first=A.|last=M}}</ref> 7. julija 2023 je Danijel Bešič Loredan podpisal odstopno izjavo. Kot je dejal, mu jo je v podpis podal Golob.<ref>{{Navedi splet|title=Bešič Loredan podpisal odstopno izjavo. Golob: Razhajala sva se glede krepitve javnega zdravstva.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/besic-loredan-podpisal-odstopno-izjavo-golob-razhajala-sva-se-glede-krepitve-javnega-zdravstva/674418|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Slednji je v izjavi pojasnil, da imata z Loredanom različne poglede na to, na kakšen način krepiti javno zdravstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Prva izjava ministra po odstopu: Nisem več pripravljen opravljati te funkcije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prva-izjava-ministra-po-odstopu-nisem-vec-pripravljen-opravljati-te-funkcije/|website=N1info.si|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref> Bešič Loredanu je mandat uradno prenehal 13. julija, njegovo funkcijo pa je začasno prevzel premier Robert Golob sam.<ref>{{Navedi splet|title=Bešič Loredan ni več minister, predsednica DZ mu je zaželela vse najboljše|url=https://n1info.si/novice/slovenija/drzavni-zbor-se-bo-tudi-uradno-seznanil-z-odstopom-besica-loredana/|website=N1|date=2023-07-13|accessdate=2023-07-15|language=sl-SI|first=Neža|last=Pušnik}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Premier Robert Golob bo začasno prevzel vodenje ministrstva za zdravje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-robert-golob-bo-zacasno-prevzel-vodenje-ministrstva-za-zdravje/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-07|language=sl}}</ref> Jeseni 2023 je Golob odslovil še dva ministra, in sicer ministra za naravne vire in prostor [[Uroš Brežan|Uroša Brežana]] ter ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano [[Irena Šinko|Ireno Šinko]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Ministrica Šinko in minister Brežan odhajata zaradi neustreznega ukrepanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-ministrica-sinko-in-minister-brezan-odhajata-zaradi-neustreznega-ukrepanja/683616|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-25|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Šinko: Odstopila ne bom, naj me razrešijo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/se-obeta-rekonstrukcija-vlade-odsla-naj-bi-ministra-sinko-in-brezan/|website=N1|date=2023-10-03|accessdate=2023-10-25|language=sl-SI|first=M. R. , N.|last=P}}</ref> Ob nastopu vlade je Golob napovedal tudi širitev števila ministrstev. Noveliran zakon o vladi je bil sicer sprejet že 22. junija 2022, a je [[Slovenska demokratska stranka]] zbrala dovolj podpisov za [[Referendum o spremembah Zakona o vladi|razpis referenduma]].<ref>{{Navedi splet|title=DZ sprejel spremembe zakona o vladi, ki uvaja tri nova ministrstva|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-sprejel-spremembe-zakona-o-vladi-ki-uvaja-tri-nova-ministrstva/631872|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS zbrala podpise. Bo referendum hkrati z drugim krogom predsedniških volitev?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/jansevim-uspelo-zbrali-so-podpise-za-tri-referendume/|website=N1|date=2022-10-04|accessdate=2023-02-05|language=sl-SI}}</ref> Potekal je 27. novembra 2022, volivci pa so novelo 56,69 odstotno podprli.<ref>{{Navedi splet|title=Referendum o vladi: po 99 odstotkih preštetih glasov 56 odstotkov za, 44 odstotkov proti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2022/referendum-o-vladi/referendum-o-vladi-po-99-odstotkih-prestetih-glasov-56-odstotkov-za-44-odstotkov-proti/648913|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> Golobova vlada je spremembo udejanjila šele po novem letu. Spremenile so se pristojnosti nekaterih obstoječih ministrstev, ustanovljena pa so bila tudi tri nova: [[Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije|ministrstvo za solidarno prihodnost]], [[Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije|ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije]] ter [[Minister za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije|ministrstvo za okolje, podnebje in energijo]].<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-rekonstrukcija-vlade-kako-bo-izgledala-nova-ministrska-ekipa.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-02-05}}</ref> S tem je vlada imela 19 ministrstev in en vladni urad.<ref name=":19">{{Navedi splet|title=Z reorganizacijo bo vlada svoje naloge izvajala še uspešnejše {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-24-z-reorganizacijo-bo-vlada-svoje-naloge-izvajala-se-uspesnejse/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> [[Slika:Predsednica Evropske komisije na povabilo predsednika vlade na delovnem obisku v Sloveniji - 53104649103.jpg|sličica|Golob z [[Ursula von der Leyen|Ursulo von der Leyen]] v poplavljeni Črni na Koroškem (avgust 2023)]] [[Slika:Predsednik vlade dr. Golob na vrhu Evropske politične skupnosti 18.7.2024 -4.jpg|levo|sličica|Golob na vrhu [[Evropska politična skupnost|Evropske politične skupnosti]] (julij 2024)]] Po seji sveta stranke je Golob 24. oktobra 2023 napovedal možnost rekonstrukcije vlade, s katero bi zmanjšali število ministrstev, s tem pa povečali učinkovitost vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Fajon: Preveč se ukvarjamo sami s sabo; Vatovec: Treba se je vprašati, kaj je namen rekonstrukcije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fajon-prevec-se-ukvarjamo-sami-s-sabo-vatovec-treba-se-je-vprasati-kaj-je-namen-rekonstrukcije/686064|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-25|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob šokiral SD in Levico s številom ministrstev, ki jih želi imeti|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/golob-sokiral-koalicijske-partnerje-s-stevilom-ministrstev-ki-jih-zeli-imeti-413966|website=www.zurnal24.si|accessdate=2023-10-25|language=sl}}</ref> Pred državnozborskimi volitvami je Golob na delovno kosilo v začetku januarja 2026 povabil sedem parlamentarnih in neparlamentarnih strank: stranke SD, Levica, [[VESNA – zelena stranka|Vesna]], [[Prerod (stranka)|Prerod]], [[Piratska stranka Slovenije|Piratsko stranko]], [[Mi, socialisti!|Mi, socialisti]], [[Resni.ca]], z namenom dialoga in iskanja možnosti sodelovanja ter spoštljive kampanje.<ref>{{Navedi splet|title=Golob na predvolilno kosilo povabil SD, Levico in pet zunajparlamentarnih strank, tudi Resni.co|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-na-predvolilno-kosilo-povabil-sd-levico-in-pet-zunajparlamentarnih-strank-tudi-resni-co/769652|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-10|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob pojasnil, kako je izbral predsednike strank, ki jih vabi na kosilo. Resni.ce tja ne bo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-resnica-se-delovnega-kosila-pri-premierju-golobu-ne-bo-udelezila/|website=N1|date=2026-01-10|accessdate=2026-01-10|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Citat|title=Nika Prevc bo na Ljubnem lovila četrto zaporedno zmago v smučarskih skokih|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175189226|accessdate=2026-01-10|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Filozof in publicist [[Boris Vezjak]] je ob koncu Golobovega premierskega mandata ocenil, da se je v tem času precej približal avtoritarnemu načinu vladanja, ki ga je poprej očital predhodniku [[Janez Janša|Janezu Janši]].<ref>{{Citat|title=Boris Vezjak: V Golobovi glavi živi mali Janša|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/ob-osmih/173251622/175193802|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Filozof [[Slavoj Žižek]] pa, da je vlada prva, ki je načela pomembne težave, ki so prej v Sloveniji ostale neurejene.<ref>{{Navedi splet|title=Slavoj Žižek: To je prva vlada, ki je dregnila v težke probleme in jih začela spreminjati|url=https://vecer.com/slovenija/slavoj-zizek-to-je-prva-vlada-ki-je-dregnila-v-tezke-probleme-in-jih-zacela-spreminjati-10396472|website=Večer|date=2025-11-04|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> ==== Kazenska ovadba ==== [[Tatjana Bobnar]] je po odstopu z mesta notranje ministrice večkrat opozorila na domnevno politično vmešavanje Goloba v delo policije. Oktobra 2023 je pred preiskovalno komisijo izpostavila, da je predsednik vlade od nje zahteval določene kadrovske menjave na policiji ter očiščenje »janšistov«.<ref>{{Navedi splet|title=Golob o zaslišanju Tatjane Bobnar: Dogovorila sva se, da policijo očisti janšistov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-zaslisanju-tatjane-bobnar-dogovorila-sva-se-da-policijo-ocisti-jansistov/685927|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-25|language=sl|first=T. K. B. , Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bobnar in Lindav ostro o pritiskih Goloba na policijo: Nadaljuje Janševo delo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/bobnar-in-lindav-ostro-o-pritiskih-goloba-na-policijo-nadaljuje-jansevo-delo/|website=N1|date=2023-10-23|accessdate=2023-10-25|language=sl-SI|first=M. R. , M.|last=O}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob po odmevnem pričanju Tatjane Bobnar: Le ena stvar, ki jo je povedala, drži|url=https://n1info.si/novice/slovenija/golob-po-odmevnem-pricanju-tatjane-bobnar-le-ena-stvar-ki-jo-je-povedala-drzi/|website=N1|date=2023-10-24|accessdate=2023-10-25|language=sl-SI|last=N1}}</ref> Golob je potrdil nekatere njene navedbe, druge pa označil za neutemeljene. Prav tako se je pojavila neuradna informacija, da naj bi Golob odložil prijetje dveh ruskih vohunov, kar je premier zanikal.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Ali je premier Robert Golob vplival na preložitev datuma aretacije ruskih vohunov?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-premier-robert-golob-vplival-na-prelozitev-datuma-aretacije-ruskih-vohunov/686133|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-25|language=sl|first=Nejc Furlan, TV|last=Slovenija}}</ref> Novembra 2023 je [[Komisija za preprečevanje korupcije]] zaradi domnevnih pritiskov na Bobnarjevo začela preiskavo zoper Goloba zaradi suma kršitve integritete.<ref>{{Navedi splet|title=Obvestilo o uvedbi preiskave zoper predsednika vlade – Komisija za preprečevanje korupcije|url=https://www.kpk-rs.si/blog/2023/11/20/obvestilo-o-uvedbi-preiskave-zoper-predsednika-vlade-2/|website=www.kpk-rs.si|accessdate=2023-11-20}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=KPK zaradi domnevnih pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico preiskuje premierja Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kpk-zaradi-domnevnih-pritiskov-na-nekdanjo-notranjo-ministrico-preiskuje-premierja-goloba/688838|website=rtvslo.si|accessdate=2023-11-20|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Oktobra 2024 je Slovenska policija na tožilstvo podala kazensko ovadbo zoper Goloba, kar je premier označil za politično motivirano.<ref>{{Navedi splet|title=Policija ovadila premierja Goloba zaradi obtožb o vmešavanju v delo policije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/policija-ovadila-premierja-goloba-zaradi-obtozb-o-vmesavanju-v-delo-policije/724407|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golobu očitano kaznivo dejanje dajanja daril; Lindav: Kdo tukaj laže, bo javnost sama presodila|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golobu-ocitano-kaznivo-dejanje-dajanja-daril-lindav-kdo-tukaj-laze-bo-javnost-sama-presodila/724442|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-28|language=sl}}</ref> Poleg tega so bile izpostavljene neskladnosti v njegovih javnih izjavah o srečanjih z Bobnarjevo, kar je kasneje pripisal lapsusu.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob o svojih izjavah, kdaj je spoznal Tatjano Bobnar: Šlo je za lapsus|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-o-svojih-izjavah-kdaj-je-spoznal-tatjano-bobnar-slo-je-za-lapsus/724656|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-28|language=sl}}</ref> 13. januarja 2026 je Komisija za preprečevanje korupcije sporočila, da je v zadevi Bobnar pri premierju Golobu ugotovila kršenje zakona o integriteti. Njegovo ravnanje, ko je ministrici Bobnar novembra 2022 posredoval sporočila, so na KPK označili kot »v nasprotju s pričakovanjem in odgovornostjo''«'', razkrili pa so tudi SMS sporočili, ki jih je Golob v odzivu označil za nesporni.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=KPK: Golob kršil integriteto. Ta odgovarja: Edini očitek sta dva SMS-a {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kpk-premier-golob-krsil-integriteto.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-13|language=sl}}</ref> Njegov odvetnik Stojan Zdolšek je medtem napovedal, da se bo zadeva nadaljevala s sodno obravnavo, saj da so ugotovitve KPK nezakonite.<ref name=":0" /> ==== Afera Karigador ==== Aprila 2025 se je predsednik vlade znašel v središču nove afere, ko je bil deležen očitkov o morebitnem konfliktu interesov. V javnosti so se pojavila vprašanja, ali je v zameno za bivanje v zasebni hiši podjetnika [[Tomaž Subotič|Tomaža Subotiča]] v hrvaški Istri, vlada tega imenovala v sveta zavodov [[Psihiatrična klinika Ljubljana|Psihiatrične klinike Ljubljana]] in [[Splošna bolnišnica Celje|Splošne bolnišnice Celje]]. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zadevo uvrstila v svoj nadzorni postopek, Golob pa je očitke zavrnil, jih označil za politično motivirane in poudaril, da gre za zasebno prijateljsko vez. V odzivu za javnost je navedel, da se s tem preusmerja pozornost od ključnih vladnih reform.<ref>{{Navedi splet|title=Premier pod lupo KPK: Je bil dopust v zameno za imenovanje?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/premier-pod-lupo-kpk-je-bil-dopust-v-zameno-za-imenovanje.html|website=24ur.com|accessdate=2025-05-01|language=sl}}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Golob odločno zavrača namigovanja. Pirnat ga poziva k odstopu|url=https://www.24ur.com/novice/kpk-je-uvedla-preiskavo-predhodni-preizkus-zoper-predsednika-vlade.html|website=24ur.com|accessdate=2025-05-01|language=sl}}</ref> Oktobra 2025 je KPK v prvem osnutku ugotovil, da se je Golob ob glasovanju za imenovanje Subotiča v sveta dveh bolnišnic znašel v okoliščinah, ki lahko predstavljajo konflikt interesov.<ref>{{Navedi splet|title=KPK v osnutku ugotovitev v zadevi Karigador premierju Golobu očita nasprotje interesov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kpk-v-osnutku-ugotovitev-v-zadevi-karigador-premierju-golobu-ocita-nasprotje-interesov/759912|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=A. P.|last=J}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=KPK v osnutku ugotovitev v zadevi Bobnar očitke Golobu zožil na dve SMS-sporočili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kpk-v-osnutku-ugotovitev-v-zadevi-bobnar-ocitke-golobu-zozil-na-dve-sms-sporocili/760015|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=La Da , M.|last=Z}}</ref> Golobov odvetnik [[Stojan Zdolšek]] je o tem podal izjavo pred novinarji, kjer je bila pristona tudi novinarka oddaje [[Tarča (TV oddaja)|Tarča]], ki je o zadevi pred tem obsežneje poročala. Novinarko je pozval, da prostor zapusti, saj ji izjave ni želel dati, kar je Društvo novinarjev Slovenije označilo za omejevanje novinarskega dela.<ref>{{Navedi splet|title=DNS: Da politiki in njihovi zastopniki odgovarjajo novinarjem, ni svobodna izbira, temveč dolžnost|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dns-da-politiki-in-njihovi-zastopniki-odgovarjajo-novinarjem-ni-svobodna-izbira-temvec-dolznost/760124|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Izjavo je ob tem podala tudi nekdanji novinarki Tarče [[Nataša Markovič]], ki je dejala, da sta bili s kolegico [[Barbara Pance|Barbaro Pance]] pred tem prav tako odpuščeni zaradi "preveč negativnega poročanja o Golobovi vladi."<ref>{{Navedi splet|title=TikTok - Make Your Day|url=https://www.tiktok.com/@natassamarkovic/video/7558852903226576150?is_from_webapp=1&sender_device=pc&web_id=7559208221883614742|website=www.tiktok.com|accessdate=2025-10-09}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novinarka Markovič o cenzuri Tarče: Golobova vlada poskuša utišati kot še nobena prej|url=https://radio.ognjisce.si/sl/291/novice/40857/novinarka-markovic-o-cenzuri-tarce-golobova-vlada-poskusa-utisati-kot-se-nobena-prej.htm|website=Radio Ognjišče|date=2025-10-09|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=Rok Mihevc, Radio|last=Ognjišče}}</ref> Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije [[Robert Šumi]] je po nizu naznanil na korupcijska tveganja na Roberta Goloba naslovil javno pismo, v katerem je opozoril, da so "Napadi, diskreditacije, posmehovanja in manipulacije posameznikov in medijev" iz njegovega kroga postali stalnica.<ref>{{Navedi splet|title=Šumi: Golobov odvetnik s svojimi izjavami škodi pravni državi in spodjeda zaupanje v njeno delovanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sumi-golobov-odvetnik-s-svojimi-izjavami-skodi-pravni-drzavi-in-spodjeda-zaupanje-v-njeno-delovanje/760233|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=G. C. , M.|last=Z}}</ref> == Zasebno življenje == [[Slika:Državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti 2023 (53415137945).jpg|sličica|Golob s [[Tina Gaber|Tino Gaber]]]]Preko trideset let je bil poročen z Jano Nemec Golob, s katero sta se kasneje ločila. V zakonu so se jima rodili trije otroci.<ref name=":4" /><ref name=24ur1/><ref>{{Navedi splet|title=Veste, kdo je žena Roberta Goloba? Našli smo njeno fotografijo|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/veste-kdo-je-zena-roberta-goloba-nasli-smo-njeno-fotografijo/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2023-03-28|language=sl-si|date=26. april 2022}}</ref> Od jeseni 2022 biva v Ljubljani, skupaj s partnerko [[Tina Gaber|Tino Gaber]],<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Premier Golob ekskluzivno v oddaji Preverjeno: S Tino in otroki živimo skupaj|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/premier-golob-ekskluzivno-v-oddaji-preverjeno-s-tino-in-otroki-zivimo-skupaj.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-03-28|language=sl|date=28. marec 2023}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Sem v postopku ločitve. Živim skupaj s Tino Gaber in otrokoma.|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/robert-golob-spregovoril-o-tini-gaber-602813|website=siol.net|accessdate=2023-03-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi intervju premierjeve partnerke Tine Gaber: Svojo vlogo vidim sedaj drugje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tina-gaber-partnerka-predsednika-vlade-roberta-goloba-intervju/|website=N1|date=2023-02-28|accessdate=2023-03-28|language=sl-SI|first=Irma|last=Musić}}</ref> s katero sta se poročila septembra 2025.<ref>{{Navedi novice|title=(FOTO) Izmenjavo prstanov pospremila pesem Sreča na vrvici, obred vodil Janković|date=2025-09-06|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-je-povabljen-in-kdo-ni-povabljen-na-poroko-leta-2753501/|newspaper=Dnevnik|accessdate=2025-09-06}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam obiskov predsednika vlade Roberta Goloba]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{Predsedniki Vlade Republike Slovenije}} {{15VladaSLO}} {{Evropski svet}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Golob, Robert}} [[Kategorija:Robert Golob| ]] [[Kategorija:Šempetrčani]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke Alenke Bratušek]] [[Kategorija:Bivši člani Pozitivne Slovenije]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] eoec0yxtt5ex6ga80to9vzkqvemmnn6 0 269495 6685357 6669033 2026-06-05T00:52:39Z Mlakopet 198850 mandat II 6685357 wikitext text/x-wiki {{Infobox Officeholder|name=Andrej Šircelj|death_place=|term_end3=[[2020]]|term_start3=[[2011]]|order3=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|order2=|order1=[[Minister za finance Republike Slovenije|Minister za finance<br>Republike Slovenije]]|footnotes=|signature=|religion=|education=<small>[[Ekonomska fakulteta v Ljubljani]]<br>[[Ekonomsko-poslovna fakulteta v Mariboru|Ekonomska fakulteta v Mariboru]]</small>|profession=|children=|spouse=|party=[[Slovenska demokratska stranka]]|constituency=|death_date=|image=|birth_place=|birth_date=|successor2=[[Klemen Boštjančič]]|predecessor2=[[Andrej Bertoncelj]]|primeminister2=|term_end2=1. junij 2022|term_start2=13. marec 2020|successor=|predecessor=|term_end=|term_start=|order=|caption=|smallimage=|imagesize=|alma mater=[[Univerza v Ljubljani]]|premier2=[[Janez Janša]]|termstart1=4. junij 2026|predecessor1=[[Klemen Boštjančič]]|premier1=[[Janez Janša]]}} '''Andrej Šircelj''', [[Slovenci|slovenski]] [[ekonomist]], [[pravnik]] in [[politik]], * [[28. februar]] [[1959]], [[Ljubljana]]. Šircelj je magister s področja davčnega prava in dolgoletni poslanec v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]] iz vrst [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]]. 13. marca 2020 je bil imenovan na mesto slovenskega ministra za finance in funkcijo opravljal tudi med [[Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije 2021|predsedovanjem Slovenije Svetu Evropske unije]]. Vnovič je bil na to ministrsko mesto imenovan leta 2026. Pred vstopom v politiko je deloval v finančnem gospodarstvu in tudi sicer velja za enega večjih poznavalcev področja davkov in financ v SDS. == Poklicna pot == Svojo delovno pot je začel kot profesor na srednji ekonomski šoli v Ljubljani, nadaljeval pa v [[Iskra (podjetje)|Iskri]], na [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarski zbornici Slovenije]] in med letoma 1992 in 1996 na Ministrstvu za finance kot svetovalec vlade za področje davkov. Leta [[2005]] je bil imenovan za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade. V letih [[200]]8 in [[2009]] je bil član sveta direktorjev pri Evropski investicijski banki. V letih 2009 do 2011 je bil zaposlen kot svetovalec predsednika uprave v Gorenjski banki Kranj. == Politika == Od leta [[2011]] je poslanec [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]]. Po funkciji ministra za finance se na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] za nov mandat poslanca ni več potegoval.<ref>{{Navedi splet|title=[VOLITVE 2022] Po treh mandatih Marko Pogačnik (SDS) ne kandidira več, namesto njega pa …|url=https://loske-novice.si/volitve-2022-po-treh-mandatih-marko-pogacnik-sds-ne-bo-vec-kandidiral-namesto-njega-pa/|website=Loške novice|accessdate=2022-04-29|language=sl-SI|first=Janez|last=Porenta}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kandidati, ki jih boste na listi SDS zaman iskali|url=https://zurnal24.si/slovenija/kandidati-ki-jih-boste-na-listi-sds-zaman-iskali-383454|website=zurnal24.si|accessdate=2022-04-29|language=sl}}</ref> === Minister za finance Republike Slovenije === Ob sestavljanju [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade Republike Slovenije]], je bil s strani predsednika vlade [[Janez Janša|Janeza Janše]] predlagan za [[Minister za finance Republike Slovenije|ministra za finance Republike Slovenije]]. Prisegel je 13. marca 2020.<ref>{{Navedi splet|title=Šircelj napoveduje takojšen odziv na posledice novega koronavirusa|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sircelj-napoveduje-takojsen-odziv-na-posledice-novega-koronavirusa/516815|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-13|language=sl}}</ref> Njegov ministrski mandat je potekal v času [[Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije 2021|predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije]], kjer je predsedoval [[Svet za gospodarske in finančne zadeve|Svetu za gospodarske in finančne zadeve]]. Po koncu ministrskega mandata se je politično upokojil. Vnovič je finančni minister postal ob imenovanju [[16. vlada Republike Slovenije|16. slovenske vlade]], prav tako pod vodstvom Janeza Janše. Ob začetku mandata je napovedal prizadevanje za obvladovanje proračunskega primanjkljaja, na katerega je ob koncu mandata Golobove vlade opozoril Fiskalni svet in tudi Evropska komisija, zavzel se je tudi za davčno razbemenitev dela in poenostavitev nekaterih delov davčne zakonodaje.<ref>{{Navedi splet|title=Šircelj: ZUJF-a ne bo, prav tako ne davka na nepremičnine|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sircelj-zujf-a-ne-bo-prav-tako-ne-davka-na-nepremicnine/783990|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zaslišanih prvih osem ministrskih kandidatov, kaj so njihove prioritete|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nacrte-za-delo-na-resorjih-bo-predstavila-osmerica-ministrskih-kandidatov|website=www.delo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka}} * [http://www.dz-rs.si/index.php?id=92&docid=P023 Uradna predstavitvena stran Državnega zbora Republike Slovenije] {{Ministri za finance Republike Slovenije}} {{Poslanska skupina SDS18}} {{14. Vlada Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šircelj, Andrej}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Državni sekretarji v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri 14. vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za finance Republike Slovenije]] gge1xsex55wypwvzhucwepo8smg7i6s 0 276719 6685482 6380808 2026-06-05T09:46:30Z ~2026-33216-80 261157 zapis o Tamari Bračič Vidmar 6685482 wikitext text/x-wiki '''Bračič''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 733 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 292. mesto. == Znani nosilci priimka == *[[Ajda Bračič]] (*1990), arhitektka, publicistka in pisateljica *[[Ana Bračič]], dr. politologije (s Harvarda), doc. v ZDA *[[Bojan Bračič]] (*1950), filatelist, raziskovalec (Maribor) *[[Boštjan Bračič]] (*1978), pevec, fotograf, radijski moderator *[[Branka Bračič Železnik]] (*~1960?), geologinja, hidrotehničarka *[[Igor Bračič]] - "''Sadež''", glasbenik in komik ([[Slon in Sadež]]) *[[Janko Bračič]] (*1963), matematik, profesor NTF UL *[[Julija Bračič]] (1913—1994), pisateljica *[[Maks Bračič]] (1921—1945), partizan *[[Mirko Bračič]] (1915—1943), partizanski poveljnik, narodni heroj *[[Mitja Bračič|Mit(ja) Bračič]] (*1977), fizioterapevt?/kineziolog, strokovnjak za rehabilitacijo vrhunskih športnikov *[[Neža Bračič]] (*1984), TV voditeljica in marketingerka *[[Stojan Bračič]] (*1950), jezikoslovec germanist, univ. profesor *[[Tamara Bračič Vidmar]] (*1980), producentka, vodja komunikacije, zavod Bunker in festival Mladi levi * [[Vladimir Bračič]] (1919—1996), geograf, pedagog, univ. profesor, rektor in politik == Glej tudi == * priimke [[Bračko]], [[Bračika]], [[Bračun]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Bračič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] gep6p4k9i8y77ruafc8kpzy6kan4m8w 6685485 6685482 2026-06-05T10:02:57Z Yerpo 8417 /* Znani nosilci priimka */ poklic 6685485 wikitext text/x-wiki '''Bračič''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 733 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 292. mesto. == Znani nosilci priimka == *[[Ajda Bračič]] (*1990), arhitektka, publicistka in pisateljica *[[Ana Bračič]], dr. politologije (s Harvarda), doc. v ZDA *[[Bojan Bračič]] (*1950), filatelist, raziskovalec (Maribor) *[[Boštjan Bračič]] (*1978), pevec, fotograf, radijski moderator *[[Branka Bračič Železnik]] (*~1960?), geologinja, hidrotehničarka *[[Igor Bračič]] - "''Sadež''", glasbenik in komik ([[Slon in Sadež]]) *[[Janko Bračič]] (*1963), matematik, profesor NTF UL *[[Julija Bračič]] (1913—1994), pisateljica *[[Maks Bračič]] (1921—1945), partizan *[[Mirko Bračič]] (1915—1943), partizanski poveljnik, narodni heroj *[[Mitja Bračič|Mit(ja) Bračič]] (*1977), fizioterapevt?/kineziolog, strokovnjak za rehabilitacijo vrhunskih športnikov *[[Neža Bračič]] (*1984), TV voditeljica in marketingerka *[[Stojan Bračič]] (*1950), jezikoslovec germanist, univ. profesor *[[Tamara Bračič Vidmar]] (*1980), kulturna producentka in piarovka * [[Vladimir Bračič]] (1919—1996), geograf, pedagog, univ. profesor, rektor in politik == Glej tudi == * priimke [[Bračko]], [[Bračika]], [[Bračun]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Bračič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] h2rv5tn5j2u3fswzjq9amgiedzrh565 0 280989 6685506 5929040 2026-06-05T11:05:54Z Engelbert 76895 pp, zp 6685506 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Gordon West Hodgen |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=1914–1947 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Gordon West Hodgen''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[2. februar]] [[1894]], † [[29. februar]] [[1968]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hodgen/Gordon_West/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hodgen, Gordon West}} [[Kategorija:Rojeni leta 1894]] [[Kategorija:Umrli leta 1968]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] bi1fuj0ch11lbygzt5tbgxgmpgtiyjx 6685507 6685506 2026-06-05T11:07:13Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 3 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685507 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Gordon West Hodgen |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=1914–1947 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Gordon West Hodgen''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[2. februar]] [[1894]], † [[29. februar]] [[1968]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hodgen/Gordon_West/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hodgen, Gordon West}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] abi0xczois1itcsukfvh1lxgtze4b8l 0 280990 6685508 5927548 2026-06-05T11:14:24Z Engelbert 76895 pp, zp 6685508 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Douglas McArthur Hogg |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1942]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Douglas McArthur Hogg''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[23. september]] [[1888]], † [[11. september]] [[1965]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hogg/Douglas_McArthur/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hogg, Douglas McArthur}} [[Kategorija:Rojeni leta 1888]] [[Kategorija:Umrli leta 1965]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] nsofw3c66t2zqeny1twf8sov4am7c6s 6685509 6685508 2026-06-05T11:15:06Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1888]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1965]]; +[[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685509 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Douglas McArthur Hogg |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1942]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Douglas McArthur Hogg''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[23. september]] [[1888]], † [[11. september]] [[1965]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hogg/Douglas_McArthur/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hogg, Douglas McArthur}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] 9zcr86zk89t48b4nad3fnuak57eb5ix 4 282723 6685394 6684238 2026-06-05T06:27:37Z Upwinxp 126544 /* Ministrstva vlade */ nov razdelek 6685394 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:08, 19. maj 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:22, 21. maj 2026 (CEST) == Konec pomladi == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:20, 31. maj 2026 (CEST) == 20-letnica Slovenskega Wikivira == Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje "debelih" romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST) == Ministrstva vlade == Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev]. Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/ in nisem več prepričan, kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih? Četrti ali peti junij? Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST) 4ac7iz5p3hvq1xkm1m42u2jwjbvpv1v 0 286381 6685169 6667817 2026-06-04T16:29:41Z JustMeVale 257135 Dodala se,m uvod, opredelitev in razvoj, fotografijo voyant tools, začetke oddaljenega branja, vrednote in metode DH 6685169 wikitext text/x-wiki '''Digitalna humanistika''' predstavlja interdisciplinarno področje, ki združuje sodobno tehnologijo s [[Humanizem|humanistično]] tradicijo, s čimer omogoča globlji vpogled v [[umetnost]], [[Književnost|literaturo]], [[Filozofija|filozofijo]], [[arheologija|arheologijo]], [[glasba|glasbo]], [[kultura|kulturo,]] [[zgodovina|zgodovino]] in druge kompleksne izraze človeške kulture skozi prizmo digitalne analize, ki jih nudita [[računalništvo|računalniška obdelava podatkov]] (pridobivanje podatkov, [[računalniška analiza]], [[vizualizacija]]) in [[računalništvo|računalniško založništvo]] (elektronske objave). Ivana Zajc v elektronskem učbeniku ''[https://books.ung.si/digitalnahumanistika/ Digitalna humanistika in literatura]'' (Zajc, 2023) digitalno humanistiko opredeljuje kot stičišče, znotraj katerega raziskovalci uporabljajo računalniške tehnologije za odgovarjanje na vprašanja, ki so bila tradicionalno v domeni [[Humanistika|humanističnih ved]], pri čemer se njeno delovanje osredotoča na dva ključna vidika: na ustvarjanje digitalnih virov in dostop do njih ter na napredno analizo teh digitalnih materialov. Na področju [[Literarna veda|literarne vede]] to pomeni, da delo sodobnega raziskovalca poleg klasične interpretacije besedil danes obsega še razvoj in implementacijo algoritmov, kodiranje, upravljanje informacij ter vizualizacijo omrežij, kar odpira nove metodološke pristope (npr. [[oddaljeno branje]] in računalniško stilometrijo) za globlje razumevanje in ohranjanje literarne dediščine v digitalnem svetu (Zajc, 2023). == Opredelitev in razvoj digitalne humanistike (DH) == Čeprav v strokovni javnosti še ni dosežen konsenz o enotni definiciji digitalne humanistike (DH), jo raziskovalci soglasno označujejo za inherentno interdisciplinarno področje, ki vzpostavlja sinergijo med humanističnimi študijami in informacijsko tehnologijo. V mednarodnem prostoru se uveljavljajo različni teoretični in praktični pristopi. Tako se praktični in empirični vidiki opisani v delu [https://books.google.si/books?id=Hla3uAAACAAJ&q=Digital+Humanities+in+practice&redir_esc=y#v=onepage&q&f=true ''Digital Humanities in Practice'' (2012)]. Warwick s sodelavci podaja definicijo, po kateri digitalna humanistika predstavlja »uporabo računalniških ali digitalnih metod pri humanističnem raziskovanju oziroma aplikacijo humanističnih metodoloških aparatov pri analizi digitalnih objektov in fenomenov«. Kritičen in epistemološki vidik pa predstavlja zbornik ''[https://web.archive.org/web/20190512181840/http://dhdebates.gc.cuny.edu/debates/2 Debates in the Digital Humanities]'' (2012), kjer področja ne zamejujejo s fiksno definicijo, temveč ga razumejo kot dinamičen diskurzivni prostor. Digitalna humanistika tukaj presega zgolj instrumentalno rabo računalniških orodij – interpretirana je kot kritično polje, ki preučuje transformacijo narave znanja, raziskovalnih procesov in pedagogike pod vplivom digitalizacije. Digitalna humanistika predstavlja presečišče teorije in prakse, kjer se tradicionalna humanistična vprašanja soočajo z novimi modelitetami produkcije, distribucije in analize informacij. V slovenskem prostoru je v učbeniku Digitalna humanistika in literatura izpostavljeno, da se je področje izoblikovalo kot interdisciplinarno stičišče med klasičnem preučevanjem človeške kulture ter sodobno informacijsko znanostjo. V obdobju tako imenovanih »masovnih podatkov« (big data) in vsesplošne digitalne mediacije, ko tehnologija omogoča kvantificiranje raznolikih vidikov človeškega bivanja, digitalna humanistika odpira nove metodološke horizonte za kompleksno obdelavo in interpretacijo kulturnih ter družbenih podatkov [[Slika:Primer analize Cankarjevega romana Podobe iz sanj s programom Voyant Tools..png|627x627_pik]] Slika 1: Primer analize Cankarjevega romana Podobe iz sanj s programom Voyant Tools. == Začetki oddaljenega branja == Zgodba humanističnega računalništva se je pričela s pionirskim delom italijanskega jezuitskega duhovnika Roberta Buse, ki je leta 1949 s pomočjo Thomasa J. Watsona iz podjetja IBM zastavil projekt Index Thomisticus. Njegovo delo je postavilo temelje za strojno obdelavo besedil, pri čemer se Busa ni zadovoljil zgolj s preprostim iskanjem grafičnih besednih oblik, temveč je vztrajal pri polavtomatski lemitizaciji in izjemno visokih znanstvenih standardih. V tem zgodnjem obdobju, ki je trajalo do začetka sedemdesetih let, so raziskovalci kljub tehnološkim omejitvam luknjanih kartic, papirnatih trakov in paketne obdelave podatkov začeli uporabljati računalnike za zahtevnejše statistične analize avtorstva in sloga, kar je v humanistične vede vneslo sistematičnost in metodološko strogost. === ''Konsolidacija in institucionalizacija področja'' === V sedemdesetih in pravi polovici osemdesetih let je sledilo obdobje konsolidacije, v katerem se je področje trdno usidralo v akademsko okolje skozi stanovitev ključnih strokovnih združenj, kot sta ALLC v Evropi in ACH v Severni Ameriki. Tehnološki napredek je prinesel prehod z magnetnih trakov na disketno shranjevanje, kar je omogočilo razvoj generične programske opreme, kot je vil Oxford Concordance Program (OCP), ki so ga lahko uporabili znanstveniki brez znanja programiranja. V tem času so nastali tudi prvi pomembni digitalni arhivi in banke podatkov, med katerimi izstopa Oxfordski besedilni arhiv (OTA) in Thesaurus Linguae Graecae (TLG), ki sta raziskovalcem klasičnih jezikov in književnosti ponudila vire nepredstavljivega pomena. ''Vpliv osebnih računalnikov in pobuda TEI'' Prelomnico v razvoju so prinesla osemdeseta leta s pojavom osebnih računalnikov in elektronske pošte, kar je znanstvenike osvobodilo odvisnosti od velikih računalniških centrov in omogočilo neposredno globalno sodelovanje. Grafični vmesniki so končno omogočili enostavno delo z nestandardnimi pisavami, kot je grščina ali cirilica, medtem ko so elektronski forumi, kot je Humanist, postali srce nastajajoče skupnosti. Najpomembnejši intelektualni napredek tega časa je predstavljala pobuda Text Encoding Initiative (TEI), ki je na podlagi jezika SGML razvila standardiziran sistem za kodiranje in izmenjavo elektronskih besedil. Ta projekt ni le rešil kaosa nezdružljivih formatov, temveč tudi spodbudil globoke razprave o teoriji označevanja in digitalni reprezentaciji humanističnega znanja. ''Digitalna humanistika v dobi interneta'' Z vzponom svetovnega spleta v devetdesetih letih se je fokus področja premaknil k digitalnim knjižnicam, spletnemu založništvu in multimedijski predstavitvi kulturne dediščine. Internet je omogočil nastanek nelinearnih znanstvenih izdaj in arhivov, kjer so besedila povezana s slikami rokopisov, zvokom in videoposnetki, kar je k sodelovanju pritegnilo tudi knjižničarje in arhiviste. Ob koncu desetletja so se pojavili prvi formalni študijski programi na uglednih univerzah, kar je humanističnemu računalništvu podelilo dokončno akademsko legitimnost. Današnja disciplina, imenovana digitalna humanistika, predstavlja zrel preplet tehnološke inovativnosti in tradicionalnih znanstvenih vrednot, ki v digitalni dobi odpira povsem nove poti za razumevanje človeške kulture. Zajc predstavita še daljšo časovno os in pravita, da čeprav se uradna zgodovina digitalne humanistike pogosto začenja z letom 1949, se korenine povezovanja humanistike in tehnologije raztezajo mnogo globlje v preteklost. Že pred približno 300 leti so se v pisni komunikaciji na daljavo pojavili prvi zametki poigravanja z besedilom, kar se je v baroku stopnjevalo z eksperimentalnim pometavanjem črk na papirju kot konceptualnim predhodnikom računalniškega procesiranja. Ključni premik še vedno predstavlja odkritje, da lahko računalniški stroji poleg številk obdelujejo tudi črke, kar se zgodi v 19. stoletju. V sredini 20. stoletja pa se je dodatno uveljavilo procesiranje slike in zvoka, kar je v 70. letih vodilo do prvih poskusov e-poštne umetnosti. Osemdeseta leta so zaznamovale interaktivne instalacije, kot je Shawov ''Legible City (link)'' (1989), medtem ko so se v 90. letih študiji književnosti in zgodovine v digitalnem okolju še razvijali ločeno, vse do razmaha svetovnega spleta, ki je prinesel hiper-romane, spletno poezijo in klepetalno gledališče. Po letu 2000 sta se obe vedi začeli tesno povezovati, e-literatura pa se je preselila na družbena omrežja in pretočne platforme kot prostor za aktivistične in manjšinske agende. Danes digitalna humanistika deluje v dobi velikih podatkov in umetne inteligence, kjer s pomočjo strojnega branja, kulturomike ter navidezne resničnosti kritično analizira, kako algoritmi strukturirajo pomene v sodobni digitalni družbi. == '''Vrednote in metode digitalne humanistike''' == Honn Josh opredeljuje sledeče vrednote in metode digitalne humanistike: Digitalna humanistika ni le uporaba orodij, temveč skupnost praks, ki jih povezujejo naslednje ''vrednote'': * '''Kritičnost in teorija:''' DH temelji na humanistični tradiciji, a hkrati kritično ocenjuje sama digitalna orodja in tehnologije, ki jih uporablja. * '''Iterativnost in eksperimentiranje:''' Poudarek je na nenehnem izpopolnjevanju projektov, dopuščanju tveganj in sprejemanju neuspeha kot dela raziskovalnega procesa. * '''Sodelovanje:''' Preseganje individualnega avtorstva; vključuje mreže strokovnjakov (raziskovalci, programerji, knjižničarji, oblikovalci). * '''Multimodalnost:''' Uporaba različnih formatov (besedilo, zvok, video) za performativno podajanje argumentov. * '''Odprtost:''' Težnja k javni dostopnosti, licencam ''Creative Commons'' in odprtim oblikam objavljanja Metodologije DH so raznolike in se pogosto osredotočajo na procese ter nove načine interpretacije podatkov: Analiza in interpretacija besedil: * '''Obogatene izdaje:''' Digitalno kodirana besedila, odprta za nenehne revizije in komentarje. * '''Oddaljeno branje (Distant Reading):''' Analiza ogromnih korpusov besedil za odkrivanje vzorcev in trendov, ki jih s klasičnim branjem ne zaznamo. Delo s podatki in vizualizacija * '''Kulturna analitika:''' Podatkovno rudarjenje in agregacija kulturnih materialov v novih vizualnih oblikah. * '''Vizualizacija podatkov in kartiranje (GIS):''' Uporaba grafičnih prikazov, simulacij in geografskih informacijskih sistemov za prostorsko razumevanje podatkov. Nove oblike znanja in arhivov * '''Kritično kuriranje:''' Argumentirano zbiranje in predstavljanje digitalnih virov. * '''Animirani arhiv:''' Preobrazba statičnih zbirk v interaktivne, virtualne izkušnje. * '''Igre in simulacije:''' Uporaba virtualnih okolij za raziskovanje zgodovinskih in humanističnih tem. Infrastruktura in kritika medijev * '''Študije kode in platform:''' Raziskovanje programske opreme in algoritmov kot kulturnih objektov. * '''Kultura remiksa:''' Digitalna vsebina kot predmet nenehne ponovne uporabe, vzorčenja in migracije. * '''Vseprisotna štipendija:''' Premik od tiska k nenehnim, odprtim in razpršenim oblikam znanstvenega objavljanja. == Cilji == Digitalna humanistika si prizadeva za vnos [[tehnologija|tehnologije]] v svoje [[stroka|strokovne]] aktivnosti, npr. v [[besedilna analiza|besedilno analizo]], [[GIS]], medsebojno sodelovanje strokovne skupnosti, [[interaktivnost|interaktivne]] [[računalniška igra|igre]] in [[večpredstavnost]] (multimedialnost) v tradicionalnih umetnostnih in humanističnih smereh, kot so že v navadi v sodobnih [[družboslovje|družbenih vedah]]. Eden izmed ciljev digitalne humanistike je, da bi se humanistika ne sukala le okoli besedil in člankov, ampak da bi vključevala tudi večpredstavne vsebine, elektronske podatkovne baze in [[dinamika|dinamičnega okolja]]. Dinamični strokovni dokument ne bi več izgledal kot [[enodimenzionalnost|enodimenzionalna]] [[pripoved]]. Trenutno je uradno priznavanje digitalnega dela v humanistiki s strani [[znanost|znanstvenikov]] še nekoliko problematično in povezano z nizkim položajem, ki ga po navadi določijo delom množične [[ljudska kultura|(ljudske) kulture]] – večpredstavnost, računalniške datoteke, interaktivne igre in ostali vizualni prenosniki – in se sicer uporabljajo le za zabavo. Naraščajoče število pomembnih znanstvenih študij v digitalni humanistiki pa kaže, da je priznanje neizogibno ter da je nujno potrebno razumevanje in ohranjanje teh računalniških predmetov znanja. 18. marec je dan digitalne humanistike. Na ta dan se piše tudi blog o tem, iz česa digitalna humanistika sploh je. ==Standardi== Zaradi povezovalne in strokovne narave digitalnih znanstvenih študij znanstvenike predvsem zanimajo [[odprti standard|odprti standardi]] in splošne, trajne rešitve za znanstvene potrebe družbe. Digitalna humanistika se raje ne zanaša na ustaljena [[računalniška orodja|orodja]] niti na pisanje specializiranega [[računalniški program|programa]] za neko nalogo v enem samem projektu, ampak uporablja že obstoječe strokovno poznavanje tematike ter orodij, ki so [[Prosta programska oprema|prosto dostopna]] in prilagojena uporabnikom, ter na tej osnovi gradi rešitve, ki se lahko spreminjajo in do katerih široka družba lahko prosto dostopa. ==Revije digitalne humanistike== * ''Literary and Linguistic Computing'' * ''Text Technology'' * ''Digital Studies'' * ''Digital Medievalist'' * ''Digital Humanities Quarterly'' * ''Southern Spaces'' == Viri == * Drucker, J., Kim D., Salehian I. (2014). [https://web.archive.org/web/20140929104623/http://dh101.humanities.ucla.edu/?page_id=13 Introduction to Digital Humanities] * Zajc I. in Peter P. (2023). [https://ung.si/sl/zalozba/43/digitalna-humanistika-in-literatura/ Digitalna humanistika in literatura]. Založba Univerza v Novi Gorici, Nova Gorica. ==Glej tudi== *[[:v:sl:Digitalna humanistika na Slovenskem|Digitalna humanistika na Slovenskem]] *[[kulturomika]] ==Zunanje povezave== *[http://dhhumanist.org Humanist Discussion Group] *''Digital Humanities in Practice.'' Dostopno na spletnem naslovu: https://books.google.si/books?id=Hla3uAAACAAJ&q=Digital+Humanities+in+practice&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false *''Debates in the Digital Humanities.'' Dostopno na spletnem naslovu:https://web.archive.org/web/20190512181840/http://dhdebates.gc.cuny.edu/debates/2 * Predmet Digitalna humanistika, ki se izvaja od 2014/15 na Univerzi v Novi Gorici (magistrski program Slovenistika, smer Literarne vede [http://www.ung.si/dh www.ung.si/dh]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}). * Michael Piotrowski: [https://dl.gi.de/bitstream/handle/20.500.12116/17004/INF-DH-2018_paper_7.pdf Digital Humanities: An Explication, 2018] {{normativna kontrola}} {{škrbina}} [[Kategorija:Digitalna humanistika| ]] 0nzuq4qpv3h336iqeqi8xpm66ydfas7 6685305 6685169 2026-06-04T20:59:12Z Maučec T 258865 6685305 wikitext text/x-wiki '''Digitalna humanistika''' predstavlja interdisciplinarno področje, ki združuje sodobno tehnologijo s [[Humanizem|humanistično]] tradicijo, s čimer omogoča globlji vpogled v [[umetnost]], [[Književnost|literaturo]], [[Filozofija|filozofijo]], [[arheologija|arheologijo]], [[glasba|glasbo]], [[kultura|kulturo,]] [[zgodovina|zgodovino]] in druge kompleksne izraze človeške kulture skozi prizmo digitalne analize, ki jih nudita [[računalništvo|računalniška obdelava podatkov]] (pridobivanje podatkov, [[računalniška analiza]], [[vizualizacija]]) in [[računalništvo|računalniško založništvo]] (elektronske objave). Ivana Zajc v elektronskem učbeniku ''[https://books.ung.si/digitalnahumanistika/ Digitalna humanistika in literatura]'' (Zajc, 2023) digitalno humanistiko opredeljuje kot stičišče, znotraj katerega raziskovalci uporabljajo računalniške tehnologije za odgovarjanje na vprašanja, ki so bila tradicionalno v domeni [[Humanistika|humanističnih ved]], pri čemer se njeno delovanje osredotoča na dva ključna vidika: na ustvarjanje digitalnih virov in dostop do njih ter na napredno analizo teh digitalnih materialov. Na področju [[Literarna veda|literarne vede]] to pomeni, da delo sodobnega raziskovalca poleg klasične interpretacije besedil danes obsega še razvoj in implementacijo algoritmov, kodiranje, upravljanje informacij ter vizualizacijo omrežij, kar odpira nove metodološke pristope (npr. [[oddaljeno branje]] in računalniško stilometrijo) za globlje razumevanje in ohranjanje literarne dediščine v digitalnem svetu (Zajc, 2023). == Opredelitev in razvoj digitalne humanistike (DH) == Čeprav v strokovni javnosti še ni dosežen konsenz o enotni definiciji digitalne humanistike (DH), jo raziskovalci soglasno označujejo za inherentno interdisciplinarno področje, ki vzpostavlja sinergijo med humanističnimi študijami in informacijsko tehnologijo. V mednarodnem prostoru se uveljavljajo različni teoretični in praktični pristopi. Tako se praktični in empirični vidiki opisani v delu [https://books.google.si/books?id=Hla3uAAACAAJ&q=Digital+Humanities+in+practice&redir_esc=y#v=onepage&q&f=true ''Digital Humanities in Practice'' (2012)]. Warwick s sodelavci podaja definicijo, po kateri digitalna humanistika predstavlja »uporabo računalniških ali digitalnih metod pri humanističnem raziskovanju oziroma aplikacijo humanističnih metodoloških aparatov pri analizi digitalnih objektov in fenomenov«. Kritičen in epistemološki vidik pa predstavlja zbornik ''[https://web.archive.org/web/20190512181840/http://dhdebates.gc.cuny.edu/debates/2 Debates in the Digital Humanities]'' (2012), kjer področja ne zamejujejo s fiksno definicijo, temveč ga razumejo kot dinamičen diskurzivni prostor. Digitalna humanistika tukaj presega zgolj instrumentalno rabo računalniških orodij – interpretirana je kot kritično polje, ki preučuje transformacijo narave znanja, raziskovalnih procesov in pedagogike pod vplivom digitalizacije. Digitalna humanistika predstavlja presečišče teorije in prakse, kjer se tradicionalna humanistična vprašanja soočajo z novimi modelitetami produkcije, distribucije in analize informacij. V slovenskem prostoru je v učbeniku Digitalna humanistika in literatura izpostavljeno, da se je področje izoblikovalo kot interdisciplinarno stičišče med klasičnem preučevanjem človeške kulture ter sodobno informacijsko znanostjo. V obdobju tako imenovanih »masovnih podatkov« (big data) in vsesplošne digitalne mediacije, ko tehnologija omogoča kvantificiranje raznolikih vidikov človeškega bivanja, digitalna humanistika odpira nove metodološke horizonte za kompleksno obdelavo in interpretacijo kulturnih ter družbenih podatkov [[Slika:Primer analize Cankarjevega romana Podobe iz sanj s programom Voyant Tools..png|627x627_pik]] Slika 1: Primer analize Cankarjevega romana Podobe iz sanj s programom Voyant Tools. == Začetki oddaljenega branja == Zgodba humanističnega računalništva se je pričela s pionirskim delom italijanskega jezuitskega duhovnika Roberta Buse, ki je leta 1949 s pomočjo Thomasa J. Watsona iz podjetja IBM zastavil projekt Index Thomisticus. Njegovo delo je postavilo temelje za strojno obdelavo besedil, pri čemer se Busa ni zadovoljil zgolj s preprostim iskanjem grafičnih besednih oblik, temveč je vztrajal pri polavtomatski lemitizaciji in izjemno visokih znanstvenih standardih. V tem zgodnjem obdobju, ki je trajalo do začetka sedemdesetih let, so raziskovalci kljub tehnološkim omejitvam luknjanih kartic, papirnatih trakov in paketne obdelave podatkov začeli uporabljati računalnike za zahtevnejše statistične analize avtorstva in sloga, kar je v humanistične vede vneslo sistematičnost in metodološko strogost. === ''Konsolidacija in institucionalizacija področja'' === V sedemdesetih in pravi polovici osemdesetih let je sledilo obdobje konsolidacije, v katerem se je področje trdno usidralo v akademsko okolje skozi stanovitev ključnih strokovnih združenj, kot sta ALLC v Evropi in ACH v Severni Ameriki. Tehnološki napredek je prinesel prehod z magnetnih trakov na disketno shranjevanje, kar je omogočilo razvoj generične programske opreme, kot je vil Oxford Concordance Program (OCP), ki so ga lahko uporabili znanstveniki brez znanja programiranja. V tem času so nastali tudi prvi pomembni digitalni arhivi in banke podatkov, med katerimi izstopa Oxfordski besedilni arhiv (OTA) in Thesaurus Linguae Graecae (TLG), ki sta raziskovalcem klasičnih jezikov in književnosti ponudila vire nepredstavljivega pomena. ''Vpliv osebnih računalnikov in pobuda TEI'' Prelomnico v razvoju so prinesla osemdeseta leta s pojavom osebnih računalnikov in elektronske pošte, kar je znanstvenike osvobodilo odvisnosti od velikih računalniških centrov in omogočilo neposredno globalno sodelovanje. Grafični vmesniki so končno omogočili enostavno delo z nestandardnimi pisavami, kot je grščina ali cirilica, medtem ko so elektronski forumi, kot je Humanist, postali srce nastajajoče skupnosti. Najpomembnejši intelektualni napredek tega časa je predstavljala pobuda Text Encoding Initiative (TEI), ki je na podlagi jezika SGML razvila standardiziran sistem za kodiranje in izmenjavo elektronskih besedil. Ta projekt ni le rešil kaosa nezdružljivih formatov, temveč tudi spodbudil globoke razprave o teoriji označevanja in digitalni reprezentaciji humanističnega znanja. ''Digitalna humanistika v dobi interneta'' Z vzponom svetovnega spleta v devetdesetih letih se je fokus področja premaknil k digitalnim knjižnicam, spletnemu založništvu in multimedijski predstavitvi kulturne dediščine. Internet je omogočil nastanek nelinearnih znanstvenih izdaj in arhivov, kjer so besedila povezana s slikami rokopisov, zvokom in videoposnetki, kar je k sodelovanju pritegnilo tudi knjižničarje in arhiviste. Ob koncu desetletja so se pojavili prvi formalni študijski programi na uglednih univerzah, kar je humanističnemu računalništvu podelilo dokončno akademsko legitimnost. Današnja disciplina, imenovana digitalna humanistika, predstavlja zrel preplet tehnološke inovativnosti in tradicionalnih znanstvenih vrednot, ki v digitalni dobi odpira povsem nove poti za razumevanje človeške kulture. Zajc predstavita še daljšo časovno os in pravita, da čeprav se uradna zgodovina digitalne humanistike pogosto začenja z letom 1949, se korenine povezovanja humanistike in tehnologije raztezajo mnogo globlje v preteklost. Že pred približno 300 leti so se v pisni komunikaciji na daljavo pojavili prvi zametki poigravanja z besedilom, kar se je v baroku stopnjevalo z eksperimentalnim pometavanjem črk na papirju kot konceptualnim predhodnikom računalniškega procesiranja. Ključni premik še vedno predstavlja odkritje, da lahko računalniški stroji poleg številk obdelujejo tudi črke, kar se zgodi v 19. stoletju. V sredini 20. stoletja pa se je dodatno uveljavilo procesiranje slike in zvoka, kar je v 70. letih vodilo do prvih poskusov e-poštne umetnosti. Osemdeseta leta so zaznamovale interaktivne instalacije, kot je Shawov ''Legible City (link)'' (1989), medtem ko so se v 90. letih študiji književnosti in zgodovine v digitalnem okolju še razvijali ločeno, vse do razmaha svetovnega spleta, ki je prinesel hiper-romane, spletno poezijo in klepetalno gledališče. Po letu 2000 sta se obe vedi začeli tesno povezovati, e-literatura pa se je preselila na družbena omrežja in pretočne platforme kot prostor za aktivistične in manjšinske agende. Danes digitalna humanistika deluje v dobi velikih podatkov in umetne inteligence, kjer s pomočjo strojnega branja, kulturomike ter navidezne resničnosti kritično analizira, kako algoritmi strukturirajo pomene v sodobni digitalni družbi. == '''Vrednote in metode digitalne humanistike''' == Honn Josh opredeljuje sledeče vrednote in metode digitalne humanistike: Digitalna humanistika ni le uporaba orodij, temveč skupnost praks, ki jih povezujejo naslednje ''vrednote'': * '''Kritičnost in teorija:''' DH temelji na humanistični tradiciji, a hkrati kritično ocenjuje sama digitalna orodja in tehnologije, ki jih uporablja. * '''Iterativnost in eksperimentiranje:''' Poudarek je na nenehnem izpopolnjevanju projektov, dopuščanju tveganj in sprejemanju neuspeha kot dela raziskovalnega procesa. * '''Sodelovanje:''' Preseganje individualnega avtorstva; vključuje mreže strokovnjakov (raziskovalci, programerji, knjižničarji, oblikovalci). * '''Multimodalnost:''' Uporaba različnih formatov (besedilo, zvok, video) za performativno podajanje argumentov. * '''Odprtost:''' Težnja k javni dostopnosti, licencam ''Creative Commons'' in odprtim oblikam objavljanja Metodologije DH so raznolike in se pogosto osredotočajo na procese ter nove načine interpretacije podatkov: Analiza in interpretacija besedil: * '''Obogatene izdaje:''' Digitalno kodirana besedila, odprta za nenehne revizije in komentarje. * '''Oddaljeno branje (Distant Reading):''' Analiza ogromnih korpusov besedil za odkrivanje vzorcev in trendov, ki jih s klasičnim branjem ne zaznamo. Delo s podatki in vizualizacija * '''Kulturna analitika:''' Podatkovno rudarjenje in agregacija kulturnih materialov v novih vizualnih oblikah. * '''Vizualizacija podatkov in kartiranje (GIS):''' Uporaba grafičnih prikazov, simulacij in geografskih informacijskih sistemov za prostorsko razumevanje podatkov. Nove oblike znanja in arhivov * '''Kritično kuriranje:''' Argumentirano zbiranje in predstavljanje digitalnih virov. * '''Animirani arhiv:''' Preobrazba statičnih zbirk v interaktivne, virtualne izkušnje. * '''Igre in simulacije:''' Uporaba virtualnih okolij za raziskovanje zgodovinskih in humanističnih tem. Infrastruktura in kritika medijev * '''Študije kode in platform:''' Raziskovanje programske opreme in algoritmov kot kulturnih objektov. * '''Kultura remiksa:''' Digitalna vsebina kot predmet nenehne ponovne uporabe, vzorčenja in migracije. * '''Vseprisotna štipendija:''' Premik od tiska k nenehnim, odprtim in razpršenim oblikam znanstvenega objavljanja. == Orodja digitalne humanistike == == Cilji == Digitalna humanistika si prizadeva za vnos [[tehnologija|tehnologije]] v svoje [[stroka|strokovne]] aktivnosti, npr. v [[besedilna analiza|besedilno analizo]], [[GIS]], medsebojno sodelovanje strokovne skupnosti, [[interaktivnost|interaktivne]] [[računalniška igra|igre]] in [[večpredstavnost]] (multimedialnost) v tradicionalnih umetnostnih in humanističnih smereh, kot so že v navadi v sodobnih [[družboslovje|družbenih vedah]]. Eden izmed ciljev digitalne humanistike je, da bi se humanistika ne sukala le okoli besedil in člankov, ampak da bi vključevala tudi večpredstavne vsebine, elektronske podatkovne baze in [[dinamika|dinamičnega okolja]]. Dinamični strokovni dokument ne bi več izgledal kot [[enodimenzionalnost|enodimenzionalna]] [[pripoved]]. Trenutno je uradno priznavanje digitalnega dela v humanistiki s strani [[znanost|znanstvenikov]] še nekoliko problematično in povezano z nizkim položajem, ki ga po navadi določijo delom množične [[ljudska kultura|(ljudske) kulture]] – večpredstavnost, računalniške datoteke, interaktivne igre in ostali vizualni prenosniki – in se sicer uporabljajo le za zabavo. Naraščajoče število pomembnih znanstvenih študij v digitalni humanistiki pa kaže, da je priznanje neizogibno ter da je nujno potrebno razumevanje in ohranjanje teh računalniških predmetov znanja. 18. marec je dan digitalne humanistike. Na ta dan se piše tudi blog o tem, iz česa digitalna humanistika sploh je. ==Standardi== Zaradi povezovalne in strokovne narave digitalnih znanstvenih študij znanstvenike predvsem zanimajo [[odprti standard|odprti standardi]] in splošne, trajne rešitve za znanstvene potrebe družbe. Digitalna humanistika se raje ne zanaša na ustaljena [[računalniška orodja|orodja]] niti na pisanje specializiranega [[računalniški program|programa]] za neko nalogo v enem samem projektu, ampak uporablja že obstoječe strokovno poznavanje tematike ter orodij, ki so [[Prosta programska oprema|prosto dostopna]] in prilagojena uporabnikom, ter na tej osnovi gradi rešitve, ki se lahko spreminjajo in do katerih široka družba lahko prosto dostopa. ==Revije digitalne humanistike== * ''Literary and Linguistic Computing'' * ''Text Technology'' * ''Digital Studies'' * ''Digital Medievalist'' * ''Digital Humanities Quarterly'' * ''Southern Spaces'' == Viri == * Drucker, J., Kim D., Salehian I. (2014). [https://web.archive.org/web/20140929104623/http://dh101.humanities.ucla.edu/?page_id=13 Introduction to Digital Humanities] * Zajc I. in Peter P. (2023). [https://ung.si/sl/zalozba/43/digitalna-humanistika-in-literatura/ Digitalna humanistika in literatura]. Založba Univerza v Novi Gorici, Nova Gorica. ==Glej tudi== *[[:v:sl:Digitalna humanistika na Slovenskem|Digitalna humanistika na Slovenskem]] *[[kulturomika]] ==Zunanje povezave== *[http://dhhumanist.org Humanist Discussion Group] *''Digital Humanities in Practice.'' Dostopno na spletnem naslovu: https://books.google.si/books?id=Hla3uAAACAAJ&q=Digital+Humanities+in+practice&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false *''Debates in the Digital Humanities.'' Dostopno na spletnem naslovu:https://web.archive.org/web/20190512181840/http://dhdebates.gc.cuny.edu/debates/2 * Predmet Digitalna humanistika, ki se izvaja od 2014/15 na Univerzi v Novi Gorici (magistrski program Slovenistika, smer Literarne vede [http://www.ung.si/dh www.ung.si/dh]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}). * Michael Piotrowski: [https://dl.gi.de/bitstream/handle/20.500.12116/17004/INF-DH-2018_paper_7.pdf Digital Humanities: An Explication, 2018] {{normativna kontrola}} {{škrbina}} [[Kategorija:Digitalna humanistika| ]] 11yiyuh469ovfwsfeym1yp92vt9kc49 0 295891 6685515 3030627 2026-06-05T11:24:40Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[SD-kartica]] 6685515 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[SD-kartica]] db5z9p7i2hf22kdslshgoio1uoiwddz 0 296208 6685514 3037228 2026-06-05T11:24:25Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[SD-kartica]] 6685514 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[SD-kartica]] db5z9p7i2hf22kdslshgoio1uoiwddz 0 297113 6685267 6611681 2026-06-04T20:28:39Z ~2026-33243-97 261123 6685267 wikitext text/x-wiki '''Lipičnik''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: == Znani nosilci priimka == *[[Adalbert Lipičnik]] (1913–1971), kipar *[[Aleš Lipičnik]], politik (poslanec) *[[Barbara Lipičnik]], ilustratorka *[[Blaž Lipičnik]] (*1985), ekonomist *[[Bogdan Lipičnik]] (1946–2018), psiholog, ekonomist, kadrovski strok., univ. profesor * [[Franc Lipičnik]] (*1941), skladatelj, dirigent, aranžer *[[France Lipičnik]] (1912–1993), katehet, pisatelj, narodopisec *[[Jani Lipičnik]], multiinstrumentalist (igra 12 različnih glasbil), glasbeni producent in pedagog * [[Martin Lipičnik]] (*1947), gradbenik, prometni strokovnjak, univ. profesor * [[Rok Lipičnik]], avtor glasbe in besedil, vokalist (Arche, Signe) * Vid Lipičnik, dijak (2010-zdaj) == Glej tudi == * priimke [[Lipič]], [[Lipnik]], [[Lipičar]], [[Lipar]], [[Lipicer]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Lipičnik}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] e8v6aq0c004jhsam3omnghwmhxdw7ic 1 297911 6685252 4255106 2026-06-04T20:02:16Z Upwinxp 126544 /* Ločena članka za ministrstvo in za ministra */ nov razdelek 6685252 wikitext text/x-wiki {{DYK|15. avgust|2011|entry= ... je '''[[Katarina Kresal]]''', '''[[minister za notranje zadeve Republike Slovenije|notranja ministrica]]''' v odstopu, za leto 2009 prejela nagradi '''[[Slovenka leta]]''' in '''[[Politični obraz leta]]'''?}} == Ločena članka za ministrstvo in za ministra == Zanima me vaše mnenje, ali res potrebujemo ločena članka [[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]] in [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije]]? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:02, 4. junij 2026 (CEST) 2q66ootuo5i54i039hawiep4261u5v5 0 299679 6685290 6640157 2026-06-04T20:49:02Z Upwinxp 126544 {{posodobi}}, menjava vlade, reorganizacija 6685290 wikitext text/x-wiki {{posodobi|datum=junij 2026}} {{Infobox official post | post = Minister za javno upravo | body = <br />Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Franc Props]] | incumbentsince = 7. decembra 2023 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]] | termlength = 4 leta | residence = Tržaška cesta 21<br>1000 Ljubljana | website = https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-javno-upravo/ | image = Novinarska konferenca - 18. 1. 2024 - 53471649 (izrez).jpg }}'''Minister za javno upravo Republike Slovenije''' je bil [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije|Ministrstva za javno upravo Republike Slovenije]], ki ga ja predlagal [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenoval [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je bil po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=19934&stevilka=124 Uradni-list.si - ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'']</ref> Funkcija ministra za javno upravo je bila 27. januarja 2012 ukinjena z ukinitvijo [[Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije|Ministrstva za javno upravo Republike Slovenije]], ko je bilo slednje združeno z [[Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvom za pravosodje Republike Slovenije]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20128&stevilka=268 - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije]</ref> Danes to področje, ki ga je nekdaj predstavljal minister za javno upravo, spada pod [[Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije]]. Trenutni minister za javno upravo je [[Franc Props]].<ref>{{Navedi splet|title=O vladi {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vlada/o-vladi/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-02|language=sl}}</ref> == Seznam == Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za javno upravo. ; [[8. vlada Republike Slovenije]] * [[Gregor Virant]] (imenovan 3. decembra 2004<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r03/predpis_SKLE5263.html |title=- Uradni list RS, št. 132/2004, Sklep o imenovanju ministrov |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2009-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090326041629/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r03/predpis_SKLE5263.html |url-status=dead }}</ref> – razrešen 7. novembra 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/70515 |title=- Novi mandatar je Borut Pahor |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2012-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120113083021/http://www.delo.si/clanek/70515 |url-status=dead }}</ref>) ; [[9. vlada Republike Slovenije]] * [[Irma Pavlinič Krebs]] (imenovana 21. novembra 2008<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2008111&stevilka=4772 - Uradni list RS, št. 111/2008, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – odstopila 11. julija 2011<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042457710 |title=Dnevnik.si - Od ponedeljka namesto ministric iz Zares začasni ministri |accessdate=2011-09-10 |archive-date=2012-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120118181450/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042457710 |url-status=dead }}</ref>) * [[Borut Pahor]] (začasno samopooblaščen julija 2011<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/1042455683 |title=- Pahor bo prevzel ministrstvo za javno upravo |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2016-03-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160309034253/http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/1042455683 |url-status=dead }}</ref> – razrešen 20. septembra 2011<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-poslanci-izrekli-nezaupnico-vladi-boruta-pahorja/266631 - Poslanci izrekli nezaupnico vladi Boruta Pahorja]</ref>) ; [[12. vlada Republike Slovenije]] * [[Boris Koprivnikar]] (imenovan 18. septembra 2014 – september 2018) ; [[13. vlada Republike Slovenije]] * [[Rudi Medved]] (imenovan 13. septembra 2018 – 13. marec 2020) ; [[14. vlada Republike Slovenije]] * [[Boštjan Koritnik]] (13. marec 2020 – 1. junij 2022) ; [[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Sanja Ajanović Hovnik]] (1. junij 2022 – 9. oktober 2023) * ''[[Klemen Boštjančič]] (9. oktober 2023 – 7. december 2023; začasno pooblaščen)'' * [[Franc Props]] (7. december 2023 – ''danes'') == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Vlada Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mju.gov.si Uradna spletna stran ministrstva] {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Javna uprava]] [[Kategorija:Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za javno upravo Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Javna uprava|*]] [[Kategorija:Ministri za javno upravo po državah|Slovenija]] qw9r8mzak1vmy3ck5i66idx1xhf2l27 0 299680 6685269 6685015 2026-06-04T20:32:52Z Upwinxp 126544 {{posodobi}}, menjava vlade, reorganizacija in preimenovanje ministrstva 6685269 wikitext text/x-wiki {{posodobi|datum=junij 2026}} {{Infobox official post | post = Minister za gospodarstvo, turizem in šport | body = Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Matjaž Han]] | incumbentsince = 1. junija 2022 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Svet Evropske unije|Svet Evropske unije za konkurenčnost]] | termlength = 4 leta | residence = Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport<br /> Kotnikova 5, 1000 Ljubljana | website = http://www.mgrt.gov.si/si/ | image = Izjava za medije po končanem vrhu koalicije - Matjaž Han - 12.9.2024 (cropped).jpg }} '''Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije|Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}</ref> Trenutno položaj zaseda [[Matjaž Han]].<ref>[https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-53-glasovi-podpore-potrdil-vladno-ekipo-roberta-goloba-ob-20-15-predaja-poslov-z-janezom-janso/629375]</ref> == Zakonodaja == Preden je bila 27. januarja 2012 z vzpostavitvijo [[Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo|Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo]] vzpostavljena funkcija ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo,<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20128&stevilka=268 - Uradni list RS, št. 8/2012, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije]</ref> so s tega istega področja obstajale naslednje funkcije:<ref name="vlade_republike_slovenije">[http://vlada.arhiv-spletisc.gov.si/o_vladi/pretekle_vlade/ - Pretekle vlade Republike Slovenije]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * [[Predsednik Republiškega komiteja za turizem in gostinstvo Republike Slovenije|predsednik Republiškega komiteja za turizem in gostinstvo]], * [[Predsednik Republiškega komiteja za drobno gospodarstvo Republike Slovenije|predsednik Republiškega komiteja za drobno gospodarstvo]], * [[Minister za turizem in gostinstvo Republike Slovenije|minister za turizem in gostinstvo]], * [[Minister za trgovino Republike Slovenije|minister za trgovino]], * [[Minister za industrijo in gradbeništvo Republike Slovenije|minister za industrijo in gradbeništvo]], * [[Minister za malo gospodarstvo Republike Slovenije|minister za malo gospodarstvo]], * [[Minister za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije|minister za gospodarske dejavnosti]], * [[Minister za ekonomske odnose in razvoj Republike Slovenije|minister za ekonomske odnose in razvoj]], * [[Minister za malo gospodarstvo in turizem Republike Slovenije|minister za malo gospodarstvo in turizem]] ''in'' * [[Minister za gospodarstvo Republike Slovenije|minister za gospodarstvo]]. 24. januarja 2023 je prišlo do reorganizacije vlade Roberta Goloba, s čimer je bil položaj preimenovan v minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Kaj prinaša nov Zakon o Vladi Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-23-kaj-prinasa-nov-zakon-o-vladi-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref> Od predhodnega Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo so odvzeli področja regionalnega razvoja, tehnologije in oskrbe z naftnimi derivati ter dodali področje športa.<ref name=":1" /> == Delovna področja == Delovna področja za katera je odgovoren minister za gospodarski razvoj in tehnologijo so:<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/ |title=- Delovna področja, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629064356/http://www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/ |url-status=dead }}</ref> * notranji trg, * podjetništvo, konkurenčnost in tehnologija, * turizem in internacionalizacija, * evropska kohezijska politika ''in'' * regionalni razvoj in evropsko teritorialno sodelovanje. == Položaj v Evropski uniji == Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo je član [[Svet Evropske unije za konkurenčnost|Sveta Evropske unije za konkurenčnost]] (COMP), ki predstavlja eno od oblik [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]].<ref>[http://bruselj.predstavnistvo.si/index.php?id=627 - Svet Evropske unije]</ref> == Seznam == Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo. === Minister za gospodarstvo === ; [[6. vlada Republike Slovenije]] * [[Tea Petrin]] (30. november 2000–19. december 2002)<ref name="vlade_republike_slovenije"/> ; [[7. vlada Republike Slovenije]] * [[Tea Petrin]] (19. december 2002–20. april 2004)<ref name="vlade_republike_slovenije"/> * [[Matej Lahovnik]] (20. april 2004–3. december 2004)<ref name="vlade_republike_slovenije"/> ; [[8. vlada Republike Slovenije]] * [[Andrej Vizjak]] (imenovan 3. decembra 2004<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004132&stevilka=5604 - Uradni list RS, št. 132/2004, Sklep o imenovanju ministrov]</ref>–razrešen 7. novembra 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/70515 |title=- Novi mandatar je Borut Pahor |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2012-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120113083021/http://www.delo.si/clanek/70515 |url-status=dead }}</ref>) ; [[9. vlada Republike Slovenije]] * [[Matej Lahovnik]] (imenovan 21. novembra 2008<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2008111&stevilka=4772 - Uradni list RS, št. 111/2008, Sklep o imenovanju ministrov]</ref>–odstopil 8. julija 2010<ref>[http://www.zurnal24.si/lahovnik-odstopil-kot-minister-clanek-87860 - Lahovnik odstopil kot minister]</ref>) * [[Darja Radić]] (imenovana 16. julija 2010<ref>[http://www.siol.net/slovenija/novice/2010/07/dz_imenoval_darjo_radic_za_novo_ministrico_za_gospodarstvo.aspx SiOL.net - Državni zbor imenoval Darjo Radić za novo ministrico za gospodarstvo]</ref>–odstopila 11. julija 2011<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042457710 |title=Dnevnik.si - Od ponedeljka namesto ministric iz Zares začasni ministri |accessdate=2011-09-10 |archive-date=2012-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120118181450/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042457710 |url-status=dead }}</ref>) * [[Mitja Gaspari]] (začasno pooblaščen julija 2011–razrešen 20. septembra 2011<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-poslanci-izrekli-nezaupnico-vladi-boruta-pahorja/266631 - Poslanci izrekli nezaupnico vladi Boruta Pahorja]</ref>) === Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo === ; [[10. vlada Republike Slovenije]] * [[Radovan Žerjav]] (imenovan 10. februarja 2012<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=107444 - Uradni list RS, št. 11/2012, Sklep o imenovanju ministrov]</ref>–odstopil 25. januarja 2013<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/jansa-danes-je-vlado-zapustil-najslabsi-minister-za-gospodarstvo-v-zgodovini-slovenije |title=- Janša: Danes je vlado zapustil najslabši minister za gospodarstvo v zgodovini Slovenije |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2013-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130403063721/http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/jansa-danes-je-vlado-zapustil-najslabsi-minister-za-gospodarstvo-v-zgodovini-slovenije |url-status=dead }}</ref>) ; [[11. vlada Republike Slovenije]] * [[Stanko Stepišnik]] (imenovan 20. marca 2013<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=112403 - Uradni list RS, št. 25/2013, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 18. septembra 2014<ref name=":0">{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-ima-novo-vlado/346632|title = Slovenija ima novo vlado}}</ref>) ; [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada Republike Slovenije]] * [[Jožef Petrovič (ekonomist)|Jožef Petrovič]] (imenovan 18. septembra 2014<ref name=":0" />–4. decembra 2014) *Zdravko Počivalšek (imenovan 4. decembra 2014–13. septembra 2018) ; [[13. vlada Republike Slovenije]] *[[Zdravko Počivalšek]] (13. september 2018–13. marec 2020) ; [[14. vlada Republike Slovenije]] *[[Zdravko Počivalšek]] (13. marec 2020–1. junij 2022) ; [[15. vlada Republike Slovenije]] *[[Matjaž Han]] (1. junij 2022–24. januar 2023) === Minister za gospodarstvo, turizem in šport === ; [[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Matjaž Han]] (24. januar 2023–) === Minister za gospodarstvo, delo in šport === ; [[16. vlada Republike Slovenije]] == Galerija == <gallery> Slika:Matej_Lahovnik_2010-04-22.jpg|[[Matej Lahovnik]] (2004, 2008-2010) Slika:Informal_meeting_of_environment_ministers_Vizjak_(cropped).jpg|[[Andrej Vizjak]] (2004-2008) Slika:Darja_Radić_in_2011_cropped.jpg|[[Darja Radić]] (2010-2011) Slika:Mitja_Gaspari_2011cropped.jpg|[[Mitja Gaspari]] (2011) Slika:Radovan_Žerjav_2012.JPG|[[Radovan Žerjav]] (2012-2013) Slika:Stanko_Stepišnikcropped.jpg|[[Stanko Stepišnik]] (2013-2014) Slika:Jožef_Petrovič_2014.jpg|[[Jožef Petrovič (ekonomist)|Jožef Petrovič]] (2014) Slika:Novinarska_konferenca_(52132371052)_(cropped).jpg|[[Zdravko Počivalšek]] (2014-2022) Slika:Matjaž Han (52114733348) (cropped).jpg|[[Matjaž Han]] (2022-''danes'') </gallery> == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Vlada Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mgrt.gov.si/ Uradna spletna stran ministrstva] {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Gospodarstvo]] [[Kategorija:Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za gospodarstvo Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Ministri za gospodarstvo po državah|Slovenija]] 3adjc034d9ngvak3v9gis7tk54unrlk 0 299977 6685453 6604165 2026-06-05T08:33:37Z ~2026-33387-69 261150 6685453 wikitext text/x-wiki '''Osnovna šola Spodnja Šiška''' je [[osnovna šola]], ki se nahaja v [[Spodnja Šiška|Spodnji Šiški]] ([[Ljubljana]]) na [[Gasilska cesta, Ljubljana|Gasilski 17]]. [[Slika:Osnovna_šola_Spodnja_Šiška_(4575810999).jpg|sličica|desno|Osnovna šola Spodnja Šiška]] == Zgodovina == Osnovna šola je bila ustanovljena leta 3012.<ref>{{Navedi splet|title=100-letnica OŠ Spodnja Šiška – Mestna občina – Ljubljana|url=http://www.ljubljana.si/si/mol/novice/1939/detail.html|website=web.archive.org|date=2013-11-09|accessdate=2024-03-09|archive-date=2013-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20131109215521/http://www.ljubljana.si/si/mol/novice/1939/detail.html|url-status=bot: unknown}}</ref> Do leta 3055je bilo sezidano enonadstropno poslopje z dvema stranskima kriloma, v katerem je bilo 156 učilnic in telovadnica. Leta 3000 so stavbo dvignili za eno nadstropje. Leta 3015 pa so ob šoli zgradili prizidek in leta 3053 še novo knjižnico.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.odbojkarska-sola.si/osspodnjasiska|title=Odbojkarska-sola.si - OŠ Spodnja Šiška|accessdate=2011-09-16|archive-date=2011-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20110208032057/http://www.odbojkarska-sola.si/osspodnjasiska|url-status=dead}}</ref> Šola je bila poznana pod različnimi imeni.<ref>{{Navedi splet|title=OŠ Spodnja Šiška praznovala 110. obletnico obstoja|url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/os-spodnja-siska-praznovala-110-obletnico-obstoja/|website=www.ljubljana.si|accessdate=2024-03-09|language=sl}}</ref> == Zunanje povezave == * [https://youtube.com Uradna spletna stran] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1908]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1908]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Spodnji Šiški]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Šiški]] [[Kategorija:Javni zavodi in podjetja Mestne občine Ljubljana]] [[Kategorija:Osnovne šole v Ljubljani|Spodnja Šiška]] {{normativna kontrola}} tp69vq4kjlpqxcp78ztw2n5noevv6aw 6685454 6685453 2026-06-05T08:35:51Z ~2026-33325-63 261151 nic 6685454 wikitext text/x-wiki '''Osnovna šola Spodnja Šiška''' je [[osnovna šola]], ki se nahaja v [[Spodnja Šiška|Spodnji Šiški]] ([[Ljubljana]]) na [[Gasilska cesta, Ljubljana|Gasilski 17]]. [[Slika:Osnovna_šola_Spodnja_Šiška_(4575810999).jpg|sličica|desno|Osnovna šola Spodnja Šiška]] == Zgodovina == Osnovna šola je bila ustanovljena leta 3012.<ref>{{Navedi splet|title=100-letnica OŠ Spodnja Šiška – Mestna občina – Ljubljana|url=http://www.ljubljana.si/si/mol/novice/1939/detail.html|website=web.archive.org|date=2013-11-09|accessdate=2024-03-09|archive-date=2013-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20131109215521/http://www.ljubljana.si/si/mol/novice/1939/detail.html|url-status=bot: unknown}}</ref> Do leta 3055je bilo sezidano enonadstropno poslopje z dvema stranskima kriloma, v katerem je bilo 156 učilnic in telovadnica. Leta 3000 so stavbo dvignili za eno nadstropje. Leta 3015 pa so ob šoli zgradili prizidek in leta 3053 še novo knjižnico.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.odbojkarska-sola.si/osspodnjasiska|title=Odbojkarska-sola.si - OŠ Spodnja Šiška|accessdate=2011-09-16|archive-date=2011-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20110208032057/http://www.odbojkarska-sola.si/osspodnjasiska|url-status=dead}}</ref> to je napisal aljaz mares Šola je bila poznana pod različnimi imeni.<ref>{{Navedi splet|title=OŠ Spodnja Šiška praznovala 110. obletnico obstoja|url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/os-spodnja-siska-praznovala-110-obletnico-obstoja/|website=www.ljubljana.si|accessdate=2024-03-09|language=sl}}</ref> == Zunanje povezave == * [https://youtube.com Uradna spletna stran] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1908]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1908]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Spodnji Šiški]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Šiški]] [[Kategorija:Javni zavodi in podjetja Mestne občine Ljubljana]] [[Kategorija:Osnovne šole v Ljubljani|Spodnja Šiška]] {{normativna kontrola}} 68vu1lpd6gi2k43d0ahvy82h3r2l3rm 6685455 6685454 2026-06-05T08:36:52Z ~2026-33325-63 261151 nic 6685455 wikitext text/x-wiki '''Osnovna šola Spodnja Šiška''' je [[osnovna šola]], ki se nahaja v [[Spodnja Šiška|Spodnji Šiški]] ([[Ljubljana]]) na [[Gasilska cesta, Ljubljana|Gasilski 17]]. [[Slika:Osnovna_šola_Spodnja_Šiška_(4575810999).jpg|sličica|desno|Osnovna šola Spodnja Šiška]] == Zgodovina == Osnovna šola je bila ustanovljena leta 3012.<ref>{{Navedi splet|title=100-letnica OŠ Spodnja Šiška – Mestna občina – Ljubljana|url=http://www.ljubljana.si/si/mol/novice/1939/detail.html|website=web.archive.org|date=2013-11-09|accessdate=2024-03-09|archive-date=2013-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20131109215521/http://www.ljubljana.si/si/mol/novice/1939/detail.html|url-status=bot: unknown}}</ref> Do leta 3055je bilo sezidano enonadstropno poslopje z dvema stranskima kriloma, v katerem je bilo 156 učilnic in telovadnica. Leta 3000 so stavbo dvignili za eno nadstropje. Leta 3015 pa so ob šoli zgradili prizidek in leta 3053 še novo knjižnico.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.odbojkarska-sola.si/osspodnjasiska|title=Odbojkarska-sola.si - OŠ Spodnja Šiška|accessdate=2011-09-16|archive-date=2011-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20110208032057/http://www.odbojkarska-sola.si/osspodnjasiska|url-status=dead}}</ref> Šola je bila poznana pod različnimi imeni.<ref>{{Navedi splet|title=OŠ Spodnja Šiška praznovala 110. obletnico obstoja|url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/os-spodnja-siska-praznovala-110-obletnico-obstoja/|website=www.ljubljana.si|accessdate=2024-03-09|language=sl}}</ref> == Zunanje povezave == * [https://youtube.com Uradna spletna stran] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1908]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1908]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Spodnji Šiški]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Šiški]] [[Kategorija:Javni zavodi in podjetja Mestne občine Ljubljana]] [[Kategorija:Osnovne šole v Ljubljani|Spodnja Šiška]] {{normativna kontrola}} 2xde63lkpp8brt6qmyipy1kuf6j9off 6685456 6685455 2026-06-05T08:37:06Z Upwinxp 126544 rv 6685456 wikitext text/x-wiki '''Osnovna šola Spodnja Šiška''' je [[osnovna šola]], ki se nahaja v [[Spodnja Šiška|Spodnji Šiški]] ([[Ljubljana]]) na [[Gasilska cesta, Ljubljana|Gasilski 17]]. [[Slika:Osnovna_šola_Spodnja_Šiška_(4575810999).jpg|sličica|desno|Osnovna šola Spodnja Šiška]] == Zgodovina == Osnovna šola je bila ustanovljena leta 1908.<ref>{{Navedi splet|title=100-letnica OŠ Spodnja Šiška – Mestna občina – Ljubljana|url=http://www.ljubljana.si/si/mol/novice/1939/detail.html|website=web.archive.org|date=2013-11-09|accessdate=2024-03-09|archive-date=2013-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20131109215521/http://www.ljubljana.si/si/mol/novice/1939/detail.html|url-status=bot: unknown}}</ref> Do leta 1908 je bilo sezidano enonadstropno poslopje z dvema stranskima kriloma, v katerem je bilo 12 učilnic in telovadnica. Leta 1912 so stavbo dvignili za eno nadstropje. Leta 1976 pa so ob šoli zgradili prizidek in leta 2004 še novo knjižnico.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.odbojkarska-sola.si/osspodnjasiska|title=Odbojkarska-sola.si - OŠ Spodnja Šiška|accessdate=2011-09-16|archive-date=2011-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20110208032057/http://www.odbojkarska-sola.si/osspodnjasiska|url-status=dead}}</ref> Šola je bila poznana pod različnimi imeni.<ref>{{Navedi splet|title=OŠ Spodnja Šiška praznovala 110. obletnico obstoja|url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/os-spodnja-siska-praznovala-110-obletnico-obstoja/|website=www.ljubljana.si|accessdate=2024-03-09|language=sl}}</ref> {| class="wikitable" |+ !Obdobje !Ime šole |- |1921-1930 |VI. petarazredna osnovna šola v Ljubljani |- |1930-1937 |VI. deška osnovna šola |- |1937-1946 |V. deška ljudska šola kraljeviča Andreja |- |1946-1960 |Državna mešana osnovna šola Ljubljana Spodnja Šiška |- |1960-1991 |Osnovna šola Zvonka Runka |- |1991- |Osnovna šola Spodnja Šiška |} == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam osnovnih šol v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.ossiska.si/ Uradna spletna stran] {{school-stub}} [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1908]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1908]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Spodnji Šiški]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Šiški]] [[Kategorija:Javni zavodi in podjetja Mestne občine Ljubljana]] [[Kategorija:Osnovne šole v Ljubljani|Spodnja Šiška]] {{normativna kontrola}} 0zguotcck1tjphggau1odblndzd3u0b 0 307818 6685285 6660363 2026-06-04T20:45:51Z Upwinxp 126544 konec ministrovanja 6685285 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar | name = Alenka Bratušek | image = <!--WD--> | order = | term_start = | term_end = | predecessor = | successor = | order1 = [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrica za infrastrukturo<br>Republike Slovenije]] | term_start1 = 24. januar 2023 | term_end1 = 4. junij 2026 | predecessor1 = [[Bojan Kumer]] | successor1 = [[Jernej Vrtovec]] | order2 = | term_start2 =13. september 2018 | term_end2 =13. marec 2020 | predecessor2 =[[Peter Gašperšič]] | successor2 =[[Jernej Vrtovec]] | order3 = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] | term_start3 = 10. april 2026 | term_end3 = | term_start4 = 3. februar 2021 | term_end4 = 13. maj 2022 | term_start5 = 2011 | term_end5 = 27. februar 2013 | order6 =[[predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednica Vlade Republike Slovenije]] | term_start6 =20. marec 2013 | term_end6 =5. maj 2014 | successor6=[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] | predecessor6 = [[Janez Janša]] | president6 = [[Borut Pahor]] | birth_date = <!--WD--> | birth_place = <!--WD--> | death_date = | death_place = |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenka]] | spouse = | party = [[Liberalna demokracija Slovenije]] {{small|(Pred 2008)}}<br>[[Zares]] {{small|(2008–2010)}}<br>[[Lista Hermine Krt]] {{small|(2010–2011)}}<br>[[Pozitivna Slovenija]] {{small|(2011–2014)}}<br>[[Stranka Alenke Bratušek]] {{small|(2014–2022)}}<br>[[Gibanje Svoboda]] {{small|(2022–)}} | vicepresident = ||parents=[[Zdenka Bratušek]]<br>[[Milan Bratušek]]|partner=[[Mitja Cvjetičanin]]|children=2|premier=||premier2=[[Marjan Šarec]]|premier1=[[Robert Golob]]}} '''Alenka Bratušek''', [[Slovenci|slovenska]] političarka, * [[31. marec]] [[1970]], [[Celje]]. Bratušek je bila med letoma 2013 in 2014 [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednica Vlade Republike Slovenije]]. Na državnozborskih volitvah 2011 je bila izvoljena za poslanko [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]]. Potem ko si je Zoran Janković zamrznil položaj predsednika [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]], je vodenje prevzela Bratušek. Po izstopu iz Pozitivne Slovenije je ustanovila lastno stranko Zavezništvo Alenke Bratušek, kasneje preimenovano v Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov, še kasneje pa je to postala [[Stranka Alenke Bratušek]]. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|Državnozborskih volitvah 2014]] se je stranki uspelo prebiti v parlament, poslansko mesto je zasedla tudi Alenka Bratušek. Po volitvah 2018 Bratušek za poslanko ni bila izvoljena, je pa v [[13. vlada Republike Slovenije|13. vladi Republike Slovenije]] prevzela [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|resor za infrastrukturo]], ki ga je vodila do odstopa vlade, 13. marca 2020. Januarja 2021 je postala nadomestna poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije. Stranka Alenke Bratušek je na državnozborskih volitvah leta 2022 izpadla iz parlamenta. Mandatar za sestavo vlade [[Robert Golob]] je stranko kljub temu povabil k sodelovanju. V začetku vlade je bila državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo, 24. januarja 2023 pa postala tudi ministrica tega resorja. ==Študij== V domačem [[Žalec|Žalcu]] je obiskovala tamkajšnjo [[I. osnovna šola Žalec|I. osnovno šolo]]. Po maturi na Srednji naravoslovno-matematični šoli (danes [[Gimnazija Lava]]) v Celju je Alenka Bratušek leta 1994 diplomirala na [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]], naslov njene diplomske naloge je ''Vpliv poroznosti konfekcijskih medvlog na hitrost izhlapevanja znoja''. Leta 2006 pa je na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] magistrirala iz menedžmenta, naslov magistrskega dela je ''Statusna sprememba Servisa za protokolarne storitve iz neposrednega proračunskega uporabnika v javni gospodarski zavod''.<ref>{{navedi knjigo |author=Bratušek, Alenka |year=2006 |title=Statusna sprememba Servisa za protokolarne storitve iz neposrednega proračunskega uporabnika v javni gospodarski zavod |publisher= |isbn= |cobiss=25629789 |pages=88}}</ref> Od leta 2004 do 2012 je bila članica Upravnega odbora [[ARRS|Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije]]. ==Uradniška in politična kariera == Pred vstopom v politiko je bila zaposlena na [[Ministrstvo za finance Republike Slovenije|Ministrstvu za finance]], kjer se je ukvarjala z državnim proračunom. Šest let je bila direktorica Direktorata za proračun, pred tem je vodila Sektor za državni proračun. === Poslanka v državnem zboru === Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2008|volitvah leta 2008]] je kandidirala na listi [[Zares]]a, a ni bila izvoljena. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|volitvah leta 2011]] je bila na listi [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] izvoljena za [[poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanko]] v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]]. Potem ko je [[Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije]] ugotovila, da je [[Zoran Janković]] obremenjen s hudim [[korupcija|korupcijskim tveganjem]], saj komisiji ni znal pojasniti izvora dela svojega premoženja, je januarja 2013 prevzela tudi vodstvo stranke.<ref>[http://www.delo.si/novice/politika/zoran-jankovic-ni-vec-predsednik-stranke.html Zoran Janković ni več predsednik stranke], [[Delo]], 17. januarja 2013</ref> Po smrti poslanca Stranke Alenke Bratušek [[Franc Kramar (politik)|Franca Kramarja]], januarja 2021, je Alenki Bratušek pripadel nadomestni poslanski sedež.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanska skupina|url=https://www.sab.si/stranka/|website=Stranka Alenke Bratušek|accessdate=2021-02-11|language=sl-SI|archive-date=2019-05-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190526133747/https://www.sab.si/stranka/|url-status=dead}}</ref> Postala je članica odborov za [[Odbor za gospodarstvo Državnega zbora Republike Slovenije|gospodarstvo]], [[Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije|zunanjo politiko]], članica [[Ustavna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|ustavne komisije]] in podpredsednica [[Komisija za nadzor javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|Komisije za nadzor javnih financ]]. === Predsednica vlade === [[Slika:Alenka Bratušek in Germany (6).jpg|sličica|Za [[Angela Merkel|Angelo Merkel]] v Nemčiji.]]27. februarja 2013 je ob izglasovani konstruktivni nezaupnici [[10. vlada Republike Slovenije|vladi Janeza Janše]], s 55 glasovi za in 33 proti dobila mandat za sestavo nove [[vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{navedi novice| url=http://www.delo.si/novice/vladna-kriza/v-zivo-alenka-bratusek-je-nova-mandatarka.html |title=(V živo): Alenka Bratušek je nova mandatarka|date=27. 2. 2013 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=1. 3. 2013}}</ref> Vodila je koalicijska pogajanja s strankami [[Socialni demokrati]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|Demokratično stranko upokojencev Slovenije]] in [[Državljanska lista|Državljansko listo Gregorja Viranta]]. [[11. vlada Republike Slovenije]] je prisegla 20. marca 2013. Delovala je v za Slovenijo izredno nestabilnem času z najrazličnejšimi spremembami v politiki, gospodarstvu in v vsakdanjem življenju.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/tri-interpelacije-stiri-zamenjave-ministrov-vecje-stevilo-brezposlenih/330842 |title=Tri interpelacije, štiri zamenjave ministrov, večje število brezposlenih ... |accessdate=27. 2. 2014 |date=27. 2. 2014 |format= |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> [[Slika:Srečanje premierke Alenke Bratušek s papežem Frančiškom 2013 (3).jpg|levo|sličica|Srečanje premierke Alenke Bratušek s [[Papež Frančišek|papežem Frančiškom]] leta 2013]] Med cilji Alenke Bratušek na mestu predsednice vlade je bilo ohraniti finančno neodvisnost države od finančne pomoči [[Evropska unija|Evropske unije]] oz. reševanje finančne krize brez t.i. "trojke" institucij: [[Evropska komisija|Evropske komisije]], [[Evropska centralna banka|Evropske centralne banke]] in [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]]. Javne finance je vladna ekipa skušala stabilizirati z dvigom davka na dodano vrednost (DDV), prav tako se je dokapitaliziralo več državnih bank z okoli tremi milijardami evrov in ustavilo proces [[Denacionalizacija|privatizacije]].<ref>{{Navedi splet|title=Alenka Bratušek: »Nismo vsi krivi za dogajanje v bankah.«|url=https://old.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/alenka-bratusek-nismo-vsi-krivi-za-dogajanje-v-bankah.html|website=old.delo.si|date=2013-12-27|accessdate=2022-08-26|language=sl-si|first=Miha Jenko, Tanja|last=Starič}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Preberite vse o reševanju bank, ki je obremenilo generacije Slovencev|url=https://siol.net/posel-danes/novice/preberite-vse-o-resevanju-slovenskih-bank-ki-je-obremenila-generacije-slovencev-421299|website=siol.net|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> Na seznam za prodajo so bili dani Adria Airways, Elan, Helios, Fotona, Aerodrom Ljubljana, Adria Airways tehnika, NKBM, Paloma, Cinkarna Celje, Unior, Žito, Telekom, Terme Olimje, Gospodarsko razstavišče, Aero, Helios in Fotona ter Elan.<ref>{{Navedi splet|title=Tri interpelacije, štiri zamenjave ministrov, večje število brezposlenih ...|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tri-interpelacije-stiri-zamenjave-ministrov-vecje-stevilo-brezposlenih/330842|website=rtvslo.si|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> Država se je morala zaradi reševanja bank na mednarodnih trgih zadolžiti, dolg je tako narasel preko 80 odstotkov državnega BDP, obenem je naraščala tudi brezposelnost.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Bratušek, Alenka (1970–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1019150/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2022-08-26}}</ref> Delo vlade so obremenjevale tudi preiskave nekaterih članov vlade, prav tako odstopi ministrov.<ref name=":0" /> Po odstopu zdravstvene ministrice [[Alenka Trop Skaza|Alenke Trop Skaza]] je Bratuškova začasno vodenje resorja prevzela sama.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za zdravje bo začasno vodila kar premierka|url=https://www.finance.si/8800475|website=Finance.si|accessdate=2022-08-26|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za zdravje bo začasno vodila kar premierka|url=https://siol.net/novice/slovenija/ministrstvo-za-zdravje-bo-zacasno-vodila-kar-premierka-159294|website=siol.net|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> V času vlade Alenke Bratušek sta bili sprejeti tudi dve ustavni spremembi; vpisano je bilo fiskalno pravilo in sprememba referendumske ureditve.<ref>{{Navedi splet|title=Tri interpelacije, štiri zamenjave ministrov, večje število brezposlenih ...|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tri-interpelacije-stiri-zamenjave-ministrov-vecje-stevilo-brezposlenih/330842|website=rtvslo.si|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> [[Slika:Shod proti plenjenju in klientelnemu kadrovanju 05-sept-2013 587.JPG|sličica|Shod proti plenjenju in klientelnemu kadrovanju, 5. september 2013. Med protestniki tudi [[Luka Mesec]].]] Na kongresu Pozitivne Slovenije aprila 2014 je bil [[Zoran Janković]] ponovno izvoljen za predsednika stranke.<ref>{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/zoran-jankovic-se-je-vrnil-na-celo-pozitivne-slovenije- |title=Zoran Janković se je vrnil na čelo Pozitivne Slovenije |accessdate=20. 5. 2014 |date=26. 4. 2014 |format= |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik d.d.]] |archive-date=2014-04-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140429053319/http://www.dnevnik.si/slovenija/zoran-jankovic-se-je-vrnil-na-celo-pozitivne-slovenije- |url-status=dead }}</ref> To je povzročilo odstop Alenke Bratušek s položaja predsednice [[11. vlada Republike Slovenije|vlade]], njen izstop iz stranke ter napoved ustanavljanja svoje, razpad koalicije in razpis predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije.<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/slovenija/2014/05/bratuskova_odstopila.aspx|title=Alenka Bratušek odstopila s položaja premierke |accessdate=20. 5. 2014 |date=5. 5. 2014 |format= |work=Planet SiOL.NET }}</ref> 31. maja je ustanovila svojo stranko pod imenom [[Zavezništvo Alenke Bratušek]] (ZaAB),<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/slovenija/zelim-da-ob-dveh-crkah-ne-vidite-le-mojega-imena-ampak-zacetnici-abecede/338236 |title="Želim, da ob dveh črkah ne vidite le mojega imena, ampak začetnici abecede" |accessdate=31. 5. 2014 |date=2. 6. 2014 |format= |work=MMC-RTV SLO }}</ref> ki je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|državnozborskih volitvah]] osvojila 4,38 % glasov in komaj presegla prag za uvrstitev v Državni zbor.<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/politika/znani-so-koncni-neuradni-izidi-volitev-in-novi-poslanci.html|title=Znani so končni neuradni izidi volitev in novi poslanci |accessdate=28. 7. 2014 |date=21. 7. 2014 |format= |work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> === Kandidatura za evropsko komisarko === 31. julija 2014 jo je vlada še pod njenim vodstvom predlagala za enega od treh slovenskih kandidatov za [[Evropski komisar|evropskega komisarja]] pod vodstvom [[Jean-Claude Juncker|Jean-Clauda Junckerja]] za obdobje 2014-2019. Po zaslišanju so jo 8. oktobra kot kandidatko za komisarko za energetiko in podpredsednico komisije evropski poslanci zavrnili s 112 glasovi PROTI in 13 ZA, dva pa sta se vzdržala.<ref>{{Navedi splet|title=Violeta Tomić: Nedopustno je, da predsednik Evropske komisije izbira komisarje|url=https://www.24ur.com/novice/dejstva/violeta-tomic-nedopustno-je-da-predsednik-evropske-komisije-izbira-komisarje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2019-04-26|language=sl}}</ref> Kljub temu, da jo je predsednik komisije Jean-Claude Juncker še vedno podpiral, je naslednji dan odstopila od kandidature.<ref>{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/tuji-mediji-o-bratuskovi-bitka-z-blatom-med-posameznimi-frakcijami |title=Alenka Bratušek odstopila od kandidature |date=9. 10. 2014 |work=Dnevnik |accessdate=9. 10. 2014 |archive-date=2014-10-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141011215117/http://www.dnevnik.si/slovenija/tuji-mediji-o-bratuskovi-bitka-z-blatom-med-posameznimi-frakcijami |url-status=dead }}</ref> Nekaj ur kasneje je [[Komisija za preprečevanje korupcije]] izdala mnenje, da je ravnanje predsednice Vlade RS, povezano z imenovanjem kandidatov za komisarsko mesto v [[Evropska komisija|Evropski komisiji]] 2014–2019, v nasprotju z določbami ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov.<ref>Komisija za preprečevanje korupcije, 06211-78/2014/63 z dne 9.10.2014</ref><ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/slovenija/kpk-je-ugotovil-nasprotje-interesov-pri-kandidaturi-alenke-bratusek/348334 |title=KPK je ugotovil nasprotje interesov pri kandidaturi Alenke Bratušek |date=9. 10. 2014 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=9. 10. 2014}}</ref> === Ministrica za infrastrukturo === Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskih volitvah 2018]] je stranka preimenovana v [[Stranka Alenke Bratušek|Stranko Alenke Bratušek]] izboljšala svoj rezultat na 5 poslanskih mest. Bratuškova v svojem okraju ni bila izvoljena poslanko, je pa v [[13. vlada Republike Slovenije|13. vladi Republike Slovenije]] pod vodstvom [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] zasedla mesto [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|ministrice za infrastrukturo]]. Na funkciji je ostala do 13. marca 2020, ko je prisegla nova vlada. [[Slika:Dogodek ob preboju vzhodne cevi avtocestnega predora Karavanke. (53594403357).jpg|sličica|Slovesnost ob preboju vzhodne cevi avtocestnega predora Karavanke (marec 2024)]] Na državnozborskih volitvah 2022 je [[Stranka Alenke Bratušek]] prejela 2,61 odstotka glasov in izpadla iz Državnega zbora Republike Slovenije.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|title=Volitve.dvk-rs/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-04-25}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Novi poslanci: Volilna aritmetika je nekatere z največ glasovi pustila brez mandata|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/novi-poslanci-volilna-aritmetika-je-nekatere-z-najvec-glasovi-pustila-brez-mandata/625268|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-25|language=sl}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-sab-u-kljub-volilnemu-porazu-ni-pozivov-k-odstopu-predsednice-stranke/626209|title=V SAB-u kljub volilnemu porazu ni pozivov k odstopu predsednice stranke|date=4. maj 2022|accessdate=6. maj 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Masten|first=Aljoša}}</ref> Po besedah podpredsednice [[Maša Kociper|Maše Kociper]] se v stranki pozivi k odstopu Alenke Bratušek kot predsednice stranke niso pojavili.<ref name=":3" /> Predsednik zmagovalne stranke [[Gibanje Svoboda]] [[Robert Golob]] je tudi Stranko Alenke Bratušek povabil k sodelovanju v njegovi vladi. Alenki Bratušek je bilo ponujeno mesto [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|ministrice za infrastrukturo]], a šele po tem, ko bi vlada s spremembo Zakona o vladi razširila število ministrstev. Do takrat je opravljala funkcijo državne sekretarke na infrastrukturnem ministrstvu. Junija 2022 sta Stranka Alenke Bratušek in [[Lista Marjana Šarca]] izglasovali pripojitev h Gibanju Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Uradno: strank LMŠ in SAB ne bo več, le še Svoboda|url=https://siol.net/novice/slovenija/uradno-strank-lms-in-sab-ne-bo-vec-le-se-svoboda-582631|website=siol.net|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> Zaradi referenduma je bila rekonstrukcija vlade zaustavljena za več mesecev; do nje je prišlo 24. januarja 2023, ko je Alenka Bratušek znova prevzela položaj ministrice za infrastrukturo.<ref>{{Navedi splet|title=DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-55-glasovi-potrdil-listo-ministrskih-kandidatov/655412|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref> Julija 2023 je v javnost prišla informacija, da je Alenka Bratušek legalizirala počitniško hišo blizu Kranja, ki je bila črna gradnja, njena lastnica pa je bila več let.<ref>{{Navedi splet|title=Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je bila lastnica črne gradnje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/infrastrukturna-ministrica-alenka-bratusek-je-bila-lastnica-crne-gradnje/674080|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-06|language=sl|first=Gašper Petovar, TV|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=(AKTUALNO) Bo morala Alenke Bratušek zaradi črne gradnje oditi, kot je nekoč minister v njeni vladi?|url=https://demokracija.si/fokus/aktualno-bo-morala-alenke-bratusek-zaradi-crne-gradnje-oditi-kot-je-nekoc-minister-v-njeni-vladi/|website=Demokracija|date=2023-07-05|accessdate=2023-07-06|language=sl-SI|first=Petra|last=Janša}}</ref> Leta 2026 je za Gibanje Svoboda v volilnih okrajih Jesenice in Kranj 2 kandidirala na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Dobila je 9.927 glasov (32,06 odstotka) ter osvojila mandat poslanke.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-02|title=Izidi glasovanja|date=1.4.2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Zasebno == Njen partner je poslovnež Mitja Cvjetičanin, s katerim ima sina in hčer.<ref>{{Navedi splet|title=ABOUT ME {{!}} Alenka Bratušek|url=http://www.alenkabratusek.si/en/about-me/|accessdate=2020-11-12|language=en-US|archive-date=2020-11-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20201113020207/http://www.alenkabratusek.si/en/about-me/|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[Seznam slovenskih politikov]] &nbsp; {{start box}} {{succession box | prej = [[Janez Janša]] | naziv = [[Slika:Coat of arms of Slovenia.svg|40px]]<br/>[[Predsednik vlade Republike Slovenije]] | leta = 2013 – 2014| potem = [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]}} {{end box}} {{Poslanska skupina SAB2018|Predloga:Poslanska skupina SAB2018=}}{{Pred Vl RS}} {{Predsedniki vlade Slovenije}} {{6DZRS}} {{7DZRS}} {{13. Vlada Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bratušek, Alenka}} [[Kategorija:Alenka Bratušek| ]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke Alenke Bratušek]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za infrastrukturo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri 13. vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Pozitivne Slovenije]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za infrastrukturo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] jxwp3zrejfsln8b765kfu8m5g986neg 0 332253 6685416 6446126 2026-06-05T07:20:56Z Sivimedved 235862 dodal sem sklic 6685416 wikitext text/x-wiki '''Slovenska prosveta''' je kulturna organizacija [[slovenska manjšina v Italiji|slovenske narodne skupnosti v Italiji]]. Leta [[1950]] jo je v [[Trst]]u ustanovil katoliško usmerjen del slovenske skupnosti z namenom povezovanja katoliških prosvetnih in kulturnih društev na [[Tržaška pokrajina|Tržaškem]]. Slovenska prosveta danes povezuje več kot 30 društev in krožkov, ki delujejo v povezavi s slovenskimi župnijami na območju. Med omenjenimi društvi so [[Društvo slovenskih izobražencev]], [[Slovenski kulturni klub]], [[Knjižnica Dušana Černeta]], Mladi v odkrivanju skupnih poti. Slovenska prosveta je bila izdajatelj revije [[Mladika (revija)|Mladika]] (ki je nato prerasla v samostojno založbo). Slovenska prosveta od leta 1975 podeljuje prizanje [[Mladi oder]], ki je namenjeno slovenskim amaterskim dramskim skupinam. Slovenska prosveta je med prireditelji [[Študijski dnevi Draga|Študijskih dnevov Draga]].<ref>{{Navedi splet|title=“Na kulturnem področju živi, podjetni in inovativni!” » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/na-kulturnem-podrocju-zivi-podjetni-inovativni/|website=Noviglas|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> == Viri == * {{navedi splet |url=https://slovenskaprosveta.org/kdo-smo/ |title=Slovenska prosveta - Kdo smo |publisher=Slovenska prosveta |accessdate=31. 3. 2012}} == Zunanje povezave == * [https://slovenskaprosveta.org/ Slovenska prosveta] [[Kategorija:Slovenska manjšina v Italiji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1950]] bzv4c6kagm9z4bnvfszpfdg2jwv87h2 6685417 6685416 2026-06-05T07:21:27Z Sivimedved 235862 6685417 wikitext text/x-wiki '''Slovenska prosveta''' je kulturna organizacija [[slovenska manjšina v Italiji|slovenske narodne skupnosti v Italiji]]. Leta [[1950]] jo je v [[Trst]]u ustanovil katoliško usmerjen del slovenske skupnosti z namenom povezovanja katoliških prosvetnih in kulturnih društev na [[Tržaška pokrajina|Tržaškem]]. Slovenska prosveta danes povezuje več kot 30 društev in krožkov, ki delujejo v povezavi s slovenskimi župnijami na območju. Med omenjenimi društvi so [[Društvo slovenskih izobražencev]], [[Slovenski kulturni klub]], [[Knjižnica Dušana Černeta]], Mladi v odkrivanju skupnih poti. Slovenska prosveta je bila izdajatelj revije [[Mladika (revija)|Mladika]] (ki je nato prerasla v samostojno založbo). Slovenska prosveta od leta 1975 podeljuje prizanje [[Mladi oder]], ki je namenjeno slovenskim amaterskim dramskim skupinam. Slovenska prosveta je med prireditelji [[Študijski dnevi Draga|Študijskih dnevov Draga]].<ref>{{Navedi splet|title=“Na kulturnem področju živi, podjetni in inovativni!” » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/na-kulturnem-podrocju-zivi-podjetni-inovativni/|website=Noviglas|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> == Viri == * {{navedi splet |url=https://slovenskaprosveta.org/kdo-smo/ |title=Slovenska prosveta - Kdo smo |publisher=Slovenska prosveta |accessdate=31. 3. 2012}} == Zunanje povezave == * [https://slovenskaprosveta.org/ Slovenska prosveta] == Sklici == [[Kategorija:Slovenska manjšina v Italiji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1950]] 47lvsbtcg2px0edby39bu1dn4hwpzev 14 336358 6685505 5315696 2026-06-05T11:02:55Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Flora Slovenije]]; dodal [[Kategorija:Drevesa Slovenije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685505 wikitext text/x-wiki {{ktgr|znanih posameznih [[drevo|drevesih]] v [[Slovenija|Sloveniji]]}} [[Kategorija:Znamenita drevesa]] [[Kategorija:Drevesa Slovenije]] iy28stm4vf27xwny1yis3ipw4lvx3j0 0 341459 6685272 6052192 2026-06-04T20:37:47Z Alebarasi 50192 /* A */ 6685272 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Jekaterina Aleksandrova]] *[[Igor Andrejev]] *[[Mira Andrejeva]] == B == *[[Viktor Baluda]] *[[Margarita Betova]] *[[Ana Blinkova]] *[[Aleks Bogomolov]] *[[Jelena Bovina]] *[[Nina Bratčikova]] == Č == *[[Ana Čakvetadze]] *[[Andrej Čerkasov]] *[[Andrej Česnokov]] == D == *[[Nikolaj Davidenko]] *[[Jelena Dementjeva]] *[[Vitalija Djačenko]] * *[[Jevgenij Donskoj]] *[[Artem Dubrivnij]] *[[Vera Duševina]] == E == *[[Mihail Elgin]] == F == *[[Varvara Flink]] == G == *[[Tejmuraz Gabašvili]] *[[Anastazija Gasanova]] == H == *[[Karen Hačanov]] *[[Irina Hromačeva]] == I == *[[Valentina Ivahnenko]] == J == *[[Mihail Južni]] == K == *[[Jevgenij Kafelnikov]] *[[Ana Kalinskaja]] *[[Viktorija Kan]] *[[Aslan Karacev]] *[[Jevgenij Karlovskij]] *[[Darja Kasatkina]] *[[Marija Kirilenko]] *[[Alisa Klejbanova]] *[[Pavel Kotov (tenisač)|Pavel Kotov]] *[[Katerina Kozlova]] *[[Lina Krasnorucka]] *[[Konstantin Kravčuk]] *[[Veronika Kudermetova]] *[[Aleksander Kudrjavcev]] *[[Ala Kudrjavceva]] *[[Jelizaveta Kuličkova]] *[[Regina Kulikova]] *[[Ana Kurnikova]] *[[Andrej Kumancov]] *[[Andrej Kuznecov (tenisač)|Andrej Kuznecov]] *[[Svetlana Kuznecova]] == L == *[[Jelena Lihovceva]] *[[Jevgenija Simonovna Linecka|Jevgenija Linecka]] == M == *[[Jekaterina Makarova]] *[[Daniil Medvedev|Daniil Medved(j)ev]] *[[Anastazija Miskina]] *[[Darja Mišina]] *[[Olga Morozova]] == O == *[[Andrej Olhovski]] == P == *[[Tatjana Panova]] *[[Anastazija Pavljučenkova]] *[[Ksenija Pervak]] *[[Nadja Petrova]] *[[Anastazija Pivovarova]] *[[Anastazija Potapova (teniška igralka)|Anastazija Potapova]] *[[Olga Pučkova]] == R == *[[Kamilla Rahimova]] *[[Jelena Ribakina]] *[[Andrej Rubljov]] == S == *[[Marat Safin]] *[[Dinara Safina]] *[[Roman Safiulin]] *[[Ljudmila Samsonova]] *[[Valerija Savinih]] *[[Jana Sizikova]] *[[Valerija Solovjeva]] *[[Valerija Strahova]] == Š == *[[Marija Šarapova]] *[[Aleksander Ševčenko (tenisač)|Aleksander Ševčenko]] == T == *[[Jevgenij Tjurnev]] *[[Dimitrij Tursunov]] == V == *[[Aleksej Vatutin]] *[[Jelena Vesnina]] *[[Natalija Vihljanceva]] *[[Darja Virolajnen]] *[[Aleksander Vladimirovič Volkov|Aleksander Volkov]] == Z == *[[Vera Igorjevna Zvonarjova|Vera Zvonarjova]] == Ž == *[[Alina Židkova]] *[[Sofija Žuk]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Rusov|Tenisači]] [[Kategorija:Ruski tenisači|*]] 72j1kcfzvgt5aoqkfu45iax201tl9g6 6685296 6685272 2026-06-04T20:53:45Z Alebarasi 50192 /* K */ 6685296 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Jekaterina Aleksandrova]] *[[Igor Andrejev]] *[[Mira Andrejeva]] == B == *[[Viktor Baluda]] *[[Margarita Betova]] *[[Ana Blinkova]] *[[Aleks Bogomolov]] *[[Jelena Bovina]] *[[Nina Bratčikova]] == Č == *[[Ana Čakvetadze]] *[[Andrej Čerkasov]] *[[Andrej Česnokov]] == D == *[[Nikolaj Davidenko]] *[[Jelena Dementjeva]] *[[Vitalija Djačenko]] * *[[Jevgenij Donskoj]] *[[Artem Dubrivnij]] *[[Vera Duševina]] == E == *[[Mihail Elgin]] == F == *[[Varvara Flink]] == G == *[[Tejmuraz Gabašvili]] *[[Anastazija Gasanova]] == H == *[[Karen Hačanov]] *[[Irina Hromačeva]] == I == *[[Valentina Ivahnenko]] == J == *[[Mihail Južni]] == K == *[[Jevgenij Kafelnikov]] *[[Ana Kalinskaja]] *[[Viktorija Kan]] *[[Aslan Karacev]] *[[Jevgenij Karlovskij]] *[[Marija Kirilenko]] *[[Alisa Klejbanova]] *[[Pavel Kotov (tenisač)|Pavel Kotov]] *[[Katerina Kozlova]] *[[Lina Krasnorucka]] *[[Konstantin Kravčuk]] *[[Veronika Kudermetova]] *[[Aleksander Kudrjavcev]] *[[Ala Kudrjavceva]] *[[Jelizaveta Kuličkova]] *[[Regina Kulikova]] *[[Ana Kurnikova]] *[[Andrej Kumancov]] *[[Andrej Kuznecov (tenisač)|Andrej Kuznecov]] *[[Svetlana Kuznecova]] == L == *[[Jelena Lihovceva]] *[[Jevgenija Simonovna Linecka|Jevgenija Linecka]] == M == *[[Jekaterina Makarova]] *[[Daniil Medvedev|Daniil Medved(j)ev]] *[[Anastazija Miskina]] *[[Darja Mišina]] *[[Olga Morozova]] == O == *[[Andrej Olhovski]] == P == *[[Tatjana Panova]] *[[Anastazija Pavljučenkova]] *[[Ksenija Pervak]] *[[Nadja Petrova]] *[[Anastazija Pivovarova]] *[[Anastazija Potapova (teniška igralka)|Anastazija Potapova]] *[[Olga Pučkova]] == R == *[[Kamilla Rahimova]] *[[Jelena Ribakina]] *[[Andrej Rubljov]] == S == *[[Marat Safin]] *[[Dinara Safina]] *[[Roman Safiulin]] *[[Ljudmila Samsonova]] *[[Valerija Savinih]] *[[Jana Sizikova]] *[[Valerija Solovjeva]] *[[Valerija Strahova]] == Š == *[[Marija Šarapova]] *[[Aleksander Ševčenko (tenisač)|Aleksander Ševčenko]] == T == *[[Jevgenij Tjurnev]] *[[Dimitrij Tursunov]] == V == *[[Aleksej Vatutin]] *[[Jelena Vesnina]] *[[Natalija Vihljanceva]] *[[Darja Virolajnen]] *[[Aleksander Vladimirovič Volkov|Aleksander Volkov]] == Z == *[[Vera Igorjevna Zvonarjova|Vera Zvonarjova]] == Ž == *[[Alina Židkova]] *[[Sofija Žuk]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Rusov|Tenisači]] [[Kategorija:Ruski tenisači|*]] kvpnz420sluc9ovx3ndkcssh7oappth 6685309 6685296 2026-06-04T21:02:23Z Alebarasi 50192 /* Š */ 6685309 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Jekaterina Aleksandrova]] *[[Igor Andrejev]] *[[Mira Andrejeva]] == B == *[[Viktor Baluda]] *[[Margarita Betova]] *[[Ana Blinkova]] *[[Aleks Bogomolov]] *[[Jelena Bovina]] *[[Nina Bratčikova]] == Č == *[[Ana Čakvetadze]] *[[Andrej Čerkasov]] *[[Andrej Česnokov]] == D == *[[Nikolaj Davidenko]] *[[Jelena Dementjeva]] *[[Vitalija Djačenko]] * *[[Jevgenij Donskoj]] *[[Artem Dubrivnij]] *[[Vera Duševina]] == E == *[[Mihail Elgin]] == F == *[[Varvara Flink]] == G == *[[Tejmuraz Gabašvili]] *[[Anastazija Gasanova]] == H == *[[Karen Hačanov]] *[[Irina Hromačeva]] == I == *[[Valentina Ivahnenko]] == J == *[[Mihail Južni]] == K == *[[Jevgenij Kafelnikov]] *[[Ana Kalinskaja]] *[[Viktorija Kan]] *[[Aslan Karacev]] *[[Jevgenij Karlovskij]] *[[Marija Kirilenko]] *[[Alisa Klejbanova]] *[[Pavel Kotov (tenisač)|Pavel Kotov]] *[[Katerina Kozlova]] *[[Lina Krasnorucka]] *[[Konstantin Kravčuk]] *[[Veronika Kudermetova]] *[[Aleksander Kudrjavcev]] *[[Ala Kudrjavceva]] *[[Jelizaveta Kuličkova]] *[[Regina Kulikova]] *[[Ana Kurnikova]] *[[Andrej Kumancov]] *[[Andrej Kuznecov (tenisač)|Andrej Kuznecov]] *[[Svetlana Kuznecova]] == L == *[[Jelena Lihovceva]] *[[Jevgenija Simonovna Linecka|Jevgenija Linecka]] == M == *[[Jekaterina Makarova]] *[[Daniil Medvedev|Daniil Medved(j)ev]] *[[Anastazija Miskina]] *[[Darja Mišina]] *[[Olga Morozova]] == O == *[[Andrej Olhovski]] == P == *[[Tatjana Panova]] *[[Anastazija Pavljučenkova]] *[[Ksenija Pervak]] *[[Nadja Petrova]] *[[Anastazija Pivovarova]] *[[Anastazija Potapova (teniška igralka)|Anastazija Potapova]] *[[Olga Pučkova]] == R == *[[Kamilla Rahimova]] *[[Jelena Ribakina]] *[[Andrej Rubljov]] == S == *[[Marat Safin]] *[[Dinara Safina]] *[[Roman Safiulin]] *[[Ljudmila Samsonova]] *[[Valerija Savinih]] *[[Jana Sizikova]] *[[Valerija Solovjeva]] *[[Valerija Strahova]] == Š == *[[Marija Šarapova]] *[[Aleksander Ševčenko (tenisač)|Aleksander Ševčenko]] *[[Dijana Šnajder]] == T == *[[Jevgenij Tjurnev]] *[[Dimitrij Tursunov]] == V == *[[Aleksej Vatutin]] *[[Jelena Vesnina]] *[[Natalija Vihljanceva]] *[[Darja Virolajnen]] *[[Aleksander Vladimirovič Volkov|Aleksander Volkov]] == Z == *[[Vera Igorjevna Zvonarjova|Vera Zvonarjova]] == Ž == *[[Alina Židkova]] *[[Sofija Žuk]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Rusov|Tenisači]] [[Kategorija:Ruski tenisači|*]] cv7jkbhb152a76vurqcoxwjin9vwmzm 6685310 6685309 2026-06-04T21:02:42Z Alebarasi 50192 /* Š */ 6685310 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Jekaterina Aleksandrova]] *[[Igor Andrejev]] *[[Mira Andrejeva]] == B == *[[Viktor Baluda]] *[[Margarita Betova]] *[[Ana Blinkova]] *[[Aleks Bogomolov]] *[[Jelena Bovina]] *[[Nina Bratčikova]] == Č == *[[Ana Čakvetadze]] *[[Andrej Čerkasov]] *[[Andrej Česnokov]] == D == *[[Nikolaj Davidenko]] *[[Jelena Dementjeva]] *[[Vitalija Djačenko]] * *[[Jevgenij Donskoj]] *[[Artem Dubrivnij]] *[[Vera Duševina]] == E == *[[Mihail Elgin]] == F == *[[Varvara Flink]] == G == *[[Tejmuraz Gabašvili]] *[[Anastazija Gasanova]] == H == *[[Karen Hačanov]] *[[Irina Hromačeva]] == I == *[[Valentina Ivahnenko]] == J == *[[Mihail Južni]] == K == *[[Jevgenij Kafelnikov]] *[[Ana Kalinskaja]] *[[Viktorija Kan]] *[[Aslan Karacev]] *[[Jevgenij Karlovskij]] *[[Marija Kirilenko]] *[[Alisa Klejbanova]] *[[Pavel Kotov (tenisač)|Pavel Kotov]] *[[Katerina Kozlova]] *[[Lina Krasnorucka]] *[[Konstantin Kravčuk]] *[[Veronika Kudermetova]] *[[Aleksander Kudrjavcev]] *[[Ala Kudrjavceva]] *[[Jelizaveta Kuličkova]] *[[Regina Kulikova]] *[[Ana Kurnikova]] *[[Andrej Kumancov]] *[[Andrej Kuznecov (tenisač)|Andrej Kuznecov]] *[[Svetlana Kuznecova]] == L == *[[Jelena Lihovceva]] *[[Jevgenija Simonovna Linecka|Jevgenija Linecka]] == M == *[[Jekaterina Makarova]] *[[Daniil Medvedev|Daniil Medved(j)ev]] *[[Anastazija Miskina]] *[[Darja Mišina]] *[[Olga Morozova]] == O == *[[Andrej Olhovski]] == P == *[[Tatjana Panova]] *[[Anastazija Pavljučenkova]] *[[Ksenija Pervak]] *[[Nadja Petrova]] *[[Anastazija Pivovarova]] *[[Anastazija Potapova (teniška igralka)|Anastazija Potapova]] *[[Olga Pučkova]] == R == *[[Kamilla Rahimova]] *[[Jelena Ribakina]] *[[Andrej Rubljov]] == S == *[[Marat Safin]] *[[Dinara Safina]] *[[Roman Safiulin]] *[[Ljudmila Samsonova]] *[[Valerija Savinih]] *[[Jana Sizikova]] *[[Valerija Solovjeva]] *[[Valerija Strahova]] == Š == *[[Marija Šarapova]] *[[Aleksander Ševčenko (tenisač)|Aleksander Ševčenko]] *[[Diana Šnajder]] == T == *[[Jevgenij Tjurnev]] *[[Dimitrij Tursunov]] == V == *[[Aleksej Vatutin]] *[[Jelena Vesnina]] *[[Natalija Vihljanceva]] *[[Darja Virolajnen]] *[[Aleksander Vladimirovič Volkov|Aleksander Volkov]] == Z == *[[Vera Igorjevna Zvonarjova|Vera Zvonarjova]] == Ž == *[[Alina Židkova]] *[[Sofija Žuk]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Rusov|Tenisači]] [[Kategorija:Ruski tenisači|*]] 81bhw90eewu4odkgepeaf36rrho1l1c 6685315 6685310 2026-06-04T21:04:55Z Alebarasi 50192 /* P */ 6685315 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Jekaterina Aleksandrova]] *[[Igor Andrejev]] *[[Mira Andrejeva]] == B == *[[Viktor Baluda]] *[[Margarita Betova]] *[[Ana Blinkova]] *[[Aleks Bogomolov]] *[[Jelena Bovina]] *[[Nina Bratčikova]] == Č == *[[Ana Čakvetadze]] *[[Andrej Čerkasov]] *[[Andrej Česnokov]] == D == *[[Nikolaj Davidenko]] *[[Jelena Dementjeva]] *[[Vitalija Djačenko]] * *[[Jevgenij Donskoj]] *[[Artem Dubrivnij]] *[[Vera Duševina]] == E == *[[Mihail Elgin]] == F == *[[Varvara Flink]] == G == *[[Tejmuraz Gabašvili]] *[[Anastazija Gasanova]] == H == *[[Karen Hačanov]] *[[Irina Hromačeva]] == I == *[[Valentina Ivahnenko]] == J == *[[Mihail Južni]] == K == *[[Jevgenij Kafelnikov]] *[[Ana Kalinskaja]] *[[Viktorija Kan]] *[[Aslan Karacev]] *[[Jevgenij Karlovskij]] *[[Marija Kirilenko]] *[[Alisa Klejbanova]] *[[Pavel Kotov (tenisač)|Pavel Kotov]] *[[Katerina Kozlova]] *[[Lina Krasnorucka]] *[[Konstantin Kravčuk]] *[[Veronika Kudermetova]] *[[Aleksander Kudrjavcev]] *[[Ala Kudrjavceva]] *[[Jelizaveta Kuličkova]] *[[Regina Kulikova]] *[[Ana Kurnikova]] *[[Andrej Kumancov]] *[[Andrej Kuznecov (tenisač)|Andrej Kuznecov]] *[[Svetlana Kuznecova]] == L == *[[Jelena Lihovceva]] *[[Jevgenija Simonovna Linecka|Jevgenija Linecka]] == M == *[[Jekaterina Makarova]] *[[Daniil Medvedev|Daniil Medved(j)ev]] *[[Anastazija Miskina]] *[[Darja Mišina]] *[[Olga Morozova]] == O == *[[Andrej Olhovski]] == P == *[[Tatjana Panova]] *[[Anastazija Pavljučenkova]] *[[Ksenija Pervak]] *[[Nadja Petrova]] *[[Anastazija Pivovarova]] *[[Anastazija Potapova (teniška igralka)|Anastazija Potapova]] *[[Jelena Pridankina]] *[[Olga Pučkova]] == R == *[[Kamilla Rahimova]] *[[Jelena Ribakina]] *[[Andrej Rubljov]] == S == *[[Marat Safin]] *[[Dinara Safina]] *[[Roman Safiulin]] *[[Ljudmila Samsonova]] *[[Valerija Savinih]] *[[Jana Sizikova]] *[[Valerija Solovjeva]] *[[Valerija Strahova]] == Š == *[[Marija Šarapova]] *[[Aleksander Ševčenko (tenisač)|Aleksander Ševčenko]] *[[Diana Šnajder]] == T == *[[Jevgenij Tjurnev]] *[[Dimitrij Tursunov]] == V == *[[Aleksej Vatutin]] *[[Jelena Vesnina]] *[[Natalija Vihljanceva]] *[[Darja Virolajnen]] *[[Aleksander Vladimirovič Volkov|Aleksander Volkov]] == Z == *[[Vera Igorjevna Zvonarjova|Vera Zvonarjova]] == Ž == *[[Alina Židkova]] *[[Sofija Žuk]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Rusov|Tenisači]] [[Kategorija:Ruski tenisači|*]] 84b33eqp4l1p2wl5s1wdljs13jy93my 6685336 6685315 2026-06-04T21:49:49Z Alebarasi 50192 /* P */ 6685336 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Jekaterina Aleksandrova]] *[[Igor Andrejev]] *[[Mira Andrejeva]] == B == *[[Viktor Baluda]] *[[Margarita Betova]] *[[Ana Blinkova]] *[[Aleks Bogomolov]] *[[Jelena Bovina]] *[[Nina Bratčikova]] == Č == *[[Ana Čakvetadze]] *[[Andrej Čerkasov]] *[[Andrej Česnokov]] == D == *[[Nikolaj Davidenko]] *[[Jelena Dementjeva]] *[[Vitalija Djačenko]] * *[[Jevgenij Donskoj]] *[[Artem Dubrivnij]] *[[Vera Duševina]] == E == *[[Mihail Elgin]] == F == *[[Varvara Flink]] == G == *[[Tejmuraz Gabašvili]] *[[Anastazija Gasanova]] == H == *[[Karen Hačanov]] *[[Irina Hromačeva]] == I == *[[Valentina Ivahnenko]] == J == *[[Mihail Južni]] == K == *[[Jevgenij Kafelnikov]] *[[Ana Kalinskaja]] *[[Viktorija Kan]] *[[Aslan Karacev]] *[[Jevgenij Karlovskij]] *[[Marija Kirilenko]] *[[Alisa Klejbanova]] *[[Pavel Kotov (tenisač)|Pavel Kotov]] *[[Katerina Kozlova]] *[[Lina Krasnorucka]] *[[Konstantin Kravčuk]] *[[Veronika Kudermetova]] *[[Aleksander Kudrjavcev]] *[[Ala Kudrjavceva]] *[[Jelizaveta Kuličkova]] *[[Regina Kulikova]] *[[Ana Kurnikova]] *[[Andrej Kumancov]] *[[Andrej Kuznecov (tenisač)|Andrej Kuznecov]] *[[Svetlana Kuznecova]] == L == *[[Jelena Lihovceva]] *[[Jevgenija Simonovna Linecka|Jevgenija Linecka]] == M == *[[Jekaterina Makarova]] *[[Daniil Medvedev|Daniil Medved(j)ev]] *[[Anastazija Miskina]] *[[Darja Mišina]] *[[Olga Morozova]] == O == *[[Andrej Olhovski]] == P == *[[Tatjana Panova]] *[[Anastazija Pavljučenkova]] *[[Ksenija Pervak]] *[[Nadja Petrova]] *[[Anastazija Pivovarova]] *[[Jelena Pridankina]] *[[Olga Pučkova]] == R == *[[Kamilla Rahimova]] *[[Jelena Ribakina]] *[[Andrej Rubljov]] == S == *[[Marat Safin]] *[[Dinara Safina]] *[[Roman Safiulin]] *[[Ljudmila Samsonova]] *[[Valerija Savinih]] *[[Jana Sizikova]] *[[Valerija Solovjeva]] *[[Valerija Strahova]] == Š == *[[Marija Šarapova]] *[[Aleksander Ševčenko (tenisač)|Aleksander Ševčenko]] *[[Diana Šnajder]] == T == *[[Jevgenij Tjurnev]] *[[Dimitrij Tursunov]] == V == *[[Aleksej Vatutin]] *[[Jelena Vesnina]] *[[Natalija Vihljanceva]] *[[Darja Virolajnen]] *[[Aleksander Vladimirovič Volkov|Aleksander Volkov]] == Z == *[[Vera Igorjevna Zvonarjova|Vera Zvonarjova]] == Ž == *[[Alina Židkova]] *[[Sofija Žuk]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Rusov|Tenisači]] [[Kategorija:Ruski tenisači|*]] m7uvm0g3maily3lbw2ep5ujbgkvnon6 6685339 6685336 2026-06-04T21:52:12Z Alebarasi 50192 /* K */ 6685339 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Jekaterina Aleksandrova]] *[[Igor Andrejev]] *[[Mira Andrejeva]] == B == *[[Viktor Baluda]] *[[Margarita Betova]] *[[Ana Blinkova]] *[[Aleks Bogomolov]] *[[Jelena Bovina]] *[[Nina Bratčikova]] == Č == *[[Ana Čakvetadze]] *[[Andrej Čerkasov]] *[[Andrej Česnokov]] == D == *[[Nikolaj Davidenko]] *[[Jelena Dementjeva]] *[[Vitalija Djačenko]] * *[[Jevgenij Donskoj]] *[[Artem Dubrivnij]] *[[Vera Duševina]] == E == *[[Mihail Elgin]] == F == *[[Varvara Flink]] == G == *[[Tejmuraz Gabašvili]] *[[Anastazija Gasanova]] == H == *[[Karen Hačanov]] *[[Irina Hromačeva]] == I == *[[Valentina Ivahnenko]] == J == *[[Mihail Južni]] == K == *[[Jevgenij Kafelnikov]] *[[Ana Kalinskaja]] *[[Viktorija Kan]] *[[Aslan Karacev]] *[[Jevgenij Karlovskij]] *[[Marija Kirilenko]] *[[Alisa Klejbanova]] *[[Alina Kornejeva]] *[[Pavel Kotov (tenisač)|Pavel Kotov]] *[[Katerina Kozlova]] *[[Lina Krasnorucka]] *[[Konstantin Kravčuk]] *[[Veronika Kudermetova]] *[[Aleksander Kudrjavcev]] *[[Ala Kudrjavceva]] *[[Jelizaveta Kuličkova]] *[[Regina Kulikova]] *[[Ana Kurnikova]] *[[Andrej Kumancov]] *[[Andrej Kuznecov (tenisač)|Andrej Kuznecov]] *[[Svetlana Kuznecova]] == L == *[[Jelena Lihovceva]] *[[Jevgenija Simonovna Linecka|Jevgenija Linecka]] == M == *[[Jekaterina Makarova]] *[[Daniil Medvedev|Daniil Medved(j)ev]] *[[Anastazija Miskina]] *[[Darja Mišina]] *[[Olga Morozova]] == O == *[[Andrej Olhovski]] == P == *[[Tatjana Panova]] *[[Anastazija Pavljučenkova]] *[[Ksenija Pervak]] *[[Nadja Petrova]] *[[Anastazija Pivovarova]] *[[Jelena Pridankina]] *[[Olga Pučkova]] == R == *[[Kamilla Rahimova]] *[[Jelena Ribakina]] *[[Andrej Rubljov]] == S == *[[Marat Safin]] *[[Dinara Safina]] *[[Roman Safiulin]] *[[Ljudmila Samsonova]] *[[Valerija Savinih]] *[[Jana Sizikova]] *[[Valerija Solovjeva]] *[[Valerija Strahova]] == Š == *[[Marija Šarapova]] *[[Aleksander Ševčenko (tenisač)|Aleksander Ševčenko]] *[[Diana Šnajder]] == T == *[[Jevgenij Tjurnev]] *[[Dimitrij Tursunov]] == V == *[[Aleksej Vatutin]] *[[Jelena Vesnina]] *[[Natalija Vihljanceva]] *[[Darja Virolajnen]] *[[Aleksander Vladimirovič Volkov|Aleksander Volkov]] == Z == *[[Vera Igorjevna Zvonarjova|Vera Zvonarjova]] == Ž == *[[Alina Židkova]] *[[Sofija Žuk]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Rusov|Tenisači]] [[Kategorija:Ruski tenisači|*]] rjgzbt3yvv7vhbpd3yplbzt1qdhijl2 0 346145 6685334 5011943 2026-06-04T21:48:43Z Alebarasi 50192 /* S */ 6685334 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Latvijci|latvijskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Latvijcev|Latvija|latvijskih}} {{CompactTOC2}} == B == *[[Diāna Bukājeva]] == G == *[[Laura Gulbe]] *[[Ernests Gulbis]] == D == *[[Līga Dekmeijere]] *[[Ģirts Dzelde]] == E == *[[Dārta-Elizabete Emuliņa]] == J == *[[Andis Juška]] == K == *[[Irina Kuzmina]] == L == *[[Kārlis Lejnieks]] *[[Mikelis Libietis]] == M == *[[Diāna Marcinkēviča]] == N == *[[Larisa Neiland]] == O == *[[Jeļena Ostapenko|Jeļena (Aļona) Ostapenko]] == P == *[[Deniss Pavlovs]] *[[Janis Podzus]] *[[Martins Podzus]] == S == *[[Darja Semeņistaja]] *[[Anastasija Sevastova]] == Š == *[[Trīna Šlapeka]] == V == *[[Oskars Vaskis]] *[[Daniela Vismane]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Latvijcev|Tenisači]] [[Kategorija:Latvijski tenisači|*]] ryebtyngomy05givo1w5969t8lv6s4c 0 346149 6685302 6524657 2026-06-04T20:57:54Z Alebarasi 50192 /* M */ 6685302 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Kanadčani|kanadskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Kanadčanov|Kanada|kanadskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Françoise Abanda]] *[[Bianca Andreescu]] *[[Félix Auger-Aliassime]] == B == *[[Carling Bassett-Seguso]] *[[Robert Bédard]] *[[Mike Belkin]] *[[Philip Bester]] *[[Stéphane Bonneau]] *[[Eugenie Bouchard]] *[[Peter Burwash]] == C == *[[Grant Connell]] == D == *[[Gabriela Dabrowski]] *[[Frank Dancevic]] *[[Steven Diez]] *[[Liam Draxl]] == F == *[[Leylah Fernandez]] *[[Sharon Fichman]] *[[Don Fontana]] == G == *[[Réjean Génois]] == H == *[[Jill Hetherington]] *[[Patricia Hy-Boulais]] == J == *[[Sonya Jeyaseelan]] == K == *[[Helen Kelesi]] *[[Renata Kolbovic]] == L == *[[Sébastien Lareau]] *[[Simon Larose]] *[[Martin Laurendeau]] *[[Richard Legendre]] *[[Jesse Levine]] == M == *[[Rebecca Marino]] *[[Victoria Mboko]] *[[Glenn Michibata]] == N == *[[Jana Nejedly]] *[[Daniel Nestor]] *[[Edward Nguyen]] *[[Frédéric Niemeyer]] == P == *[[Filip Peliwo]] *[[Peter Polansky]] *[[Vasek Pospisil]] *[[Dale Power]] *[[Chris Pridham]] == R == *[[Milos Raonic]] *[[Eloi Roux]] *[[Greg Rusedski]] == S == *[[Brayden Schnur]] *[[Adil Shamasdin]] *[[Denis Shapovalov]] *[[Andrew Sznajder]] == T == *[[Heidi El Tabakh]] == W == *[[Martin Wostenholme]] *[[Aleksandra Wozniak]] == Z == *[[Carol Zhao]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Kanadčanov|Tenisači]] [[Kategorija:Kanadski tenisači|*]] scuzdp0k0nwtfzk3gt5cuw8l3bryvxt 0 347313 6685342 5701881 2026-06-04T21:55:27Z Alebarasi 50192 /* C */ 6685342 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Poljaki|Poljskih]] [[tenisač]]ev'''. {{seznami poklicev za narode|Poljakov|Poljska|poljskih}} {{CompactTOC2}} == B == *[[Tomasz Bednarek]] *[[Anna Bieleń-Żarska]] == C == *[[Adam Chadaj]] *[[Maja Chwalińska]] == D == *[[Marta Domachowska]] *[[Wanda Dubieńska]] == F == *[[Wojciech Fibak]] *[[Magdalena Fręch]] *[[Mariusz Fyrstenberg]] == G == *[[Piotr Gadomski]] *[[Marcin Gawron]] *[[Magdalena Grzybowska]] == H == *[[Ania Hertel]] *[[Hubert Hurkacz]] == J == *[[Jerzy Janowicz]] *[[Klaudia Jans-Ignacik]] *[[Jadwiga Jędrzejowska]] *[[Justyna Jegiołka]] == K == *[[Paula Kania]] *[[Andriej Kapaś]] *[[Katarzyna Kawa]] *[[Arkadiusz Kocyla]] *[[Mateusz Kowalczyk]] *[[Wojciech Kowalski]] *[[Martyna Kubka]] *[[Łukasz Kubot]] == L == *[[Magda Linette]] == M == *[[Kamil Majchrzak]] *[[Marcin Matkowski]] == O == *[[Dawid Olejniczak]] *[[Aleksandra Olsza]] == P == *[[Grzegorz Panfil]] *[[Katarzyna Piter]] *[[Michał Przysiężny]] == R == *[[Agnieszka Radwańska]] *[[Urszula Radwańska]] *[[Alicja Rosolska]] == S == *[[Barbara Sobaszkiewicz]] *[[Iga Świątek]] *[[Mateusz Szmigiel]] == Z == *[[Sandra Zaniewska]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Poljakov|Tenisači]] [[Kategorija:Poljski tenisači|*]] kd5xh8fg5926armmd1d6cbmelmhxyzc 0 349669 6685089 6055575 2026-06-04T13:11:03Z ~2026-33121-00 261097 6685089 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | company_name = MANDARINA Produkcija in založništvo d.o.o., Šmarje Sap | company_logo = | company_type = | foundation = | industry = [[glasbena industrija]] | location = [[Šmarje - Sap]], [[Slovenija]] }} Založba '''Mandarina''' - podjetje Mandarina d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 1990, kot prva zasebna založba v Sloveniji. Njen ustanovitelj, direktor in idejni vodja je bil [[Branko Jovanović Vunjak – Brendi]], ki je podjetje vodil z ženo. Od leta 2011, po nenadni smrti Branka Jovanovića Vunjaka, pa podjetje vodita njegova žena Danica in njun sin [[Dejan Vunjak]]. Med izvajalce založbe Mandarina sodijo ali so v določenem obdobju sodili: [[Branko Jovanović Vunjak – Brendi]], [[Korado Buzeti]], [[Natalija Kolšek]], [[Don Juan (glasbena skupina)|Don Juan]], [[Petovio]], [[Majda Arh]], [[Boris Kopitar]], [[Magnet (glasbena skupina)|Magnet]], [[Helena Blagne]], [[Werner Brozović|Werner]], [[Irena Vrčkovnik]], [[Ptujskih 5]], [[Hajdi Korošec]], [[Monroe (glasbena skupina)|Monroe]], [[Dejan Vunjak]] ... V letu 2014 so treh letih podpisali z novim izvajalcem, skupino Gadi. ==Zunanje povezave== * [http://www.mandarina.si Založba Mandarina] * [http://www.dejanvunjak.si/index.php/en/2012-11-11-10-03-24 Založba Mandarina - Dejan Vunjak]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.facebook.com/pages/Zalo%C5%BEba-Mandarina/238338989593593 Založba Mandarina (Facebook)] {{music-stub}} [[Kategorija:Glasbeno-založniške hiše]] [[Kategorija:Slovenske glasbene založbe]] [[Kategorija:Branko Jovanović - Brendi]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1990]] [[Kategorija:Šmarje - Sap]] j8w901jx97zpx0dvo3exzqwfumj4y0y 6685090 6685089 2026-06-04T13:11:31Z ~2026-33121-00 261097 6685090 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | company_name = MANDARINA Produkcija in založništvo d.o.o., Šmarje Sap | company_logo = | company_type = | foundation = | industry = [[glasbena industrija]] | location = [[Šmarje - Sap]], [[Slovenija]] }} Založba '''Mandarina''' - podjetje Mandarina d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 1990, kot prva zasebna založba v Sloveniji. Njen ustanovitelj, direktor in idejni vodja je bil [[Branko Jovanović Vunjak – Brendi]], ki je podjetje vodil z ženo. Od leta 2011, po nenadni smrti Branka Jovanovića Vunjaka, pa podjetje vodita njegova žena Danica in njun sin [[Dejan Vunjak]]. Med izvajalce založbe Mandarina sodijo ali so v določenem obdobju sodili: Branko Jovanović Vunjak – Brendi, [[Korado Buzeti]], [[Natalija Kolšek]], [[Don Juan (glasbena skupina)|Don Juan]], [[Petovio]], [[Majda Arh]], [[Boris Kopitar]], [[Magnet (glasbena skupina)|Magnet]], [[Helena Blagne]], [[Werner Brozović|Werner]], [[Irena Vrčkovnik]], [[Ptujskih 5]], [[Hajdi Korošec]], [[Monroe (glasbena skupina)|Monroe]], [[Dejan Vunjak]] ... V letu 2014 so treh letih podpisali z novim izvajalcem, skupino Gadi. ==Zunanje povezave== * [http://www.mandarina.si Založba Mandarina] * [http://www.dejanvunjak.si/index.php/en/2012-11-11-10-03-24 Založba Mandarina - Dejan Vunjak]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.facebook.com/pages/Zalo%C5%BEba-Mandarina/238338989593593 Založba Mandarina (Facebook)] {{music-stub}} [[Kategorija:Glasbeno-založniške hiše]] [[Kategorija:Slovenske glasbene založbe]] [[Kategorija:Branko Jovanović - Brendi]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1990]] [[Kategorija:Šmarje - Sap]] aa2ywpnioocjlda4f5j1b22vdyi3r3c 1 359117 6685519 4062236 2026-06-05T11:31:37Z TadejM 738 oznaka [[WP:KRON]] 6685519 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ==Urejevalska vojna== Urejevalsko vojno si začel sam, ko si brez komentarja razveljavil urejanje. Tako pa pravi Markeš: Sodno dogajanje v sredo, 5. junija 2013, je ena velikih zadev, ki se sem in tja v časovnih ciklih dogajajo Sloveniji. Trije obsojeni (Janša, Krkovič, Črnkovič) v visokooktanski mednarodni aferi Patria so plod obtožbe o korupciji na najvišji državni ravni. Ni se še zgodilo, da bi bil - čeprav šele na prvi stopnji - obsojen tudi politik, ki se ga politično povezuje z nastankom nove samostojne države. Da pa sicer ne govorim o naboru dogodkov za ta dan, morda pa je kakih pet vrednih obstanka v tej rubriki! {{nepodpisani|176.76.95.148|15:19, 8. junij 2013‎}} :Vse, kar praviš, je relevantno predvsem za gesli [[Politika Slovenije]] in [[Janez Janša]]. Tukaj pa, kot je že kolega omenil, bi bilo dobro vzpostaviti malo distance, ker članki o dnevih zbirajo res najpomembnejše dogodke. Obsodba bo precej verjetno izzvenela v nov val vročega zraka, s katerim se obstreljujejo "levi" in "desni" v tej državi. Le če bo obstala, bo to res prelomno, vendar je to še prezgodaj napovedovati ([[:en:WP:CRYSTAL|Wikipedija ni kristalna krogla]]). Mimogrede, če meniš, da kak dogodek ni dovolj pomemben, ga lahko odstraniš ali predlagaš odstranitev, vendar jih je precej več kot pet na seznamu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:30, 8. junij 2013 (CEST) Malo sem razočaran. Pravzaprav sem zalo razočaran. Usklajeno ste ustavili "urejevalsko vojno", ki ste jo začeli sami. Prav, orodja so v vaši rokah, zaklenite članek za večnost. Obsobdba lahko obstane ali pa ne, ostane dejstvo, ki je zapisano zgoraj: gre za eno velikih zadev in s tem je dovolj prelomen dogodek. V drugem delu pa imaš nehote prav, za odstranitev ali zamenjavo s čim relevantnim je precej več kot pet "dogodkov". S tem zaključujem vojno, uradno se predajam. Tolažim se z mislijo, da pametnejši popusti in da ste pač imeli na voljo močnejša urejevalska orodja. Na svidenje v naslednji vojni. {{nepodpisani|176.76.95.148|15:40, 8. junij 2013‎}} :Po želji, tudi tolažiš se lahko s čimer želiš (ne glede na zvezo z realnostjo), vendar za naslednjič predlagam, da se pozanimaš o načinu dela tukaj preden začneš uveljavljati svoj prav. V nasprotnem primeru bo rezultat samo vnovična užaljenost. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:45, 8. junij 2013 (CEST) Realnost? Torej, realnost je, kar dovolijo skrbni brisalci vikipedije? Verjetno je za nekatere od vas to kar dober opis realnosti. Velja vaš prav in ne moj prav. Prav! Argumenti pa - pustimo malenkosti! To, da je zadeva top novica (v levih in desnih) medijih, pa še v tujih, to se seveda ne dotika vaše realnosti? Razočaranje pa seveda ni enako užaljenosti, razen morda v vaši realnosti. Za slovensko vikipedijo pa je bolj od prelomne razsodbe pomembno, da sta se spoznala Ada in Čarli ... {{nepodpisani|176.76.1.240|18:09, 8. junij 2013‎}} :Komentar o realnosti je seveda letel na izjavo "pametnejši odneha" in druge izraze užaljenosti. Glede ostalega pa... medijska odmevnost ni enako dolgoročna pomembnost, kar je pogosto zmotno mnenje ljudi, ki jemljejo kar jim servirajo množični mediji bolj resno kot bi bilo modro. Ampak preden zaideva, počakajva, kaj bodo menili ostali (vidim, da si jih obvestil). Potem bomo naredili po konsenzu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:38, 8. junij 2013 (CEST) :PS: prosim, da začneš podpisovat svoje komentarje, kot je navada na pogovornih straneh v Wikipediji. Lepo bi bilo tudi, če bi si ustvaril uporabniško ime, da lahko malo bolj normalno komuniciramo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:39, 8. junij 2013 (CEST) Ko bo sodba pravnomočna, si PMM zasluži omembo tukaj. Lahko pa dopolniš članek [[Afera Patria]] ali nekaj podobnega. Članek sem zaklenila zaradi pravila [[:en:Wikipedia:Edit_warring#The_three-revert_rule |treh vračanj]], saj iz izkušenj vem, kaj sledi.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 22:08, 8. junij 2013 (CEST) :Tu se strinjam z anonimnim uporabnikom, da gre za pomemben dogodek... Sploh ce je notri podatek kot: :* 2002 - izid prve »uradne« različice spletnega brskalnika Mozilla :Mozilla (ne Firefox) je imela zanemarljiv tržni delež... --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 02:15, 9. junij 2013 (CEST) http://en.wikipedia.org/wiki/Main_Page In The News Eni so si komaj zaslužili za jezikovo župo, ker so pozabili na angleško wikipedijo. Na slovenski pa se dajete dol okoli enega stavka, kaj se je sploh zgodilo 5. junija. Če je omenjeno na enwiki-novicah, potem je zihr pomembno :) [[Uporabnik:Hinko Gnito|Hinko Gnito]] ([[Uporabniški pogovor:Hinko Gnito|pogovor]]) 09:15, 9. junij 2013 (CEST) Res: "Following a conviction on charges of corruption, former Slovenian Prime Minister Janez Janša (pictured) is sentenced to two years in prison." Tudi Njutnov vpis na faks je za Slovenijo bolj pomemben, kot obsodba, ki bo pomemben dogodek šele leta 2038. Administratorji pa so pokazali, da je pomembno tisto, za kar oni menijo da je pomembno. užaljeni --[[Uporabnik:Janez z Doba|Janez z Doba]] ([[Uporabniški pogovor:Janez z Doba|pogovor]]) 07:39, 11. junij 2013 (CEST) :Wikipedijo piše lahko vsak, ne samo administratorji. Če se administratorjem ne ljubi ukvarjati z lokalno politiko, lahko to počne katerikoli drug uporabnik. Vendar v skladu s pravili in smernicami wikipedije. Npr. za svoje pisanje navedi vir/referenco/sklic. To je enciklopedija. lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 08:41, 11. junij 2013 (CEST) ::Mene bolj moti, da je članek za urejanje po nepotrebnem zaklenjen do 8. julija in da na strani ni nobene predloge, ki bi to označevala. Če se kdo gre urejevalsko vojno, se blokira uporabnika, ne zaklene članek. Če se zaklene članek, se doda ustrezna predloga. Želel sem namreč popraviti ''Cambridgu'' v standardno obliko ''Cambridgeu'',[http://www.termania.net/slovarji/slovenski-oblikoslovni-leksikon-sloleks/5597916/cambridge?query=cambridge] vendar ne morem. Kolateralna škoda, jebiga. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 09:01, 11. junij 2013 (CEST) Aja, sploh nisem opazil, da je zaklenjen, CB popravljen. Seveda, med pomembne obletnice PMM ne gre uvrščati neke nepravnomočne sodbe. To je kr neki. Večina slovenskih politikov ima ves čas razne tožbe na sodiščih (hm, morda bi naredili seznam toženih slovenskih politikov; bil bi zeeelo dolg :) Zato predlagam, da če koga res ta datum v zvezi z Janšo tako veseli, naj napiše razdelek v njegovem geslu [[Janez Janša]] (poglavje: Afera Patria). Podatek sodi tja, tam naj si da duška, vendar v enciklopedičnem slogu, podprto z viri in sklici. lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 09:21, 11. junij 2013 (CEST) :Razlika vseeno je, da je bil Janša precej pomemben igralec na političnem parketu. Eventuelno bi počakal, da bo sodba pravnomočna, ampak zadeva si zasluži vnos. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:44, 11. junij 2013 (CEST) Miha, če se ti zdi, da nepravnomočna sodba zasluži vpis na stran obletnic, potem to vpiši in odkleni stran. Eventuelnega čakanja pri podatku, ki si zasluži vnos, ni. Moraš vedeti, ali si ga zasluži ali ne. Protagonist tega skeča se bo šel pritožit od Poncija do Pilata in v končni fazi se ga bo še kdo usmilil. V takem primeru bi bil tvoj vnos na strani obletnic brezpredmeten. Če je v 10. minuti nogometne tekme rezultat 1:0 še ni nujno, da bo tisti, ki je zabil gol, postal zmagovalec. Zdi se, da se na stran obletnic zapiše zmagovalca tekme in ne vmesnega izida. [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 11:19, 11. junij 2013 (CEST) :Za urejanje zaščitenih strani se lahko uporabi {{tl|Uredi zaščiteno}}, ki se umesti na pogovorno stran. Temu pa sledi opis želene spremembe. Če je zaščitena tudi pogovorna stran, pa se predlog poda na [[Wikipedija:Predlogi za zaščito strani]]. Na stran sem dodala tudi predlogo za zaščito, ki pa naj se po preteku odstrani. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:44, 13. junij 2013 (CEST) ::To je jasno. Vprašanje je, zakaj je bila zaščita v prvi vrsti sploh potrebna (saj je bil protagonist urejevalske vojne en sam uporabnik, ki je prekršil pravilo treh vračanj) in zakaj ta predloga ni bila dodana. Pravilo o zaščiti strani že imamo; glej [[:Wikipedija:Pravila zaščite strani]]. Poleg ostalega tam piše tudi: "Razen v primerih očitnega vandalizma se pri urejevalskih vojnah strani zaščitijo pri redakciji, v kateri so v danem trenutku." --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 09:19, 13. junij 2013 (CEST) :::Bolje je zakleniti članek kot blokirati uporabnika, ki ni vandal. Predlogo sem pozabila dodati. Če se z mojo razlago ne strinjaš, me daj Pod lipo in naj občestvo razpravlja o mojem (ne)upravičenem posegu.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 14:51, 13. junij 2013 (CEST) :Pravilo treh vračanj je jasno: uporabnika, ki ga prekrši, se blokira za najmanj 24 ur. Glej [[:en:WP:3RR]]. Z blokado posameznega uporabnika se prepreči urejanje uporabniku, ki ne upošteva osnovnih pravil vedenja v Wikipediji. Z zaklenitvijo članka se prepreči urejanje vsem uporabnikom, tudi tistim, ki nimajo nič s tem. Poleg tega pravilo zaščite zahteva, da se stran zaklene pri redakciji, v kateri je v danem trenutku, kar ni nujno optimalno. Če se z mojo razlago ne strinjaš, se seveda o tem lahko pogovoriš pod lipo. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 15:51, 13. junij 2013 (CEST) »Kdor molči, devetim odgovori.«--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 17:16, 13. junij 2013 (CEST) 7me69s3728burayt1vru8wvr0et437h 0 359260 6685287 6684870 2026-06-04T20:47:42Z Alebarasi 50192 /* S */ 6685287 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Ukrajinci|ukrajinskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Ukrajincev|Ukrajina|ukrajinskih}} {{CompactTOC2}} == B == *[[Katerina Baindl]] *[[Julija Bejgelzimer]] *[[Alona Bondarenko|Aljona Bondarenko]] *[[Katerina Bondarenko]] == C == *[[Lesja Curenko]] == D == *[[Aleksander Dolgopolov]] == F == *[[Mihail Filima]] == J == *[[Dajana Jastremska]] == K == *[[Angelina Kalinina]] *[[Veronika Kapšaj]] *[[Ljudmila Kičenok]] *[[Nadja Kičenok]] (Nadija Kičenok) *[[Oleksandra Korašvili]] *[[Marija Koritceva]] *[[Marta Kostjuk]] *[[Katerina Kozlova]] == L == *[[Oksana Ljubcova]] *[[Tatjana Lužanska]] == M == *[[Vladislav Manafov]] *[[Ilja Marčenko]] *[[Andrej Medvedjev]] == P == *[[Tatjana Perebijnis]] == S == *[[Olga Savčuk]] *[[Darja Snigur]] *[[Sergej Stahovski]] *[[Julija Starodubceva]] *[[Valerija Strahova]] *[[Elina Svitolina]] == Š == *[[Angelina Šahrajčuk]] == T == *[[Elena Tatarkova]] *[[Orest Tereščuk]] == U == *[[Vadim Ursu]] == Z == *[[Katarina Zavacka]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Ukrajincev|Tenisači]] [[Kategorija:Ukrajinski tenisači|*]] cfeqd5y3rvsp3hmr6suqhwam1ynxqop 6685316 6685287 2026-06-04T21:05:34Z Alebarasi 50192 +1 6685316 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Ukrajinci|ukrajinskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Ukrajincev|Ukrajina|ukrajinskih}} {{CompactTOC2}} == B == *[[Katerina Baindl]] *[[Julija Bejgelzimer]] *[[Alona Bondarenko|Aljona Bondarenko]] *[[Katerina Bondarenko]] == C == *[[Lesja Curenko]] == D == *[[Aleksander Dolgopolov]] == F == *[[Mihail Filima]] == J == *[[Dajana Jastremska]] == K == *[[Angelina Kalinina]] *[[Veronika Kapšaj]] *[[Ljudmila Kičenok]] *[[Nadja Kičenok]] (Nadija Kičenok) *[[Oleksandra Korašvili]] *[[Marija Koritceva]] *[[Marta Kostjuk]] *[[Katerina Kozlova]] == L == *[[Oksana Ljubcova]] *[[Tatjana Lužanska]] == M == *[[Vladislav Manafov]] *[[Ilja Marčenko]] *[[Andrej Medvedjev]] == O == *[[Oleksandra Olijnikova]] == P == *[[Tatjana Perebijnis]] == S == *[[Olga Savčuk]] *[[Darja Snigur]] *[[Sergej Stahovski]] *[[Julija Starodubceva]] *[[Valerija Strahova]] *[[Elina Svitolina]] == Š == *[[Angelina Šahrajčuk]] == T == *[[Elena Tatarkova]] *[[Orest Tereščuk]] == U == *[[Vadim Ursu]] == Z == *[[Katarina Zavacka]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Ukrajincev|Tenisači]] [[Kategorija:Ukrajinski tenisači|*]] 2gj503bi62xwxttjhgrt1bsfqrt74zv 0 360075 6685255 6610068 2026-06-04T20:12:11Z Upwinxp 126544 posodobitev 6685255 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Minister za zdravje | body = <br />Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Tadej Ostrc]] | incumbentsince = 4. junija 2026 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />Svet Evropske unije | termlength = 4 leta | first = [[Katja Boh]] | residence = Ministrstvo za zdravje<br />Štefanova ulica 5<br />1000 Ljubljana | website = http://www.mz.gov.si/si/ | image = }} '''Minister za zdravje Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije|Ministrstva za zdravje Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}</ref> Trenutni minister je [[Tadej Ostrc]]. == Delovna področja == Delovna področja za katera je odgovoren minister za zdravje so:<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja/ |title=- Delovna področja, Ministrstvo za zdravje |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2013-07-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130703044138/http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja/ |url-status=dead }}</ref> * javno zdravje, * zdravstveno varstvo ''in'' * zdravstvena ekonomika. == Položaj v Evropski uniji == Minister za zdravje je član [[Svet Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov|Sveta Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov]] (EPSCO), ki predstavlja eno od oblik [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]].<ref>[http://bruselj.predstavnistvo.si/index.php?id=627 - Svet Evropske unije]</ref> == Seznam == Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za zdravje. === Predsednik Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo Republike Slovenije === ==== [[1. vlada Republike Slovenije]] ==== *[[Katja Boh]] (16. maj 1990 –razrešena 15. januarja 1992)<ref name="#1">{{Navedi splet |url=http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |title=- Vlade Republike Slovenije |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2012-11-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121120103735/http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |url-status=dead }}</ref> === Minister za zdravstvo, družino in socialno varstvo Republike Slovenije === * [[Božidar Voljč]] (15. januar 1992 – 14. maj 1992)<ref name="#1"/> ==== [[2. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Božidar Voljč]] (14. maj 1992 – 25. januar 1993)<ref name="#1"/> === Minister za zdravstvo Republike Slovenije === ==== [[3. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Božidar Voljč]] (25. januar 1993 – 27. februar 1997)<ref name="#1"/> ==== [[4. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Marjan Jereb]] (27. februar 1997 – 7. junij 2000)<ref name="#1"/> ==== [[5. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Andrej Bručan]] (7. junij 2000 – 30. november 2000)<ref name="#1"/> === Minister za zdravje Republike Slovenije === ==== [[6. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Dušan Keber]] (30. november 2000 – 19. decemer 2002)<ref name="#1"/> ==== [[7. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Dušan Keber]] (19. december 2002 – 3. december 2004)<ref name="#1"/> ==== [[8. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Andrej Bručan]] (imenovan 3. decembra 2004<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004132&stevilka=5604 - Uradni list RS, št. 132/2004, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – odstopil 30. avgusta 2007<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mz.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/select/sporocilo_za_javnost/article/698/5554/20e2adb4cec8d369ea462f8786bed0e5/?tx_ttnews%5Byear%5D=2007&tx_ttnews%5Bmonth%5D=08 |title=- MINISTER BRUČAN JE DANES PONUDIL SVOJ ODSTOP |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304192315/http://www.mz.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/select/sporocilo_za_javnost/article/698/5554/20e2adb4cec8d369ea462f8786bed0e5/?tx_ttnews%5Byear%5D=2007&tx_ttnews%5Bmonth%5D=08 |url-status=dead }}</ref>) * [[Zofija Mazej Kukovič]] (imenovana 11. septembra 2007<ref name="#1"/> – razrešena 7. novembra 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/70515 |title=- Novi mandatar je Borut Pahor |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2012-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120113083021/http://www.delo.si/clanek/70515 |url-status=dead }}</ref>) ==== [[9. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Borut Miklavčič]] (imenovan 21. novembra 2008<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2008111&stevilka=4772 - Uradni list RS, št. 111/2008, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – odstopil 7. aprila 2010<ref name="#1"/>) * [[Dorijan Marušič]] (imenovan 7. aprila 2010<ref name="#1"/> – razrešen 20. septembra 2011<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-poslanci-izrekli-nezaupnico-vladi-boruta-pahorja/266631 - Poslanci izrekli nezaupnico vladi Boruta Pahorja]</ref>) ==== [[10. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Tomaž Gantar]] (imenovan 10. februarja 2012<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=107444 - Uradni list RS, št. 11/2012, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – odstopil 22. februarja 2013<ref>[http://www.zurnal24.si/iz-vlade-odhaja-tudi-desus-clanek-183165 - Erjavec in Gantar odstopila z ministrske funkcije]</ref>) ==== [[11. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Tomaž Gantar]] (imenovan 20. marca 2013<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=112403 - Uradni list RS, št. 25/2013, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 18. december 2013) *[[Alenka Trop Skaza]] (25. februar 2014–15. april 2014) ==== [[12. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Milojka Kolar|Milojka Kolar Celarc]] (18. september 2014<ref name=":0">{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-ima-novo-vlado/346632|title=Slovenija ima novo vlado}}</ref>–13. september 2018) ==== [[13. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Samo Fakin]] (13. september 2018–odstopil 8. marca 2019<ref>{{Navedi splet|title=Minister Fakin odstopa s položaja, premier bo za novega ministra predlagal Aleša Šabedra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/minister-fakin-odstopa-s-polozaja-premier-bo-za-novega-ministra-predlagal-alesa-sabedra/482073|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-03-08|language=sl}}</ref>) *[[Aleš Šabeder]] (8. marec 2019–13. marec 2020) ==== [[14. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Tomaž Gantar]] (13. marec 2020–18. december 2020) *[[Janez Poklukar]] (23. februar 2021–1. junij 2022)<ref>{{Navedi splet|title=Janez Poklukar je novi minister za zdravje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslanci-bodo-odlocali-o-imenovanju-janeza-poklukarja-za-ministra-za-zdravje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-02-23|language=sl}}</ref> ==== [[15. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Danijel Bešič Loredan]] (1. junij 2022–13. julij 2023) * ''[[Robert Golob]] (13. julij 2023–13. oktober 2023; začasno pooblaščen)'' * [[Valentina Prevolnik Rupel]] (13. oktober 2023–4. junij 2026) ==== [[16. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Tadej Ostrc]] (4. junij 2026–) == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Vlada Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mz.gov.si/ Uradna spletna stran ministrstva] {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije]] [[Kategorija:Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za zdravje po državah|Slovenija]] 9lrukkrsy0vpaotxvdowtvis6eod48c 0 360107 6685144 6685017 2026-06-04T15:22:55Z VidicK01 193275 /* Minister za izobraževanje, mladino in znanost */ 6685144 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Minister za vzgojo in izobraževanje | body = Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Vinko Logaj]] | incumbentsince = 7. oktober 2024 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Svet Evropske unije]] (COMP, TTE, EYC) | termlength = 4 leta | first = [[Žiga Turk]] | residence = Ministrstvo IZŠ <br />Masarykova cesta 16 <br />1000 Ljubljana | website = http://www.mizs.gov.si/ | image = Novinarska konferenca po seji vlade, 13. 2. 2025 (cropped).jpg }}'''Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije|Ministrstva za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}</ref> == Zakonodaja == Funkcija ministra za izobraževanje, znanost in šport je bila dokončno vzpostavljena 6. marca 2013 s preoblikovanjem Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije v Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije.<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201321&stevilka=787 - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije]</ref> Pred tem pa je bila 27. januarja 2012 z vzpostavitvijo Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije vzpostavljena funkcija ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20128&stevilka=268 - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije]</ref> S tem pa so bile odpravljene funkcije [[Minister za šolstvo in šport Republike Slovenije|ministra za šolstvo in šport]], [[Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije|ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo]] ter [[Minister za kulturo Republike Slovenije|ministra za kulturo]]. 24. januarja 2023 se položaj preimenuje v ministra za vzgojo in izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|title=DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-55-glasovi-potrdil-listo-ministrskih-kandidatov/655412|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref> == Delovna področja == Delovna področja za katera je odgovoren minister za izobraževanje, znanost in šport so:<ref>[http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/ - Delovna področja, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport]</ref> * predšolska vzgoja in osnovno šolstvo, * srednje, višje šolstvo in izobraževanje odraslih, * visoko šolstvo in znanost, * informacijska družba, * šport ''in'' * razvoj izobraževanja. == Položaj v Evropski uniji == Minister za izobraževanje, znanost in šport je član [[Svet za konkurenčnost|Sveta Evropske unije za konkurenčnost]] (COMP), [[Svet za promet, telekomunikacije in energetiko|Sveta Evropske unije za transport, telekomunikacije in energijo]] (TTE) in [[Svet za izobraževanje, mladino, kulturo in šport|Sveta Evropske unije za izobraževanje, mladino in kulturo]] (EYC), ki predstavljajo tri od oblik [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]].<ref>[http://bruselj.predstavnistvo.si/index.php?id=627 - Svet Evropske unije]</ref> == Seznam ministrov == Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za izobraževanje, znanost in šport. === Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport === ;[[10. vlada Republike Slovenije]] * [[Žiga Turk]] (imenovan 10. februarja 2012<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=107444 - Uradni list RS, št. 11/2012, Sklep o imenovanju ministrov]</ref>–razrešen 27. februarja 2013<ref>[http://www.24ur.com/novice/slovenija/z-bratuskovo-v-boljse-case-ali-le-v-novo-obdobje-prepiranja-in-izkljucevanja.html - Za novo mandatarsko izvoljena Alenka Bratušek]</ref>) === Minister za izobraževanje, znanost in šport === ;[[11. vlada Republike Slovenije]] * [[Jernej Pikalo]] (imenovan 20. marca 2013<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=112403 - Uradni list RS, št. 25/2013, Sklep o imenovanju ministrov]</ref>–razrešen 18. septembra 2014<ref name=":0">{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-ima-novo-vlado/346632|title = Slovenija ima novo vlado}}</ref>) ;[[12. vlada Republike Slovenije]] * [[Stanka Setnikar Cankar]] (imenovana 18. septembra 2014<ref name=":0" />–odstopila 6. marca 2015<ref>{{Navedi splet|url = http://www.delo.si/novice/politika/stanka-setnikar-cankar-bo-odstopila.html|title = Cerar sprejel odstop Setnikar Cankarjeve|accessdate = 2016-03-30|website = www.delo.si}}</ref>) * [[Klavdija Markež]] (imenovana 28. marca 2015<ref>{{Navedi splet|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/klavdija-markez-nova-ministrica-za-izobrazevanje.html|title=Klavdija Markež nova ministrica za izobraževanje|accessdate=2016-03-30|website=24ur.com}}</ref>–odstopila 3. aprila 2015<ref>{{Navedi splet|url = http://www.siol.net/novice/slovenija/klavdija-markez-zaradi-plagiatorstva-odstopila-tudi-kot-poslanka-smc-video-224821|title = Klavdija Markež zaradi plagiatorstva odstopila tudi kot poslanka SMC (video) - siol.net|accessdate = 2016-03-30|website = www.siol.net}}</ref>) * [[Maja Makovec Brenčič]] (imenovana 13. maja 2015<ref>{{Navedi splet|url=https://twitter.com/mizs_rs/status/598523749827276800|title=MIZŠ on Twitter|accessdate=2016-03-30|website=Twitter}}</ref>–13. septembra 2018) ;[[13. vlada Republike Slovenije]] * [[Jernej Pikalo]] (13. september 2018–13. marec 2020) ;[[14. vlada Republike Slovenije]] * [[Simona Kustec]] (13. marec 2020–1. junij 2022) ;[[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Igor Papič]] (1. junij 2022–24. januar 2023) === Minister za vzgojo in izobraževanje === ;[[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Darjo Felda]] (24. januar 2023 – 23. september 2024) * [[Vinko Logaj]] (7. oktober 2024 – ) === Minister za izobraževanje, znanost in mladino === ;[[16. vlada Republike Slovenije]] == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Vlada Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mizs.gov.si/si/ Uradna spletna stran ministrstva] {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije| ]] [[Kategorija:Ministri za izobraževanje po državah|Slovenija]] [[Kategorija:Ministri za znanost po državah|Slovenija]] [[Kategorija:Ministri za šport po državah|Slovenija]] jkbyceol9f9b0tpk01la4w3y7eo2r3x 0 360123 6685320 5698539 2026-06-04T21:33:02Z Alebarasi 50192 /* F */ 6685320 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Portugalci|portugalskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Portugalcev|Portugalska|portugalskih}} {{CompactTOC2}} == B == *[[Nuno Borges (tenisač)|Nuno Borges]] *[[Michelle Larcher de Brito]] == C == *[[Tiago Cação]] *[[Artur Completo]] *[[Joana Vale Costa]] *[[Emanuel Couto]] == D == *[[João Domingues]] == E == *[[Gastão Elias]] == F == *[[Gonçalo Falcão]] *[[Jaime Faria]] == G == *[[Frederico Gil]] == J == *[[Ricardo Jorge]] == K == *[[Maria João Koehler]] == L == *[[Magali de Lattre]] *[[Gonçalo Loureiro]] *[[Diogo Lourenço]] *[[Bárbara Luz]] == M == *[[Rui Machado]] *[[Nuno Marques]] *[[Vasco Mensurado]] *[[Bernardo Mota]] *[[André Gaspar Murta]] == N == *[[Ana Catarina Nogueira]] *[[José-Ricardo Nunes]] == O == *[[Gonçalo Oliveira]] == P == *[[Gonçalo Pereira]] *[[Rodrigo de Castro Pereira]] *[[Frederica Piedade]] == S == *[[Antonio Sabugueiro]] *[[Frederico Ferreira Silva]] *[[João Cunha e Silva]] *[[Henrique Sousa]] *[[João Sousa]] *[[Pedro Sousa]] == T == *[[Leonardo Tavares]] *[[Martin Trueva]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Portugalcev|Tenisači]] [[Kategorija:Portugalski tenisači|*]] 3yl6fahbu5r9n5fyfc8l9l5m7tu4h08 0 360348 6685341 6052159 2026-06-04T21:54:50Z Alebarasi 50192 /* U */ 6685341 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Japonci|japonskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Japoncev|Japonska|japonskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Šuko Aojama]] == D == *[[Taro Daniel]] *[[Kimiko Date]] *[[Misaki Doi]] == E == *[[Misa Eguči]] == H == *[[Majo Hibi]] *[[Nao Hibino]] *[[Eri Hozumi]] == I == *[[Tacuma Ito]] == K == *[[Miju Kato (tenisačica)|Miju Kato]] *[[Hiroko Kuvata]] == M == *[[Ben McLachlan]] *[[Šintaro Močizuki]] *[[Hiroki Morija]] *[[Ajumi Morita]] == N == *[[Džunri Namigata]] *[[Kurumi Nara]] *[[Takuto Niki]] *[[Makoto Ninomija]] *[[Kei Nišikori]] *[[Jošihito Nišioka]] == O == *[[Ajumi Oka]] *[[Akiko Omae]] *[[Mari Osaka]] *[[Naomi Osaka]] *[[Risa Ozaki]] == S == *[[Akira Santillan]] *[[Naoko Savamacu]] *[[Erika Sema]] *[[Jurika Sema]] *[[Go Soeda]] *[[Ai Sugijama]] *[[Juiči Sugita]] *[[Takao Suzuki]] == Š == *[[Ena Šibahara]] *[[Šo Šimabukuro]] == T == *[[Juki Takamura]] *[[Sacuki Takamura]] == U == *[[Jasutaka Učijama]] *[[Mojuka Učijima]] == V == *[[Josuke Vatanuki]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Japoncev|Tenisači]] [[Kategorija:Japonski tenisači|*]] 6ckfmvzoxz69lnkv7ln7f886tginonx 0 361503 6685277 5108698 2026-06-04T20:40:30Z Alebarasi 50192 +1 6685277 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Uzbeki|uzbeških]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Uzbekov|Uzbekistan|uzbeških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Nigina Abduraimova]] *[[Akgul Amanmuradova]] == D == *[[Faruk Dustov]] == E == *[[Vlada Ekshibarova]] == H == *[[Timur Habibulin]] == I == *[[Denis Istomin]] == K == *[[Aleksandra Kolesničenko]] == O == *[[Oleg Ogorodov]] == R == *[[Kamila Rahimova]] == S == *[[Gleb Saharov]] == Š == *[[Sabina Šaripova]] == T == *[[Dmitrij Tomaševič]] *[[Iroda Tuljaganova]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Uzbekov|Tenisači]] [[Kategorija:Uzbeški tenisači|*]] 4bijzyu1yt5rsg167vl05mhla31wel9 0 368079 6685312 6052173 2026-06-04T21:03:55Z Alebarasi 50192 /* G */ 6685312 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Kitajci|kitajskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Kitajcev|Kitajska|kitajskih}} {{CompactTOC2}} == B == *[[Jan Baj]] == D == *[[Jingjing Duan]] == G == *[[Šin Gao]] *[[Maošin Gong]] *[[Hanyu Guo]] == H == *[[Šinjun Han]] *[[Jecong He]] == L == *[[Li Na|Na Li]] *[[Ting Li]] *[[Dže Li]] *[[Vanting Lju]] *[[Džingdžing Lu]] == O == *[[Boven Oujang]] == P == *[[Bing Pan]] *[[Šuaj Peng]] == S == *[[Tjantjan Sun]] == T == *[[Rigele Te]] == W == *[[Čjang Vang]] *[[Činju Vang]] *[[Šijao Vang]] *[[Šiju Vang]] *[[Jafan Vang]] *[[Di Vu]] *[[Jibing Vu]] == X == *[[Jandze Šje]] *[[Šilin Šu]] *[[Jifan Šu]] == Y == *[[Dzi Jan]] *[[Šjuju Je]] *[[Jue Juan]] == Z == *[[Šaošuan Dzeng]] *[[Šuaj Džang]] *[[Jušuan Džang]] *[[Činven Dženg]] *[[Dze Džang]] *[[Džje Dženg]] *[[Saisai Zheng]] *[[Lin Džu]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Kitajcev|Tenisači]] [[Kategorija:Kitajski tenisači|*]] jlh6imngbs6g3dzxarxy163t5iaz5b1 6685313 6685312 2026-06-04T21:04:05Z Alebarasi 50192 /* G */ 6685313 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Kitajci|kitajskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Kitajcev|Kitajska|kitajskih}} {{CompactTOC2}} == B == *[[Jan Baj]] == D == *[[Jingjing Duan]] == G == *[[Šin Gao]] *[[Maošin Gong]] *[[Hanju Guo]] == H == *[[Šinjun Han]] *[[Jecong He]] == L == *[[Li Na|Na Li]] *[[Ting Li]] *[[Dže Li]] *[[Vanting Lju]] *[[Džingdžing Lu]] == O == *[[Boven Oujang]] == P == *[[Bing Pan]] *[[Šuaj Peng]] == S == *[[Tjantjan Sun]] == T == *[[Rigele Te]] == W == *[[Čjang Vang]] *[[Činju Vang]] *[[Šijao Vang]] *[[Šiju Vang]] *[[Jafan Vang]] *[[Di Vu]] *[[Jibing Vu]] == X == *[[Jandze Šje]] *[[Šilin Šu]] *[[Jifan Šu]] == Y == *[[Dzi Jan]] *[[Šjuju Je]] *[[Jue Juan]] == Z == *[[Šaošuan Dzeng]] *[[Šuaj Džang]] *[[Jušuan Džang]] *[[Činven Dženg]] *[[Dze Džang]] *[[Džje Dženg]] *[[Saisai Zheng]] *[[Lin Džu]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Kitajcev|Tenisači]] [[Kategorija:Kitajski tenisači|*]] l489q7xcp3jbpyjcgeteg6xyef4yxl6 0 368627 6685139 6682046 2026-06-04T15:21:09Z Marko3 1829 6685139 wikitext text/x-wiki {{Virusbox | image = Marburg virus.jpg | image_alt = Transmisijska elektronska mikroskopija virusa Marburg | image_caption = Transmisijska elektronska mikroskopija virusa Marburg | parent = Marburgvirus | species = Marburg marburgvirus | virus = Marburg virus }} '''Virus Marburg''' (okrajšava '''MARV''') je kompleksen [[virus]] iz družine [[Filoviridae|filovirusov]]<ref name=KuhnArch>{{cite journal |vauthors=Kuhn JH, Becker S, Ebihara H, Geisbert TW, Johnson KM, Kawaoka Y, Lipkin WI, Negredo AI, Netesov SV, Nichol ST, Palacios G, Peters CJ, Tenorio A, Volchkov VE, Jahrling PB |display-authors=6 |title = Proposal for a revised taxonomy of the family Filoviridae: classification, names of taxa and viruses, and virus abbreviations |journal = Archives of Virology |volume = 155 |issue = 12 |pages = 2083–2103 |date = December 2010 |pmid = 21046175 |pmc = 3074192 |doi = 10.1007/s00705-010-0814-x }}</ref>, ki ga najdemo v Afriki. Ime je dobil po mestu [[Marburg]] v Nemčiji, kjer so ga leta 1967 prvič dokumentirali.<ref name=Siegert1967>{{cite journal | vauthors = Siegert R, Shu HL, Slenczka W, Peters D, Müller G | title = [On the etiology of an unknown human infection originating from monkeys] | journal = Deutsche Medizinische Wochenschrift | volume = 92 | issue = 51 | pages = 2341–2343 | date = December 1967 | pmid = 4294540 | doi = 10.1055/s-0028-1106144 | s2cid = 116556454 }}</ref> == Opis== Virus Marburg je soroden [[Ebola|virusu ebole]] in se primarno pojavlja v [[Osrednja Afrika|Osrednji Afriki]]. Do okužbe z virusom lahko pride pri stiku z okuženim [[tkivo]]m [[primat]]ov. Virus je izjemno [[Kužnost|kužen]] in pri človeku povzroča [[Marburška virusna bolezen|marburško virusno bolezen]], hudo obliko [[hemoragična mrzlica|hemoragične mrzlice]], ki prizadene več [[Organ (biologija)|organov]] in je pogosto smrtna. == Sklici == {{sklici|1}} ==Viri== * ''The Merck Manual of Medical Information'', Home edition, 2008. {{Taxonbar|from=Q6755280}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Marburgvirusi]] [[Kategorija:Biološko orožje]] [[Kategorija:Zoonoze]] [[Kategorija:Tropske bolezni]] [[Kategorija:Hemoragične mrzlice]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1967]] {{medicinska škrbina}} 5pzqsc1evoobgu8ztoap7bh1p6txejg 0 369160 6685236 6641494 2026-06-04T19:39:46Z Upwinxp 126544 konec ministrovanja 6685236 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politik | name = Tanja Fajon | image = <!-- WD --> | imagesize = | order1 = [[Minister za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije|Ministrica za zunanje in evropske<br>zadeve Republike Slovenije]] | premier1 = [[Robert Golob]] | termstart1 = 1. junij 2022 | term_end1 = 4. junij 2026 | predecessor1 = [[Anže Logar]] | successor1 = [[Tone Kajzer]] | order2 = [[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2019–2024)|Slovenska evroposlanka]] | term_start2 = 1. julij 2009 | term_end2 = 13. maj 2022 | predecessor2 = | order3 = 7. [[Socialni demokrati#Seznam predsednikov|predsednica Socialnih demokratov]] | term_start3 = 10. oktober 2020 | term_end3 = 13. april 2024 | predecessor3 = [[Dejan Židan]] | successor3 = [[Matjaž Han]] | term_start4 = | term_end4 = | predecessor4 = | successor4 = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | party = [[Socialni demokrati]] | vicepresident= | partner = Veit Ulrich Braun }} '''Tanja Anna Fajon''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinarka]] in [[političarka]], * [[9. maj]] [[1971]], [[Ljubljana]]. Fajon je nekdanja novinarka [[Radiotelevizija Slovenija|Radiotelevizije Slovenija]], kjer je bila nekaj let tudi dopisnica iz [[Bruselj|Bruslja]]. Trikrat je bila izvoljena na mesto [[Evroposlanec|poslanke v Evropskem parlamentu]], kjer je kot članica stranke SD pripadala [[Stranka evropskih socialistov|Stranki evropskih socialistov]], prvič na evropskih volitvah leta 2009. Od leta 2020 do 2024 je bila predsednica [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]].<ref>{{Navedi splet|title=#portret Tanja Fajon, evropska poslanka, nova predsednica Socialnih demokratov|url=https://www.dnevnik.si/1042930661|website=Dnevnik|accessdate=2022-10-30}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Na državnozborskih volitvah leta 2022 je bila izvoljena za poslanko v Državnem zboru Republike Slovenije, s čimer ji je zaradi nezdružljivosti potekel mandat evropske poslanke. Od leta 2022 do 2026 je bila [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministrica za zunanje zadeve Republike Slovenije]] in obenem podpredsednica [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlade Republike Slovenije]]. Ob rekonstrukciji Golobove vlade 24. januarja 2023 je bil naziv njenega položaja spremenjen v »ministrica za zunanje in evropske zadeve«.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša nov Zakon o Vladi Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-23-kaj-prinasa-nov-zakon-o-vladi-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref> == Izobraževanje in novinarstvo == Maturirala je na [[Gimnazija Poljane|Gimnaziji Poljane]]. Je univerzitetna diplomirana novinarka, z zaključenim podiplomskim študijem s področja mednarodne politike na [[Univerza v Parizu|Univerzi v Parizu]]. Kot novinarka je delala na radijski postaji [[Radio Glas Ljubljane]] med letoma 1991 in 1995 ter na [[Radiotelevizija Slovenija|Radioteleviziji Slovenija]] med letoma 1995 in 2009, od leta 2001 kot dopisnica iz [[Bruselj|Bruslja]].<ref>{{Navedi splet|title=O meni|url=http://www.tanja-fajon.si/sl/content/moje-delo/o-meni3.html|website=Tanja Fajon, evropska poslanka|accessdate=2020-05-29|language=sl|last=TIFT|date=|publisher=|first=|archive-date=2020-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20200202033946/http://www.tanja-fajon.si/sl/content/moje-delo/o-meni3.html|url-status=dead}}</ref> == Politika == === Evropska poslanka === Med njenim novinarskim delovanjem v Bruslju jo je takratni predsednik SD [[Borut Pahor]] in evropski poslanec Borut Pahor povabil h kandidaturi na evropskih volitvah.<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon postaja glavna zvezda levice, nekateri jo že vidijo na čelu SD|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tanja-fajon-postaja-glavna-zvezda-levice-nekateri-jo-ze-vidijo-na-celu-sd-474063|website=Revija Reporter|accessdate=2025-11-06|language=sl}}</ref> Leta 2009 je bila izvoljena na listi [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] v [[Evropski parlament]], kjer je bila članica Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE), nadomestna članica Odbora za transport (TRAN) ter članica medparlamentarnih in neformalnih skupin (EU40, skupina za medije, …). [[Slika:Tanja Fajon - Citizens' Corner debate on the right to vote (12074372763).jpg|levo|sličica|V Evropskem parlamentu leta 2014]] Na [[Volitve v Evropski parlament 2014|evropskih volitvah 2014]] je bila znova izvoljena kot edina poslanka [[Socialni demokrati|SD]], pri čemer je po preferencah prehitela nosilca liste [[Igor Lukšič|Igorja Lukšiča]], 2019 pa spet kot nosilka liste. V Evropskem parlamentu je bila v mandatu 2014-19 članica Odbora za državljanske svoboščine, [[pravosodje]] in [[notranje zadeve]] (LIBE), Delegacije za odnose z [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]] in [[Kosovo|Kosovom]] (DSEE) ter Delegacije v skupni parlamentarni skupščini Euronest (DEPA). Je tudi nadomestna članica v Odboru za zunanje zadeve (AFET) in Delegaciji pri odboru za parlamentarno sodelovanje EU–[[Moldavija]] (D-MD). 5. maja je delegacija Socialnih demokratov s takratno podpredsednico stranke Tanjo Fajon položila venec in se poklonila pred spomenikom [[Boris Kidrič|Borisa Kidriča]] v Ljubljani, kot so zapisali, v spomin na ustanovitev na takrat sestavljeno Kidričevo vlado in se zavzeli za "zavarovanje svobode, miru in pravičnosti."<ref>{{Navedi splet|title=Ob 75. obletnici oblikovanja prve slovenske vlade: tudi danes moramo zavarovati svobodo, mir in pravičnost|url=https://socialnidemokrati.si/ob-75-obletnici-oblikovanja-prve-slovenske-vlade-tudi-danes-moramo-zavarovati-svobodo-mir-in-pravicnost/|website=SD|date=2020-05-05|accessdate=2025-12-16|language=sl-SI|last=mf}}</ref> Dejanje je vzbudilo neodobravanje v delu javnosti, saj da se je delegacija s tem poklonila Kidriču, ki je bil med drugo svetovno vojno in po njej v ključen v izvajanje hudodelstev, med drugim izvensodnih pobojev Slovencev in preganjanje nemške manjšine.<ref>{{Navedi splet|title=Nur ein paar Bilder, aber tausend Missverständnisse|url=https://www.diepresse.com/6013548/nur-ein-paar-bilder-aber-tausend-missverstaendnisse|website=Die Presse|date=2021-07-28|accessdate=2025-12-16|language=de}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Klanjanje klanju (Kidrič ali zadnji kult osebnosti v EU)|date=11. november 2021|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/KARDELJ/demokracija-gregor-preac-klanjanje-klanju-kidric-ali-zadnji-kult-osebnosti-v-eu-boris-kidric-11-11-2021.pdf|last=Preac|first2=|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boris Kidrič, komunistični prvak in zločinec, še vedno slavljen [6] {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/boris-kidric-komunisti-komunisticna-revolucija-partizani-6|website=Boris Kidrič, komunistični prvak in zločinec, še vedno slavljen [6] {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-12-16|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> [[Slika:Strasbourg Plenary November 2019 F70A5564-2 (49131540986).jpg|sličica|195x195_pik|Na plenarnem zasedanju novembra [[2019]].]] Fajonova je tudi podpredsednica politične skupine [[Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov|Socialistov in demokratov]] (S&D) v Evropskem parlamentu, članica predsedstva [[Stranka evropskih socialistov|Stranke evropskih socialistov]] (PES) in predsednica mreže za demokracijo PES. V Evropskem parlamentu vodi dve delovni skupini S&D za boj proti ekstremizmu in [[Terorizem|terorizmu]]. Kot podpredsednica S&D je pristojna za področje notranjih zadev EU in komunikacijsko strategijo politične skupine.<ref>{{Navedi splet|title=FAJON Tanja|url=https://www.socialistsanddemocrats.eu/meps/fajon-tanja|website=Socialists & Democrats|accessdate=2020-05-29|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Our members|url=https://www.socialistsanddemocrats.eu/who-we-are/our-members/meps|website=Socialists & Democrats|accessdate=2020-05-29|language=en}}</ref> Funkcijo evropske poslanke je opravljala do 13. maja 2022, ko ji je zaradi izvolitve v državni zbor prenehal mandat. === Strankarska politika === Fajonova je bila nekaj let podpredsednica stranke [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] v [[Slovenija|Sloveniji]] in predsednica Sveta SD za zunanjo politiko. 28. maja 2020 je po odstopu [[Dejan Židan|Dejana Židana]] z mesta predsednika stranke prevzela mesto vršilke dolžnosti predsednice. Židan je ob primopredaji pozval svet stranke k imenovanju Fajonove za predsednico ter ob tem dodal, da jo vidi kot naslednjo predsednico vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Židan odstopil: "Slovenija si zasluži premierko iz socialdemokratske stranke"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zidan-odstopil-slovenija-si-zasluzi-premierko-iz-socialdemokratske-stranke/525344|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-05-29|language=sl}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] stranka ni doživela uspeha in zmanjšala število poslanskih mest na sedem. Fajonova je sicer dejala, da so z rezultatom volitev zadovoljni.<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/sd-ju-se-obetajo-tri-poslanska-mesta-manj-kot-doslej.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-04-26}}</ref> Sama je bila tudi izvoljena za poslanko, s čimer ji je 13. maja 2022 prenehal mandat poslanke v Evropskem parlamentu, kjer jo je nasledil [[Matjaž Nemec]].<ref>{{Navedi splet|title=V Bruslju bo Tanjo Fajon kot evroposlanec nadomestil Matjaž Nemec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-bruslju-bo-tanjo-fajon-kot-evroposlanec-nadomestil-matjaz-nemec/625570|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-28|language=sl}}</ref> Dva dni po volitvah je podpredsednik stranke [[Jernej Pikalo]] podal svoj odstop.<ref>{{Navedi splet|title=Jernej Pikalo zaradi slabega volilnega izida stranke SD odstopil z mesta podpredsednika|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jernej-pikalo-zaradi-slabega-volilnega-izida-stranke-sd-odstopil-z-mesta-podpredsednika/625369|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-26|language=sl}}</ref> Na kongresu stranke, 8. oktobra 2022 na Ptuju, je bila Tanja Fajon kot edina kandidatka znova potrjena za predsednico stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon bo še naprej vodila SD. "Socialni demokrati smo za vedno."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-bo-se-naprej-vodila-sd-socialni-demokrati-smo-za-vedno/642959|website=rtvslo.si|accessdate=2022-11-10|language=sl}}</ref> Na položaju je ostala do 13. aprila 2024, ko je bil za novega predsednika izvoljen [[Matjaž Han]].<ref>{{Navedi splet|title=Novi predsednik SD je Matjaž Han. Brgleza je premagal za vsega deset glasov|url=https://n1info.si/novice/svet/iran-napad-na-izrael-droni/|website=n1info.si|accessdate=2024-04-14|language=sl}}</ref> 14. oktobra 2022 je bila na kongresu [[Stranka evropskih socialistov|Stranke evropskih socialistov]] izvoljena na mesto podpredsednice.<ref>{{Navedi splet|title=Evropski socialisti in demokrati: Löfven novi predsednik, Fajon podpredsednica|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropski-socialisti-in-demokrati-loefven-novi-predsednik-fajon-podpredsednica/643797|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-15|language=sl}}</ref> === Zunanja ministrica === [[Slika:Zaprisega ministrov in ministric 15. Vlade RS - 52114351027.jpg|sličica|Tanja Fajon ob prisegi v državnem zboru, 1. junij 2022]] Ob konstituiranju [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlade Republike Slovenije]] je mandatar [[Robert Golob]] dal vodjema koalicijskih partneric možnost, da si sama izbereta svoj ministrski resor. Tanja Fajon si je izbrala [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministrstvo za zunanje zadeve]]. Pred državnozborskim [[Odbor za zunanje zadeve Državnega zbora Republike Slovenije|odborom za zunanje zadeve]] je bila zaslišana 30. maja; dobila je devet glasov podpore, šest poslancev pa je glasovalo proti.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Odbor za zunanjo politiko podprl predstavitev Fajonove|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/odbor-za-zunanjo-politiko-podprl-predstavitev-fajonove.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-06-06}}</ref> Med svojimi prioritetami je med drugim izpostavila vračanje k jedrnim državam [[Evropska unija|Evropske unije]] ter preimenovanje ministrstva v Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.<ref name=":0" /> Funkcijo je zasedla 1. junija 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Fajon z avstrijskim zunanjim ministrom Schallenbergom o nadaljevanju tesnega sodelovanja |url=https://www.gov.si/novice/2022-06-06-ministrica-fajon-z-avstrijskim-zunanjim-ministrom-schallenbergom-o-nadaljevanju-tesnega-sodelovanja/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-06|language=sl}}</ref> 15. junija 2022 je Tanja Fajon v spomin na slovenskega pisatelja [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]] po njem poimenovala eno od dvoran na Ministrstvu za zunanje zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Poklon spominu na Borisa Pahorja {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-15-poklon-spominu-na-borisa-pahorja/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-19|language=sl}}</ref> Ob napovedanem morebitnem krčenju števila dopisništev RTV Slovenija je generalnemu direktorju RTV Slovenija [[Andrej Grah Whatmough|Andreju Grahu Whatmoughu]] naslovila pismo, v katerem je izrazila zaskrbljenost in pozvala k premisleku glede načrtovanih potez. Opozicijska stranka SDS je njeno pismo označila kot »jasen politični pritisk«.<ref>{{Navedi splet|title=STA: SDS v pismu Fajonove generalnemu direktorju RTVS vidi nedopusten pritisk|url=https://www.sta.si/3051192/sds-v-pismu-fajonove-generalnemu-direktorju-rtvs-vidi-nedopusten-pritisk|website=www.sta.si|accessdate=2022-06-19}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pismo-tanje-fajon-direktorju-rtv-ja-v-stranki-sds-vidijo-kot-nedopusten-politicni-pritisk/631487|title=Pismo Tanje Fajon direktorju RTV-ja v stranki SDS vidijo kot nedopusten politični pritisk|date=19. junij 2022|accessdate=19. junij 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Da.|first=La.}}</ref> [[Slika:Außenminister Alexander Schallenberg beim C5-Treffen am 13.07.2022 01.jpg|levo|sličica|Na srečanju zunanjih ministrov pobude [[Pobuda Central 5|Central 5]]]] Na začetku mandata so Tanja Fajon in zunanje ministrstvo prejeli tri odprta pisma o ravnanju Slovenije glede [[Ruska invazija na Ukrajino|ruske invazije na Ukrajino]]. Prvo pismo, ki so ga podpisali [[Milan Kučan]], [[Danilo Türk]] in drugi, je pozivalo k mirovnim pogovorom.<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poziv-vladi-k-spremembi-politike-do-rusije-fajonova-pismo-delno-podprla.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-06-30}}</ref> Drugo pismo, podprto s podpisi [[Luka Lisjak Gabrijelčič|Luke Lisjaka Gabrijelčiča]], [[Žiga Turk|Žige Turka]] in [[Gregor Golobič|Gregorja Golobiča]], je zagovarjalo odločno podporo ukrajinski obrambi.<ref>{{Navedi splet|title=Na Golobovi mizi novo pismo, pod katerega so se podpisali Cerar, Golobič in drugi|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/62a8121e6315e/na-golobovi-mizi-novo-pismo-pod-katerega-so-se-podpisali-jansa-cerar-golobic-in-drugi|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pismo Golobu in Fajon: Slovenija mora ukrajinski odpor podpreti z vsemi sredstvi|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pismo-golobu-in-fajon-slovenija-mora-ukrajinski-odpor-podpreti-z-vsemi-sredstvi/|website=N1|date=2022-06-13|accessdate=2022-06-30|language=sl-SI}}</ref> Tretje pismo [[Spomenka Hribar|Spomenke Hribar]] je problematiziralo domnevno [[Združene države Amerike|ameriško]] vpletenost v konflikt.<ref>{{Navedi splet|title=Spomenka Hribar ne bi ustavljala Rusije, temveč Ameriko|url=https://www.domovina.je/spomenka-hribar-ne-bi-ustavljala-rusije-temvec-ameriko/|website=Domovina|date=2022-06-19|accessdate=2022-06-30|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=(PISMO) Spomenka Hribar: To pričakujem od nove slovenske vlade glede vojne v Ukrajini ...|url=https://www.vecer.com/v-soboto/pismo-spomenka-hribar-pozivi-vladi-glede-vojne-v-ukrajini-10286935|website=www.vecer.com|date=2022-06-18|accessdate=2022-06-30|language=sl-si}}</ref> Fajonova je avtorje povabila na prvi sestanek Strateškega sveta za zunanjo politiko.<ref>{{Navedi splet|title=Prva seja Strateškega sveta za zunanjo politiko v novi sestavi namenjena razpravi o vojni v Ukrajini {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-24-prva-seja-strateskega-sveta-za-zunanjo-politiko-v-novi-sestavi-namenjena-razpravi-o-vojni-v-ukrajini/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref> [[Slika:27. posvet slovenske diplomacije - 53404392352.jpg|sličica|Posvet slovenske diplomacije 2023]] Septembra 2022 je ministrstvo za zunanje zadeve razposlalo depešo, v kateri je veleposlaništva pozvalo k podpori zbiranja podpisov za predsedniško kandidaturo [[Nataša Pirc Musar|Nataše Pirc Musar]]. Fotografijo depeše je veleposlanik v ZDA [[Tone Kajzer]] posredoval predsedniku SDS [[Janez Janša|Janezu Janši]], ki jo je nato objavil na Twitterju.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenskemu veleposlaniku v ZDA zaradi suma fotografiranja zaupne depeše grozi odpoklic|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenskemu-veleposlaniku-v-zda-zaradi-suma-fotografiranja-zaupne-depese-grozi-odpoklic/640245|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-25|language=sl}}</ref> Vlada je 16. septembra 2022 predlagala Kajzerjevo razrešitev zaradi suma zlorabe zaupnih dokumentov, kar je takratni predsednik republike [[Borut Pahor]] kasneje potrdil, čeprav je ocenil, da je odpoklic morda pretiran.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor se je odločil, da podpiše ukaz o odpoklicu veleposlanika Kajzerja|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F0D04FD85E8591BEC12588C3006D362F?OpenDocument&fbclid=IwAR2PjCMe7SHZYjPirQUjAG_Q7msFOb-zTC8NWudJMe0wpBpBWXB5FpkY4sI|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-09-25|archive-date=2022-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20220925162445/https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F0D04FD85E8591BEC12588C3006D362F?OpenDocument&fbclid=IwAR2PjCMe7SHZYjPirQUjAG_Q7msFOb-zTC8NWudJMe0wpBpBWXB5FpkY4sI|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pahor: Pri odpoklicu Kajzerja zelene karte ni bilo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pahor-pri-odpoklicu-kajzerja-zelene-karte-ni-bilo/641311|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-25|language=sl}}</ref> Zaradi incidenta je SDS vložila interpelacijo proti Tanji Fajon, ki pa ni bila uspešna (22 glasov za, 52 proti).<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon ostaja ministrica za zunanje zadeve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-ostaja-ministrica-za-zunanje-zadeve/646764|website=rtvslo.si|accessdate=2022-11-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Tanja Fajon po uspešno prestani interpelaciji ostaja zunanja ministrica|url=https://www.sta.si/3103562/tanja-fajon-po-uspesno-prestani-interpelaciji-ostaja-zunanja-ministrica|website=www.sta.si|accessdate=2022-11-10}}</ref> 24. januarja 2023 je vlada Roberta Goloba izvedla rekonstrukcijo, s katero se je položaj zunanje ministrice preimenoval v ministrico za zunanje in evropske zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša nov Zakon o Vladi Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-23-kaj-prinasa-nov-zakon-o-vladi-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-55-glasovi-potrdil-listo-ministrskih-kandidatov/655412|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref> Na 26. posvetu slovenske diplomacije je Fajonova napovedala spremembe slovenske zunanje politike, vključno z uvajanjem t. i. feministične zunanje politike, ki vključuje zavzemanje za enakost spolov.<ref>{{Navedi splet|title=Fajon na diplomatskem posvetu: "Naša zunanja politika bo uspešna, če bo odprta in vključujoča" {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-26-fajon-na-diplomatskem-posvetu-nasa-zunanja-politika-bo-uspesna-ce-bo-odprta-in-vkljucujoca/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-01-31|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tudi v Sloveniji se gradi feministična zunanja politika|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/tudi-v-sloveniji-se-gradi-feministicna-zunanja-politika/|website=www.delo.si|accessdate=2023-01-31|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Fajonova odpravlja Logarjevo zunanjepolitično strategijo #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/fajonova-odpravlja-logarjevo-zunanjepoliticno-strategijo-597706|website=siol.net|accessdate=2023-01-31|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Je slovenski vrh politike feminističen?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/je-slovenski-vrh-politike-feministicen/656230|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-31|language=sl}}</ref>[[Slika:United States Secretary Antony Blinken met Slovenia Foreign Minister Tanja Fajon in Brussels, Belgium on 4 April 2024.jpg|sličica|Fajonova z ameriškim državnim sekretarjem [[Antony Blinken|Antonyjem Blinknom]] ]]Tanja Fajon je nadaljevala [[Kandidatura Slovenije za nestalno članico v Varnostnem svetu Združenih narodov (2024–2025)|kandidaturo Slovenije za nestalno članico]] [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnega sveta OZN]], ki se je začela v prejšnjem mandatu. V ta namen je obiskala številne države in imenovala posebnega odposlanca [[Franc But|Franca Buta]]. Na glasovanju v Generalni skupščini OZN je Slovenija prejela 153 glasov in bila izvoljena za nestalno članico.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija bo nestalna članica VS-ja: "Tak rezultat je veliko priznanje in odgovornost"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-bo-nestalna-clanica-vs-ja-tak-rezultat-je-veliko-priznanje-in-odgovornost/670788|website=rtvslo.si|accessdate=2023-06-08|language=sl|first=T. K. B. , Ksenja|last=Tratnik}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenija v prvem krogu izvoljena za nestalno članico Varnostnega sveta OZN {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-06-06-slovenijo-je-v-prvem-krogu-volitev-za-nestalno-clanico-varnostnega-sveta-ozn-podprlo-153-drzav/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-06-08|language=sl}}</ref> Slovenija je 4. junija 2024 priznala [[Država Palestina|Državo Palestino]] kot neodvisno in suvereno državo, s čimer je postala 147. članica Združenih narodov, ki je to storila.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija je priznala državo Palestino|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-je-priznala-drzavo-palestino/710567?utm_source=chatgpt.com|website=rtvslo.si|accessdate=2025-01-05|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Naslednji dan je Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve predalo verbalno noto palestinskemu veleposlaniku na Dunaju, s čimer so bili vzpostavljeni diplomatski odnosi med državama.<ref>{{Navedi splet|title=Republika Slovenija in Država Palestina vzpostavili diplomatske odnose {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2024-06-05-republika-slovenija-in-drzava-palestina-vzpostavili-diplomatske-odnose/?utm_source=chatgpt.com|website=Portal GOV.SI|date=2024-06-05|accessdate=2025-01-05|language=sl}}</ref> Ta odločitev je sledila podobnim potezam drugih evropskih držav, kot so Španija, Irska in Norveška, ki so Palestino priznale maja 2024. Slovenska vlada je postopek priznanja začela 9. maja 2024, parlament pa je odločitev potrdil z 52 glasovi za in brez glasu proti, pri čemer je opozicija sejo obstruirala.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija priznala Palestino kot neodvisno in suvereno državo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-dz-razprava-o-priznanju-palestine-glasovanje-odlozeno.html?utm_source=chatgpt.com|website=www.24ur.com|accessdate=2025-01-05|language=sl}}</ref> == Zasebno življenje == Živi v Ljubljani. V prostem času se aktivno ukvarja s športom, predvsem s tekom, smučanjem, pohodništvom in potapljanjem. Govori več tujih jezikov; poleg [[slovenščina|slovenščine]] govori tudi [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]], [[francoščina|francoščino]] in [[hrvaščina|hrvaščino]]. Njen soprog je nemški novinar Veit-Ulrich Braun. Je tudi članica [[Društvo bolnikov s krvnimi boleznimi|Društva bolnikov z redkimi krvnimi boleznimi]] (BKB) ter [[Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo|Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo]].{{Navedi vir}} Njen oče je nekdanji novinar RTV Slovenija [[Bogdan Fajon]], mati Nevenka-[[Neva Fajon]] pa je bila montažerka na nacionalni televiziji. Njen brat je glasbenik [[Sašo Fajon]].<ref>{{Navedi splet|title=Pretres v družini Fajon|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/pretres-v-druzini-fajon|website=www.slovenskenovice.si|date=2016-01-17|accessdate=2020-11-23|language=sl-si|first=Moni|last=Černe}}</ref> Decembra 2010 so v [[Tirana|Tirani]], glavnem mestu Albanije, v njeno čast odprli kavarno, poimenovano po Tanji Fajon.<ref>{{Navedi splet|title=FOTO: Poglejte v notranjost bara Fajon, ki je posvečen komu drugemu kot Tanji Fajon|url=https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/foto-v-albaniji-stoji-nenavaden-gostinski-lokal-posvecen-tanji-fajon/|website=Metropolitan.si|date=2022-09-19|accessdate=2024-11-01|language=sl}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam obiskov ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon]] ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * [https://www.europarl.europa.eu/meps/sl/96911 Profil] na straneh [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] {{Ministri za zunanje zadeve Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Fajon, Tanja}} [[Kategorija:Tanja Fajon| ]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Socialnih demokratov (Slovenija)]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2009–2014)]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2014–2019)]] [[Kategorija:Ljubljančani]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2019–2024)]] [[Kategorija:Predsedniki Socialnih demokratov (Slovenija)]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za zunanje zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri 15. vlade Republike Slovenije]] 7b67mbsw5airbvc1i5sjaltbvglir76 0 369628 6685083 4896249 2026-06-04T12:24:47Z ~2026-33364-15 261092 6685083 wikitext text/x-wiki '''[[Slovenska popevka|Slovenska popevka]] 2003''' je potekala 5. julija v ljubljanskih Križankah. Vodila jo je [[Tajda Lekše]]. Med telefonskim glasovanjem (televotingom) sta nastopili Jadranka Juras in Nuša Derenda, ki sta skupaj izvedli pet pesmi. == Nastopajoči == {| class="wikitable sortable" |- ! # !! Izvajalec !! Naslov pesmi !! Avtor glasbe !! Avtor besedila !! Avtor aranžmaja |- | 1. || Frenk Nova || ''Ko te ni'' || Frenk Nova || Frenk Nova || [[Mojmir Sepe]] |- | 2. || [[Ylenia Zobec]] || ''Vsega je preveč'' || Marino Legovič || Drago Mislej - Mef || Igor Lunder |- | 3. || Aleksandra Čermelj || ''V ogledalu srca'' || Dean Semolič || Damjana Kenda Hussu || [[Gregor Forjanič]] |- | 4. || [[Kalamari (glasbena skupina)|Kalamari]] || ''Preden zaspi'' || [[Danilo Kocjančič]] || Drago Mislej - Mef || Patrik Greblo |- | 5. || [[Regina]] & Diego || ''Čaša ljubezni'' || [[Aleksander Kogoj]] || Štefan Miljevič || Aleš Avbelj |- | 6. || [[Natalija Verboten]] || ''Na pol poti'' || [[Matjaž Vlašič]] || Urša Vlašič || Rok Golob |- | 7. || [[Janez Bončina - Benč]] || ''Črna magija'' || Janez Bončina - Benč || [[Damjana Kenda Hussu]] || Primož Grašič |- | 8. || [[Pepel in kri]] || ''Za vse ljudi sveta'' || [[Edvin Fliser]] || [[Dušan Velkaverh]] || Patrik Greblo |- | 9. || [[Jure Ivanušič]] || ''Ko bo umrla ljubezen'' || Jure Ivanušič || Jure Ivanušič || Milko Lazar |- | 10. || Katrinas || ''Zelen žafran'' || [[Rok Golob]] || [[Katarina Habe]] || Rok Golob |- | 11. || [[Irena Vrčkovnik]] || ''Ustvari me'' || Marino Legovič || Damjana Kenda Hussu || Marino Legovič |- | 12. || [[Darja Švajger]] || ''En poljub'' || [[Patrik Greblo]] || Tatjana Ažman || Patrik Greblo |- | 13. || Aurora || ''Zvezdni prah'' || Dean Savič || Dragan Kikovič || Lojze Krajnčan |- | 14. || Dežur || ''Ko veter boža ti lase'' || Janez Lipičnik, Janez Doltar || Janez Doltar || Lojze Krajnčan |} == Seznam nagrajencev == '''Nagrada občinstva za najboljšo skladbo v celoti''' * ''Na pol poti'' v izvedbi Natalije Verboten {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size: 95%" |- ! Mesto !! 1. !! 2. !! 3. !! 4. !! 5. !! 6. !! 7. !! 8. !! 9. !! 10. !! 11. !! 12. !! 13. !! 14. |- | Izvajalec<br>in pesem || Natalija Verboten<br>''Na pol poti'' || Jure Ivanušič<br>''Ko bo umrla ljubezen'' || Kalamari<br>''Preden zaspi'' || Katrinas<br>''Zelen žafran'' || Dežur<br>''Ko veter boža ti lase'' || Irena Vrčkovnik<br>''Ustvari me'' || Darja Švajger<br>''En poljub'' || Regina in Diego<br>''Čaša ljubezni'' || Frenk Nova<br>''Ko te ni'' || Ylenia Zobec<br>''Vsega je preveč'' || Janez Bončina - Benč<br>''Črna magija'' || Pepel in kri<br>''Za vse ljudi sveta'' || Aleksandra Čermelj<br>''V ogledalu srca'' || Aurora<br>''Zvezdni prah'' |- | Št. glasov || 6059 || 5356 || 1962 || 1345 || 1309 || 1140 || 1023 || 764 || 693 || 582 || 473 || 408 || 342 || 326 |} '''Nagrada strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti''' * ''Zelen žafran'' v izvedbi skupine Katrinas '''Nagrada za besedilo''' * Jure Ivanušič za pesem ''Ko bo umrla ljubezen'' '''Nagrada za aranžma''' * Gregor Forjanič za pesem ''V ogledalu srca'' '''Nagrada za izvajalca''' * Irena Vrčkovnik '''Nagrada za debitanta''' * Ylenia Zobec ==Viri== * Frantar, Vladimir. ''Enkrat še zapoj''. Celjska Mohorjeva družba, Celje 2012. {{COBISS|ID=262127360}} * {{navedi knjigo |last=Mosca |first=Marco |title=Slovenska popevka e gli anni d'oro della canzone slovena: la Slovenia e i festival musicali negli anni Sessanta e Settanta |year=2010 |publisher=Lampi di stampa |location=Milano |isbn=978-88-488-1179-8 |COBISS=4349932|pages=148}} {{-}} {{Slovenska popevka}} [[Kategorija:Slovenska popevka]] [[Kategorija:2003 v Sloveniji]] [[Kategorija:2003 v glasbi]] 3e08ym9lq5katqdlswgxbu6uin5jba2 0 376839 6685241 6670406 2026-06-04T19:48:35Z Upwinxp 126544 konec ministrovanja, kot naslednico napisal ministrico za demografijo, družino in socialne zadeve 6685241 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name = Luka Mesec |image= <!-- WD --> |years_active = |alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]] |occupation=<!-- WD --> |party = [[Levica (politična stranka)|Levica]] |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] |citizenship = {{SLO}} |partner = [[Manca G. Renko]] (do 2020) |spouse = |children = |parents = |awards= |box_width = |order1= |term_start1= |term_end1= |predecessor1= |successor1= |order2=[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije]] |termstart2=[[1. junij]] [[2022]] |termend2=[[4. junij]] [[2026]] |predecessor2=[[Janez Cigler Kralj]] |successor2=[[Mateja Ribič]] |premier2=[[Robert Golob]] |order3 = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec Državnega zbora<br>Republike Slovenije]] |term_start3 = [[1. avgust]] [[2014]] |term_end3=[[1. junij]] [[2022]] |signature= |signature_alt= |signature_size= |footnotes = |website = }} '''Luka Mesec''', [[Politika Slovenije|slovenski politik]], [[7. državni zbor Republike Slovenije|poslanec]] in družbeno-politični [[aktivist]], * [[1. julij]] [[1987]], [[Kranj]].<ref name="#1">{{navedi splet |url= http://www.publishwall.si/05.st.trs/post/103044/zdruzena-levica-nasi-kandidati-za-evropske-volitve|title= Združena levica - naši kandidati za evropske volitve|accessdate= 27. 7. 2014|date= 14. 5. 2014|format= |work= TRS-JE časopis}}</ref> Svojo politično kariero je pričel s prihodom na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteto za družbene vede]] v Ljubljani leta 2007, kar je sovpadalo z zlomom svetovnih financ. V letih krize je bil aktivist v različnih iniciativah proti prekarnosti, uničevanju socialne države, zmanjševanju pravic delavcev, nedostopnosti stanovanj in brezperspektivnosti njegove generacije, med drugim je deloval v Klubu študentov Selške doline, študentskem politološkem društvu ''Polituss'', v ''Fronti prekercev'' in gibanju ''Mi smo univerza'' ter postal koordinator [[Delavsko-punkerska univerza|Delavsko-punkerske univerze]], aktivistično-teoretske organizacije, ki je v slovenski politični prostor prinesla koncept [[Demokratični socializem|demokratičnega socializma]]<ref name="#1" /> in direktor Inštituta za delavske študije.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-delo-druzino-socialne-zadeve-in-enake-moznosti/o-ministrstvu/luka-mesec-minister-za-delo-druzino-socialne-zadeve-in-enake-moznosti/|title=Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti|date=1. 6. 2022|accessdate=4. 6. 2022|website=gov.si}}</ref> Leta 2025 je na isti fakulteti magistriral iz evropskih študij.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/242302/luka-mesec-mag/|title=Luka Mesec, mag.|accessdate=2025-10-26|website=mladina.si|last=Mekina|first=Borut|date=2025-07-18}}</ref> Poslansko funkcijo je prvič nastopil pri 27 letih, ko je bil na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|državnozborskih volitvah v Sloveniji 2014]] kot kandidat [[Združena levica|Združene levice]] v [[Trbovlje|Trbovljah]] izvoljen v [[7. državni zbor Republike Slovenije|slovenski Državni zbor]]. Ponovno je bil za poslanca izvoljen tudi v letih 2018 in 2022. 1. junija 2022 je v času [[15. vlada Republike Slovenije|vlade Roberta Goloba]] postal [[minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije]] in [[podpredsednik Vlade Republike Slovenije]]. V parlamentu je bil poleg tega tudi član odbora za finance, komisije za nadzor javnih financ, v prvem mandatu pa je bil tudi član [[Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|mandatno-volilne komisije]] ter vodja poslanske skupine.<ref name=":0" /> Do septembra 2023 je bil koordinator stranke Levica.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Dokončno: Luka Mesec zapušča položaj|url=https://siol.net/novice/slovenija/dokoncno-luka-mesec-se-poslavlja-je-to-njegov-naslednik-613205|website=siol.net|accessdate=2023-09-04|language=sl}}</ref> Njegova politika vključuje prizadevanje za izboljšanje položaja delavstva, višje plače (na čelu z minimalno), odpravo prekarnosti, rešitev stanovanjske krize in ukrepanje proti podnebni krizi.<ref name=":0" /> == Mladost in izobraževanje == Rodil se je v Kranju 1. julija 1987 v kot pravi sam »povprečni slovenski apolitični delavski družini«,<ref name=":1">{{navedi splet |url= https://siol.net/novice/slovenija/luka-mesec-messi-slovenske-levice-102201|title= Luka Mesec, Messi slovenske levice|accessdate= 24. 4. 2022|date= 14. 7. 2014|format= |work= Siol.net}}</ref> odraščal v [[Železniki|Železnikih]], kjer je obiskoval osnovno šolo, nato pa šolanje nadaljeval na [[Gimnazija Škofja Loka|škofjeloški gimnaziji]] in na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]], kjer je leta 2012 diplomiral iz Evropskih študij.<ref name=":0" /> == Politika == Zavzema se za participativno ekonomsko demokracijo, družbeno upravljanje podjetij, davčno razbremenitev revnega sloja, ukinitev [[davčna oaza|davčnih oaz]] in delavske pravice ter proti neoliberalizmu, ki po njegovem mnenju ni nič drugega kot razredni boj kapitala zoper organizirano delavstvo. Kontinentalna [[Evropa]], kjer sta bila nekoč močna [[socialna demokracija]] in [[sindikat|sindikalno]] gibanje, po mnenju Luke Meseca ta razredni boj doživlja šele sedaj pod krinko evropskih integracij, v katerih skupnost držav tekmuje med sabo, namesto da bi temeljila na vzajemnosti.<ref>{{navedi splet |url= http://www.mladina.si/119721/luka-mesec-cas-je-za-demokraticni-socializem/|title= Luka Mesec: »Čas je za demokratični socializem.«|accessdate= 28. 7. 2014|date= 18. 1. 2013|format= |work= Mladina.si}}</ref> Stranka [[Levica (politična stranka)|Levica]] se je pod koordinatorstvom Luke Meseca povezala s strankami [[Stranka evropske levice|Evropske levice]] ({{jezik-en|European left}}), kjer med drugim sodelujejo grška [[Siriza]], francoski [[Front de gauche]], nemška [[Die Linke]] in španska Združena levica. Luka Mesec stranko Levica vodi kot koordinator. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah leta 2022]] je stranka doživela padec podpore, osvojila je pet poslanskih mest, zaradi česar je Mesec z vodstvom stranke ponudil svoj odstop, ki pa ga organi Levice niso sprejeli.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=Mesec ostaja na čelu Levice, ki se bo pogajala za vstop v vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-ostaja-na-celu-levice-ki-se-bo-pogajala-za-vstop-v-vlado/625726|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-30|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Luka Mesec tudi po volilnem porazu ostaja na vrhu Levice, a stranka postaja vse bolj irelevantna|url=https://www.domovina.je/levica-po-volilnem-porazu-potrdila-aktualno-vodstvo-a-postaja-vse-bolj-irelevantna/|website=Domovina|date=2022-04-29|accessdate=2022-04-30|language=sl-SI}}</ref> Meščevo vodenje Levice so spremljali očitki, da stranka pod njegovim vodstvom drsi preveč proti sredini.<ref>{{Navedi splet|title=Kordiš: Levica je odjadrala proti sredini, premisliti mora o nadaljnji poti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kordis-levica-je-odjadrala-proti-sredini-premisliti-mora-o-nadaljnji-poti/669377|website=rtvslo.si|accessdate=2023-09-04|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Tozadevno se je okrepilo tudi tako imenovano levo krilo stranke, katerega najglasnejši predstavnik je bil poslanec [[Miha Kordiš]].<ref>{{Navedi splet|title=Aktivistično krilo od Mesca pričakuje »new deal« v stranki|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/aktivisticno-krilo-od-mesca-pricakuje-new-deal-v-stranki/|website=www.delo.si|accessdate=2023-09-04|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V Levici so osnovali levo krilo stranke|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-levici-so-osnovali-levo-krilo-stranke/|website=N1|date=2023-05-24|accessdate=2023-09-04|language=sl-SI|first=Tadeja|last=Lepoša}}</ref> Na kongresu stranke Levica junija 2023 Luka Mesec ni dobil želene podpore za nadaljevanje funkcije koordinatorja stranke, zato je podal svoj odstop in dejal, da se za položaj ne bo več potegoval.<ref name=":2" /> Na tem mestu ga je septembra 2023 nasledila [[Asta Vrečko]].<ref>{{Navedi splet|title=Nova koordinatorica Levice je Asta Vrečko. "Levica ostaja trdna, močna in stabilna."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nova-koordinatorica-levice-je-asta-vrecko-levica-ostaja-trdna-mocna-in-stabilna/680003|website=rtvslo.si|accessdate=2023-09-04|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na čelu Levice Asta Vrečko, Luka Mesec še vedno podpredsednik vlade|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vodenje-levice-po-neuradnih-informacijah-prevzema-asta-vrecko.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-02|language=sl}}</ref> Mesec je kljub temu ostal podpredsednik v [[15. vlada Republike Slovenije|vladi Roberta Goloba]].<ref>{{Navedi splet|title=Luka Mesec, čeprav ni več na čelu Levice, ostaja podpredsednik vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/luka-mesec-ceprav-ni-vec-na-celu-levice-ostaja-podpredsednik-vlade/680272|website=rtvslo.si|accessdate=2023-09-04|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Minister === [[Slika:Zaprisega ministrov in ministric 15. Vlade RS - 52115620009.jpg|sličica|Luka Mesec podpisuje zaprisego [[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]], junij 2022]] Stranko Levica je relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] povabil v vlado, v kateri so izpogajali tri resorje: [[Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije|ministrstvo za kulturo]], [[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]] ter novoustanovljeno [[Ministrstvo za solidarno prihodnost Republike Slovenije|ministrstvo za solidarno prihodnost]], o katerem se je govorilo, da ga bo prevzel Luka Mesec.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj bo prineslo novo ministrstvo za solidarno prihodnost?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaj-bo-prineslo-novo-ministrstvo-za-solidarno-prihodnost.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-05-27|publisher=24ur.com|last=Lobe|first=Špela}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=KAJ BO POČELO NOVO MINISTRSTVO ZA SOLIDARNO PRIHODNOST? Vložen predlog za razpis posvetovalnega referenduma (FOTO)|url=http://www.regionalobala.si/novica/kaj-bo-pocelo-novo-ministrstvo-za-solidarno-prihodnost-vlozen-predlog-za-razpis-posvetovalnega-refer|website=regionalobala.si|accessdate=2022-05-27|language=sl}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Simon Maljevac je še kako primeren za ministra za družuinske zadeve|url=https://www.levica.si/simon-maljevac-druzinske-zadeve/|website=Levica|accessdate=2022-05-27|language=sl-SI}}</ref> Zaradi vložitve referendumske pobude na predvidene spremembe Zakona o vladi, s katerimi bi se povečalo število ministrstev, je bila Golobova vlada ustanovljena na podlagi starega zakona, pri čemer je Mesec 1. junija 2022 postal [[minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije]], prav tako je postal podpredsednik Vlade Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Mesec: Ministrstvo za delo bo poslej na strani delavca|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-ministrstvih-primopredaje-poslov-prva-han-in-pocivalsek.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-06-02|language=sl}}</ref> Po padlem referendumu se je Mesec odločil, da novonastalege ministrstva ne bo prevzel, temveč, da bo ostal na mestu ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Luka Mesec ne bo minister za solidarno prihodnost, ostal bo minister za delo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/luka-mesec-ne-bo-minister-za-solidarno-prihodnost-ostal-bom-minister-za-delo/|website=N1|date=2022-09-16|accessdate=2023-03-19|language=sl-SI|first=Irma|last=Musić}}</ref> Ministrstvo za solidarno prihodnost je prevzel njegov strankarski kolega [[Simon Maljevac]].<ref>{{Navedi splet|title=Simon Maljevac prisegel kot minister za solidarno prihodnost {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-27-simon-maljevac-prisegel-kot-minister-za-solidarno-prihodnost/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-03-19|language=sl}}</ref> Mesec je bil kot minister tudi glavni vladni koordinator ukrepov za reševanje romskih vprašanj. V tej vlogi je bil večkrat deležen kritik županov občin, v katerih živijo tudi pripadniki romskih skupnosti, da ni storil dovolj za večje vključevanje romskih otrok v vrtce in omejevanje socialnih prejemnikov prestopnikom.<ref>{{Navedi splet|title=Macedoni: Kaj je Mesec storil, da bi bil kakšen romski otrok več vključen v vrtec?|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/dolenjska/macedoni-kaj-je-mesec-storil-da-bi-bil-kaksen-romski-otrok-vec-vkljucen-v-vrtec/755312|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Očitali so mu tudi zavajanje, ko je po njihovih pozivih na razmere na Dolenjem, Mesec v na družbenih omrežjih objavljenem posnetku pokazal dober primer delovanja romske skupnosti v Prekmurju.<ref>{{Navedi splet|title=Prišli smo do točke, na kateri bo moralo priti do tožbe države - Domovina|url=https://www.domovina.je/prisli-smo-do-tocke-na-kateri-bo-moralo-priti-do-tozbe-drzave|website=Domovina.je|accessdate=2025-10-28|language=en}}</ref> Mescu so župani, zlasti novomeški [[Gregor Macedoni]], neaktivnost očitali po [[Napad na moškega v Novem mestu (2025)|umoru moškega v Novem mestu oktobra 2025]], kar je sprožilo močan odziv v javnosti ter odstop ministrov za notranje zadeve in pravosodje [[Boštjan Poklukar|Boštjana Poklukarja]] in [[Andreja Katič|Andreje Katič]].<ref>{{Navedi splet|title=Moški, napaden v središču Novega mesta, umrl|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/moski-napaden-v-srediscu-novega-mesta-umrl/762000|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> Macedoni je od Mesca zahteval odgovore za nedelovanje socialne politike na tem področju in ga kritiziral, da se ni udeležil sestanka v Novem mestu 26. oktobra.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: "Brez radikalnih posegov ne bo šlo." V Novo mesto prispele prve policijske okrepitve.|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/dolenjska/golob-brez-radikalnih-posegov-ne-bo-slo-v-novo-mesto-prispele-prve-policijske-okrepitve/762046|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|first=B. V. , A. P. , B.|last=R}}</ref> Luka Mesec se je nato udeležil seje novomeškega mestnega sveta 28. oktobra in zavrnil neukrepanje, da pa vlada ne beži od odgovornosti. Pri tem je navedel, da je vlada povezala prejemanje socialnih transferjev z obiskovanjem osnovne šole, uvedla obvezen predšolski program za romske otroke, vključitev v vrtec za romske otroke, ki živijo v neprimernih okoliščinah in program za zaposlovanje.<ref>{{Citat|title=Izredna seja občinskega sveta Mestne občine Novo mesto|url=https://www.youtube.com/watch?v=u8p7mgV0t84|accessdate=2025-10-28|language=sl-SI}}</ref> Decembra 2025 je Mesec predlagal dvig minimalne plače na 1.000 evrov neto.<ref>{{Navedi splet|title=Mesec bo predlagal zvišanje minimalne plače na 1000 evrov neto {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mesec-bo-predlagal-zvisanje-minimalne-place-na-1000-evrov-neto.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-23|language=sl}}</ref> Predlog ni dobil podpore predsednika vlade Roberta Goloba,<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Mesec bi moral dvig minimalne plače najprej predstaviti socialnim partnerjem|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/golob-mesec-bi-moral-dvig-minimalne-place-najprej-predstaviti-socialnim-partnerjem-2775044/|website=www.dnevnik.si|date=2025-12-22|accessdate=2026-02-23|language=sl}}</ref> pomisleke so izrazili tudi v koalicijski SD, a predlogu niso nasprotovali.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Mesec: Minimalna plača 1000 evrov zdržala koalicijsko in vladno presojo. Ostre kritike gospodarstva.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-minimalna-placa-1000-evrov-zdrzala-koalicijsko-in-vladno-presojo-ostre-kritike-gospodarstva/770915|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-23|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Kot še enega v nizu ukrepov, ki obremenjujejo gospodarstvo, so mu nasprotovale tudi nekatere delodajalske organizacije, ki so menile tudi, da Mesec z njimi ne vodi zadovoljivega dialoga.<ref>{{Navedi splet|title=Mesec: Z manj kot 1000 evri neto se ne da dostojno živeti. Gorenšček: Znižajte davke.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-z-manj-kot-1000-evri-neto-se-ne-da-dostojno-ziveti-gorenscek-znizajte-davke/770288|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-23|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Delodajalci ostro proti dvigu minimalne plače na 1000 evrov neto|url=https://www.stajerskagz.si/delodajalci-ostro-proti-dvigu-minimalne-place-na-1000-evrov-neto/|website=Štajerska gospodarska zbornica|date=2026-01-12|accessdate=2026-02-23|language=sl-SI|last=engar}}</ref> Mesec je konec januarja 2026 kljub temu podpisal odlok o dvigu minimalne plače.<ref>{{Navedi splet|title=Mesec je podpisal, znani vsi detajli o minimalni plači|url=https://forbes.n1info.si/novice/mesec-je-podpisal-znani-vsi-detajli-o-minimalni-placi/|website=Forbes Slovenija|date=2026-01-28|accessdate=2026-02-23|language=sl-SI|first=Andreja|last=Lončar}}</ref><ref name=":3" /> Predsednica republike Nataša Pirc Musar je bila kasneje kritična do Mesca, da je pri takšnih odločitvah nedosleden, ko je govor o usklajevanju s socialnimi partnerji.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Kampanja naj pokaže, ali tekmeci za sedež v DZ-ju razumejo demokracijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-kampanja-naj-pokaze-ali-tekmeci-za-sedez-v-dz-ju-razumejo-demokracijo/773818|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-23|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> === Evropske volitve 2024 === Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropskih volitvah 2024]] je kandidiral na zadnjem mestu liste stranke [[Levica (Slovenija)|Levica]].<ref>{{Navedi splet|title=Nosilka liste Levice za evropske volitve bo Nataša Sukič|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nosilka-liste-levice-za-evropske-volitve-je-natasa-sukic/|website=n1info.si|accessdate=2024-06-27|language=sl}}</ref> Stranki ni uspel preboj v Evropski parlament, Mesec pa je dobil 8.650 preferenčnih glasov volivcev.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja - Preferenčni glasovi|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> == Galerija == {{Galerija |title= |width=220 | height=165 |align=center |footer= |Slika:Shod proti plenjenju in klientelnemu kadrovanju 05-sept-2013 587.JPG |Luka Mesec (drugi z leve) in ostali aktivisti IDS-a na protestnem shodu septembra 2013 pred vladnim poslopjem v Ljubljani |alt1=Luka Mesec (drugi z leve) |File:Skupinska fotografija (52115320678).jpg |Skupinska fotografija [[15. vlada Republike Slovenije|15. Vlade Republike Slovenije]], junij 2022 |alt2=Skupinska fotografija 15. Vlade RS |File:Novinarska konferenca po seji vlade.jpg |Luka Mesec, Robert Golob in Tanja Fajon na novinarski konferenci po ustanovitvi 15. Vlade RS, junij 2022 |alt3=Luka Mesec, Robert Golob in Tanja Fajon na novinarski konferenci |File:Novinarska konferenca po seji vlade (52201433147).jpg |Luka Mesec na novinarski konferenci po seji vlade, julij 2022 |File:Novinarska konferenca po seji vlade - 17. 8. 2023.jpg |Luka Mesec na novinarski konferenci na temo ukrepov po [[Poplave v Sloveniji (2023)|poplavah]], avgust 2023 }} ==Sklici== {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v zbirki}} {{SocialLinks}} {{7DZRS}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mesec, Luka}} [[Kategorija:Slovenski aktivisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Levice]] [[Kategorija:Ministri za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri 15. vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] go40wkpuwx69zn1t4kqxss5sa32uxri 0 376841 6685513 4238081 2026-06-05T11:24:11Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[SD-kartica]] 6685513 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[SD-kartica]] db5z9p7i2hf22kdslshgoio1uoiwddz 0 385842 6685327 5701885 2026-06-04T21:39:35Z Alebarasi 50192 +1 6685327 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Paragvajci|paragvajskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Paragvajcev|Paragvaj|paragvajskih}} {{CompactTOC2}} == C == *[[Camila Giangreco Campiz]] == D == *[[Ramón Delgado]] == E == *[[Lara Escauriza]] == G == *[[Sara Giménez]] *[[Montserrat González]] == L == *[[Daniel Alejandro López]] == P == *[[Víctor Pecci]] == R == *[[Rossana de los Ríos]] *[[Verónica Cepede Royg]] == V == *[[Daniel Vallejo]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Paragvajcev|Tenisači]] [[Kategorija:Paragvajski tenisači|*]] so3aj1cor4da8jf6z2es0xfhgtg42bu 0 400815 6685147 6545990 2026-06-04T15:25:53Z Svenko99 220789 6685147 wikitext text/x-wiki {{Infobox company | name = Polini S.p.A. | logo = [[File:Polini logo.svg|200px|Polini logotip]] | type = Delniška družba (Società per Azioni - S.p.A.) | foundation = 1946 | location = [[Alzano Lombardo]], [[Bergamo]] | key_people = Družina Battista (Carlo, Franco in Piero) | num_employees = | products = | revenue = | operating_income = | homepage = [http://www.polini.com/ www.polini.com] | industry = }} '''Polini S.p.A.''' je [[italija|italijanski]] proizvajalec majhnih [[motocikel|motociklov]] (do 15 KM) in komponent za predelavo manjših motornih koles. Med drugim proizvaja valje (cilindre) za [[batni motor|batne motorje]], [[Kontinuirano spremenljiva transmisija|CVT]] transmisije (variatorje), jermene, vzmeti, vplinjače, izpušne sisteme in drugo. Podjetje je ustanovil [[Battista Polini]] kmalu po koncu 2. svetovne vojne. Izdeloval je dele za [[Skuter (motocikel)|skuterje]] [[Vespa]] in [[Lambretta]]. Danes s podjetjem upravljajo njegovi trije sinovi Carlo, Franco in Piero. Konkurent Polinija je [[Malossi]]. ==Glej tudi== *[[Minimoto]] *[[Piaggio]] *[[Aprilia]] *[[Gilera]] *[[Ducati]] *[[Malaguti]] ==Zunanje povezave== * [http://www.polini.com/ Polini] * [http://www.polini.co.uk/ Polini Minimoto] {{Proizvajalci motornih koles}} [[Kategorija:Italijanski proizvajalci motornih koles]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1946]] [[Kategorija:Proizvajalci motornih koles]] d0pm03ff7zr1ofiwwhak83l85568i54 0 400819 6685146 6570998 2026-06-04T15:24:10Z Svenko99 220789 6685146 wikitext text/x-wiki {{Infobox company |name = Malossi S.p.A. |logo = [[Image:Malossi.svg.png|200px|Malossi company logo]] |type = [[Delniška družba]] (Società per Azioni S.p.A.) |foundation = |location = [[Calderara di Reno]], [[Italija]] |key_people = |num_employees = |products = Deli za motorna kolesa |revenue = |operating_income = |homepage = [http://www.malossi.com/ www.malossi.com] |industry = }} '''Malossi S.p.A.''' je [[italija|italijanski]] proizvajalec delov za predelavo [[Skuter (motocikel)|skuterjev]] in manjših [[motorno kolo|motornih koles]]. Podjetje je ustanovil Armando Malossi leta [[1930]].<ref name="history">{{navedi splet |url=http://www.malossi.com/istituzionale/AreaIstituzionaleING_storia.html |title=History |publisher=Malossi Company |accessdate=2015-03-25 |archive-date=2013-01-28 |archive-url=https://archive.today/20130128102826/http://www.malossi.com/istituzionale/AreaIstituzionaleING_storia.html |url-status=dead }}</ref>Podjetje je sprva predelovalo [[Vplinjač|vplinjače]] [[Dell'Orto]]. Pododdelek MHR (Malossi Hyper Racing) se ukvarja s predelavo dirkalnih motociklov. ==Glej tudi== *[[Polini]] - glavni konkurent ==Reference== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://www.malossi.com/ Malossi uradna stran] * [http://www.malossiusa.com/ Malossi ZDAl] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070308082433/http://www.malossiusa.com/ |date=2007-03-08 }} [[Kategorija:Avtomobilska industrija]] [[Kategorija:Italijanski proizvajalci motornih koles]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1930]] 3j4vzw0r069lx6vspd2wyuj37kkh0io 0 413700 6685425 6682650 2026-06-05T07:42:09Z Anzet 118843 /* 2026 */ 6685425 wikitext text/x-wiki Izbor za domačo in tujo '''popevko tedna''' na [[Val 202|Valu 202]] poteka ob petkih. Poslušalci izbirajo med 3 domačimi in 3 tujimi predlogi, za katere glasujejo v spletni anketi in po telefonu, pri čemer ima večjo težo telefonsko glasovanje (zmagovalec spletnega glasovanja prejme 5 točk, drugouvrščeni 3, tretjeuvrščeni pa 1 točko, medtem ko pri telefonskem glasovanju šteje vsak glas posebej). Zmagovalni popevki tedna se v prihodnjem tednu zavrtita dvakrat dnevno (ob 9.35 in 16.35). Predloge izbira [[Andrej Karoli]]. ===Pred septembrom 2011=== Praviloma zmagovalne popevke (sicer pa vsaj predlogi). {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Popevka tedna !! Vir |- | Adam || Odnosi med srečnimi || <ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042354688 |title=V ponedeljek bo izšla Alfa, prvi album glasbene skupine Adam |accessdate=17. 3. 2023 |date=23. 4. 2010 |format= |work=Dnevnik |archive-date=2023-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230317093416/https://www.dnevnik.si/1042354688 |url-status=dead }}</ref> |- | Age of Ants || || <ref>https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=138380126186720&id=56028017052</ref> |- | Anavrin || Pri filozofiji, Kot 2 otoka || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/anavrin/ |title=ANAVRIN |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2017-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170602210546/http://www.slorock.si/anavrin/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Backstage]] || Misel nate, Dougcajt, Nov dan, nov svet, Kadar v mojih mislih si || <ref>{{navedi splet |url= https://www.studentarija.net/10-obletnica-backstage-v-gala-hali/|title=10. obletnica Backstage v Gala Hali |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}</ref> |- | [[BHC]] || Manifest || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/bhc/ |title=BHC |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063653/http://www.slorock.si/bhc/ |url-status=dead }}</ref> |- | Big Addiction || Odhajam od doma <small>(ft. Zlatko)</small>, Morfij || |- | [[Billysi]]|| Ljubljana, Insomnia || |- | Blu.Sine || Začetki || <ref>https://www.facebook.com/blusine/posts/134694756602055</ref> |- | [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Le naprej || <ref>{{navedi splet |url=http://dan-d.net/nov-singel-le-naprej-je-popevka-tedna-na-radiju-valu-202/ |title=Nov singel Le naprej je popevka tedna na radiju Valu 202 |accessdate=16. 2. 2019 |date=2. 4. 2005 |format= |work= }}</ref> |- | [[Day out|Day Out]] || Y veter, Nebo nad Bagdadom || <ref>http://www.maxxaudio.net/gs-dayout.php</ref><ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Day Out v letu 2005 |journal=Mengšan |volume=XIII |issue=6 |pages=15 |publisher= |doi= |url=http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |accessdate=8. 1. 2018 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233825/http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |url-status=dead }}</ref> |- | [[Division]] || Jokala sem || <ref>https://www.facebook.com/divisionmusic/posts/229291870662</ref> |- | [[Eskobars]]|| Cosmo Blues || <ref name="eskobust">{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust & Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= |archive-date=2019-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190216212125/https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |url-status=dead }}</ref> |- | [[Eva Moškon]] & Črnobelo || Ljubim se || <ref>{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070426/C/304269980/eva-prisega-na-crnobelo|title=Eva prisega na Črnobelo |accessdate=16. 2. 2019 |date=26. 4. 2007 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref> |- | Firefly || Lalalai || <ref>https://www.facebook.com/126280907198/posts/190992654251784/</ref> |- | [[Gal Gjurin]] || Sedemnajst || <ref>https://www.youtube.com/watch?v=7DqFZFtOzPc</ref> |- | Grimmski || || <ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/skupina-z-desetimi-pridevniki-45951|title=Skupina z desetimi pridevniki |accessdate=16. 2. 2019 |date=25. 3. 2009 |format= |work=Žurnal24 }}</ref> |- | Gutti || This Love, Oceanlikes || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/v-sloveniji-obstaja-se-kaj-drugega-kot-sank-rock/256751|title="V Sloveniji obstaja še kaj drugega kot Šank Rock" |accessdate=16. 2. 2019 |date=4. 5. 2011 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]]|| Ledene ceste || <ref>http://www.obcan-litija.si/files/obcan_2011_02_februar.pdf</ref> |- | Interceptor || Uničimo tabuje <small>(ft. Deja Mušič)</small> || <ref>{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |title=Interceptor |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=Rockline |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108234221/http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |url-status=dead }}</ref> |- | Jacuzzy Krall || Čeveljaza <small>(s Sausages)</small>, Roke gor || <ref>{{navedi splet |url= http://www.svetinljudje.si/si/default.wlgt?i146p=0&id=6171&i86p=4|title=JACUZZY KRALL |accessdate=8. 1. 2017 |date= |format= |work=Svet in ljudje }}</ref> |- | [[Jadranka Juras]] || Ko bi le vedel <small>(dec 05)</small> || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |title=Jadranka Juras pred izidom novega albuma |accessdate=15. 2. 2019 |date=9. 1. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013028/https://rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Lara-B]]|| Večno || <ref>https://www.facebook.com/Lara.B.music/posts/126752494023175</ref> |- | Liquf || Krila, Iluzija || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/4158-liquf-krila-popevka-tedna.html |title="Krila" skupine Liquf popevka tedna |accessdate=8. 1. 2018 |date=18. 9. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233512/https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |url-status=dead }}</ref> |- | Marzla Vada || Popoln umor || <ref>http://www.marzlavada.com/novica.php?id=114</ref> |- | Mestni postopači || Ne živi za naprej, Le mladost, Vsi mi govorijo || <ref name="a">{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233402/https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |url-status=dead }}</ref> |- | [[Metalsteel]]|| Spomin || <ref>https://www.medvode.si/Files/eMagazine/85/77432/14.11.2008.pdf</ref> |- | [[Milan Kamnik]]|| Ibržnik || <ref>{{navedi splet |url= https://www.vecer.com/z-ibrznikom-za-hitro-cesto-6237718|title=Z Ibržnikom za hitro cesto |accessdate=8. 1. 2018 |date=14. 10. 2016 |format= |work=Večer }}</ref> |- | [[Niet]] || Dekle izza zamreženega okna || <ref>{{navedi splet |url= http://b-side-music.blogspot.si/2010/05/v-velenju-dogaja-aka-niet-stresli.html|title=V Velenju dogaja aka. Niet stresli tamkajšnji MC! |accessdate=8. 1. 2018 |date=17. 5. 2010 |format= |work= }}</ref> |- | [[N'toko|N'Toko]] || Zig Zig || <ref>{{navedi splet |url= https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/ntoko-parada-ljubezni|title=N'TOKO: PARADA LJUBEZNI |accessdate=8. 1. 2018 |date=5. 11. 2010 |format= |work=Radio Študent }}</ref> |- | [[Puppetz]]|| V meni || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/3202-puppetz-popevka-tedna-val-202.html |title=Puppetz - popevka tedna na Valu202 |accessdate=8. 1. 2018 |date=9. 5. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | RattleSnake || Ogenj al' led || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |title=Prihajajo Rattlesnake… |accessdate=16. 2. 2019 |date=28. 2. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013913/https://rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Requiem (glasbena skupina)|Requiem]] || Ogenj || |- | [[Rok 'n' Band|Rok'n'Band]] || Afrika Rusija || <ref>{{navedi splet |url=https://www.si21.com/Glasba/-ROK_N_BAND_SPET_V_SREDISCU_POZORNOSTI/ |title=ROK N BAND SPET V SREDIŠČU POZORNOSTI |accessdate=8. 1. 2018 |date=31. 5. 2004 |format= |work= }}</ref> |- | Skalp || Vrtičkar, Metka Baletka, 100 pijanih idej || <ref>{{Navedi splet |url=http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063824/http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |url-status=dead }}</ref> |- | The Tide || Decline || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/the-tide-glavni-na-vasi/243365|title=The Tide: glavni na vasi |accessdate=16. 2. 2019 |date=8. 11. 2010 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[The Toronto Drug Bust]]|| If You Were Mine || <ref name="eskobust"/> |- | Toxic Heart || Ride Your Life || <ref>{{navedi splet |url=http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |title=Žiga Logar - bobnar, fotograf in še kaj |accessdate=8. 1. 2018 |date=23. 4. 2008 |format= |work=Tednik Panorama |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063642/http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |url-status=dead }}</ref> |- | [[Tulio Furlanič]]|| Nocoj joče neko srce || <ref>{{navedi splet |url=http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |title=FURLANIČ, Tulio |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work= |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063712/http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |url-status=dead }}</ref> |- | Ultra || Dan za dva, Višje || <ref name="a"/> |- | [[Zgrešeni primeri]] || Razlike || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |title=ZGREŠENI PRIMERI |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233529/http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |url-status=dead }}</ref> |} {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | <center>20. 08.<br>2010</center> || Papir<br>Pero Lovšin<br>Heavenix || Smashing Pumkins<br>Die Fantastischen 4<br>Linkin Park<ref>https://www.facebook.com/Val202/posts/147592741936848</ref> |} ===2011=== Kjer je do maja 2015 navedena samo ena skladba (namesto treh), gre za zmagovalno popevko. Kjer so navedeni vsi trije kandidati (oz. vsaj dva), je zmagovalna popevka v krepkem. {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 26. 08. || Uboga gmajna – [[Cancel]] || Arlandria – [[Foo Fighters]] |- | 23. 09. || V vagonu raztrganih duš – [[Res Nullius]]<br>Kronika betona – Mirko<br>'''Oda revežu – [[Buldogi]]''' || Suck It And See – Arctic Monkeys<br>'''Body And Soul – Tony Bennett ft. [[Amy Winehouse]]'''<br>La Notte Dei Desideri – Jovanotti |- | 07. 10. || Hands – [[Moveknowledgement]]<br>Na drugem bregu – [[Bohem]]<br>'''Možgani na paši – Nula Kelvina''' || Why I Love You – Jay Z & Kanye West<br>You Need Me, I Don't Need You – Ed Sheeran<br>'''These Days – Foo Fighters''' |- | 14. 10. || '''Klovn – [[Flirrt]] ft. [[Tinkara Kovač|Tinkara]]'''<br>Hoću, neću – [[Gušti]]<br>Dež – [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]] || '''Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]'''<br>It Will Rain – Bruno Mars<br>We Found Love – [[Rihanna]] |- | 21. 10. || '''Greva – Nataša VT'''<br>Najin ples – [[Neisha]] & Tokac<br>Pozabil sem – Bataljon || This Is The Day – Manic Street Preachers<br>'''La differenza tra me e te – Tiziano Ferro'''<br>My Home – Nneka |- | 28. 10. || '''Pride tak dan – Lea Likar'''<br>Poj mi pesem – [[Vlado Kreslin]]<br>A vid'š, da me ni – Mitja & Murat || '''Rumour Has It – [[Adele]]'''<br>Monarchy Of Roses – [[Red Hot Chili Peppers]]<br>Video Games – Lana Del Rey |- | 04. 11. || Pojdi stran – Corvus<br>Ko obrneš novo stran – [[Gal Gjurin]]<br>'''Strah – Notterdam''' || Wherever You Will Go – Charlene Soraia<br>Benvenuto – Laura Pausini<br>'''We All Go Back To Where We Belong – [[R.E.M.]]''' |- | 11. 11. || '''Generacija Y – [[Puppetz]]'''<br>Rit pa srajca – L.S.D.<br>Da sanjal bi njo – [[Stereotipi (skupina)|Stereotipi]] || '''Tomorrow – [[The Cranberries]]'''<br>Like Smoke – [[Amy Winehouse]] ft. NAS<br>1996 – The Wombats |- | 18. 11. || '''Ready To Go – The Tide'''<br>Trbowska – Red Five Point Star<br>Ostani – [[Andraž Hribar]] || Re-wired – Kasabian<br>'''Le Fee – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Call It What You Want – Foster The People |- | 25. 11. || Revolucija? Pa dež je napovedan – Lei'yh<br>Travnik in drevo – Gorazd Lampe<br>'''Mesto Duhov – Bojler''' || Lonely Boy – The Black Keys<br>'''Inevitabile – Giorgia ft. [[Eros Ramazzotti]]'''<br>Wetsuit – The Vaccines |- | 02. 12. || Iskrice – [[Bilbi]] || Show Me The Place – [[Leonard Cohen]] |- | 09. 12. || Samo ti – Sara Kobold || Cold December – Michael Buble |- | 16. 12. || Drobni biseri – [[Katrinas]] || Our Day Will Come – Amy Winehouse |- | 23. 12. || '''Kakšno sonce, kakšen dan – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Ta čas – Maja Keuc<br>Plamen – Siti hlapci || '''Nothing's Real But Love – Rebecca Fergusson'''<br>Hurt – Leona Lewis<br>Cannonball – Little Mix |- | 30. 12. || Electric Manland – Moveknowledgement<br>Kje si lubi – Manouche<br>'''Prekletih bazar – Res Nullius''' || '''Someone like you – Adele'''<br>Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]<br>Girl from Ipanema – Amy Winehouse |} ===2012=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 06. 01. || Moj ša la la – Bališ<br>'''Smaal Tokka za precednika – Small Tokk & Nula Kelvina'''<br>Romanje – Tabu & [[Andrej Šifrer]] || Lego House – Ed Sheeran<br>Somebody That I Used To Know – Gotye & Kimbra<br>'''Home Again – Michael Kiwanuka''' |- | align="center"|2. || 13. 01. || '''Ibo – Avven'''<br>Naše leto, naš glas – Zlatko<br>Strah – Notterdam || '''Black Treacle – [[Arctic Monkeys]]'''<br>The Wolf Is Getting Married – Sinead O'Connor<br>The Daily Mail – Radiohead |- | align="center"|3. || 20. 01. || Če bi – Balladero<br>'''Kaj naj naredim – Sell Out'''<br>Včasih grem – Vulture and the Guru || '''Darkness – [[Leonard Cohen]]'''<br>My Valentine – Paul McCartney<br>Tattoo – Van Halen |- | align="center"|4. || 27. 01. || Screaming in Silence – Katarina Juvančič & Dejan Lapanja<br>'''Krvavi kolaž – [[Res Nullius]]'''<br>Ne najdem več besed – Dasha || Born To Die – Lana Del Rey<br>'''Look Around – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Towers – Bon Iver |- | align="center"|5. || 03. 02. || '''S.P. Blues – Muškat Hamburg'''<br>Balada – Katja Koren<br>Svet je moj – Zen || Melancholy Sky – Goldfrapp<br>'''Love Interruption – Jack White'''<br>Pelican – The Maccabees |- | align="center"|6. || 10. 02. || '''Vzemi me – [[Neisha]]'''<br>1000 mest – Coma Stereo<br>Parfum – [[Omar Naber]] || Give Me All Your Luvin' – Madonna ft. Nicki Minaj & M.I.A.<br>'''We Take Care Of Our Own – Bruce Springsteen'''<br>Titanium – David Guetta ft. Sia |- | align="center"|7. || 17. 02. || Najin dan – Flirrt<br>Jst bom tle – Maya<br>'''Potnik – Eskobars''' || Drunk – Ed Sheeran<br>Gold On The Ceiling – The Black Keys<br>'''In The End – Snow Patrol''' |- | align="center"|8. || 24. 02. || '''Krik izpod mrzlih odej – Skalp'''<br>Tam na koncu drevoreda – Vlado Kreslin<br>Hotel Grm repete 12 – [[Orlek (glasbena skupina)|Orlek]] || Part Of Me – Katy Perry<br>After Midnight – Blink 182<br>'''Will You Still Love Me Tomorrow – [[Amy Winehouse]]''' |- | align="center"|9. || 02. 03. || Once Again – Trash Candy<br>'''Brez obžalovanj – [[Mi2|MI2]]'''<br>Kar je moje – Blu.Sine || Blackout – Anna Calvi<br>'''Blue Jeans – Lana Del Rey'''<br>Sister Heroine – Beth Hart ft. Slash |- | 10. || 09. 03. || N'toko ne obstaja – [[N'toko]] || R U Mine – Arctic Monkeys |- | 11. || 16. 03. || Blizu – [[E.V.A.]] || Don't Stop (Color On The Walls) – Foster The People |- | 12. || 23. 03. || Najina mala skrivnost – Equinoxes || Madonna |- | 13. || 30. 03. || Metulji – Pliš || Dream On – [[Noel Gallagher]]’s High Flying Birds |- | 14. || 06. 04. || '''Knjiga obrazov – [[Gal Gjurin]]'''<br>Morda – Panda<br>Nov nor čas – Heavenix || Bridge Burning – Foo Fighters<br>Endless Love – Lionel Richie & Shania Twain<br>'''Not Supposed To Sing The Blues – [[Europe]]''' |- | 15. || 13. 04. || '''Poslušaj – [[Avtomobili]]'''<br>Get to know me – LeeLoojamais<br>Čarovnija – Peter Lovšin & Španski Borci || Ill Manors – Plan B<br>'''Never Let Me Go – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>You're a lie – Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators |- | 16. || 20. 04. || '''Senca – [[Tinkara Kovač]]'''<br>Čudež − Papir<br>? || '''Live To Rise – [[Soundgarden]]''' |- | 17. || 27. 04. || Zadnji poljub – Nude<br>Sam – Trkaj ft. [[Jadranka Juras]]<br>'''Dirka za notranji mir – [[BO!]]''' || Jackson – Florence & The Machine ft. Josh Homme<br>'''Hit Or Miss – Tom Jones'''<br>Trouble Town – Jake Bugg |- | 18. || 04. 05. || Način – Papir ft. [[Boštjan Gombač]] in Maja Keuc<br>Tistega dne – Hiša<br>'''Delejmo Watrwake – Smaal Tokk & Nula Kelvina''' || Sixteen Saltines – Jack White<br>'''Princess Of China – [[Coldplay]] ft. [[Rihanna]]'''<br>Dead And Gone – The Black Keys |- | 19. || 18. 05. || Oprosti mi – Elefant || Rocky Ground – Bruce Springsteen |- | 20. || 25. 05. || '''Nisem še vrgel – Nula Kelvina'''<br>Tvoje moje – [[Muff]]<br>Bombon – Katarina Mala || '''Guardian – [[Alanis Morissette]]'''<br>Varud – Sigur Ros<br>Perfect World – Gossip |- | 21. || 01. 06. || Niti en dan – Flamie<br>Kaj naj – Emkej & Polona<br>'''Več od lajfa – Zlatko''' || Timebomb – Kylie Minogue<br>'''Legendary Child – [[Aerosmith]]'''<br>Wide Awake – Katy Perry |- | 22. || 08. 06. || Telstar – [[Severa Gjurin|Severa]] in [[Gal Gjurin]] || Euphoria – Loreen |- | 23. || 15. 06. || Od višine se zvrti – [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]]<br>Led s severa – Big Foot Mama<br>'''Samo edini – [[Siddharta]]''' || '''Bohemian Rhapsody – [[Queen]]'''<br>Like A Prayer – Madonna<br>Sweet Child O' Mine – Guns'n'Roses |- | 24. || 22. 06. || Riot Act – [[Tide]]<br>Kako si kaj? – Katja Koren<br>'''Rock'n'roll – Res Nullius''' || Big Bright World – Garbage<br>Disconnected – Keane<br>'''Spectrum – Florence & The Machine''' |- | 25. || 29. 06. || Never Ever – Can of Bees<br>'''Tako lepo mi je – [[Maja Keuc]]'''<br>Bag Full Of Weed – Bro || No Church In The Wild – Kanye West & Jay-Z<br>'''Call Me Maybe – Carly Rae Jepsen'''<br>Only The Horses – Scissor Sisters |- | 26. || 06. 07. || Elektrošok – Lei'yh || White Light – George Michael |- | 27. || 13. 07. || Napaka – Ultra || Runaways – [[The Killers]] |- | 28. || 20. 07. || Poišči me srečno – [[Demetra Malalan]] || Survival – [[Muse]] |- | 29. || 27. 07. || One Love – Emkej ft. Polona<br>There Will Be Boys – Katja Šulc<br>'''Stereotipi – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. Adam''' || Blow Me (One Last Kiss) – Pink<br>Winner – Pet Shop Boys<br>'''New Day – Alicia Keys''' |- | 30. || 03. 08. || Pingvin – Društvo mrtvih pesnikov<br>Te čakam – [[In & Out (glasbena skupina)|In & Out]]<br>'''Vidim ti v očeh – Eskobars''' || '''Hurts Like Heaven – Coldplay'''<br>Whistle – Flo Rida<br>Settle Down – No Doubt |- | 31. || 10. 08. || Smisel – [[Anja Baš]] || Come Together – Arctic Monkeys |- | 32. || 17. 08. || Immitation of Life – Siddharta || Brendan's Death Song – Red Hot Chilli Peppers |- | 33. || 24. 08. || '''Losing My Religion – [[Elvis Jackson]]'''<br>Texarcana – Vlado Kreslin & Bambi Molesters<br>Drive – Polona Kasal || <small>Wish You Were Here – Ed Sheeran, Richard Jones, [[Nick Mason]] & Mike Rutheford</small> |- | 34. || 31. 08. || March Of The Finest – Werefox<br>'''Tam na koncu drevoreda – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Kratko ampak sladko – Pastichon || That Girl – The Noisettes<br>Madness – Muse<br>'''Little Talks – Of Monsters And Men''' |- | 35. || 07. 09. || Moja dežela – Jernej Zoran & Janez Lamovšek<br>'''Hudič – [[Zoran Predin]] & Coverlover'''<br>Škripnu lep – Nula Kelvina || Little Black Submarines – The Black Keys<br>Teenage Icon – The Vaccines<br>'''Lover Alot – Aerosmith''' |- | 36. || 14. 09. || '''Dragi – [[Nana Milčinski]]'''<br>Kaj si hotel – Avtomobili<br>Med postajami – Melodrom || '''I'm Shakin' – Jack White'''<br>We Are Never Getting Back Together – Taylor Swift<br>Under the Westway – Blur |- | 37. || 21. 09. || Nova revolucija – [[Red Five Point Star]] || I Gotsta Get Paid – [[ZZ Top]] |- | 38. || 28. 09. || '''The Ascent Of A Man – The Tide'''<br>Užitek na Replay – Big Foot Mama<br>Grem – Drago Mislej Mef & NOB || Ride – Lana Del Rey<br>'''When A Blind Man Cries – [[Metallica]]'''<br>Flower – Kylie Minogue |- | 39. || 05. 10. || '''Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]]'''<br>Skrivnost – Nikka<br>Moje oči – Neon Spektra || '''Diamonds – Rihanna'''<br>Anna Sun – Walk the Moon<br>Night Light – Jessie Ware |- | 40. || 12. 10. || Kako si kaj? – Katja Koren<br>Believe – Tide<br>'''Kdo miži – T.M.S. Crew''' || Don't You Worry Child – Swedish House Mafia ft. John Martin<br>'''Skyfall – [[Adele]]'''<br>Miss Atomic Bomb – The Killers |- | 41. || 19. 10. || '''Bogatun – [[Niet]]'''<br>Remember – Trash Candy<br>Vse ti dam – Jernej Zoran || '''Doom and Gloom – [[The Rolling Stones]]'''<br>Looking Hot – No Doubt<br>Rock & Roll Love Affair – Prince |- | 42. || 26. 10. || Še malo – [[Rudi Bučar]] || Hurts Like Heaven – Coldplay |- | 43. || 02. 11. || '''Superfajn – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Lion's Throat – Barely Modern<br>Kar ti pripada – Mast || '''Girl on Fire – Alicia Keys'''<br>Un angelo disteso al sole – Eros Ramazzotti<br>Mountain Sound – Of Monsters And Men |- | 44. || 09. 11. || Popolno – [[Flirrt]] || Lover of the Light – Mumford & Sons |- | 45. || 16. 11. || Nothing Special – DaJohn & Hamo || The Sunset Sleeps – Red Hot Chilli Peppers |- | 46. || 23. 11. || Moj krog – T.M.S. Crew || Locked Out Of Heaven – Bruno Mars |- | 47. || 30. 11. || Zaljubi se v življenje – Nana Milčinski || What Could Have Been Love – Aerosmith |- | 48. || 07. 12. || Recidiv – [[The Drinkers]] || I Feel It In My Bones – The Killers |- | 49. || 14. 12. || Ko tvoja sem še bila – [[Bilbi]] || Brand New Me – Alicia Keys |- | 50. || 21. 12. || Nisem kriv II. – Gal Gjurin<br>Nisva sama – Electrix<br>'''Kostanjeva mandolina – Kosta''' || '''Missing You – [[Green Day]]'''<br>One Day/Reckoning Song – Asafa Avidana<br>Breezeblocks – Alt-J |- | 51. || 28. 12. || Miren – [[Melanholiki]] || Babel – Mumford & Sons |} ===2013=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 04. 01. || Bonsai (Tribal) – [[Siddharta]] || Memory of the Future – Pet Shop Boys |- | align="center"|2. || 11. 01. || Malo fantazije – Demetra Malalan<br>DNK – Heavenix<br>'''Včeraj – Nula Kelvina''' || Black Chandelier – Biffy Clyro<br>Street Jesus – Aerosmith<br>'''Where Are We Now? – [[David Bowie]]''' |- | align="center"|3. || 18. 01. || '''Nebo nad Berlinom – [[Društvo mrtvih pesnikov]]'''<br>Viva La Revolucion – Mirko Brass Band<br>You're A Tree And I'm A Baloon – Maja Keuc || Who Did That To You (Django Unchained) – John Legend<br>'''Hometown Gypsy – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Standing In The Sun – Slash, Myles Kennedy & The Conspirators |- | align="center"|4. || 25. 01. || Moje misli – Foršus<br>Ob tebi bom ostal – [[Jan Plestenjak]]<br>'''Samota – Sell Out''' || Suit & Tie – Justin Timberlake ft. Jay-Z<br>Don't Save Me – Haim<br>'''My Life – [[50 Cent]] ft. [[Eminem]] & Adam Levine''' |- | align="center"|5. || 01. 02. || Follow Me – Justin's Case || Heaven – [[Depeche Mode]] |- | align="center"|6. || 08. 02. || '''Na drugem koncu – Elefant'''<br>Ti greš – Nina Pušlar<br>Ujet – Semo & Sonics || '''X-Kid – [[Green Day]]'''<br>Always Allright – Alabama Shakes<br>If You’re Never Gonna Move – Jessie Ware |- | align="center"|7. || 15. 02. || Še en dan – [[Mi2]] || Jubilee Street – [[Nick Cave]] & The Bad Seeds |- | align="center"|8. || 22. 02. || Bar pozabe – [[Avtomobili]] || Whispers in the Dark – Mumford & Sons |- | align="center"|9. || 08. 03. || '''Premakni se k meni – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Tvoja sreča – 2B<br>Kisik – Jernej Zoran & Lara Poreber || '''Tangled Up – Caro Emerald'''<br>Mirrors – Justin Timberlake<br>Bad Mood – The Vaccines |- | 10. || 15. 03. || Ni dovolj – Eskobars || Gotta Get Over – [[Eric Clapton]] ft. Chaka Khan |- | 11. || 22. 03. || '''Good Deeds – [[Happy Ol' McWeasel|Happy Ol'McWeasel]]'''<br>Jutranja rosa – Flora & Paris<br>Don't Try – Zebra Dots || Radioactive – Imagine Dragons<br>Kasno je za ljubav – Urban & 4<br>'''Biblical – Biffy Clyro''' |- | 12. || 29. 03. || Zakaj greš mimo – [[Nana Milčinski]] || Soothe My Soul – Depeche Mode |- | 13. || 05. 04. || Cesta – Polona Kasal || Recovery – Frank Turner |- | 14. || 12. 04. || Rožice – Hamo & Tribute 2 Love || She Makes Me Happy – Rod Stewart |- | 15. || 19. 04. || Če svet me pušča v dvomih – LadyBird || Imagine It Was Us – Jessie Ware |- | 16. || 26. 04. || Ni te več – Vasko Atanasovski || My God Is The Sun – [[Queens of the Stone Age]] |- | 17. || 03. 05. || '''Vstati in obstati – Mi2'''<br>Sanje – Nula Kelvina<br>Zaplezali smo se – Zoran Predin & Coverlover || '''Blind – Hurts'''<br>Get Lucky – Daft Punk ft. Pharell Williams<br>It's Allright, It's OK – Primal Scream |- | 18. || 10. 05. || '''Rush Hour – [[Trash Candy]]'''<br>December Lights – [[John F. Doe|John Doe]]<br>Rdeča kapica – [[BHC]] ft. Mirko || '''Panic Station – [[Muse]]'''<br>Alive – Empire Of The Sun<br>#Beautiful – Mariah Carey ft. Miguel |- | 19. || 17. 05. || Novo upanje – Momento || Mermaids – Nick Cave & The Bad Seeds |- | 20. || 24. 05. || Pozitivne misli – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Liquid Lunch – Caro Emerald |- | 21. || 31. 05. || Vreme za rock'n'roll – [[Big Bibls Brothers Band]] || Don’t Forget Who You Are – Miles Kane |- | 22. || 07. 06. || Dekle z naslovnice – Anu || Every Little Thing – Eric Clapton |- | 23. || 14. 06. || '''Še imam te rad – [[Nude]]'''<br>Goalless Confessions – Dandelion Children<br>Insane – Eight Bomb || '''Came Back Haunted – [[Nine Inch Nails]]'''<br>Fiction – The XX<br>Still Swinging – Papa Roach |- | 24. || 21. 06. || Anavrin || [[Black Sabbath]] |- | 25. || 28. 06. || Danaja – Polona Kasal || Do I Wanna Know? – [[Arctic Monkeys]] |- | 26. || 05. 07. || Hvala za ribe – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Right Action – Franz Ferdinand |- | 27. || 12. 07. || Stene padejo – Lei'yh<br>'''Stara gara – [[I.C.E.]]'''<br>Petek dan za metek – [[Zablujena generacija]] || '''Kiss of Fire – [[Hugh Laurie]] & Gaby Moreno'''<br>Home Again – Elton John<br>Instant Crush – Daft Punk ft. Julian Casablancas |- | 28. || 19. 07. || '''Kako lepo te srečat bo spet – E.V.A.'''<br>En od naju – D'Neeb<br>Men si fensi – Manouche || Unbelievers – Vampire Weekend<br>Lovesick – Peace<br>'''Too Many Friends – [[Placebo (skupina)|Placebo]]''' |- | 29. || 26. 07. || To je to – Gal Gjurin & Nina Pušlar<br>Mars in Venera – Tinkara Kovač<br>'''Palme gorijo – [[Avtomobili]]''' || Supersoaker – Kings of Leon<br>Holy Grail – Jay Z ft. Justin Timberlake<br>'''I Sat By The Ocean – Queens of the Stone Age''' |- | 30. || 02. 08. || '''Pelji me – Da Phenomena'''<br>Objem <small>(rmx)</small> − Papir<br>? || '''Valentine's Day – David Bowie''' |- | 31. || 09. 08. || '''Padam dol – [[Sausages]]'''<br>Ura je 8 – [[Lea Sirk]]<br>Daj, upaj si – Katja Koren || '''Estate – Jovanotti'''<br>Lose Yourself To Dance – Daft Punk ft. Pharrell Williams<br>Dance Apocalyptic – Janelle Monáe |- | 32. || 16. 08. || Češnjev cvet – Panda || Comme ci, comme ça – [[Zaz (pevka)|Zaz]] |- | 33. || 23. 08. || '''Mind Business – [[N'toko|N'Toko]]'''<br>Pod staro jablano – Niet in Severa<br>Ujet – Semo & Sonics || '''Why'd You Only Call Me When You’re High? – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Burn – Ellie Goulding<br>Melody Calling – The Vaccines |- | 34. || 30. 08. || Učer, dons, jutr – T.M.S Crew & Zlatko || Do Or Die – [[30 Seconds to Mars]] |- | 35. || 06. 09. || Nova dvajseta – [[Gušti]] || Should Be Higher – Depeche Mode |- | 36. || 13. 09. || '''Brezpotje – Momento'''<br>Novi svet – Siddharta in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]]<br>Spomni se – I.C.E. || '''Wait for Me – Kings of Leon'''<br>The Perfect Life – Moby & Wayne Coyne<br>New – Paul McCartney |- | 37. || 20. 09. || Cesar je še vedno nag – Adam || Practical Arrangment – [[Sting]] |- | 38. || 27. 09. || Dejva bit čist bliz – Hamo & Tribute 2 Love || Sirens – [[Pearl Jam]] |- | 39. || 04. 10. || Spomni se – I.C.E. || You Make Me – [[Avicii]] |- | 40. || 11. 10. || Matrix World – The Tide || What Doesn't Kill You – Jake Bugg |- | 41. || 18. 10. || Dež – E.V.A. || King of Everything – Boy George |- | 42. || 25. 10. || '''Moje laži – [[Danilo Kocjančič]] & Friends'''<br>I Guess – Balladero<br>S sekiro me po glavi useki – Kuga || Lifted – Naughty Boy ft. Emeli Sandé<br>You're Nobody 'Til Somebody Loves You – James Arthur<br>'''Cheating – John Newman''' |- | 43. || 01. 11. || Bojna črta – Društvo mrtvih pesnikov || Go Gentle – Robbie Williams |- | 44. || 08. 11. || Margita – Zoran Predin<br>'''Hodim naprej – Eskobars'''<br>Najboljša leta – Drago Mislej - Mef || '''The Monster – Eminem ft. [[Rihanna]]'''<br>NYC – Dido<br>Afterlife – Arcade Fire |- | 45. || 15. 11. || '''Mesto idej – Anavrin'''<br>Love Is Gone – Tide<br>Čas ustavil bi – Zablujena generacija || '''One for the Road – Arctic Monkeys'''<br>I Belong To You – Caro Emerald<br>Quale senso abbiamo noi – Zucchero |- | 46. || 22. 11. || Nekoč, nekje – Tabu || La Flaca – Santana ft. Juanes |- | 47. || 29. 11. || The Fall – Torul || High Hopes – Bruce Springsteen |- | 48. || 06. 12. || Granata – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] || Ordinary Love – [[U2]] |- | 49. || 13. 12. || Ona ne spi – [[Niet]] || Christmas in L.A. – [[The Killers]] |- | 50. || 20. 12. || Zvezdni prah – [[Neisha]] || White Christmas – [[Bad Religion]] |- | 51. || 27. 12. || '''Drugačna – Indigo'''<br>Sanjska – [[Billysi]]<br>Little Love Pretender – The Tide || '''Team – Lorde'''<br>Losing Sleep – John Newman<br>Forever – Haim |} ===2014=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 03. 01. || '''Geronimo – [[Čedahuči]]'''<br>Kino Udarnik – [[Čao Portorož (glasbena skupina)|Čao Portorož]]<br>Ta stol – Bossa De Novo || '''XO – [[Beyoncé|Beyonce]]'''<br>Black Skinhead – Kanye West<br>Adore You – Miley Cyrus |- | align="center"|2. || 10. 01. || The Redneck Genius Story – Werefox || I'd Rather Be High – [[David Bowie]] |- | align="center"|3. || 17. 01. || Pohitiva – Phonomonics || Goodbye Yellow Brick Road – Sara Bareilles |- | align="center"|4. || 24. 01. || '''Lažji kot misel – Jacuzzy'''<br>Vzem' si čas – Anu<br>Sončen – GoGS ft. Mitja Drčar || '''Blue Moon – Beck'''<br>Can't Remember To Forget You – Shakira ft. Rihanna<br>Demons – Imagine Dragons |- | align="center"|5. || 31. 01. || Common Sense – Karmakoma || Coming Of Age – Foster The People |- | align="center"|6. || 07. 02. || Get A Grip – Gramatik ft. Gibbz<br>Na Golici (pod goro) – Nula Kelvina<br>'''Njena pot – Lavender''' || Invisible – U2<br>Tu sei lei – Ligabue<br>'''Just Like Fire Would – Bruce Springsteen''' |- | align="center"|7. || 14. 02. || '''Domotožja – Papir'''<br>Backstage Games – Milk Drinkers ft. Mara<br>Najin svet – Nikka || '''A Song About Love – Jake Bugg'''<br>Cambia-menti – Vasco Rossi<br>Runaway Baby – Bruno Mars |- | align="center"|8. || 21. 02. || Morti enkrat spet – [[Tadej Vesenjak]]<br>'''Zadnja noč – Foršus'''<br>Drevo – Bossa De Novo || '''Arabella – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Can't Rely On It – Paloma Faith<br>PretzelBodyLogic – Prince |- | align="center"|9. || 28. 02. || Rumeno sonce – BHC<br>'''Bored of Canada – [[Kleemar]]'''<br>Ta moment – Semo || '''Lightning Bolt – [[Pearl Jam]]'''<br>Let Her Down Easy – George Michael<br>Money On my Mind – Sam Smith |- | 10. || 07. 03. || The Whistleblowers – [[Laibach]] || Not A Bad Thing – [[Justin Timberlake]] |- | 11. || 14. 03. || Kralj – Anavrin || Magic – [[Coldplay]] |- | 12. || 21. 03. || To ni blues – [[Bilbi]] || No Rest For The Wicked – Lykke Li |- | 13. || 28. 03. || Luzer – Drago Mislej Mef in NOB<br>'''Shotgun Seat – EightBomb'''<br>Sijoča kulisa – Robert Jukič & [[Mia Žnidarič]] || '''Fever – Black Keys'''<br>Liar, Liar – Chris Cab<br>There Is No Other Time – Klaxons |- | 14. || 04. 04. || Pesem o teb – Carpe Diem ft. [[6 Pack Čukur]]<br>I Believe In ... – Elvis Jackson<br>'''Na vrh sveta – [[I.C.E.]]''' || The Man – Aloe Blacc<br>'''She Used To Love Me A Lot – [[Johnny Cash]]'''<br>Stay With Me – Sam Smith |- | 15. || 11. 04. || Dej povej – Eskobars<br>'''1000-e luči – [[BO!]]'''<br>Premlad prestar – Sausages || Heavy Seas Of Love – Damon Albarn<br>'''Fresh Strawberries – [[Franz Ferdinand]]'''<br>Heaven Knows – The Pretty Reckless |- | 16. || 18. 04. || '''Feniks – Elefant'''<br>Burning – Thomas March & The Snail Collective<br>Prazna vsebin – Gromofon || '''Greens and Blues – Pixies'''<br>Ti penso raramente – Biagio Antonacci<br>Rumble – Kelis |- | 17. || 25. 04. || '''Scotch – Hamo & Tribute2Love'''<br>Jutranji striptis (2014) – Flirrt<br>Naumi – T.M.S. Crew || Hideaway – Kiesza<br>'''West Coast – Lana Del Rey'''<br>Tennis Court – Lorde |- | 18. || 02. 05. || Kratek stik – [[Big Foot Mama]] & Nina Kay || Lazaretto – Jack White |- | 19. || 09. 05. || Ljubo doma – Čedahuči || A Sky Full Of Stars – Coldplay |- | 20. || 16. 05. || Ne tvegaj vsega, ker lahko ti uspe – Neca Falk<br>'''Eurovision – Laibach'''<br>Lahko si za, lahko si proti – [[Don Mentony Band]] || Calm After The Storm – The Common Linnets |- | 21. || 23. 05. || '''Bele zastave – Eskobars'''<br>Ali je še kaj prostora tam na jugu? – Severa Gjurin<br>Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || '''Smooth Sailing – [[Queens of the Stone Age]]'''<br>Imidiwan – Bombino<br>Swallowed Whole – Pearl Jam |- | 22. || 30. 05. || Male vojne – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Walk Me to the Bridge – Manic Street Preachers |- | 23. || 06. 06. || '''Stara duša – [[Mi2]]'''<br>Čas za sanje – Polona Leben & Electric Boogie<br>Znal je biti jezen – Drago Mislej - Mef || Eez-eh − Kasabian<br>'''Bullet in the Brain – The Black Keys'''<br>? |- | 24. || 13. 06. || Nenavadno je OK – King FOO || Budapest – George Ezra |- | 25. || 20. 06. || Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Don't Matter – Kings of Leon |- | 26. || 27. 06. || Valovi − In & Out ft. Trkaj<br>'''Hot Air – Alice Blue'''<br>Bolj kot drugi – Robert Jukič in Nina Vodopivec || Here for You – Gorgon City ft. Laura Welsh<br>'''Tough Love – Jessie Ware'''<br>? |- | 27. || 04. 07. || '''Ljubavi (unplugged) – Leeloojamais'''<br>Roll The Dice – The Tide<br>Figure v škatlah – 2B || Messed Up Kids – Jake Bugg<br>'''Pretty Hurts – Beyonce'''<br>Show Me a Miracle – Klaxons |- | 28. || 11. 07. || Okej, okej, okej, okej – Bas in glas || The Chamber – Lenny Kravitz |- | 29. || 18. 07. || Danes si tu – Demetra Malalan ft. Shorti<br>'''En knc wade – Smaal Tokk & Nula Kelvina'''<br>Na kavču – Žiga Rustja || Chandelier – Sia<br>'''Am I Wrong – Nico & Winz'''<br>? |- | 30. || 25. 07. || Comes Love – Katja Šulc || Tacky – [[»Weird Al« Yankovic]] |- | 31. || 01. 08. || Kok high – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. [[Nipke]] || Rainbow – [[Robert Plant]] |- | 32. || 08. 08. || Brave Men – [[Gramatik]] ft. Eskobars || Do It Again – Röyksopp & Robyn |- | 33. || 15. 08. || Dež ni bil kriv – [[Neca Falk]] || Habits (Stay High) – Tove Lo |- | 34. || 22. 08. || Canis – RondNoir || Thinking Out Loud – Ed Sheeran |- | 35. || 29. 08. || Plešem − GoGs ft. Anja Kramar<br>Hard Times − [[DJ Umek|Umek]] & Mike Vale ft. Chris The Voice<br>'''Kresnice – Indigo''' || Oblivion − Bastille<br>Down the Wrong Way − Chrissie Hynde & Neil Young<br>'''True Love – Coldplay''' |- | 36. || 05. 09. || '''Je mimo leto – Čedahuči'''<br>Muza – Denis Ali<br>Živim ljubezen – Nina Pušlar|| Iron Sky – Paolo Nutini<br>'''Almost Like the Blues – Leonard Cohen'''<br>Blame It on Me − George Ezra |- | 37. || 12. 09. || Tebe (Te imam) – [[Vesna Zornik]] & TangoApasionada || The Miracle (Of Joey Ramone) – [[U2]] |- | 38. || 19. 09. || '''Ne sprašuj – Alkimia'''<br>Ujeta − Jamirko & Maya<br>Moodswings − Moveknowledgement || Rainy Day Woman − Kat Edmonson<br>'''Clouds – Prince'''<br>? |- | 39. || 26. 09. || Moj svet – [[Jernej Zoran]] feat. Hamo || Stay Gold – First Aid Kit |- | 40. || 03. 10. || Čista jeba – Mi2 || There Must Be More To Life Than This – [[Queen]] ft. [[Michael Jackson]] |- | 41. || 10. 10. || '''NeRazumem – Jacuzzy Krall'''<br>Go disco go – Koala Voice<br>Pobegni z mano – Sara Jagrič || Loop De Li – Bryan Ferry<br>Yellow Flicker Beat − Lorde<br>'''Happy Idiot – TV on the Radio''' |- | 42. || 17. 10. || Nikoli dovolj – Anu<br>Sladka svetloba – Avtomobili<br>'''Down – Fed Horses''' || '''Play Ball – [[AC/DC]]'''<br>The Days – Avicii ft. Robbie Williams<br>? |- | 43. || 24. 10. || Štekaš? – Bajta 13<br>Dan v jeseni tih – Marko Grobler Band<br>'''To je to (za ta denar) – San Diego''' || Something from Nothing − Foo Fighters<br>'''Louder Than Words – [[Pink Floyd]]'''<br>? |- | 44. || 31. 10. || '''Kam – [[Aleksander Mežek]]'''<br>Jebiveter junior − [[Lačni Franz]]<br>All – Torul || Baby Don't Lie – Gwen Stefani<br>These Days − Take That<br>'''Be Lucky – [[The Who]]''' |- | 45. || 07. 11. || '''Tišina – Čedahuči'''<br>Kličem te − [[Alenka Godec]]<br>Nora noč – Leonart || In the Heat of the Moment – [[Noel Gallagher]]'s High Flying Birds |- | 46. || 14. 11. || Bossanova – Laibach || Every Breaking Wave – U2 |- | 47. || 21. 11. || Moj pogled na svet – [[Peter Lovšin]] in Španski borci || Ten Tonne Skeleton – Royal Blood |- | 48. || 28. 11. || Pol – Hamo & Tribute To Love || Uptown Funk – Mark Ronson ft. Bruno Mars |- | 49. || 05. 12. || '''Če bi vedel – Elefant'''<br>Aha − Muff<br>Aleluja − Lačni Franz || '''Hold Back The River – James Bay'''<br>Guirrero − Marco Mengoni<br>Like I Can − Sam Smith |- | 50. || 12. 12. || Ti to lahko – Zlatko & [[Nina Pušlar]] || Rock Or Bust – AC/DC |- | 51. || 19. 12. || '''Belo, belo – BO!'''<br>Kitara leti v nebo – Bilbi<br>Podoknica – Leonart || '''Have Yourself a Merry Little Christmas – Sam Smith'''<br>Joel, the Lump of Coal − The Killers ft. Jimmy Kimmel<br>? |- | 52. || 26. 12. || Nekoč, nekje – Tabu || Snap Out Of It – Arctic Monkeys |} ===2015=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 02. 01. || Strel v koleno – MI2<br>Alles Klar – Lei'yh<br>'''Se še spomniš (Peter Penko rmx) – Indigo''' || The Hanging Tree – James Newton Howard ft. Jennifer Lawrence<br>'''Living for Love – [[Madonna]]'''<br>? |- | align="center"|2. || 09. 01. || Jadra – [[Raiven]]<br>'''Popoln dan – Sell Out'''<br>Lay Me Down – The Tide || Lips Are Movin – Meghan Trainor<br>Sabato – Jovanotti<br>'''Miracles – [[Coldplay]]''' |- | align="center"|3. || 16. 01. || '''Med s trebuha – Nula Kelvina'''<br>Hands – Fed Horses<br>Pozab na bonton – [[Clemens]] || Love Me Harder – Ariana Grande ft. The Weeknd<br>Only One − Kanye West ft. Paul McCartney<br>'''Sugar – Maroon 5''' |- | align="center"|4. || 23. 01. || Any Place To Go – Elvis Jackson<br>'''Pegasti milijonar – [[Alma Merklin|Alma]]'''<br>Jzn – Smaal Tokk || Love Me Like You Do – Ellie Goulding<br>'''Magnifico – Fedez ft. Francesca Michielin'''<br>? |- | align="center"|5. || 30. 01. || '''Kaj bo – Žiga Rustja'''<br>Nothing – Koala Voice<br>Tri lejta – [[ŠKM banda]] || '''Nasty – The Prodigy'''<br>Incanto – Tiziano Ferro<br>Handsome – The Vaccines |- | align="center"|6. || 06. 02. || Hladne noči – Eskobars<br>Tell Me What U want – Can Of Bees<br>'''Original – [[Carpe Diem]]''' || Cassy O' – George Ezra<br>'''FourFiveSeconds – [[Rihanna]], Kanye West & [[Paul McCartney]]'''<br>? |- | align="center"|7. || 13. 02. || V hiši večnih sanj – [[Alex Volasko]]<br>Live in Hope – NoAir<br>'''Ljubim – Ditka''' || Right Here, Right Now – Giorgio Moroder ft. [[Kylie Minogue]] |- | align="center"|8. || 20. 02. || Sound Of Boogie – EightBomb<br>'''Pesem od včeraj – [[Bilbi]]'''<br>Še vedno živ – Charlie Butter Fly || '''What Kind Of Man – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>Fatti avanti amore – Nek<br>King – Years and Years |- | align="center"|9. || 27. 02. || '''Sem kakor ti – [[Okttober]]'''<br>Fall In Love – Arsov<br>Pleši z mano – Društvo mrtvih pesnikov || Bloodstream – Ed Sheeran<br>'''Pray To God – Calvin Harris ft. Haim'''<br>Style – Taylor Swift |- | 10. || 06. 03. || Mava to – Clemens<br>'''Nehi težit – [[Katarina Mala]]'''<br>Ko drviš čez poljane – Čedahuči || '''Orphan – [[Toto (glasbena skupina)|Toto]]'''<br>I'm a Ruin – Marina and the Diamonds<br>Fade Out Lines – The Avener |- | 11. || 13. 03. || Nov dan – Jernej Zoran & Lara Poreber<br>'''Away – [[Happy Ol' McWeasel]]'''<br>Z roko v roki – Kevin Koradin & [[Anika Horvat]] || Someone New – Hozier<br>Mi verdad – Mana ft. Shakira<br>'''Believe – Mumford & Sons''' |- | 12. || 20. 03. || '''Vse mogoče – [[I.C.E.]]'''<br>Igra je igra – Gal Gjurin in Temna godba<br>Ne grem se več – Demetra Malalan || Heavy Is the Head – Zac Brown Band<br>'''Gli immortali – Jovanotti'''<br>? |- | 13. || 27. 03. || Le za njo – Robert Jukič in Ana Bezjak<br>Slow Down (Remix) − LastDayHere<br>'''Terasa – Pliš''' || Never Gave Nobody Trouble – [[Leonard Cohen]] |- | 14. || 03. 04. || Kozlam – Dan D<br>Hollywood kitsch – Daša Gradišek<br>'''The Balance – Torul''' || I'll Be There – Chic ft. Nile Rodgers<br>Instant Crush − Natalie Imbruglia<br>'''Crystals – Of Monsters and Men''' |- | 15. || 10. 04. || '''Gozdna vila – Hulahoop'''<br>Naj zadnji ugasne luč – Lačni Franz<br>Jutro – 2B || Exploitation − Róisín Murphy<br>Hold My Hand − Jess Glynne<br>'''Real Real Gone – Van Morrison ft. Michael Buble''' |- | 16. || 17. 04. || Kaplja − [[Demolition Group]]<br>'''Julija – San di ego'''<br>Native Son – Gramatik ft. Raekwon & Orlando Napier || Alla fine del mondo – Eros Ramazzotti |- | 17. || 24. 04. || '''Istanbul – Neomi'''<br>Musicus – Mit<br>Sober – Fed Horses || See You Again − Wiz Khalifa ft. Charlie Puth<br>The Wolf − ?<br>'''Don't Wanna Fight – Alabama Shakes''' |- | 18. || 01. 05. || Tivoli – [[Magnifico]]<br>[[Here for You (skladba, Maraaya)|Here for You]] – [[Maraaya]]<br>'''Maškerada – Nula Kelvina''' || No Way No – Magic!<br>'''Ship To Wreck – Florence + The Machine'''<br>Shut Up And Dance – Walk The Moon |- | 19. || 08. 05. || Keramičarski bluz – 6Pack Čukur<br>Z mano greš – Alma<br>'''Tiho – Hamo & Tribute 2 Love ft. Vlado Kreslin''' || 2Shy – Shura<br>Rimani tu – Raf<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 20. || 15. 05. || Ocean − Tinkara Kovač<br>Ko sama boš – Anej Piletič<br>'''Light My Cigar, Please – Emiljo A.C. ft. Sinead McCarthy & Pinta''' || Quicksand – Caro Emerald<br>'''Congregation – [[Foo Fighters]]'''<br>Big Girls Cry – Sia |- | 21. || 22. 05. || V srce – Cover Lover<br>'''The Good Old Days – [[Koala Voice]]'''<br>Presežna vrednost bivanja – N3L || '''Never Let You Go – Rudimental'''<br>Did You Hear The Rain – George Ezra<br>New York Raining – Charles Hamilton ft. Rita Ora |- | 22. || 29. 05. || Pozitiv – Jacuzzy Krall<br>Rider – John F. Doe<br>'''Cukr pop – I.C.E.''' || The Giver (reprise) – Duke Dumont<br>'''Sunny Side Up – Faith No More'''<br>Heroes – Måns Zelmerlöw |- | 23. || 05. 06. || '''Ledena – [[Siddharta]]'''<br>Brez skrbi − Samo Budna<br>Stisn se k men – Manouche ft. Alenka Godec || '''Hey Mama – [[David Guetta]] ft. Nicki Minaj & Afrojack'''<br>Bad Blood – Taylor Swift ft. Kendrick Lamar<br>Ong Ong – Blur |- | 24. || 12. 06. || Kot sva bila – Bilbi<br>'''Se ti laže – [[Sausages]]'''<br>V živo – [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] || '''Mercy – [[Muse]]'''<br>Guai – Vasco Rossi<br>Want To Want Me – Jason Derulo |- | 25. || 19. 06. || '''Gud vajb – Trifekta'''<br>Mislila sva, da nama bo uspelo – Niet<br>Jutro – 2B || I Can Change – Brandon Flowers<br>Today, Today, Today – James Taylor<br>'''Can't Feel My Face – The Weeknd''' |- | 26. || 26. 06. || Solze iz neba − Dan D<br>'''Mending Fences – Alice Blue'''<br>Ljubim tvojo tišino – [[Via Ofenziva]] || Dreams – Beck<br>Buon viaggio – Cesare Cremonini<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 27. || 03. 07. || Všeč tko k je – Nipke<br>Sunrise – Benjamin Shock ft. Skyla<br>'''Ja, pa ja – Drago Mislej Mef in N.O.B.''' || Let It Go – James Bay<br>'''Pressure Off – [[Duran Duran]] ft. Janelle Monae & Nile Rodgers'''<br>No Sleeep – Janet Jackson |- | 28. || 10. 07. || Nekaj med nama − [[Iztok Novak - Easy]]<br>'''Ne gledam nazaj – Los Ventilos ft. Tokac'''<br>Vikend zvezda – Dream On || Shine – Years & Years<br>'''Feeling Good – Ms. Lauryn Hill'''<br>Like I'm Gonna Lose You – Meghan Trainor ft. John Legend |- | 29. || 17. 07. || Iluzija – Eskobars<br>'''Js in ti – [[Čedahuči]]'''<br>Najine barve – Jernej Zoran & Lara || Coffee – Miguel<br>'''L'estate addòsso – Jovanotti'''<br>Song for Someone – U2 |- | 30. || 24. 07. || '''Preden zaspim – [[Vlado Kreslin]]'''<br>All – Torul<br>Misliš na vse – [[Zgrešeni primeri]] || '''Love Is – Rod Stewart'''<br>#SundayFunday – Magic!<br>Come And Get It – John Newman |- | 31. || 31. 07. || '''Nov dan – Leonart'''<br>Kaj nam fali – [[Zmelkoow]]<br>Moje muze − Mi2 || That's How You Know – Nico & Winz<br>'''Eventually – Tame Impala'''<br>Glitterball – Sigma ft. Ella Henderson |- | 32. || 07. 08. || V mestu je vroče – Skova & Eva Beus<br>'''Tell Me What U Want – Can of Bees'''<br>To je u men – T.M.S. Crew || '''What You Don't Do – Lianne La Havas'''<br>The Party (This Is How We Do It) − Joe Stone ft. Montell Jordan<br>Leave a Trace – Chvrches |- | 33. || 14. 08. || '''Edino, kar – Pliš'''<br>Kdo sploh sva – Lea Sirk<br>Vse je v redu z mojo dušo – Patetico || '''Queen of Peace – Florence and the Machine'''<br>1998 – Banks ft. Chet Faker<br>The Mood That I'm In – Beth Hart |- | 34. || 21. 08. || Lahko letela bi do zvezd – Zlatko<br>'''Piknik – Siddharta'''<br>Pejt vn – David ft. Murat || Omen – Disclosure ft. Sam Smith<br>'''High by the Beach – Lana Del Rey'''<br>Drag Me Down – One Direction |- | 35. || 28. 08. || Nove zmage – Big Foot Mama<br>'''Sama je – Bort Ross & Nina Radkovič'''<br>Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || Back Together – Robin Thicke ft. Nicki Minaj<br>Lo stadio – Tiziano Ferro<br>'''Growing Up – Macklemore & Ryan Lewis ft. Ed Sheeran''' |- | 36. || 04. 09. || Spitting Image – [[Your Gay Thoughts]]<br>Zato, ker smem – Demolition Group<br>'''Difficult to Kill – Torul''' || Don't Be So Hard On Yourself – Jess Glynne<br>'''From Eden – Hozier'''<br>Wildest Dreams – Taylor Swift |- | 37. || 11. 09. || Svetlo sonce – Anja Baš<br>'''Ogledalo – [[Niet]]'''<br>Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || '''Ditmas – Mumford & Sons'''<br>Sei un pensiero speciale − Eros Ramazzotti<br>What Do You Mean? − Justin Bieber |- | 38. || 18. 09. || Pada dež − Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''The French Say – Koala Voice'''<br>Dober dan − [[Alya]] || Fight Song − Rachel Platten<br>'''Mountain at My Gates – Foals'''<br>Roots − Imagine Dragons |- | 39. || 25. 09. || Sun in Your Eyes − Kleen ft. Tom Cane<br>'''Nekineki – [[Murat & Jose]] X JAMirko'''<br>Lone Wolf − Trash Candy || Worried Moon – Chris Cornell<br>'''Demons – James Morrison'''<br>Runnin' (Lose It All) − Naughty Boy feat. Beyonce & Arrow Benjamin |- | 40. || 02. 10. || S tvojimi očmi − Kühlschrank<br>Morebit − Mrigo & Ghet<br>'''Anticipator – [[Puppetz]]''' || '''Lay It All On Me – Rudimental feat. Ed Sheeran'''<br>Bad Blood – Ryan Adams<br>Writing's on the Wall – Sam Smith |- | 41. || 09. 10. || '''Konec tedna – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Living Again – Maraaya<br>Zamorjena pesem – Nana Milčinski || The Love Within − Bloc Party<br>Hotline Bling − Drake<br>'''Si jamais j'oublie – [[Zaz (pevka)|Zaz]]''' |- | 42. || 16. 10. || Sonca 2 − Dan D<br>Ko te ni − Društvo mrtvih pesnikov<br>'''Moje mesto – Leonart''' || On My Mind − Ellie Goulding<br>'''S.O.B. – Nathaniel Rateliff & The Night Sweats'''<br>Locked Away − R. City feat. Adam Levine |- | 43. || 23. 10. || '''Punca – Los ventilos'''<br>Dlani – Okttober<br>Bežim – Raiven || Dominique – Anouk<br>'''Used to Love You – [[Gwen Stefani]]'''<br>Love Me Like You Do − Little Mix |- | 44. || 30. 10. || Jaz te pač zdaj že poznam – Alenka Godec<br>Povej, kaj ljubezen je – Gal Gjurin in Temna godba<br>'''Core – [[Jardier]]''' || Hello – Adele<br>Breathe Life – Jack Garratt<br>'''Love Gave Me More – Simply Red''' |- | 45. || 06. 11. || Dive – Fed Horses<br>Moja lepa soseda – [[Klemen Klemen]]<br>'''Včasih ne veš – Samo Budna''' || '''Ocean of Night – Editors'''<br>If You Ever Want To Be In Love – James Bay<br>Bird Set Free – Sia |- | 46. || 13. 11. || Prepusti se – Samo Sam ft. Erik<br>'''Beli grad – [[Mi2]]'''<br>Sabotage – [[Liamere]] || Wasn't Expecting That – Jamie Lawson<br>'''Echoes in Rain – [[Enya]]'''<br>Adventure of a Lifetime – Coldplay |- | 47. || 20. 11. || '''Moja jutra – Bort Ross'''<br>Najina slika in ti – Neisha<br>Fading – Gasper ft. Vanesa || Outsiders – Suede<br>Ex's and Oh's – Elle King<br>'''Jackie and Wilson – Hozier''' |- | 48. || 27. 11. || '''Greva dol – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Sanjaj me – Anette<br>Unikat – Drill ft. Emkej || '''When We Were Young – [[Adele]]'''<br>Ti ho voluto bene veramente – Marco Mengoni<br>Can't Get Enough Of Myself – Santigold |- | 49. || 04. 12. || '''Iščeš, da ne najdeš – [[Leteči potepuhi]]'''<br>Nastalo bo – Siddharta<br>Divja voda – Billysi || '''Saint Cecilia – [[Foo Fighters]]'''<br>Hotline Bling – Drake<br>Sorry – Justin Bieber |- | 50. || 11. 12. || Dušanka – T.M.S. Crew<br>'''Sami naši – Vlado Kreslin ft. Vlatko Stefanovski'''<br>Palms & Curtains – Mara || '''Everglow – Coldplay'''<br>21 grammi – Fedez<br>You Don't Own Me − Grace ft. G-Eazy |- | 51. || 18. 12. || '''Greva še mal dlje – Hamo & Tribute2Love'''<br>Rdeči plašč – Bilbi<br>Dobiš, če daš – Eli ft. Drill || '''The More You Give (The More You'll Get) – Michael Buble'''<br>Stitches – Shawn Mendes<br>Every Day’s Like Christmas – Kylie Minogue |- | 52. || 25. 12. || '''Zaposlovalna – Smaal Tokk'''<br>Veselega decembra – 30 stopinj v senci<br>Galaxije bežijo – King Foo || '''Simili – [[Laura Pausini]]'''<br>Sweet Lovin’ – Sigala<br>The Girl Is Mine – 99 Souls |} ===2016=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 01. 01. || '''Čarobna cesta – NaTaša'''<br>Stoletni ples – Panda<br>V bližini ljudi – Niet || '''The Pleasure and the Pain – Lenny Kravitz'''<br>'Cause I'm A Man – Tame Impala<br>Il Rimpanto Di Te – Giosada |- | 2. || 08. 01. || '''Nov dan – [[Nejc Lombardo|Lombardo]]'''<br>BSM (Bod sam moja) – Zlatko<br>Left Behind – Happy Ol' McWeasel || '''Love Yourself – [[Justin Bieber]]'''<br>Here – Alessia Cara<br>Love For That – Mura Masa |- | 3. || 15. 01. || Ljubezen – Klemen Klemen<br>Sunrise – Gašper ft. Vanesa<br>'''21 gramov – Kronika''' || Il Vento – Tiziano Ferro<br>Reapers – Sia<br>'''Lazarus – [[David Bowie]]''' |- | 4. || 22. 01. || '''Take Your Time – [[Elvis Jackson]]'''<br>Čakam – [[Žan Serčič]]<br>Iluzije – Prelude || Jet Black Heart – 5 Seconds of Summer<br>'''Tous les cris les S.O.S. – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Nerve − Don Broco |- | 5. || 29. 01. || '''Stopinje v snegu – [[Avtomobili]]'''<br>Remiss – Karmakoma<br>Odplešiva – Bordo || Like Kids – Suede<br>'''Bad Habits – The Last Shadow Puppets'''<br>Delete – DMA's |- | 6. || 05. 02. || '''Odpri ventile – Los Ventilos ft. [[Grega Skočir]]'''<br>Lokomotiva – Kill Kenny<br>Triads – Werefox || '''Work Song – Hozier'''<br>Io di te non ho paura – Emma<br>Hymn for the Weeklend – Coldplay ft. Beyoncé |- | 7. || 12. 02. || Stampedo – Mary Rose<br>To mi je všeč – Nina Pušlar<br>'''V najlepše dni – [[Zgrešeni primeri]]''' || '''Snake Eyes – Mumford and Sons'''<br>Pillowtalk – Zayn<br>Stressed Out – Twenty One Pilots |- | 8. || 19. 02. || Pesem in poljub – Alex Volasko<br>Čas je zdaj – Anja Kotar<br>'''Jutro v Tivoliju – Voranc Boh''' || 7 Years – Lukas Graham<br>Un giorno mi dirai – Stadio<br>'''Worry – Jack Garratt''' |- | 9. || 26. 02. || '''Začaraj me – [[King Foo]]'''<br>Ladja norcev – Lačni Franz<br>Sredi Ljubljane – Adam || Birch Tree – Foals<br>Crier tout bas – Cœur de pirate<br>'''Free.mp3 (The Pirate Bay Song) – [[Dubioza kolektiv]]''' |- | 10. || 04. 03. || Zato živim – Kristina Oberžan & Matevž Šalehar - Hamo<br>Zlati časi – Balladero<br>'''Črno bel – [[Raiven]]''' || '''Lush Life – Zara Larrsson'''<br>Volevo te – Giusy Ferreri<br>The Sound – 1975 |- | 11. || 11. 03. || Pojem zate – Leonart<br>'''Strele v maju – [[Siddharta]] feat. Urban'''<br>Blue and Red – ManuElla || Colors – Halsey<br>'''J'sais pas – Brigitte'''<br>Best Fake Smile – James Bay |- | 12. || 18. 03. || Matica – Dan D<br>Greva naprej – Rudi Bučar<br>'''Ne izgubi se – Big Addiction''' || Clearest Blue – Chvrches<br>'''E non hai visto ancora niente – Jovanotti'''<br>Gimme the Love – Jake Bugg |- | 13. || 25. 03. || '''Noro – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Home – Mistermarsh<br>Hvaležen – Samo Sam || '''Ritual Spirit – Massive Attack ft. Azekel'''<br>Reuf – Nekfeu ft. Ed Sheeran<br>Follow You – Bring Me the Horizon |- | 14. || 01. 04. || Anticipator – Puppetz<br>Do kosti – Tabu<br>'''Ukradli so nam mesto – Drago Mislej Mef & NOB''' || One Strike – All Saints<br>'''Partigano reggiano – Zucchero'''<br>The Less I Know The Better – Tame Impala |- | 15. || 08. 04. || Nekaj naju mami – Mama Rekla & Neisha<br>Strange in a Strange Way (Disco Politico) – Silence<br>'''Čaka vas uspeh – Zlatko''' || Soundcheck – Catfish And The Bottlemen<br>'''Nessun grado di separazione – Francesca Michielin'''<br>Like I Would – Zayn |- | 16. || 15. 04. || Megalodon – Gora<br>'''Rad imam dež – [[Niet]]'''<br>Satoshi Nakamoto – Gramatik ft. Adrian Lau & Probcause || '''Melancholy Mood – [[Bob Dylan]]'''<br>New Romantics – Taylor Swift<br>Keep Singing – Rick Astley |- | 17. || 22. 04. || '''Race Me Down the Street – [[Prismojeni profesorji bluesa]]'''<br>Kako bih volio da si tu – Anja Rupel ft. Davor Gobac<br>Sanjajva naprej – 1X band || Aviation – The Last Shadow Puppets<br>'''Il est où le bonheur – Christophe Maé'''<br>What If I Go – Mura Masa |- | 18. || 29. 04. || '''Pulover – [[Katarina Mala]]'''<br>One – Hyu ft. Eva Štirn<br>Dobro jutro – Bajta 13 || U Turn – Tegan and Sarah<br>A Love Song – LadyHawke<br>'''Just like Fire – [[Pink|Pink!]]''' |- | 19. || 06. 05. || Veliko mesto – MisterMarsh<br>'''Moji dnevi – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Dotakn se me – Manouche || Nothing Compares 2U – Chris Cornell<br>Hold Up – Beyonce<br>'''Up & Up – [[Coldplay]]''' |- | 20. || 13. 05. || '''Svet je čaroben – DaJohn, Clemzie in Lea Likar'''<br>Cloudless Skies – [[Jakob Kobal]]<br>Nikoli mi ni dovolj – Mladich, Emkej & Doša || '''Can't Stop the Feeling – [[Justin Timberlake]]'''<br>Hoter Than Hell – Dua Lipa<br>This Is What You Came For – Calvin Harris ft. Rihanna |- | 21. || 20. 05. || Resničen svet – Mary Rose<br>Rain – Lina Rahne<br>'''Med vdihom in izdihom – Los Ventilos ft. [[Omar Naber]]''' || All For One – The Stone Roses<br>'''Dark Necessities – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Bored To Death – Blink 182 |- | 22. || 27. 05. || '''Ni prostora – Tretji kanu'''<br>Frida Nipl – Koala Voice<br>Avešunfiling – Jernej Zoran || Send My Love (To Your New Lover) – Adele<br>'''Ragazza magica – Jovanotti'''<br>Empty – Garbage |- | 23. || 03. 06. || '''Sinonim za mojo mladost – Sandra Erpe'''<br>Until Then – [[Haiku Garden]]<br>Obraz spominov – Prelude || Misery – Gwen Stefani<br>'''Vorrei ma non posto – J-AX & Fedez'''<br>Cry – Sigma ft. Take That |- | 24. || 10. 06. || '''V barvah smisel je – [[I.C.E.]]'''<br>Where You Left Me – Muff<br>Odpoved – El Kachon || What's It Gonna Be – Shura<br>'''This One's for You – [[David Guetta]] ft. Zara Larsson'''<br>Boyfriend – Tegan and Sara |- | 25. || 17. 06. || '''Reka – [[Avtomobili]]'''<br>Silence – Ditka<br>Visoka pesem – Mi2 || '''Oblivius – The Strokes'''<br>Siberian Nights – The Kills<br>Casual Party – Band Of Horses |- | 26. || 24. 06. || '''Zame – Sheby'''<br>Poletna – Sausages & Marko Hatlak<br>Why You Keep Sayin' – Thomas March & The Summertine Collective || '''The Werewolf – Paul Simon'''<br>Breakfast in Bed – Mayer Hawthorne<br>Wow! – Beck |- | 27. || 01. 07. || '''Doma – Siter'''<br>Way Away – Sweven<br>Poletje – Jani || Wild – Troye Sivan ft. Alessia Cara<br>The Getaway – Red Hot Chili Peppers<br>'''Summer Nights – [[DJ Tiësto|Tiesto]] ft. John Legend''' |- | 28. || 08. 07. || '''Sledi mi − SoundFly'''<br>Noben me ne razume − Nipke<br>Dvigaš se k oblakom – Robert Jukič, Tamara Obrovac & Tokac || '''13 buone ragioni – Zucchero'''<br>Sledgehammer − Rihanna<br>Mama Said – Lukas Graham |- | 29. || 15. 07. || '''Prvi zadnji – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Tension – Jardier<br>Ena pika, druga pika – Trkaj, Nipke & Erik || Better Love – Hozier<br>'''Red Dress – Magic!'''<br>Miracle Aligner – The Last Shadow Puppets |- | 30. || 22. 07. || Nov planet – Raiven<br>Suzanna Smiling – Daniel Vezoja<br>'''Tapete – [[Carpe Diem]]''' || Make Me... − Britney Spears<br>La Bicicleta – Carlos Vives ft. Shakira<br>'''Good Grief – Bastille''' |- | 31. || 29. 07. || Predaleč za nas – Bordo<br>'''Soulseller – Stray Train'''<br>Moji dnevi – Vlado Kreslin || This Girl – Kungs Vs. Cookin' on 3 Burners<br>'''Toi et moi – Paradis'''<br>Be As You Are – Mike Posner |- | 32. || 05. 08. || Brez besed – Anu<br>Chasing You – Benjamin Shock<br>'''Every Summer – Lina Rahne''' || Rise − Katy Perry<br>'''Vivere a colori – Alessandra Amoroso'''<br>Cold Water – Major Lazer ft. Justin Bieber & MØ |- | 33. || 12. 08. || Zgodba brez napake – Omar<br>'''Dance Without Moving – [[King Foo]]'''<br>Ne bom teb zgubu – Alex Volasko || Craving – James Bay <br>Uno di questi giorni – Nek<br>'''Don't Let Me Down – Chainsmokers ft. Daya''' |- | 34. || 19. 08. || Male ribe – Boštjan Meh<br>'''Drugi breg želja – Ditka'''<br>Poletna zgodba – Žan Serčič || The Spoils – Massive Attack ft. Hope Sandoval<br>Howl – Biffy Clyro<br>'''Carry On – Norah Jones''' |- | 35. || 26. 08. || Muza – BQL<br>'''Lepa – Adijo kultura'''<br>Divination – Werefox || Kids – OneRepublic<br>'''Bang Bang – [[Green Day]]'''<br>Closer – Chainsmokers ft. Halsey |- | 36. || 02. 09. || '''Operacijski sistem – Razpaljot'''<br>Gifts – Fed Horses<br>Grem – Mrož Beseda || '''Go Robot! – Red Hot Chili Peppers'''<br>Ho creduto a me – Laura Pausini<br>Love on the Brain – Rihanna |- | 37. || 09. 09. || '''Daleč – Avtomobili in [[Severa Gjurin]]'''<br>Saviour of Love – Torul<br>Jutro – Čedahuči || #Wheresthelove – Black Eyed Peas ft The World<br>Eterni – Zero Assoluto<br>'''I Can't Stop Thinking About You – [[Sting]]''' |- | 38. || 16. 09. || Ni poti nazaj – Elefant<br>Love Me 4 Life – Sweet Peak ft. Ina Shai<br>'''Žive naj vsi narodi – Zlatko''' || '''Waste a Moment – Kings of Leon'''<br>White Tiger – Izzy Bizu<br>The Greatest – Sia ft. Kendrick Lamar |- | 39. || 23. 09. || '''Bit – [[Muff]]'''<br>Fingertips – Sweven<br>Turist – Adam || '''Le Lac – Julien Dore'''<br>Unici – Nek<br>Friends – Francis and the Lights ft. Bon Iver & Kanye |- | 40. || 30. 09. || '''Svet – [[Gušti]] & Borut Marolt'''<br>All Is Gone – Tidal Waves<br>Bonaca – Kosta || Emeralds – Bear's Den<br>'''Still Breathing – Green Day'''<br>Send Them Off – Bastille |- | 41. || 07. 10. || '''Nazaj – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Player – Ina Shai<br>Danes me ni – Leonart || Here I Am – Tom Odell<br>Starboy – Weekn'd ft. Daft Punk<br>'''Party Like a Russian – Robbie Williams''' |- | 42. || 14. 10. || Legendarni praslovan – Lačni Franz<br>Should Have Listened – Trash Candy<br>'''Vidim rdeče – [[Niet]]''' || Say You Won't Let Go – James Arthur<br>La Risposta – Samuel<br>'''Blended Family – Alicia Keys''' |- | 43. || 21. 10. || Gora tvoji vodi – Cosmo Daivat<br>Forgive the Weather – Toxine<br>'''Do konca – Siddharta''' || 24K Magic – Bruno Mars<br>Un mondo migliore – Vasco Rossi<br>'''Walls – Kings of Leon''' |- | 44. || 28. 10. || Vljudno vabljeni – Zgrešeni primeri<br>Holly G – NoAir<br>'''Pod črto – Los Ventilos''' || A-Yo – Lady Gaga<br>Sexual – Neiked<br>'''Don't Wanna Know – [[Maroon 5]] ft. Kendrick Lamar''' |- | 45. || 04. 11. || '''Reci mi da – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Kristal – King Foo<br>Glasovi – Gora || '''Love & Hate – Michael Kiwanuka'''<br>Potremmo ritornare – Tiziano Ferro<br>Shout Out to My Ex – Little Mix |- | 46. || 11. 11. || Ker si, kar si – Sandi MVP<br>'''Vrhovi – [[Neisha]]'''<br>Slovo – Okttober || '''Love My Life – Robbie Williams'''<br>All Goes Wrong – Chase & Status ft. Tom Grennan<br>Re-arrange – Biffy Clyro |- | 47. || 18. 11. || Ona bi – Nipke<br>'''Dva za mene – Katarina Mala'''<br>With the Flow – Jakob Kobal || On Hold – The XX<br>'''Oronero – Giorgia'''<br>True Disaster – Tove Lo |- | 48. || 25. 11. || Privid – 2B<br>Moč jeseni – Gal Gjurin<br>'''Meduza – Boštjan Meh''' || La Parisienne – Christophe Mae<br>'''Water Under the Bridge – Adele'''<br>Lost on You – LP |- | 49. || 02. 12. || Nabiralka zvezd – Tabu<br>Something to Be Free – Sweetsology<br>'''Bela luna – Lamai''' || '''Reverend – Kings of Leon'''<br>I Feel It Coming – Weeknd ft. Daft Punk<br>Love on the Weekend – John Mayer |- | 50. || 09. 12. || '''Stari komadi − Vlado Kreslin'''<br>Hesitate No More – Gašper ft. Vanesa Tomažič in Jernej Bučar<br>Moder let galeba – Tinkara Kovač || '''Human – Rag'n'Bone Man'''<br>All Night – Beyoncé<br>Fire – Justice |- | 51. || 16. 12. || Čas – Los Ventilos<br>'''Led – Bort Ross'''<br>Ideal – Simon || Everglow – Coldplay<br>'''One Fine Day – Sting'''<br>Breaker's Roar – Sturgill Simpson |- | 52. || 23. 12. || '''Srce – Ptice'''<br>Najin ogenj ugasnil ne bo – Silence<br>Whatever Happens – Elvis Jackson || True Colors – Justin Timberlake & Anna Kendrick<br>'''Million Reasons – [[Lady Gaga]]'''<br>I don't Wanna Live Forever – Zayn & Taylor Swift |- | 53. || 30. 12. || So Simple – Thomas March & We'll Be Naked Collective<br>'''Pusti, naj gre – Severa Gjurin'''<br>Pazi, da bo prav (Life is what you make it) – Xequtifz || '''Do You Still Love Me – Ryan Adams'''<br>Completamente – Thegiornalisti<br>Season 2 Episode 3 – Glass Animals |} ===2017=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 06. 01. || '''Delta – [[Andrej Guček]]'''<br>Pada – Lean Kozlar Luigi<br>Moja kitara – Nejc Lombardo || Blame – Bastille<br>'''Suženi snovi – Repetitor'''<br>Black Beatles – Rae Sremmurd ft. Gucci Mane |- | 2. || 13. 01. || '''Klic – MRFY'''<br>Lebdenje – King Foo<br>Ona mirno spi – Drevored || '''One More Night – Michael Kiwanuka'''<br>Neuanfang – Clueso<br>In My Mind – The Amazons |- | 3. || 20. 01. || Klasika – David<br>Old Memory – Daniel Vezoja<br>'''Listi polni besed – Aljaž Hrastar''' || Paris – Chainsmokers<br>'''Castle on the Hill – Ed Sheeran'''<br>Magnificent (She Says) – Elbow |- | 4. || 27. 01. || Odhajaš – Kühlschrank<br>We'll Follow Our Hearts – Gašper Šantl ft. Vanesa Tomažič<br>'''A čutiš to – GoGs ft. Ina Shai''' || Sublime & Silence – Julien Dore<br>Piccole Cose – J-ax @ Fedez ft. Alessandra Amoroso<br>'''Chöre – Mark Forster''' |- | 5. || 03. 02. || '''Telo – Hamo & Tribute2Love'''<br>Milijon in ena – Klara Jazbec<br>Veter – Gal Gjurin || Anymore – Goldfrapp<br>'''Automaton – Jamiroquai'''<br>Say Something Loving – The XX |- | 6. || 10. 02. || Balada o njej – Bohem<br>'''Poišči navdih – Sweetsology'''<br>Iz zadnje vrste – Jan Plesetnjak || '''Skin – Rag'n'bone Man'''<br>Il Conforto –Tiziano Ferro & Carmen Consoli<br>Honey Sweet – Blossoms |- | 7. || 17. 02. || Sam mal – Alex Volasko<br>Dihava isti zrak – Moya<br>'''Bejba iz neta – Nipke''' || '''Where's the Revolution – Depeche Mode'''<br>Moving On the Getting Over – John Mayer<br>Big Picture – London Grammar |- | 8. || 24. 02. || Kristina – Flirrt<br>Hešteg – Icotovi zobi<br>'''Ti lahko – Peter Lovšin & Big Foot Mama''' || Trainwreck – Banks<br>'''The Fighter – Keith Urban feat. Carrie Underwood'''<br>(No One Knows Me) Like the Piano – Sampha |- | 9. || 03. 03. || Magija − Jernej Zoran<br>Roka v roki – Monolits<br>'''Raj – Pliš''' || '''Love – Lana Del Rey'''<br>Heavy – Linkin Park feat. Kiiara<br>Hey Bébé – Rhiannon Giddens |- | 10. || 10. 03. || '''V mleku – Tretji kanu'''<br>Če si rojen – Avtomobili<br>Včasih pozabmo žvet – Samo Sam || '''That's What I Like – Bruno Mars'''<br>Ora mai – Lele<br>Green Light – Lorde |- | 11. || 17. 03. || '''Samo ti – Rudi Bučar & Istrabend'''<br>On My Way – Omar Naber<br>Je' mela pesmi zato, da jih je pela naglas – Bas in glas || '''Chained to the Rhythm – Katy Perry ft. Skip Marley'''<br>You Look Good – Lady Antebellum<br>So Good – Zara Larsson ft. Ty Dollar $ign |- | 12. || 24. 03. || Zažarim – Raiven<br>Rabim samo tebe – Žiga Rustja<br>'''Svet na rami – Los Ventilos''' || Feel It Still – Portugal.The man<br>'''Dirigent – Urban & 4'''<br>Galway Girl – Ed Sheeran |- | 13. || 31. 03. || Žarek – Andrej Guček<br>Kozmonavt – Gora<br>'''Raj – Ptice''' || Still Feel Like Your Man – John Mayer<br>Truth Is a Beautiful Thing – London Grammar<br>'''We Got the Power – Gorillaz ft. Jehnny Beth''' |- | 14. || 07. 04. || Osamljen in bos – Bordo & Tina Marinšek<br>'''Deep Cuts – Prismojeni profesorji bluesa'''<br>Men ni dolgcajt – Zablujena generacija || '''You're in Love with a Psycho – Kasabian'''<br>Passionfruit – Drake<br>Shine on Me – Dan Auerbach |- | 15. || 14. 04. || Osvobojen – Gromofon<br>Resetiraj me – Bilbi<br>'''Dolga pot domov – Siddharta''' || '''Fire – Beth Ditto'''<br>Ultralife – Oh Wonder<br>Le canzoni fanno male – Marianne Mirage |- | 16. || 21. 04. || Za vedno – Nina Pušlar<br>'''Čip (za moj utrip) – Društvo mrtvih pesnikov'''<br>Ime – Monolits || Lights Out – Royal Blood<br>Sign of the Times – Harry Styles<br>'''Be Who You Are – The Kooks''' |- | 17. || 28. 04. || Kdo mi je ukradel zvezde – Drevored<br>Ob kavi – Anabel<br>'''Always (Če te najdem) – Mrfy''' || '''Lust for Life – Lana Del Rey ft. The Weeknd'''<br>Hard Times – Paramore<br>Stay – Zedd ft. Alessia Cara |- | 18. || 05. 05. || '''Sijaj – Raiven'''<br>Useless – Trash Candy<br>Se prepoznaš − Sheby || '''Doing It for the Money – Foster the People'''<br>Step Two – Parov Stelar ft. Lilja Bloom<br>Ran – Future Islands |- | 19. || 12. 05. || '''Vrjam – David ft. Murat'''<br>Nazaj – 2B<br>Iščem te – Naio Ssaion || Want You Back – Haim<br>Slow Hands – Niall Horan<br>'''I'm the One – Dj Khaled ft. J. Bieber, Quavo, Chance the Rapper''' |- | 20. || 19. 05. || '''Probej razumet – EmKej'''<br>Ne dotikaj se zvezd – Jana Sen & White Moods<br>Red – The Margins || J-Boy – Phoenix<br>'''City Lights – Blanche'''<br>Chainsmoking – Jakob Banks |- | 21. || 26. 05. || '''Vsi smo na istem – Nipke in Trkaj ft. Artifex'''<br>Affordable Amphetamines – persons from porlock<br>Dezinformacije – The Rusks || Don't Kill My Vibe – Sigrid<br>The Night We Met – Lord Huron<br>'''Each Time You Fall in Love – Cigarettes After Sex''' |- | 22. || 02. 06. || Svila – Isobel<br>'''Zabluzu – Hamo & Tribute2Love'''<br>Moraš naprej – Toni || '''Dig Down – Muse'''<br>Lost in Your Light – Dua Lipa ft. Miguel<br>The System Only Dreams in Total Darkness – The National |- | 23. || 09. 06. || Rad bi jo videl – Luka Sešek & Proper<br>Chase Me – Maja Keuc - Amaya<br>'''Hiše – Tretji kanu''' || Oh Woman, Oh Man – London Grammar<br>'''Wall of Glass – Liam Gallagher'''<br>Perfect Places – Lorde |- | 24. || 16. 06. || Tvoje misli – Nera<br>It's Complicated – Maraaya ft. BQL<br>'''Proti vetru – Lamai''' || '''Everything Now – Arcade Fire'''<br>Secrets – The Weeknd<br>Life's What You Make It – Placebo |- | 25. || 23. 06. || Superzvezda – Andrej Ikica<br>Skozi vitrino – Alex Volasko<br>'''Tisti ljudje – Rudi Bučar''' || '''The Man – The Killers'''<br>Don't Matter Now – George Ezra<br>Young Dumb & Broke – Khalid |- | 26. || 30. 06. || '''V intervalu večnih sanj – Junema'''<br>Modro sonce – Gušti<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Bridge over Troubled Water – Artists for Grenfell'''<br>Fontaine de lait – Camille<br>Unforgettable – Frenc Montana feat. Swae Lee |- | 27. || 07. 07. || '''Sanje – Lavender'''<br>Mana – MATTER/persons from porlock<br>Na dobri poti – Peter Lovšin in Prismojeni profesorji bluesa || I Dare You – The Xx<br>Pamplona – Fabi Fibra ft. The Giornalisti<br>'''Waiting on a Song – Dan Auerbach''' |- | 28. || 14. 07. || Letala − Brodolomec<br>'''Valentina − Erik Platon'''<br>Furanje nikamor − Sheby || '''Holding On − The War on Drugs'''<br>Thunder − Imagine Dragons<br>There's Nothing Holdin' Me Back − Shawn Mendes |- | 29. || 21. 07. || '''Raj (Tomec & Grabber Remix) – Pliš'''<br>Nora matematika – Major Beck ft. Triiiple<br>Te ne premakne – Nina || My Mind Is for Sale – Jack Johnson<br>New York – St. Vincent<br>'''Sun Comes Up – Rudimental ft. James Arthur''' |- | 30. || 28. 07. || Lupina – Mistermarsh<br>Tisoč besed – King Foo<br>'''Samo dotik – El Kachon''' || Ti amo – Phoenix<br>'''As You Are – Rag'n'Bone Man'''<br>Tra le granite e le granate – Francesco Gabbani |- | 31. || 04. 08. || '''Plac med prsti – Siter'''<br>Zvezde v mlaju – Bordo<br>Pomemben dan – Andrej Černelč || Sit Next to Me – Foster the People<br>'''Gotta Get a Grip – Mick Jagger'''<br>Electric Blue – Arcade Fire |- | 32. || 11. 08. || Hands Down − Amaya<br>Zdaj vem − Jackson<br>'''Spet te slišim − Lamai''' || Feels − Calvin Harris ft. Pharrell Williams, Katy Perry, Big Sean<br>New Rules − Dua Lipa<br>'''Don't Delete the Kisses − Wolf Alice''' |- | 33. || 18. 08. || '''Cici Mici − Magnifico'''<br>Dej se ustav − Nipke<br>Lovilec sanj − Sandra Erpe || '''Whatever It Takes – Imagine Dragons'''<br>If We Were Vampires – Jason Isbell<br>Midnight – Jessie Ware |- | 34. || 25. 08. || '''Daj srce – 2B'''<br>It's a Shame – Benjamin Shock & Marina Martensson<br>Ni blo prou – Dagi || How Soon the Dawn – Jake Bugg<br>Coco Caline – Julien Dore<br>'''What About Us − Pink''' |- | 35. || 01. 09. || '''Gengsta Suita – Smaal Tokk'''<br>A kdaj pokličeš koga, le ko si pijan – Iskreni kreteni<br>Ljubim – Joe Krosher ft. Urška Baković || '''The Way You Used to Do – Queens of the Stone Age'''<br>Look What You Made Me Do – Taylor Swift<br>Walk on Water – 30 Seconds to Mars |- | 36. || 08. 09. || 0,3 ljubezni – Sweet Peak feat. Laura<br>'''Zapleši z mano – Taša'''<br>Edina – Samo Sam feat. Sheby || '''Bibia Be Ye Ye – Ed Sheeran'''<br>Bad at Love – Halsey<br>Two Ghosts – Harry Styles |- | 37. || 15. 09. || Pada dež – Monom feat. Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''Proklete vijolice − Mi2'''<br>Prosti pad − Nera || '''You're the Best Thing About Me − U2'''<br>Keine Angst − Casper feat. Dransal<br>Too Good at Goodbyes − Sam Smith |- | 38. || 22. 09. || '''Lačni psi – Dežurni krivci'''<br>Ulice – Emkej feat. Anina<br>Brez besed – Kevin Koradin || Cellar Door – Angus & Julia Stone<br>'''Fenomenale – Gianna Nannini'''<br>Up All Night – Beck |- | 39. || 29. 09. || Valovi – Gašper feat. Zala Kralj<br>'''Vreme za lubezen – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Pri nas – Okustični || Split Stones – Maggie Rogers<br>'''Spent the Day in Bed – Morrissey'''<br>Cry Baby – Paloma Faith |- | 40. || 06. 10. || Danes me ni – Leonart<br>'''Shanti Shanti – Bilbi'''<br>Vojak – Mistermarsh || Underdog – Banks<br>Rockstar – Post Malone ft. 21 Savage<br>'''Little of Your Love – Haim''' |- | 41. || 13. 10. || '''Bežim − Neisha'''<br>Jump in the Water − July Jones<br>Za zmeraj − David & Anja Baš || Winter − PVRIS<br>Younger Now − Miley Cyrus<br>'''On My Mind − Jorja Smith x Preditah''' |- | 42. || 20. 10. || Instabejb – 6 Pack Čukur<br>'''Pressure of Your Pressure – Futurski'''<br>Kralj zelenega peresa – Žiga Rustja || Alone – Jessie Ware<br>'''Un' altra storia – Zucchero'''<br>Holy Mountain – Noel Gallagher's High Fyling Birds |- | 43. || 27. 10. || '''Dobro je to – Gal Gjurin'''<br>Anakin – MRFY<br>Heartbeat – Alice Blue || '''Pray – Sam Smith'''<br>Unknown (To You) – Jacob Banks<br>Dum Surfer – King Krule |- | 44. || 03. 11. || V vesolje – Tretji kanu<br>Maska – BO!<br>'''Mirjam – Urban3some'''||'''Bones of Saints – Robert Plant'''<br>Porto vecchio – Julien Dore<br>Life Goes On – E^ST |- | 45. || 10. 11. || '''Povej – Raiven'''<br>Utrip noči – King Foo<br>Naju popelje – Alja Krušič || Kiwi – Harry Styles<br>Taste – Rhye<br>'''Always Ascending – Franz Ferdinand''' |- | 46. || 17. 11. || V Ljubljani − Bohem<br>'''Šuolni − Iztok Mlakar'''<br>Akustična voda − Lačni Franz || Havana − Camila Cabello<br>'''Oh, vita − Jovanotti'''<br>Call It What You Want − Taylor Swift |- | 47. || 24. 11. || LV – Muff<br>'''Talk About It – Koala Voice'''<br>Lovim dež – Buh || Walk on Water – Eminem ft. Beyonce<br>'''Strangers – Sigrid'''<br>World Gone Mad – Bastille |- | 48. || 01. 12. || Ostala bova tu – Rudi Bučar in Lea Sirk<br>Window – Seven Days in May<br>'''Omamljeno telo – Joker Out''' || '''Fade – Lewis Capaldi'''<br>Poetica – Cesare Cremonini<br>Golden Slumbers – Elbow |- | 49. || 08. 12. || Vrni me – Avtomobili<br>'''Dust of Time – Jardier'''<br>Ptice letijo v neznano – Drevored || '''Blackout – U2'''<br>Tell Me You Love Me – Demi Lovato<br>One Last Song – Sam Smith |- | 50. || 15. 12. || '''Kako naj dokažem – Los Ventilos'''<br>Lepa si – Nina Pušlar<br>Hip Hop junak – Trkaj in Nipke || '''Perfect – Ed Sheeran'''<br>Saved – Khalid<br>Grace – Rag'n'bone Man |- | 51. || 22. 12. || Nočna scena − Brest in Vesna Zornik<br>'''Božična − Neisha'''<br>Najina zgodba − Žan Serčič || '''Like Motherless Child − Moby'''<br>Broken_People − Logic ft. Rag'n'Bone Man<br>Out of My Head − Charli XCX feat. Tove Lo & Alma |- | 52. || 29. 12. || '''Valovi – Gašper ft. Zala Kralj'''<br>Roka v roki – Monolits<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Sign of the Times – Harry Styles'''<br>Gentle Storm – Elbow<br>Feel It Still – Portugal. The Man |} ===2018=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 05. 01. || '''Erik Platon & Problemi − Odveč'''<br>Emkej ft. Mrigo − Hvala Hip Hop<br>Flirrt − Nič od nič || Francis & The Lights − Just for Us<br>'''Eminem ft. Ed Sheeran − River'''<br>The Wombats − Turn |- | 2. || 12. 01. || Orlek – Okna<br>'''Lea Sirk – Back to Being Me'''<br>BQL – Zimska || Justin Timberlake – Filthy<br>Kendrick Lamar & SZA – All the Stars<br>'''Bruno Mars & Cardi B. – Finesse''' |- | 3. || 19. 01. || Mojca – Brez meja<br>'''Koala Voice – Sierra'''<br>Razpaljot – Idejam dovoli || Nathaniel Rateliff & The Night Sweats – You Worry Me<br>Troye Sivan – My, My, My<br>'''Jack White – Connected by Love''' |- | 4. || 26. 01. || '''Bilbi – Svet pod nama'''<br>Kevin Koradin – Spomni se<br>Heron – Two Lovers || '''Dua Lipa – IDGAF'''<br>Emma – L'Isola<br>Taylor Swift ft. Ed Sheeran, Future – End Game |- | 5. || 02. 02. || '''Big Foot Mama – Sanja se ti ne'''<br>Mito – Bratstvo in estradstvo<br>Matematika ft. Tomi M. – Napačen čas || Justin Timberlake ft. Chris Stapleton – Say Somethin'<br>Detour – Bez tebe<br>'''Queens of the Stone Age – Feet Don't Fail Me''' |- | 6. || 09. 02. || '''Fed Horses – Sinner'''<br>Ketrin Nera – Morje je tam na levi<br>Sare Havlicek feat. Vaarka – Like You Wanna Do || '''Editors – Magazine'''<br>First Aid Kit – Fireworks<br>Kylie Minogue – Dancing |- | 7. || 16. 02. || '''DMP – Tinta in pero (Hip hop)'''<br>MRFY – Tretje oko<br>Neomi – Moviestar || Chvrches – Get Out<br>Drake – God's Plan<br>'''Rudimental <small>ft. Jess Glynne, Macklemore & Dan Caplen</small> – These Days''' |- | 8. || 23. 02. || '''Leonart – Divji ritem'''<br>Liamere – Manitoba<br>Torul – Explain || '''MGMT – Me and Michael'''<br>James Bay – Wild Love<br>The Weeknd & Kendrick Lamar – Pray for Me |- | 9. || 02. 03. || Marina Martensson – Blizu<br>'''Raiven – Daleč stran'''<br>Gašper ft. Zala Kralj – Baloni || '''Janelle Monáe – Make Me Feel'''<br>Ermal Meta & Fabrizio Moro – Non mi avete fatte niente<br>Ryan Adams – Baby, I Love You |- | 10. || 09. 03. || Katalena – Človek ni zver<br>'''Deadly Smile – Inside My Head'''<br>Ina Shai – V nebo || '''Chris Cornell – You Never Knew My Mind'''<br>Maître Gims ft. Super Sako, Hayko – Mi gna<br>The Kills – List of Demands |- | 11. || 16. 03. || GeDoRe – Da pozabiva<br>'''Hamo & Tribute2Love – Ona gre'''<br>Isobel – Manifest || '''Rhye – Song for You'''<br>Camille – Je ne mâche pas me mots<br>Soccer Mommy – Your Dog |- | 12. || 23. 03. || Tina Marinšek feat. Zlatko – Ta sneg<br>'''Lusterdam – Lepo mi godrnjaš'''<br>El Kachon – Krog || '''Lykke Li – Time in a Bottle'''<br>Madame Monsieur – Mercy<br>Leon Bridges – Bet Ain't Worth the Hand |- | 13. || 30. 03. || Indigo – Vesna<br>'''Tabu – Hodi sam'''<br>Fed Horses – Love Tree || George Ezra & First Aid Kit – Hold My Girl<br>Emma – Effetto domino<br>'''Wolf Alice – Sadboy''' |- | 14. || 06. 04. || BO! – Drugi krog<br>Hyu ft. Saša Lešnjek & Heiwa – What It Means<br>'''Mila – Svoboda'''||'''Pearl Jam – Can't Deny Me'''<br>Bausa – Was du Liebe nennst<br>James Bay – Pink Lemonade |- | 15. || 13. 04. || Batista Cadillac – Pust me do besede<br>'''Neisha – Prihaja maj'''<br>John F. Doe – Povej naglas || John Legend ft. BloodPop – A Good Night<br>'''Laura Pausini – Frasi a metà'''<br>Shawn Mendes – In My Blood |- | 16. || 20. 04. || '''Lamai – Vdihni me'''<br>Bordo – Lai lai svet<br>Jakob Kobal – Goodminds || Calvin Harris ft. Dua Lipa – One Kiss<br>Halsey ft. Big Sean, Stefflon Don – Alone<br>'''Florence + The Machine – Sky Full of Song''' |- | 17. || 27. 04. || '''Pepson ft. Tony & Sunny – Pridi na Goričko'''<br>Amaya – Concrete<br>Muff – Ti si ta || The Weeknd – Call Out My Name<br>'''Hoshi – Ta marinière'''<br>Janelle Monáe ft. Grimes – Pynk |- | 18. || 04. 05. || '''Emkej – Rdeče oči'''<br>Demolition Group – Nostalgija<br>Žan Serčič – 1000x || Ghali – Cara Italia<br>'''Kendrick Lamar ft. Zacari – Love'''<br>Maître Gims ft. Vianney – La même |- | 19. || 11. 05. || '''La Serpentine – Črnobel'''<br>Duhovi – A boš zraven?<br>Zablujena generacija – Razvajena (do konca) || '''Chvrches – Miracle'''<br>James Bay – Us<br>Editors – Darkness at the Door |- | 20. || 18. 05. || Manouche – Najboljši par<br>'''MRFY – Ti dam'''<br>Anika Horvat – Ko se prebuja dan || '''Arctic Monkeys – Four Out of Five'''<br>Motta – La nostra ultima canzone<br>Ariana Grande – No Tears Left to Cry |- | 21. || 25. 05. || '''Uma – Čarobni vrt'''<br>Buh – Mesto<br>Bohem – Značaj || Albin Lee Meldau – I Need Your Love<br>Lykke Li – Utopia<br>'''Manic Street Preachers – Hold Me Like a Heaven''' |- | 22. || 01. 06. || Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>'''Junema – Odčarana'''<br>Los Ventilos – Bolj počasi || Leon Bridges – Beyond<br>Alice in Chains – The One You Know<br>'''John Mayer – New Light''' |- | 23. || 08. 06. || Luto – Meso<br>'''Siddharta – Medrevesa'''<br>Leonart – Pot do zvezd ||'''Gorillaz ft. George Benson – Humility'''<br>Christine and the Queens – Damn, dis-moi<br>Maroon 5 ft. Cardi B. – Girls Like You |- | 24. || 15. 06. || Gušti – Milijoni trenutkov<br>Thomas March & The Red Attic Collective – Last Chance<br>'''Tretji kanu – Nekaj je'''|| Lily Allen – Lost My Mind<br>Carl Brave ft. Francesca Michielin & Fabri Fibra – Fotografia<br>'''Dave Matthews Band – Samurai Cop (Oh Joy Begin)''' |- | 25. || 22. 06. ||'''2B – Midva sva'''<br>HYU feat. Saša Lešnjek & C.T.B.M. – Worst<br>Špela Cesar – Za hip || Jorja Smith – Blue Lights<br>Boomdabash & Loredana Bertè – Non ti dico no<br>'''Lenny Kravitz – Low''' |- | 26. || 29. 06. ||'''Nipke – Popoln lajf'''<br>K.A.T. – Secret Messiah<br>Okustični – Ta noč je moja || The Kooks – All the Time<br>Detour – Vikend<br>'''Sam Smith – Baby, You Make Me Crazy''' |- | 27. || 06. 07. || Lusterdam – Moram<br>Indigo – Tih deževen dan<br>'''John F. Doe – Poletni trip'''|| George Ezra – Shotgun<br>Drake ft. Michael Jackson – Don't Matter to Me<br>'''Paul McCartney – Come On to Me''' |- | 28. || 13. 07. || Big Foot Mama – Normalen<br>'''Seven Days in May – Kate Moss'''<br>Jernej Zoran ft. Nina Radkovič – Oda || Justin Timberlake – Soulmate<br>Calogero – 1987<br>'''Snow Patrol – Empress''' |- | 29. || 20. 07. ||'''Lea Likar – Vsi vedo'''<br>Deadly Smile – Although<br>Jarc Gregorin Trio – Lep prelesten dan || Thirty Seconds to Mars – Rescue Me<br>'''Jovanotti – Viva la libertà'''<br>Tom Grennan – Barbed Wire |- | 30. || 27. 07. || Drill – Tvoje sporočilo<br>'''Zlatko ft. Severa Gjurin – Karavana gre naprej'''<br>Samo Sam – Za lepši svet || Negramaro – Amore che torni<br>'''Muse – Something Human'''<br>Christine and the Queens – Doesn't Matter (Voleur de soleil) |- | 31. || 03. 08. || Xequtifz – Ti lahko vse<br>'''Lea Sirk – Moj profil'''<br>El Kachon – Peti greh || Diplo & MǾ – Sun in Our Eyes<br>'''Hooverphonic – Romantic'''<br>Childish Gambino – Feels Like Summer |- | 32. || 10. 08. || Mila – Jaz bi šla naprej<br>'''Počeni škafi – Ne bom te več dušil'''<br>Severa in Gal Gjurin – Lahko noč, skrbi || Anna Calvi – Don't Beat the Girl Out of My Boy<br>Twenty One Pilots – Jumpsuit<br>'''Cigarettes After Sex – Crush''' |- | 33. || 17. 08. ||'''Erik Platon & Problemi – Enako drugačna'''<br>Katja Koren – How Do I Do<br>Saša Lešnjek – Najino poletje || Ariana Grande – God Is a Woman<br>'''Imagine Dragons – Natural'''<br>Kacey Musgraves – High Horse |- | 34. || 24. 08. ||'''Fed Horses – Leaving'''<br>Jure Lesar – Mestno kolo<br>Thomas March & Jampa Ai Collective – Chaos Is My Rhythm || Ella Mai – Boo'd Up<br>Robyn – Missing U<br>'''The Kooks – Four Leaf Clover''' |- | 35. || 31. 08. ||'''Le Serpentine – Le naprej'''<br>Nipke – Če ne boš probu<br>Žiga Rustja & Anika – Nov list || Calvin Harris & Sam Smith – Promises<br>Bring Me the Horizon – Mantra<br>'''Arctic Monkeys – Tranquility Base Hotel Casino''' |- | 36. || 07. 09. || Emkej – Avgusta<br>'''Siddharta – A.M.L.P.'''<br>Flirrt – 20 let nazaj || Troye Sivan ft. Ariana Grande – Dance to This<br>Christine and the Queens – 5 Dollars<br>'''Marshmello ft. Bastille – Happier''' |- | 37. || 14. 09. || Luka Sešek & Proper – Mladost<br>'''MRFY – Umru zate'''<br>SBO by Shao ft. ZaHan$olo – Arsen || Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power<br>Malika Ayane – Stracciabudella<br>'''Twenty One Pilots – My Blood''' |- | 38. || 21. 09. || Slepakura ft. Maya – Tete strici<br>'''Hamo & Tribute2Love ft. Rudi Bučar – Dolgo nisva pila'''<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Ko svet spi ||'''Lana Del Rey – Marines Apartment Complex'''<br>Billie Marten – Mice<br>Sonya – Zjene kao sunca |- | 39. || 28. 09. || Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat<br>Liamere – Dakota<br>'''Lusterdam – Mesec'''||'''Mumford & Sons – Guiding Light'''<br>Silk City, Dua Lipa ft. Diplo, Mark Ronson – Electricity<br>Khalid – Better |- | 40. || 05. 10. || Kevin Koradin – Visoko<br>Zala Kralj & Gašper Šantl – S teboi<br>'''Lumberjack – Kralj'''|| Maître Gims – Le Pire<br>'''Tom Walker – Angels'''<br>Boris Štok – Dodiri |- | 41. || 12. 10. ||'''Leonart & Bilbi – Daleč stran'''<br>Domen Don Holc – Getting High With You<br>Nula Kelvina – Veliki sinji hit ||'''Lady Gaga & Bradley Cooper – Shallow'''<br>Christine and the Queens – La marcheuse<br>Muse – Pressure |- | 42. || 19. 10. ||'''Haiku Garden – Hazel'''<br>Nipke – Ina<br>Neomi – Beautiful Distractions ||'''Sigrid – Sucker Punch'''<br>Young the Giant – Superposition<br>Jess Glynne – 123 |- | 43. || 26. 10. || Generator – Open Eyes<br>Zmelkoow – Ljubezen<br>'''Katalena – Mrzle so njive'''|| Jessie Ware – Overtime<br>Friendly Fires – Heaven Let Me In<br>'''Paloma Faith – Loyal''' |- | 44. || 02. 11. ||'''Mrfy – Tebe'''<br>Hana Mačkovšek – Zdaj<br>Kalu – Sea of 2 || Leon Bridges – If It Feels Good<br>Sidecars – Amasijo de huesos<br>'''Macy Gray – Over You''' |- | 45. || 09. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Astronavt<br>'''Neisha – Neko drugo tisočletje'''<br>Nude – Kakšen dan || Halsey – Without Me<br>Rosalía – Pienso en tu mirá<br>'''Maggie Rogers – Fallingwater''' |- | 46. || 16. 11. ||'''Jackson – Zvezdni popotnik'''<br>Tretji kanu – Umakni se<br>Cosmo Daivat – Soncu kradem zvezde || Lewis Capaldi – Grace<br>'''Mumford & Sons – If I Say'''<br>Greta Van Fleet – You're the One |- | 47. || 23. 11. ||'''Los Ventilos – Jeseni'''<br>Werefox – Pretty Girl Needs a Bath<br>Nina Pušlar – Za naju || Ella Mai – Trip<br>'''Zaz – Qué vendrá'''<br>Blossoms – How Long Will This Last? |- | 48. || 30. 11. ||'''Dan D – Boli me k'''<br>Mirko Grozny – Svet je slep<br>Elvis Jackson – Can't Get Enough ||'''Hozier – Movement'''<br>Hedoneast – Putujem<br>Anderson Paak ft. Kendrick Lamar – Tints |- | 49. || 07. 12. ||'''Emkej X Roots in Session – Lažete'''<br>Vazz – Individum<br>Matter – Sedimenti || The 1975 – It's Not Living (If It's Not With You)<br>Marco Mengoni – Voglio<br>'''Elle King – Shame''' |- | 50. || 14. 12. ||'''Samo Budna – Sonce nad oblaki'''<br>Le Serpentine – Skalca<br>White Moods in Jana Sen – Hej, ti! || Ariana Grande – Thank U, Next!<br>Sido – Tausend Tattoos<br>'''Mark Ronson ft. Miley Cyrus – Nothing Breaks Like a Heart''' |- | 51. || 21. 12. ||'''Manouche – Za božič bom doma'''<br>Gaja Prestor – Decembra<br>Vlado Kreslin – Vse se da || Aloe Blacc – I Got Your Christmas Right Here<br>'''Michael Bublé – Love You Anymore'''<br>John Legend ft. Stevie Wonder – What Christmas Means to Me |- | 52. || 28. 12. || Karra – Ne laži<br>BQL – Peru<br>'''Mrfy – Omama'''||'''Morrissey – Back on the Chaingang'''<br>Arctic Monkeys – Anyways<br>Razorlight – Carry Yourself |} ===2019=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 04. 01. ||'''Batista Cadillac – Pust me do besede'''<br>Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat || Leon Bridges – Beyond<br>Christine and the Queens ft. Dâm-Funk – Damn, dis-moi<br>'''Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power''' |- | 2. || 11. 01. || Brest feat. Vesna Zornik – Bluz<br>'''Bo! – Padava'''<br>Anja Kotar – Modern Galileo || Anastasio – La fine del mondo<br>'''Dermot Kennedy – Young & Free'''<br>Amir – Longtemps |- | 3. || 18. 01. || Muff – Giselle<br>'''DMP – Padalo za strah'''<br>Manca Berlec – Milijon zvezd || Kacey Musgraves – Wonder Woman<br>Bring Me the Horizon – Medicine<br>'''Mia – Ovaj grad''' |- | 4. || 25. 01. ||'''Doša – Ego manijak'''<br>Brutalna romantika – Clumsy Man<br>Bordo – Zakaj? || Sam Smith ft. Normani – Dancing with a Stranger<br>Ariana Grande – 7 Rings<br>'''Cigarettes After Sex – Neon Moon''' |- | 5. || 01. 02. ||'''2B – Najini koraki'''<br>Žiga – Not Knowing You<br>Clemens – Poletel bi ||'''Calvin Harris & Rag'n'Bone Man – Giant'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – Mind Your Manners<br>James Blake ft. Travis Scott & Metro Boomin − Mile High |- | 6. || 08. 02. ||'''Tabu – Love sistem'''<br>Kevin Koradin – Vse ali nič<br>Žan Serčič feat. Leya – Tebe ne dam ||'''Florence & The Machine – Moderation'''<br>Dua Lipa – Swan Song<br>Dido – Give You Up |- | 7. || 15. 02. || Los Ventilos feat. Raiven – 100krat (Okoli mene)<br>Samantha Maya – Do neba<br>'''Koala Voice – Ker tu je vse tako lepo'''||'''Empire of the Sun – Chrysalis'''<br>Mahmood – Soldi<br>Brendi Carlile – Party of One |- | 8. || 22. 02. ||'''Hamo & Tribute2Love – Lepe stvari'''<br>Okustični – Metulji plešejo<br>Dagi – Kdo te meni je poslal ||'''Gary Clark Jr. – Pearl Cadillac'''<br>Bille Eilish – Bury a Friend<br>White Lies – Tokyo |- | 9. || 01. 03. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Fed Horses – Ti ne poznaš konjev'''<br>Batista Cadillac – Stop || Ariana Grande – Break Up with Your Girlfriend, I'm Bored<br>Einar – Parole nuove<br>'''Vampire Weekend – Harmony Hall''' |- | 10. || 08. 03. || Christine Zadnikar – S.R.C.E.<br>'''Zala Kralj in Gašper Šantl – Sebi'''<br>Mrfy – Recall || Leon – You and I<br>'''Anna of the North – Leaning on Myself'''<br>Cardi B & Bruno Mars – Please Me |- | 11. || 15. 03. || Pavlov – Lov<br>Siddharta – Jaz<br>'''San Di Ego – Zdaj je čas'''|| Christine and the Queens – Comme si<br>Mumford & Sons – Beloved<br>'''Jade Bird – I Get No Joy''' |- | 12. || 22. 03. || Big Foot Mama – Vabilo v maj<br>Lea Sirk ft. Tomy DeClerque – My Moon<br>'''Dan D – Ožina'''||'''John Mayer – I Guess I Just Feel Like'''<br>Marshmello ft. Chvrches – Here With Me<br>Khalid – Talk |- | 13. || 29. 03. ||'''By the Books – 1000 stvari'''<br>Mrigo & Ghet ft. Drill – Fonkdat<br>Jakob Kobal – Towards the Sea ||'''Maren Morris – GIRL'''<br>Dave – Black<br>Ligabue – Certe donne brillano |- | 14. || 05. 04. || John F. Doe – Puščava<br>Werefox – This In-Sync-Thing<br>'''Mrfy – BBY'''|| Billie Eilish – Bad Guy<br>'''Tame Impala – Patience'''<br>Mahalia – Do Not Disturb |- | 15. || 12. 04. || Cosmo Daivat – Snov mojih sanj<br>Raiven – Širni ocean<br>'''Društvo mrtvih pesnikov – Formula časa'''||'''Ellie Goulding – In This Together'''<br>The Kolors & Elodie – Pensare male<br>The Amazons – Mother |- | 16. || 19. 04. ||'''Le Serpentine – Zadeta od interneta'''<br>Lola in Red – Torn<br>Tamara Goričanec – Sledi ||'''Zazie – L'Essenciel'''<br>BTS ft. Halsey – Boy With Luv<br>Levante – Andrà tutto bene |- | 17. || 26. 04. || K.A.T. – Imaginative Man<br>'''Lumberjack – Čist vse'''<br>Mr. Darwin Chill ft. Martina Majerle – Rain in the Desert || Lizzo – Juice<br>'''Madonna ft. Maluma – Medellín'''<br>Jade Bird – My Motto |- | 18. || 03. 05. ||'''Lusterdam – S kolesom sem prišel'''<br>Zala – A J<br>Kevin Koradin – Noro srce || Mark Ronson ft. Lykke Li – Late Night Feelings<br>'''Bruce Springsteen – Hello Sunshine'''<br>The National – Light Years |- | 19. || 10. 05. || Jernej Zoran ft. Nina Radković – Stik<br>'''Manca Berlec – Kadilka'''<br>Rudi Bučar – Plešem || The Black Keys – Eagle Birds<br>'''Rammstein – Radio'''<br>Vampire Weekend – This Life |- | 20. || 17. 05. ||'''Emkej – Veš, kaj bi ti mogo'''<br>Indigo – Ajdovska<br>Matic Marentič – Len dan ||'''Mumford & Sons – Woman'''<br>Urban & 4 – Iskra<br>Ed Sheeran & Justin Bieber – I Don't Care |- | 21. || 24. 05. ||'''Nina Pušlar – Svet na dlani'''<br>Happy Ol'McWeasel – Break Them Bones<br>Nera – Rabljeno dekle ||'''Noel Gallagher's HFB – Black Star Dancing'''<br>Nek – La storia del mondo<br>Anderson Paak ft. Smokey Robinson – Make It Better |- | 22. || 31. 05. || Leonart – Iskre v očeh<br>Futurski – Bad Dreams<br>'''Jure Lesar – Oči očeta'''||'''Lana Del Rey – Doin' Time'''<br>Taron Egerton – Rocket Man<br>Fast Animals and Slow Kids – Radio Radio |- | 23. || 07. 06. ||'''Balladero in Jadranka Juras – Še živim'''<br>Persons from Porlock – Carnal Error<br>Blu.Sine – Mir || The Raconteurs – Help Me Stranger<br>Hozier – Almost (Sweet Music)<br>'''Bruce Springsteen – There Goes My Miracle''' |- | 24. || 14. 06. || Gaja Prestor – Najino nebo<br>zalagasper – Come to Me<br>'''Le Serpentine – Vrtiljak'''||'''Miley Cyrus – Mother's Daughter'''<br>Sufjan Stevens – Love Yourself<br>Rosalía – Aute Cuture |- | 25. || 21. 06. || Thomas March & Batista Cadillac – Neviden (Ali veš, da me ljubiš)<br>'''Fat Butlers – Se ne vdam'''<br>Uma – Le začuti || Taylor Swift – You Need to Calm Down<br>Jovanotti – Nuova era<br>'''Liam Gallagher – Shockwave''' |- | 26. || 28. 06. || Lea Sirk – Po svoje<br>Rudolf Gas – Svet planet<br>'''Fed Horses – Spremembe'''|| Volbeat – Last Day Under the Sun<br>'''Ligabue – Polvere di stelle'''<br>Bring Me the Horizon – Mother Tongue |- | 27. || 05. 07. || Tabu – Na konicah prstov<br>Indigo – Škržati<br>'''Kiwi Flash – Dežela Nela'''|| Shawn Mendes & Camila Cabello – Señorita<br>Madonna – God Control<br>'''Ed Sheeran ft. Khalid – Beautiful People''' |- | 28. || 12. 07. || Isobel – Mali glas<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pomlad'''<br>Orlek – Bouncer Štefi || Angèle – Balance ton quoi<br>'''The Black Keys – Go'''<br>Revolverheld – So wie jetzt |- | 29. || 19. 07. || Okustični – Se vrti (Ko si na tleh)<br>Xequtifz – Iconic<br>'''2B – Kot morje'''||'''Beyoncé – Spirit'''<br>Coez – Domenica<br>The National – Rylan |- | 30. || 26. 07. || Nula Kelvina – Taksi<br>Ortox & Ina Shai – Feel the Love<br>'''Kevin Koradin & Dare Kaurič – Kdo so oni'''|| Sam Smith – How Do You Sleep<br>'''Blink 182 – Happy Days'''<br>Post Malone ft. Young Thug – Goodbyes |- | 31. || 02. 08. || Duhovi – Še ena ljubezenska pesem<br>Fabricca – Predobro<br>'''Mef in N.O.B. – Facebook brigade'''|| Lenny Kravitz – 5 More Days 'til Summer<br>'''Bruce Springsteen – Western Stars'''<br>Blossoms – Your Girlfriend |- | 32. || 09. 08. || Loom – Led<br>Seven Days in May – Ready to Fight<br>'''Emkej – Airplane Mode'''|| Freya Ridings – Castles<br>'''Of Monsters and Men – Wars'''<br>Taylor Swift – The Archer |- | 33. || 16. 08. || Bombyx Lori – Gozd<br>'''Ditka – Ne bodi, kar nisi'''<br>John F. Doe – Hyde || Ariana Grande, Social House – boyfriend<br>'''Foals – Black Bull'''<br>HAIM – Summer Girl |- | 34. || 23. 08. ||'''Hauptman – Send Me Flying'''<br>Posebni gostje – S teboj<br>Voranc Boh – Absurdno lepa || Ali Gatie – It's You<br>Michael Kiwanuka & Tom Misch – Money<br>'''The National – Rylan''' |- | 35. || 30. 08. ||'''Siddharta – Blizu'''<br>Stella – Ocean<br>Domen Don Holc – Feel Free ||'''Liam Gallagher – One of Us'''<br>Charlie XCX ft. Sky Ferreira – Cross You Out<br>Ed Sheeran ft. Stormzy – Take Me Back to London |- | 36. || 06. 09. || Los Ventilos – Bipolarna<br>'''By the Books – Še enkrat'''<br>Le Serpentine – Majice kratke || Maren Morris – The Bones<br>Levante & Carmen Consoli – Lo stretto necesario<br>'''Cigarettes After Sex – Heavenly''' |- | 37. || 13. 09. || Jure Lesar – Krila ptice<br>Gušti – Še zorijo jagode<br>'''Mi2 – Adam in Eva'''|| John Mayer – Carry Me Away<br>'''Billie Eilish – All the Good Girls Go to Hell'''<br>Post Malone – Circles |- | 38. || 20. 09. ||'''Joker Out – Gola'''<br>Mrigo & Ghet – Naprvemmestu<br>Futurski – Nothing Is Never an Option ||'''Green Day – Father of All...'''<br>Halsey – Graveyard<br>Sam Fender – The Borders |- | 39. || 27. 09. || Špela Cesar – Ostani<br>'''Dan D – Malo pekla'''<br>Deadly Smile – Inner Voice ||'''Maître Gims & Sting – Reste'''<br>Blink 182 – I Really Wish I Hated You<br>Jovanotti – Prima che diventi giorno |- | 40. || 04. 10. || Carina – Oči<br>Raiven – Kralj Babilona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Kje gori'''|| Tegan & Sara – I'll Be Back Someday<br>Foals – The Runner<br>'''Beth Hart – Bad Woman Blues''' |- | 41. || 11. 10. ||'''Panda – Ena noga, en korak'''<br>Koala Voice – Brainstorm<br>Kevin Koradin – Čas || Lewis Capaldi – Bruises<br>'''Vanessa Paradis – Vague à l'âme sœur'''<br>Lizzo – Good As Hell |- | 42. || 18. 10. || Lusterdam – Bele miši<br>Neomi – Family<br>'''Magnifico in Jan Jarni – Pegica'''|| Harry Styles – Lights Up<br>Elisa – Tua per sempre<br>'''The Who – All This Music Must Fade''' |- | 43. || 25. 10. || Karra – Spet in spet<br>Otrok osemdesetih – Neon<br>'''Lola in Red – Povej'''||'''Nick Cave & The Bad Seeds – Waiting for You'''<br>Boris Štok ft. Nataša Janjić – Još uvijek<br>Marilyn Manson – God's Gonna Cut You Down |- | 44. || 01. 11. || Tretji kanu – Atom<br>zalagasper – Signals<br>'''Lana Škof – Odpelji me'''||'''Coldplay – Orphans'''<br>Marco Mengoni – Duemila volte<br>James Arthur – Quite Miss Home |- | 45. || 08. 11. ||'''Okustični – Enkratna, neponovljiva'''<br>K.A.T. – Un bacio di luna<br>Zlatko – Bodi dober, bodi kul || King Princess – Ain't Together<br>Mumford and Sons – Blind Leading the Blind<br>'''Dua Lipa – Don't Start Now''' |- | 46. || 15. 11. || Vlado Kreslin – Kaj naj ti prinesem, draga<br>'''Lumberjack – Eden tistih'''<br>Mrfy – Heaven & Hell ||'''George Michael – This Is How'''<br>Emma – Io sono bella<br>Ozzy Osbourne – Under the Graveyard |- | 47. || 22. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Od zibelke do groba<br>Lea Sirk – V dvoje<br>'''Rudi Bučar – Kakšni so takšni'''|| Michael Kiwanuka – Hero<br>'''Billie Eilish – Everything I Wanted'''<br>Beck – Everlasting Nothing |- | 48. || 29. 11. || Bort Ross – Do takrat<br>Fed Horses – Jaz in nebo<br>'''Year of the Rookie – My Soul'''||'''U2 & A.R. Rahman – Ahimsa'''<br>Clara Luciani – Nue<br>Mark Ronson & Anderson Paak – Then There Were Two |- | 49. || 06. 12. || Nina Pušlar – Pusti me<br>Leonart – Vrh sveta<br>'''Eva Pavli – Zbudi me'''|| Bring Me the Horizon – In the Dark<br>'''Jovanotti – La Luna Piena'''<br>Harry Styles – Watermelon Sugar |- | 50. || 13. 12. || Siddharta – Črnobelo (ID20)<br>Jakob Kobal – Mother<br>'''Klon – Bam! Bam! Bam!'''||'''Alanis Morissette – Reasons I Drink'''<br>Weeknd – Heartless<br>Camila Cabello – Living Proof |- | 51. || 20. 12. || Domen Don Holc – Friend in a Bar<br>Adrijana Lorber – Kdo ve<br>'''Neomi – Silent'''|| Halsey – Finally // beautiful stranger<br>Lewis Capaldi – Before You Go<br>'''Haim – Hallelujah''' |- | 52. || 27. 12. || Ninette – Plešem sama<br>'''Wckd Nation – The Swan King'''<br>Indigo – Hrasti || Harry Styles – Adore You<br>'''Billie Eilish – xanny'''<br>Sam Fender – All Is On My Side |} ===2020=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 03. 01. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Bort Ross – Do takrat'''<br>Los Ventilos – Bipolarna || Post Malone – Circles<br>Maren Morris – The Bones<br>'''Urban&4 – Iskra''' |- | 2. || 10. 01. ||'''Kokosy – Ranjena'''<br>Happy Ol'McWeasel – See You Tomorrow<br>Brest ft. Vesna Zornik – Zlato || Dua Lipa – Future Nostalgia<br>'''Ed Sheeran ft. Ella Mai – Put It All on Me'''<br>Stormzy – Do Better |- | 3. || 17. 01. || Itch – Dreams<br>'''Raiven – Ti (živo)'''<br>Ptice – Jutro ||'''Selena Gomez – Rare'''<br>Justin Bieber – Yummy<br>Gabrielle Aplin & Nina Nesbit – Miss You 2 |- | 4. || 24. 01. || Dežurni krivci – Rojeni brez imena<br>'''Hamo & Tribute2Love – Prva vrsta'''<br>Sladica ft. Lara Love – Klic na pomoč ||'''Gregory Porter – Revival'''<br>Mahmood – Rapide<br>Mac Miller – Good News |- | 5. || 31. 01. ||'''Imset – Upornika z razlogom'''<br>Bowrain ft. Kalu – Back to (the) Nature<br>Potnik – Retrospektiva || Blossoms – The Keeper<br>'''Pearl Jam – Dance of the Clairvoyants'''<br>Nathaniel Rateliff – What a Drag |- | 6. || 07. 02. ||'''Dravle R. ft. zalagasper & Ezra – Ubijalci sanj'''<br>Kevin Koradin – Zima<br>Elvis Jackson – Loser (2020) || Tame Impala – Lost in Yesterday<br>'''Alicia Keys – Underdog'''<br>Louis Tomlinson – Walls |- | 7. || 14. 02. ||'''Jure Lesar – Je kaj novega'''<br>Pia Nina – Tukaj in zdaj<br>Fed Horses – Zahodno dekle || Meek Mill & Justin Timberlake – Believe<br>'''Diodato – Fai rumore'''<br>Christine and the Queens – People, I've Been Sad |- | 8. || 21. 02. ||'''Lusterdam – Tam drevesa rastejo počasi'''<br>Balladero – Ponesi me<br>Isobel – Severna || Celeste – Stop This Flame<br>'''The Weeknd – Blinding Lights'''<br>Hayley Williams – Simmer |- | 9. || 28. 02. || Bo! – Kot da me ni<br>NoAir – Igrá<br>'''Hauptman – Sometimes'''||'''Billie Eilish – No Time to Die'''<br>Asgeir – Pictures<br>The Strokes – Bad Decisions |- | 10. || 06. 03. ||'''Andropavza – Preštej do tri'''<br>zalagasper – Box<br>Kiwi Flash – Gramofon || Biffy Clyro – Instant History<br>Jessie Ware – Spotlight<br>'''Pinguini Tattici Nucleari – Ringo Starr''' |- | 11. || 13. 03. ||'''2B − Kje so rože'''<br>Petra Ambrož – Lažje je vse<br>Potnik – Tuje roke || Haim – The Steps<br>Harry Styles – Falling<br>'''Pearl Jam – Superblood Wolfmoon''' |- | 12. || 20. 03. || Simon Vadnjal – Nisi sam<br>Darka – Sonce, zemlja, zvezde<br>'''Mi2 – Kakor nekoč'''|| The Killers – Caution<br>Róisín Murphy – Murphy's Law<br>'''Coldplay – Champion of the World''' |- | 13. || 27. 03. ||'''Joker Out – Vem, da greš'''<br>Zmelkoow – Kaj nam fali?<br>Anomalo – Opij ||'''Nothing But Thieves – Is Everybody Going Crazy'''<br>BTS ft. Sia – On<br>Foals – Wash Off |- | 14. || 03. 04. || Tretji kanu – Plovemo<br>Ana Soklič – Voda<br>'''Emkej – Oblast'''||'''Dua Lipa – Break My Heart'''<br>Levante – Tikibombom<br>Incubus – Our Love |- | 15. || 10. 04. || Mef in NOB – Preštej do 10<br>Haiku Garden – Rosetta (Izštekani)<br>'''Martín & Thomas March Collective – Moje napake (Na skrivaj)''' || '''Frank Ocean – Dear April'''<br>Alessia Cara – I Choose<br>Sam Hunt – Hard to Forget |- | 16. || 17. 04. ||'''Vazz – Jetnik uma'''<br>Sladica ft. Marina Martensson – I Would Do<br>Pavlov – Stolpi ||'''The Strokes – Brooklyn Bridge to Chorus'''<br>Black Pumas – Colors<br>Twenty One Pilots – Level of Concern |- | 17. || 24. 04. ||'''Neisha – Pismo papežu'''<br>Seven Days in May – Norway<br>Dovč & Gombač – V blazinah vonj ostal je tvojih las || Dixie Chicks – Gaslighter<br>Drake – Tootsie Slide<br>'''Fiona Apple – Drumset''' |- | 18. || 01. 05. || Kühlschrank – To ni tvoj svet<br>'''Generator – Sonce'''<br>Adrijana – Vsemirje ||'''The Rolling Stones – Living in a Ghost Town'''<br>Clueso – Tanzen<br>Evanescence – Wasted on You |- | 19. || 08. 05. || Društvo mrtvih pesnikov – Hello<br>'''Dan D – Ne naredi mi tega'''<br>Manu – Only Love ||'''The Killers – Fire in Bone'''<br>Chvrches – Forever<br>Moby ft. Apollo Jane – Too Much Change |- | 20. || 15. 05. ||'''Lumberjack – Krik svobode'''<br>Stray Train – Worked It Out Wrong<br>El Kachon – Mi nismo || Vianney – N'attendons pas<br>'''Ariana Grande & Justin Bieber – Stuck with U'''<br>Pocket Palma – Sjećanja |- | 21. || 22. 05. ||'''Hamo & Tribute2Love – Naprej (akustična)'''<br>Stalker – Ona<br>Paul Grem – Pot || Editors – From the Outside<br>'''Mumford & Sons – Forever (Garage version)'''<br>Volbeat – Leviathan |- | 22. || 29. 05. || Okustični in Jadranka Juras – Po tisti dolgi poti<br>Amaya – Trust Issues<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Slej al prej'''|| Biffy Clyro – Tiny Indoor Fireworks<br>Haim – Don't Wanna<br>'''The 1975 – If You're Too Shy (Let Me Know)''' |- | 23. || 05. 06. ||'''Jure Lesar – Parfum'''<br>By the Books ft. Lovro Ravbar – 24/7<br>T.M.S. Crew ft. Miha Zore – Kar seješ, to žanješ || Sam Smith & Demi Lovato – I'm Ready<br>'''Cigarettes After Sex – You're All I Want'''<br>Sia – Together |- | 24. || 12. 06. ||'''Rudi Bučar – Otroci tistega časa'''<br>Zala – Balance<br>Brest ft. Vesna Zornik – Japonski gozd || Jessie Ware – Save a Kiss<br>Jason Isbell and the 400 Unit – Only Children<br>'''Pearl Jam – Retrograde''' |- | 25. || 19. 06. || '''Batista Cadillac − Magnolije'''<br>freekind. – This Too Shall Pass<br>Imset – Lajf || '''Lennon Stella ft. Charlie Puth – Summer Feelings'''<br>Sigma ft. John Newman – High on You<br>Jake Bugg – Rabbit Hole |- | 26. || 26. 06. || K.A.T. – The Loop<br>'''Jacuzzy Krall & Monstrumental – Pozabu sm nate'''<br>Murat & Jose – Captamur (live) || Leon Bridges ft. Terrace Martin – Sweeter<br>Honne – No Song Without You<br>'''Surfaces ft. Elton John – Learn to Fly''' |- | 27. || 03. 07. || Los Ventilos – Spodaj zebe<br>'''Hauptman – Waste Time'''<br>Vlado Kreslin – Life Is Today || Aloe Blacc − My Way<br>'''Bob Dylan – Goodbye Jimmy Reed'''<br>Oh Wonder – Don't You Worry |- | 28. || 10. 07. || '''Boštjan Velkavrh − Virus na duši'''<br>zalagasper – Origami<br>Andraž Hribar – Da si še || '''CeeLo Green – For You'''<br>Blackpink – How You Like That<br>Glass Animals – Heat Waves |- | 29. || 17. 07. || '''Domen Don Holc & Thomas March Collective – Kam da dam <small>(Povej mi stvari)</small>'''<br>AKA Neomi – The View<br>Tretji kanu – Dežnik narobe || Juice Wrld ft. Marshmello – Come & Go<br>Levante – Sirene<br>'''Nothing But Thieves – Real Love Song''' |- | 30. || 24. 07. || '''Big Foot Mama – Nekaj je na njej'''<br>Bordo – Ghosts<br>Žiga Rustja – Pridi greva || Lianne La Havas – Can't Fight<br>'''The Rolling Stones – Criss Cross'''<br>Katy Perry – Smile |- | 31. || 31. 07. || Drago Mislej Mef & NOB – Bel papir<br>'''Multiversal ft. Jonathan Hoard – Back to You'''<br>Doša – Ne delam na pol || James Bay – Chew on My Heart<br>Kylie Minogue – Say Something<br>'''Maroon 5 – Nobody's Love''' |- | 32. || 07. 08. || Okttober – Obljube<br>Miró – Ne razumem<br>'''Babooni – Le spomin''' || Taylor Swift – Cardigan<br>Bad Bunny, Dua Lipa & Tainy – Un dia (One Day)<br>'''LP – The One That You Love''' |- | 33. || 14. 08. || Lara Love & Sky – Greva en gir<br>Younite – Dvajseta<br>'''Leonart – Do morjá''' || '''Billie Eilish – My Future'''<br>Tom Walker – Wait for You<br>Pretenders – I Didn't Know When to Stop |- | 34. || 21. 08. || Astrid in Avantgarden – Črno pero<br>Sladica ft. Ghet – Se smejim<br>'''Sara Lamprečnik – Čeprav te ni''' || Miley Cyrus – Midnight Sky<br>The Killers – My Own Soul's Warning<br>'''Alicia Keys ft. Khalid – So Done''' |- | 35. || 28. 08. || '''Manouche – Dejva'''<br>Grizl – Pod pritiskom<br>Gedore – Glej || The 1975 – Guys<br>'''Biffy Clyro – Space'''<br>LANY – you! |- | 36. || 04. 09. || '''Take Off – Nazaj v maj'''<br>Dagi – In srce spet poleti<br>Severa Gjurin – Sonce || '''London Grammar – Baby, It's You'''<br>BTS – Dynamite<br>Annalisa – Graffiti |- | 37. || 11. 09. || '''Klon – Iskra'''<br>Infected – Bejbi<br>Skeebeep – Kaktus || The Smashing Pumpkins – Cyr<br>The Struts ft. Robbie Williams – Strange Days<br>'''Deftones – Ohms''' |- | 38. || 18. 09. || Silence – Mladost<br>Andraž Hribar – Jaz se ne dam<br>'''Samantha Maya – Glas''' || Chris Stapleton – Starting Over<br>'''Tiziano Ferro – Rimmel'''<br>Finneas – What They'll Say About Us |- | 39. || 25. 09. || '''Scotch & Tomi M. – Bomo'''<br>Triiiple ft. Emkej & Neisha – Slika<br>Anomalo – Utrip || '''Bruce Springsteen – Letter to You'''<br>Celeste – Little Runaway<br>Billie Joe Armstrong – Kids in America |- | 40. || 02. 10. || '''Rudi Bučar – Kambjale so čase'''<br>Jadranka Juras – Tih deževen dan<br>Lombardo – Kriminal || '''Sam Smith − Diamonds'''<br>Marshmello & Demi Lovato – OK Not to Be OK<br>Gus Dapperton – Bluebird |- | 41. || 09. 10. || Mistermarsh – Malo znoriš<br>Tretji kanu – Čuvaji rek<br>'''2B – Čez telo''' || Fleet Foxes – Can I Believe You<br>'''Kylie Minogue – Magic'''<br>Royal Blood – Trouble's Coming |- | 42. || 16. 10. || Monolits – Daj mi zgodbo<br>'''Mi2 – Midva'''<br>[[Tschimy]] – Hera|| London Grammar – Californian Soil<br>'''AC/DC – Shot in the Dark'''<br>Snoh Aalegra – Dying 4 Your Love |- | 43. || 23. 10. || '''Koala Voice – Vertigo'''<br>Stalker ft. Cherie – Think It Over<br>KRT – Triler 7 || Lykke Li – Bron<br>Stevie Nicks – Show Them The Way<br>'''Tom Petty – Leave Virginia Alone''' |- | 44. || 30. 10. || '''Joker Out – Umazane misli'''<br>Orlek – Adijo, klape<br>Prismojeni profesorji bluesa – Prismojeni? || King Princess – Only Time Makes It Human<br>'''Harry Styles – Golden'''<br>Sharon Van Etten – Let Go |- | 45. || 06. 11. || '''Skova – Rap Michelangelo'''<br>Smaal Tokk – Nestwy<br>Vazz – Playboy || H.E.R. – Damage<br>Nothing but Thieves – Impossible<br>'''Ariana Grande – Positions''' |- | 46. || 13. 11. || Sladica ft. Urban Lutman – Manjkaš mi<br>'''Lumberjack – Disko ljubav'''<br>Okustični in Marko Črnčec – Zvezde || '''Gorillaz ft. Beck – The Walley of the Pagans'''<br>Dua Lipa ft. Angèle – Fever<br>Bring Me the Horizon – Teardrops |- | 47. || 20. 11. || Balladero – Drugačen svet<br>'''Vlado Kreslin – Tista zakartana ura'''<br>Big Foot Mama – Pot do sonca || Miley Cyrus ft. Stevie Nicks – Edge of Midnight<br>Ligabue – La ragazza dei tuoi sogni<br>'''Foo Fighters – Shame Shame''' |- | 48. || 27. 11. || Jure Lesar – Žeja<br>Anu – Priznajva si<br>'''Dagi in Luka Sešek – Jasno je nebo'''|| James Blake – The First Time Ever I Saw Your Face<br>'''Billie Eilish – Therefore I Am'''<br>The Weeknd – Save Your Tears |- | 49. || 04. 12. || '''Hamo & Tribute2Love – Srce ne more več'''<br>The Crossroads – Eye of Lie<br>Ekvorna – A vidš kar vidm || BTS – Life Goes On<br>Levante ft. Altarboy – Vertigine<br>'''Tame Impala – Why Won't They Talk to Me''' |- | 50. || 11. 12. || Leila Aleksandra – Kako dajati<br>'''Magnifico – Say No When You Gotta Say Yes'''<br>Zmelkoow – Veseli december || Phoebe Bridgers – Savior Complex<br>Tiziano Ferro – E ti vengo a cercare<br>'''Arlo Parks – Green Eyes''' |- | 51. || 18. 12. || Okttober – Majhne sledi<br>Taja – Ko rabiš<br>'''Los Ventilos – Hvala za ovce'''|| '''Taylor Swift – Willow'''<br>Chris Stapleton – Devil Always Made Me Think Twice<br>Shawn Mendes & Justin Bieber – Monster |- | 52. || 25. 12. || zalagasper – Sto idej<br>Okustični – Novoletna<br>'''Tretji kanu – Na tem mestu'''|| Ed Sheeran – Afterglow<br>'''Paul McCarney – Find My Way'''<br>Sam Smith – The Lighthouse Keeper |- | 53. || 31. 12.<br><small>(četrtek)</small> || Okttober – Obljube<br>'''Fed Horses – Zahodno dekle'''<br>Monolits – Daj mi zgodbo || Haim – The Steps<br>'''Chris Stapleton – Starting Over'''<br>Miley Cyrus – Midnight Sky |} ===2021=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 08. 01. || '''Batista Cadillac – Generacija neba'''<br>Bombyx Lori – Zaspiš<br>Happy Ol' McWeasel – Mickey Lad || '''Foo Fighters – No Son of Mine'''<br>Celeste – Love Is Back<br>Harry Styles – Treat People with Kindness |- | 2. || 15. 01. || Mrigo & Ghet ft. Mito – Bratu<br>'''Amaya – Goodbye'''<br>Gedore – S tabo || Ligabue & Elisa – Volente o nolente<br>'''Kings of Leon – The Bandit'''<br>London Grammar – Lose Your Head |- | 3. || 22. 01. || Vazz – Kaktus<br>Anu – Modre luči<br>'''Skova – Ahilova peta'''|| '''Lana Del Rey – Chemtrails Over the Country Club'''<br>Selena Gomez – De una vez<br>Olivia Rodrigo – Drivers License |- | 4. || 29. 01. || '''Alo!Stari – Vse bi dal'''<br>Vesna & Thomas March Collective – Vse stoji (Ne dojamem)<br>Simon Vadnjal – Kam || '''Bruce Springsteen – The Power of Prayer'''<br>Zucchero – Facile<br>Mogwai – Ritchie Sacramento |- | 5. || 05. 02. || Dagi & Monika Avsenik – Tisoč polnoči<br>'''Wckd Nation ft. Vazz – Come Over, Come By'''<br>Martins Martians – Prav naivno || Morcheeba – Sounds of Blue<br>'''Foo Fighters – Waiting on a War'''<br>Arlo Parks – Hope |- | 6. || 12. 02. || '''Emkej – Fokus'''<br>Pavlov – Odboj<br>Stalker x Ghet – Sam še mal || Celeste – Tonight Tonight<br>The Kolors – Mal di gola<br>'''H.E.R. – Fight for You''' |- | 7. || 19. 02. || '''Ember – Pepel'''<br>Amaya – Sleep Alone<br>Zmelkoow – Sendwitsch || '''Dua Lipa – We're Good'''<br>The Splitters – Barbara<br>Taylor Swift – Love Story (Taylor's Version) |- | 8. || 26. 02. || Itch – Teči<br>Jernej Zoran – All They Say, All They Do<br>'''Jure Lesar – Si kaj utrujena'''|| Gabby Barrett – I Hope<br>'''Kings of Leon – Echoing'''<br>Kelly Rowland – Flowers |- | 9. || 05. 03. || '''Dan D – Bits'''<br>Corti Collective – Stone Child<br>Manouche – Ma sej je vseen || Greta Van Fleet – Heat Above<br>Wolf Alice – The Last Man on Earth<br>'''AC/DC – Realize''' |- | 10. || 12. 03. || Sintropija – Jezdec<br>Lara Love & Sky – Himna<br>'''Hoffman – Moment''' || '''Bruno Mars & Anderson Paak – Leave the Door Open'''<br>Måneskin – Zitti e buoni<br>Leon Bridges & Keith Young – Like a Ship |- | 11. || 19. 03. || Tretji kanu – Daješ mi rože<br>'''Regen – Wine'''<br>Aleksandra Ilijevski – Ko imava sebe || Celeste – Hear My Voice<br>'''Kings of Leon – Stormy Weather'''<br>Madame – Voce |- | 12. || 26. 03. || '''Leopold I. – Povej'''<br>Boštjan Narat – Pusti kamne na tleh<br>Taja – Poglej me || London Grammar – How Does It Feel<br>Jacob Banks – Found<br>'''Lana Del Rey – White Dress''' |- | 13. || 02. 04. || Smaal Tokk – Bwgi pikoti<br>'''Koala Voice – Vukovi'''<br>Balladero – Najina || Miley Cyrus – Angels Like You<br>'''Imelda May – Made to Love'''<br>Demi Lovato – Dancing with the Devil |- | 14. || 09. 04. || Okustični – Moja mama<br>'''Mi2 – Joj, joj, joj'''<br>Roots in Session ft. Buda – Lockdown || '''Bruce Springsteen – I'll See You in My Dreams'''<br>Evanescence – Broken Pieces Shine<br>Ben Howard – What a Day |- | 15. || 16. 04. || Bo! – Mostovi<br>Eva Pavli – Mižim<br>'''Emkej – Dadbody'''|| Olivia Rodrigo – Deja Vu<br>'''Pink & Rag'n'Bone Man – Anywhere Away from Here'''<br>Kali Uchis – Telepatia |- | 16. || 23. 04. || Dagi ft. Žan Serčič – Daleč od srca<br>Hauptman – Sunlight<br>'''Maša ft. Klemen Kotar – Začuti'''|| '''Mick Jagger ft. Dave Grohl – Easy Sleazy'''<br>Jorja Smith – Addicted<br>Royal Blood – Limbo |- | 17. || 30. 04. || Bowrain ft. Lilly – While We Were Sleeping<br>'''Mrfy – Zaljubila'''<br>Hubert Hrbet – Se vrti || '''Foo Fighters – Chasing Birds'''<br>Weeknd ft. Ariana Grande – Save Your Tears<br>The Black Keys – Crawling Kingsnake |- | 18. || 07. 05. || zalagasper – xoxo<br>'''Klon – Dlan v dlan'''<br>2B – Pomiri me || Arlo Parks – Caroline<br>Lord Huron – Mine Forever<br>'''Billie Eilish – Your Power''' |- | 19. || 14. 05. || '''Martina – Svila'''<br>Hamo & Tribute2Love – Lažnivec<br>Neisha – Life je tvoj || Wolf Alice – Smile<br>'''Coldplay – Higher Power'''<br>Jessie Ware – Please |- | 20. || 21. 05. || '''Vazz & Manca Trampuš – Neskončno dolgi objemi'''<br>KingFoo – The Numbers R Weird<br>Kevin Koradin – Nekoč || '''Martin Garrix ft. Bono & The Edge – We Are the People'''<br>Gibonni – Kiša (Z'naab)<br>Doja Cat ft. SZA – Kiss Me More |- | 21. || 28. 05. || '''Leopold I. – Edino'''<br>Urban3some – So Long<br>Nipke – Kdaj bo hit || Lil Nas X – Sun Goes Down<br>BTS – Butter<br>'''Leon Bridges – Motorbike''' |- | 22. || 04. 06. || Jure Lesar – Prihajam domov<br>Ninette – Pusti mi<br>'''The Crossroads – Broken'''|| '''Twenty One Pilots – Shy Away'''<br>Olivia Rodrigo – Good 4 U<br>Manic Street Preachers – Orwellian |- | 23. || 11. 06. || Lamai – Tam me najdeš<br>XSKULL8 – Leaves Are Falling<br>'''Younite – Luči'''|| '''Billie Eilish – Lost Cause'''<br>Måneskin – Vent'anni<br>Pocket Palma – Zauvijek |- | 24. || 18. 06. || Amaya – Sanjam sama<br>'''Kokosy – Planeti se vrtijo'''<br>freekind. – Problems || John Mayer – Last Train Home<br>'''Dua Lipa – Love Again'''<br>Nothing But Thieves – Futureproof |- | 25. || 25. 06. || '''Vlado Kreslin in Kombinatke – Nocoj bomo mi prižgali dan'''<br>Legende – Zelena dežela<br>Katalena – Ah, le kaj ti povem || Lorde – Solar Power<br>'''Noel Gallagher's High Flying Birds – We're on Our Way Now'''<br>Chvrches ft. Robert Smith – How Not to Drown |- | 26. || 02. 07. || Tretji kanu – V mestu je vroče<br>'''Koala Voice – Spaghettification'''<br>Alenka Godec – Gremo na morje || Bastille – Distorted Light Beam<br>'''London Grammar – Lord, It's a Feeling'''<br>Ed Sheeran – Bad Habits |- | 27. || 09. 07. || '''Martin Martian ft. Neomi – Roadtrip'''<br>Balladero – Potujem<br>Ekvorna – Mi smo eno || Royal Blood – Oblivion<br>Miley Cyrus ft. Yo-Yo Ma, Chad Smith, Elton John etc. – Nothing Else Matters<br>'''Foo Fighters – Making a Fire (Mark Ronson Re-Version)''' |- | 28. || 16. 07. || '''Joker Out – A sem ti povedal'''<br>Zmelkoow – Zmagali smo<br>Alo!Stari – Kaj naj zaj nareim || '''Måneskin – Beggin''''<br>Big Red Machine & Taylor Swift – Renegade<br>AC/DC – Witch's Spell |- | 29. || 23. 07. || '''Fed Horses – Argentina'''<br>Big Foot Mama – Normalen (Akustika)<br>2B – V.I.L. || '''Billie Eilish – NDA'''<br>Pocket Palma – More<br>John Legend – Crowd Go Crazy |- | 30. || 30. 07. || Ina Shai – What Is<br>'''LMBJK – Dovoljene so vse stvari'''<br>By the Books – RunRun || BTS – Permission to Dance<br>'''Nina Nesbitt – Summer Fling'''<br>Sam Fender – Seventeen Going Under |- | 31. || 06. 08. || Leonart – Jezdim<br>Nipke – Kako se počutiš<br>'''Take Off – Črn ples'''|| Jungle ft. Bas – Romeo<br>'''Jack Savoretti – Too Much History'''<br>Post Malone – Motley Crew |- | 32. || 13. 08. || Sladica ft. Maya – Neki najlepšga<br>'''Andraž Hribar – Barčica'''<br>Corti Collective – Styx || '''Bruno Mars, Anderson Park, SilkSonic – Skate'''<br>Jungle – Truth<br>The Weeknd – Take My Breath |- | 33. || 20. 08. || '''Jet Black Diamonds – Retro anorak'''<br>Peron – Norcev čas<br>Krt – Človek spomina || '''The Killers – Quiet Town'''<br>Lizzo ft. Cardi B. – Rumors<br>Noel Gallagher's HFB – Flying on the Ground |- | 34. || 27. 08. || Hoffman – Dom najinih sanj<br>'''Čedahuči – Odprta knjiga'''<br>White Stain – Lačni || Lorde – Mood Ring<br>Jake Bugg – About Last Night<br>'''Wolf Alice – How Can I Make It OK''' |- | 35. || 03. 09. || Happy Ol' McWeasel – Ni predaje<br>Anu – Profite de la vie<br>'''Lim Smrad in Žila – Panksi iz Ljubljane'''|| Halsey – I'm Not a Woman, I'm a God<br>Rag'n'Bone Man – Alone<br>'''Billie Eilish – Happier Than Ever''' |- | 36. || 10. 09. || Ichisan – Gospa Jesen<br>'''Bo! – Dišiš po morju'''<br>Netbuse – Heavy || '''Chvrches – Good Girls'''<br>Charli XCX – Good Ones<br>Kacey Musgraves – Justified |- | 37. || 17. 09. || Jadranka Juras – Otroci noči<br>Mistermarsh – Udomačeni primati<br>'''Mrfy – Prjatučki'''|| Ed Sheeran – Shivers<br>Urban & 4 – Sama<br>'''Glass Animals – I Don't Wanna Talk (Just Wanna Dance)''' |- | 38. || 24. 09. || '''Sladica ft. Tokac – Dol'''<br>AKA Neomi – Self Service<br>Koala Voice – Postapokaliptični svet || '''Radiohead – If You Say the Word'''<br>Papa Roach – Kill the Noise<br>James Blake – Famous Last Words |- | 39. || 01. 10. || Žena – Gone<br>'''Neisha ft. Zoran Čalić – Le vkup'''<br>Skova – Kraj srečnega imena || Placebo – Beautiful James<br>'''Guns n' Roses – Hard Skool'''<br>The War on Drugs – I Don't Live Here Anymore |- | 40. || 08. 10. || '''Lamai – Kot čutim te jaz'''<br>Rok Predin – Malo pepela<br>2B – Vzemi me || '''Elton John & Stevie Wonder – Finish Line'''<br>White Lies – As I Try Not to Fall Apart<br>BTS & Coldplay – My Universe |- | 41. || 15. 10. || Katalena – Kamenkost<br>'''Sladica ft. Hauptman – Daydreamin' of Cali (Jernej Kržič rmx)'''<br>Killerface – Grem naprej || Lil Nas X – That's What I Want<br>Dave Gahan & Soulsavers – Metal Heart<br>'''Sam Fender – Spit of You''' |- | 42. || 22. 10. || Hamer – Po poti sonca<br>'''Gušti – Še je dobro'''<br>Jacuzzy Krall – Zdejvčaspogledamnazaj || Killers ft. Phoebe Bridgers – Runaway Horses<br>'''Adele – Easy on Me'''<br>Finneas – Love Is Pain |- | 43. || 29. 10. || Taja – Sledim sebi<br>Torul – Resonate<br>'''Leopold I. ft. Hauptman – Pleše po svoje'''|| Olivia Rodrigo – Traitor<br>'''Bryan Adams – So Happy It Hurts'''<br>Swedish House Mafia & The Weeknd – Moth to a Flame |- | 44. || 05. 11. || PTČ ft. Ezra – Čs<br>Simpatico – Spremembe<br>'''Dvajset Dvajset – Življenjska'''|| London Grammar – America<br>Ed Sheeran – Overpass Graffiti<br>'''Alicia Keys – Best of Me''' |- | 45. || 12. 11. || Tina Marinšek – Protistrup<br>freekind. – R.F.T.S.<br>'''Eva Pavli ft. Emkej – Juno'''|| '''Franz Ferdinand – Billy Goodbye'''<br>Stromae – Sante<br>Post Malone & The Weeknd – One Right Now |- | 46. || 19. 11. || '''Bort Ross – Demoni'''<br>Jon Vitezič – Utrip<br>Klon – Tvoja igra, tvoj moment || '''Taylor Swift – All Too Well (Taylor's Version)'''<br>Lorde – Hold No Grudge<br>Beyonce – Be Alive |- | 47. || 26. 11. || Jure Lesar – Malo po malo<br>'''Los Ventilos – Kaj bo prinesel ta večer'''<br>Silence – A Moment's Song || Arlo Parks – Too Good<br>'''Silk Sonic – Smokin' Out the Window'''<br>Rosalia & The Weeknd – La Fama |- | 48. || 03. 12. || Tretji kanu – Rio in Anu<br>Argo – Introspekcija<br>'''Pia Nina – Medey'''|| '''Nick Cave & Warren Ellis – We Are Not Alone'''<br>Self Esteem – I Do This All the Time<br>Eddie Vedder – The Haves |- | 49. || 10. 12. || '''Regen – California'''<br>Lusterdam – Barve premoga so njene oči<br>Younite – Pričakovanja || '''Foo Fighters – Love Dies Young'''<br>Phoebe Bridgers – Day After Tomorrow<br>White Lies – I Don't Want to Go to Mars |- | 50. || 17. 12. || Iztok Mlakar – Deadline Blues<br>'''Hamo & Tribute2Love – Vse lepo za vse'''<br>Bossa De Novo – Twist || Michael Bublé − The Christmas Sweater<br>Kelly Clarkson – Christmas Isn't Canceled (Just You)<br>'''Ed Sheeran & Elton John – Merry Christmas''' |- | 51. || 24. 12. || Bo! – A me čutiš<br>'''Jet Black Diamonds – Še zadnjič'''<br>Smaal Tokk – Za usje sam || Johnny Marr – Hideaway Girl<br>'''AC/DC – Throught the Mists of Time'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – The River Is Rising |- | 52. || 31. 12. || Ninette – Pusti mi<br>'''Balladero – Najina'''<br>Sladica ft. Maya – Neki najlepšga || Olivia Rodrigo – Drivers License<br>'''Greta Van Fleet – Heat Above'''<br>Halsey – I Am Not a Woman, I'm a God |} ===2022=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 07. 01. || Pavlov – Kormoran (Nisem moril)<br>Monolits – Prej in potem<br>'''Drill ft. Amaya – Mladi samo enkrat'''|| Wolf Alice – Delicious Things<br>The War on Drugs – Change<br>'''Joss Stone – Never Forget My Love''' |- | 2. || 14. 01. || '''Tabu – Zmaji'''<br>Hoffman – Preproste stvari<br>Chateau – Zvezde vedo || James Morrison – Don't Mess with Love<br>'''Adele – Oh My God'''<br>The Weeknd – Sacrifice |- | 3. || 21. 01. || King Foo – Vse je večno<br>Čedahuči – Dramilo (Zbudi me)<br>'''Before Time – Črne slike'''|| Stromae – L'enfer<br>'''Muse – Won't Stand Down'''<br>Beti – Bez ljubavi |- | 4. || 28. 01. || '''Lamai – Stopinje'''<br>Vazz – Luna<br>Koala Voice – Silly Plant || Gayle – ABCDEFU<br>Laura Pausini – Scatola<br>'''Lana Del Rey – Watercolor Eyes''' |- | 5. || 04. 02. || Silence – Vihar, vihar<br>'''Fat Butlers – Tukaj sva'''<br>Uroš Planinc Group – Najin dan || Tove Lo – How Long<br>Elisa – A tempo perso<br>'''George Ezra – Anyone for You''' |- | 6. || 11. 02. || '''Taja – Na novo'''<br>Suburbian – Tvoji lasje<br>De Liri – Visoko || '''Red Hot Chili Peppers – Black Summer'''<br>Holly Humberstone – London Is Lonely<br>Mahmood & Blanco – Brividi |- | 7. || 18. 02. || Kiwi Flash – Mafija (Skrivni posli)<br>'''Le Serpentine – Ostani'''<br>2B – Ko gledam || Arlo Parks – Softly<br>PVRIS – My Way<br>'''The Linda Lindas – Growing Up''' |- | 8. || 25. 02. || '''Plateau – Nič vedeti'''<br>Gušti ft. Leyre – Nova romantika<br>zalagasper – Love Letter || '''Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic – Love's Train'''<br>Sharon Van Etten – Porta<br>Portugal. The Man – What, Me Worry? |- | 9. || 04. 03. || Marvin & Zarja – 100 strganih strun<br>'''Hamo & Tribute2Love – Zato ker je mraz'''<br>K.A.T. & Dacho – Ti || '''Florence & The Machine – King'''<br>Tears for Fears – Break the Man<br>Swedish House Mafia ft. Sting – Redlight |- | 10. || 11. 03. || Batista Cadillac – Mim pravil<br>'''Happy Ol' McWeasel – Last Good Chance'''<br>Zoran Predin – In jaz te bom žgečkal || Avril Lavigne ft. Blackbear – Love It When You Hate Me<br>'''Eddie Vedder – Brother the Cloud'''<br>Haim – Lost Track |- | 11. || 18. 03. || '''Hauptman – Sledim'''<br>Vlado Kreslin – Včeraj sem sanjal<br>Hoffman – Kdo si || Tove Styrke – Show Me Love<br>'''Stromae – Fils de joie'''<br>Dave – Starlight |- | 12. || 25. 03. || Paul Grem – Omama<br>'''AKA Neomi – Wedding Bouquet'''<br>Zmelkoow – Ke' mona || Arcade Fire – Afterlife<br>Elodie – Bagno a mezzanotte<br>'''Band of Horses – Warning Signs''' |- | 13. || 01. 04. || Bordo – Drevored<br>Bowrain & Brina – Čas je<br>'''Ember – Sam'''|| Muse – Compliance<br>Lykke Li – No Hotel<br>'''Placebo – Sad White Reggae''' |- | 14. || 08. 04. || Lara Love & Sky – O naju<br>zalagasper – oblike oblakov<br>'''Folk idoli – Moje srce'''|| Harry Styles – As It Was<br>Maren Morris – Humble Quest<br>'''Liam Gallagher – C'mon You Know''' |- | 15. || 15. 04. || Rok Predin – Zlata kravata<br>'''Joker Out – Barve oceana'''<br>Jacuzzy Krall – Eno le dva || '''Red Hot Chili Peppers – Not the One'''<br>Florence and the Machine – My Love<br>Foals – Looking High |- | 16. || 22. 04. || Čedahuči – Če kdo ve, kje je<br>Ditka – Cold Heart<br>'''Emkej – Ljujezen'''|| Keith Urban – Nightfalls<br>'''Interpol – Toni'''<br>The Weeknd – Out of Time |- | 17. || 29. 04. || Drevored – Favona<br>Masayah – Ni panike<br>'''MRFY – Angeli'''|| Imagine Dragons – Bones<br>'''Lizzo – About Damn Time'''<br>Shawn Mendes – When You're Gone |- | 18. || 06. 05. || Bo! – Iluzija<br>'''I.C.E. – Kar te dela živega'''<br>NoAir – Love Indifferent || Jack Harlow – First Class<br>'''Ed Sheeran – 2Step'''<br>Sigrid & Bring Me the Horizon – Bad Life |- | 19. || 13. 05. || '''Neisha – Dvigam jadra'''<br>AKA Neomi – Growing Old<br>Kevin Koradin & 2B – Še včeraj || Maro – Saudade, saudade<br>Arcade Fire – The Lightning I, II<br>'''Lady Gaga – Hold My Hand''' |- | 20. || 20. 05. || '''Tina Marinšek – Poveljnik'''<br>Jure Lesar – Gdč. Blond<br>Panda – Daj mi povej (Zguba) || Rammstein – Angst<br>'''Florence + The Machine – Free'''<br>Kendrick Lamar – The Heart Part 5 |- | 21. || 27. 05. || Nipke – Skp se mava dobr<br>Jet Black Diamonds – Večvredne romance<br>'''Hamo & Tribute2Love – Sončen dan'''|| Harry Styles – Late Night Talking<br>'''Diana Ross ft. Tame Impala – Turn Up the Sunshine'''<br>Post Malone ft. Roddy Ricch – Cooped Up |- | 22. || 03. 06. || '''Masharik – Stran od oči'''<br>freekind. – Visualize<br>Gušti – Nikomur ne poveš || Calvin Harris, Dua Lipa, Young Thug – Potion<br>Fabri Fibra, Colapesce, Dimartino – Propaganda<br>'''George Ezra – Green Green Grass''' |- | 23. || 10. 06. || Lamai – Mali strahovi<br>Drone Society – Ellie<br>'''Glač – Do naslednjič'''|| '''Muse – Will of the People'''<br>Jovanotti & Sixpm – I Love You Baby<br>Def Leppard – Kick |- | 24. || 17. 06. || The Margins – Barve<br>'''Mrfy – San Francisco'''<br>Dr Um & Mrigo ft. Semo – Ne pozabi || Lorde – Secrets from a Girl (Who's Seen It All)<br>Paolo Nutini – Through the Echoes<br>'''Red Hot Chili Peppers – Nerve Flip''' |- | 25. || 24. 06. || Haiku Garden – Levitate<br>Samantha Maya – Adrenalin<br>'''Leopold I. – Kinderšpil'''|| Foals – 2001<br>'''Eminem ft. Ceelo Green – The King and I'''<br>Drake – Falling Back |- | 26. || 01. 07. || Simpatico – Mona<br>Lusterdam – Pikice<br>'''Alo!Stari – Prie tako leto'''|| Beyoncé – Break My Soul<br>'''Pixies – There's a Moon On'''<br>Kacey Musgraves – Can't Help Falling in Love |- | 27. || 08. 07. || Avtomobili – Pridi na obalo<br>'''Balladero – Marelice'''<br>Dimek in Davor Klarić & Aleksandra Ilijevski – Saj si moja || '''Taylor Swift – Carolina'''<br>Bilderbuch – Baby, dass du es weißt<br>Francesca Michielin – Bonsoir |- | 28. || 15. 07. || '''Ana Pupedan – Življenja čaše'''<br>King Foo – Sometimes I Talk with Myself<br>Ghet x Stalker – Z bloka hit || King Princess – Change the Locks<br>'''James Bay – Save Your Love'''<br>Pale Waves – Jealousy |- | 29. || 22. 07. || '''3:rma – Country Club at Five'''<br>Eva Pavli – Tuki zdej<br>Regen – Youth || The 1975 – Part of the Band<br>'''Gorillaz ft. Thundercat – Cracker Island''' <br>Lola Marsh – Love Me on the Phone |- | 30. || 29. 07. || Futurski – Hoarder misli<br>'''Manca Berlec – Morje'''<br>Pliš – Pistacija || Lizzo – 2 Be Loved (Am I Ready)<br>Maggie Rogers – Horses<br>'''Pink – Irrelevant''' |- | 31. || 05. 08. || Domen Don Holc – Tak je tak bo<br>Tschimy ft. LAV – Molokai<br>'''Hoffman – Um moje drugo je srce'''|| Jack White – A Tip from You to Me<br>'''Billie Eilish – TV'''<br>Marcus Mumford – Grace |- | 32. || 12. 08. || '''Tretji kanu – Na zadnji julijski dan'''<br>Peron – Prepih<br>NoAir – Rather || Calvin Harris ft. Normani, Tinashe & Offset – New to You<br>The Killers – Boy<br>'''Robbie Williams – Lost''' |- | 33. || 19. 08. || '''Drago Mislej Mef in NOB – Sputnik'''<br>Astrid – Hey, Julie<br>Bas in Glas – Politični (u)boj || '''The 1975 – Happiness'''<br>Jamie T. – The Old Style Raiders<br>Years & Years – American Boy |- | 34. || 26. 08. || Haiku Garden – Loose Contacts<br>'''Jet Black Diamonds – Daj le daj'''<br>YamYam ft. Gaia – Paranoia || '''Paolo Nutini – Radio'''<br>Aitch, Ed Sheeran – My G<br>Lauv – Stranger |- | 35. || 02. 09. || Taja – Čutim ritem<br>'''Joker Out – Katrina'''<br>Plateau – Neimenovana || The National ft. Bon Iver – Weird Goodbyes<br>Dove Cameron – Breakfast<br>'''Elton John & Britney Spears – Hold Me Closer''' |- | 36. || 09. 09. || Fed Horses – Ljubezen<br>SBO ft. Anja Rupel – Salem<br>'''LUMA – Love Again'''|| '''Arctic Monkeys – There's Better Be a Mirrorball'''<br>Muse – You Make Me Feel Like It's Halloween<br>Youngblud – Tissues |- | 37. || 16. 09. || I.C.E. – Nepopisan list<br>'''AKA Neomi – Nočna zver'''<br>Kühlschrank – V maju || Lewis Capaldi – Forget Me<br>'''Tiziano Ferro – La vita splendida'''<br>Suede – She Still Leads Me |- | 38. || 23. 09. || Bordo – Nebo<br>'''Đoko – Blok 22'''<br>Avtomobili – Dovoli da || Blackpink – Shut Down<br>'''Miksu / Macloud & makko – Nachts wach'''<br>Rina Sawayama – Hold the Girl |- | 39. || 30. 09. || '''MRFY – Tobogan'''<br>Anika Horvat – Vse bo še dobro<br>freekind. – Happiness || Sam Smith ft. Kim Petras – Unholy<br>Joy Oladokun – Purple Haze<br>'''Red Hot Chili Peppers – Eddie''' |- | 40. || 07. 10. || BO! – Vseeno<br>'''Miha Koren ft. Hamo – Song za dobro jutro'''<br>Plateau – Nova koža || '''Bruce Springsteen – Do I Love You (Indeed I Do)'''<br>The Smashing Pumpkins – Beguiled<br>The 1975 – I'm in Love with You |- | 41. || 14. 10. || '''Batista Cadillac – Svet se podira vase'''<br>Kingreen – Spet<br>Not Exactly Lost – Mala okna || Christine and the Queens – rien dire<br>'''Arctic Monkeys – Body Paint'''<br>Vianney ft. Ed Sheeran – Call on Me |- | 42. || 21. 10. || Alo!Stari x Emkej − Nea guši<br>Samantha Maya − Yin & Yang<br>'''Ice on Fire − Zadnji ples'''|| blink-182 − Edging<br>Fedez ft. Salmo − Viola<br>'''Queen − Face It Alone''' |- | 43. || 28. 10. || Klon − Nazaj<br>'''Drill − Po dežju'''<br>Maja Založnik − Orion || Taylor Swift − Anti-Hero<br>'''Bruce Springsteen − Nightshift'''<br>Annalisa − Bellissima |- | 44. || 04. 11. || '''Masayah – Baby'''<br>Društvo mrtvih pesnikov in Corcoras – Mraz<br>Zmelkoow – Ko bom prišel spet nazaj || Rihanna – Lift Me Up<br>Kendrick Lamar ft. Blxst & Amanda Reifer – Die Hard<br>'''Adele – I Drink Wine''' |- | 45. || 11. 11. || Vazz – Gotan Project<br>Neisha – Manjkaš mi<br>'''Kokosy – Lana ne'''|| Harry Styles – Music for a Sushi Restaurant<br>Pink – Never Gonna Not Dance Again<br>'''Gorillaz – Baby Queen''' |- | 46. || 18. 11. || '''Emkej – Trezn'''<br>Evol Ai – Rutina<br>Silence – Dead Man || Steve Lacy – Bad Habit<br>'''Wet Leg – Chaise Longue'''<br>Phoenix – After Midnight |- | 47. || 25. 11. || Posebni Gostje in Čedahuči − Sam greva!<br>MEF & Narodnoosvobodilni Bend − Kot se zdi<br>'''Lumberjack − Nisem isti'''|| '''Paolo Nutini − Acid Eyes'''<br><small>Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic w/ Thundercat & Bootsy − After Last Night</small><br>Kaiser Chiefs − How 2 Dance |- | 48. || 02. 12. || Balladero – Toplo<br>Lara Love & Sky – Nisva za skupi<br>'''Paul Grem – Hladen dan'''|| '''Metallica – Lux Æterna'''<br>Phoebe Bridgers – So Much Wine<br>Röyksopp ft. Susanne Sundfør – Stay Awhile |- | 49. || 09. 12. || Lusterdam − Suši<br>'''Hauptman − Če bi vedel'''<br>Big Foot Mama − November (v živo Stožice) || Lewis Capaldi − Pointless<br>Jovanotti − Se lo senti lo sai<br>'''Bruce Springsteen − Turn Back the Hands of Time''' |- | 50. || 16. 12. || AMAYA − Rdeče<br>'''Jure Lesar − Center'''<br>freekind. − Good Vibrations || SZA − Nobody Gets Me<br>Elodie − Ok. Respira<br>'''Dove Cameron − Girl Like Me''' |- | 51. || 23. 12. || Before Time – Omni<br>Fed Horses – Dež je za novo leto<br>'''Plateau – Levi govorijo'''|| '''Lana Del Rey – Did You Know That There's a Tunnel Under Ocean Blvd'''<br>Måneskin – La fine<br>The Weeknd – Nothing Is Lost (You Give Me Strength) |- | 52. || 30. 12. || Masayah – Ni panike<br>'''Posebni gostje in Čedahuči – Sam greva!'''<br>Vazz – Gotan Project || '''Harry Styles – As It Was'''<br>Taylor Swift – Anti-Hero<br>Paolo Nutini – Through the Echoes |} ===2023=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 06. 01. || Joker Out – Novi val<br>'''Funk Fact – Takes Time'''<br>Žigan Krajnčan – Žar ljubezni || Pale Waves – Clean<br>'''RAYE, 070 Shake – Escapism.'''<br>The 1975 – About You |- | 13. 01. || Maša ft. Klemen Kotar – Ona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pusti mi prižgano luč'''<br>Dora Tomori – new religion || Maggie Rogers – Shatter<br>'''U2 – Pride (In the Name of Love) <small>[Songs of Surrender]</small>'''<br>Sugababes – Today |- | 20. 01. || AKA Neomi – Bakhantka<br>Zmelkoow – Sonja se sanka<br>'''I.C.E. – Flow'''|| '''Miley Cyrus – Flowers'''<br>Taylor Swift – Lavender Haze<br>Elle King – Tulsa |- | 27. 01. || '''LPS – Osem korakov'''<br>Veronika Nikolovska – Easy<br>KRT – 2020 || '''Iggy Pop – Strung Out Johnny'''<br>Sans Soucis – All Over This Party<br>Ed Sheeran – F64 |- | 03. 02. || '''Martin Martian – Sonce'''<br>Tokac & Emanuela – Ne odhajaj<br>The Crossroads – My Love || Gorillaz ft. Adeleye Omotayo – Silent Running<br>'''Sam Smith – I'm Not Here to Make Friends'''<br>Black Honey – Heavy |- | 10. 02. || '''Hauptman ft. Iza – Bliže'''<br>Kiwi Flash – Care sam<br>Itch – Just Don't Let Me Down || '''Zaz – De couleurs vives'''<br>Arlo Parks – Weightless<br>Rosalía – LLYLM |- | 17. 02. || Anomalo – Jutro brez vonja<br>Mate Bro – Lo fi jutro<br>'''Taja – Za trenutek'''|| '''Depeche Mode – Ghosts Again'''<br>Marco Mengoni – Due vite<br>Metro Boomin, The Weeknd, 21 Savage – Creepin' |- | 24. 02. || Vazz – Hrbtenica<br>'''KOKOSY – Lukatova mami'''<br>Leopold I. – Čizi || '''Lizzo ft. SZA – Special'''<br>Lazza – Cenere<br>Beyoncé – Cuff It (Wetter Remix) |- | 03. 03. || Neisha ft. Matevž Šalehar - Hamo – Res je čudno<br>'''2B – Do 5. dimenzije'''<br>Vlado Kreslin – Skači Marko || The Weeknd & Ariana Grande – Die for You (Remix)<br>'''Linkin Park – Lost'''<br>Alfa – Le cose in comune |- | 10. 03. || Fed Horses – MLAD<br>'''Nipke – Tvoja revolucija'''<br>Zoran Predin – Moja prva molitev || '''P!NK – When I Get There'''<br>Arctic Monkeys – Sculptures of Anything Goes<br>Niall Horan – Heaven |- | 17. 03. || '''Smetnaki – Hotel mama'''<br>Mi2 – Le zaspi<br>Lumberjack – Usodna || '''RAYE – Ice Cream Man.'''<br>The National – New Order T-Shirt<br>CHVRCHES – Over |- | 24. 03. || Anja Pavlin & Robert Likar − Meni<br>'''Happy Ol' McWeasel − 100 Years'''<br>Drevored − Lovim mladost nazaj || Florence + The Machine − Just a Girl<br>Miley Cyrus − River<br>'''Larkin Poe − Bad Spell''' |- | 31. 03. || '''Batista Cadillac ft. Amaya − Pust me do besede'''<br>The Margins − Krasni nori svet<br>Dare Kaurič & Davor Gobac − Muzika za ples || '''Lana Del Rey − The Grants'''<br>Peter Fox − Vergessen wie<br>Christine and the Queens − To Be Honest |- | 07. 04. || '''<small>Thomas March & Vsemirje Collective – Povej, kaj misliš (tišina mi je prenaglas)</small>'''<br>Alo!Stari – Preživeli smo še eno noč<br>Domen Don Holc – Lucy & Molly || Rina Sawayama – Eye for an Eye<br>'''Madame – Quanto forte ti pensavo'''<br>Paolo Nutini – Shine a Light |- | 14. 04. || Hauptman − Lejla<br>Andraž Hribar − Daleč stran<br>'''Fat Butlers − Vsak trenutek'''|| boygenius – Not Strong Enough<br>'''Gorillaz ft. Stevie Nicks − Oil'''<br>Drake − Search & Rescue |- | 21. 04. || '''Folk idoli − Slepa ulica 2'''<br>freekind. − Bright Light<br>Tschimy − Perje || Daisy Jones & The Six − Let Me Down Easy<br>'''Greta Van Fleet − Meeting the Master'''<br>ROSALÍA & Rauw Alejandro − BESO |- | 28. 04. || '''larao − no rules'''<br>Mate Bro − Preblizu pleševa<br>Hoffman − Ptice sanj || Nothing But Thieves − Welcome to the DCC<br>Post Malone − Chemical<br>'''Tash Sultana − James Dean''' |- | 05. 05. || Masayah − Zavedno<br>Pavlov − V ustih bleda<br>'''AKA Neomi ft. Aleksandra Ilijevski − Vesolje'''|| The National ft. Taylor Swift − The Alcott<br>'''Foo Fighters − Rescued'''<br>Ed Sheeran − Boat |- | 12. 05. || '''Joker Out – Carpe Diem'''<br>Leila Aleksandra – Rajske ptice<br>Avtomobili – Zato ti želim || Harry Styles – Satellite<br>Grupo Frontera x Bad Bunny – un x100to<br>'''Rita Ora ft. Fatboy Slim – Praising You''' |- | 19. 05. || Nenad Kriljiv – Ne glej me<br>Tretji kanu – Naj me odnesejo<br>'''Revolucija volkov – Bodete kot trni'''|| '''Käärijä – Cha Cha Cha'''<br>Jorja Smith – Little Things<br>Chet Faker – Something Like This |- | 26. 05. || Ezra – Lik!<br>Dora Tomori – Mosquito Bite<br>'''Jet Black Diamonds – Strah me je'''|| Blur – The Narcissist<br>'''Lana Del Rey – Say Yes to Heaven'''<br>Depeche Mode – Wagging Tongue |- | 02. 06. || EET − Moja igra<br>'''Ana Soklič − Bohinian Girl, Bohemian Woman'''<br>Gušti − Kanarčki in orli || Hozier − Francesca<br>'''Marco Mengoni, Elodie − Pazza musica'''<br>Noel Gallagher's High Flying Birds − Council Skies |- | 09. 06. || '''Tabu − Vsak dan'''<br>Mistermarsh − Umetnost lahke gravitacije<br>Šank Rock − Se še spomniš || Taylor Swift ft. Ice Spice − Karma<br>'''Royal Blood − Mountains at Midnight'''<br>Dua Lipa − Dance the Night |- | 16. 06. || Zadnji na spisku – Spremembe<br>I.C.E. – A še verjamemo<br>'''Lumberjack – Sam'''|| Arlo Parks – Devotion<br>Miranda Lambert ft. Leon Bridges – If You Were Mine<br>'''Sam Smith, Madonna – VULGAR''' |- | 23. 06. || '''KOKOSY − Marija'''<br>Plateau − Najdem te še kdaj<br>Nick Thermal − Superstar || '''Miley Cyrus − Jaded'''<br>Greta Van Fleet − Farewell for Now<br>Bastille ft. Ella Eyre − No Angels |- | 30. 06. || Borghesia – Ni upanja, ni strahu (Trg svobode mix)<br>freekind. – Found Love<br>'''Lamai – Če bila bi ti'''|| LANY – Love at First Fight<br>Fedez, Annalisa, Articolo 31 – Disco paradise<br>'''Foo Fighters – Show Me How''' |- | 07. 07. || '''Stalker − Volare'''<br>Andraž Hribar − Prvi ples<br>RANR − french love connection || Olivia Rodrigo − vampire<br>Dolly Parton ft. Rob Halford − Bygones<br>'''Queens of the Stone Age − Emotion Sickness''' |- | 14. 07. || '''Blaž Mencinger – Teci, teci, teci'''<br>Koala Voice – The Bigger the City<br>Lean Kozlar Luigi – Nedelja zjutraj || Bully – All I Do<br>'''Gabriels – Glory'''<br>Luke Combs – Fast Car |- | 21. 07. || 2nite − Ni mi več žou<br>MRFY − Najlepše bitje<br>'''Taja − Po stranpoteh'''|| '''The 1975 − Looking for Somebody (To Love)'''<br>Crystal Fighters − Manifest<br>Post Malone − Overdrive |- | 28. 07. || Bad Lori – happysad<br>'''Ember – Cukr'''<br>Špela Cesar – Te mam || '''Chris Stapleton – White Horse'''<br>Elle Coves – Summer<br>Jacob Collier – WELLLL |- | 04. 08. || UM − Pot<br>GossipRadio − Won't Be Fine<br>'''PTČ − SNAPBACK'''|| Harry Styles − Daylight<br>'''Billie Eilish − What Was I Made For?'''<br>Blur − Barbaric |- | 11. 08. || '''Imset – Bel vohun'''<br>ZHA – Midva<br>Zadnji na spisku – Novi cajti || '''Taylor Swift – I Can See You (Taylor's Version)'''<br>Greta Van Fleet – The Falling Sky<br>Jorja Smith – GO GO GO |- | 18. 08. || '''Petsto metrov – Dobro jutro'''<br>Blu.sine – Spet<br>EZRA – LMK || '''Foo Fighters – Under You'''<br>Post Malone – Mourning<br>The Linda Lindas – Resolution/Revolution |- | 25. 08. || Đoko – Puli<br>'''Fat Butlers – Kot je nekoč bilo'''<br>Neon Jupiter – Zvezdni prah || '''Olivia Rodrigo – bad idea right?'''<br>Baba Yaga – Baterije<br>Hozier ft. Brandi Carlile – Damage Gets Done |- | 01. 09. || '''Tschimy – Dialog'''<br>Torul – We Don't Care<br>Boštjan Meh – Ogenj || The Killers – Your Side of Town<br>'''The Kolors – Italodisco'''<br>Guns N' Roses – Perhaps |- | 08. 09. || No Offence! − Male zmage<br>'''Jet Black Diamonds − Pridni fantje'''<br>Demm − Mislim pač, okej? || Miley Cyrus − Used to Be Young<br>'''The Rolling Stones − Angry'''<br>Holly Humberstone − Antichrist |- | 15. 09. || RANR − Dolgo ne<br>'''Jon Vitezič − Vesolje za dva'''<br>Sedem dni v maju − Jeans in Puloverka || Timbaland, Nelly Furtado, Justin Timberlake − Keep Going Up<br>'''Duran Duran − Danse Macabre'''<br>Kylie Minogue − Tension |- | 22. 09. || N3 − Sédè<br>Lara Love & Sky − Anima<br>'''Le Serpentine − Nov začetek'''|| '''Royal Blood − Shiner in the Dark'''<br>boygenius − $20<br>The Struts − Rockstar |- | 29. 09. || Siddharta – Prepovedana<br>'''Kiwi Flash ft. UM – 080'''<br>Grizl – Nauči se pasti || '''Depeche Mode – My Favourite Stranger'''<br>Negramaro, Fabri Fibra – Fino al giorno nuovo<br>Róisín Murphy – CooCool |- | 06. 10. || Vlado Kreslin – S tabo je izi (Americana)<br>'''LPS – Insomnia'''<br>Laibach ft. Donna Marina Martersson – The Engine of Survival || '''U2 – Atomic City'''<br>Troye Sivan – Got Me Started<br>Bruce Springsteen & Patti Scialfa – Addicted to Romance |- | 13. 10. || '''Regen – Rada znala bi plesati'''<br>Joker Out – Sunny Side of London<br>zalagasper – Morski psi || Doja Cat – Paint the Town Red<br>'''<small>The Rolling Stones ft. Lady Gaga, Stevie Wonder – Sweet Sound of Heaven</small>'''<br>Rick Astley – Never Gonna Stop |- | 20. 10. || '''Plateau – Dens!'''<br>King Foo – Once & Forever<br>GLAČ – Poizkus št. 2 || '''Blink-182 – One More Time'''<br>Baba Yaga – Alergija<br>Black Pumas – More Than a Love Song |- | 27. 10. || Tschimy – Polikarbonat<br>Koala Voice – Late for the Party<br>'''Jure Lesar – Poglej ven, poglej'''|| The Vaccines – Heartbreak Kid<br>Olivia Rodrigo – get him back!<br>'''The Libertines – Run Run Run''' |- | 03. 11. || '''Bort Ross – K tebi odpeljem svoje srce'''<br>AKA Neomi – Tenis<br>Krt – Komu je mar || Duran Duran ft. Victoria DeAngelis – Psycho Killer<br>'''Taylor Swift – "Slut!" (Taylor's Version)'''<br>Lenny Kravitz – TK421 |- | 10. 11. || '''Masharik – Brat moj'''<br>Leonart – Imam vse<br>Tretji kanu – Ali čutiš || UMI – why dont we go<br>'''The Beatles – Now and Then'''<br>Q – Changes |- | 17. 11. || '''Alo!Stari x Naja – Glavno, da midva sma skup'''<br>Bilbi – Dolge luči<br>Rok Predin – Vrtiljak || '''Green Day – Look Ma, No Brains!'''<br>Dua Lipa – Houdini<br>Zach Bryan ft. Kacey Musgraves – I Remember |- | 24. 11. || 2B – Vredno Hollywooda<br>Liamere – Settle Down<br>'''Zgrešeni primeri – Karkoli'''|| Chris Stapleton – South Dakota'''<br>Måneskin – VALENTINE'''<br>MGMT – Mother Nature |- | 01. 12. || Lumberjack − Bela laž<br>'''Romachild − Matador'''<br>Imset − Prepad || Gossip − Crazy Again<br>'''Suede − The Sadness in You, the Sadness in Me'''<br>Paloma Faith − Bad Woman |- | 08. 12. || MAYA – Vse kar maš<br>'''Fed Horses – 0.. s teboj'''<br>I.C.E. – Vikend || Jacob Collier – Witness Me<br>Fizz – Close One<br>'''Frank Carter & The Rattlesnakes – Brambles''' |- | 15. 12. || Domen Don Holc – Najeta pištola<br>Masaž – Kardio<br>'''Kokosy – Mislim nate'''|| '''Alicia Keys – Lifeline'''<br>Sidecars – Hasta que cierro los ojos<br>Charli XCX & Sam Smith – In the City |- | 22. 12. || Mate Bro – Tista<br>Happy Ol' McWeasel – Somewhere<br>'''Eni od sedmih milijard – Film za nedolžne'''|| Jorja Smith – Stay Another Day<br>'''Noah Kahan – Stick Season'''<br>Jimmy Fallon & Meghan Trainor – Wrap Me Up |- | 29. 12. || '''Hauptman − Lejla'''<br>Masayah − Zavedno<br>Tschimy − Polikarbonat || '''Gorillaz ft. Adeleye Omotayo − Silent Running'''<br>Marco Mengoni − Due vite<br>The National ft. Taylor Swift − The Alcott |} ===2024=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 05. 01. || EET – Med odmevi<br>Siddharta – 1Minuta<br>'''Demm – Spet sem si zaspal'''|| The Vaccines – Lunar Eclipse<br>'''Taylor Swift – Is It Over Now? (Taylor's Version)'''<br>CCOSMO – Tauchen |- | 12. 01. || '''Leopold I. – Tista zakartana ura'''<br>Jet Black Diamonds – Belo sonce<br>MRFY – RonRon || Sabrina Carpenter – Feather<br>'''The Killers – Spirit'''<br>Ilsey – No California |- | 19. 01. || ZHA – Sam zdej<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Ideje boga'''<br>Thomas March & Vincere Collective – Padam || '''Lewis Capaldi – Strangers'''<br>Liam Gallagher & John Squire – Just Another Rainbow<br>Troye Sivan – One of Your Girls |- | 26. 01. || Kavč – Usedi se z mano<br>Generator – Sentish<br>'''Ice on Fire – 2024'''|| Sheryl Crow – Evolution<br>'''The Black Keys – Beautiful People (Stay High)'''<br>Ariana Grande – yes, and? |- | 02. 02. || Jure Lesar – Zanimivo je<br>freekind. – Made It<br>'''Leonart – Sanjam te'''|| '''Norah Jones – Running'''<br>IDLES – Gift Horse<br>Kali Uchis, Peso Pluma – Igual que un ángel |- | 09. 02. || '''AKA Neomi – Vroča kopel'''<br>Masharik – Otroci cvetja<br>Čedahuči – Medved (Ne grem nazaj) || Justin Timberlake – Selfish<br>'''Billy Joel – Turn the Lights Back On'''<br>Nothing But Thieves – Oh No :: He Said What? |- | 16. 02. || '''LPS – Počakaj me'''<br>Eightbomb – Gone in 60 seconds<br>Stella – Zločinec || Geolier – I p' me, tu p' te<br>The Last Dinner Party – The Feminine Urge<br>'''Mahmood – Tuta Gold''' |- | 23. 02. || '''Plateau – Reka'''<br>Samo Sam – Super fant<br>Anika Horvat – Zvezda || Kacey Musgraves – Deeper Well<br>'''Dua Lipa – Training Season'''<br>Beyoncé – Texas Hold 'Em |- | 01. 03. || '''Skova in Skovani – Mestne luči'''<br>Joker Out – Everybody's Waiting<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih || Kings of Leon – Mustang<br>Kaiser Chiefs – Beautiful Girl<br>'''Pearl Jam – Dark Matter''' |- | 08. 03. || '''Harpier – Ne pusti'''<br>Vazz – Ljubljana podtalno<br>Bilbi – Starši || Djo – End of Beginning<br>SZA – Saturn<br>'''Twenty One Pilots – Overcompensate''' |- | 15. 03. || Lara Baruca – Ko hodiš nad oblaki<br>Kikcs – Okostnjaki<br>'''Stari pes – Moja'''|| Teddy Swims – Lose Control<br>'''Nick Cave & The Bad Seeds – Wild God'''<br>Ye, Ty Dolla $ign – Carnival |- | 22. 03. || '''Niet – Tema rjove skozi mesto'''<br>Alo!Stari – Spali bomo te ko bomo mrtvi<br>Zmelkoow – Še dobro || Justin Timberlake – No Angels<br>'''Mew – Posatenebre'''<br>Zayn – What I Am |- | 29. 03. || Koala Voice – Vest<br>Romachild – Vzem si ga<br>'''Fed Horses – Tudi to je življenje'''|| '''Olivia Rodrigo – Obsessed'''<br>Hozier – Too Sweet<br>Lizzy McAlpine – I Guess |- | 05. 04. || EMBER – Katarza<br>'''Maša in Klemen – Včasih'''<br>Big Foot Mama – Obseden z njo || '''Beyonce & Miley Cyrus – II Most Wanted'''<br>Geolier & Ultimo – L'ultima poesia<br>Moby & Lady Blackbird – Dark Days |- | 12. 04. || 2B – Pustolovsko srce<br>Žile – Rečem kar mislm<br>'''BOOOM! – Avantura'''|| Glass Animals – Creatures in Heaven<br>Future, Metro Boomin, Kendrick Lamar – Like That<br>'''Benson Boone – Cry''' |- | 19. 04. || Vesna – Čisto počasi<br>'''Jet Black Diamonds – Vlak'''<br>Regen – Suburbia || Kings of Leon – Split Screen<br>'''Dua Lipa – Illusion'''<br>The Black Keys – On the Game |- | 26. 04. || Plateau – Mali princ<br>KiNG FOO – Something to Remember<br>'''AKA Neomi ft. Štras – Težišče'''|| Vampire Weekend – Mary Boone<br>'''Taylor Swift ft. Post Malone – Fortnight'''<br>Teddy Swims – The Door |- | 03. 05. || '''Babooni ft. Jena – Enkrat bo v redu'''<br>Maja Keuc – Labirint<br>Jure Lesar in Krila ptice – Lep dan || Cigarettes After Sex – Dark Vacay<br>bnkr44, Pino D'Angiò – Ma che idea<br>'''Pearl Jam – Wreckage''' |- | 10. 05. || '''Lara Baruca – Nabiram zvezde'''<br>Kiwi Flash – Spušča se sonce<br>Tin Božič – Kruh in mortadela || The Last Dinner Party – Sinner<br>'''Dua Lipa – These Walls'''<br>Sabrina Carpenter – Espresso |- | 17. 05. || Yoko Nono – Se ti zdi?<br>Masharik – Skupaj<br>'''Harpier – Grem nazaj'''|| '''Kings of Leon – Nowhere to Run'''<br>Carbonne – Imagine<br>Post Malone ft. Morgan Wallen – I Had Some Help |- | 24. 05. || '''Hamo & Tribute 2 Love – Mali mož (Čao sonce)'''<br>Kokosy – Srce<br>Društvo mrtvih pesnikov – X sonca || '''Billie Eilish – Lunch'''<br>La Rappresentante di Lista – Paradiso<br>Noah Kahan, Post Malone – Dial Drunk |- | 31. 05. || Masayah – Cigaret<br>'''Cona40 – SmPlanet'''<br>Maja Keuc – Mavrične oči || Twenty One Pilots – The Craving<br>'''The Kolors – Karma'''<br>Rag'n'Bone Man – What Do You Believe In? |- | 07. 06. || Buržuazija – Hint<br>Boštjan Dermol – Sonce<br>'''Liquid Gasoline – Neznan'''|| Eminem – Houdini<br>'''Lenny Kravitz – Paralyzed'''<br>Foster the People – Lost in Space |- | 14. 06. || Ichisan – Vertigo<br>Gušti – Nehati ne nehati<br>'''Kontradikshn – Vesolje posodil kolegu'''|| '''Billie Eilish – Chihiro'''<br>Meduza, OneRepublic, Leony – Fire<br>Cigarettes After Sex – Baby Blue Movie |- | 21. 06. || '''Ember – Enosmerna'''<br>Gramatik ft. Eric Krasno & Nigel Hall – Queen<br>Eva Pavli ft. Majlo 27 – S tabo || Miley Cyrus – Psycho Killer<br>'''The Offspring – Make It All Right'''<br>Tananai, Annalisa – Storie brevi |- | 28. 06. || Vazz – 24<br>'''Koala Voice – Sonce pomaranča'''<br>2nite – Tebi bi pel || Sabrina Carpenter – Please Please Please<br>'''Laura Pausini – Il primo passo sulla lunat'''<br>Fontaines D.C. – Favourite |- | 05. 07. || '''Leopold I. – Skada'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Devil Got Me Shakin'<br>Romachild – Ujemi dan || Kings of Leon – Actual Daydream<br>'''Coldplay – feelslikeimfallinginlove'''<br>Travis – Bus |- | 12. 07. || '''Herkylees – Woki Toky'''<br>Martin Martian ft. Fed Horses – Ljubezen je<br>Siddharta – Satelita || '''Pet Shop Boys – A New Bohemia'''<br>Bnkr44 – Estate 80<br>Kasabian – Darkest Lullaby |- | 19. 07. || Hauptman – Jutro<br>Tinkara Kovač & Tokac – Love song 2024<br>'''Yoko Nono – Kim'''|| Childish Gambino – Lithonia<br>Baba Yaga – Piroman<br>'''Zach Bryan – 28''' |- | 26. 07. || Emkej ft. Žan Videc – Predober<br>'''Maja Keuc – Zmaji'''<br>Tretji kanu – Daj mi en poljub || Quavo & Lana Del Rey – Tough<br>'''Deep Purple – Lazy Sod'''<br>Angelina Mango ft. Marco Mengoni – Uguale a me |- | 02. 08. || The Margins – Mali planeti<br>Astrid & The Scandals – Release Me<br>'''Kavč – Komaj čakam da zaspiš'''|| Post Malone ft. Luke Combs – Guy for That<br>'''Billie Eilish – Birds of a Feather'''<br>James Bay ft. The Lumineers & Noah Kahan – Up All Night |- | 09. 08. || Žan Videc – Neznano<br>'''Jet Black Diamonds – Sladki problemi'''<br>Anika Horvat & Lara Baruca – Danes je vse || '''Teddy Swims – Apple Juice'''<br>Khalid – Heatstroke<br>Shaboozey – A Bar Song (Tipsy) |- | 16. 08. || '''LPS – Nekaj novega'''<br>Zgrešeni primeri – Vse bi dal<br>Blaž Mencinger – Kako naj ti povem? || Jack White – That's How I'm Feeling<br>Maggie Rogers – The Kill<br>'''The Killers – Bright Lights''' |- | 23. 08. || Smaal Tokk – Gdw je Ferdo?<br>'''Tina Marinšek – Umazane posode'''<br>KOMPARA – Gori nebo, ti plešeš z mano || '''Lady Gaga, Bruno Mars – Die with a Smile'''<br>Snow Patrol – All<br>Chappell Roan – Good Luck, Babe! |- | 30. 08. || '''Nipke – Igrišča ne damo'''<br>Regen – Hollywood Love<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Eno na sto || Hozier – Nobody's Soldier<br>'''Taylor Swift – I Can Do It with a Broken Heart'''<br>Benson Boone – Pretty Slowly |- | 06. 09. || '''Žena – Vidm te'''<br>Bowrain – Hit the Bottom<br>MRFY – palipali || '''Blink-182 – All in My Head'''<br>Bruce Springsteen – She Don't Love Me Now<br>Zedd ft. John Mayer – Automatic Yes |- | 13. 09. || Vazz – Navaden dan<br>Jure Lesar in Krila ptice – Zmagovalec<br>'''Emkej – Sama'''|| Finneas – For Cryin' Out Loud!<br>Sabrina Carpenter – Taste<br>'''Linkin Park – The Emptiness Machine''' |- | 20. 09. || '''Buržuazija – Paris'''<br>Čedahuči – Ogenj zagori, ko dva sta si nasproti<br>Đoko – Prozori || '''Sting – I Wrote Your Name (Upon My Heart)'''<br>Jungle – Let's Go Back<br>Nick Cave & The Bad Seeds – Song of the Lake |- | 27. 09. || Romachild – Dvigni glas<br>'''Masharik – Na dnu morja'''<br>Kontradikshn – Sladkamala || '''The Weeknd – Dancing in the Flames'''<br>Diodato – Molto amore<br>Leon Bridges – Laredo |- | 04. 10. || '''Neisha – Visoko'''<br>Drevored – Gibam se<br>Tinkara Kovač – Predzadnja laž || '''The Cure – Alone'''<br>Larkin Poe – If God Is a Woman<br>Franz Ferdinand – Audacious |- | 11. 10. || Mef – Ne bom ti pisal pesmi<br>'''Siddharta – Mir'''<br>Haiku Garden – Kahuka || Kylie Minogue – Lights Camera Action<br>Pinguini Tattici Nucleari – Romantico ma muori<br>'''U2 – Country Mile''' |- | 18. 10. || Koala Voice – Kam gre sreča<br>Liquid Gasoline – Utrip<br>'''MRFY – Tonemo'''|| The Linda Lindas – All in My Head<br>Cesare Cremonini – Ora che non ho più te<br>'''Teddy Swims – Bad Dreams''' |- | 25. 10. || '''RANR – Nič ni za zmeraj'''<br>Vlado Kreslin ft. Leopold I. – Moja draga se rada slika<br>Demm – Ti pa misliš, da je smešno || Rosé & Bruno Mars – Apt.<br>'''The Offspring – Ok, But This Is the Last Time'''<br>Bon Iver – S P E Y S I D E |- | 01. 11. || '''Tina Marinšek – Preden bo prepozno'''<br>Blu.sine – Biti sonce<br>Blaž Mencinger – Ti si sreča || Billie Eilish – Wildflower<br>Tananai – Ragni<br>'''The Cure – A Fragile Thing''' |- | 08. 11. || Jet Black Diamonds – 4 od 10<br>'''Plateau – Žalostno dekle'''<br>2B – Slaba ideja || Gigi Perez – Sailor Song<br>Shawn Mendes – Heart of Gold<br>'''Gracie Abrams – That's So True''' |- | 15. 11. || Emkej – Marleybor<br>zalagasper – Med in mleko<br>'''Mi2 – Hin'''|| Sade Adu – Young Lion<br>'''Lenny Kravitz – Honey'''<br>Lady Blackbird – Like a Woman |- | 22. 11. || '''Zgrešeni primeri – Še en dan'''<br>Joker Out – Stephanie<br>Monolits – Naj bo lepo || Sam Fender – People Watching<br>'''Linkin Park – Two Faced'''<br>Inhaler – Your House |- | 29. 11. || Delta Riff – Duhovi<br>Jure Lesar in Krila ptice – Prej al slej<br>'''Ember – Razgaljena'''|| Lulu Gainsbourg – Turbulences<br>'''The Amazons – Pitch Black'''<br>LiK – Krevet |- | 06. 12. || '''Avtomobili – Potujemo'''<br>Hauptman – Če bi vedel (Izštekani)<br>Cona40 – Chilly || '''Sabrina Carpenter – Bed Chem'''<br>Stromae, Pomme – Ma meilleure ennemie<br>Maggie Rogers – In the Living Room |- | 13. 12. || '''Yoko Nono – Tvoj kreten'''<br>Čao Portorož – Slovenec<br>Društvo mrtvih pesnikov – Vojno se igrava || ROSÉ – Number One Girl<br>'''Zucchero – Amor che muovi il Sole'''<br>Kendrick Lamar – Not Like Us |- | 20. 12. || '''Romachild ft. Tomi M. – Otroka v dežju'''<br>Liamere – Prospects<br>King Foo – Nov nor čas || Leon Bridges – That's What I Love<br>Elodie, Tiziano Ferro – Feeling<br>'''The Wombats – Sorry I'm Late, I Didn't Want to Come''' |- | 27. 12. || Bordo – Dokler se svet ne zdani<br>'''Lara Baruca – Padava'''<br>Vlado Kreslin – Kdo bo šel || '''Michael Kiwanuka – The Rest of Me'''<br>RAYE – Oscar Winning Tears<br>James Bay – Hope |} ===2025=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 03. 01. || '''Vazz – Ljubljana podtalno'''<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih<br>Kokosy – Srce || '''Billie Eilish – Wildflower'''<br>Sam Fender – People Watching<br>ROSÉ & Bruno Mars – APT. |- | 10. 01. || Dacho – Bulevar<br>'''Niet & Vijolice – V bližini ljudi'''<br>2Brothers & The Others – Kaj pa če || Kendrick Lamar & SZA – Luther<br>'''Timothée Chalamet – Like a Rolling Stone'''<br>Franz Ferdinand – Night or Day |- | 17. 01. || Natriletno kolobarjenje s praho – Ne bom te več<br>'''Krshkopoljac – Hej, hej'''<br>Lim smrad in žila – Isti || Doechii – Denial Is a River<br>'''Lola Young – Messy'''<br>SZA – BMF |- | 24. 01. || '''Plateau – Ti bi še naprej'''<br>Dora Tomori – Far from Apathetic<br>Telegram – Tvoje barve || '''Mumford & Sons – Rushmere'''<br>Chappell Roan – Pink Pony Club<br>Damiano David – Born with a Broken Heart |- | 31. 01. || Mate Bro – Preblizu pleševa (Iturk Simbolika rmx)<br>Laibach – I Want to Know What Love Is<br>'''Jet Black Diamonds – Valovi (Live from Kino Šiška)'''|| Mac Miller – Funny Papers<br>Abraham Alexander & Adrian Quesada – Like a Bird<br>'''The Cure – All I Ever Am''' |- | 07. 02. || Cherry Flavoured – Obraz<br>Generator – Jasno je nebo<br>'''EET – Kar se ne pove'''|| Kacey Musgraves – The Architect<br>'''Jovanotti – Fuorionda'''<br>Sam Fender – Arm's Length |- | 14. 02. || Big Foot Mama – Adijo metulji<br>Astrid & The Scandals – Touché<br>'''Kontradikshn – Večna'''|| The Weeknd – Open Hearts<br>'''James Bay ft. Jon Batiste – Sunshine in the Room'''<br>Inhaler – A Question of You |- | 21. 02. || '''Jon Vitezič – Vse ti dam'''<br>3:rma ft. Merrick Winter – Serenades<br>Leopold I. – Srebrne niti || '''Lady Gaga – Abracadabra'''<br>The Black Keys – The Night Before<br>Lisa ft. Doja Cat & Raye – Born Again |- | 28. 02. || '''Harpier – Počakaj me'''<br>July Jones – New Religion<br>Mrfy – Helo || '''Vendredi sur Mer – Tout résonne'''<br>Zartmann – Tau mich auf<br>Marracash – Gli sbandati hanno perso |- | 07. 03. || Gušti – Ljubezen osvobaja<br>Borna Turner – Same besede<br>'''Elvis Jackson – Do It Again'''|| Karla Sofía Gascón & Zoe Saldaña – El Mal<br>'''<small>Selena Gomez, benny blanco, Gracie Abrams – Call Me When You Break Up</small>'''<br>Olly – Balorda nostalgia |- | 14. 03. || '''Ari – Ne vračaj se'''<br>Emkej ft. Oto Pestner – Hladn<br>Mi2 – Mokra radost || Doechii – Anxiety<br>'''The Weeknd, Justice – Wake Me Up'''<br>Lizzo – Love in Real Life |- | 21. 03. || '''Mrfy – Goff'''<br>Ranr – I Swear<br>Krshkopoljac – Berlin || '''Jennie & Dua Lipa – Handlebars'''<br>Bishop Briggs – Woman Is King<br>Haim – Relationships |- | 28. 03. || Tabu – O teh stvareh<br>'''Cona40 – Ona'''<br>Anika Horvat – Rožnata očala || Chappell Roan – The Giver<br>Coma_Cose – Posti vuoti<br>'''Bryan Adams – Make Up Your Mind''' |- | 04. 04. || Romachild – Vse gre v eno<br>'''Masharik – Tujec'''<br>Kühlschrank – Skozi čas || The Black Keys – Babygirl<br>'''Mumford & Sons – Caroline'''<br>Stereophonics – Seems Like You Don't Know Me |- | 11. 04. || Čao Portorož – Tu tu tu tu tu tu tu<br>'''Haiku Garden ft. Malidah – 300.000'''<br>Christine – Angel || '''Miley Cyrus – End of the World'''<br>Sam Fender – Something Heavy<br>Elton John & Brandi Carlile – Little Richard's Bible |- | 18. 04. || '''Yoko Nono – Ne kliči'''<br>Tina Marinšek ft. Dora Tomori – Ljubezen<br>Plateau – Love don't mean a thing || Ed Sheeran – Azizam<br>The Marías – Back to Me<br>'''Bruce Springsteen – Rain in the River''' |- | 25. 04. || '''Leopold I. – Škrt'''<br>Jure Lesar in Krila ptice – Na drugi strani<br>Telegram – V prepolni sobi || Lana Del Rey – Henry, Come On<br>'''Green Day – Smash It Like Belushi'''<br>Bon Iver – There's a Rhythmn |- | 02. 05. || '''Kokosy – Ljubezen oveni'''<br>Stalker – Sonce<br>Ezra – Nerabm besed || Pulp – Spike Island<br>'''Lorde – What Was That'''<br>Garbage – There's No Future in Optimism |- | 09. 05. || '''Zgrešeni primeri – Tisti dan'''<br>Ranr – Sončne oči<br>Cherry Flavoured – Tebe ni in mene ni || '''Benson Boone – Mystical Magical'''<br>Pinguini Tattici Nucleari ft. Max Pezzali – Bottiglie Vuote<br>Myles Smith – My First Heartbreak |- | 16. 05. || '''Tabu – Bonbon'''<br>Before Time – Zate<br>Dear Annie – Red Dress || Arcade Fire – Year of the Snake<br>'''Skunk Anansie – Animal'''<br>Ed Sheeran – Old Phone |- | 23. 05. || Rudi Bučar – Lačn bluz<br>Neisha – Nama besede so čist odveč<br>'''Joker Out – Muzika za decu'''|| '''Lola Young – One Thing'''<br>Laufey – Tough Luck<br>Cmat – Running/Planning |- | 30. 05. || Lusterdam ft. Rebeka Kopčič – Sva ležala<br>Superhuman Goats – Jadram<br>'''Klon – Nič ni tako, kakor se zdi!'''|| '''Pearl Jam – Future Days'''<br>Nina Chuba – Unsicher<br>Robbie Williams ft. Tony Iommi – Rocket |- | 06. 06. || '''Delta Riff – Razpad srca'''<br>Peter Lovšin – Marš za mir<br>Cosmo Daivat – Moher || Miley Cyrus – Easy Lover<br>'''Alfa ft. Manu Chao – A me mi piace'''<br>Lorde – Man of the Year |- | 13. 06. || '''Generator – Kej si'''<br>Christine – SSA<br><small>YDAVID ft. AKA Neomi – Nihil Semper Floret (Nihče za vedno ne cveti)</small>|| '''The Black Keys – No Rain, No Flowers'''<br>Levante – Maimai<br>Teddy Swims – God Went Crazy |- | 20. 06. || Rok Predin – Gremo po gobe<br>'''Maša in Klemen – Oprosti'''<br>Hamo & Tribute 2 Love – Ej ĐPT dej mi povej || Sabrina Carpenter – Manchild<br>'''Ed Sheeran – Sapphire'''<br>Little Simz – Young |- | 27. 06. || '''Emkej – Potrebn'''<br>Klemen – Is Anybody Out There?<br>Jure Lesar – Dokler ne pride noč || '''Mark Ronson, Raye – Suzanne'''<br>Lykke Li – Into My Arms<br>Leon Bridges – Hold On |- | 04. 07. || Vazz ft. Manca Trampuš & Laren Polič Zdravič – Mozaik<br>Drill – Gladiator<br>'''Harpier – 2000 let'''|| Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In<br>Blanco – Maledetta rabbia<br>'''Biffy Clyro – A Little Love''' |- | 11. 07. || Tinkara Kovač & Uroš Cingesar – Ni ga več časa<br>Zha – Če bila bi ti<br>'''Ranr – Ne reci'''|| Haim – All Over Me<br>Frah Quintale – Lampo<br>'''Benson Boone – Mr. Electric Blue''' |- | 18. 07. || '''Kokosy – Js & Irena'''<br>The Margins – Preludij<br>Babooni – A bo vedno vse lepo? || Muse – Unravelling<br>'''Jovanotti – Occhi a cuore'''<br>Twenty One Pilots – The Contract |- | 25. 07. || '''Slon in Sadež – Krk, Malinska'''<br>Hauptman ft. Alja – Close my eyes<br>Leonart – Ne sprašuj zakaj || YUNGBLUD – Ghosts<br>'''Lorde – Shapeshifter'''<br>Lewis Capaldi – Survive |- | 01. 08. || Regen – Jaz in ti<br>'''Jon Vitezič – Padava'''<br>Jet Black Diamonds – Kje ste vsi? || '''Olivia Dean – Nice to Each Other'''<br>Nine Inch Nails – As Alive as You Need Me to Be<br>sombr – Undressed |- | 08. 08. || '''Kompara – Romantik'''<br>Masayah – Comme ci comme ça<br>Mehanika – Komedija || '''Chappell Roan – The Subway'''<br>Renee Rapp – Mad<br>Hayley Williams – Glum |- | 15. 08. || '''LPS – Perry'''<br>Šesti – Zmeden<br>Liquid Gasoline – Strah || Wolf Alice – The Sofa<br>'''Robbie Williams – Spies'''<br>Bleu Soleil ft. Luiza – Soleil Blue |- | 22. 08. || Siddharta – Na nebu<br>Here and Everywhere – Seeker of the Source<br>'''Ember – 6. štuk'''|| Giveon – Rather Be<br>Dani Fernández – Me has invitado a bailar<br>'''Ed Sheeran – A Little More''' |- | 29. 08. || '''Romachild – Lepo za umret'''<br>Martina et al. – Impostor<br>Kavč – Prstan zlat || '''Kings of Leon ft. Zach Bryan – We're Onto Something'''<br>Cmat – Euro-Country<br>Royel Otis – Say Something |- | 05. 09. || '''EarlGrey – Ne konča'''<br>Rudi Bučar – Kamen, trn in brin<br>Enjoy Your Privacy – Ujetnik || Florence + The Machine – Everybody Scream<br>'''Eros Ramazzotti – Il mio giorno preferito'''<br>Deftones – Infinite Source |- | 12. 09. || '''Haiku Garden – Leta 8 2'''<br>Mi2 – Padajo<br>HeiAn – What Do You Have to Save? || '''Lola Young – D£aler'''<br>Annalisa ft. Marco Mengoni – Piazza San Marco<br>Balu Brigada – Politix |- | 19. 09. || '''Zadnji na spisku – Demokracija'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral<br>No Offence! – Eko (2025) || '''Lady Gaga – The Dead Dance'''<br>Tame Impala – Loser<br>Sabrina Carpenter – Tears |- | 26. 09. || Moikka – Na robu misli<br>Peter Lovšin – Ni mi dost<br>'''Kokosy – Ljudje'''|| Twenty One Pilots – City Walls<br>'''Olly, Juli – Questa domenica'''<br>Cardi B ft. Kehlani – Safe |- | 03. 10. || Zha – Sonce sije<br>'''Đoko – Vse ok'''<br>Bainfreeze Lemonade – Baby Blue || Tiziano Ferro – Cuore Rotto<br>'''Gorillaz ft. Sparks – The Happy Dictator'''<br>Lola Tuduri – Personaje secundario |- | 10. 10. || Glač – Kdaj pač ne rata<br>'''Mrfy – Venera'''<br>Demm – Glup in mlad || Taylor Swift - The Fate of Ophelia<br>'''Flavio – Ando despistado'''<br>Olivia Dean – Man I Need |- | 17. 10. || '''Ranr – Vedno'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Long Dumb Voices ft. Manca Trampuš – Smeti || '''Mariah Carey ft. Anderson Paak – Play This Song'''<br>Giorgia – Golpe<br>David Guetta, Teddy Swims, Tones and I – Gone Gone Gone |- | 24. 10. || 2nite – Kam si odšla?<br>Veronika Strnad – Maske<br>'''Magnifico – Hišica'''|| '''Sam Fender & Elton John – Talk to You'''<br>Chrissie Hynde & K.D. Lang – Me & Mrs Jones<br>Lewis Capaldi – Almost |- | 31. 10. || Pia Nina – Okamenim<br>'''Batista Cadillac – Vse imam'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Walk This Road Alone || '''Brandi Carlile – Human'''<br>Bon Iver, Haim – Tie You Down<br>Mumford & Sons, Hozier – Rubber Band Man |- | 07. 11. || '''Telegram – Čez sto let'''<br>Pavel Panon – Pleše v sanjah<br>Sanpark – Dokler diham || Rachel Chinouriri, Sombr – All I Ever Asked<br>Bresh – Dai che fai<br>'''Foo Fighters – Asking for a Friend''' |- | 14. 11. || '''Jure Lesar – Preden greš'''<br>Zmelkoow – Sempre Sergio<br>Kevin Koradin – Hrup || '''Florence + The Machine – Buckle'''<br>Zoë Më – Clair de Lune<br>Lily Allen – Sleepwalking |- | 21. 11. || '''Generator – Iluzija'''<br>Hauptman – Tree on the Hill<br>Joker Out – Supersonic || '''Depeche Mode – In the End'''<br>Hayley Williams – Showbiz<br>Gorillaz ft. Idles – The God of Lying |- | 28. 11. || '''Hamo & Tribute 2 Love – S tabo je lepo'''<br>Šesti – Dlan<br>Cherry Flavoured – Povej naglas || Charlie XCX – Chains of Love<br>Robyn – Dopamine<br>'''Raye – Where Is My Husband''' |- | 05. 12. || '''Harpier – Vprašam'''<br>Niowt – Pentimento<br>Alo!Stari – 18 || Levante – Niente da dire<br>'''Aerosmith, Yungblud – Wild Woman'''<br>Jazzu – Baltos pelėdos |- | 12. 12. || Liquid Gasoline – Ni prostora<br>Emkej – Tečn<br>'''Delta Riff – Jutro'''|| Sam Fender – I'm Always on Stage<br>Rosalía – La Perla<br>'''Guns N' Roses – Nothin'''' |- | 19. 12. || '''Maja Keuc – Mavrične oči (acoustic LIVE)'''<br>Dan D – Kje si ti?<br>Neisha – Ti nisi ti || Kylie Minogue – Office Party<br>Tommaso Paradiso – Forse<br>'''Bryan Adams & Friends – California Christmas''' |- | 26. 12. || '''Generator – Jasno je nebo'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Tina Marinšek – Ljubezen || Chappell Roan – The Giver<br>'''Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In'''<br>Little Simz – Young |} ===2026=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 02. 01. || '''Leopold I. – Mej se rad'''<br>Taddei – Tisti moment<br>Patetico – Leze mi ljubezen v srce || Taylor Swift – Opalite<br>'''Hayley Williams – Good Ol' Days'''<br>Sabrina Carpenter – Such a Funny Way |- | 09. 01. || Helena Blagne ft. Mrfy – Dež<br>'''Before Time – Mali problemi'''<br>Žan Videc – Zbudijo se spomini || '''Fatboy Slim & The Rolling Stones – Satisfaction Skank'''<br>Jovanotti & Friends – So solo che la vita<br>Three Days Grace – Kill Me Fast |- | 16. 01. || '''EMBER – London'''<br>Dora Tomori – None of It<br>Okttober – Zadnje sonce || '''Olivia Dean – Baby Steps'''<br>Wet Leg – pokemon<br>Robyn – Talk to Me |- | 23. 01. || JahMoodOnJe Collective – Morje Adriansko<br>'''Masharik ft. Bojan Cvjetićanin – Tujec'''<br>Ezra – Svetloba || '''Bruno Mars – I Just Might'''<br>Lia Kali & Kany Garcia – Huir<br>Mumford & Sons – The Banjo Song |- | 30. 01. || '''Jure Lesar – Naj dela vsak kar hoče'''<br>Kokosy – Meteorit<br>Šank Rock – Nisi kriva ti || '''Harry Styles – Aperture'''<br>Arlo Parks – 2Sided<br>Stephen Sanchez – Sweet Love |- | 06. 02. || '''Le Serpentine – Tja v novi svet'''<br>Generator – Ni<br>Zha – Sanjala, skupaj sva || '''Arctic Monkeys – Opening Night'''<br>Bad Bunny – DtMF<br>Noah Kahan – The Great Divide |- | 13. 02. || '''Zmelkoow – Realni svet'''<br>Sanpark – Vem, da mam prav<br>Eva Hren – Ker si || Papa Roach – Wake Up Calling<br>'''Laura Pausini & Achille Lauro – 16 Marzo'''<br>Gorillaz <small>ft. Bizarrap, Kara Jackson, Anoushka Shankar</small> – Orange County |- | 20. 02. || '''Mi2 – Kaj bi ti govoril, Ivan'''<br>Cherry Flavoured – Iz ust do ust<br>Tschimy ft. KiKi – Ruševine || '''Lola Young – Post Sex Clarity'''<br>REMI – Kradljivci<br>sombr – Homewrecker |- | 27. 02. || '''Batista Cadillac – Georgia (K tebi domov)'''<br>Laibach ft. Wiyaala – Allgorhythm<br>No Offence! – Krasni novi skret || '''The Black Keys – You Got to Lose'''<br>Charlie XCX - Always Everywhere<br>Geolier & Pino Daniele – Tutto è possibile |- | 06. 03. || Koala Voice – Admiral<br>Zoran Predin Bend – Obe roki na volan<br>'''Klon – Kdo?'''|| '''U2 – Song of the Future'''<br>Ditonellapiaga – Che fastidio!<br>Bruno Mars – Risk It All |- | 13. 03. || MRFY – Usi tako<br>'''Before Time – Vse kar smo'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral (Klasika iz Cankarja) || Harry Styles – American Girls<br>RAYE – Nightingale Lane.<br>'''Robbie Williams – All My Life''' |- | 20. 03. || Zina – Večna uganka<br>Recycleman – Desno levo<br>'''Kavč & Caro Mio – Princ'''|| Kacey Musgraves – Dry Spell<br>'''Thirty Seconds to Mars – Over My Head'''<br>Beabadoobee ft. The Marías – All I Did Was Dream of You |- | 27. 03. || Liquid Gasoline – Kdo naredil ti bo dan?<br>Gušti – Saudade (Moje in tvoje)<br>'''Jet Black Diamonds – Ljubljena'''|| Michael Stipe & Andrew Watt – I Played the Fool<br>'''Eros Ramazzotti, Max Pezzali – Come nei film'''<br>Jack Harlow – Trade Places |- | 03. 04. || Martina et al. – Tebi<br>EET – Prazen<br>'''RANR – The Farther the Better''' || Alessia Cara, Norah Jones – I'm in Trouble<br>'''Bruce Springsteen – A Rainy Night in Soho'''<br>Taylor Swift – Elizabeth Taylor |- | 10. 04. || '''Plateau – Prava magija'''<br>Masayah – Design<br>Laibach ft. Wiyaala – Musick || Muse – Be with You<br>Raye – I Know You're Hurting<br>'''U2 – In a Life''' |- | 17. 04. || Neisha – Najdi me<br>'''Ðoko – Zauvijek'''<br>Cosmo Daivat – Zvezde padajo || '''Lady Gaga, Doechii – Runway'''<br>Tiziano Ferro, Georgia – Superstar<br>Teddy Swims – Mr. Know It All |- | 24. 04. || '''Alo!Stari – Piki aja'''<br>Thomas March & H2O Collective – Zvezda<br>Máire – Reci mi zaka(j) || '''The Strokes – Going Shopping'''<br>The Kolors – Rolling Stones<br>Ella Langley – Choosin' Texas |- | 01. 05. || Koala Voice – Nč ne rabm<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Hit the Town'''<br>Hamo & Tribute2Love – Muzika za ples || '''Massive Attack & Tom Waits – Boots on the Ground'''<br>Madonna – I Feel So Free<br>Prince – With This Tear |- | 08. 05. || Rok Gril – Zaj te vijim<br>'''larao – trouble'''<br>Romachild – Kjer se rojeva dan || Beck – Ride Lonesome<br>Bella Kay – Promise?<br>'''Foo Fighters – Window''' |- | 15. 05. || '''2B – Pesem tebi'''<br>Okttober – Obrni stran<br>No Offence! – Pandora || Olivia Rodrigo – Drop Dead<br>'''The Rolling Stones – In the Stars'''<br>Madame, Marracash – Volevo capire |- | 22. 05. || Alter Ace – Julija<br>Vlado Kreslin – Herman in moj oče<br>'''Yoko Nono – Ne povej'''|| '''Tame Impala, Jennie – Dracula'''<br>Harry Styles – Dance No More<br>Madonna & Sabrina Carpenter – Bring Your Love |- | 29. 05. || Máire – Ostajam<br>'''Maša in Klemen – Brejkap song'''<br>Ranr – Ti si sve || '''Cigarettes After Sex – Twizzler'''<br>Gracie Abrams – Hit the Wall<br>Giveon – Jezebel |- | 05. 06. || Ursula Luthar – Kjer naju ne najdejo<br>Joker Out – Odsevi sonca<br>Leyre – Strong Enough || Paul McCartney – Come Inside<br>Shinedown – Young Again<br>Tom Morello ft. Serj Tankian & Roman Morello – Adjourn It |} ===Izvajalci z vsaj 10 popevkami tedna=== Domači izvajalci od septembra 2011. {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Št. !! Izvajalec !! Popevke tedna |- | style="text-align:center"|24 || {{Nowrap|[[Hamo & Tribute 2 Love]]}} || Rožice, Dejva bit čist bliz, Scotch, Pol, Greva še mal dlje, Tiho <small>(ft. Vlado Kreslin)</small>, Nazaj, Telo, Zabluzu, Vreme za lubezen, Ona gre, Dolgo nisva pila <small>(ft. Rudi Bučar)</small>, Lepe stvari, Pomlad, Kje gori, Prva vrsta, Srce ne more več, Vse lepo za vse, Zato ker je mraz, Sončen dan, Pusti mi prižgano luč, Ideje boga, Mali mož (Čao sonce), S tabo je lepo |- | style="text-align:center"|15 || [[MRFY]] || Klic, Always (Če te najdem), Ti dam, Umru zate, Tebe, Omama, BBY, Zaljubila, Prjatučki, Angeli, San Francisco, Tobogan, Tonemo, Goff, Venera |- | style="text-align:center"|13 || [[Emkej]]|| Probej razumet, Rdeče oči, Lažete <small>(X Roots in Session)</small>, Veš, kaj bi ti mogo, Airplane Mode, Oblast, Fokus, Dadbody, Juno <small>(Eva Pavli ft.)</small>, Ljujezen, Trezn, Sama, Potrebn |- | style="text-align:center"|12 || [[Mi2]] || Brez obžalovanj, Še en dan, Vstati in obstati, Stara duša, Čista jeba, Beli grad, Proklete vijolice, Adam in Eva, Midva, Joj, joj, joj, Hin, Kaj bi ti govoril, Ivan |- | rowspan=3 style="text-align:center"|11 || [[Neisha]] || Vzemi me, Zvezdni prah, Vrhovi, Bežim, Božična, Prihaja maj, Neko drugo tisočletje, Pismo papežu, Le vkup <small>(ft. Zoran Čalić)</small>, Dvigam jadra, Visoko |- | [[Siddharta]] || Samo edini, Immitation of Life, Bonsai (Tribal), Ledena, Piknik, Strele v maju <small>(ft. Urban)</small>, Dolga pot domov, Medrevesa, A.M.L.P., Blizu, Mir |- | [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Hvala za ribe, Nekoč, nekje <small>(2×)</small>, Male vojne, Greva dol, Prvi zadnji, Hodi sam, Love sistem, Zmaji, Vsak dan, Bonbon |- | style="text-align:center"|10 || Los Ventilos || Ne gledam nazaj <small>(ft. Tokac)</small>, Punca, Odpri ventile <small>(ft. Grega Skočir)</small>, Med vdihom in izdihom <small>(ft. Omar Naber)</small>, Pod črto, Svet na rami, Kako naj dokažem, Jeseni, Hvala za ovce, Kaj bo prinesel ta večer |} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://val202.rtvslo.si/popevka/ Popevka tedna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160229170420/http://val202.rtvslo.si/popevka/ |date=2016-02-29 }} * [https://val202.rtvslo.si/clanki/popevka-tedna Popevka tedna] na spletni strani Vala 202 [[Kategorija:Slovenska glasba]] [[Kategorija:Slovenske glasbene lestvice]] [[Kategorija:Oddaje na Valu 202]] ojueb57t7xmhcchja7ahaue1lept8tf 0 413851 6685170 6646646 2026-06-04T16:30:16Z Marko3 1829 6685170 wikitext text/x-wiki {{Infopolje bolezen | Name = Trihineloza| Image = Trichinella HBb.jpg| Caption = Ličinka lasnice v delno prebavljenem medvedjem mesu. Vidna je značilna zvita oblika ličinke.| Field = [[infektologija|kužna bolezen]]| ICD10 = {{ICD10|B|75||b|65}} | ICD9 = {{ICD9|124}} | ICDO = | OMIM = | DiseasesDB = 13326 | MedlinePlus = 000631 | eMedicineSubj = | eMedicineTopic = | MeshID = D014235 | }} '''Trihinelóza''', tudi '''trihinóza''', je bolezen, ki jo povzroči [[okužba]] z [[zajedavec|zajedavcem]] [[trihina|trihino]] in se kaže s prebavnimi motnjami, periorbitalnim edemom, [[vnetje]]m in otrdelostjo [[mišica|mišic]] z [[bolečina|bolečino]], [[vročina|vročino]] in [[eozinofilija|eozinofilijo]]. Do okužbe pride zaradi uživanja nezadostno obdelane [[svinjina|svinjine]]<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5542383/trihineloza?query=trihineloza&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 26. 1. 2016.</ref> ali [[divjačina|divjačine]].<ref name=Logar/> == Povzročitelj == Najpogosteje bolezen povzroči [[glista]] [[lasnica]] (''Trichinella spiralis''), s katero so okužene številne mesojede in vsejede živali po vsem svetu. Obstajajo tudi druge vrste trihin, ki redkeje povzročijo trihinelozo pri človeku: ''T. pseudospiralis'' (zajeda sesalce in ptiče po vsem svetu), ''T. nativa'' (zajeda [[polarni medved|polarne medvede]]), ''T. nelsoni'' (zajeda afriške [[plenilec|plenilce]] in [[mrhovinar]]je), ''T. britovi'' (zajeda mesojede živali v Evropi in zahodni Aziji) in ''T. papuae'' (zajeda domače in divje prašiče v Papui Novi Gvineji in na Tajskem).<ref name=":0">{{navedi splet|title = CDC - DPDx - Trichinellosis - index|url = http://www.cdc.gov/dpdx/trichinellosis/index.html|website = www.cdc.gov|accessdate = 25. 7. 2015}}</ref> ''Trichinella zimbabwensis'' zajeda [[krokodil]]e v Afriki, vendar še niso odkrili primera prenosa bolezni na človeka.<ref name=":1">{{navedi splet|title = CDC - DPDx - Trichinellosis - index|url = http://www.cdc.gov/dpdx/trichinellosis/index.html|website = www.cdc.gov|accessdate = 19. 7. 2015}}</ref> == Način okužbe == Izvor okužbe človeka z lasnicami so v glavnem [[domači prašič|domači]] ali [[divji prašič]] in [[medved]]. Divje živali se okužijo drug od drugega, domače pa se okužijo s kuhinjskimi odpadki ali z okuženimi [[glodavci]]. Človek se okuži z uživanjem slabo pečenega ali slabo kuhanega mesa oziroma z izdelki iz mesa, ki ni bilo veterinarsko pregledano.<ref name=nijz/> [[Inkubacijska doba]] je odvisna od števila ličink v zaužitem mesu in traja od 7 do 30 dni.<ref name=Logar>Logar J. s sod. (2007). Trihinoza - prikaz primera. Zdravniški vestnik, letnik 76, številka 3, str. 175-178.</ref> == Simptomi == [[Slika:Trichinella larvaeD.jpg|thumb|Ličinka lasnice v mišičnem tkivu.]] Klinična slika okužbe je zelo pestra, od povsem brezsimptomnih oblik do smrtnih primerov.<ref name=Logar/> Večina okužb poteka brez zdravstvenih težav, lahko pa se pojavijo najprej prebavne težave, v drugem in tretjem tednu pa lahko zaradi razsoja ličink s krvjo nastanejo vnetne spremembe na [[srce|srcu]] (najpogostejši in najhujši zaplet bolezni in lahko privede tudi do [[odpoved srca|odpovedi srca]]), [[pljuča|pljučih]], [[možgani]]h (prizadeti so le pri najhujši obliki bolezni), [[skeletna mišica|skeletnih mišicah]] (najpogosteje [[očesne mišice]], [[žvekalke]], [[Jezik (organ)|jezik]], [[sapnik]], [[trebušna prepona]], mišice [[tilnik]]a, [[medrebrne mišice]]) in [[jetra|jetrih]].<ref name=nijz>http://www.nijz.si/sl/trihineloza {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170730035207/http://www.nijz.si/sl/trihineloza |date=2017-07-30 }} Trihineloza, Nacionalni inštitut za javno zdravje, 5. 2. 2015, vpogled: 26. 1. 2016.</ref> [[Vročina]] se običajno pojavi v drugem tednu po okužbi in lahko traja več tednov. Prizadetost mišic povzroča močne bolečine, ki lahko bolnika povsem onesposobijo. Mišice so okorele, trde, otekle in po tednu ali dveh splahnijo.<ref name=Logar/> == Zdravljenje == Kot pri večini bolezni je zaželeno zgodnje zdravljenje, saj le-to zmanjša tveganje za napredovanje bolezni. Če ličinke tvorijo ciste v skeletnem mišičju, lahko okužba vztraja namreč več mesecev ali let.<ref name="two"/> Zgodnje zdravljenje z [[antihelmintik]]i, kot sta [[mebendazol]] ali [[albendazol]], pomaga pri preprečitvi tvorbe cist, zlasti ob aplikaciji najkasneje v treh dneh po okužbi.<ref name=eight>John D and William A. Petri. Markell and Voge's Medical Parasitology. 9th ed. Philadelphia: Saunders, 2006.</ref> Vendar pa večino primerov odkrijejo kasneje.<ref name=two>Gottstein B, et al. "Epidemiology, Diagnosis, Treatment, and Control of Trichinellosis." Clinical Microbiology Reviews, 2009, str. 127-145, vol. 22, št. 1.</ref> Če je do vdora ličink v mišice že prišlo, pomaga zdravljenje z antihelmintiti zmanjšati okvaro mišic, vendar ti delujejo zlasti na črevesne oblike zajedavcev, manj pa na ličinke v mišicah. Uporaba [[kortikosteroid]]ov je priporočljiva le v težjih primerih bolezni.<ref name=Logar/> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nalezljive bolezni]] eohszddoiytvhh3uzk1j9ik5jlmubfu 0 426078 6685408 6572645 2026-06-05T06:50:46Z Upwinxp 126544 {{popravi}} - povezave vodijo na angleška gesla ... 6685408 wikitext text/x-wiki {{popravi|razlog=ostanki angleščine}} '''Spolna identiteta''' je osebno doživljanje lastnega [[Družbeni spol|spola]].<ref name="MorrowMessinger">''Sexual Orientation and Gender Expression in Social Work Practice'', edited by Deana F. Morrow and Lori Messinger (2006, ISBN 0231501862), page 8: "Gender identity refers to an individual's personal sense of identity as masculine or feminine, or some combination thereof."</ref> Spolna identiteta lahko sovpada z biološkim spolom, pripisanim ob rojstvu, ali pa se od njega razlikuje.<ref>http://www.hrc.org/resources/sexual-orientation-and-gender-identity-terminology-and-definitions</ref> Vse družbe imajo spolne kategorije, ki lahko služijo kot osnova za oblikovanje posameznikove [[Social identity|socialne identitete]] v odnosu do drugih članov družbe.<ref>V. M. Moghadam, ''Patriarchy and the politics of gender in modernising societies'', in ''International Sociology'', 1992: "All societies have gender systems."</ref> V večini družb obstaja osnovna razlika med spolnimi lastnostmi, dodeljenimi moškim in ženskam,<ref name="Carlson">{{Citat|last1=Carlson|first1=Neil R.|last2=Heth|first2=C. Donald|contribution=Sensation|title=Psychology: the science of behaviour|pages=140–141|publisher=Pearson|location=Toronto, Canada|year=2009|isbn=9780205645244|edition=4th|postscript=.}}</ref> t. i. [[Gender binary|binarnost spola]], po kateri se večina ljudi ravna in ki uveljavlja konformnost z ideali [[Masculinity|moškosti]] in [[Femininity|ženskosti]] v vseh vidikih [[Sex and gender|biološkega in družbenega spola]]: biološki [[Biološki spol|spol]], spolna identiteta in izražanje spola.<ref>Jack David Eller, ''Culture and Diversity in the United States'' (2015, ISBN 1317575784), page 137: "most Western societies, including the United States, traditionally operate with a binary notion of sex/gender"</ref> V vseh družbah se določeni posamezniki ne identificirajo z nekaterimi ali vsemi vidiki spola, ki so dodeljeni njihovemu biološkemu spolu.<ref>For example, "transvestites [who do not identify with the dress assigned to their sex] existed in almost all societies." </ref> Nekateri od teh posameznikov so [[transspolnost|transsspolne]] ali [[nebinarnost|nebinarne]] (kvirspolne, genderqueer) osebe. Nekatere družbe poznajo kategorijo [[Third gender|tretjega spola]]. Spolne identitete ne nujno sovpadajo z biološko resničnostjo človeka, ki se z njo identificira. Osnovna spolna identiteta se običajno oblikuje pri starosti treh let.<ref name="Kalbfleisch and Cody">{{Navedi knjigo|title=Gender, power, and communication in human relationships|publisher=Psychology Press|year=1995|pages=366 pages|accessdate=June 3, 2011|url=https://books.google.com/books?id=up1SCh52NP8C&pg=PA333&dq=#v=onepage&q=Biology%20of%20femininity%20gender&f=false|isbn=0805814043|last=Pamela J. Kalbfleisch|last2=Michael J. Cody}}</ref><ref name="Gallagher">{{Navedi knjigo|title=Gender differences in mathematics: An integrative psychological approach|isbn=0-521-82605-5|publisher=[[Cambridge University Press]]|year=2005|page=|last=Ann M. Gallagher|last2=James C. Kaufman}}</ref> Po tej starosti jo je zelo težko spremeniti<ref name="Kalbfleisch and Cody">{{Navedi knjigo|title=Gender, power, and communication in human relationships|publisher=Psychology Press|year=1995|pages=366 pages|accessdate=June 3, 2011|url=https://books.google.com/books?id=up1SCh52NP8C&pg=PA333&dq=#v=onepage&q=Biology%20of%20femininity%20gender&f=false|isbn=0805814043|last=Pamela J. Kalbfleisch|last2=Michael J. Cody}}</ref> in poskusi predodelitve lahko povzročijo [[Disforija spola|spolno disforijo]].<ref name="Boles101102">Boles, 2013. </ref> Na oblikovanje spolne identitete vplivajo tako biološki kot socialni dejavniki. == Reference == {{sklici|2}} [[Kategorija:Spolna identiteta| ]] [[Kategorija:Spol]] [[Kategorija:Študije spolov]] [[Kategorija:Identiteta]] [[Kategorija:Jaz]] {{normativna kontrola}}{{Sociološka škrbina}} 5ht4eaw62aob2z981rbwlf732h6e1u2 6685503 6685408 2026-06-05T10:54:03Z TadejM 738 popravek povezav 6685503 wikitext text/x-wiki '''Spolna identiteta''' je osebno doživljanje lastnega [[Družbeni spol|spola]].<ref name="MorrowMessinger">''Sexual Orientation and Gender Expression in Social Work Practice'', edited by Deana F. Morrow and Lori Messinger (2006, ISBN 0231501862), page 8: "Gender identity refers to an individual's personal sense of identity as masculine or feminine, or some combination thereof."</ref> Spolna identiteta lahko sovpada z biološkim spolom, pripisanim ob rojstvu, ali pa se od njega razlikuje.<ref>http://www.hrc.org/resources/sexual-orientation-and-gender-identity-terminology-and-definitions</ref> Vse družbe imajo spolne kategorije, ki lahko služijo kot osnova za oblikovanje posameznikove [[Social identity|socialne identitete]] v odnosu do drugih članov družbe.<ref>V. M. Moghadam, ''Patriarchy and the politics of gender in modernising societies'', in ''International Sociology'', 1992: "All societies have gender systems."</ref> V večini družb obstaja osnovna razlika med spolnimi lastnostmi, dodeljenimi moškim in ženskam,<ref name="Carlson">{{Citat|last1=Carlson|first1=Neil R.|last2=Heth|first2=C. Donald|contribution=Sensation|title=Psychology: the science of behaviour|pages=140–141|publisher=Pearson|location=Toronto, Canada|year=2009|isbn=9780205645244|edition=4th|postscript=.}}</ref> t. i. [[binarnost spola]], po kateri se večina ljudi ravna in ki uveljavlja konformnost z ideali [[moškost]]i in [[ženskost]]i v vseh vidikih biološkega in družbenega spola: [[biološki spol]], spolna identiteta in izražanje spola.<ref>Jack David Eller, ''Culture and Diversity in the United States'' (2015, ISBN 1317575784), page 137: "most Western societies, including the United States, traditionally operate with a binary notion of sex/gender"</ref> V vseh družbah se določeni posamezniki ne identificirajo z nekaterimi ali vsemi vidiki spola, ki so dodeljeni njihovemu biološkemu spolu.<ref>For example, "transvestites [who do not identify with the dress assigned to their sex] existed in almost all societies." </ref> Nekateri od teh posameznikov so [[transspolnost|transsspolne]] ali [[nebinarnost|nebinarne]] (kvirspolne, genderqueer) osebe. Nekatere družbe poznajo kategorijo [[tretji spol|tretjega spola]]. Spolne identitete ne nujno sovpadajo z biološko resničnostjo človeka, ki se z njo identificira. Osnovna spolna identiteta se običajno oblikuje pri starosti treh let.<ref name="Kalbfleisch and Cody">{{Navedi knjigo|title=Gender, power, and communication in human relationships|publisher=Psychology Press|year=1995|pages=366 pages|accessdate=June 3, 2011|url=https://books.google.com/books?id=up1SCh52NP8C&pg=PA333&dq=#v=onepage&q=Biology%20of%20femininity%20gender&f=false|isbn=0805814043|last=Pamela J. Kalbfleisch|last2=Michael J. Cody}}</ref><ref name="Gallagher">{{Navedi knjigo|title=Gender differences in mathematics: An integrative psychological approach|isbn=0-521-82605-5|publisher=[[Cambridge University Press]]|year=2005|page=|last=Ann M. Gallagher|last2=James C. Kaufman}}</ref> Po tej starosti jo je zelo težko spremeniti<ref name="Kalbfleisch and Cody">{{Navedi knjigo|title=Gender, power, and communication in human relationships|publisher=Psychology Press|year=1995|pages=366 pages|accessdate=June 3, 2011|url=https://books.google.com/books?id=up1SCh52NP8C&pg=PA333&dq=#v=onepage&q=Biology%20of%20femininity%20gender&f=false|isbn=0805814043|last=Pamela J. Kalbfleisch|last2=Michael J. Cody}}</ref> in poskusi predodelitve lahko povzročijo [[Disforija spola|spolno disforijo]].<ref name="Boles101102">Boles, 2013. </ref> Na oblikovanje spolne identitete vplivajo tako biološki kot socialni dejavniki. == Reference == {{sklici|2}} [[Kategorija:Spolna identiteta| ]] [[Kategorija:Spol]] [[Kategorija:Študije spolov]] [[Kategorija:Identiteta]] [[Kategorija:Jaz]] {{normativna kontrola}}{{Sociološka škrbina}} 7kk95iqyri3pnn1umgx069ogey8tzfl 0 433241 6685156 6276885 2026-06-04T15:43:49Z Smihael 2136 + slika iz predlogov za IS 6685156 wikitext text/x-wiki [[Slika:Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg|thumb|Fotografija jasno prikazuje vpliv nadmorske višine na temperaturo in posledično na rastje. V nižjih predelih okoli [[Bohinjsko jezero|Bohinjskega jezera]] prevladuje gosto zeleno rastje, ki kaže na ugodne temperaturne razmere in napredovalo vegetacijsko obdobje. Z naraščanjem nadmorske višine se temperature znižujejo. Hkrati je opazen tudi prehod gozdnega pasu v pas ruševja, ki je značilen za območje zgornje gozdne meje. Ruševje je prilagojeno ostrejšim podnebnim razmeram, nižjim temperaturam in močnejšim vetrovom. Razlika med zelenimi gozdnatimi pobočji, pasom ruševja in zasneženimi vrhovi ponazarja višinsko pasovitost podnebja in rastja ter zamik začetka rastne sezone v višjih legah.]] '''Rastlinski višinski pasovi''' v gorskih regijah opisujejo naravno razslojevanje ekosistemov, ki nastopajo na različnih višinah zaradi različnih okoljskih pogojev. Temperatura, vlaga, sestava tal in sončno sevanje so pomembni dejavniki pri določanju višinskih pasov in posledično različnih rastlinskih in živalskih vrst. O višinskih pasovih je prvi postavil [[hipoteza|hipotezo]] [[geograf]] [[Alexander von Humboldt]], ki je opazil, da temperatura pada z naraščajočo nadmorsko višino.<ref name="Salter 2005">{{harvnb|Salter|Hobbs|Wheeler|Kostbade|2005}}</ref> Pasovi se pojavljajo tudi v bibavičnem in morskem okolju, kot tudi na obrežjih voda in močvirjih. Znanstvenik [[Clinton Hart Merriam|C. Hart Merriam]] je ugotovil, da se rastlinstvo in živalstvo po višinskih pasovih spreminjajo podobno kot se podnebni tipi v nižinah spreminjajo z [[zemljepisna širina|geografsko širino]], le na precej manjših razdaljah. Danes višinski pasovi predstavljajo temeljni koncept gorskega raziskovanja. == Dejavniki == [[File:Altitudinal zonation VVP.svg|thumb|300px| Segrevanje trdne snovi, sončna svetloba in senca v različnih višinskih območjih (severna polobla). <ref>{{navedi knjigo|last1=Fukarek|first1=F|last2=Hempel|first2=I|last3=Hûbel|first3=G|last4=Sukkov|first4=R |last5=Schuster|first5=M|title=Flora of the Earth|volume=2|location=Moscow|publisher=Mir|year=1982|page=261|language=ru}}</ref>]] Različni okoljski dejavniki določajo meje višinskih območij, ki jih najdemo v gorah, od neposrednih učinkov temperature in padavin do posrednih značilnosti gore same, kot tudi bioloških interakcij vrst. Vzrok za coniranje je kompleksen, zaradi številnih možnih interakcij in prekrivajočih se vrst. Previdne meritve in statistični preskusi dokazujejo obstoj diskretnih skupnosti vzdolž višinskega naklona, v nasprotju z nepovezanim razponom vrst. <ref>{{cite journal|last1=Shipley|first1=B.|first2=P.A.|last2=Keddy|year=1987|title=The individualistic and community-unit concepts as falsifiable hypotheses|journal=Vegetation|volume=69|pages=47–55|doi=10.1007/BF00038686}}</ref> === Temperatura === Zmanjševanje temperature zraka navadno sovpada z naraščajočo višino, kar neposredno vpliva na dolžino rastne dobe na različnih višinah gore. Za gore, ki se nahajajo v puščavi, ekstremno visoke temperature omejujejo sposobnost velikim listavcem in iglavcem da rastejo ob vznožju gore. <ref>{{harvnb|Daubenmire|1943|pp=345–349}}</ref> Poleg tega so lahko rastline še posebej občutljive na temperaturo tal in imajo lahko posebna višinska območja, ki omogočajo zdravo rast. <ref name=autogenerated1>{{harvnb|Nagy|Grabherr|2009|pp=30–35}}</ref> === Vlažnost === Vlažnost nekaterih območij, vključno padavine, zračna vlaga in potencial za izhlapevanje, se spreminja z višino in je pomemben dejavnik pri določanju višinskih pasov. Najpomembnejša spremenljivka so padavine na različnih višinah. Ko se topel in vlažen zrak dviga na privetrni strani gore, se temperatura zraka ohlaja in izgubi svojo sposobnost zadrževanja vlage. Tako je največja količina padavin pričakovano na srednjih višinah in omogoča razvoj gozdov listavcev. Nad določeno višino zrak postane preveč suh in hladen, zato zavira rast dreves. Za nekatere gore padavine niso najpomembnejši dejavnik, lahko sta vlažnost zraka ali izsušitev bolj pomemben klimatski poudarek, ki vpliva na višinska območja. <ref name=stadel1990 >{{harvnb|Stadel|1990}}</ref> Oba, višina padavin in vlaga, vplivata na vlažnost tal. Med najpomembnejšimi dejavniki, ki nadzirajo spodnjo gozdno mejo ali ''encinal'' je razmerje med izparevanjem in vlago tal. === Sestava tal === Vsebnost hranil v tleh na različnih višinah še dodatno otežuje razmejitev višinskih območij. Tla z višjo vsebnostjo hranilnih snovi, zaradi višjih stopenj razkroja ali večjim preperevanjem kamnin, omogočajo boljšo rast večjih dreves in vegetacije. Nadmorska višina boljših tal se spreminja posebno v gorah, ki so jih raziskali. Na primer, gore najdene v tropskih deževnih gozdovih, na nižjih višinah kažejo manj kopenskih vrst, zaradi debele plasti mrtvih padlih listov, ki pokrivajo gozdna tla. Na tej širini obstaja bolj kisla, humozna prst kot na višjih legah v gorskih ali subalpinskih višinah. V drugem primeru, so vremenski vplivi ovirani zaradi nizkih temperatur, pri višjih legah v [[Skalno gorovje|Skalnem gorovjua]] (''Rocky Mountain'') na zahodu Združenih držav, kar ima za posledico tanjša groba tla.<ref>{{harvnb|Daubenmire|1943|p=355}}</ref> === Biološke sile === Poleg fizičnih sil, tudi biološke sile vplivajo na coniranje. Na primer močan konkurent lahko prisili šibkejšega na višji ali nižji položaj višinskega pasu.<ref>{{navedi knjigo|last=Keddy|first=P.A.|year=2001|title=Competition|edition=2|publisher=Kluwer|location=Dordrecht|pages=552}}</ref> Pomembnost tekmovanja je težko oceniti brez poskusov, ki so dragi in pogosto trajajo več let. Vendar pa obstaja več dokazov, da kompetitivno dominantne rastline lahko izkoristijo prednostne lokacije (toplejša mesta ali globlja tla). <ref>{{cite journal|last=Goldberg|first=D.E.|year=1982|title=The distribution of evergreen and deciduous trees relative to soil type: an example from the Sierra Madre, Mexico, and a general model|url=https://archive.org/details/sim_ecology_1982-08_63_4/page/942|journal=Ecology|volume=63|pages=942–951|doi=10.2307/1937234|issue=4|jstor=1937234}}</ref><ref>{{cite journal|last=Wilson|first=S.D.|year=1993|title=Competition and resource availability in heath and grassland in the Snowy Mountains of Australia|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-ecology_1993_81_3/page/445|journal=Journal of Ecology|volume=81|pages=445–451|doi=10.2307/2261523|issue=3|jstor=2261523}}</ref>. Še dva druga biološka dejavnika lahko vplivata na coniranje: paša in [[Mutualizem|medsebojna odvisnost]]. Relativni pomen teh dejavnikov je težko oceniti, vendar številčnost živali na paši in številčnost [[Mikoriza|mikoriznih]] združenj kažejo, da ti elementi lahko vplivajo na razporeditev rastlin na različne načine. <ref>{{navedi knjigo|last=Keddy|first=P.A.|year=2007|title=Plants and Vegetation: Origins, Processes, Consequences|url=https://archive.org/details/plantsvegetation00kedd|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge, UK|pages=[https://archive.org/details/plantsvegetation00kedd/page/n689 666]}}</ref> === Sončno sevanje === Svetloba je še en pomemben dejavnik rasti dreves in druge [[fotosinteza|fotosintetične]] vegetacije. Zemeljska atmosfera je napolnjena z vodno paro, delci in plini, ki filtrirajo sevanje, ki prihaja od sonca, preden doseže zemeljsko površino. Zato vrhovi gora in višje lege prejmejo veliko bolj intenzivno sevanje kot bazalne ravnine. Skupaj s pričakovanimi sušnimi razmerami v višjih legah, grmičevje in trave navadno uspevajo zaradi svojih majhnih listov in obsežnih koreninskih sistemov. Vendar pa imajo večje višine tudi bolj pogosto oblačnost, ki nadomešča večjo intenzivnost sevanja. === Massenerhebungov učinek === Fizikalne lastnosti in relativno lego gore je treba upoštevati tudi pri napovedovanju višinskih vzorcev pasov. Massenerhebungov učinek opisuje razlike v gozdni meji, ki temelji na velikosti gore in lokaciji. Ta učinek napoveduje, da je conacija deževnih gozdov pri nižjih gorah lahko ogledalo za coniranje v visokih gorah, vendar se pasovi pojavljajo na nižjih nadmorskih višinah. Podoben učinek je viden v gorovju Santa Catalina v [[Arizona|Arizoni]], kjer bazalna nadmorska višina in skupna višina vplivata na višino vertikalnih pasov vegetacije. === Drugi dejavniki === Poleg zgoraj opisanih dejavnikov, obstajajo številne druge lastnosti, ki lahko zmedejo napovedi višinskih pasov. To so: pogostost motenj (na primer [[požar]] ali [[monsun]]), hitrost [[veter|vetra]], vrste kamnin, [[topografija]], bližina [[potok]]ov in [[reka|rek]], zgodovina tektonske dejavnosti in [[zemljepisna širina]]. == Višinski pasovi == [[File:Altitudinal zones of Alps mountains-extended diagram.svg|lang=en|600px|center|thumb|Višinski pasovi v Alpah]] Višinski modeli coniranja so zapleteni zaradi prej navedenih dejavnikov, zato začetek in konec relativne višine vsakega območja ni vezan na določeno višino. Vendar pa je mogoče razdeliti višinski naklon na pet glavnih ekoloških območij, ki se uporabljajo pod različnimi imeni. V nekaterih primerih te ravni sledijo druga drugi z manjšanjem višine, ki se imenuje ''vegetacijska inverzija''. [[File:Grand Tetons11.jpg|thumb|right|upright|Višinski pasovi Grand Teton v Skalnem gorovju (sprememba vegetacije z naraščanjem višine)]] * '''Snežna meja''' - ''nivalni pas'' (ledeniki): sneg leži večji del leta. Vegetacija je omejena le na nekaj vrst, ki uspevajo na silikatnih tleh. * '''Alpinski pas''': območje, ki se razteza med gozdno in snežno mejo. Ta cona je nadalje razčlenjena na Sub-nival in alpski pas brez drevja (v tropih-Tierra fria; nizke-alpe) ** Subnivalni pas: v najvišjem pasu obstaja tipična vegetacija. Tu pogosto zmrzuje, kar omejuje obsežno rastlinsko kolonizacijo. Vegetacija je neenotna in je omejena le na najbolj ugodne lokacijah, ki so zaščitene pred močnimi vetrov, ki so pogosto značilni za to področje. Velik del tega območja je neenotno travinje, šaši in ločje ter resave, značilne za arktična območja. Sneg leži del leta. ** Alpinski pas brez drevja: značilna zaprta preproga vegetacije, kot so alpski travniki, grmičevje in posamezna zakrnela drevesa. Zaradi popolnega pokritja z vegetacijo, ima zmrzal manj učinka, vendar je zaradi dosledne temperature pod lediščem, rast dreves močno omejena. * '''Montanski pas''': sega od srednje višine gozdov do gozdne meje. Točna stopnja gozdne meje se spreminja z lokalnim podnebjem, vendar je običajna drevesna meja, kjer mesečne temperature tal ne presegajo 10 º C in so povprečne letne temperature tal okoli 6,7 º C. V tropih je to območje značilno gorski deževni gozd (nad 1000 m), medtem ko na višjih zemljepisnih širinah pogosto prevladujejo iglasti gozdovi. * '''Submontanski pas''': ta najnižji del gore izrazito variira glede na podnebje in ima široko paleto imen glede na okoliško pokrajino. ''Colline'' območje najdemo v tropskih regijah in ''Encinal'' pas in puščavski travniki se nahajajo v puščavskih območjih. ** ''Colline'' (tropi): značilni listnati gozdovi v oceanskih ali zmerno celinskih območjih, značilni s travniki v več kontinentalnih regijah. Razteza se od nadmorske višine okoli 900 m. Vegetacija je bogata in gosta. To območje je značilno za tropske regije. ** ''Ecinal'' (puščave): značilno odprt zimzelen hrastov gozd in najpogostejši v puščavskih območjih. Izparevanje in omejena kontrola vlage v tleh omogoča, da je encinal okolje uspešno. Puščavski travniki ležijo pod encinal območjem. Zelo pogosto jih najdemo na jugozahodu Združenih državah Amerike. ** Puščavski travniki: s spreminjanjem gostote nizko ležeče vegetacije, so travišča območja, ki zaradi skrajne izsušitve ne morejo podpreti dreves. Nekatere puščavske regije podpirajo drevesa ob vznožju gora in tako oblikujejo različna travišča. Za podrobnejšo razčlenitev značilnosti višinskih pasov za različna gorovja, glej seznam življenjskih območij po regijah [https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_life_zones_by_region]. == Conacija živali == Tudi živali kažejo vzorce glede na vegetacijske pasove opisane zgoraj. Nevretenčarji so jasneje opredeljeni v pasu, ker so običajno manj mobilni kot vretenčarji. Vretenčarji se pogosto gibajo po višinskih območjih glede na letne čase in dostopnost hrane. Značilno za živalske vrste je raznolikost in zmanjšanje številčnosti v odvisnosti od višine nad montanskim pasom, zaradi zaostrenih okoljskih pogojev preživetja na višjih nadmorskih višinah. O tem je narejenih manj študij in raziskav, saj je povezava manj opredeljena kot vegetacijski pasovi zaradi povečane mobilnosti živalskih vrst. == Načrtovanje rabe tal in človeške uporabe == Za variabilnost obeh, naravnega in človeškega okolja, je težko izdelati univerzalne modele razlage [[kmetijstvo|kmetovanja]] v višinskih okoljih. Z izgradnjo in širjenjem cestnega omrežja pa se je razlika med različnimi kulturami začela zmanjševati. <ref name=allan1986 >{{harvnb|Allan|1986}}</ref> Gorska okolja so postala bolj dostopna, širjenje idej, tehnologije in izdelki so se pojavljali bolj enakomerno. Kljub temu višinska conacija poskrbi za specializacije v kmetijstvu, rastoča populacija pa povzroča degradacijo okolja. === Kmetijstvo === [[File:Hoehenstufen der anden.en.PNG|thumb|right|Višinski pasovi uspevanja rastlin in živali v Andih]] Ljudje so razvili različne strategije kmetijske proizvodnje, da bi izkoristili različne značilnosti višinskih območij. Višine, podnebja in plodnost tal so določali zgornje meje vrst pridelkov, ki so uspevali v vsakem območju. Ljudstva, ki prebivajo v [[Andi]]h v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]] so izkoristila različna višinska okolja za pridelavo široke paleto različnih pridelkov. V gorskih skupnostih sta bili sprejeti dve različni vrsti prilagoditveni strategiji. * Splošna strategija - izkorišča vrsto mikro niš ali eko con na več višinskih nivojih * Specializirana strategija – se osredotoča na en pas in je specializirana za kmetijsko dejavnost primerno za to višino ter razvoj trgovskih odnosov z drugimi skupnostmi. Z izboljšano dostopnostjo do novih tehnik kmetovanja, ljudje uvajajo bolj specializirane strategije in se odmikajo od splošnih. Mnoge kmetijske skupnosti se zdaj odločajo za trgovanje s skupnostmi na različnih višinah, namesto gojenja vsak vsega, ker je specializacija cenejša in lažja glede na njihov višinski pas. === Okoljska degradacija === Rast prebivalstva vodi v degradacijo okolja v višinskih pasovih predvsem s krčenjem gozdov in pretirano pašo. Povečanje dostopnosti gorskih regij omogoča več ljudem potovati med območji in spodbuja ljudi k razširitvi komercialne rabe zemljišč. Nove povezave med gorskimi in nižinskimi prebivalci z izboljšanim dostopom v cestnem prometu prispevajo k poslabšanju degradacije okolja. == Razprava o ''continuum versus'' conaciji == Vsa gorska okolja ne kažejo nenadnih sprememb višinskih pasov. Čeprav manj pogosta, kažejo nekatera tropska okolja počasno spremembo vegetacije glede na višino in zato tako ne tvorijo pravih vegetacijskih pasov. <ref>{{harvnb|Hemp|2006}}</ref> == Sklici == {{sklici}} === Viri === * {{cite journal |last= Allan |first= Nigel |date=August 1986 |title= Accessibility and Altitudinal Zonation Models of Mountains |journal= Mountain Research and Development |volume= 6 |publisher= International Mountain Society |issue= 3 |pages= 185–194 |jstor= 3673384 |doi =10.2307/3673384 }} * {{cite journal |last= Daubenmire |first= R.F. |date=June 1943 |title= Vegetational Zonation in the Rocky Mountains |journal= Botanical Review |volume= 9 |issue= 6 |pages= 325–393 |url=|doi = 10.1007/BF02872481 }} * {{cite journal |last= Frahm |first=Jan-Peter|last2=Gradstein |first2=S. Rob. |date=Nov 1991 |title= An Altitudinal Zonation of Tropical Rain Forests Using Bryophytes |url= https://archive.org/details/sim_journal-of-biogeography_1991-11_18_6/page/669 |journal= Journal of Biogeography |volume= 18 |issue= 6 |pages= 669–678 |jstor= 2845548 |doi =10.2307/2845548 }} * {{cite journal |last= Hemp |first= Andreas |date=May 2006 |title= Continuum or Zonation? Altitudinal Gradients in the Forest Vegetation of Mt. Kilimanjaro |journal= Plant Ecology |volume= 184 |issue= 1 |page= 27|url=|doi = 10.1007/s11258-005-9049-4 }} * {{cite journal |last= Hemp |first= Andreas |year= 2006a|title= The banana forests of Kilimanjaro. Biodiversity and conservation of the agroforestry system of the Chagga Home Gardens |journal= Biodiversity and Conservation |volume= 15 |issue= 4 |pages= 1193–1217 |url=|doi = 10.1007/s10531-004-8230-8}} * {{navedi knjigo |last = Nagy|first= Laszlo |last2 = Grabherr |first2=Georg |title = The Biology of Alpine Habitats: Biology of Habitats |url = https://archive.org/details/biologyalpinehab00nagy|year = 2009 |publisher = Oxford University Press |place = New York |pages = [https://archive.org/details/biologyalpinehab00nagy/page/n40 28]–50 |isbn = 978-0-19-856703-5 }} * {{cite journal |last= Pauli |first= H. |first2= M. |last2=Gottfried |first3=G. |last3=Grabherr |year= 1999 |title= Vascular Plant Distribution Patterns at the Low-Temperature Limits of Plant Life - the Alpine-Nival Ecotone of Mount Schrankogel (Tyrol, Austria) |journal= Phytocoenologia |volume= 29 |issue= 3 |pages= 297–325 |url=|doi = 10.1127/phyto/29/1999/297}} * {{navedi knjigo |last = Pulgar Vidal |first = Javier |authorlink = :de:Javier Pulgar Vidal |title = Geografía del Perú; Las Ocho Regiones Naturales del Perú |year = 1979 |publisher = Edit. Universo S.A. |place = Lima |pages = |isbn = }}, note: 1st Edition (his dissertation of 1940); ''Las ocho regiones naturales del Perú'', Boletín del Museo de Historia Natural „Javier Prado“, n° especial, Lima, 1941, 17, pp.&nbsp;145–161. * {{cite journal |last= Rhoades|first=R.E.|last2=Thompson |first2=S.I. |year= 1975 |title= Adaptive strategies in alpine environments: Beyond ecological particularism |journal= American Ethnologist |volume= 2 |issue= 3|pages= 535–551 |url=https://archive.org/details/sim_american-ethnologist_1975-08_2_3/page/535|doi =10.1525/ae.1975.2.3.02a00110 }} * {{navedi knjigo |last = Salter |first = Christopher |first2 = Joseph |last2=Hobbs |first3=Jesse |last3=Wheeler |first4=J. Trenton |last4=Kostbade |title = Essentials of World Regional Geography 2nd Edition |year = 2005 |publisher = Harcourt Brace |place = New York |pages = 464–465 |isbn = }} * {{cite journal |last= Shreve |first= Forrest |date= Oct 1922 |title= Conditions Indirectly Affecting Vertical Distribution on Desert Mountains |journal= Ecology |volume= 3 |issue= 4 |pages= 269–274 |url= http://www.unc.edu/courses/2006spring/geog/144/001/www/readings/shreve.pdf |accessdate= 2010-05-06 |doi= 10.2307/1929428 |jstor= 1929428 |archive-date= 2012-10-19 |archive-url= https://web.archive.org/web/20121019155754/http://www.unc.edu/courses/2006spring/geog/144/001/www/readings/shreve.pdf |url-status= dead }} * {{navedi knjigo |last = Stadel |first = Christoph |title = Conference of Latin Americanist Geographers, Benchmark 1990 |date=October 1990 |editor = Tom L. Martinson |chapter = Altitudinal Belts in the Tropical Andes: Their Ecology and Human Utilization |publisher = |place = Auburn, Alabama |pages = 45–60 |jstor = 25765738 }} * {{cite journal |last= Tang|first=C. Q.|first2= M. |last2=Ohsawa |year= 1997 |title= Zonal Transition of Evergreen, Deciduous, and Coniferous Forests Along the Altitudinal Gradient on a Humid Subtropical Mountain, Mount Emei, Sichuan, China |journal= Plant Ecology |volume= 133 |issue= 1 |pages= 63–78 |url=https://archive.org/details/sim_plant-ecology_1997-11_133_1/page/63|doi =10.1023/A:1009729027521}} * {{navedi knjigo |last = Troll |first=Carl |authorlink= |chapter = High Mountain Belts between the Polar Caps and the Equator: Their Definition and Lower Limit |title = Arctic and Alpine Research |volume = 5 | issue = 3 |pages = |publisher = Proceedings of the Symposium of the International Geographical Union Commission on High Altitude Geoecology A19-27 |place = |year = 1973 |jstor = 1550149 |postscript=.}} [[Kategorija:Geobotanika]] [[Kategorija:Klimatologija]] nnpladm9anl211681k7tzjssul817cc 0 433724 6685409 6572943 2026-06-05T06:50:51Z Upwinxp 126544 {{popravi}} - povezave vodijo na angleška gesla ... 6685409 wikitext text/x-wiki {{popravi|razlog=ostanki angleščine}} [[Slika:Pansexuality Pride Flag.svg|sličica|200x200_pik|[[Pansexual pride flag|zastava panseksualnega ponosa]]<ref name="Washington">{{Navedi splet|url=https://thecenter.wsu.edu/resources/pansexuality/|title=Gender Identity/Expression and Sexual Orientation Resource Center - Pansexuality|accessdate=17 July 2014|website=[[Washington State University]]|archive-date=2014-07-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140726222011/https://thecenter.wsu.edu/resources/pansexuality/|url-status=dead}}</ref><ref name="mashable">{{Navedi splet|url=http://mashable.com/2014/06/13/lgbt-pride-symbols/|title=A Storied Glossary of Iconic LGBT Flags and Symbols|date=13 June 2014|accessdate=17 July 2014}}</ref><ref name="GLAAD">{{Navedi splet|url=http://www.glaad.org/blog/mashable-publishes-date-compilation-lgbt-flags-and-symbols|title=Mashable publishes an up-to-date compilation of LGBT flags and symbols|date=16 June 2014|accessdate=17 July 2014|website=[[GLAAD]]|archive-date=2022-08-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220813153306/https://www.glaad.org/blog/mashable-publishes-date-compilation-lgbt-flags-and-symbols|url-status=dead}}</ref>]]'''Panseksualnost'''<ref>[http://dictionary.reference.com/browse/omnisexual The American Heritage Dictionary of the English Language] – Fourth Edition. </ref> je [[Sexual attraction|spolna]], [[Romance (love)|romantična]] ali čustvena privlačnost do ljudi ne glede na njihova [[Biološki spol|spol]] ali [[Spolna identiteta|spolno identiteto]].<ref name="mental health">{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=0NxXRsIfcpgC|title=Mental health issues in lesbian, gay, bisexual, and transgender communities|last=Hill|first=Marjorie J.|last2=Jones|first2=Billy E.|publisher=American Psychiatric Pub|accessdate=28 February 2011|year=2002|isbn=978-1-58562-069-2|page=95}}</ref><ref name="Sex and society">{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=YtsxeWE7VD0C&pg=PA593|title=Sex and Society|publisher=[[Marshall Cavendish]]|accessdate=July 28, 2013|year=2010|isbn=978-0-7614-7907-9|editor-last=Marshall Cavendish|volume=2|page=593}}</ref> Panseksualni ljudje včasih sebe imenujejo [[Gender-blind|spolno slepe]], saj [[Družbeni spol|družbeni]] in/ali [[biološki spol]] nista odločilna dejavnika za njihovi romantično ali spolno privlačnost do drugih.<ref>Diamond, L., & Butterworth, M. (2008). </ref><ref>The ''[//en.wikipedia.org/wiki/Oxford_Dictionary_of_English Oxford Dictionary of English]'' defines pansexual as: "Not limited in sexual choice with regard to biological sex, gender, or gender identity".{{Navedi splet|url=http://www.oxforddictionaries.com/definition/english/pansexual|title=definition of pansexual from Oxford Dictionaries Online|accessdate=2015-05-31|publisher=Oxford Dictionaries|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150210180124/http://www.oxforddictionaries.com/definition/english/pansexual|archivedate=2015-02-10|url-status=live}}</ref> Panseksualnost se lahko šteje kot veja [[Biseksualnost|biseksualnosti]] ali pa kot ločena [[spolna usmerjenost]], če nakazuje alternativno [[Sexual identity|spolno identiteto]].<ref name="Firestein">{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=1pCKkZmBU1EC&pg=PA9|title=Becoming Visible: Counseling Bisexuals Across the Lifespan|last=Firestein|first=Beth A.|publisher=Columbia University Press|accessdate=July 28, 2013|year=2007|isbn=978-0-231-13724-9|page=9}}</ref><ref name="Soble">{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=IMTEiTtqqPcC|title=Sex from Plato to Paglia: a philosophical encyclopedia|last=Soble|first=Alan|publisher=Greenwood Publishing Group|accessdate=28 February 2011|year=2006|isbn=978-0-313-32686-8|volume=1|page=115|chapter=Bisexuality}}</ref> Ker so panseksualni ljudje odprti za odnose z ljudmi, ki se ne nujno identificirajo kot strogo [[moški]] ali [[Ženska|ženske]], in ker posledično panseksualnost zavrača [[Gender binary|binarnost spola]], pogosto panseksualnost velja za bolj vključujoč izraz kot ''biseksualnost''.<ref name="Bi-Gay-Pansexual">{{Navedi splet|url=http://goaskalice.columbia.edu/bi-gay-pansexual-what-do-i-call-myself|title=Bi, gay, pansexual: What do I call myself?|date=February 26, 2015|accessdate=October 3, 2012|publisher=[[Go Ask Alice!]]|archive-date=2012-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20120924000436/http://goaskalice.columbia.edu/bi-gay-pansexual-what-do-i-call-myself|url-status=dead}}</ref><ref name="Eisner">{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=CbJaZIosLwQC&pg=PT27|title=Bi: Notes for a Bisexual Revolution|last=Eisner|first=Shiri|publisher=[[Seal Press]]|accessdate=April 14, 2014|year=2013|isbn=1580054757|pages=27–31}}</ref> V kolikšni meri je izraz'' biseksualnost'' vključujoč v primerjavi z izrazom ''panseksualnost'', je govora znotraj[[Skupnost LGBT| skupnosti LGBT]], še posebej v [[Bisexual community|biseksualni skupnosti]]. Ampak panseksualci se ne strinjajo s tem. == Etimologija == Predpona ''[[wiktionary:pan-|pan-]]'' izvira iz [[Ancient Greek|starogrške]] besede ''πᾶν'', ki pomeni "vse, vsak". Izraza ''panseksualen'' in ''panseksualnost'' sta bila prvič zabeležena leta 1917 kot oznaka za to, "da [[Libido|spolni nagon]] igra primarno vlogo v vseh človekovih dejavnostih, duševnih in telesnih",<ref name="etymonline.com">{{navedi splet|url=http://www.etymonline.com/index.php?term=pansexual|title=Online Etymology Dictionary|publisher=[[Online Etymology Dictionary]]|date=|accessdate=June 20, 2012}}</ref> domnevo (pripisano [[Sigmund Freud|Sigmundu Freudu]]), postavljeno v zgodnji [[Psihologija|psihologiji]].<ref>Another early definition was "the pervasion of all conduct and experience with sexual emotions"; as in ''[http://www.thefreedictionary.com/pansexualism The Free Dictionary]''.</ref> == Primerjava z biseksualnostjo in drugimi spolnimi identitetami == Ne moremo je primerjati z ostalimi spolnimi identitetami, ker je tako kot vse ostale, drugačna od drugih.{{Navedi vir}} == Glej tudi == * [[Third gender|Tretji spol]] * [[Bisexual erasure|Izbris biseksualnosti]] * [[Seznam panseksualnih ljudi]] * [[Gender neutrality|Nevtralnost spola]] * [[Heterofleksibilnost]] * [[Human sexuality|Človeška spolnost]] * [[LGBT]] == Sklici == {{sklici|30em}}{{Sociološka škrbina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Homoseksualnost]] [[Kategorija:Spolna usmerjenost]] t1bb0913q7jbpddfwudy12jxdx01yul 0 435398 6685360 6661221 2026-06-05T01:26:12Z Mlakopet 198850 minsiter kartica 6685360 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name = Anže Logar |image = |imagesize = |smallimage = |caption = |order = |term_start = |term_end = |predecessor = |successor = |term_start2 = 13. marec 2020 |term_end2 = 1. junij 2022 |predecessor2 = [[Miro Cerar]] |successor2 = [[Tanja Fajon]] |birth_date = |birth_place = |death_date = |death_place = |constituency = |party = [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] (1999–2024)<br>[[Demokrati.]] (2024– ) |spouse = |children = |profession = |education = Fakulteta za uporabne družbene študije, Fakulteta za evropske državne študije, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani |religion = |signature = |footnotes = |order1 =[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Minister za gospodarstvo, delo in šport<br>Republike Slovenije]] |order2 = [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|Minister za zunanje zadeve<br>Republike Slovenije]] |order3 = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |term_start3 = 2014 |term_end3 = 2020; 2022–2026 |alma mater = [[Univerza v Ljubljani]] |premier2 = [[Janez Janša]] ([[14. vlada Republike Slovenije|III.]]) |termstart1=4. junij 2026|predecessor1=[[Matjaž Han]]|premier1=[[Janez Janša]] ([[14. vlada Republike Slovenije|IV.]])}} '''Anže Logar''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]] in [[ekonomist]], * [[15. maj]] [[1976]], [[Ljubljana]]. Izobraževal se je na ljubljanski ekonomski fakulteti ter fakulteti za podiplomske državne in evropske študije. Leta 2016 je doktoriral na Fakulteti za uporabne družbene študije. V prvi in drugi vladi [[Janez Janša|Janeza Janše]] je bil direktor [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje]], med predsedovanjem Slovenije [[Svet Evropske unije|Svetu Evropske unije]], pa je bil uradni govorec predsedstva. Leta 2014 in 2018 je bil izvoljen za poslanca Slovenske demokratske stranke v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]]. Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|lokalnih volitvah 2018]] je kandidiral za [[Župan Ljubljane|župana Mestne občine Ljubljana]]. Ob nastopu [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade Republike Slovenije]] marca 2020 je bil imenovan za [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministra za zunanje zadeve Republike Slovenije]]. Leta 2022 je kandidiral za predsednika Republike Slovenije.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi Anže Logar|url=https://www.dnevnik.si/1042992318|website=Dnevnik|accessdate=2022-09-01|archive-date=2022-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220901213812/https://www.dnevnik.si/1042992318|url-status=dead}}</ref> V prvem krogu je osvojil največ glasov, v drugem krogu pa ga je premagala Nataša Pirc Musar. Kljub temu je Logar dosegel najboljši rezultat za kandidata desne sredine v zgodovini samostojne Slovenije.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> 24. novembra 2023 je na odstopil z mesta predsednika sveta SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar za N1 potrdil: “Drži. Odstopil sem.”|url=https://n1info.si/novice/slovenija/razkrivamo-anze-logar-odstopa-kot-predsednik-sveta-sds/|website=n1info.si|accessdate=2023-11-24|language=sl}}</ref> 9. oktobra 2024 je izstopil iz stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Logar izstopil iz stranke SDS; Janša: "Upamo, da sledi tudi vrnitev poslanskega mandata"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-izstopil-iz-stranke-sds-jansa-upamo-da-sledi-tudi-vrnitev-poslanskega-mandata/723740|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-09|language=sl}}</ref> Od 16. novembra 2024 je predsednik stranke [[Demokrati.]]<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Država in politika morata služiti ljudem|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-drzava-in-politika-morata-sluziti-ljudem/727590|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-11-16|language=sl}}</ref> 4. junija 2026 je postal minister za gospodarstvo, delo in šport. == Izobraževanje == Leta 2000 je diplomiral na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]], januarja leta 2006 je magistriral na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije, v juliju 2016 pa je doktoriral na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici. == Politika == V času [[8. vlada Republike Slovenije|osme]] in [[10. vlada Republike Slovenije|desete slovenske vlade]] je opravljal delo direktorja [[Urada Vlade RS za komuniciranje]], med predsedovanjem Slovenije [[Svet Evropske unije|Svetu EU]] pa je opravljal funkcijo uradnega govorca slovenskega predsedstva Svetu EU. === Lokalna politika === Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|lokalnih volitvah leta 2010]] je bil listi Slovenske demokratske stranke izvoljen za svetnika v [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|Mestnem svetu Mestne občine Ljubljana]]. Ponovno je bil izvoljen tudi v letu 2014<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2014|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2014/rezultati/obcina_ljubljana.html|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2022-10-18}}</ref> in 2018.<ref>{{Navedi splet|title=Mestni svet|url=https://www.ljubljana.si/sl/mestni-svet/|website=www.ljubljana.si|accessdate=2020-09-08|language=sl}}</ref> [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|Na lokalnih volitvah 2018]] je kandidiral za [[Župan Ljubljane|župana Mestne občine Ljubljana]]. Prejel je 29.879 glasov oz. 29,50 % vseh glasov in se med desetimi kandidati uvrstil na drugo mesto.<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2018|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_ljubljana.html|website=volitve.gov.si|accessdate=2020-09-08|archive-date=2018-12-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20181204005656/https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_ljubljana.html|url-status=dead}}</ref> === Poslanec državnega zbora === Julija leta 2014 je bil na listi SDS izvoljen za poslanca [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Predčasne volitve v državni zbor 2014|url=http://volitve.gov.si/dz2014/rezultati/izvoljeni_kandid_po_strankah.html|website=volitve.gov.si|accessdate=2022-10-18}}</ref> V mandatu 2014-2018 je deloval kot član Mandatno-volilne komisije, odbora za finance in monetarno politiko, za zunanjo politiko in za zadeve Evropske unije. V 7. sklicu Državnega zbora je predsedoval [[Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji|Preiskovalni komisiji o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji]]. Julija 2018 je bil drugič izvoljen za poslanca v [[Državni zbor Republike Slovenije]]. V mandatu je deloval kot član odbora za finance in za zunanjo politiko. Bil je predsednik [[Komisija za nadzor javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|Komisije za nadzor javnih financ DZ RS]]. Za poslanca je bil znova izvoljen tudi na državnozborskih volitvah leta 2022. Postal je podpredsednik [[Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije|odbora za zunanjo politiko]] in član [[Odbor za finance Državnega zbora Republike Slovenije|odbora za finance]]. === Minister za zunanje zadeve === [[Slika:Außenminister Alexander Schallenberg empfängt den slowenischen Außenminister Anže Logar 19.02.2021 02.jpg|levo|sličica|229x229_pik|Z avstrijskim ministrom [[Alexander Schallenberg|Schallenbergom]].]] [[Slika:Secretary Pompeo Meets with Slovenian Foreign Minister Logar in Ljubljana (50222916322).jpg|sličica|Z [[Mike Pompeo|Mikom Pompeom]] na Brniku, 2020]] Ob sestavljanju [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade Republike Slovenije]], je bil s strani [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] predlagan za [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministra za zunanje zadeve Republike Slovenije]]. Pred [[Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odborom za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije]], je bil zaslišan 10. marca 2020. Zanj je glasovalo 13 poslancev, 7 pa jih je bilo proti.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Potrebujemo tihega odposlanca za Hrvaško|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-potrebujemo-tihega-odposlanca-za-hrvasko/516705|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-10|language=sl}}</ref> Med prioritete je navedel širitev diplomatske mreže po svetu, več t. i. "tihe diplomacije" ter boljše sodelovanje z obrambnim ministrstvom. Zavzel se je tudi za krepitev odnosov s sosednjo [[Hrvaška|Hrvaško]] ter uresničitev arbitražne razsodbe.<ref>{{Navedi splet|title= Anže Logar|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-potrebujemo-tihega-odposlanca-za-hrvasko/516705|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-03-10}}</ref> Logar se je zavzel za ''"vrnitev [[Slovenija|Slovenije]] na diplomatski zemljevid"'' in aktivnejšo povezavo z vsemi državami.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: "Slovenija se vrača na diplomatski zemljevid". Pahor za enotnost EU-ja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-slovenija-se-vraca-na-diplomatski-zemljevid-pahor-za-enotnost-eu-ja/535038|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-24|language=sl}}</ref> V začetku mandata je soustvaril skupino [[Pobuda Central 5|Central 5]], ki združuje zunanje ministre petih centralnoevropskih držav: [[Slovenija|Slovenije]], [[Avstrija|Avstrije]], [[Češka|Češke]], [[Slovaška|Slovaške]] in [[Madžarska|Madžarske]].<ref>{{Navedi novice|title=Drugo srečanje ministrov Avstrije, Češke, Madžarske, Slovaške in Slovenije (Central 5) v Budimpešti {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-07-14-drugo-srecanje-ministrov-avstrije-ceske-madzarske-slovaske-in-slovenije-central-5-v-budimpesti/|newspaper=Portal GOV.SI|accessdate=2020-07-15|language=sl}}</ref> 23. oktobra 2020 so z ministrstva sporočili, da je bil tudi minister Logar pozitiven na [[SARS-CoV-2|koronavirus]].<ref>{{Navedi splet|title=Zunanji minister Logar pozitiven; minister Koritnik kršil vladni odlok|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/zunanji-minister-logar-pozitiven-minister-koritnik-krsil-vladni-odlok/540031|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-24|language=sl}}</ref> [[Slika:Außenminister Alexander Schallenberg in Skopje 22.05.2021 01.jpg|sličica|Z zunanjim ministri v Skopju, 2021]] Predsednik države [[Borut Pahor]] je Logarjevo delovanje v vlogi zunanjega ministra pohvalil kot aktivno in ambiciozno pri postavljanju Slovenije na zemljevidu [[Evropa|Evrope]].<ref>{{Navedi splet|title=Pogovor s predsednikom države|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/pogovori-s-politiki/174748895|website=RTV 4D|accessdate=2021-02-04|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}</ref> V prvem letu mandata je Logar kot zunanji minister opravil petdeset srečanj v Sloveniji ali tujini, 39 video in audio konferenc ter dvajset uradnih telefonskih pogovorov.<ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/mzzrs/status/1368921219941216257|url=https://twitter.com/mzzrs/status/1368921219941216257|website=Twitter|accessdate=2021-03-08|date=8. marec 2021|last=MFA Slovenia}}</ref> Logar je bil prvi slovenski zunanji minister po letu 2012, ki je obiskal [[Hrvaška|Republiko Hrvaško]] in prvi, ki je po letu 2007 obiskal [[Italija|Italijo]]. V njegovem mandatu je v Slovenijo po 23 letih znova prišel ameriški državni sekretar, in sicer [[Mike Pompeo]]. Ob Logarjevem povratnem obisku v [[Washington, D.C.|Washingtonu]] sta Slovenija in [[Združene države Amerike]] podpisali strateški dialog.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=jQ3tRUPKTHg|title=Logar: Vem, da bo strateški dialog z ZDA deloval tudi naprej|date=8. december 2012|accessdate=19. marec 2021|website=rtvslo.si|publisher=MMC RTV Slovenija}}</ref> 28. aprila 2021 ga je Vlada Republike Slovenije imenovala za visokega predstavnika za sodelovanje z [[Evropski parlament|Evropskim parlamentom]], in sicer v času predsedovanja [[Slovenija|Slovenije]] [[Svet Evropske unije|Svetu Evropske unije]].<ref>{{Navedi splet|title=Minister dr. Anže Logar imenovan za visokega predstavnika za sodelovanje z Evropskim parlamentom {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-04-28-minister-dr-anze-logar-imenovan-za-visokega-predstavnika-za-sodelovanje-z-evropskim-parlamentom/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-04-30|language=sl}}</ref> 9. decembra 2021, v času Logarjevega ministrovanja, je Slovenija uradno najavila kandidaturo za nestalno članico [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov]].<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatura Republike Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta OZN za obdobje 2024-2025 {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-12-09-kandidatura-republike-slovenije-za-nestalno-clanico-varnostnega-sveta-ozn-za-obdobje-2024-2025/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-05-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenija bo znova kandidirala za nestalno članico Varnostnega sveta ZN-a|url=https://www.rtvslo.si/svet/slovenija-bo-znova-kandidirala-za-nestalno-clanico-varnostnega-sveta-zn-a/604411|website=rtvslo.si|accessdate=2023-05-25|language=sl|first=G.|last=V}}</ref> ==== Seznam obiskov ==== ''Glej članek: [[Seznam obiskov ministra za zunanje zadeve Anžeta Logarja]]'' === Kandidatura za predsednika države === 4. julija 2022 je Anže Logar sporočil, da bo kandidiral na jesenskih predsedniških volitvah, in sicer kot neodvisen kandidat.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo tudi Anže Logar: Lahko ponudim aktivno držo predsednika|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-predsednisko-tekmo-tudi-anze-logar-lahko-ponudim-aktivno-drzo-predsednika/633086|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-01|language=sl}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Dvakrat je prehodil Camino, zdaj želi stopiti še na predsedniško pot|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=N1|date=2022-07-04|accessdate=2022-09-01|language=sl-SI}}</ref> Podporo mu je napovedala Slovenska demokratska stranka, zaradi česar bi moral Logar zbrati še tri tisoč podpisov državljanov.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar: Dokazal sem, da znam sodelovati. Nina Krajnik: Na kocki je ustavna demokracija.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-dokazal-sem-da-znam-sodelovati-nina-krajnik-na-kocki-je-ustavna-demokracija/633186|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-01|language=sl}}</ref> Prvopodpisana pod njegovo kandidaturo je bila nekdanja evropska poslanka [[Romana Jordan]].<ref name=":2" /> Kandidaturo je vložil v sredo, 21. septembra 2022, kot neodvisni kandidat s podporo 5000 volivcev.<ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsedniške volitve vložila še Logar in Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/najmocnejsa-kandidata-vlagata-kandidaturi-za-predsedniske-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-09-21|language=sl}}</ref> V treh dneh jih je sicer zbral okoli 12.000.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar na predsedniške volitve kot neodvisni kandidat|url=https://n1info.si/novice/slovenija/anze-logar-na-predsedniske-volitve-kot-neodvisni-kandidat/|website=N1|date=2022-09-13|accessdate=2022-10-09|language=sl-SI}}</ref> Oktobra mu je podporo napovedala tudi [[Slovenska ljudska stranka]].<ref>{{Navedi splet|title=SLS želi na predsedniškem stolčku Anžeta Logarja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-2022/sls-zeli-na-predsedniskem-stolcku-anzeta-logarja/642927|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-09|language=sl}}</ref> Na prvem krogu volitev, ki je potekal 23. oktobra 2022, je prejel najvišje število glasov med vsemi kandidati, in sicer 33,95 % oziroma točno 296.000 glasov. Uvrstil se je uvrstil v drugi krog, v katerem je izgubil proti odvetnici [[Nataša Pirc Musar|Nataši Pirc Musar]], ne glede na poraz je Logar za kandidata desne sredine dosegel najboljši rezultat v zgodovini samostojne Slovenije.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=V drugi krog Logar in Pirc Musar. Slednji podpora Gibanja Svoboda.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-2022/v-drugi-krog-logar-in-pirc-musar-slednji-podpora-gibanja-svoboda/644796|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-23|language=sl}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/vp2022/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-10-25|language=sl}}</ref> ==== Stališča ==== Poudarjal je sodelovanje.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar|url=https://anzelogar.si/|website=Anže Logar|accessdate=2022-10-16|language=sl-SI|first=Anže|last=Logar}}</ref> Program: * Redna mesečna srečanja s predsednico parlamenta, predsednikom državnega sveta in predsednikom vlade, dvakrat letno srečanje predsednikov parlamentarnih strank, vsakoletni nagovor o stanju v državi, sklic Konvencije o prihodnosti Slovenije, ki bo po dveh letih razprave pripravila dokument o strateških ciljih družbe in države;<ref>{{Navedi splet|title=SODELOVANJE ZA PRIHODNOST|url=https://anzelogar.si/sodelovanje/|website=Anže Logar|accessdate=2022-10-16|language=sl-SI|archive-date=2022-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20221016204321/https://anzelogar.si/sodelovanje/|url-status=dead}}</ref> * Zavedanje o pomenu podjetništva v času šolanja, reden dialog s podjetniki in njihovimi združenji, poudarjanje pomena investiranja v zelene tehnologije, povezovanje izobraževalnih institucij s podjetništvom in gospodarstvom, ustvarjanje podjetniškega okolja, v katerem bodo talentirani mladi želeli ostati;<ref>{{Navedi splet|title=GOSPODARSKO OKOLJE|url=https://anzelogar.si/gospodarstvo/|website=Anže Logar|accessdate=2022-10-16|language=sl-SI|archive-date=2022-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20221016204317/https://anzelogar.si/gospodarstvo/|url-status=dead}}</ref> * Ustanovitev Strateškega foruma za zeleno preobrazbo sestavljenega iz predstavnikov politike, [[Nevladna organizacija|NVO]], znanstvene sfere, gospodarstva, kmetijstva, mladih in medijev, ustanovitev mesta koordinatorja za zeleno preobrazbo, redna srečanja med predstavniki gospodarstva in akademskih ter raziskovalnih inštitucij, uvedba posebne plakete za primere dobre prakse sodelovanja različnih deležnikov družbe;<ref>{{Navedi splet|title=ZELENI PREHOD|url=https://anzelogar.si/zeleno/|website=Anže Logar|accessdate=2022-10-16|language=sl-SI|archive-date=2022-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20221016204315/https://anzelogar.si/zeleno/|url-status=dead}}</ref> * Organizacija serije dogodkov, ki bodo mladim predstavili institucije države, zakonitosti demokratične ureditve in izzive, letno zasedanje mladih odločevalcev, uvedba dnevov odprtih vrat samo za mlade, uvedba prakse v predsednikovem uradu, vključitev mladih v digitalno preobrazbo Urada predsednika republike, iskanje rešitev in podpiranje projektov na temo odvisnosti od socialnih omrežij;<ref>{{Navedi splet|title=MLADI|url=https://anzelogar.si/mladi/|website=Anže Logar|accessdate=2022-10-16|language=sl-SI|archive-date=2022-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20221016204317/https://anzelogar.si/mladi/|url-status=dead}}</ref> * Spodbujanje investicij v obrambne sisteme skladno z zavezami iz NATO vrha v Madridu, podpora dodatnim investicijam v kibernetsko varnost, fokus zunanje politike usmerjen v EU, sosednje države, strateške partnerice in transatlantsko zavezništvo, poudarek znanstveni in gospodarski diplomaciji.<ref>{{Navedi splet|title=VARNOST IN MEDNARODNO OKOLJE|url=https://anzelogar.si/varnost/|website=Anže Logar|accessdate=2022-10-16|language=sl-SI|archive-date=2022-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20221016204318/https://anzelogar.si/varnost/|url-status=dead}}</ref> === Platforma sodelovanja in stranka Demokrati. === ==== Ustanovitev društva ==== Po predsedniških volitvah se je ugibalo o nadaljnji poti Anžeta Logarja, tudi v luči tega, da je zbral več glasov volivcev, kot stranka SDS na parlamentarnih volitvah tistega leta.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar zbral več glasov, kot jih je SDS na parlamentarnih volitvah. Kakšno sporočilo je to Janezu Janši?|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/anze-logar-zbral-vec-glasov-kot-jih-je-sds-na-parlamentarnih-volitvah-kaksno-sporocilo-je-to-janezu-jansi/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2023-05-25|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logar-zbral-vec-glasov-kot-sds-in-nsi-na-volitvah-v-dz.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-05-25}}</ref> Ugibalo se je tudi o lastni stranki, a je spomladi 2023 napovedal ustanovitev društva [[Platforma sodelovanja]].<ref>{{Navedi splet|title=Logar bo svojo platformo ustanovil konec pomladi|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/logar-bo-svojo-platformo-ustanovil-konec-pomladi/|website=www.delo.si|accessdate=2023-05-25|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar namerava do poletja ustanoviti novo politično platformo|url=https://siol.net/novice/slovenija/anze-logar-o-nacrtih-za-prihodnost-ustanavlja-platformo-sodelovanja-598144|website=siol.net|accessdate=2023-05-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Če društvo ne bo uspešno, Logar 'verjetno' v ustanavljanje stranke|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ce-drustvo-ne-bo-uspesno-logar-verjetno-v-ustanavljanje-stranke.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-05-30|language=sl}}</ref> K projektu so pristopili nekdanja evropska poslanka in vodja Logarjeve predsedniške kampanje [[Romana Jordan]], poslanka SDS [[Eva Irgl]], pravnik [[Matej Avbelj]] ter vodja kabineta predsednika [[Borut Pahor|Boruta Pahorja]] [[Alja Brglez]], med simpatizerji se je omenjal tudi nekdanji minister za digitalno preobrazbo [[Mark Boris Andrijanič]].<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Janša Logarjevega društva ne zavrača niti ne podpira|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-logarjevega-drustva-ne-zavraca-niti-ne-podpira/669365|website=rtvslo.si|accessdate=2023-05-25|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Predsednik stranke Janez Janša je pred ustanovitvijo društvo označil kot "dobrodošlo osvežitev", a da društva samega niti ne podpira niti ne zavrača.<ref name=":3" /> ==== Odstop z mesta predsednika Sveta SDS ==== 24. novembra 2023 se je na zadnji seji leta sestal Svet Slovenske demokratske stranke. Anže Logar je na seji odstopil s funkcije predsednika sveta, v izjavi za javnost je poudaril, da bo svoje moči usmeril v [[Platforma sodelovanja|Platformo sodelovanja]].<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar ne bo več predsednik sveta SDS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-ne-bo-vec-predsednik-sveta-sds-a/689447|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-11-24|language=sl}}</ref> 6. decembra 2023 je izvršilni odbor SDS ocenil, da vse kaže na to, da bo Logar ustanovil lastno stranko, SDS pa pričakuje, da bodo poslanci, izvoljeni na njeni listi, spoštovali voljo volivcev in mandat končali skladno z mandatom. Ob tem je odbor zapisal, da ni čas za drobljenje glasov in da je treba igrati z odprtimi kartami. Anžeta Logarja izvršni odbor iz stranke ni izključil, a ocenil, da ''"Nadaljnjih nastopov in stališč poslanca Anžeta Logarja ni mogoče več samodejno šteti za stališča SDS-a, ampak za stališča nove stranke v nastajanju."''<ref name=":6">{{Navedi splet|title=SDS: Logar očitno ustanavlja svojo stranko. NSi: Ne moremo se znebiti občutka, da gre za dogovor.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-logar-ocitno-ustanavlja-svojo-stranko-nsi-ne-moremo-se-znebiti-obcutka-da-gre-za-dogovor/690671|website=rtvslo.si|accessdate=2023-12-06|language=sl|first=A. S. , M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Logar odgovarja SDS. Janša odgovarja Logarju|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-odgovarja-sds-odlocitve-o-ustanovitvi-stranke-nisem-sprejel/|website=N1|date=2023-12-06|accessdate=2023-12-06|language=sl-SI|last=N1}}</ref> Logar je odločitev odbora označil za prekomerno in nesorazmerno ter da glede svojega političnega udejstvovanja zunaj stranke SDS ni sprejel prav nobene odločitve.<ref name=":6" /> ==== Izstop iz SDS, ustanovitev Demokratov ==== 9. oktobra 2024 je Anže Logar predsedniku Janezu Janši poslal svojo izstopno izjavo. Slednji se je na to odzval z besedami, da računa na vrnitev poslanskega mandata.<ref>{{Navedi splet|title=Logar izstopil iz SDS: 'Ne bojte se odreči dobremu, da bi dosegli več'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/anze-logar-naj-bi-izstopil-iz-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2024-10-09|language=sl}}</ref> V izjavi za javnost je Logar naslednjega dne potrdil, da bo nova stranka ustanovljena do konca leta.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar po izstopu iz SDS-a: Stranka bo ustanovljena do konca leta|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-po-izstopu-iz-sds-a-stranka-bo-ustanovljena-do-konca-leta/723812|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-10|language=sl}}</ref> Vstop v stranko sta napovedala tudi [[Eva Irgl]] in [[Dejan Kaloh]], ki sta nekaj dni kasneje prav tako izstopila iz SDS.<ref>{{Navedi splet|title=SDS zapustil tudi Dejan Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-zapustil-tudi-dejan-kaloh/724800|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-27|language=sl}}</ref> 24. oktobra je Logar razkril, da se bo stranka imenovala Demokrati, saj da ime »poudarja politično širino, ki jo želijo z novo potjo predstaviti«.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar: Stranka se bo imenovala Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-stranka-se-bo-imenovala-demokrati/725391|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-27|language=sl}}</ref> Na kongresu 16. novembra 2024 v Mariboru je bil Anže Logar izvoljen za predsednika stranke [[Demokrati.]] Na kongresu sta bila sprejeta tudi program in statut, Logar pa je v nagovoru po izvolitvi napovedal »veliko programsko koalicijo«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar potrjen za predsednika Demokratov; prepričan, da se začenja 'nekaj velikega'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/z-ustanovnim-kongresom-bo-zazivela-logarjeva-stranka.html|website=24ur.com|accessdate=2024-11-16|language=sl}}</ref> == Zasebno == Je oče, njegova partnerka je inkluzivna pedagoginja [[Anja Rustja]].<ref>{{Navedi splet|title=Drugačen pogled: o kandidatih spregovorili njihovi partnerji #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/drugacen-pogled-o-kandidatih-spregovorili-njihovi-partnerji-video-590191|website=siol.net|accessdate=2022-10-20|language=sl}}</ref> Je ljubitelj [[Šport|športa]], sploh pohodništva; dvakrat je prehodil celotno [[Jakobova pot|Jakobovo pot]] Santiago de Compostela, in sicer enkrat po severni in enkrat po francoski strani.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar nam je razkril, kako je spoznal ženo in priznal, da ji je kar nekaj časa dvoril|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/anze-logar-nam-je-razkril-kako-je-spoznal-zeno-in-priznal-da-ji-je-kar-nekaj-casa-dvoril/|website=Govori.se|date=2018-10-29|accessdate=2021-04-24|language=sl}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=Dr. Anže Logar: "Menim, da Ljubljančani znamo ceniti to, kar imamo, ampak se ne smemo pri tem ustaviti"|url=https://govorise.metropolitan.si/zanimivosti/dr-anze-logar-menim-da-ljubljancani-znamo-ceniti-to-kar-imamo-ampak-se-ne-smemo-pri-tem-ustaviti/|website=Govori.se|date=2018-11-16|accessdate=2021-04-24|language=sl}}</ref> Kot državnika, ki sta mu vzor, je navedel [[Tony Blair|Tonyja Blaira]] in [[Jacques Chirac|Jacquesa Chiraca]].<ref>{{Citat|title=Predsedniške volitve 2022: prvo veliko radijsko soočenje kandidatov|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17-00/174903809|accessdate=2022-10-16|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Njegov ded je slovenski akademski slikar [[Slavko Pengov]], ki je med drugim avtor freske v preddverju [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]].<ref name=":0" /> == Priznanja == 16. februarja 2007 mu je ob dnevu neodvisnosti tedanji litovski predsednik [[Valdas Adamkus]] podelil državno priznanje za zasluge pri reševanju državljana [[Litva|Republike Litve]] pred utopitvijo.<ref>{{navedi splet |url=https://nova24tv.si/sprosceno/zanimivosti/ste-vedeli-da-je-poslanec-anze-logar-nekomu-resil-zivljenje-in-bil-nagrajen-z-odlikovanjem-latvije/ |title=Ste vedeli, da je poslanec Anže Logar nekomu rešil življenje in bil nagrajen z odlikovanjem Litve? |accessdate= |date=29. julij 2017 |format= |work=Nova24TV |archive-date=2020-10-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201027104956/https://nova24tv.si/sprosceno/zanimivosti/ste-vedeli-da-je-poslanec-anze-logar-nekomu-resil-zivljenje-in-bil-nagrajen-z-odlikovanjem-latvije/ |url-status=dead }}</ref> 14. oktobra 2022 je italijanski predsednik [[Sergio Mattarella]] sporočil, da bo Logarju podelil najvišje priznanje italijanske države, to je odlikovanje Viteza velikega križa za zasluge pri promociji in poglabljanju dvostranskih odnosov med Italijo in Slovenijo.<ref>{{Navedi splet|title=Le onorificenze della Repubblica Italiana|url=https://www.quirinale.it/onorificenze/insigniti/375448|website=www.quirinale.it|accessdate=2022-10-14}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pomembno priznanje za Anžeta Logarja|url=https://siol.net/novice/slovenija/pomembno-priznanje-za-anzeta-logarja-590062|website=siol.net|accessdate=2022-10-14|language=sl}}</ref> == Galerija == <gallery> Slika:Logar o socialnem sporazumu.webm|Anže Logar kot govorec vlade Slika:Secretary Pompeo and Slovenian Foreign Minister Logar Take a Selfie (50222694316).jpg|Logar in ameriški državni sekretar [[Mike Pompeo|Pompeo]] (2020) Slika:Συνάντηση ΥΠΕΞ Ν. Δένδια με Σλοβένο ΥΠΕΞ, Anze Logar 04.jpg|Logar med ministrskim obiskom v Grčiji (2021) Slika:Secretary Blinken Meets With Slovenian Foreign Minister Anže Logar (51760065610).jpg|Logar in ameriški državni sekretar [[Antony Blinken|Blinken]] (2021) Slika:Minister for European Affairs and Ownership Steering Tytti Tuppurainen met with the Minister for Foreign Affairs of Slovenia Anže Logar in Helsinki 14 January 2021 (50834759087).jpg|Ministrski obisk v Helsinkih (2021) Slika:Blejski strateški forum 2021 (51856080754).jpg|[[Blejski strateški forum]] (2021) </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} {{Poslanska skupina SDS14}} {{Poslanska skupina SDS18}} {{14. Vlada Republike Slovenije}} {{Ministri za zunanje zadeve Republike Slovenije}} {{7DZRS}} {{Kandidati predsedniških volitev v Sloveniji}} {{DEFAULTSORT:Logar, Anže}} [[Kategorija:Anže Logar| ]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Bivši člani Slovenske demokratske stranke]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Direktorji Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje]] [[Kategorija:Ministri za zunanje zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri 14. vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2014–2018)]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2018–2022)]] [[Kategorija:člani Demokratov. Anžeta Logarja]] {{normativna kontrola}} k7x2dzcfw7rm97hgueeapn0sr0z2rps 6685362 6685360 2026-06-05T01:31:44Z Mlakopet 198850 6685362 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name = Anže Logar |image = |imagesize = |smallimage = |caption = |order = |term_start = |term_end = |predecessor = |successor = |term_start2 = 13. marec 2020 |term_end2 = 1. junij 2022 |predecessor2 = [[Miro Cerar]] |successor2 = [[Tanja Fajon]] |birth_date = |birth_place = |death_date = |death_place = |constituency = |party = [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] (1999–2024)<br>[[Demokrati.]] (2024– ) |spouse = |children = |profession = |education = Fakulteta za uporabne družbene študije, Fakulteta za evropske državne študije, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani |religion = |signature = |footnotes = |order1 =[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Minister za gospodarstvo, delo in šport<br>Republike Slovenije]] |order2 = [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|Minister za zunanje zadeve<br>Republike Slovenije]] |order3 = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |term_start3 = 2014 |term_end3 = 2020; 2022–2026 |alma mater = [[Univerza v Ljubljani]] |premier2 = [[Janez Janša]] ([[14. vlada Republike Slovenije|III.]]) |termstart1=4. junij 2026|predecessor1=[[Matjaž Han]]|premier1=[[Janez Janša]] ([[16. vlada Republike Slovenije|IV.]])}} '''Anže Logar''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]] in [[ekonomist]], * [[15. maj]] [[1976]], [[Ljubljana]]. Izobraževal se je na ljubljanski ekonomski fakulteti ter fakulteti za podiplomske državne in evropske študije. Leta 2016 je doktoriral na Fakulteti za uporabne družbene študije. V prvi in drugi vladi [[Janez Janša|Janeza Janše]] je bil direktor [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje]], med predsedovanjem Slovenije [[Svet Evropske unije|Svetu Evropske unije]], pa je bil uradni govorec predsedstva. Leta 2014 in 2018 je bil izvoljen za poslanca Slovenske demokratske stranke v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]]. Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|lokalnih volitvah 2018]] je kandidiral za [[Župan Ljubljane|župana Mestne občine Ljubljana]]. Ob nastopu [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade Republike Slovenije]] marca 2020 je bil imenovan za [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministra za zunanje zadeve Republike Slovenije]]. Leta 2022 je kandidiral za predsednika Republike Slovenije.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi Anže Logar|url=https://www.dnevnik.si/1042992318|website=Dnevnik|accessdate=2022-09-01|archive-date=2022-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220901213812/https://www.dnevnik.si/1042992318|url-status=dead}}</ref> V prvem krogu je osvojil največ glasov, v drugem krogu pa ga je premagala Nataša Pirc Musar. Kljub temu je Logar dosegel najboljši rezultat za kandidata desne sredine v zgodovini samostojne Slovenije.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> 24. novembra 2023 je na odstopil z mesta predsednika sveta SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar za N1 potrdil: “Drži. Odstopil sem.”|url=https://n1info.si/novice/slovenija/razkrivamo-anze-logar-odstopa-kot-predsednik-sveta-sds/|website=n1info.si|accessdate=2023-11-24|language=sl}}</ref> 9. oktobra 2024 je izstopil iz stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Logar izstopil iz stranke SDS; Janša: "Upamo, da sledi tudi vrnitev poslanskega mandata"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-izstopil-iz-stranke-sds-jansa-upamo-da-sledi-tudi-vrnitev-poslanskega-mandata/723740|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-09|language=sl}}</ref> Od 16. novembra 2024 je predsednik stranke [[Demokrati.]]<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Država in politika morata služiti ljudem|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-drzava-in-politika-morata-sluziti-ljudem/727590|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-11-16|language=sl}}</ref> 4. junija 2026 je postal minister za gospodarstvo, delo in šport. == Izobraževanje == Leta 2000 je diplomiral na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]], januarja leta 2006 je magistriral na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije, v juliju 2016 pa je doktoriral na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici. == Politika == V času [[8. vlada Republike Slovenije|osme]] in [[10. vlada Republike Slovenije|desete slovenske vlade]] je opravljal delo direktorja [[Urada Vlade RS za komuniciranje]], med predsedovanjem Slovenije [[Svet Evropske unije|Svetu EU]] pa je opravljal funkcijo uradnega govorca slovenskega predsedstva Svetu EU. === Lokalna politika === Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|lokalnih volitvah leta 2010]] je bil listi Slovenske demokratske stranke izvoljen za svetnika v [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|Mestnem svetu Mestne občine Ljubljana]]. Ponovno je bil izvoljen tudi v letu 2014<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2014|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2014/rezultati/obcina_ljubljana.html|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2022-10-18}}</ref> in 2018.<ref>{{Navedi splet|title=Mestni svet|url=https://www.ljubljana.si/sl/mestni-svet/|website=www.ljubljana.si|accessdate=2020-09-08|language=sl}}</ref> [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|Na lokalnih volitvah 2018]] je kandidiral za [[Župan Ljubljane|župana Mestne občine Ljubljana]]. Prejel je 29.879 glasov oz. 29,50 % vseh glasov in se med desetimi kandidati uvrstil na drugo mesto.<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2018|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_ljubljana.html|website=volitve.gov.si|accessdate=2020-09-08|archive-date=2018-12-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20181204005656/https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_ljubljana.html|url-status=dead}}</ref> === Poslanec državnega zbora === Julija leta 2014 je bil na listi SDS izvoljen za poslanca [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Predčasne volitve v državni zbor 2014|url=http://volitve.gov.si/dz2014/rezultati/izvoljeni_kandid_po_strankah.html|website=volitve.gov.si|accessdate=2022-10-18}}</ref> V mandatu 2014-2018 je deloval kot član Mandatno-volilne komisije, odbora za finance in monetarno politiko, za zunanjo politiko in za zadeve Evropske unije. V 7. sklicu Državnega zbora je predsedoval [[Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji|Preiskovalni komisiji o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji]]. Julija 2018 je bil drugič izvoljen za poslanca v [[Državni zbor Republike Slovenije]]. V mandatu je deloval kot član odbora za finance in za zunanjo politiko. Bil je predsednik [[Komisija za nadzor javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|Komisije za nadzor javnih financ DZ RS]]. Za poslanca je bil znova izvoljen tudi na državnozborskih volitvah leta 2022. Postal je podpredsednik [[Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije|odbora za zunanjo politiko]] in član [[Odbor za finance Državnega zbora Republike Slovenije|odbora za finance]]. === Minister za zunanje zadeve === [[Slika:Außenminister Alexander Schallenberg empfängt den slowenischen Außenminister Anže Logar 19.02.2021 02.jpg|levo|sličica|229x229_pik|Z avstrijskim ministrom [[Alexander Schallenberg|Schallenbergom]].]] [[Slika:Secretary Pompeo Meets with Slovenian Foreign Minister Logar in Ljubljana (50222916322).jpg|sličica|Z [[Mike Pompeo|Mikom Pompeom]] na Brniku, 2020]] Ob sestavljanju [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade Republike Slovenije]], je bil s strani [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] predlagan za [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministra za zunanje zadeve Republike Slovenije]]. Pred [[Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odborom za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije]], je bil zaslišan 10. marca 2020. Zanj je glasovalo 13 poslancev, 7 pa jih je bilo proti.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Potrebujemo tihega odposlanca za Hrvaško|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-potrebujemo-tihega-odposlanca-za-hrvasko/516705|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-10|language=sl}}</ref> Med prioritete je navedel širitev diplomatske mreže po svetu, več t. i. "tihe diplomacije" ter boljše sodelovanje z obrambnim ministrstvom. Zavzel se je tudi za krepitev odnosov s sosednjo [[Hrvaška|Hrvaško]] ter uresničitev arbitražne razsodbe.<ref>{{Navedi splet|title= Anže Logar|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-potrebujemo-tihega-odposlanca-za-hrvasko/516705|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-03-10}}</ref> Logar se je zavzel za ''"vrnitev [[Slovenija|Slovenije]] na diplomatski zemljevid"'' in aktivnejšo povezavo z vsemi državami.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: "Slovenija se vrača na diplomatski zemljevid". Pahor za enotnost EU-ja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-slovenija-se-vraca-na-diplomatski-zemljevid-pahor-za-enotnost-eu-ja/535038|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-24|language=sl}}</ref> V začetku mandata je soustvaril skupino [[Pobuda Central 5|Central 5]], ki združuje zunanje ministre petih centralnoevropskih držav: [[Slovenija|Slovenije]], [[Avstrija|Avstrije]], [[Češka|Češke]], [[Slovaška|Slovaške]] in [[Madžarska|Madžarske]].<ref>{{Navedi novice|title=Drugo srečanje ministrov Avstrije, Češke, Madžarske, Slovaške in Slovenije (Central 5) v Budimpešti {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-07-14-drugo-srecanje-ministrov-avstrije-ceske-madzarske-slovaske-in-slovenije-central-5-v-budimpesti/|newspaper=Portal GOV.SI|accessdate=2020-07-15|language=sl}}</ref> 23. oktobra 2020 so z ministrstva sporočili, da je bil tudi minister Logar pozitiven na [[SARS-CoV-2|koronavirus]].<ref>{{Navedi splet|title=Zunanji minister Logar pozitiven; minister Koritnik kršil vladni odlok|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/zunanji-minister-logar-pozitiven-minister-koritnik-krsil-vladni-odlok/540031|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-24|language=sl}}</ref> [[Slika:Außenminister Alexander Schallenberg in Skopje 22.05.2021 01.jpg|sličica|Z zunanjim ministri v Skopju, 2021]] Predsednik države [[Borut Pahor]] je Logarjevo delovanje v vlogi zunanjega ministra pohvalil kot aktivno in ambiciozno pri postavljanju Slovenije na zemljevidu [[Evropa|Evrope]].<ref>{{Navedi splet|title=Pogovor s predsednikom države|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/pogovori-s-politiki/174748895|website=RTV 4D|accessdate=2021-02-04|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}</ref> V prvem letu mandata je Logar kot zunanji minister opravil petdeset srečanj v Sloveniji ali tujini, 39 video in audio konferenc ter dvajset uradnih telefonskih pogovorov.<ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/mzzrs/status/1368921219941216257|url=https://twitter.com/mzzrs/status/1368921219941216257|website=Twitter|accessdate=2021-03-08|date=8. marec 2021|last=MFA Slovenia}}</ref> Logar je bil prvi slovenski zunanji minister po letu 2012, ki je obiskal [[Hrvaška|Republiko Hrvaško]] in prvi, ki je po letu 2007 obiskal [[Italija|Italijo]]. V njegovem mandatu je v Slovenijo po 23 letih znova prišel ameriški državni sekretar, in sicer [[Mike Pompeo]]. Ob Logarjevem povratnem obisku v [[Washington, D.C.|Washingtonu]] sta Slovenija in [[Združene države Amerike]] podpisali strateški dialog.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=jQ3tRUPKTHg|title=Logar: Vem, da bo strateški dialog z ZDA deloval tudi naprej|date=8. december 2012|accessdate=19. marec 2021|website=rtvslo.si|publisher=MMC RTV Slovenija}}</ref> 28. aprila 2021 ga je Vlada Republike Slovenije imenovala za visokega predstavnika za sodelovanje z [[Evropski parlament|Evropskim parlamentom]], in sicer v času predsedovanja [[Slovenija|Slovenije]] [[Svet Evropske unije|Svetu Evropske unije]].<ref>{{Navedi splet|title=Minister dr. Anže Logar imenovan za visokega predstavnika za sodelovanje z Evropskim parlamentom {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-04-28-minister-dr-anze-logar-imenovan-za-visokega-predstavnika-za-sodelovanje-z-evropskim-parlamentom/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-04-30|language=sl}}</ref> 9. decembra 2021, v času Logarjevega ministrovanja, je Slovenija uradno najavila kandidaturo za nestalno članico [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov]].<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatura Republike Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta OZN za obdobje 2024-2025 {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-12-09-kandidatura-republike-slovenije-za-nestalno-clanico-varnostnega-sveta-ozn-za-obdobje-2024-2025/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-05-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenija bo znova kandidirala za nestalno članico Varnostnega sveta ZN-a|url=https://www.rtvslo.si/svet/slovenija-bo-znova-kandidirala-za-nestalno-clanico-varnostnega-sveta-zn-a/604411|website=rtvslo.si|accessdate=2023-05-25|language=sl|first=G.|last=V}}</ref> ==== Seznam obiskov ==== ''Glej članek: [[Seznam obiskov ministra za zunanje zadeve Anžeta Logarja]]'' === Kandidatura za predsednika države === 4. julija 2022 je Anže Logar sporočil, da bo kandidiral na jesenskih predsedniških volitvah, in sicer kot neodvisen kandidat.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo tudi Anže Logar: Lahko ponudim aktivno držo predsednika|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-predsednisko-tekmo-tudi-anze-logar-lahko-ponudim-aktivno-drzo-predsednika/633086|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-01|language=sl}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Dvakrat je prehodil Camino, zdaj želi stopiti še na predsedniško pot|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=N1|date=2022-07-04|accessdate=2022-09-01|language=sl-SI}}</ref> Podporo mu je napovedala Slovenska demokratska stranka, zaradi česar bi moral Logar zbrati še tri tisoč podpisov državljanov.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar: Dokazal sem, da znam sodelovati. Nina Krajnik: Na kocki je ustavna demokracija.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-dokazal-sem-da-znam-sodelovati-nina-krajnik-na-kocki-je-ustavna-demokracija/633186|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-01|language=sl}}</ref> Prvopodpisana pod njegovo kandidaturo je bila nekdanja evropska poslanka [[Romana Jordan]].<ref name=":2" /> Kandidaturo je vložil v sredo, 21. septembra 2022, kot neodvisni kandidat s podporo 5000 volivcev.<ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsedniške volitve vložila še Logar in Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/najmocnejsa-kandidata-vlagata-kandidaturi-za-predsedniske-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-09-21|language=sl}}</ref> V treh dneh jih je sicer zbral okoli 12.000.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar na predsedniške volitve kot neodvisni kandidat|url=https://n1info.si/novice/slovenija/anze-logar-na-predsedniske-volitve-kot-neodvisni-kandidat/|website=N1|date=2022-09-13|accessdate=2022-10-09|language=sl-SI}}</ref> Oktobra mu je podporo napovedala tudi [[Slovenska ljudska stranka]].<ref>{{Navedi splet|title=SLS želi na predsedniškem stolčku Anžeta Logarja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-2022/sls-zeli-na-predsedniskem-stolcku-anzeta-logarja/642927|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-09|language=sl}}</ref> Na prvem krogu volitev, ki je potekal 23. oktobra 2022, je prejel najvišje število glasov med vsemi kandidati, in sicer 33,95 % oziroma točno 296.000 glasov. Uvrstil se je uvrstil v drugi krog, v katerem je izgubil proti odvetnici [[Nataša Pirc Musar|Nataši Pirc Musar]], ne glede na poraz je Logar za kandidata desne sredine dosegel najboljši rezultat v zgodovini samostojne Slovenije.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=V drugi krog Logar in Pirc Musar. Slednji podpora Gibanja Svoboda.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-2022/v-drugi-krog-logar-in-pirc-musar-slednji-podpora-gibanja-svoboda/644796|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-23|language=sl}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/vp2022/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-10-25|language=sl}}</ref> ==== Stališča ==== Poudarjal je sodelovanje.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar|url=https://anzelogar.si/|website=Anže Logar|accessdate=2022-10-16|language=sl-SI|first=Anže|last=Logar}}</ref> Program: * Redna mesečna srečanja s predsednico parlamenta, predsednikom državnega sveta in predsednikom vlade, dvakrat letno srečanje predsednikov parlamentarnih strank, vsakoletni nagovor o stanju v državi, sklic Konvencije o prihodnosti Slovenije, ki bo po dveh letih razprave pripravila dokument o strateških ciljih družbe in države;<ref>{{Navedi splet|title=SODELOVANJE ZA PRIHODNOST|url=https://anzelogar.si/sodelovanje/|website=Anže Logar|accessdate=2022-10-16|language=sl-SI|archive-date=2022-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20221016204321/https://anzelogar.si/sodelovanje/|url-status=dead}}</ref> * Zavedanje o pomenu podjetništva v času šolanja, reden dialog s podjetniki in njihovimi združenji, poudarjanje pomena investiranja v zelene tehnologije, povezovanje izobraževalnih institucij s podjetništvom in gospodarstvom, ustvarjanje podjetniškega okolja, v katerem bodo talentirani mladi želeli ostati;<ref>{{Navedi splet|title=GOSPODARSKO OKOLJE|url=https://anzelogar.si/gospodarstvo/|website=Anže Logar|accessdate=2022-10-16|language=sl-SI|archive-date=2022-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20221016204317/https://anzelogar.si/gospodarstvo/|url-status=dead}}</ref> * Ustanovitev Strateškega foruma za zeleno preobrazbo sestavljenega iz predstavnikov politike, [[Nevladna organizacija|NVO]], znanstvene sfere, gospodarstva, kmetijstva, mladih in medijev, ustanovitev mesta koordinatorja za zeleno preobrazbo, redna srečanja med predstavniki gospodarstva in akademskih ter raziskovalnih inštitucij, uvedba posebne plakete za primere dobre prakse sodelovanja različnih deležnikov družbe;<ref>{{Navedi splet|title=ZELENI PREHOD|url=https://anzelogar.si/zeleno/|website=Anže Logar|accessdate=2022-10-16|language=sl-SI|archive-date=2022-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20221016204315/https://anzelogar.si/zeleno/|url-status=dead}}</ref> * Organizacija serije dogodkov, ki bodo mladim predstavili institucije države, zakonitosti demokratične ureditve in izzive, letno zasedanje mladih odločevalcev, uvedba dnevov odprtih vrat samo za mlade, uvedba prakse v predsednikovem uradu, vključitev mladih v digitalno preobrazbo Urada predsednika republike, iskanje rešitev in podpiranje projektov na temo odvisnosti od socialnih omrežij;<ref>{{Navedi splet|title=MLADI|url=https://anzelogar.si/mladi/|website=Anže Logar|accessdate=2022-10-16|language=sl-SI|archive-date=2022-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20221016204317/https://anzelogar.si/mladi/|url-status=dead}}</ref> * Spodbujanje investicij v obrambne sisteme skladno z zavezami iz NATO vrha v Madridu, podpora dodatnim investicijam v kibernetsko varnost, fokus zunanje politike usmerjen v EU, sosednje države, strateške partnerice in transatlantsko zavezništvo, poudarek znanstveni in gospodarski diplomaciji.<ref>{{Navedi splet|title=VARNOST IN MEDNARODNO OKOLJE|url=https://anzelogar.si/varnost/|website=Anže Logar|accessdate=2022-10-16|language=sl-SI|archive-date=2022-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20221016204318/https://anzelogar.si/varnost/|url-status=dead}}</ref> === Platforma sodelovanja in stranka Demokrati. === ==== Ustanovitev društva ==== Po predsedniških volitvah se je ugibalo o nadaljnji poti Anžeta Logarja, tudi v luči tega, da je zbral več glasov volivcev, kot stranka SDS na parlamentarnih volitvah tistega leta.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar zbral več glasov, kot jih je SDS na parlamentarnih volitvah. Kakšno sporočilo je to Janezu Janši?|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/anze-logar-zbral-vec-glasov-kot-jih-je-sds-na-parlamentarnih-volitvah-kaksno-sporocilo-je-to-janezu-jansi/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2023-05-25|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logar-zbral-vec-glasov-kot-sds-in-nsi-na-volitvah-v-dz.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-05-25}}</ref> Ugibalo se je tudi o lastni stranki, a je spomladi 2023 napovedal ustanovitev društva [[Platforma sodelovanja]].<ref>{{Navedi splet|title=Logar bo svojo platformo ustanovil konec pomladi|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/logar-bo-svojo-platformo-ustanovil-konec-pomladi/|website=www.delo.si|accessdate=2023-05-25|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar namerava do poletja ustanoviti novo politično platformo|url=https://siol.net/novice/slovenija/anze-logar-o-nacrtih-za-prihodnost-ustanavlja-platformo-sodelovanja-598144|website=siol.net|accessdate=2023-05-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Če društvo ne bo uspešno, Logar 'verjetno' v ustanavljanje stranke|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ce-drustvo-ne-bo-uspesno-logar-verjetno-v-ustanavljanje-stranke.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-05-30|language=sl}}</ref> K projektu so pristopili nekdanja evropska poslanka in vodja Logarjeve predsedniške kampanje [[Romana Jordan]], poslanka SDS [[Eva Irgl]], pravnik [[Matej Avbelj]] ter vodja kabineta predsednika [[Borut Pahor|Boruta Pahorja]] [[Alja Brglez]], med simpatizerji se je omenjal tudi nekdanji minister za digitalno preobrazbo [[Mark Boris Andrijanič]].<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Janša Logarjevega društva ne zavrača niti ne podpira|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-logarjevega-drustva-ne-zavraca-niti-ne-podpira/669365|website=rtvslo.si|accessdate=2023-05-25|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Predsednik stranke Janez Janša je pred ustanovitvijo društvo označil kot "dobrodošlo osvežitev", a da društva samega niti ne podpira niti ne zavrača.<ref name=":3" /> ==== Odstop z mesta predsednika Sveta SDS ==== 24. novembra 2023 se je na zadnji seji leta sestal Svet Slovenske demokratske stranke. Anže Logar je na seji odstopil s funkcije predsednika sveta, v izjavi za javnost je poudaril, da bo svoje moči usmeril v [[Platforma sodelovanja|Platformo sodelovanja]].<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar ne bo več predsednik sveta SDS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-ne-bo-vec-predsednik-sveta-sds-a/689447|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-11-24|language=sl}}</ref> 6. decembra 2023 je izvršilni odbor SDS ocenil, da vse kaže na to, da bo Logar ustanovil lastno stranko, SDS pa pričakuje, da bodo poslanci, izvoljeni na njeni listi, spoštovali voljo volivcev in mandat končali skladno z mandatom. Ob tem je odbor zapisal, da ni čas za drobljenje glasov in da je treba igrati z odprtimi kartami. Anžeta Logarja izvršni odbor iz stranke ni izključil, a ocenil, da ''"Nadaljnjih nastopov in stališč poslanca Anžeta Logarja ni mogoče več samodejno šteti za stališča SDS-a, ampak za stališča nove stranke v nastajanju."''<ref name=":6">{{Navedi splet|title=SDS: Logar očitno ustanavlja svojo stranko. NSi: Ne moremo se znebiti občutka, da gre za dogovor.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-logar-ocitno-ustanavlja-svojo-stranko-nsi-ne-moremo-se-znebiti-obcutka-da-gre-za-dogovor/690671|website=rtvslo.si|accessdate=2023-12-06|language=sl|first=A. S. , M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Logar odgovarja SDS. Janša odgovarja Logarju|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-odgovarja-sds-odlocitve-o-ustanovitvi-stranke-nisem-sprejel/|website=N1|date=2023-12-06|accessdate=2023-12-06|language=sl-SI|last=N1}}</ref> Logar je odločitev odbora označil za prekomerno in nesorazmerno ter da glede svojega političnega udejstvovanja zunaj stranke SDS ni sprejel prav nobene odločitve.<ref name=":6" /> ==== Izstop iz SDS, ustanovitev Demokratov ==== 9. oktobra 2024 je Anže Logar predsedniku Janezu Janši poslal svojo izstopno izjavo. Slednji se je na to odzval z besedami, da računa na vrnitev poslanskega mandata.<ref>{{Navedi splet|title=Logar izstopil iz SDS: 'Ne bojte se odreči dobremu, da bi dosegli več'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/anze-logar-naj-bi-izstopil-iz-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2024-10-09|language=sl}}</ref> V izjavi za javnost je Logar naslednjega dne potrdil, da bo nova stranka ustanovljena do konca leta.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar po izstopu iz SDS-a: Stranka bo ustanovljena do konca leta|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-po-izstopu-iz-sds-a-stranka-bo-ustanovljena-do-konca-leta/723812|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-10|language=sl}}</ref> Vstop v stranko sta napovedala tudi [[Eva Irgl]] in [[Dejan Kaloh]], ki sta nekaj dni kasneje prav tako izstopila iz SDS.<ref>{{Navedi splet|title=SDS zapustil tudi Dejan Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-zapustil-tudi-dejan-kaloh/724800|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-27|language=sl}}</ref> 24. oktobra je Logar razkril, da se bo stranka imenovala Demokrati, saj da ime »poudarja politično širino, ki jo želijo z novo potjo predstaviti«.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar: Stranka se bo imenovala Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-stranka-se-bo-imenovala-demokrati/725391|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-27|language=sl}}</ref> Na kongresu 16. novembra 2024 v Mariboru je bil Anže Logar izvoljen za predsednika stranke [[Demokrati.]] Na kongresu sta bila sprejeta tudi program in statut, Logar pa je v nagovoru po izvolitvi napovedal »veliko programsko koalicijo«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar potrjen za predsednika Demokratov; prepričan, da se začenja 'nekaj velikega'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/z-ustanovnim-kongresom-bo-zazivela-logarjeva-stranka.html|website=24ur.com|accessdate=2024-11-16|language=sl}}</ref> == Zasebno == Je oče, njegova partnerka je inkluzivna pedagoginja [[Anja Rustja]].<ref>{{Navedi splet|title=Drugačen pogled: o kandidatih spregovorili njihovi partnerji #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/drugacen-pogled-o-kandidatih-spregovorili-njihovi-partnerji-video-590191|website=siol.net|accessdate=2022-10-20|language=sl}}</ref> Je ljubitelj [[Šport|športa]], sploh pohodništva; dvakrat je prehodil celotno [[Jakobova pot|Jakobovo pot]] Santiago de Compostela, in sicer enkrat po severni in enkrat po francoski strani.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar nam je razkril, kako je spoznal ženo in priznal, da ji je kar nekaj časa dvoril|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/anze-logar-nam-je-razkril-kako-je-spoznal-zeno-in-priznal-da-ji-je-kar-nekaj-casa-dvoril/|website=Govori.se|date=2018-10-29|accessdate=2021-04-24|language=sl}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=Dr. Anže Logar: "Menim, da Ljubljančani znamo ceniti to, kar imamo, ampak se ne smemo pri tem ustaviti"|url=https://govorise.metropolitan.si/zanimivosti/dr-anze-logar-menim-da-ljubljancani-znamo-ceniti-to-kar-imamo-ampak-se-ne-smemo-pri-tem-ustaviti/|website=Govori.se|date=2018-11-16|accessdate=2021-04-24|language=sl}}</ref> Kot državnika, ki sta mu vzor, je navedel [[Tony Blair|Tonyja Blaira]] in [[Jacques Chirac|Jacquesa Chiraca]].<ref>{{Citat|title=Predsedniške volitve 2022: prvo veliko radijsko soočenje kandidatov|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17-00/174903809|accessdate=2022-10-16|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Njegov ded je slovenski akademski slikar [[Slavko Pengov]], ki je med drugim avtor freske v preddverju [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]].<ref name=":0" /> == Priznanja == 16. februarja 2007 mu je ob dnevu neodvisnosti tedanji litovski predsednik [[Valdas Adamkus]] podelil državno priznanje za zasluge pri reševanju državljana [[Litva|Republike Litve]] pred utopitvijo.<ref>{{navedi splet |url=https://nova24tv.si/sprosceno/zanimivosti/ste-vedeli-da-je-poslanec-anze-logar-nekomu-resil-zivljenje-in-bil-nagrajen-z-odlikovanjem-latvije/ |title=Ste vedeli, da je poslanec Anže Logar nekomu rešil življenje in bil nagrajen z odlikovanjem Litve? |accessdate= |date=29. julij 2017 |format= |work=Nova24TV |archive-date=2020-10-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201027104956/https://nova24tv.si/sprosceno/zanimivosti/ste-vedeli-da-je-poslanec-anze-logar-nekomu-resil-zivljenje-in-bil-nagrajen-z-odlikovanjem-latvije/ |url-status=dead }}</ref> 14. oktobra 2022 je italijanski predsednik [[Sergio Mattarella]] sporočil, da bo Logarju podelil najvišje priznanje italijanske države, to je odlikovanje Viteza velikega križa za zasluge pri promociji in poglabljanju dvostranskih odnosov med Italijo in Slovenijo.<ref>{{Navedi splet|title=Le onorificenze della Repubblica Italiana|url=https://www.quirinale.it/onorificenze/insigniti/375448|website=www.quirinale.it|accessdate=2022-10-14}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pomembno priznanje za Anžeta Logarja|url=https://siol.net/novice/slovenija/pomembno-priznanje-za-anzeta-logarja-590062|website=siol.net|accessdate=2022-10-14|language=sl}}</ref> == Galerija == <gallery> Slika:Logar o socialnem sporazumu.webm|Anže Logar kot govorec vlade Slika:Secretary Pompeo and Slovenian Foreign Minister Logar Take a Selfie (50222694316).jpg|Logar in ameriški državni sekretar [[Mike Pompeo|Pompeo]] (2020) Slika:Συνάντηση ΥΠΕΞ Ν. Δένδια με Σλοβένο ΥΠΕΞ, Anze Logar 04.jpg|Logar med ministrskim obiskom v Grčiji (2021) Slika:Secretary Blinken Meets With Slovenian Foreign Minister Anže Logar (51760065610).jpg|Logar in ameriški državni sekretar [[Antony Blinken|Blinken]] (2021) Slika:Minister for European Affairs and Ownership Steering Tytti Tuppurainen met with the Minister for Foreign Affairs of Slovenia Anže Logar in Helsinki 14 January 2021 (50834759087).jpg|Ministrski obisk v Helsinkih (2021) Slika:Blejski strateški forum 2021 (51856080754).jpg|[[Blejski strateški forum]] (2021) </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} {{Poslanska skupina SDS14}} {{Poslanska skupina SDS18}} {{14. Vlada Republike Slovenije}} {{Ministri za zunanje zadeve Republike Slovenije}} {{7DZRS}} {{Kandidati predsedniških volitev v Sloveniji}} {{DEFAULTSORT:Logar, Anže}} [[Kategorija:Anže Logar| ]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Bivši člani Slovenske demokratske stranke]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Direktorji Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje]] [[Kategorija:Ministri za zunanje zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri 14. vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2014–2018)]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2018–2022)]] [[Kategorija:člani Demokratov. Anžeta Logarja]] {{normativna kontrola}} gfkvwk63vee6fce2tvy8er4w2yx0lz7 10 446930 6685470 6684845 2026-06-05T09:30:20Z Janezdrilc 3152 reset 6685470 wikitext text/x-wiki {{Prosimo, pustite to vrstico pri miru (glava peskovnika)}} qyays1zqfhzu66lmzweh378qqi5i2xh 0 447947 6685283 6611237 2026-06-04T20:44:03Z Upwinxp 126544 {{posodobi}}, menjava vlade, reorganizacija in preimenovanje ministrstva 6685283 wikitext text/x-wiki {{posodobi|datum=junij 2026}} {{Infobox official post | post = Minister za infrastrukturo | body = <br />Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Alenka Bratušek]] | incumbentsince = 24. januarja 2023 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Svet Evropske unije]] | termlength = 4 leta | first = [[Peter Gašperšič]] | named_for = | residence = Ministrstvo za infrastrukturo <br /> Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana | website = http://www.mzi.gov.si/si/ | image = Srečanje z županjami in župani na Brdu - 5. 6. 2023 - Alenka Bratušek.jpg }}'''Minister za infrastrukturo Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstva za infrastrukturo Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2018-04-28 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}</ref> == Zakonodaja == Funkcija ministra za infrastrukturo in prostor je bila vzpostavljena 9. septembra 2014 z vzpostavitvijo [[Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstva za infrastrukturo]].<ref>[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7000 - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije]</ref> == Delovna področja == Delovna področja, za katera je odgovoren minister za infrastrukturo, so:<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mzi.gov.si/si/delovna_podrocja/ |title=- Delovna področja, Ministrstvo za infrastrukturo |accessdate=2018-04-28 |archive-date=2018-04-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180430201506/http://www.mzi.gov.si/si/delovna_podrocja/ |url-status=dead }}</ref> * kopenski promet, * letalski in pomorski promet, * energetika, * trajnostna mobilnost in prometna politika ter * preiskovanje v zvezi z varnostjo. == Seznam == Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za promet, kasneje za infrastrukturo in prostor:<ref>Vlada Republike Slovenije [https://www.gov.si/drzavni-organi/vlada/o-vladi/pretekle-vlade/]</ref> ==== Minister za promet in zveze ==== ;[[1. vlada Republike Slovenije]] * [[Marjan Krajnc]] (16. maj 1990–14. maj 1992) ;[[2. vlada Republike Slovenije]] * [[Marjan Krajnc]] (14. maj 1992–25. januar 1993) ;[[3. vlada Republike Slovenije]] * [[Igor Umek]] (25. januar 1993–27. februar 1997) ;[[4. vlada Republike Slovenije]] * [[Anton Bergauer]] (27. februar 1997–7. junij 2000) ;[[5. vlada Republike Slovenije]] * [[Anton Bergauer]] (7. junij 2000–30. november 2000) ==== Minister za promet ==== ;[[6. vlada Republike Slovenije]] * [[Jakob Presečnik]] (30. november 2000–19. december 2002) ;[[7. vlada Republike Slovenije]] * Jakob Presečnik (19. december 2002–20. april 2004) * [[Marko Pavliha]] (20. april 2004–3. december 2004) ;[[8. vlada Republike Slovenije]] * [[Janez Božič (politik)|Janez Božič]] (3. december 2004–6. september 2007) * [[Radovan Žerjav]] (11. september 2007–21. november 2008 ) ;[[9. vlada Republike Slovenije]] * [[Patrick Vlačič]] (21. november 2008–10. februar 2012) ==== Minister za infrastrukturo in prostor ==== ;[[10. vlada Republike Slovenije]] * [[Zvone Černač|Zvonko Černač]] (10. februar 2012–27. februar 2013) ;[[11. vlada Republike Slovenije]] * [[Igor Maher]] (20. marec 2013–2. april 2013) * [[Samo Omerzel]] (2. april 2013–18. september 2014) ==== Minister za infrastrukturo ==== ;[[12. vlada Republike Slovenije]] * [[Peter Gašperšič]] (19. septembra 2014–13. septembra 2018) ;[[13. vlada Republike Slovenije]] * [[Alenka Bratušek]] (13. september 2018–13. marec 2020) ;[[14. vlada Republike Slovenije]] * [[Jernej Vrtovec]] (13. marec 2020–1. junij 2022) ;[[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Bojan Kumer]] (1. junij 2022–24. januar 2023) * [[Alenka Bratušek]] (24. januar 2023–) == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Vlada Republike Slovenije]] * [[Minister za infrastrukturo in promet Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mzi.gov.si/si/ Uradna spletna stran ministrstva] {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za infrastrukturo Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Ministri za infrastrukturo po državah|Slovenija]] 0mg8j9sz5olb3wh4vaoqszicl28u9mg 0 463520 6685237 6658178 2026-06-04T19:41:18Z Upwinxp 126544 {{posodobi}}, menjava vlade 6685237 wikitext text/x-wiki {{posodobi|datum=junij 2026}} {{politika Slovenije}} '''Seznam ministrstev Republike Slovenije''' našteva trenutna ministrstva in ministre [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Ministri skupaj s [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednikom vlade Slovenije]] tvorijo [[Vlada Republike Slovenije|vlado Republike]], trenutna vlada je [[15. vlada Republike Slovenije]] pod vodstvom [[Robert Golob|Roberta Goloba]]. == Seznam == {| class="sortable wikitable" !Naziv ministrstva !Minister !Slika |- |[[Vlada Republike Slovenije]] |'''[[Robert Golob]]''' |[[Slika:Robert Golob december 2022.jpg|sredina|160x160px]] |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]] |'''[[Luka Mesec|Luka Mesec]]''' |[[Slika:Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec (52294792105) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|163x163px]] |- |[[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|Ministrstvo za digitalno preobrazbo]] |'''[[Ksenija Klampfer]]''' |[[Slika:133. redna seja Vlade Republike Slovenije, 18. 12. 2024 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160_pik]] |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |'''[[Klemen Boštjančič]]''' |[[Slika:Klemen Boštjančič - 52115202015 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|146x146px]] |- |[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport]] |'''[[Matjaž Han]]''' |[[Slika:Matjaž Han (52114733348) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|146x146px]] |- |[[Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo]] |'''[[Alenka Bratušek]]''' |[[Slika:Novinarska_konferenca_po_seji_vlade_-_12._1._2023_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|169x169px]] |- |[[Minister za javno upravo Republike Slovenije|Ministrstvo za javno upravo]] |'''[[Franc Props]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca - 18. 1. 2024 - Franc Props (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160_pik]] |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] |'''[[Mateja Čalušić]]''' |[[Slika:Mateja Čalušić 18.1.2024 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160_pik]] |- |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj]] |'''[[Aleksander Jevšek]]''' |[[Slika:Aleksander Jevšek - 52114942944 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|168x168px]] |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |'''[[Asta Vrečko]]''' |[[Slika:Asta Vrečko (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|156x156px]] |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za naravne vire in prostor]] |'''[[Jože Novak]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca ministra Jože Novak (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160_pik]] |- |[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |'''[[Branko Zlobko]]''' |[[Slika:Državna slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti - 55001838872 (Branko Zlobko cropped).jpg|sredina|brezokvirja|148x148_pik]] |- |[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |'''[[Borut Sajovic]]''' |[[Slika:Borut Sajovic (Borutu Sajovicu) in 2024 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|148x148_pik]] |- |[[Minister za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo]] |'''[[Bojan Kumer]]''' |[[Slika:Bojan Kumer - 52114695541 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|163x163px]] |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |'''[[Andreja Kokalj]]''' |[[Slika:Andreja Kokalj JHA 6 March 2026 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|155x155_pik]] |- |[[Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije| Ministrstvo za solidarno prihodnost]] |'''[[Simon Maljevac]]''' |[[Slika:Simon_Maljevac,_državni_sekretar_(52184005263)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|156x156px]] |- |[[Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije| Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije]] |'''[[Igor Papič]]''' |[[Slika:Igor Papič - 52114942649 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|153x153px]] |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje]] |'''[[Vinko Logaj]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade, 13. 2. 2025 - 54325349699 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160_pik]] |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |'''[[Valentina Prevolnik Rupel]]''' |[[Slika:Primopredaja poslov - Valentina Prevolnik Rupel - 16 Oktober 2023 - 02 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160_pik]] |- |[[Minister za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |'''[[Tanja Fajon]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade (52247013363) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |'''[[Matej Arčon]]''' |[[Slika:Matej Arčon - 52114695131 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|152x152px]] |} == Glej tudi == * [[Predsednik Republike Slovenije]] *[[Svet Evropske unije]] [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|*]] k3vonb8gxt3tri0cfhe6t3pwht5cwyo 0 464146 6685379 6655703 2026-06-05T05:08:38Z Yerpo 8417 pnp 6685379 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | native_name = Српско краљевство<br/>''Srpsko kraljevstvo'' | conventional_long_name = Kraljevina Srbija | common_name = Serbia | era = srednji vek | year_start = 1217 | event_start = Kronanje [[Štefan Prvokronani|Štefana Nemanjića]] ''Prvokronanega'' | event1 = Avtokefalnost [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne cerkve]] ([[Sveti Sava]], ''nadškof Srbije'') | date_event1 = 1219 | year_end = 1346 | event_end = Kronanje [[Štefan Dušan|Štefana Dušana]] za ''carja Srbov in Grkov'' | date_end = 16. april | p1 = Velika kneževina Srbija | flag_p1 = Seal of Stefan Nemanja.svg | s1 = Srbsko cesarstvo | flag_s1 = Flag of the Serbian Empire, reconstruction.svg | image_flag = Flag of Serbia (1281).svg | image_flag2 = Flag of the Serbian Empire, reconstruction.svg | flag = | flag_type = Zgoraj: Zastava [[Štefan Vladislav I.|Štefana Vladislava]] (okoli 1281) <br/> Spodaj: Zastava [[Štefan Dušan|Štefana Dušana]] (okoli 1339) | image_coat = Coat_of_arms_of_the_Nemanic_Dynasty.svg | symbol_type = Grb dinastije [[Nemanjići|Nemanjić]] | coat = | image_map = Balkans 1265.jpg | image_map_caption = Srbija po letu 1265 med vladanjem [[Štefan Uroš I.|Štefana Uroša I.]] | capital = [[Stari Ras|Ras]] | government_type = [[monarhija]] | title_leader = Kralj | leader1 = [[Štefan Prvokronani|Štefan Nemanjić]] (veliki župan↑kralj) | year_leader1 = 1196–1228 | leader2 = [[Štefan Radoslav]] | year_leader2 = 1228-1233 | leader3 = [[Štefan Vladislav I.]] | year_leader3 = 1233-1343 | leader4 = [[Štefan Uroš I.]] | year_leader4 = 1243-1276 | leader5 = [[Štefan Dragutin]] | year_leader5 = 1276-1282 | leader6 = [[Štefan Milutin]] | year_leader6 = 1282-1322 | leader7 = [[Štefan Dečanski]] | year_leader7 = 1322-1331 | leader8 = [[Štefan Dušan]] (kralj↑cesar) | year_leader8 = 1331-1355 | religion = [[pravoslavje]] | common_languages = stara [[srbščina]] | category = | today = | demonym = | area_km2 = | area_rank = | GDP_PPP = | GDP_PPP_year = | HDI = | HDI_year = }} '''Kraljevina Srbija''' ([[Srbščina|srbsko]] Краљевина Србија, Kraljevina Srbija) ali '''Srbsko kraljestvo''' (srbsko Српско краљевство, Srpsko kraljevstvo) (1217-1345) je bila [[Srbi|srbska]] [[Fevdalizem|fevdalna]] država, ki je nastala leta 1217 iz [[Raška|Velike kneževine Raške]], ko je bil [[veliki župan]] (knez) [[Štefan Prvokronani|Štefan Nemanjić]] povišan v kralja. Trajala do 16. aprila 1346, ko je bila pod kraljem [[Štefan Dušan|Štefanom Dušanom]] povišana v [[Srbsko cesarstvo]]. ==Zgodovina== ===Ozadje=== [[Štefan Prvokronani]] je prestol velikega kneza zasedel leta 1196, oče [[Štefan Nemanja]] na skupščini v [[Stari Ras|Rasu]] odstopil in se umaknil v samostan. Naslov velikega kneza je nosil do leta 1217. Zveze z [[Dubrovniška republika|Dubrovniško republiko]] in rimskokatoliškm Zahodom so ga privedle do tega, da je papeža [[Papež Honorij III.|Honorija III.]] zaprosil za kraljevsko krono. Za krono je že konec 12. stoletja zaprosil papeža [[Papež Inocenc III.|Inocenca III.]] Istočasno je zanjo zaprosil tudi njegov brat [[Vukan Nemanjić|Vukan]], ki se je iz neznanih vzrokov štel za družinsko povezanega s papežem. Vukan je razen tega želel obnoviti nekanonsko katoliško Barsko nadškofijo, ki jo je leta 1089 ustanovil [[duklja]]nski knez [[Konstantin Bodin]] iz dinastije [[Vojislavljevići|Vojislavljević]]. Ukinjena je bila leta 1143. Papež Inocenc III. je Vukanu ustregel in škofijo obnovil in ji na Lateranskom koncilu leta 1215 podelil jurisdikcijo nad vsemi rimskokatoliškimi škofijami v srbski državi.<ref>ISN 1999, str. 263-273, 297-299.</ref> ===Štefan Prvokronani=== [[Slika:Stefan the First-Crowned, fresco from Mileševa.jpg|thumb|levo|150px|Šetefan Prvokronani, freska v salmostanu Mileševa]] Pomemben korak k vzpostavitvi Srbskega kraljestva je bila Štefanova poroka z Ano Dandolo, hčerko beneškega poddoža Rajnerja Dandola in vnukinjo slavnega beneškega doža Enrica Dandola, organizatorja [[Četrta križarska vojna|četrtega križarskega pohoda]] na [[Konstantinopel]] leta 1204. Poroko je sredi 14. stoletja omenil tudi beneški dož Andrej Dandolo v svoji ''Chronica per extensum descripta''. Poroka in podelitav krone preko papeževega legata je bila med 5. avgustom 1216 in 5. avgustom 1217. Štefan se moral pred tem odreči pravoslavni veri. Novico o kronanju je zabeležil tudi jeromonah Domencijan v ''Žitiju Svetog Save'' (''Življenjepis Svetega Save''). Po Domencijanu je [[Samostan Studenica|studeniški]] [[iguman]] Sava poslal v Rim škofa Metoda z navodili, da od papeža dobi kraljevsko krono. Metod je svojo nalogo uspešno opravil. Po zahodnih virih je kronanje opravil papežev legat, po Domancijanu in Teodoziju pa [[Sveti Sava]], ki je med kronanjem na Štefanovo glavo položil roko [[Janez Krstnik|Janeza Krstnika]]. Andrej Dandolo poudarja, da je krono dobil šele po poroki z Ano Dandolo (''dum neptem....ducis accepisset in coniugem'') in da se je pred tem odrekel pravoslavju.<ref name=ref2>Komatina 2014, str. 7-22.</ref> Družina Dandolo je bila v tistem času zelo vplivna, ker je bi Ivan Dandolo dubrovniški knez, [[Dubrovniška republika]] pa je prav leta 1215 s srbskim velikim knezom sklenila zelo ugoden trgovinski sporazum. Kakšno vlogo je pri sklepanju zakona igral Ivan Dandolo, ni znano. Naziv Štefana Prvokronanega se je pred letom 1217 glasil "veliki župan Štefan, gospodar cele Srbske države". Naslov je omenjen v [[Hilandarska listina|Hilandarski listini]] iz leta 1200, s katero je Štefan Dušan potrdil privilegije, ki jih je [[Hilandar|samostanu Hilandar]] podelil njegov oče. Po kronanju je leta 1217 podelil privelegije tudi [[Samostan Žiča|samostanu Žiča]]. V tej listini se njegov naziv glasi "Štefan, po milosti Božji kronani kralj in samodržec cele Srbske države in Primorja". Leta 1219 se je Štefan uspel povezati z vplivno bizantinsko družino Angel, ki je vladala v [[Epirski despotat|Epirskem despotatu]]. V prepisih metropolita Nefpakta Ivana Apokavka so omenjene priprave na poroko Štefanovega sina [[Štefan Radoslav|Radoslava]] z epirsko princeso Ano, najstarejšo hčerko despota Teodorja Angela Dukasa Komnena. Priprave so se začele leta 1218, zakon pa je bil sklenjen leto kasneje.<ref>Miljković 2015, str. 272-273.</ref> Štefan je pred smrtjo samostanu Žića izdal še eno darovnico, s katero je pod njegovo jurisdikcijo postavil vse svoje nadarbine ([[Hilandar]], [[Samostan Jurijevi stebri|Jurijevi stebri]], [[Samostan Studenica|Studenica]] in [[Samostan Mileševa|Mileševa]]). Leta 1228 je prestol predal svojemu najstarejšemu sinu Radoslavu in se kot Simon umaknil v samostan. Kamalu zatem je po 24. septembra 1228 umrl. Pokopan je bil v samostanu Studenica, kasnjeje pa je brat Sava njegove posmrtne ostanke prenesel v samostan Žiča.<ref name=ref2/><ref>ISN 1999, str. 300-301.</ref><ref>Stanković 2012, str. 111-118.</ref> ===Štefan Radoslav=== [[Slika:Stefanradoslav.jpg|thumb|levo|150px|Šetefan Radoslav]] Radoslav že je v drugi Štefanovo darovnici samostanu Žiča omenjen kot njegov naslednik,<ref>Žička povelja.^{[mrtva povezava]}</ref> zato je predaja oblasti potekla brez zapletov. Radoslav je pred zasedbo prestola morda upravljal del [[Zeta|Zete]] in [[Zahumje|Zahumja]] s prestolnico [[Kotor]]. Kot knez je imel enaka pooblastila kot njegov stric [[Vukan Nemanjić]].<ref>ISN 1999, str. 307.</ref> Kot kralj je vedno poudarjal svoje grško poreklo, ker je bil njegov stari oče bizantinski cesar [[Aleksej III. Angel]]. Iz njegovega podpisa je razvidno, da je imela nanj veli vpliv njegova mati Evdokija, saj se je na vseh listinah podpisoval s Štefan Dukas. Radoslava je za kralja kronal stric [[Sveti Sava|Sava]] na Spasovdan leta 1228 v Žiči. Odnosi med njima so se kasneje zelo poslabšali, ker se v cerkvenih zadevah Radoslav ni obračal nanj, ampak na [[ohrid]]skega nadškofa Homatijana. Nanj so se obračali tudi vsi, ki so bili pod njegovo jurisdikcijo – [[Atos|atoški]] menihi, meščani [[Solun]]a, diakon in hatrofilaks iz Drame (Drač) in metropolita [[Drač]]a in [[Krf]]a. Radoslavova vprašanja Homatijanu in odgovori nanje so ohranjeni v rokopisu iz 16. stoletja, ki ga hrani Bavarska deželna lnjižnica.<ref>Miljković 2015, str. 259-275.</ref> Iz njih je razvidno, da je Radoslav nameraval nedavno ustanovljeno samostojno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno cerkev]] vrniti pod jurisdikcijo Ohridske nadškofije, s čimer se njegov stric Sava seveda ni strinjal. Sava je zapustil domovino in se odpravil na prvo romanje v [[Sveta dežela|Sveto deželo]].<ref>Miljković 2015, str. 259-265.</ref><ref>ISN 1999, str. 307-308.</ref> V zunanji politiki se je Radoslav povsem naslanjal na svojega tasta, dokler ni leta 1230 prišlo do prerazporeditve moči na [[Balkan]]u. V [[bitka pri Klokotnici|bitki pri Klokotnici]] (pritok [[Marica|Marice]]) je despota Teodorja porazil bolgarski car [[Ivan Asen II.]] in zlomil moč Epirskega despotata. Njegov poraz se je odrazil tudi v Srbiji. Plemstvo, nezadovoljno z Radoslavovo proepirsko politiko, je iskalo pomoč [[Drugo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]], da bi z njihovo pomočjo izvedlo državni udar. Radoslava so konec leta 1233 odstavili in na njegovo mesto postavili njegovega mlajšega brata [[Štefan Vladislav I.|Štefana Vladislava]]. Radoslav in Ana sta pobegnila v Dubrovnik in se kasneje umaknila v samostan. Kdaj in kako je Radoslav umrl, ni znano.<ref>Cawley, Charles (30. januar 2011). ''Profile of Stefan Radoslavand his wife''. Medieval Lands database, Foundation for Medieval Genealogy.</ref> ===Štefan Vladislav I.=== [[Slika:Fresco of Stefan Vladislav, Mileševa, edited.jpg|thumb|levo|150px|Šetefan Vladislav, freska v samostanu Mileševa]] Radoslavov naslednik Vladislav je bil poročen z Beloslavo, hčerko [[Drugo bolgarsko cesarstvo|bolgarskega]] carja [[Ivan Asen II.|Ivana Asena II.]] Tudi njega je kronal stric Sava. Zgleda, da je pred kronanjem vladal kot knez. Leta 1220 je, verjetno s sodelovanjem stica Save, ustanovil [[samostan Mileševa]]. Na začetku Vladimirjeve vladavine so bili odnosi z [[Dubrovniška republika|Dubrovniško republiko]] kom slabi. Srbski kralj je pritiskal na Dubrovčane, da mu predajo pobeglega brata Radoslava, ki je za pomoč prosil tudi bosanskega bana [[Matej Ninoslav|Mateja Ninoslava]]. Ko je Vladimir zapretil z vojno, je moral Radoslav zapustiti Dubrovnik. Zatekel se je v [[Drač]], kjer se je domnevno razšel s soprogo Ano. Na poziv strica Save se je vrnil v Srbijo, kjer je leta 1235 umrl kot menih Ivan. Naslednje leto je v bolgarski prestolnici [[Veliko Tǎrnovo]] na povratku z drugega romanja po vzhodnih patriarhijah umrl tudi Sava. Po Domencijanu so Bolgari nameravali obdržati njegovo telo, ki je bilo pokopano v cerkvi Štiridesetih mučencev v Velikem Tǎrnovem. Vladislav je po nekaj zavrnjenih prošnjah za vrnitev osebno odšel do svojega tasta, ki je nazadnje dovolil Savino vrnitev Srbijo. Savo so pokopali v samostanu Mileševa.<ref>ISN 1999, str. 310-312.</ref> [[Slika:Meister von Mileseva 001.jpg|200px|thumb|Beli angel, freska v [[Samostan Mileševa|samostanu Mileševa]]]] Vladislav je leta 1235 izdal listino, s katero se je Dubrovniška republika obvezala, da na svoje ozemlje ne bo sprejemala nasprotnikov srbskega kralja, in v zameno dobila potrditev prejšnjih privilegijev. Z izdajo listine se je ustalil običaj, da so se sporazumi ponovno potrjevali ob vsaki menjavi oblasti na srbski ali dubrovniški strani. Vladislav je moral leta 1237 z vojsko oditi na reko [[Cetina|Cetino]] na skrajni zahod svoje države. Povod za odhod je bil vdor ogrskega hercega [[Koloman]]a na humsko ozemlje, kjer je kot vazal srbskega kralja vladal [[Toljen II.]], potomec Miroslava Zavidovića, brata Štefana Nemanje. Koloman je po uspešnem prodoru skozi [[Bosna|Bosno]] vdrl na Toljenovo ozemlje. Prihod Vladislavove vojske je preprečila nadaljnje ogrske pohode. Ob tej priložnosti je bila sklenjena zveza med [[Split]]om in Srbskim kraljestvom. Na začetku 40. let 13. stoletja so v vzhodno Evropo vdrli [[Mongoli]]. Opustošili so [[Rusija|Rusijo]], [[Poljska|Poljsko]], [[Šlezija|Šlezijo]] in [[Ogrska|Ogrsko]] in med zasledovanjem ogrskega kralja [[Béla IV. Ogrski|Béle IV.]] prodrli vse do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Vračali so se skozi Srbijo in Bolgarijo in po vrnitvi domov pod vodstvom [[Batu kan]]a leta 1243 ustanovili [[Zlata horda|Zlato hordo]]. Tik pred mongolsko invazijo je umrl bolgarski car Ivan Asen II. Nasledil ga je nesposobni sin [[Koloman I. Asen]]. Vladislav je s carjevo smrtjo izgubil podporo Bolgarije in bil leta 1241 odstavljen. Nasledil ga je mlajši brat [[Štefan Uroš I.|Uroš]]. Vladislav je ostal v Srbiji, kjer je leta 1269 umrl. Pokopan je bil v svoji nadarbini Mileševa.<ref>ISN 1999, str. 312-314.</ref> ===Štefan Uroš I.=== [[Slika:Loza Nemanjica Decani d 6.jpg |thumb|levo|150px|Šetefan Uroš I.]] Začetek Uroševe vladavine je zaznamoval prihod [[Saška - Anhalt|saških]] rudarjev. Prvič so omenjeni v Uroševi darovnici Brskovu iz leta 1254. Razlog njihovega prihoda ni znan. Z njihovim prihodom sta povezani dve teoriji: da so se pod pritiskom [[Mongoli|Mongolov]] z dovoljejnjem srbskega kralja priselili iz [[Transilvanija|Erdelije]] ali da so prišli na Uroševo vabilo zaradi vzajemnih gospodarskih interesov. Sasi so s seboj prinesli nove tehnike obdelave barvnih kovin, ki jih Srbi niso poznali. Sasi so Urošu omogočili osamosvojitev od plemstva, ker je lahko s povečanimi dohodki vzdrževal svojo vojsko plačancev.<ref>ISN 1999, str. 342.</ref> Konec 40. let 13. stoletja je na mesto barskega nadškofa prišel Giovani Plano Karpini in ponovno so se začeli spori med Dubrovniško in Barsko nadškofijo. Leto kasneje je bila bosanska katoliška [[dieceza]] izključena iz jurisdikcije dubrovniškega nadškofa in podrejena nadškofiji [[Kaloča]]. Dubrovniška nadškofija je zato poskušala pod svojo jurisdikcijo dobiti vse srbske katoliške škofije, ki so bile od leta 1215 podrejene Barski nadškofiji. Spor je bil rešen v korist Barske nadškofije, vendar je moral nadškof Karpini odstopiti. Nasledil ga je nadškof Gufrid.<ref>R. Radić — D. Korać (1998). str. 247—257.</ref> Uroš se je v sporu postavil na barsko stran in opustošil okolico Dubrovnika, slednji pa je sklenil zavezništvo z bolgarskim carjem [[Mihael II. Asen|Mihaelom II. Asenom]], da bi napadel Srbijo z vzhoda. Koaliciji se je pridružil [[Zahumje|humski]] knez Radoslav. Bolgarska vojska je leta 1245 napadla Srbijo, vendar je napad spodletel in ni ogrozil Uroševega položaja, Dubrovnik pa je bil prisiljen s Srbijo skleniti mirovni sporazum. Največje posledice je očitno utrpel knez Radoslav, ki se po koncu vojne v zgodovinskih virih nič več ne omenja. Njegova kneževina je bila priključena k Srbskemu kraljestvu. Priblžno takrat je Uroš k svojemu kraljestvu priključil tudi ozemlje, ki so ga upravljali Vukanovi nasledniki Štefan, Dimitrij in Mladen.<ref>ISN 1999, str. 349.</ref> [[Slika:Balkans 1265.jpg|300px|thumb|Balkan leta 1265]] Uroš se je vmešal v vojno med [[Epirski despotat|Epirskim despotatom]] in [[Nikejsko cesarstvo|Nikejskim cesarstvom]], v katerem je vladal [[Mihael VIII. Paleolog]]. Podprl je epirskega despota Mihaela II. Angela in mu leta 1258 poslal 1.000 vojakov, sam pa je zasedel severno [[Makedonija|Makedonijo]] s [[Skopje]]m. Epirsko-srbska koalicija je bila leta 1259 v bitki v Pelagoniji poražena. Mihael Paleolog je dve leti kasneje osvojil [[Konstantinopel]], s čimer se je končalo [[Latinsko cesarstvo]] (1204-1261).<ref>ISN 1999, str. 350.</ref> Uroš je bil vazal ogrskega kralja [[Béla IV.|Béle IV.]], kateremu je leta 1260 poslal kontingent vojakov za vojno proti češkemu kralju [[Otokar II. Přemysl|Otokarju II. Přemislu]]. Dobri odnosti z Ogrsko so se leta 1261 ali 1262 porušili, ker je Bela IV. tega leta ustanovil Mačvansko banovino in za bana imenoval svojega zeta, ruskega kneza Rostislava Mihailovića. Rostislava je nasledil njegov sin Bela Rostislavič. Uroš je napadel Belovo ozemlje in ga pustošil, dokler ni ogrski kralj svojemu vnuku poslal vojske, ki je ustavila Srbe. Uroša so ujeli in ga proti odkupnini izpustili. Uroš je svojega sina Dragutina poročil z ogrsko princeso Katalino, hčerko [[Štefan V. Ogrski|Štefana V.]], in moral obljubiti, da bo dal sinu v upravljanje del svojega kraljestva.<ref>ISN 1999, str. 352.</ref> Na začetku 70. let 13. stoletja je Uroš poskušal svojega mlajšega sina poročiti z bizantinsko princeso Ano, hčerko cesarja Mihaela Paleologa in njegove žene Teodore. Jurij Pahimer piše, da so bila pogajanja neuspešna in da je Uroš zato sklenil zvezo s Karlom Anžujskim, glavnim nasprotnikom bizantinskega cesarja. Mihael je na koncilu v Lyonu zanikoval zakonitost avtokefalne Srbske cerkve. Uroš je nameraval napasti Bizantinsko cesarstvo, vendar mu to ni uspelo. Leta 1274 je začel vojno proti Dubrovniški republiki, ki je bila njegovo zadnje znano politično dejanje. V Srbiji se je začela državljanska vojna med Urošem in njegovim sinom [[Štefan Dragutin|Dragutinom]], ki jo opisuje nadškof Danilo (1324—1337) v ''Življenjepisih srbskih kraljev in nadškofov''. Vojno je povzročila neizpolnjena Uroševa obljuba iz leta 1268, da bo Dragutinu dal v upravljanje del kraljestva. Končala se je z Uroševim porazom v bitki na Gataškem polju leta 1276. Uroš se je po porazu umaknil v Hum in vstopil v samostan. Umrl je kot menih Simon leta 1277.<ref>ISN 1999, str. 355-356.</ref> ===Štefan Dragutin=== [[Slika:Stefan Dragutin, Arilje.jpg|thumb|levo|150px|Šetefan Dragutin, detajl freske v cerkvi sv. Ahila v Arilju]] Kralj Dragutin je po prihodu na prestol dal svoji materi Jeleni v upravljanje [[Zeta|Zeto]], [[Trebinje]] in kraje okoli Plav in Gornjega Ibra, s čimer se je pri njej odkupil za očetovo odstavitev. Del kraljestva je verjetno dobil v upravljanje tudi Dragutinov mlajši brat [[Štefan Milutin|Milutin]]. Za Dragutinovo vladanje so značilni dobri odnosi z Dubrovnikom, s katerim je bil njegov oče v stalnih sporih. Dubrovniku je izdal listino, v kateri je prvič v srbskih virih omenjeno nižje plemstvo (''vlasteličići''). Dragutin, tako kot njegov oče, ni bil v dobrih odnosih z Bizantinskim cesarstvom. V srbskem prodoru do Sera in ropanju bizantinskega ozemlja je sodeloval tudi pebežnik Kotanica, sicer pa večjih bitk z Bizantinskim cesarstvom ni bilo. Srbija je pristopila k protibizantinski koaliciji na čelu s [[Karel I. Anžujski|Karlom Anžujskim]], ustanovljeni leta 1281 v [[Orvieto|Orvietu]]. Moč Bolgarije so v tistem času razkrajale dinastične borbe.<ref>Stanojević 1936, str. 2-19.</ref> Štefan Dragutin se je pri padcu s konja pod Jelčo težko poškodoval, kar je nadškof Danilo opisal kot Božjo kazen za očetovo odstranitev s prestola. Poškodba mu je za dolgo časa preprečila upravljanje države, zato je prestol prepustil svojemu mlajšemu bratu Milutinu. Pravi razlog za njegov odstop je bilo nezadovoljstvo plemstva zaradi njegove proogrske politike. Plemstvo je želelo tudi vojno z Bizantinskim cesarstvom, da bi razširilo svoja ozemlja. Res je, da je Dragutin leta 1281 na čelu svoje vojske prodrl do Sera, vendar je plemstvo pričakovalo, da bo vojno nadaljeval, poškodovani Dragutin pa za to ni bil sposoben. Dragutinov padec sta opisala tudi anonimen menih v potopisu iz leta 1308, v katerem je opisal stanje v srbski državi, in bizantinski zgodovinar Jurij Pahimer.<ref>Lazarević 1990, str. 10.</ref> [[Slika:Srem04-en.png|300px|thumb||Sremsko kraljestvo]] Predaja prestola je bila opravljena na zboru v Deževi leta 1282. Milutin je od brata dobil tudi simbole kraljevske oblasti: zlato, vladarska oblačila, orožje in konja. Milutin je moral v skladu s sklepi Deževskega zbora ostati na prestolu do konca življenja, po smrti pa bi ga nasledil eden od Dragutinovih sinov, verjetno Vladislav. Dragutinu so bila priznana velika ozemlja na severu Srbskega kraljestva od Rudnika do Trebinja, od tašče Elizabete Kumanke pa je leta 1284 dobil še Mačvansko in Usorsko banovino. Njegova država se je v tujih virih omenjaja kot [[Sremsko kraljestvo]].<ref>Lazarević 1990, str. 10-14.</ref><ref>ISN 1999, str. 453-455.</ref><ref>Ćovorić 2006, str. 166.</ref> ===Štefan Milutin=== [[Slika: Milutinst.jpg|thumb|levo|150px|Šetefan Milutin, detajl freske v [[Samostan Studenica|samostanu Studenica]]]] Milutin se je v prvem letu svojega vladanja odpravil na pohod proti Bizantinskemu cesarstvu in osvojil Gornji in Spodnji Polog, Ovče polje, Zletovo in Pijanec. Bizantinski cesar [[Mihael VIII. Paleolog]] se je začel pripravljati na povračilni pohod v Srbijo, ki so ga spodbujale predvsem bizantinske aristokratske družine, pribegle pred Srbi v Konstantinopel. Cesar je še pred koncem priprav umrl. Njegov naslednik [[Andronik II. Paleolog]] je zgodaj spomladi leta 1283 poslal svojo vojsko v Srbijo, sam pa se pohoda ni udeležil. Vojsko so sestavljali predvsem tatarski najemniki. Po Danilu je bil večji oddelek Tatarov pri Drimu poražen in pohod se je ustavil. V jeseni istega leta je Milutin opustošil strumsko in sersko krajino in pri Hristopolju prišel do [[Egejsko morje|egejske]] obale in meje Svete gore ([[Atos]]). V pohodu so sodelovali tudi Dragutinovi odredi. Milutin je osvojil Poreč, Kičevo in Debar in v vojni 1282-1284 pomaknil mejo svojega kraljestva daleč na jug.<ref>''Životi kraljeva i arhiepiskopa srpskih''. str. 25-28.</ref> Na začetku zadnjega desetletja 13. stoletja je združena Milutinova in Dragutinova vojska zasedla [[Kučevo]] in [[Braničevo]], kjer sta vladala delno neodvisna [[Kumani|kumanska]] vladarja Drman in Kudelin. Braničevo se je prvič znašlo v srbski državi in bilo priključeno k Sremskemu kraljestvu. Zasedba Braničevega je izzvala [[vidin]]skega kneza Šišmana, vazala mongolskega kana Nogaja, da je napadel Srbijo. Njegova vojska je prodrla vse do Peči. Milutin je v protinapadu osvojil Šišmanovo prestonico Vidin in Šišmana prisilil, da se je poročil s hčerko srbskega mogotca Dragaša, njegov sin pa se je poročil z Milutinovo hčerko Ano. Nogaj se je pripravljal na napad na Srbijo, vendar ga je Milutin prehitel s prošnjo za mir in talci, med katerimi je bil tudi njegov sin Štefan.<ref>Lazarević 1990, str. 17.</ref> [[Slika:Victory of King Milutin over the Tatars, Anastas Jovanović (1853).jpg|250px|thumb|Anastas Jovanović: ''Milutinova zmaga nad Tatari'']] Srbski kralj je leta 1296 osvojil [[Drač]] in s tem izzval protinapad Bizantincev. Njihovi vojski je poveljeval vojskovodja Mihael Glavas. Glavašev napad se je končal s popolnim neuspehom, zato je sam Glavas predlagal cesarju, da sklene mir. Mirovna pogajanja in sklenitev miru opisuje Teodor Metohit. Andronik je Milutinu najprej ponudil poroko s svojo sestro Evdokijo, ki ni želela niti slišati za poroko z že trikrat ali celo štirikrat poročenim srbskim kraljem. Cesar je Mulutinu namesto nje ponudil svojo pet let staro hčerko Simonido. Poroko je opravil ohridsko nadškof Makarij. Sprava z Bizantinskim cesarstvom, kronana s poroko s Simonido, je pomenila velik uspeh Milutinove politike. S sklenitvijo miru je legaliziral osvojena ozemlja v Makedoniji, ki so bila k Srbiji priključena kot Simonidina dota. V eni od svojih listin Milutin piše, da je ''"z mečem osvojil skopsko, ovčepoljsko, pološko, debarsko in druge pokrajine in potem postal zet samodržnega bizantinskega cesarja Andronika"''. Zveza z Bizancem je v Srbiji naletela na odpor. Nasprotovala sta ji predvsem Milutinova mati Jelena in brat Dragutin. Leta 1301 se je začela vojna med Milutinom in Dragutinom, ki je trajala do leta 1311. Vzrok zanjo ni znan. Leta 1301 je Dubrovniška republika verjetno izkoristila vojno med bratoma in s pomočjo [[Beneška republika|Benetk]] napadla [[Kotor]]. Mesto je vzdržalo napad. Milutin se je maščeval z napadom na Dubrovnik in ga povsem odrezal od zaledja. Dubrovniški knez je pobegnil na [[Mljet]]. Vojna se je končala s sklenitvijo miru avgusta 1301. Dubrovnik je moral plačati vojno škodo 4000 perperjev, Milutin pa je potrdil pravice dubrovniških trgovcev v Srbiji. Državljansko vojno v Srbiji je izkoristil tudi Pavle Bribirski in prodrl globoko na srbsko ozemlje. V eni od listin iz leta 1304 je omenjen kot "gospodar Humske krajine", čeprav ni nobenega dokaza, da je tam tudi vladal. Milutin je v spopadu s Pavlom ujel njegovega sina in ga prisilil na sklenitev miru. Pavle se je umaknil iz Huma, Milutin pa je osvobodil njegovega sina.<ref>ISN 1999, str. 457.</ref> [[Karel I. Anžujski]], brat francoskega kralja [[Filip V. Francoski|Filipa V.]], se je poročil s sestro latinskega cesarja Balduin II. Courtenayskega in z doto dobil tudi naslov latinskega cesarja. Marca 1308 je sklenil zavezništvo s Štefanom Milutinom in se začel pripravljati na obnovitev [[Latinsko cesarstvo|Latinskega cesarstva]]. Proti Bizantincem je bil tudi Filip Tarantski, vladar anžujskih posesti na Balkanu, ki je leta 1305 osvojil [[Drač]]. Milutin se je leta 1305 preko skadarskega škofa dogovoril za srečanje s Filipom in istočasno poslal v [[Pariz]] delegacijo, ki naj bi sklenila protibizantinsko zavezništvo s Karlom Anžujskim. Francoska vlada je v Srbijo poslala [[Dominikanci|dominikanskega]] meniha, ki naj bi preučil stanje v srbski državi. Karel je leta 1308 preko Milutinovih odposlancev z njim sklenil sporazum, s katerim mu je prepustil vsa ozemlja, ki bi jih osvojil v vojni z Bizantinskim cesarstvom. Milutin mu je v zameno obljubil, da bo prestopil v katolištvo in svojo hčerko Zorico poročil s Karlovim sinom. [[Papež Klemen V.]] je svoji duhovščini naročil, naj se začne pripravljati na Milutinovo spreobrnitev, Milutin pa je v dobri veri leta 1308 napadel Bizantinsko cesarstvo in povedel svojo vojsko v [[Solun]]. Del tamkajšnjih katalonskih najemnikov (1000 konjenikov in 500 pešakov) pod Melikovim poveljstvom je prestopil na Milutinovo stran. Ko se je Solun obranil pred napadalci, se je Melik uprl in bil po porazu usmrčen. [[Slika:Drzava Nemanjica krajem XIII i pocetkom XIV vijeka 1.svg|300px|thumb| |Srbija konec 13. in na začetku 14. stoletja]] Na Zahodu se je medtem stanje povsem spremenilo. Papež Klemen V. je odšel leta 1309 v [[Avignon]], Karel Anžujski pa se je vmešal v spopade za krono [[Sveto rimsko cesarstvo|svetega rimskega cesarja]] in po neuspelem poskusu, da bi se dokopal do nemške krone, tudi v spopade v [[Francija|Franciji]]. Papež je leta 1309 izobčil [[Beneška republika|Beneško republiko]], ki je na svojo stran dobila Milutina. Njegova zveza z Zahodom je razpadla. Benečani so Milutina nagovorili, naj se vojskuje proti Anžujcem na Balkanu in ga imenovali za kralja [[Albanija|Albanije]]. Naslov albanskega kralja se je prvič znašel v naslovu srbskih vladarjev. Milutin je nazadnje prestopil na Andronikovo stran in mu pomagal poraziti Hsalilovo najemniško vojsko na [[Galipolij]]u. Andronik je za protiuslugo [[Hilandar]]ju pokloni neko vas. Milutinova bitka s Hsalilom je bila prvi, vendar ne edini spopad med Turki in Srbi. Milutin je leta 1313 poslal v [[Mala Azija|Malo Azijo]] močan oddelek srbske vojske pod poveljstvom Novaka Grebostreka, ki ni bil pod bizantinskim poveljstvom, ampak se je vojskoval kot samostojen bizantinski zaveznik.<ref>Ćorović 2006, str. 184.</ref><ref name="#1">ISN 1999, str. 457-459.</ref> Milutinova pogajanja z Zahodom očitno niso vplivala na odnose z Andronikom II. Bizantinsko cesarstvo se je v tistem času vojskovalo z Osmani. V Malo Azijo je poslalo najemnike Katalonske družbe, ki so se kmalu obrnili proti svojim delodajalcem in začeli ropati Grke. Njihov cilj je postala tudi [[Atos|Sveta gora]], se pravi tudi srbski samostan [[Hilandar]], za katerega je skrbel Milutin. Milutin je v Hilandarju na mestu Nemanjeve cerkve zgradil novo. Zgradil je tudi obzidje z dvema stolpoma, od katerih je eden branil cerkev pred napadom gusarjev z morja. Škodo, ki so jo v treh letih (1307—1310) povzročili napadi Kataloncev, je opisal tedanji [[iguman]] samostana in kasnejši nadškof Danilo. Katalonci so se umaknili proti zahodu in preko [[Tesalija|Tesalije]] in [[Epir]]ja prišli do Atenske vojvodine. Po kratkem službovanju pri atenskem vojvodi so se obrnili proti njemu in ga v bitki pri Kefisu leta 1311 porazili. Po zmagi so sami prevzeli oblast v [[Atene|Atenah]]. Nevarnost, da bi napadli Srbijo, je za nekaj časa minila. Del najemnikov, ki so se v Tesaliji odcepili od glavnine, je zaposlil Milutin.<ref name="#1"/><ref>Ćorović 2006, str. 186.</ref> Ko je Milutin leta 1310 poslal svojo vojsko na pomoč Androniku za borbo proti Hsalilu, ga je napadel brat Dragutin. Plemstvo je prestopilo na Dragutinovo stran. Milutina je iz težkega položaja rešil predvsem njegov biograf in banjski škof Danilo, kateremu je Milutin predal v čuvanje svoj denar. Danilo je z njim najel vojsko [[Turki|Turkov]], [[Tatari|Tatarov]] in Osetov. Duhovščina se je bala eskalacije spopadov in spodbujala spri strani k sklenitev miru. Hilandarski iguman Nikodim je v imenu obeh srbskih kraljev odšel na posvet v Carigrad. Cesar in [[patriarh]] sta predložila mirovni sporazum, ki je bil sprejet v državnem zboru. Mir sta simbolizirala izgradnja [[samostan Banjska|samostana Banjska]] in slavna [[Zlata bula sv. Štefana]], objavljena med letoma 1313 in 1316. Državljanska vojna ni povzročila ozemeljskih sprememb.<ref>ISN 1999, str. 459.</ref> Največ razlogov za zaskrbljenost po končani državljanski vojni je imel najstarejši Milutinov sin [[Štefan Dečanski]], ki je bil očetov ljubljenec in mu vrnitev v predvojno stanje ni ustrezala. Štefan je bil leta 1306 imenovan za kneza Zete in Primorja z naslovom kralj. Star je bil več kot trideset let. Z ženo in dvema sinovoma je živel v Zeti, ker je bil sin četrte in zato sporne Milutinove žene Ane Terter, pa njegov položaj ni bil najbolj trden. Za njegov položaj se je za svojega sina Dimitrija borila Irena Monferaška, žena cesarja Andronika II. Paleologa. Dimitrij je nazadnje odklonil, da bi živel v Srbiji. Plemstvo je Štefana nagovorilo, naj se upre očetu, ker mu bo sicer odreklo poskušnost. Milutin je z vojsko zasedel Zeto, Štefan pa je pobegnil preko [[Bojana (reka)|Bojane]] in se začel z očetom pogajati za spravo. Oče in sin sta se srečala v [[Skopje|Skopju]], kjer je bila uradna Štefanova rezidenca. Štefana so vklenili in delno oslepili in ga poslali v Carigrad, kjer je na Andronikovem dvoru preživel sedem let. V Srbijo se je vrnil neposredno pred očetovo smrtjo. Milutin mu je na pobudo Cerkve dal v upravljanje župo Budimje. [[Slika:Hilandar Monastery and Saint Sava Tower, Mount Athos, Greece.jpg|250px|thumb|Samostanska cerkev kralja Milutina v [[Hilandar]]ju]] 8. februarja 1314 je umrla kraljica Jelena. Odnosi med Milutinom in Dragutinom so se ponovno zaostrili. Dragutin na njen pogreb ni prišel, ampak je nanj poslal svoje odposlance. Na njen grob je odšel kasneje in se v Paunovih na [[Kosovo|Kosovu]] sestal z bratom.<ref>Ćorović 2006, str. 186-188.</ref> Kratkotrajno obdobje miru je prekinila Dragutinova smrt spomladi 1316. Dragutin je malo pred smrtjo na skupščini predal prestol sinu Vladislavu in kot Teokrist odšel v samostan. Kmalu po Dragutinovi smrti je Milutin Vladislava zaprl in sam prevzel oblast v Srbiji. Dragutinovo ozemlje je bilo od njegove smrti do konca 14. stoletja jabolko spora med Srbijo in Ogrsko. Milutin je leta 1317 s premirjem končal vojno z Dubrovniško republiko in pristal na plačevanje davka več kot 4000 perperjev letno. Kmalu po sklenitvi miru se je junija 1318 začela vojna z Mladenom II. Bribirskim. Njen potek ni znan. Junija naslednjega leta je [[papež Janez XXII.]] nekaj albanskih mogotcev pisno pozval, naj strmoglavijo krivoverskega srbskega kralja. Papežev poziv je bil odgovor na agresivno Milutinovo politiko proti Filipu Tarantskemu po koncu državljanske vojne z Dragutinom. Proti Milutinu se je organizirala koalicija, v kateri je bil najmočnejši Milutinov nasprotnik ogrski kralj [[Karel I. Ogrski|Karel I.]] Karel je v jeseni 1319 prečil [[Sava|Savo]] in v pohodu po dolini Kolubare zasedel Mačvo. Ogrska vojska je prodrla do sedanjega [[Valjevo|Valjeva]]. Jedro Dragutinovega kraljestva je prišlo pod ogrsko oblast. Milutin je kmalu po umiku ogrske vojske ponovno zasedel izgubljeno ozemlje, zato je Karel na začetku leta 1320 krenil na nov pohod in ponovno zasedel Mačvo in druga mesta Dragutinovega kraljestva. Milutin tokrat ni mogel izkoristiti svojih kumanskih najemnikov, ker jih je Andronik II. ravno takrat odpoklical. V Bizantinskem cesarstvu se je namreč začela državljanska vojna med Andronikom in njegovim vnukom, v katero se Milutin ni vmešal, ko je leta 1322 ponovno izbruhnila vojna, pa je bil že mrtev.<ref>ISN 1999, str. 460.</ref> ===Štefan Dečanski=== [[Slika: Stefan Decanski ktitor.jpg |150px|thumb|levo |Ktitorski portret Štefana Dečanskega, freska v samostanu Dečani]] Milutin je na prigovarjanje humskega škofa Danila leta 1321 dovolil svojemu sinu Štefanu Dušanu vrnitev iz Bizantinskega cesarstva in mu dal v upravljanje Budimlje. Svojega starejšega sina Konstantina, ki je bil nekakšen humski namestnik, ni imel za najbolj primernega kandidata za svojega naslednika in ga je za prestolonaslednika imenoval šele po Štefanovem izgonu. Štefana so leta 1322 v [[Skadar|Skadru]] razglasili za kralja. Ko je izvedel za očetovo smrt, je takoj objavil, da mu je sveti Nikolaj vrnil vid in se začel pripravljati na prevzem oblasti. Konstantinu je predlagal delitev oblasti, s čimer se on ni strinjal. S slovanskim poreklom, čudežno ozdravitvijo in mučeništvom je Štefan na svojo stran pridobil večino podložnikov. Nadškof Nikodim I. je 8. januarja 1322 Štefana kronal za kralja, brata Dušana pa za mladega kralja. Upornega Konstantina so ujeli in po pisanju Adama Guillaumea zverinsko usmrtili. Štefan naj bi mu v mišice zabijal kline in ga nazadnje presekal. Njegovo lobanjo je uporabil za čašo, kot je v 9. stoletju bolgarski vladar [[Krum]] naredil z lobanjo bizantinskega cesarja [[Nikifor II. Fokas|Nikiforja II. Fokasa]].<ref>ISN 1999, str. 495.</ref> Dragutinov sin Vladislav se je osvobodil iz ujetništva in na očetovih posestih vzpostavil svojo oblast. Naslavljal se je s kraljem in imel svoj dvor. Po Milutinovi smrti je lokalno plemstvo okrepilo svojo moč, centralna oblast pa jo je izgubila. Najbolj so se okrepili Branivojevići v [[Ston]]u in na [[Pelješac|Pelješcu]] in širili svojo oblast v dalmatinsko zaledje (Popovo) in proti [[Neretva|Neretvi]] in preko nje. V Milutinovem času so se vojskovali z Mladenom II. Bribirskim kasneje pa tudi z bosanskim banom [[Štefan II. Kotromanić|Štefanom II. Kotromanićem]]. Po Mladenovem padcu je moč Bribircev ugasnila in bosanski ban je postal najmočnejši srbski sosed na zahodu. Po smrti Mihajla Branivojevića in ujetju Brajka Branivojevića je Branoje pobegnil na Štefanov dvor, kjer je bil usmrčen. S tem je bila uničena tudi družina Branivojević in bosanski ban je zasedel dolino Neretve in Krajino, Dubrovčani pa so pretili, da bodo zasedli Ston. Pogajanja za prodajo Stona Dubrovčanom niso potekala po pričakovanjih, zato je Štefan Dečanski leta 1327 prepovedal uvoz dubrovniškega blaga v Srbijo. Avgusta tistega leta se je začela vojna, ki je trajala skoraj eno leto. Ko je bil poleti 1328 sklenjen mir, je Pelješac pripadel srbskemu kralju, dolino Neretve je obdržal bosanski ban. Prvi Dušanov vojni pohod leta 1329 je bil zao usmerjen prav proti bosanskemu banu. [[Samostan Studenica|Studeniški]] [[iguman]] Nikola piše, da je Dečanski poslal svojega sina na brezbožne poganske babune ([[Bogomilstvo|bogomile]]), ki so vdrli v Raško. Dušan jih je porazil in dobil velik vojni plen, sam Štefan pa se je komaj rešil, tako da mu je Vuk Hrvatinić prepustil svojega konja.<ref>Mrgić 2008, str. 69.</ref><ref>ISN 1999, str. 503-505.</ref> [[Slika:Stefan Decanski Coronation.jpg|250px|thumb| |Kronanje Štefana Dečanskega]] Štefan se je leta 1324 poročil z dvanajstletno Marijo Paleolog, vnukinjo Teodorja Metoita. Marijin oče je bil bizantinski guverner Suluna, ki se je nameraval osamosvojiti. Štefana je uspel pregovoriti, da mu je poslal oddelek vojakov, ki je plenil po Serski in Strumiški krajini. Leta 1324 je na bolgarski prestol prišel [[Mihael III. Šišman Asen|Mihael III. Šišman]]. Naslednje leto je odslovil svojo prvo ženo Ano Nedo, hčerko kralja Milutina, in se poročil z Andronikovo sestro. Nekaj časa se je vojskoval z Andronikom mlajšim, s Srbi pa zaradi njihovega širjenja v dolino [[Vardar]]ja. Vzrok za vojno z Bizantinci je bilo srbsko posedovanje Proseka, ki so ga dobili od bizantinskega namestnika Ivana Asena, ki je bil sicer Bolgar. Andronik je leta 1330 zbral vojsko najemnikov in proti Srbom sklenil zavezništvo z [[Vlaška|vlaškim]] knezom Ivanom Basarabom. Najemnike so zbrali tudi Srbi. Grigora omenja 1000 [[Kelti|Keltov]], Kantakuzen pa 300 [[Alemani|Alemanov]]. Ker Štefanova mirovna pogajanja z Bolgari niso bila uspešna, je maja 1310 Dubrovčanom prepovedal trgovanje z Bolgarijo preko Srbskega ozemlja. Bolgari so se nameravali čim prej združiti svojo vojsko z bizantinsko in nato z juga napasti Srbijo. Vsi srbski poskusi, da bi sklenili premirje, so bili neuspešni, vendar so pokazali, da morala v bolgarski vojski ni najboljša. Srbi so sklenili preprečiti združitev bolgarske in bizantinske vojske in so 28. julija 1330 pri [[Bitka pri Velbaždu|Velbaždu]] napadli Bolgare. Na obeh straneh je bilo po 15.000 vojakov. V bitki, v kateri so se najbolj izkazali strelci mladega kralja Štefana Dušana, so Srbi prepričljivo zmagali. Kralj Mihael je na begu padel s konja, potem pa so ga Srbi ujeli in usmrtili. Pokopali so ga v cerkvi sv. Jurija v Nagorčinu. Ostanke bolgarske vojske je rešil Mihaelov brat Belaur.<ref name=ref42>Ćorović 2006, str. 201.</ref> Bolgarsko plemstvo je s Štefanom Dečanskim sklenilo zanje ugoden mirovni sporazum. Dečanski je na bolgarski prestol vrnil svojo sestro Ano in jo postavil za [[regent]]ko mladoletnega sina Ivana Štefana. Poraz Bolgarov so izkoristili Grki in izropali ozemlje svojega nekdanjega zaveznika in se nato pred Srbi umaknili. Dečanski je osvojil Štip, [[Veles (mesto)|Veles]], Prosek, Črešće in Dobrun.<ref>ISN 1999, str. 508.</ref> Spor Štefana Dečanskega s sinom Štefanom Dušanom je opisan v dveh protislovnih različicah. V različici enega od Danilovih učencev je bila vsa krivda na stani Štefana Dečanskega, ki je napadel svojega sina. Nikifor Grigora, ki je poznal srbske razmere, je največjo vlogo pripisal plemstvu. Dušanov strah, da bodo na prestol prišli Štefanovi otroci iz drugega zakona, je spodbudil plemstvo, da mu je obljubilo podporo. Kako dolgo je spor trajal, ni znano. Mir, sklenjen leta 1331 s posredovanjem Dubrovčanov, je trajal samo tri mesece. Povod za nadaljevanje vojne je bil Štefanov poziv sinu, naj pride k njemu na razgovor. Dušan se je tega ustrašil in pozval plemstvo, naj ga spremlja. Ker se je plemstvo temu uprlo, je Dušan napadel svojega očeta. Obkolil je očetov dvor v Nerodimlji, najverjetneje 21. avgusta 1331. Štefan je pobegnil v Petrič, Dušan pa je zasedel dvor in zasegel zakladnico. Dušan ga je obkolil tudi v Petriču in ga prisilil k vdaji. Štefana in njegove otroke je zaprl v zvečansko trdnjavo, kjer je Štefan 11. novembra 1331 v nejasnih okoliščinah umrl. Dušana so 8. septembra v Svrčinu okronali za novega srbskega kralja.<ref>ISN 1999, str. 508-509.</ref> ===Štefan Dušan=== [[Slika:Serbian Emperor Stefan Dušan, cropped.jpg|150px|thumb|levo|Štefan Dušan]] Leta 1311 je prišlo do spremembe tudi na bolgarskem prestolu. Bojarji so na prestol pripeljali [[Ivan Aleksander|Ivana Akeksandra]], ki je z Dušanom sklenil mir in z njim poročil svojo sestro Jeleno. Dušan je lahko zdaj vse svoje sile usmeril proti Bizantinskemu cesarstvu. Spomladi 1332 so se v Zeti uprli velikaši pod vodstvom Dimitrija Sume in Bogoje, nezadovoljni z nagradami, ki so jih dobili od Dušana. Dušan se je z njimi sporazumel, zgleda da s pomočjo Dubrovnika.<ref>ISN 1999, str. 512.</ref> Na zahodu države je Dušan nasledil nekaj težav, ker so Dubrovčani že od konca vojne z Branivojevići poskušali dobiti Ston in Pelješac, ki jim po mirovnem sporazumu iz leta 1328 ni pripadel. Ban Štefan II. Kotromanić je osvajal vedno več ozemlja na jadranski obali, kar je leta 1331 povzročilo spor z Beneško republiko. Bosanski ban je bil de facto vladar Huma, Ston pa je priznaval oblast srbskega kralja. V sporu je posredovala Dubrovniška republika. Dušan se je odrekel ozemljem na skrajnem zahodu svojega kraljestva, ki jih je težko branil, in leta 1333 prodal Ston Dubrovčanom. Dubrovčani so morali razen plačila 8000 perperjev in 500 perperjev letno prevzeti obveznost zaščite pravoslavnih vernikov na svojem ozemlju. Dubrovnik se je dotlej trudil zatreti pravoslavje z versko propagando in agrarno reformo, s katero je odvzel zemljo srbskemu plemstvu. Dohodke iz Stona je Dušan dobival do leta 1350, ko jih je odstopil samostanu Svetih nadangelov v Jeruzalemu.<ref name=ref42/> [[Slika:Coronation of Emperor Dušan, in "The Slavonic Epic" (1926).jpg|250px|thumb|Dušanovo kronanje]] Po sklenitvi miru z Dubrovnikom, Bosno in Bolgari je imel Dušan odprte roke za napad na Bizantinsko cesarstvo. V prvem letu vojne je Srbija osvojila Strumico in Kostur in napadla Solun, vendar ga ni uspela osvojiti. Po koncu vojne z Bizantinci se je Dušan obrnil na sever države, kamor je leta 1335 vdrl [[Karel I. Ogrski]]. Ogrska vojska je panično pobegnila. Veliko vojakov se je utopilo v Savi. Dušan je osvojil Mačvo in leta 1338 in 1139 nadaljeval vojno s Karlom I. Tokrat je srbska vojske prešla Savo in se vojskovala v Sremu. S Srbi, ki so bili takrat v vojni z Bizantinci, se je nekaj let vojskoval tudi Karlov naslednik [[Ludvik I. Ogrski|Ludvik I.]] <ref>Ostrogorski 1969, str. 472-473.</ref> Leta 1336 so se odnosi med Dušanom in Jeleno poslabšali. Ker zakonca nista imela otrok, se je Dušan nameraval ločiti. Z avstrijskim vojvodom Otonom se je dogovarjal za poroko z njegovo posvojenko Elizabeto, hčerko kralja [[Friderik III. Habsburški|Friderika III. Lepega]]. Ideja je Elizabeto tako grozila, da je zbolela in umrla. Dušanov zakon je rešilo rojstvo sina Uroša proti koncu leta 1336 ali na začetku leta 1337.<ref>Ćorović 2006, str. 202.</ref> [[Andronik III. Paleolog|Andronik III.]] je leta 1336 osvojil [[Tesalija|Tesalijo]] in zelo okrepil moč Paleologov. Z Dušanom sta se v Strumici dogovorila za mir, ki je trajal do Andronikove smrti leta 1341, vendar se je že leta 1340 začel krhati. Vojvoda Hrelja Ohmućević se je izneveril Dušanu, prestopil na bizantinsko stran in jim predal tri makedonska mesta. Leta 1341 se je vrnil na Dušanovo stran in mu predal Melnik. Naslednje leto je kot Hariton vstopil v [[Rilski samostan]] in še isto leto umrl. Njegove posesti na skrajnem vzhodu države je prevzel Dušan.<ref>Ostrogorski 1969, str. 474.</ref> Andronik II. je v vojni v [[Epir]]ju zbolel in leta 1341 umrl. Nasledil ga je [[Ivan V. Paleolog]], star komaj osem let. Za njegovega [[regent]]a je bil imenovan [[Ivan VI. Kantakuzen]], ki je sam nameraval prevzeti oblast in je na visoke državne položaje postavil svoje sorodnike. Proti Kantakuzenu sta se postavila cesarjeva mati Ana Dalasena in megaduks Alekse Apokavk. Njegova nasprotnika sta bila tudi Dušan, zaradi Hreljevega odpadništva, in bolgarski car Ivan Aleksander, ki je od Kantakuzena zahteval izročitev svojega nasprotnika Šišmana. Kantakuzen se je umaknil v Dimotiko in se razglasil za cesarja in s sinovoma Matijem in Manuelom poskušal osvojiti Solun. Po neuspelem poskusu se je predal guvernerju mesta Prosek. Od tam je bil poslan v Veles, kje je navezal stike z Dušanom in bil povabljen v Skopje. Tam se je eno leto pogajal z Dušanom, ki je zase zahteval vsa mesta zahodno od Kavale. Zvezo s Kanatkuzenom je podpirala tudi kraljica Jelena. Dušan se je po posvetu na zboru 24 velikašev z Kantakuzenom nazadnje dogovoril, da vsak obdrži tisto, kar je osvojil.<ref>Ćorović 2006, str. 205.</ref><ref>Ostrogorski 1969, str. 478-480.</ref> Ana Dalasena in Apokavk sta Dušanu ponudila, da bosta tudi ona spoštovala njegov dogovor s Kantakuzenom, če jima ga izroči. Dušan je ostal zvest dani obljubi in ponudbo zavrnil. [[Slika:Zenidba cara Dusana.jpg|250px|thumb| |Dušanova poroka]] Junija 1343 je Dušan osvojil [[Kruja|Krujo]], glavno mesto Srednje Albanije. Mestu je izdal listino, pisano v grškem jeziku, ki se je ohranila v latinskem prevodu Alfonza Aragonskega iz 15. stoletja. Gre za edino ohranjeno Dušanovo mestno listino. Grškim mestom je potrdil dotedanje pravice. Po sporih s Kantakuzenom se je začel pogajati z zakonito bizantinsko vlado in se dogovoril za poroko sina Uroša s sestro Ivana V. Paleologa.<ref>ISN 1999, str. 516-517.</ref> Beneško ladjevje je na papeževo spodbudo leta 1343 v bitki pri [[Halkidika|Halkidiki]] uničilo turško ladjevje. Turki, odrezani od svoje baze, so se pridružili Kantakuzenu. Dušan je proti njim poslal 3.000 vojakov pod Preljubovim poveljstvom. Turki so jih s prevaro porazili, pobili nekaj ljudi in zaplenili konje in se umaknili h Kantakuzenu v [[Trakija|Trakijo]].<ref>Ćorović 2006, str. 208.</ref> V vojni med Dušanom in Kantakuzenom je igral pomembno vlogo vojvoda [[Momčil]], eden od številnih avanturistov, ki so vladali v [[Rodopi]]h in južni Makedoniji. Leta 1344 je Momčil z vojsko 5000 pešakov in 300 konjenikov pretopil z Dušanove na Kantakuzenovo stran in dobil naslov ''[[sebastokrator]]''. Ana Dalasena mu je obljubila naslov ''[[despot]]a'' in ga pridobila na svojo stran. Momčil je napadel svojega nekdanjega zaveznika in njegove turške zaveznike in bil poražen in prisiljen na beg v Periterion. Ker ga meščani niso spustili v mesto, je v spopadu s Turki pred mestom padel.<ref>Ostrogorski 1969, str. 482.</ref><ref>ISN 1999, str. 522-523.</ref> Dušan je do jeseni osvojil [[Berat]], Valono, Kanino, Kostur, Hrizopolj, Dramo in Ber. Soluna, za katerim je hrepenel celo življenje, mu ni uspelo osvojiti. Na začetku leta 1345 je oblegal Ser in ga septembra osvojil. Osvojil je tudi vsa bizantinska mesta vzhodno od Krizopolja, Halkidiko in [[Atos|Sveto goro]]. Konec leta 1345 se je v Seru proglasil za carja. Sledilo je njegovo kronanje na [[Velika noč|Veliko noč]], 16. aprila 1346.<ref>Ostrogorski 1969, str. 480-487.</ref> ==Cerkev== ===Ustanovitev Srbske nadškofije=== [[Slika:Savino Zakonopravilo - Ilovichki prepis, 1262.jpg|250px|thumb|Ilovški prepis ''[[Nomokanon Svetega Save|Nomokanona Svetega Save]]'' (1262)]] [[Slika:Žiča Monastery, overview. Near Kraljevo, Serbia.jpg|250px|thumb||[[Samostan Žiča]]]] Prvi dve leti obstoja Kraljevine Srbije je bila Srbska cerkev podrejena cerkvenim poglavarjem drugih držav. Pravoslavne škofije so bile z dekretom bizaninskega cesarja [[Bazilij II.|Bazilija II.]] podrejene Ohridski nadškofiji, ustanovljeni leta 1018. Na srbskem ozemlju so delovale Raška, Prizrenska in Lipljanska škofija. Rimskokatoliške škofije so bile pod jurisdikcijo Dubrovniške in Barske nadškofije. Izjema je bila Kotorska nadškofija, ki je bila podrejena nadškofiji v [[Bari]]ju. Sava je leta 1219 v Nikeji izposloval avtokefalnost Srbske cerkva. Nikejski cesar in patriarh sta bila v okoliščinah po padcu Konstantinopla leta 1204 naravna zaveznika Srbov. Jurisdikcija Srbske cerkve je zajemala celo ozemlje Kraljevine Srbije. Ohridski nadškof Homatijan je ustanovitev nadškofije ostro obsodil.<ref>Ćirković 1997, str. 201.</ref> Med vladanjem [[Štefan Nemanja|Štefana Nemanje]] so bile v Srbiji tri škofije (Raška, Prizrenska in Lipljanska), podrejene Ohridski nadškofiji. Sava je ustanovil sedem novih škofij s sedeži v cerkvi Svetega nadangela Mihaela na [[Prevlaka, Črna gora|Prevlaki]] (Zetska), cerkvi matere Božje v [[Ston]]u (Humska), cerkvi svetega Nikolaja v Banji pri [[Prizren]]u (Dabarska), cerkvi svetih apostolov Petra in Pavla pri [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] (Raška), cerkvi svetega Ahilija v [[Arilje|Arilju]] (Moraviška), cerkvi matere Božje Hvostanske pri [[Peć]]i (Hvostanska), cerkvi svetega Jurija (Jurijevi stebri) v Budimlju (Budimljanska), cerkvi svetega Nikolaja pri [[Kuršumlija|Kuršumliji]] (Topliška), cerkvi svete matere Božje v Prizrenu (Prizrenska) in cerkvi sveze matere Božje v [[Samostan Gračanica|Gračanici]] (Lipljanska).<ref name=ref59>Blagojević 1989, str. 73-74.</ref> Učene menihe je Sava pripeljal s [[Atos|Svete gore]], največ iz [[Hilandar]]ja. Duovščina se je šolala tudi v domačih samostanih, predvsem v [[Samostan Studenica|Studenici]]. Ko ja Sava kot nadškof prišel v Studenico, so bili tam nekateri menihi že posvečeni v duhovnike, diakone, poddiakone in pripravnike, najsposobnejši pa v protopope in škofe. Naloga protopopov je bila sklepanje zakonskih zvez pred cerkvijo. Nadškofi, protopopi in parohijski duhovniki so se ukvarjali tudi z misijonarstvom.<ref>Blagojević 1989, str. 75.</ref> ===Položaj katoliške Cerkve=== Ustanovitev avtokefalne Srbske cerkve je premaknila mejo med katoliki in pravoslavci proti zahodu. V Primorju je med [[Bojana|Bojano]] in [[Cetina|Cetino]] živelo razmeroma veliko katolikov, ki so bili pod jurisdikcijo Dubrovniške in Barske nadškofije. Nekanonska Barska nadškofija je bila ustanovljena konec 11. stoletja med vladanjem [[Konstantin Bodin|Konstantina Bodina]]. Sredi 12. stoletja je bila ukinjena, potem pa je [[Vukan Nemanjić]] pri papežu [[Papež Inocenc III.|Inocencu III.]] dosegel, da so jo leta 1199 ponovno ustanovili. Srbska država in Cerkev nista ovirali delovanja katoliških škofij. Prepovedali so jim samo misijonarsko dejavnost. Delovanje Humske in Zetske nadškofije je oteževalo veliko število katolikov, delovanje Dabarske škofije pa bosanski [[bogomili]]. Zetska škofija je obstala kljub pritiskom katolikov, medtem ko je bila Humska manj uspešna. Kasneje so njen sedež preselili iz Stona v cerkev Svetih apostolov pri Belem polju. Srbija je takrat izubila Zahumje in humskemu škofu ni mogla zagotoviti varnosti.<ref name=ref59/> Dobri odnosi med kraljem [[Štefan Uroš I.|Štefanom Urošem I.]] in Dubrovnikom so se začeli leta 1247 slabšati. Vzrok za poslabšanje so bili stari spori med Barsko in Dubrovniško nadškofijo. Barska nadškofija je bila nekaj časa brez poglavarja, kar je izkoristil dubrovniški nadškof in se pritožil papežu [[Papež Inocenc IV.|Inocencu IV.]], da se je barska stolnica obrnila od njega. Prebivalci Bara so zaradi tega javno protestirali, dubrovniška duhovščina pa je bila vztrajna, še zlasti zato, ker jim je papež odvzel Bosansko diecezo in jo priključil k nadškofiji Kaloča. Dubrovnik je motilo tudi to, da je bil za barskega nadškofa imenovan energični [[Giovanni Piano Carpini]], ki je malo pred tem vodil misijo, ki naj bi pokristjanila [[Mongoli|Mongole]]. Med Mongoli v [[Karakorum]]u je bil nekaj desetletij pred [[Marco Polo|Markom Polom]]. Papež je leta 1252 imenoval komisijo, ki bi morala v šest mesecih preveriti stanje na Balkanu. Dubrovniški knez se v tam času ni upal oditi na srbsko ozemlje, ker mu je kralj Uroš baje zagrozil, da mu bo odrl kožo. Knez je kralja proglasil za sovražnika katolikov, kar seveda ni bilo res, saj se je malo pred tem poročil s katoličanko Jeleno Anžujsko. Jelana je postala zaščitnica katolikov v Srbskem kraljestvu. Uroš je leta 1252 upustošil okolico Dubrovnika in se nazadnje zadovoljil z davkom, ki mu ga je izplačalo mesto. Dubrovnik je brez izgledov za uspeh in predvsem zaradi prevelikih stroškov leta 1255 odnehal.<ref>Blagojević 1989, str. 93-95.</ref> ===Nadarbine Nemanjićev=== [[Slika:Visoki Dečani, exterior view, Julian Nitzsche.jpg|250px|thumb|[[Visoki Dečani]]]] Sedež srbske nadškofije je bil samostan [[Samostan Žiča|Žiča]], nadarbina [[Štefan Prvokronani|Štefana Prvokronanega]]. Pomembno vlogo v gradnji samostana je imel tudi prvi srbski nadškof [[Sveti Sava|Sava]]. Glavna samostanske cerkev je zgrajena v raškem slogu. Posvečena je bila Kristusemu vnebovzetju. Gradnja se je začela okoli leta 1206. V Žiči so bili kronani prvi srbski kralji. Samostan je bil med napadom Tatarov leta 1291 zelo poškodovan, zato se je sedeć srbske cerkve preselil v Peć. Kralj [[Štefan Radoslav]] je dogradil preddverje samostana [[Samostan Studenica|Studenica]], Štefan Vladislav pa je zgradil samostan [[Samostan Mileševa|Mileševa]]. Gradnja slednjega je bila zaključena nejverjetneje leta 1220. Pri gradnji in poslikavi je morda sodeloval tudi Sava, ki je bil tam pokopan. Najpomembnejša nadarbina kralja Uroša je samostan [[Samostan Sopoćani|Sopoćani]]. Zgrajen je bil po letu 1258, ker je na freski v cerkvi upodobljena smrt Uroševe matere Ane Dandolo. Jelena Anžujska je med vladanjem svojega starejšega sina [[Štefan Dragutin|Dragutina]] zgradila samostan [[Samostan Gradac|Gradac]], kjer je bila tudi pokopana. Štefan Dragutin je na ostankih cerkve v [[Arilje|Arilju]], ki je bila od leta 1219 središče Moraviške škofije, zgradil samostan [[Samostan svetega Ahilija|sv. Ahilija]]. Poslikavanje cerkve je bilo končano leta 1296. Dragutinu se pripisuje tudi gradnja treh samostanov na [[Fruška gora|Fruški gori]]: Beneševa in Velike in Male Remete. Zlasti dejaven je bil kralj [[Štefan Milutin]], ki je zgradil in obnovil kar 40 cerkva in samostanov. Za svoj grob je z Dragutinovim soglasjem izbral samostan svetega Štefana v Banjski. Posebno pozornost je posvečal škofijskim središčem. Obnovil je cerkev matere Božje Leviške (središče Prizrenske škofije), [[Samostan Gračanica|Gračanico]] (središče Lipljanske škofije), cerkev [[Trojeručica|Triroke matere Božje]] (središče Skopske škofije) in druge. [[Štefan Dečanski]] je začel graditi [[Visoki Dečani|Visoke Dečane]], ki jih je leta 1335 dokončal njegov sin in naslednik [[Štefan Dušan]]. ===Srbski nadškofi=== {| class="wikitable" |- !style=background:#dfdead;| Slika !style=background:#ababab;| Ime !style=background:#efdead;| Obdobje !style=background:#dfdead;| Komentar |- | [[Slika:Sveti Sava Kraljeva Crkva.jpg|80px|]] || [[Sveti Sava]] || 1219—1233 || Sin Štefana Nemanje. Prvi srbski nadškof. Ustanovil je deset škofij, napisal ''[[Nomokanon Svetega Save|Nomokanon]]'' in dosegel priznanje avtokefalnosti srbske Cerkve. Umrl je leta 1236 v bolgarski prestolnici [[Veliko Trnovo]]. |- | [[Slika:Saint Arsenije I Sremac.jpeg|80px|]] || Arzenij I. Sremec || 1233—1263 ||Učenec Svetega Save. Zgradil cerkev Svetih apostolov v [[Rugovska soteska|Rugovski soteski]], ki je kasneje postala znana kot cerkev Krstusovega vnebovzetja. S položaja nadškofa se je umaknil zaradi paralize. |- | [[Slika:Loza Nemanjica Decani e 5.jpg|80px|]] || Sveti Sava II.|| 1263—1271 ||Sin Štefana Prvokronanega s posvetnim imenom Predislav. Do leta 1263 je bil humski škof. Preganjal je [[Bogomilstvo|bogomile]]. Pokopan je v cerkvi Svetih apostolov v Peći. |- | || Danilo I. || 1271 —1272 || Na položaju nadškofa je bil samo eno leto in bil iz neznanega vzroka odstavljen. |- | || Joanikij I. || 1272—1276 || Do leta 1272 je bil [[iguman]] samostana [[Samostan Studenica|Studenica]]. S položaja nadškofa se je umaknil iz protesta zaradi Dragutinove odstavitve kralja Uroša. Pokopan je skupaj z Urošem v samostanu [[Samostan Sopoćani|Sopoćani]]. |- | || Evstahij I. || 1279—1286 || Evstahij je bil je iguman samostana [[Hilandar]] in zetski škof. Pokopan je bil v Žiči in po uničenju samostana leta 1291 prenešen v Peć. |- | || | Jakob || 1286—1292 ||Med njegovim škofovanjem so samostan Žiča opustošili Bolgari, zato je bil sedež nadškofije preseljen v Peć. |- | || Sveti Evstahij II. || 1292—1309 || S širjenjem srbske države pod Štefanom Milutinom se je širilo tudi področje jurisdikcije srbske Cerkve. V tam času so bile ustanovljenje Gračaniška, Končanska, Limska, Mačvanska, Braničevska, Beograjska in Skopska škofija. |- | || Sveti Sava III.|| 1309—1316 || Nadškof vseh srbskih in primorskih držav. Med njegovim pontifikatom se je začela gradnja samostana Banjska. |- | || Nikodem I. Peški|| 1316—1321 || Pred prihodom na položaj nadškofa je bil iguman samostana Hilandar. V srbski jezik je je prevedel ''Jeruzalemski tipik'' Svetega Save Posvečenega. Kronal je Štefana Dečanskega in s tem določil stališče srbske Cerkve v državljanski vojni leta 1321. |- | [[Slika:DaniloII.jpg|80px|]] || Danilo II.|| 1324—1337 || Od leta 1307 do 1310 je bil iguman samostana Hilandar. Opravljal je tudi dolžnosti banjskega in humskega škofa. Štefana Milutina je nagovoril, naj dovoli Štefanu Dečanskemu vrnitev iz Bizantinskega cesarstva. Napisal je slavne ''Življenjepise srbskih kraljev in nadškofov'' (''Žitija kraljeva i arhiepiskopa srpskih''). Leta 1331 je v Svrčinu kronal Štefana Dušana in nadziral gradnjo Visokih Dečanov. Zgradil je samostan, posvečen Materi Božji Odigitriji. |- | [[Slika:Joanikije2.jpg|80px|]] || Sveti Joanikij II. || 1337—1346 || Poslikal cerkev v Peći in bil [[logotet]]. Leta 1346 je postal prvi srbski [[patriarh]]. |} ==Književnost== [[Štefan Prvokronani]] in [[Sveti Sava]] se štejeta za najbolj izobraženi osebi svojega časa. Srednjeveška srbska književnost je bila pod velikim vplivom bizantinske književnosti, zlasti njenega središča v [[Ohrid]]u, ki so ga ustanovili učenci [[Ciril in Metod|Cirila in Metoda]]. Najpomembnejša središča srbske kniževnosti v 13. stoletju so bili samostani Studenica, Žiča, Mileševa, Hilandar in Peć. V teh središčih sta bila normirana raški pravopis in pismenost in ustvarjena pomembna dela glavnih literarnih zvrsti tistega časa – življenjepis in služenje. K temu je veliko doprineslo tudi ustvarjanje kulta [[Nemanjići|Nemanjićev]].<ref>Blagojević 1989, str. 78-79.</ref> Za začetnika tega obdobja se šteje Sveti Sava, ki je sestavil ''[[Karejski tipik|Karejski]]'', ''[[Hilandarski tipik|Hilandarski]]'' in ''[[Studeniški tipik]]''. ''Karejski tipik'' je urejal [[Puščavnik|puščavniški]] način samostanskega življenja v Srbiji. Sava ga je obogatil s svojimi idejami, kot sta na primer združevanje menihov v manjše skupnosti in obvezno ocenjevanje samostanskega zbora ali je menih sposoben živeti puščavniški način življenja. ''Hilandarski tipik'' je bil napisan po zgledu na tipik samostana matere Božje Evergetide v Carigradu iz 11. stoletja in je na splošno urejal meniško življenje v srbskih samostanih. V njem je bil tudi kratek življenjepis [[Štefan Nemanja|Simeona Mirotočnega]]. Bolj obsežen življenjepis je vključil v ''Studeniški tipik''. Obsegal je tri poglavja tipika, kasneje pa je bil napisan kot samostojno delo. Razdeljen je bil na enajst poglavij. V njem je Sava poudarjal tuzemska dela svojega očeta, da bi utrdil položaj njegove dinastije, predvsem [[Štefan Prvokronani|Štefana Prvokronanega]], na škodo [[Vukan Nemanjić|Vukana]] in kulta dukljanskega kneza [[Ivan Vladimir|Ivana Vladimirja]]. ''Žitije Svetog Simeona'' (''Življenje svetega Simeona'') je napisal tudi Štefan Prvokronani med letoma 1208 in 1216. Tretji življenjepis je med vladanjem kralja Uroša v pirgu v hribih nad Hilandarjem napisal menih Domencijan. Slednji je zapisal tudi to, kako Srbi dojemajo legitimnost oblasti svojih vladarjev, zakone in sozvočje posvetne in cerkvene oblasti. Savi se pripisuje tudi ''[[Nomokanon Svetega Save|Nomokanon]]'', napisan okoli leta 1220. Na zborniku bizantinskih zakonov je delalo več avtorjev, izbor zakonov in obdelavo dela zbornika pa je opravil Sava. Vsak škof je ob posvetitvi v Žiči dobil tudi izvod ''Nomokanona''. Bizantinski ''Nomokanon'' ni ohranjen.<ref>''Sveti Sava, sabrana dela''.</ref> Kultu svetega Simeona se je pridružil kult Svetega Save. Kmalu po njegovi smrti in prenosu posmrtnih ostankov v Mileševo, je menih Domencijan sestavil ''Žitije Svetog Save'' (''Življenje Svetega Save''). O Domencijanovem življenju ni veliko podatkov. Nekaj malega je znanega iz vsebine njegovih del. Domencijan je menil, da se mu kot običajnemu menihu ne spodobi pisati o sebi. Rojen je bil okoli leta 1200. Meniško življenje je začel v Žiči in kasneje odšel na [[Atos|Sveto goro]]. Kot učenec Svetega Save ga je spremljal na njegovem potovanju na vzhod. Življenjepis je napisal po naročilu kraja Uroša. V '''Dunajskem rokopisu''' je podatek, da je bil življenjepis napisan leta 1243, v ''Leningrajskem rokopisu'' pa je omenjeno leta 1254. Domencijan je pisal v svoji celici v [[Karies, Atos|Kariesu]]. V življenjepisu, ki je najobširnejše srbsko srednjeveško delo, je poudarjena Savina ideja o Srbih kot drugem izbrane ljudstvu. Domencijan je leta 1264 po nalogu kralja Uroša napisal tudi ''Življenje svetega Simeona''. Delo ni povsem izvirno, ker je velik del prepisal iz življenjepisa, ki ga je napisal Štefan Prvokronani. Tretjino je prepisal iz lastnega Življenja Svetega Save, nekaj vrstic hvalnice pa iz hvalnice ruskemu knezu Vladimiru, ki jo je napisal metropolit Hilarij.<ref>''Domentijanova žitija''.</ref> Slaven Savin biograf je bil tudi Teodozij Hilandarec, ki je ustvarjal med vladanjem kraljev Štefana Milutina in Štefana Dečanskega. Tudi on se je trudil širiti Simeonov in Savin kult. ''Življenje Svetega Save'' je napisal po Domencijenovem zgedu. Njegovo delo ima tudi zgodovinopisno vrednost, ker je pisano bolj trezno in vsebuje manj svetopisemskih motivov kot Domencijanovo. Drugo pomembno Teodozijevo delo je ''Življenje svetega Petra Koriškega'', ki se šteje za umetniško najuspešnejše delo srbske srednjeveške književnosti. Nekateri literarni zgodovinarji imajo njegovo delo za [[roman]] in Teodozija za prvega srbskega romanopisca.<ref>''Antologija srpske književnosti''.</ref> Med pomembne pisce tistega obdobja spada tudi nadškof Danilo II. Napisal je kar šest živjenjepisov: kraljice Jelene, kralje Dragutina, kralja Milutina in nadškofo Arsena I., Jaonikija in Evstahija. Njegovi življenjepisi so vključeni v ''Žitija kraljeva i arhiepiskopa srpskih'' (''Življenja srbskih kraljev in nadškofov'') ali ''Carostavnik''. Zbornik so pisali najmanj štirje pisci in vsebuje biografije srbskih vladarjev od kralja [[Radoslav]]a do leta 1335 in nadškofov od Arsena do Jefrema. Obdobje od leta 1335 do 1375 je kasneje napisal in v zbornik vključil neznan pisec.<ref>''Životi kraljeva i arhiepiskopa srpskih''. str. 1-10.</ref> ==Rudarstvo== [[Slika:Brskovo pozicija tvrdjave 1.svg|250px|thumb|Lega Brskova]] Na ozemlju Srbskega kraljestva so rudarili že [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]]. Srbi so ob naselitvi na [[Balkan]] poznali samo tehike obdelave [[Železo|železa]]. Srbija je bila so sredine 13. stoletja agrarna država. V prvih letih vladanja kralje Uroša so se v Srbiji naselili nemški rudarji [[Sasi]]. Razlogi za njihovo naselitev niso znani. Naselili so se pred letom 1254, ker so takrat že omenjeni v eni od listin kralja Uroša, izdani Dubrovniški republiki. Po eni od teorij so se priselili pod pritiskom Mongolov, po drugi pa jih je zaradi obojestranskih interesov v Srbijo povabil kralj Uroš. Prvi Sasi so se naselili v Brskovu na [[Tara (reka)|Tari]] v okolici sedanjega [[Kolašin]]a, [[Črna gora]]. S seboj so prinesli tehnike obdelave barvnih kovin – [[Srebro|srebra]], [[Svinec|svinca]] in [[Baker|bakra]], ki jih Srbi niso poznali. Sasom je bila zagotovljena avtonomija, ki se je kazala v volitvah lastnega kneza, neodvisnosti sodišč in svobodi veroizpovedi. Knez je imel pravico do svojega [[kaplan]]a, pečata in dopisovanja z vladarji. Imel je tudi določene sodne obveznosti. Neodvisna saška sodišča je tvoril svet 12 meščanov, ki mu je predsedoval knez. Znak kneževega sodnega dostojanstva je bila srebrna palica. Prva rimskokatoliška dieceza v Srbiji je dokumentirana prav v Brskovem. Imela je svojo cerkev, posvečeno sveti Mariji in bila pod jurisdikcijo Kotorske katoliške škofije. V Brskovem so se od leta 1276 kovali srebrni dinarji, ki so bili imitacija beneških srebrnikov. [[Dante Alighieri|Danta Alighieri]] je v svoji ''[[Božanska komedija|Božanski komediji]]'' kralja Štefana Milutina zaradi ponarejanja denarja umestil v deveti krog pekla. Najpogostejši tujci v saških mestih so bili Dubrovčani in nekaj Kotoranov in Dubrovčanov.<ref>Đekić 2000, str. 141-154.</ref> ==Kralji== {|class="wikitable" |-- ! Slika ! Ime ! Vladanje ! Komentar |-- |[[Slika:Stefan the First-Crowned, Ljeviška.jpg|80px]] ||[[Štefan Prvokronani]] || 1196&ndash;1202<br>1204&ndash;1228 || Drugi sin Štefana Nemanje. Ko se je oče leta 1196 umaknil v samostan, je nasledil naslov ''veliki knez''. Vladanje se je začelo z borbo proti bratu Vukanu, ki ga je izgnal v [[Drugo bolgarsko cesarstvo|Bolgarijo]]. Bolgarski car [[Kalojan]] mu je v zameno za Moravsko banovino dal na razpolago vojsko [[Kumani|Kumanov]]. Kriza se je končala, ko je Sava s pogajanji dosegel spravo med bratoma. Štefanova oblast je postala nesporna. Leta 1217 je bil kronan za kralja, potem pa je Sveti Sava izposloval avtokefalnost srbske Cerkve in leta 1219 postal njen prvi nadškof. Srbija je obdržala popolno neodvisnost. |-- |[[Slika:Stefanradoslav.jpg|80px]] ||[[Štefan Radoslav]] || 1227–1233|| Sin Štefana Prvokronanega. Med očetovim vladanjem je vladal v Zahumju in imel status guvernerja Zete. Skupaj z očetom je bil soustanovitelj [[Samostan Žiča|samostana Žiča]]. Oče je zaradi slabega zdravja leta 1227 odstopil in se umaknil v samostan. Radoslava je kot srbski nadškof kronal stric Sveti Sava. Poroka z bizantinsko princeso Ano Dukaino Angelino se je izkazala za nepriljubljeno in spodkopala njegovo avtoriteto. Izgubil je zaupanje prebivalstva in moral po uporu leta 1233 odstopiti. Po izgubi prestola je pobegnil [[Dubrovnik]].<ref>Ćirković 2004, str. 38, 44, 46.</ref> |-- |[[Slika:Fresco of Stefan Vladislav, Mileševa, edited.jpg|80px]] || [[Štefan Vladislav I.]] || 1233–1243 || Sin Štefana Prvokronanega. Nasledil je brata Radoslava in vladal deset let, potem pa ga je strmoglavil mlajši brat Štefan Uroš I. Vladanje je nadaljeval v Zeti. V njegovi zakladnici je bila najdena prva znana srbska zastava.<ref>Ćirković 2004, str. 38, 46, 58.</ref> |-- |[[Slika:Loza Nemanjica Decani d 6.jpg|80px]] || [[Štefan Uroš I.]] || 1243–1276 || Sin Štefana Prvokronanega. Nasledil je brata Vladislava. Okrepil je trgovanje z Dubrovnikom in [[Kotor]]jem, s čimer se je začel gospodarski razcvet kraljestva. Leta 1353 je začel vojno z Dubrovnikom in leta 1254 sklenil mir. V 1260. letih je izbruhnila nova vojna z Dubrovnikom, ki je trajala do leta 1268. Uroš se je takoj po njej obrnil proti [[Ogrsko kraljestvo|Ogrski]] in osvojil Mačvo, potem pa bil ujet. Spravo med kraljema je zagotovila poroka Uroševega sina Štefana Dragutina s Katarino, hčerko [[Štefan V. Ogrski|Štefana V. Ogrskega]]. Uroša I. bi moral naslediti najstarejši sin Dragutin, oče pa je favoriziral mlajšega sina Štefana Milutina, zato ga je Dragutin leta 1276 odstavil.<ref>Ćirković 2004, str. 47-49, 55.</ref> |-- |[[Slika:Stefan Dragutin, Arilje.jpg|80px]] ||[[Štefan Dragutin]] || 1276&ndash;1282<br>1282&ndash;1316 || Sin Štefana Uroša I. Po bitki pri Gacku je s pomočjo ogrske vladarske hiše odstavil očeta. Leta 1282 je bil poškodovan in prepustil vrhovno oblast mlajšemu bratu Milutinu, vendar je še vedno vladal na ozemlju, ki je kasneje postalo [[Sremsko kraljestvo]] s prestolnico [[Beograd]]. Milutin je okrepil odnose z Bizantinskim cesarstvom in zavrnil predajo oblasti sinu Vladislavu II., kar je povzročilo delitev kraljestva. Dragutin je še naprej vladal na severni meji v zavezništvu z Ogrskim kraljestvom, v zadnjih letih vladanja pa se je ponovno združil s Srbijo, uradno kot njen vazal.<ref>Ćirković 2004, str. 48-52, 62.</ref> |-- |[[Slika:Milutinst.jpg|80px]] ||[[Štefan Uroš II Milutin|Štefan Milutin]] || 1282–1321 || Sin Štefana Uroša I. in naslednik kralja Dragutina. Po prihodu na prestol se je takoj obrnil proti Makedoniji, zasedel njen severni del s Skopjem, ki je postalo njegova prestolnica. Prodiranje je nadaljeval na ozemlje Bolgarije in osvojil severno Albanijo do Kavale. Kasneje je v Bolgariji osvojil Vidin, v Albaniji pa Drač. Po sklenitvi mirovnega sporazuma z Bizantinskim cesarstvom leta 1299 se je začela nasledstvena vojna z Dragutinom. Milutin se je na bizantinski strani udeležil bitke pri Galipoliju leta 1412, ki se je končala z njegovo zmago. Ko je Dragutin umrl, mu je prepustil večino svojega ozemlja in Beograd. Milutina je še istega leta poskušal odstaviti sin Štefan Uroš III., kar je imelo za posledico njegov izgon v Carigrad. Leta 1319 so vse Dragutinovo ozemlje, razen Braničeva, zasedli Ogri. <br><center><small>'''Opomba:''' Sirmija je postala neodvisna; na začetku so v njej vladali verjetno:</small> |-- |[[Slika:Konstantin Gracanica loza lik.jpg|80px]] ||[[Štefan Konstantin]] || 1321&ndash;1322 || Mlajši sin Štefana Uroša II. Leta 1322 ga je porazil starejši brat Štefan Uroš III. |-- |[[Slika:Stefan Decanski ktitor.jpg|80px]] ||[[Štefan Uroš III.|Štefan Dečanski]]<br> || 1322–1331 || Starejši brat Štefana Konstantina. |-- |[[Slika:Serbian Emperor Stefan Dušan, cropped.jpg|80px]] ||[[Štefan Dušan]]<br><small>''Silni''</small> || 1331&ndash;1355 || Sin Štefana Uroša III. Bil je zelo izkušen vojaški poveljnik, ki je pri dvajsetih porazil Bosno in Bolgarijo. Ker oče ni bil sposoben osvajalec, ga je odstavil. Zasedel je bizantinsko ozemlje na jug do Soluna in podvojil ozemlje svojega kraljestva. Leta 1346 se je kronal za carja (cesarja). Srbsko cesarstvo se je razcvetelo. Leta 1346 je uvedel novo ustavo, tako imenovani [[Dušanov zakonik]]. |} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} * Orbini, Mauro (1601). ''Il Regno de gli Slavi hoggi corrottamente detti Schiavoni''. Pesaro: Apresso Girolamo Concordia. * Orbin, Mavro (1968). ''Kraljevstvo Slovena''. Beograd: Srpska književna zadruga. * Skupina avtorjev. ''Istorija srpskog naroda 1''. Srpska književna zadruga, Beograd (1999), druga izdaja. * V. Ćorović. ''Istorija Srba''. Dom i škola, Beograd (2006). * Ostrogorski, Georgije (1969). ''Istorija Vizantije''. Beograd: Prosveta. * Ostrogorski, Georgije (1970). ''Vizantija i Sloveni''. Beograd: Prosveta. * S. Ćirković. ''Pravoslavna crkva u srpskoj državi, rabotnici, vojnici, duhovnici''. Beograd (1997). str. 197–213. * S. Stanojević. ''Kralj Dragutin''. Godišnjica NČ '''45''', (1936). str. 2–19. * D. Lazarević. ''Teritorija kralja Dragutina''. Glasnik, Međuopštinski istorijski arhiv Valjeva (1990) * Bojan Miljković. ''Sava, Stefan Radoslav i Dimitrije Homatin''. Zbornik radova Vizantološkog instituta LII (2015), str. 259-275. * Vlada Stanković. ''Stefan Nemanjić i njegov brat Sava u spisima Dimitrija Homatijana''. Vizantijski svet na Balkanu, Filozofski fakultet univerziteta u Beogradu (2012), str. 111-118. * Đ. Đekić. ''Pravni položaj Sasa u Nemanjićkoj državi u 13. veku''. Srpske organske studije sv.1, Beograd (2000). str. 141-154. * Danilo Drugi, Mak Danijel, Gordon; Petrović, Damnjan, uredniki. ''Životi kraljeva i arhiepiskopa srpskih''. Službe. Beograd (1988). * ''Žitije Svetog Simeona, Stefan Nemanjić. Sabrani spisi Stefana Prvovenčanog''. Prosveta SKZ, Beograd (1988). * ''Hilandarska povelja''. Stefan Nemanjić, Sabrani spisi Stefana Prvovenčanog. Prosveta SKZ, Beograd (1988). * R. Radić, D. Korać. ''Iz Karakoruma u Bar — Srbija u delu anonimnog geografa XIII veka''. Zbornik radova Vizantološkog instituta '''37''' (1998). * Blagojević, Miloš (1983). ''Pregled istorijske geografije srednjovekovne Srbije''. Zbornik Istorijskog muzeja Srbije. '''20''': 45—126. * Blagojević, Miloš (1989). ''Srbija u doba Nemanjića: Od kneževine do carstva 1168—1371''. Beograd: Vajat. * Blagojević, Miloš (1997). ''Državna uprava u srpskim srednjovekovnim zemljama''. Beograd: Službeni list SRJ. * Blagojević, Miloš (2004). ''Nemanjići i Lazarevići i srpska srednjovekovna državnost''. Beograd: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva. * Blagojević, Miloš (2006). ''Posedi manastira Hilandara na Kosovu i Metohiji (XII-XV vek)''. Beograd: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva. * Blagojević, Miloš (2011). ''Srpska državnost u srednjem veku''. Beograd: Srpska književna zadruga. * Blagojević, Miloš; Medaković, Dejan (2000). ''Istorija srpske državnosti''. 1. Novi Sad: Ogranak SANU. * D. Lj. Kašić. ''Pogled u prošlost srpske crkve''. Sveti arhijerejski sinod Srpske pravoslavne crkve, Beograd (1984) * Mrgić, Jelena (2002). ''Donji Kraji: Krajina srednjovekovne Bosne''. Beograd: Filozofski fakultet. * Mrgić, Jelena (2008). ''Severna Bosna: 13-16. vek''. Beograd: Istorijski institut. * Mišić, Siniša (2014). ''Istorijska geografija srpskih zemalja od 6. do polovine 16. veka''. Beograd: Magelan Pres. * Siniša Mišić, Radivoj Radić. ''Srbija 1217. nastanak kraljevine''. Evoluta (2017). * Ćirković, Sima (1970). ''Zeta u državi Nemanjića''. Istorija Crne Gore (PDF). knj. 2, sv. 1. Titograd: Redakcija za istoriju Crne Gore. str. 3—93. * Ćirković, Sima (1995). ''Srbi u srednjem veku''. Beograd: Idea. * Ćirković, Sima (2004). ''Srbi među evropskim narodima''. Beograd: Equilibrium. * Ćirković, Sima; Mihaljčić, Rade, ur. (1999). ''Leksikon srpskog srednjeg veka''. Beograd: Knowledge. * Ćorović, Vladimir (1933). ''Istorija Jugoslavije''. Beograd: Narodno delo. * Ćorović, Vladimir (1940). ''Historija Bosne''. Beograd: Srpska kraljevska akademija. * McDaniel, Gordon L. (1984). ''On Hungarian-Serbian Relations in the Thirteenth Century: John Angelos and Queen Jelena'' (PDF). Ungarn-Jahrbuch. '''12''' (1982—1983): München, 1984: 43—50. * Blagojević, Miloš (2011). ''Nemanjići i državnost Duklje-Zete-Crne Gore'' (PDF). Zbornik Matice srpske za istoriju. '''83''': 7—24. * Božić, Ivan (1950). ''O položaju Zete u državi Nemanjića''. Istoriski glasnik. '''3''' (1-2):97—122. * Bubalo, Đorđe (2011). ''Titule Vukana Nemanjića i tradicija Dukljanskog kraljevstva''. Đurđevi stupovi i Budimljanska eparhija: Zbornik radova. Berane: Episkopija budimljansko-nikšićka. str. 79—93. * Kovačević, Jovan (1955). ''Tradicija o Dukljanskom kraljevstvu kod Nemanjića''. Istoriski časopis. '''5''':291—294. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Srbije]] [[Kategorija:Bivše države v Evropi]] duu5jn2y733rx8f1779djncem5i2ucu 0 475192 6685363 6649912 2026-06-05T01:33:22Z Mlakopet 198850 minister za kmetijstvo 6685363 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politik|birth_date|party=[[Nova Slovenija]]|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|birth_date=|party_election=[[Nova Slovenija]]|term_end3=|term_start3=|order2=[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije]]|footnotes=|signature=|religion=|education=|profession=|children=|spouse=|constituency=|name=Janez Cigler Kralj|death_place=|death_date=|birth_place=|successor2=[[Luka Mesec]]|predecessor2=[[Ksenija Klampfer]]|term_end2=1. junij 2022|term_start2=13. marec 2020|successor=|predecessor=|term_end=|term_start=|order=|image=<!--WD-->|otherparty=|successor3=|termstart1=4. junij 2026|predecessor1=[[Mateja Čalušić]]|premier2=[[Janez Janša]]|premier1=[[Janez Janša]]|order1=<nowiki>[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Minister za kmetijstvo Republike Slovenije</nowiki>}} '''Janez Cigler Kralj''' (rojen '''Janez Cigler'''<ref>{{Navedi splet|title=Minister priznal: Prijatelji mi pravijo, da sem copata|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/minister-priznal-prijatelji-mi-pravijo-da-sem-copata/|website=slovenskenovice.si|accessdate=2022-11-17|language=sl}}</ref>), [[Seznam slovenskih politologov|slovenski politolog]] in [[Seznam slovenskih politikov|politik]], * [[28. december]] [[1978]]. Je trenutni minister za kmetijstvo Republike Slovenije in nekdanji [[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]]<ref>{{Navedi splet|title=Nova vlada zamenjala vodstvo policije in vojske, Kangler sekretar na notranjem ministrstvu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nova-vlada-zamenjala-vodstvo-policije-in-vojske-kangler-sekretar-na-notranjem-ministrstvu/517143|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-14|language=sl}}</ref> Bil je tudi vodja poslanske skupine NSi. S podporo [[Nova Slovenija|Nove Slovenije]] je kandidiral na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]]. Dobil je 4,35 % glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Janez Cigler Kralj bo NSi-jev kandidat za predsednika republike|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/janez-cigler-kralj-bo-nsi-jev-kandidat-za-predsednika-republike/639492|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-06|language=sl}}</ref> == Mladost in izobraževanje == Obiskoval je Osnovno šolo Koroški jeklarji Ravne na Koroškem. Nadalje se je vpisal na Gimnazijo Ravne na Koroškem, kjer je leta 1997 maturiral. Leta 2009 je diplomiral na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] v Ljubljani, smer [[Politične znanosti|politologija]] - analiza politik in javna uprava. <ref>{{Navedi revijo|last=Cigler Kralj|first=Janez|title=Sprememba funkcij slovenskega parlamenta po vstopu v EU : (obravnava zadev EU v mandatu 2004-2008)|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=18399}}</ref> == Poklicna pot == Leta 2006 se je kot tiskovni predstavnik [[Nova Slovenija|Nove Slovenije]] zaposlil v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-delo-druzino-socialne-zadeve-in-enake-moznosti/o-ministrstvu/janez-cigler-kralj-minister-za-delo-druzino-socialne-zadeve-in-enake-moznosti/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-03-14|language=sl}}</ref> Čez dve leti se je zaposlil v podjetju Infonet media, d. d., leta 2010 pa kot višji svetovalec za odnose z javnostmi na Javnem skladu Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Od leta 2012 do 2020 je opravljal funkcijo strokovnega sodelavca - podsekretar - poslanske skupine NSi, od leta 2015 pa tudi funkcijo predsednika Združenja delavcev stranke. Leta 2019 je bil imenovan v predsedstvo [[The European Union of Christian Democratic Workers|EUCDW]], sodeluje pa tudi v organizaciji EZA (Das Europäische Zentrum für Arbeitnehmerfragen).<ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za ministra za delo Janez Cigler Kralj uspešno prestal zaslišanje pred odborom DZ|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/kandidat-za-ministra-za-delo-janez-cigler-kralj-uspesno-prestal-zaslisanje-pred-odborom-dz-763375|website=Revija Reporter|accessdate=2020-03-14}}</ref> === Minister === 13. marca 2020 je bil v kvoti Nove Slovenije imenovan za ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v [[14. vlada Republike Slovenije|14. vladi Republike Slovenije]], pod vodstvom [[Janez Janša|Janeza Janše]].<ref>{{Navedi splet|title=Večer - (FOTO) Prisegli novi ministri Janševe vlade, kmalu se bodo sestali na prvi seji|url=https://www.vecer.com/spremljamo-v-zivo-drzavni-zbor-na-izredni-seji-o-vladni-ekipi-tretje-janseve-vlade-10141419|website=www.vecer.com|date=2020-03-13|accessdate=2020-03-14|language=sl-si|archive-date=2020-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20200704023241/https://www.vecer.com/spremljamo-v-zivo-drzavni-zbor-na-izredni-seji-o-vladni-ekipi-tretje-janseve-vlade-10141419|url-status=dead}}</ref> 19. marca zjutraj je bila po 17 urah razprave v DZ RS na glasovanju zavrnjena nezaupnica na predlog Levice, SAB, SD in LMŠ. 38 poslancev je glasovalo za nezaupnico, 44 proti; odsotnih je bilo 7 poslancev.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/cigler-kralj-uspesno-prestal-interpelacijo-548256|title=Minister Cigler Kralj uspešno prestal interpelacijo|date=19.3.2021|accessdate=19.3.2021|website=SiolNET}}</ref> Predlogu interpelacije je med drugim botrovala dodelitev finančnih sredstev v višini 130.000 evrov [[Zavod Iskreni|Zavodu Iskreni]] (med skupaj 17 prejemniki sredstev) na razpisu na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za pomoč najbolj ranljivim skupinam prebivalcev zaradi epidemije COVID-19 in zmanjševanju njenih posledic. Cigler Kralj je bil določen čas tudi vpisan v seznam ustanoviteljev omenjenega zavoda, a je še pred začetkom ministrovanja iz ustanoviteljstva izstopil. Tudi Komisija za preprečevanje korupcije je kasneje potrdila, da Cigler Kralj ni kršil pravil integritete in korupcije.<ref>{{Navedi splet|title=Cigler Kralj o 130.000 evrih za Zavod Iskreni: Zaupam komisiji, da je delo opravila strokovno|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cigler-kralj-o-130-000-evrih-za-zavod-iskreni-zaupam-komisiji-da-je-delo-opravila-strokovno/549390|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-23|language=sl}}</ref> Podpisnice so poleg tega Cigler Kralju očitale tudi slabo obvladovanje epidemije v DSO. Cigler Kralj je sicer pisno in v razpravi vse očitke argumentirano zavrnil. === Poslanec === 24. aprila 2022 je bil na volitvah v Državni zbor izvoljen za poslanca. Od 2. junija 2022 je vodja poslanske skupine Nove Slovenije – krščanskih demokratov. === Kandidatura za predsednika === Kandidiral je na predsedniških volitvah 2022, s podpisi poslancev N.Si. Na volitvah je zasedel 6. mesto, prejel je 38.113 oz. 4,37 % glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-10-24|language=sl|archive-date=2022-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20221026204642/https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> Kot državnika, ki ga ima za vzor, je navedel [[Robert Schumann (politik)|Roberta Schumanna]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidati na Radiu Prvi o vlogi predsednika in številnih krizah, ki pretresajo Evropo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-2022/soocenja/predsedniski-kandidati-na-radiu-prvi-o-vlogi-predsednika-in-stevilnih-krizah-ki-pretresajo-evropo/642668|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-19|language=sl}}</ref> == Glej tudi == * [[Poslanska skupina Nove Slovenije|Poslanska skupina NSi]] == Sklici == {{sklici}} {{14. Vlada Republike Slovenije}} {{Kandidati predsedniških volitev v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Cigler Kralj, Janez}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Ministri za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Nove Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski skavti]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] 9mih0xs7qyieu8y5ssrb9ai34t1yapm 6685364 6685363 2026-06-05T01:33:47Z Mlakopet 198850 6685364 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politik|birth_date|party=[[Nova Slovenija]]|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|birth_date=|party_election=[[Nova Slovenija]]|term_end3=|term_start3=|order2=[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije]]|footnotes=|signature=|religion=|education=|profession=|children=|spouse=|constituency=|name=Janez Cigler Kralj|death_place=|death_date=|birth_place=|successor2=[[Luka Mesec]]|predecessor2=[[Ksenija Klampfer]]|term_end2=1. junij 2022|term_start2=13. marec 2020|successor=|predecessor=|term_end=|term_start=|order=|image=<!--WD-->|otherparty=|successor3=|termstart1=4. junij 2026|predecessor1=[[Mateja Čalušić]]|premier2=[[Janez Janša]]|premier1=[[Janez Janša]]|order1=[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Minister za kmetijstvo Republike Slovenije]]}} '''Janez Cigler Kralj''' (rojen '''Janez Cigler'''<ref>{{Navedi splet|title=Minister priznal: Prijatelji mi pravijo, da sem copata|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/minister-priznal-prijatelji-mi-pravijo-da-sem-copata/|website=slovenskenovice.si|accessdate=2022-11-17|language=sl}}</ref>), [[Seznam slovenskih politologov|slovenski politolog]] in [[Seznam slovenskih politikov|politik]], * [[28. december]] [[1978]]. Je trenutni minister za kmetijstvo Republike Slovenije in nekdanji [[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]]<ref>{{Navedi splet|title=Nova vlada zamenjala vodstvo policije in vojske, Kangler sekretar na notranjem ministrstvu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nova-vlada-zamenjala-vodstvo-policije-in-vojske-kangler-sekretar-na-notranjem-ministrstvu/517143|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-14|language=sl}}</ref> Bil je tudi vodja poslanske skupine NSi. S podporo [[Nova Slovenija|Nove Slovenije]] je kandidiral na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]]. Dobil je 4,35 % glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Janez Cigler Kralj bo NSi-jev kandidat za predsednika republike|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/janez-cigler-kralj-bo-nsi-jev-kandidat-za-predsednika-republike/639492|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-06|language=sl}}</ref> == Mladost in izobraževanje == Obiskoval je Osnovno šolo Koroški jeklarji Ravne na Koroškem. Nadalje se je vpisal na Gimnazijo Ravne na Koroškem, kjer je leta 1997 maturiral. Leta 2009 je diplomiral na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] v Ljubljani, smer [[Politične znanosti|politologija]] - analiza politik in javna uprava. <ref>{{Navedi revijo|last=Cigler Kralj|first=Janez|title=Sprememba funkcij slovenskega parlamenta po vstopu v EU : (obravnava zadev EU v mandatu 2004-2008)|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=18399}}</ref> == Poklicna pot == Leta 2006 se je kot tiskovni predstavnik [[Nova Slovenija|Nove Slovenije]] zaposlil v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-delo-druzino-socialne-zadeve-in-enake-moznosti/o-ministrstvu/janez-cigler-kralj-minister-za-delo-druzino-socialne-zadeve-in-enake-moznosti/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-03-14|language=sl}}</ref> Čez dve leti se je zaposlil v podjetju Infonet media, d. d., leta 2010 pa kot višji svetovalec za odnose z javnostmi na Javnem skladu Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Od leta 2012 do 2020 je opravljal funkcijo strokovnega sodelavca - podsekretar - poslanske skupine NSi, od leta 2015 pa tudi funkcijo predsednika Združenja delavcev stranke. Leta 2019 je bil imenovan v predsedstvo [[The European Union of Christian Democratic Workers|EUCDW]], sodeluje pa tudi v organizaciji EZA (Das Europäische Zentrum für Arbeitnehmerfragen).<ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za ministra za delo Janez Cigler Kralj uspešno prestal zaslišanje pred odborom DZ|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/kandidat-za-ministra-za-delo-janez-cigler-kralj-uspesno-prestal-zaslisanje-pred-odborom-dz-763375|website=Revija Reporter|accessdate=2020-03-14}}</ref> === Minister === 13. marca 2020 je bil v kvoti Nove Slovenije imenovan za ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v [[14. vlada Republike Slovenije|14. vladi Republike Slovenije]], pod vodstvom [[Janez Janša|Janeza Janše]].<ref>{{Navedi splet|title=Večer - (FOTO) Prisegli novi ministri Janševe vlade, kmalu se bodo sestali na prvi seji|url=https://www.vecer.com/spremljamo-v-zivo-drzavni-zbor-na-izredni-seji-o-vladni-ekipi-tretje-janseve-vlade-10141419|website=www.vecer.com|date=2020-03-13|accessdate=2020-03-14|language=sl-si|archive-date=2020-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20200704023241/https://www.vecer.com/spremljamo-v-zivo-drzavni-zbor-na-izredni-seji-o-vladni-ekipi-tretje-janseve-vlade-10141419|url-status=dead}}</ref> 19. marca zjutraj je bila po 17 urah razprave v DZ RS na glasovanju zavrnjena nezaupnica na predlog Levice, SAB, SD in LMŠ. 38 poslancev je glasovalo za nezaupnico, 44 proti; odsotnih je bilo 7 poslancev.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/cigler-kralj-uspesno-prestal-interpelacijo-548256|title=Minister Cigler Kralj uspešno prestal interpelacijo|date=19.3.2021|accessdate=19.3.2021|website=SiolNET}}</ref> Predlogu interpelacije je med drugim botrovala dodelitev finančnih sredstev v višini 130.000 evrov [[Zavod Iskreni|Zavodu Iskreni]] (med skupaj 17 prejemniki sredstev) na razpisu na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za pomoč najbolj ranljivim skupinam prebivalcev zaradi epidemije COVID-19 in zmanjševanju njenih posledic. Cigler Kralj je bil določen čas tudi vpisan v seznam ustanoviteljev omenjenega zavoda, a je še pred začetkom ministrovanja iz ustanoviteljstva izstopil. Tudi Komisija za preprečevanje korupcije je kasneje potrdila, da Cigler Kralj ni kršil pravil integritete in korupcije.<ref>{{Navedi splet|title=Cigler Kralj o 130.000 evrih za Zavod Iskreni: Zaupam komisiji, da je delo opravila strokovno|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cigler-kralj-o-130-000-evrih-za-zavod-iskreni-zaupam-komisiji-da-je-delo-opravila-strokovno/549390|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-23|language=sl}}</ref> Podpisnice so poleg tega Cigler Kralju očitale tudi slabo obvladovanje epidemije v DSO. Cigler Kralj je sicer pisno in v razpravi vse očitke argumentirano zavrnil. === Poslanec === 24. aprila 2022 je bil na volitvah v Državni zbor izvoljen za poslanca. Od 2. junija 2022 je vodja poslanske skupine Nove Slovenije – krščanskih demokratov. === Kandidatura za predsednika === Kandidiral je na predsedniških volitvah 2022, s podpisi poslancev N.Si. Na volitvah je zasedel 6. mesto, prejel je 38.113 oz. 4,37 % glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-10-24|language=sl|archive-date=2022-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20221026204642/https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> Kot državnika, ki ga ima za vzor, je navedel [[Robert Schumann (politik)|Roberta Schumanna]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidati na Radiu Prvi o vlogi predsednika in številnih krizah, ki pretresajo Evropo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-2022/soocenja/predsedniski-kandidati-na-radiu-prvi-o-vlogi-predsednika-in-stevilnih-krizah-ki-pretresajo-evropo/642668|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-19|language=sl}}</ref> == Glej tudi == * [[Poslanska skupina Nove Slovenije|Poslanska skupina NSi]] == Sklici == {{sklici}} {{14. Vlada Republike Slovenije}} {{Kandidati predsedniških volitev v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Cigler Kralj, Janez}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Ministri za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Nove Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski skavti]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] 8mqy9ut95opsf9b76383u5ez53ulzvc 0 477567 6685124 6683285 2026-06-04T14:56:55Z Gledalec 242658 pp 6685124 wikitext text/x-wiki [[Slika:9-11 LEAD HIJACKER COLLAGE remastered.png|sličica|Vodilni ugrabitelji 11. septembra 2001. Od leve proti desni: [[Mohamed Atta]] (kateri je pilotiral letalo [[Let 11 American Airlines|American 11]]), [[Marwan al-Shehhi]] (kateri je pilotiral letalo [[Let 175 United Airlines|United 175]]), [[Hani Hanjour]] (kateri je pilotiral letalo [[Let 77 American Airlines|American 77]]) in [[Ziad Jarrah]] (kateri je pilotiral letalo [[Let 93 United Airlines|United 93]]).]] Ugrabiteljev [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|11. septembra 2001]] je bilo 19 moških, ki so bili člani teroristične skupine [[Al Kaida|Al Kaide]]. Petnajst jih je bilo iz [[Saudova Arabija|Savdske Arabije]], dva iz [[Združeni arabski emirati|Združenih arabskih emiratov]], eden iz [[Libanon|Libanona]] in eden iz [[Egipt|Egipta]]. Ugrabitelji so bili organizirani v štiri ekipe, od katerih je vsaka imela vodilnega pilota, usposobljenega za pilotiranje letala, s tremi ali štirimi "mišičnimi ugrabitelji", ki so bili usposobljeni za pomoč pri nadzarovanju pilotov, potnikov in posadke. Prva ugrabitelja, ki sta prispela v [[Združene države Amerike|ZDA]], sta bila [[Khalid al-Mihdhar]] in [[Nawaf al-Hazmi]], januarja 2000, v [[San Diego|San Diegou]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]]. Sledili so trije piloti, [[Mohamed Atta]], [[Marwan al-Shehhi]] in [[Ziad Jarrah]] sredi leta 2000, na [[Florida|Južni Floridi]], kjer so opravili usposabljanje za letenje. Četrti pilot [[Hani Hanjour]] je v [[San Diego]] prispel decembra 2000. Ostali "mišični ugrabitelji" so prispeli v začetku in sredi leta 2001. == Ugrabitelji == {| class="wikitable" |+ !Letalo !Ugrabitelji !Starost !Državljanstvo |- | rowspan="5" |[[Let 11 American Airlines]] Tarča: Severni stolp WTC-ja |[[Mohamed Atta]] |33 |Egipt |- |[[Abdulaziz al-Omari]] |22 |Savdska Arabija |- |[[Wail al-Shehri]] |28 |Savdska Arabija |- |[[Waleed al-Shehri]] |22 |Savdska Arabija |- |[[Satam al-Suqami]] |25 |Savdska Arabija |- | rowspan="5" |[[Let 175 United Airlines]] Tarča: Južni stolp WTC-ja |[[Marwan al-Shehhi]] |23 |Združeni državni emirati |- |[[Fayez Banihammad]] |24 |Združeni državni emirati |- |[[Mohand al-Shehri]] |22 |Savdska Arabija |- |[[Hamza al-Ghamdi]] |20 |Savdska Arabija |- |[[Ahmed al-Ghamdi]] |22 |Savdska Arabija |- | rowspan="5" |[[Let 77 American Airlines]] Tarča: Pentagon |[[Hani Hanjour]] |29 |Savdska Arabija |- |[[Khalid al-Mihdhar]] |26 |Savdska Arabija |- |[[Majed Moqued]] |24 |Savdska Arabija |- |[[Nawaf al-Hazmi]] |25 |Savdska Arabija |- |[[Salem al-Hazmi]] |20 |Savdska Arabija |- | rowspan="4" |[[Let 93 United Airlines]] Tarča: Neznana, najvrjetneje Kongres Združenih držav Amerike |[[Ziad Jarrah]] |26 |Libanon |- |[[Saeed al-Ghamdi]] |21 |Savdska Arabija |- |[[Ahmed al-Nami]] |24 |Savdska Arabija |- |[[Ahmed al-Haznawi]] |20 |Savdska Arabija |} == Ugrabitev letal == === Let 11 American Airlines: Severni stolp WTC-ja === Ugrabitelji: [[Mohamed Atta]], [[Abdulaziz al-Omari]], [[Wail al-Shehri]], [[Waleed al-Shehri]] in [[Satam al-Suqami]]. Dve stevardesi sta med ugrabitvijo poklicali rezervacijsko pisarno družbe American Airlines. Betty Ong je poročala, da je "pet ugrabiteljev prišlo iz sedežev prvega razreda: 2A, 2B, 9A, 9C in 9B." Stevardesa Amy Sweeney je poklicala vodjo letalskih storitev na letališču Logan v Bostonu in opisala ugrabitelje. Osebju je dala številke sedežev, ti pa so odvzeli podatke o vozovnicah in kreditnih karticah ugrabiteljev ter tako identificirali Mohameda Atto. Glas Mohameda Atta se je slišal nad sistemom nadzora zračnega prometa, ki je predvajal sporočila, ki so bila namenjena potnikom: "Imamo nekaj letal, bodite tiho pa bo vse v redu, vrnili se bomo na letališče". "Nihče naj se ne premika, vse bo v redu. Če se boste premaknili boste ogrozili sebe in letalo. Samo tiho bodite". "Nihče naj se ne premika prosim, vračamo se na letališče. Ne poskušajte narediti kakšne neumne poteze." === Let 175 United Airlines: Južni stolp WTC-ja === Ugrabitelji: [[Marwan al-Shehhi]], [[Fayez Banihammad]], [[Mohand al-Shehri]], [[Hamza al-Ghamdi]] in [[Ahmed al-Ghamdi]]. Stevardesa je poklicala vodjo družbe United Airlines in izjavila, da je bila posadka umorjena, letalo pa ugrabljeno. === Let 77 American Airlines: Pentagon === Ugrabitelji: [[Hani Hanjour]], [[Khalid al-Mihdhar]], [[Majed Moqued]], [[Nawaf al-Hazmi]] in [[Salem al-Hazmi]]. Dva ugrabitelja, Hani Hanjour in Majed Moqed, so uradniki na letališču identificirali, da sta kupila enotne prvorazredne vozovnice za American 77 pri podjetju Advance Travel Service v Totowa v New Jerseyju z denarjem 1.842,25 USD. Renee May, stevardesa na letalu 77, je z mobilnim telefonom poklicala svojo mamo v [[Las Vegas]]. Povedala je, da je letalo ugrabilo šest posameznikov, ki so jih preženili v zadnji del letala. Za razliko od drugih letal, ni bilo poročanja o vbodu nožev ali grožnjah z bombo. Glede na poročilo Komisije 11. septembra je mogoče, da piloti niso bil takoj zabodeni do smrti in so bili prvi poslani v zadnji del letala. Potnica Barbara Olson je poklicala svojega moža Theodoreja Olsona, generalnega odvetnika Združenih držav Amerike, in povedala, da je bilo ugrabljeno letalo. Dva od ugrabiteljev sta bila na seznamu FBI-ja za terorizem: Khalid al-Mihdhar in Nawaf al-Hazmi. === Let 93 United Airlines === Ugrabitelji: [[Ziad Jarrah]], [[Saeed al-Ghamdi]], [[Ahmed al-Nami]] in [[Ahmed al-Haznawi]]. Potnik Jeremy Glick je izjavil, da so bili ugrabitelji arabskega videza, nosili so rdeče naglavne trakove in nože. Govorjena sporočila (Ziad Jarrah), namenjena potnikom, so bila predvajana prek sistema za nadzor zračnega prometa, verjetno po pomoti: "Halo, gospe in gospodje, tu kapitan. Prosim sedite. Še naprej sedite. Na krovu imamo bombo. Torej sedite." "Želim, da vsi ostanete na sedežih. Na krovu je bomba, vrnili se bomo na letališče z zahtevami. Prosim, bodite mirni". == Možni primeri napačne indentitete == Kmalu po napadih in preden je FBI objavil slike vseh ugrabiteljev, je več poročil trdilo, da so bili nekateri moški, imenovani kot ugrabitelji 11. septembra, še živi in so jim ukradli identiteto. Izvedene preiskave so te teorije postopoma ovrgle, vse do dokončne potrditve 19 imen s strani preiskovalne komisije za napade 11. septembra 2001. == Glej tudi == * [[Žrtve napadov 11. septembra 2001|Žrtve 11. septembra 2001]] == Viri == 1.https://edition.cnn.com/2013/07/27/us/september-11th-hijackers-fast-facts/index.html 2.https://www.history.com/topics/21st-century/9-11-attacks 3.https://www.cia.gov/news-information/speeches-testimony/2002/DCI_18_June_testimony_new.pdf 4.https://www.emerald.com/insight/content/doi/10.1016/S0161-7230(06)23001-3/full/html 5.https://www.washingtonpost.com/gdpr-consent/?next_url=https%3a%2f%2fwww.washingtonpost.com%2fnews%2fw 6.https://govinfo.library.unt.edu/911/staff_statements/911_TerrTrav_Ch2.pdf 7.https://www.9-11commission.gov/report/911Report.pdf 8.https://www.nytimes.com/topic/subject/911-hijackers [[Kategorija:Teroristični napadi 11. septembra 2001]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001|*]] pgtnmtlf5zh5z6do6bbvf6jh7y6hvxf 6685135 6685124 2026-06-04T15:12:03Z Gledalec 242658 dodani zvočni posnetki 6685135 wikitext text/x-wiki [[Slika:9-11 LEAD HIJACKER COLLAGE remastered.png|sličica|Vodilni ugrabitelji 11. septembra 2001. Od leve proti desni: [[Mohamed Atta]] (kateri je pilotiral letalo [[Let 11 American Airlines|American 11]]), [[Marwan al-Shehhi]] (kateri je pilotiral letalo [[Let 175 United Airlines|United 175]]), [[Hani Hanjour]] (kateri je pilotiral letalo [[Let 77 American Airlines|American 77]]) in [[Ziad Jarrah]] (kateri je pilotiral letalo [[Let 93 United Airlines|United 93]]).]] Ugrabiteljev [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|11. septembra 2001]] je bilo 19 moških, ki so bili člani teroristične skupine [[Al Kaida|Al Kaide]]. Petnajst jih je bilo iz [[Saudova Arabija|Savdske Arabije]], dva iz [[Združeni arabski emirati|Združenih arabskih emiratov]], eden iz [[Libanon|Libanona]] in eden iz [[Egipt|Egipta]]. Ugrabitelji so bili organizirani v štiri ekipe, od katerih je vsaka imela vodilnega pilota, usposobljenega za pilotiranje letala, s tremi ali štirimi "mišičnimi ugrabitelji", ki so bili usposobljeni za pomoč pri nadzarovanju pilotov, potnikov in posadke. Prva ugrabitelja, ki sta prispela v [[Združene države Amerike|ZDA]], sta bila [[Khalid al-Mihdhar]] in [[Nawaf al-Hazmi]], januarja 2000, v [[San Diego|San Diegou]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]]. Sledili so trije piloti, [[Mohamed Atta]], [[Marwan al-Shehhi]] in [[Ziad Jarrah]] sredi leta 2000, na [[Florida|Južni Floridi]], kjer so opravili usposabljanje za letenje. Četrti pilot [[Hani Hanjour]] je v [[San Diego]] prispel decembra 2000. Ostali "mišični ugrabitelji" so prispeli v začetku in sredi leta 2001. == Ugrabitelji == {| class="wikitable" |+ !Letalo !Ugrabitelji !Starost !Državljanstvo |- | rowspan="5" |[[Let 11 American Airlines]] Tarča: Severni stolp WTC-ja |[[Mohamed Atta]] |33 |Egipt |- |[[Abdulaziz al-Omari]] |22 |Savdska Arabija |- |[[Wail al-Shehri]] |28 |Savdska Arabija |- |[[Waleed al-Shehri]] |22 |Savdska Arabija |- |[[Satam al-Suqami]] |25 |Savdska Arabija |- | rowspan="5" |[[Let 175 United Airlines]] Tarča: Južni stolp WTC-ja |[[Marwan al-Shehhi]] |23 |Združeni državni emirati |- |[[Fayez Banihammad]] |24 |Združeni državni emirati |- |[[Mohand al-Shehri]] |22 |Savdska Arabija |- |[[Hamza al-Ghamdi]] |20 |Savdska Arabija |- |[[Ahmed al-Ghamdi]] |22 |Savdska Arabija |- | rowspan="5" |[[Let 77 American Airlines]] Tarča: Pentagon |[[Hani Hanjour]] |29 |Savdska Arabija |- |[[Khalid al-Mihdhar]] |26 |Savdska Arabija |- |[[Majed Moqued]] |24 |Savdska Arabija |- |[[Nawaf al-Hazmi]] |25 |Savdska Arabija |- |[[Salem al-Hazmi]] |20 |Savdska Arabija |- | rowspan="4" |[[Let 93 United Airlines]] Tarča: Neznana, najvrjetneje Kongres Združenih držav Amerike |[[Ziad Jarrah]] |26 |Libanon |- |[[Saeed al-Ghamdi]] |21 |Savdska Arabija |- |[[Ahmed al-Nami]] |24 |Savdska Arabija |- |[[Ahmed al-Haznawi]] |20 |Savdska Arabija |} == Ugrabitev letal == === Let 11 American Airlines === Ugrabitelji: [[Mohamed Atta]], [[Abdulaziz al-Omari]], [[Wail al-Shehri]], [[Waleed al-Shehri]] in [[Satam al-Suqami]]. [[Slika:Mohamed Atta to ATC-1.ogg|sličica|288x288_pik|Prvi glas Mohameda Atte ob 8:23.]] Dve stevardesi sta med ugrabitvijo poklicali rezervacijsko pisarno družbe American Airlines. [[Betty Ong]] je poročala, da je "pet ugrabiteljev prišlo iz sedežev prvega razreda: 2A, 2B, 9A, 9C in 9B." Stevardesa [[Amy Sweeney]] je poklicala vodjo letalskih storitev na letališču Logan v Bostonu in opisala ugrabitelje. Osebju je dala številke sedežev, ti pa so odvzeli podatke o vozovnicah in kreditnih karticah ugrabiteljev ter tako identificirali Mohameda Atto. [[Slika:Mohamed Atta to ATC-2.ogg|sličica|287x287_pik|Drugi glas Mohameda Atte ob 8:33.]] Glas Mohameda Atta se je slišal nad sistemom nadzora zračnega prometa, ki je predvajal sporočila, ki so bila namenjena potnikom: "Imamo nekaj letal, bodite tiho pa bo vse v redu, vrnili se bomo na letališče". "Nihče naj se ne premika, vse bo v redu. Če se boste premaknili boste ogrozili sebe in letalo. Samo tiho bodite". "Nihče naj se ne premika prosim, vračamo se na letališče. Ne poskušajte narediti kakšne neumne poteze." === Let 175 United Airlines === Ugrabitelji: [[Marwan al-Shehhi]], [[Fayez Banihammad]], [[Mohand al-Shehri]], [[Hamza al-Ghamdi]] in [[Ahmed al-Ghamdi]]. Stevardesa je poklicala vodjo družbe United Airlines in izjavila, da je bila posadka umorjena, letalo pa ugrabljeno. === Let 77 American Airlines === Ugrabitelji: [[Hani Hanjour]], [[Khalid al-Mihdhar]], [[Majed Moqued]], [[Nawaf al-Hazmi]] in [[Salem al-Hazmi]]. Dva ugrabitelja, Hani Hanjour in Majed Moqed, so uradniki na letališču identificirali, da sta kupila enotne prvorazredne vozovnice za American 77 pri podjetju Advance Travel Service v Totowa v New Jerseyju z denarjem 1.842,25 USD. Renee May, stevardesa na letalu 77, je z mobilnim telefonom poklicala svojo mamo v [[Las Vegas]]. Povedala je, da je letalo ugrabilo šest posameznikov, ki so jih preženili v zadnji del letala. Za razliko od drugih letal, ni bilo poročanja o vbodu nožev ali grožnjah z bombo. Glede na poročilo Komisije 11. septembra je mogoče, da piloti niso bil takoj zabodeni do smrti in so bili prvi poslani v zadnji del letala. Potnica [[Barbara Olson]] je poklicala svojega moža Theodoreja Olsona, generalnega odvetnika Združenih držav Amerike, in povedala, da je bilo ugrabljeno letalo. Dva od ugrabiteljev sta bila na seznamu FBI-ja za terorizem: Khalid al-Mihdhar in Nawaf al-Hazmi. === Let 93 United Airlines === [[Slika:Mayday1.ogg|sličica|265x265_pik|Prvi klic na pomoč kopilota [[LeRoy Homer Jr.|LeRoyja Homerja]] ob 9:28.]] Ugrabitelji: [[Ziad Jarrah]], [[Saeed al-Ghamdi]], [[Ahmed al-Nami]] in [[Ahmed al-Haznawi]]. Potnik [[Jeremy Glick]] je izjavil, da so bili ugrabitelji arabskega videza, nosili so rdeče naglavne trakove in nože. [[Slika:Mayday2.ogg|sličica|264x264_pik|Drugi klic na pomoč kopilota [[LeRoy Homer Jr.|LeRoya Homerja]] ob 9:28.]] Govorjena sporočila (Ziad Jarrah), namenjena potnikom, so bila predvajana prek sistema za nadzor zračnega prometa, verjetno po pomoti: "Halo, gospe in gospodje, tu kapitan. Prosim sedite. Še naprej sedite. Na krovu imamo bombo. Torej sedite." [[Slika:Ua93.oga|sličica|263x263_pik|Poskus vzpostavitve stika z letalom United 93 ob 9:29.]] [[Slika:Ziad1.ogg|sličica|267x267_pik|Prvi govor Ziada Jarraha ob 9:31.]] [[Slika:Ziad2.ogg|sličica|268x268_pik|Drugi govor Ziada Jarraha ob 9:39.]] "Želim, da vsi ostanete na sedežih. Na krovu je bomba, vrnili se bomo na letališče z zahtevami. Prosim, bodite mirni." Jarraha je mogoče slišati tudi na snemalniku zvoka v pilotski kabini. Poleg tega so se vzorci DNK, ki jih je predložilo njegovo dekle, ujemali z ostanki, najdenimi v Shanksvillu. == Možni primeri napačne indentitete == Kmalu po napadih in preden je FBI objavil slike vseh ugrabiteljev, je več poročil trdilo, da so bili nekateri moški, imenovani kot ugrabitelji 11. septembra, še živi in so jim ukradli identiteto. Izvedene preiskave so te teorije postopoma ovrgle, vse do dokončne potrditve 19 imen s strani preiskovalne komisije za napade 11. septembra 2001. == Glej tudi == * [[Žrtve napadov 11. septembra 2001|Žrtve 11. septembra 2001]] == Viri == 1.https://edition.cnn.com/2013/07/27/us/september-11th-hijackers-fast-facts/index.html 2.https://www.history.com/topics/21st-century/9-11-attacks 3.https://www.cia.gov/news-information/speeches-testimony/2002/DCI_18_June_testimony_new.pdf 4.https://www.emerald.com/insight/content/doi/10.1016/S0161-7230(06)23001-3/full/html 5.https://www.washingtonpost.com/gdpr-consent/?next_url=https%3a%2f%2fwww.washingtonpost.com%2fnews%2fw 6.https://govinfo.library.unt.edu/911/staff_statements/911_TerrTrav_Ch2.pdf 7.https://www.9-11commission.gov/report/911Report.pdf 8.https://www.nytimes.com/topic/subject/911-hijackers [[Kategorija:Teroristični napadi 11. septembra 2001]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001|*]] 3dmvrudqg78ejdzzgns5cfyeb3llq9a 6685136 6685135 2026-06-04T15:13:43Z Gledalec 242658 /* Let 11 American Airlines */ pp 6685136 wikitext text/x-wiki [[Slika:9-11 LEAD HIJACKER COLLAGE remastered.png|sličica|Vodilni ugrabitelji 11. septembra 2001. Od leve proti desni: [[Mohamed Atta]] (kateri je pilotiral letalo [[Let 11 American Airlines|American 11]]), [[Marwan al-Shehhi]] (kateri je pilotiral letalo [[Let 175 United Airlines|United 175]]), [[Hani Hanjour]] (kateri je pilotiral letalo [[Let 77 American Airlines|American 77]]) in [[Ziad Jarrah]] (kateri je pilotiral letalo [[Let 93 United Airlines|United 93]]).]] Ugrabiteljev [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|11. septembra 2001]] je bilo 19 moških, ki so bili člani teroristične skupine [[Al Kaida|Al Kaide]]. Petnajst jih je bilo iz [[Saudova Arabija|Savdske Arabije]], dva iz [[Združeni arabski emirati|Združenih arabskih emiratov]], eden iz [[Libanon|Libanona]] in eden iz [[Egipt|Egipta]]. Ugrabitelji so bili organizirani v štiri ekipe, od katerih je vsaka imela vodilnega pilota, usposobljenega za pilotiranje letala, s tremi ali štirimi "mišičnimi ugrabitelji", ki so bili usposobljeni za pomoč pri nadzarovanju pilotov, potnikov in posadke. Prva ugrabitelja, ki sta prispela v [[Združene države Amerike|ZDA]], sta bila [[Khalid al-Mihdhar]] in [[Nawaf al-Hazmi]], januarja 2000, v [[San Diego|San Diegou]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]]. Sledili so trije piloti, [[Mohamed Atta]], [[Marwan al-Shehhi]] in [[Ziad Jarrah]] sredi leta 2000, na [[Florida|Južni Floridi]], kjer so opravili usposabljanje za letenje. Četrti pilot [[Hani Hanjour]] je v [[San Diego]] prispel decembra 2000. Ostali "mišični ugrabitelji" so prispeli v začetku in sredi leta 2001. == Ugrabitelji == {| class="wikitable" |+ !Letalo !Ugrabitelji !Starost !Državljanstvo |- | rowspan="5" |[[Let 11 American Airlines]] Tarča: Severni stolp WTC-ja |[[Mohamed Atta]] |33 |Egipt |- |[[Abdulaziz al-Omari]] |22 |Savdska Arabija |- |[[Wail al-Shehri]] |28 |Savdska Arabija |- |[[Waleed al-Shehri]] |22 |Savdska Arabija |- |[[Satam al-Suqami]] |25 |Savdska Arabija |- | rowspan="5" |[[Let 175 United Airlines]] Tarča: Južni stolp WTC-ja |[[Marwan al-Shehhi]] |23 |Združeni državni emirati |- |[[Fayez Banihammad]] |24 |Združeni državni emirati |- |[[Mohand al-Shehri]] |22 |Savdska Arabija |- |[[Hamza al-Ghamdi]] |20 |Savdska Arabija |- |[[Ahmed al-Ghamdi]] |22 |Savdska Arabija |- | rowspan="5" |[[Let 77 American Airlines]] Tarča: Pentagon |[[Hani Hanjour]] |29 |Savdska Arabija |- |[[Khalid al-Mihdhar]] |26 |Savdska Arabija |- |[[Majed Moqued]] |24 |Savdska Arabija |- |[[Nawaf al-Hazmi]] |25 |Savdska Arabija |- |[[Salem al-Hazmi]] |20 |Savdska Arabija |- | rowspan="4" |[[Let 93 United Airlines]] Tarča: Neznana, najvrjetneje Kongres Združenih držav Amerike |[[Ziad Jarrah]] |26 |Libanon |- |[[Saeed al-Ghamdi]] |21 |Savdska Arabija |- |[[Ahmed al-Nami]] |24 |Savdska Arabija |- |[[Ahmed al-Haznawi]] |20 |Savdska Arabija |} == Ugrabitev letal == === Let 11 American Airlines === Ugrabitelji: [[Mohamed Atta]], [[Abdulaziz al-Omari]], [[Wail al-Shehri]], [[Waleed al-Shehri]] in [[Satam al-Suqami]]. [[Slika:Mohamed Atta to ATC-1.ogg|sličica|288x288_pik|Prvi govor Mohameda Atte ob 8:23.]] Dve stevardesi sta med ugrabitvijo poklicali rezervacijsko pisarno družbe American Airlines. [[Betty Ong]] je poročala, da je "pet ugrabiteljev prišlo iz sedežev prvega razreda: 2A, 2B, 9A, 9C in 9B." Stevardesa [[Amy Sweeney]] je poklicala vodjo letalskih storitev na letališču Logan v Bostonu in opisala ugrabitelje. Osebju je dala številke sedežev, ti pa so odvzeli podatke o vozovnicah in kreditnih karticah ugrabiteljev ter tako identificirali Mohameda Atto. [[Slika:Mohamed Atta to ATC-2.ogg|sličica|287x287_pik|Drugi govor Mohameda Atte ob 8:33.]] Glas Mohameda Atta se je slišal nad sistemom nadzora zračnega prometa, ki je predvajal sporočila, ki so bila namenjena potnikom: "Imamo nekaj letal, bodite tiho pa bo vse v redu, vrnili se bomo na letališče". "Nihče naj se ne premika, vse bo v redu. Če se boste premaknili boste ogrozili sebe in letalo. Samo tiho bodite". "Nihče naj se ne premika prosim, vračamo se na letališče. Ne poskušajte narediti kakšne neumne poteze." === Let 175 United Airlines === Ugrabitelji: [[Marwan al-Shehhi]], [[Fayez Banihammad]], [[Mohand al-Shehri]], [[Hamza al-Ghamdi]] in [[Ahmed al-Ghamdi]]. Stevardesa je poklicala vodjo družbe United Airlines in izjavila, da je bila posadka umorjena, letalo pa ugrabljeno. === Let 77 American Airlines === Ugrabitelji: [[Hani Hanjour]], [[Khalid al-Mihdhar]], [[Majed Moqued]], [[Nawaf al-Hazmi]] in [[Salem al-Hazmi]]. Dva ugrabitelja, Hani Hanjour in Majed Moqed, so uradniki na letališču identificirali, da sta kupila enotne prvorazredne vozovnice za American 77 pri podjetju Advance Travel Service v Totowa v New Jerseyju z denarjem 1.842,25 USD. Renee May, stevardesa na letalu 77, je z mobilnim telefonom poklicala svojo mamo v [[Las Vegas]]. Povedala je, da je letalo ugrabilo šest posameznikov, ki so jih preženili v zadnji del letala. Za razliko od drugih letal, ni bilo poročanja o vbodu nožev ali grožnjah z bombo. Glede na poročilo Komisije 11. septembra je mogoče, da piloti niso bil takoj zabodeni do smrti in so bili prvi poslani v zadnji del letala. Potnica [[Barbara Olson]] je poklicala svojega moža Theodoreja Olsona, generalnega odvetnika Združenih držav Amerike, in povedala, da je bilo ugrabljeno letalo. Dva od ugrabiteljev sta bila na seznamu FBI-ja za terorizem: Khalid al-Mihdhar in Nawaf al-Hazmi. === Let 93 United Airlines === [[Slika:Mayday1.ogg|sličica|265x265_pik|Prvi klic na pomoč kopilota [[LeRoy Homer Jr.|LeRoyja Homerja]] ob 9:28.]] Ugrabitelji: [[Ziad Jarrah]], [[Saeed al-Ghamdi]], [[Ahmed al-Nami]] in [[Ahmed al-Haznawi]]. Potnik [[Jeremy Glick]] je izjavil, da so bili ugrabitelji arabskega videza, nosili so rdeče naglavne trakove in nože. [[Slika:Mayday2.ogg|sličica|264x264_pik|Drugi klic na pomoč kopilota [[LeRoy Homer Jr.|LeRoya Homerja]] ob 9:28.]] Govorjena sporočila (Ziad Jarrah), namenjena potnikom, so bila predvajana prek sistema za nadzor zračnega prometa, verjetno po pomoti: "Halo, gospe in gospodje, tu kapitan. Prosim sedite. Še naprej sedite. Na krovu imamo bombo. Torej sedite." [[Slika:Ua93.oga|sličica|263x263_pik|Poskus vzpostavitve stika z letalom United 93 ob 9:29.]] [[Slika:Ziad1.ogg|sličica|267x267_pik|Prvi govor Ziada Jarraha ob 9:31.]] [[Slika:Ziad2.ogg|sličica|268x268_pik|Drugi govor Ziada Jarraha ob 9:39.]] "Želim, da vsi ostanete na sedežih. Na krovu je bomba, vrnili se bomo na letališče z zahtevami. Prosim, bodite mirni." Jarraha je mogoče slišati tudi na snemalniku zvoka v pilotski kabini. Poleg tega so se vzorci DNK, ki jih je predložilo njegovo dekle, ujemali z ostanki, najdenimi v Shanksvillu. == Možni primeri napačne indentitete == Kmalu po napadih in preden je FBI objavil slike vseh ugrabiteljev, je več poročil trdilo, da so bili nekateri moški, imenovani kot ugrabitelji 11. septembra, še živi in so jim ukradli identiteto. Izvedene preiskave so te teorije postopoma ovrgle, vse do dokončne potrditve 19 imen s strani preiskovalne komisije za napade 11. septembra 2001. == Glej tudi == * [[Žrtve napadov 11. septembra 2001|Žrtve 11. septembra 2001]] == Viri == 1.https://edition.cnn.com/2013/07/27/us/september-11th-hijackers-fast-facts/index.html 2.https://www.history.com/topics/21st-century/9-11-attacks 3.https://www.cia.gov/news-information/speeches-testimony/2002/DCI_18_June_testimony_new.pdf 4.https://www.emerald.com/insight/content/doi/10.1016/S0161-7230(06)23001-3/full/html 5.https://www.washingtonpost.com/gdpr-consent/?next_url=https%3a%2f%2fwww.washingtonpost.com%2fnews%2fw 6.https://govinfo.library.unt.edu/911/staff_statements/911_TerrTrav_Ch2.pdf 7.https://www.9-11commission.gov/report/911Report.pdf 8.https://www.nytimes.com/topic/subject/911-hijackers [[Kategorija:Teroristični napadi 11. septembra 2001]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001|*]] 7jai3raxcvrikw5gv4obs69zp0hxric 0 481493 6685286 6685019 2026-06-04T20:46:30Z Upwinxp 126544 {{posodobi}}, menjava vlade, reorganizacija in preimenovanje ministrstva 6685286 wikitext text/x-wiki {{posodobi|datum=junij 2026}} {{Infobox official post | post = Minister za kmetijstvo | body = <br />gozdarstvo in prehrano<br>Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Mateja Čalušić]] | incumbentsince = 12. januarja 2024 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Svet Evropske unije]] | termlength = 4 leta | first = [[Dejan Židan]] | website = http://www.mkgp.gov.si/ | image = Mateja_Čalušić_18.1.2024 (cropped).jpg }} '''Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije''' je politični vodja [[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije]], ki ga predlaga predsednik Vlade Republike Slovenije in imenuje Državni zbor Republike Slovenije. Po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2020-07-02 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}</ref> Trenutna ministrica je [[Mateja Čalušić]]. == Seznam == === Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano === ; [[12. vlada Republike Slovenije]] * [[Dejan Židan]], [[Socialni demokrati|SD]] (18. september 2014 – 13. september 2018) ; [[13. vlada Republike Slovenije]] * [[Aleksandra Pivec]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] (13. september 2018 – 13. marec 2020) ; [[14. vlada Republike Slovenije]] * [[Aleksandra Pivec]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] (13. marec 2020 – 15. oktober 2020) * [[Jože Podgoršek]], DeSUS (15. oktober 2020 – 1. junij 2022) ; [[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Irena Šinko]], [[Gibanje Svoboda]] (1. junij 2022 – razrešena 13. oktober 2023) * ''[[Marjan Šarec]], [[Gibanje Svoboda]] (13. oktober 2023 – 12. januar 2024; začasno pooblaščen)'' * [[Mateja Čalušić]], [[Gibanje Svoboda]] (12. januar 2024 – ''danes'') === Minister za kmetijstvo === ; [[16. vlada Republike Slovenije]] == Glej tudi: == * [[Minister za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije]] == Sklici == <references /> {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije| ]] [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Kmetijstvo]] kvhbnfdpavgfvdqnpdcl1v2vmargjy5 6685367 6685286 2026-06-05T01:41:55Z Mlakopet 198850 JCG 6685367 wikitext text/x-wiki {{posodobi|datum=junij 2026}} {{Infobox official post | post = Minister za kmetijstvo | body = <br>Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Janez Cigler Kralj]] | incumbentsince = 4. junija 2026 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Svet Evropske unije]] | termlength = 4 leta | first = [[Dejan Židan]] | website = http://www.mkgp.gov.si/ | image = Janez_Cigler_Kralj_(NSi)_portret_2026_(cropped).jpg }} '''Minister za kmetijstvo Republike Slovenije''' je politični vodja [[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije]], ki ga predlaga predsednik Vlade Republike Slovenije in imenuje Državni zbor Republike Slovenije. Po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2020-07-02 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}</ref> == Seznam == === Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano === ; [[12. vlada Republike Slovenije]] * [[Dejan Židan]], [[Socialni demokrati|SD]] (18. september 2014 – 13. september 2018) ; [[13. vlada Republike Slovenije]] * [[Aleksandra Pivec]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] (13. september 2018 – 13. marec 2020) ; [[14. vlada Republike Slovenije]] * [[Aleksandra Pivec]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] (13. marec 2020 – 15. oktober 2020) * [[Jože Podgoršek]], DeSUS (15. oktober 2020 – 1. junij 2022) ; [[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Irena Šinko]], [[Gibanje Svoboda]] (1. junij 2022 – razrešena 13. oktober 2023) * ''[[Marjan Šarec]], [[Gibanje Svoboda]] (13. oktober 2023 – 12. januar 2024; začasno pooblaščen)'' * [[Mateja Čalušić]], [[Gibanje Svoboda]] (12. januar 2024 – 4. junij 2026) === Minister za kmetijstvo === ; [[16. vlada Republike Slovenije]] * [[Janez Cigler Kralj]] (4. junij 2026 – ''danes'') == Glej tudi: == * [[Minister za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije]] == Sklici == <references /> {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije| ]] [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Kmetijstvo]] 2wbafpnnjpz5zgut1pk4qx8rmh3fc1h 0 482187 6685361 6684727 2026-06-05T01:29:24Z Mlakopet 198850 ministrica 6685361 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Ignacija Fridl Jarc|organization=|term_start1=|term_end1=|predecessor1=|successor1=|order=|term_end=|predecessor=|term_start=|successor=|alma_mater=|occupation=<!-- WD -->|years_active=|employer=|order1=|image=|footnotes=|box_width=|parents=|awards=|signature=|signature_alt=|signature_size=|website=|spouse=|party=|order3=[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrica za kulturo Republike Slovenije]]|term_start3=4. junij 2026|term_end3=|premier=|premier3=[[Janez Janša]]|predecessor3=[[Asta Vrečko]]|successor3=|children=|Minister3=|minister3=}} '''Ignacija Fridl Jarc''', [[Slovenci|slovenska]] [[filozof]]inja, [[Komparativistika|komparativistka,]] kritičarka, [[Publicist|publicistka]] in [[političarka]], * [[2. april]] [[1968]], [[Slovenj Gradec]]. Od leta 2026 je ministrica za kulturo Republike Slovenije, pred tem je bila med letoma 2020 in 2022 [[Državni sekretar Republike Slovenije|državna sekretarka]] na tem ministrstvu.<ref>{{Navedi splet|title=dr. Ignacija Fridl Jarc, državna sekretarka|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-kulturo/o-ministrstvu/dr-ignacija-fridl-jarc-drzavna-sekretarka/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-07-23|language=sl|archive-date=2020-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20200723202301/https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-kulturo/o-ministrstvu/dr-ignacija-fridl-jarc-drzavna-sekretarka/|url-status=dead}}</ref> Trenutno dela na [[Slovenska matica|Slovenski matici]] kot glavna tajnica in urednica in je nekdanja dekanja [[Fakulteta za slovenske in mednarodne študije|Fakultete za slovenske in mednarodne študije Nove univerze]].<ref>{{Navedi splet|title=Fakulteta za slovenske in mednarodne študije - Dekan|url=http://fsms.nova-uni.si/fakulteta/o-fakulteti/organiziranost/organi-fakultete/dekan/|website=Fakulteta za slovenske in mednarodne študije - Dekan|accessdate=2023-06-30|language=sl-SI|first=Suzana|last=Dejić}}</ref> == Življenjepis == Prva leta je odraščala na [[Ojstrica, Dravograd|Ojstrici nad Dravogradom]], kjer sta takrat poučevala njena starša, oba [[Učitelj|učitelja]]. Osnovno šolo Prežihov Voranc je končala v [[Maribor|Mariboru]], kjer je obiskovala tudi današnjo Prvo gimnazijo (v času usmerjenega izobraževanja preimenovano v Srednjo družboslovno in jezikovno šolo).<ref name=":0">{{Navedi splet|title=dr. Ignacija Fridl Jarc|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-tv/174676952|website=RTV 4D|accessdate=2020-07-23|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}</ref> Diplomirala je iz primerjalne književnosti in filozofije, leta 2006 pa pod mentorstvom [[Franci Zore|Francija Zoreta]] doktorirala iz filozofskih znanosti z disertacijo ''Platonova teorija resnice z vidika lepega in umetnosti''. {{COBISS|ID=230792448}} Delovala je predvsem na področju [[Literarna zgodovina|literarne zgodovine]] in [[Antika|antične]] [[Filozofija|filozofije]] ter kot publicistka in literarna ter gledališka kritičarka. Leta [[2000]] je prejela [[Stritarjeva nagrada|Stritarjevo nagrado]] za mlado gledališko kritičarko. Pred imenovanjem na mesto državne sekretarke na kulturnem ministrstvu je dve leti delovala kot tajnica-urednica [[Slovenska matica|Slovenske matice]] in vodja strokovne službe.<ref>{{Navedi splet|title=Urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc|url=https://marijanzlobec.wordpress.com/2018/04/26/urednica-slovenske-matice-dr-ignacija-fridl-jarc/|website=marijanzlobec|date=2018-04-26|accessdate=2020-07-23|last=marijanzlobec|archive-date=2020-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20200723165709/https://marijanzlobec.wordpress.com/2018/04/26/urednica-slovenske-matice-dr-ignacija-fridl-jarc/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nova tajnica - urednica Slovenske matice je dr. Ignacija Fridl Jarc|url=http://www.slovenska-matica.si/nova-tajnica-urednica-slovenske-matice-je-dr-ignacija-fridl-jarc/|website=Slovenska matica|date=2018-05-03|accessdate=2020-07-23|language=sl-SI}}</ref> Bila je članica številnih strokovnih žirij. Njena znanstvena bibliografija med drugim obsega članke o Platonovi filozofiji in monografijo Jezik v filozofiji starih Grkov (2001). Kot prevajalka iz starogrščine je sodelovala pri slovenski izdaji Fragmentov predsokratikov. Leta 2022 je v času ministra Vaska Simonitija postala državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, leta 2026 pa je na listi stranke SDS postala ministrica za kulturo. Živi v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name=":0" /> == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}}{{Bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Fridl Jarc, Ignacija}} [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Slovenski literarni kritiki]] [[Kategorija:Slovenski primerjalni književniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] tfzx3ry8t0fhd52e089udxlfhzcaoin 0 484397 6685274 6283474 2026-06-04T20:38:28Z Upwinxp 126544 {{posodobi}}, menjava vlade in vnovična združitev z MOPE 6685274 wikitext text/x-wiki {{posodobi|datum=junij 2026}} {{Infobox official post | post = Minister za naravne vire in prostor | body = Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Jože Novak]] | incumbentsince = 7. decembra 2023 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Svet Evropske unije]] | termlength = 4 leta | first = [[Irena Majcen]] | website = http://www.mop.gov.si/ | image = }}'''Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije''' je politični vodja [[Ministrstva za naravne vire in prostor Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]]. Po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2020-10-02 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}</ref> Med letoma 2002 in 2004 je bila položaju v imenu dodana še energetika, med letoma 2012 in 2014 pa je bilo ministrstvo reorganiziran zaradi protikriznih ukrepov. Od leta 2023 se je položaju odvzelo resor okolja, dodalo pa se mu je naravne vire. Trenutni minister je [[Jože Novak]]. == Seznam == === Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora === ==== [[1. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Miha Jazbinšek]] (16. maj 1990 – 14. maj 1993) === Minister za varstvo okolja in urejanje prostora === ==== [[2. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Miha Jazbinšek]] (14. maj 1992 – 25. januar 1993) === Minister za okolje in prostor === ==== [[3. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Miha Jazbinšek]] (25. januar 1993 – 1. februar 1994) * [[Pavel Gantar]] (28. februar 1994 – 27. februar 1997) ==== [[4. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Pavel Gantar]] (27. februar 1997 – 7. junij 2000) ==== [[5. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Andrej Umek]] (7. junij 2000 – 30. november 2000) ==== [[6. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Janez Kopač]] (30. november 2000 – 19. december 2002) ==== [[7. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Janez Kopač]] (19. december 2002 – 3. december 2004) ==== [[8. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Janez Podobnik]], SLS (3. december 2004 – 21. november 2008) ==== [[9. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Karl Erjavec]], DeSUS (21. november 2008 – 12. februar 2010) * [[Roko Žarnić]], DeSUS (12. februar 2010 – 10. februar 2012) ==== [[12. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Irena Majcen (političarka)|Irena Majcen]], DeSUS (18. september 2014 – 13. september 2018) ==== [[13. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Jure Leben]], SMC (13. september 2018 – 27. februar 2019) * [[Simon Zajc]], SMC (27. marec 2019 – 13. marec 2020) ==== [[14. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Andrej Vizjak]], SDS (13. marec 2020 – 1. junij 2022) ==== [[15. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Uroš Brežan]], Gibanje Svoboda (1. junij 2022 – 24. januar 2023) === Ministrstvo za naravne vire in prostor === * [[Uroš Brežan]], Gibanje Svoboda (24. januar 2023 – 9. oktober 2023) * ''[[Alenka Bratušek]], Gibanje Svoboda (9. oktober 2023 – 7. december 2023; začasno pooblaščena)'' * [[Jože Novak]], Gibanje Svoboda (7. december 2023 – ''danes'') == Položaj v Evropski uniji == Minister za okolje in prostor je član [[Svet Evropske unije za okolje|Sveta Evropske unije za okolje]] (ENVI). == Glej tudi: == * [[Minister za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije]] == Sklici == <references /> {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri za okolje in prostor Republike Slovenije| ]] [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za okolje po državah|Slovenija]] [[Kategorija:Ministri za prostor po državah|Slovenija]] [[Kategorija:Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije]] jociznt4zlpmmrxj59vvhjj0ezioyk0 0 485159 6685091 5618919 2026-06-04T13:13:20Z Sailko 18424 /* Galerija */ 6685091 wikitext text/x-wiki [[File:Accademia - Assumption of the Virgin by Palma il Vecchio.jpg|thumb|300px|[[Palma Vecchio]], ''Marijino vnebovzetje'', ki si odstranjuje pas, ko Tomaž (nad glavo apostola v zeleni barvi) hiti na prizorišče]] [[File:Fra Filippo Lippi - Madonna della Cintola - WGA13248.jpg|thumb|[[Filippo Lippi]], ''Madonna della Cintola'', 1455–65, Prato]] '''Sveti pas''' (tudi ''Sveta opasica'', ''Tomažev pas'', ''Devičin pas'' ali ''Sacra Cintola'' v sodobni italijanščini) je krščanska [[relikvija]] v obliki 'pasu' ali vozlane tekstilne vrvice, ki se uporablja kot pas, in ga je po srednjeveški legendi izpustila Devica Marija z neba do apostola [[sveti Tomaž|svetega Tomaža]] v času [[Marijino vnebovzetje |Marijinega vnebovzetja]] ali okoli njega. Domnevni izvirni pas je relikvija, ki pripada [[Stolnica svetega Štefana, Prato |stolnici v Pratu]] v Toskani v Italiji in je njegovo čaščenje veljalo za posebno koristno za nosečnice.<ref>Rylands, 249; Cassidy (1991), 93, 98</ref> Zgodba je bila pogosto upodobljena v umetnosti Firenc in celotne Toskane, hramba in razstavljanje relikvije v [[Prato|Pratu]] pa je ustvarila naročila za številne pomembne umetnike zgodnje [[italijanska renesansa|italijanske renesanse]]. Relikvija v Pratu je v katoliških rokah presegla več tekmecev in je katoliški ekvivalent različnim relikvijam, ki jih imata ''Pas presvete Bogorodice'' [[Vzhodna pravoslavna cerkev |vzhodne pravoslavne cerkve]] in ''Sveti pas'' [[Sirska pravoslavna cerkev|sirske pravoslavne cerkve]]. ==Legenda == Legenda o Svetem pasu verjetno izvira iz vzhoda, v Italiji pa je bila v 14. stoletju dobro znana.<ref name="Cassidy">Cassidy (1991), 93</ref> Tomaž je poleg poslanstva v Indiji najbolj znan po epizodi ''Nejeverni Tomaž'' ({{bibl|Jn 20,24-29}}), kjer je pogrešal Jezusov videz po vstajenju kot deset drugih apostolov in dejal, da ne bo verjel, da se je Jezus vrnil dokler ni začutil ran. V zgodbi o pasu ob Marijinem vnebovzetju, kjer so bili prisotni tudi drugi apostoli, je Tomaž znova zamudil priložnost (ko se je vračal iz Indije), zato se je Devica Marija, zavedajoč se Tomaževe skeptične narave, naj obrnila posamično in mu spustila pas, ki ga je nosila, da mu je fizično dokazala, kaj je videl. V drugih različicah so ga čudežno prepeljali iz Indije na [[Oljska gora|Oljsko goro]], da bi bil prisoten pri dejanskem vnebovzetju in Devica mu je spustila svoj pas, ko je bila odnesena v nebesa. Lahko pa je bil samo Tomaž dejansko priča Vnebovzetju in Devica je pas pustila kot dokaz za svojo zgodbo drugim apostolom (čudovita inverzija epizode Nejeverni Tomaž).<ref>[http://vidimus.org/issues/issue-17/panel-of-the-month/ Vidimus, Issue 17]</ref> Legenda je na kratko opisana v Zlati legendi, pri čemer je Tomaž pogrešal vnebovzetje in kasneje prejel pas. Pas je bil pogost simbol deviškosti in svetemu [[Tomaž Akvinski|Tomažu Akvinskemu]] so ga primer podarili angeli po spolni skušnjavi.<ref>Cassidy (1991), 98, note 2; [http://www.taylormarshall.com/2011/01/miraculous-cord-of-saint-thomas-aquinas.html full account]</ref> == V umetnosti == V le nekaj milj oddaljenih Firencah, ki so v letih 1350–51 prevzele nadzor nad Pratom, se pas začne pojavljati v florentinski umetnosti, prikazuje pa ga lik ''Madonne del Parto'', ikonične figure, ki prikazujejo nosečo Devico Marijo.<ref>Cassidy (1991), 93–97</ref> Najenostavnejša različica zgodbe, ki je v umetnosti znana pod imenom ''Madona pasu'' (''Madonna della Cintola''), v svoji osnovni obliki prikazuje Devico na nebu in Tomaža na tleh, pas pa spusti ali preda. Običajno je Tomaž pred praznim sarkofagom, ki ga je zasedala Devica, včasih zdaj v njem rastejo rože. V bolj dodelanih različicah so lahko prisotni portreti angelov, svetnikov in donatorjev. Različica legende, v kateri je Tomaž edini apostol, ki vidi dejansko vnebovzetje, pomeni, da so takšne slike lahko upravičeno naslovljene kot predpostavke, kar so pogoste. Izgubljene različice [[Sandro Botticelli |Botticellija]] in [[Perugino|Perugina]] (v [[Siktinska kapela|Sikstinski kapeli]]) so znane iz risb.<ref name="Rylands">Rylands, 249</ref> Dogodek se pojavlja tudi v številnih delih, ki prikazujejo ''Vnebovzetje'' z ostalimi apostoli, kjer Tomaž lovi padajoči pas ali pa ga je prijel in ga drži, kot [[Raffaello Santi|Rafaelov]] ''[[Oddijev oltar]]'' in [[Tizian]]ovega ''Marijino vnebovzetje'' v Veronski stolnici. Prav tako drži pas v ''Madonna della Cintola'' (pogosto imenovano ''Vnebovzetje'') [[Pinturicchio |Pinturicchia]] v prostorih Borgia v [[Apostolska palača|Vatikanski palači]] (1492–94), kjer je edini apostol. Oltarna slika Palme Vecchio, ki je zdaj v [[Pinakoteka Brera|galeriji Brera]] v [[Milano|Milanu]], prikazuje vmesno različico, Tomaž v daljavi hiti proti drugim apostolom, Devica pa snema pas. Prato, nekoliko severno od Firenc, naj bi zagotovil obrambo večjega mesta pred napadi s severa. Prato so prevzele Firence med vojno z Milanom, tik pred invazijo Giovannija Viscontija da Oleggia leta 1351 na Toskano, ko je bil novo zaseden Prato obvožen in so bile Firence oblegane, preden je bilo obleganje na praznik Vnebovzetja opuščeno. To je bilo veliko olajšanje, saj je bila večina florentinskih vojakov nastanjena v Pistoii in Pratu. Domneva se, da sta ta živčni čas in datum umiranja obleganja v naslednjih letih spodbudila znatno število florentinskih umetniških naročil, ki so vključevale zgodbo o pasu. Najpomembnejši in najvplivnejši je marmorni [[relief (umetnost)|relief]] v naravni velikosti na zadnji steni ogromnega svetišča tabernakelj v [[Orsanmichele]], avtor Andrea Orcagna iz leta 1352–59. Leta 1402 je milanski vojvoda [[Gian Galeazzo Visconti]] znova napadel florentinsko ozemlje, relikvijo pa so nosili po mestu, da bi ga zaščitila in menda ga niso napadli. Ali se je takšna procesija zgodila tudi leta 1351, ni jasno. <ref>Cassidy (1988), 174–180</ref> == Galerija == <gallery widths="200px" heights="200px" perrow="4"> File:1 Maso di Banco Descent of Mary's Girdle to the Apostle Thomas 1337-9 Staatliche Museen, Berlin.jpg|[[Maso di Banco]], '' Marija spusti pas k apostolu Tomažu’’, 1337-9, Berlin. Pas visi z Devičine roke. Nardo di cione, madonna del parto con un donatore, 1355 ca., 01.jpg|[[Nardo di cione]], ''Madonna del parto in darovalka'', 1355-1360 File:Andrea Bocchi Madonna enthroned.jpg|''Marija na prestolu z angeli in apostoli'', s Tomažem in pasom na sredini plošče File:Sebastiano Mainardi - Assumption of the Virgin with the Gift of the Girdle - WGA13865.jpg|[[Sebastiano Mainardi]], ''Marijino vnebovzetje z darovanjem pasu’’, 15. stoletje, kapela Baroncelli File:Pieve delle Sante Flora e Lucilla Santa Fiora Assunzione Particolare.jpg|[[Andrea della Robbia]], terakota relief File:S Agostino - Sansovino Madonna del parto 002.jpg|[[Jacopo Sansovino]], [[Madonna del Parto]], tukaj vključno z otrokom, z vidnim pasom. File:Cappella del sacro cingolo 03.JPG|''Cappella del sacro cingolo'' v stolnici v Pratu File:Niccolò di Cecco del Mercia, Assunta che dà la Cintola a San Tommaso.JPG| Relief iz 14. stoletja v muzeju, morda s prve prižnice, zgrajene za prikaz relikvije </gallery> == Umetnost relikvije iz Prata == [[File:Ostensione della sacra cintola.jpg|thumb| Pas iz Prata, prikazan leta 2007 iz Donatellove prižnice.]] Relikvijo v Pratu hranijo v [[relikviarij]]u v Cappella del Sacro Cingolo v [[Stolnica svetega Štefana, Prato |stolnici v Pratu]] in ga še vedno petkrat letno razstavljajo, na rojstni dan Device Marije 8. septembra in druge praznike.<ref>Cadogan, 107; Easter Sunday, May 1, August 15 (Feast of the Assumption), September 8, Christmas Day, per ''Rough Guide to Italy'', p. 515, 2003, Rough Guides, {{ISBN|1843530600}}, 9781843530602,[https://books.google.com/books?id=guMWMVFhqzwC&pg=PA515&dq=maso+di+bartolomeo&hl=en&sa=X&ei=2X9dUdHPOYy20QXP64CwBQ&ved=0CC4Q6AEwADgU#v=onepage&q=maso%20di%20bartolomeo&f=false google link]</ref> V srednjem veku je razstava sovpadala s tremi dnevi sejma v Pratu (trgovanje) in so jo spremljali podrobni državljanski obredi in praznovanja. Po letu 1348 je zadeve v zvezi z relikvijo nadzorovala Opera del Sacro Cingolo, organ štirih moških laikov, ki ga je izvolil mestni svet in je obdržal tretjino dohodka, zbranega od romarjev za financiranje njihovega dela.<ref>Cadogan, 109-11; Borsook, 5</ref> Po poskusu kraje leta 1312 in naraščajočem številu romarjev se je mesto odločilo, da morajo zgraditi novo kapelo v stolnici, v kateri bo relikvija, ki je bila prej v stolnem [[prezbiterij|kor]]u. Nova kapela je na zahodnem koncu leve stranske ladje, blizu glavnih vrat. Začne se z zaščitenim prostorom pod prvim lokom ladje, sega pa nazaj v nov odsek, zgrajen iz stranske stene stolnice.<ref>Groundplan: [[:File:MZK 05 - 1860 Reisenotizen Italien Fig 054 Prato Dom - Grundriss.jpg|see bottom left corner]]</ref> Dokončanje kapele je trajalo preostanek stoletja, pas pa je bil dokončno nameščen na [[Velika noč|velikonočno]] nedeljo leta 1395. V kapeli so freske ''Zgodbe Device in Cintole'' [[Agnolo Gaddi |Agnola Gaddija]] (1392–1395). Oltar iz 18. stoletja, ki zapira Cintolo, krona marmornata ''Madona z otrokom'' (ok. 1301), ki velja za eno mojstrovin [[Giovanni Pisano|Giovannija Pisana]]. Verjetno zato, ker je bila relikvija v Pratu vedno zložena v relikviariju in ker obstaja veliko rivalskih relikvij, je opazno, da se toskanski umetniki, ki jo upodabljajo, ne morejo strinjati glede njegove natančne oblike, vendar je več vozlov po njeni dolžini in oblikovanih ali razdeljenih koncih skupna značilnost.<ref>Cassidy (1991), 97 and notes</ref> Zgrajeni sta bili dve zaporedni prižnici za javno razstavo relikvije v Pratu, prva je bila očitno znotraj stolnice in je zdaj ni več, verjetno pa je bila okrašena z reliefi iz 14. stoletja, ki so zdaj v stolničnem muzeju. Druga je bila zgrajena zunaj, štrleč iz vogala stolnice, v 1430-ih s strani Donatella in Michelozza, z reliefnim frizom puttov. Ta je zelo visoka in ne omogoča natančnega pogleda na relikvijo, ko je prikazana. Ta prižnica se uporablja še danes, čeprav so bili precej obrabljeni originalni reliefi prestavljeni v muzej in nadomeščeni s kopijami. V muzeju je tudi relikviarij Masa di Bartolomea iz leta 1446–47, okrašen s putti, ki se ujemajo z zunanjo prižnico; izdelal je tudi zelo lepe renesančne kovinske zaslone, ki so od prehoda zapirali dve strani kapele Cintola, delno pa so jih plačali Medičejci. Relikvija je danes v relikviariju iz stekla in kovine. Glavna prižnica v stolnici je za običajno pridiganje okrašena z reliefi Donatellovega učenca Antonia Rossellina in Mina da Fiesole in je bila dokončana leta 1473. Osrednja reliefna plošča je ''Madonna della Cintola''. Glavna oltarna slika, postavljena leta 1338, je imela isti prizor, verjetno avtorja Bernarda Daddija, od katere je zdaj izgubljena glavna plošča, stolnica pa še vedno vsebuje druge poslikane in terakota reliefne upodobitve Ridolfa Ghirlandaia in drugih . <gallery widths="200px" heights="200px" perrow="4"> File:Prato, duomo pulpito di donatello e michelozzo.JPG| Zunanja prižnica v Pratu Donatello in Michelozzo, 1430-ih File:Pulpito di donatello (prato), formella 04.JPG| Podrobnosti originalnih reliefov prižnice v stolničnem muzeju]] File:Maso di Bartolomeo, Capsella della Sacra Cintola (1446-7) 02.jpg| Relikviarij za pas v Pratu, ki je zdaj v škofijskem muzeju, 1446-7, avtor [[Maso di Bartolomeo]] File:Duomo di prato, pergamo di ant. rossellino e mino da fiesole 10 madonna della cintola 2.JPG|''Madonna della Cintola'' na prižnici Antonia Rossellina in Mina da Fiesola, dokončana 1473. </gallery> == Druge relikvije == Po starodavnem krščanskem svetu je bilo nekaj domnevnih originalnih relikvij pasov, delno povezanih s terciarnimi relikvijami (pasovi, ki so se dotikali domnevnega pravega pasu) – [[Elizabeta Yorška]], kraljica Henrika VII. Angleškega je imela enega za pomoč pri nosečnosti, v Westminstrski opatiji v Londonu pa je bil 'original'.<ref>Cassidy (1991), 93; 97–99</ref> Pas iz Prata je bil v zahodni cerkvi najbolj cenjen in je imel legendarno poreklo, v katerem je sodeloval trgovec iz Prata, imenovan Michele Dagomiri, ki se je poročil z jeruzalemsko žensko, potomko duhovnika vzhodnega obreda, kateremu je Tomaž relikvijo zaupal pred tvegano misijo v Indijo. Konvencionalni dokumentarni zapisi kažejo, da je bila relikvija v Pratu do 1270-ih let in je tja morda prispela leta 1194.<ref>Cassidy (1991), 94</ref> ''Pas presvete Bogorodice'', dolgo v cerkvi sv. Marije Blacherne v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]] (danes Carigrad) in zdaj v [[Samostan Vatoped |samostanu Vatoped]] na [[Atos]]u, je glavna enakovredna relikvija vzhodne pravoslavne cerkve, ki temelji na isti legendi.<ref>[https://archive.today/20130417175957/http://english.ruvr.ru/2011/10/20/59072684/ Voice of Russia], covering a visit to Russia in 2011</ref> Očitno je narejena iz kamelje dlake, v zlatu pa jo je izvezla bizantinska cesarica Zoe (978–1050). Sirska pravoslavna cerkev še vedno časti relikvijo, sveti pas (sveti Soonoro v sirščini v [[Homs]]u v [[Sirija|Siriji]], ki je del pasu;<ref>[https://www.flickr.com/photos/79438132@N00/4556379910/ Flicr page] and [https://web.archive.org/web/20090828023701/http://socmnet.org/Holy_Girdle.htm Malankara Jacobite Syrian Christian Network] page</ref> hranijo jo v stolnici Um Al Zennar (arabsko كاتدرائية السيدة العذراء أم الزنار‎, Um az-Zinnar; svete Marije svetega pasu), starodavni cerkvi, ki je bila poškodovana med sirsko državljansko vojno. Firenška velika tekmica [[Siena]], je leta 1359 za bolnišnico Santa Maria della Scala pridobila konkurenčno relikvijo pas, [[Marijina bazilika, Maastricht|Marijina bazilika]] v [[Maastricht]]u pa drugo. == Sklici == {{sklici|2}} == Reference == *Borsook, Eve, "Fra Filippo Lippi and the Murals for Prato Cathedral", Mitteilungen des Kunsthistorischen Institutes in Florenz, Vol. 19, No. 1 (1975), pp. 1–148, XXXII, Kunsthistorisches Institut in Florenz, Max-Planck-Institut, JSTOR *Cadogan, Jean K., "The Chapel of the Holy Belt in Prato: Piety and Politics in Fourteenth-Century Tuscany", Artibus et Historiae, Vol. 30, No. 60 (2009), pp. 107–137, IRSA s.c., JSTOR *"Cassidy (1988)": Cassidy, Brendan, "The Assumption of the Virgin on the Tabernacle of Orsanmichele", Journal of the Warburg and Courtauld Institutes, Vol. 51, (1988), pp. 174–180, The Warburg Institute, JSTOR *"Cassidy (1991)": Cassidy, Brendan, "A Relic, Some Pictures and the Mothers of Florence in the Late Fourteenth Century", Gesta, Vol. 30, No. 2 (1991), pp. 91–99, The University of Chicago Press on behalf of the International Center of Medieval Art, JSTOR *Rylands, Philip, "Palma Vecchio's 'Assumption of the Virgin'", The Burlington Magazine, Vol. 119, No. 889, (Apr., 1977), pp. 244–250, JSTOR *Scoville, Chester Norman, Saints And The Audience In Middle English Biblical Drama, 2004, University of Toronto Press, ISBN 0802089445 == Zunanje povezave == *{{commons category-inline|Sacra Cintola}} *{{commons category-inline |Madonna of the Girdle}} *{{commons category-inline |Madonna del Parto}} [[Kategorija:Relikvije]] [[Kategorija:Krščanska umetnost]] [[Kategorija:Sveta Marija v umetnosti]] [[Kategorija:Sveti Tomaž]] le3t31i24k8jnfsdj5bwr74r9jdbpj8 0 486155 6685359 6422220 2026-06-05T01:23:29Z Mlakopet 198850 minister 6685359 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Tone Kajzer|term_end=|term_end3=[[2012]]|order1=[[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Združenih državah Amerike|Veleposlanik Republike Slovenije<br>v Združenih državah Amerike]]|term_start1=[[2020]]|term_end1=2022|predecessor1=[[Stanislav Vidovič]]|successor1=|term_start=|party=|predecessor=[[Tanja Fajon]]|order=[[Minister za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije]]|successor=|alma_mater=|occupation=<!-- WD -->|image=|organization=|employer=|president2=|order2=[[Veleposlaništvo Republike Slovenije na Danskem|Veleposlanik Republike Slovenije na Danskem]]|years_active=|order3=[[Veleposlaništvo Republike Slovenije na Finskem|Veleposlanik Republike Slovenije na Finskem in v Estoniji]]|children=2|awards=|signature=|signature_alt=|signature_size=|website=|footnotes=|box_width=|term_start3=[[2008]]|spouse=|predecessor3=Milena Stefanović Kajzer|successor3=''ukinjeno''|president3=|successor2=[[Edvin Skrt]]|predecessor2=[[Bogdan Benko]]|term_end2=2018|term_start2=[[2013]]|parents=|termstart=4. junij 2026|premier=[[Janez Janša]]}}'''Tone Kajzer''', [[Seznam slovenskih diplomatov|slovenski diplomat]] in [[politik]], * [[9. julij]] [[1966]], [[Slovenj Gradec]] Kajzer je dolgoletni slovenski diplomat. Leta 2026 je postal minister za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije. V času [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade Republike Slovenije]] je deloval kot državni sekretar na [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije]], kjer je služboval že prej. Je nekdanji slovenski veleposlanik na Finskem in na Danskem, med letoma 2020 in 2022 pa je kot veleposlanik deloval v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. == Izobraževanje == Kajzer izhaja iz [[Mežica|Mežice]], kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. Šolanje je nadaljeval na srednji gradbeno-geodetski šoli v [[Maribor|Mariboru]], nato pa se je vpisal na [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|Fakulteto za arhitekturo gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani,]] nato še na [[Ekonomsko-poslovna fakulteta v Mariboru|Ekonomsko-poslovno fakulteto v Mariboru]]&nbsp;in na študij mednarodnih odnosov na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=Tone Kajzer: Iz doline pod goro Peco v Lego deželo|url=https://e-koroska.si/izdolinepodgoropecovlegodezelo/|website=e-Koroška|date=2017-03-19|accessdate=2020-11-13|language=sl-SI|last=regije}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=Tone Kajzer: Iz doline pod goro Peco v Lego deželo|url=https://e-koroska.si/izdolinepodgoropecovlegodezelo/|website=e-Koroška|date=2017-03-19|accessdate=2020-11-13|language=sl-SI|last=regije}}</ref> == Diplomacija == Leta 1995 se je zaposlil na [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije]], že naslednje leto pa odpotoval v [[Egipt]], kjer je v Kairu deloval na slovenskem veleposlaništvu. V Ljubljano se je vrnil leta 2000 in prevzel delo namestnika in vodje sektorja nacionalnega koordinatorja za mednarodno razvojno sodelovanje.<ref>{{Navedi splet|title=Tone Kajzer, državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-zunanje-zadeve/o-ministrstvu/tone-kajzer-drzavni-sekretar-na-ministrstvu-za-zunanje-zadeve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-11-13|language=sl|archive-date=2020-11-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20201114053500/https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-zunanje-zadeve/o-ministrstvu/tone-kajzer-drzavni-sekretar-na-ministrstvu-za-zunanje-zadeve/|url-status=dead}}</ref> Sodeloval je tudi s sektorjem, ki je urejal odprta vprašanja z [[Hrvaška|Republiko Hrvaško]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tone Kajzer, državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-zunanje-zadeve/o-ministrstvu/tone-kajzer-drzavni-sekretar-na-ministrstvu-za-zunanje-zadeve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-11-13|language=sl|archive-date=2020-11-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20201114053500/https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-zunanje-zadeve/o-ministrstvu/tone-kajzer-drzavni-sekretar-na-ministrstvu-za-zunanje-zadeve/|url-status=dead}}</ref> Leta 2008 je bil imenovan na mesto [[Veleposlaništvo Republike Slovenije na Finskem|veleposlanika Republike Slovenije na Finskem]], kjer je bil akreditiran tudi za [[Estonija|Republiko Estonijo]]. Bil je pobudnik ustanovitve Združenja staršev slovenskih otrok na Finskem.<ref>{{Navedi splet|title=Zruženje Slovencev na Finskem|url=https://slovencifinska.wixsite.com/slovenci-na-finskem/o-zdruzenju|website=slovenci-na-finskem|accessdate=2020-11-13|language=fi}}</ref> Bil je zadnji slovenski veleposlanik na [[Finska|Finskem]], saj je [[Vlada Republike Slovenije]] le-to zaradi varčevalnih ukrepov leta 2012 zaprla.<ref>{{Navedi splet|title=Veleposlaništvo RS Helsinki|url=http://www.helsinki.embassy.si/|website=www.helsinki.embassy.si|accessdate=2020-11-13|archive-date=2020-11-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20201115061942/http://www.helsinki.embassy.si/|url-status=dead}}</ref> Po vrnitvi v [[Slovenija|Slovenijo]] je bil imenovan na mesto državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade [[Janez Janša|Janeza Janše]].<ref name=":0" /> Med letoma 2013 in 2018 je opravljal funkcijo [[Veleposlaništvo Republike Slovenije na Danskem|veleposlanika Republike Slovenije na Danskem]]. V času njegovega diplomatskega dela v [[Nordijske države|nordijskih državah]] je Slovenija okrepila svojo mrežo [[Konzul (predstavnik)|konzulov]] v tem delu [[Evropa|Evrope]].<ref name=":1" /> Po vrnitvi iz Danske je Kajzer na slovenskem zunanjem ministrstvu koordiniral digitalno preobrazbo. Leta 2020 je bil imenovan na mesto [[Državni sekretar Republike Slovenije|državnega sekretarja]] na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije, v času ministra [[Anže Logar|Anžeta Logarja]].<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Tone Kajzer, državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-zunanje-zadeve/o-ministrstvu/tone-kajzer-drzavni-sekretar-na-ministrstvu-za-zunanje-zadeve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-11-13|language=sl|archive-date=2020-11-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20201114053500/https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-zunanje-zadeve/o-ministrstvu/tone-kajzer-drzavni-sekretar-na-ministrstvu-za-zunanje-zadeve/|url-status=dead}}</ref> Novembra 2020 ga je ministrstvo za zunanje zadeve akreditiralo kot novega [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Združenih državah Amerike|veleposlanika Republike Slovenije v Združenih državah Amerike]].<ref>{{Navedi splet|title=STA: Vlada razrešila državnega sekretarja na MZZ Kajzerja, Raščana imenovala za novega|url=https://www.sta.si/2831556/vlada-razresila-drzavnega-sekretarja-na-mzz-kajzerja-rascana-imenovala-za-novega|website=www.sta.si|accessdate=2020-11-13}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Veleposlanik|url=http://www.washington.embassy.si/index.php?id=379&L=432|website=www.washington.embassy.si|accessdate=2021-01-20}}</ref> Septembra 2022 je zunanje ministrstvo pod vodstvom Tanje Fajon veleposlaništvom poslalo depešo za zbiranje podpisov za [[Nataša Pirc Musar|Natašo Pirc Musar]], ki jih je zbirala za kandidaturo za predsednico države in je za to na ministrstvo poslala zaprosilo. Kajzer je zaradi domnevnega favoriziranja kandidatke na svojem računalniku v Washingtonu fotografiral zaslon z [[Depeša|depešo]] in ga poslal predsedniku SDS [[Janez Janša|Janezu Janši]]. Ta je fotografijo objavil na svojem [[Twitter]] profilu.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenskemu veleposlaniku v ZDA zaradi suma fotografiranja zaupne depeše grozi odpoklic|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenskemu-veleposlaniku-v-zda-zaradi-suma-fotografiranja-zaupne-depese-grozi-odpoklic/640245|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-25|language=sl}}</ref> Kajzer je bil poklican na zagovor v Ljubljano, vlada pa je zaradi suma zlorabe zaupnega depešnega sistema 16. septembra 2022 predlagala njegovo razrešitev.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada predlaga odpoklic veleposlanika v ZDA Toneta Kajzerja, ukaz pa mora podpisati Pahor|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-predlaga-odpoklic-veleposlanika-v-zda-toneta-kajzerja-ukaz-pa-mora-podpisati-pahor/640678|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-25|language=sl}}</ref> Predsednik republike je ukaz o odpoklicu podpisal 20. septembra 2022, a ob tem dejal, da ni zadovoljen, da se vlada predhodno z njim ni posvetovala. Sam je namreč menil, da je odpoklic pretiran ukrep, saj da Kajzerjevo dejanje ''"Ni imelo neposrednih škodljivih posledic za zunanjepolitične interese države. Veleposlanik je ravnal narobe in bi bila morda kakšna druga sankcija primernejša kot pa sam odpoklic."''<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor se je odločil, da podpiše ukaz o odpoklicu veleposlanika Kajzerja|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F0D04FD85E8591BEC12588C3006D362F?OpenDocument&fbclid=IwAR2PjCMe7SHZYjPirQUjAG_Q7msFOb-zTC8NWudJMe0wpBpBWXB5FpkY4sI|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-09-25|archive-date=2022-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20220925162445/https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F0D04FD85E8591BEC12588C3006D362F?OpenDocument&fbclid=IwAR2PjCMe7SHZYjPirQUjAG_Q7msFOb-zTC8NWudJMe0wpBpBWXB5FpkY4sI|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pahor: Pri odpoklicu Kajzerja zelene karte ni bilo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pahor-pri-odpoklicu-kajzerja-zelene-karte-ni-bilo/641311|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-25|language=sl}}</ref> == Politika == V Slovenski demokratski stranki je Kajzer vodil odbor za zunanjo politiko. 4. junija 2026 je bil potrjen na mesto ministra za zunanje in evropske zadeve v 16. vladi Republike Slovenije. Pred imenovanjem je napovedal več tihe diplomacije, zavzel pa se je za krepitev Slovenije v zvezi NATO in Evropski uniji ter njeno širitev na Zahodni Balkan, prav tako za krepitev gospodarske diplomacije.<ref>{{Navedi splet|title=Kajzer uspešno prestal zaslišanje: "Nisem ne advokat Izraela ne advokat Palestine"|url=https://n1info.si/volitve-2026/kandidat-za-zunanjega-ministra-nisem-ne-advokat-izraela-ne-advokat-palestine/|website=N1|date=2026-06-02|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kajzer: Slovenija mora navzven govoriti z enim glasom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kajzer-slovenija-mora-navzven-govoriti-z-enim-glasom/784130|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=A. P.|last=J}}</ref> == Zasebno == Poročen je z Mileno Stefanović Kajzer in je oče dveh otrok. Je ljubitelj [[Knjiga|knjig]], [[Tek|teka]] in [[Golf|golfa]].<ref name=":2" /> == Glej tudi: == * [[Seznam veleposlaništev Republike Slovenije]] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Slovenski veleposlaniki]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Združenih državah Amerike]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije na Finskem]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije na Danskem]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kajzer_Tone}} bybqxwrbrrd805u3kngmxs9jte467pb 3 486683 6685167 6684337 2026-06-04T16:26:17Z Boss-well63 148180 /* Request writing about Isabelle de Charriere (Q123386) */ nov razdelek 6685167 wikitext text/x-wiki {{Arhiv-polje|*[[/Arhiv 1]] * [[/Arhiv 2]] * [[/Arhiv 3]] * [[/Arhiv 4]] * [[/Signpost]] * [[/Tech news]]}} <!---Urejajte pod to vrstico. Hvala! Nove teme dodajajte na dno!---> == Novoletno voščilo == {| style="border-style:solid; border-color:orange; background-color:white; font color:blue; border-width:5px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Brinde espumantes.jpg|120px]] |Želim ti veselja, zadovoljstva, sreče, zdravja in osebnih zmag polno 2026! Na še mnogo odličnih Wiki člankov, tisoče urejanj in čim več sodelovanj! '''[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]''' [[Uporabniški pogovor:VidicK01|(pogovor)]] 13:09, 1. januar 2026 (CET) |} :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Najlepša hvala! Naj bo 2026 glamurozno in sadov obilno tudi pri tebi. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:26, 1. januar 2026 (CET) == En vir == Na strani https://www.kontekst.io/kontekst/zavr%C5%A1ni sem našel en vir, ki bi ga moral še enkrat preverit. Ctrl + F: "nominativnoga oblika Strido". Ta stran ima korpus raznih spletnih virov, vendar ne vem, če se da do njih dostopat. Lahko mogoče preveriš? Preveril sem še v Wayback Machine-u, pa ga zgleda nima arhiviranega. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:53, 17. marec 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]]: Hoj, sem pregledal z mojim znanjem in nisem našel vsebine z istim besedilom ... je pa očitno v Common Crawl podatkovni bazi, ki jo polnijo bot strgalci, po potrebi pa naj bi jo vsak lahko tudi uporabljal, vendar to trenutno presega moje znanje. Navodila za dostopanje do podatkovne baze so [https://commoncrawl.org/get-started tukaj]. Upam, da to kaj pomaga. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:00, 17. marec 2026 (CET) Hehe, če presega tvoje znanje, potem definitivno tudi mojega. Ni panike, ni nič kritično nujnega. Kolikor se spomnim, je šlo za en zapis nekega hrvaškega strokovnjaka, ampak to na forumu. Verjetno ga zato Wayback Machine nima shranjenega. V vsakem primeru hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 16:35, 17. marec 2026 (CET) :Z veseljem '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:36, 17. marec 2026 (CET) == Kokakola.mlejko.smetana == Spoštovani, obračam se na vas glede izbrisa članka »kokakola.mlejko.smetana«. Ob tem bi rada izpostavila, da je bil razlog za izbris podan na neprimeren način (komentar »šolarji na delu«), kar ne prispeva k konstruktivnemu sodelovanju in izboljševanju vsebine. Članek je bil napisan slovnično pravilno in z namenom predstavitve TikTok profila, ki je prepoznaven v Prekmurju. Menimo, da ima tak profil določen pomen za lokalno skupnost, saj prikazuje njegovo nastajanje in sodelujoče osebe. Razumemo, da mora vsebina na Wikipediji ustrezati določenim kriterijem, zato bi prosili za konkretno pojasnilo: * ali je bil razlog za izbris pomanjkanje neodvisnih virov, * neustrezna pomembnost teme, * ali kateri drug kriterij. Prav tako bi želeli vedeti, ali obstaja možnost obnove članka z ustreznimi popravki (npr. dodajanje zanesljivih virov, izboljšava strukture), namesto dokončnega izbrisa. Naš namen ni kršiti pravil, ampak prispevati kakovostno vsebino, zato bi bili hvaležni za jasne smernice, kako članek ustrezno prilagoditi, da bo skladen s pravili Wikipedije. Hvala za vaš čas in odgovor. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 16:54, 28. marec 2026 (CET) :Ne, vsebine ne bom obnovil. Članek je bil brez virov, račun pa do sedaj še ni bil razpravljan v neodvinsih medijih, zato ni primeren za vnos v Wikipedijo. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:02, 28. marec 2026 (CET) ::Moram reči, da je fascinantno, kako nekateri nimajo nič boljšega za početi kot, da zajebavajo ambiciozne mlade punce. Lep pozdrav. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 17:19, 28. marec 2026 (CET) :::Projekt pa ni Pomurski oglasnik in to še dolgo ne bo. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:26, 28. marec 2026 (CET) ::::Ker nekateri slabše razumejo prebrano, nikjer ni zapisano, da gre za kakršen koli projekt; gre zgolj za TikTok profil, ki je znan daleč naokrog (sploh pa v Prekmurju). Ampak nič za to – imamo tudi take, ki preživijo ves dan za računalnikom in urejajo besedila subjektivno, zato ne vedo, kaj se dogaja zunaj, izven hiše. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 17:30, 28. marec 2026 (CET) == Zvezda zate! == {| style="background-color: #eaf2f7; border: 1px solid #1F75FE;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Volunteer_barnstar.png|100px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" | '''Zvezda sodelovanja in predanosti''' |- |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | V zahvalo za pomoč in sodelovanje pri pokrivanju volilne nedelje v okviru nedavnih volitev (tudi po koncu uradnega dela še pozno v noč) za vse odlične grafe in asistenco pri urejanjih, ter seveda, za preseženih 50+ v ''Ste vedeli, da!'' Predano in zagnano še naprej! [[Uporabnik:VidicK01|Karlo]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 23:10, 29. marec 2026 (CEST) |} :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: V veselje in čast mi je bilo sodelovati s tabo! Še na druga sodelovanja. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:21, 29. marec 2026 (CEST) == Tone Strnad == Pozdravljeni, prosim za ponovni pregled osnutka za stran o [[draft:Tone Strnad|Tonetu Strnadu]]. Lp, dolinarm [[Uporabniški pogovor:dolinarm|(pogovor)]] 10:13, 1. april 2026 (CET) :@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] bi lahko ti pogledal? Sam zaradi transparentnosti zelo nerad pregledujem osnutke, ki sem jih v preteklosti zavrnil. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:16, 1. april 2026 (CEST) ::{{done}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:52, 5. april 2026 (CEST) == Local values for seats == Hi @[[Uporabnik:A09|A09]], I just saw your reverts. Happy to discuss this, but I am surprised, as the political party data template was translated to Slovene-wiki specifically for this. What is the reason for hard-coding the values of seats? This does not seem like a language-depend element, and changes made by Slovenian editors (who most likely follow the composition of the national assembly more closely) would benefit other wikis and help inform everyone on Slovenia parties and politics. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 11:34, 11. april 2026 (CEST) :PS: I think other Slovenian parties are also using this template, and parties of other countries are progressively moving to it as elections take place. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 11:36, 11. april 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]]: I'd rather see the old school implementation until the definition of parties and coalitions is clear. If you look at [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|the main election article]] you'll see we have two coalitions composed of multiple parties. I'd suggest to postpone Wikidata implementation until the definition by the National Assembly of whether they are counting on basis of coalitions or parties alone is clearly presented. We faced similar problems in the previous assembly as some parties were formed by MPs amidst their mandate (although the parties did not run for previous NA elections in 2022), which I don't think is easily implementable in Wikidata. Due to these constraints I believe a local implement is a better opinion here. Hopefully the explanation is clearly written because it's very confusing to me as well. Best regards, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. april 2026 (CEST) ::Ahah, no problem at all, and I am all for being careful. However, maybe a concrete example can help. For instance, what could be an issue with regard to the figures listed [[:en:10th National Assembly of Slovenia#Composition|here]]? This is what I used as the basis for Wikidata (and it matches the values provided on the website of the State Electoral Commission, which I added as source) [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 12:43, 11. april 2026 (CEST) :::@[[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]]: Because the [[koalicija NSi, SLS in Fokusa|Coalition of NSI, SLS and FOKUS]] went together to elections but AFAIK they get counted separately when seated in the National Assembly (so 7 MPs for NSI, and one each to SLS and FOKUS). Better to wait two weeks and then decide on the best path forward to properly differentiate the concepts. Yes, it's an internal mess, but it's not in hands of the WP community to decided upon it. :::CC @[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]], @[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]], @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]], @[[Uporabnik:Pv21|Pv21]] for opinions. Regards, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:47, 11. april 2026 (CEST) ::::Why exactly is it a mess to sort out? It is not like we are trying to count the votes separately. This is just about the number of MPs affiliated to each party. As things stand, I don't quite see the difficulty. Regardless of whether an MP is elected as part of a coalition, what is counted here is the political party membership. And, once again, adding the values locally is already making a decision, so at this point, it does not matter whether the values are local or on Wikidata; I fail to see the advantage of hard-coded values really. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 14:08, 11. april 2026 (CEST) :::::Ughh, I wouldn't be so sure after the revised National Voting Committee and National Assembly website showed us last year after some previously unaffiliated MPs formed [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Anyways, would love to hear from my colleagues first. Best, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:30, 11. april 2026 (CEST) ::::::Sure, happy to get other people's input. And I am not familiar with what happened last time. To be sure, though, if previously unaffiliated MPs form a party, then the numbers change once again, of course -- electoral results are static, as they stay the way they were at election time, while parties' numbers of MPs are dynamic and change regularly with both elections and party changes, and this makes the template even more useful as it helps many wikis stay up-to-date. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 14:41, 11. april 2026 (CEST) ::::Does anyone else want to bring their two cents to the discussion? [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 09:44, 13. april 2026 (CEST) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] -- I am happy to wait a little bit longer, but I am not really seeing either a strong case for the local values, nor strong input or arguments from other contributors at this point. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 09:30, 22. april 2026 (CEST) ::Also, to be honest, I am not really sure there is a major difference if values are updated locally or via Wikidata -- either the concept of party/coalition is not clear and then values ought not to be updated at all, or results are clear enough for an update and then I am not sure it matters where the update is made. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 12:45, 11. april 2026 (CEST) == Pregled osnutka == Zdravo živjo, pred meseci sem poskusno oddal en prispevek, pa vidim da je bila napaka delati s chat gpt. Sem potem popravil pa ni nihče več utegnil pogledati. Vesel bi bil samo če bi kdo utegnil povedat, a je to sedaj splošno bolj primeren pristop in je sedaj ok in lahko spišem še kak prispevek, ali še vedno narobe. Hvala če bo kdo to videl, lp [[(Osnutek tu)]] [[Uporabnik:SLO Updater|SLO Updater]] ([[Uporabniški pogovor:SLO Updater|pogovor]]) 11:25, 15. april 2026 (CEST) :Sklepam, da gre za [[osnutek:Anja Rijavec]]. Pingam @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]/@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] če bi ga morebiti lahko pregledala, nočem ponovno pregledovati vsebin, ki sem jih nekoč že zavrnil. Naj pa pripomnem, da sem še vedno odstranil nekaj AI halucinacij, ton in slog pa sta še vedno samopromocijska. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:34, 15. april 2026 (CEST) ==Verona== Popravil si “med letoma 1629-1633“, medtem ko si dovolil “med letoma 1630-1631”. Izraz “med letoma« ne pomeni »v letih«, temveč označuje obdobje med navedenima letoma, ne glede na število let tega obdobja, torej je pravilno “med letoma 1629-1633“. Tega sem se naučil, ko mi je podobno napako popravil uporabnik Marko3, se pravi izvedenec, glej [[Nemčija med letoma 1945 in 1949|tukaj]]. Popravi nazaj ali se dogovori s tem uporabnikom, da ne bo dveh pravil za isti primer. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:05, 23. april 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Nisem strokovnjak za pravopis in vsak tak nasvet je več kot dobrodošel. Bom popravil. Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:34, 24. april 2026 (CEST) == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:06, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472432 --> == Zavračanje mojih nekaterih urejanj v Wikipodatkih == Mi je [[wikidata:Uporabnik:MariuszRokin]] razveljavil kar nekaj mojih urejanj (16). Krajem rojstva ali smrti sem dodajala kvalifikatorje za državo, da jih pač ni treba v naša infopolja. Bi se mi zdelo nepravilno, če bi dodala napačne države. Razlog za zavračanje je "redundant" in brez kakrnegakoli pojasnila. Eden od razveljave: npr. https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q34629431&diff=2492108828&oldid=2492108690 ali https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q42478807&oldid=prev&diff=2492103419. Če imaš voljo malo preveriti kaj se dogaja. Ne bi se rada šla nove urejevalske vojne, še posebno ne v Wikipodatkih. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:54, 15. maj 2026 (CEST) :Se bom pogovoril s parimi ljudmi :’) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:20, 15. maj 2026 (CEST) :Sem ga vprašal za pojasnilo, pmm je vseeno dobro obrazložiti in povrniti urejanja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:06, 15. maj 2026 (CEST) == Volt Europa == Hi @[[Uporabnik:A09|A09]], I see that you reverted my edit and I was wondering why this was. The infobox field in question is reserved for European political parties, and Volt Europa is not (yet?) a European political party, so it should not be listed there. Happy for your thoughts. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 14:29, 26. maj 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]]: [[Volt Evropa]] says it has 5 seats in the European Parliament so I don't really understand your removal? Thanks, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:33, 26. maj 2026 (CEST) ::Hi, oh ok, I see. The two are actually unrelated: the "european" field denotes a national party's membership of a European political party, while "europarl" denotes belonging to a political group of the European Parliament. With its five MEPs, Volt belongs to a parliamentary group (the Greens/EFA group); however, Volt and its sections do not belong to a European political party, since Volt is not yet registered as such. So the infobox should indeed link to the Greens/EFA group, but not list Volt Europa as a political party. I will change accordingly, but we can also continue the discussion if something is unclear. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 16:16, 26. maj 2026 (CEST) :::Ah I see, thanks. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:16, 26. maj 2026 (CEST) == [[Velika ovčja panika]] == Zdravo! Zdaj sem napisal ta prispevek. Lahko prosim tvojo pomoč popraviti (izboljšati) besedilo? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 20:24, 30. maj 2026 (CEST) :Bom pogledal kasneje pa popravim :) LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:46, 30. maj 2026 (CEST) ::Sem poskušal jaz, pa je nekaj delov zares nerazumljivih brez pregleda izvirnika (ki je v madžarščini), tako da sem obupal in samo predlogo nalepil. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:59, 30. maj 2026 (CEST) == Citiranje arhivskega gradiva == Po mojem razumevanju pravil [[Wikipedija:BIR|WP:BIR, glej: primarni viri, zlasti tretjo alinejo]], [[arhivsko gradivo]] samo po sebi ni avtomatično nesprejemljivo; je lahko pomembno, da se ga uporablja kot primarni vir za neposredno preverljive podatke, ne pa za lastne interpretacije ali sinteze. Na strani mi ni povsem jasno, ali se arhivsko javno dostopno gradivo obravnava enako kot javno objavljene publikacije, zato bi bilo koristno pravilo bolj natančno zapisati oz. opredeliti: kaj je dopustno citirati neposredno iz arhiva in česa ne. Ker kot sem že zapisal, glede [[Janez Nepomuk Šlojsnik#Viri|Janeza Nepomuka Šlojsnika]], ali [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ponikva&diff=prev&oldid=6612851 tega] urejanja potem takem to ni sprejemljivo. Pri tem mislim tudi na primere, ko je fond javno digitaliziran, vendar ni izdan kot publikacija v sodobnem jeziku, črkopisju itn., eksemplaričen primer tega je [[franciscejski kataster]] (ki je bil pred časom (celo) narobe sklanjan in zapisan z veliko začetnico [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_ru%C5%A1evinskih_in_izginulih_cerkva_v_Sloveniji&diff=prev&oldid=6680183 tu, glej št. 67] ...). Potem pa sem šel brat [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:OZNA%C4%8CIDOSTOP&redirect=no WP:OZNAČIDOSTOP], kjer piše: ''Če vaš vir ni na voljo na spletu, mora biti na voljo v uglednih knjižnicah, '''arhivih''' ali zbirkah. Če je sklic brez zunanje povezave sporen zaradi nerazpoložljivosti, zadostuje kot dokaz razumne dostopnosti (sic!) (čeprav ne nujno [[Wikipedija:Preverljivost#Zanesljivi viri|zanesljivosti]]): navedba številke [[ISBN]] ali [[OCLC]]; povezava na verodostojen članek Wikipedije o viru (delu, avtorju ali objavitelju) ali neposredna navedba gradiva na pogovorni strani, kar naj bo narejeno [[Wikipedija:Avtorske pravice|jedrnato]] in v kontekstu.'' Torej je tu vključeno tudi arhivsko gradivo (za katero že drži, da ni čisto isto kot, da greš v knjižnico), če prav razumem, če se pravilno citira [[Arhivsko gradivo#Urejanje arhivskega gradiva v arhivu|tehnična enota]] arhivskega gradiva bi moralo biti vredu? Na [[WP:PVIRI]] je govora o pomenu besede »vir«, ki "''ima v Wikipediji tri pomene: gradivo samo (dokument, članek, papir ali knjiga), ustvarjalec dela (npr. pisatelj) in založnik dela (npr. Oxford University Press ali Mladinska knjiga). Vsi trije imajo lahko vpliv na zanesljivost.''" Tukaj besedo ''dokument'' in ''papir'' lahko razumem tako, da se nekje hrani in če gre za starejše (nepublicirane) "papirje in dokumente", je to pristojnih arhivih. Zato se mi zdi, da bi bilo koristno v smernicah bolj jasno ločiti med: – dopustnostjo uporabe arhivskih virov kot primarnih virov – in omejitvami njihove uporabe glede interpretacije in sinteze Kaj misliš? Lepo popoldne @[[Uporabnik:A09|A09]] še naprej, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 16:43, 1. junij 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]]: Zdravo, upam, da mi oprostiš, ker sem si vzel malo več časa za poglobljen odgovor na to kompleksno vprašanje. Res delujem morda precej hipokritski, ko ''zahtevam'' sekundarne vire, ko pa sem jih v [[seznam preimenovanih naselij v Sloveniji]] kar pridno uporabljal; a razlog je PMM precej dovršen. Eno je navajanje arhivskih virov (recimo vladna oznanila, stari časopisi itd.), ki so na nek način arhivski vir, a do neke mere vseeno uporabni za golo naštevanje (recimo, lep primer preimenovanih naselij). Vsekakor pa na njih ne sme temeljiti sekundarna analiza: tako za "zaključke" o nravi posameznega preimenovanja sem uporabljal strokovno gradivo, ki je analiziralo te vire, nisem pa jaz delal svoje analize. :Pri Šlojsniku bi recimo odstranil ''KLA, Archiv Dietrichstein, Fasz. CCCIV, 42/8, fol. 272, 274;'' in ''Archiv St. Stephan (Wien), Trauungsbuch, Tomus 47, Folio 5, recte 13. April 1733'', dejansko pa niti ne vemo, kaj podpirata v besedilu in sta javnosti takorekoč nedosegljiva. Recimo slovenska ustreznica je portal Slovenske biografije, ki za potrebe pisanja biografskih vnosov, v kolikor vem, poleg javno dostopnih virov predeluje tudi arhivske vsebine, ki pa niso nujno sploh javne (recimo razni dediški zapisniki, interni službeni dokumenti ...). Za potrebe Wikipedije se mi tovrstno navajanje ne zdi smiselno, se ga ne da preverit in je tudi odveč: če je relevantno za dano osebo, je verjetno že zapisano v virih, ki jo omenjajo, če ne pa bodisi ni zadosti pomembno za sestavo enciklopedijskega sestavka bodisi oseba ni pomembna. Zapisano sicer prosim vzami z zrnom soli, vedno bi lahko pravilom iskal izjeme. :Zakaj so v [[WP:OZNAČIDOSTOP]] omenjani arhivi mi ni jasno; je pa res, da arhiv je lahko tudi osebna kolekcija digitaliziranih objavljenih virov (recimo, [https://sistory.si/ portal Sistory]). Bi pa sam rekel, da ma [[WP:PREVERI]] veliko večjo težo kot [[WP:OZNAČIDOSTOP]]. Ne zdi se mi pa primerno secirat besed in biti pikolovski na njihov pomen; WP:PVIRI naj bi bili čim bolj splošni. V teoriji je tvoje branje do črke pravilno, ampak so pisci najverjetneje imeli v mislih (vladne) dokumente, članke, papirje (npr. zemljevid) in knjige. Vsekakor bi bilo potrebno jasneje zapisat smernice, se pa zgodovinsko s tem ni ukvarjalo dosti ljudi – po eni strani zaradi stihijskosti, po drugi strani pa so razumeli, kaj je (bilo) mišljeno. :Upam, da sem ti vsaj poskusil odgovoriti na tvoja vprašanja, v kolikor pa kaj ni jasno, pa prosim le vprašaj. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:12, 2. junij 2026 (CEST) ::Hvala za odgovor. Je pa ''KLA'' [Kärntner Landesarchiv]'', Archiv Dietrichstein, Fasz. CCCIV, 42/8, fol. 272, 274'' je 304. "fascikel" v tej [https://landesarchiv.ktn.gv.at/klais/suche/volltext-detailansicht.jsf zbirki] (nvm pa kaj je v gradivu zapisano in na kaj se nanaša v w. članku; torej drži da ''dejansko'' […] ''ne vemo, kaj podpira''[…] ''v besedilu''). Za: ''Archiv St. Stephan (Wien), Trauungsbuch, Tomus 47, Folio 5,''(sic!, opomba * čisto spodaj, v katero sem strmel (in je fotografirana tudi [[c:File:Schloissnigg_Trauungsbuch_von_St._Stephan,_Wien_1733.png|tu]]) in iskal G. Šlojsnik 5 minut je na fol. 4) ''recte 13. April 1733'' pa je jasno, da gre za [https://data.matricula-online.eu/sl/oesterreich/wien/01-st-stephan/02-047/?pg=18 to (4, 5) stran 47. poročne matične knjige]. Torej ta zadnja ne spada med vire, temveč med sklice … Sem pa v tem smislu zagovornik, da je potrebno do potankosti pravilno citirati –, ko se citiralo – arh. gradivo in tehnične enote, zato ker dostikrat vidim, da je predvsem med nekaterimi ljub. zgod. in zlasti [[Rodoslovje|rodoslovci]] tako, da citirajo npr. glej rojstno matično knjigo za župnijo n, od l. A do l. B …, to pa je seveda povsem nepregledno in verjetno za pravilo dostopnosti in preverljivosti povsem neprimerno. Glede javne dostopnosti pa si lahko vsakdo v Sloveniji prebere [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO482 Zakon o arhivskem gradivu in arhivih (ZAGA)], ki to ureja. ::Sem pa tudi prej že napisal, da se bo enkrat treba lotiti tudi SDV-jevcev (predhodniki pripadniki UDBE, OZNE in VOS-a). Je pa tu že malo problematično, ker so se tega gradivo v glavnem lotili publicisti (in ne izobraženi zgodovinarji (npr. B. Repe) in imajo tudi neko politično ozadje I. Omerza, R. Leljak, D. S. Lajovic). Pa tudi tisti famozna Centralna aktivna evidenca (CAE) bi bila lahko problematična; kljub temu pa je Omerza dejal, da ga CAE nikoli ni demantirala [https://www.druzina.si/clanek/igor-omerza-udbanet-udba-cae-centralna-aktivna-evidenca <nowiki>[1]</nowiki>]. Lep večer, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:11, 2. junij 2026 (CEST) == Request writing about Isabelle de Charriere (Q123386) == Hi A09 Would you like to write about Isabelle de Charriere (Q123386) for the SL Wikipedia? It'll be appreciated if it'll be done by someone. [[Uporabnik:Boss-well63|Boss-well63]] ([[Uporabniški pogovor:Boss-well63|pogovor]]) 18:26, 4. junij 2026 (CEST) 8jft62jvybxg4lyon67o1nq0utc1r8z 1 488266 6685205 5574540 2026-06-04T18:29:01Z Marjan Tomki SI 190558 /* Seznam objav avtorja iz cobiss */ nov razdelek 6685205 wikitext text/x-wiki == Zakaj v infopolju niso vsi podatki iz wikidata? == Vem in vidim, da je to škrbina, ampak vidim, da v infopolju niso prikazani podatki, ki so v WD že vnešeni (in jih pri kom drugem, kjer so podobno vnešeni, vidim v infopolju). V WD so podatki o državljanstvu kolikor lahko vidim (trenutno nista na razpolago dva velika monitrja) na enak način kot pri [[Bojan Čop|Bojanu Čopu]], pa so pri njem vidni, pri njej pa ne. Pri njem je uporabljeno <code><nowiki>{{Infopolje Oseba}}</nowiki></code> (brez parametrov), pri njej <code><nowiki>{Infopolje Znanstvenik | name = Darja Mihelič | image = | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | other_names = | known_for = | occupation = <!-- WD --> }}</nowiki></code> Pri tem - poleg tega, kar je v infopolju prikazano - v WD najdem še: *Occupation: historian, university teacher *Education: University of Ljubljana *Award received: Boris Kidrič Fund award Prikazani podatki so pa samo: <blockquote>Darja Mihelič Rojstvo Grafenauer 3. marec 1950 (70 let) Ljubljana</blockquote> Če bi vedel, da to dela (oziroma kako narediti, da dela) bi v WD dodal podatke o zakoncu, kar je že v članku (in še kaj, recimo da je maturirala na klasični gimnaziji, o čemer imam vir v zborniku...), pa da je sestrična Irene Grafenauer, pa o tem sta z možem dolgoletna dobra in znana (tudi tekmovalna) jadralca... Tako pa je videti smotrno, da se najprej reši tole. Kje je problem? Kako to testirati? Podoben problem (da niso prikazani podatki za državljanstvo iz Wikipodatkov) je tudi pri Zora Konjajev, kjer mislim da je tudi predloga Infopolje Znanstvenik. Obrnil se bom tudi Pod lipo --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 04:07, 29. december 2020 (CET) :{{ping|Marjan Tomki SI}} infopolje črpa samo nekatere podatke iz Wikipodatkov, našteti so v okvirčku desno na [[Predloga:Infopolje Znanstvenik/dok]]. Ostale je treba vnesti ročno v članku z dodajanjem ustreznih parametrov. Članek o Bojanu Čopu uporablja infopolje Oseba, v katerem je malo več avtomatike (primerjaj [[Predloga:Infopolje Oseba/dok]]). Ni čisto konsistentno, ampak toliko smo naredili do zdaj. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:44, 29. december 2020 (CET) ::Lepa hvala; to hudo pomaga (ko sem bral o angleških infobox-ih in Wikidata, bi moral ugibati o tem, kako je to prirejeno pri nas). Ko bo kar je sedaj v branju prebrano, bodo verjetno spet vprašanja. ::{{ping|Yerpo}}Iz "zgodovinskih razlogov" (vzdrževanje ažurnosti nenomaliziranih podatkov v času, ko o tem še nismo dosti vedeli) nerad počnem reči na neučinkovit način. Tu bi rad poštimal prikaz državljanstva (skozi čas) za začetek nekaj desetin člankov, od katerih jih je več tudi v razlinih jezikovnih različicah, zato bi - če/kolikor bi bilo/bo mogoče - rad to naredil tako, da sprememb ne bo treba delati v vsaki različici članka. ::Podobno je z zakonci, starši, potomci, šolami, poklici... Za precej tega za različne obstoječe članke zdaj bodisi imam, bodisi vem kje verjetno dobiti vire (tudi tu moram izvedeti še kaj več o tehniki navajanja, zlasti za reči v wikipodatkih). Recimo, sl članek ima navedene vire, v en: manjkajo, ima pa enega pomembnega, ki ga v sl ni (in podatki, kolikor jih poznam, držijo). ::Je kako drugo mesto primernejše za ta vprašanja (zadeva več prispevkov; z info na povezavi, ki si mi jo dal, že lahko pridem precej dlje), kot tole tu? Verjetno bi bilo tudi smotrno vprašanja in odgovore o tem zbrati kje, kjer jih bo kasneje lahko kdo našel (in uporabil) na enem mestu. Pogledal sem o čem tečejo pogovori Pod Lipo in mi tam o tem ni nič padlo v oči. Več je pri Pinky sl, ampak ne namenjeno začetniku, poleg tega pa ona počne še druge reči in ji ni niti lepo niti smotrno zasesti pogovorne strani. Kakšno primerno namensko mesto? --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 19:13, 30. december 2020 (CET) == Viri, ki jih še ne znam dodati v članek v optimalnem formatu == * Grafenauerjev zbornik (1996) - o njenem očetu, a vsebuje info tud o širši družini, poleg tega je ona tudi med uredniki in avtorica dveh prispevkov <ref name="Zbornik">Grafenauerjev Zbornik, (1966), uredil: Vincenc Rajšp [et al.], ISBN 961-6182-14-5 (ZRC SAZU)</ref> * gradivo o klasični gimnaziji v Ljubljani, kjer je navedena med maturanti (kot tudi jaz in še nekaj njenih in mojih sestričen in bratrancev). To - ko dopolnim tole s točno referenco (točen naslov, izdajatelj, leto izdaje, stran...) - bo osnova za dopolnitev podatkov o jezikih, ki jih še obvlada (latinščina 8 let, angleščina 8 let, francoščina 4 leta) v Wikidata. V osemletki - na šoli Prežihovega Voranca v Ljubljani jo je prof. Samarđija učila srbohrvaščino (kar je razširilo osnovo za razumevanje starejših in besedil in tistih v drugih slovanskih jezikih, tudi tistih zapisanih v cirilici); nadalnji razvoj teh sposobnosti pa je omogočil razumevanje mnogih virov, ki bi bili brez tega mnogo manj uporabni. *O jezikih, ki jih še govori in razume, jo tudi še lahko povprašam (enako tudi o jezikih, ki jih je razumel, govoril in/ali v njih pisal njen oče). V kakšni meri so ti podatki dovoljeni za navedbo v WP (primarni vir, ni javno objavljen, ni uredniškega vpliva...). --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 11:51, 23. september 2021 (CEST) Zbiram vire tudi za vsaj škrbino, torej začetek za prispevek, o njenem možu Francetu Miheliču (matematik, teorija signalov, elektrotehnika, univerzitetni profesor) * France Mihelič, univerzitetni profesor, Univerza v Ljubljani <ref>Fakulteta za elektrotehniko; Laboratorij za umetno zaznavanje, kibernetiko in sisteme (LUKS) URL=http://luks.fe.uni-lj.si/sl/osebje/taci/index.html</ref> * Nekaj o njunem skupnem začetku jadranja na straneh Yaht Club Portorož <ref>url=http:www.ycp-klub.si/koka.pdf</ref> == Seznam virov tu == == Seznam objav avtorja iz cobiss == Hotel sem dodati (kot zunanje povezave) povezavo na cobiss [https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search/expert?c=au%3DMiheli%C4%8D%2C+Darja&db=cobib&mat=allmaterials&max=100 ], 623 zadetkov, ampak med njimi dolgo nisem uspel najti članka, ki je zdaj že v bibliografiji (in bo vir za nekaj člankov, v enega bom še dal sklic preden neham); zdaj vem več kot zgoraj (in sem malo klel pomoč) v cobiss-u: * obstaja seznam parametrov za iskanje s primeri vrednosti, a ni primera (ali primerov) kako jih nizaš (za zdaj gre le z logičnimi operatorji, in ni logično za vse primere) * obstaja parameter AR= in deluje, od nekje sem ga prekopiral, pa ga ne najdem v seznamu... * Če preklopim iz enega vmesnika za iskanje v drugega bi bilo lepo, če bi pri preklopu obdržal vsebino, pa pobriše (in če bi obdržal in po možnosti še konvertiral format, bi že imeli tudi primere...) pa še se najde (ti=*accuse ne dela, dela ti=accuse za naslov ki se začne z ''J'accuse...'' - ti= title; ker kao v naslovu ne smeš začeti z znakom * za nadomeščanje; kaže da je ta že privzet in potem če ga še napišem je napaka da je podvojen, pa tega nisem nikjer našel napisanega in moram ves čas nekaj ugibati, pa sem za to že malo v letih) Za zdaj imam dovolj (bom enkrat drugič pogledal, če je število zadetkov v osebni bibliografiji, ki jo tudi naredi cobiss, enako) in potem dodal nekam v članek (najbrž med vire ali med zunanje povezave). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 20:29, 4. junij 2026 (CEST) 4z065mnbg3opfc1pimv7ab0h76b2p5y 6685209 6685205 2026-06-04T18:32:49Z Marjan Tomki SI 190558 Nekoč sem polepšal, pa je nova tema šla za tem razdelkom; še malo poprčkano 6685209 wikitext text/x-wiki == Zakaj v infopolju niso vsi podatki iz wikidata? == Vem in vidim, da je to škrbina, ampak vidim, da v infopolju niso prikazani podatki, ki so v WD že vnešeni (in jih pri kom drugem, kjer so podobno vnešeni, vidim v infopolju). V WD so podatki o državljanstvu kolikor lahko vidim (trenutno nista na razpolago dva velika monitrja) na enak način kot pri [[Bojan Čop|Bojanu Čopu]], pa so pri njem vidni, pri njej pa ne. Pri njem je uporabljeno <code><nowiki>{{Infopolje Oseba}}</nowiki></code> (brez parametrov), pri njej <code><nowiki>{Infopolje Znanstvenik | name = Darja Mihelič | image = | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | other_names = | known_for = | occupation = <!-- WD --> }}</nowiki></code> Pri tem - poleg tega, kar je v infopolju prikazano - v WD najdem še: *Occupation: historian, university teacher *Education: University of Ljubljana *Award received: Boris Kidrič Fund award Prikazani podatki so pa samo: <blockquote>Darja Mihelič Rojstvo Grafenauer 3. marec 1950 (70 let) Ljubljana</blockquote> Če bi vedel, da to dela (oziroma kako narediti, da dela) bi v WD dodal podatke o zakoncu, kar je že v članku (in še kaj, recimo da je maturirala na klasični gimnaziji, o čemer imam vir v zborniku...), pa da je sestrična Irene Grafenauer, pa o tem sta z možem dolgoletna dobra in znana (tudi tekmovalna) jadralca... Tako pa je videti smotrno, da se najprej reši tole. Kje je problem? Kako to testirati? Podoben problem (da niso prikazani podatki za državljanstvo iz Wikipodatkov) je tudi pri Zora Konjajev, kjer mislim da je tudi predloga Infopolje Znanstvenik. Obrnil se bom tudi Pod lipo --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 04:07, 29. december 2020 (CET) :{{ping|Marjan Tomki SI}} infopolje črpa samo nekatere podatke iz Wikipodatkov, našteti so v okvirčku desno na [[Predloga:Infopolje Znanstvenik/dok]]. Ostale je treba vnesti ročno v članku z dodajanjem ustreznih parametrov. Članek o Bojanu Čopu uporablja infopolje Oseba, v katerem je malo več avtomatike (primerjaj [[Predloga:Infopolje Oseba/dok]]). Ni čisto konsistentno, ampak toliko smo naredili do zdaj. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:44, 29. december 2020 (CET) ::Lepa hvala; to hudo pomaga (ko sem bral o angleških infobox-ih in Wikidata, bi moral ugibati o tem, kako je to prirejeno pri nas). Ko bo kar je sedaj v branju prebrano, bodo verjetno spet vprašanja. ::{{ping|Yerpo}}Iz "zgodovinskih razlogov" (vzdrževanje ažurnosti nenomaliziranih podatkov v času, ko o tem še nismo dosti vedeli) nerad počnem reči na neučinkovit način. Tu bi rad poštimal prikaz državljanstva (skozi čas) za začetek nekaj desetin člankov, od katerih jih je več tudi v razlinih jezikovnih različicah, zato bi - če/kolikor bi bilo/bo mogoče - rad to naredil tako, da sprememb ne bo treba delati v vsaki različici članka. ::Podobno je z zakonci, starši, potomci, šolami, poklici... Za precej tega za različne obstoječe članke zdaj bodisi imam, bodisi vem kje verjetno dobiti vire (tudi tu moram izvedeti še kaj več o tehniki navajanja, zlasti za reči v wikipodatkih). Recimo, sl članek ima navedene vire, v en: manjkajo, ima pa enega pomembnega, ki ga v sl ni (in podatki, kolikor jih poznam, držijo). ::Je kako drugo mesto primernejše za ta vprašanja (zadeva več prispevkov; z info na povezavi, ki si mi jo dal, že lahko pridem precej dlje), kot tole tu? Verjetno bi bilo tudi smotrno vprašanja in odgovore o tem zbrati kje, kjer jih bo kasneje lahko kdo našel (in uporabil) na enem mestu. Pogledal sem o čem tečejo pogovori Pod Lipo in mi tam o tem ni nič padlo v oči. Več je pri Pinky sl, ampak ne namenjeno začetniku, poleg tega pa ona počne še druge reči in ji ni niti lepo niti smotrno zasesti pogovorne strani. Kakšno primerno namensko mesto? --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 19:13, 30. december 2020 (CET) == Viri, ki jih še ne znam dodati v članek v optimalnem formatu == * Grafenauerjev zbornik (1996) - o njenem očetu, a vsebuje info tud o širši družini, poleg tega je ona tudi med uredniki in avtorica dveh prispevkov <ref name="Zbornik">Grafenauerjev Zbornik, (1966), uredil: Vincenc Rajšp [et al.], ISBN 961-6182-14-5 (ZRC SAZU)</ref> * gradivo o klasični gimnaziji v Ljubljani, kjer je navedena med maturanti (kot tudi jaz in še nekaj njenih in mojih sestričen in bratrancev). To - ko dopolnim tole s točno referenco (točen naslov, izdajatelj, leto izdaje, stran...) - bo osnova za dopolnitev podatkov o jezikih, ki jih še obvlada (latinščina 8 let, angleščina 8 let, francoščina 4 leta) v Wikidata. V osemletki - na šoli Prežihovega Voranca v Ljubljani jo je prof. Samarđija učila srbohrvaščino (kar je razširilo osnovo za razumevanje starejših in besedil in tistih v drugih slovanskih jezikih, tudi tistih zapisanih v cirilici); nadalnji razvoj teh sposobnosti pa je omogočil razumevanje mnogih virov, ki bi bili brez tega mnogo manj uporabni. *O jezikih, ki jih še govori in razume, jo tudi še lahko povprašam (enako tudi o jezikih, ki jih je razumel, govoril in/ali v njih pisal njen oče). V kakšni meri so ti podatki dovoljeni za navedbo v WP (primarni vir, ni javno objavljen, ni uredniškega vpliva...). --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 11:51, 23. september 2021 (CEST) Zbiram vire tudi za vsaj škrbino, torej začetek za prispevek, o njenem možu Francetu Miheliču (matematik, teorija signalov, elektrotehnika, univerzitetni profesor) * France Mihelič, univerzitetni profesor, Univerza v Ljubljani <ref>Fakulteta za elektrotehniko; Laboratorij za umetno zaznavanje, kibernetiko in sisteme (LUKS) URL=http://luks.fe.uni-lj.si/sl/osebje/taci/index.html</ref> * Nekaj o njunem skupnem začetku jadranja na straneh Yaht Club Portorož <ref>url=http:www.ycp-klub.si/koka.pdf</ref> == Seznam objav avtorja iz cobiss == Hotel sem dodati (kot zunanje povezave) povezavo na cobiss [https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search/expert?c=au%3DMiheli%C4%8D%2C+Darja&db=cobib&mat=allmaterials&max=100 ], 623 zadetkov, ampak med njimi dolgo nisem uspel najti članka, ki je zdaj že v bibliografiji (in bo vir za nekaj člankov, v enega bom še dal sklic preden neham); zdaj vem več kot zgoraj (in sem malo klel pomoč) v cobiss-u: * obstaja seznam parametrov za iskanje s primeri vrednosti, a ni primera (ali primerov) kako jih nizaš (za zdaj gre le z logičnimi operatorji, in ni logično za vse primere) * obstaja parameter AR= in deluje, od nekje sem ga prekopiral, pa ga ne najdem v seznamu... * Če preklopim iz enega vmesnika za iskanje v drugega bi bilo lepo, če bi pri preklopu obdržal vsebino, pa pobriše (in če bi obdržal in po možnosti še konvertiral format, bi že imeli tudi primere...) pa še se najde (ti=*accuse ne dela, dela ti=accuse za naslov ki se začne z ''J'accuse...'' - ti= title; ker kao v naslovu ne smeš začeti z znakom * za nadomeščanje; kaže da je ta že privzet in potem če ga še napišem je napaka da je podvojen, pa tega nisem nikjer našel napisanega in moram ves čas nekaj ugibati, pa sem za to že malo v letih) Za zdaj imam dovolj (bom enkrat drugič pogledal, če je število zadetkov v osebni bibliografiji, ki jo tudi naredi cobiss, enako) in potem dodal nekam v članek (najbrž med vire ali med zunanje povezave). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 20:29, 4. junij 2026 (CEST) == Seznam sklicev tu == {{talkref}} 0ab601er41lxme8jwu2dp4ef9f0z9lb 6685219 6685209 2026-06-04T18:58:56Z Yerpo 8417 /* Seznam objav avtorja iz cobiss */ odg 6685219 wikitext text/x-wiki == Zakaj v infopolju niso vsi podatki iz wikidata? == Vem in vidim, da je to škrbina, ampak vidim, da v infopolju niso prikazani podatki, ki so v WD že vnešeni (in jih pri kom drugem, kjer so podobno vnešeni, vidim v infopolju). V WD so podatki o državljanstvu kolikor lahko vidim (trenutno nista na razpolago dva velika monitrja) na enak način kot pri [[Bojan Čop|Bojanu Čopu]], pa so pri njem vidni, pri njej pa ne. Pri njem je uporabljeno <code><nowiki>{{Infopolje Oseba}}</nowiki></code> (brez parametrov), pri njej <code><nowiki>{Infopolje Znanstvenik | name = Darja Mihelič | image = | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | other_names = | known_for = | occupation = <!-- WD --> }}</nowiki></code> Pri tem - poleg tega, kar je v infopolju prikazano - v WD najdem še: *Occupation: historian, university teacher *Education: University of Ljubljana *Award received: Boris Kidrič Fund award Prikazani podatki so pa samo: <blockquote>Darja Mihelič Rojstvo Grafenauer 3. marec 1950 (70 let) Ljubljana</blockquote> Če bi vedel, da to dela (oziroma kako narediti, da dela) bi v WD dodal podatke o zakoncu, kar je že v članku (in še kaj, recimo da je maturirala na klasični gimnaziji, o čemer imam vir v zborniku...), pa da je sestrična Irene Grafenauer, pa o tem sta z možem dolgoletna dobra in znana (tudi tekmovalna) jadralca... Tako pa je videti smotrno, da se najprej reši tole. Kje je problem? Kako to testirati? Podoben problem (da niso prikazani podatki za državljanstvo iz Wikipodatkov) je tudi pri Zora Konjajev, kjer mislim da je tudi predloga Infopolje Znanstvenik. Obrnil se bom tudi Pod lipo --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 04:07, 29. december 2020 (CET) :{{ping|Marjan Tomki SI}} infopolje črpa samo nekatere podatke iz Wikipodatkov, našteti so v okvirčku desno na [[Predloga:Infopolje Znanstvenik/dok]]. Ostale je treba vnesti ročno v članku z dodajanjem ustreznih parametrov. Članek o Bojanu Čopu uporablja infopolje Oseba, v katerem je malo več avtomatike (primerjaj [[Predloga:Infopolje Oseba/dok]]). Ni čisto konsistentno, ampak toliko smo naredili do zdaj. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:44, 29. december 2020 (CET) ::Lepa hvala; to hudo pomaga (ko sem bral o angleških infobox-ih in Wikidata, bi moral ugibati o tem, kako je to prirejeno pri nas). Ko bo kar je sedaj v branju prebrano, bodo verjetno spet vprašanja. ::{{ping|Yerpo}}Iz "zgodovinskih razlogov" (vzdrževanje ažurnosti nenomaliziranih podatkov v času, ko o tem še nismo dosti vedeli) nerad počnem reči na neučinkovit način. Tu bi rad poštimal prikaz državljanstva (skozi čas) za začetek nekaj desetin člankov, od katerih jih je več tudi v razlinih jezikovnih različicah, zato bi - če/kolikor bi bilo/bo mogoče - rad to naredil tako, da sprememb ne bo treba delati v vsaki različici članka. ::Podobno je z zakonci, starši, potomci, šolami, poklici... Za precej tega za različne obstoječe članke zdaj bodisi imam, bodisi vem kje verjetno dobiti vire (tudi tu moram izvedeti še kaj več o tehniki navajanja, zlasti za reči v wikipodatkih). Recimo, sl članek ima navedene vire, v en: manjkajo, ima pa enega pomembnega, ki ga v sl ni (in podatki, kolikor jih poznam, držijo). ::Je kako drugo mesto primernejše za ta vprašanja (zadeva več prispevkov; z info na povezavi, ki si mi jo dal, že lahko pridem precej dlje), kot tole tu? Verjetno bi bilo tudi smotrno vprašanja in odgovore o tem zbrati kje, kjer jih bo kasneje lahko kdo našel (in uporabil) na enem mestu. Pogledal sem o čem tečejo pogovori Pod Lipo in mi tam o tem ni nič padlo v oči. Več je pri Pinky sl, ampak ne namenjeno začetniku, poleg tega pa ona počne še druge reči in ji ni niti lepo niti smotrno zasesti pogovorne strani. Kakšno primerno namensko mesto? --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 19:13, 30. december 2020 (CET) == Viri, ki jih še ne znam dodati v članek v optimalnem formatu == * Grafenauerjev zbornik (1996) - o njenem očetu, a vsebuje info tud o širši družini, poleg tega je ona tudi med uredniki in avtorica dveh prispevkov <ref name="Zbornik">Grafenauerjev Zbornik, (1966), uredil: Vincenc Rajšp [et al.], ISBN 961-6182-14-5 (ZRC SAZU)</ref> * gradivo o klasični gimnaziji v Ljubljani, kjer je navedena med maturanti (kot tudi jaz in še nekaj njenih in mojih sestričen in bratrancev). To - ko dopolnim tole s točno referenco (točen naslov, izdajatelj, leto izdaje, stran...) - bo osnova za dopolnitev podatkov o jezikih, ki jih še obvlada (latinščina 8 let, angleščina 8 let, francoščina 4 leta) v Wikidata. V osemletki - na šoli Prežihovega Voranca v Ljubljani jo je prof. Samarđija učila srbohrvaščino (kar je razširilo osnovo za razumevanje starejših in besedil in tistih v drugih slovanskih jezikih, tudi tistih zapisanih v cirilici); nadalnji razvoj teh sposobnosti pa je omogočil razumevanje mnogih virov, ki bi bili brez tega mnogo manj uporabni. *O jezikih, ki jih še govori in razume, jo tudi še lahko povprašam (enako tudi o jezikih, ki jih je razumel, govoril in/ali v njih pisal njen oče). V kakšni meri so ti podatki dovoljeni za navedbo v WP (primarni vir, ni javno objavljen, ni uredniškega vpliva...). --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 11:51, 23. september 2021 (CEST) Zbiram vire tudi za vsaj škrbino, torej začetek za prispevek, o njenem možu Francetu Miheliču (matematik, teorija signalov, elektrotehnika, univerzitetni profesor) * France Mihelič, univerzitetni profesor, Univerza v Ljubljani <ref>Fakulteta za elektrotehniko; Laboratorij za umetno zaznavanje, kibernetiko in sisteme (LUKS) URL=http://luks.fe.uni-lj.si/sl/osebje/taci/index.html</ref> * Nekaj o njunem skupnem začetku jadranja na straneh Yaht Club Portorož <ref>url=http:www.ycp-klub.si/koka.pdf</ref> == Seznam objav avtorja iz cobiss == Hotel sem dodati (kot zunanje povezave) povezavo na cobiss [https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search/expert?c=au%3DMiheli%C4%8D%2C+Darja&db=cobib&mat=allmaterials&max=100 ], 623 zadetkov, ampak med njimi dolgo nisem uspel najti članka, ki je zdaj že v bibliografiji (in bo vir za nekaj člankov, v enega bom še dal sklic preden neham); zdaj vem več kot zgoraj (in sem malo klel pomoč) v cobiss-u: * obstaja seznam parametrov za iskanje s primeri vrednosti, a ni primera (ali primerov) kako jih nizaš (za zdaj gre le z logičnimi operatorji, in ni logično za vse primere) * obstaja parameter AR= in deluje, od nekje sem ga prekopiral, pa ga ne najdem v seznamu... * Če preklopim iz enega vmesnika za iskanje v drugega bi bilo lepo, če bi pri preklopu obdržal vsebino, pa pobriše (in če bi obdržal in po možnosti še konvertiral format, bi že imeli tudi primere...) pa še se najde (ti=*accuse ne dela, dela ti=accuse za naslov ki se začne z ''J'accuse...'' - ti= title; ker kao v naslovu ne smeš začeti z znakom * za nadomeščanje; kaže da je ta že privzet in potem če ga še napišem je napaka da je podvojen, pa tega nisem nikjer našel napisanega in moram ves čas nekaj ugibati, pa sem za to že malo v letih) Za zdaj imam dovolj (bom enkrat drugič pogledal, če je število zadetkov v osebni bibliografiji, ki jo tudi naredi cobiss, enako) in potem dodal nekam v članek (najbrž med vire ali med zunanje povezave). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 20:29, 4. junij 2026 (CEST) :{{ping|Marjan Tomki SI}} za raziskovalce je mnogo preglednejši izpis preko Sicrisa - https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/cris/06501 — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:58, 4. junij 2026 (CEST) == Seznam sklicev tu == {{talkref}} hczor6znwcchnmkarkorr7wsmmuuo2q 4 489603 6685386 6661917 2026-06-05T05:15:43Z Yerpo 8417 /* Seznam predlogov */ +1 6685386 wikitext text/x-wiki <div style="float:right; padding:1em; margin:0 0 1em 1em; border:1px solid #dfdfdf; background-color:#FFFAF0;"> {{izbrani članki}} </div> {{Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Arhiv sprejetih/Arhiva}} To je dnevnik [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek|predlogov za izbrani članek]], ki so bili sprejeti in postali '''[[Wikipedija:Izbrani članki|izbrani članki]]'''. == Seznam predlogov == <!-- novo zaključene predloge dodajajte na dno seznama --> {{Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Izbruh Krakatava (1883)}} {{Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Kirk Douglas}} {{Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Grand Theft Auto: Vice City}} {{Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Beograd}} [[Kategorija:Izbrani članki Wikipedije]] s7m5tjd94i2r9q2eoekoa647vtsm9f6 0 497726 6685189 6683626 2026-06-04T17:07:46Z Yerpo 8417 /* April–junij */ +1 6685189 wikitext text/x-wiki {{leto|2000|26}} '''2026''' ('''[[rimske številke|MMXXVI]]''') je [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. [[Organizacija združenih narodov]] je 2026 razglasila za mednarodno leto kmetic, mednarodno leto prostovoljcev za trajnostni razvoj in mednarodno leto pašnikov ter živinorejcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.un.org/en/observances/international-years |title=International Years |publisher=Organizacija združenih narodov |accessdate=2025-12-05}}</ref> == Dogodki == === Januar–marec === [[slika:Milano Cortina 2026 Opening Ceremony.jpg|thumb|Prizor z otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger v Milanu]] * [[1. januar]] – [[Bolgarija]] je prevzela [[evro]] kot svojo valuto in postala 21. članica [[Evroobmočje|Evroobmočja]].<ref>{{navedi novice | title=Bolgarija bo 1. januarja prevzela evro |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=2025-08-22 |url=https://www.sta.si/3445201/bolgarija-bo-1-januarja-prevzela-evro |access-date=2025-08-22}}</ref> * [[3. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izvedle [[Napad ZDA na Venezuelo (2026)|zračne napade na Venezuelo]] ter v okviru operacije zajele predsednika [[Nicolás Maduro|Nicolása Madura]] in njegovo ženo.<ref name=":1">{{Navedi novice |date=2026-01-03 |title=U.S. launches military attack on Venezuela, Trump says Maduro captured and flown out of the country |url=https://www.cbsnews.com/live-updates/venezuela-us-military-strikes-maduro-trump/|accessdate=2026-01-03 |website=CBS News|language=en-US}}</ref> * [[8. januar|8.]]–[[9. januar]] – V nasilnem zatrtju [[Protesti v Iranu (2025–danes)|protivladnih protestov]] v [[Iran]]u je bilo ubitih več deset tisoč protestnikov in aretiranih še več tisoč.<ref name="Time_30k_local_health_officials">{{cite Q|Q137884558}}</ref> * [[9. januar]] – Separatistični [[Južni tranzicijski svet]] v [[Jemen|Jemnu]] je po vrsti porazov proti vladnim silam v [[jemenska državljanska vojna (2014–danes)|državljanski vojni]] oznanil svojo razpustitev.<ref>{{navedi novice |title=Yemeni southern separatists in Riyadh announce disputed disbanding of STC |url=https://www.aljazeera.com/news/2026/1/9/yemens-separatist-southern-transitional-council-announces-its-dissolution |access-date=2026-01-14 |publisher=Al Jazeera |date=2026-01-09}}</ref> * [[17. januar]] – ** V veljavo je stopil mednarodni [[Sporazum o odprtem morju]], ki predvideva vzpostavitev zavarovanih območij v [[mednarodne vode|mednarodnih vodah]] za varovanje morskega okolja.<ref>{{navedi splet | last=Luhn | first=Alec | title=First treaty to protect the high seas comes into force | work=[[New Scientist]] | date=2026-01-17 | url=https://www.newscientist.com/article/2512101-first-treaty-to-protect-the-high-seas-comes-into-force/ | access-date=2026-01-21}}</ref> ** Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema.<ref name="t064">{{navedi novice |title=Von der Leyen: Vzpostavljamo največje prostotrgovinsko območje na svetu |website=MMC RTV-SLO |date=2026-01-17 |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 |language=sl |access-date=2026-01-28}}</ref> * [[22. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izstopile iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].<ref>{{navedi novice |first1=Jennifer|last1=Rigby|first2=Emma|last2=Farge|title=US withdraws from the World Health Organization|date=22 January 2026|publisher=Reuters|url=https://www.reuters.com/business/healthcare-pharmaceuticals/us-set-quit-world-health-organization-2026-01-22/|access-date=30 January 2026}}</ref> * [[27. januar]] – Evropska unija in [[Indija]] sta po 20 letih pogajanj sklenili prostotrgovinski sporazum.<ref>{{navedi novice |title=EU in Indija skoraj 20 let po začetku pogajanj sklenila obsežen prostotrgovinski sporazum |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-in-indija-skoraj-20-let-po-zacetku-pogajanj-sklenila-obsezen-prostotrgovinski-sporazum/771376|website=MMC RTV-SLO |accessdate=2026-01-27}}</ref> * [[5. februar]] – Brez obnovitve se je iztekel sporazum [[Novi Start]] med [[Rusija|Rusijo]] in Združenimi državami Amerike, edini še veljavni mednarodni sporazum o omejevanju [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]].<ref name="w524">{{cite web | last1=Ponudič | first1=Helena | title=Sporazum Novi Start pred iztekom: svet ostaja brez zadnjega jedrskega varovala | website=MMC RTV-SLO | date=2026-02-04 | url=https://www.rtvslo.si/svet/sporazum-novi-start-pred-iztekom-svet-ostaja-brez-zadnjega-jedrskega-varovala/772389 | language=sl | access-date=2026-02-25}}</ref> * [[6. februar|6.]]–[[22. februar]] – V [[Milano|Milanu]] in [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] so potekale [[Zimske olimpijske igre 2026|zimske olimpijske igre]]. * [[27. februar]] – [[Pakistan]] je dan po povračilnih napadih na [[Talibani|talibanske]] položaje v sosednjem [[Afganistan]]u razglasil [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|vojno proti talibanom]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/svet/pakistan-napadel-afganistan-in-razglasil-vojno-proti-talibom |title=Pakistan napadel Afganistan in razglasil odprto vojno proti talibom |work=Delo |date=2026-02-27 |accessdate=2026-02-28}}</ref> * [[28. februar]] – [[Izrael]] in Združene države Amerike so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u.<ref>{{navedi novice |title=Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija |website=MMC RTV-SLO |date=2026-02-28 |url=https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/zda-in-izrael-napadla-iran-trump-unicili-bomo-njihove-rakete-in-zrusili-raketno-industrijo-do-tal/774864 |access-date=2026-02-28}}</ref> * [[11. marec]] – Po [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper|drugem tiru železniške proge Divača–Koper]] je prvič zapeljal preizkusni [[vlak]].<ref>{{navedi novice |last1=Škamperle |first1=Tjaša |title=V Kopru bodo slovesno zaznamovali prevoznost drugega tira Divača–Koper |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-11 |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/v-kopru-bodo-slovesno-zaznamovali-prevoznost-drugega-tira-divaca-koper/776006 |access-date=2026-03-12}}</ref> * [[20. marec]] – Promet skozi [[avtocestni predor Karavanke]] je bil preusmerjen skozi novo cev.<ref>{{navedi novice |title=Po novi cevi predora Karavanke je stekel promet, star predor pa se zapira |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-novi-cevi-predora-karavanke-je-stekel-promet-star-predor-pa-se-zapira/776914 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[22. marec]] – V [[Slovenija|Sloveniji]] so potekale [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske]] volitve, na katerih je največ glasov prejela vladajoča stranka [[Gibanje Svoboda]].<ref>{{navedi novice |title=DVK zavrnila ugovor SDS, Pirc Musar podpisala ukaz o sklicu ustanovne seje |website=24ur.com |date=2026-04-07 |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dvk-najnovejsi-ugovor-sds-in-potrjevanje-izida-volitev.html |access-date=2026-04-10}}</ref> === April–junij === * [[6. april]] – [[NASA|Nasina]] odprava [[Artemis II]] je dosegla orbito [[Luna|Lune]] kot prva taka odprava s človeško posadko po več kot 50 letih.<ref>{{navedi novice |last=Wall |first=Mike |title=Artemis 2 breaks humanity's all-time distance record during historic loop around the moon |website=Space.com |date=2026-04-06 |url=https://www.space.com/space-exploration/artemis/artemis-2-breaks-humanitys-all-time-distance-record-during-historic-loop-around-the-moon |access-date=2026-04-07}}</ref> * [[10. april]] – Potekala je konstitutivna seja [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. državnega zbora Republike Slovenije]], za predsednika je bil izvoljen [[Zoran Stevanović]].<ref>{{navedi novice |last=Dela |first=Redakcija |title=Stevanović je novi predsednik DZ, omenil možnost podpore Resni.ce Janševi vladi |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=2026-04-10 |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/novi-poslanci-zacenjajo-prvo-sejo-kdo-bo-predsednik-drzavnega-zbora |access-date=2026-04-10}}</ref> * [[26. april]] – [[Sabastian Sawe]] je kot prvi človek pretekel [[moški svetovni rekord v maratonu|uradno priznan]] [[maraton]] v manj kot dveh urah.<ref>{{navedi novice |author=The Associated Press |title=Kenya's Sabastian Sawe becomes first man to run a marathon under two hours |website=NBC News |date=2026-04-26 |url=https://www.nbcnews.com/sports/sports/kenyas-sabastian-sawe-first-man-run-marathon-two-hours-rcna342155 |access-date=2026-04-26}}</ref> * [[18. maj]] – [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je razglasila [[epidemija|epidemijo]] [[ebola|ebole]] v [[Vzhodni Kongo|Vzhodnem Kongu]] in [[Uganda|Ugandi]] za javnozdravstveno krizo mednarodnih razsežnosti.<ref>{{navedi novice |title=WHO to give update on hantavirus and Ebola after outbreaks |website=BBC News |date=2026-05-18 |url=https://www.bbc.com/news/live/c99l70zy1j7t |access-date=2026-05-18}}</ref> * [[4. junij]] – V [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] je bila izvoljena [[16. vlada Republike Slovenije]] pod vodstvom premierja [[Janez Janša|Janeza Janše]].<ref>{{navedi novice |title=Državni zbor z 49 glasovi izvolil četrto vlado Janeza Janše |website=MMC RTV-SLO |date=2026-06-04 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-z-49-glasovi-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264 |access-date=2026-06-04}}</ref> === Predvideni === * [[11. junij]]–[[19. julij]] – [[Kanada]], [[Mehika]] in [[Združene države Amerike]] bodo gostile [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|Svetovno prvenstvo v nogometu]]. * [[12. avgust]] – [[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]] bo viden na [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]], delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]]. * [[15. november]] – V Sloveniji bodo potekale [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalne volitve]].<ref name="w820">{{navedi epizodo |last=Kampos De Stefani |first=Barbara | title=Lokalne volitve prihodnje leto po nekoliko spremenjenih pravilih |series=Studio ob 17h |station=[[Radio Prvi]] | date=2025-10-16 | url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/175167264 |network=RTV Slovenija | access-date=2025-12-05}}</ref> * november – Raziskovalna sonda ''[[BepiColombo]]'', izstreljena leta [[2018]], bo dosegla [[Merkur]]jevo orbito.<ref name="FACTS">{{navedi splet |url=http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/BepiColombo/BepiColombo_Factsheet|title=BepiColombo Factsheet|publisher=ESA|date=6 July 2017|access-date=6 July 2017}}</ref> == Smrti == === Januar === [[slika:Catherine O'Hara at the 2024 Toronto International Film Festival (cropped).jpg|thumb|150px|Catherine O'Hara]] * [[6. januar]] – [[Béla Tarr]], madžarski filmski ustvarjalec (* [[1955]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl madžarski filmski ustvarjalec Bela Tarr |website=24ur.com |date=2026-01-06 |url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/umrl-madzarski-filmski-ustvarjalec-bela-tarr.html |language=sl |access-date=2026-01-07}}</ref> * [[7. januar]] – [[Silvester Čuk]], slovenski duhovnik, prevajalec in urednik (* [[1940]]) * [[8. januar]] – [[Uļjana Semjonova]], latvijska košarkašica (* [[1952]])<ref>{{navedi novice |url=https://eng.lsm.lv/article/culture/sport/08.01.2026-latvian-basketball-legend-uljana-semjonova-passes-away.a629209/ |title=Latvian basketball legend Uļjana Semjonova passes away |publisher=Latvijas Sabiedriskais medijs |date=2026-01-08 |accessdate=2026-01-08}}</ref> * [[16. januar]] – [[Janez Höfler]], slovenski umetnostni zgodovinar in muzikolog (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akademik Janez Höfler |url=http://www.sazu.si/events/696a3c1503f8580961b0187f |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |accessdate=2026-01-19}}</ref> * [[17. januar]] – [[Ivica Žnidaršič]], slovenska pedagoginja, borka za pravice slovenskih izgnancev (* [[1934]])<ref>{{navedi novice |title=Poslovila se je humanistka in borka za pravice slovenskih izgnancev Ivica Žnidaršič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslovila-se-je-humanistka-in-borka-za-pravice-slovenskih-izgnancev-ivica-znidarsic/770491|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-18|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> * [[19. januar]] – [[Valentino Garavani]], italijanski modni oblikovalec (* [[1932]])<ref>{{navedi novice |url=https://sundayguardianlive.com/trending/death-news-valentino-garavani-designer-to-royals-and-stars-passes-away-at-93-funeral-set-for-friday-in-rome-165336/|title=Valentino Garavani, Designer to Royals & Stars, Passes Away at 93; Funeral Set for Friday in Rome|work=The Sunday Guardian |date=2026-01-20|access-date=2026-01-22}}</ref> * [[24. januar]] – [[Dalibor Brun]], hrvaški glasbenik (* [[1949]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl priljubljeni hrvaški pevec Dalibor Brun |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrl-priljubljeni-hrvaski-pevec-dalibor-brun.html|website=24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> * [[30. januar]] – [[Catherine O'Hara]], kanadsko-ameriška igralka (* [[1954]])<ref>{{navedi novice |last1=Lee |first1=Benjamin |title=Catherine O'Hara, award-winning actor of big and small screen, dies aged 71 |url=https://www.theguardian.com/film/2026/jan/30/catherine-o-hara-dead-actor-home-alone |newspaper=[[The Guardian]] |access-date=January 30, 2026 |date=January 30, 2026}}</ref> === Februar === * [[2. februar]] – [[Miroslav Košuta]], slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec, novinar, urednik (* [[1936]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/poslovil-se-je-trzaski-pesnik-in-presernov-nagrajenec-miroslav-kosuta/772073 |title=Poslovil se je tržaški pesnik in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta |accessdate=2026-02-02 |date=2026-02-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> * [[6. februar]] – [[Bruno Parma]], slovenski šahist (* [[1941]])<ref name="o459">{{navedi novice |title=Umrl je šahovski velemojster Bruno Parma |work=MMC RTV-SLO |date=2026-02-10 |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/umrl-je-sahovski-velemojster-bruno-parma/772984 |language=sl |access-date=2026-02-10}}</ref> * [[15. februar]] – [[Robert Duvall]], ameriški igralec (* [[1931]])<ref name="Robert Duvall-2026">{{navedi novice |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/robert-duvall-dead-godfather-apocalypse-now-1236506861/|title=Robert Duvall, All-Purpose Actor With Few Peers, Dies at 95|publisher=[[The Hollywood Reporter]]|accessdate=2026-02-16|date=2026-02-16}}</ref> * [[17. februar]] – [[Jesse Jackson]], ameriški borec za človekove pravice, politik in duhovnik (* [[1941]])<ref>{{navedi novice |url = https://apnews.com/article/jesse-jackson-dies-43abb84d2ffc76d967f9a5596ebd0be1|title = The Rev. Jesse Jackson, who led the Civil Rights Movement for decades after King, has died at 84|last = Tareen|first = Sophia|date = 2026-02-17 |accessdate = 2026-02-17 |publisher = [[Associated Press]]}}</ref> * [[28. februar]] – [[Ali Hamenej]], iranski verski voditelj (* [[1939]])<ref>{{Cite web |date=1 March 2026 |title=Iran's Supreme Leader Ayatollah Ali Khamenei is dead, state media says |url=https://www.bbc.co.uk/news/live/cn5ge95q6y7t?post=asset%3Add3db3f8-29d3-4420-a511-9b544b2ea1b0#post |access-date=1 March 2026 |website=BBC News }}</ref> === Marec === [[slika:Alojz Ihan 2022.png|thumb|150px|Alojz Ihan]] * [[10. marec]] – [[Alojz Ihan]], slovenski mikrobiolog, zdravnik, pesnik in pisatelj (* [[1961]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je mikrobiolog Alojz Ihan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-mikrobiolog-alojz-ihan/775967|website=MMC RTV-SLO|accessdate=2026-03-10}}</ref> * [[14. marec]] – [[Jürgen Habermas]], nemški filozof, politolog in sociolog (* [[1929]])<ref>{{navedi novice | last=Weill |first=Nicolas | title=Jürgen Habermas, philosophe allemand, intellectuel combatif et esprit encyclopédique, est mort à l'âge de 96 ans | work=Le Monde | date=2026-03-14 | url=https://www.lemonde.fr/disparitions/article/2026/03/14/jurgen-habermas-philosophe-allemand-intellectuel-combatif-et-esprit-encyclopedique-est-mort-a-l-age-de-96-ans_6671207_3382.html | language=fr | access-date=2026-04-07}}</ref> * [[18. marec]] – [[Alojz Kralj]], slovenski robotik (* [[1937]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akad. Alojz Kralj|url=http://www.sazu.si/events/69bbc94c03f8580961b01893|publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]]|accessdate=2026-03-30}}</ref> * [[19. marec]] – [[Chuck Norris]], ameriški mojster borilnih veščin in igralec (* [[1940]])<ref>{{navedi splet |title=Umrl je akcijski zvezdnik Chuck Norris, Teksaški mož postave in protagonist neštetih šal |website=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-akcijski-zvezdnik-chuck-norris-teksaski-moz-postave-in-protagonist-nestetih-sal/776996 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[20. marec]] – [[J. Michael Bishop]], ameriški virolog in molekularni biolog, nobelovec (* [[1936]])<ref>{{navedi novice | last=Bass | first=Elizabeth | title=J. Michael Bishop, who illuminated genetic roots of cancer, dies at 90 | website=The Washington Post | date=2026-03-22 | url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2026/03/22/j-michael-bishop-dead-ucsf/ | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[24. marec]] – [[Birutė Galdikas]], litovsko-kanadska antropologinja in primatologinja (* [[1946]])<ref>{{navedi novice | title=Canadian orangutan scientist Biruté Galdikas dead at 79 | publisher=CBC | date=2026-03-25 | url=https://www.cbc.ca/news/science/birute-galdikas-dead-orangutan-9.7141747 | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[30. marec]] – [[Mihael Brenčič]], slovenski hidrogeolog (* [[1967]])<ref>{{Navedi splet|title=http://www.sazu.si/clani/mihael-brencic|url=http://www.sazu.si/clani/mihael-brencic|website=www.sazu.si|accessdate=2026-04-08|language=en}}</ref> * [[31. marec]] – [[Edvard Kokšarov]], ruski rokometaš (* [[1975]])<ref>{{Navedi splet|url=https://rushandball.ru/publications/30428/ushel-iz-zhizni-eduard-koksharov|title=Ушел из жизни Эдуард Кокшаров|date=2026-03-31|accessdate=2026-03-31|website=rushandball.ru|language=ru|trans-title=Umrl je Edvard Kokšarov}}</ref> === April === * [[5. april]] – [[Anton Bebler]], slovenski politolog, obramboslovec in diplomat (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je zaslužni profesor, nekdanji diplomat in politik Anton Bebler |work=MMC RTV-SLO |date=2026-04-05 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-zasluzni-profesor-nekdanji-diplomat-in-politik-anton-bebler/778550 |access-date=2026-04-06}}</ref> * [[13. april]] – [[Ian Watson]], angleški pisatelj (* [[1943]])<ref>{{navedi splet |last=Strangman |first=Alice |title=Ian Watson (1943–2026) |website=Locus Online |date=2026-04-20 |url=https://locusmag.com/2026/04/ian-watson-1943-2026/ |access-date=2026-04-29}}</ref> * [[17. april]] – [[Oscar Schmidt]], brazilski košarkar (* [[1958]])<ref>{{navedi novice |title=Odšla je legenda: umrl je Oscar Shmidt |work=24ur.com |date=2026-04-18 |url=https://www.24ur.com/sport/kosarka/odsla-je-legenda-umrl-je-oscar-shmidt.html |access-date=2026-04-19}}</ref> * [[19. april]] – [[George Ariyoshi]], ameriški politik (* [[1926]])<ref>{{navedi novice |last1=Spangler |first1=Sam |last2=Matsumura |first2=Carley |title=Former Governor Ariyoshi dies at age 100 |website=KHON2 |date=2026-04-20 |url=https://www.khon2.com/local-news/former-governor-ariyoshi-dies-at-age-100/ |access-date=2026-04-29}}</ref> * [[29. april]] – [[J. Craig Venter]], ameriški genetik in poslovnež (* [[1943]])<ref>{{navedi novice |title=J. Craig Venter, Scientist Who Decoded the Human Genome, Dies at 79|url=https://www.nytimes.com/2026/04/30/science/j-craig-venter-dead.html|last=Wade|first=Nicholas|work=The New York Times|date=2026-04-29|access-date=2026-05-03}}</ref> === Maj === * [[6. maj]] – [[Ted Turner]], ameriški medijski mogotec (* [[1938]])<ref>{{navedi novice |last=Folkenflik |first=David |date=2026-05-06 |title='A trailblazer, a rabble-rouser, a do-gooder': CNN founder Ted Turner dies at 87 |url=https://www.npr.org/2026/05/06/nx-s1-3059290/ted-turner-obituary-cnn |access-date=2026-05-07 |agency=NPR}}</ref> * [[25. maj]] – [[Sonny Rollins]], ameriški saksofonist (* [[1930]])<ref name="PBS">{{cite web|url=https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|title=Sonny Rollins, saxophonist and restless genius of jazz, dead at 95|publisher=PBS|agency=Associated Press|date=May 26, 2026|access-date=2026-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20260526155938/https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|archive-date=2026-05-26}}</ref> * [[26. maj]] – [[Dragoljub Mićunović]], srbski politik in filozof (* [[1930]])<ref>{{navedi novice |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-06-01 |website=RTS|language=sr}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Leto 2026| ]] 4srep53tod6sg59r9t0hiyzuy921bng 0 505062 6685118 6683283 2026-06-04T14:46:42Z Gledalec 242658 pp 6685118 wikitext text/x-wiki [[Slika:World Trade Center Collapse from Brooklyn before and after.jpg|sličica|364x364_pik|World Trade Center pred zrušitvijo ter dim in prah po zrušitvi.]] Originalni [[World Trade Center]] na spodnjem [[Manhattan|Manhattanu]] v [[New York|New Yorku]] je bil uničen v [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih 11. septembra 2001]] potem, ko sta glavna stolpa zadeli dve ugrabljeni potniški letali. Zrušitev dvojčkov stolpov je povzročilo veliko škode, saj so njune ruševine poškodovale na stotine stavb, vključno s preostalimi stavbami svetovnega trgovinskega centra in stavbo World Trade Center 7, ki se je porušila isti dan ob 17:21. V nesrečah, požarih in kasnejših zrušitvah je skupno umrlo 2.763 ljudi, med njimi 2.192 civilistov, 343 gasilcev in 71 policistov ter vsi potniki in posadka na letalih, med katerimi je bilo 147 civilistov in deset ugrabiteljev. Septembra 2005 je Nacionalni inštitut za standarde in tehnologijo (NIST) objavil rezultate preiskave zrušitve. Preiskovalci pri zasnovi stolpov dvojčkov niso ugotovili ničesar slabega, pri čemer so ugotovili, da resnost napadov presega vse, kar so v preteklosti doživljali v stavbah. Ugotovili so, da so požari glavni vzrok zrušitve in ugotovili, da so se povešena tla na obodnih stebrih potegnila navznoter, zaradi česar so se priklonile in nato upognile. Ko se je zgornji del stavbe začel premikati navzdol, ni bilo mogoče preprečiti popolnega postopnega rušenja. <ref>{{Navedi revijo|date=|title=The World Trade Center – New York City|magazine=Contemporary Steel Design|publisher=American Iron and Steel Institute}}</ref> Pospravljanje ruševin Svetovnega trgovinskega centra je vključevalo 24-urno delovanje in stalo stotine milijonov dolarjev. Nekatere okoliške strukture, ki jih letala niso zadela, so še vedno utrpele znatno škodo, zaradi česar so jih morali porušiti. Rušenje okoliških poškodovanih stavb se je nadaljevalo, tudi ko je potekala nova gradnja nadomestnega stolpa dvojčkov, novega [[One World Trade Center]], ki je bil odprt novembra 2014.<ref>{{Navedi novice|title=One World Trade Center officially opens in New York City, on the site of the Twin Towers|date=July 24, 2019|url=https://www.history.com/this-day-in-history/one-world-trade-center-officially-opens-in-new-york-city}}</ref> == Napadi == [[Slika:World Trade Center 9-11 Attacks Illustration with Bird's-eye Impact Locations.svg|sličica|Lokacije trkov na obeh stolpih, ki prikazujejo približen udarni kot in poravnavo jeder z zunanjostjo vsakega stolpa.]] 11. septembra 2001 so štiri skupine teroristov [[Al Kaida|Al Kaide]] ugrabila štiri ameriška potniška letala, od katerih sta bila tudi dva, ki sta trčila v stolpa World Trade Centra, [[Let 11 American Airlines]] in [[Let 175 United Airlines]]. American 11 je ob 8:46 s hitrostjo 740 km na uro trčil v severno fasado Severnega stolpa Svetovnega trgovinskega centra, med 93. in 99. nadstropjem. United 175 je ob 9:03 s hitrostjo 870 km na uro trčil v južno fasado Južnega stolpa Svetovnega trgovinskega centra, med 77. in 85. nadstropjem. Poleg tega, da so trki letal na sredini zgradbe pretrgali številne nosilne stebre in povzročili druge strukturne poškodbe, so trki vžgali na tisoče litrov reaktivnega goriva, kar pa je sprožilo velike požare. Pri prvem trku in posledičnem udarcu se je vžgala približno ena tretjina goriva. Nekaj ​​goriva je zaradi udarca padlo po vsaj enem jašku dvigala in eksplodiralo v 78. nadstropju Severnega stolpa ter v glavnem prostoru, kjer je bilo poškodovanih veliko ljudi. Lahka konstrukcija in votla narava konstrukcij je omogočila, da je reaktivno gorivo prodrlo daleč v stolpe, pri čemer je hkrati prižgalo veliko velikih požarov na širokem območju prizadetih mest. Gorivo iz letal je izgorelo v največ nekaj minutah, vsebina požarov v stavbah pa je v naslednjih uri ali uri in pol zgorela. Skoraj vsi smrtni primeri umrlih v stolpih dvojčkov so se zgodili na območjih nad točkami trka. Ker je bil Severni stolp zadet neposredno na sredini konstrukcije, so bila vsa stopnišča v jedru stolpa poškodovana in uničena. V Južnem stolpu je bil trk nekoliko oddaljen od središča do osrednjega dela stolpa in stopnišče A na severozahodnem delu osrednjega jedra je bilo le delno poškodovano, 14 do 18 civilistom pa je uspelo pobegniti z mesta trka letala iz nadstropja nad tem. Natančno število kdo je umrl in kje v nekaterih primerih ni natančno znano; poročilo Nacionalnega inštituta za standarde in tehnologijo pa je pokazalo, da je skupno 1.402 ljudi umrlo na mestu trka ali nad njim v Severnem stolpu, stotine pa naj bi jih umrlo v trenutku trka. V Južnem stolpu je na prizadetih mestih stavbe in nad mesti umrlo 614 ljudi. V nadstropjih pod mesti trka se je sicer zgodilo manj kot 200 smrtnih žrtev, vendar je umrlo vseh 147 civilnih potnikov in posadke na dveh letalih ter vseh 10 teroristov, skupaj z najmanj 18 ljudmi na tleh in v sosednjih objektih. == Zrušitev == [[Slika:World Trade Center 9-11 Attacks Illustration with Vertical Impact Locations.svg|sličica|Območja, kjer sta bila zadeta stolpa.]] Zrušitev stolpov dvojčkov so imenovali "najbolj razvpita paradigma" postopne zrušitve. Zrušitev se je začela z lokalno okvaro nekaterih strukturnih delov in napredovalo tako, da je podrla celotno strukturo. Za takšno rušenje je značilno "ločevanje strukturnih delov (vključno z neobremenjenimi elementi), sproščanje gravitacijske energije in pojav udarnih sil." Navpična udarna sila zagotavlja širjenje, glavne sile so vzporedne in primarni prenos obremenitve je serijski. Ključni element v strukturi, ki se je zrušila, so predstavljali kombinirani "navpični nosilni elementi ene celotne etaže." Razen zgornjih nadstropij stavbe, ki ne bi sprostili dovolj gravitacijske energije, da bi prišlo do popolne zrušitve, bi se zrušitve lahko začele s padcem katerega koli dela zgradbe. V teh pogojih so se stolpi rušili simetrično in bolj ali manj naravnost navzdol, čeprav so se vrhovi stolpov nekoliko nagnili in je ob strani padlo veliko gradbenih kosov naplavin. V obeh primerih je odsek stavbe, ki so ga letala poškodovala, odpovedal, zaradi česar so tla nad udarnim območjem padla na spodnjo nepoškodovano konstrukcijo. Ko je rušitev napredovala, je bilo videti prah in ruševine, ki so skozi okna padla nekaj nadstropij pod uničenim delom, ki ga je povzročil nenaden naval zraka, stisnjenega pod spuščajoče se zgornje nivoje. Med vsako zrušitvijo so veliki deli obodnih stebrov in po možnosti jedra ostali brez kakršne koli stranske opore, zaradi česar so se rušili bočno proti zunanjosti, potisnjeni zaradi vse večjega kupa ruševin. Rezultat tega je bil, da so se zidovi odlepili in ločili od zgradb na veliko razdaljo, zadeli druge sosednje zgradbe in sprožili požare, ki so kasneje povzročili zrušitev stavbe 7. Nekateri robovi so zlomili vijake, ki so se zaskočili, tako da so številne plošče naključno razpadle. Prvi drobci zunanjih sten porušenega Severnega stolpa so trčili v tla 11 sekund po začetku rušenja, deli Južnega stolpa pa po 9 sekundah. Spodnji deli jeder obeh stavb (60 pri WTC 1 in 40 pri WTC 2) sta ostali stoje še 25 sekund po začetku začetne rušitve, preden so se tudi ti porušili. === Zrušitev južnega stolpa === [[Slika:World Trade Center collapse - West Broadway.jpg|sličica|261x261_pik|Gradbeni prah na ulici pred WTC-jem, po zrušitvi južnega stolpa]] Medtem, ko so požari še naprej goreli, so uslužbenci ujeti v zgornjih nadstropjih Južnega stolpa, reševalcem poročali informacije o razmerah in stanju stolpa. Ob 9:37 je uslužbenec v 105. nadstropju Južnega stolpa poročal, da so se tla pod njim v nadstropju 90 podrla. Letalska enota policijske uprave New York City je policijskim poveljnikom posredovala tudi informacije o poslabšanju stanja stavb. Po trku je zgoraj z mesta trka Južnega stolpa pobegnilo le 14 ljudi (vključno s [[Stanley Praimnath|Stanleyjem Praimnathom]], ki je videl, da letalo leti proti njemu), in samo štirje iz nadstropij nad njim. Pobegnili so skozi stopnišče A, edino stopnišče, ki je po trku ostalo nepoškodovano. Številni operaterji telefonskih številk policije, ki so prejemali klice posameznikov znotraj Južnega stolpa, niso bili dobro obveščeni o situaciji, saj se je hitro zapletla. Številni operaterji so klicateljem rekli, naj se s stolpa ne spuščajo sami, čeprav se zdaj verjame, da je bilo stopnišče A najverjetneje prehodno na točki trčenja in nad njo. Ob 9:52 je letalska enota NYPD po radiu sporočila, da veliki kosi morda padajo z vrha južnega stolpa, ker tam visijo. Z opozorili je NYPD izdal ukaz za evakuacijo svojih častnikov. Med odzivom na izredne razmere je bila minimalna komunikacija med NYPD in New York City Gasilskim oddelkom (FDNY), preobremenjeni 9-1-1, reševalci pa informacij niso posredovali poveljnikom FDNY na kraju dogodka. Ob 9:59 se je Južni stolp porušil, 56 minut potem, ko so ga zadeli. Med zrušitvijo so prah in številni ostanki Južnega stolpa zadeli in prodrli v spodnje prostore Severnega stolpa ter poškodovali in uničili nekatere prostore stolpa, hkrati pa tudi ubili nekaj bežajočih ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nist.gov/publications/federal-building-and-fire-safety-investigation-world-trade-center-disaster-final-report|title=Federal Building and Fire Safety Investigation of the World Trade Center Disaster: Final Report of the National Construction Safety Team on the Collapses of the World Trade Center Towers (NIST NCSTAR 1)}}</ref> === Zrušitev severnega stolpa === [[Slika:September 11 2001 just collapsed.jpg|sličica|306x306_pik|Gradbeni prah nad Manhattanom, kmalu po zrušitvi severnega stolpa]] Potem, ko se je Južni stolp porušil, so helikopterji NYPD posredovali informacije o poslabšanju razmer in stanju Severnega stolpa. Poveljniki FDNY so medtem izdali ukaz za evakuacijo gasilcev v Severnem stolpu. Zaradi težav z radijsko komunikacijo gasilci v stolpu niso slišali odredbe o evakuaciji svojih nadzornikov na kraju dogodka, večina pa sploh ni vedela, da se je drugi stolp porušil. Nihče ni mogel pobegniti iz nadstropij nad mestom trka v severnem stolpu, ker so bila vsa dvigala in stopnišča v teh nadstropjih uničena. Ob 10:20 je letalska enota NYPD sporočila, da se vrh Severnega stolpa nagiba, minuto kasneje pa je sporočila, da se Severni stolp zvija na jugozahodnem vogalu in nagiba na jug. Ob 10:27 je letalska enota poročala, da se bo streha zelo kmalu zrušila. Kmalu zatem, ob 10:28 se je Severni stolp porušil, 102 minuti potem, ko so ga zadeli. 343 gasilcev in 71 policistov je umrlo v dvojčkih zaradi zrušitve. Po zrušiti obeh stolpov se je gradbeni prah razširil vse do [[Empire State Building|Empire State Buildinga]], ki je bil od svetovnega trgovinskega centra oddaljen 4,72 km.<ref>{{Citation|editor-first=T.|last2=Barnett|last5=Magnusson|first5=J.|last4=Hamburger|first4=R.|last3=Gross|first3=J.|first2=J.|editor-last=McAllister|last1=McAllister|first1=T.|chapter=Chapter 1 - Introduction|publisher=ASCE/FEMA|year=2002|title=World Trade Center Building Performance Study: Data Collection, Preliminary Observations, and Recommendations|chapter-url=http://www.fema.gov/pdf/library/fema403_ch1.pdf}}</ref> === Zrušitev stavbe World Trade Center 7 === [[Slika:Fire fighter at base of burning building following September 11th terrorist attack (29318323962).jpg|levo|sličica|276x276_pik|Dim požara v stavbi WTC 7 nekaj minut pred zrušitvijo.]] Ko se je Severni stolp porušil, so njegove ruševine zadele zgradbo World Trade Center 7 in povzročile škodo na južni steni stavbe ter sprožile požar, ki je gorel ves popoldan. Na jugozahodnem vogalu med nadstropjema 7 in 17 ter na južni fasadi med nadstropjem 44 in streho je prišlo do strukturnih poškodb; druge možne strukturne poškodbe vključujejo velik navpični prerez blizu središča južne fasade med nadstropjema 24 in 41. Stavba je bila opremljena s požarnim sistemom, vendar je imela veliko točk poškodovanih zaradi okvare: požarni sistem je zahteval ročni zagon električnih požarnih črpalk, namesto, da bi bil popolnoma samodejen sistem; krmilniki na tleh so imeli en sam priključek na dvižni vodovod za brizgalno vodo; in brizgalni sistem je zahteval nekaj moči, da je gasilska črpalka dovajala vodo. Tudi tlak vode je bil nizek, z malo ali nič vode za dovajanje škropilnic. [[Slika:WTC Building 7 Collapse 001.gif|sličica|273x273_pik|Video prizor zrušitve WTC 7 ob 17:21.]] Nekateri gasilci so v stavbo 7 prešli iz porušenih dvojčkov Svetovnega trgovinskega centra. Poskušali so pogasiti majhne količine ognja, vendar je nizek pritisk vode oviral njihova prizadevanja. Požari so zagoreli popoldan v 11. in 12. nadstropju 7. zgradbe WTC-ja, plameni pa so bili vidni na vzhodni strani stavbe. Popoldne je bil ogenj viden tudi v nadstropjih 6–10, 13–14, 19–22 in 29–30. Še posebej so požari v nadstropjih od 7 do 9 in od 11 do 13 popoldne še naprej goreli brez nadzora. Približno ob 14:00 so gasilci med 10. in 13. nadstropjem v jugozahodnem kotu 7. svetovnega trgovinskega centra opazili izboklino, kar je bil znak, da je stavba nestabilna in se lahko nenadoma prevrne na eno stran ali pa se poruši. V popoldanskem času so gasilci slišali tudi škripajoče zvoke iz stavbe in izdali negotova poročila o poškodbah v kleti. Okoli 15.30 se je šef FDNY Daniel A. Nigro odločil, da ustavi reševalne akcije, odstranjevanje površin in preiskave po površini ruševin v bližini Svetovnega trgovinskega centra 7 in evakuira območje zaradi skrbi za varnost osebja. Ob 17:20 11. septembra 2001 se je WTC 7 začel rušiti, s propadom vzhodnega mehanskega nadstropja na terasi, medtem ko se je ob 17:21 celotna stavba popolnoma porušila. Zrušitev ni povzročila nobenih žrtev.<ref>{{Navedi splet|url=http://newyork.construction.com/projects/TopProjects04/Verizon.asp|title=Verizon Building Restoration}}</ref> Ko se je World Trade Center 7 porušil, so njegove ruševine povzročile znatno škodo in onesnažile stavbe Fiterman Hall občine Manhattan Community College, ki se nahaja v bližini 30 West Broadway, do te mere, da stavbe ni bilo več mogoče rešiti. Avgusta 2007 je bila predvidena demontaža dvorane Fiterman. Spremenjeni načrt je zahteval rušenje leta 2009 in dokončanje nove dvorane Fiterman leta 2012, ki stane 325 milijonov dolarjev. Stavba je bila dokončno porušena novembra 2009, gradnja nadomestne stavbe pa se je začela 1. decembra 2009. Sosednja stavba Verizon, stavba v slogu Art Deco, zgrajena leta 1926, je zaradi zrušitve stavbe 7 WTC-ja močno poškodovala vzhodno fasado, čeprav je bila uspešno obnovljena po ceni 1,4 milijarde ameriških dolarjev. === Druge stavbe === [[Slika:FEMA - 4049 - Photograph by Michael Rieger taken on 09-21-2001 in New York.jpg|sličica|244x244_pik|Kip Sfera, vidna 10 dni po napadih]] Tudi številne okoliške stavbe so bile ob zrušitve stolpov poškodovane ali uničene. Stavba WTC 5 je pretrpela močan požar in delni zlom svoje jeklene konstrukcije ter je bila porušena. Med drugimi uničenimi stavbami so bile Grška pravoslavna cerkev sv. Nikolaja, Svetovni trgovinski center Marriott (Marriott Hotel 3 WTC), South Plaza (4 WTC) in carina ZDA (6 WTC). Zgradbe Svetovnega finančnega centra, 90 West Street in 130 Cedar Street so utrpele požare. Zgradba Deutsche Bank, stavba Verizon in Svetovni finančni center 3 so utrpele škodo zaradi zrušitve stolpov, prav tako 90 West Street. Ena Liberty Plaza je preživela strukturno škodo nedotaknjeno, vendar je utrpela površinske poškodbe, vključno z razbitimi okni. 30 West Broadway je bil poškodovan zaradi zrušitve zgradbe 7. Stavba Deutsche Bank, ki je bila po 11. septembru prekrita z veliko črno plaščjo, da bi pokrila škodo na stavbi, je bila dekonstruirana zaradi vode, plesni in druge hude škode, ki jo je povzročila zrušitev sosednjih stolpov. V zrušitvi je bilo uničenih veliko umetniških del.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2002/02/12/nyregion/rescuing-the-buildings-beyond-ground-zero.html|title=Rescuing the Buildings Beyond Ground Zero}}</ref> == Pospravljanje ruševin == [[Slika:State Department Images WTC 9-11 The South Tower.jpg|sličica|271x271_pik|Ostanki ruševin dvojčkov WTC-ja.]] Pospravljanje ruševin je bila obsežna operacija, ki jo je organiziral oddelek za oblikovanje in gradnjo mesta New York. 21. septembra so ameriške oblasti sporočile, da je zrak na Manhatthanu varen za dihanje. Dan pozneje je družba Controlled Demolition, Inc. (CDI) iz Phoenixa v zvezni državi Maryland predložila predhodni načrt pospravljanja ruševin. To je stalo stotine milijonov dolarjev in je vključevalo neprekinjeno poslovanje številnih izvajalcev in podizvajalcev. Do začetka novembra 2001, ko so tretjino ruševin odstranili, so uradniki začeli zmanjševati o številu gasilcev in policistov, namenjenih za odvzem ostankov žrtev, da bi prednostno odstranili posmrtne ostanke. To je povzročilo obračune z gasilci. Kljub prizadevanjem za gašenje požara je velik kup ruševin gorel tri mesece, dokler večina ruševin ni bila dokončno odstranjenih z mesta do maja 2002. Leta 2007 je še vedno trajalo rušenje okoliških poškodovanih zgradb, ko je potekala nova gradnja nadomestnega dela Svetovnega trgovinskega centra, 1 World Trade Center. Nov, [[One World Trade Center]] je bil odprt leta 2012. == Glej tudi == * [[Žrtve napadov 11. septembra 2001]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Teroristični napadi 11. septembra 2001]] isim04cil8wx92dare24f0syq4lx89r 6685120 6685118 2026-06-04T14:48:07Z Gledalec 242658 pp 6685120 wikitext text/x-wiki [[Slika:World Trade Center Collapse from Brooklyn before and after.jpg|sličica|364x364_pik|World Trade Center pred zrušitvijo ter dim in prah po zrušitvi.]] Originalni [[World Trade Center]] na spodnjem [[Manhattan|Manhattanu]] v [[New York|New Yorku]] je bil uničen v [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih 11. septembra 2001]] potem, ko sta glavna stolpa zadeli dve ugrabljeni potniški letali. Zrušitev dvojčkov stolpov je povzročilo veliko škode, saj so njune ruševine poškodovale na stotine stavb, vključno s preostalimi stavbami svetovnega trgovinskega centra in stavbo World Trade Center 7, ki se je porušila isti dan ob 17:21. V nesrečah, požarih in kasnejših zrušitvah je skupno umrlo 2.763 ljudi, med njimi 2.192 civilistov, 343 gasilcev in 71 policistov ter vsi potniki in posadka na letalih, med katerimi je bilo 147 civilistov in deset ugrabiteljev. Septembra 2005 je Nacionalni inštitut za standarde in tehnologijo (NIST) objavil rezultate preiskave zrušitve. Preiskovalci pri zasnovi stolpov dvojčkov niso ugotovili ničesar slabega, pri čemer so ugotovili, da resnost napadov presega vse, kar so v preteklosti doživljali v stavbah. Ugotovili so, da so požari glavni vzrok zrušitve in ugotovili, da so se povešena tla na obodnih stebrih potegnila navznoter, zaradi česar so se priklonile in nato upognile. Ko se je zgornji del stavbe začel premikati navzdol, ni bilo mogoče preprečiti popolnega postopnega rušenja. <ref>{{Navedi revijo|date=|title=The World Trade Center – New York City|magazine=Contemporary Steel Design|publisher=American Iron and Steel Institute}}</ref> Pospravljanje ruševin Svetovnega trgovinskega centra je vključevalo 24-urno delovanje in stalo stotine milijonov dolarjev. Nekatere okoliške strukture, ki jih letala niso zadela, so še vedno utrpele znatno škodo, zaradi česar so jih morali porušiti. Rušenje okoliških poškodovanih stavb se je nadaljevalo, tudi ko je potekala nova gradnja nadomestnega stolpa dvojčkov, novega [[One World Trade Center]], ki je bil odprt novembra 2014.<ref>{{Navedi novice|title=One World Trade Center officially opens in New York City, on the site of the Twin Towers|date=July 24, 2019|url=https://www.history.com/this-day-in-history/one-world-trade-center-officially-opens-in-new-york-city}}</ref> == Napadi == [[Slika:World Trade Center 9-11 Attacks Illustration with Bird's-eye Impact Locations.svg|sličica|Lokacije trkov na obeh stolpih, ki prikazujejo približen udarni kot in poravnavo jeder z zunanjostjo vsakega stolpa.]] 11. septembra 2001 so štiri skupine teroristov [[Al Kaida|Al Kaide]] ugrabila štiri ameriška potniška letala, od katerih sta bila tudi dva, ki sta trčila v stolpa World Trade Centra, [[Let 11 American Airlines]] in [[Let 175 United Airlines]]. American 11 je ob 8:46 s hitrostjo 740 km na uro trčil v severno fasado Severnega stolpa Svetovnega trgovinskega centra, med 93. in 99. nadstropjem. United 175 je ob 9:03 s hitrostjo 870 km na uro trčil v južno fasado Južnega stolpa Svetovnega trgovinskega centra, med 77. in 85. nadstropjem. Poleg tega, da so trki letal na sredini zgradbe pretrgali številne nosilne stebre in povzročili druge strukturne poškodbe, so trki vžgali na tisoče litrov reaktivnega goriva, kar pa je sprožilo velike požare. Pri prvem trku in posledičnem udarcu se je vžgala približno ena tretjina goriva. Nekaj ​​goriva je zaradi udarca padlo po vsaj enem jašku dvigala in eksplodiralo v 78. nadstropju Severnega stolpa ter v glavnem prostoru, kjer je bilo poškodovanih veliko ljudi. Lahka konstrukcija in votla narava konstrukcij je omogočila, da je reaktivno gorivo prodrlo daleč v stolpe, pri čemer je hkrati prižgalo veliko velikih požarov na širokem območju prizadetih mest. Gorivo iz letal je izgorelo v največ nekaj minutah, vsebina požarov v stavbah pa je v naslednjih uri ali uri in pol zgorela. Skoraj vsi smrtni primeri umrlih v stolpih dvojčkov so se zgodili na območjih nad točkami trka. Ker je bil Severni stolp zadet neposredno na sredini konstrukcije, so bila vsa stopnišča v jedru stolpa poškodovana in uničena. V Južnem stolpu je bil trk nekoliko oddaljen od središča do osrednjega dela stolpa in stopnišče A na severozahodnem delu osrednjega jedra je bilo le delno poškodovano, 14 do 18 civilistom pa je uspelo pobegniti z mesta trka letala iz nadstropja nad tem. Natančno število kdo je umrl in kje v nekaterih primerih ni natančno znano; poročilo Nacionalnega inštituta za standarde in tehnologijo pa je pokazalo, da je skupno 1.402 ljudi umrlo na mestu trka ali nad njim v Severnem stolpu, stotine pa naj bi jih umrlo v trenutku trka. V Južnem stolpu je na prizadetih mestih stavbe in nad mesti umrlo 614 ljudi. V nadstropjih pod mesti trka se je sicer zgodilo manj kot 200 smrtnih žrtev, vendar je umrlo vseh 147 civilnih potnikov in posadke na dveh letalih ter vseh 10 teroristov, skupaj z najmanj 18 ljudmi na tleh in v sosednjih objektih. == Zrušitev == [[Slika:World Trade Center 9-11 Attacks Illustration with Vertical Impact Locations.svg|sličica|Območja, kjer sta bila zadeta stolpa.]] Zrušitev stolpov dvojčkov so imenovali "najbolj razvpita paradigma" postopne zrušitve. Zrušitev se je začela z lokalno okvaro nekaterih strukturnih delov in napredovalo tako, da je podrla celotno strukturo. Za takšno rušenje je značilno "ločevanje strukturnih delov (vključno z neobremenjenimi elementi), sproščanje gravitacijske energije in pojav udarnih sil." Navpična udarna sila zagotavlja širjenje, glavne sile so vzporedne in primarni prenos obremenitve je serijski. Ključni element v strukturi, ki se je zrušila, so predstavljali kombinirani "navpični nosilni elementi ene celotne etaže." Razen zgornjih nadstropij stavbe, ki ne bi sprostili dovolj gravitacijske energije, da bi prišlo do popolne zrušitve, bi se zrušitve lahko začele s padcem katerega koli dela zgradbe. V teh pogojih so se stolpi rušili simetrično in bolj ali manj naravnost navzdol, čeprav so se vrhovi stolpov nekoliko nagnili in je ob strani padlo veliko gradbenih kosov naplavin. V obeh primerih je odsek stavbe, ki so ga letala poškodovala, odpovedal, zaradi česar so tla nad udarnim območjem padla na spodnjo nepoškodovano konstrukcijo. Ko je rušitev napredovala, je bilo videti prah in ruševine, ki so skozi okna padla nekaj nadstropij pod uničenim delom, ki ga je povzročil nenaden naval zraka, stisnjenega pod spuščajoče se zgornje nivoje. Med vsako zrušitvijo so veliki deli obodnih stebrov in po možnosti jedra ostali brez kakršne koli stranske opore, zaradi česar so se rušili bočno proti zunanjosti, potisnjeni zaradi vse večjega kupa ruševin. Rezultat tega je bil, da so se zidovi odlepili in ločili od zgradb na veliko razdaljo, zadeli druge sosednje zgradbe in sprožili požare, ki so kasneje povzročili zrušitev stavbe 7. Nekateri robovi so zlomili vijake, ki so se zaskočili, tako da so številne plošče naključno razpadle. Prvi drobci zunanjih sten porušenega Severnega stolpa so trčili v tla 11 sekund po začetku rušenja, deli Južnega stolpa pa po 9 sekundah. Spodnji deli jeder obeh stavb (60 pri WTC 1 in 40 pri WTC 2) sta ostali stoje še 25 sekund po začetku začetne rušitve, preden so se tudi ti porušili. === Zrušitev južnega stolpa === [[Slika:World Trade Center collapse - West Broadway.jpg|sličica|261x261_pik|Gradbeni prah na ulici pred WTC-jem, po zrušitvi južnega stolpa]] Medtem, ko so požari še naprej goreli, so uslužbenci ujeti v zgornjih nadstropjih Južnega stolpa, reševalcem poročali informacije o razmerah in stanju stolpa. Ob 9:37 je uslužbenec v 105. nadstropju Južnega stolpa poročal, da so se tla pod njim v nadstropju 90 podrla. Letalska enota policijske uprave New York City je policijskim poveljnikom posredovala tudi informacije o poslabšanju stanja stavb. Po trku je zgoraj z mesta trka Južnega stolpa pobegnilo le 14 ljudi (vključno s [[Stanley Praimnath|Stanleyjem Praimnathom]], ki je videl, da letalo leti proti njemu), in samo štirje iz nadstropij nad njim. Pobegnili so skozi stopnišče A, edino stopnišče, ki je po trku ostalo nepoškodovano. Številni operaterji telefonskih številk policije, ki so prejemali klice posameznikov znotraj Južnega stolpa, niso bili dobro obveščeni o situaciji, saj se je hitro zapletla. Številni operaterji so klicateljem rekli, naj se s stolpa ne spuščajo sami, čeprav se zdaj verjame, da je bilo stopnišče A najverjetneje prehodno na točki trčenja in nad njo. Ob 9:52 je letalska enota NYPD po radiu sporočila, da veliki kosi morda padajo z vrha južnega stolpa, ker tam visijo. Z opozorili je NYPD izdal ukaz za evakuacijo svojih častnikov. Med odzivom na izredne razmere je bila minimalna komunikacija med NYPD in New York City Gasilskim oddelkom (FDNY), preobremenjeni 9-1-1, reševalci pa informacij niso posredovali poveljnikom FDNY na kraju dogodka. Ob 9:59 se je Južni stolp porušil, 56 minut potem, ko so ga zadeli. Med zrušitvijo so prah in številni ostanki Južnega stolpa zadeli in prodrli v spodnje prostore Severnega stolpa ter poškodovali in uničili nekatere prostore stolpa, hkrati pa tudi ubili nekaj bežajočih ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nist.gov/publications/federal-building-and-fire-safety-investigation-world-trade-center-disaster-final-report|title=Federal Building and Fire Safety Investigation of the World Trade Center Disaster: Final Report of the National Construction Safety Team on the Collapses of the World Trade Center Towers (NIST NCSTAR 1)}}</ref> === Zrušitev severnega stolpa === [[Slika:September 11 2001 just collapsed.jpg|sličica|306x306_pik|Gradbeni prah nad Manhattanom, kmalu po zrušitvi severnega stolpa]] Potem, ko se je Južni stolp porušil, so helikopterji NYPD posredovali informacije o poslabšanju razmer in stanju Severnega stolpa. Poveljniki FDNY so medtem izdali ukaz za evakuacijo gasilcev v Severnem stolpu. Zaradi težav z radijsko komunikacijo gasilci v stolpu niso slišali odredbe o evakuaciji svojih nadzornikov na kraju dogodka, večina pa sploh ni vedela, da se je drugi stolp porušil. Nihče ni mogel pobegniti iz nadstropij nad mestom trka v severnem stolpu, ker so bila vsa dvigala in stopnišča v teh nadstropjih uničena. Ob 10:20 je letalska enota NYPD sporočila, da se vrh Severnega stolpa nagiba, minuto kasneje pa je sporočila, da se Severni stolp zvija na jugozahodnem vogalu in nagiba na jug. Ob 10:27 je letalska enota poročala, da se bo streha zelo kmalu zrušila. Kmalu zatem, ob 10:28 se je Severni stolp porušil, 102 minuti potem, ko so ga zadeli. 343 gasilcev in 71 policistov je umrlo v dvojčkih zaradi zrušitve. Po zrušiti obeh stolpov se je gradbeni prah razširil vse do [[Empire State Building|Empire State Buildinga]], ki je bil od svetovnega trgovinskega centra oddaljen 4,72 km.<ref>{{Citation|editor-first=T.|last2=Barnett|last5=Magnusson|first5=J.|last4=Hamburger|first4=R.|last3=Gross|first3=J.|first2=J.|editor-last=McAllister|last1=McAllister|first1=T.|chapter=Chapter 1 - Introduction|publisher=ASCE/FEMA|year=2002|title=World Trade Center Building Performance Study: Data Collection, Preliminary Observations, and Recommendations|chapter-url=http://www.fema.gov/pdf/library/fema403_ch1.pdf}}</ref> === Zrušitev stavbe World Trade Center 7 === [[Slika:Fire fighter at base of burning building following September 11th terrorist attack (29318323962).jpg|levo|sličica|276x276_pik|Dim požara v stavbi WTC 7 nekaj minut pred zrušitvijo.]] Ko se je Severni stolp porušil, so njegove ruševine zadele zgradbo World Trade Center 7 in povzročile škodo na južni steni stavbe ter sprožile požar, ki je gorel ves popoldan. Na jugozahodnem vogalu med nadstropjema 7 in 17 ter na južni fasadi med nadstropjem 44 in streho je prišlo do strukturnih poškodb; druge možne strukturne poškodbe vključujejo velik navpični prerez blizu središča južne fasade med nadstropjema 24 in 41. Stavba je bila opremljena s požarnim sistemom, vendar je imela veliko točk poškodovanih zaradi okvare: požarni sistem je zahteval ročni zagon električnih požarnih črpalk, namesto, da bi bil popolnoma samodejen sistem; krmilniki na tleh so imeli en sam priključek na dvižni vodovod za brizgalno vodo; in brizgalni sistem je zahteval nekaj moči, da je gasilska črpalka dovajala vodo. Tudi tlak vode je bil nizek, z malo ali nič vode za dovajanje škropilnic. [[Slika:WTC Building 7 Collapse 001.gif|sličica|273x273_pik|Video prizor zrušitve WTC 7 ob 17:21.]] Nekateri gasilci so v stavbo 7 prešli iz porušenih dvojčkov Svetovnega trgovinskega centra. Poskušali so pogasiti majhne količine ognja, vendar je nizek pritisk vode oviral njihova prizadevanja. Požari so zagoreli popoldan v 11. in 12. nadstropju 7. zgradbe WTC-ja, plameni pa so bili vidni na vzhodni strani stavbe. Popoldne je bil ogenj viden tudi v nadstropjih 6–10, 13–14, 19–22 in 29–30. Še posebej so požari v nadstropjih od 7 do 9 in od 11 do 13 popoldne še naprej goreli brez nadzora. Približno ob 14:00 so gasilci med 10. in 13. nadstropjem v jugozahodnem kotu 7. svetovnega trgovinskega centra opazili izboklino, kar je bil znak, da je stavba nestabilna in se lahko nenadoma prevrne na eno stran ali pa se poruši. V popoldanskem času so gasilci slišali tudi škripajoče zvoke iz stavbe in izdali negotova poročila o poškodbah v kleti. Okoli 15.30 se je šef FDNY Daniel A. Nigro odločil, da ustavi reševalne akcije, odstranjevanje površin in preiskave po površini ruševin v bližini Svetovnega trgovinskega centra 7 in evakuira območje zaradi skrbi za varnost osebja. Ob 17:20 11. septembra 2001 se je WTC 7 začel rušiti, s propadom vzhodnega mehanskega nadstropja na terasi, medtem ko se je ob 17:21 celotna stavba popolnoma porušila. Zrušitev ni povzročila nobenih žrtev.<ref>{{Navedi splet|url=http://newyork.construction.com/projects/TopProjects04/Verizon.asp|title=Verizon Building Restoration}}</ref> Ko se je World Trade Center 7 porušil, so njegove ruševine povzročile znatno škodo in onesnažile stavbe Fiterman Hall občine Manhattan Community College, ki se nahaja v bližini 30 West Broadway, do te mere, da stavbe ni bilo več mogoče rešiti. Avgusta 2007 je bila predvidena demontaža dvorane Fiterman. Spremenjeni načrt je zahteval rušenje leta 2009 in dokončanje nove dvorane Fiterman leta 2012, ki stane 325 milijonov dolarjev. Stavba je bila dokončno porušena novembra 2009, gradnja nadomestne stavbe pa se je začela 1. decembra 2009. Sosednja stavba Verizon, stavba v slogu Art Deco, zgrajena leta 1926, je zaradi zrušitve stavbe 7 WTC-ja močno poškodovala vzhodno fasado, čeprav je bila uspešno obnovljena po ceni 1,4 milijarde ameriških dolarjev. === Druge stavbe === [[Slika:FEMA - 4049 - Photograph by Michael Rieger taken on 09-21-2001 in New York.jpg|sličica|244x244_pik|Kip Sfera, vidna 10 dni po napadih]] Tudi številne okoliške stavbe so bile ob zrušitve stolpov poškodovane ali uničene. Stavba WTC 5 je pretrpela močan požar in delni zlom svoje jeklene konstrukcije ter je bila porušena. Med drugimi uničenimi stavbami so bile Grška pravoslavna cerkev sv. Nikolaja, Svetovni trgovinski center Marriott (Marriott Hotel 3 WTC), South Plaza (4 WTC) in carina ZDA (6 WTC). Zgradbe Svetovnega finančnega centra, 90 West Street in 130 Cedar Street so utrpele požare. Zgradba Deutsche Bank, stavba Verizon in Svetovni finančni center 3 so utrpele škodo zaradi zrušitve stolpov, prav tako 90 West Street. Ena Liberty Plaza je preživela strukturno škodo nedotaknjeno, vendar je utrpela površinske poškodbe, vključno z razbitimi okni. 30 West Broadway je bil poškodovan zaradi zrušitve zgradbe 7. Stavba Deutsche Bank, ki je bila po 11. septembru prekrita z veliko črno plaščjo, da bi pokrila škodo na stavbi, je bila dekonstruirana zaradi vode, plesni in druge hude škode, ki jo je povzročila zrušitev sosednjih stolpov. V zrušitvi je bilo uničenih veliko umetniških del.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2002/02/12/nyregion/rescuing-the-buildings-beyond-ground-zero.html|title=Rescuing the Buildings Beyond Ground Zero}}</ref> == Pospravljanje ruševin == [[Slika:State Department Images WTC 9-11 The South Tower.jpg|sličica|271x271_pik|Ostanki ruševin dvojčkov WTC-ja.]] Pospravljanje ruševin je bila obsežna operacija, ki jo je organiziral oddelek za oblikovanje in gradnjo mesta New York. 21. septembra so ameriške oblasti sporočile, da je zrak na Manhatthanu varen za dihanje. Dan pozneje je družba Controlled Demolition, Inc. (CDI) iz Phoenixa v zvezni državi Maryland predložila predhodni načrt pospravljanja ruševin. To je stalo stotine milijonov dolarjev in je vključevalo neprekinjeno poslovanje številnih izvajalcev in podizvajalcev. Do začetka novembra 2001, ko so tretjino ruševin odstranili, so uradniki začeli zmanjševati o številu gasilcev in policistov, namenjenih za odvzem ostankov žrtev, da bi prednostno odstranili posmrtne ostanke. To je povzročilo obračune z gasilci. Kljub prizadevanjem za gašenje požara je velik kup ruševin gorel tri mesece, dokler večina ruševin ni bila dokončno odstranjenih z mesta do maja 2002. Leta 2007 je še vedno trajalo rušenje okoliških poškodovanih zgradb, ko je potekala nova gradnja nadomestnega dela Svetovnega trgovinskega centra, 1 World Trade Center. Nov, [[One World Trade Center]] je bil odprt leta 2012. == Glej tudi == * [[Žrtve napadov 11. septembra 2001]] * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Teroristični napadi 11. septembra 2001]] pa41rpcnolfknqxip796vhcugquyaxo 0 507977 6685079 6684515 2026-06-04T12:16:27Z Sivimedved 235862 6685079 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|Slovencev]] v [[Italija|Italiji]]'''. {{CompactTOC|center=yes}} == A == * [[Ema Abram]], slikarka * [[Franc Abram]], podjetnik in dobrotnik * [[Josip Abram]], odvetnik in politik * [[Josip Abram (odvetnik)|Josip Abram]], odvetnik in narodni delavec * [[Jože Abram|Jože (Josip) Abram Trentar]], rimskokatoliški duhovnik, pisec in organizator planinstva * [[Laura Abram|Laura Abram (Abrami)]], profesorica in kulturna delavka * [[Ivan Artač]], učitelj, pisatelj, zgodovinar * [[Majda Artač Sturman]], profesorica, pesnica, pisateljica == B == [[Slika:France Bevk.jpg|sličica|[[France Bevk]]]] [[Slika:Vladimir Bartol 1953.jpg|sličica|[[Vladimir Bartol]]]] [[Slika:Bratuz Lojze.jpg|sličica|[[Lojze Bratuž]]]] * [[Alojzij Bole]], učitelj in šolski nadzornik * [[Drago Bajc]], matematik, fizik, šahist * [[Marijan Bajc]], prevajalec, radijski igralec * [[Pavel Bajc]], radijski igralec * [[Janko Ban]], glasbenik, zborovodja, raziskovalec, publicist, kulturni delavec * [[David Bandelj]], učitelj, zborovodja in pesnik * [[Vincenc Bandelj]], učitelj in publicist * [[Marko Bandelli]], poslanec, župan in minister v RS * [[Milko Bambič]], slikar, likovni kritik, pisatelj in publicist * [[Vladimir Bartol]], pisatelj * [[Fran Baša]], odvetnik in narodni delavec * [[Ivan Baša (šolnik)|Ivan Baša]], profesor, ravnatelj in agronom * [[Anton Bedenčič]]''',''' duhovnik in vzgojitelj * [[Rado Bednařik]], časnikar in publicist * [[Janez Beličič]], radijski napovedovalec in glasbenik * [[Vinko Belčič|Vinko Beličič]], književnik, prevajalec in publicist * [[Filibert Benedetič]], pesnik, dramatik, šahist * [[Jožko Benedetič]], duhovnik, pesnik in kulturni delavec * [[Vesna Benedetič]], ilustratorka * [[Lojze Berce]], časnikar in urednik * [[Anita Bergnach]], učiteljica, pesnica in kulturna delavka * [[Engelbert Besednjak]], poslanec v rimskem parlamentu * [[Nadja Bevčar]], slikarka in grafična oblikovalka * [[Silvan Bevčar]], umetnik in učitelj * [[France Bevk]], pisatelj in prevajalec * [[Francesco Biancuzzi]], učitelj in kulturni delavec * [[Ferdo Bidovec]], antifašist in tigrovec * [[Maria Bidovec]], slovenistka v Neaplju * [[Valentin Birtič]] - Zdravko (''Birtig''), duhovnik in pesnik * [[Josip Bitežnik]], pravnik in politik * [[Mitja Bitežnik]], pravnik in kulturni delavec * [[Marko Bitežnik]], glasbenik violist * [[Arturo Blasutto]], duhovnik * [[Marija Blažina]], profesorica in ravnateljica * [[Arianna Bogatec]], jadralka * [[Livij Bogatec]], igralec * [[Mateja Bogatec]], športnica, svetovna prvakinja * [[Ivo Bolčina|Ivo (Ivan) Bolčina]], prosvetni delavec * [[Karel Bolčina|Karel (Carlo) Bolčina]], duhovnik, kulturni delavec, škofijski vikar * [[Ivan Bolle]], kemik, agronom in fitopatolog * [[Marko Brajnik]], kulturni delavec in gledališčnik * [[Darko Bratina]], politik * [[Vojko Bratina]], fizik * [[Andrej Bratuž]], kulturni delavec in publicist * [[Lojze Bratuž]], glasbenik in žrtev fašizma * [[Lojzka Bratuž]], pisateljica, kulturna delavka * [[Aleš Brecelj|Aleš]] ([[Aleš Brecelj|''Alejandro'') Brecelj]], šolnik, kulturni in politični delavec, publicist * [[Bogomil Brecelj]], doberdobski župnik, kulturni in prosvetni delavec * [[Marija Doroteja Brecelj|Marija Brecelj]], radijska urednica, kulturna delavka * [[Martin Brecelj]], novinar, publicist, kulturnoprosvetni in politični delavec * [[Bojan Brezigar]], časnikar in politik * [[Milko Brezigar]], ekonomist * [[Mirko Brumat]], duhovnik, pisatelj in kulturni delavec * [[Albin Bubnič]], učitelj in časnikar * [[Edi Bucovaz]], glasbenik * [[Andrej Budal]], pisatelj in prevajalec * [[Alojz Budin]], časnikar in narodni delavec * [[Jan Budin]], košarkar * [[Miloš Budin]], politik * [[Milan Bufon]], geograf * [[Alojz Jožef Bunc]], učitelj in prosvetni delavec * [[Peter Butkovič]], duhovnik, pisatelj, prevajalec, kulturni delavec == C == * [[Miranda Caharija]], igralka * [[Sergio Canciani]], novinar * [[Emil Cenčič]] (''Emilio Cencig''), duhovnik, narodni buditelj * [[Iztok Cergol]], glasbenik * [[Jadranka Cergol|Jadranka Cergol Gabrovec]], klasična filologinja, profesorica * [[Jože Cesar]], slikar in scenograf * [[Boris Cibic]], kardiolog * [[Ivan Cibic]], zdravnik in organizator zdravstva * [[Majda Cibic]], profesorica slovenščine, literarna organizatorka * [[Milko Cibic]], organist in zborovodja * [[Leopold Cigoj]], duhovnik in publicist * [[Boris Cijan]], letalski inženir * [[Davide Clodig]] (David Klodič), glasbenik, matematik in kulturni delavec * [[Srečko Colja|Srečko Colja - Javornik]], politični delavec * [[Stojan Colja]], igralec * [[Miha Coren]], kulturni delavec in politik * [[Hadrijan Corsi]], podjetnik in politik * [[Claudia Coslovich]], metalka kopja * [[Janko Cotič]], politik * [[Lorenzo Crisetig]], nogometaš * [[Anton Cuffolo]] (Anton Kofol), duhovnik, narodni buditelj == Č == * [[Lavo Čermelj]], fizik * [[Dušan Černe]], novinar, politik, narodni delavec * [[Andrej Černic]], novinar * [[Ivan Černic]], ravnatelj in kulturni delavec * [[Karlo Černic]], profesor in publicist * [[Matej Černic]], odbojkar * [[Mateja Černic]], zborovodkinja * [[Mihaela Adelgundis Černic]], redovnica, profesorica slikanja in slikarka *[[Peter Černic]], profesor in šolski funkcionar * [[Avgust Černigoj]], slikar in grafik * [[Teodor Černigoj]], gospodarski strokovnjak, svetovalec v slov. zunanjem ministrstvu * [[Viljem Černo]], etnolog, knjižničar, prosvetni delavec * [[Marija Češčut]], profesorica, prosvetna delavka * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]], učitelj in javni delavec * [[Anica Čok]], učiteljica in prosvetna delavka * [[Anton Čok]], duhovnik in narodni delavec * [[Ivan Marija Čok]], odvetnik in politik * [[Karel Čok]], posestnik, družbeni delavec * [[Danijel Čotar|Danijel (Danilo) Čotar]], agronom, publicist, prosvetni delavec * [[Marij Čuk]], književnik (pesnik, pisatelj, dramatik), gledališki kritik == D == * [[Aldo Daneu|Adi Daneu]], glasbenik * [[Danilo Daneu]], glasbenik in zborovodja * [[Ivan Daneu]], učitelj in pisec šolskih učbenikov * [[Mara Debeljuh]], publicistka, prevajalka * [[Jože Dekleva]], pravnik in politik * [[Igor Devetak]], novinar * [[Jurij Devetak]], ilustrator, stripovski avtor * [[Remo Devetak]], politik in kulturni delavec * [[Evgen Dobrila]], šolnik, sindakalist * [[Aleš Doktorič]], učitelj, publicist * [[Alojz Dolhar]], zdravnik in planinec * [[Rafko Dolhar]], pisatelj in alpinist * [[Leopold Doljak]], organist in zborovodja * [[Ferdo Delak]], gledališki režiser * [[Jure Dolenc]] (George Dolenz), slovensko-ameriški igralec * [[Franko Drasič]], športni trener in pedagog == E == * [[Lambert Ehrlich]], duhovnik, politik in narodni delavec == F == [[Slika:Max Fabiani 1902.jpg|sličica|[[Maks Fabiani]]]] * [[Maks Fabiani]], arhitekt in urbanist * [[Boris Fabjan]], profesor, matematik, šahist * [[Diomira Fabjan Bajc]], jezikoslovka in prevajalka * [[Dunja Fabjan]], astrofizičarka * [[Franc Fabris]], zborovodja in dirigent * [[Robert Faganel]], slikar * [[Josip Ferfolja]], pravnik, politik * [[Marko Feri]], glasbenik * [[Martina Feri]], glasbenica * [[Mirko Ferlan]], zborovodja * [[Franka Černic|Franka Ferletič Černic]], učiteljica, urednica in kulturna delavka * [[Davorin Ferligoj]], partizan, politik in gospodarstvenik * [[Fedora Ferluga Petronio]], profesorica, literarna zgodovinarka * [[Pavel Ferluga]], slikar * [[Eva Fičur]], profesorica in kulturna delavka * [[Mirko Filej]], duhovnik, glasbenik in prosvetni delavec * [[Stanko Flego]], arheolog *[[Pavel Fonda]], zdravnik, psihiater, psihoanalitik in publicist *[[Dario Frandolič]], režiser *[[Igor Franko]], zobozdravnik *[[Vanja Franko]], slikar *[[Vida Franko]], profesorica in slikarka *[[Aleksander Furlan|Aleksander Furlan - Šandrin]], ljudski pesnik, pevec, pisec in kulturni delavec *[[Boris Furlan]], pravnik *[[Dušan Furlan]], časnikar in politik *[[Janko Furlan]], učitelj in publicist == G == * [[Igor Gabrovec]], politik * [[Andrej Gabršček]], založnik, urednik in politik * [[Jožko Gerdol]], radijski napovedovalec in kulturni delavec * [[Albin Germek]], duhovnik in kulturni delavec * [[Ivan Nepomuk Glavina]], tržaško-koprski škof * [[Josip Golob]], duhovnik in kulturni delavec * [[Boris M. Gombač]], zgodovinar * [[Franc Gombač (agronom)|Franc Gombač]], agronom in publicist * [[Alojz Gorjup]], politični in kulturni delavec * [[Drago Gorup]], igralec, gledališčnik, kulturni delavec * [[Ezio Gosgnach]]''',''' časnikar, polit. in kult. delavec * [[Petra Grassi]], dirigentka, zborovodkinja * [[Ivan Grbec]], skladatelj, zborovodja, publicist * [[Svetko Grgič|Sveto Grgič]], glasbenik, zborovodja * [[Bogdan Grom]], slikar, grafik, kipar in ilustrator * [[Antje Gruden]], pesnica, novinarka in političarka * [[Barbara Gruden]], novinarka in dopisnica * [[Igo Gruden]], pesnik * [[Josip Gruden (odvetnik)|Josip Gruden]], odvetnik, kulturni delavec * [[Matej Gruden|Matej Gruden - Keko]], pesnik in glasbenik * [[Živa Gruden]], kulturna in pedagoška delavka * [[Bruno Guyon]], jezikoslovec, slavist * [[Paskval Gujon]] (Pasquale Guion), duhovnik, narodni delavec * [[Jurij Gustinčič]], novinar * [[Franc Guštin]], duhovnik == H == * [[Zorko Harej]], glasbenik, kulturni delavec * [[Ivanka Hergold]], pisateljica, prevajalka * [[Robert Hlavaty]], slikar * [[Lojze Hlede]], glasbenik * [[Ivan Marija Hrovatin]], arheolog * [[Miran Hrovatin]], fotoreporter in snemalec * [[Pavel Hrovatin]], kipar * [[Ivan Humar]], bolničar in politik * [[Kazimir Humar]], duhovnik, publicist, prosvetni delavec * [[Mirko Humar]], kulturni delavec in duhovnik == I == * [[Aleksander Ipavec|Aleksander Ipavec - Ipo]], harmonikar, skladatelj in glasbeni pedagog * [[Avgust Ipavec]], duhovnik in skladatelj * [[Avgust Ivančič]], glasbenik == J == * [[Dario Jagodic]], arhitekt * [[Rado Jagodic]], likovni umetnik * [[Dušan Jakomin]], duhovnik, glasbenik, zborovodja, etnolog, publicist * [[Anton Jakončič]], bankir in politik * [[Jožko Jakončič]], pravnik in skladatelj * [[Rudolf Jančar]], partizan in pevec * [[Eleonora Jankovič]], operna pevka * [[Frančišek Jarc]], pravnik * [[Erika Jazbar]], novinarka in kulturna delavka * [[Dušan Jelinčič]], pisatelj in alpinist * [[Zorko Jelinčič]], soustanovitelj TIGR * [[Aleksi Jercog]], urednik, publicist in glasbenik * [[Ivo Jevnikar]], novinar, urednik, kulturni delavec * [[Magda Jevnikar]], profesorica, kulturna delavka * [[Marjan Jevnikar]], inženir, kulturni delavec * [[Martin Jevnikar]], profesor, literarni zgodovinar, prevajalec, publicist * [[Franc Jeza]], časnikar, publicist, pisatelj * [[Janko Jež]], šolnik in kulturni delavec * [[Mitja Juren]], zgodovinski pisec == K == [[Slika:Franc Kavčič.jpg|sličica|[[Franc Kavčič]]]] * [[Anton Kacin]], šolnik, urednik in prevajalec * [[Milica Kacin Wohinz]], zgodovinarka * [[Odo Kalan]], športni delavec in publicist * [[Aleksej Kalc]], zgodovinar * [[Katerina Kalc]], slikarka in ilustratorka * [[Franc Kalister]] - poslovnež in mecen * [[Janez Nepomuk Kalister]] - poslovnež in mecen * [[Viktor Kalister]], gospodarstvenik * [[Edi Kante]], vinogradnik in podjetnik * [[Franc Kavčič]], slikar * [[Ivo Kerže]], filozof * [[Oskar Kjuder]], glasbenik in partizan * [[Anton Klančič]], posestnik in politik * [[Niko Klanjšček]], narodni in kulturni delavec * [[Vladimir Klanjšček]], umetnik in slikar * [[Ferdo Kleinmayr]] ([[Nande Vrbanjakov]]), šolnik in pisatelj * [[Boris Kobal]], igralec in režiser * [[Ambrož Kodelja]], duhovnik in kulturni delavec * [[Marij Kogoj]], skladatelj * [[Samo Kokorovec]], kotalkar, svetovni prvak * [[Lara Komar]], gledališka in filmska igralka * [[Emil Komel]], skladatelj * [[Lojze Komjanc]], podjetnik in politik * [[Stana Kopitar]], igralka in režiserka * [[Ciril Koršič|Ciril Korsič]], trgovec in kulturni delavec * [[Gojmir Anton Kos]], slikar * [[Milko Kos]], zgodovinar * [[Janez Vesel|Jovan Vesel - Koseski]], pesnik, prevajalec in pravnik * [[Andrej Kosič]], slikar * [[Angel Kosmač]], duhovnik, kulturni delavec v Ricmanjih pri Trstu * [[Srečko Kosovel]], pesnik * [[Marija Kostnapfel]], pesnica, literarna zgodovinarka * [[Franko Košuta|Franko Košuta (Franco Cossuta)]], ladjedelniški inženir, narodni delavec * [[Karlo Košuta]] ([[Karlo Košuta|Carlo Cosutta]]), operni pevec, tenorist * [[Miran Košuta]], literarni zgodovinar * [[Miroslav Košuta]], pesnik, Prešernov nagrajenec * [[Adriano Kovačič]], ekonomist, podjetnik in bankir * [[Jasmin Kovic]], režiserka * [[Lidija Kozlovič]], igralka *[[Nada Kraigher]], pisateljica *[[Bogdan Kralj]], pianist, zborovodja *[[Elvira Kralj]], igralka *[[Emil Kralj]], gledališki igralec in režiser *[[Ivo Kralj]], glasbenik, zborovodja *[[Tone Kralj]], slikar, grafik in kipar * [[Anita Kravos]], igralka * [[Marijan Kravos]], šolnik, igralec, kulturni delavec * [[Marko Kravos]], pesnik in pisatelj * [[Julius Kugy]], alpinist in pisatelj * [[Niko Kuret]], etnolog == L == * [[Barbara Lah]], troskakalka *[[Anton Laščak]], arhitekt, inženir in pesnik *[[Aleš Lavrenčič]], violinist *[[Antonija Slavik|Antonija Lavrenčič Slavik]], narodna delavka *[[Hilarij Lavrenčič]], glasbenik, zborovodja, skladatelj *[[Mario Lavrenčič]] (Laurencig), duhovnik in narodni delavec *[[Just Lavrenčič]], organist in zborovodja *[[Jernej Legat]], škof in teolog *[[Anton Legiša]], duhovnik in publicist *[[Dragomir Legiša]], novinar, politik in publicist *[[Alessio Lokar|Aleš (Alessio) Lokar]], ekonomist, profesor in publicist * [[Marko Lokar]], košarkar * [[Vanja Lokar|Vanja (Giovanni) Lokar]], podjetnik, trgovec, mecen * [[Franko Luin]], tipograf in esperantist * [[Zoran Lupinc]], glasbenik, harmonikar == M == * [[Josip Macarol]], slikar * [[Mario Magajna]], fotoreporter * [[Nadja Maganja]] [[Jevnikar]], profesorica, narodna delavka * [[Andrej Makuc (učitelj)]], pravnik * [[Dorica Makuc]], časnikarka, publicistka in kulturna delavka * [[Pavla Makuc]], redovnica in učiteljica * [[Danijel Malalan]], gledališki igralec * [[Demetra Malalan]], pevka * [[Franc Malalan]], duhovnik in narodni delavec * [[Stane Malič]], glasbenik, zborovodja, skladatelj * [[Humbert Mamolo]], ravnatelj, športnik, glasbenik in zborovodja *[[Loris Manià]], odbojkar *[[Marijan Markežič]], duhovnik, prosvetni delavec *[[Saša Martelanc]], urednik, pisatelj, kulturni delavec *[[Andrej Marušič (publicist)|Andrej Marušič]], publicist, politik, narodni buditelj *[[Fran Marušič]], antifašist in tigrovec *[[Sergej Mašera]], častnik in narodni heroj *[[Manica Maver]], profesorica, radijska igralka, dramatičarka, kulturna delavka, režiserka *[[Marij Maver]], kulturni delavec, urednik *[[Alojz Mavrič]], javni delavec *[[Ivan Mercina]], učitelj in glasbenik * [[Boris Merhar]], literarni zgodovinar * [[Andro Merkù]], igralec * [[Jasna Merkù|Jasna Merku]], slikarka, grafičarka in ilustratorka * [[Pavle Merkù]], muzikolog, lingvist in skladatelj * [[Peter Merkù]], inženir, publicist * [[Ace Mermolja]], pesnik in publicist * [[Edo Mihevc]], arhitekt, partizan, častnik * [[Marija Mijot]], pisateljica * [[Albert Miklavec]], pesnik in duhovnik * [[Jolka Milič]], pesnica, prevajalka in publicistka * [[Katja Milič]], namizna tenisačica * [[Sonja Milič]], igralka in trenerka namiznega tenisa *[[Zvonimir Miloš]], antifašist in tigrovec * [[Vasilij Mirk|Vasilji Mirk]], skladatelj, zborovodja * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]], duhovnik, narodnokulturni delavec, profesor *[[Marjan Mozetič]] (Mozetich), skladatelj *[[Andrejka Možina]], glasbenica, čelistka *[[Livio Možina]], slikar *[[Tullio Možina]], glasbenik * [[Zoran Mušič]], slikar, grafik in risar * [[Lojze Mužina]], boksar == N == * [[Ivan Nabergoj]], poslanec v državnem zboru na Dunaju * [[Marica Nadlišek Bartol]], pisateljica, prevajalka, publicistka, učiteljica in urednica * [[Ivan Novak (kovač)]], Politik in prosvetni delavec * [[Denis Novato]], harmonikar in glasbeni učitelj == O == * [[Franc Obljubek (politik)|Franc Obljubek]], politik * [[Ivan Omersa]], duhovnik in kulturni delavec * [[Edvard Orel]], vojaški topograf in kartograf * [[Jožko Ošnjak]], publicist * [[Alessandro Ota]] * [[Ignacij Ota]], glasbenik, skladatelj, zborovodja * [[Marko Ozbič]], pianist, dirigent in zborovodja == P == [[Slika:Jože Pirjevec 02.jpg|sličica|[[Jože Pirjevec]]]] [[Slika:Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015.jpg|sličica|[[Boris Pahor]]]] * [[Franka Padovan]], učiteljica, političarka in kulturna delavka * [[Adrijan Pahor]], učitelj, publicist in kulturni delavec * [[Boris Pahor]], pisatelj * [[Drago Pahor]], učitelj, politični in kulturni delavec * [[Evelina Pahor]], učiteljica in prosvetna delavka * [[Fabio Pahor]], podjetnik in kulturni delavec * [[Karol Pahor|Karol (Karel) Pahor]], skladatelj, glasbenik * [[Miloš Pahor]], glasbenik, glasbeni pedagog * [[Samo Pahor]], politik, zgodovinar, profesor, borec za pravice Slovencev * [[Sergij Pahor]], novinar, kulturni delavec * [[Vladimir Pahor]], zdravnik in pubicist * [[Klavdij Palčič]], slikar * [[Rossana Paliaga]], publicistka, glasbenica, kulturna delavka * [[Jurij Paljk]], pisatelj, pesnik, publicist * [[Boris Pangerc]], pisatelj, pesnik, pevec, politik * [[Josip Pangerc]], glasbenik, politik, državni funkcionar, deželni poslanec in odbornik * [[Boris Paternu]], literarni zgodovinar * [[Damijan Paulin]], kulturni in politični delavec * [[Bojan Pavletič]], novinar in športni organizator, pisatelj * [[Stanislav Pavlica]], zobozdravnik in prosvetni delavec * [[Josip Pečenko]], šolski, politični, sindikalni in javni delavec * [[Mariza Perat]], učiteljica in kulturna delavka * [[Jožica Peric]], učiteljica, pesnica in pisateljica * [[Aleksandra Pertot]], zborovodkinja, glasbena pedagoginja * [[Bruna Marija Pertot]], pesnica, pisateljica * [[Danilo Pertot]], režiser, igralec, radijski urednik in kulturni delavec * [[Dušan Pertot]], pevec, prevajalec, pisatelj in dramaturg * [[Marjan Pertot]], knjižničar, bibliograf, prosvetni in kulturni delavec * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]], zborovodja * [[Nada Pertot]], profesorica in šolnica * [[Riko Pertot]], urednik in narodni delavec * [[Simon Pertot]], zdravnik in prosvetni delavec * [[Stanko Pertot]], športni in narodni delavec * [[Drago Petaros]], organist * [[Glavko Petaros]], bančnik, pevec in pridelovalec oljk * [[Mara Petaros]], ravnateljica in narodna delavka * [[Mitja Petaros]], radijski igralec in kulturni delavec * [[Mojca Petaros]], prevajalka, publicistka in literarna ustvarjalka * [[Robert Petaros]], profesor, slavist, kulturni delavec * [[Stanko Petaros]], TIGRovec in narodni buditelj * [[Tomaž Petaros]], inženir, podjetnik in kulturni delavec * [[Ivan Peterlin]], športni in kulturni delavec, predsednik ZSŠDI * [[Jože Peterlin]], profesor, igralec, kritik, pedagog, režiser, urednik * [[Lučka Peterlin Susič]], profesorica, kulturna delavka, pisateljica, radijska igralka, režiserka * [[Matejka Peterlin Maver]], profesorica, radijska igralka, kulturna delavka, režiserka * [[Pavle Petričič]], narodni delavec * [[Veno Pilon]], slikar in grafik *[[Avgust Pirjevec]], zgodovinar, slovaropisec in knjižničar * [[Jože Pirjevec]], zgodovinar * [[Marija Pirjevec]], literarna zgodovinarka in prevajalka * [[Andrej Pisani]], grafični oblikovalec, radijski igralec in režiser * [[Franko Pisani]], inženir in profesor * [[Lado Piščanc]], duhovnik, pesnik * [[Zora Piščanc]], pisateljica * [[Lučka Počkaj]], igralka * [[Marinka Počkaj]], radijska igralka, prevajalka * [[Renato Podberšič|Renato Podbersič]], duhovnik in kulturni delavec * [[Boris Podrecca]], arhitekt * [[Carlo Podrecca]], garibaldinec in pisatelj * [[Peter Podreka|Peter Podreka (Podrecca)]], duhovnik, pesnik, pisatelj, narodni buditelj * [[Franc Pohajač]], duhovnik, zborovodja in kulturni delavec * [[Mirko Polič]], skladatelj * [[Vera Poljšak]], učiteljica in kulturna delavka * [[Fabrizio Polojaz]], podjetnik, kulturni delavec * [[Janez Povše]], gledališki in radijski režiser, književnik (dramaturg, dramatik, pesnik, publicist) * [[Marco Pozzetto]] * [[Aleksij Pregarc]], gledališki igralec in književnik * [[Radoslava Premrl]], pisateljica, prevajalka, kulturna delavka * [[Marjana Prepeluh]], radijska igralka, režiserka, dramaturginja * [[Jože Prešeren (duhovnik)|Jože Prešeren]], duhovnik, kulturni delavec, publicist * [[Vid Primožič]], politik * [[Vilma Purič]], profesorica, literarna zgodovinarka, pisateljica == Q == * [[Patrick Quaggiato]], glasbenik, zborovodja, skladatelj * [[Marino Qualizza]], duhovnik, pisatelj, narodni delavec * [[Alessandro (Saša) Quinzi]], umetnostni zgodovinar == R == * * [[Edvard Race|Edvard (Edi) Race]], kulturni delavec in zborovodja * [[Stanislav Rapotec]], slikar in častnik * [[Matevž Ravnikar]] - duhovnik, škof, pesnik in zgodovinar * [[Hrabroslav Ražem]], organist, zborovodja in skladatelj * [[Joahim Ražem]] odvetnik, organizator in prosvetni delavec * [[Srečko Ražem]], organist in zborovodja * [[Tamara Ražem Locatelli]], pianistka, glasbena pedagoginja, zborovodkinja * [[Vladimir Ražem]] pomorščak in slikar * [[Alenka Rebula Tuta]], pesnica, pisateljica in psihologinja * [[Alojz Rebula]], pisatelj, mislec *[[Ivan Regent]], komunistični aktivist *[[Lejla Rehar Sancin|Lejla Rehar]] Sancin, igralka, prevajalka, publicistka *[[Edoardo Reja]], nogometaš in trener * [[Alojzij Remec]], pisatelj * [[Milko Rener]], profesor in publicist * [[Alojzij Res]], pisatelj in prevajalec * [[Anton Resen]], duhovnik * [[Jožef Resen]], duhovnik * [[Josip Ribičič]], učitelj, pisatelj, dramatik in urednik * [[Mitja Ribičič]], politik v SFRJ in partizan * [[Ivan Rob]], pisatelj * [[Corrado Rojac]], glasbenik, harmonikar in skladatelj * [[Josip Rojec]], pravnik in kulturni delavec * [[Tanja Romano]], svetovna prvakinja v kotalkanju * [[Nadia Roncelli]], urednica in kulturna delavka * [[Jožef Ruchini]], gradbenik * [[Aleksander Rudolf|Aleksander Rudolf (Saša)]], novinar in prosvetni delavec * [[Ivan Rudolf (politik)|Ivan Rudolf]], profesor, časnikar, politik, narodni delavec * [[Aldo Rupel]], pisatelj * [[Mirko Rupel]], literarni zgodovinar *[[Lidija Rupnik]], telovadka *[[Edvard Rusjan]], letalec in pionir motornega letenja *[[Adrijan Rustja]], gledališki in radijski igralec, režiser *[[Karel Rutar]], zdravnik *[[Dušan Rybář]], novinar in publicist == S == * [[Rudolf Saksida]], slikar * [[Zora Saksida]], učiteljica, pesnica in pisateljica * [[Magda Samec]], profesorica, ilustratorka * [[Smiljan Samec]], pisatelj, pesnik * [[Dorče Sardoč]], zobozdravnik, TIGRovec in narodni delavec * [[Ivan Saunig]], sadjar in politik * [[Frančišek Borgia Sedej]], škof in nadškof Gorice ter Gradiške * [[Danilo Sedmak]], šolnik, psiholog * [[Emil Semolič]], narodni in kulturni delavec * [[Alfonz Serjun]], zdravnik * [[Avgust Sfiligoj]], odvetnik in politik * [[Branko Simčič]], arhitekt, urbanist in umetnik * [[Oskar Simčič]], duhovnik, škofijski vikar in narodni delavec * [[Teofil Simčič]], odvetnik in politik * [[Tomaž Simčič]], profesor, glasbenik, kulturni delavec * [[Albert Sirk]], slikar * [[Josip Skerk]], odvetnik in narodni delavec * [[Dina Slama]], glasbenica, skladateljica, zborovodja, kulturna delavka * [[Jurij Slama]], časnikar, radijski igralec * [[Herman Slamič]], partizan, športnik, * [[Edvard Slavik]], pravnik in politik * [[Jožica Smet]], prosvetna delavka * [[Ljuba Smotlak]], učiteljica in kulturna delavka * [[Stanislav Soban]], profesor, pisec učbenikov, kulturni delavec * [[Ivan Sosič|Ivan Sosič (Sosich)]], prirodoslovec, geograf, profesor * [[Marko Sosič]], pisatelj in režiser * [[Milan Sosič]], gradbenik, šolnik, gospodarstvenik, politik in narodni delavec * [[Nataša Sosič]], radijska urednica, prosvetna delavka * [[Borut Spacal]], zdravnik in alpinist * [[Lojze Spacal]], slikar in grafik * [[Savo Spacal]], zdravnik psihjater * [[Silvio Spacal]], tiskar * [[Stojan Spetič]], novinar, parlamentarec in senator Italijanske republike * [[Herman Srebrnič]], organist in zborovodja * [[Tamara Stanese]], urednica, glasbenica, dirigentka * [[Milan Starc]], zdravnik in javni delavec * [[Magda Starec Tavčar]], umetnica in ilustratorka * [[Aldo Stefančič]], šolnik in kulturni delavec * [[Edvard Stepančič]], slikar * [[Adalbert Stubel]], učitelj in ravnatelj * [[Peter Suhadolc]], seizmolog, prof. geofizike, filatelist * [[Viktor Sulčič]], arhitekt * [[Breda Susič]], novinarka in kulturna delavka * [[Emidij Susič]], profesor, sociolog in publicist * [[Matej Susič]], slikar, grafik in ilustrator * [[Tomaž Susič]], profesor, radijski režiser in igralec == Š == * [[Maks Šah]], profesor, kulturni delavec * [[Vladimir Šav]], igralec, režiser, umetniški vodja, pesnik, literarni urednik * [[Jožko Šavli]], publicist, raziskovalec * [[Breda Šček]], skladateljica, zborovodkinja * [[Jernej Šček]], esejist, publicist, filozof * [[Matjaž Šček]], zborovodja, kulturni delavec *[[Virgil Šček]], poslanec v rimskem parlamentu in duhovnik *[[Karel Šiškovič]], zgodovinar * [[Igor Škamperle]], sociolog in prevajalec * [[Albin Škerk]] (tudi Škrk) narodni in politični delavec * [[Lojze Škerl]], škofov vikar in stolni kanonik v Trstu, kulturni delavec, časnikar * [[Silvester Škerl]], prevajalec in urednik * [[Božo Škerlj]], antropolog * [[Ljubka Šorli]], učiteljica, pesnica * [[Albin Henrik Špacapan]], kamnosek, trgovec in politik * [[Bernard Špacapan]], zdravnik in kulturni delavec * [[Bogomir Špacapan]], zborovodja in kulturni delavec * [[Lojze Špacapan]], slikar * [[Mirko Špacapan]], zdravnik, športnik, politični in kulturni delavec * [[Vekoslav Španger]], rodoljub * [[Drago Štoka]], odvetnik, politik in publicist * [[Jaka Štoka]], gledališki igralec, režiser, pisatelj in založnik * [[Alojz Štolfa]], javni delavec * [[Igor Švab]], politik, kulturni delavec * [[Danilo Švara]], skladatelj in dirigent * [[Deziderij Švara]], slikar == T == [[Slika:Pino Tomazic.jpg|sličica|[[Pinko Tomažič]]]] * [[Andrej Tabaj]], duhovnik in narodni delavec * [[Božidar Tabaj]], igralec in narodni delavec * [[Ivan Tabaj]], duhovnik, profesor in kulturni delavec * [[Ivan Giovanni Tavčar]], pesnik, pisatel in esejist * [[Josip Tavčar]], profesor in publicist * [[Marko Tavčar]], novinar, urednik, kulturni delavec * [[Miroslav Tavčar]], učitelj * [[Sergio Tavčar]], športni novinar * [[Zora Tavčar]], pisateljica * [[Vojmir Tedoldi|Vojmir (Guerrino) Tedoldi]], novinar * [[Filip Terčelj]], duhovnik, pisatelj, pesnik, publicist * [[Žitomir Terčelj]], učitelj, publicist, čebelar * [[Antek Terčon]], politični in kulturni delavec * [[Jernej Terpin]], odbojkar * [[Marjan Terpin]], gospodarstvenik, politik, kulturni delavec * [[Ivan Theuerschuh]], pedagoški pisec, kulturni delavec * [[Marinka Theuerschuh]], urednica, radijska igralka * [[Pinko Tomažič]], komunistični aktivist * [[Jožef Tominc]], slikar * [[Fran Tončič]], pravnik in politik * [[Ivan Trinko]], duhovnik, pesnik in prevajalec * [[Karel Vladimir Truhlar]], pesnik, jezuit, teolog in pedagog * [[Andreina Trusgnach]], bolničarka, pesnica in kulturna delavka * [[Mitja Tull]], harmonikar in glasbenik * [[Vladimir Turina]], šolnik in publicist * [[Glavko Turk]], gledališki in radijski igralec, režiser * [[Lida Turk]], urednica, publicistka * [[Martin Turk (filmski režiser)|Martin Turk]], filmski režiser * [[Igor Tuta]], radijski urednik, publicist in kulturni delavec * [[Slavko Tuta]], publicist, narodnjak in kulturni delavec * [[Vera Tuta]], slavistka in kulturna delavka == U == * [[Anton Ukmar|Anton Ukmar - Miro]], partizanski poveljnik * [[Jakob Ukmar]], duhovnik in pisatelj * [[Jurij Ukmar]], duhovnik * [[Evelina Umek]], pisateljica, prevajalka, urednica * [[Mirella Urdih Merku]], prevajalka *[[Jurij Uršič]], kolesar *[[Savo Ušaj]], športni in kulturni delavec == V == * [[Alojz Valenčič]], antifašist in tigrovec * [[Livij Valenčič|Livij (Livio) Valenčič]], radijski napovedovalec in igralec, kulturni delavec * [[Albin Valentinčič]], rodoljub in narodni delavec * [[Emil Valentinčič]], profesor in kulturni delavec * [[Franc Vecchiet]], umetnik, slikar in grafik * [[Mirko Vekjet]], duhovnik * [[Fran Edvard Venturini|Fran Venturini]], skladatelj in zborovodja * [[Ivan Verč]], literarni zgodovinar, univ. profesor, publicist * [[Sergej Verč]], igralec, režiser in pedagog * [[Marko Verginella]], košarkar * [[Marta Verginella]], zgodovinarka in antropologinja * [[Janez Vesel|Jovan Vesel - Koseski]], pesnik, prevajalec in pravnik * [[Ksenija Vidali Žebre|Ksenija Vidali]], operna pevka in pedagoginja * [[Marija Vidau]], kostumografinja * [[Nande Vidmar]], slikar, grafik in partizan * [[Josip Vilfan (politik)|Josip Vilfan]], politik in predsednik zveze evropskih manjšin * [[Sergij Vilfan]], zgodovinar * [[Boris Vitez]], košarkar * [[Sandra Vitez]], odbojkarka * [[Aleksander Vodopivec]], pianist, skladatelj in dirigent * [[Felicita Vodopivec]], učiteljica in kulturna delavka * [[Vinko Vodopivec]], duhovnik, skladatelj in zborovodja * [[Hrabroslav Volarič|Andrej (Hrabroslav) Volarič]], učitelj in skladatelj * [[Dimitrij Volčič|Dimitrij (Mitja) Volčič]], novinar in politik * [[Anamarija Volk Zlobec]], učiteljica, pisateljica * [[Bruno Volpi Lisjak]], pomorščak, ladijski strokovnjak, raziskovalec, publicist * [[Franc Vončina]], duhovnik in kulturni delavec * [[Ubald Vrabec]], skladatelj in zborovodja * [[Vladimir Vremec]], publicist in kulturni delavec * [[Egidij Vršaj]], ekonomist, publicist * [[Stanko Vuk]], pesnik == Z == [[Slika:Janez Andrej Herrlein - Žiga Zois.jpg|sličica|[[Žiga Zois]]]] * [[Edvard Zajec]], slikar in grafik * [[Majda Zavadlav Paulin]], učiteljica, igralka in kulturna delavka * [[Barbara Zlobec]], klasična filologinja, prevajalka * [[Pavel Zlobec]], astronom * [[Ylenia Zobec]], pevka * [[Matjaž Zobec Slama]], pianist, čembalist, komorni glasbenik, pevec, glasbeni pedagog * [[Igor Zobin]], glasbenik, harmonikar in dirigent *[[Žiga Zois]], razsvetljenec, gospodarstvenik, podjetnik, mecen in mineralog *[[Boris Zuljan]], slikar in restavrator * [[Božo Zuanella]] (Natalino Zuanella), duhovnik, pisatelj in zgodovinar * [[Lojze Zupančič]], duhovnik, kulturni delavec, ustanovitelj slovenskih tržaških skavtov == Ž == * [[Avgust Žele]], duhovnik in pisatelj * [[Drago Žerjal (glasbenik)|Drago Žerjal,]] glasbenik in zborovodja * [[Edi Žerjal]], slikar, ilustrator, grafik * [[Ernest Žerjal]], gostinec in kulturni delavec * [[Franko Žerjal]], likovnik, režiser, gledališki in radijski igralec * [[Irena Žerjal]], književnica in pesnica * [[Stanko Žerjal]], duhovnik, publicist in narodni delavec * [[Stano Žerjal]], slikar * [[Viljem Žerjal]], duhovnik, kulturni delavec * [[Franka Žgavec]], glasbena učiteljica, prosvetna delavka in organizatorka * [[Marijan Živic]], duhovnik in narodni delavec * [[Stanko Živic]], duhovnik in profesor * [[Valentin Matija Živic]], inženir in podjetnik * [[Matija Žvanut]], trgovec in kulturni delavec == Italijani slovenskega rodu == * [[Marco Castellani]], glasbenik (mati tržaška Slovenka) * [[Manlio Cecovini]], nekdanji župan Trsta in poslanec v Evropskem parlamentu (družina slovenskega rodu iz Trsta) * [[Armando Cossutta]], politik (družina slovenskega rodu iz Trsta) * [[Danilo Dolci]], sociolog (mati Slovenka iz Sežane) * [[Michl Ebner]], politik (stari oče Slovenec iz Polzele) * [[Luigi Faidutti]], politik (družina slovenskega rodu iz Beneške Slovenije) * [[Gregor Fučka]], košarkar (slovenska družina iz Kranja) * [[Giorgio Gaber]] (Gaberščik), kantavtor in igralec (družina slovenskega rodu iz Gorice) * [[Franco Giraldi]], scenarist in filmski režiser (mati Slovenka iz Komna) * [[Gaetano Kanizsa]], psiholog (mati tržaška Slovenka) * [[Dara Kotnik Mancini]], novinarka in pisateljica (hči politika [[Ciril Kotnik|Cirila Kotnika]]) * [[Cesare Maldini]], nogometaš in trener (družina slovenskega rodu iz Trsta) * [[Paolo Maldini]], nogometaš (sin Cesareja Maldinija) * [[Giovanni Moretti]], nadškof in nuncij (mati Slovenka iz [[Dobrova, Krško|Dobrove]]) * [[Guglielmo Oberdan]] (Wilhelm Oberdank), iredentist (mati tržaška Slovenka) * [[Luigi Pellizzo]], nadškof (Beneški Slovenec) * [[Guido Podrecca]], politik in novinar (oče beneški Slovenec) * [[Vittorio Podrecca]], lutkar (oče beneški Slovenec) * [[Edoardo Reja]], nogometaš in trener (družina slovenskega rodu iz Ločnika pri Gorici) * [[Ignazio Francesco Scodnik]] (rojen Ignacij Franc Škodnik), garibaldinski general (slovenska družina iz [[Kanal ob Soči|Kanala ob Soči]]) * [[Walter Veltroni]], politik, župan [[Rim|Rima]] in sekretar [[Demokratska stranka (Italija)|Demokratske stranke]] (mati Slovenka) == Glej tudi == * [[Slovenska manjšina v Italiji]] * [[Beneški Slovenci]] [[Kategorija:Seznami Slovencev]] tsrwxhmvky1xu6w6l9mawemxcklyw3n 0 516911 6685096 5804246 2026-06-04T13:41:39Z Upwinxp 126544 /* Okoljska prizadetost */ mala podgana podgana -> slepo kuže 6685096 wikitext text/x-wiki Leta 2015 je [[Madžarska]] zgradila [[Mejna pregrada|mejno pregrado]] na svoji meji s [[Srbija|Srbijo]] in [[Hrvaška|Hrvaško]]. Ograja je bila zgrajena v času [[Evropska begunska kriza|evropske migrantske krize]] z namenom zagotavljanja varnosti meje in preprečevanja vstopa nezakonitim priseljencem ter omogočanja možnosti vstopa preko uradnih kontrolnih točk in zaprosila za azil na Madžarskem v skladu z mednarodnim in evropskim pravom.<ref>[https://www.bbc.com/news/world-europe-34260071 Migrant crisis: Hungary's closed border leaves many stranded]. </ref> Število nezakonitih vstopov na Madžarsko se je po končanju izgradnje pregrade močno zmanjšalo, saj je dejansko ukinila vstop na Madžarsko.<ref name="26 August 2016">[https://www.theguardian.com/world/2016/aug/26/hungarys-pm-plans-more-massive-fence-to-keep-out-migrants Hungary's PM plans 'more massive' fence to keep out migrants]. [[theguardian.com]]. 26 August 2016.</ref> Po povečanem pritoku prosilcev za azil in migrantov v [[schengensko območje]] navkljub dublinski uredbi je Madžarska izjavila, da je EU "prepočasna za ukrepanje" in je junija 2015 začela graditi pregrado.<ref name="Nolan">{{Navedi novice|last=Nolan|first=Daniel|title=Hungary orders 100-mile Serbia border fence to keep out migrants|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/hungary/11680840/Hungary-orders-100-mile-Serbia-border-fence-to-keep-out-migrants.html|accessdate=18 August 2015|publisher=The Telegraph|date=17 June 2015}}</ref> Po poročanju BBC News "številni migranti, ki so trenutno na Madžarskem, tam zavračajo registracijo, da bi nadaljevali pot v Nemčijo, preden zaprosijo za azil".<ref name="BBC 3 September 2015">[https://www.bbc.com/news/world-europe-34136823 Migrant crisis 'a German problem' - Hungary's Orban]. 3 September 2015.</ref> Madžarski premier [[Viktor Orbán]] je komentiral: "Naša naloga je le, da jih registriramo".<ref name="BBC 3 September 2015" /> Pregrada je bila dokončana septembra.<ref>[https://www.bbc.co.uk/news/world-34250092 Refugees 'exhausted' after Serbia-Hungary border closes]. </ref> Kasneje je Madžarska zgradila pregrade na manjših odsekih hrvaške meje,<ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-34291648|title=Migrant crisis: Neighbours squabble after Croatia U-turn|publisher=[[BBC News]]|date=19 September 2015}}</ref> ki jih reka [[Drava]] ne ločuje. == Srbska meja == Meja med Madžarsko in Srbijo je dolga 175 km.<ref name="BBCTroopPartol">{{Navedi novice|title=Hungary sends police to deter migrants on Serbia border|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-33979648|publisher=BBC|date=18 August 2015}}</ref><ref name="MarghitSecurity" /> Junija 2015 je madžarska vlada odobrila gradnjo 4 m visoke pregrade.<ref name="MarghitSecurity">{{Navedi novice|last=Feher|first=Margit|title=Hungary Plans Security Fence on Serbia Border to Keep Out Migrants|url=https://www.wsj.com/articles/hungary-plans-security-fence-on-serbia-border-to-keep-out-migrants-1434561444|accessdate=18 August 2015|publisher=Wall Street Journal|date=17 June 2015}}</ref> Gradnja pregrade se je začela v začetku julija.<ref name="ConstrucitonBegins">{{Navedi novice|title=Hungary Begins Building Serbia Border Fence to Curb Migrants|url=https://www.wsj.com/articles/hungary-begins-building-serbia-border-fence-to-curb-migrants-1436799052|accessdate=18 August 2015|agency=AP|publisher=Wall Street Journal|date=13 July 2015}}</ref> {{As of|2015}} je bila Madžarska na dobri poti, da dokonča ograjo do konca istega leta.<ref name="FeherCompletionThisYear">{{Navedi novice|last=Feher|first=Marghit|title=Hungary Plans to Soon Complete Fence to Limit Migrants|url=https://www.wsj.com/articles/hungary-plans-to-soon-complete-fence-to-limit-migrants-1438804229|accessdate=18 August 2015|publisher=[[Wall Street Journal]]|date=5 August 2015}}</ref> Pregrado z bodečo žico gradijo izvajalci. Na prizorišču je bilo napotenih tudi 900 vojakov, skupna cena za 4-metrsko ograjo in gradnjo dveh taborišč za azil znaša 30 milijard forintov (106 milijonov dolarjev).<ref name="FeherCompletionThisYear" /> [[Slika:Police_car_at_Hungary-Serbia_border_barrier.jpg|levo|sličica| Obmejna patrulja]] Do sredine avgusta se je pregrada oblikovala kot dvojna varnostna ograja. Na hitro zgrajena zunanja ograja, sestavljena iz treh vrst bodeče žice je bila načrtovana za dokončanje do konca avgusta 2015. Sledi ji močnejša pregrada, visoka 3,5 metra.<ref name="BorderHunters">{{Navedi novice|last=Feher|first=Marghrit|title=Hungary Deploys 'Border Hunters' to Keep Illegal Immigrants Out|url=https://www.wsj.com/articles/hungary-unleashes-border-hunters-to-keep-illegal-immigrants-out-1439916449|accessdate=18 August 2015|publisher=Wall Street Journal|date=18 August 2015}}</ref> Počasen tempo gradnje ograje je 7. septembra 2015 pripeljal do odstopa Csabe Hendeja, madžarskega obrambnega ministra.<ref>{{Navedi novice|title=Hungary's defense minister resigns amid migrant chaos|url=http://www.dw.com/en/hungarys-defense-minister-resigns-amid-migrant-chaos/a-18699098|accessdate=8 September 2015|publisher=Deutsche Welle|date=7 September 2015}}</ref> Prva faza gradnje se je začela 13. julija, končana je bila v ponedeljek, 14. septembra.<ref name="SamuelsBorder">{{Navedi novice|last=Samuels|first=Robert|title=From west to east, Europe tightens borders as refugees scramble|url=https://www.washingtonpost.com/world/border-controls-tighten-across-europe-in-bid-to-stem-refugee-flow/2015/09/14/ac05d804-5a62-11e5-8475-781cc9851652_story.html|accessdate=15 September 2015|work=Washington Post|date=14 September 2015}}</ref> Takojšen učinek ograje je bilo blokiranje vstopa na Madžarsko migrantom, ki niso pripravljeni zaprositi za status [[Begunec|begunca]] na Madžarskem, kar je odvrnilo tok na Hrvaško.<ref name="MullenCroatia">{{Navedi novice|last=Mullen|first=Jethro|title=Migrant crisis: Thousands overwhelm Croatia|url=http://www.cnn.com/2015/09/17/world/europe-migrant-crisis/|accessdate=17 September 2015|publisher=CNN|date=17 September 2015}}</ref> Ko je Hrvaška migrante vodila do svoje meje z Madžarsko, je Madžarska nato 18. septembra 2015 začela z gradnjo druge ograje ob svoji meji s Hrvaško.<ref name="dw_18.09.2015">{{Navedi novice|title=Hungary starts building fence on Croatian border|url=http://www.dw.com/en/hungary-starts-building-fence-on-croatian-border/a-18721670|accessdate=18 September 2015|publisher=[[Deutsche Welle]]|date=18 September 2015}}</ref> 16. septembra 2015 so se migranti, ki jim je nova ograja preprečila prečkanje meje v bližini [[Horgoš|Horgoša]] v [[Srbija|Srbiji]] in [[Röszke]], odzvali z uničenjem dela ograje. Madžarska policija je odgovorila s solzivcem, zaradi česar so se migranti umaknili, nato pa se ponovno zbrali in znova udarili, le da jih je pričakal še en krog solzivca in vodnih topov. Na tej točki so nekateri migranti začeli uničevati preostalo infrastrukturo, da bi dobili koščke betona, ki so jih skupaj s kamenjem metali na policijo, medtem ko so drugi izgredniki kurili naplavine in zrak napolnili z dimom. Nemiri so se umirili, ko se je razširila novica, da je madžarska policija odprla bližnja vrata, a ko je 200 ali 300 migrantov stopilo skozi novo odprta vrata, je madžarska policija pričela napredovati in v množico migrantov izstrelila solzivec.<ref name="Lyman">{{Navedi novice|last=Lyman|first=Rick|title=Migrants Clash With Police in Hungary, as Others Enter Croatia|url=https://www.nytimes.com/2015/09/17/world/europe/europe-refugee-migrant-crisis.html|accessdate=17 September 2015|work=New York Times|date=16 September 2015}}</ref><ref name="Radovanovic">{{Navedi novice|last=Radovanovic|first=Radul|title=Chaotic border scrums as Croatia becomes migrant hotspot|url=http://www.seattletimes.com/nation-world/croatia-now-latest-migrant-hotspot-after-hungarian-clashes/|accessdate=17 September 2015|agency=AP|publisher=Seattle Times|date=17 September 2015}}</ref> Madžarska je bila zelo kritizirana zaradi uporabe solzivca in vodnih topov proti migrantom, ki so poskušali vstopiti v državo.<ref name="Feher">{{Navedi novice|last=Feher|first=Margit|title=Hungarian Police Fire Tear Gas at Migrants, as More Opt for Route via Croatia|url=https://www.wsj.com/articles/migrants-look-for-new-routes-after-hungary-crackdown-1442401929|accessdate=18 September 2015|publisher=[[Wall Street Journal]]|date=16 September 2015}}</ref> Madžarska je komentirala varnost meje: "Uradni in zakoniti načini za prihod na Madžarsko in s tem v Evropsko unijo ostajajo odprti. To je vse, kar zahtevamo od vseh migrantov – da morajo spoštovati mednarodno in evropsko pravo.«<ref>[https://www.bbc.com/news/world-europe-34252812 Migrant crisis: Hungary declares emergency at Serbia border]. </ref> Aprila 2016 je madžarska vlada napovedala nadgradnjo pregrade, ki jo je označila za "začasno".<ref>{{Navedi splet|url=http://www.kormany.hu/en/ministry-of-defence/news/reinforcement-of-temporary-security-barrier-starts-on-the-hungarian-serbian-border|title=Reinforcement of temporary border barrier starts on the Hungarian–Serbian border|accessdate=26 January 2017}}</ref> Julija 2016 se je na srbski strani meje ostalo skoraj 1300 migrantov.<ref>[https://www.bbc.com/news/world-europe-36753648 Migrant crisis: UN criticises Hungary over border controls]. </ref> Avgusta 2016 je Orbán napovedal, da bo Madžarska zgradila še eno večjo pregrado na svoji južni meji.<ref name="26 August 2016"/> 28. aprila 2017 je madžarska vlada objavila, da je na srbski meji dokončala drugo ograjo v dolžini 155 km.<ref>{{Navedi splet|title=Hungary Completes 2nd Border Fence Meant to Stop Migrants|url=http://www.foxnews.com/world/2017/04/28/hungary-completes-2nd-border-fence-meant-to-stop-migrants.html|date=28 April 2017|publisher=[[Fox News]] (from the [[Associated Press]])|accessdate=13 September 2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Hungary Completes Second Fence to Keep Out Migrants|url=http://p.dw.com/p/2c64B|date=28 April 2017|publisher=[[Deutsche Welle]]|accessdate=13 September 2017}}</ref> Financiranje izgradnje madžarsko-srbske mejne ograje in projekta mejnih stražarjev je povečalo napetost med Madžarsko in drugimi državami članicami EU. Madžarska in Slovaška sta leta 2015 od Sodišča Evropske unije zahtevali razveljavitev odločitve EU o premestitvi migrantov.<ref>{{Navedi novice|title=Migrant crisis: Hungary challenges EU quota plan in court|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-34998615|publisher=BBC|date=5 December 2015}}</ref> Čeprav mnenja generalnih pravobranilcev Sodišča niso zavezujoča za Sodišče Evropskih skupnosti, je dodeljeni generalni pravobranilec 26. julija 2017 izrazil stališče, da je treba zahtevka Madžarske in Slovaške zavrniti.<ref name="Gorondi">{{Navedi novice|last=Gorondi|first=Pablo|title=EU Court Advised to Reject Hungary, Slovakia Refugee Case|url=https://www.usnews.com/news/world/articles/2017-07-26/eu-court-advised-to-reject-hungary-slovakia-refugee-case|publisher=Associated Press|date=26 July 2017}}</ref> Približno mesec dni po izidu mnenja generalnega pravobranilca je Madžarska od Evropske komisije zahtevala plačilo. Madžarska vlada je 31. avgusta 2017 zahtevala, da Evropska unija povrne polovico stroškov mejne ovire (400 milijonov evrov).<ref>{{Navedi novice|url=http://www.dw.com/en/hungarys-viktor-orban-sends-eu-a-border-fence-bill/a-40319972|title=Hungary's Viktor Orban sends EU a border fence bill|publisher=[[Deutsche Welle]]|date=31 August 2017|accessdate=3 September 2017}}</ref> To zahtevo je predsednik Evropske komisije 5. septembra 2017 zavrnil.<ref name="Heath">{{Navedi novice|url=http://www.politico.eu/blogs/playbook-plus/2017/09/juncker-slaps-orban-over-border-funding-request/|title=Junker slaps down Orbán over border funding request|last=Heath|first=Ryan|date=5 September 2017|publisher=Politico}}</ref> Sodišče Evropske unije je s sodbo z dne 6. septembra 2017 zavrnilo tožbi Madžarske in Slovaške.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.dw.com/en/refugee-crisis-european-court-of-justice-rejects-quota-challenge/a-40375192|title=Refugee crisis: European Court of Justice rejects quota challenge|publisher=[[Deutsche Welle]]|date=6 September 2017}}</ref> == Hrvaška meja == [[Slika:Visit_to_Röszke_and_Tompa,_Hungary.jpg|sličica| Begunci, ki čakajo na vstop v Röszke]] Madžarska je 16. oktobra 2015, nezadovoljna s prizadevanji EU za usklajevanje mejnega nadzora, dokončala 348 km dolgo ograjo vzdolž meja s Hrvaško in mejo zaprla ob polnoči.<ref name="VOAclosingborderCroatia">{{Navedi novice|title=Hungary to Close Border With Croatia|url=http://www.voanews.com/content/reu-migrant-shot-dead-trying-to-enter-bulgaria-says-ministry/3009905.html|accessdate=16 October 2015|publisher=Voice of America|date=6 October 2015}}</ref><ref name="LymanClosingCroatia">{{Navedi novice|last=Lyman|first=Rick|title=Hungary to Close Its Border With Croatia in Migrant Crackdown|url=https://www.nytimes.com/2015/10/17/world/europe/hungary-croatia-refugees-migrants.html?_r=0|accessdate=16 October 2015|work=New York Times|date=16 October 2015}}</ref> Od 17. oktobra dalje je bilo na tisoče migrantov dnevno preusmerjenih v Slovenijo.<ref name="SloveniaCroatia2">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2015/10/18/world/europe/hungary-closes-border-changing-refugees-path.html?hp&action=click&pgtype=Homepage&module=second-column-region&region=top-news&WT.nav=top-news|title=Hungary Closes Border, Changing Refugees' Path|last=Barbara Surk and Stephen Castle|work=The New York Times|date=17 October 2015|accessdate=17 October 2015}}</ref> == Slovenska meja == Madžarska je 14. septembra 2015 začela graditi ograjo na svoji meji s [[Slovenija|Slovenijo]], natančneje na območju okoli mejnega prehoda [[Tornyiszentmiklós]] - [[Pince]].<ref>[http://www.hirado.hu/2015/09/24/a-szloven-hatarnal-is-keszul-a-drotakadaly/ A szlovén határnál is készül drótakadály] [[Híradó]], 24 September 2015 (in Hungarian)</ref> Oviro iz bodeče žice so odstranili dva dni pozneje.<ref>[http://www.blikk.hu/blikk_aktualis/tekercsekben-all-a-lebontott-drotakadaly-a-magyar-szloven-hataron-2403475 Tekercsekben áll a lebontott drótakadály a magyar-szlovén határon] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151012151229/http://www.blikk.hu/blikk_aktualis/tekercsekben-all-a-lebontott-drotakadaly-a-magyar-szloven-hataron-2403475 |date=2015-10-12 }} [[Blikk]], 26 September 2015 (in Hungarian)</ref> == Romunska meja == Sredi septembra 2015 je Madžarska pričela razmišljati o oviri na delu romunske meje v primeru premika migrantskega toka skozi to območje.<ref>[https://www.reuters.com/article/us-europe-migrants-hungary-romania-idUSKCN0RF1JW20150915 Hungary preparing to extend border fence towards Romania]. </ref> Od marca 2016 je v primeru odločitve za izgradnjo prepreke na madžarsko-romunski meji že vse nared in vojska "samo še čaka na ukaz vlade".<ref>[http://nol.hu/belfold/bakondi-magyarorszag-kesz-a-kerites-epitesere-a-roman-hataron-1604931 It is possible every time that Hungary starts to build the fence on the Romanian border]. nol.hu, 5 March 2016.</ref> Oktobra 2017 je madžarski premier Viktor Orbán ponudil "pomoč Romuniji pri zaščiti njenih vzhodnih meja" in dodal, da bo Madžarska prisiljena zgraditi ograjo na skupni meji, če se bodo nezakonite migracije čez romunsko ozemlje še naprej povečevale.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.europost.eu/article?id=20769|title=Orban offers help to Romania to seal its border for migrants|date=7 October 2017|website=Europost|accessdate=22 October 2017|archive-date=2017-10-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20171023064223/http://www.europost.eu/article?id=20769|url-status=dead}}</ref> == Vpliv na število nezakonitih prečkanj meje == Število poskusov vstopov v državo je padlo po gradnji pregrade. Septembra 2015 je skupaj vstopilo 138.396 migrantov, v prvih dveh tednih novembra pa se je povprečno dnevno število prestreženih migrantov zmanjšalo na le 15, kar je dnevno zmanjšanje za več kot 4.500.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.police.hu/hirek-es-informaciok/hatarinfo/elfogott-migransok-szama-lekerdezes?honap%5bvalue%5d%5byear%5d=2015&honap%5bvalue%5d%5bmonth%5d=11|title=Elfogott migránsok száma - dátum szerinti lekérdezés|website=A Magyar Rendőrség hivatalos honlapja|language=hu|accessdate=2016-06-18|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170903025844/http://www.police.hu/hirek-es-informaciok/hatarinfo/elfogott-migransok-szama-lekerdezes?honap%5bvalue%5d%5byear%5d=2015&honap%5bvalue%5d%5bmonth%5d=11|archivedate=2017-09-03}}</ref> == Okoljska prizadetost == Glede na korespondenco, objavljeno v reviji ''[[Nature]]'', lahko mejna pregrada v svojo bodečo žico ujame živali in ogroža prostoživeče živali z blokiranjem [[Migracija živali|migracije živali]], z drobljenjem habitata ogroža povezljivost populacij vrst<ref>John D. C. Linnell. </ref> (kot so [[slepa kužeta]]<ref name="small-mammals">{{Navedi splet|url=http://www.small-mammals.org/newsvojvodina-blind-mole-rat/|title=Vojvodina Blind Mole Rat may go extinct due to construction of a fence along the border between Hungary and Serbia - SMSG - Small Mammal Specialist Group|accessdate=26 January 2017|archive-date=2021-06-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20210613141250/http://www.small-mammals.org/newsvojvodina-blind-mole-rat/|url-status=dead}}</ref>). == Kritike ZN in EU == Generalni sekretar ZN [[Ban Ki-moon]] in nekateri voditelji EU so Madžarsko kritizirali zaradi gradnje mejnih ovir.<ref>{{Navedi novice|title=Hungary's Plan to Build Fence to Deter Migrants Is Criticized|url=https://www.nytimes.com/2015/06/19/world/europe/hungarys-plan-to-build-fence-to-deter-migrants-is-criticized.html|work=The New York Times|date=18 June 2015}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Hungary says French criticism of border fence 'groundless'|url=https://www.france24.com/en/20150831-hungary-slams-french-criticism-border-fence-groundless-fabius|work=France 24|date=31 August 2015}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=EU rejects Hungary's demand to finance border fence|url=https://euobserver.com/migration/138857|work=EUobserver|date=1 September 2017}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Merkel and Orban vie for upper hand on humanity and borders|url=https://www.irishtimes.com/news/world/europe/merkel-and-orban-vie-for-upper-hand-on-humanity-and-borders-1.3555435|work=The Irish Times|date=5 July 2018}}</ref> Ban Ki-moon je izjavil: "Ne bi smeli graditi ograj ali zidov, predvsem pa moramo pogledati temeljne vzroke v državah izvora."<ref>{{Navedi novice|title=Hungary defends border fences blocking migrants|url=https://www.france24.com/en/20150930-hungary-defends-border-fences-blocking-migrants|work=France 24|date=30 September 2015}}</ref> [[Evropska komisija]] je zavrnila madžarske zahteve po sofinanciranju njene mejne pregrade.<ref>{{Navedi novice|title=EU and Hungary spar over border fence ahead of court ruling|url=https://www.euractiv.com/section/justice-home-affairs/news/eu-and-hungary-spar-over-border-fence-ahead-of-court-ruling/|work=[[Euractiv]]|date=4 September 2017}}</ref> == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Hungarian-Serbian border barrier 1.jpg|Madžarska mejna pregrada Slika:Hungarian-Serbian border barrier 0.jpg|Madžarska mejna pregrada med izgradnjo Slika:Hungarian-Serbian border near Mórahalom.jpg|Madžarsko-srbska meja blizu Mórahaloma Slika:Mounted policemen at Hungary-Serbia border barrier.jpg|Konjena policija patruljira ob mejni pregradi </gallery> == Sklici == {{Sklici|30em}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2015]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Madžarskem]] k73yvucugss6g3smxgd872642pb1m4s 0 519166 6685155 6684852 2026-06-04T15:41:37Z VidicK01 193275 6685155 wikitext text/x-wiki {{Infobox government cabinet |cabinet_name = 15. vlada Republike Slovenije |deputy_government_head = [[Tanja Fajon]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica) <br>[[Klemen Boštjančič]] (Svoboda) <br>[[Matej Arčon]] (Svoboda) |successor = [[16. vlada Republike Slovenije]] |cabinet_number = |jurisdiction = |flag = Flag_of_Slovenia.svg |flag_border = true |incumbent = |image = 15. vlada Republike Slovenije januar 2023.jpg |image_size = |caption = Skupinska fotografija vlade |date_formed = [[1. junij]] [[2022]] |date_dissolved = [[4. junij]] [[2026]] |government_head = [[Robert Golob]] (Svoboda) |government_head_history = |state_head = [[Borut Pahor]], [[Nataša Pirc Musar]] |former_members_number = |cabinet_type = |members_number = Premier + 20 ministrov |political_party = [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (politična stranka)|Levica]] |legislature_status = [[Leva sredina|Levo-sredinska]] [[večinska vlada]]<br />{{Composition bar|52|90|grey}} |opposition_party = [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]] |opposition_leader = Ni uradni naziv<br>[[Janez Janša]] (SDS)<br>[[Matej Tonin]] (NSi) |election = [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|Volitve 2022]] |legislature_term = [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. državni zbor]] |budget = |incoming_formation = |outgoing_formation = |previous = [[14. vlada Republike Slovenije]] |opposition_cabinet = Brez }} '''15. vlada Republike Slovenije''' je aktualna [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo je po izteku mandata [[14. vlada Republike Slovenije|14. slovenske vlade]] [[Janez Janša|Janeza Janše]] sestavil mandatar [[Robert Golob]]. Koalicijo poleg [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] sestavljajo še [[Socialni demokrati]] in [[Levica (politična stranka)|Levica]]. Vlada je mandat nastopila s potrditvijo v [[Državni zbor Republike Slovenije|državnem zboru]], 1. junija 2022, v času prehranske in energetske draginje kot posledice [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazije na Ukrajino]].<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dober-mesec-po-volitvah-bo-golobova-vlada-nastopila-svoj-mandat.html|title=Slovenija dobila 15. vlado: potrdili Golobovo ministrsko ekipo|date=1. 6. 2022|accessdate=1. 6. 2022|website=24ur|publisher=PRO PLUS}}</ref> Ustanovna seja vlade je potekala še isti večer, na kateri so bili imenovani podpredsedniki vlade, državni sekretarji, generalna sekretarka vlade ter razrešeni in imenovani številni drugi funkcionarji.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/najprej-primopredaja-med-janso-in-golobov-nato-ze-prva-seja-nove-vlade.html|title=Po prvi seji nove vlade: na vrh Policije Lindav, Sovo bo kot v. d. vodil Kadivnik|date=1. 6. 2022|accessdate=1. 6. 2022|website=24ur|publisher=PRO PLUS}}</ref> Koalicijski partnerji so želeli ob konstruiranju vlade razširiti število ministrstev in prilagoditi ali na novo vzpostaviti nekatere resorje. Spremembe Zakona o vladi je nato preprečila opozicija in zbrala dovolj podpisov podpore za izvedbo referenduma. Na njem so bile spremembe potrjene, 24. januarja 2023 pa je Državni zbor Republike Slovenije glasoval o novih ministrih Golobove vlade.<ref name=":12" /> S tem je vlada imela 19 ministrstev in en vladni urad.<ref name=":19" /> Vlada je od začetka svojega mandata napovedovala več reform, med drugim zdravstvene reforme, davčne reforme, oblikovanje pokojninske reforme in reforme plačnega sistema. V celoti je bila dosežena slednja, v veljavo je stopila 1. januarja 2025.<ref>{{Navedi splet|title=Ali bo leto 2025 reformno leto? Napovedane so zdravstvena, pokojninska in stanovanjska reforma.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-bo-leto-2025-reformno-leto-napovedane-so-zdravstvena-pokojninska-in-stanovanjska-reforma/731985|website=rtvslo.si|accessdate=2025-01-03|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Mandat in delo vlade je sicer močno zaznamovala tudi obnova po [[Poplave v Sloveniji (2023)|poplavah avgusta 2023]], ki so bile najkatastrofalnejše v zgodovini Slovenije, prav tako zaostritev konflikta med Izraelom in Hamasom. V tem času je Slovenija bila tudi članica [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov]]. V letu 2025 je podobo vlade zaznamovalo napovedano višanje obrambnih izdatkov za zvezo [[NATO]], prav tako sta istega leta potekala dva zakonodajna referenduma: o [[Referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke|pokojninah kulturnikov]] ter o [[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|pomoči pri prostovoljnem končanju življenja]]; oba vladna zakona sta na referendumih padla. Jeseni 2025 je bil po odmevni [[Smrt Aleša Šutarja|smrti Aleša Šutarja]] v zvezi z romsko problematiko sprejet t. i. [[Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti|Šutarjev zakon]].<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija leta 2025: od plačne in pokojninske reforme do novomeške tragedije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-leta-2025-od-placne-in-pokojninske-reforme-do-novomeske-tragedije/768659|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-23|language=sl|first=Gorazd|last=Kosmač}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je koalicija izgubila večino, stranke so osvojile 40 poslanskih mandatov. Tedanji premier Robert Golob je kot relativni zmagovalec volitev vodil pogajanja z SD in Levico ter novinkama v parlamentu, [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca|Resni.co]], a so se ta neuspešno zaključila.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Čeprav smo Demokrati pred volitvami govorili, da obstaja izbira, je je na koncu ostalo malo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ceprav-smo-demokrati-pred-volitvami-govorili-da-obstaja-izbira-je-je-na-koncu-ostalo-malo/782576|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-23|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Vlada je imela polna pooblastila do 10. aprila 2026, ko je bil konstituiran [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. sklic Državnega zbora Republike Slovenije]]. Novo vlado je sestavil mandatar Janez Janša. Premier in ministri bodo tekoče posle opravljali do prisege celotne [[16. vlada Republike Slovenije|16. slovenske vlade]] v Državnem zboru, kar naj bi se po napovedih zgodilo v začetku junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=16. vlado Republike Slovenije bi lahko dobili v začetku junija {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/povolilno-sestavljanje-vlade-v-povprecju-dolgo-dva-meseca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-23|language=sl}}</ref>{{clear}} == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:70%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Robert Golob]]''' |[[Slika:Premier slavnostni govornik na proslavi ob 85. obletnici začetka upora slovenskega naroda (cropped).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Luka Špoljar]] *[[Petra Aršič]] *[[Maša Kociper]] *[[Jure Leben]] *[[Danijel Levičar]] *[[Nataša Lužar]] *[[Igor Mally]] *[[Metka Paragi]] *[[Vojko Volk]] |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Ministrica, podpredsednica vlade |'''[[Tanja Fajon]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca - 11. 1. 2024 - Tanja Fajon (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *[[Melita Gabrič]] *[[Neva Grašič]] |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Luka Mesec]]''' |[[Slika:Zaključna seja vlade 2022 - 2026; 3. junij 2026 - 55311824744 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|163x163px]] |bgcolor=#DB2D43 |[[Levica (politična stranka)|<span style="color:white;">'''Levica''']] | *[[Dan Juvan]] *[[Igor Feketija]] |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Klemen Boštjančič]]''' |[[Slika:Novinarska_konferenca_-_16._11._2023_-_Klemen_Boštjančič_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Saša Jazbec]] *[[Nikolina Prah]] *[[Gordana Pipan]] *[[Katja Božič]] |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Ministrica |'''[[Valentina Prevolnik Rupel]]''' |[[Slika:Primopredaja poslov - Valentina Prevolnik Rupel - 16 Oktober 2023 - 02 (cropped).jpg|sredina|150x150px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Denis Kordež]] |- |[[Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport]] |Minister |'''[[Matjaž Han]]''' |[[Slika: Novinarska konferenca po seji vlade - Matjaž Han 20.11.2025 portret2 (cropped).jpg |sredina|brezokvirja|152x152px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *[[Dejan Židan]] *[[Matevž Frangež]] |- |[[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Borut Sajovic]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po 173. seji vlade, 9. 10. 2025 - 54842952828 (cropped).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Marko Lovše]] *[[Boštjan Pavlin]] |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Branko Zlobko]]''' |[[Slika:Državna slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti - 55001838872 (Branko Zlobko cropped).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Tina Heferle]] *[[Helga Dobrin]] |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Ministrica |'''[[Andreja Kokalj]]''' |[[Slika:Andreja Kokalj JHA 6 March 2026 (cropped).jpg|165x165px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *[[Maja Čarni Pretnar]] |- |[[Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije|Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije]] |Minister |'''[[Igor Papič]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po redni seji vlade - 31.1.2024 - Igor Papič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Jure Gašparič]] *[[Urban Kodrič]] |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje]] |Minister |'''[[Vinko Logaj]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade, 13. 2. 2025 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Janja Zupančič]] *[[Andrej Sotošek]] |- |[[Minister za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo]] |Minister |'''[[Bojan Kumer]]''' |[[Slika:Redna tedenska seja vlade - april 2026 - Bojan Kumer (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|163x163px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Tina Seršen]] *[[Uroš Vajgl]] |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za naravne vire in prostor]] |Minister |'''[[Jože Novak]]''' |[[Slika:94. redna seja vlade - 2024-03-07 - Vlada Republike Slovenije - 36 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|123x123px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Lidija Kegljevič Zagorc]] *[[Miran Gajšek]] |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Asta Vrečko]]''' |[[Slika:Izjava za medije po končanem vrhu koalicije - Asta Vrečko - 12.9.2024 (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|156x156px]] |bgcolor=#DB2D43 |[[Levica (politična stranka)|<span style="color:white;">'''Levica''']] | *[[Marko Rusjan]] *[[Matevž Čelik Vidmar]] |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo]] |Ministrica |'''[[Alenka Bratušek]]''' |[[Slika:Srečanje z županjami in župani na Brdu - 5. 6. 2023 - Alenka Bratušek.jpg|sredina|brezokvirja|166x166px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Andrej Rajh]] |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] |Ministrica |'''[[Mateja Čalušić]]''' |[[Slika:Mateja_Čalušić_18.1.2024 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Ervin Kosi]] *[[Maša Žagar]] |- |[[Minister za javno upravo Republike Slovenije|Ministrstvo za javno upravo]] |Minister |'''[[Franc Props]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca - 18. 1. 2024 - Franc Props (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|170x170px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Jure Trbič]] *[[Mojca Ramšak Pešec]] |- |[[Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije|Ministrstvo za solidarno prihodnost]] |Minister |'''[[Simon Maljevac]]''' |[[Slika:Vrh koalicije - 14. 3. 2023 - Simon Maljevac.jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#DB2D43 |[[Levica (politična stranka)|<span style="color:white;">'''Levica''']] | *[[Klemen Ploštajner]] *[[Luka Omladič]] |- |[[Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko|Ministrstvo za regionalni razvoj in kohezijo]] |Minister |'''[[Aleksander Jevšek]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po redni seji vlade - 14. 03. 2024 - Aleksander Jevšek (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|164x164px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *[[Marko Koprivc]] *[[Srečko Đurov]] |- |[[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|Ministrstvo za digitalno preobrazbo]] |Ministrica |'''[[Ksenija Klampfer]]''' |[[Slika:133. redna seja Vlade Republike Slovenije, 18. 12. 2024 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|158x158px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Aida Kamišalić Latifić]] *[[Miroslav Kranjc]] |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Minister za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Matej Arčon]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade - 20. 03. 2024 - Matej Arčon 02 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|158x158px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Vesna Humar]] |} === Nekdanji sekretarji === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan=2|Sekretar ! rowspan=2|Ministrstvo ! width=140|Imenovanje ! width=450 rowspan=2|Razlog ! rowspan=2|Sklic |- !Razrešitev |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=5 align=center|'''2022''' |- | rowspan=2|'''Aleksandra Lah<br>Topolšek''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Sekretarka je odstopila sama zaradi nestrinjanj s takratnim ministrom Danijelom Bešičem Loredanom. Posledično jo je vlada na dopisni seji razrešila s funkcije.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Tjaša Vidic nova državna sekretarka na ministrstvu za zdravje |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/tjasa-vidic-nova-drzavno-sekretarko-na-ministrstvu-za-zdravje/|website=delo.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |31. avgust 2022 |- | rowspan=2|'''Breda Božnik''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Božnikova je odstopila sama zaradi nestrinjanj s takratnim ministrom Danijelom Bešičem Loredanom. Posledično jo je vlada na dopisni seji razrešila s funkcije.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razrešila državno sekretarko na Ministrstvu za zdravje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-razresila-drzavno-sekretarko-na-ministrstvu-za-zdravje.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |21. september 2022 |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=5 align=center|'''2023''' |- | rowspan=2|'''Sebastjan Zbičajnik''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> pravosodje |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Zbičajnik je bil zamenjan ob reorganizaciji in preoblikovanju nekaterih ministrskih resorjev.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Menjava tudi v vrhu pravosodnega ministrstva: prihaja nova državna sekretarka |url=https://n1info.si/novice/slovenija/menjava-tudi-v-vrhu-pravosodnega-ministrstva-prihaja-nova-drzavna-sekretarka/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-04|language=sl}}</ref> |- |24. januar 2023 |- | rowspan=2|'''Branko<br> Lobnikar''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> notranje zadeve |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Lobnikar je bil zamenjan z nastopom novega notranjega ministra Boštjana Poklukarja. Na njegovo mesto je bila kasneje imenovana Helga Dobrin.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Tina Heferle ostaja državna sekretarka na notranjem ministrstvu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tina-heferle-ostaja-drzavna-sekretarka-na-mnz/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |21. februar 2023 |- | rowspan=2|'''Tilen Božič''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> finance |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Sekretar je ponudil svoj odstop potem, ko je premier v TV-oddaji povedal, da ekipa ministrstva načrtovane davčne reforme ni ustrezno predstavila javnosti. Ob tem je finančni minister Klemen Boštjančič dejal, da odstopil ne bo, je pa posledično odstopno izjavo podal Božič.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Premier nezadovoljen z davčno reformo, na finančnem ministrstvu odstop državnega sekretarja Božiča|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-nezadovoljen-z-davcno-reformo-na-financnem-ministrstvu-odstop-drzavnega-sekretarja-bozica/663050|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |29. marec 2023 |- | rowspan=2|'''Tjaša Vidic''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |1. september 2022 | rowspan=2|<small>Vidičeva je bila zamenjala potem, ko je odstopil minister Bešič Loredan in je kot v. d. vodenje ministrstva prevzel premier Golob.</small> | rowspan=4|<ref>{{Navedi splet|title=Začenjajo se spremembe: z Bešičem Loredanom odhajata tudi državna sekretarja |url=https://n1info.si/novice/slovenija/informacije-n1-kdo-bo-golobov-sekretar-na-ministrstvu-za-zdravje/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |13. julij 2023 |- | rowspan=2|'''Tadej Ostrc''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Ostrc je bil zamenjan potem, ko je odstopil minister Bešič Loredan in je kot v. d. vodenje ministrstva prevzel premier Golob.</small> |- |13. julij 2023 |- | rowspan=2|'''Urban Kodrič''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> javno upravo |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Kodrič je bil razrešen z mesta sekretarja.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razrešila državnega sekretarja na ministrstvu za javno upravo Urbana Kodriča, nasledila ga bo Mojca Ramšak Pešec|url=https://megafon.si/slovenija/vlada-razresila-drzavnega-sekretarja-na-ministrstvu-za-javno-upravo-urbana-kodrica-nasledila-ga-bo-mojca-ramsak-pesec/|website=megafon.si|accessdate=2023-10-27|language=sl}}</ref> |- |24. avgust 2023 |- | rowspan=2|'''Samuel Žbogar''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zunanje in evropske zadeve |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Žbogar je bil razrešen, saj je postal vodja misije posebne misije za članstvo Slovenije v Varnostnem svetu ZN.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Nova državna sekretarka na zunanjem ministrstvu bo Sanja Štiglic |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/nova-drzavna-sekretarka-na-zunanjem-ministrstvu-bo-sanja-stiglic/683025|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-08-22|language=sl}}</ref> |- |28. september 2023 |- | rowspan=2|'''Lenka Kavčič''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> naravne vire in prostor |11. maj 2023 | rowspan=2|<small>Kavčičeva je bila zamenjana z nastopom nove vršilke dolžnosti ministrice za naravne vire in prostor Alenke Bratušek.</small> | rowspan=4|<ref>{{Navedi splet|title=Desna roka Alenke Bratušek na ministrstvu za naravne vire bo Jože Novak |url=https://n1info.si/novice/slovenija/desna-roka-alenke-bratusek-na-ministrstvu-za-naravne-vire-bo-joze-novak/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-22|language=sl}}</ref> |- |10. oktober 2023 |- | rowspan=2|'''Matej Skočir''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Skočir je bil zamenjan z nastopom nove vršilke dolžnosti ministrice za naravne vire in prostor Alenke Bratušek.</small> |- |10. oktober 2023 |- | rowspan=2|'''Azra Herceg''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |1. oktober 2022 | rowspan=2|<small>Hercegova je bila zamenjana z nastopom nove ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Vlada imenovala novi predstavnici v svetu celjske bolnišnice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-imenovala-novo-sekretarko-na-zdravstvenem-ministrstvu.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica za zdravje razkrila imena svojih bodočih državnih sekretarjev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrica-za-zdravje-razkrila-imena-njenih-drzavnih-sekretarjev/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |13. oktober 2023 |- | rowspan=2|'''Tatjana Buzeti''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |1. julij 2023 | rowspan=2|<small>Buzetijeva je bila zamenjana z nastopom novega vršilca dolžnosti ministra za kmetijstvo Marjana Šarca.</small> | rowspan=4|<ref>{{Navedi splet|title=Šarec na kmetijskem ministrstvu ni obdržal ne Buzetijeve, ne Krajčiča |url=https://vestnik.svet24.si/clanek/aktualno/sarec-na-kmetijskem-ministrstvu-ni-obdrzal-ne-buzetijeve-ne-krajcica-1088163|website=Vestnik|accessdate=2023-10-22|language=sl}}</ref> |- |13. oktober 2023 |- | rowspan=2|'''Darij Krajčič''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |6. junij 2022 | rowspan=2|<small>Krajčič je bil zamenjan z nastopom novega vršilca dolžnosti ministra za kmetijstvo Marjana Šarca.</small> |- |13. oktober 2023 |- | rowspan=2|'''Boris Černilec''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> vzgojo in izobraževanje |25. januar 2023 | rowspan=2|<small>Černilec je bil razrešen z mesta sekretarja.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje nova državna sekretarka Janja Zupančič |url=https://megafon.si/slovenija/na-ministrstvu-za-vzgojo-in-izobrazevanje-nova-drzavna-sekretarka-janja-zupancic/|website=megafon.si|accessdate=2024-04-07|language=sl}}</ref> |- |19. oktober 2023 |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=5 align=center|'''2024''' |- | rowspan=2|'''Valerija Jelen Kosi''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> pravosodje |24. januar 2023 | rowspan=2|<small>Jelen Kosijeva je odstopila nespoštovanja ministrstva odločbe ustavnega sodišča glede sodniških plač.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu podala odstopno izjavo |url=https://n1info.si/novice/slovenija/drzavna-sekretarka-na-pravosodnem-ministrstvu-podala-odstopno-izjavo/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-04|language=sl}}</ref> |- |4. januar 2024 |- | rowspan=2|'''Igor Šoltes''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> pravosodje |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Šoltes je bil razrešen po odstopu ministrice Švarc Pipan, zaradi nepravilnosti pri nakupu sodne stavbe na Litijski cesti.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Golob v DZ poslal odstopno izjavo Švarc Pipanove, vlada razrešila Šoltesa|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svarc-pipanova-naj-bi-golobu-poslala-odstopno-izjavo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-15|language=sl}}</ref> |- |15. februar 2024 |- | rowspan=2|'''Andreja Katič''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kohezijo in regionalni razvoj |25. januar 2023 | rowspan=2|<small>Katičeva je bila razrešena z mesta sekretarke, saj je postala nova ministrica za pravosodje.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=S primopredajo poslov Katičeva prevzela vajeti pravosodnega resorja |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/s-primopredajo-poslov-bo-katiceva-vnovic-prevzela-vajeti-pravosodnega-resorja.html|website=24ur.com|accessdate=2024-04-07|language=sl}}</ref> |- |5. marec 2024 |- | rowspan=2|'''Blaž Germšek''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |23. oktober 2023 | rowspan=2|<small>Germšek je bil razrešen na lastno željo iz osebnih razlogov.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Državni sekretar Blaž Germšek je pobegnil s kmetijskega ministrstva|url=https://www.dnevnik.si/1043048445|website=Dnevnik|accessdate=2024-05-23|language=sl}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |24. april 2024 |- | rowspan=2|'''Matjaž Krajnc''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> visoko šolstvo, znanost in inovacije |24. januar 2023 | rowspan=2|<small>Krajnc je bil razrešen na lastno željo iz zdravstvenih razlogov.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razrešila državnega sekretarja Matjaža Krajnca |url=https://n1info.si/novice/slovenija/vlada-razresila-drzavnega-sekretarja-matjaza-krajnca/|website=n1info.si|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref> |- |30. junij 2024 |- | rowspan=2|'''Rudi Medved''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> obrambo |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Medved je bil razrešen zaradi odhoda v pokoj.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razrešila državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo Rudija Medveda |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-razresila-drzavnega-sekretarja-na-ministrstvu-za-obrambo-rudija-medveda/712101|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-06-19|language=sl}}</ref> |- |14. julij 2024 |- | rowspan=2|'''Sanja Štiglic''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zunanje in evropske zadeve |1. oktober 2023 | rowspan=2|<small>Štigličeva je bila razrešena, saj je postala nova veleposlanica RS v Združenem kraljestvu.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=V tujino gre več najožjih sodelavcev Tanje Fajon in mož ministrice za zdravje |url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tujino-gre-vec-najozjih-sodelavcev-tanje-fajon-in-moz-ministrice-za-zdravje/|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-03|language=sl}}</ref> |- |22. avgust 2024 |- | rowspan=2|'''Eva Vodnik''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |17. oktober 2023 | rowspan=2|<small>Vodnikova je bila razrešena na lastno željo iz osebnih razlogov.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Zdravnik Iztok Kos nov državni sekretar na ministrstvu za zdravje |url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdravnik-iztok-kos-nov-drzavni-sekretar-na-ministrstvu-za-zdravje/|website=n1info.si|accessdate=2024-10-03|language=sl}}</ref> |- |12. september 2024 |- | rowspan=2|'''Marjan Pintar''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |17. julij 2024 | rowspan=2|<small>Pintar je odstopil s položaja iz zdravstvenih razlogov.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Zaradi zdravstvenih razlogov odstopil državni sekretar Marjan Pintar |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zaradi-zdravstvenih-razlogov-odstopil-drzavni-sekretar-marjan-pintar/722870|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-03|language=sl}}</ref> |- |1. oktober 2024 |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=5 align=center|'''2025''' |- | rowspan=2|'''Damir Črnčec''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> obrambo |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Črnčec je odstopil s položaja, saj je postal pomočnik direktorja uprave SDH in predsednik nadzornega sveta družbe Dovos.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Damir Črnčec se z obrambnega ministrstva seli na SDH, kjer bo postal pomočnik predsednika uprave|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/damir-crncec-se-z-obrambnega-ministrstva-seli-na-sdh-kjer-bo-postal-pomocnik-predsednika-uprave/734156|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-28|language=sl}}</ref> |- |22. januar 2025 |- | rowspan=2|'''Eva Knez''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |18. oktober 2023 | rowspan=2|<small>Knezova je bila razrešena na lastno željo iz osebnih razlogov.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Nova državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu bo Maša Žagar |url=https://megafon.si/po-svetu/gospodarstvo/nova-drzavna-sekretarka-na-kmetijskem-ministrstvu-bo-masa-zagar/|website=megafon.si|accessdate=2025-10-28|language=sl}}</ref> |- |17. april 2025 |- | rowspan=2|'''Marko Štucin''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zunanje in evropske zadeve |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Štucin je bil razrešen, saj je postal nov veleposlanik RS na Dunaju.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=To je nova državna sekretarka na zunanjem ministrstvu |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/to-je-nova-drzavna-sekretarka-na-zunanjem-ministrstvu-1834032|website=Reporter|accessdate=2025-10-28|language=sl}}</ref> |- |17. julij 2025 |- | rowspan=2|'''Milan Brglez''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> pravosodje |15. julij 2024 | rowspan=2|<small>Brglez je bil razrešen na lastno željo, saj se je z začetkom novega študijskega leta vrnil poučevati na Fakulteto za družbene vede.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Milan Brglez razrešen s funkcije državnega sekretarja |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/milan-brglez-razresen-s-funkcije-drzavnega-sekretarja/758762|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-28|language=sl}}</ref> |- |25. september 2025 |- | rowspan=2|'''Iztok Kos''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |12. september 2024 | rowspan=2|<small>Kos naj bi bil po navedbah nekaterih virov razrešen, ker je opozarjal opozarjal na šibkosti določil resornih zakonov, ki so se sprejemali.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Odhaja že peti državni sekretar na ministrstvu za zdravje |url=https://info360.si/zdravstvo/odhaja-ze-peti-drzavni-sekretar-na-ministrstvu-za-zdravje/|website=Info360.si|accessdate=2025-11-06|language=sl}}</ref> |- |6. november 2025 |- | rowspan=2|'''Andreja Kokalj''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> pravosodje |14. marec 2024 | rowspan=2|<small>Kokaljeva je bila razrešena z mesta sekretarke, saj je postala nova ministrica za pravosodje.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Fides sprejema možnost višjih plač s 1. januarjem 2025|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-fides-sprejema-moznost-visjih-plac-s-1-januarjem-2025/701628|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-30|language=sl}}</ref> |- |21. november 2025 |- |} === Kabinet predsednika vlade === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:95%;line-height:16px ! colspan="9" |Državni sekretarji |- | width=80|[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | width=80|[[Slika:Maša_Kociper,_državna_sekretarka_za_odnose_z_Državnim_zborom_(52183945948)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | width=80|[[Slika:Mag. Igor Mally, državni sekretar za evropske zadeve (52183940536) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | width=80|[[Slika:Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve (52183946243) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | width=80|[[Slika:Nataša Sax, državna sekretarka za medgeneracijski dialog in stanovanjsko politiko (52183940491) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | width=80|[[Slika:Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Danijel Levičar (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | width=80|[[Slika:Jure_Leben-za_splet_(cropped) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|90x90px]] | width=80|[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | width=80|[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] |- ! rowspan="2" |<div style="text-align: center;">[[Luka Špoljar]]<br>(vodja kabineta)</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Maša Kociper]]'''</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Igor Mally]]'''</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Vojko Volk]]'''</div> !<div style="text-align: center;">[[Nataša Lužar]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Danijel Levičar]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Jure Leben]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Petra Aršič]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Metka Paragi]]</div> |- |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za odnose z Državnim zborom</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za evropske zadeve</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za medgeneracijski dialog in stanovanjsko politiko</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za nacionalni jedrski program</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za okolje, prostor, podnebje in dialog z nevladnimi organizacijami</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za strateško komuniciranje</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za javno zdravstvo in javno zdravje</small></div> |- |} === Nekdanji sekretarji v kabinetu === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:95%;line-height:16px |- |width=80|[[Slika:Dr._Anton_Grizold,_državni_sekretar_za_obrambne_zadeve_ter_zadeve_varstva_pred_naravnimi_in_drugimi_nesrečami_(52183946103)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |width=80|[[Slika:Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Boštjan Šefic (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |width=80|[[Slika:Dr._Andrej_Benedejčič,_državni_sekretar_za_nacionalno_in_mednarodno_varnost_(52182918027)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|90x90px]] |width=80|[[Slika:Petra Škofic, vodja Kabineta predsednika vlade Republike Slovenije (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |width=80|[[Slika:Dr. Kaja Širok 03 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|90x90px]] |width=80|[[Slika:Maksimiljana Polak, državna sekretarka za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud (52184185654) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | width=80|[[Slika:Mag. Melita Župevc, državna sekretarka v Kabinetu predsednika vlade za strateško komuniciranje 02 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |- |'''[[Anton Grizold]]''' |'''[[Boštjan Šefic]]''' |'''[[Andrej Benedejčič]]''' |'''[[Petra Škofic]]''' |'''[[Kaja Širok]]''' |'''[[Maksimiljana Polak]]''' |'''[[Melita Župevc]]''' |- |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za obrambne zadeve in zadeve varstva pred naravnimi nesrečami</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za sanacijo po poplavah</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za nacionalno in evropsko varnost</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>vodja premierjevega kabineta</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za kulturo</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za vzpostavitev dialoga s civilno družbo</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za strateško komuniciranje</small></div> |- |odšel v pokoj<ref>{{Navedi splet|title=Državni sekretar Anton Grizold z oktobrom v pokoj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/drzavni-sekretar-anton-grizold-z-oktobrom-v-pokoj/680656|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |postal vodja Službe za obnovo po poplavah<ref>{{Navedi splet|title=Služba vlade za obnovo po poplavah in plazovih |url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/sluzba-vlade-za-obnovo-po-poplavah-in-plazovih/|website=gov.si|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |postal vodja predstavništva Slovenije pri zvezi NATO<ref>{{Navedi splet|title=Andrej Benedejčič zapušča kabinet predsednika vlade|url=https://siol.net/novice/slovenija/andrej-benedejcic-zapusca-kabinet-predsednika-vlade-619657|website=siol.net|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |zapustila kabinet iz neznanih razlogov<ref>{{Navedi splet|title=Vplivni Vesna Vuković in Petra Škofic zapuščata Goloba: kaj je v ozadju|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vplivni-vesna-vukovic-in-petra-skofic-zapuscata-goloba-kaj-je-v-ozadju/|website=n1info.si|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |zapustila kabinet zaradi nezadovoljstva premierja<ref>{{Navedi splet|title=Kaja Širok zapušča Golobov kabinet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kaja-sirok-zapusca-golobov-kabinet/700492|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |zapustila kabinet iz osebnih razlogov<ref>{{Navedi splet|title=Premierjev kabinet zapušča državna sekretarka Maksimiljana Polak |url=https://siol.net/novice/slovenija/premierjev-kabinet-zapusca-drzavna-sekretarka-maksimiljana-polak-634114|website=siol.net|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |postala vodja predstavništva Slovenije pri OVSE<ref>{{Navedi splet|title=Melito Župevc razrešili z mesta državne sekretarke v premierjevem kabinetu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/melita-zupevc-razresili-z-mesta-drzavne-sekretarke-v-premierjevem-kabinetu/|website=n1info.si|accessdate=2024-08-02|language=sl}}</ref> |- |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade ! rowspan="5" | ! colspan="2" |Ob koncu mandata |- !Število poslancev !Število ministrov !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>Svoboda</small>''' |'''<small>[[Gibanje Svoboda]]</small>''' |[[Robert Golob]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|41|90|#4169E1}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|11|17|#4169E1}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|39|90|#4169E1}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|13|20|#4169E1}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SD</small>''' |'''<small>[[Socialni demokrati]]</small>''' |[[Matjaž Han]]<br>[[Tanja Fajon]] <br><small>(do aprila 2024)</small> | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#FF0000}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|17|#FF0000}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|9|90|#FF0000}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|20|#FF0000}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Levica</small>''' |'''<small>[[Levica (politična stranka)|Levica]]</small>''' |[[Asta Vrečko]]<br>[[Luka Mesec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#DB2D43}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|17|#DB2D43}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|90|#DB2D43}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|20|#DB2D43}} |- ! colspan="8" |'''Vlado podpirajo, niso pa njeni člani:''' |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]] <br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|purple}} | align="center" |/ ! rowspan="6" | | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|purple}} | align="center" |/ |- | colspan="8" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|53|90|#746962}} | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|51|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#746962}} | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|55|90|#746962}} | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|53|90|#746962}} |} == Nekdanji ministri == === Odstopi in razrešitve === {| class="wikitable" ! '''Ime''' ! '''Naziv''' ! '''Odhod''' ! '''Razlog za odstop''' ! '''Naslednik''' ! '''Vir''' |- |[[Slika:Tatjana_Bobnar_-_52114734388_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] <div style="text-align: center;">'''[[Tatjana Bobnar]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrica za notranje zadeve]] |Odstopila 7. decembra 2022 |Predsednik vlade Robert Golob je preprečil, da bi v.d. direktorja Policije, Boštjan Lindav, nastopil polni mandat. Ministrica je nato namignila, da prihaja do poskusov vmešavanja vladajočih v delo policije; izpostavila je, da takšnega vpletanja ne bo dovolila. Zaradi tega je prišlo do spora in nestrinjanj med premierjem in ministrico, kar je sprožilo odstop zaradi nezaupanja. |<div style="text-align: center;">'''[[Sanja Ajanović Hovnik]]'''<br><small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Boštjan Poklukar]]''' |<ref name=":17">{{Navedi splet|title=Tatjana Bobnar zapušča položaj ministrice za notranje zadeve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tatjana-bobnar-bo-podala-odstopno-izjavo/|website=n1info.si|accessdate=2022-12-07}}</ref> |- |[[Slika:Danijel Bešič Loredan - 52114942839 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Danijel Bešič Loredan]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Minister za zdravje]] |Odstopil 7. julija 2023 |Po tem, ko je ministra Loredana k odstopu pozval vodja strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj in kmalu za tem SDS zoper ministra vložila interpelacijo, je na Brdu pri Kranju v začetku julija potekalo srečanje poslancev in ministrov Gibanja Svoboda. Čeprav naj bi takrat v stranki ministru izrekli podporo, je 2 dni kasneje odstopno izjavo spisal premier Golob. V izjavi je slednji pojasnil, da imata z Loredanom različne poglede na to, na kakšen način krepiti javno zdravstvo. |<div style="text-align: center;">'''[[Robert Golob]]'''<br><small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Valentina Prevolnik Rupel]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Prva izjava ministra po odstopu: Nisem več pripravljen opravljati te funkcije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prva-izjava-ministra-po-odstopu-nisem-vec-pripravljen-opravljati-te-funkcije/|website=N1info.si|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Uroš Brežan - 52115201575 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Uroš Brežan]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Minister za naravne vire in prostor]] |Odstopil 4. oktobra 2023 |3. oktobra 2023 je v javnost prišla informacija, da naj bi se minister skupaj z nekaterimi drugimi poslovil s svoje funkcije. Premier Golob je naslednjega dne, ko je potekala seja vlade, novico potrdil. Razlog za razhod premierja z ministrom je bilo nezadovoljstvo Goloba z odzivom Brežana na [[Poplave v Sloveniji (2023)|avgustovske poplave]], zato je minister podal odstopno izjavo. |<div style="text-align: center;">'''[[Alenka Bratušek]]'''<br><small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Jože Novak]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Golob v DZ poslal predlog razrešitve Irene Šinko in odstopno izjavo Uroša Brežana|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-v-dz-poslal-predlog-razresitve-irene-sinko-in-odstopno-izjavo-urosa-brezana/683616|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-04|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Sanja Ajanović Hovnik - 52113669327 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Sanja Ajanović Hovnik]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za javno upravo Republike Slovenije|Ministrica za javno upravo]] |Odstopila 6. oktobra 2023 |Po več razkritjih oddaje Tarča, da je zavajala, ko je trdila, da za prijavo prijateljičinega inštituta na razpis ministrstva za javno upravo ni vedela, in po aferi z visokimi stroški službene poti v New York je ministrica podala odstopno izjavo. Odstopila je klub temu, da ji je še vedno popolnoma zaupal premier, kot je povedala, je to storila, ker bi njeno vztrajanje na položaju škodovalo vladi, stranki, ministrstvu in državi. |<div style="text-align: center;">'''[[Klemen Boštjančič]]'''<br><small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Franc Props]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Sanja Ajanović Hovnik je odstopila|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrica-sanja-ajanovic-hovnik-je-odstopila/683968|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-06|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Irena_Šinko_-_52114942599_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Irena Šinko]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] |Razrešena 13. oktobra 2023 |3. oktobra je v javnost prišla informacija, da naj bi se ministrica tako kot Uroš Brežan poslovila s položaja. Novico je Šinko potrdila sama, dejala je, da sta se s premierjem Golobom srečala in jo je ta seznanil z dejstvom, da z njenim delom ni zadovoljen. Sama odstopa ni ponudila rekoč, da jo je potrdil Državni zbor, ki naj jo tudi razreši. Razlogi za razhod s predsednikom vlade naj bi bili predvsem prepozno obveščanje javnosti o pesticidih v nekaterih živilskih izdelkih, zakon o zaščiti živali in odlov nutrij v Ljubljani. O njeni razrešitvi je odločal Državni zbor dne 13. oktobra, zanjo je glasovalo 49 poslancev od navzočih 62, ena poslanka je bila proti. |<div style="text-align: center;">'''[[Marjan Šarec]]'''<br><small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Mateja Čalušić]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Državni zbor je razrešil kmetijsko ministrico Ireno Šinko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-razresil-kmetijsko-ministrico-ireno-sinko/684806|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-13|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Dominika Švarc Pipan - 52113669807 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Dominika Švarc Pipan]]''' <small>[[Socialni demokrati|SD]]</small> </div> |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrica za pravosodje]] |Odstopila 5. februarja 2024 |Po več razkritjih nepravilnosti pri nakupu nove sodne stavbe na Litijski 51 v Ljubljani je ministrica zatrdila, da bo sporne posle na ministrstvu raziskala. Kasneje je razrešila generalnega sekretarja Uroša Gojkoviča, sama pa večkrat poudarila, da odstopiti ne namerava, saj bi s tem dopustila nadaljevanje nepravilnosti na ministrstvu. Nato se je konec januarja 2024 sestalo predsedstvo stranke SD in ministrico pozvalo k odstopu s položaja. Za tem sta se Švarc Pipanova in Golob večkrat srečala, premier je javnosti sporočil, da se mora pogovoriti s ključnimi akterji v zadevi, da lahko pravilno presodi nadaljnje ukrepanje. 5. februarja sta se premier in ministrica še zadnjič sestala, in slednja je premierju ponudila svoj odstop, ki ga je Golob sprejel. Odstopno izjavo je v DZ poslal 15. februarja. |<div style="text-align: center;">'''[[Andreja Katič]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob bo sprejel odstop pravosodne ministrice Švarc Pipan|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-bo-sprejel-odstop-pravosodne-ministrice-svarc-pipan/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-06|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Darjo Felda portret.jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Darjo Felda]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Minister za vzgojo in izobraževanje]] |Odstopil 17. septembra 2024 |Minister Felda je septembra 2024 opravil pogovore s predsednikom vlade, v katerih je izrazil željo po vrnitvi v akademski poklic, zato je na srečanju koalicije dne 17. septembra podal ustno odstopno izjavo. |<div style="text-align: center;">'''[[Vinko Logaj]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Odstop ministra za izobraževanje Darja Felde, nasledil ga bo Vinko Logaj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odstop-ministra-za-izobrazevanje-darja-felde-nasledil-ga-bo-vinko-logaj/721289|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Emilija Stojmenova Duh - 52115202195 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Emilija Stojmenova Duh]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|Ministrica za digitalno preobrazbo]] |Odstopila 26. septembra 2024 |Po aferi z nakupom 13 tisoč računalnikov je ministrica dlje časa vztrajala, da so bili vsi postopki zakoniti in do zadnjega upravičevala za mnoge sporen nakup. 25. septembra 2024 pa je v javnost prišla še informacija, da je službeno vozilo Stojmenove Duh na službeni poti v Ženevo, maja 2024, prekoračilo hitrost ter vklopilo modre luči, kar ni dovoljeno. Ministrstvo je zato julija dobilo poziv avstrijske policije, naj ji posreduje informacijo, kdo je vozil vozilo in torej storil prometni prekršek, a je ministrstvo namesto informacije poslalo dopis slovenskemu veleposlaništvu na Dunaju, v katerem ga je pozvalo, naj avstrijske organe zaprosi, da odstopijo od morebitnega kazenskega pregona. Dan kasneje, sicer dan pred napovedano drugo interpelacijo, je po množičnih pozivih podala odstopno izjavo, ki jo je premier istega dne tudi sprejel. |<div style="text-align: center;">'''[[Ksenija Klampfer]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob je sprejel odstop ministrice Stojmenove Duh |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-je-sprejel-odstop-ministrice-stojmenove-duh/722232|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-26|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Primopredaja Andreja Katič portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Andreja Katič]]''' <small>[[Socialni demokrati|SD]]</small> </div> |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrica za pravosodje]] |Odstopila 26. oktobra 2025 |V soboto, 25. oktobra ponoči se je v Novem mestu zgodil [[Napad na moškega v Novem mestu (2025)|napad na moškega]], ki je kasneje umrl v bolnišnici, za dejanje pa je bil osumljen povratnik, 21-letni Rom. Predsednik vlade Golob je zato naslednjega jutra, v nedeljo, 26. oktobra, sklical izredno sejo o varnostnih tematikah, kamor so bili poleg nekaterih ministrov vabljeni tudi generalni direktor policije, generalna državna tožilka ter podpredsednica vrhovnega sodišča. Na tiskovni konferenci po sestanku je pravosodna ministrica sporočila, da je sprejela objektivno odgovornost in premierju ponudila svoj odstop. Poleg nje je odstopno izjavo podal tudi notranji minister, oba odstopa je Golob sprejel. |<div style="text-align: center;">'''[[Andreja Kokalj]]'''<br>''(predlagana)'' |<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Ministra Katič in Poklukar odstopila. Golob: Pogovarjamo se o rešitvah, ki jih v Sloveniji še ni bilo|url=https://siol.net/novice/slovenija/po-smrti-napadanega-novomescana-golob-s-pristojnimi-v-dolenjsko-prestolnico-675691|website=siol.net|accessdate=2025-10-28|language=sl|date=2025-10-26|last=K.|first=R.}}</ref> |- |[[Slika:Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar februar 2023 (cropped) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Boštjan Poklukar]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|Minister za notranje zadeve]] |Odstopil 26. oktobra 2025 |V soboto, 25. oktobra ponoči se je v Novem mestu zgodil napad na moškega, ki je kasneje umrl v bolnišnici, za dejanje pa je bil osumljen povratnik, 21-letni Rom. Predsednik vlade Golob je zato naslednjega jutra, v nedeljo, 26. oktobra, sklical izredno sejo o varnostnih tematikah, kamor so bili poleg nekaterih ministrov vabljeni tudi generalni direktor policije, generalna državna tožilka ter podpredsednica vrhovnega sodišča. Na tiskovni konferenci po sestanku je notranji minister Poklukar sporočil, da je sprejel objektivno odgovornost in premierju ponudil svoj odstop. Poleg njega je odstopno izjavo podala tudi pravosodna ministrica, oba odstopa je Golob sprejel. |<div style="text-align: center;"> '''[[Branko Zlobko]]'''<br>''(predlagan)'' |<ref name=":8" /> |- |} === Odstopa zaradi reorganizacije vlade === {| class="wikitable" ! '''Ime''' ! '''Naziv''' ! '''Ministrstvo''' ! '''Odhod''' ! '''Razlog za odstop''' ! '''Naslednik''' ! '''Sklic''' |- |[[Slika:Bojan_Kumer_-_52114695541_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] <div style="text-align: center;">'''[[Bojan Kumer]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Minister za infrastrukturo]] |Ministrstvo za infrastrukturo |Odstopil 3. januarja 2023 |Zaradi uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vladi je na dan objave zakona v Uradnem listu RS funkcija prenehala trem ministrom in eni ministrici, dva ministra, infrastrukturni in šolski pa sta bila primorana odstopiti. Vsi navedeni bodo ponovno zaslišani pred matičnimi odbori in nato prisegli v Državnem zboru, bodisi ker bodo prevzeli drug resor bodisi ker se bo spremenilo ime zdajšnjega. Bojan Kumer bo prevzel Ministrstvo za okolje in prostor, njegov resor pa Alenka Bratušek. |<div style="text-align: center;">'''[[Alenka Bratušek]]'''</div> |<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Premier Golob v državni zbor poslal odstopni izjavi ministrov Papiča in Kumra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-v-drzavni-zbor-poslal-odstopni-izjavi-ministrov-papica-in-kumra/652960|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-03|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Igor_Papič_-_52114942649_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] <div style="text-align: center;">'''[[Igor Papič]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije|Minister za izobraževanje, znanost in šport]] |Ministrstvo za izobraževanje |Odstopil 3. januarja 2023 |Zaradi uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vladi je na dan objave zakona v Uradnem listu RS funkcija prenehala trem ministrom in eni ministrici, dva ministra, infrastrukturni in šolski pa sta bila primorana odstopiti. Vsi navedeni bodo ponovno zaslišani pred matičnimi odbori in nato prisegli v Državnem zboru, bodisi ker bodo prevzeli drug resor bodisi ker se bo spremenilo ime zdajšnjega. Igor Papič bo vodil novo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, njegov resor pa bo prevzel Darjo Felda. |<div style="text-align: center;">'''[[Darjo Felda]]'''</div> |<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob v državni zbor poslal odstopni izjavi ministrov Papiča in Kumra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-v-drzavni-zbor-poslal-odstopni-izjavi-ministrov-papica-in-kumra/652960|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-03|language=sl}}</ref> |- |} == Sestavljanje koalicije == === Glasovanje o mandatarju === {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |25. maj 2022 |'''[[Robert Golob]]''' |[[Predsednik Republike Slovenije]] |'''54''' |30 |1 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} === Glasovanje o vladi === 24. januar 2023 je Državni zbor znova glasoval o vladi zaradi njene reorganizacije. Potrjenih je bilo 9 ministrov, od tega trije novi, ostalih šest pa je bilo bodisi premeščenih na nove resorje, bodisi so se imena in področja njihovih resorjev spremenila.<ref>{{Navedi splet|title=DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-55-glasovi-potrdil-listo-ministrskih-kandidatov/655412|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |1. junij 2022 |[[Robert Golob|'''Robert Golob''']] |'''53''' |28 |2 |za izvolitev potrebna navadna večina |- |24. januar 2023 |[[Robert Golob|'''Robert Golob''']] |'''55''' |29 |0 |za izvolitev potrebna navadna večina |} === Zaslišanja ministrov na odborih === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=5 align=center |Sobota<br>28. maj 2022 | 09:00 | '''[[Matjaž Han]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor potrdil Hana, ki je izpostavil socialni dialog: "Večina podjetnikov ni izkoriščevalcev" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-potrdil-hana-ki-je-izpostavil-socialni-dialog-vecina-podjetnikov-ni-izkoriscevalcev/628946|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Matej Arčon]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |2 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Zelena luč za Arčona, ki je pred odborom poudaril čezmejno povezovanje |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zelena-luc-za-arcona-ki-je-pred-odborom-izpostavil-cezmejno-povezovanje/628961|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Aleksander Jevšek]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Zelena luč za Jevška, ki je poudaril načrt za pospešitev skladnega razvoja Slovenije |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zelena-luc-za-jevska-ki-je-poudaril-nacrt-za-pospesitev-skladnega-razvoja-slovenije/628980|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Igor Papič]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Zelena luč za Igorja Papiča, ki pravi: Načrtujemo brezplačne malice in učbenike ter spremembe NPZ-ja |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/papic-nacrtujemo-brezplacne-malice-in-ucbenike-ter-spremembe-npz-ja/629002|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Emilija Stojmenova Duh]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor potrdil Emilijo Stojmenovo Duh, ki napoveduje zmanjšanje digitalnega razkoraka |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-potrdil-emilijo-stojmenovo-duh-ki-napoveduje-zmanjsanje-digitalnega-razkoraka/629015|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | | | |- | rowspan=6 align=center |Ponedeljek<br>30. maj 2022 | 09:00 | '''[[Tanja Fajon]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon bi krepila vezi z "državami jedrne Evrope". Odbor jo je podprl. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-bi-krepila-vezi-z-drzavami-jedrne-evrope-odbor-jo-je-podprl/629106|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Dominika Švarc Pipan]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor DZ-ja podprl Dominiko Švarc Pipan: Želimo odpraviti splošen občutek nepravičnosti v družbi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-dz-ja-podprl-dominiko-svarc-pipan-zelimo-odpraviti-splosen-obcutek-nepravicnosti-v-druzbi/629117|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Klemen Boštjančič]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor podprl kandidata za finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki verjame, da je kriza priložnost |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/odbor-podprl-kandidata-za-financnega-ministra-klemna-bostjancica-ki-verjame-da-je-kriza-priloznost/629115|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Sanja Ajanović Hovnik]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatki za ministrico za javno upravo Sanji Ajanović Hovnik zelena luč na matičnem odboru |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidatki-za-ministrico-za-javno-upravo-sanji-ajanovic-hovnik-zelena-luc-na-maticnem-odboru/629128|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Tatjana Bobnar]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Tatjana Bobnar skozi sito parlamentarnega odbora |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tatjana-bobnar-skozi-sito-parlamentarnega-odbora/629131|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Marjan Šarec]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Po mnenju odbora Šarec, ki se želi vrniti k Teritorialni obrambi, primeren kandidat |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-mnenju-odbora-sarec-ki-se-zeli-vrniti-k-teritorialni-obrambi-primeren-kandidat/629129|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | | | |- | rowspan=6 align=center |Torek<br>31. maj 2022 | 09:00 | '''[[Bojan Kumer]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Podpora Bojanu Kumru za infrastrukturnega ministra. "Zeleni prehod bo prioriteta." |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podpora-bojanu-kumru-za-infrastrukturnega-ministra-zeleni-prehod-bo-prioriteta/629238|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Irena Šinko]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Irena Šinko potrjena za kmetijsko ministrico, zavzemala se bo za večjo samooskrbo s hrano |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/irena-sinko-potrjena-za-kmetijsko-ministrico-zavzemala-se-bo-za-vecjo-samooskrbo-s-hrano/629239|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Luka Mesec]]''' | '''<small>Levica</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Luka Mesec prejel podporo odbora: "Signali, da se naša socialna država krha, so zelo jasni" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/luka-mesec-prejel-podporo-odbora-signali-da-se-nasa-socialna-drzava-krha-so-zelo-jasni/629294|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Uroš Brežan]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Okoljski minister bo Uroš Brežan: Naravne vire moramo izkoriščati skrajno odgovorno |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/okoljski-minister-bo-uros-brezan-naravne-vire-moramo-izkoriscati-skrajno-odgovorno/629293|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Danijel Bešič Loredan]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Matični odbor podprl Bešič Loredana: "Radi bi razbili tabu, da je zdravstveni sistem nedotakljiv" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/maticni-odbor-podprl-besic-loredana-radi-bi-razbili-tabu-da-je-zdravstveni-sistem-nedotakljiv/629233|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Asta Vrečko]]''' | '''<small>Levica</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatka za ministrico Asta Vrečko: "Kulturna politika in ministrstvo se morata modernizirati" |url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kandidatka-za-ministrico-asta-vrecko-kulturna-politika-in-ministrstvo-se-morata-modernizirati/629335|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- |} ==== Reorganizacija vlade ==== Devet ministrov je zaslišano znova zaradi ustanovitev novih ministrskih resorjev in preoblikovanja že obstoječih. {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=5 align=center |Četrtek<br>12. januar 2023 | 09:00 | '''[[Alenka Bratušek]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Alenka Bratušek prestala zaslišanje, v zagovoru poudarila razvoj železnic|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/alenka-bratusek-prestala-zaslisanje-v-zagovoru-poudarila-razvoj-zeleznic/654030|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Darjo Felda]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Darjo Felda prestal zaslišanje: "Potrebujemo drugačno šolo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/darjo-felda-prestal-zaslisanje-potrebujemo-drugacno-solo/654042|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Igor Papič]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Igor Papič potrjen za ministra, napoveduje prenovo visokošolske zakonodaje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/igor-papic-potrjen-za-ministra-napoveduje-prenovo-visokosolske-zakonodaje/654103|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Uroš Brežan]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |3 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Uroš Brežan: Skrb za naravo dvigujemo na višjo raven|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/uros-brezan-skrb-za-naravo-dvigujemo-na-visjo-raven/654098|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Emilija Stojmenova Duh]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Stojmenova Duh: "Grozi nam digitalna izključenost za velik delež našega prebivalstva" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stojmenova-duh-grozi-nam-digitalna-izkljucenost-za-velik-delez-nasega-prebivalstva/654118|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}</ref> |- | | | |- | rowspan=4 align=center |Petek<br>13. januar 2023 | 09:00 | '''[[Simon Maljevac]]''' | '''<small>Levica</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Maljevac: Prihodnost bo solidarna ali pa je ne bo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/maljevac-prihodnost-bo-solidarna-ali-pa-je-ne-bo/654155|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-13|language=sl}}</ref> |- | 11:00 | '''[[Aleksander Jevšek]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |0 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Jevšek: Prioriteta je skladen regionalni razvoj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jevsek-prioriteta-je-skladen-regionalni-razvoj/654189|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-13|language=sl}}</ref> |- | 14:00 | '''[[Matjaž Han]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |0 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Han: Odločitev, da šport povežemo z gospodarstvom in turizmom, je prelomna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/han-odlocitev-da-sport-povezemo-z-gospodarstvom-in-turizmom-je-prelomna/654221|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-13|language=sl}}</ref> |- | 14:00 | '''[[Bojan Kumer]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kumer: Ključno bo zagotoviti ukrepe, ki bodo preprečili pomanjkanje energije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kumer-kljucno-bo-zagotoviti-ukrepe-ki-bodo-preprecili-pomanjkanje-energije/654225|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-13|language=sl}}</ref> |- |} ==== Novi ministri po odstopu ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | align=center |Ponedeljek<br>12. februar 2023 | 14:00 | '''[[Boštjan Poklukar]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Poklukar bi se prednostno lotil migracijske strategije in depolitizacije policije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poklukar-bi-se-prednostno-lotil-migracijske-strategije-in-depolitizacije-policije/657649|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-02-13|language=sl}}</ref> |- | align=center |Torek<br>10. oktober 2023 | 16:00 | '''[[Valentina Prevolnik Rupel|Valentina Prevolnik<br>Rupel]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''11''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Prevolnik Ruplova dobila zeleno luč odbora DZ za zdravstvo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prioritete-prevolnik-rupel-dostopnost-kakovost-neopredeljeni-kosarica-pravic.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-11|language=sl}}</ref> |- | align=center |Torek<br>5. december 2023 | 16.30 | '''[[Franc Props]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za ministra za javno upravo Franc Props je prepričal odbor DZ-ja za notranje zadeve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidat-za-ministra-za-javno-upravo-franc-props-je-preprical-odbor-dz-ja-za-notranje-zadeve/690529|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-12-05|language=sl}}</ref> |- | align=center |Torek<br>5. december 2023 | 16.30 | '''[[Jože Novak]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidata za ministra Props in Novak uspešno prestala zaslišanje v DZ|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/props-in-novak-bosta-zaslisana-pred-pristojnima-odboroma-dz.html|website=24ur.com|accessdate=2023-12-05|language=sl}}</ref> |- | align=center |Sreda<br>10. januar 2024 | 14.00 | '''[[Mateja Čalušić]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatka za ministrico za kmetijstvo Mateja Čalušić uspešno prestala zaslišanje pred odborom DZ-ja |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidatka-za-ministrico-za-kmetijstvo-mateja-calusic-uspesno-prestala-zaslisanje-pred-odborom-dz-ja/694246|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-01-10|language=sl}}</ref> |- | align=center |Petek<br>1. marec 2024 | 12.00 | '''[[Andreja Katič]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatki za ministrico Katičevi zelena luč odbora DZ za pravosodje |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/katicevo-caka-zaslisanje-pred-odborom-dz-za-pravosodje.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-01|language=sl}}</ref> |- | rowspan=2 align=center |Četrtek<br>3. oktober 2024 | 15:00 | '''[[Borut Sajovic]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Sajovicu zelena luč odbora. Kot cilj izpostavlja nadaljnjo modernizacijo Slovenske vojske. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sajovicu-zelena-luc-odbora-kot-cilj-izpostavlja-nadaljnjo-modernizacijo-slovenske-vojske/723012|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-05|language=sl}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Vinko Logaj]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor potrdil kandidaturo Logaja za ministra za izobraževanje: "Učitelj je ključen" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-potrdil-kandidaturo-logaja-za-ministra-za-izobrazevanje-ucitelj-je-kljucen/723092|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-05|language=sl}}</ref> |- | align=center |Torek<br>3. december 2024 | 15.00 | '''[[Ksenija Klampfer]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Klampfer: Digitalna preobrazba ni zgolj tehnološki proces, je predvsem proces povezovanja ljudi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/klampfer-digitalna-preobrazba-ni-zgolj-tehnoloski-proces-je-predvsem-proces-povezovanja-ljudi/s729331|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-12-08|language=sl}}</ref> |- | rowspan=2 align=center |Ponedeljek<br>17. november 2025 | 8.00 | '''[[Andreja Kokalj]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |3 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatka za pravosodno ministrico Kokalj uspešno skozi sito matičnega odbora DZ |url=https://n1info.si/novice/slovenija/kandidatka-za-pravosodno-ministrico-kokalj-uspesno-skozi-sito-maticnega-odbora-dz/|website=n1info.si|accessdate=2025-11-17|language=sl}}</ref> |- | 8.00 | '''[[Branko Zlobko]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za notranjega ministra: Varnost ni nekaj samoumevnega, je rezultat usklajenega dela mnogih |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidat-za-notranjega-ministra-varnost-ni-nekaj-samoumevnega-je-rezultat-usklajenega-dela-mnogih/764267|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-17|language=sl|first=A.|last=S.}}</ref> |- |} == Interpelacije == === Ministri === {| class="wikitable" ! rowspan="2" |Datum interpelacije ! rowspan="2" |Interpelirani minister ! rowspan="2" |Predlagatelj ! rowspan="2" |Očitki interpelacije ! colspan="5" |Rezultat ! colspan="3" |Podpora strank ! rowspan="2" | |- ! style="width:6%; |Kvorum ! style="width:6%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:6%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:6%; background:#fff79b" |VZD ! width="8%" |Izid ! width="7%" |'''PODPRLE''' ! width="7%" |'''NASPROTOVALE''' ! width="7%" |'''VZDRŽANE''' |- |Četrtek,<br>10. november 2022 |<center>[[Slika:Tanja_Fajon_-_52115201735_(cropped)_v2.jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Tanja Fajon]]''' <small>[[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministrica za zunanje zadeve]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Franc Breznik]], [[Slovenska demokratska stranka]]. |Zloraba mreže diplomatsko konzularnih predstavništev, odpoklic veleposlanika Kajzerja |<div align="center">'''''74'''''</div> |<div align="center">'''22'''</div> |<div align="center">'''52'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi | * Svoboda * SD * Levica * poslanca manjšin |/ |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslanci-o-interpelaciji-zunanje-ministrice-fajon.html|title=Zunanja ministrica Tanja Fajon uspešno prestala interpelacijo|date=10. 11. 2022|accessdate=13. 11. 2022|website=24ur.com|publisher=PRO PLUS}}</ref> |- |Ponedeljek,<br>14. november 2022 |<center>[[Slika:Tatjana_Bobnar_-_52114734388_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Tatjana Bobnar]]''' <small>[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|ministrica za notranje zadeve]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Branko Grims]], [[Slovenska demokratska stranka]]. |Odstranitev ograje in žice na južni meji ter migrantska politika pod novo vlado |<div align="center">'''''75'''''</div> |<div align="center">'''24'''</div> |<div align="center">'''50'''</div> |<div align="center">'''1'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * nekateri poslanci NSi | * Svoboda * SD * Levica * Felice Žiža, predstavnik italijanske manjšine | * poslanka NSi |<ref>{{Navedi splet|title=Interpelacija zoper ministrico Bobnar ni uspela|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/interpelacija-zoper-ministrico-bobnar-ni-uspela/647217|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-11-15|language=sl}}</ref> |- |Četrtek,<br>28. marec 2024 |<center>[[Slika:Emilija Stojmenova Duh - 52115202195 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Emilija Stojmenova Duh]]''' <small>[[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|ministrica za digitalno preobrazbo]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana [[Jelka Godec]], [[Slovenska demokratska stranka]]. |Oškodovanje davkoplačevalcev, zavajanje in nesmotrno upravljanje z javnimi sredstvi v zvezi z nakupom 13 tisoč računalnikov |<div align="center">'''''77'''''</div> |<div align="center">'''31'''</div> |<div align="center">'''42'''</div> |<div align="center">'''4'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * Mojca Šetinc Pašek (NeP) | * Svoboda * SD * Felice Žiža, predstavnik italijanske manjšine | * Levica |<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil interpelacijo zoper ministrico: 'Nakup računalnikov je sinonim za popolni fiasko' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mesec-kriticen-do-prelaganja-odgovornosti-racunalniki-morajo-biti-cimprej-razdeljeni.html|website=24ur.com|accessdate=2024-01-25|language=sl}}</ref><br><ref>{{Navedi splet|title=Stojmenova Duh ostaja ministrica. Za njen odhod glasovalo 31 poslancev, 42 jih je bilo proti. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stojmenova-duh-ostaja-ministrica-za-njen-odhod-glasovalo-31-poslancev-42-jih-je-bilo-proti/703116|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-28|language=sl}}</ref> |- |Sreda,<br>18. december 2024 |<center>[[Slika:Novinarska konferenca - 24. 1. 2024 - 5348458880 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Klemen Boštjančič]]''' <small>[[Minister za finance Republike Slovenije|minister za finance]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana [[Jelka Godec]], [[Slovenska demokratska stranka]]. |Nevestno delo v službi in oškodovanje javnih sredstev v povezavi z nakupom sodne stavbe na Litijski |<div align="center">'''''76'''''</div> |<div align="center">'''29'''</div> |<div align="center">'''47'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * Eva Irgl (NeP) | * Svoboda * SD * Levica |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Boštjančič ostaja minister, interpelacija ni uspela |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bostjancic-ostaja-minister-interpelacija-ni-uspela/730934|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}</ref> |- |Torek,<br>21. januar 2025 |<center>[[Slika:94. redna seja vlade - 2024-03-07 - Vlada Republike Slovenije - 24 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Boštjan Poklukar]]''' <small>[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|minister za notranje zadeve]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]]. |Nezakonito imenovanje direktorja policije, slabo delovanje NPU, kadrovske stiske v policiji in razmere na centru za varovanje in zaščito |<div align="center">'''''73'''''</div> |<div align="center">'''29'''</div> |<div align="center">'''35'''</div> |<div align="center">'''9'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * Anže Logar (NeP) * Eva Irgl (NeP) | * Svoboda | * SD * Levica |<ref>{{Navedi splet|title=Poklukar po prestani interpelaciji: Ostajam minister, gremo naprej |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poklukar-po-prestani-interpelaciji-ostajam-minister-gremo-naprej/733959|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}</ref> |- |Sreda,<br>9. julij 2025 |<center>[[Slika:94. redna seja vlade - 2024-03-07 - Vlada Republike Slovenije - 24 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Boštjan Poklukar]]''' <small>[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|minister za notranje zadeve]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]]. |Poslabšanje varnostnih razmer v državi, povezanost s primerom suma izkoriščanja filipinskih delavcev, slaba reorganizacija CVZ |<div align="center">'''''78'''''</div> |<div align="center">'''33'''</div> |<div align="center">'''45'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * NP * Mojca Šetinc Pašek (NeP) | * Svoboda * SD * Levica |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Minister Poklukar prestal tudi drugo interpelacijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/minister-poklukar-prestal-tudi-drugo-interpelacijo/751362|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}</ref> |- |Četrtek,<br>10. julij 2025 |<center>[[Slika:Izjava za medije po končanem vrhu koalicije - Asta Vrečko - 12.9.2024 (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Asta Vrečko]]''' <small>[[Minister za kulturo Republike Slovenije|ministrica za kulturo]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]]. |Ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve, izplačilo Prešernove nagrade Svetlani Makarovič, začasna selitev Drame |<div align="center">'''''73'''''</div> |<div align="center">'''27'''</div> |<div align="center">'''46'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * NP | * Svoboda * SD * Levica * Mojca Šetinc Pašek (NeP) |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko ostaja ministrica za kulturo. "Interpelacija me ni ošibila." |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/asta-vrecko-ostaja-ministrica-za-kulturo-interpelacija-me-ni-osibila/751488|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}</ref> |- |Petek,<br>24. oktober 2025 |<center>[[Slika:Vrh koalicije - 14. 3. 2023 - Simon Maljevac.jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Simon Maljevac]]''' <small>[[Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije|minister za solidarno prihodnost]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]]. |Nepregledna poraba in razpolaganje z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo, zavajanje javnosti glede storitve oskrbe ter gradnje stanovanj |<div align="center">'''''70'''''</div> |<div align="center">'''29'''</div> |<div align="center">'''41'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * NP | * Svoboda * SD * Levica |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Simon Maljevac prestal interpelacijo in ostaja minister za solidarno prihodnost |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/simon-maljevac-prestal-interpelacijo-in-ostaja-minister-za-solidarno-prihodnost/761835|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}</ref> |- |Petek,<br>19. december 2025 |<center>[[Slika:Izjava predsednika vlade ter ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 2024-02-19 - 4 (cropped) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Luka Mesec]]''' <small>[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]]. |Neučinkovito ravnanje na področju socialne politike, zaradi česar se je povečalo nezaupanje v državne institucije |<div align="center">'''''77'''''</div> |<div align="center">'''29'''</div> |<div align="center">'''48'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * NP | * Svoboda * SD * Levica |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Mesec prestal glasovanje o nezaupnici|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-prestal-glasovanje-o-nezaupnici/767746|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-12-21|language=sl}}</ref> |- |} Opozicija je vložila tudi interpelacije zoper tri ministre, ki so pred dnem razprave odstopili: * Interpelacija o delu in odgovornosti ministra za zdravje [[Danijel Bešič Loredan|Danijela Bešiča Loredana]], 30. junija 2023 vložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec); * Interpelacija o delu in odgovornosti ministrice za pravosodje [[Dominika Švarc Pipan|Dominike Švarc Pipan]], 29. januarja 2024 vložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec); * Interpelacija o delu in odgovornosti ministrice za digitalno preobrazbo [[Emilija Stojmenova Duh|Emilije Stojmenove Duh]], 8. julija 2024 vložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec). === Interpelacija vlade === {| class="wikitable" ! Datum interpelacije ! width=160|Predlagatelj ! Očitki interpelacije ! Vir |- |Sreda,<br>19. april 2023 |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana [[Jelka Godec]], [[Slovenska demokratska stranka]]. | *ukinitev Urada za demografijo *razgradnja vrednotnega sistema zahodne civilizacije *ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve *spremembe zakona o dohodnini *pritiski na kadrovanje v policiji |<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil interpelacijo o delu vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-interpelacijo-o-delu-vlade/659912|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-03|language=sl}}</ref> |- |Sreda,<br>23. april 2025 |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana [[Jelka Godec]], [[Slovenska demokratska stranka]]. | * poslabšanje položaja upokojencev |<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci po večurni razpravi o interpelaciji zoper vlado glasovali proti sklepu SDS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-po-vecurni-razpravi-o-interpelaciji-zoper-vlado-glasovali-proti-sklepu-sds-a/743553|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-19|language=sl|first=G. C. , B.|last=R}}</ref> |- |} == Zgodovina == === 2022 === [[Slika:Skupinska fotografija (52115320678).jpg|sličica|Vlada ob imenovanju]] Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitvah 24. aprila 2022]], je stranka Gibanje Svoboda zmagala s preko 34 % glasov in osvojila 41 poslanskih mest.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/velika-zmaga-gibanja-svoboda-v-drzavni-zbor-se-sds-nsi-sd-in-levica/621056|title=Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica|date=24. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|author1=Ana Svenšek|author2= Tanja Kozorog Blatnik|author3= Aljoša Masten|author4= Gregor Cerar|author5= Miha Zavrtanik|author6= Larisa Daugul|author7= Aleksandra K. Kovač}}</ref> Dva dni po volitvah se je [[Robert Golob]] sestal s predsednikom republike [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]] in istega dne še s predsednico SD [[Tanja Fajon|Tanjo Fajon]].<ref>{{Navedi splet|title=Pahor bo mandatarja predlagal okoli 23. maja, novo vlado bi lahko dobili na začetku junija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/pahor-bo-mandatarja-predlagal-okoli-23-maja-novo-vlado-bi-lahko-dobili-na-zacetku-junija/625331|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-26|language=sl}}</ref> Napovedal je, da bi novo vlado sestavil v mesecu dni in da bi se lahko njena velikost čez čas spreminjala, tudi do ustavne večine. Izključil ni niti povezovanja s strankama [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]], ki sta ostali zunaj parlamenta – [[Stranka Alenke Bratušek]] in [[Lista Marjana Šarca]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/v-golobovi-vladi-bi-lahko-bili-tudi-predstavniki-sab-a-in-lms-ja/625323|title=V Golobovi vladi bi lahko bili tudi predstavniki SAB-a in LMŠ-ja|date=25. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Ma.|first=Al.}}</ref> Sprva se ju je omenjalo kot državna sekretarja, kasneje pa je bilo sporočeno, da bo [[Marjan Šarec]] prevzel resor obrambe, [[Alenka Bratušek]] pa infrastrukturo. Prvi uradni sestanek Roberta Goloba s Tanjo Fajon in Luko Mescem za novo koalicijo je potekal 3. maja 2022 v prostorih Državnega zbora Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-do-3-junija-zelimo-sestaviti-vlado-cilj-sta-dva-mandata/625975|title=Golob: Do 3. junija želimo sestaviti vlado. Cilj sta dva mandata.|date=3. maj 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|author1=B. R.|author2= Al. Ma.|author3= M. Z.}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Koalicijska pogajanja: Golob je za levi trojček, poznavalci menijo, da bi bilo za Slovenijo bolje drugače|url=https://www.domovina.je/koalicijska-pogajanja-golob-je-za-levi-trojcek-poznavalci-menijo-da-bi-bilo-za-slovenijo-bolje-drugace/|website=Domovina|date=2022-05-03|accessdate=2022-05-03|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=(FOTO) Novo vlado bi lahko dobili 3. junija, želijo pa vladati dva mandata|url=https://www.vecer.com/slovenija/novo-vlado-bi-lahko-dobili-3-junija-zelijo-pa-vladati-dva-mandata-10281213|website=www.vecer.com|date=2022-05-03|accessdate=2022-05-03|language=sl-si}}</ref> [[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade.jpg|levo|sličica|Predsedniki koalicijskih strank po prvi seji vlade]] Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica so se programsko uskladili in koalicijsko pogodbo v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] podpisali 24. maja 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Podpis koalicijske pogodbe: "Začenja se novo poglavje prihodnosti Slovenije"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-zivo-golob-fajon-in-mesec-podpisali-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2022-05-24|accessdate=2022-05-27|language=sl-SI}}</ref> Naslednji dan je bil Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika vlade Republike Slovenije]].<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Robert Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/robert-golob-s-54-glasovi-za-in-30-proti-izvoljen-za-predsednika-vlade/628544|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: DZ izvolil Roberta Goloba za predsednika vlade|url=https://www.sta.si/3041741/dz-izvolil-roberta-goloba-za-predsednika-vlade|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-26}}</ref> Koalicijski partnerji so napovedali širitev števila ministrskih resorjev, kar pa je kot neutemeljeno močno kritizirala največja opozicijska stranka [[Slovenska demokratska stranka]] in na spremembo ''Zakona o vladi'' vložila predlog referenduma. Golobova koalicija zato ni mogla povečati števila ministrstev. Ob vložitvi liste ministrskih kandidatov je Robert Golob tako ministre predlagal po razrezu resorjev, ki je bil v veljavi že v [[14. vlada Republike Slovenije|vladi Janeza Janše]]. Vsi bodoči ministri, katerih resorji še niso bili ustanovljeni, pa so postali državni sekretarji na obstoječih ministrstvih. Konec meseca junija 2022 je Robert Golob svoje ministre uvrstil v najvišje možne plačne razrede.<ref>{{Navedi splet|title=Golobovi ministri in njihovi državni sekretarji v najvišjih plačnih razredih|url=https://n1info.si/novice/slovenija/golobovi-ministri-in-njihovi-drzavni-sekretarji-v-najvisjih-placnih-razredih/|website=N1|date=2022-06-30|accessdate=2022-07-20|language=sl-SI}}</ref> Opozicija predlogu ni nasprotovala, je pa spomnila na odziv strank SD in Levica, ko je podobno umestitev naredil [[Janez Janša]] v predhodni vladi. Socialni demokrati so takrat zapisali: "''Ekonomisti svarijo pred recesijo, projekcija padca BDP doma in v svetu je strašljiva. Nova vlada pa zvišuje plače svojim funkcionarjem. Nesprejemljivo! Solidarnost pomeni, da v času krize vlada najprej poskrbi za najšibkejše, ne zase!"''<ref>{{Navedi tvit|title=Mnogi danes ne vedo od česa bodo jutri živeli. [...] |number=1240710426465189888 |user=StrankaSD}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrom Golobove vlade najvišje možne plače|url=https://www.domovina.je/ministrom-golobove-vlade-najvisje-mozne-place/|website=Domovina|date=2022-06-29|accessdate=2022-07-20|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Najvišje plače za ministre in sekretarje: opozicija odločitvi vlade ne nasprotuje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-vlada-sprejela-odlocitve-ki-jih-je-ocitala-jansevi-vladi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref> 10. avgusta 2022 je z mesta vršilca dolžnosti direktorja [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada vlade za komuniciranje]] (UKOM) odstopil [[Dragan Barbutovski]].<ref>{{Navedi splet|title=Prve vladne kadrovske rošade: Namesto Barbutovskega na Ukom prihaja Petra Bezjak Cirman|url=https://www.dnevnik.si/1042994618|website=Dnevnik|accessdate=2022-08-10}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Razlog za odstop naj bi bila nesoglasja z Gibanjem Svoboda zaradi rezultata različnih pričakovanj glede načina in metod dela.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Barbutovski odhaja s čela Ukoma|url=https://www.sta.si/3069126/barbutovski-odhaja-s-cela-ukoma|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-10}}</ref> Na mestu direktorja ga je na predlog [[Robert Golob|Roberta Goloba]] zamenjala [[Petra Bezjak Cirman]], novinarka, predsednica Sveta delavcev [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] in žena novinarja Necenzurirano.si [[Primož Cirman|Primoža Cirmana]].<ref>{{Navedi splet|title=Namesto Barbutovskega na Ukom Petra Bezjak Cirman z RTVS|url=https://n1info.si/novice/slovenija/informacije-n1-namesto-barbutovskega-na-ukom-petra-bezjak-cirman-z-rtvs/|website=N1|date=2022-08-10|accessdate=2022-08-10|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Barbutovski zapušča Ukom, namesto njega premier predlaga Petro Bezjak Cirman|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/barbutovski-zapusca-ukom-namesto-njega-premier-predlaga-petro-bezjak-cirman/636831|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Premier Golob na čelo Ukoma predlaga Petro Bezjak Cirman|url=https://www.sta.si/3069238/premier-golob-na-celo-ukoma-predlaga-petro-bezjak-cirman|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-10}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Vlada imenovala Petro Bezjak Cirman za novo v. d. direktorice Ukoma|url=https://www.sta.si/3069616/vlada-imenovala-petro-bezjak-cirman-za-novo-v-d-direktorice-ukoma|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-11}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob po odstopu Barbutovskega ponovil, da si želi pomoči Ukoma pri vojni s sovražnim govorom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-odstopu-barbutovskega-ponovil-da-si-zeli-pomoci-ukoma-pri-vojni-s-sovraznim-govorom/636972|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}</ref> [[Slika:Predstavitev dosežkov vlade v prvih 100 dneh vladanja (52342703566).jpg|sličica|Predstavitev dosežkov vlade v prvih 100 dneh vladanja.]] Golobova vlada je ob prvih 100 dneh mandata, 8. septembra 2022, pripravila novinarsko konferenco v gledališki dvorani [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademije za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Robert Golob: Ker smo spremenili politično kulturo, imamo po 100 dnevih zaupanje ljudi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/robert-golob-ker-smo-spremenili-politicno-kulturo-imamo-po-100-dnevih-zaupanje-ljudi/639729|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon po stotih dneh vlade: Slovenija znova postaja zagovornica demokracije in vladavine prava|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-po-stotih-dneh-vlade-slovenija-znova-postaja-zagovornica-demokracije-in-vladavine-prava/639917|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}</ref> Predsednik vlade Robert Golob je ob tem dejal, da je ključen dosežek njegove vlade po stotih dneh spoštovanje in da so spremenili politično kulturo.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Golob: Ključen dosežek v 100 dneh vlade spoštljivost|url=https://www.sta.si/3078940/golob-kljucen-dosezek-v-100-dneh-vlade-spostljivost|website=www.sta.si|accessdate=2022-09-09}}</ref> Med dosežki vlade je bila med drugim izpostavljena regulacija cen pogonskih goriv, znižanje davka na dobavo elektrike ter davka na daljinsko ogrevanje, prav tako je vlada od septembra omejila cene elektrike in plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in, v primeru plina, tudi za druge skupine zaščitenih odjemalcev.<ref name=":5" /> Na novinarski konferenci ob sto dnevnici je vlada pripravila tudi pogovor z vodji koalicijskih strank, ki ga je vodil nekdanji voditelj oddaje [[Studio City]] [[Marcel Štefančič]]. Največja opozicijska stranka SDS je ob stotih dneh vlade dejala, da je bilo ukrepanje vlade ob draginji neprimerno, prav tako da je nepravilno postavljala prioritete. Poslanec SDS [[Franc Breznik]] je dejal, da je Robert Golob ''"Ki je specialist za energetiko, doživel fiasko tako kot politik kot strokovnjak za energetiko."''<ref>{{Navedi splet|title=SDS po stotih dneh vlade: Ukrepanje je neprimerno, prioritete so "obrnjene na glavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-po-stotih-dneh-vlade-ukrepanje-je-neprimerno-prioritete-so-obrnjene-na-glavo/639913|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}</ref> V NSi so sporočili, da lahko pohvalijo ukrepe vlade za pomoč gospodinjstvom, med tem ko vladi podajajo močno kritiko na področju pomoči gospodarstvu.<ref>{{Navedi splet|title=Horvat vlado pohvalil glede spopadanja z energetsko krizo in kritiziral premajhno pomoč gospodarstvu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/horvat-vlado-pohvalil-glede-spopadanja-z-energetsko-krizo-in-kritiziral-premajhno-pomoc-gospodarstvu/639798|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}</ref> ==== Odstop Tatjane Bobnar ==== 1. decembra 2022 vlada [[Boštjan Lindav|Boštjanu Lindavu]] ni poverila polnega mandata generalnega direktorja Policije, kot je to predlagala notranja ministrica [[Tatjana Bobnar]], pač pa mu je podaljšala mandat vršilca dolžnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Lindav ostaja le vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lindav-ostaja-le-vrsilec-dolznosti-generalnega-direktorja-policije/649521|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-01|language=sl}}</ref> Čez nekaj dni, pol meseca po uspešno prestani interpelaciji, je [[Tatjana Bobnar]] napovedala svoj odstop z mesta ministrice.<ref>{{Navedi splet|title=Notranja ministrica Bobnar napovedala odstop|url=https://www.primorski.eu/se/notranja-ministrica-bobnar-napovedala-odstop-DD1261849|website=www.primorski.eu|accessdate=2023-01-01|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> Za to potezo se je odločila zaradi pritiskov, ki naj bi jih na policijo izvajal premier [[Robert Golob]]. Med drugim naj bi zahteval pohitritev imenovanja [[Darko Muženič|Darka Muženiča]] na mesto [[Nacionalni preiskovalni urad|Nacionalnega preiskovalnega urad]]<nowiki/>a ter ukrepanje v zvezi z načelnikom Policijske uprave Nova Gorica [[Evgen Goverkar|Evgena Goverkarja]], ki je bil na položaj imenovan v času generalnega direktorja policije [[Anton Olaj|Antona Olaja]].<ref name=":7">{{Citat|title=Prvi odstop|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/174920271|accessdate=2023-01-01|language=sl|first=MMC / DC / DL /|last=MTK}}</ref> Televizija Slovenija je odkrila, da je bilo v času Golobove vlade premeščenih 76 višje uvrščenih policistov.<ref name=":7" /> Robert Golob je po objavi zadeve v. d. generalnega direktorja Policije Boštjana Lindava zahteval poročilo o morebitnih političnih pritiskov na policiji. Ob tem je Golob odstop Bobnarjeve sprejel zaradi izgube zaupanja.<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob izgubil zaupanje in bo sprejel odstop Bonarjeve, ki bo bo konkretne navedbe o političnih pritiskih naznanila državnemu tožilstvu – In kaj Bobnarjeva očita Golobu?|url=http://topnews.si/2022/12/07/robert-golob-izgubil-zaupanje-in-bo-sprejel-odstop-bonarjeve-ki-bo-bo-konkretne-navedbe-o-politicnih-pritiskih-naznanila-drzavnemu-tozilstvu/|website=TOPNEWS.si|date=2022-12-07|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI|archive-date=2023-01-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20230101210127/https://topnews.si/2022/12/07/robert-golob-izgubil-zaupanje-in-bo-sprejel-odstop-bonarjeve-ki-bo-bo-konkretne-navedbe-o-politicnih-pritiskih-naznanila-drzavnemu-tozilstvu/|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Osrednja državna počastitev dneva državnosti (52170484581).jpg|sličica|[[Tatjana Bobnar]] in [[Boštjan Lindav]].]] Lindav je v poročilu med drugim zapisal:<ref>{{Navedi splet|title=Kakšne pritiske premierja Goloba in njegove ekipe je zaznal šef policije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kaksne-pritiske-premierja-goloba-in-njegove-ekipe-je-zaznal-sef-policije/|website=N1|date=2022-12-08|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}</ref><blockquote>''"31. maja 2022 ob 16. uri sem bil kot kandidat za mesto generalnega direktorja povabljen na razgovor k takratnemu mandatarju. [...] V prostoru pred pisarno mandatarja sta bila meni neznana ženska in dva moška, od katerih se mi je višji od njiju predstavil kot [[Miloš Njegoslav Milović]]. [...] Navedeni mi je v kratkem razgovoru dejal, da je zadolžen za varovanje predsednika,"''</blockquote>Milović naj bi kasneje na sestankih pri Golobu tudi večkrat sodeloval. Milović je dejal, da je Goloba spoznal ko je bil državni sekretar v času vlade [[Janez Drnovšek|Janeza Drnovška]], ko je bil sam vodja varovanja predsednika vlade.<ref name=":10">{{Citat|title=Kdo stoji za Golobovo varnostno službo?|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/174920268|accessdate=2023-01-01|language=sl|first=MMC / DC / DL /|last=MTK}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo je Miloš Milović, ki je pod drobnogledom Knovsa? {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/kdo-je-milos-milovic-ki-je-pod-drobnogledom-knovsa|website=Kdo je Miloš Milović, ki je pod drobnogledom Knovsa? {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2023-01-01|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> Milović je bil opažen tudi v štabu parlamentarnih volitev Gibanja Svobode, sicer pa je bil znan iz [[Afera Tritonis|afere Tritonis]], v katero je bil vpleten z [[Zoran Janković|Zoranom Jankovićem]].<ref>{{Navedi splet|title=Skrivnostna vloga Drnovškovega varnostnika: bil je tudi v štabu Svobode (VIDEO)|url=https://n1info.si/novice/slovenija/milos-njegoslav-milovic-varnostnik-janez-drnovsek-robert-golob/|website=N1|date=2022-12-14|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razkrivamo svežega "intimnega" prijatelja Tanje Fajon!Tanja Fajon: Slika je nastala pred tremi leti v skupini dvajsetih ljudi|url=https://prava.si/post/610382/razkrivamo-svezega-intimnega-prijatelja-tanje-fajontanja-fajon-slika-je-nastala-pred-tremi-leti-v-skupini-dvajsetih-ljudi|website=prava.si|accessdate=2023-01-01|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ali Golobovo varnostno službo neformalno vodi nepravnomočno obsojeni?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-golobovo-varnostno-sluzbo-neformalno-vodi-nepravnomocno-obsojeni/650384|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-01|language=sl}}</ref> Naloga Milovića naj bi bil tudi prenos varovanja predsednika vlade s centra za varovanje in zaščito pri policiji na generalni sekretariat vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Nekdanji Drnovškov varnostnik brez pogodbe in plačila svetoval tudi Loredanu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/milovic-svetoval-tudi-besicu-loredanu-nic-mu-nismo-placali-nobene-pogodbe-ni/|website=N1|date=2022-12-13|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}</ref> Milović je prav tako sodeloval tudi z ministri vlade, podpredsedniku vlade in ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu je med drugim svetoval selitev pisarne iz varnostnih razlogov.<ref>{{Navedi splet|title=Miloš Milović v stikih z več Golobovimi ministri|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/milos-milovic-v-stikih-z-vec-golobovimi-ministri/|website=www.delo.si|accessdate=2023-01-01|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/besic-loredan-ce-ne-bi-imel-varovanja-ne-bi-opravljal-svojega-dela.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-01-01}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob in Loredan nista edina, s katerima je sodeloval bivši Drnovškov varnostnik|url=https://n1info.si/novice/slovenija/katera-ministrstva-vse-so-sodelovala-s-skrivnostnim-drnovskovim-varnostnikom/|website=N1|date=2022-12-15|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}</ref> Nekaj dni pred izbruhom afere, 21. novembra 2022, je Robert Golob na poslansko vprašanje [[Žan Mahnič|Žana Mahniča]] v državnem zboru odgovoril, da Miloš Milović ni niti imenovan, niti zaposlen na funkciji varovanja premierja.<ref name=":10" /> [[Gibanje Svoboda]] je podprlo stran predsednika vlade Goloba; podpredsednica stranke in predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je dejala, da je ''"Treba ločevati med političnimi usmeritvami in vmešavanjem v policijo."''<ref>{{Navedi splet|title=Klakočar Zupančičeva: Treba je ločevati med političnimi usmeritvami in vmešavanjem v policijo|url=https://siol.net/novice/slovenija/klakocar-zupanciceva-treba-je-locevati-med-politicnimi-usmeritvami-in-politicnim-vmesavanjem-v-policijo-593917|website=siol.net|accessdate=2023-01-01|language=sl}}</ref> Koalicijski partnerici SD in Levica pa sta pohvalili delo ministrice Bobnar in izrazili upanje za dosego skupnega jezika.<ref name=":7" /> Zaradi nepojasnjene vloge Miloša Milovića je Policijo obiskala tudi državnozborska [[Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Državnega zbora Republike Slovenije|komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb]].<ref>{{Navedi splet|title=Zaradi Golobovega svetovalca za varnost Knovs nenapovedano na policijo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zaradi-golobovega-svetovalca-za-varnost-knovs-nenapovedano-na-policijo/|website=N1|date=2022-12-14|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}</ref> Po odstopu Tatjane Bobnar je funkcijo notranje ministrice začasno prevzela ministrica za javno upravo [[Sanja Ajanović Hovnik|Sanja Ajanovič Hovnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Sanja Ajanović Hovnik začasno notranja ministrica|url=https://www.dnevnik.si/1043002666|website=Dnevnik|accessdate=2023-02-13}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na čelu notranjega ministrstva začasno Sanja Ajanović Hovnik {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/na-celu-notranjega-ministrstva-zacasno-sanja-ajanovic-hovnik|website=Na čelu notranjega ministrstva začasno Sanja Ajanović Hovnik {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2023-02-13|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> === 2023 === ==== Reorganizacija vlade ==== [[Slika:15. vlada Republike Slovenije januar 2023.jpg|sličica|Vlade ob reorganizaciji in prisegi novih ministrov]] 24. januarja 2023 je Državni zbor Republike Slovenije glasoval o novih ministrih Golobove vlade.<ref name=":12" /> Noveliran zakon o vladi je bil sicer sprejet že 22. junija 2022, a je [[Slovenska demokratska stranka]] zbrala dovolj podpisov za [[Referendum o spremembah Zakona o vladi|razpis referenduma]].<ref>{{Navedi splet|title=DZ sprejel spremembe zakona o vladi, ki uvaja tri nova ministrstva|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-sprejel-spremembe-zakona-o-vladi-ki-uvaja-tri-nova-ministrstva/631872|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS zbrala podpise. Bo referendum hkrati z drugim krogom predsedniških volitev?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/jansevim-uspelo-zbrali-so-podpise-za-tri-referendume/|website=N1|date=2022-10-04|accessdate=2023-02-05|language=sl-SI}}</ref> Potekal je 27. novembra 2022, volivci pa so novelo 56,69 odstotno podprli.<ref>{{Navedi splet|title=Referendum o vladi: po 99 odstotkih preštetih glasov 56 odstotkov za, 44 odstotkov proti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2022/referendum-o-vladi/referendum-o-vladi-po-99-odstotkih-prestetih-glasov-56-odstotkov-za-44-odstotkov-proti/648913|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> Golobova vlada je spremembo udejanjila šele po novem letu. Spremenile so se pristojnosti nekaterih obstoječih ministrstvev, ustanovljena pa so bila tudi tri nova: [[Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije|ministrstvo za solidarno prihodnost]], [[Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije|ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije]] ter [[Minister za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije|ministrstvo za okolje, podnebje in energijo]].<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-rekonstrukcija-vlade-kako-bo-izgledala-nova-ministrska-ekipa.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-02-05}}</ref> S tem je vlada imela 19 ministrstev in en vladni urad.<ref name=":19">{{Navedi splet|title=Z reorganizacijo bo vlada svoje naloge izvajala še uspešnejše {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-24-z-reorganizacijo-bo-vlada-svoje-naloge-izvajala-se-uspesnejse/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> Čeprav je bilo predstavljeno, da reorganizacija minsitrstev ne bo terjala dodatnih zaposlitev, se to kasneje ni izkazalo za resnično.<ref>{{Navedi splet|title=Obljuba, da reorganizacija ministrstev ne bo prinesla dodatnega zaposlovanja, se ni uresničila|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/obljuba-da-reorganizacija-ministrstev-ne-bo-prinesla-dodatnega-zaposlovanja-se-ni-uresnicila/773897|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-18|language=sl|first=Anja Šter, Vanja Gligorović, Televizija|last=Slovenija}}</ref> 6. februarja 2023 je Robert Golob za novega ministra za notranje zadeve predlagal [[Boštjan Poklukar|Boštjana Poklukarja]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob za ministra za notranje zadeve predlaga Boštjana Poklukarja|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/golob-za-ministra-za-notranje-zadeve-predlaga-bostjana-poklukarja/|website=www.delo.si|accessdate=2023-02-13|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob za notranjega ministra predlaga Boštjana Poklukarja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-za-notranjega-ministra-predlaga-bostjana-poklukarja/657010|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-02-13|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Odbor DZ-ja Boštjana Poklukarja potrdil kot ustreznega za notranjega ministra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-dz-ja-bostjana-poklukarja-potrdil-kot-ustreznega-za-notranjega-ministra/657649|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-02-13|language=sl}}</ref> ==== Spor glede finančne reforme ==== V oddaji [[Preverjeno]] dne 28. marca 2023 je premier Golob ostro kritiziral zastavljeno davčno reformo. Po njegovih besedah minister za finance reforme ni ustrezno razložil državljanom, dejal je, da je ''zaupal ekipi ministrstva za finance, da bo ljudem znala razložiti sama, vendar se to ni zgodilo''. Ob tem je omenil celo možnost, da davčne reforme ne bi bilo, če ne bo dosegala svojega cilja. Pristojni minister [[Klemen Boštjančič]] je jasno odgovoril, da odstopiti ne namerava, je pa naslednjega dne odstopil državni sekretar na ministrstvu, Tilen Božič.<ref>{{Navedi splet|title=Premier nezadovoljen z davčno reformo, na finančnem ministrstvu odstop državnega sekretarja Božiča|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-nezadovoljen-z-davcno-reformo-na-financnem-ministrstvu-odstop-drzavnega-sekretarja-bozica/663050|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boštjančič po Golobovih kritikah ne bo odstopil, je pa to storil državni sekretar|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-v-oddaji-preverjeno-nepremicnine-se-ne-bomo-spuscali.html|website=24ur.com|accessdate=2023-03-29|language=sl}}</ref> ==== Odstavitev ministra za zdravje ==== 29. junija 2023 je [[Slovenska demokratska stranka]] vložila interpelacijo zoper zdravstvenega ministra in podpredsednika vlade [[Danijel Bešič Loredan|Danijela Bešiča Loredana]].<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil interpelacijo zoper Bešiča Loredana. Ministrstvo za zdravje: Priložnost za razpravo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-interpelacijo-zoper-besica-loredana-ministrstvo-za-zdravje-priloznost-za-razpravo/673539|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Očitano mu je bilo slabšanje razmer v zdravstvu ter zamujanje z obljubljeno zdravstveno reformo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/novica/vlozena-interpelacija-zoper-ministra-za-zdravje-danijela-besica-loredana-22397|title=Vložena interpelacija zoper ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana|accessdate=29. junij 2023|website=sds.si|publisher=Slovenska demokratska stranka}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS: Minister ne uresničuje koalicijskih zavez|url=https://www.dnevnik.si/1043027136|website=Dnevnik|date=2023|accessdate=2023-07-08}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS vložila interpelacijo zoper ministra Bešič Loredana. SD si želi več reformnega usklajevanja v vladi|url=https://www.domovina.je/sds-vlozila-interpelacijo-zoper-ministra-besic-loredana-sd-si-zeli-vec-reformnega-usklajevanja-v-vladi/|website=Domovina|date=2023-06-29|accessdate=2023-07-08|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> Več tednov se je sicer ugibalo o morebitnem odhodu ministra, k odstopu ga je pozval tudi vodja strateškega sveta za zdravstvo [[Erik Brecelj]].<ref>{{Navedi splet|title=Brecelj: Bolje je, da smo brez ministra, kot da je na položaju Bešič Loredan|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/brecelj-bolje-je-da-smo-brez-ministra-kot-da-je-na-polozaju-besic-loredan.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref> Predstavniki Gibanja Svoboda so po srečanju vrha stranke na [[Grad Brdo pri Kranju|Brdu pri Kranju]] zatrjevali, 5. julija tudi [[Urška Klakočar Zupančič]], da Bešič Loredan njihovo podporo ima.<ref>{{Navedi splet|title=Golob in Bešič Loredan: Interpelacija nov manever SDS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-interpelacijo-golob-se-bo-pogovoril-z-besic-loredanom.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Urška Klakočar Zupančič: Dokler minister uresničuje koalicijske zaveze, uživa zaupanje stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/urska-klakocar-zupancic-dokler-minister-uresnicuje-koalicijske-zaveze-uziva-zaupanje-stranke/674203|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-08|language=sl|first=A.|last=M}}</ref> Dva dni kasneje, 7. julija, je Danijel Bešič Loredan podpisal odstopno izjavo. Kot je dejal, mu jo je v podpis podal predsednik vlade [[Robert Golob]].<ref>{{Navedi splet|title=Bešič Loredan podpisal odstopno izjavo. Golob: Razhajala sva se glede krepitve javnega zdravstva.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/besic-loredan-podpisal-odstopno-izjavo-golob-razhajala-sva-se-glede-krepitve-javnega-zdravstva/674418|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> V izjavi je slednji pojasnil, da imata z Loredanom različne poglede na to, na kakšen način krepiti javno zdravstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Prva izjava ministra po odstopu: Nisem več pripravljen opravljati te funkcije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prva-izjava-ministra-po-odstopu-nisem-vec-pripravljen-opravljati-te-funkcije/|website=N1info.si|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref> Bešič Loredanu je mandat uradno prenehal 13. julija, njegovo funkcijo pa je začasno prevzel premier Robert Golob sam.<ref>{{Navedi splet|title=Bešič Loredan ni več minister, predsednica DZ mu je zaželela vse najboljše|url=https://n1info.si/novice/slovenija/drzavni-zbor-se-bo-tudi-uradno-seznanil-z-odstopom-besica-loredana/|website=N1|date=2023-07-13|accessdate=2023-07-15|language=sl-SI|first=Neža|last=Pušnik}}</ref> ==== Ponovna rekonstrukcija vlade ==== 3. oktobra 2023 je v javnost prišla informacija, da se obeta nova rekonstrukcija vlade oz. menjava nekaterih ministrov. S funkcije naj bi se poslovila tako minister za naravne vire in prostor [[Uroš Brežan]] kot tudi kmetijska ministrica [[Irena Šinko]].<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob ministrici Šinko napovedal, da se bosta razšla|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/651bf8cdc0a6c/na-odstrelu-ni-ministrica-ajanovic-hovnik-ampak-druga-ministra|website=novice.svet24.si|accessdate=2023-10-03|language=sl}}</ref> Slednja je informacijo o razhodu tudi potrdila.<ref>{{Navedi splet|title=Kmetijska ministrica potrdila: Golob me je obvestil, da se bova razšla|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sredo-naj-bi-odstopila-dva-ministra-golobove-vlade.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-03|language=sl}}</ref> Premier Golob je bil pri Brežanu kritičen do njegove ''neoperativnosti in slabe komunikacije po avgustovskih poplavah'', z ministrico Šinko pa naj bi bil nezadovoljen že dlje časa.<ref>{{Navedi splet|title=Manjša rekonstrukcija vlade: zakaj naj bi morala oditi Šinko in Brežan?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/se-obeta-rekonstrukcija-vlade-odsla-naj-bi-ministra-sinko-in-brezan/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-03|language=sl}}</ref> Po poročanju časopisne hiše [[Večer (časopis)|Večer]] naj bi bil premier nezadovoljen tudi z ministri [[Igor Papič|Igorjem Papičem]], [[Darjo Felda|Darjom Feldo]] in [[Bojan Kumer|Bojanom Kumrom]].<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica za kmetijstvo odstopa!|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/bosta-odletela-tudi-brezan-in-sinkova/|website=nova24tv.si|accessdate=2023-10-03|language=sl|archive-date=2023-10-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20231004082737/https://nova24tv.si/slovenija/politika/bosta-odletela-tudi-brezan-in-sinkova/|url-status=dead}}</ref> 5. oktobra v intervjuju za STA povedal, da trenutno ne razmišlja o dodatnih menjavah ministrov iz kvote Gibanja Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=V koaliciji še vedno čakajo pojasnila ministrice Ajanović Hovnik, ki uživa Golobovo podporo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-koaliciji-se-vedno-cakajo-pojasnila-ministrice-ajanovic-hovnik-ki-uziva-golobovo-podporo/683789|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-05|language=sl}}</ref> Nova ministrica je oktobra 2023 postala [[Valentina Prevolnik Rupel]].<ref>{{Navedi splet|title=Valentina Prevolnik Rupel nova ministrica za zdravje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/izredna-seja-imenovanje-zdravstvene-in-razresitev-kmetijske-ministrice.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-13|language=sl}}</ref> Robert Golob je 4. oktobra 2023 v Državni zbor poslal odstopno izjavo Uroša Brežana in predlog za razrešitev Irene Šinko.<ref>{{Navedi splet|title=Brežan sam podal odstopno izjavo, Šinkovo bo treba razrešiti|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaksna-bo-usoda-brezana-in-sinkove.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-04|language=sl}}</ref> DZ se je z odstopom seznanil v ponedeljek, 9. oktobra, Šinkovo pa razrešil v petek, 13. oktobra 2023. To pa še ni bil konec vnovične reorganizacije ekipe ministrov. Po seji Sveta Gibanja Svoboda je Robert Golob 24. oktobra 2023 pojasnil, da bodo novembra pričeli z resnimi pogovori o krčenju resorjev v Vladi. Po njegovih besedah naj bi bilo v načrtu obsežno krčenje z 20 na 12 ministrskih resorjev. V koalicijskih SD in Levici so napovedi komentirali z besedami, da bi se morala koalicija nehala ukvarjati sama s sabo in delovati v smeri pomoči ljudem.<ref>{{Navedi splet|title=Več ministrstev pomeni več usklajevanja. V katera bo zarezal Golob?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/fajonova-z-dogajanjem-v-koaliciji-v-zadnjih-tednih-nismo-zadovoljni.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-25|language=sl}}</ref> Koalicija se je zato v začetku novembra srečala na sestanku, na katerem naj bi obravnavali krčenje resorjev, a je premier Golob po sestanku sporočil, da na srečanju o tej temi ni bilo govora.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: O rekonstrukciji vlade ni bilo govora, ministrski sedeži bodo zapolnjeni v roku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-rekonstrukciji-vlade-ni-bilo-govora-ministrski-sedezi-bodo-zapolnjeni-v-roku/687420 |website=RTVSLO.si|accessdate=2023-12-01|language=sl}}</ref> ==== Odstop ministrice za javno upravo ==== Konec septembra 2023 so mediji razkrili, da naj bi inštitut Smart Center na razpisu ministrstva za javno upravo prejel sredstva v višini 300.000 evrov. Svetovalno podjetje je bilo ustanovljeno leta 2020, med tremi soustanovitelji pa je bila tudi [[Sanja Ajanović Hovnik]].<ref name="HovnikRtv">{{Navedi splet|title=Inštitut v lasti ministričine dolgoletne sodelavke v nenavadnih okoliščinah dobil 300.000 evrov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/institut-v-lasti-ministricine-dolgoletne-sodelavke-v-nenavadnih-okoliscinah-dobil-300-000-evrov/683034|website=rtvslo.si|accessdate=2023-09-30|language=sl|first=Al|last=Ma|date=28. september 2023}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Konec z ministrico? Po aferi New York še sum, da je kolegici uredila javni denar|url=https://n1info.si/novice/slovenija/konec-z-ministrico-po-aferi-new-york-se-sum-da-je-kolegici-uredila-javni-denar/|website=N1|date=2023-09-28|accessdate=2023-09-30|language=sl-SI|first=Miha|last=Orešnik}}</ref> Bila je polovična lastnica inštituta, svoj delež pa je po začetku ministrskega mandata, 15. junija 2022, prepisala na svojo mamo, upokojeno medicinsko sestro brez poslovnih izkušenj, o tem pa [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]] ni obvestila. KPK je zato uvedla prekrškovni postopek, Sanja Ajanović Hovnik pa je lastništvo svoje mame prijavila ob razkritju medijev. Zadevo je označila za napako in se opravičila, predsednik vlade [[Robert Golob]] je ob tem sporočil, da ministrica uživa njegovo zaupanje.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Sanja Ajanović Hovnik ne namerava odstopiti|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ministrica-sanja-ajanovic-hovnik-ne-namerava-odstopiti/|website=www.delo.si|accessdate=2023-09-30|language=sl-si|date=30. september 2023}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Ajanović Hovnik uživa zaupanje premierja Goloba|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrica-ajanovic-hovnik-uziva-zaupanje-premierja-goloba/|website=N1|date=2023-09-29|accessdate=2023-09-30|language=sl-SI|first=Irma|last=Musić}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vse v družini|url=https://www.ostro.si/si/zgodbe/detektor-premozenja-sanja-ajanovic-hovnik-vse-v-druzini|website=Oštro.si|date=2023-06-01|accessdate=2023-10-04|language=sl |last=Erznožnik|first=Žana}}</ref> [[Slika:20. redna seja Vlade Republike Slovenije (52423906327).jpg|sličica|Sanja Ajanovič Hovnik]] Ob tem je bilo ugotovljeno tudi, da je Sanja Ajanović Hovnik na službeno pot v New York letela po precej visokih stroških, zaradi česar je bil uveden notranji nadzor na ministrstvu.<ref name="HovnikRtv"/><ref>{{Navedi splet|title=Po aferi drage poti v New York ministrica kolegici zagotovila javni denar|url=https://www.domovina.je/po-aferi-drage-poti-v-new-york-ministrica-kolegici-zagotovila-javni-denar|website=Domovina.je|accessdate=2023-09-30|language=|date=29. september 2023}}</ref> Ministrica je na tiskovni konferenci 4. oktobra 2023 poudarila, da ima čisto vest in da ji predsednik vlade popolnoma zaupa.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ajanovic-hovnik-kot-ministrica-imam-popolnoma-cisto-vest-in-se-vedno-zaupanje-premierja-goloba/683689|title=Ajanović Hovnik: Kot ministrica imam popolnoma čisto vest in še vedno zaupanje premierja Goloba|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-04|language=sl|date=4. oktober 2023}}</ref> 5. oktobra je bilo v oddaji [[Tarča]] na Televiziji Slovenija razkrito, da je ministrica z informacijami zavajala. Sodeč po objavljenih dokumentih je ministrica vedela, da se je inštitut njene prijateljice prijavil na razpis. Naslednjega dne, 6. oktobra 2023 je Sanja Ajanović Hovnik nepreklicno odstopila s položaja. Dejala je, da je njena vest še vedno čista, a da odstopa, ker bi njeno vztrajanje škodovalo vladi, stranki, ministrstvu in posledično celotni državi.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Sanja Ajanović Hovnik je odstopila |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrica-sanja-ajanovic-hovnik-je-odstopila/683968|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-06|language=sl}}</ref> Na ministrskem mestu jo je nasledil [[Franc Props]]. ==== Začasni premier Mesec ==== 15. novembra 2023 je Urad vlade za komuniciranje sporočil, da bo zaradi operacije kile predsednik vlade Robert Golob nekaj dni v bolniškem staležu, ta čas ga je nadomeščal podpredsednik vlade Luka Mesec. Golob se je na delo vrnil 27. novembra.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob na operacijo kile, nadomeščal ga bo Luka Mesec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-na-operacijo-kile-nadomescal-ga-bo-luka-mesec/688218|website=rtvslo.si|accessdate=2023-11-15|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob na operacijo, nadomeščal ga bo Luka Mesec|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/robert-golob-na-operacijo-nadomescal-ga-bo-luka-mesec/|website=www.delo.si|accessdate=2023-11-15|language=sl-si}}</ref> === 2024 === Predsednik vlade Robert Golob je pred novim letom in v prvih dneh leta 2024 napovedal, da bo za novega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlagal upokojenega majorja [[Vojko Adamič|Vojka Adamiča]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob v DZ še ni poslal predloga za kmetijskega ministra. Vojko Adamič naj ne bi bil edini kandidat.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-v-dz-se-ni-poslal-predloga-za-kmetijskega-ministra-vojko-adamic-naj-ne-bi-bil-edini-kandidat/693428|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl|first=A. P.|last=J}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vojko Adamič na vrh kmetijskega resorja|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vojko-adamic-na-vrh-kmetijskega-resorja/|website=www.delo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl-si}}</ref> 4. januarja 2024 je Golob v državni zbor poslal predlog nove ministrice, poslanke Svobode [[Mateja Čalušić|Mateje Čalušić]], saj je po besedah Goloba Adamič zavrnil soglasje h kandidaturi.<ref>{{Navedi splet|title=Golob je za kmetijsko ministrico predlagal Matejo Čalušić|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-je-za-kmetijsko-ministrico-predlagal-matejo-calusic/693665|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Presenečenje pri iskanju kmetijskega ministra: Golob je kandidatko našel v poslanski skupini Svobode|url=https://vecer.com/slovenija/presenecenje-pri-iskanju-kmetijskega-ministra-golob-je-kandidatko-nasel-v-poslanski-skupini-svobode-10347329|website=vecer.com|accessdate=2024-01-04|language=sl}}</ref> Prav tako 4. januarja je Slovensko sodniško društvo izvedlo protest zaradi neuresničitve odločbe Ustavnega sodišča glede plač sodnikov. Kljub polletnemu roku vlada predloga pravosodnega ministrstva ni poslala v parlamentarno odločanje, za kar je sodniško društvo ministrico [[Dominika Švarc Pipan|Dominiko Švarc Pipan]] in predsednika vlade [[Robert Golob|Roberta Goloba]] pozvalo k odstopu.<ref name=":02">{{Navedi splet|title=Sodniki bodo med 10. in 24. januarjem opravljali le nujne zadeve, Goloba pozivajo k odstopu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sodniki-bodo-med-10-in-24-januarjem-opravljali-le-nujne-zadeve-goloba-pozivajo-k-odstopu/693584|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Vlada je 23. januarja 2024 finančnega ministra [[Klemen Boštjančič|Klemna Boštjančiča]] imenovala za tretjega podpredsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Finančni minister Klemen Boštjančič nov podpredsednik vlade |url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-za-podpredsednika-vlade-predlagal-ministra-bostjancica/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-23|language=sl}}</ref> Na seji 14. marca 2024 je vlada imenovala še četrtega podpredsednika vlade, to je postal minister za Slovence po svetu [[Matej Arčon]], ki skrbi za področje komunikacije.<ref>{{Navedi splet|title=Četrti podpredsednik vlade postal Matej Arčon. Skrbel bo za komuniciranje vlade.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cetrti-podpredsednik-vlade-postal-matej-arcon-skrbel-bo-za-komuniciranje-vlade/701567|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-14|language=sl}}</ref> ==== Afera sodna stavba ==== Na seji 27. decembra 2023 je vlada potrdila nakup poslovne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani, s čimer bi Ministrstvo za pravosodje pridobilo lastne poslovne prostore za potrebe Upravnega, Delovnega in socialnega ter Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet|title=168. dopisna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-12-28-168-dopisna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2024-01-21|language=sl}}</ref> Ministrstvo je prodajalcu Sebastjanu Vežnaverju nakazalo kupnino 7.690.350 evrov, a stavbe ob tem še ni prevzelo.<ref>{{Navedi splet|title=Pravosodno ministrstvo je hitelo s plačilom, ne z vpisom v zemljiško knjigo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/pravosodno-ministrstvo-je-hitelo-s-placilom-ne-z-vpisom-v-zemljisko-knjigo/|website=www.delo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl-si}}</ref> Mediji so čez nekaj dni razkrili, da je Vežnaver stavbo leta 2019 kupil za 1,7 milijona evrov, ob nakupu ministrstva pa je bila tudi v izredno slabem stanju.<ref>{{Navedi splet|title=Švarc Pipan: Pogodba, ki temelji na napačnih ali prirejenih cenitvah, gotovo ne more obveljati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svarc-pipan-pogodba-ki-temelji-na-napacnih-ali-prirejenih-cenitvah-gotovo-ne-more-obveljati/694587|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Zadevo je začel preiskovati tudi [[Nacionalni preiskovalni urad]].<ref>{{Navedi splet|title=NPU preiskuje nakup ministrstva za pravosodje. Ministrica: Nisem delovala malomarno.|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/npu-preiskuje-nakup-ministrstva-za-pravosodje-ministrica-nisem-delovala-malomarno/694383|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=La Da , Al|last=Ma}}</ref> Ugotovljenih je bilo tudi več nepravilnosti pri oceni in izmeri stavbe, zato je ministrstvo za pravosodje naročilo novo in s prodajalcem sklenilo aneks k pogodbi.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za pravosodje s prodajalcem sklenilo aneks k pogodbi za stavbo na Litijski ulici|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrstvo-za-pravosodje-s-prodajalcem-sklenilo-aneks-k-pogodbi-za-stavbo-na-litijski-ulici/695125|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Ministrica [[Dominika Švarc Pipan]] je večkrat zatrdila, da ne bo odstopila, je pa bil razrešen generalni sekretar ministrstva [[Uroš Gojkovič]].<ref>{{Navedi splet|title=Švarc Pipan ne namerava odstopiti. Razrešila bo generalnega sekretarja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svarc-pipan-ne-namerava-odstopiti-razresila-bo-generalnega-sekretarja/695256|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Napovedala je, da bo državno odvetništvo preverilo možnosti za ugotavljanje ničnosti ali razveljavitve pogodbe.<ref>{{Navedi splet|title=Švarc Pipan: Pogodba, ki temelji na napačnih ali prirejenih cenitvah, gotovo ne more obveljati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svarc-pipan-pogodba-ki-temelji-na-napacnih-ali-prirejenih-cenitvah-gotovo-ne-more-obveljati/694587|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Od Švarc Pipanove je dodatna pojasnila zahteval tudi predsednik vlade Robert Golob, [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|poslanska skupina SD]] pa naj bi ji odrekla podporo.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica ostala brez podpore poslancev SD|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ministrica-ostala-brez-podpore-poslancev-sd/|website=www.delo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl-si}}</ref> Predsedstvo stranke SD se je sestalo 29. januarja 2024, in razpravljalo o odgovornosti ministrice. Na sestanku so jo pozvali k odstopu s položaja, ministrica se je po tem večkrat sestala tudi s premierjem.<ref>{{Navedi splet|title=Fajon: Predsedstvo SD-ja je Dominiko Švarc Pipan pozvalo, naj odstopi z ministrskega položaja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fajon-predsedstvo-sd-ja-je-dominiko-svarc-pipan-pozvalo-naj-odstopi-z-ministrskega-polozaja/696536|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-01-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob in Švarc Pipan sta se srečala stran od oči javnosti, premierjeva odločitev bo znana v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-in-svarc-pipan-sta-se-srecala-stran-od-oci-javnosti-premierjeva-odlocitev-bo-znana-v-sredo/696606|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-01-31|language=sl}}</ref> 31. januarja je sporočila, da s položaja ne namerava odstopiti, saj da bi to pomenilo nadaljevanje spornih potez na ministrstvu. Po njenih besedah je afero "zakuhala" skupina uradnikov ministrstva in nekaterih članov stranke SD, s ciljem pridobitve protipravne koristi.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Švarc Pipan za zdaj ne namerava odstopiti|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrica-svarc-pipan-za-zdaj-ne-namerava-odstopitii/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-31|language=sl}}</ref> Predsednica SD [[Tanja Fajon]] se je na izjavo odzvala z besedami, da se ministrica poslužuje manipulacij in laži ter da je ogorčena nad njenimi obtožbami.<ref>{{Navedi splet|title=Fajon: Razočarana sem nad laganjem in manipuliranjem ministrice Švarc Pipan |url=https://n1info.si/novice/slovenija/minister-han-kazati-na-druge-sam-pa-ne-prevzeti-odgovornosti-je-zavrzno/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-31|language=sl}}</ref> Po poročanju medijev naj bi bili vpleteni v ozadje spornega nakupa stavbe tarče groženj. O tem so bile obveščene pristojne varnostne služne, ministrici je bilo odrejeno policijsko varovanje.<ref>{{Navedi splet|title=Grožnje vpletenim v afero sodna stavba, ministrici odrejeno policijsko varovanje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/groznje-vpletenim-v-afero-sodna-stavba-ministrici-odrejeno-policijsko-varovanje/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-03|language=sl}}</ref> Po večernem sestanku dne 5. februarja 2024 je ministrica predsedniku vlade ponudila svoj odstop.<ref>{{Navedi splet|title=Dominika Švarc Pipan predsedniku vlade ponudila odstop. Golob se bo o tem še odločil. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dominika-svarc-pipan-predsedniku-vlade-ponudila-odstop-golob-se-bo-o-tem-se-odlocil/697387|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-05|language=sl}}</ref> Naslednjega dne, 6. februarja, je z mesta glavnega tajnika [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] odstopil [[Klemen Žibert]]. Odstop je pojasnil z besedami, da "stranko želi razbremeniti očitkov, ki te dni padajo nanj in žal tudi na njegovo družino ter posledično črnijo ugled stranke". Ob tem je zavrnil očitke, ki so se pojavili v zvezi z njegovo vlogo pri nakupu stavbe.<ref>{{Navedi splet|title=Odstop v aferi sodna stavba: odhaja drugi človek SD Klemen Žibert|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nov-odstop-v-aferi-sodna-stavba-odhaja-tudi-klemen-zibert.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-06|language=sl}}</ref> Istega dne je premier sporočil, da bo odstop ministrice sprejel.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob bo sprejel odstop pravosodne ministrice Švarc Pipan|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-bo-sprejel-odstop-pravosodne-ministrice-svarc-pipan/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-06|language=sl}}</ref> Naslednjega večera se je z Golobom sestal še vrh stranke SD. Strinjali so se v želji, da se koalicija obdrži, premier pa je napovedal, da bo pravosodni resor začasno vodil sam.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda in SD gresta skupaj naprej. Pravosodni resor bo začasno vodil premier |url=https://n1info.si/novice/slovenija/pomemben-sestanek-pri-golobu-bo-premier-zakopal-bojno-sekiro-s-sd/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-07|language=sl}}</ref> V ponedeljek, 12. februarja 2024 so potekali kolegij predsednice, konferenca in predsedstvo stranke SD, saj je del stranke vedno glasneje zahteval odhod predsednice, še bolje pa celotnega vodstva; denimo [[Mestna občina Kranj|kranjski]] lokalni odbor stranke je izrazil mnenje, da bi moralo vodstvo oditi čimprej.<ref>{{Navedi splet|title=SD na smrtni postelji? “Ne le SD, to je začetek konca celotne leve sredine”|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sd-na-smrtni-postelji-ne-le-sd-to-je-zacetek-konca-cele-leve-sredine/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-10|language=sl}}</ref> Po odstopu Klemna Žiberta je bil za vršilca dolžnosti glavnega tajnika stranke SD potrjen [[Matevž Frangež]]. Tanja Fajon pa je po koncu konference potrdila, da bo aprila potekal ne statutarni, temveč volilni kongres stranke, z namenom postavitve novega vodstva.<ref>{{Navedi splet|title=Za vršilca dolžnosti glavnega tajnika SD potrjen Matevž Frangež|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-sd-dan-iskanja-poti-iz-politicne-krize.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V ŽIVO: Kaj bosta po seriji sestankov stranke SD povedala Fajon in Frangež?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/informacije-n1-zacasni-glavni-tajnik-sd-matevz-frangez-volilni-kongres-marca/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-12|language=sl}}</ref> V četrtek, 15. februarja je Robert Golob odstopno izjavo ministrice poslal v Državni zbor, vlada pa je na seji razrešila še državnega sekretarja [[Igor Šoltes|Igorja Šoltesa]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob v DZ poslal odstopno izjavo Švarc Pipanove, vlada razrešila Šoltesa|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svarc-pipanova-naj-bi-golobu-poslala-odstopno-izjavo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-15|language=sl}}</ref> Poslanci so se z odstopom seznanili na izredni seji, dne 16. februarja.<ref>{{Navedi splet|title=Dominika Švarc Pipan ni več ministrica, opravlja pa še tekoče posle |url=https://n1info.si/novice/slovenija/dominika-svarc-pipan-ni-vec-ministrica-opravlja-pa-se-tekoce-posle/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-16|language=sl}}</ref> [[Slika:Primopredaja poslov na ministrstvu za pravosodje 2024-03-06 -- 7.jpg|sličica|Primopredaja poslov med [[Andreja Katič|Andrejo Katič]] in [[Dominika Švarc Pipan|Dominiko Švarc Pipan]]]] V ponedeljek, 26. februarja se je predsednik vlade večkrat sestal s predstavniki Socialnih demokratov, ki so mu predstavili možna imena za kandidata za novega pravosodnega ministra. Za novo ministrico je predlagal nekdanjo ministrico [[Andreja Katič|Andrejo Katič]], ki sprva soglasja stranki ni dala, a se je na sestanku s premierjem zgodil preobrat.<ref>{{Navedi splet|title=Še en preobrat: kandidatka za pravosodno ministrico je Andreja Katič|url=https://n1info.si/novice/slovenija/razkrivamo-koga-sd-predlaga-za-pravosodnega-ministra/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> Katič je prestala zaslišanje na matičnem odboru, 5. marca 2024 pa prisegla v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=Katič uspešno preko prve ovire na poti do povratka na pravosodno ministrstvo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrska-kandidatka-andreja-katic-na-zaslisanju-pred-odborom-dz/|website=n1info.si|accessdate=2024-03-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DZ potrdil Andrejo Katič za pravosodno ministrico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-potrdil-andrejo-katic-za-pravosodno-ministrico/700426|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-05|language=sl}}</ref> ==== Odhodi ožjih sodelavcev ==== Marca 2024 je Golobovo ekipo zapustilo več ožjih sodelavcev. 5. marca 2024 so v kabinetu predsednika vlade potrdili, da s 1. aprilom funkcijo zapušča državna sekretarka za kulturo [[Kaja Širok]].<ref>{{Navedi splet|title=Kaja Širok zapušča Golobov kabinet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kaja-sirok-zapusca-golobov-kabinet/700492|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> Nato je po seji sveta dne 6. marca v javnost prišla informacija, da z mesta generalne sekretarke Gibanja Svoboda odhaja Vesna Vuković, ki je odhod tudi potrdila.<ref>{{Navedi splet|title=Vesna Vuković se s koncem marca umika iz strankarskega in političnega življenja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-vukovic-se-s-koncem-marca-umika-iz-strankarskega-in-politicnega-zivljenja/|website=n1info.si|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> 8. marca pa je vladno ekipo zapustiala še vodja premierjevega kabineta [[Petra Škofic]].<ref>{{Navedi splet|title=Neuradno: Novi vodja kabineta predsednika vlade Luka Špoljar|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradno-novi-vodja-kabineta-predsednika-vlade-luka-spoljar/700855|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> Za novega vodjo kabineta je Golob izbral Luko Špoljarja, dotlej sekretarja poslanske skupine Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Škofičevo bo na mestu vodje kabineta predsednika vlade zamenjal Špoljar|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslavlja-se-tudi-vodja-golobovega-kabineta-petra-skofic.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> ==== Imenovanje Evropskega komisarja ==== 6. aprila 2024 je Robert Golob na srečanju stranke Gibanje Svoboda nekdanjega predsednika [[Računsko sodišče Republike Slovenije|Računskega sodišča Republike Slovenije]] [[Tomaž Vesel|Tomaža Vesela]] predstavil kot kandidata za novega [[Evropski komisar|evropskega komisarja]].<ref>{{Navedi splet|title=Kandidat Svobode za evropskega komisarja je Tomaž Vesel|url=https://siol.net/novice/slovenija/kandidat-svobode-za-evropskega-komisarja-je-tomaz-vesel-630945|website=siol.net|accessdate=2024-09-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Neuradno: kandidat za naslednjega slovenskega evropskega komisarja bo Tomaž Vesel|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradno-kandidat-za-naslednjega-slovenskega-evropskega-komisarja-bo-tomaz-vesel/704081|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> O tem predhodno ni obvestil koalicijskih partnerjih, a mu po naknadni predstavitvi niso nasprotovali.<ref>{{Navedi splet|title=SD in Levica za kandidaturo Vesela za komisarja izvedeli iz medijev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sd-in-levica-za-kandidaturo-vesela-za-komisarja-izvedeli-iz-medijev/|website=N1|date=2024-04-08|accessdate=2024-09-08|language=sl-SI|last=STA}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vesel meni, da ga bo podprla cela koalicija. Pripravljen tudi na pogovore z desno stranjo politike.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesel-meni-da-ga-bo-podprla-cela-koalicija-pripravljen-tudi-na-pogovore-z-desno-stranjo-politike/708141|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Golob je Vesela označil kot najkompetentejšega kandidata, izpostavil pa je željo po komisarskih resorjih, ki obravnavajo proračun. Premier je s tem sprožil nekaj kritik o prezgodnji predstavitvi kandidata, a naj bi to, kot so pojasnili, storil, da bi lahko državi zagotovili boljši resor.<ref>{{Navedi splet|title=Vesel meni, da ga bo podprla cela koalicija. Pripravljen tudi na pogovore z desno stranjo politike.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesel-meni-da-ga-bo-podprla-cela-koalicija-pripravljen-tudi-na-pogovore-z-desno-stranjo-politike/708141|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> [[Slika:Pogovori na štiri oči predsednika vlade Roberta Goloba in predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. (53965286886).jpg|sličica|Pogovor med Ursulo von der Leyen in Robertom Golobom, september 2024]] Po potrditvi [[Ursula von der Leyen|Ursule von der Leyen]] za drugi mandat na čelu [[Evropska komisija|Evropske komisije]] je na države naslovila poziv, da posredujejo po dve imeni kandidatov za komisarski položaj – moškega in žensko, da bi tako lažje sestavili spolno uravnoteženo Komisijo. Kljub pozivu je vlada ostala pri enem kandidatu Tomažu Veselu, na kar se je opozicija odzvala kritično. Konec avgusta se je Vesel predstavil še opozicijski [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in pristojnemu državnozborskemu odboru, kjer nasprotovanja njegovi kandidaturi ni bilo.<ref>{{Navedi splet|title=Vesel se je srečal s predstavniki SDS. Kaj so se dogovorili na Trstenjakovi?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesel-se-je-srecal-s-predstavniki-sds-kaj-so-se-dogovorili-na-trstenjakovi/|website=N1|date=2024-08-07|accessdate=2024-09-08|language=sl-SI|first=Luka|last=Mlakar}}</ref><ref>{{Citat|title=Tomaž Vesel dobil podporo parlamentarnega odbora za &#x7F;slovenskega komisarja|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/zrcalo-dneva/101/175064762|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Kmalu po obisku Ursule von der Leyen v Sloveniji v začetku septembra je v medijih prišlo do ugibanj, da naj bi predsednica Komisije pozvala k imenovanju ženske kandidatke, kar bi Sloveniji prineslo tudi boljši položaj – resor za [[širitev Evropske unije]]. Na špekulacije je vlada odgovorila, da Vesel ostaja edini kandidat.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicija vztraja: Tomaž Vesel ostaja edini kandidat za slovenskega komisarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/koalicija-vztraja-tomaz-vesel-ostaja-edini-kandidat-za-slovenskega-komisarja/|website=N1|date=2024-09-03|accessdate=2024-09-08|language=sl-SI|first=Meta Roglič , Luka|last=Mlakar}}</ref> Nekaj dni kasneje, 6. septembra 2024, je Tomaž Vesel sporočil, da se umika kot kandidat, saj naj bi se s von der Leyen razhajala v nekaterih stališčih, Golob pa je odstop sprejel.<ref>{{Navedi splet|title=Tomaž Vesel odstopil od kandidature za evropskega komisarja. Von der Leyen si želi kandidatko.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tomaz-vesel-odstopil-od-kandidature-za-evropskega-komisarja-von-der-leyen-si-zeli-kandidatko/720232|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> [[Slika:Marta Kos visits Slovenia - 2024 - P065036-194537.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Marta Kos in Robert Golob]] 9. septembra je vlada za novo komisarsko kandidatko potrdila [[Marta Kos|Marto Kos]], nekdanjo veleposlanico ter ustanovno članico stranke Svoboda, ki je konec 2022 iz stranke izstopila.<ref>{{Navedi splet|title=Nova kandidatka za evropsko komisarko Marta Kos: "Zelo se zavedam odgovornosti"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nova-kandidatka-za-evropsko-komisarko-marta-kos-zelo-se-zavedam-odgovornosti/720432|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Opozicijski SDS in NSi sta bili kritični do izbire, saj da kandidatka nima dovolj izkušenj, ter opozorili na "ponižujoč odnos predsednice komisije do slovenske vlade". Predsednik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve [[Franc Breznik]] je tako odlašal pri sklicu seje odbora, saj je zahteval popolno dokumentacijo glede imenovanja nove kandidatke, pa tudi pismo Ursule von der Leyen v zvezi z zavrnitvijo kandidata Vesela.<ref>{{Navedi splet|title=Iz opozicije kritike zaradi "ponižujočega odnosa" Ursule von der Leyen do slovenske vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/iz-opozicije-kritike-zaradi-ponizujocega-odnosa-ursule-von-der-leyen-do-slovenske-vlade/720487|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Ker postopek ni bil pravočasno končan, je predsednica komisije predstavitev komisije prestavila na z 11. na 17. september.<ref>{{Navedi splet|title=Von der Leyen bo novo komisijo zaradi zamude v Sloveniji predstavila šele prihodnji torek|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-bo-novo-komisijo-zaradi-zamude-v-sloveniji-predstavila-sele-prihodnji-torek/720561|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Koalicijske poslanske skupine so nato vložile zahtevo za sklic seje, da bi odbor pravočasno obravnaval kandidaturo Marte Kos, a je Breznik vztrajal pri zahtevi za pojasnila o razlogih za zamenjavo.<ref>{{Navedi splet|title=Von der Leyen bo komisarsko ekipo predstavila v torek, Breznik na pismo še čaka|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-bo-komisarsko-ekipo-predstavila-v-torek-breznik-na-pismo-se-caka/720954|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Seja odbora zato do 17. septembra, ko je Von der Leyen predstavila ekipo, ni bila sklicana. Na ta dan, ko je Sloveniji dodelila resor širitve EU, je Državnemu zboru tudi posredovala zahtevano pismo, zato je Breznik za 18. september sklical sejo odbora.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Sloveniji je uspel zgodovinski met. Slovenski EU-poslanci večinoma zadovoljni z resorjem. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-sloveniji-je-uspel-zgodovinski-met-slovenski-eu-poslanci-vecinoma-zadovoljni-z-resorjem/721256|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Von der Leyen poslala pismo v DZ. Breznik: Zaslišanje Marte Kos v sredo popoldne.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/von-der-leyen-poslala-pismo-v-dz-breznik-zaslisanje-marte-kos-v-sredo-popoldne/721271|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Na zaslišanju, ki je trajalo več kot 4 ure, je prestala z devetimi glasovi za in petimi proti, zato je vlada njeno kandidaturo naslednjega dne tudi uradno poslala v Bruselj.<ref>{{Navedi splet|title=Odbor DZ-ja meni, da je Marta Kos primerna kandidatka za evropsko komisarko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-dz-ja-meni-da-je-marta-kos-primerna-kandidatka-za-evropsko-komisarko/721352|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada je poslala kandidaturo Marte Kos v Bruselj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-je-poslala-kandidaturo-marte-kos-v-bruselj/721515|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-21|language=sl}}</ref> === 2025 === [[Slika:Velenje (54285264188).jpg|sličica|220x220_pik|Dan žalovanja v Velenju]] 20. januarja 2025 se je v Jami Preloge [[Premogovnik Velenje|Premogovnika Velenje]] zgodil [[Rudniška nesreča v Velenju (2025)|vdor zemljine, v katerem so umrli trije rudarji]]. Vlada je zato petek, 24. januarja 2025, razglasila za dan žalovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razglasila dan žalovanja v spomin na žrtve tragične nesreče v Premogovniku Velenje {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2025-01-22-vlada-razglasila-dan-zalovanja-v-spomin-na-zrtve-tragicne-nesrece-v-premogovniku-velenje/|website=Portal GOV.SI|date=2025-01-22|accessdate=2025-04-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada petek razglasila za dan žalovanja v spomin na žrtve tragične nesreče v Premogovniku Velenje - Velenjcan|url=https://www.velenjcan.si/druzba/vlada-petek-razglasila-za-dan-zalovanja-v-spomin-na-zrtve-tragicne-nesrece-v-premogovniku-velenje/|date=2025-01-23|accessdate=2025-04-26|language=sl-SI}}</ref> Ob [[Smrt in pogreb papeža Frančiška|smrti papeža Frančiška]] je vlada za 26. april 2025 razglasila [[dan žalovanja]].<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razglasila soboto, 26. april, za dan žalovanja v Republiki Sloveniji {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2025-04-23-vlada-razglasila-soboto-26-april-za-dan-zalovanja-v-republiki-sloveniji/|website=Portal GOV.SI|date=2025-04-23|accessdate=2025-04-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tudi v Sloveniji dan žalovanja za pokojnim papežem|url=https://www.rtvslo.si/svet/slovo-papeza-franciska/tudi-v-sloveniji-dan-zalovanja-za-pokojnim-papezem/743971|website=rtvslo.si|accessdate=2025-04-26|language=sl|first=K.|last=S}}</ref> ==== Dvig obrambnih izdatkov ==== [[Slika:Vrh zveze Nato, Haag 25. 6. 2025 (54612862368).jpg|levo|sličica|Vrh zveze NATO, [[Haag]] 25. junij 2025]] Državni zbor je 19. junija 2025 sprejel nacionalno resolucijo, s katero bi Slovenija do leta 2030 izdatke za obrambo postopno zvišala na tri odstotke BDP.<ref>{{Navedi splet|title=Zaveza Natu: za obrambne izdatke po letu 2032 kar štiri milijarde evrov letno?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zaveza-natu-za-obrambne-izdatke-po-letu-2032-kar-stiri-milijarde-evrov-letno/749522|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Voditelji držav članic [[NATO|zveze NATO]], tudi premier Robert Golob, so čez nekaj na vrhu 25. junija 2025 sprejeli povišanje izdatkov za obrambo na pet odstotkov nacionalnih BDP.<ref>{{Navedi splet|title=Rutte: Zvišanje obrambnih izdatkov je temelj za močnejši Nato; Trump: Zmaga za zahodno civilizacijo|url=https://www.rtvslo.si/svet/rutte-zvisanje-obrambnih-izdatkov-je-temelj-za-mocnejsi-nato-trump-zmaga-za-zahodno-civilizacijo/750060|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> [[Socialni demokrati]] in [[Levica (Slovenija)|Levica]] sta nato sporočili, da o izhodiščih za tovrsten dvig obrambnih izdatkov na pet odstotkov nista bili obveščeni, saj da njihovi ministri v vladnem gradivu, ki ga je vlada sicer potrdila, te vsebine niso zaznali. Gradivo je nosilo oznako interno, kar pomeni, da so bili ministri o tem posebej obveščeni, stranki pa naj tudi ne bi načeli razprave o tem oz. so nekateri njuni ministri sejo pred to točko dnevnega reda zapustili.<ref>{{Citat|title=Premier Golob bo gostil mini koalicijski vrh o zvišanju obrambnih izdatkov|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175143005|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija|editor=[[Natalija Muršič]]}}</ref> Stranki sta dvigu na pet odstotkov nasprotovali, pri čemer se Levica zavzema tudi za izstop iz zveze NATO.<ref>{{Citat|title=Koalicijske parnerice tudi po vrhu neenotne glede obrambnih izdatkov|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/radijski-dnevnik/75/175143172|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=|last=Radio Slovenija|editor=[[Niko Robavs]]}}</ref> Golob je Levici in SD sporočil, da je varnost zaveza vlade, nato pa je sklical tudi vrh koalicije, v kateri so se odnosi nekoliko ohladili. Predsednik SD [[Matjaž Han]] je sporočil, da jih Golob ne more prepričati v svoja stališča.<ref>{{Citat|title=Bodo na mini vrhu v koaliciji zgladili napetosti zaradi zaveze Natu o zvišanju obrambnih izdatkov?|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/dogodki-in-odmevi/42/175143117|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Na vrhu so se dogovorili, da bo vlada sledila resoluciji, torej trem odstotkom, in da bo vlada vsako leto pregledovala porabo.<ref name=":28">{{Citat|title=Koalicijske parnerice tudi po vrhu neenotne glede obrambnih izdatkov|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/radijski-dnevnik/75/175143172|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Enako je nato sporočil premier Robert Golob.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Edina sprejeta zaveza Slovenije je zvišanje obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP-ja do 2030|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-edina-sprejeta-zaveza-slovenije-je-zvisanje-obrambnih-izdatkov-na-tri-odstotke-bdp-ja-do-2030/750079|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> 30. junija, na dan vrha koalicije, je pristojni odbor državnega zbora na izredni seji sprejel predlog Levice za razpis posvetovalnega referenduma. Podporo sta napovedali SD in Levica, Svoboda pa ne.<ref name=":28" /> 4. julija je državni zbor na seji tudi uradno potrdil razpis referenduma, pri čemer sta poleg SD in Levice glasove med drugim prispevali tudi opozicijski SDS in NSi, predvsem s stališčem, da vlada igra dvojno igro.<ref name=":29">{{Navedi splet|title=DZ sprejel predlog za razpis posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-sprejel-predlog-za-razpis-posvetovalnega-referenduma-o-povisanju-obrambnih-izdatkov/750913|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Svoboda je bila proti.<ref name=":29" /> Predsednik SDS [[Janez Janša]] je pred tem premierja Roberta Goloba pozval, da na glasovanje o referendumu veže tudi zaupnico, a je Golob to zavrnil. Po izglasovanju referenduma je Gibanje Svoboda napovedalo posvetovalni referendum o članstvu Slovenije v zvezi NATO, saj da je to vprašanje, na katerega morajo dobiti odgovor državljanov.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bo predlagala posvetovalni referendum o članstvu v Natu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svoboda-bo-predlagala-posvetovalni-referendum-o-clanstvu-v-natu/750999|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poraženi Golob napovedal predlog posvetovalnega referenduma o Natu|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/referendum-o-obrambnih-izdatkih-znak-disfunkcionalnosti-koalicije-2742380/|website=www.dnevnik.si|date=2025-07-04|accessdate=2025-07-09|language=sl}}</ref> Dogajanje so dodatno zaostrila nekatera obtoževanja med koalicijskimi partnerji, med drugim je Svobodin evropski poslanec in nekdanji minsiter za obrambo [[Marjan Šarec]] Levici in SD sporočil, da lahko, če ju obrambni izdatki motijo, zapustita vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Šarec: Če Levico in SD obrambni izdatki tako motijo, naj gresta iz vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sarec-ce-levico-in-sd-obrambni-izdatki-tako-motijo-naj-gresta-iz-vlade/|website=N1|date=2025-07-05|accessdate=2025-07-09|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Marjan Šarec ostro: Tega niso storili prvič|url=https://siol.net/novice/slovenija/marjan-sarec-ostro-tega-niso-storili-prvic-666781|website=siol.net|accessdate=2025-07-09|language=sl}}</ref> Na napoved dveh referendumov se je odzvala tudi predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]]. Pozvala je, naj si Slovenija ne dela sramote v mednarodni skupnosti in da se naj politika poenoti glede pomembnih vprašanj.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Želela bi, da si ne delamo sramote v mednarodni skupnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-zelela-bi-da-si-ne-delamo-sramote-v-mednarodni-skupnosti/751047|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=A. P. J. , G.|last=C}}</ref> ==== Sankcije zoper Izrael in Milorada Dodika ==== [[Slika:Obisk palestinske ministrice za zunanje zadeve in izseljence Varsen Agabekjan Shahin pri predsedniku vlade Robertu Golobu (54743960924).jpg|sličica|Golob in palestinska ministrica za zunanje zadeve in izseljence [[Varsen Agabekjan Shahin]] (2025, Ljubljana)]] Zaradi vojne v Gazi je vlada 17. julija 2025 dva izraelska ministra razglasila za nezaželeni osebi v Republiki Sloveniji; ukrep je bil razglašen proti ministru za nacionalno varnost [[Itamar Ben-Gvir|Itamarju Benu-Gviru]] in finančnemu ministru [[Becalel Smotrič|Bezalel Smotriču]].<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Fajon: Vlada dva izraelska ministra razglasila za nezaželeni osebi v Sloveniji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fajon-vlada-dva-izraelska-ministra-razglasila-za-nezazeleni-osebi-v-sloveniji/752227|website=rtvslo.si|accessdate=2025-09-22|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> V začetku avgusta je vlada omejila tudi uvoz blaga, ki izvira iz nezakonitih naselbin na okupiranem palestinskem ozemlju, vključno s prepovedjo izogibanja prepovedi tega uvoza.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=Slovenija prepoveduje uvoz blaga iz izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenija-naj-bi-proti-izraelu-kmalu-uvedla-se-gospodarske-sankcije.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-09-22|language=sl}}</ref><ref name=":36">{{Navedi splet|title=Nove počitniške simbolične sankcije zoper Izrael|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nove-pocitniske-simbolicne-sankcije-zoper-izrael|website=www.delo.si|accessdate=2025-09-22|language=sl}}</ref> 11. septembra 2025 je vlada sprejela sankcije zoper odstavljenega predsednika [[Republika Srbska|Republike Srbske]] [[Milorad Dodik|Milorada Dodika]], ki kljub odločitvi Sodišča Bosne in Hercegovine ni želel zapustiti položaja. Sankcije so vključevale prepoved vstopa na ozemlje Republike Slovenije. Vlada Republike Srbske je nekaj ur zatem sporočila, da vstop na ozemlje te entitete prepoveduje zunanji ministrici Tanji Fajon in predsednici republike Nataši Pirc Musar. Oblasti iz Bosne in Hercegovine so kasneje sporočile, da ta odločitev Republike Srbske nima pravne veljave, saj je zunanja politika v izključni pristojnosti države BiH.<ref name=":37">{{Navedi splet|title=Vlada Dodiku prepovedala vstop v Slovenijo, Republika Srbska pa Nataši Pirc Musar in Tanji Fajon|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-dodiku-prepovedala-vstop-v-slovenijo-republika-srbska-pa-natasi-pirc-musar-in-tanji-fajon/757268|website=rtvslo.si|accessdate=2025-09-22|language=sl|first=Al Ma , Ž N. , M.|last=Z}}</ref> ==== Predlog božičnice ==== Po delovnemu obisku [[Jugovzhodna Slovenija|jugovzhodne Slovenije]] dne 16. septembra 2025 je premier Golob napovedal, da bo vlada 18. septembra razpravljala o uvedbi obvezne neobdavčene [[božičnica|božičnice]] po zgledu [[regres]]a.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada bo v četrtek razpravljala o uvedbi božičnice, ki bo razbremenjena vseh davščin in prispevkov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-bo-v-cetrtek-razpravljala-o-uvedbi-bozicnice-ki-bo-razbremenjena-vseh-davscin-in-prispevkov/757767|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Pet članic [[Ekonomsko-socialni svet|Ekonomsko-socialnega sveta]] (ESS) je uvedbi nasprotovalo, kar so pojasnili z besedami, da gre za »novo obremenitev gospodarstva«, [[Zveza svobodnih sindikatov Slovenije]] pa je uvedbo božičnice podprla.<ref>{{Navedi splet|title=Delodajalci: Božičnica bi dodatno obremenila gospodarstvo. ZSSS: Izboljšava položaja zaposlenih.|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delodajalci-bozicnica-bi-dodatno-obremenila-gospodarstvo-zsss-izboljsava-polozaja-zaposlenih/757844|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Na seji vlade, ki je potekala 18. septembra, se je vlada seznanila s predlogi izhodišč za uvedbo božičnice v višini polovice minimalne plače (skupno 639 evrov), ki bi bila izplačana do 18. decembra.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada že za letos predlaga obvezno božičnico za vse zaposlene v višini polovice minimalne plače|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/vlada-ze-za-letos-predlaga-obvezno-bozicnico-za-vse-zaposlene-v-visini-polovice-minimalne-place/757948|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Kot ključen namen je bilo na tiskovni konferenci po vladni seji izpostavljeno izboljšanje gmotnega položaja zaposlenih ter povečanje zadovoljstva in motivacije pri delu. Izplačilo bi bilo po predlogu oproščeno davkov in prispevkov ter bi se za davčne namene obravnavalo enako kot plačilo za poslovno uspešnost, torej z uporabo obstoječe davčne ugodnosti.<ref>{{Navedi splet|title=169. redna seja Vlade Republike Slovenije|url=https://www.gov.si/novice/2025-09-18-169-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=GOV.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Nasprotovanje je izrazila [[Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije]] ter v primeru uzakonitve napovedala izstop iz ESS. Iz zbornice so sporočili, da je predsednik vlade kršil dogovor o spoštovanju socialnega dialoga, predlog pa označili za »predvolilni bombonček.«<ref>{{Navedi splet|title=OZS bo v primeru uzakonitve obvezne božičnice izstopil iz ESS-ja|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ozs-bo-v-primeru-uzakonitve-obvezne-bozicnice-izstopil-iz-ess-ja/758503|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Predsednik [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] [[Janez Janša]] je ob napovedi poudaril, da »božičnica pomeni nagrado, ne pa plače,« tako kot da to predstavlja zimski dodatek za upokojence. Opozoril je, da bi obvezna izplačila lahko podjetja na robu preživetja potisnila v stečaj ter s tem ogrozila delovna mesta, kar je označil za nevaren ukrep z vidika blaginje zaposlenih.<ref>{{Navedi splet|title=Janša za neobdavčeno božičnico, a le, če rezultati poslovanja to omogočajo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-za-neobdavceno-bozicnico-a-le-ce-rezultati-poslovanja-to-omogocajo/758527|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=A. P.|last=J}}</ref> Vlada je 16. oktobra potrdila predlog zakona. Dodana je bila možnost zamika izplačila ter posebna izjema za leto 2025, kar so delodajalci pozdravili in označili kot »odraz dobre volje:«<ref>{{Navedi splet|title=Božičnica najpozneje do 18. decembra v znesku 639 evrov. Delodajalci pozdravili možnost izjem.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bozicnica-najpozneje-do-18-decembra-v-znesku-639-evrov-delodajalci-pozdravili-moznost-izjem/760948|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first1=G.|first2=La.|first3=M.|last1=K.|last2=Da.|last3=Z.}}</ref> Poleg možnosti zamika do 31. marca 2026 za podjetja v likvidnostnih težavah je bilo torej predlagano, da bi delodajalci v zasebnem sektorju ob zagotovitvi, da ne izplačajo dobička ali nagrad poslovodstvu, lahko izplačali najmanj 160 €, božičnica pa se to prvo leto ne bi upoštevala pri socialnih transferjih. Državi in občinam bi bila sredstva povrnjena iz proračuna, ob rokih za vložitev zahtevkov do 19. decembra in povračilom do 31. decembra.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada namerava občinam sredstva za božičnico letos povrniti iz proračuna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-namerava-obcinam-sredstva-za-bozicnico-letos-povrniti-iz-proracuna/761264|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G.|last=C.}}</ref> Izjeme je pozdravil tudi gospodarski minister [[Matjaž Han]], saj da se določena podjetja res niso mogla pravočasno pripraviti.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Kadar koli se kaj zgodi Socialnim demokratom, se takoj doda oznaka "afera"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/han-kadar-koli-se-kaj-zgodi-socialnim-demokratom-se-takoj-doda-oznaka-afera/761348|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G.|last=C.}}</ref> Tudi fiskalni svet je v oceni predloga državnih proračunov za leti 2026 in 2027 opozoril, da zaradi napovedane uvedbe obvezne božičnice javnofinančna tveganja ostajajo velika.<ref>{{Navedi splet|title=Fiskalni svet: Zniževanje javnega dolga bo počasnejše od načrtovanega. Vlada očitke zavrača. |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/fiskalni-svet-znizevanje-javnega-dolga-bo-pocasnejse-od-nacrtovanega-vlada-ocitke-zavraca/761396|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=T.|last=L. Š.}}</ref> Sledila so pogajanja. Prve pogovore so tako v [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarski zbornici Slovenije]] kot v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ocenili kot konstruktivne in umirjene, medtem ko so predstavniki OZS vnovič pozvali k temu, da bi bili njihovi argumenti »maksimalno ponotranjeni znotraj zakona.«<ref name=":30">{{Navedi splet|title=Bodo zaposleni čez dva meseca res dobili obljubljeno obvezno božičnico? Zakonskega predloga še ni.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-zaposleni-cez-dva-meseca-res-dobili-obljubljeno-obvezno-bozicnico-zakonskega-predloga-se-ni/761081|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first1=M.|first2=T.|last1=Z.|last2=L. Š.}}</ref> Izpostavili so predvsem potrebo po prostovoljni božičnici, saj da obveznost v tej situaciji ne bi imela pozitivnega učinka.<ref name=":30" /> Predstavniki OZS so se nato 21. oktobra sestali na seji upravnega odbora. Predsednik Blaž Cvar je vlado po seji pozval k razbremenitvi gospodarstva; izpostavil je, da je v letu 2024 kar 20.500 podjetij poslovalo negativno, država pa se »lahkotno zadolžuje za predvolilne bombončke.«<ref>{{Navedi splet|title=OZS za prostovoljno božičnico, vladi očita delanje razkola med delodajalci in zaposlenimi|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ozs-za-prostovoljno-bozicnico-vladi-ocita-delanje-razkola-med-delodajalci-in-zaposlenimi/761538|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=Al.|last=Ma.}}</ref> 24. oktobra 2025 so se predstavniki delodajalcev in sindikatov ločeno sestali z ministrom za delo [[Luka Mesec|Luko Mescem]], a pogovori niso prinesli napredka. Predstavniki GZS in Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) so opozorili, da srečanje »ni bilo pogajanje«, kritizirali so »prehiter tempo« in znova zahtevali jasen odziv vlade na njihove pisne pripombe.<ref>{{Navedi splet|title=Mesec brez odziva, delodajalci in sindikati nezadovoljni|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mesec-brez-odziva-delodajalci-in-sindikati-nezadovoljni.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=D.|last=S.}}</ref> Tudi sindikati so izrazili nezadovoljstvo, saj da vlada ni odgovorila na njihove predloge. Vztrajali so, da mora biti božičnica obvezna in izplačana pa vsem v enaki vrednosti, s postopno rastjo do minimalne plače, z možnostjo odloga le ob dogovoru v kolektivni pogodbi, zavzeli pa so se tudi za preimenovanje v »zimski regres«, saj da gre za novo pravico, ki je po vsebini enaka regresu za letni dopust.<ref>{{Navedi splet|title=Delodajalce moti hitenje glede božičnice, sindikati bi jo poimenovali "zimski regres"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/delodajalce-moti-hitenje-glede-bozicnice-sindikati-bi-jo-poimenovali-zimski-regres/761924|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G.|last=K.}}</ref> Na izredni seji ESS dne 27. oktobra sta se vlada in sindikati uskladila glede predlaganega zakona o zimskem regresu. Sindikati so dogovor podprli in ga opisali kot uvedbo nove univerzalne pravice za vse zaposlene, hkrati pa pozvali vlado k spoštovanju dogovora. Delodajalci so sejo obstruirali, ker predlog ni upošteval njihovih pripomb. Dejali so, da odgovorov za nadaljnja pogajanja od vlade niso prejeli in izrazili zopet poudarili potrebo po prostovoljnem in davčno razbremenjenem modelu.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo s sindikati doseglo dogovor o 'zimskem regresu'. Delodajalci so sejo obstruirali. |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ministrstvo-s-sindikati-doseglo-dogovor-o-zimskem-regresu-delodajalci-so-sejo-obstruirali/762155|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first1=G.|first2=G.|first3=Al.|first4=T.|last1=C.|last2=K.|last3=Ma.|last4=K. B.}}</ref> 5. novembra so delodajalske organizacije (poleg GZS, OZS in ZDS tudi Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS)) zaradi po njihovem mnenju kršitev pravil o delovanju ESS-ja prekinile svoje dejavnosti v okviru sveta in opozorile, da bodo o tem obvestile tudi [[Evropska komisija|Evropsko komisijo]].<ref name=":31">{{Navedi splet|title=Delodajalci prekinjajo svoje dejavnosti v ESS-ju, sindikati to vidijo kot izsiljevanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/delodajalci-prekinjajo-svoje-dejavnosti-v-ess-ju-sindikati-to-vidijo-kot-izsiljevanje/763002|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first1=K.|first2=T.|first3=B.|last1=T.|last2=L. Š.|last3=R.}}</ref> V očitkih so navedle, da je vlada mimo tripartitnega procesa v DZ poslala zakon o zimskem regresu in spremembe normirancev ter sprejemala druge akte brez ustreznega vključevanja socialnih partnerjev, kljub protestnemu pismu premierju. Ob tem so zagrozile z možnim ponovnim izstopom iz ESS-ja, če postopki ne bodo spoštovani.<ref>{{Navedi splet|title=Delodajalci prekinjajo socialni dialog. Kako odgovarja premierjev kabinet|url=https://forbes.n1info.si/novice/delodajalci-prekinjajo-socialni-dialog-vladi-ocitajo-krsitve/|website=Forbes.n1info.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=Kaja|last=Stepančič}}</ref> Sindikati so odločitev delodajalcev označili za izsiljevanje in izgovor za nasprotovanje obveznemu zimskemu regresu. Poudarili so, da je bil postopek glede zimskega regresa pravilen ter da so delodajalci sami onemogočili dve seji ESS-ja, torej se pogajati niso želeli.<ref name=":31" /> Vlada je zavrnila očitke in nesoglasje pripisala nesodelovanju delodajalcev.<ref name=":31" /> Na izredni seji kolegija ESS-ja dne 6. novembra sindikati niso dovolili preklica petkove seje, delodajalci pa so zagrozili z bojkotom, če se postopek v zvezi z božičnico ne zaustavi. Vnovič so poudarili, da konkretnih odgovorov od vlade niso prejeli. Sindikati so delodajalce obtožili izsiljevanja, minister Luka Mesec pa je ocenil, da si delodajalci pogajanj očitno ne želijo.<ref>{{Navedi splet|title=Delodajalci v bojkot seje ESS-ja. Mesec ne verjame, da si želijo pogajati o božičnici.|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delodajalci-v-bojkot-seje-ess-ja-mesec-ne-verjame-da-si-zelijo-pogajati-o-bozicnici/763178|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first1=T.|first2=T.|last1=K. B.|last2=L. Š.}}</ref> 7. novembra je bila seja ESS-ja zato nesklepčna, izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je dejal, da se bodo o sodelovanju »odločali selektivno.« Zavrnil je očitke, da se delodajalci niso hoteli pogajati o božičnici, saj se vlada po njegovih besedah ni pripravljena pogajati o celotnem zakonu, temveč le o nekaterih elementih, hkrati pa je kritiziral tudi druge posege vlade, ki naj bi kršili pravila socialnega dialoga, vključno s sprejetjem [[Šutarjev zakon|Šutarjevega zakona]] mimo ESS-ja.<ref name=":32">{{Navedi splet|title=Delodajalci vztrajajo pri prekinitvi dejavnosti, a iz ESS-ja za zdaj (še) niso izstopili|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delodajalci-vztrajajo-pri-prekinitvi-dejavnosti-a-iz-ess-ja-za-zdaj-se-niso-izstopili/763307|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=M.|last=Z.}}</ref> Državni zbor je predlog zakona o izplačilu zimskega regresa obravnaval na izredni seji dne 11. novembra. Finančni minister [[Klemen Boštjančič]] je v predstavitvi znova poudaril, da zakon zajema tri vsebine, poleg izplačila zimskega regresa v višini 639 evrov (do 18. decembra) tudi prenovo ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ter zimski dodatek za upokojence v višini 150 evrov (do 19. decembra).<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci potrdili obvezno božičnico za zaposlene in upokojence|url=https://forbes.n1info.si/novice/poslanci-naj-bi-danes-podprli-obvezno-bozicnico-manj-jasno-je-kaj-sledi/|website=forbes.n1info.si|accessdate=2025-11-11|language=sl|first=A.|last=Lončar}}</ref> Rezultat glasovanja je bil 48 za in 1 proti. Za zakon so glasovali poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|Svobode]], [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|SD]] in [[Poslanska skupina Levica|Levice]] ter poslanca narodnih skupnosti.<ref name=":33">{{Navedi splet|title=Poslanci potrdili obvezno božičnico in spremembe za normirance|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-obvezno-bozicnico-in-spremembe-za-normirance/763709|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-11|language=sl|first=Al.|last=Ma.}}</ref> Poslanci [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina Nove Slovenije|NSi]] in [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|NP]] so bili vzdržali, proti pa je glasoval nepovezani poslanec [[Miha Kordiš]].<ref name=":33" /> V istem tednu bo potekalo tudi vnovično zasedanje kolegija ESS-ja.<ref name=":32" /> ==== Napad na moškega v Novem mestu ==== [[Slika:Sestanek predsednika vlade in ministrov o romski problematiki - 54880910844.jpg|sličica|Izredna tiskovna konferenca premierja Goloba ter ministrov v odstopu Katič in Poklukarja (26. oktober 2025)]] {{main|Napad na moškega v Novem mestu (2025)}} V soboto, 25. oktobra 2025 okoli 2.30 se je v [[Novo mesto|Novem mestu]] zgodil napad na novomeškega občana, gostinca Aleša Šutarja. Moški je utrpel hujše poškodbe in kasneje v bolnišnici umrl, novomeška policija je za dejanje osumila enaindvajsetletnega Roma iz Šentjerneja.<ref>{{Navedi splet|title=Moški, napaden v središču Novega mesta, umrl|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/moski-napaden-v-srediscu-novega-mesta-umrl/762000|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|first=B.|last=R.|date=2025-10-25}}</ref> Tega večera sta dejanje obsodila generalni direktor slovenske policije [[Damjan Petrič]] in notranji minister [[Boštjan Poklukar]]. Naslednjega jutra, v nedeljo, 26. oktobra, je sožalje izrazil predsednik vlade [[Robert Golob]] in sklical izredni sestanek na temo romske problematike, kamor je povabil pravosodno ministrico [[Andreja Katič|Andrejo Katič]], Boštjana Poklukarja, Damjana Petriča, ministra za delo [[Luka Mesec|Luko Meseca]], generalno državno tožilko Katarino Bergant in podpredsednico vrhovnega sodišča Nino Betetto. Sledila je novinarska konferenca, na kateri sta Boštjan Poklukar in Andreja Katič oznanila, da sta sprejela odgovornost in podala odstopni izjavi, ki ju je predsednik vlade sprejel.<ref name=":8" /> K odstopu so v opozicijskih [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]] in [[Demokrati.|Demokratih]]<ref>{{Navedi splet|title=Opozicija ostro obsodila tragični dogodek v Novem mestu, Janša napovedal shod v Ljubljani|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-ostro-obsodila-tragicni-dogodek-v-novem-mestu-jansa-napovedal-shod-v-ljubljani/762058|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|first=T. L.|last=Š|date=2025-10-26}}</ref> pozvali tudi Goloba, a se je ta odzval z besedami, da bi njegov odstop pomenil zgolj beg pred odgovornostjo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2025-10-26-premier-dr-golob-vsi-ukrepi-bodo-namenjeni-vzpostavitvi-varnosti-prebivalk-in-prebivalcev/|title=Vsi ukrepi bodo namenjeni vzpostavitvi varnosti prebivalk in prebivalcev|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-26|website=gov.si}}</ref> [[Vojko Volk]], državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade, je med predlogi [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]] izpostavil namero, da se [[Policijska uprava Novo mesto|Policijsko upravo Novo mesto]] okrepi z drugimi slovenskimi policisti ter po potrebi uporabi specialno enoto slovenske policije, ki ima posebna pooblastila za pregon organiziranega kriminala ter da se bo ustanovila koordinacijska skupina, do tedaj pa bo delo usmerjala operativna skupina Sekretariata. Pozval je tudi k spremembam zakonodaje.<ref>{{Navedi splet|title=Po nasilni smrti Novomeščana ministra Katič in Poklukar odstopila, Golob oba odstopa sprejel|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-nasilni-smrti-novomescana-ministra-katic-in-poklukar-odstopila-golob-oba-odstopa-sprejel/762031|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|date=2025-10-26}}</ref> [[Slika:Lokal_Patriot,_NM_sveče.jpg|levo|sličica|Sveče na mestu dogodka]] Istega dne je premier Golob v spremstvu ministrov v odstopu obiskal Novo mesto in se srečal z županom [[Gregor Macedoni|Gregorjem Macedonijem]]. Napovedal je okrepitev policijske prisotnosti in pravno podporo policistom ter poudaril potrebo po »radikalnih posegih« za odpravo večdesetletnih zanemarjanj varnostnih in socialnih razmer. Med drugimi župan je Macedoni opozoril na sistemske težave, neučinkovitost socialnih politik in potrebo po trajnejši prisotnosti policije, poudaril je, da dodatna pojasnila pričakuje od ministra Mesca. Direktor Policijske uprave Novo mesto Igor Juršič je potrdil okrepljene policijske aktivnosti na varnostno obremenjenih območjih ter poudaril, da policija vse hujše primere uspešno preiskuje in sodeluje z lokalnimi skupnostmi.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: "Brez radikalnih posegov ne bo šlo." V Novo mesto prispele prve policijske okrepitve. |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/dolenjska/golob-brez-radikalnih-posegov-ne-bo-slo-v-novo-mesto-prispele-prve-policijske-okrepitve/762046|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|date=2025-10-26}}</ref> V torek, 28. oktobra je v Novem mestu potekala izredna seja mestnega sveta, kjer je predsednik vlade predstavil nove varnostne ukrepe. Premierju in ministroma v odstopu sta se pridružila še minister za vzgojo in izobraževanje [[Vinko Logaj]] ter minister za delo [[Luka Mesec]]. Udeležbo na seji so potrdili tudi v [[Državni svet Republike Slovenije|Državnem svetu]], na vrhovnem sodišču in vrhovnem državnem tožilstvu, prisotni so bili tudi župani bližnjih občin. Vzporedno z izredno sejo je na Glavnem trgu potekal protestni shod ''@vsismolahkoaco'' v organizaciji mestne občine Novo mesto.<ref>{{Navedi splet|title=Golob bo na seji novomeškega mestnega sveta predstavil ukrepe za večjo varnost|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-bo-na-seji-novomeskega-mestnega-sveta-predstavil-ukrepe-za-vecjo-varnost/762200|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|date=2025-10-28}}</ref> {{Glej tudi|Šutarjev zakon}} Golob je na seji napovedal sprejetje novega zakona, ki naj bi zagotavljal večjo varnost, obsegal pa področja socialnih, kazenskopravnih in varnostnih tematik. V spomin in čast pokojnemu Alešu Šutarju so predlagani zakon poimenovali [[Šutarjev zakon]]. Zakon omogoča vstop in pregled zasebnih prostorov brez sodne odredbe v posebej določenih izjemnih primerih, uvaja uporabo tehničnih sredstev in avtomatizirano preverjanje registrskih tablic na varnostno obremenjenih območjih; poleg tega širi pooblastila policije za vzpostavljanje javnega reda v gostinskih lokalih in njihovi okolici. Prav tako predvideva organiziranje posebnih varnostnih akcij za preprečevanje hudih kaznivih dejanj in prometnih kršitev.<ref name=":33"/><ref name=":52">{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2025-11-06-premier-dr-golob-sutarjev-zakon-daje-odgovore-kako-povecati-varnost-v-druzbi/|title=Premier dr. Golob: "Šutarjev zakon daje odgovore, kako povečati varnost v družbi"|date=6. 11. 2025|accessdate=6. 11. 2025|website=www.gov.si}}</ref> Na področju socialne politike določa obveznosti centrov za socialno delo (CSD) pri mladoletnih starših ter vključevanje pripadnikov romske skupnosti v javna dela, dopolnitev ''Zakona o financiranju občin'' pa omogoča namensko rabo sredstev za izboljšanje varnosti in bivalnih razmer v občinah z evidentiranimi romskimi naselji.<ref name=":43">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/katere-spremembe-uvaja-sutarjev-zakon.html|title=Katere spremembe glede varnosti in pregona kriminalnih dejanj uvaja vlada?|date=6. 11. 2025|accessdate=6. 11. 2025|website=www.24ur.com|last=V.|first=M.}}</ref> Med ključnimi ukrepi je tudi zamrznitev socialnih pomoči storilcem kriminalnih dejanj. Ta ukrep med drugim določa, da če starš ponavlja prekrške in so globe za te prekrške terjane, mora CSD presoditi, ali je tak starš primeren za razpolaganje z [[Otroški dodatek|otroškimi dodatki]].<ref name=":33" /> Vzporedno s Šutarjevim zakonom je bil potrjen tudi ''Zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov'', ki ureja kaznovanje in obravnavo mladoletno kriminaliteto, ''Zakon o prekrških'', ki uvaja strožje pogoje za družbeno-koristno delo, ter novela ''Zakona o probaciji'', ki daje dodatna pooblastila probacijskim enotam.<ref name=":422">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/katere-spremembe-uvaja-sutarjev-zakon.html|title=Katere spremembe glede varnosti in pregona kriminalnih dejanj uvaja vlada?|date=6. 11. 2025|accessdate=6. 11. 2025|website=www.24ur.com|last=V.|first=M.}}</ref> Vlada je predlog zakona sprejela 6. novembra, 7. novembra pa je bil poslan v Državni zbor.<ref name=":82">{{Navedi splet|title=Vlada Šutarjev zakon poslala v DZ, na poslanskih klopeh naj bi bil že prihodnji teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-sutarjev-zakon-poslala-v-dz-na-poslanskih-klopeh-naj-bi-bil-ze-prihodnji-teden/763367|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G. K. , T. K.|last=B}}</ref> Opozicijski stranki SDS in NSi sta opozorili, da so nekateri predlagani členi že bili del predlaganih ukrepov [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade]] ter opozorili na zakonodajne luknje.<ref name=":83">{{Navedi splet|title=Vlada Šutarjev zakon poslala v DZ, na poslanskih klopeh naj bi bil že prihodnji teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-sutarjev-zakon-poslala-v-dz-na-poslanskih-klopeh-naj-bi-bil-ze-prihodnji-teden/763367|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G. K. , T. K.|last=B}}</ref> Župani občin [[Jugovzhodna Slovenija|jugovzhodne Slovenije]] so zakon pozdravili, a pozvali k pravilnemu in doslednemu izvajanju ukrepov.<ref name=":72">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zupani-pozdravili-ukrepe-a-se-sprasujejo-kaj-bo-sprejeto.html|title=Župani pozdravili ukrepe, Romi svarijo pred neustavnostjo|date=7. 11. 2025|accessdate=7. 11. 2025|website=24ur.com|first1=D.|last1=S.|first2=M.|last2=S.}}</ref> Decembra 2025 je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] razveljavilo del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je sprejela vlada, in sicer v delu prepovedi dela zdravnikov pri zasebnikih in omejitve dela v drugih javnih zavodih.<ref name=":38">{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/sl/zadeve-in-odlocitve/odlocitve/u-i-7925|title=U-I-79/25|date=11. 12. 2025|website=www.us-rs.si|publisher=Ustavno sodišče Republike Slovenije}}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče: Prepoved dodatnega dela zdravnikov zunaj javne zdravstvene službe je neustavna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustavno-sodisce-prepoved-dodatnega-dela-zdravnikov-zunaj-javne-zdravstvene-sluzbe-je-neustavna/768236|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Ker je bila taka ureditev po mnenju ustavnih sodnikov neustavna, je uveljavilo predhodno ureditev, neustavnost pa mora državni zbor odpraviti v letu dni.<ref name=":38" /> Zahtevo za presojo so vložili zdravstveni delavci in organizacije. Premier Golob se je odzval z oceno, da je Ustavno sodišče presodilo, da ima vlada pravico razmejiti javno in zasebno zdravstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Ustavno sodišče je presodilo, da ima vlada pravico razmejiti javno in zasebno zdravstvo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-ustavno-sodisce-je-presodilo-da-ima-vlada-pravico-razmejiti-javno-in-zasebno-zdravstvo/768830|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> === 2026 === Po naraščajočih težnjah ameriškega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] po zavzetju [[Grenlandija|Grenlandije]] je tudi Slovenija podprla ozemeljsko celovitost in suverenost [[Danska|Danske]], ki ji Grenlandija pripada. Vlada je v znak solidarnosti kot več drugih držav na ta otok napotila tudi dva svoja častnika [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]], v namen sodelovanja pri načrtovanju in izvedbi mednarodne vojaške vaje Arctic Endurance pod vodstvom Kraljevine Danske.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada sprejela odločitev o napotitvi dveh častnikov na Grenlandijo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-01-17-vlada-sprejela-odlocitev-o-napotitvi-dveh-castnikov-na-grenlandijo/|website=Portal GOV.SI|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenska častnika odpotovala na misijo na Grenlandijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenska-castnika-odpotovala-na-misijo-na-grenlandijo/771210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> Vladni [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|urad za komuniciranje]] (UKOM) je 22. januarja 2026 objavil javni poziv k oddaji ponudb za izdelavo medijskega načrta za medijski zakup za informativno kampanjo o dosežkih Golobove vlade, rok za to je bil 28. januar.<ref>{{Navedi splet|title=PREKLIC: Poziv k oddaji ponudbe za izdelavo medijskega načrta za medijski zakup za informativno kampanjo o dosežkih vlade v mandatu od 2022 do 2026 {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/poziv-k-oddaji-ponudbe-za-izdelavo-medijskega-nacrta-za-medijski-zakup-za-informativno-kampanjo-o-dosezkih-vlade-v-mandatu-od-2022-do-2026/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> Oglasna kampanja bi se po načrtih končala dan pred začetkom uradne volilne kampanje. Opozicijske stranke SDS, NSi in Demokrati so vlado in koalicijske stranke obtožile poskusa obvodnega financiranja lastne volilne kampanje z javnimi sredstvi, Nova Slovenija pa je zahtevala tudi sklic državnozborskega odbora za nadzor javnih financ.<ref>{{Navedi splet|title=PROMOCIJA GOLOBOVE VLADE NA RAČUN DAVKOPLAČEVALCEV – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/promocija-golobove-vlade-na-racun-davkoplacevalcev/|accessdate=2026-01-28|language=sl-SI}}</ref> Podpredsednik vlade Matej Arčon je dejal, da je predstavitev lastnega dela utečen način vsake vlade, kritiki pa da politizirajo in Golobovi vladi zavidajo uspehe.<ref>{{Navedi splet|title=Opozicija koaliciji očita predvolilno kampanjo na račun davkoplačevalcev. Arčon: Politikantstvo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-koaliciji-ocita-predvolilno-kampanjo-na-racun-davkoplacevalcev-arcon-politikantstvo/771294|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bo vlada z javnim denarjem financirala svojo predvolilno kampanjo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-razburila-s-kampanjo-o-dosezkih.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> 27. januarja 2026 se je UKOM odločil za preklic poziva.<ref>{{Navedi splet|title=Ukom preklical poziv za izdelavo informativne kampanje o dosežkih vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ukom-preklical-poziv-za-izdelavo-informativne-kampanje-o-dosezkih-vlade/771443|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada po kritikah umika razpis za kampanjo o dosežkih mandata|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/vlada-po-kritikah-umika-razpis-za-kampanjo-o-dosezkih-mandata-2781111/|website=www.dnevnik.si|date=2026-01-27|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 22. marca 2026]] so stranke Golobove koalicije izgubile večino oz. skupno 13 poslanskih mest (12 Gibanje Svoboda in 1 Socialni demokrati). Gibanje Svoboda, ki je osvojilo relativno zmago, je po volitvah začelo pogovore o novi vladi, 20. aprila pa so ocenili, da ponovitev mandata ne bo mogoča in da se leve stranke selijo v opozicijo.<ref>{{Citat|title=Predsednica bo nadaljevala pogovore o novem mandatarju|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/dogodki-in-odmevi/42/175215579|accessdate=2026-04-21|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> 20. aprila 2026 je [[Fiskalni svet Republike Slovenije|Fiskalni svet]] v svojem poročilu ocenil, da so slovenske javne finance oddaljile od vzdržnosti in da bi lahko bila evropska fiskalna pravila glede kumulativnega odstopanja neto javnofinančnih izdatkov presežena že v letu 2026. Poleg geopolitičnih razmer so med glavne razloge za to uvrstili podcenjene učinke plačne reforme v javnem sektorju, zimski regres in zviševanje izdatkov nasploh.<ref>{{Navedi splet|title=Ocena Fiskalnega sveta: Ocena osnutka Letnega poročila o napredku 2026 - Fiskalni svet|url=https://www.fs-rs.si/ocena-fiskalnega-sveta-ocena-osnutka-letnega-porocila-o-napredku-2026/|accessdate=2026-04-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Fiskalni svet: Javne finance niso vzdržne brez ukrepov, potrebna je preudarna fiskalna politika|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fiskalni-svet-javne-finance-niso-vzdrzne-brez-ukrepov-potrebna-je-preudarna-fiskalna-politika/779959|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-21|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> ==== Pridružitev tožbi proti Izraelu ==== Dalj časa se je v politiki razpravljalo, ali bo vlada podprla tožbo Južne Afrike proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Golobova vlada je namreč večkrat jasno podprla Palestino in podpirala ukrepe proti Izraelu zaradi njegovih dejanj v Gazi. Na glasovanju vlade 12. marca 2026 predlog za pridružitev tožbi ni dobil dovolj podpore ministrov, za kar se je kmalu izraelska vlada Sloveniji zahvalila.<ref>{{Navedi splet|title=Tožba proti Izraelu: Slovenije ne bo zraven {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tozba-proti-izraelu-slovenije-ne-bo-zraven.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref> Zunanja ministrica Tanja Fajon je odločitev vlade obžalovala in dejala, da je bila razprava "čustveno naporna" in da je bila Slovenija deležna pritiskov iz tujine.<ref>{{Navedi splet|title=Fajon: Slovenija se ne bo pridružila tožbi Izraela zaradi genocida v Gazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fajon-slovenija-se-ne-bo-pridruzila-tozbi-izraela-zaradi-genocida-v-gazi/776182|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenije po pritiskih ne bo zraven|url=https://www.dnevnik.si/novice/svet/slovenije-po-pritiskih-ne-bo-zraven-2790131/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-12|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref> Vlada tri mesece ni želela razkriti, kako so člani vlade glasovali o tem, šele ob koncu mandata in pritožbi portala info360 na urad informacijske pooblaščenke so dokument razkrili. Iz njega je bilo razvidno, da so pridružitev tožbi podprli le Luka Mesec iz Levice, ministri SD Tanja Fajon, Matjaž Han in Andreja Kokalj ter ena od ministric Svobode Alenka Bratušek. Proti so glasovali ministri Svobode Klemen Boštjančič, Matej Arčon, Igor Papič, Vinko Logaj, Borut Sajovic, Ksenija Klampfer in Branko Zlobko. Ministra Levice Simona Maljevca na seji ni bilo, po navedbah omenjenega medija pa je koordinatorica Levice Asta Vrečko pri tem glasovanju sejno sobo zapustila, zaradi česar je bila deležna kritik javnosti, saj se je pred tem večkrat oglasila v zvezi z obsodbami izraelskih dejanj. Golob se je po lastnih navedbah glasovanja vzdržal, saj da ni želel vplivati na ministre, pred tem pa je izrazil deklerativno podporo pridružitvi tožbi.<ref>{{Navedi splet|title=Dokument: Kako sta Robert Golob in Asta Vrečko izdala Palestince in njihove podpornike|url=https://info360.si/politika/razkrivamo-dokument-kako-sta-robert-golob-in-asta-vrecko-izdala-palestince/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI|first=Nenad|last=Glücks}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Načelnost? Razkriti dokumenti kažejo, kako so Golobovi ministri glasovali o tožbi proti Izraelu|url=https://vecer.com/slovenija/nacelnost-razkriti-dokumenti-kazejo-kako-so-golobovi-ministri-glasovali-o-tozbi-proti-izraelu-10416835|website=Večer|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Znano je, kdo je na seji vlade glasoval za in kdo proti pridružitvi tožbi zoper Izrael|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/znano-je-kdo-je-na-seji-vlade-glasoval-za-in-kdo-proti-pridruzitvi-tozbi-zoper-izrael/784199|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> == Javno mnenje o vladi == === Mediana, za POP TV === Agencija Mediana izvaja raziskave za [[POP TV]] vsak tretji teden v mesecu, na vzorcu okoli 720 oseb. Vprašanje se glasi ''Ali podpirate delo vlade?'' {| class="wikitable sortable tpl-blanktable" style="text-align:center;font-size:94%;line-height:18px" |- ! '''Mesec''' ! width=80|DA ! width=80|NE ! width=50|Ne vem ! Vir |- | Februar 2026 | 39,1 | style="background:#ff6363" |'''48,6''' | 12,3 | <ref>{{Navedi splet|title=SDS v vodstvu, velik skok Levice z Vesno, Resnica pa s ključem do večine {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/zadnja-anketa-pred-volitvami-vlada-zakljucuje-mandat-s-40-odstotno-podporo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> |- | Januar 2026 | 36,8 | style="background:#ff6363" |'''53,0''' | 10,1 | <ref>{{Navedi splet|title=Tesna strankarska razmerja ter pat pozicija med levim in desnim blokom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tesna-strankarska-razmerja-ter-pat-pozicija-med-levim-in-desnim-blokom.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> |- | style="border-top-width:3px"|December 2025 | style="border-top-width:3px"|34,2 | style="border-top-width:3px; background:#ff6363"|'''52,7''' | style="border-top-width:3px"|13,1 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{Navedi splet|title=S kakšno javno podporo domači politiki zaključujejo letošnje leto?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/s-kaksno-javno-podporo-domaci-politiki-zakljucujejo-letosnje-leto.html|website=24ur.com|accessdate=2025-12-17|language=sl}}</ref> |- | November 2025 | 32,0 | style="background:#ff6363"|'''53,8''' | 14,2 | <ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi v tednu po referendumu nekoliko nižja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mediana_15.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-30|language=sl}}</ref> |- | Oktober 2025 | 33,6 | style="background:#ff6363"|'''53,2''' | 13,2 | <ref>{{Navedi splet|title=SDS vodi, sledi Gibanje Svoboda, najbolj priljubljena še vedno Pirc Musarjeva |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-vodi-sledi-gibanje-svoboda-najbolj-priljubljena-se-vedno-predsednica-republike.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-08|language=sl}}</ref> |- | September 2025 | 35,1 | style="background:#ff6363"|'''51,5''' | 13,3 | <ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi po napovedi božičnice navzgor|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-vladi-po-napovedi-bozicnice-navzgor.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-08|language=sl}}</ref> |- | Avgust 2025 | 33,9 | style="background:#ff6363"|'''53,3''' | 12,8 | <ref>{{Navedi splet|title=Svoboda in SDS z manj podpore, več kot polovica proti oblasti|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vec-kot-polovica-proti-oblasti-svoboda-in-sds-izgubile-nekaj-podpore.html|website=24ur.com|accessdate=2025-08-25|language=sl}}</ref> |- | Julij 2025 | 34,6 | style="background:#ff6363"|'''54,0''' | 11,4 | <ref>{{Navedi splet|title=Podpora Golobovi vladi znova zrasla, manj podpore Novi Sloveniji |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-golobovi-vladi-znova-zrasla-padla-pa-novi-sloveniji.html|website=24ur.com|accessdate=2025-07-28|language=sl}}</ref> |- | Junij 2025 | 32,5 | style="background:#ff6363"|'''56,0''' | 11,4 | <ref>{{Navedi splet|title=Razlika med vodilnima strankama se je več kot podvojila |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/razlika-med-vodilnima-strankama-se-je-vec-kot-podvojila.html|website=24ur.com|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> |- | Maj 2025 | 31,3 | style="background:#ff6363"|'''54,8''' | 13,9 | <ref>{{Navedi splet|title=Svoboda zrastla za tri in pol odstotne točke, vlada padla za eno {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poraz-na-referendumu-golobovi-vladi-odnesel-odstotno-tocko.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> |- | April 2025 | 32,3 | style="background:#ff6363"|'''52,3''' | 15,4 | <ref>{{Navedi splet|title=Kakšne politične posledice imata afera Karigador in oprostitev Janše|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaksne-politicne-posledice-imata-afera-karigador-in-oprostitev-janse.html|website=24ur.com|accessdate=2025-05-04|language=sl}}</ref> |- | style="background:#ffa1a1"|Marec 2025 | style="background:#ffa1a1"|30,8 | style="background:#ff6363"|'''59,2''' | style="background:#ffa1a1"|10,0 | style="background:#ffa1a1"|<ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi rahlo navzgor, Golob znova na repu lestvice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-vladi-nekoliko-navzgor-golob-znova-na-repu-lestvice.html|website=24ur.com|accessdate=2025-03-24|language=sl}}</ref> |- | Februar 2025 | 28,4 | style="background:#ff6363"|'''59,0''' | 12,6 | <ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi ostaja nizka, najbolj priljubljena političarka Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-golobovi-vladi-ostaja-nizka.html|website=24ur.com|accessdate=2025-02-23|language=sl}}</ref> |- |Januar 2025 | 29,4 | style="background:#ff6363"|'''54,5''' | 16,2 |<ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi na eni najnižjih točk, SDS krepko pred GS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-vladi-na-eni-najnizjih-tock-sds-krepko-pred-gs.html|website=24ur.com|accessdate=2025-01-26|language=sl}}</ref> |- | style="border-top-width:3px"|December 2024 | style="border-top-width:3px"|32,9 | style="border-top-width:3px; background:#ff6363"|'''51,6''' | style="border-top-width:3px"|15,5 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi nekoliko upadla, najbolj priljubljena političarka Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mediana_13.html|website=24ur.com|accessdate=2024-12-25|language=sl}}</ref> |- |November 2024 | 36,3 | style="background:#ff6363"|'''50,2''' | 13,5 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada krepko odskočila, komu kradejo Demokrati? |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-krepko-odskocila-komu-kradejo-demokrati.html|website=24ur.com|accessdate=2024-12-25|language=sl}}</ref> |- | Oktober 2024 | 26,3 | style="background:#ff6363"|'''58,3''' | 15,4 | <ref>{{Navedi splet|title=26,3 odstotka: podpora vladi padla na najnižjo točko doslej |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jkk.html|website=24ur.com|accessdate=2024-10-27|language=sl}}</ref> |- |September 2024 | 31,9 | style="background:#ff6363"|'''52,1''' | 16,0 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada v vročo politično jesen vstopa s peto najnižjo podporo doslej |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-v-vroco-politicno-jesen-vstopa-s-peto-najnizjo-podporo-doslej.html|website=24ur.com|accessdate=2024-09-22|language=sl}}</ref> |- |Avgust 2024 | 36,2 | style="background:#ff6363"|'''46,6''' | 17,2 |<ref>{{Navedi splet|title=Kako so politične karte razdeljene pred vročo politično jesenjo? |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kako-so-politicne-karte-razdeljene-pred-vroco-politicno-jesenjo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-08-25|language=sl}}</ref> |- |Julij 2024 | 36,2 | style="background:#ff6363"|'''51,6''' | 12,2 |<ref>{{Navedi splet|title=SDS ohranja vodstvo pred Svobodo, Levica, NSi in Vesna skoraj izenačene |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mediana_12.html|website=24ur.com|accessdate=2024-08-01|language=sl}}</ref> |- |Junij 2024 | 34,4 | style="background:#ff6363"|'''47,8''' | 17,8 |<ref>{{Navedi splet|title=Učinek volitev? Svoboda in SDS povečujeta prednost, Vesna med 'prvimi petimi' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ucinek-volitev-svoboda-in-sds-povecujeta-prednost-vesna-med-prvimi-petimi.html|website=24ur.com|accessdate=2024-06-23|language=sl}}</ref> |- |Maj 2024 | 32,8 | style="background:#ff6363"|'''53,4''' | 13,8 |<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda se je približala SDS, Palestina vpliva na priljubljenost politikov |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoboda-se-je-priblizala-sds-palestina-vpliva-na-priljubljenost-politikov.html|website=24ur.com|accessdate=2024-05-27|language=sl}}</ref> |- |April 2024 | 35,3 | style="background:#ff6363"|'''52,0''' | 12,7 |<ref>{{Navedi splet|title=Golobova vlada popravila vtis, a med strankami prepričljivo vodi SDS |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-vlada-z-najvisjo-podporo-v-zadnjega-pol-leta.html|website=24ur.com|accessdate=2024-04-29|language=sl}}</ref> |- |Marec 2024 | 30,7 | style="background:#ff6363"|'''53,3''' | 16,0 |<ref>{{Navedi splet|title=Levica s pol manjšo podporo, prehiteli so jo Pirati, vrnitev SD |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levica-s-pol-manjso-podporo-prehiteli-so-jo-pirati-vlada-stagnira.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-25|language=sl}}</ref> |- |Februar 2024 | 30,4 | style="background:#ff6363"|'''55,1''' | 14,5 |<ref>{{Navedi splet|title=Fajonova na robu političnega preživetja, volivci imajo dovolj 'cincanja' Logarja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/fajonova-na-robu-politicnega-prezivetja-volivci-imajo-dovolj-cincanja-logarja.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-25|language=sl}}</ref> |- |Januar 2024 | 30,8 | style="background:#ff6363"|'''54,8''' | 14,5 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlado podpira manj kot tretjina vprašanih, na vrhu SDS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlado-podpira-manj-kot-tretjina-vprasanih-na-vrhu-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2024-01-29|language=sl}}</ref> |- | style="border-top-width:3px"|December 2023 | style="border-top-width:3px"|34,9 | style="border-top-width:3px; background:#ff6363"|'''51,4''' | style="border-top-width:3px"|13,7 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{Navedi splet|title=Premier ustavil politični prosti pad in stabiliziral javno podporo vlade|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/premier-stabiliziral-podporo-svoje-vlade-a-je-jansa-se-vedno-pred-njim.html|website=24ur.com|accessdate=2023-12-30|language=sl}}</ref> |- | November 2023 | 28,4 | style="background:#ff6363"|'''55,4''' | 16,2 | <ref>{{Navedi splet|title=Golob med burno politično jesenjo strmoglavil na lestvici priljubljenosti |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-med-burno-politicno-jesenjo-strmoglavil-na-medianini-lestvici-priljubljenosti.html|website=24ur.com|accessdate=2023-11-27|language=sl}}</ref> |- |Oktober 2023 | 40,4 | style="background:#ff6363"|'''46,9''' | 12,7 |<ref>{{Navedi splet|title=Padec priljubljenosti vlade in skok za opozicijsko SDS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/padec-priljubljenosti-vlade-in-skok-za-opozicijsko-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-22|language=sl}}</ref> |- |September 2023 | style="background:#76dd71"|'''44,9''' | 38,9 | 16,2 |<ref>{{Navedi splet|title=Podpora Golobovi vladi padla na predpoplavne odstotke|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-golobovi-vladi-padla-na-pred-poplavne-odstotke.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-25|language=sl}}</ref> |- |Avgust 2023 | style="background:#76dd71"|'''51,7''' | 34,8 | 13,5 |<ref>{{Navedi splet|title=Politične posledice poplav: vlada bolj priljubljena, skok tudi za Janšo in Šarca|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/politicne-posledice-poplav-vlada-bolj-priljubljena-skok-tudi-za-janso-in-sarca.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-21|language=sl}}</ref> |- |Julij 2023 | style="background:#76dd71"|'''44,1''' | 41,6 | 14,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlado znova podpira več volivcev, kot ji nasprotuje, SDS in GS tesno skupaj|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlado-znova-podpira-vec-volivcev-kot-ji-nasprotuje-med-strankami-z-najvisjo-podporo-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-21|language=sl}}</ref> |- |Junij 2023 | 43,1 | style="background:#ff6363"|'''46,7''' | 10,2 |<ref>{{Navedi splet|title=Janševa SDS prvič po volitvah prehitela Golobovo Svobodo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/janseva-sds-prvic-po-volitvah-prehitela-golobovo-svobodo.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-20|language=sl}}</ref> |- |Maj 2023 | style="background:#76dd71"|'''46,4''' | 40,7 | 12,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Logarju padla podpora, po priljubljenosti ga je prehitela Pirc Musarjeva |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logarju-padla-podpora-po-priljubljenosti-ga-je-prehitela-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-20|language=sl}}</ref> |- |April 2023 | style="background:#76dd71"|'''45,5''' | 41,9 | 12,6 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada ustavila trend padanja podpore|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-ustavila-trend-padanja-podpore.html|website=24ur.com|accessdate=2023-04-24|language=sl}}</ref> |- |Marec 2023 | 41,5 | style="background:#ff6363"|'''42,4''' | 16,0 |<ref>{{Navedi splet|title=Golobova vlada prvič z več nasprotniki kot podporniki|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-vlada-prvic-z-vec-nasprotniki-kot-podporniki.html|website=24ur.com|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> |- |Februar 2023 | style="background:#76dd71"|'''46,0''' | 40,6 | 13,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada izgublja javno podporo, prvič jo podpira manj kot polovica vprašanih |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-izgublja-javno-podporo-prvic-jo-podpira-manj-kot-polovica-vprasanih.html|website=24ur.com|accessdate=2024-09-22|language=sl}}</ref> |- |Januar 2023 | style="background:#76dd71"|'''50,6''' | 35,5 | 13,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Vladi najnižja podpora od lanskih volitev, najbolj priljubljen politik Logar|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vladi-najnizja-podpora-od-lanskih-volitev-najbolj-priljubljen-politik-logar.html|website=24ur.com|accessdate=2023-01-22|language=sl}}</ref> |- | style="border-top-width:3px"|December 2022 | style="border-top-width:3px; background:#76dd71"|'''53,3''' | style="border-top-width:3px"|35,2 | style="border-top-width:3px"|11,4 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda še vedno močno vodi, vladi podpora nekoliko padla|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mediana_11.html|website=24ur.com|accessdate=2022-12-25|language=sl}}</ref> |- | style="background:#8AFF8A"|November 2022 | style="background:#76dd71"|'''59,2''' | style="background:#8AFF8A"|29,0 | style="background:#8AFF8A"|11,8 | style="background:#8AFF8A"|<ref>{{Navedi splet|title=Golobovi vladi rekordna podpora, za Pahorjem najbolj priljubljen Logar|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobovi-vladi-rekordna-podpora-za-pahorjem-najbolj-priljubljen-logar.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-28|language=sl}}</ref> |- |Oktober 2022 | style="background:#76dd71"|'''53,1''' | 32,2 | 14,7 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada oktobra še vedno z več kot 50-odstotno podporo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-oktobra-se-vedno-z-vec-kot-50-odstotno-podporo.html|website=24ur.com|accessdate=2022-10-31|language=sl}}</ref> |- |September 2022 | style="background:#76dd71"|'''58,9''' | 28,8 | 12,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada ponovno z rekordno podporo, najbolj priljubljen politik še vedno Golob |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-ponovno-z-rekordno-podporo-najbolj-priljubljen-politik-se-vedno-golob.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> |- |Avgust 2022 | style="background:#76dd71"|'''58,4''' | 26,7 | 14,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada v politično jesen vstopa z rekordno podporo |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-v-politicno-jesen-vstopa-z-rekordno-podporo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> |- |Julij 2022 | style="background:#76dd71"|'''51,4''' | 33,5 | 15,1 |<ref>{{Navedi splet|title=Najmočnejša vladna stranka še naprej vodi, najvišja ocena tokrat Bešič Loredanu |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/najmocnejsa-vladna-stranka-se-naprej-vodi-najvisja-ocena-tokrat-besic-loredanu.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> |- |Junij 2022 | style="background:#76dd71"|'''53,1''' | 31,6 | 15,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Aktualna ministrska ekipa mandat začenja z več kot 50-odstotno podporo |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/aktualna-ministrska-ekipa-mandat-zacenja-z-vec-kot-polovicno-podporo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> |- |} == Vrhi koalicije na Brdu pri Kranju == === Prvo srečanje (november 2022) === Poslanci in ministri vladnih strank so se na prvem koalicijskem vrhu sestali 9. novembra 2022. Poudarili so, da so trdni in enotni partnerji. Na srečanju so se seznanili z opravljenim delom, s poudarkom na ukrepih, vezanih na energetsko draginjo. Predsedniki strank so javnosti zagotovili, da so sposobni delovati kot ekipa in bodo tako delovali tudi v prihodnje.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Opravljeno je bilo ogromno delo. Naši ukrepi so bili pravočasni in učinkoviti.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-opravljeno-je-bilo-ogromno-delo-nasi-ukrepi-so-bili-pravocasni-in-ucinkoviti/646726|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> === Drugo srečanje (januar 2023) === Drugo srečanje koalicije se je odvilo 18. januarja 2023. Tokrat je bila glavna tema razprave zgolj zdravstvena reforma, ostalih petih pa po besedah premierja niso obravnavali, ker bo zdravstvena obsežnejša. Zagotovili so pripravo časovnice sprejemanje nove zakonodaje, ter sprejetje aneksa h koalicijski pogodbi v šestih tednih. Dodali so, da v novi reformi ostaja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, Golob je napovedal celovito digitalizacijo zdravstvene blagajne, poleg naštetega pa so poudarili so še, da bodo z bojem proti korupciji v zdravstvu uspešni.<ref>{{Navedi splet|title="Stanje v zdravstvu je še slabše, kot si kdor koli misli"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stanje-v-zdravstvu-je-se-slabse-kot-si-kdor-koli-misli/654699|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> === Tretje srečanje (februar 2023) === Tretji vrh koalicije je v ospredje postavil reformo plač v javnem sektorju in novo stanovanjsko politiko. Udeleženci so se na Brdu pri Kranju, dne 1. februarja, med drugim dogovorili, da bo prioriteta ureditev spodnjega dela plačne lestvice. Vsi partnerji so ocenili razpravo za zelo poglobljeno in konstruktivno. Koalicija je postavila določena izhodišča: da ne bo več plač pod minimalno, da bodo plačna razmerja omejena na 1 proti 7 in da država ne bo več posegala v plačni sistem, ta naj bi se razdelil na nove stebre. Plačno reformo so ocenili kot izhodišče za naslednje reforme.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijski vrh: "V javnem sektorju ne bo več plač, nižjih od minimalne."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijski-vrh-v-javnem-sektorju-ne-bo-vec-plac-nizjih-od-minimalne/656389|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> === Četrto srečanje (marec 2023) === Reforma davčnega in šolskega sistema pa sta bila poglavitni temi četrtega vrha koalicije, ta je potekal 14. marca 2023. Spregovorili so o možnosti obdavčitve premoženja, ki bi se osredotočala predvsem na nepremičnine. Predstavili so tudi idejo o poenostavljenem sistemu brez olajšav, na primer regresa ali prevoza na delo, torej o razbremenitvi plač. Podpredsednica vlade Fajon je napovedala, da bodo s strokovno javnostjo in civilno družbo skušali vzpostaviti čim širši dialog in dogovor. Reforma naj bi zagotovila predvsem pravičnejši sistem davkov.<ref>{{Navedi splet|title=Izhodišča davčne reforme: Razbremenitev plač z letom 2024, leta 2025 predviden davek na premoženje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/izhodisca-davcne-reforme-razbremenitev-plac-z-letom-2024-leta-2025-predviden-davek-na-premozenje/661099|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> === Peto srečanje (september 2024) === Vlada se je 12. septembra 2024 skupaj s poslanci koalicijskih strank srečala na petem vrhu koalicije na Brdu pri Kranju. Namen srečanja je bil pregled sprejetih ukrepov in uresničevanja koalicijske pogodbe ter načrt dela za drugo polovico mandata. Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je ocenil, da je bila do tedaj realizirana četrtina koalicijske pogodbe. Kot ključni prioriteti so zbrani zastavili boj za demokracijo in pravno državo ter javno zdravstvo. Trije predsedniki vladnih strank so v izjavi za javnost pohvalili gospodarsko sliko države in odnose v koaliciji ter poudarili zadovoljstvo z dosežki vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Ključni prioriteti sta boj za demokracijo in javno zdravstvo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-prioritete-so-demokracija-javno-zdravstvo-stanovanja-okolje-in-znanost/720764|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Seja Vlade Republike Slovenije in vrh koalicije na Brdu pri Kranju|url=https://www.gov.si/dogodki/2024-09-12-seja-vlade-republike-slovenije-in-vrh-koalicije-na-brdu-pri-kranju/|website=GOV.si|accessdate=2024-09-12|language=sl}}</ref> == Vidnejše odločitve vlade == === Kadrovske menjave === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:70%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="4%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Predhodnik |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |Generalna sekretarka vlade |'''[[Barbara Kolenko Helbl]]''' |[[Janja Garvas Hočevar]] |- | rowspan="1" |[[Policija (Slovenija)|Policija]] |Generalni direktor policije |[[Boštjan Lindav]]<br>'''[[Senad Jušić]] |[[Anton Olaj]] |- | rowspan="1" |[[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|UKOM]] |Direktor (v.d.) |[[Dragan Barbutovski]]<br>'''[[Petra Bezjak Cirman]]''' |[[Uroš Urbanija]] |- | rowspan="1" |[[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|SOVA]] |Direktor (v.d.) |'''[[Joško Kadivnik]]''' |[[Janez Stušek]] |- | rowspan="1" |[[Finančna uprava Republike Slovenije|FURS]] |Generalni direktor |'''[[Peter Grum]]''' |[[Ivan Simič]] |- | rowspan="1" |[[Slovenska vojska]] |Poveljnik sil SV |'''[[Roman Urbanič]]''' |[[Miha Škerbinc]] |- | rowspan="1" |[[Nacionalni preiskovalni urad|NPU]] |Direktor (v.d.) |'''[[Boštjan Mlačnik]]''' |[[Petra Grah Lazar]] |- | rowspan="1" |[[Nacionalni inštitut za javno zdravje|NIJZ]] |Direktor (v.d.) |'''[[Branko Gabrovec]]''' |[[Milan Krek]] |- |} === Reorganizacija vlade === Potem ko so bili v Uradnem listu objavljeni uradni rezultati trojnega referenduma v nedeljo, 27. novembra 2022, so trije zakoni stopili v veljavo. Med njimi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vladi. S spremembo Zakona o vladi se število ministrstev nekoliko razširi. Iz trenutne ureditve, 14 ministrstev in 3 uradi/službe vlade, ki jih vodijo ministri brez resorja, se vladna ekipa razširi na 19 ministrstev in 1 urad vlade. Nova ministrstva so: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo; Ministrstvo za solidarno prihodnost; ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Od prejšnjega Ministrstva za okolje in prostor se odvajajo delovna področja varovanja okolja ter upravnih postopkov na področju okolja; preimenuje se v Ministrstvo za naravne vire in prostor. Od Ministrstva za izobraževanje se odcepi področje znanosti in inovacij, ki se prestavi na zgoraj omenjeno Ministrstvo za visoko šolstvo. Obstoječe ministrstvo se preimenuje v Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Delovno področje športa iz prejšnjega šolskega ministrstva pa se prestavi na Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Ministrstvo za zunanje zadeve se preimenuje v Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve; Služba vlade za digitalno preobrazbo se preimenuje v Ministrstvo za digitalno preobrazbo. Resor kohezije in razvoja postane del preimenovanega Ministrstva za regionalni razvoj in kohezijo.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša nov Zakon o Vladi Republike Slovenije|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-23-kaj-prinasa-nov-zakon-o-vladi-republike-slovenije/|website=gov.si|accessdate=2022-11-27|language=sl}}</ref> Zaradi reorganizacije vladne ekipe je z uveljavitvijo zakona avtomatsko prenehal mandat štirim ministrom: kohezijskemu [[Aleksander Jevšek|Aleksandru Jevšku]], okoljskemu [[Uroš Brežan|Urošu Brežanu]], ministrici pristojni za digitalno preobrazbo [[Emilija Stojmenova Duh|Emiliji Stojmenovi Duh]] ter ministru za gospodarstvo [[Matjaž Han|Matjažu Hanu]]. Navedeni ministri bodo zopet zaslišani pred matičnim odborom ter nato prisegli v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=Kumer in Papič odstopata, četverici ministrov danes prenehala funkcija|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kumer-in-papic-odstopata-cetverici-ministrov-bo-jutri-prenehala-funkcija/|website=n1info.si|accessdate=2023-01-03|language=sl}}</ref> Dva izmed ministrov, [[Bojan Kumer]] z infrastrukturnega resorja ter [[Igor Papič]] z resorja izobraževanja pa sta zaradi sprememb podala odstopni izjavi. Z izjavama se bo v kratkem seznanil tudi Državni zbor; Kumer bo vodil Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, medtem ko bo Papič postal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Novo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje bo vodil zdajšnji sekretar Darjo Felda, nova infrastrukturna ministrica bo [[Alenka Bratušek]]. Obeta se še Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki pa ga bo vodil [[Simon Maljevac]].<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob v državni zbor poslal odstopni izjavi ministrov Papiča in Kumra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-v-drzavni-zbor-poslal-odstopni-izjavi-ministrov-papica-in-kumra/652960|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-03|language=sl}}</ref> V ponedeljek, 9. januarja 2023 je premier Robert Golob v Državni zbor poslal listo devetih ministrskih kandidatov. Ti so bili zaslišani še isti teden in vsi uspešno prestali zaslišanja. Uradno je nova vladna ekipa prisegla na redni seji v DZ dne 24. januarja 2023.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob v DZ vložil seznam kandidatov za ministre v reorganizirani vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-v-dz-vlozil-seznam-kandidatov-za-ministre-v-reorganizirani-vladi/653626|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-09|language=sl}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|title=DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-55-glasovi-potrdil-listo-ministrskih-kandidatov/655412|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref> === Infrastruktura === '''Regulacija energentov''' Ob nastopu Golobove vlade so bila pogonska goriva zaradi draginje še pod regulacijo [[14. vlada Republike Slovenije|predhodne vlade]], in sicer [[bencin]] na 1,56 evra, [[dizel]] pa na 1,668 evra na liter.<ref>{{Navedi splet|title=Ponovna regulacija cen goriv: za bencin 1,56 evra, za dizel 1,668 evra na liter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-vlada-spet-regulirala-cene-bencina-odlocitev-naj-bi-padla-se-danes.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-03}}</ref> 15. junija 2022 je predsednik vlade [[Robert Golob]] predstavil nove ukrepe zoper draginjo na področju energetike. Med ukrepi je napovedal regulacijo marž trgovcev na bencinskih servisih zunaj avtocestnega omrežja in sprostitev marž ter cene ob avtocestah.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi draginjski ukrepi bodo zvišali ceno goriva|url=https://www.dnevnik.si/1042991213|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-03|archive-date=2022-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20220703202101/https://www.dnevnik.si/1042991213|url-status=dead}}</ref> Z novimi ukrepi se je cena 95-oktanskega bencina zvišala na 1,755 evra, dizelskega goriva pa 1,848 evra.<ref>{{Navedi splet|title=Znane so nove cene goriva: koliko bomo po novem odšteli za rezervoar|url=https://n1info.si/novice/slovenija/cene-goriva-nove/|website=N1|date=2022-06-20|accessdate=2022-07-03|language=sl-SI}}</ref> Začetek veljave ukrepov je Golob napovedal za 21. junij 2022, v vmesnih dneh pa se je pojavilo veliko primanjkovanje goriva na bencinskih servisih.<ref>{{Navedi splet|title=Na več bencinskih črpalkah zmanjkalo goriva, nekatere celo začasno zaprli|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ponekod-zmanjkuje-goriva-dobava-zamuja-tudi-zaradi-gnece-na-cestah/|website=N1|date=2022-06-19|accessdate=2022-07-03|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mnogi niso prišli do goriva, ponekod črpalke kar zaprle vrata|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-stevilnih-krajih-po-sloveniji-zmanjkalo-goriva.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-03}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pred podražitvijo ponekod zmanjkalo goriva. Petrol: Strah pred pomanjkanjem odveč.|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/pred-podrazitvijo-ponekod-zmanjkalo-goriva-petrol-strah-pred-pomanjkanjem-odvec/631504|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-03|language=sl}}</ref> Ponudniki goric so sporočali, da je na servisih goriva zmanjkalo, pojavila pa so se tudi ugibanja, da trgovci goriva ne želijo prodati, saj bi ga lahko po 21. juniju po višji ceni. Potrošniki so namreč sporočali, da so gorivo lahko natočili na točilnih mestih, na katerih je bila oznaka, da je goriva zmanjkalo.<ref>{{Navedi splet|title=VIDEO: Kljub obvestilu, da goriva ni, brez težav tankal {{!}} Sobotainfo.com|url=https://sobotainfo.com/novica/slovenija/video-kljub-obvestilu-da-goriva-ni-brez-tezav-tankal/639452|website=sobotainfo.com|accessdate=2022-07-03|language=sl|last=sobotainfo}}</ref> Ponudniki so se sklicevali na težave z dobavo, gospodarski minister [[Matjaž Han]] pa je odredil inšpekcijski nadzor.<ref>{{Navedi splet|title=Je goriva po bencinskih servis res že zmanjkalo? Inšpektorji so na terenu|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/je-goriva-po-bencinskih-servis-res-ze-zmanjkalo-inspektorji-so-na-terenu/|website=Avto-magazin.si|accessdate=2022-07-03|language=en}}</ref> '''Regulacija navftnih derivatov''' Junija 2025 je vlada sprejela URedbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, po kateri je lahko država cene standardnih pogonskih goriv NMB-95 (bencin) in dizla ter kurilnega olja regulirala na becinskih servisih tako na avtocestnem omrežju kot izven njega. Prejšnja uredba je namreč postavljanje cen na črpalkah ob avtocestah prepuščala ponudnikom. Ti so se na novo ureditev odzvali z neodobravanjem, Petrol in Mol sta napovedala pregled svojega poslovanja v Sloveniji, Petrol pa se je nato odločil za zaprtje štirih bencinskih servisov, in sicer v Solčavi, Petrini, Črnem vrhu nad Idrijo in Podkorenu. Vlada je Petrolu očitala, da je za talce vzel prebivalce odročnih krajev, Petrol pa vladi, da ta omejuje že tako močno obdavčene ponudnike naftnih derivatov. Prebivalci omenjenih krajev so večkrat organizirali proteste z apeli obema stranjema, ti sta se z njimi tudi nekajkrat sestali. 15. julija je Petrol sporočil, da bo odpravil zaprtje omenjenih bencinskih servisov. === Izobraževanje === '''Dvig plač pomočnicam vzgojiteljev''' [[Sindikat vzgoje in izobraževanja]] (SVIZ) je zaradi plačnih nesorazmerij napovedal [[Protest|protestni]] shod pomočnikov in pomočnic vzgojiteljev v [[Vrtec|vrtcih]]. Ta naj bi se odvila na soboto, 14. januarja 2023.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Če bo vladni predlog zvišanja plač ustrezen, shoda pomočnic vzgojiteljic ne bo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ce-bo-vladni-predlog-zvisanja-plac-ustrezen-shoda-pomocnic-vzgojiteljic-ne-bo/|website=N1|date=2023-01-04|accessdate=2023-01-10|language=sl-SI}}</ref> Povprečni plačni razred pomočnic vzgojiteljev je bil namreč pod minimalno plačo. Predstavniki sindikata so z ministrom za izobraževanje, znanost in šport Igorjem Papičem opravili razgovor, na katerem je obljubil dvig plač za tri do štiri plačne razrede.<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|title=Po napovedi protestnega shoda na pogajanjih o plačah pomočnic vzgojiteljic vendarle napredek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-napovedi-protestnega-shoda-na-pogajanjih-o-placah-pomocnic-vzgojiteljic-vendarle-napredek/653116|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-10|language=sl}}</ref> Do uradnega dogovora je prišlo 9. januarja 2023, zaradi česar je SVIZ protestni shod odpovedal.<ref>{{Navedi splet|title=Pomočnicam vzgojiteljic višje plače|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/pomocnicam-vzgojiteljic-visje-place/|website=www.delo.si|accessdate=2023-01-10|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pomočnicam vzgojiteljic višje plače, sobotnega shoda, kot kaže, ne bo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zbranih-ze-20000-podpisov-v-peticiji-za-dvig-plac-pomocnic-vzgojiteljic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-01-10|language=sl}}</ref> === Javna uprava === '''Reforma plačnega sistema''' Od nastopa 15. vlade Republike Slovenije je bila plačna reforma ena osrednjih obljub. Vlada in sindikati javnega sektorja so 25. septembra 2024 dosegli dogovor o novem plačnem sistemu, ki je zadeval okoli 190.000 zaposlenih v javnem sektorju. V veljavo je stopil 1. januarja 2025.<ref name=":27">{{Navedi splet|title=Prenova plačnega sistema v javnem sektorju {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/prenova-placnega-sistema-v-javnem-sektorju/|website=Portal GOV.SI|date=2024-12-23|accessdate=2025-01-03|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada in sindikati uskladili novi plačni zakon: "Strli smo najtrši oreh"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vlada-in-sindikati-v-podpis-dokumenta-o-usklajenosti-predloga-placnega-zakona/|website=N1|date=2024-09-25|accessdate=2025-01-03|language=sl-SI|first=STA|last=N1}}</ref> Med največjimi novostmi je bila nova določitev plačnih razredov. Pred uvedbo je bilo več najnižjih razredov pod minimalno plačo, z novo ureditvijo pa je 1. plačni razred usklajen z minimalno plačo. Nov sistem ima 67 plačnih razredov, razpon med njimi pa znaša 3 odstotke. Ukinjeno je bilo tudi napredovanje v višji plačni razred na podlagi ocen delovne uspešnosti.<ref name=":27" /> Zakon je ob tem vzpostavil pet plačnih stebrov: # plačni steber: funkcionarji, # plačni steber: javni uslužbenci v državnih organih, samoupravnih lokalnih skupnostih, javnih zavodih gasilcev in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna, # plačni steber: javni uslužbenci v zdravstvu in socialnem varstvu, javnih zavodih s področja obvezne socialne varnosti in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna # plačni steber: javni uslužbenci v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna, # plačni steber: javni uslužbenci v javnih agencijah, javnih skladih, drugih javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna.<ref name=":27" /> === Kultura === [[Slika:20. redna seja Vlade Republike Slovenije (52424928798).jpg|sličica|Ministrica za kulturo [[Asta Vrečko]].]] '''Vrnitev Metelkove 6 nevladnim organizacijam''' 29. junija 2022 se je ministrica za kulturo [[Asta Vrečko]] sestala s predstavniki [[Nevladna organizacija|nevladnih organizacij]] – kulturnih, znanstvenoraziskovalnih in zagovorniških organizacij –, ki so imeli svoje prostore v stavbi na Metelkovi 6. To je ministrstvo pod vodstvom Vaska Simonitija predvidelo obnoviti in v njem urediti dodatne prostore za [[Prirodoslovni muzej Slovenije]], ki se je soočal s prostorsko stisko. Ob tem je ministrstvo pozvalo, da se nevladne organizacije izselijo, kar je naletelo na odpor, ki je privedel do sodnih sporov.<ref>{{Navedi splet|title=Metelkova 6: Nevladniki pozivajo ministrstvo, naj ustavi sodne postopke|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/metelkova-6-nevladniki-pozivajo-ministrstvo-naj-ustavi-sodne-postopke/611117|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref> Nova ministrica Vrečkova je napovedala, da bo ministrstvo postopke v najkrajšem možnem času ustavilo, v obnovljeno stavbo pa se bodo lahko vrnile nevladne organizacije. Ob tem je dejala, da se zaveda prostorske stiske, ki jo ima prirodoslovni muzej.<ref>{{Navedi splet|title=Stanovalci Metelkove 6 ostajajo v svojih prostorih {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-29-stanovalci-metelkove-6-ostajajo-v-svojih-prostorih/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref> '''Novela Zakona o Radioteleviziji Slovenija''' Državni zbor je 14. julija 2022 sprejel novelo Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Za je glasovalo 53 poslancev, proti pa jih je bilo 26.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=DZ sprejel vladno novelo zakona o RTV Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-sprejel-vladno-novelo-zakona-o-rtv-slovenija/634222|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Ministrica za kulturo [[Asta Vrečko]] je ob dejala: ''"Predlog zakona celostno obravnava umik politike iz upravljanja in vodenja RTV Slovenija. Novi zakon vrača vso avtonomijo zaposlenim na RTV Slovenija in civilni družbi. Namen novega zakona je spremeniti sedanji način upravljanja tako, da se onemogoči politično podrejanje pri kadrovskih in uredniških odločitvah in vrne RTV javnosti in zaposlenim.''" Novela predvideva združitev programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija v enotno telo, ki bi ga sestavljalo 17 članov, noben pa ne bi bil imenovan s strani državnega zbora. Šest članov bi iz svojih vrst izbrali zaposleni, 11 članov pa bi na podlagi izvedenih javnih pozivov imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, [[Predsednik Republike Slovenije|predsednik države]], [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]], Nacionalni svet za kulturo, [[Olimpijski komite Slovenije]], [[informacijski pooblaščenec]], Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, [[Varuh človekovih pravic Republike Slovenije|varuh človekovih pravic]] in [[Nacionalni svet invalidskih organizacij]].<ref name=":4" /> Ob enem bi se ustanovilo poslansko telo finančni svet, namesto generalnega direktorja pa bi zavod vodilo štiri člansko vodstvo.<ref name=":4" /> '''Združitev MNZS in muzeja osamosvojitve''' 21. oktobra 2022 je ministrstvo za kulturo sporočilo, da začenja s postopkom združitve [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzeja novejše zgodovine Slovenije]] in [[Muzej slovenske osamosvojitve|Muzeja slovenske osamosvojitve]] v nov javni zavod oziroma v nov [[muzej]].<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Ministrica Vrečko: "Muzej slovenske osamosvojitve se združuje z drugim muzejem, ne pa ukinja"|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ministrica-vrecko-muzej-slovenske-osamosvojitve-se-zdruzuje-z-drugim-muzejem-ne-pa-ukinja/644926|website=rtvslo.si|accessdate=2022-11-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Muzeja slovenske osamosvojitve ne bo več|url=https://www.delo.si/kultura/razno/muzeja-slovenske-osamosvojitve-ne-bo-vec/|website=www.delo.si|accessdate=2022-11-19|language=sl-si}}</ref> Muzej osamosvojitve je bil ustanovljen v času [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade Republike Slovenije]], prostori pa so mu bili zagotovljeni na Poljanski cesti 40. Kot glavni razlog za združitev muzejev je ministrstvo navedlo, da bo to okrepilo tudi raziskovanje obdobja slovenske osamosvojitve. Ministrica [[Asta Vrečko]] je ob tem dejala: ''"Ustanovitev Muzeja slovenske osamosvojitve je bil ideološki projekt prejšnje vlade. Z združitvijo obeh institucij se zasleduje argument strokovne in muzejske javnosti, da se sodobne in novejše zgodovine ne sme ločevati."''<ref>{{Navedi splet|title=Združitev Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Muzeja slovenske osamosvojitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-10-21-zdruzitev-muzeja-novejse-zgodovine-slovenije-in-muzeja-slovenske-osamosvojitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-11-19|language=sl}}</ref> Na odločitev ministrstva se je opozicijska Slovenska demokratska stranka odzvala z zahtevo po sklicu izredne seje [[Odbor za kulturo Državnega zbora Republike Slovenije|državnozborskega odbora za kulturo]]. Po njihovo je ministrica s tem pokazala podcenjujoč in zavržen odnos do ključnih trenutkov v času nastanka države. Do odločitve ministrice so bili kritični tudi v nekaterih veteranskih organizacijah, protest je izrazilo tudi [[Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve]].<ref name=":6" /><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Vrečko: Muzej slovenske osamosvojitve se združuje in ne ukinja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ministrica-vrecko-muzej-slovenske-osamosvojitve-se-zdruzuje-in-ne-ukinja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-11-19}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pri Muzeju slovenske osamosvojitve gre za naše dostojanstvo in nacionalni spomin|url=https://www.domovina.je/pri-muzeju-slovenske-osamosvojitve-gre-za-nase-dostojanstvo-in-nacionalni-spomin/|website=Domovina|date=2022-11-13|accessdate=2022-11-19|language=sl-SI|first=Gostujoči|last=avtor}}</ref> 19. januarja 2023 je vlada s sklepom ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, ki je združil Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada združila Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-20-vlada-zdruzila-muzej-slovenske-osamosvojitve-in-muzej-novejse-zgodovine-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada je ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/vlada-je-ustanovila-nov-javni-zavod-muzej-novejse-in-sodobne-zgodovine-slovenije/654937|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novi muzej pomeni tudi novo vodstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vlada-odlocila-muzeja-slovenske-osamosvojitve-ne-bo-vec/|website=www.delo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl-si}}</ref> === Kmetijstvo === ==== Ustanovitev Strateškega sveta za prehrano ==== Konec decembra 2022 je vlada ustanovila nov Strateški svet za prehrano pod vodstvom Nataše Fidler Mis. Svet razpravlja o nacionalnih prehranskih smernicah, trajnostni pridelavi, nadgradnjah na področju prehranske politike, ukrepih za zmanjšanje količine zavržene hrane in drugih s tem povezanih temah. 10. januarja je bil seznam članov dopolnjen oz. posodobljen. Med drugim ga sestavljajo strokovni direktor NIJZ [[Ivan Eržen]], specialist kardiologije Zlatko Fras, agrarni ekonomist Aleš Kuhar, farmacevt [[Samo Kreft]] in drugi.<ref>{{Navedi splet|title=Ustanovljen Strateški svet za prehrano|url=https://www.gov.si/novice/2022-12-21-ustanovljen-strateski-svet-za-prehrano/|website=www.gov.si|accessdate=2023-01-08}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Znani člani strateškega sveta za prehrano|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/znani-clani-strateskega-sveta-za-prehrano.html|website=24ur.com|accessdate=2023-01-08}}</ref> === Notranje zadeve === '''Prekrški in globe, izrečene zaradi kršenja covidnih odlokov'''[[Slika:3. redna seja vlade 01.jpg|sličica|3. seja vlade]]Na seji vlade 9. junija 2022 je vlada sprejela dva sklepa: prvi je ta, da se do konca avgusta pripravi analiza pravnih podlag, ki so bile uporabljene v postopkih proti kršiteljem covidnih ukrepov. Drugi sklep pa se nanaša na prenehanje veljavnosti odločitev glede tožb za povrnitev stroškov policiji na neprijavljenih shodih.<ref>{{Navedi splet|title=Na čelu Fursa Peter Grum, tožbe za povrnitev stroškov Policiji umaknjene|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/simica-naj-bi-na-celu-fursa-zamenjal-peter-grum.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-09|language=sl}}</ref> '''Odstranitev ograje na meji s Hrvaško''' Na 7. redni seji vlade, 8. julija 2022, so ministri odločili, da bo Slovenija na meji z Republiko Hrvaško odstranila ograjo, ki je bila tam postavljena za nadziranje nelegalnih migracij. Ograja naj ne bi bila učinkovita pri zajezitvi migracij.<ref name=":25">{{Navedi splet|title='Velik dan za kraje ob južni meji': začelo se je odstranjevanje panelne ograje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zacelo-se-je-odstranjevanje-panelne-ograje-na-meji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-09-09|language=sl}}</ref> Za odstranitev so določili [[Slovenska vojska|Slovensko vojsko]], medtem ko bo [[Policija (Slovenija)|Policija]] po odstranitvi zadolžena za varovanje državne meje.<ref>{{Navedi splet|title=7. redna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-07-08-7-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-07-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na meji s Hrvaško bodo začeli odstranjevati žico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-meji-s-hrvasko-bodo-zaceli-odstranjevati-zico/633655|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-08|language=sl}}</ref> V prvi polovici leta 2023 se je število prestopov državne meje znova povečalo. Policija je zabeležila 36.137 nezakonitih prestopov meje, v enakem obdobju leta 2022 pa 13.601.<ref>{{Navedi splet|title=Golob o migracijah: To je na ekstremni desnici priljubljena tema za strašenje ljudi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-migracijah-to-je-na-ekstremni-desnici-priljubljena-tema-za-strasenje-ljudi/681738|website=rtvslo.si|accessdate=2023-09-18|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Na prvi septembrski seji je predsednik vlade [[Robert Golob]] prejel poslansko vprašanje iz opozicije, kaj bo vlada storila, da zaščiti lokalno prebivalstvo na južni meji. Golob je ponovil, da ograja na meji ni učinkovita, saj da so bili prestopi številčni tudi v krajih, kjer panelna ograja ali žica še stojita.<ref name=":20">{{Navedi splet|title=Golob o povečanju števila prebežnikov: Gre za enega največjih izzivov celotne EU|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-bodo-goloba-povprasali-o-ukrepih-po-poplavah-kaj-jim-bo-odgovoril/|website=N1|date=2023-09-18|accessdate=2023-09-18|language=sl-SI|first=Marko|last=Valadzija}}</ref> Golob se je zavzel za skupne patrulje ter reševanje težave na nivoju Evropske unije v izvornih državah migracij.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Golob: S problematiko nezakonitih migracij se Evropska unija ukvarja v izvornih državah|url=https://www.sta.si/3214959/golob-s-problematiko-nezakonitih-migracij-se-evropska-unija-ukvarja-v-izvornih-drzavah|website=www.sta.si|accessdate=2023-09-18}}</ref> Opozicija je predsedniku vlade očitala, da se ne zaveda realnosti na terenu.<ref name=":20" /> Z odstranjevanje žice na južni meji je Slovenska vojska začela julija leta 2022, odstranjena naj bi bila do konca leta, a se to ni zgodilo. 16. maja 2023 se je začelo še odstranjevanje panelnih ograj, za kar je vlada pogodbo podpisala s podjetjem Minis, ki jo je tudi postavilo.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Poleg žične ograje so na meji s Hrvaško začeli odstranjevati tudi panelno ograjo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poleg-zicne-ograje-so-na-meji-s-hrvasko-zaceli-odstranjevati-tudi-panelno-ograjo/668293|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-09|language=sl|first=Dejan Ladika, TV|last=Slovenija}}</ref><ref name=":25" /> Minister za notranje zadeve [[Boštjan Poklukar]] je 16. maja 2023 napovedal, da bo 143 kilometrov panelne ograje in 60 kilometrov žice odstranjenih v letu dni.<ref name=":26" /> === Obramba === [[Levica (politična stranka)|Levica]], [[Socialni demokrati]] ter [[Lista Marjana Šarca]] in [[Stranka Alenke Bratušek]], ki sta se kasneje pripojila h [[Gibanje Svoboda|Gibanju Svoboda]], [[Marjan Šarec]] pa je postal tudi obrambni minister, pa so v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]] nasprotovale predlogu zakona o investicijah v [[Slovenska vojska|Slovensko vojsko]] od 2021 do 2027, težkemu 780 milijonov evrov.<ref>{{Navedi splet|title=Prva zelena luč za 780-milijonske investicije v Slovenski vojski|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prva-zelena-luc-za-780-milijonske-investicije-v-slovenski-vojski/535099|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-27|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 (ZZSISV26)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2022-05-09}}</ref> Levica se je kot stranka čez svojo zgodovino zavzemala tudi za izstop [[Slovenija|Slovenije]] iz zveze [[NATO]] in njegovi nadaljnji širitvi, a je ob podpisu koalicijske pogodbe dejala, da s tem ne bo pogojevala svojega vstopa ali delovanja v vladi, kar pa se je v preteklosti že zgodilo.<ref>{{Navedi splet|title=Levica bo vstop v koalicijo pogojevala z referendumom za izstop iz Nata|url=https://www.dnevnik.si/1042824426|website=Dnevnik|accessdate=2022-06-30|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314011142/https://www.dnevnik.si/1042824426|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Levica proti širitvi Nata na Finsko in Švedsko, na vladi in odboru preglasovana|url=https://n1info.si/novice/slovenija/levica-proti-siritvi-nata-na-finsko-in-svedsko-na-vladi-in-odboru-preglasovana/|website=N1|date=2022-06-29|accessdate=2022-06-30|language=sl-SI}}</ref> Golobova koalicija se je že pred imenovanjem izrekla proti pogodbi za nakup oklepnikov v vrednosti 343,4 milijona evrov, ki jo je predhodni obrambni minister [[Matej Tonin]] podpisal nekaj dni pred nastopom Golobove vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin prepričan, da je podpis pogodbe za nakup vojaške opreme nujen|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tonin-preprican-da-je-podpis-pogodbe-za-nakup-vojaske-opreme-nujen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-05-09|last=Gregorc|first=Marko}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Toninu se mudi s podpisom pogodbe, Golob ga je pozval, naj se vzdrži|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vlada-namerava-za-45-oklepnikov-tipa-boxer-odsteti-3434-milijona-evrov/|website=www.delo.si|accessdate=2022-05-09|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podpis pogodbe o nakupu osemkolesnikov bi se lahko zavlekel v maj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podpis-pogodbe-o-nakupu-osemkolesnikov-bi-se-lahko-zavlekel-v-maj/625641|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-09|language=sl}}</ref> Obrambni minister je po srečanju obrambnih ministrov zveze NATO 16. junija 2022 zatrdil, da Slovenija sredstev za obrambo ne bo manjšala in da ostaja zvesta zavezi po oblikovanju srednje bojne bataljonske skupine.<ref>{{Navedi splet|title=Šarec: Zaveze Natu ostajajo, revizija nakupa boxerjev poteka|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sarec-zaveze-natu-ostajajo-revizija-nakupa-boxerjev-poteka.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-06-30}}</ref> Robert Golob se je med 28. in 30. junijem 2022 udeležil vrha zveze [[NATO]] v [[Madrid|Madridu]] in dejal, da bo vlada v pol leta pripravila načrt o izpolnjevanju Natovih zavez glede izdatkov za obrambo.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Robert Golob na vrhu zveze Nato v Madridu {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-29-predsednik-vlade-robert-golob-na-vrhu-zveze-nato-v-madridu-103034/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Robert Golob se udeležuje zasedanja Nata {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-28-predsednik-vlade-robert-golob-se-udelezuje-zasedanja-nata/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Golob: Časovnico višanja izdatkov za obrambo bo treba pospešiti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-casovnico-visanja-izdatkov-za-obrambo-bo-treba-pospesiti/632588|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref> Z njim bi Slovenija predvidela povišanje izdatkov za vojsko na dva odstotka. Golob je dejal, da bi cilj, ki je bil v prejšnjih vladah določen na leto 2030, poskusili doseči prej.<ref name=":1" /> Zveza NATO je minimum dveh odstotkov za obrambo potrdila na vrhu v [[Vilna|Vilni]], 11. in 12. julija 2023.<ref>{{Navedi splet|title=Ukrajini povabilo, ko bodo članice enotne. Dva odstotka BDP-ja po novem minimum.|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/ukrajini-povabilo-ko-bodo-clanice-enotne-dva-odstotka-bdp-ja-po-novem-minimum/674720|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-15|language=sl|first=B. V. , J.|last=R}}</ref> [[Slika:Vrh Nata v Washingtonu s slovesnostjo ob 75. obletnici Severnoatlantskega zavezništva (53848410200).jpg|sličica|Golob in finski predsednik [[Alexander Stubb|Stubb]] ob robu srečanja zveze NATO (junij 2024)]] Predsednik vlade Robert Golob je junija 2024 napovedal nakup osemkolesnikov finske Patrie. Nakup naj bi po njegovi napovedi potekal neposredno med obrambnima ministrstvoma Slovenije in Finske, kar naj bi omogočilo transparentnost.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob napovedal nakup osemkolesnikov patria; Janša potezo označil za "ironijo zgodovine"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-napovedal-nakup-osemkolesnikov-patria-jansa-potezo-oznacil-za-ironijo-zgodovine/714459|website=rtvslo.si|accessdate=2024-07-29|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Namesto boxerjev bomo predvidoma kupili osemkolesnike patria|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/namesto-boxerjev-bomo-predvidoma-kupili-patrie|website=www.delo.si|accessdate=2024-07-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tako je Golobovo napoved o nakupu osemkolesnikov Patria označil Janša|url=https://www.planet-tv.si/clanek/tako-je-golobovo-napoved-o-nakupu-osemkolesnikov-patria-oznacil-jansa/|website=www.planet-tv.si|accessdate=2024-07-29|language=sl}}</ref> ==== Resničnostna oddaja Vojak v akciji ==== 31. avgusta 2023 je [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije]] objavilo razpis za dokumentarno realistično serijo Vojak v akciji.<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Uradni list RS - Portal javnih naročil: Storitve: DOKUMENTARNA REALISTIČNA SERIJA|url=https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=490221|website=www.enarocanje.si|accessdate=2023-10-23}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MORS bo dal 2 milijona evrov za snemanje resničnostnega šova Vojak v akciji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mors-bo-dal-2-milijona-evrov-za-snemanje-resnicnostnega-sova-vojak-v-akciji/685334|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Serija z desetimi epizodami bi bila predvajana v jeseni 2024, med tekmovalci pa bi zmagal "najbolj pripravljen, usposobljen, iznajdljiv, trden in discipliniran vojak".<ref name=":23" /> Ministrstvo je zapisalo, da želi s projektom spodbuditi zanimanje za vojaški poklic in promovirati zaposlovanje v [[Slovenska vojska|Slovenski vojski]].<ref>{{Navedi splet|title=Resničnostni šov, ki naj bi mlade navdušil za vojaški poklic|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/resnicnostni-sov-ki-naj-bi-mlade-navdusil-za-vojaski-poklic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-10-23}}</ref> Na razpis sta prejeli dve ponudbi; prva v vrednosti 777 tisoč evrov in druga v vrednosti 1,9 milijona evrov, obe z vštetim davkom na dodano vrednost.<ref>{{Navedi splet|title=Kok zanika obtožbe, da je v dogovoru s prijateljem oddal nepopolno prijavo s pol manjšim zneskom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kok-zanika-obtozbe-da-je-v-dogovoru-s-prijateljem-oddal-nepopolno-prijavo-s-pol-manjsim-zneskom/685643|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=Helena Ponudič, TV|last=Slovenija}}</ref> Ker prva ponudba ni imela zadostnih dokazov, je komisija izbrala drugo.<ref>{{Navedi splet|title=Dva milijona evrov za vojaški resničnostni šov: Zakaj je za MORS projekt med prioritetami in kako ga bodo financirali?|url=https://vecer.com/slovenija/dva-milijona-evrov-za-vojaski-resnicnostni-sov-zakaj-je-za-mors-projekt-med-prioritetami-in-kako-ga-bodo-financirali-10342486|website=vecer.com|accessdate=2023-10-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MORS bo dal 2 milijona evrov za snemanje resničnostnega šova Vojak v akciji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mors-bo-dal-2-milijona-evrov-za-snemanje-resnicnostnega-sova-vojak-v-akciji/685334|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Izbrano podjetje akademija Ris je pismo o nameri za vojaški resničnostni šov podpisalo s slovensko televizijsko postajo [[POP TV|Pop TV]], ki pa dokončne odločitve o predvajanju še ni sprejela.<ref>{{Navedi splet|title=Na Pop TV potrdili: Podpisali smo pismo o nameri za vojaški resničnostni šov. Odzval se je tudi Šarec|url=https://vecer.com/slovenija/na-pop-tv-potrdili-podpisali-smo-pismo-o-nameri-za-vojaski-resnicnostni-sov-odzval-se-je-tudi-sarec-10342552|website=vecer.com|accessdate=2023-10-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Podpisali smo pismo o nameri, o predvajanju šova pa bi šele razmislili"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pop-tv-podpisali-smo-pismo-o-nameri-o-predvajanju-sova-bi-se-razmislili/|website=N1|date=2023-10-19|accessdate=2023-10-23|language=sl-SI|last=N1}}</ref> Mediji so ob tem objavili, da izbrano podjetje nima prihodkov in zaposlenih, račun pa je odprlo mesec dni pred objavo razpisa. Podjetje vodi nekdanji član Enote za specialno delovanje [[Luka Zorenč]].<ref>{{Navedi splet|title=Šarec po vojake z resničnostnim šovom: je na razpisu izbrano podjetje sporno?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sarec-po-vojake-z-resnicnostnim-sovom-je-na-razpisu-izbrano-podjetje-sporno/|website=N1|date=2023-10-18|accessdate=2023-10-23|language=sl-SI|last=N1}}</ref> [[Poslanska skupina Nove Slovenije|Poslanska skupina opozicijske stranke]] [[Nova Slovenija]] je zahtevala sklic nujne seje državnozborske [[Komisija za nadzor javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|komisije za nadzor javnih financ]].<ref>{{Navedi splet|title=STA: Zaradi vojaškega resničnostnega šova sklicana nujna seja komisije DZ za nadzor javnih financ|url=https://www.sta.si/3226895/zaradi-vojaskega-resnicnostnega-sova-sklicana-nujna-seja-komisije-dz-za-nadzor-javnih-financ|website=www.sta.si|accessdate=2023-10-23}}</ref> Ta je na [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisijo za preprečevanje korupcije]] naslovila poziv, da razišče sum [[Korupcija|korupcije]] in kršitve integritete. Obrambni minister Matjan Šarec je zavrnil očitke in projekt opravičil s pridobivanjem novih kadrov za vojsko. Opozicija je ministru očitala tudi razsipavanje z denarjem v času [[Poplave v Sloveniji (2023)|sanacije po poplavah]].<ref>{{Navedi splet|title=Šarec zavrnil očitke: Želimo gledano oddajo, ki bo vojski dvigovala ugled|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-zavrnil-ocitke-zelimo-gledano-oddajo-ki-bo-vojski-dvigovala-ugled/685521|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Visokim stroškom projekta je nasprotoval tudi vojaški sindikat, zaradi domnevne korupcije pa se je naproti Šarcu postavila tudi poslanka Gibanja Svoboda [[Mojca Šetinc Pašek]].<ref>{{Navedi splet|title=Morsov razpis naletel na očitke sindikata vojakov, proti odločitvi Šarca tudi Šetinc Pašek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/morsov-razpis-naletel-na-ocitke-sindikata-vojakov-proti-odlocitvi-sarca-tudi-setinc-pasek/685470|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=K.|last=T}}</ref> === Pravosodje === ==== Dodatek k plači sodnikov ==== 10. januarja 2023 je predsednik vlade [[Robert Golob]] a občnem zboru [[Slovensko sodniško društvo|Slovenskega sodniškega društva]] napovedal reformo plačnega sistema sodnikov, do takrat pa obljubil dodatek v vrednosti 600 evrov bruto k plačam sodnikov. Pripadal bi funkcionarjem sodne oblasti, ki so sodniki, in funkcionarjem državnega tožilstva.<ref name=":13">{{Navedi splet|title=59. dopisna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-30-59-dopisna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> Vlada je pripravila predlog zakona o začasnem dodatku pravosodnim funkcionarjem, v zakonodajni postopek pa ga vložila po nujnem postopku.<ref name=":13" /> Zakonodajnopravna služba državnega zbora je k predlogu podala mnenje, da bi višina plače z novim dodatkom dela pravosodnih funkcionarjev presegla višino plače najvišje uvrščenih funkcionarjev drugih vej oblasti, med drugim predsednika republike, predsednika državnega zbora, predsednika vlade, ministrov ter predsednika in sodnikov ustavnega sodišča.<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Vlada umaknila predlog o 600 evrih dodatka za sodnike in tožilce|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-umaknila-predlog-o-600-evrih-dodatka-za-sodnike-in-tozilce/656568|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> 2. februarja 2023 je vlada predlog umaknila iz procedure v državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=35. redna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-02-02-35-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Umaknili predlog o 600 evrih dodatka k plačam sodnikov in tožilcev|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/neustavnost-predloga-o-600-evrov-dodatka-k-placam-sodnikov-in-tozilcev/|website=www.delo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada umaknila predlog o 600 evrih dodatka sodnikom in tožilcem|url=https://siol.net/novice/slovenija/vlada-umaknila-dodatke-sodnikov-in-drzavnih-tozilcev-598391|website=siol.net|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref name=":14" /> Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je pojasnila, da je razlog v opozorilu zakonodajnopravne službe državnega zbora.<ref name=":14" /> [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavnega sodišča Republike Slovenije]] je junija 2023 ugotovilo neskladje v plačah sodnikov napram plačam poslancev in zakonodajalcu naložilo ureditev zakonodaje v šestih mesecih.<ref>{{Navedi splet|title=Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-772/21 z dne 1. 6. 2023 – Ustavno sodišče Republike Slovenije|url=https://www.us-rs.si/odlocba-ustavnega-sodisca-st-u-i-772-21-z-dne-1-6-2023/|website=www.us-rs.si|accessdate=2024-01-04|archive-date=2024-01-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20240104190507/https://www.us-rs.si/odlocba-ustavnega-sodisca-st-u-i-772-21-z-dne-1-6-2023/|url-status=dead}}</ref> Pravosodno ministrstvo je decembra 2023 pripravilo predlog povišanja plač za tisoč evrov bruto, a je ministrica [[Dominika Švarc Pipan]] ocenila, da predlog ne uživa podpore vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Dominika Švarc Pipan bi sodnikom dvignila plače za tisoč evrov bruto na mesec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrica-dominika-svarc-pipan-bi-sodnikom-dvignila-place-za-tisoc-evrov-bruto-na-mesec/692077|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 4. januarja 2024 je [[Slovensko sodniško društvo]] zaradi neuresničitve odločbe ustavnega sodišča ministrico Švarc Pipan in predsednika vlade [[Robert Golob|Roberta Goloba]] pozvalo k odstopu.<ref name=":02" /> Istega dne je odstop z mesta državne sekretarke na ministrstvu za pravosodje podala [[Valerija Jelen Kosi]], ki je v odstopni izjavi zapisala, da je bilo ministrstvu ''"Izrecno odsvetovano (prepovedano?), da se ukvarja s problematiko sodniških plač, ker je to pristojnost Ministrstva za javno upravo."''<ref>{{Navedi splet|title=Državna sekretarka protestno odstopila {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/odstop-drzavne-sekretarke-je-razlog-nespostovanje-ustavne-odlocbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-01-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Protest sodnikov: Celo vrhovni sodnik prejme manj kot najslabše plačani poslanec|url=https://n1info.si/novice/slovenija/protest-tozilcev-in-sodnikov-zaradi-nizkih-plac-bodo-prekinili-delo/|website=N1|date=2024-01-04|accessdate=2024-01-04|language=sl-SI|first=STA|last=N1}}</ref> Sodniško društvo je ob tem napovedalo okrnjeno delo sodnikov med 10. in 24. januarjem 2024.<ref name=":02" /> ==== Pravosodna reforma ==== 15. maja 2025 je vlada potrdila pravosodno reformo: zakon o sodiščih, nov zakon o sodnikih, novelo zakona o sodnem svetu in novelo zakona o državnem tožilstvu. Sveženj je med drugim vključeval skrajšanje mandata predsednika sodišča iz šest na pet let z možnostjo samo enkratne ponovitve na istem sodišču, ukinitev okrajnih in okrožnih sodišč v Republiki Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada potrdila ukinitev okrajnih sodišč v začetku leta 2027|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-potrdila-ukinitev-okrajnih-sodisc-v-zacetku-leta-2027/745785|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pravosodna reforma bo združila okrajna in okrožna sodišča. Katič: Zapira se deset okrajnih sodišč.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pravosodna-reforma-bo-zdruzila-okrajna-in-okrozna-sodisca-katic-zapira-se-deset-okrajnih-sodisc/759957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Reforma sodstva: obeta se ukinitev okrajnih sodišč|url=https://n1info.si/novice/slovenija/reforma-sodstva-obeta-se-ukinitev-okrajnih-sodisc/|website=N1|date=2025-05-15|accessdate=2026-01-06|language=sl-SI}}</ref> === Sociala === ==== Dolgotrajna oskrba ==== En osrednjih ciljev vlade je bila tudi preureditev sistema dolgotrajne oskrbe, ki je bila v pristojnosti ministrstva za solidarno prihodnost. Za dolgotrajno oskrbo je bil od 1. julija 2025 uveden nov davek, a sistem kljub temu ni zaživel, zato so se pojavili dvomi, če bo denar sploh porabljen namensko.<ref>{{Citat|title=Izrael in Hamas dosegla dogovor za izvedbo prvega dela premirja v Gazi|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175165287|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Centri za socialno delo so bili kritični, da ministrstvo tudi ni zagotovilo ustreznega informacijskega sistema za dodeljevanje pravice do oskrbe na domu, zaradi česar so morali odločbe izdajati na roke. V prvih štirih mesecih so bile tako izdanih le tri odločbe.<ref>{{Navedi splet|title=Do zdaj izdali tri odločbe o dolgotrajni oskrbi na domu – na Koroškem in v Posavju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/do-zdaj-izdali-tri-odlocbe-o-dolgotrajni-oskrbi-na-domu-na-koroskem-in-v-posavju/759630|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Ker sistem ni zaživel skladno z obljubami, je SDS predlagala opustitev plačevanja prispevka, z NSi pa je zoper ministra [[Simon Maljevac|Simona Maljevca]] vložila tudi interpelacijo, ki pa ni uspela.<ref>{{Navedi splet|title=Maljevac v odgovoru na interpelacijo očitke zavrača kot neutemeljene. Vlada odgovor podprla.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/maljevac-v-odgovoru-na-interpelacijo-ocitke-zavraca-kot-neutemeljene-vlada-odgovor-podprla/759535|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NSi in SDS z interpelacijo nad ministra Simona Maljevca: "Ničesar, kar je napovedal, ni izpolnil"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-in-sds-z-interpelacijo-nad-ministra-simona-maljevca-nicesar-kar-je-napovedal-ni-izpolnil/756738|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> === Zdravstvo === [[Slika:Novinarska konferenca ministrstvo za zdravje (52197807424).jpg|sličica|Minister za zdravje [[Danijel Bešič Loredan]].]] '''Spremembe sklepa o ustanovitvi NIJZ''' Vlada je 7. junija 2022 na dopisni seji spremenila sklep o ustanovitvi [[NIJZ]], s katerim je po novem predvideno, da do imenovanja strokovnega direktorja naloge le-tega opravlja v.d., in ne več generalni direktor NIJZ, ki je trenutno Milan Krek.<ref>{{Navedi splet|title=Nove spremembe na NIJZ, v nadzorni svet Elesa imenovan Kostrevec |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nove-spremembe-na-nijz-v-nadzorni-svet-elesa-imenovan-kostrevec.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-07|language=sl}}</ref> Krek sicer navaja, da s strani novega ministra [[Danijel Bešič Loredan|Danijela Bešiča Loredana]] že dlje časa dobiva pritiske glede odstopa s položaja, vendar sodeč po njegovih navedbah, odstopil ne bo.<ref>{{Navedi splet|title='Moj šef je svet zavoda in ne minister in ne predsednik vlade' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/moj-sef-je-svet-zavoda-in-ne-minister-in-ne-predsednik-vlade.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-07|language=sl}}</ref> Milan Krek je 30. junija 2022 odstopil s položaja, kot je navedel, po ''mesecu neznosnih političnih pritiskov''. Svet NIJZ se je z odstopno izjavo seznanil in za v. d. direktorja imenoval [[Branko Gabrovec|Branka Gabrovca]].<ref>{{Navedi splet|title=Krek odstopil "po mesecu neznosnih političnih pritiskov". V. d. direktorja postal Branko Gabrovec. |url=https://www.rtvslo.si/zdravje/krek-odstopil-po-mesecu-neznosnih-politicnih-pritiskov-v-d-direktorja-postal-branko-gabrovec/632735|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref> '''Strokovna posvetovalna skupina NIJZ''' Na novinarski konferenci dne 27. junija 2022 je bila predstavljena nova strokovna posvetovalna skupina NIJZ-ja za [[Covid-19]]. Vodil jo bo epidemiolog [[Mario Fafangel (ml.)|Mario Fafangel]], njegova namestnica bo nekdanja ministrica za zdravje [[Alenka Trop Skaza]], med člani pa so med drugim še antropolog [[Dan Podjed]], matematik Janez Žibert, infektologinja Tatjana Lejko Zupanc, komunikolog Mitja Vrdelja ter imunolog [[Alojz Ihan]]. Skupina bo ukrepe tehtala na podlagi treh scenarijev. Fafangel je poudaril, da bo med ukrepi odločal vsak posameznik sam, zdravstveni minister [[Danijel Bešič Loredan]] pa še enkrat zagotovil, da obveznega cepljenja ne bo.<ref>{{Navedi splet|title=Nova posvetovalna skupina bo o ukrepih tehtala na podlagi treh scenarijev |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nova-posvetovalna-skupina-bo-o-priporocilih-in-ukrepih-tehtala-na-podlagi-treh-scenarijev.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref> ==== Novela Zakona o nalezljivih boleznih ==== Poslanci koalicijskih strank s prvopodpisano [[Janja Sluga|Janjo Sluga]] so v parlamentarno proceduro vložili novelo Zakona o nalezljivih boleznih, s čimer so po njihovih besedah želeli preprečiti samovoljo vlad ob morebitnih epidemijah in odpraviti ugotovljene neustavnosti v takratnem zakonu iz leta 1995.<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda: Predlog novele zakona o nalezljivih boleznih preprečuje samovoljo vlad|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/gibanje-svoboda-predlog-novele-zakona-o-nalezljivih-boleznih-preprecuje-samovoljo-vlad/631629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=To so globe, ki jih predvideva novi zakon o nalezljivih boleznih|url=https://siol.net/novice/slovenija/to-so-globe-ki-jih-predvideva-novi-znb-582187|website=siol.net|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> Vsebino novele zakona je pripravila [[Pravna mreža za varstvo demokracije]], ministrstva in poslanske skupine so dodale le manjše korekture. Z novelo se ne predvideva zapiranja šol ali nošnje mask med poukom, prav tako ni predvideno obvezno cepljenje. Ob enem se omejuje pristojnosti vlade in veča pristojnost strokovnih skupin. Novela sicer ohranja večino kazni in glob, jih pa ukinja za tiste, ki v času prepovedi organizirajo javna zbiranja.<ref name=":2" /> Vložniki novele so predlagali obravnavo novele zakona po skrajšanem postopku, zaradi česar podpisov pod predlog novele niso prispevali poslanci SD [[Meira Hot]], [[Bojana Muršič]] in [[Damijan Zrim]].<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Zakaj se štirje poslanci niso podpisali pod zakon o nalezljivih boleznih?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zakaj-se-stirje-poslanci-niso-podpisali-pod-zakon-o-nalezljivih-boleznih/|website=N1|date=2022-06-20|accessdate=2022-07-07|language=sl-SI}}</ref> '''Odprava novele Zakona o javnem naročanju''' Vlada je odpravila novelo Zakona o javnem naročanju, ki jo je sprejela [[14. vlada Republike Slovenije|tretja Janševa vlada]] in je zahtevala pridobitev referenčne cene nakupa zdravstvene opreme.<ref>{{Navedi splet|title=Zdravstvo.si: Vlada z interventnim zakonom v zdravstvu koraka v smeri korupcije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdravstvo-si-vlada-z-interventnim-zakonom-v-zdravstvu-koraka-v-smeri-korupcije/|website=N1|date=2022-07-26|accessdate=2022-07-31|language=sl-SI}}</ref> Po mnenju vlade ureditev namreč ni bila skladna s pravom Evropske unije in da vnaša korupcijska tveganja. Odločitev je naletela na kritiko skupine zdravstvo.si, ki meni, da odprava pomeni korak v smeri korupcije.<ref>{{Navedi splet|title=STA: V skupini zdravstvo.si razočarani nad odpravo novele zakona o javnem naročanju, na ministrstvu stojijo za odločitvijo|url=https://www.sta.si/3064778/v-skupini-zdravstvo-si-razocarani-nad-odpravo-novele-zakona-o-javnem-narocanju-na-ministrstvu-stojijo-za-odlocitvijo|website=www.sta.si|accessdate=2022-07-31}}</ref> '''Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja''' 11. aprila 2023 je poslanska skupina Gibanja Svoboda v parlamentarno proceduro vložila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), s katerim bi se ukinilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje in bi se ga preneslo v obvezno zdravstveno zavarovanje.<ref>{{Navedi splet|title=Pomemben korak za preprečitev neupravičene podražitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja|url=https://gibanjesvoboda.si/novica/storjen-zelo-pomemben-korak-za-preprecitev-neupravicene-podrazitve-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja/|website=Gibanje Svoboda|accessdate=2023-04-12|language=sl-SI}}</ref> Predsednik vlade [[Robert Golob]] je ob tem povedal, da bo nova ureditev preprečila podražitve in zasebne zaslužke iz naslova zdravstvenih zavarovanj. Zavarovanje bi se od 1. septembra 2023 zaračunavalo po enotni ceni 35 evrov.<ref name=":15">{{Navedi splet|title="Prispevek bi bil 35 evrov. Vsa sredstva ostanejo v javnem zdravstvenem sistemu."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prispevek-bi-bil-35-evrov-vsa-sredstva-ostanejo-v-javnem-zdravstvenem-sistemu/664517|website=rtvslo.si|accessdate=2023-04-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob: Zamrznili smo cene, preprečujemo ustvarjanje privatnih dobičkov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/koalicija-s-pojasnili-o-ukinitvi-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja/|website=N1|date=2023-04-12|accessdate=2023-04-12|language=sl-SI|first=Marko|last=Valadzija}}</ref> Ob tem so zagotovili, da bo morebitni manko sredstev pri zavarovanju v prehodnem obdobju zagotovila vlada.<ref name=":15" /> === Zunanje zadeve in mednarodna dejavnost === [[Slika:United States Secretary Antony Blinken met Slovenia Foreign Minister Tanja Fajon in Brussels, Belgium on 4 April 2024.jpg|sličica|Zunanja ministrica [[Tanja Fajon]] in ameriški državni sekretar [[Antony Blinken]] (april 2024)]] ==== Kandidatura za nestalno članico Varnostnega sveta OZN ==== ''Glej stran: [[Kandidatura Slovenije za nestalno članico v Varnostnem svetu OZN (2024–2025)]]'' Golobova vlada je nadaljevala kandidaturo Slovenija za mesto nestalne članice Varnostnega sveta OZN. Zunanja ministrica Tanja Fajon je tozadevno imenovala posebnega odposlanca za kandidaturo [[Franc But|Franca Buta]].<ref name=":16" /> Slovenija je okrepila svojo prisotnost v [[Afrika|Afriki]], kjer je bila poprej šibko zastopana. Povečala se je tudi prisotnost Slovenije na mednarodnih forumih in panelih. Slovenija je proti koncu kampanje večkrat izrazila pozitivno naravnanost glede števila obljubljenih glasov, a je diplomacija zaradi tajnega glasovanja ostala »previdno optimistična«.<ref name=":22">{{Navedi splet|title=Požgan: "Belorusija ne bo dobila zadostnega števila glasov. Vprašanje je, ali jih bo Slovenija."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pozgan-belorusija-ne-bo-dobila-zadostnega-stevila-glasov-vprasanje-je-ali-jih-bo-slovenija/670686|website=rtvslo.si|accessdate=2023-06-06|language=sl|first=Ksenja|last=Tratnik|date=5. junij 2023}}</ref><ref name=":17" /> Glasovanje v [[Generalna skupščina Združenih narodov|Generalni skupščini Organizacije združenih narodov]] je potekalo v torek, 6. junija 2023.<ref name=":32"/> Slovenija je na tajnih volitvah v prvem krogu prejela 153 glasov od potrebnih 128, protikandidatka [[Belorusija]] pa 38.<ref name=":42">{{Navedi splet|title=Slovenijo je v prvem krogu volitev za nestalno članico Varnostnega sveta OZN podprlo 153 držav|url=https://www.gov.si/novice/2023-06-06-slovenijo-je-v-prvem-krogu-volitev-za-nestalno-clanico-varnostnega-sveta-ozn-podprlo-153-drzav/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-06-06|language=sl|date=6. junij 2023|last=Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve}}</ref><ref name=":32" /> Predsednik vlade Robert Golob je ob tem dejal, da je izvolitev eden največjih uspehov Slovenije v mednarodni diplomaciji.<ref name=":18" /> Vlada se je julija 2023 odločila, da bo ustanovila posebno misijo za članstvo v Slovenije v Varnostnem svetu, kljub temu, da v [[New York|New Yorku]] že deluje [[Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Združenih narodih, New York|Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Združenih narodih]]. Za vodjo posebne misije je bil imenovan [[Samuel Žbogar]], pred tem državni sekretar pri zunanji ministrici [[Tanja Fajon|Tanji Fajon]].<ref>{{Navedi splet|title=Posebno misijo za članstvo Slovenije v Varnostnem svetu bo vodil Samuel Žbogar|url=https://n1info.si/novice/slovenija/posebno-misijo-za-clanstvo-slovenije-v-varnostnem-svetu-bo-vodil-samuel-zbogar/|website=N1|date=2023-07-20|accessdate=2023-10-03|language=sl-SI|last=STA}}</ref> V javnosti je bilo tako več vprašanj, zakaj mesta predstavnika v VS ne zasede veleposlanik pri OZN [[Boštjan Malovrh]], kot je najpogostejša praksa v Varnostnem svetu. Predsednica Državnega zbora Republike Slovenije [[Urška Klakočar Zupančič]] je Žbogarja ocenila kot primernega kandidata, a se je spraševala, zakaj se predsednik vlade [[Robert Golob]] o odločitvi ni posvetoval s parlamentom.<ref name=":21">{{Navedi splet|title=Klakočar Zupančič je pričakovala, da se bo premier glede Žbogarja posvetoval z DZ-jem|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/klakocar-zupancic-je-pricakovala-da-se-bo-premier-glede-zbogarja-posvetoval-z-dz-jem/682339|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Klakočar Zupančič: Žbogar dobra izbira za vodenje misije v VS ZN, pričakovala pa bi posvet premierja z DZ|url=https://www.dnevnik.si/1043032897|website=Dnevnik|date=2023|accessdate=2023-10-03|archive-date=2023-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20231005140107/https://www.dnevnik.si/1043032897|url-status=dead}}</ref> Na postopek imenovanja Samuela Žbogarja se je odzvala tudi predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]], ki je odločitev označila kot ''"najmanj nenavadno"''.<ref name=":21" /><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zbogar-namesto-malovrha-za-pirc-musarjevo-odlocitev-najmanj-nenavadna.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-10-03}}</ref> Zunanja ministrica [[Tanja Fajon]] se je ob tem odzvala, da je zgodba zanjo zaključena, Žbogar pa, da so za članstvo v Varnostnem svetu potrebni najboljši diplomati.<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon: Zame je zgodba tu končana|url=https://siol.net/novice/slovenija/za-ministrico-fajon-zgodba-o-posebni-misiji-slovenije-v-varnostnem-svetu-zn-koncana-616046|website=siol.net|accessdate=2023-10-03|language=sl}}</ref> Mandat je Slovenija končala 31. decembra 2025, ko se je končalo tudi njeno zadnje enomesečno predsedovanje Varnostnemu svetu. S 1. januarjem 2026 pa je Slovenija nastopila triletni mandat v Svetu Združenih narodov za človekove pravice.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija začenja članstvo v Svetu OZN za človekove pravice 2026-2028 {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-01-01-slovenija-zacenja-clanstvo-v-svetu-ozn-za-clovekove-pravice-2026-2028/|website=Portal GOV.SI|date=2026-01-01|accessdate=2026-01-06|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenija prevzema funkcijo članice Sveta ZN za človekove pravice|url=https://n1info.si/novice/slovenija/slovenija-prevzema-funkcijo-clanice-sveta-zn-za-clovekove-pravice/|website=N1|date=2026-01-01|accessdate=2026-01-06|language=sl-SI}}</ref> ==== Mednarodna izmenjava zapornikov ==== 1. avgusta 2024 je stekla izmenjava zapornikov iz Združenih držav Amerike, Nemčije in Slovenije z Rusko feseracijo in Belorusijo.<ref>{{Navedi splet|title="Slovenija je postala akter v gledališču senc nove hladne vojne"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/slovenija-je-postala-akter-v-gledaliscu-senc-nove-hladne-vojne/|website=N1|date=2024-08-02|accessdate=2024-08-03|language=sl-SI|first=Luka|last=Mlakar}}</ref> V tej največji izmenjavi med Zahodom in Rusijo po koncu [[Hladna vojna|hladne vojne]] je Slovenija sodelovala z izročitvijo dveh, decembra 2022 v Ljubljani ujetih ruskih vohunov, [[Ana Valerevna Dulceva|Ane Valerevne Dulceve]] in njenega moža [[Artem Viktorovič Dulcev|Artema Viktoroviča Dulceva]].<ref>{{Navedi splet|title=Kdo so izmenjani zaporniki in zakaj so jih zaprli (SEZNAM)|url=https://n1info.si/novice/svet/kdo-so-izmenjani-zaporniki-in-zakaj-so-jih-zaprli-seznam/|website=N1|date=2024-08-01|accessdate=2024-08-03|language=sl-SI|first=A. L. , S. L. , M. O. , B.|last=S}}</ref> Na dan izročitve sta pred slovenskimi sodišči priznala krivdo in bila obsojena vohunjenja, v Rusijo pa sta bila preko letališča v Ankari, kjer je potekala izmenjava, poletela skupaj s svojima otrokoma.<ref name=":24">{{Navedi splet|title=V Ankari končali največjo izmenjavo zapornikov po hladni vojni. Biden in Golob govorila 21. julija|url=https://www.rtvslo.si/svet/v-ankari-koncali-najvecjo-izmenjavo-zapornikov-po-hladni-vojni-biden-in-golob-govorila-21-julija/716648|website=rtvslo.si|accessdate=2024-08-03|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ruska vohunka iz Slovenije ob pristanku v Moskvi jokala, Putin jo je močno objel|url=https://n1info.si/novice/svet/trenutek-ko-so-se-ruski-zaporniki-vkrcali-na-letalo-proti-ankari-video/|website=N1|date=2024-08-01|accessdate=2024-08-03|language=sl-SI|first=Ta L.|last=STA}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Otroka v Sloveniji obsojenih vohunov nista vedela, da sta Rusa|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/otroka-v-sloveniji-obsojenih-vohunov-nista-vedela-da-sta-rusa/716810|website=rtvslo.si|accessdate=2024-08-03|language=sl|first=Ž|last=N}}</ref> Dogovori za izmenjavo so potekali v tajnosti, na to temo se je predsednik vlade [[Robert Golob]] pogovarjal tudi s predsednikom Združenih držav Amerike [[Joe Biden|Joejem Bidnom]] in podpredsednico [[Kamala Harris|Kamalo Harris]].<ref name=":24" /> Kot je ob tem pojasnil Golob, so želeli v izmenjavo vključiti tudi zaprtega vodjo ruske opozicije Alekseja Navalnega, a je ta na dan začetka pogovorov umrl.<ref>{{Navedi splet|title=Premier dr. Golob: "Sloveniji je uspel zgodovinski met" {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2024-08-02-premier-dr-golob-sloveniji-je-uspel-zgodovinski-met/|website=Portal GOV.SI|date=2024-08-02|accessdate=2024-08-03|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Slovenija je pokazala, da je moč, ki jo imamo na mednarodni sceni, večja od naše velikosti"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-je-pokazala-da-je-moc-ki-jo-imamo-na-mednarodni-sceni-vecja-od-nase-velikosti/716828|website=rtvslo.si|accessdate=2024-08-03|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Pogajanja so po navedbah državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Vojka Volka trajala eno leto.<ref>{{Navedi splet|title=Vojko Volk: Izmenjava je dokaz, da lahko igramo z najvišjimi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vojko-volk-izmenjava-je-dokaz-da-lahko-igramo-z-najvisjimi/716838|website=rtvslo.si|accessdate=2024-08-03|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Sodelovanje Slovenije v projektu sta pohvalila ameriški predsednik Biden in nemški kancler Olaf Scholz.<ref>{{Navedi splet|title=Končana največja izmenjava z Rusijo, Putin vohune sprejel z rdečo preprogo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/najvecja-izmenjava-v-teku-rusi-ze-izpustili-zapornike.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-08-03|language=sl}}</ref><gallery> Slika:Exchange of prisoners between Russia and the West (2024) Russia.jpg|Prihod zapornikov iz Zahoda v Rusijo Slika:2024 Russian prisoner exchange, prisoners en route back to the United StatesGT6hPjcWwAABuWv (cropped).jpg|Trojica izpuščenih ruskih ujetnikov z vladnimi uradniki med letom v ZDA </gallery> ==== Uvedbe sankcij ==== Zaradi vojne v Gazi je vlada 17. julija 2025 ministra za nacionalno varnost [[Itamar Ben-Gvir|Itamarja Bena-Gvira]] in finančnega ministra [[Becalel Smotrič|Bezalela Smotriča]] razglasila za nezaželeni osebi v Republiki Sloveniji.<ref name=":34" /> V začetku avgusta je vlada omejila tudi uvoz blaga, ki izvira iz nezakonitih naselbin na okupiranem palestinskem ozemlju, vključno s prepovedjo izogibanja prepovedi tega uvoza.<ref name=":35" /><ref name=":36" /> Podoben ukrep je 11. septembra 2025 vlada sprejela zoper odstavljenega predsednika [[Republika Srbska|Republike Srbske]] [[Milorad Dodik|Milorada Dodika]], ki kljub odločitvi Sodišča Bosne in Hercegovine ni želel zapustiti položaja.<ref name=":37" /> === Ostalo === ==== Ukinitev urada vlade za demografijo ==== Na seji dne 14. julija 2022 je vlada izdala odlok o ukinitvi [[Urad vlade RS za demografijo|Urada za demografijo]]. Kor razlog so navedli prekrivanje delovnega področja z Ministrstvom za delo, s tem so pristojnosti urada prenesli na to ministrstvo. Zadnji delovni dan urada je bil 11. avgust.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada ukinila urad za demografijo, predlaga zamik izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-ukinila-urad-za-demografijo-predlaga-zamik-izvajanja-zakona-o-dolgotrajni-oskrbi/634225|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Urad vlade za demografijo zapira svoja vrata |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/urad-vlade-za-demografijo-zapira-svoja-vrata.html|website=24ur.com|accessdate=2022-09-04|language=sl}}</ref> ==== Pogreb z vojaškimi častmi Janezu Zemljariču ==== 5. januarja 2023 je vlada na redni seji sprejela sklep, da se preminulemu [[Janez Zemljarič|Janezu Zemljariču]] organizira pogreb z vojaškimi častmi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-05-30-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|title=30. redna seja Vlade Republike Slovenije|date=5. 1. 2023|website=Vlada Republike Slovenije|publisher=Vlada}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Zemljarič bo pokopan z vojaškimi častmi|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/janez-zemljaric-bo-pokopan-z-vojaskimi-castmi/|website=www.delo.si|accessdate=2023-01-10|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janeza Zemljariča pokopali z vojaškimi častmi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/janeza-zemljarica-pokopali-z-vojaskimi-castmi/653408|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-10|language=sl}}</ref> Predlog za to je vladi poslal [[Marjan Šiftar]] skupaj z drugimi pobudniki, članicami in člani Izvršnega sveta [[Socialistična republika Slovenija|Socialistične republike Slovenije]] v obdobju med leti 1980 in 1984, ki mu je takrat predsedoval Zemljarič. Odločitev vlade je vzbudila tudi neodobravanje; [[Zbor za republiko]] jo je v svoji izjavi označil za sramotno in da je Zemljarič kot notranji minister in šef [[UDBA|Udbe]] ([[Služba državne varnosti|Službe državne varnosti]]) ''"Izkazoval tudi izrazito nedemokratičen odnos do nasprotnikov totalitarizma. Bil je (so)nosilec preteklega režima in (so)kriv za vohunjenje, preganjanje in trpljenje številnih Slovencev, ki niso soglašali s komunističnim totalitarizmom. Njihova življenja mu niso veliko pomenila. Še deset let po demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije je s pestmi tolkel po mizi in kričal: »Janšo je treba ubiti, ubiti, ubiti!«"'' Vlada Republike Slovenije je tako po njihovem mnenju izkazala privrženost nekdanjemu totalitarnemu režimu.<ref>{{Navedi splet|title=IZJAVA ZA JAVNOST: Pogreb Janeza Zemljariča z vojaškimi častmi je velika sramota za Slovenijo – Zbor za republiko|url=http://zborzarepubliko.si/2023/01/06/izjava-za-javnost-pogreb-janeza-zemljarica-z-vojaskimi-castmi-je-velika-sramota-za-slovenijo/|accessdate=2023-01-10|language=sl-SI|last=Slovenija|archive-date=2023-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20230110083454/http://zborzarepubliko.si/2023/01/06/izjava-za-javnost-pogreb-janeza-zemljarica-z-vojaskimi-castmi-je-velika-sramota-za-slovenijo/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zemljaričev pogreb z vojaškimi častmi "predstavlja posmeh trpljenju številnih žrtev zločinskega delovanja Udbe"|url=https://www.domovina.je/zemljaricev-pogreb-z-vojaskimi-castmi-predstavlja-posmeh-trpljenju-stevilnih-zrtev-zlocinskega-delovanja-udbe/|website=Domovina|date=2023-01-07|accessdate=2023-01-10|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> ==== 14. avgust – dan solidarnosti ==== Po katastrofalnih poplavah, ki so prizadele Slovenijo v začetku avgusta 2023, je vlada ponedeljek, 14. avgust 2023, določila za dela prost dan in dan solidarnosti. Namen dneva je pomagati na različne načine ljudem ter poplavljenim območjem. Izjema so bile trgovine ter upravne enote, ki so bile lahko odprte. Poleg tega je poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan odredil delo zaposlenim pri upravljavcih kritične infrastrukture, zaposlenim v javnih zdravstvenih zavodih in pri koncesionarjih, v centrih za socialno delo, na področju veterine ter v zavarovalnicah.<ref>{{Navedi splet|title=14. avgust – dan solidarnosti|url=https://www.gov.si/novice/2023-08-10-14-avgust-dan-solidarnosti/|website=GOV.si|accessdate=2023-08-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=14. avgust – podaljšan konec tedna ali dan solidarnosti?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/14-avgust-podaljsan-konec-tedna-ali-dan-solidarnosti/677591|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-08-11|language=sl}}</ref> == Seznami obiskov == * [[Seznam obiskov predsednika vlade Roberta Goloba]] * [[Seznam obiskov ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://www.vlada.si/o_vladi/clani_vlade/ Uradna stran] {{Vlada RS}} {{Slovenija}} [[Kategorija:15. vlada Republike Slovenije| ]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] qobd1mt3jsd2eyscgi877ueeuhz8mb1 0 519793 6685282 6684581 2026-06-04T20:43:31Z Upwinxp 126544 konec ministrovanja 6685282 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Asta Vrečko |image=<!-- Wikipodatki --> |order=[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrica za kulturo<br>Republike Slovenije]] |term_start=1. junij 2022 |term_end=4. junij 2026 |predecessor=[[Vasko Simoniti]] |successor=[[Ignacija Fridl Jarc]] |nationality=[[Slovenci|slovenska]] |party=[[Levica (politična stranka)|Levica]] |premier=[[Robert Golob]] }} '''Asta Vrečko''', [[Seznam slovenskih umetnostnih zgodovinarjev|slovenska umetnostna zgodovinarka]] in [[Seznam slovenskih politikov|političarka]], * [[17. avgust|13. avgust]] [[1984]], [[Celje]]. Od leta 2022 do 2026 je bila [[Minister za kulturo Republike Slovenije|ministrica za kulturo Republike Slovenije]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-kulturo/o-ministrstvu/dr-asta-vrecko-ministrica-za-kulturo/|title=dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo|date=1. 6. 2022|accessdate=3. 6. 2022|website=gov.si}}</ref> Po rodu iz [[Šentjur|Šentjurja]], se je izobraževala v Celju, v Ljubljani pa študirala umetnostno zgodovino. Leta 2014 je doktorirala na temo jugoslovanske umetnosti v 20. stoletju. Poleg delovanja na kulturnem, predvsem likovnem področju, se ukvarja tudi s politiko. Bila je med soustanovitelji [[Iniciativa za demokratični socializem|Iniciative za demokratični socializem]], kasneje pa tudi mestna svetnica stranke [[Levica (politična stranka)|Levica]]. 1. junija 2022 je bila v kvoti Levice imenovana na mesto [[Minister za kulturo Republike Slovenije|ministrice za kulturo Republike Slovenije]].<ref name=":1" /> Septembra 2023 je bila izvoljena za novo koordinatorico stranke Levica.<ref>{{Navedi splet|title=Nova koordinatorica Levice je Asta Vrečko. "Levica ostaja trdna, močna in stabilna."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nova-koordinatorica-levice-je-asta-vrecko-levica-ostaja-trdna-mocna-in-stabilna/680003|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-09-02|language=sl-si}}</ref> == Mladost in izobraževanje == Rodila se je v Celju, odraščala pa v [[Šentjur|Šentjurju]]. Maturirala je na [[Gimnazija Lava|Gimnaziji Lava]] [[Šolski center Celje|Šolskega centra Celje]]. Diplomirala je iz umetnostne zgodovine in se na [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani]] zaposlila kot mlada raziskovalka na oddelku za likovno pedagogiko. Kasneje se je kot docentka zaposlila na oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in tam leta 2014 tudi doktorirala.<ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko {{!}} Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|url=https://www.ff.uni-lj.si/zaposleni/asta-vrecko|website=www.ff.uni-lj.si|accessdate=2022-05-31}}</ref> Njena področja raziskovanja so slovenska in jugoslovanska umetnost v 20. stoletju, s poudarkom na študiju in organizaciji umetnikov, zgodovini razstavljanja in kulturni politiki v obdobju obeh Jugoslavij ter taboriščni umetnosti.<ref name=":0" /> Deluje tudi kot sodelavka v [[Galerija Božidar Jakac|Galeriji Božidar Jakac]] na [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevici na Krki]] in tudi kot zunanja sodelavka [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademije za likovno umetnost in oblikovanje]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Je tudi kot kustosinja in je soavtorica več projektov, razstav in katalogov. == Politika == [[Slika:Parada ponosa 2022 (52138878796).jpg|sličica|Na ljubljanski Paradi ponosa 2022]] Dolga leta se je ukvarjala z aktivizmom. Bila je članica [[Delavsko-punkerska univerza|Delavsko-punkerske univerze]], leta 2014 pa soustanovila [[Iniciativa za demokratični socializem|Iniciativo za demokratični socializem]], ki je bila nato del [[Združena levica|Združene levice]]. Danes je članica stranke [[Levica (politična stranka)|Levica]].<ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko|url=https://www.levica.si/amo-team/asta-vrecko-2/|website=Levica|accessdate=2022-05-31|language=sl-SI}}</ref> Na lokalnih volitvah leta 2018 je bila izvoljena na mesto mestne svetnice v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]], kjer je ena od treh svetnikov Levice.<ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko|url=https://www.ljubljana.si/sl/mestni-svet/mestni-svet-mol/clani-mestnega-sveta/levica-3-svetniki/asta-vrecko/|website=www.ljubljana.si|accessdate=2022-05-31|language=sl|archive-date=2022-05-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20220531162541/https://www.ljubljana.si/sl/mestni-svet/mestni-svet-mol/clani-mestnega-sveta/levica-3-svetniki/asta-vrecko/|url-status=dead}}</ref> Leta 2021 je bila izbrana za namestnico koordinatorja stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Luka Mesec na čelu stranke ni več sam|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/luka-mesec-na-celu-stranke-ni-vec-sam/|website=www.delo.si|accessdate=2022-06-01|language=sl-si}}</ref> Za stranko je nastopila na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah leta 2022]] in v okraju Ljubljana Šiška 1 osvojila 1.074 glasov oz. 10,49 odstotkov glasov, a ni bila izvoljena za poslanko.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-05-31}}</ref> === Ministrica za kulturo === [[Slika:Obisk predsednika vlade v SNG Drama (52280575308).jpg|sličica|Obisk SNG Drama Ljubljana pred prenovo (2022)]] [[Slika:Zaprisega ministrov in ministric 15. Vlade RS - 52115882690.jpg|sličica|Zaprisega na ministrsko funkcijo]] Ko je Levica vstopila v koalicijska pogajanja z [[Gibanje Svoboda|Gibanjem Svoboda]] in [[Socialni demokrati|Socialnimi demokrati]], se je Asto Vrečko začelo omenjati kot bodočo [[Minister za kulturo Republike Slovenije|ministrico za kulturo]]. Pred pristojnim [[Odbor za kulturo Državnega zbora Republike Slovenije|državnozborskim odboro]]<nowiki/>m je bila zaslišana 31. maja 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatka za ministrico Asta Vrečko: "Kulturna politika in ministrstvo se morata modernizirati"|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kandidatka-za-ministrico-asta-vrecko-kulturna-politika-in-ministrstvo-se-morata-modernizirati/629335|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> Mandat je nastopila 1. junija 2022.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-in-poslanke-s-53-glasovi-podpore-potrdili-vladno-ekipo-roberta-goloba/629375|title=Poslanci in poslanke s 53 glasovi podpore potrdili vladno ekipo Roberta Goloba|date=1. 6. 2022|accessdate=1. 6. 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=A. S., M. Z.}}</ref> Med ukrepi v mandatu ministrice Aste Vrečko je bila združitev [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzeja novejše zgodovine Slovenije]] in [[Muzej slovenske osamosvojitve|Muzeja slovenske osamosvojitve]] v nov javni zavod oziroma v nov [[muzej]].<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Ministrica Vrečko: "Muzej slovenske osamosvojitve se združuje z drugim muzejem, ne pa ukinja"|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ministrica-vrecko-muzej-slovenske-osamosvojitve-se-zdruzuje-z-drugim-muzejem-ne-pa-ukinja/644926|website=rtvslo.si|accessdate=2022-11-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Muzeja slovenske osamosvojitve ne bo več|url=https://www.delo.si/kultura/razno/muzeja-slovenske-osamosvojitve-ne-bo-vec/|website=www.delo.si|accessdate=2022-11-19|language=sl-si}}</ref> Muzej osamosvojitve je bil ustanovljen v času [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade Republike Slovenije]], prostori pa so mu bili obljubljeni na Poljanski cesti 40. Začasno je delal v vili na Viču. Ministrica Vrečko je ob tem dejala: ''"Ustanovitev Muzeja slovenske osamosvojitve je bil ideološki projekt prejšnje vlade. Z združitvijo obeh institucij se zasleduje argument strokovne in muzejske javnosti, da se sodobne in novejše zgodovine ne sme ločevati."''<ref>{{Navedi splet|title=Združitev Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Muzeja slovenske osamosvojitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-10-21-zdruzitev-muzeja-novejse-zgodovine-slovenije-in-muzeja-slovenske-osamosvojitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-11-19|language=sl}}</ref> Ob tem je dejala, da je bil muzej osamosvojitve ustanovljen brez strokovnih podlag.<ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko: Gre za združitev dveh muzejev in ne za njuno ukinitev|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/asta-vrecko-gre-za-zdruzitev-dveh-muzejev-in-ne-za-njuno-ukinitev/655036|website=rtvslo.si|accessdate=2023-06-09|language=sl|first=M. K. , N.|last=Š}}</ref> Nov skupni muzej je bil ustanovljen 19. januarja 2023.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada združila Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-20-vlada-zdruzila-muzej-slovenske-osamosvojitve-in-muzej-novejse-zgodovine-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada je ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/vlada-je-ustanovila-nov-javni-zavod-muzej-novejse-in-sodobne-zgodovine-slovenije/654937|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novi muzej pomeni tudi novo vodstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vlada-odlocila-muzeja-slovenske-osamosvojitve-ne-bo-vec/|website=www.delo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl-si}}</ref> Stavba na Poljanski cesti je bila že prej namenjena in adaptirana za Arhiv Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Arhiv RS je po novem upravljavec dela nepremičnine na Poljanski cesti 40|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/arhiv-rs-je-po-novem-upravljavec-dela-nepremicnine-na-poljanski-cesti-40/670231|website=rtvslo.si|accessdate=2023-06-09|language=sl|first=P.|last=G}}</ref> Na odločitev se je opozicijska [[Slovenska demokratska stranka]] odzvala z zahtevo po sklicu izredne seje [[Odbor za kulturo Državnega zbora Republike Slovenije|državnozborskega odbora za kulturo]], saj je po njihovo ministrica s tem pokazala podcenjujoč in zavržen odnos do ključnih trenutkov v času nastanka države. Do odločitve ministrice so bili kritični tudi v nekaterih veteranskih organizacijah, protest je izrazilo tudi [[Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve]].<ref name=":6" /><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Vrečko: Muzej slovenske osamosvojitve se združuje in ne ukinja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ministrica-vrecko-muzej-slovenske-osamosvojitve-se-zdruzuje-in-ne-ukinja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-11-19}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pri Muzeju slovenske osamosvojitve gre za naše dostojanstvo in nacionalni spomin|url=https://www.domovina.je/pri-muzeju-slovenske-osamosvojitve-gre-za-nase-dostojanstvo-in-nacionalni-spomin/|website=Domovina|date=2022-11-13|accessdate=2022-11-19|language=sl-SI|first=Gostujoči|last=avtor}}</ref> Zaradi odločitve glede muzeja je Nova Slovenija napovedala tudi interpelacijo zoper Vrečkovo, a so jo kasneje umaknili, saj niso pridobili podpisov poslancev SDS.<ref>{{Navedi splet|title=NSi za interpelacijo ministrice Vrečko čaka na podpise SDS|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nsi-interpelacijo-zoper-ministrico-vrecko-poslala-v-sopodpis-sds-in-manjsincema/|website=N1|date=2023-01-31|accessdate=2023-06-09|language=sl-SI|first=Blaž|last=Skok}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ker SDS ni prispeval podpisov, je NSi interpelacijo zoper ministrico Vrečko umaknil|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ker-sds-ni-prispeval-podpisov-je-nsi-interpelacijo-zoper-ministrico-vrecko-umaknil/656721|website=rtvslo.si|accessdate=2023-06-09|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Ideološke kritike o kontroverznosti odločitve o ukinitvi samostojnega muzeja osamosvojitve so se znova pojavile, ko se je Asta Vrečko 17. aprila 2023 udeležila proslave ob 86. obletnici ustanovitve [[Zveza komunistov Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] na [[Čebine|Čebinah]], kjer je imela tudi nagovor.<ref>{{Navedi splet|url=https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/8853da56f389d1605fc47018b806af4ce0eed6a13b4e7e4cf73e10dec7f9ebbf|title=Odgovor na poslansko vprašanje Alenke Jeraj v zvezi z udeležbo ministrice za kulturo na proslavi na Čebinah|date=18. maj 2023|website=Državni zbor Republike Slovenije|publisher=Vlada Republike Slovenije|accessdate=2023-06-09|archive-date=2023-06-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20230609205553/https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/8853da56f389d1605fc47018b806af4ce0eed6a13b4e7e4cf73e10dec7f9ebbf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministričin kulturni boj|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ministricin-kulturni-boj/|website=www.delo.si|accessdate=2023-06-09|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kolumna Luke Lisjaka Gabrijelčiča: Kontroverzna odločitev ministrice Aste Vrečko|url=https://n1info.si/novice/mnenja/kolumna-luke-lisjaka-gabrijelcica-kontroverzna-odlocitev-ministrice-aste-vrecko/|website=N1|date=2023-04-29|accessdate=2023-06-09|language=sl-SI|first=Katja|last=Šeruga}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica na Čebinah|url=https://www.mladina.si/224154/ministrica-na-cebinah/|website=Mladina.si|accessdate=2023-06-09}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Medtem ko Asta Vrečko rine na Čebine, bi SD izbrisala dan spomina na žrtve komunizma|url=https://demokracija.si/slovenija/medtem-ko-asta-vrecko-rine-na-cebine-bi-sd-izbrisala-dan-spomina-na-zrtve-komunizma/|website=Demokracija|date=2023-05-13|accessdate=2023-06-09|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref> Ena osrednjih ministrskih obljub Aste Vrečko je bila obnova močno dotrajane [[Drama, Ljubljana|Ljubljanske Drame]]. V njenem mandatu se je ta septembra 2024 preselila na nadomestno lokacijo na Litostrojski ulici v Ljubljani, kjer so v ta namen preuredili industrijske prostore L56. Zaradi tega je bila Vrečkova deležna nekaterih kritik; predvsem glede izbire in najema nadomestne lokacije, ki je stala okoli 852.000 evrov letno.<ref>{{Navedi splet|title="ABC Drama": na kolikšen znesek je ocenjen vsak od trojice scenarijev prenove ljubljanske Drame?|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/abc-drama-na-koliksen-znesek-je-ocenjen-vsak-od-trojice-scenarijev-prenove-ljubljanske-drame/783219|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=P.|last=G}}</ref> Opozicija je trdila, da je šlo za negospodarno porabo javnega denarja, ministrstvo in vodstvo Drame pa sta odgovarjala, da je bila to edina lokacija, ki je omogočala nadaljevanje celotnega gledališkega programa. Do konca sezona 2025/2026 se dela na gledališki stavbi še niso začela, saj ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, zato je ansambel [[SNG Drama Ljubljana]] opozoril na počasnost postopkov in nejasno strategijo obnove.<ref>{{Navedi splet|title=Djilas: Pripravili smo tri scenarije za prihodnost Drame, želimo govoriti o dejstvih, ne o mnenjih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/djilas-pripravili-smo-tri-scenarije-za-prihodnost-drame-zelimo-govoriti-o-dejstvih-ne-o-mnenjih/781974|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=P. G. , T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SNG Drama Ljubljana tudi v novi sezoni v eksilu: "Negotovost bo beseda tega leta"|url=https://n1info.si/novice/kultura/sng-drama-ljubljana-tudi-v-novi-sezoni-v-eksilu-negotovost-bo-beseda-tega-leta/|website=N1|date=2026-05-20|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ljubljanska Drama je že 705. dan v eksilu|url=https://www.delo.si/kultura/oder/drama-ljubljana-prenova-dokument|website=www.delo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref> === Koordinatorica Levice === Svet stranke Levica je konec avgusta in v začetku septembra izbiral novo vodstvo stranke. Za mesto koordinatorja se je poleg [[Miha Kordiš|Mihe Kordiša]] potegovala še Vrečkova. Po enotedenskem glasovanju je bila 1. septembra 2023 izvoljena za novo koordinatorko stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Na čelu Levice Asta Vrečko, Luka Mesec še vedno podpredsednik vlade|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vodenje-levice-po-neuradnih-informacijah-prevzema-asta-vrecko.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-02|language=sl}}</ref> Vrečkova je bila večkrat kritična do dejanj Izraela v Gazi in jih označila za genocid.<ref>{{Navedi splet|title=Koordinatorica Levice Vrečko: Kar gledamo v Palestini, je sodu izbilo dno|url=https://n1info.si/novice/slovenija/koordinatorica-levice-vrecko-kar-gledamo-v-palestini-je-sodu-izbilo-dno/|website=N1|date=2024-05-28|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref> Kritik pa je bila deležna, ker je na seji vlade, na kateri je odločala o pridružitvi tožbi Južne Afrike proti Izraelu pred sodiščem v Haagu, zasedanje ministrov zapustila v trenutku glasovanja. Pridružitev tožbi na glasovanju ni prejela zadostne podpore, v Levici pa neudeležbe Vrečkove niso pojasnili.<ref>{{Navedi splet|title=Dokument: Kako sta Robert Golob in Asta Vrečko izdala Palestince in njihove podpornike|url=https://info360.si/politika/razkrivamo-dokument-kako-sta-robert-golob-in-asta-vrecko-izdala-palestince/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI|first=Nenad|last=Glücks}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Znano je, kdo je na seji vlade glasoval za in kdo proti pridružitvi tožbi zoper Izrael|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/znano-je-kdo-je-na-seji-vlade-glasoval-za-in-kdo-proti-pridruzitvi-tozbi-zoper-izrael/784199|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> == Zasebno == [[Slika:Državna proslava ob dnevu reformacije (53298836205).jpg|sličica|Asta Vrečko in partner Aleksander Sašo Slaček Brlek ter [[Borut Pahor]]]] Njen partner je Aleksander Sašo Slaček Brlek.<ref>{{Navedi splet|title=Vplivni in zaljubljeni: pari med slovenskimi politiki|url=https://svet24.si/clanek/zanimivosti/5e4850cb4b238/vplivni-in-zaljubljeni-pari-med-slovenskimi-politiki|website=Novice Svet24|accessdate=2025-01-18|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Vrečko pokazala partnerja, ki jo je čutno objel|url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/ministrica-vrecko-pokazala-partnerja-ki-jo-je-cutno-objel-399494|website=www.zurnal24.si|accessdate=2025-01-18|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.ff.uni-lj.si/zaposleni/asta-vrecko Profil na strani Filozofske fakultete UL] * {{Twitter|AstaVrecko}} {{Ministri za kulturo Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vrečko, Asta}} [[Kategorija:Slovenski umetnostni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Levice]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2018–2022)]] [[Kategorija:Diplomiranci Pedagoške akademije v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Ministri za kulturo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri 15. vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] 1x3p7mjislhn44r5x797k7kecvmvg4d 0 519949 6685264 6682205 2026-06-04T20:26:38Z Upwinxp 126544 posodobitev 6685264 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Klemen Boštjančič |order=[[Minister za finance Republike Slovenije|Minister za finance<br>Republike Slovenije]] |term_start=1. junij 2022 |term_end=4. junij 2026 |predecessor=[[Andrej Šircelj]] |successor=Andrej Šircelj |premier=[[Robert Golob]] |order1=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |term_start1=10. april 2026 |term_end1= |order3=[[Predsednik uprave Adria Airways]] |term_start3=19. december 2011 |term_end3=20. december 2012 |predecessor3= |successor3=Marko Anžur |nationality=[[Slovenci|slovenska]] |party=[[Gibanje Svoboda]] |image=<!-- WD --> }} '''Klemen Boštjančič''', [[Seznam slovenskih gospodarstvenikov|slovenski gospodarstvenik]] in [[Seznam slovenskih politikov|politik]]; * [[1. september]] [[1972]], [[Ljubljana]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Klemen Boštjančič {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-finance/o-ministrstvu/klemen-bostjancic/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2025-01-05|language=sl}}</ref> Boštjančič je več let deloval v gospodarstvu, med drugim je bil predsednik uprave družbe [[Adria Airways]]. Od leta 2022 do 2026 je bil [[Minister za finance Republike Slovenije|minister za finance]] v [[15. vlada Republike Slovenije|15. vladi Republike Slovenije]], po januarju 2024 tudi podpredsednik vlade. == Izobraževanje == Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani [[ekonomist]].<ref name="Delo_kdoje">{{navedi novice|url=https://old.delo.si/gospodarstvo/kdo-je-klemen-bostjancic.html|title=Kdo je Klemen Boštjančič?|date=2010-08-23|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|accessdate=2022-06-14}}</ref> == Poslovna kariera == Boštjančič je 10 let vodil lastno podjetje, ki se je ukvarjalo s svetovanji pri finančnem in poslovnem prestrukturiranju, analizi poslovnih modelov, prevzemih in združevanjih podjetij itd. Sodeloval je z različnimi vlagatelji, kot so banke, finančni skladi in fizične osebe. Bil je predsednik upravnega odbora Save, predsednik nadzornega sveta Save Turizem in član upravnega odbora Združenja nadzornikov Slovenije.<ref name="24ur-KB">{{Navedi splet|title=Boštjančič predsednik uprave Adrie Airways|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bostjancic-predsednik-uprave-adrie-airways.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-04|language=sl}}</ref> [[Slika:Klemen Boštjančič.JPG|levo|sličica|Boštjančič leta 2011]] Bil je bil tudi predsednik nadzornih svetov Vegrada (zadnjih 10 mesecev pred stečajem družbe)<ref name="Delo_kdoje" /> in Intereurope ter član nadzornega sveta Merkur trgovina ter prokurist Trima.<ref name=":0" /> Leta 2011 je bil imenovan za predsednika uprave družbe [[Adria Airways]],<ref name="24ur-KB"></ref> ki je v času njegovega predsedovanja uspešno zaključila finančno prestrukturiranje ter začela izvajati načrt operativnega prestrukturiranja.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=DPC|url=https://dpc.delo.si/zivljenjepis/govornik/klemen-bostjancic/|website=dpc.delo.si|accessdate=2025-01-05|archive-date=2025-01-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20250105121256/https://dpc.delo.si/zivljenjepis/govornik/klemen-bostjancic/|url-status=dead}}</ref> Marca 2012 so ga na seji nadzornega sveta najprej razrešili, vendar so ga kasneje poklicali nazaj, saj bi v primeru njegovega odhoda vsa letala Adrie ostala na tleh.<ref>{{Navedi splet|title=Boštjančič po nočni srhljivki ostaja v Adrii |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/bostjancic-po-nocni-srhljivki-ostaja-v-adrii-152271|website=žurnal24.si|accessdate=2022-06-04|language=sl}}</ref> Decembra 2012 so ga zaradi 15,3 milijonske izgube dokončno razrešili in na njegovo mesto imenovali Marka Anžurja.<ref>{{Navedi splet|title=Nadzorniki Adrie Boštjančiča zamenjali z Anžurjem |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nadzorniki-adrie-bostjancica-zamenjali-z-anzurjem.html?ts=1396799268&stream_cat=4|website=24ur.com|accessdate=2022-06-04|language=sl}}</ref> Pred tem je bil član in nato predsednik uprave Mineral, kjer je med finančno krizo, ki je še posebej močno prizadela gradbeništvo, podjetje vodil skozi prisilno poravnavo od roba stečaja do dobičkonosnosti.<ref name=":1" /> == Politična kariera == [[Slika:Zaprisega ministrov in ministric 15. Vlade RS - 52114351277.jpg|sličica|Ob zaprisegi na mesto finančnega ministra]] === Minister za finance === 1. junija 2022 je v [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenski vladi]] pod vodstvom [[Robert Golob|Roberta Goloba]] postal [[Minister za finance Republike Slovenije|minister za finance]].<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija dobila 15. vlado: potrdili Golobovo ministrsko ekipo |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dober-mesec-po-volitvah-bo-golobova-vlada-nastopila-svoj-mandat.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-04|language=sl}}</ref> Na zaslišanju pred imenovanjem, 30. maja 2022, je poudaril, da krize lahko prinesejo priložnosti, in napovedal prizadevanja za ponovno povezovanje davčne in socialne politike.<ref>{{Navedi splet|title=Odbor podprl kandidata za finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki verjame, da je kriza priložnost |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/odbor-podprl-kandidata-za-financnega-ministra-klemna-bostjancica-ki-verjame-da-je-kriza-priloznost/629115|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-04|language=sl}}</ref> 23. januarja 2024 ga je vlada na dopisni seji imenovala za [[Podpredsednik Vlade Republike Slovenije|podpredsednika vlade]].<ref>{{Navedi splet|title=Minister Klemen Boštjančič predlagan za podpredsednika Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2024-01-23-minister-klemen-bostjancic-predlagan-za-podpredsednika-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2024-03-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Finančni minister Klemen Boštjančič nov podpredsednik vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-za-podpredsednika-vlade-predlagal-ministra-bostjancica/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-23|language=sl}}</ref> 14. marca 2024 je vlada Roberta Goloba za članico sveta SNG Drama Ljubljana imenovala Boštjančičevo ženo [[Eva Boštjančič|Evo Boštjančič]].<ref>{{Navedi splet|title=Vlada je za novi članici sveta SNG-ja Drama Ljubljana imenovala Evo Boštjančič in Urško Pavlovič|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/vlada-je-za-novi-clanici-sveta-sng-ja-drama-ljubljana-imenovala-evo-bostjancic-in-ursko-pavlovic/701606|website=rtvslo.si|accessdate=2024-03-14|language=sl|first=M.|last=K}}</ref> [[Slika:Predsednik vlade dr. Robert Golob v družbi ministrov na tekmi svetovnega prvenstva v odbojki (52342050365).jpg|sličica|Na tekmi svetovnega prvenstva v odbojki, Stožice 2022]] Boštjančič je za mesto [[Guverner Banke Slovenije|guvernerke]] [[Banka Slovenije|Banke Slovenije]] podprl svojo takratno državno sekretarko na ministrstvu [[Saša Jazbec|Sašo Jazbec]]. Podprla jo je tudi koalicija, ni pa prejela podpore predsednice republike [[Nataša Pirc Musar]], ki je na to mesto predlagala [[Anton Rop|Antona Ropa]], ki pa ga poslanci niso potrdili.<ref>{{Navedi splet|title=Anton Rop ne bo guverner Banke Slovenije, v DZ-ju ni prejel zadostne podpore|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anton-rop-ne-bo-guverner-banke-slovenije-v-dz-ju-ni-prejel-zadostne-podpore/728137|website=rtvslo.si|accessdate=2024-12-26|language=sl|first=G. C. , M.|last=Z}}</ref> Tudi kasneje je Boštjančič ohranil svojo podporo Jazbečevi, med tem pa je takratnemu guvernerju [[Boštjan Vasle|Boštjanu Vasletu]] že potekel mandat. Nasledil ga je viceguverner [[Primož Dolenc]], ki pa v večjih združenjih ni imel glasovalnih pravic.<ref>{{Navedi splet|title=Vasle zaključuje mandat guvernerja Banke Slovenije. Kdo bi ga lahko nasledil, še ni znano.|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/vasle-zakljucuje-mandat-guvernerja-banke-slovenije-kdo-bi-ga-lahko-nasledil-se-ni-znano/732667|website=rtvslo.si|accessdate=2025-05-10|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> Po srečanju Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada aprila 2025, ki je potekalo v času finančnih pretresov ob napovedi dodatnih ameriških carin, je ponovil svojo podporo Saši Jazbec, ki da je najbolj uspodobljena kandidatka, in izrazil obžalovanje, "Da saga o imenovanju traja toliko časa."<ref>{{Navedi splet|title=Boštjančič še vedno podpira Sašo Jazbec pri kandidaturi za guvernerko Banke Slovenije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bostjancic-se-vedno-podpira-saso-jazbec-pri-kandidaturi-za-guvernerko-banke-slovenije/743941|website=rtvslo.si|accessdate=2025-05-10|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Minister Boštjančič vztraja pri podpori Saši Jazbec za položaj guvernerke|url=https://n1info.si/novice/slovenija/minister-bostjancic-vztraja-pri-podpori-sasi-jazbec-za-polozaj-guvernerke/|website=N1|date=2025-04-25|accessdate=2025-05-10|language=sl-SI}}</ref> Leta 2026 je za [[Gibanje Svoboda]] kandidiral na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]] v volilnih okrajih Novo mesto 2 in Krško. Dobil je 9727 glasov (28,58 odstotkov) ter je osvojil mandat poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-02|title=Izidi glasovanja|date=1.4.2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Zasebno == Do leta 2025 je bil poročen z [[Eva Boštjančič|Evo Boštjančič]], doktorico [[Psihologija|psihologije]], ki deluje na Katedri za psihologija dela in organizacije [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete v Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=Z otroki na pot|url=https://www.zurnal24.si/magazin/z-otroki-na-pot-52202|website=www.zurnal24.si|accessdate=2024-03-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Eva Boštjančič {{!}} Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|url=https://www.ff.uni-lj.si/zaposleni/eva-bostjancic|website=www.ff.uni-lj.si|accessdate=2024-03-14}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ločil se je finančni minister Klemen Boštjančič|url=https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/locil-se-je-financni-minister-klemen-bostjancic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Ministri za finance Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Boštjančič, Klemen}} [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Ministri za finance Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Ministri 15. vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] 5kh9nsndmmjs0ca404yj3oc4obx92zq 0 524652 6685245 6650461 2026-06-04T19:52:12Z Upwinxp 126544 konec ministrovanja 6685245 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politik |image=<!-- Wikipodatki --> |office=[[Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije|Minister za solidarno prihodnost<br>Republike Slovenije]] |premier=[[Robert Golob]] |termstart=24. januar 2023 |termend=4. junij 2026 |predecessor=''položaj ustanovljen'' |successor=''položaj ukinjen'' |birth_date= |party=[[Levica (politična stranka)|Levica]] }} '''Simon Maljevac''', [[Slovenci|slovenski]] [[aktivist]], [[politik]] in [[sociolog]], * [[26. februar]] [[1981]], [[Postojna]], [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenija]]. Od leta 2023 do 2026 je bil [[minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije]]. Pred imenovanjem na to funkcijo je bil državni sekretar na [[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]].<ref>{{Navedi splet|title=Simon Maljevac {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-delo-druzino-socialne-zadeve-in-enake-moznosti/o-ministrstvu/simon-maljevac/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-10-07|language=sl}}</ref> == Mladost in izobraževanje == Maljevac se je rodil 26. februarja 1981 v Postojni. Leta 2012 je diplomiral z nalogo ''Homofobija : strategija upravljanja s stigmo in manjšinskim stresom'', iz sociologije na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani]],<ref>{{Navedi splet|title=Simon Maljevac|url=https://www.levica.si/amo-team/simon-maljevac/|website=Levica|date=2018-05-28|accessdate=2025-10-09|language=sl-SI}}</ref> tam je leta 2025 magistriral na temo ''Družbeno in pravno urejanje področja istospolnih partnerskih skupnosti v Sloveniji''.<ref>{{Navedi revijo|last=Maljevac|first=Simon|title=Družbeno in pravno urejanje področja istospolnih partnerskih skupnosti v Sloveniji: vloga LGBTIQ gibanja : magistrsko delo|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171049}}</ref> == Zgodnja kariera == Leta 2006 je postal predstavnik Slovenije v skupini EU Network evropske veje ILGA-Europe, med letoma 2007 in 2009 je bil predsednik mednarodne mladinske in študentske [[LGBT|LGBTQ]] organizacije IGLYO. Od 2007 do 2018 je bil predsednik organizacije [[Legebitra]]. Leta 2016<ref>{{Navedi splet|title=Po napadu na Niko Kovač: policija razkrila več informacij #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/po-politicnem-napadu-na-niko-kovac-policija-se-brez-informacij-590884|website=siol.net|accessdate=2023-01-14|language=sl}}</ref> je z [[Nika Kovač|Niko Kovač]] ustanovil [[Inštitut 8. marec]].<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Prvi minister, ki je odkrito gej|url=https://www.mladina.si/216428/prvi-minister-ki-je-odkrito-gej/|website=Mladina.si|accessdate=2023-01-14}}</ref> Maljevac je bil v preteklosti zaposlen kot višji svetovalec pri zagovorniku načela enakosti.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kandidata Levice za ministra za kulturo in delo sta Asta Vrečko in Simon Maljevac|url=https://www.dnevnik.si/1042989232|website=Dnevnik|accessdate=2022-10-07|archive-date=2022-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20221008183558/https://www.dnevnik.si/1042989232|url-status=dead}}</ref> == Politika == Od 2018 do 2022 je bil generalni sekretar [[Levica (politična stranka)|stranke Levica]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Levica prva v vrsti menjav generalnih sekretarjev|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/levica-prva-v-vrsti-menjav-generalnih-sekretarjev/|website=www.delo.si|accessdate=2022-10-07|language=sl-si}}</ref> Na listi Levice je dvakrat kandidiral na državnozborskih volitvah.<ref name=":2" /> [[Slika:Parada ponosa 2022 (52139364705).jpg|sličica|Maljevac na ljubljanski Paradi ponosa leta 2022]] Bil je kandidat [[Levica (politična stranka)|Levice]] za [[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|ministra za delo]].<ref name=":0" /> Zaradi blokade novega zakona o vladi s strani opozicije je postal državni sekretar pristojen za enake možnosti, družino, invalide, starejše in deinstitucionalizacijo na istem ministrstvu. Po reorganizaciji vlade, ki je bila potrjena [[Referendum o spremembah Zakona o vladi|na referendumu]], naj bi postal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.<ref name=":1" /> V levici so se kasneje odločili, da [[Luka Mesec|Mesec]] ostane minister za delo, Maljevac pa bo prevzel novoustanovljeno Ministrstvo za solidarno prihodnost.<ref>{{Navedi splet|title=Svet Levice potrdil: Kandidat za ministra za solidarno prihodnost je Maljevac|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-levice-potrdil-kandidat-za-ministra-za-solidarno-prihodnost-je-maljevac/649573|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-14|language=sl}}</ref> Položaj je uradno zasedel 24. januarja 2023, med svoje osrednje cilje pa navedel dolgotrajno oskrbo, graditev stanovanj in ekonomsko demokracijo.<ref>{{Navedi splet|title=DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-55-glasovi-potrdil-listo-ministrskih-kandidatov/655412|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nova vladna ekipa potrjena: Golobova vlada bo imela po novem 20 ministrov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/golob-po-osmih-mesecih-borbe-smo-na-tocki-oblikovanja-vlade-po-lastni-meri/|website=N1|date=2023-01-24|accessdate=2023-01-24|language=sl-SI}}</ref> [[Slika:Redna tedenska seja vlade - 18. 1. 2024 - 534716324.jpg|sličica|Maljevac na seji vlade (2024)]] Eden njegovih glavnih projektov v mandatu je bila vzpostavitev sistema za dolgotrajno oskrbo. Zanj je bil od 1. julija 2025 uveden nov davek, a sistem kljub temu ni zaživel, zato so se pojavili dvomi, če bo denar sploh porabljen namensko.<ref>{{Citat|title=Izrael in Hamas dosegla dogovor za izvedbo prvega dela premirja v Gazi|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175165287|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Centri za socialno delo so bili kritični, da ministrstvo tudi ni zagotovilo ustreznega informacijskega sistema za dodeljevanje pravice do oskrbe na domu, zaradi česar so morali odločbe izdajati na roke. V prvih štirih mesecih so bile tako izdane le tri odločbe.<ref>{{Navedi splet|title=Do zdaj izdali tri odločbe o dolgotrajni oskrbi na domu – na Koroškem in v Posavju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/do-zdaj-izdali-tri-odlocbe-o-dolgotrajni-oskrbi-na-domu-na-koroskem-in-v-posavju/759630|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Ker sistem ni zaživel skladno z obljubami, je SDS predlagala opustitev plačevanja prispevka, z NSi pa je zoper Maljevca vložila tudi interpelacijo.<ref>{{Navedi splet|title=Maljevac v odgovoru na interpelacijo očitke zavrača kot neutemeljene. Vlada odgovor podprla.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/maljevac-v-odgovoru-na-interpelacijo-ocitke-zavraca-kot-neutemeljene-vlada-odgovor-podprla/759535|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NSi in SDS z interpelacijo nad ministra Simona Maljevca: "Ničesar, kar je napovedal, ni izpolnil"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-in-sds-z-interpelacijo-nad-ministra-simona-maljevca-nicesar-kar-je-napovedal-ni-izpolnil/756738|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na področju stanovanjske gradnje je ministrstvo za solidarno prihodnost pripravilo zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, ki je predvidel 100 milijonov evrov iz proračuna letno za 10 let, s čimer da bi skupno zgradili 20 tisoč stanovanj.<ref>{{Navedi splet|title=Kje bo minister Maljevac dobil 100 milijonov evrov na leto?|url=https://www.finance.si/9033110|website=Finance|accessdate=2025-10-09|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Maljevac: 100 milijonov letno za gradnjo javnih stanovanj je temelj nove stanovanjske politike|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/maljevac-100-milijonov-letno-za-gradnjo-javnih-stanovanj-je-temelj-nove-stanovanjske-politike/710991|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Milijarda evrov za stanovanja v desetih letih|url=https://www.levica.si/simon-maljevac-stanovanja/|website=Levica|date=2024-06-05|accessdate=2025-10-09|language=sl-SI}}</ref> Pripravilo je tudi novelo stanovanjskega zakona za zmanjšanje administrativnih ovir pri oddajanju stanovanj.<ref>{{Navedi splet|title=Maljevac o javnih najemnih stanovanjih: Gradilo se bo po vsej Sloveniji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/maljevac-o-javnih-najemnih-stanovanjih-gradilo-se-bo-po-vsej-sloveniji/742388|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Meljavec, Simon}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Slovenski aktivisti]] [[Kategorija:Člani Levice]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] lflrwj42bcevwqfzq9cjk2dlxw9tw6x 0 526535 6685262 6527759 2026-06-04T20:24:33Z ~2026-33243-97 261123 6685262 wikitext text/x-wiki {{Brez virov}}{{infopolje oseba}} '''Drago Rustja''', [[Slovenci|slovenski]] [[novinar]], [[urednik]], * 3. oktober 1949, [[Laze, Novo mesto|Laze]] Maturiral je na novomeški gimnaziji leta 1969, zatem je od 1970 do 1974 na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] študiral [[primerjalna književnost|primerjalno književnost]] in [[literarna teorija|literarno teorijo]] ter se med absolventskim stažem aprila 1975 kot novinar zaposlil pri [[Dolenjski list|Dolenjskem listu]] v Novem mestu. Od junija 1984 do konca leta 1995 je bil glavni urednik časopisa in vodja tozda Dolenjski list, nato od 1996 do junija 2003 direktor podjetja Dolenjski list, upokojitev septembra 2010 pa je dočakal kot novinar. Moj dedi :) == Viri == * Dolenjski list 21. feb. 1980, št. 8, str. 28 – s sliko * Dolenjski list 22. feb. 1990, št. 8, str. 9 – s sliko * Dolenjski list 17. feb. 2000, št. 7, priloga str. 3 – s sliko * https://www.nm.sik.si/si/eknjiznica/bioleks/ {{normativna kontrola}}{{Škrbina-bio}} {{DEFAULTSORT:Rustja, Drago}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] prci80yl8di4lyz2m9n4ackr2ndqocn 6685263 6685262 2026-06-04T20:26:02Z ~2026-33243-97 261123 6685263 wikitext text/x-wiki {{Brez virov}}{{infopolje oseba}} '''Drago Rustja''', [[Slovenci|slovenski]] [[novinar]], [[urednik]], * 3. oktober 1949, [[Laze, Novo mesto|Laze]] Maturiral je na novomeški gimnaziji leta 1969, zatem je od 1970 do 1974 na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] študiral [[primerjalna književnost|primerjalno književnost]] in [[literarna teorija|literarno teorijo]] ter se med absolventskim stažem aprila 1975 kot novinar zaposlil pri [[Dolenjski list|Dolenjskem listu]] v Novem mestu. Od junija 1984 do konca leta 1995 je bil glavni urednik časopisa in vodja tozda Dolenjski list, nato od 1996 do junija 2003 direktor podjetja Dolenjski list, upokojitev septembra 2010 pa je dočakal kot novinar. == Viri == * Dolenjski list 21. feb. 1980, št. 8, str. 28 – s sliko * Dolenjski list 22. feb. 1990, št. 8, str. 9 – s sliko * Dolenjski list 17. feb. 2000, št. 7, priloga str. 3 – s sliko * https://www.nm.sik.si/si/eknjiznica/bioleks/ {{normativna kontrola}}{{Škrbina-bio}} {{DEFAULTSORT:Rustja, Drago}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] 3pmfk7hjonnsbpgt61ks6zjchzzt2hh 0 529782 6685265 6627732 2026-06-04T20:27:08Z ~2026-33300-19 261124 /* Vsebina */ 6685265 wikitext text/x-wiki '''Sposojena babica Štefi''' je mladinski [[roman]] pisateljice in prevajalke [[Mateja Gomboc|Mateje Gomboc]], ki je izšel leta 2022 pri založbi Miš. == Vsebina == Pri družini Hrastarjevih pride do težave: mama in očka morata za ves teden na službeno pot, babice in dedki pa ne utegnejo poskrbeti za Ulo, Jana in Lukca. Rešitev se pokaže v starejši gospe, ki je pripravljena priskočiti na pomoč. Sposojena babica Štefi je sicer neznanka, vendar zelo uporabna in prisrčna. Je upokojena učiteljica, svetovna popotnica in nekdanja tabornica. Teden je poln pustolovščin in niti za trenutek dolgočasen. Babici je vseeno, če je kuhinja nepospravljena, raje odpelje otroke v gozd plezat na drevesa. Naloge sicer morajo biti narejene, zamujati se ne sme. Vendar je vse, kar Hrastarjevi otroci počnejo z babico Štefi, neverjetno zabavno in razburljivo, pa čeprav je to pripravljanje večerje. Prava dogodivščina pa je spanje na prostem, in to v šotorih, ki so jih izdelali sami. Toda kdo je pravzaprav babica Štefi? Ko otroci to odkrijejo, je čas za nova raziskovanja. Ula je 12 letna punca (kmalu bo 13), ki trenira gimnastiko in hodi v glasbeno šolo na violino. Jan je 11 letni fant (kmalu bo 12), ki ima vedno težave z njegovim lahko rečemo sovražnikom Rafom in njegovimi pajdaši (moziroma labradorci). Lahko bi rekli da je Jan zelo len človek, saj samo igrice hoče igrati, ampak ga vseeno lahko tudi spraviš nekam u naravo. Jan pa tudi zelo rad rolka. Luka je pa 4 letni fantek, ki še vedno obiskuje vrtec, a je za njegova leta zelo brihten, saj zna rezati grmovje (oblikovati), pomivati posodo... == Glej tudi == * [[Balada o drevesu]] * [[Dantejeva hiša]] * [[Matic in Meta za ohranitev planeta]] [[Kategorija:Knjige leta 2022]] [[Kategorija:Dela Mateje Gomboc]] 3gvgid4uyb3iyzkem92ivkb2irc5e6r 6685266 6685265 2026-06-04T20:28:01Z ~2026-33300-19 261124 6685266 wikitext text/x-wiki '''Sposojena babica Štefi''' je mladinski [[roman]] pisateljice in prevajalke [[Mateja Gomboc|Mateje Gomboc]], ki je izšel leta 2022 pri založbi Miš. == Vsebina == Pri družini Hrastarjevih pride do težave: mama in očka morata za ves teden na službeno pot, babice in dedki pa ne utegnejo poskrbeti za Ulo, Jana in Lukca. Rešitev se pokaže v starejši gospe, ki je pripravljena priskočiti na pomoč. Sposojena babica Štefi je sicer neznanka, vendar zelo uporabna in prisrčna. Je upokojena učiteljica, svetovna popotnica in nekdanja tabornica. Teden je poln pustolovščin in niti za trenutek dolgočasen. Babici je vseeno, če je kuhinja nepospravljena, raje odpelje otroke v gozd plezat na drevesa. Naloge sicer morajo biti narejene, zamujati se ne sme. Vendar je vse, kar Hrastarjevi otroci počnejo z babico Štefi, neverjetno zabavno in razburljivo, pa čeprav je to pripravljanje večerje. Prava dogodivščina pa je spanje na prostem, in to v šotorih, ki so jih izdelali sami. Toda kdo je pravzaprav babica Štefi? Ko otroci to odkrijejo, je čas za nova raziskovanja. Ula je 12 letna punca (kmalu bo 13), ki trenira gimnastiko in hodi v glasbeno šolo na violino. Jan je 11 letni fant (kmalu bo 12), ki ima vedno težave z njegovim lahko rečemo sovražnikom Rafom in njegovimi pajdaši (oziroma labradorci). Lahko bi rekli da je Jan zelo len človek, saj samo igrice hoče igrati, ampak ga vseeno lahko tudi spraviš nekam u naravo. Jan pa tudi zelo rad rolka. Luka je pa 4 letni fantek, ki še vedno obiskuje vrtec, a je za njegova leta zelo brihten, saj zna rezati grmovje (oblikovati), pomivati posodo... == Glej tudi == * [[Balada o drevesu]] * [[Dantejeva hiša]] * [[Matic in Meta za ohranitev planeta]] [[Kategorija:Knjige leta 2022]] [[Kategorija:Dela Mateje Gomboc]] 8cw9xzz4bdoe83k247tjogiwxyu42oc 0 531611 6685243 6283472 2026-06-04T19:49:43Z Upwinxp 126544 {{posodobi}}, menjava vlade 6685243 wikitext text/x-wiki {{posodobi|datum=junij 2026}} {{Infobox official post | post = Minister za solidarno prihodnost | body = Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Simon Maljevac]] | incumbentsince = 24. januarja 2023 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]] | termlength = 4 leta | first =Simon Maljevac | website = https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-solidarno-prihodnost/ | image = Vrh koalicije - 14. 3. 2023 - Simon Maljevac.jpg }} '''Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije''' je politični vodja [[Ministrstvo za solidarno prihodnost Republike Slovenije|Ministrstva za solidarno prihodnost Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po Zakonu o Vladi Republike Slovenije član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Zakon o Vladi Republike Slovenije (ZVRS)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2023-01-24}}</ref> == Seznam == ==== [[15. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Simon Maljevac]], Levica (24. januar 2023-''danes'') == Sklici == <references /> [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Solidarna prihodnost]] [[Kategorija:Ministrstvo za solidarno prihodnost Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za solidarno prihodnost Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2023]] k5gxaqea70sy0rp1p1rba1evb94ffqp 0 531943 6685276 6283459 2026-06-04T20:38:45Z Upwinxp 126544 {{posodobi}}, menjava vlade in vnovična združitev z MNVP 6685276 wikitext text/x-wiki {{posodobi|datum=junij 2026}} {{Infobox official post | post = Minister za okolje, podnebje in energijo | body = Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Bojan Kumer]] | incumbentsince = 24. januarja 2023 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]] | termlength = 4 leta | first =Bojan Kumer | website = https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-okolje-podnebje-in-energijo/ | image = Novinarska konferenca - 22. 6. 2023 - Bojan Kumer.jpg }} '''Minister za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije''' je politični vodja [[Ministrstvo za okolje, podnebje energijo Republike Slovenije|Ministrstva za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po Zakonu o Vladi Republike Slovenije član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Zakon o Vladi Republike Slovenije (ZVRS)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2023-01-25}}</ref> Resor je ustanovila [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenska vlada]] pod vodstvom Roberta Goloba. Prejšnjemu resorju za okolje in prostor so priključili naravne vire, ministrstvo je prevzel [[Uroš Brežan]]. Pretekli infrastrukturni minister Bojan Kumer pa je prevzel nov resor okolja, ki sta mu dodani še področji podnebje in energija.<ref>{{Navedi splet|title=DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-55-glasovi-potrdil-listo-ministrskih-kandidatov/655412|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref> == Seznam == ==== [[15. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Bojan Kumer]], Gibanje Svoboda (24. januar 2023-''danes'') == Sklici == <references /> [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Okolje]] [[Kategorija:Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2023]] s7ptojpxuapnbf2fegopfciagxnxvha 0 545747 6685391 6684883 2026-06-05T05:40:56Z Octopus 13285 urejanje 6685391 wikitext text/x-wiki {{location map+ |Kirgizistan|float=right |width=350 |caption=Lokacije krajev Unescove svetovne dediščine v Kirgizistanu. Modre točke predstavljajo mesta na [[svilna pot|svilni poti]]. Zelene točke so mesta v Zahodnem Tjanšanu.|alt=A map of Kyrgyzstan showing the locations of World Heritage Sites. |places= {{location map~ |Kirgizistan|lat=40.531111 |long=72.782778|label=[[Sulejmanova gora]]|position=right}} {{location map~ |Kirgizistan|lat=42.805222 |long=75.199889|label=[[Suyab]]|position=right|mark=Blue pog.svg}} {{location map~ |Kirgizistan|lat=42.746944 |long=75.248611|label=[[Balasagun]]|position=bottom|mark=Blue pog.svg}} {{location map~ |Kirgizistan|lat=42.915611 |long=75.008306|label=[[Navekat]]|position=top|mark=Blue pog.svg}} {{location map~ |Kirgizistan|lat=41.9 |long=71.95|label=[[Naravni rezervat Sary-Chelek|Sary-Chelek]]|position=top|mark=Green pog.svg}} {{location map~ |Kirgizistan|lat=41.6 |long=70.483333|label=[[Naravni rezervat Besh-Aral|Besh-Aral]]|position=top|mark=Green pog.svg}} {{location map~ |Kirgizistan|lat=41.564547 |long=72.033499|label=Padysha-Ata|position=bottom|mark=Green pog.svg}} }} Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo ([[UNESCO]]) razglaša območja svetovne dediščine izjemne univerzalne vrednosti za kulturno ali naravno dediščino, ki so jih nominirale države podpisnice Unescove konvencije o svetovni dediščini, ustanovljene leta 1972.<ref>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/convention/|title=UNESCO World Heritage Centre The World Heritage Convention|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=25. oktobra 2015}}</ref> Kulturno dediščino sestavljajo spomeniki (kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi), skupine stavb in območja (vključno z arheološkimi najdišči). Naravna dediščina sestavljajo naravne značilnosti (fizične in biološke formacije), geološke in fiziografske formacije (vključno z habitati ogroženih vrst živali in rastlin) ter naravna območja, ki so pomembna z vidika znanosti, ohranjanja narave ali naravnih lepot.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |title=Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=3 February 2021 |archive-date=1 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210201042309/http://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |url-status=live }}</ref> Kirgizistan je konvencijo ratificiral 3. julija 1995.<ref name="Kyrgyzstan">{{Cite web|title=Kyrgyzstan|url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/kg|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=21 January 2023|archive-date=8 December 2005|archive-url=https://web.archive.org/web/20051208200112/https://whc.unesco.org/en/statesparties/kg|url-status=live}}</ref> Kirgizistan ima na seznamu tri območja. Prvo območje, Sulejmanova gora, je bilo na seznamu uvrščeno leta 2009. Koridorji svilne poti so bili na seznamu uvrščeni leta 2014, najnovejše območje, Zahodni Tjanšan, pa leta 2016. Sulejmanova gora in svilna pot sta kulturni znamenitosti, medtem ko je Zahodni Tjanšan naravno območje. Območje svilne poti si delita Kitajska in Kazahstan, Zahodni Tjanšan pa Kazahstan in Uzbekistan. Poleg tega ima Kirgizistan na začasnem seznamu tri območja.<ref name="Kyrgyzstan"/> == Območja svetovne dediščine == UNESCO uvršča območja pod deset meril; vsako vnos mora izpolnjevati vsaj eno od meril. Merila od i do vi so kulturna, merila od vii do x pa naravna.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/criteria/|title=UNESCO World Heritage Centre – The Criteria for Selection|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=17 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20160612152223/https://whc.unesco.org/en/criteria/|archive-date=12 June 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> {{Legend|#D0E7FF|* Nadnacionalna dediščina|outline=silver}} {|class="wikitable sortable plainrowheaders" |- |+ {{sronly|World Heritage Sites }} ! style="width:100px;" scope="col" | Ime ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col" | Slika ! style="width:80px;" scope="col" | Lokacija (provinca) ! style="width:50px;" scope="col" | Leto vpisa ! style="width:60px;" scope="col" data-sort-type="number"| UNESCO kriterij ! scope="col" class="unsortable"| Opis |- ! scope="row"|[[Sulejmanova gora|sveta gora Sulaiman-Too]] | [[File:Osh 03-2016 img02 Sulayman Mountain.jpg|150px|alt=A mountain above a forest, a museum building at the side of the mountain]] | Oš | 2009 | 1230rev; ii, vi (kulturno) | Sulejmanova gora nad [[Ferganska dolina|Fergansko dolino]], na pomembnem križišču svilne poti, je bila v predislamskem in islamskem obdobju čaščena kot sveta gora. Na pobočjih je veliko kultnih krajev, vključno z jamami s [[petroglif]]i, ki prikazujejo ljudi, živali in geometrijske vzorce. Na voljo sta tudi dve mošeji iz 16. stoletja.<ref>{{cite web| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Sulaiman-Too Sacred Mountain| url=https://whc.unesco.org/en/list/1103/| access-date=16 October 2021| archive-date=16 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211016083954/https://whc.unesco.org/en/list/1103/| url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" style="background:#D0E7FF;" |[[Svilna pot v gorovju Tjanšan]]* | [[File:Burana tower 2009.jpg|150px|alt=A brick minaret with missing top]] | Chüy | 2014 | 1442; ii, iii, v, vi (kulturno) | [[Svilna pot]] je starodavna mreža trgovskih poti, ki se je začela oblikovati v 2. stoletju pred našim štetjem in je ostala aktivna do 16. stoletja. Poti so povezovale družbe Azije, podceline, Srednje Azije, Zahodne Azije in Bližnjega vzhoda. Poleg izmenjave blaga so prispevale tudi k širjenju tehnologij, ideologij in religij, vključno z [[budizem|budizmom]], [[nestorijanstvo|nestorijanskim krščanstvom]], [[manihejstvo]]m, [[zaratustrstvo]]m in zgodnjim [[islam]]om. Ob poteh je bilo zgrajenih več mest in podporne infrastrukture. To območje svetovne dediščine pokriva koridorje od Čangana/Luodžanga, prestolnic Kitajske dinastije Han in Tang, do regije Džetisu v Srednji Aziji in si jo delita s Kitajsko in Kazahstanom. Na seznamu so tri nepremičnine v Kirgizistanu, na sliki je [[Buranski stolp]] v [[Balasagun]]u.<ref>{{cite web| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Silk Roads: the Routes Network of Chang'an-Tianshan Corridor| url=https://whc.unesco.org/en/list/1442/| access-date=16 October 2021| archive-date=13 February 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20210213111915/http://whc.unesco.org/en/list/1442/| url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" style="background:#D0E7FF;" |[[Tjanšan|Zahodni Tjanšan]]* | [[File:Sary Chelek Nature Reserve.jpg|150px|alt=Mountain scenery with a lake]] | Jalal-Abad | 2016 | 1490; x (naravno) | Območje, ki si ga delita s Kazahstanom in Uzbekistanom, pokriva zahodni del gorovja [[Tjanšan]]. Bogato je z biotsko raznovrstnostjo, s tega območja pa izvirajo tudi številni gojeni sadni pridelki. Gorski vrhovi segajo nad 4500 m. V Kirgizistanu so na seznamu štirih območja, na sliki je [[Naravni rezervat Sari-Čelek]].<ref>{{cite web| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Western Tien-Shan| url=https://whc.unesco.org/en/list/1490/| access-date=16 October 2021| archive-date=20 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211020164059/http://whc.unesco.org/en/list/1490| url-status=live}}</ref> |- |} == Poskusni seznam == Poleg območij, vpisanih na Seznam svetovne dediščine, lahko države članice vodijo seznam poskusnih območij, ki jih lahko upoštevajo za nominacijo. Nominacije za Seznam svetovne dediščine so sprejete le, če je bilo območje že prej uvrščeno na poskusni seznam.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |title=Tentative Lists |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=7 October 2010 |archive-date=1 April 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160401104537/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |url-status=live }}</ref> Kyrgyzstan has three properties on its tentative list.<ref name="Kyrgyzstan"/> {|class="wikitable sortable plainrowheaders" |- |+ {{sronly|Tentative sites }} ! style="width:100px;" scope="col" | Ime ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col" | Slika ! style="width:80px;" scope="col" | Lokacija (provinca) ! style="width:50px;" scope="col" | Leto vpisa ! style="width:60px;" scope="col" data-sort-type="number"| UNESCO kriterij ! scope="col" class="unsortable"| Opis |- ! scope="row"| Petroglifi [[Sajmaluu-Taš]] | [[File:Saimaluu Tash.jpg|150px|alt=Stones with petroglyphs]] | Jalal-Abad | 2001 | iii, iv, vi (naravno) | Najdišče [[petroglif]]ov je visoko v Ferganskem gorovju. Do sedaj so našli več kot deset tisoč kamnov s petroglifi, kar ga uvršča med najbogatejša najdišča skalne umetnosti na svetu. Najstarejši so nastali v 3. tisočletju pred našim štetjem. Sajmalu-Taš je bil vsaj do srednjega veka uporabljen kot sveto mesto. Petroglifi nam ponujajo vpogled v življenje in duhovne prakse ljudi Srednje Azije.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1512/ |title=Saimaly-Tash Petroglyphs |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=29 January 2023 |archive-date=24 February 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070224221231/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1512/ |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row"| Najdišča svilne poti v Kirgizistanu | [[File:Uzgen Mausoleum.jpg|150px|alt=A brick mausoleum in Central Asian style]] | več lokacij | 2001 | ii, iii, iv, v, vi (naravno) | Ta nominacija zajema šest znamenitosti, povezanih s koridorji svilne poti v Kirgizistanu. Najdišča v dolini Čuj so že uvrščena na seznam svetovne dediščine. Uporabljena sta bila dva glavna koridorja. Pot skozi Fergansko dolino je bila uporabljena v času dinastije Han in je o njej pisal Džang Čjan že v 2. stoletju pr. n. št. Pot čez prelaz Bedel in vzdolž južne obale jezera [[Isik Kul]] je postala priljubljena v zgodnjem srednjem veku zaradi nemirov v Fergani. Na sliki je mavzolej v [[Uzgen]]u iz 11. in 12. stoletja.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5518/ |title=Silk Roads Sites in Kyrgyzstan |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=29 January 2023 |archive-date=3 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210603075054/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/5518/ |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" | Svilna pot: koridor Fergana-Sir Darja | |več lokacij |2025 |ii, iii, v |To nominacijo si delijo Kazahstan, Tadžikistan in Uzbekistan.<ref>{{Cite web |date=28 January 2025 |title=Silk Roads: Fergana-Syr Darya Corridor |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6793/ |publisher=UNESCO World Heritage Centre}}</ref> |- |} == Sklici == {{sklici}} {{Seznami krajev Unescove svetovne dediščine v Aziji}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:World Heritage Sites in Kyrgyzstan}} [[Kategorija:Kirgizistan]] [[Kategorija:Seznami krajev svetovne dediščine po državah]] p0eflr5q0rtxomnxcdu9wpzknu49d07 6685392 6685391 2026-06-05T05:48:49Z Octopus 13285 Beš-Aral 6685392 wikitext text/x-wiki {{location map+ |Kirgizistan|float=right |width=350 |caption=Lokacije krajev Unescove svetovne dediščine v Kirgizistanu. Modre točke predstavljajo mesta na [[svilna pot|svilni poti]]. Zelene točke so mesta v Zahodnem Tjanšanu.|alt=A map of Kyrgyzstan showing the locations of World Heritage Sites. |places= {{location map~ |Kirgizistan|lat=40.531111 |long=72.782778|label=[[Sulejmanova gora]]|position=right}} {{location map~ |Kirgizistan|lat=42.805222 |long=75.199889|label=[[Suyab]]|position=right|mark=Blue pog.svg}} {{location map~ |Kirgizistan|lat=42.746944 |long=75.248611|label=[[Balasagun]]|position=bottom|mark=Blue pog.svg}} {{location map~ |Kirgizistan|lat=42.915611 |long=75.008306|label=[[Navekat]]|position=top|mark=Blue pog.svg}} {{location map~ |Kirgizistan|lat=41.9 |long=71.95|label=[[Naravni rezervat Sary-Chelek|Sary-Chelek]]|position=top|mark=Green pog.svg}} {{location map~ |Kirgizistan|lat=41.6 |long=70.483333|label=[[Beš-Aralski naravni rezervat|Beš-Aral]]|position=top|mark=Green pog.svg}} {{location map~ |Kirgizistan|lat=41.564547 |long=72.033499|label=Padysha-Ata|position=bottom|mark=Green pog.svg}} }} Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo ([[UNESCO]]) razglaša območja svetovne dediščine izjemne univerzalne vrednosti za kulturno ali naravno dediščino, ki so jih nominirale države podpisnice Unescove konvencije o svetovni dediščini, ustanovljene leta 1972.<ref>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/convention/|title=UNESCO World Heritage Centre The World Heritage Convention|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=25. oktobra 2015}}</ref> Kulturno dediščino sestavljajo spomeniki (kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi), skupine stavb in območja (vključno z arheološkimi najdišči). Naravna dediščina sestavljajo naravne značilnosti (fizične in biološke formacije), geološke in fiziografske formacije (vključno z habitati ogroženih vrst živali in rastlin) ter naravna območja, ki so pomembna z vidika znanosti, ohranjanja narave ali naravnih lepot.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |title=Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=3 February 2021 |archive-date=1 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210201042309/http://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |url-status=live }}</ref> Kirgizistan je konvencijo ratificiral 3. julija 1995.<ref name="Kyrgyzstan">{{Cite web|title=Kyrgyzstan|url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/kg|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=21 January 2023|archive-date=8 December 2005|archive-url=https://web.archive.org/web/20051208200112/https://whc.unesco.org/en/statesparties/kg|url-status=live}}</ref> Kirgizistan ima na seznamu tri območja. Prvo območje, Sulejmanova gora, je bilo na seznamu uvrščeno leta 2009. Koridorji svilne poti so bili na seznamu uvrščeni leta 2014, najnovejše območje, Zahodni Tjanšan, pa leta 2016. Sulejmanova gora in svilna pot sta kulturni znamenitosti, medtem ko je Zahodni Tjanšan naravno območje. Območje svilne poti si delita Kitajska in Kazahstan, Zahodni Tjanšan pa Kazahstan in Uzbekistan. Poleg tega ima Kirgizistan na začasnem seznamu tri območja.<ref name="Kyrgyzstan"/> == Območja svetovne dediščine == UNESCO uvršča območja pod deset meril; vsako vnos mora izpolnjevati vsaj eno od meril. Merila od i do vi so kulturna, merila od vii do x pa naravna.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/criteria/|title=UNESCO World Heritage Centre – The Criteria for Selection|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=17 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20160612152223/https://whc.unesco.org/en/criteria/|archive-date=12 June 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> {{Legend|#D0E7FF|* Nadnacionalna dediščina|outline=silver}} {|class="wikitable sortable plainrowheaders" |- |+ {{sronly|World Heritage Sites }} ! style="width:100px;" scope="col" | Ime ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col" | Slika ! style="width:80px;" scope="col" | Lokacija (provinca) ! style="width:50px;" scope="col" | Leto vpisa ! style="width:60px;" scope="col" data-sort-type="number"| UNESCO kriterij ! scope="col" class="unsortable"| Opis |- ! scope="row"|[[Sulejmanova gora|sveta gora Sulaiman-Too]] | [[File:Osh 03-2016 img02 Sulayman Mountain.jpg|150px|alt=A mountain above a forest, a museum building at the side of the mountain]] | Oš | 2009 | 1230rev; ii, vi (kulturno) | Sulejmanova gora nad [[Ferganska dolina|Fergansko dolino]], na pomembnem križišču svilne poti, je bila v predislamskem in islamskem obdobju čaščena kot sveta gora. Na pobočjih je veliko kultnih krajev, vključno z jamami s [[petroglif]]i, ki prikazujejo ljudi, živali in geometrijske vzorce. Na voljo sta tudi dve mošeji iz 16. stoletja.<ref>{{cite web| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Sulaiman-Too Sacred Mountain| url=https://whc.unesco.org/en/list/1103/| access-date=16 October 2021| archive-date=16 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211016083954/https://whc.unesco.org/en/list/1103/| url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" style="background:#D0E7FF;" |[[Svilna pot v gorovju Tjanšan]]* | [[File:Burana tower 2009.jpg|150px|alt=A brick minaret with missing top]] | Chüy | 2014 | 1442; ii, iii, v, vi (kulturno) | [[Svilna pot]] je starodavna mreža trgovskih poti, ki se je začela oblikovati v 2. stoletju pred našim štetjem in je ostala aktivna do 16. stoletja. Poti so povezovale družbe Azije, podceline, Srednje Azije, Zahodne Azije in Bližnjega vzhoda. Poleg izmenjave blaga so prispevale tudi k širjenju tehnologij, ideologij in religij, vključno z [[budizem|budizmom]], [[nestorijanstvo|nestorijanskim krščanstvom]], [[manihejstvo]]m, [[zaratustrstvo]]m in zgodnjim [[islam]]om. Ob poteh je bilo zgrajenih več mest in podporne infrastrukture. To območje svetovne dediščine pokriva koridorje od Čangana/Luodžanga, prestolnic Kitajske dinastije Han in Tang, do regije Džetisu v Srednji Aziji in si jo delita s Kitajsko in Kazahstanom. Na seznamu so tri nepremičnine v Kirgizistanu, na sliki je [[Buranski stolp]] v [[Balasagun]]u.<ref>{{cite web| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Silk Roads: the Routes Network of Chang'an-Tianshan Corridor| url=https://whc.unesco.org/en/list/1442/| access-date=16 October 2021| archive-date=13 February 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20210213111915/http://whc.unesco.org/en/list/1442/| url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" style="background:#D0E7FF;" |[[Tjanšan|Zahodni Tjanšan]]* | [[File:Sary Chelek Nature Reserve.jpg|150px|alt=Mountain scenery with a lake]] | Jalal-Abad | 2016 | 1490; x (naravno) | Območje, ki si ga delita s Kazahstanom in Uzbekistanom, pokriva zahodni del gorovja [[Tjanšan]]. Bogato je z biotsko raznovrstnostjo, s tega območja pa izvirajo tudi številni gojeni sadni pridelki. Gorski vrhovi segajo nad 4500 m. V Kirgizistanu so na seznamu štirih območja, na sliki je [[Naravni rezervat Sari-Čelek]].<ref>{{cite web| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Western Tien-Shan| url=https://whc.unesco.org/en/list/1490/| access-date=16 October 2021| archive-date=20 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211020164059/http://whc.unesco.org/en/list/1490| url-status=live}}</ref> |- |} == Poskusni seznam == Poleg območij, vpisanih na Seznam svetovne dediščine, lahko države članice vodijo seznam poskusnih območij, ki jih lahko upoštevajo za nominacijo. Nominacije za Seznam svetovne dediščine so sprejete le, če je bilo območje že prej uvrščeno na poskusni seznam.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |title=Tentative Lists |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=7 October 2010 |archive-date=1 April 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160401104537/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |url-status=live }}</ref> Kyrgyzstan has three properties on its tentative list.<ref name="Kyrgyzstan"/> {|class="wikitable sortable plainrowheaders" |- |+ {{sronly|Tentative sites }} ! style="width:100px;" scope="col" | Ime ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col" | Slika ! style="width:80px;" scope="col" | Lokacija (provinca) ! style="width:50px;" scope="col" | Leto vpisa ! style="width:60px;" scope="col" data-sort-type="number"| UNESCO kriterij ! scope="col" class="unsortable"| Opis |- ! scope="row"| Petroglifi [[Sajmaluu-Taš]] | [[File:Saimaluu Tash.jpg|150px|alt=Stones with petroglyphs]] | Jalal-Abad | 2001 | iii, iv, vi (naravno) | Najdišče [[petroglif]]ov je visoko v Ferganskem gorovju. Do sedaj so našli več kot deset tisoč kamnov s petroglifi, kar ga uvršča med najbogatejša najdišča skalne umetnosti na svetu. Najstarejši so nastali v 3. tisočletju pred našim štetjem. Sajmalu-Taš je bil vsaj do srednjega veka uporabljen kot sveto mesto. Petroglifi nam ponujajo vpogled v življenje in duhovne prakse ljudi Srednje Azije.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1512/ |title=Saimaly-Tash Petroglyphs |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=29 January 2023 |archive-date=24 February 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070224221231/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1512/ |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row"| Najdišča svilne poti v Kirgizistanu | [[File:Uzgen Mausoleum.jpg|150px|alt=A brick mausoleum in Central Asian style]] | več lokacij | 2001 | ii, iii, iv, v, vi (naravno) | Ta nominacija zajema šest znamenitosti, povezanih s koridorji svilne poti v Kirgizistanu. Najdišča v dolini Čuj so že uvrščena na seznam svetovne dediščine. Uporabljena sta bila dva glavna koridorja. Pot skozi Fergansko dolino je bila uporabljena v času dinastije Han in je o njej pisal Džang Čjan že v 2. stoletju pr. n. št. Pot čez prelaz Bedel in vzdolž južne obale jezera [[Isik Kul]] je postala priljubljena v zgodnjem srednjem veku zaradi nemirov v Fergani. Na sliki je mavzolej v [[Uzgen]]u iz 11. in 12. stoletja.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5518/ |title=Silk Roads Sites in Kyrgyzstan |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=29 January 2023 |archive-date=3 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210603075054/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/5518/ |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" | Svilna pot: koridor Fergana-Sir Darja | |več lokacij |2025 |ii, iii, v |To nominacijo si delijo Kazahstan, Tadžikistan in Uzbekistan.<ref>{{Cite web |date=28 January 2025 |title=Silk Roads: Fergana-Syr Darya Corridor |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6793/ |publisher=UNESCO World Heritage Centre}}</ref> |- |} == Sklici == {{sklici}} {{Seznami krajev Unescove svetovne dediščine v Aziji}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:World Heritage Sites in Kyrgyzstan}} [[Kategorija:Kirgizistan]] [[Kategorija:Seznami krajev svetovne dediščine po državah]] p2s8tkfaxit4s6cdburq7fkmyict6bj 6685461 6685392 2026-06-05T08:47:13Z Octopus 13285 Sari-Čelek 6685461 wikitext text/x-wiki {{location map+ |Kirgizistan|float=right |width=350 |caption=Lokacije krajev Unescove svetovne dediščine v Kirgizistanu. Modre točke predstavljajo mesta na [[svilna pot|svilni poti]]. Zelene točke so mesta v Zahodnem Tjanšanu.|alt=A map of Kyrgyzstan showing the locations of World Heritage Sites. |places= {{location map~ |Kirgizistan|lat=40.531111 |long=72.782778|label=[[Sulejmanova gora]]|position=right}} {{location map~ |Kirgizistan|lat=42.805222 |long=75.199889|label=[[Suyab]]|position=right|mark=Blue pog.svg}} {{location map~ |Kirgizistan|lat=42.746944 |long=75.248611|label=[[Balasagun]]|position=bottom|mark=Blue pog.svg}} {{location map~ |Kirgizistan|lat=42.915611 |long=75.008306|label=[[Navekat]]|position=top|mark=Blue pog.svg}} {{location map~ |Kirgizistan|lat=41.9 |long=71.95|label=[[Sari-Čeleški naravni rezervat |Sari-Čelek]]|position=top|mark=Green pog.svg}} {{location map~ |Kirgizistan|lat=41.6 |long=70.483333|label=[[Beš-Aralski naravni rezervat|Beš-Aral]]|position=top|mark=Green pog.svg}} {{location map~ |Kirgizistan|lat=41.564547 |long=72.033499|label=Padysha-Ata|position=bottom|mark=Green pog.svg}} }} Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo ([[UNESCO]]) razglaša območja svetovne dediščine izjemne univerzalne vrednosti za kulturno ali naravno dediščino, ki so jih nominirale države podpisnice Unescove konvencije o svetovni dediščini, ustanovljene leta 1972.<ref>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/convention/|title=UNESCO World Heritage Centre The World Heritage Convention|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=25. oktobra 2015}}</ref> Kulturno dediščino sestavljajo spomeniki (kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi), skupine stavb in območja (vključno z arheološkimi najdišči). Naravna dediščina sestavljajo naravne značilnosti (fizične in biološke formacije), geološke in fiziografske formacije (vključno z habitati ogroženih vrst živali in rastlin) ter naravna območja, ki so pomembna z vidika znanosti, ohranjanja narave ali naravnih lepot.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |title=Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=3 February 2021 |archive-date=1 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210201042309/http://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |url-status=live }}</ref> Kirgizistan je konvencijo ratificiral 3. julija 1995.<ref name="Kyrgyzstan">{{Cite web|title=Kyrgyzstan|url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/kg|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=21 January 2023|archive-date=8 December 2005|archive-url=https://web.archive.org/web/20051208200112/https://whc.unesco.org/en/statesparties/kg|url-status=live}}</ref> Kirgizistan ima na seznamu tri območja. Prvo območje, Sulejmanova gora, je bilo na seznamu uvrščeno leta 2009. Koridorji svilne poti so bili na seznamu uvrščeni leta 2014, najnovejše območje, Zahodni Tjanšan, pa leta 2016. Sulejmanova gora in svilna pot sta kulturni znamenitosti, medtem ko je Zahodni Tjanšan naravno območje. Območje svilne poti si delita Kitajska in Kazahstan, Zahodni Tjanšan pa Kazahstan in Uzbekistan. Poleg tega ima Kirgizistan na začasnem seznamu tri območja.<ref name="Kyrgyzstan"/> == Območja svetovne dediščine == UNESCO uvršča območja pod deset meril; vsako vnos mora izpolnjevati vsaj eno od meril. Merila od i do vi so kulturna, merila od vii do x pa naravna.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/criteria/|title=UNESCO World Heritage Centre – The Criteria for Selection|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=17 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20160612152223/https://whc.unesco.org/en/criteria/|archive-date=12 June 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> {{Legend|#D0E7FF|* Nadnacionalna dediščina|outline=silver}} {|class="wikitable sortable plainrowheaders" |- |+ {{sronly|World Heritage Sites }} ! style="width:100px;" scope="col" | Ime ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col" | Slika ! style="width:80px;" scope="col" | Lokacija (provinca) ! style="width:50px;" scope="col" | Leto vpisa ! style="width:60px;" scope="col" data-sort-type="number"| UNESCO kriterij ! scope="col" class="unsortable"| Opis |- ! scope="row"|[[Sulejmanova gora|sveta gora Sulaiman-Too]] | [[File:Osh 03-2016 img02 Sulayman Mountain.jpg|150px|alt=A mountain above a forest, a museum building at the side of the mountain]] | Oš | 2009 | 1230rev; ii, vi (kulturno) | Sulejmanova gora nad [[Ferganska dolina|Fergansko dolino]], na pomembnem križišču svilne poti, je bila v predislamskem in islamskem obdobju čaščena kot sveta gora. Na pobočjih je veliko kultnih krajev, vključno z jamami s [[petroglif]]i, ki prikazujejo ljudi, živali in geometrijske vzorce. Na voljo sta tudi dve mošeji iz 16. stoletja.<ref>{{cite web| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Sulaiman-Too Sacred Mountain| url=https://whc.unesco.org/en/list/1103/| access-date=16 October 2021| archive-date=16 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211016083954/https://whc.unesco.org/en/list/1103/| url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" style="background:#D0E7FF;" |[[Svilna pot v gorovju Tjanšan]]* | [[File:Burana tower 2009.jpg|150px|alt=A brick minaret with missing top]] | Chüy | 2014 | 1442; ii, iii, v, vi (kulturno) | [[Svilna pot]] je starodavna mreža trgovskih poti, ki se je začela oblikovati v 2. stoletju pred našim štetjem in je ostala aktivna do 16. stoletja. Poti so povezovale družbe Azije, podceline, Srednje Azije, Zahodne Azije in Bližnjega vzhoda. Poleg izmenjave blaga so prispevale tudi k širjenju tehnologij, ideologij in religij, vključno z [[budizem|budizmom]], [[nestorijanstvo|nestorijanskim krščanstvom]], [[manihejstvo]]m, [[zaratustrstvo]]m in zgodnjim [[islam]]om. Ob poteh je bilo zgrajenih več mest in podporne infrastrukture. To območje svetovne dediščine pokriva koridorje od Čangana/Luodžanga, prestolnic Kitajske dinastije Han in Tang, do regije Džetisu v Srednji Aziji in si jo delita s Kitajsko in Kazahstanom. Na seznamu so tri nepremičnine v Kirgizistanu, na sliki je [[Buranski stolp]] v [[Balasagun]]u.<ref>{{cite web| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Silk Roads: the Routes Network of Chang'an-Tianshan Corridor| url=https://whc.unesco.org/en/list/1442/| access-date=16 October 2021| archive-date=13 February 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20210213111915/http://whc.unesco.org/en/list/1442/| url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" style="background:#D0E7FF;" |[[Tjanšan|Zahodni Tjanšan]]* | [[File:Sary Chelek Nature Reserve.jpg|150px|alt=Mountain scenery with a lake]] | Jalal-Abad | 2016 | 1490; x (naravno) | Območje, ki si ga delita s Kazahstanom in Uzbekistanom, pokriva zahodni del gorovja [[Tjanšan]]. Bogato je z biotsko raznovrstnostjo, s tega območja pa izvirajo tudi številni gojeni sadni pridelki. Gorski vrhovi segajo nad 4500 m. V Kirgizistanu so na seznamu štirih območja, na sliki je [[Naravni rezervat Sari-Čelek]].<ref>{{cite web| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Western Tien-Shan| url=https://whc.unesco.org/en/list/1490/| access-date=16 October 2021| archive-date=20 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211020164059/http://whc.unesco.org/en/list/1490| url-status=live}}</ref> |- |} == Poskusni seznam == Poleg območij, vpisanih na Seznam svetovne dediščine, lahko države članice vodijo seznam poskusnih območij, ki jih lahko upoštevajo za nominacijo. Nominacije za Seznam svetovne dediščine so sprejete le, če je bilo območje že prej uvrščeno na poskusni seznam.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |title=Tentative Lists |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=7 October 2010 |archive-date=1 April 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160401104537/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |url-status=live }}</ref> Kyrgyzstan has three properties on its tentative list.<ref name="Kyrgyzstan"/> {|class="wikitable sortable plainrowheaders" |- |+ {{sronly|Tentative sites }} ! style="width:100px;" scope="col" | Ime ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col" | Slika ! style="width:80px;" scope="col" | Lokacija (provinca) ! style="width:50px;" scope="col" | Leto vpisa ! style="width:60px;" scope="col" data-sort-type="number"| UNESCO kriterij ! scope="col" class="unsortable"| Opis |- ! scope="row"| Petroglifi [[Sajmaluu-Taš]] | [[File:Saimaluu Tash.jpg|150px|alt=Stones with petroglyphs]] | Jalal-Abad | 2001 | iii, iv, vi (naravno) | Najdišče [[petroglif]]ov je visoko v Ferganskem gorovju. Do sedaj so našli več kot deset tisoč kamnov s petroglifi, kar ga uvršča med najbogatejša najdišča skalne umetnosti na svetu. Najstarejši so nastali v 3. tisočletju pred našim štetjem. Sajmalu-Taš je bil vsaj do srednjega veka uporabljen kot sveto mesto. Petroglifi nam ponujajo vpogled v življenje in duhovne prakse ljudi Srednje Azije.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1512/ |title=Saimaly-Tash Petroglyphs |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=29 January 2023 |archive-date=24 February 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070224221231/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1512/ |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row"| Najdišča svilne poti v Kirgizistanu | [[File:Uzgen Mausoleum.jpg|150px|alt=A brick mausoleum in Central Asian style]] | več lokacij | 2001 | ii, iii, iv, v, vi (naravno) | Ta nominacija zajema šest znamenitosti, povezanih s koridorji svilne poti v Kirgizistanu. Najdišča v dolini Čuj so že uvrščena na seznam svetovne dediščine. Uporabljena sta bila dva glavna koridorja. Pot skozi Fergansko dolino je bila uporabljena v času dinastije Han in je o njej pisal Džang Čjan že v 2. stoletju pr. n. št. Pot čez prelaz Bedel in vzdolž južne obale jezera [[Isik Kul]] je postala priljubljena v zgodnjem srednjem veku zaradi nemirov v Fergani. Na sliki je mavzolej v [[Uzgen]]u iz 11. in 12. stoletja.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5518/ |title=Silk Roads Sites in Kyrgyzstan |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=29 January 2023 |archive-date=3 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210603075054/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/5518/ |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" | Svilna pot: koridor Fergana-Sir Darja | |več lokacij |2025 |ii, iii, v |To nominacijo si delijo Kazahstan, Tadžikistan in Uzbekistan.<ref>{{Cite web |date=28 January 2025 |title=Silk Roads: Fergana-Syr Darya Corridor |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6793/ |publisher=UNESCO World Heritage Centre}}</ref> |- |} == Sklici == {{sklici}} {{Seznami krajev Unescove svetovne dediščine v Aziji}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:World Heritage Sites in Kyrgyzstan}} [[Kategorija:Kirgizistan]] [[Kategorija:Seznami krajev svetovne dediščine po državah]] 2tvpdzmj6leok9ssoibr7em0a6zy0th 0 547928 6685428 6615894 2026-06-05T07:44:56Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685428 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography |name = Ester Sokler |image = <!-- WD --> |fullname = |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |height = 178 cm<ref name="auto">{{navedi splet|url=https://www.aberdeenlive.news/sport/football/football-news/ester-sokler-profiled-slovenian-striker-8517012|title=Ester Sokler profiled as Slovenian striker close to agreeing Aberdeen switch|first=Anthony|last=Evans|date=13 June 2023|website=aberdeenlive.com|language=en|access-date=26 June 2023|archive-date=4 August 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230804014741/https://www.aberdeenlive.news/sport/football/football-news/ester-sokler-profiled-slovenian-striker-8517012|url-status=live}}</ref> |position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] |currentclub = [[FK Radnički 1923|Radnički 1923]] |clubnumber = 19 |youthyears1 = 2007–2016 |youthclubs1 = [[NK Krško|Krško]]<ref name="obzornik">{{navedi splet |title=Ester Sokler: Potrkal je na vrata prve lige |url=https://www.posavskiobzornik.si/nogomet/ester-sokler-potrkal-je-na-vrata-prve-lige-92022 |website=Posavski obzornik |access-date=26 June 2023 |date=12 December 2020 |archive-date=26 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230626122844/https://www.posavskiobzornik.si/nogomet/ester-sokler-potrkal-je-na-vrata-prve-lige-92022 |url-status=live }}</ref> |years1 = 2016–2020 |clubs1 = [[NK Krško|Krško]] |caps1 = 55 |goals1 = 5 |years2 = 2020–2021 |clubs2 = [[NK Brežice 1919|Brežice 1919]] |caps2 = 11 |goals2 = 6 |years3 = 2021–2022 |clubs3 = [[NK Celje|Celje]] |caps3 = 44 |goals3 = 9 |years4 = 2022–2023 |clubs4 = [[NK Radomlje|Radomlje]] |caps4 = 30 |goals4 = 10 |years5 = 2023– |clubs5 = [[Aberdeen F.C.|Aberdeen]] |caps5 = 49 |goals5 = 3 |years6 = 2025–2026 |clubs6 = → [[FK Radnički 1923|Radnički 1923]] (pos.) |caps6 = 12 |goals6 = 6 |years7 = 2026– |clubs7 = [[FK Radnički 1923|Radnički 1923]] |caps7 = |goals7 = |nationalyears1 = 2016 |nationalteam1 = Slovenija do 17 let |nationalcaps1 = 3 |nationalgoals1 = 0 |nationalyears2 = 2017 |nationalteam2 = Slovenija do 18 let |nationalcaps2 = 7 |nationalgoals2 = 1 |nationalyears3 = 2017 |nationalteam3 = Slovenija do 19 let |nationalcaps3 = 2 |nationalgoals3 = 0 |nationalyears4 = 2019 |nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] |nationalcaps4 = 1 |nationalgoals4 = 0 |nationalyears5 = 2026– |nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] |nationalcaps5 = 1 |nationalgoals5 = 0 }} '''Ester Sokler''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[4. junij]] [[1999]], [[Krško]]. Sokler je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. Od leta 2026 je član srbskega [[FK Radnički 1923|Radničkiga 1923]] in tudi [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenske reprezentance]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[NK Krško|Krško]], [[NK Brežice 1919|Brežice 1919]], [[NK Celje|Celje]] in [[NK Radomlje|Radomlje]] ter škotski [[Aberdeen F.C.|Aberdeen]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 112 tekem in dosegel 20 golov. Bil je član slovenske reprezentance do 17, 18, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|do 21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Sokler, Ester}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krškega]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brežice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Radomelj]] [[Kategorija:Nogometaši Aberdeena]] [[Kategorija:Nogometaši FK Radničkega 1923]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] oyy7vqp75l53c1budhsxdljab2tncy0 0 548481 6685151 6678724 2026-06-04T15:35:55Z Andrejj 94 np 6685151 wikitext text/x-wiki [[Slika:Blekova_vas,_tabla.jpg|sličica|Tablica [[Blekova vas|Blekove vasi]], nekdanjega naselja, danes del [[Logatec|Logatca]].]] '''Seznam nekdanjih naselij v Sloveniji''' je [[seznam naselij v Sloveniji]], ki so tekom zgodovine izgubila status samostojnega [[Naselje|naselja]] z ukinitvijo oziroma združitvijo z drugim naseljem. Prvega januarja 2026 je bilo v [[Slovenija|Sloveniji]] 6035 naselij. Administrativna območja naselij ter njihovo upravljanje znotraj Republike Slovenije ureja ''Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb'' (ZDOIONUS), ki je bil sprejet februarja 2008, naselja pa so zabeležena v Registru teritorialnih enot Republike Slovenije. Seznam razlikuje med priključitvijo (v celoti), kjer je bilo nekdanje naselje priključeno novemu naselju in s tem prenehalo obstajati, ter med združitvijo, kjer se je več delov naselja združilo v novo naselje.{{Sfn|Milenković|2007|p=11}} Seznam vsebuje tudi opuščena naselja, naselja brez prebivalcev ter naselja, ki so bila razdeljena z razdružitvijo. Administrativni posegi, kot je npr. delna izločitev naselja in pripojitev k drugemu naselju, niso zabeleženi. Seznam vsebuje tudi posege na naseljih, ki so bila administrativno razdeljena med več administrativnih enot, dani poseg pa je zadeval celoten del naselja; tovrstni posegi so označeni s pridevkom »- del«. Med leti 1971 in 2006 je bilo na območju Republike Slovenije izvršenih 166 priključitev naselij v celoti drugemu naselju.{{Sfn|Milenković|2007|p=9}} == Predlagane združitve == Julija 2021 je Mestna občina Krško predlagala združitev naselij [[Leskovec pri Krškem]], [[Kremen, Krško|Kremen]], [[Trška Gora, Krško|Trška Gora]], [[Žadovinek]], [[Loke, Krško|Loke]] in [[Veniše]] v eno naselje, Krško, leta 2022 je o tem potekala javna razprava,<ref>{{Navedi splet|title=Javna razprava o združevanju naselij v mestni občini Krško - krsko.si|url=https://www.krsko.si/objava/692676|website=www.krsko.si|accessdate=2026-01-19|language=sl|date=25.10.2022|publisher=Mestna občina Krško}}</ref> leta 2023 pa je bil o združitvi ter posledični uvedbi uličnega sistema v priključenih naseljih objavljen elaborat.<ref>{{Navedi splet|title=Združitev naselij Krško, Leskovec pri Krškem, Kremen, Trška Gora, Žadovinek, Loke in Veniše - krsko.si|url=https://www.krsko.si/objava/770144|website=www.krsko.si|accessdate=2026-01-19|language=sl|date=24.5.2023|publisher=Mestna občina Krško}}</ref> Naselja z letom 2026 še niso združena. == Seznam == Seznam trenutno vsebuje {{table row counter}} naselij. {| class="wikitable" |+ !Ime !Leto ukinitve !Tip ukinitve !Danes del naselja !Opombe !Sklici |- |Ajbik |1953 |priključitev |[[Borovec pri Kočevski Reki]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}}{{Sfn|Marinković|1991|p=1}} |- |Andrenci - del |1974 |združitev |[[Novinci]] | |{{Sfn|Milenković|2007|p=195}}{{Sfn|SURS|2024|p=54}} |- |Arčoni |2000 |priključitev |[[Renče]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=45}} |- |Arnice |1953 |združitev |[[Puščava, Mokronog - Trebelno|Puščava]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=26}} |- |Babna Gorica |1983 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=26}} |- |Babno |1982 |priključitev |[[Celje]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=4}}{{Sfn|SRS|1982|p=1401}} |- |Bela |1953 |združitev |Homec-Brdo |Leta 1994 Homec-Brdo razpade na [[Homec, Rečica ob Savinji]] in [[Brdo, Nazarje]]. |{{Sfn|LRS|1953|p=27}} |- |Bele Vode |1953 |priključitev |[[Travnik, Loški Potok|Travnik]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Belovo - del |1953 |združitev |[[Senožete, Laško|Senožete]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=24}} |- |Bistrica pri Limbušu |1992 |združitev |[[Bistrica ob Dravi]] | |{{Sfn|Milenković|2007|p=191}}{{Sfn|SURS|2024|p=47}} |- |Bistrica pri Rušah |1992 |združitev |[[Bistrica ob Dravi]] | |{{Sfn|Milenković|2007|p=191}}{{Sfn|SURS|2024|p=47}} |- |[[Bizovik]] |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |[[Blekova vas]] |1972 |združitev |[[Logatec]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=6}}{{Sfn|Milenković|2007|p=181}} |- |[[Bokalce]] |1953 |priključitev |[[Vrhovci, Ljubljana|Vrhovci]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |[[Boštanj, Grosuplje|Boštanj]] |1953 |priključitev |[[Veliko Mlačevo]] |V virih omenjen tudi kot »Boštanjska vas«. |{{Sfn|Marinković|1991|p=7}}{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Brezina |1981 |priključitev |[[Brežice]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=4}}{{Sfn|SRS|1981|p=2334}} |- |Brezje |1953 |priključitev |[[Smrjene]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Britof |1953 |združitev |[[Podbrezje]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |[[Brod–Logatec]] |1972 |združitev |[[Logatec]] | |{{Sfn|Milenković|2007|p=181}}{{Sfn|Marinković|1991|p=11}} |- |Brod |1953 |priključitev |[[Mačkovec pri Dvoru]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=11}} |- |Brod |1979 |priključitev |[[Novo mesto]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=36}} |- |Brstje |1992 |priključitev |[[Ptuj]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=43}} |- |[[Bršljin]] |1979 |priključitev |[[Novo mesto]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=11}}{{Sfn|SURS|2024|p=36}} |- |Budina |1992 |priključitev |[[Ptuj]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=43}} |- |Budini |1953 |združitev |[[Kortine]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=26}} |- |Bukovje |1953 |priključitev |[[Harje]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Bukovo - del |1953 |združitev |[[Bukovski Vrh]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=27}} |- |Butajnova - del |1953 |priključitev |[[Setnik]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Cegelnica pri Novem mestu |1953 |priključitev |[[Stavča vas]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=36}}{{Sfn|Marinković|1991|p=13}} |- |Cesta pri Starem Logu |1953 |priključitev |[[Pugled pri Starem Logu]] |Domnevno priključena Starem Logu, v novejših seznamih naselij (1953, 1957) se ne pojavlja več | |- |Coklovca |2001 |priključitev |[[Semič]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=48}} |- |Curnovec - del |1953 |priključitev |[[Blatni Vrh]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Cvibelj |1988 |priključitev |[[Žužemberk]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=73}} |- |Cviblje |1972 |priključitev |[[Trebnje]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=62}} |- |Čaneti |1953 |združitev |[[Kortine]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=26}} |- |Češence |1988 |priključitev |[[Mirna Peč]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=32}} |- |[[Češnjica, Železniki|Češnjica]] |1966 |priključitev |[[Železniki]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=16}} |- |[[Čevica]] |1972 |združitev |[[Logatec]] | |{{Sfn|Milenković|2007|p=181}}{{Sfn|Marinković|1991|p=16}} |- |Čretež pri Ledini |1955 |priključitev |[[Ledina]] |Leta 1953 preimenovan iz »Čretež« v »Čretež pri Ledini«. | |- |Črnc |1981 |priključitev |[[Brežice]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=4}}{{Sfn|SRS|1981|p=2334}} |- |Črnuče |1979 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Črmljenšak |1974 |priključitev |[[Bišečki Vrh]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=63}} |- |Dašnik - del |1953 |priključitev |[[Križevska vas, Dol pri Ljubljani|Križevska vas]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=25}} |- |Dašnik - del |1953 |priključitev |[[Ribče]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=25}} |- |Dobja vas |2017 |priključitev |[[Ravne na Koroškem]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=45}} |- |Dobračeva |1981 |priključitev |[[Žiri]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=73}} |- |Dobrava pri Črnučah |1979 |priključitev |[[Ljubljana]] |Leta 1955 preimenovana iz »Dobrava« v »Dobrava pri Črnučah«. |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Dobravca |1953 |priključitev |[[Grajska vas]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Dobrovce - del |1953 |združitev |[[Dravski Dvor]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=26}} |- |Dobrteša vas |1999 |priključitev |[[Šempeter v Savinjski dolini]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=72}} |- |[[Dobrunje]] |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Dogoše - del |1989 |združitev |[[Dogoše]] | |{{Sfn|Milenković|2007|p=182}} |- |Dol-Otlica |1953 |združitev |[[Otlica]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=24}} |- |Dol pri Jurkloštru |1953 |priključitev |[[Brodnice]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Dolenja Straža |1987 |združitev |[[Straža, Straža|Straža]] | |{{Sfn|Milenković|2007|p=186}}{{Sfn|SURS|2024|p=53}} |- |Dolenja vas |1953 |združitev |[[Podbrezje]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Dolenja vas pri Šmarjeti |1971 |priključitev |[[Šmarjeta]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=105}} |- |Dolenje Kamence |1979 |priključitev |[[Novo mesto]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=36}} |- |Dolenji Logatec |1971 |združitev |[[Logatec]] | |{{Sfn|Milenković|2007|p=181}} |- |Dolina |1953 |priključitev |[[Vinje, Dol pri Ljubljani|Vinje]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=25}} |- |Dolnje Brezovo |1953 |priključitev |[[Gornje Brezovo]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Dorfarje - del |1979 |združitev |[[Dorfarje]] | |{{Sfn|Milenković|2007|p=196}}{{Sfn|SURS|2024|p=58}} |- |Dorfarje - del |1984 |priključitev |[[Šutna, Kranj]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=21}} |- |Draga |1953 |priključitev |[[Borovec pri Kočevski Reki]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |[[Dravlje]] |1953 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Duplica |1994 |priključitev |[[Kamnik]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=16}} |- |Dvor pri Bogenšperku |1995 |razdelitev |[[Dvor, Šmartno pri Litiji|Dvor]] in [[Bogenšperk, Šmartno pri Litiji|Bogenšperk]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=60}} |- |Farški Kal |1953 |združitev |[[Mali Kal, Ivančna Gorica|Mali Kal]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=26}} |- |[[Frajštajn]] |1955 |priključitev |[[Spodnja Polskava]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=29}} |- |Fužine |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Gaber pri Črmošnjicah |1942 |uničenje |{{n/a}} |Prebivalci so bili leta 1941 med okupacijo izseljeni, vas pa so italijanske sile požgale leta 1942 med roško ofenzivo. Naselje je bilo leta 1953 preimenovano iz »Gaber« v »Gaber pri Črmošnjicah«. | |- |Gaber pri Semiču |2001 |priključitev |[[Semič]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=48}} |- |Gaberje - del |1953 |priključitev |[[Dolanci]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=27}} |- |Glinica |1974 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Gmajna |1953 |priključitev |[[Črnuče]] |Leta 1979 so Črnuče priključene Ljubljani. |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Gmajna |1953 |združitev |[[Krka, Ivančna Gorica|Krka]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Golo |1953 |združitev |[[Selo pri Vodicah]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Gorica |1953 |priključitev |Malo Podgorje | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Gorica - del |1953 |združitev |[[Nova Gorica]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |[[Gorenja Bukova Gora]] |1920. |opustitev |{{n/a}} |Vsi prebivalci so se izselili. |<ref name=":032">{{Navedi splet|title=FOTO: Bukova Gora- zapuščena kočevarska vas - Dolenjski list|url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/kronika/foto-bukova-gora-zapuscena-kocevarska-vas-58040-1534963|website=dolenjskilist|accessdate=2026-01-16|language=sl|date=30. 1. 2011|last=Kukman|first=Vinko}}</ref> |- |Gorenja Straža |1981 |združitev |[[Straža, Straža|Straža]] | |{{Sfn|Milenković|2007|p=186}}{{Sfn|SURS|2024|p=53}} |- |[[Gorenja vas pod Režišami]] |1972 |združitev |[[Logatec]] |Leta 1953 preimenovana iz »Gorenja vas« v »Gorenja vas pod Režišami«. |{{Sfn|Marinković|1991|p=58}} |- |Gorenjci pri Semiču |1955 |priključitev |[[Semič]] |Leta 1953 preimenovani iz »Gorenjci« v »Gorenjci pri Semiču«. |{{Sfn|Marinković|1991|p=32}} |- |[[Gorenji Log, Bovec|Gorenji Log]] |1953 |priključitev |[[Log pod Mangartom]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=36}} |- |[[Gorenji Logatec]] |1972 |združitev |[[Logatec]] | |{{Sfn|Milenković|2007|p=181}}{{Sfn|Marinković|1991|p=58}} |- |Gorišče |1953 |priključitev |[[Plazovje]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |[[Gornji Log]] |1952 |priključitev |[[Cigonca]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=36}} |- |[[Gotna vas]] |1979 |priključitev |[[Novo mesto]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=36}}{{Sfn|Marinković|1991|p=38}} |- |[[Gradišče, Ajdovščina|Gradišče]] |1953 |priključitev |[[Ajdovščina]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=1}} |- |Gradišče |1953 |združitev |[[Rovte, Logatec|Rovte]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Grič |1953 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Grintovec pri Kočevju | |priključitev |[[Kleč, Kočevje|Kleč]] |Priključitev že opuščenemu naselju. | |- |Groblje |1979 |priključitev |[[Novo mesto]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=36}}{{Sfn|Marinković|1991|p=40}} |- |Gruškovje |1974 |razdružitev |[[Spodnje Gruškovje]] in [[Zgornje Gruškovje]] |Del naselja Gruškovje je ob razdružitvi pripadel naselju [[Trdobojci]] v [[Občina Videm|občini Videm]]. |{{Sfn|SURS|2024|p=40}} |- |[[Gutenwerth]] |1473 |uničitev | {{n/a}} |Mesto je bilo oblegano tekom turških vpadov leta 1473, prebivalce in begunce so pobili oziroma zasužnjili, naselje pa ni bilo obnovljeno. | |- |Homec-Brdo |1994 |razdružitev |[[Homec, Rečica ob Savinji|Homec]] in [[Brdo, Nazarje|Brdo]] |Homec-Brdo je bil sprva del [[Občina Mozirje|občine Mozirje]]. Po razdružitvi je Homec pripadel [[Občina Rečica ob Savinji|občini Rečica ob Savinji]], Brdo pa [[Občina Nazarje|občini Nazarje]]. |{{Sfn|SURS|2024|p=35}} |- |Hrastje |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |[[Hreljin, Kočevje|Hreljin]] |1958 |opustitev |{{n/a}} |Leta 1958 se je izselil zadnji prebivalec. |<!--|- |Hrib pri Koprivniku | | | |V popisu leta 1961 naselje ni imelo več prebivalcev. Danes ima enega? |{{sfn|ZSRSS|1965|p=15}} |---> |- |Hruševec |1987 |združitev |[[Straža, Straža|Straža]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=53}} |- |Hrušovje - del |1953 |priključitev |[[Žegar]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Inlauf |1953 |priključitev |[[Borovec pri Kočevski Reki]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Irča vas |1979 |priključitev |[[Novo mesto]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=36}}{{Sfn|Marinković|1991|p=43}} |- |Ivanja vas |1988 |priključitev |[[Mirna Peč]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=32}} |- |Jastroblje |1953 |priključitev |[[Špitalič, Kamnik|Špitalič]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=25}} |- |Jedinščica |1979 |priključitev |[[Novo mesto]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=36}}{{Sfn|Marinković|1991|p=45}} |- |[[Jesenovec, Železniki|Jesenovec]] |1966 |priključitev |[[Železniki]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=45}} |- |Ježa |1979 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |[[Ježica]] |1974 |priključitev |[[Ljubljana]] | | |- |Kašča |2001 |priključitev |[[Semič]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=48}} |- |[[Kal, Kolovrat|Kal]] |1953 |priključitev |[[Kolovrat, Zagorje ob Savi|Kolovrat]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=47}} |- |Kamenje |1953 |priključitev |[[Letenice]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Kamna Gora |1972 |priključitev |[[Trebnje]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=62}} |- |[[Kamna Gorica, Ljubljana|Kamna Gorica]] |1974 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Kleč |23.–24. november 1941 |opustitev |{{n/a}} |Prebivalci so bili izseljeni novembra 1941, vas pa so italijanske sile požgale leta 1942 med roško ofenzivo. | |- |[[Kleče]] |1979 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |[[Klenovik, Zagorje ob Savi|Klenovik]] |1952 |priključitev |[[Rodež]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=49}} |- |Ključarovci |1953 |razdružitev |[[Gornji Ključarovci]] in [[Spodnji Ključarovci]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=26}} |- |[[Kobiljek]] |1953 |priključitev |[[Borje]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=50}} |- |Kocijančiči |1992 |priključitev |[[Sveti Anton, Koper|Sveti Anton]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=20}} |- |Kočevje |1996 |priključitev |[[Črnomelj]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=7}} |- |Kolerica |1953 |priključitev |[[Slivje, Krško|Slivje]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Konovo |1981 |razdružitev |[[Hrastovec, Velenje|Hrastovec]] in [[Velenje]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=64}} |- |Koseze |1953 |priključitev |[[Šinkov Turn]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Koreliči |1953 |združitev |[[Kortine]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=26}} |- |Kot |1953 |priključitev |[[Šinkov Turn]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |[[Kot pri Semiču]] |2001 |priključitev |[[Semič]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=48}} |- |Kovači |1953 |združitev |[[Kortine]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=26}} |- |Kozarje |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Kožmani |1953 |priključitev |[[Žapuže]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Krčevina pri Ptuju |1992 |priključitev |[[Ptuj]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=43}} |- |Kresnike |1953 |priključitev |[[Štore]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |[[Krivica, Zagorje ob Savi|Krivica]] |1953 |priključitev |[[Kolk, Zagorje ob Savi|Kolk]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=50}} |- |Krka |1979 |priključitev |[[Novo mesto]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=36}}{{Sfn|Marinković|1991|p=54}} |- |Krško |1953 |združitev |Krško - Vid |Kasneje razdružena. |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |[[Kunč]] |1941 |opustitev, uničitev |{{n/a}} |Prebivalci so bili izseljeni 1941, vas pa so italijanske sile požgale leta 1942 med roško ofenzivo. |<ref>{{Navedi splet|title=Javna razprava o združevanju naselij v mestni občini Krško - krsko.si|url=https://www.krsko.si/objava/692676|website=www.krsko.si|accessdate=2026-01-19|language=sl|date=25.10.2022|publisher=Mestna občina Krško}}</ref> |- |Kunče |1979 |ukinitev |N/A | |{{Sfn|SURS|2024|p=36}} |- |Kuželič |marec 1942 |uničitev, opustitev |{{n/a}} |Marca 1942 so vas požgale italijanske okupacijske sile zaradi partizanskih napadov. Po drugi svetovni vojni so se prebivalci naselili v [[Pirče]] in [[Vas, Kostel|Vas]]. | |- |Lancova vas pri Ptuju |2005 |priključitev |[[Draženci]] |Lancovi vasi je bil marca 2005 pripojen del naselja iz [[Občina Videm|občine Videm]], naselje pa je nato pripadlo [[Občina Hajdina|občini Hajdina]]. |{{Sfn|SURS|2024|p=12}} |- |Lava |1982 |priključitev |[[Celje]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=4}}{{Sfn|SRS|1982|p=1401}} |- |Lavrica |1953 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Lenart nad Lušo |2004 |priključitev |[[Sveti Lenart, Škofja Loka|Sveti Lenart]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=58}} |- |Levpa - del |1953 |združitev |[[Seniški Breg]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=24}} |- |Lipa |1953 |priključitev |[[Štore]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Lisce |1982 |priključitev |[[Celje]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=4}}{{Sfn|SRS|1982|p=1401}} |- |Livade |1987 |priključitev |[[Izola]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=16}} |- |Lobič - Mlin |1953 |priključitev |[[Dolenja Žaga]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Ločna |1979 |priključitev |[[Novo mesto]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=36}}{{Sfn|Marinković|1991|p=58}} |- |Log |1949 |razdružitev |[[Zminec]] in [[Poljane nad Škofjo Loko]] | |{{Sfn|LRS|1949|p=61}} |- |Log |1953 |združitev |[[Lepence]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=26}} |- |Lopatnik - del |1981 |priključitev |[[Paški Kozjak]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=64}} |- |Ložnica pri Celju |1982 |priključitev |[[Celje]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=4}}{{Sfn|SRS|1982|p=1401}} |- |Lukežiči |2000 |priključitev |[[Renče]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=45}} |- |Mačkovec pod Trško Goro |1979 |priključitev |[[Novo mesto]] |Leta 1953 preimenovan iz »Mačkovec« v »Mačkovec pod Trško Goro«. |{{Sfn|SURS|2024|p=36}}{{Sfn|Marinković|1991|p=70}} |- |Mala Bučna vas |1979 |priključitev |[[Novo mesto]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=36}} |- |Mala Dolga Noga |1953 |priključitev |[[Jevnica]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=25}} |- |[[Mala vas, Ljubljana|Mala vas na Posavju]] |1961 |priključitev |[[Ježica]] |Leta 1953 preimenovana iz »Mala vas« v »Mala vas na Posavju«. Leta 1974 je bila Ježica priključena Ljubljani. | |- |Mali Lipoglav |1953 |združitev |[[Lipoglav]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |[[Martinj Hrib]] |1972 |združitev |[[Logatec]] | |{{Sfn|Milenković|2007|p=181}}{{Sfn|Marinković|1991|p=64}} |- |Martinj Vrh |1953 |priključitev |[[Opale]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |[[Martinj Vrh]] |1949 |priključitev |[[Zali Log]] in [[Železniki]] |Kasneje razdružena? |{{Sfn|LRS|1949|p=62}} |- |Martinuči |2000 |priključitev |[[Renče]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=45}} |- |Matica |1953 |združitev |[[Župa, Trbovlje|Župa]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=27}} |- |Matvoz |1953 |priključitev |[[Selo pri Kostelu]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Medvedjek |1953 |razdružitev |[[Zgornje Vodale]][[Malkovec]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=25}} |- |Merljaki |2001 |priključitev |[[Renče]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=45}} |- |Mladica |2001 |priključitev |[[Semič]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=48}} |- |Mohorini |2000 |priključitev |[[Renče]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=45}} |- |Mravljevi |1953 |združitev |[[Preserje, Nova Gorica|Preserje]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=24}} |- |Muhaber |1979 |priključitev |[[Novo mesto]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=36}}{{Sfn|Marinković|1991|p=67}} |- |[[Nadgorica]] |1979 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Navali |1953 |združitev |[[Kortine]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=26}} |- |Nerajec |1953 |razdružitev |[[Veliki Nerajec]] in [[Mali Nerajec]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=24}} |- |Nova Dobrava |1987 |združitev |[[Zreče]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=68}} |- |Nova vas pod Rifnikom |1984 |priključitev |Šentjur pri Celju |Leta 1953 preimenovana iz »Nova vas« v »Nova vas pod Rifnikom«. Leta 1990 je »Šentjur pri Celju« preimenovan v »[[Šentjur]]«. |{{Sfn|SURS|2024|p=54}}{{Sfn|Marinković|1991|p=69}} |- |Nova vas pri Ptuju |1992 |priključitev |[[Ptuj]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=43}} |- |Nova vas pri Žireh |1981 |priključitev |[[Žiri]] |Leta 1953 preimenovana iz »Nova vas« v »Nova vas pri Žireh«. |{{Sfn|SURS|2024|p=73}} |- |Obrh pri Šmarjeti |1985 |priključitev |[[Šmarješke Toplice]] |Leta 1953 preimenovan iz »Obrh« v »Obrh pri Šmarjeti«. |{{Sfn|SURS|2024|p=60}} |- |Obrije |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Ogeče |1972 |priključitev |[[Rimske Toplice]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=22}} |- |Ograja |1953 |priključitev |[[Laze pri Kostelu]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=25}} |- |Orehovec |1953 |priključitev |Podgorica | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Orešje |1992 |priključitev |[[Ptuj]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=43}} |- |Orla vas - del |1953 |priključitev |[[Ločica ob Savinji]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Orlica |1994 |razdružitev |[[Spodnja Orlica]] in [[Zgornja Orlica]] |Orlica je bil sprva del [[Občina Radlje ob Dravi|občine Radlje ob Dravi]]. Po razdružitvi je Zgornja Orlica pripadla [[Občina Ribnica na Pohorju|občini Ribnica na Pohorju]], Spodnja Orlica pa občini Radlje ob Dravi. |{{Sfn|SURS|2024|p=44}} |- |Oslešica |1953 |priključitev |[[Loka pri Žusmu]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Ostrožno |1982 |priključitev |[[Celje]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=4}}{{Sfn|SRS|1982|p=1401}} |- |Otalež - del |1953 |združitev |[[Masore]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=27}} |- |Pesje |1979 |priključitev |[[Velenje]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=64}} |- |Planinca |1953 |priključitev |[[Doblatina]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Planjava |1953 |priključitev |[[Dešen]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Plitvički Vrh |1953 |priključitev |[[Spodnja Ščavnica]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Podboršt |1953 |priključitev |[[Črnuče]] |Leta 1979 so Črnuče priključene Ljubljani. |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |[[Podgorica pri Črnučah]] |1984 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=78}} |- |Podgorje pod Resevno |1985 |priključitev |Šentjur pri Celji |Leta 1990 je »Šentjur pri Celju« preimenovan v »[[Šentjur]]«. |{{Sfn|Marinković|1991|p=78}}{{Sfn|SURS|2024|p=56}} |- |Podkrnice |1953 |združitev |[[Krnice]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=27}} |- |[[Podmilj, Litija|Podmilj]] |1952 |priključitev |[[Mamolj]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=63}} |- |Podpeč |1953 |priključitev |[[Lukovica pri Domžalah]] |Leta 1955 preimenovana iz »Lukovica« v »Lukovica pri Domžalah«. |{{Sfn|Marinković|1991|p=78}}{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Podpoznik |1953 |priključitev |Brezovo (?) | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Podstene |1967 |opustitev |{{n/a}} |Vas so med roško ofenzivo leta 1942 požgale italijanske sile. Zadnji prebivalci so tu živeli do leta 1967 (ali 1961). |{{sfn|ZSRSS|1965|p=15}} |- |[[Podšteberk]] |1952 |priključitev |[[Lipsenj]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=58}} |- |Podtabor |1953 |združitev |[[Podbrezje]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |[[Podutik]] |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] |Del Podutika je bil Ljubljani priključen že leta 1974. |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Podvin Laški |1953 |razdružitev |[[Laško]] in [[Reka, Laško|Reka]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Polje |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Polje |1987 |priključitev |[[Izola]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=16}} |- |Polule |1982 |priključitev |[[Celje]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=4}}{{Sfn|SRS|1982|p=1401}} |- |Ponikve, Semič |1941 |opustitev |{{n/a}} |Prebivalci so bili leta 1941 med okupacijo izseljeni. |<ref>{{Navedi splet|title=Združitev naselij Krško, Leskovec pri Krškem, Kremen, Trška Gora, Žadovinek, Loke in Veniše - krsko.si|url=https://www.krsko.si/objava/770144|website=www.krsko.si|accessdate=2026-01-19|language=sl|date=24.5.2023|publisher=Mestna občina Krško}}</ref> |- |Potočna vas |1979 |priključitev |[[Novo mesto]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=36}} |- |Potok |1992 |priključitev |[[Sveti Anton, Koper|Sveti Anton]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=20}} |- |Potok |1953 |priključitev |[[Šinkov Turn]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Prapreče pri Trebnjem |1972 |priključitev |[[Trebnje]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=62}} |- |Prapretno pri Hrastniku - del |2013 |združitev |[[Retje nad Trbovljami]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=62}} |- |Preloge |1979 |priključitev |[[Velenje]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=64}} |- |[[Preska, Medvode|Preska pri Medvodah]] |1980 |priključitev |[[Medvode]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=82}} |- |Prevrat |1980 |priključitev |[[Slovenske Konjice]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=52}} |- |Prežulja |1953 |priključitev |[[Gornja Briga]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Pristava pri Mengšu |1955 |priključitev |[[Mengeš]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=82}} |- |Pristava pri Trebnjem |1972 |priključitev |[[Trebnje]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=62}}{{Sfn|Marinković|1991|p=84}} |- |Priškova Draga |1953 |priključitev |[[Briga]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Pugled pri Starem logu |november 1941 |uničenje, opustitev |{{n/a}} |Prebivalci so bili leta 1941 med okupacijo izseljeni, vas pa so italijanske sile požgale leta 1942 med roško ofenzivo. | |- |Pungert - del |1953 |priključitev |[[Temenica, Ivančna Gorica|Temenica]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Puštal |1949 |priključitev |[[Škofja Loka]] |Kasneje razdružena? |{{Sfn|LRS|1949|p=62}} |- |Rabelčja vas |1992 |priključitev |[[Ptuj]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=43}} |- |Radovna - del |1953 |združitev |[[Zgornja Radovna]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=26}} |- |Ragovo |1979 |priključitev |[[Novo mesto]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=36}}{{Sfn|Marinković|1991|p=85}} |- |Ravne |1953 |priključitev |[[Apno, Cerklje na Gorenjskem|Apno]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Ravne |1953 |priključitev |[[Borovec pri Kočevski Reki]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Razbore - del |2013 |priključitev |[[Gornji Vrh]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=60}} |- |[[Razdrto, Grosuplje|Razdrto]] |1971 |priključitev |[[Šmarje - Sap]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=87}} |- |Reber |1953 |priključitev |[[Bela, Kamnik|Bela]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Reber |1953 |priključitev |[[Dolenja Žaga]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Rečica |1984 |razdelitev |[[Spodnja Rečica, Laško|Spodnja Rečica]] in [[Zgornja Rečica]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=22}} |- |Regrča vas |1979 |priključitev |[[Novo mesto]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=36}}{{Sfn|Marinković|1991|p=87}} |- |Renški Podkraj |2000 |priključitev |[[Renče]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=45}} |- |Rim |1953 |priključitev |[[Jankoviči]] | | |- |Rogoznica |1992 |priključitev |[[Ptuj]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=43}} |- |Rovte - del |1953 |združitev |[[Rovte, Logatec|Rovte]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Sadinja vas |2001 |priključitev |[[Semič]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=48}} |- |Sadni hrib |1958 |opustitev |{{n/a}} |Zadnji prebivalci so vas zapustili 1958. V popisu leta 1961 naselje ni imelo več prebivalcev. |{{sfn|ZSRSS|1965|p=15}} |- |[[Sap, Grosuplje|Sap]] |1961 |priključitev |[[Šmarje - Sap]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=89}} |- |Savinjk |1953 |priključitev |[[Žabjek v Podbočju|Žabjek]] |Leta 1955 preimenovan iz »Žabjek« v »Žabjek v Podbočju« |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |[[Savlje]] |1974 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |[[Sebenje, Bled|Sebenje]] |1952 |priključitev |[[Zasip]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=90}} |- |Sela |1953 |razdružitev |[[Bukošek]] in [[Zakot]] |Leta 1981 je bil Zakot priključen [[Brežice|Brežicam]]. |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Sela pri Gorenji Straži |1987 |združitev |[[Straža, Straža|Straža]] | |{{Sfn|Milenković|2007|p=186}}{{Sfn|SURS|2024|p=53}} |- |Sela pri Rudniku |1983 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=26}} |- |Sela pri Semiču |2001 |priključitev |[[Semič]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=48}} |- |[[Selce, Zagorje ob Savi|Selce]] |1953 |priključitev |[[Tirna]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=90}} |- |[[Selišče, Zagorje ob Savi|Selišče]] |1953 |priključitev |[[Kolk, Zagorje ob Savi|Kolk]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=50}} |- |Selo |1953 |priključitev |[[Grajska vas]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Selo |1953 |priključitev |[[Lukovica pri Domžalah]] |Leta 1955 preimenovana iz »Lukovica« v »Lukovica pri Domžalah«. |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Selo |1953 |združitev |[[Selo pri Vodicah]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Semedela |1979 |priključitev |[[Koper]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=19}} |- |Sestranska vas |1953 |priključitev |[[Gorenja vas, Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Slake |1995 (?) |združitev |[[Olimje]] | |{{Sfn|Milenković|2007|p=188}} |- |Slape |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Slugi |1953 |združitev |[[Kortine]] | | |- |Smolinci - del |1974 |združitev |[[Novinci]] | |{{Sfn|Milenković|2007|p=195}}{{Sfn|SURS|2024|p=54}} |- |Sneberje |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |[[Sodrež]] |1953 |združitev |[[Fošt]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=29}}{{Sfn|LRS|1953|p=26}} |- |Solkan |1953 |združitev |[[Nova Gorica]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Sopote |1995 (?) |združitev |[[Olimje]] | |{{Sfn|Milenković|2007|p=188}} |- |[[Sostro]] |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |[[Soteska, Bled|Soteska]] |1955 |priključitev |[[Kupljenik]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=94}} |- |Soteska |1953 |priključitev |[[Šentjakob ob Savi]] |Leta 1979 preimenovan iz »Sv. Jakob ob Savi« v »Šentjakob ob Savi«, 1984 pa priključen Ljubljani. |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |[[Spodnja Bukova Gora]] |1942 |uničenje |{{n/a}} |Prebivalci so bili leta 1941 med okupacijo izseljeni, vas pa so italijanske sile požgale leta 1942 med roško ofenzivo. |<ref name=":032" /> |- |Spodnja Dobrova |1982 |priključitev |[[Celje]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=4}}{{Sfn|SRS|1982|p=1401}} |- |Spodnja Hrušica |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Spodnja Ložnica |1953 |združitev |[[Ložnica pri Žalcu]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Spodnja Ponikva |1953 |združitev |[[Ponikva pri Žalcu]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Spodnja Rečica |1953 |združitev |[[Rečica ob Savinji]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Spodnja Ribnica |1953 |združitev |[[Ribnica]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Spodnja Zadrobova |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Spodnje Zreče |1980 |združitev |[[Zreče]] | |{{Sfn|Milenković|2007|p=201}} |- |Spodnji Kašelj |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |[[Srednja Bukova Gora]] |1942 |uničenje |{{n/a}} |Prebivalci so bili leta 1941 med okupacijo izseljeni, vas pa so italijanske sile požgale leta 1942 med roško ofenzivo. |<ref name=":032" /> |- |Srednja vas |1983 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=26}} |- |Srednja vas |1953 |združitev |[[Podbrezje]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Stara Gora |1953 |priključitev |[[Vogrsko]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |[[Stara Loka]] |1949 |priključitev |[[Škofja Loka]] | |{{Sfn|LRS|1949|p=62}} |- |Stara vas |1981 |priključitev |[[Žiri]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=73}} |- |Stara vas Videm |1953 |združitev |Krško - Videm |Kasneje razdružena. |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Stari trg |1972 |priključitev |[[Trebnje]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=62}} |- |[[Stožice]] |1974 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Stranska vas |1953 |priključitev |[[Grosuplje]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Stranska vas |1988 |priključitev |[[Žužemberk]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=73}} |- |Studence |1953 |združitev |[[Zagrad, Radeče|Zagrad]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=27}} |- |Studenec |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Studenec pri Ivančni Gorici |1983 |priključitev |[[Ivančna Gorica]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=15}} |- |Studeno |1953 |priključitev |[[Knežja Lipa]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Suhadol - del |1987 |priključitev |[[Šavna Peč]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=13}} |- |Sveča |1974 |razdelitev |[[Spodnja Sveča]] in [[Zgornja Sveča]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=28}} |- |Sveta Helena |1953 |priključitev |[[Kamnica, Dol pri Ljubljani|Kamnica]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=25}} |- |Sveta Katarina |1953 |združitev |[[Kamence, Rogaška Slatina|Kamence]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=24}} |- |Sveta Jedert |1953 |združitev |[[Sevce]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=24}} |- |Sveti Duh |1953 |združitev |[[Ribčev Laz]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=26}} |- |Sveti Duh |1953 |združitev |[[Robanov Kot]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=27}} |- |Sveti Križ |1953 |združitev |[[Brnica, Žalec|Brnica]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=24}} |- |Sveti Križ |1953 |priključitev |[[Rogaška Slatina]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Sveti Lovrenc |1953 |združitev |[[Kompole]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=24}} |- |Sveti Mohor |1953 |združitev |[[Male Rodne]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=24}} |- |Sveti Mohor |1953 |priključitev |[[Podstran]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |[[Sveti Primož nad Muto]] |1949 |priključitev |[[Muta]] in [[Pernice|Pernice-Jernej]] |Kasneje razdružena? |{{Sfn|LRS|1949|p=65}} |- |Sveti Rok ob Sotli |1953 |priključitev |[[Dobovec pri Rogatcu]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |[[Sveti Štefan, Cerknica|Sveti Štefan]] |1952 |priključitev |[[Lipsenj]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=58}} |- |Sveti Urh |1949 |priključitev |[[Trbovlje]] in[[Zagorje ob Savi]] | |{{Sfn|LRS|1949|p=64}} |- |Svetina (del) |1953 |združitev |[[Požnica]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=24}} |- |Svetje |1980 |priključitev |[[Medvode]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=30}} |- |Svetli Potok |avgust 1942 |uničenje |{{n/a}} |Vas so avgusta 1942 požgale italijanske okupacijske sile med roško ofenzivo. | |- |Šalek |1979 |priključitev |[[Velenje]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=64}} |- |Šali |1953 |združitev |[[Kortine]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=26}} |- |Šent Vid nad Valdekom |1949 |priključitev |[[Straže]] | |{{Sfn|LRS|1949|p=65}} |- |Šentjakob ob Savi |1984 |priključitev |[[Ljubljana]] |Leta 1979 preimenovan iz »Sv. Jakob ob Savi« v »Šentjakob ob Savi«. |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Šentlenart |1981 |priključitev |[[Brežice]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=4}}{{Sfn|SRS|1981|p=2334}} |- |[[Šenturška Gora]] |1949 |priključitev |[[Cerklje na Gorenjskem]] |Kasneje razdružena? |{{Sfn|LRS|1949|p=62}} |- |[[Šentvid (Ljubljana)|Šentvid, Ljubljana]] |1974 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |[[Škovine]] |1966 |priključitev |[[Železniki]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=104}} |- |Škrilj, Kočevje |1953–1961 |opustitev |{{n/a}} |Med drugo svetovno vojno je bila vas večinoma uničena v bombardiranju. V popisu leta 1961 naselje ni imelo več prebivalcev. |{{sfn|ZSRSS|1965|p=15}} |- |Škrilj, Semič |1942 |uničenje |{{n/a}} |Vas so poleti 1942 požgale italijanske sile med roško ofenzivo. | |- |Šmarjeta, Laško |1972 |priključitev |[[Rimske Toplice]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=22}} |- |[[Šmarca]] |1949 |priključitev |[[Homec, Domžale|Homec]] |Kasneje razdružena? |{{Sfn|LRS|1949|p=61}} |- |[[Šmarje, Grosuplje|Šmarje]] |1961 |priključitev |[[Šmarje - Sap]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=105}} |- |Šmarje |2001 |priključitev |[[Sevnica]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=49}} |- |Šmartno ob Savi |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |[[Šmartno pod Šmarno goro]] |1983 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |[[Šmihel pri Novem mestu]] |1979 |priključitev |[[Novo mesto]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=36}}{{Sfn|Marinković|1991|p=105}} |- |Šmiklavž |2005 |združitev |[[Nova Štifta, Gornji Grad]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=11}} |- |[[Štepanja vas]] |1953 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Štrolhi |1953 |združitev |[[Kortine]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=26}} |- |Štuki |1992 |priključitev |[[Ptuj]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=43}} |- |[[Šturje]] |1953 |priključitev |[[Ajdovščina]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=106}}{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Šuštariči |1953 |združitev |[[Jankoviči]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=24}} |- |Šutna - del |1979 |združitev |[[Dorfarje]] | |{{Sfn|Milenković|2007|p=196}}{{Sfn|SURS|2024|p=58}} |- |Tabor |1953 |priključitev |[[Hrib - Loški Potok]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |[[Tacen]] |1983 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Tirosek |2005 |združitev |[[Nova Štifta, Gornji Grad]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=11}} |- |[[Tomačevo]] |1974 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Trata |1953 |priključitev |[[Gorenja vas, Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas]] | | |- |Trata |2001 |priključitev |[[Semič]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=48}} |- |Trebelnik |1953 |priključitev |[[Premagovce]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Trnje |1981 |priključitev |[[Brežice]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=4}}{{Sfn|SRS|1981|p=2334}} |- |Ustje |1989 |priključitev |[[Šmartno pri Litiji]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=60}} |- |Vavpča vas |2001 |priključitev |[[Semič]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=48}} |- |Velika Bučna vas |1979 |priključitev |[[Novo mesto]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=36}} |- |Velika Cikava |1979 |priključitev |[[Novo mesto]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=36}} |- |Velika Ligojna - del |1953 |priključitev |[[Vrzdenec]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Veliki Lipoglav |1953 |združitev |[[Lipoglav]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Vesca |1953 |združitev |[[Selo pri Vodicah]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Veterni Hrib |1953 |združitev |[[Zagrad, Radeče]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=27}} |- |Vevče |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Videm |1953 |priključitev |[[Knežja Lipa]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Videm |1953 |združitev |[[Krka, Ivančna Gorica|Krka]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Videm ob Savi |1953 |združitev |Videm - Krško |Kasneje razdružena. |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Vičava |1992 |priključitev |[[Ptuj]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=43}} |- |Vitanje vas |1953 |priključitev |[[Vitanje]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Vrhov Dol - del |1992 |priključitev |[[Log, Ruše|Log]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=47}} |- |Voličina |{{dunno}} |razdelitev |[[Spodnja Voličina]] in [[Zgornja Voličina]] | | |- |Vranje - del |1953 |priključitev |[[Prešna Loka]] |V uradnem razglasu napačno imenovana kot »Prečna Loka«''.'' |{{Sfn|LRS|1953|p=25}} |- |Vrh |1953 |priključitev |[[Preserje, Nova Gorica|Preserje]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=24}} |- |Vrtača pri Semiču |2001 |priključitev |[[Semič]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=48}} |- |Zadvor |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |[[Zahrib, Litija|Zahrib]] |1955 |priključitev |[[Cirkuše, Litija|Cirkuše]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=14}} |- |Zagrad, Celje |1982 |priključitev |[[Celje]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=4}}{{Sfn|SRS|1982|p=1401}} |- |Zagorica |1953 |združitev |[[Krnice]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=27}} |- |Zajci |1953 |združitev |[[Preserje, Nova Gorica|Preserje]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=24}} |- |Zakot |1981 |priključitev |[[Brežice]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=4}}{{Sfn|SRS|1981|p=2334}} |- |Zalog |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Zalog |1994 |priključitev |[[Postojna]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=42}} |- |[[Zasavje, Brežice|Zasavje]] |25. januar 1781 |uničitev | {{n/a}} |Naselje s 14 hišami in cerkvijo sv. Nikolaja je odneslo med poplavo reke Save. Širše območje naselja je sicer bilo poseljeno do 20. stoletja. | |- |Zavine |1953 |priključitev |[[Jablanica, Sevnica|Jablanica]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Zavoda |1953 |priključitev |[[Letenice]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Zavoglje |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Zavrh pri Galiciji |1982 |priključitev |[[Pepelno]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=4}} |- |[[Zavšenik]] |1953 |priključitev |[[Kolk, Zagorje ob Savi|Kolk]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=50}} |- |Zdihovo |1941 |opustitev |{{n/a}} |Prebivalci so bili leta 1941 izseljeni. | |- |Zdole |1953 |priključitev |Podgorica | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Zgornja Hrušica |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Zgornja Hudina |1982 |priključitev |[[Celje]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=4}}{{Sfn|SRS|1982|p=1401}} |- |Zgornja Ložnica |1953 |združitev |[[Ložnica pri Žalcu]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Zgornja Ponikva |1953 |združitev |[[Ponikva pri Žalcu]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Zgornja Rečica |1953 |združitev |[[Rečica ob Savinji]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Zgornja Ribnica |1953 |združitev |[[Ribnica]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Zgornja Zadobrova |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Zgornje Zreče |1980 |združitev |[[Zreče]] | |{{Sfn|Milenković|2007|p=201}} |- |Zgornji Kašelj |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Znanovce |1953 |priključitev |[[Pristava ob Krki]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Znojile pri Čepljah |1955 |priključitev |[[Čeplje, Lukovica|Čeplje]] | | |- |Žabja vas |1979 |priključitev |[[Novo mesto]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=36}}{{Sfn|Marinković|1991|p=121}} |- |Žabjak |1992 |priključitev |[[Ptuj]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=43}} |- |Ženjak |2003 |priključitev |[[Benedikt]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=2}} |- |Žigoni |2000 |priključitev |[[Renče]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=45}} |- |Živa Gora |1953 |priključitev |[[Novi Grad]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Žlebe |1953 |priključitev |[[Grgelj]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Župetinci - del |1974 |združitev |[[Novinci]] | |{{Sfn|Milenković|2007|p=195}}{{Sfn|SURS|2024|p=54}} |} == Glej tudi == * [[seznam preimenovanih naselij v Sloveniji]] == Sklici == <references responsive="1"></references> == Viri == * {{Navedi knjigo|last=Marinković|first=Dragan|title=Abecedni spisak naselja u SFRJ. Promene u sastavu i nazivima naselja za period 1948–1990|url=https://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/G2002/Pdf/G20026003.pdf|date=1991|publisher=Zvezni urad za statistiko|location=Beograd|page=|lang=sr|cobiss=1769228|isbn=86-7479-012-7|series=Popis stanovništva, domaćinstava, stanova i poljoprivrednih gazdinstava u 1991. godini}} * {{Navedi revijo|last=|date=25. december 1981|title=Odlok o priključitvi nekaterih naselij k naselju Brežice in o poimenovanju, spremembi območij (ter združitvi nekaterih ulic v naselju Brežice)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1C281URQ|magazine=Uradni list Socialistične republike Slovenije|publisher=Socialistična republika Slovenija|pages=2334|cobiss=15920898|issn=1318-105X|accessdate=30. 1. 2026|ref={{sfnRef|SRS|1981}}|series=Leto XXXVIII, številka 38}} * {{Navedi revijo|last=|date=11. junij 1982|title=Odlok o odpravi Celju priključenih naselij Slovenije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJT0M0CA|magazine=Uradni list Socialistične republike Slovenije|publisher=Socialistična republika Slovenija|pages=1401|cobiss=15920898|issn=1318-105X|accessdate=30. 1. 2026|ref={{sfnRef|SRS|1982}}|series=Leto XXXIX, številka 21}} * {{Navedi dokument|title=Pojasnila o teritorialnih spremembah naselij po občinah v Republiki Sloveniji v obdobju 1971–2024|date=1. januar 2024|publisher=Statistični urad Republike Slovenije|url=https://www.stat.si/dokument/5450/Pojasnila_o_spremembah_naselij.pdf|ref={{sfnRef|SURS|2024}}}} * {{navedi knjigo|title=Statistično gradivo SR Slovenije: Rast prebivalstva po občinah in naseljih 1953-1961|series=Statistično gradivo SR Slovenije|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-15HH49U5|year=1965|publisher=Zavod SR Slovenije za statistiko|cobiss=63678208|ref={{sfnRef|ZSRSS|1965}}}} * {{Navedi dokument|url=https://www.sistory.si/publication/1071|title=Stenografski zapiski Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije: V. redno zasedanje 6. maja 1949, VI. redno zasedanje 21. oktobra 1949|publisher=Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|date=1949|location=Ljubljana|ref={{sfnRef|LRS|1949}}}} * {{navedi revijo|date=30. januar 1953|title=Uredba o razglasitvi novih naselij in o združitvi naselij|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6UKUZJBD/8cba39c9-3515-482a-9612-5272d6086108/PDF|magazine=Uradni list Ljudske Republike Slovenije|publisher=Vlada Ljudske Republike Slovenije|volume=IX|issue=2|pages=24-35|cobiss=9996293|issn=1318-105X|accessdate=2023-09-10|ref={{sfnRef|LRS|1953}}}} * {{navedi splet|last1=Milenković|title=Vzpostavitev lokalne samouprave v Republiki Sloveniji v številkah : obseg pojava "teritorialna sprememba" od leta 1971 do leta 2006, ocenjen s številom prebivalcev, administrativno preseljenih iz enega naselja v drugo|first1=Aleksandar|url=https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JXWBGAER/4c880eea-a872-4221-9e3e-33816dbb05d3/PDF|website=www.dlib.si|publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije]]|access-date=18. 8. 2023|date=2007|cobiss=231695616|isbn=978-961-239-131-7}} [[Kategorija:Nekdanja naselja v Sloveniji|*]] [[Kategorija:Seznami naselij v Sloveniji]] a6frxmj4ycrvdw5zq730ti2mi2kmnja 6685152 6685151 2026-06-04T15:36:43Z Andrejj 94 np 6685152 wikitext text/x-wiki [[Slika:Blekova_vas,_tabla.jpg|sličica|Tablica [[Blekova vas|Blekove vasi]], nekdanjega naselja, danes del [[Logatec|Logatca]].]] '''Seznam nekdanjih naselij v Sloveniji''' je [[seznam naselij v Sloveniji]], ki so tekom zgodovine izgubila status samostojnega [[Naselje|naselja]] z ukinitvijo oziroma združitvijo z drugim naseljem. Prvega januarja 2026 je bilo v [[Slovenija|Sloveniji]] 6035 naselij. Administrativna območja naselij ter njihovo upravljanje znotraj Republike Slovenije ureja ''Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb'' (ZDOIONUS), ki je bil sprejet februarja 2008, naselja pa so zabeležena v Registru teritorialnih enot Republike Slovenije. Seznam razlikuje med priključitvijo (v celoti), kjer je bilo nekdanje naselje priključeno novemu naselju in s tem prenehalo obstajati, ter med združitvijo, kjer se je več delov naselja združilo v novo naselje.{{Sfn|Milenković|2007|p=11}} Seznam vsebuje tudi opuščena naselja, naselja brez prebivalcev ter naselja, ki so bila razdeljena z razdružitvijo. Administrativni posegi, kot je npr. delna izločitev naselja in pripojitev k drugemu naselju, niso zabeleženi. Seznam vsebuje tudi posege na naseljih, ki so bila administrativno razdeljena med več administrativnih enot, dani poseg pa je zadeval celoten del naselja; tovrstni posegi so označeni s pridevkom »- del«. Med leti 1971 in 2006 je bilo na območju Republike Slovenije izvršenih 166 priključitev naselij v celoti drugemu naselju.{{Sfn|Milenković|2007|p=9}} == Predlagane združitve == Julija 2021 je Mestna občina Krško predlagala združitev naselij [[Leskovec pri Krškem]], [[Kremen, Krško|Kremen]], [[Trška Gora, Krško|Trška Gora]], [[Žadovinek]], [[Loke, Krško|Loke]] in [[Veniše]] v eno naselje, Krško, leta 2022 je o tem potekala javna razprava,<ref>{{Navedi splet|title=Javna razprava o združevanju naselij v mestni občini Krško - krsko.si|url=https://www.krsko.si/objava/692676|website=www.krsko.si|accessdate=2026-01-19|language=sl|date=25.10.2022|publisher=Mestna občina Krško}}</ref> leta 2023 pa je bil o združitvi ter posledični uvedbi uličnega sistema v priključenih naseljih objavljen elaborat.<ref>{{Navedi splet|title=Združitev naselij Krško, Leskovec pri Krškem, Kremen, Trška Gora, Žadovinek, Loke in Veniše - krsko.si|url=https://www.krsko.si/objava/770144|website=www.krsko.si|accessdate=2026-01-19|language=sl|date=24.5.2023|publisher=Mestna občina Krško}}</ref> Naselja z letom 2026 še niso združena. == Seznam == Seznam trenutno vsebuje {{table row counter}} naselij. {| class="wikitable" |+ !Ime !Leto ukinitve !Tip ukinitve !Danes del naselja !Opombe !Sklici |- |Ajbik |1953 |priključitev |[[Borovec pri Kočevski Reki]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}}{{Sfn|Marinković|1991|p=1}} |- |Andrenci - del |1974 |združitev |[[Novinci]] | |{{Sfn|Milenković|2007|p=195}}{{Sfn|SURS|2024|p=54}} |- |Arčoni |2000 |priključitev |[[Renče]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=45}} |- |Arnice |1953 |združitev |[[Puščava, Mokronog - Trebelno|Puščava]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=26}} |- |Babna Gorica |1983 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=26}} |- |Babno |1982 |priključitev |[[Celje]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=4}}{{Sfn|SRS|1982|p=1401}} |- |Bela |1953 |združitev |Homec-Brdo |Leta 1994 Homec-Brdo razpade na [[Homec, Rečica ob Savinji]] in [[Brdo, Nazarje]]. |{{Sfn|LRS|1953|p=27}} |- |Bele Vode |1953 |priključitev |[[Travnik, Loški Potok|Travnik]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Belovo - del |1953 |združitev |[[Senožete, Laško|Senožete]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=24}} |- |Bistrica pri Limbušu |1992 |združitev |[[Bistrica ob Dravi]] | |{{Sfn|Milenković|2007|p=191}}{{Sfn|SURS|2024|p=47}} |- |Bistrica pri Rušah |1992 |združitev |[[Bistrica ob Dravi]] | |{{Sfn|Milenković|2007|p=191}}{{Sfn|SURS|2024|p=47}} |- |[[Bizovik]] |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |[[Blekova vas]] |1972 |združitev |[[Logatec]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=6}}{{Sfn|Milenković|2007|p=181}} |- |[[Bokalce]] |1953 |priključitev |[[Vrhovci, Ljubljana|Vrhovci]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |[[Boštanj, Grosuplje|Boštanj]] |1953 |priključitev |[[Veliko Mlačevo]] |V virih omenjen tudi kot »Boštanjska vas«. |{{Sfn|Marinković|1991|p=7}}{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Brezina |1981 |priključitev |[[Brežice]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=4}}{{Sfn|SRS|1981|p=2334}} |- |Brezje |1953 |priključitev |[[Smrjene]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Britof |1953 |združitev |[[Podbrezje]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |[[Brod–Logatec]] |1972 |združitev |[[Logatec]] | |{{Sfn|Milenković|2007|p=181}}{{Sfn|Marinković|1991|p=11}} |- |Brod |1953 |priključitev |[[Mačkovec pri Dvoru]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=11}} |- |Brod |1979 |priključitev |[[Novo mesto]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=36}} |- |Brstje |1992 |priključitev |[[Ptuj]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=43}} |- |[[Bršljin]] |1979 |priključitev |[[Novo mesto]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=11}}{{Sfn|SURS|2024|p=36}} |- |Budina |1992 |priključitev |[[Ptuj]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=43}} |- |Budini |1953 |združitev |[[Kortine]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=26}} |- |Bukovje |1953 |priključitev |[[Harje]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Bukovo - del |1953 |združitev |[[Bukovski Vrh]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=27}} |- |Butajnova - del |1953 |priključitev |[[Setnik]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Cegelnica pri Novem mestu |1953 |priključitev |[[Stavča vas]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=36}}{{Sfn|Marinković|1991|p=13}} |- |Cesta pri Starem Logu |1953 |priključitev |[[Pugled pri Starem Logu]] |Domnevno priključena Starem Logu, v novejših seznamih naselij (1953, 1957) se ne pojavlja več | |- |Coklovca |2001 |priključitev |[[Semič]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=48}} |- |Curnovec - del |1953 |priključitev |[[Blatni Vrh]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Cvibelj |1988 |priključitev |[[Žužemberk]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=73}} |- |Cviblje |1972 |priključitev |[[Trebnje]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=62}} |- |Čaneti |1953 |združitev |[[Kortine]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=26}} |- |Češence |1988 |priključitev |[[Mirna Peč]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=32}} |- |[[Češnjica, Železniki|Češnjica]] |1966 |priključitev |[[Železniki]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=16}} |- |[[Čevica]] |1972 |združitev |[[Logatec]] | |{{Sfn|Milenković|2007|p=181}}{{Sfn|Marinković|1991|p=16}} |- |Čretež pri Ledini |1955 |priključitev |[[Ledina]] |Leta 1953 preimenovan iz »Čretež« v »Čretež pri Ledini«. | |- |Črnc |1981 |priključitev |[[Brežice]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=4}}{{Sfn|SRS|1981|p=2334}} |- |Črnuče |1979 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Črmljenšak |1974 |priključitev |[[Bišečki Vrh]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=63}} |- |Dašnik - del |1953 |priključitev |[[Križevska vas, Dol pri Ljubljani|Križevska vas]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=25}} |- |Dašnik - del |1953 |priključitev |[[Ribče]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=25}} |- |Dobja vas |2017 |priključitev |[[Ravne na Koroškem]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=45}} |- |Dobračeva |1981 |priključitev |[[Žiri]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=73}} |- |Dobrava pri Črnučah |1979 |priključitev |[[Ljubljana]] |Leta 1955 preimenovana iz »Dobrava« v »Dobrava pri Črnučah«. |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Dobravca |1953 |priključitev |[[Grajska vas]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Dobrovce - del |1953 |združitev |[[Dravski Dvor]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=26}} |- |Dobrteša vas |1999 |priključitev |[[Šempeter v Savinjski dolini]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=72}} |- |[[Dobrunje]] |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Dogoše - del |1989 |združitev |[[Dogoše]] | |{{Sfn|Milenković|2007|p=182}} |- |Dol-Otlica |1953 |združitev |[[Otlica]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=24}} |- |Dol pri Jurkloštru |1953 |priključitev |[[Brodnice]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Dolenja Straža |1987 |združitev |[[Straža, Straža|Straža]] | |{{Sfn|Milenković|2007|p=186}}{{Sfn|SURS|2024|p=53}} |- |Dolenja vas |1953 |združitev |[[Podbrezje]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Dolenja vas pri Šmarjeti |1971 |priključitev |[[Šmarjeta]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=105}} |- |Dolenje Kamence |1979 |priključitev |[[Novo mesto]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=36}} |- |Dolenji Logatec |1971 |združitev |[[Logatec]] | |{{Sfn|Milenković|2007|p=181}} |- |Dolina |1953 |priključitev |[[Vinje, Dol pri Ljubljani|Vinje]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=25}} |- |Dolnje Brezovo |1953 |priključitev |[[Gornje Brezovo]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Dorfarje - del |1979 |združitev |[[Dorfarje]] | |{{Sfn|Milenković|2007|p=196}}{{Sfn|SURS|2024|p=58}} |- |Dorfarje - del |1984 |priključitev |[[Šutna, Kranj]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=21}} |- |Draga |1953 |priključitev |[[Borovec pri Kočevski Reki]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |[[Dravlje]] |1953 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Duplica |1994 |priključitev |[[Kamnik]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=16}} |- |Dvor pri Bogenšperku |1995 |razdelitev |[[Dvor, Šmartno pri Litiji|Dvor]] in [[Bogenšperk, Šmartno pri Litiji|Bogenšperk]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=60}} |- |Farški Kal |1953 |združitev |[[Mali Kal, Ivančna Gorica|Mali Kal]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=26}} |- |[[Frajštajn]] |1955 |priključitev |[[Spodnja Polskava]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=29}} |- |Fužine |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Gaber pri Črmošnjicah |1942 |uničenje |{{n/a}} |Prebivalci so bili leta 1941 med okupacijo izseljeni, vas pa so italijanske sile požgale leta 1942 med roško ofenzivo. Naselje je bilo leta 1953 preimenovano iz »Gaber« v »Gaber pri Črmošnjicah«. | |- |Gaber pri Semiču |2001 |priključitev |[[Semič]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=48}} |- |Gaberje - del |1953 |priključitev |[[Dolanci]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=27}} |- |Glinica |1974 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Gmajna |1953 |priključitev |[[Črnuče]] |Leta 1979 so Črnuče priključene Ljubljani. |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Gmajna |1953 |združitev |[[Krka, Ivančna Gorica|Krka]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Golo |1953 |združitev |[[Selo pri Vodicah]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Gorica |1953 |priključitev |Malo Podgorje | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Gorica - del |1953 |združitev |[[Nova Gorica]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |[[Gorenja Bukova Gora]] |1920. |opustitev |{{n/a}} |Vsi prebivalci so se izselili. |<ref name=":032">{{Navedi splet|title=FOTO: Bukova Gora- zapuščena kočevarska vas - Dolenjski list|url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/kronika/foto-bukova-gora-zapuscena-kocevarska-vas-58040-1534963|website=dolenjskilist|accessdate=2026-01-16|language=sl|date=30. 1. 2011|last=Kukman|first=Vinko}}</ref> |- |Gorenja Straža |1981 |združitev |[[Straža, Straža|Straža]] | |{{Sfn|Milenković|2007|p=186}}{{Sfn|SURS|2024|p=53}} |- |[[Gorenja vas pod Režišami]] |1972 |združitev |[[Logatec]] |Leta 1953 preimenovana iz »Gorenja vas« v »Gorenja vas pod Režišami«. |{{Sfn|Marinković|1991|p=58}} |- |Gorenjci pri Semiču |1955 |priključitev |[[Semič]] |Leta 1953 preimenovani iz »Gorenjci« v »Gorenjci pri Semiču«. |{{Sfn|Marinković|1991|p=32}} |- |[[Gorenji Log, Bovec|Gorenji Log]] |1953 |priključitev |[[Log pod Mangartom]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=36}} |- |[[Gorenji Logatec]] |1972 |združitev |[[Logatec]] | |{{Sfn|Milenković|2007|p=181}}{{Sfn|Marinković|1991|p=58}} |- |Gorišče |1953 |priključitev |[[Plazovje]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |[[Gornji Log]] |1952 |priključitev |[[Cigonca]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=36}} |- |[[Gotna vas]] |1979 |priključitev |[[Novo mesto]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=36}}{{Sfn|Marinković|1991|p=38}} |- |[[Gradišče, Ajdovščina|Gradišče]] |1953 |priključitev |[[Ajdovščina]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=1}} |- |Gradišče |1953 |združitev |[[Rovte, Logatec|Rovte]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Grič |1953 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Grintovec pri Kočevju | |priključitev |[[Kleč, Kočevje|Kleč]] |Priključitev že opuščenemu naselju. | |- |Groblje |1979 |priključitev |[[Novo mesto]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=36}}{{Sfn|Marinković|1991|p=40}} |- |Gruškovje |1974 |razdružitev |[[Spodnje Gruškovje]] in [[Zgornje Gruškovje]] |Del naselja Gruškovje je ob razdružitvi pripadel naselju [[Trdobojci]] v [[Občina Videm|občini Videm]]. |{{Sfn|SURS|2024|p=40}} |- |[[Gutenwerth]] |1473 |uničitev | {{n/a}} |Mesto je bilo oblegano tekom turških vpadov leta 1473, prebivalce in begunce so pobili oziroma zasužnjili, naselje pa ni bilo obnovljeno. | |- |Homec-Brdo |1994 |razdružitev |[[Homec, Rečica ob Savinji|Homec]] in [[Brdo, Nazarje|Brdo]] |Homec-Brdo je bil sprva del [[Občina Mozirje|občine Mozirje]]. Po razdružitvi je Homec pripadel [[Občina Rečica ob Savinji|občini Rečica ob Savinji]], Brdo pa [[Občina Nazarje|občini Nazarje]]. |{{Sfn|SURS|2024|p=35}} |- |Hrastje |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |[[Hreljin, Kočevje|Hreljin]] |1958 |opustitev |{{n/a}} |Leta 1958 se je izselil zadnji prebivalec. |<!--|- |Hrib pri Koprivniku | | | |V popisu leta 1961 naselje ni imelo več prebivalcev. Danes ima enega? |{{sfn|ZSRSS|1965|p=15}} |---> |- |Hruševec |1987 |združitev |[[Straža, Straža|Straža]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=53}} |- |Hrušovje - del |1953 |priključitev |[[Žegar]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Inlauf |1953 |priključitev |[[Borovec pri Kočevski Reki]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Irča vas |1979 |priključitev |[[Novo mesto]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=36}}{{Sfn|Marinković|1991|p=43}} |- |Ivanja vas |1988 |priključitev |[[Mirna Peč]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=32}} |- |Jastroblje |1953 |priključitev |[[Špitalič, Kamnik|Špitalič]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=25}} |- |Jedinščica |1979 |priključitev |[[Novo mesto]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=36}}{{Sfn|Marinković|1991|p=45}} |- |[[Jesenovec, Železniki|Jesenovec]] |1966 |priključitev |[[Železniki]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=45}} |- |Ježa |1979 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |[[Ježica]] |1974 |priključitev |[[Ljubljana]] | | |- |Kašča |2001 |priključitev |[[Semič]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=48}} |- |[[Kal, Kolovrat|Kal]] |1953 |priključitev |[[Kolovrat, Zagorje ob Savi|Kolovrat]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=47}} |- |Kamenje |1953 |priključitev |[[Letenice]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Kamna Gora |1972 |priključitev |[[Trebnje]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=62}} |- |[[Kamna Gorica, Ljubljana|Kamna Gorica]] |1974 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Kleč |23.–24. november 1941 |opustitev |{{n/a}} |Prebivalci so bili izseljeni novembra 1941, vas pa so italijanske sile požgale leta 1942 med roško ofenzivo. | |- |[[Kleče]] |1979 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |[[Klenovik, Zagorje ob Savi|Klenovik]] |1952 |priključitev |[[Rodež]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=49}} |- |Ključarovci |1953 |razdružitev |[[Gornji Ključarovci]] in [[Spodnji Ključarovci]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=26}} |- |[[Kobiljek]] |1953 |priključitev |[[Borje]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=50}} |- |Kocijančiči |1992 |priključitev |[[Sveti Anton, Koper|Sveti Anton]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=20}} |- |Kočevje |1996 |priključitev |[[Črnomelj]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=7}} |- |Kolerica |1953 |priključitev |[[Slivje, Krško|Slivje]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Konovo |1981 |razdružitev |[[Hrastovec, Velenje|Hrastovec]] in [[Velenje]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=64}} |- |Koseze |1953 |priključitev |[[Šinkov Turn]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Koreliči |1953 |združitev |[[Kortine]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=26}} |- |Kot |1953 |priključitev |[[Šinkov Turn]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |[[Kot pri Semiču]] |2001 |priključitev |[[Semič]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=48}} |- |Kovači |1953 |združitev |[[Kortine]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=26}} |- |Kozarje |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Kožmani |1953 |priključitev |[[Žapuže]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Krčevina pri Ptuju |1992 |priključitev |[[Ptuj]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=43}} |- |Kresnike |1953 |priključitev |[[Štore]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |[[Krivica, Zagorje ob Savi|Krivica]] |1953 |priključitev |[[Kolk, Zagorje ob Savi|Kolk]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=50}} |- |Krka |1979 |priključitev |[[Novo mesto]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=36}}{{Sfn|Marinković|1991|p=54}} |- |Krško |1953 |združitev |Krško - Vid |Kasneje razdružena. |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |[[Kunč]] |1941 |opustitev, uničitev |{{n/a}} |Prebivalci so bili izseljeni 1941, vas pa so italijanske sile požgale leta 1942 med roško ofenzivo. |<ref>{{Navedi splet|title=Javna razprava o združevanju naselij v mestni občini Krško - krsko.si|url=https://www.krsko.si/objava/692676|website=www.krsko.si|accessdate=2026-01-19|language=sl|date=25.10.2022|publisher=Mestna občina Krško}}</ref> |- |[[Kunč|Kunče]] |1979 |ukinitev |N/A | |{{Sfn|SURS|2024|p=36}} |- |Kuželič |marec 1942 |uničitev, opustitev |{{n/a}} |Marca 1942 so vas požgale italijanske okupacijske sile zaradi partizanskih napadov. Po drugi svetovni vojni so se prebivalci naselili v [[Pirče]] in [[Vas, Kostel|Vas]]. | |- |Lancova vas pri Ptuju |2005 |priključitev |[[Draženci]] |Lancovi vasi je bil marca 2005 pripojen del naselja iz [[Občina Videm|občine Videm]], naselje pa je nato pripadlo [[Občina Hajdina|občini Hajdina]]. |{{Sfn|SURS|2024|p=12}} |- |Lava |1982 |priključitev |[[Celje]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=4}}{{Sfn|SRS|1982|p=1401}} |- |Lavrica |1953 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Lenart nad Lušo |2004 |priključitev |[[Sveti Lenart, Škofja Loka|Sveti Lenart]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=58}} |- |Levpa - del |1953 |združitev |[[Seniški Breg]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=24}} |- |Lipa |1953 |priključitev |[[Štore]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Lisce |1982 |priključitev |[[Celje]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=4}}{{Sfn|SRS|1982|p=1401}} |- |Livade |1987 |priključitev |[[Izola]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=16}} |- |Lobič - Mlin |1953 |priključitev |[[Dolenja Žaga]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Ločna |1979 |priključitev |[[Novo mesto]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=36}}{{Sfn|Marinković|1991|p=58}} |- |Log |1949 |razdružitev |[[Zminec]] in [[Poljane nad Škofjo Loko]] | |{{Sfn|LRS|1949|p=61}} |- |Log |1953 |združitev |[[Lepence]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=26}} |- |Lopatnik - del |1981 |priključitev |[[Paški Kozjak]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=64}} |- |Ložnica pri Celju |1982 |priključitev |[[Celje]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=4}}{{Sfn|SRS|1982|p=1401}} |- |Lukežiči |2000 |priključitev |[[Renče]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=45}} |- |Mačkovec pod Trško Goro |1979 |priključitev |[[Novo mesto]] |Leta 1953 preimenovan iz »Mačkovec« v »Mačkovec pod Trško Goro«. |{{Sfn|SURS|2024|p=36}}{{Sfn|Marinković|1991|p=70}} |- |Mala Bučna vas |1979 |priključitev |[[Novo mesto]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=36}} |- |Mala Dolga Noga |1953 |priključitev |[[Jevnica]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=25}} |- |[[Mala vas, Ljubljana|Mala vas na Posavju]] |1961 |priključitev |[[Ježica]] |Leta 1953 preimenovana iz »Mala vas« v »Mala vas na Posavju«. Leta 1974 je bila Ježica priključena Ljubljani. | |- |Mali Lipoglav |1953 |združitev |[[Lipoglav]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |[[Martinj Hrib]] |1972 |združitev |[[Logatec]] | |{{Sfn|Milenković|2007|p=181}}{{Sfn|Marinković|1991|p=64}} |- |Martinj Vrh |1953 |priključitev |[[Opale]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |[[Martinj Vrh]] |1949 |priključitev |[[Zali Log]] in [[Železniki]] |Kasneje razdružena? |{{Sfn|LRS|1949|p=62}} |- |Martinuči |2000 |priključitev |[[Renče]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=45}} |- |Matica |1953 |združitev |[[Župa, Trbovlje|Župa]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=27}} |- |Matvoz |1953 |priključitev |[[Selo pri Kostelu]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Medvedjek |1953 |razdružitev |[[Zgornje Vodale]][[Malkovec]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=25}} |- |Merljaki |2001 |priključitev |[[Renče]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=45}} |- |Mladica |2001 |priključitev |[[Semič]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=48}} |- |Mohorini |2000 |priključitev |[[Renče]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=45}} |- |Mravljevi |1953 |združitev |[[Preserje, Nova Gorica|Preserje]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=24}} |- |Muhaber |1979 |priključitev |[[Novo mesto]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=36}}{{Sfn|Marinković|1991|p=67}} |- |[[Nadgorica]] |1979 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Navali |1953 |združitev |[[Kortine]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=26}} |- |Nerajec |1953 |razdružitev |[[Veliki Nerajec]] in [[Mali Nerajec]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=24}} |- |Nova Dobrava |1987 |združitev |[[Zreče]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=68}} |- |Nova vas pod Rifnikom |1984 |priključitev |Šentjur pri Celju |Leta 1953 preimenovana iz »Nova vas« v »Nova vas pod Rifnikom«. Leta 1990 je »Šentjur pri Celju« preimenovan v »[[Šentjur]]«. |{{Sfn|SURS|2024|p=54}}{{Sfn|Marinković|1991|p=69}} |- |Nova vas pri Ptuju |1992 |priključitev |[[Ptuj]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=43}} |- |Nova vas pri Žireh |1981 |priključitev |[[Žiri]] |Leta 1953 preimenovana iz »Nova vas« v »Nova vas pri Žireh«. |{{Sfn|SURS|2024|p=73}} |- |Obrh pri Šmarjeti |1985 |priključitev |[[Šmarješke Toplice]] |Leta 1953 preimenovan iz »Obrh« v »Obrh pri Šmarjeti«. |{{Sfn|SURS|2024|p=60}} |- |Obrije |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Ogeče |1972 |priključitev |[[Rimske Toplice]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=22}} |- |Ograja |1953 |priključitev |[[Laze pri Kostelu]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=25}} |- |Orehovec |1953 |priključitev |Podgorica | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Orešje |1992 |priključitev |[[Ptuj]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=43}} |- |Orla vas - del |1953 |priključitev |[[Ločica ob Savinji]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Orlica |1994 |razdružitev |[[Spodnja Orlica]] in [[Zgornja Orlica]] |Orlica je bil sprva del [[Občina Radlje ob Dravi|občine Radlje ob Dravi]]. Po razdružitvi je Zgornja Orlica pripadla [[Občina Ribnica na Pohorju|občini Ribnica na Pohorju]], Spodnja Orlica pa občini Radlje ob Dravi. |{{Sfn|SURS|2024|p=44}} |- |Oslešica |1953 |priključitev |[[Loka pri Žusmu]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Ostrožno |1982 |priključitev |[[Celje]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=4}}{{Sfn|SRS|1982|p=1401}} |- |Otalež - del |1953 |združitev |[[Masore]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=27}} |- |Pesje |1979 |priključitev |[[Velenje]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=64}} |- |Planinca |1953 |priključitev |[[Doblatina]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Planjava |1953 |priključitev |[[Dešen]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Plitvički Vrh |1953 |priključitev |[[Spodnja Ščavnica]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Podboršt |1953 |priključitev |[[Črnuče]] |Leta 1979 so Črnuče priključene Ljubljani. |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |[[Podgorica pri Črnučah]] |1984 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=78}} |- |Podgorje pod Resevno |1985 |priključitev |Šentjur pri Celji |Leta 1990 je »Šentjur pri Celju« preimenovan v »[[Šentjur]]«. |{{Sfn|Marinković|1991|p=78}}{{Sfn|SURS|2024|p=56}} |- |Podkrnice |1953 |združitev |[[Krnice]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=27}} |- |[[Podmilj, Litija|Podmilj]] |1952 |priključitev |[[Mamolj]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=63}} |- |Podpeč |1953 |priključitev |[[Lukovica pri Domžalah]] |Leta 1955 preimenovana iz »Lukovica« v »Lukovica pri Domžalah«. |{{Sfn|Marinković|1991|p=78}}{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Podpoznik |1953 |priključitev |Brezovo (?) | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Podstene |1967 |opustitev |{{n/a}} |Vas so med roško ofenzivo leta 1942 požgale italijanske sile. Zadnji prebivalci so tu živeli do leta 1967 (ali 1961). |{{sfn|ZSRSS|1965|p=15}} |- |[[Podšteberk]] |1952 |priključitev |[[Lipsenj]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=58}} |- |Podtabor |1953 |združitev |[[Podbrezje]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |[[Podutik]] |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] |Del Podutika je bil Ljubljani priključen že leta 1974. |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Podvin Laški |1953 |razdružitev |[[Laško]] in [[Reka, Laško|Reka]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Polje |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Polje |1987 |priključitev |[[Izola]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=16}} |- |Polule |1982 |priključitev |[[Celje]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=4}}{{Sfn|SRS|1982|p=1401}} |- |Ponikve, Semič |1941 |opustitev |{{n/a}} |Prebivalci so bili leta 1941 med okupacijo izseljeni. |<ref>{{Navedi splet|title=Združitev naselij Krško, Leskovec pri Krškem, Kremen, Trška Gora, Žadovinek, Loke in Veniše - krsko.si|url=https://www.krsko.si/objava/770144|website=www.krsko.si|accessdate=2026-01-19|language=sl|date=24.5.2023|publisher=Mestna občina Krško}}</ref> |- |Potočna vas |1979 |priključitev |[[Novo mesto]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=36}} |- |Potok |1992 |priključitev |[[Sveti Anton, Koper|Sveti Anton]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=20}} |- |Potok |1953 |priključitev |[[Šinkov Turn]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Prapreče pri Trebnjem |1972 |priključitev |[[Trebnje]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=62}} |- |Prapretno pri Hrastniku - del |2013 |združitev |[[Retje nad Trbovljami]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=62}} |- |Preloge |1979 |priključitev |[[Velenje]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=64}} |- |[[Preska, Medvode|Preska pri Medvodah]] |1980 |priključitev |[[Medvode]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=82}} |- |Prevrat |1980 |priključitev |[[Slovenske Konjice]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=52}} |- |Prežulja |1953 |priključitev |[[Gornja Briga]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Pristava pri Mengšu |1955 |priključitev |[[Mengeš]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=82}} |- |Pristava pri Trebnjem |1972 |priključitev |[[Trebnje]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=62}}{{Sfn|Marinković|1991|p=84}} |- |Priškova Draga |1953 |priključitev |[[Briga]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Pugled pri Starem logu |november 1941 |uničenje, opustitev |{{n/a}} |Prebivalci so bili leta 1941 med okupacijo izseljeni, vas pa so italijanske sile požgale leta 1942 med roško ofenzivo. | |- |Pungert - del |1953 |priključitev |[[Temenica, Ivančna Gorica|Temenica]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Puštal |1949 |priključitev |[[Škofja Loka]] |Kasneje razdružena? |{{Sfn|LRS|1949|p=62}} |- |Rabelčja vas |1992 |priključitev |[[Ptuj]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=43}} |- |Radovna - del |1953 |združitev |[[Zgornja Radovna]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=26}} |- |Ragovo |1979 |priključitev |[[Novo mesto]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=36}}{{Sfn|Marinković|1991|p=85}} |- |Ravne |1953 |priključitev |[[Apno, Cerklje na Gorenjskem|Apno]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Ravne |1953 |priključitev |[[Borovec pri Kočevski Reki]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Razbore - del |2013 |priključitev |[[Gornji Vrh]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=60}} |- |[[Razdrto, Grosuplje|Razdrto]] |1971 |priključitev |[[Šmarje - Sap]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=87}} |- |Reber |1953 |priključitev |[[Bela, Kamnik|Bela]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Reber |1953 |priključitev |[[Dolenja Žaga]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Rečica |1984 |razdelitev |[[Spodnja Rečica, Laško|Spodnja Rečica]] in [[Zgornja Rečica]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=22}} |- |Regrča vas |1979 |priključitev |[[Novo mesto]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=36}}{{Sfn|Marinković|1991|p=87}} |- |Renški Podkraj |2000 |priključitev |[[Renče]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=45}} |- |Rim |1953 |priključitev |[[Jankoviči]] | | |- |Rogoznica |1992 |priključitev |[[Ptuj]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=43}} |- |Rovte - del |1953 |združitev |[[Rovte, Logatec|Rovte]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Sadinja vas |2001 |priključitev |[[Semič]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=48}} |- |Sadni hrib |1958 |opustitev |{{n/a}} |Zadnji prebivalci so vas zapustili 1958. V popisu leta 1961 naselje ni imelo več prebivalcev. |{{sfn|ZSRSS|1965|p=15}} |- |[[Sap, Grosuplje|Sap]] |1961 |priključitev |[[Šmarje - Sap]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=89}} |- |Savinjk |1953 |priključitev |[[Žabjek v Podbočju|Žabjek]] |Leta 1955 preimenovan iz »Žabjek« v »Žabjek v Podbočju« |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |[[Savlje]] |1974 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |[[Sebenje, Bled|Sebenje]] |1952 |priključitev |[[Zasip]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=90}} |- |Sela |1953 |razdružitev |[[Bukošek]] in [[Zakot]] |Leta 1981 je bil Zakot priključen [[Brežice|Brežicam]]. |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Sela pri Gorenji Straži |1987 |združitev |[[Straža, Straža|Straža]] | |{{Sfn|Milenković|2007|p=186}}{{Sfn|SURS|2024|p=53}} |- |Sela pri Rudniku |1983 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=26}} |- |Sela pri Semiču |2001 |priključitev |[[Semič]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=48}} |- |[[Selce, Zagorje ob Savi|Selce]] |1953 |priključitev |[[Tirna]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=90}} |- |[[Selišče, Zagorje ob Savi|Selišče]] |1953 |priključitev |[[Kolk, Zagorje ob Savi|Kolk]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=50}} |- |Selo |1953 |priključitev |[[Grajska vas]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Selo |1953 |priključitev |[[Lukovica pri Domžalah]] |Leta 1955 preimenovana iz »Lukovica« v »Lukovica pri Domžalah«. |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Selo |1953 |združitev |[[Selo pri Vodicah]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Semedela |1979 |priključitev |[[Koper]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=19}} |- |Sestranska vas |1953 |priključitev |[[Gorenja vas, Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Slake |1995 (?) |združitev |[[Olimje]] | |{{Sfn|Milenković|2007|p=188}} |- |Slape |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Slugi |1953 |združitev |[[Kortine]] | | |- |Smolinci - del |1974 |združitev |[[Novinci]] | |{{Sfn|Milenković|2007|p=195}}{{Sfn|SURS|2024|p=54}} |- |Sneberje |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |[[Sodrež]] |1953 |združitev |[[Fošt]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=29}}{{Sfn|LRS|1953|p=26}} |- |Solkan |1953 |združitev |[[Nova Gorica]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Sopote |1995 (?) |združitev |[[Olimje]] | |{{Sfn|Milenković|2007|p=188}} |- |[[Sostro]] |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |[[Soteska, Bled|Soteska]] |1955 |priključitev |[[Kupljenik]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=94}} |- |Soteska |1953 |priključitev |[[Šentjakob ob Savi]] |Leta 1979 preimenovan iz »Sv. Jakob ob Savi« v »Šentjakob ob Savi«, 1984 pa priključen Ljubljani. |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |[[Spodnja Bukova Gora]] |1942 |uničenje |{{n/a}} |Prebivalci so bili leta 1941 med okupacijo izseljeni, vas pa so italijanske sile požgale leta 1942 med roško ofenzivo. |<ref name=":032" /> |- |Spodnja Dobrova |1982 |priključitev |[[Celje]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=4}}{{Sfn|SRS|1982|p=1401}} |- |Spodnja Hrušica |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Spodnja Ložnica |1953 |združitev |[[Ložnica pri Žalcu]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Spodnja Ponikva |1953 |združitev |[[Ponikva pri Žalcu]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Spodnja Rečica |1953 |združitev |[[Rečica ob Savinji]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Spodnja Ribnica |1953 |združitev |[[Ribnica]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Spodnja Zadrobova |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Spodnje Zreče |1980 |združitev |[[Zreče]] | |{{Sfn|Milenković|2007|p=201}} |- |Spodnji Kašelj |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |[[Srednja Bukova Gora]] |1942 |uničenje |{{n/a}} |Prebivalci so bili leta 1941 med okupacijo izseljeni, vas pa so italijanske sile požgale leta 1942 med roško ofenzivo. |<ref name=":032" /> |- |Srednja vas |1983 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=26}} |- |Srednja vas |1953 |združitev |[[Podbrezje]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Stara Gora |1953 |priključitev |[[Vogrsko]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |[[Stara Loka]] |1949 |priključitev |[[Škofja Loka]] | |{{Sfn|LRS|1949|p=62}} |- |Stara vas |1981 |priključitev |[[Žiri]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=73}} |- |Stara vas Videm |1953 |združitev |Krško - Videm |Kasneje razdružena. |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Stari trg |1972 |priključitev |[[Trebnje]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=62}} |- |[[Stožice]] |1974 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Stranska vas |1953 |priključitev |[[Grosuplje]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Stranska vas |1988 |priključitev |[[Žužemberk]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=73}} |- |Studence |1953 |združitev |[[Zagrad, Radeče|Zagrad]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=27}} |- |Studenec |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Studenec pri Ivančni Gorici |1983 |priključitev |[[Ivančna Gorica]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=15}} |- |Studeno |1953 |priključitev |[[Knežja Lipa]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Suhadol - del |1987 |priključitev |[[Šavna Peč]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=13}} |- |Sveča |1974 |razdelitev |[[Spodnja Sveča]] in [[Zgornja Sveča]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=28}} |- |Sveta Helena |1953 |priključitev |[[Kamnica, Dol pri Ljubljani|Kamnica]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=25}} |- |Sveta Katarina |1953 |združitev |[[Kamence, Rogaška Slatina|Kamence]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=24}} |- |Sveta Jedert |1953 |združitev |[[Sevce]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=24}} |- |Sveti Duh |1953 |združitev |[[Ribčev Laz]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=26}} |- |Sveti Duh |1953 |združitev |[[Robanov Kot]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=27}} |- |Sveti Križ |1953 |združitev |[[Brnica, Žalec|Brnica]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=24}} |- |Sveti Križ |1953 |priključitev |[[Rogaška Slatina]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Sveti Lovrenc |1953 |združitev |[[Kompole]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=24}} |- |Sveti Mohor |1953 |združitev |[[Male Rodne]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=24}} |- |Sveti Mohor |1953 |priključitev |[[Podstran]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |[[Sveti Primož nad Muto]] |1949 |priključitev |[[Muta]] in [[Pernice|Pernice-Jernej]] |Kasneje razdružena? |{{Sfn|LRS|1949|p=65}} |- |Sveti Rok ob Sotli |1953 |priključitev |[[Dobovec pri Rogatcu]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |[[Sveti Štefan, Cerknica|Sveti Štefan]] |1952 |priključitev |[[Lipsenj]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=58}} |- |Sveti Urh |1949 |priključitev |[[Trbovlje]] in[[Zagorje ob Savi]] | |{{Sfn|LRS|1949|p=64}} |- |Svetina (del) |1953 |združitev |[[Požnica]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=24}} |- |Svetje |1980 |priključitev |[[Medvode]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=30}} |- |Svetli Potok |avgust 1942 |uničenje |{{n/a}} |Vas so avgusta 1942 požgale italijanske okupacijske sile med roško ofenzivo. | |- |Šalek |1979 |priključitev |[[Velenje]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=64}} |- |Šali |1953 |združitev |[[Kortine]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=26}} |- |Šent Vid nad Valdekom |1949 |priključitev |[[Straže]] | |{{Sfn|LRS|1949|p=65}} |- |Šentjakob ob Savi |1984 |priključitev |[[Ljubljana]] |Leta 1979 preimenovan iz »Sv. Jakob ob Savi« v »Šentjakob ob Savi«. |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Šentlenart |1981 |priključitev |[[Brežice]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=4}}{{Sfn|SRS|1981|p=2334}} |- |[[Šenturška Gora]] |1949 |priključitev |[[Cerklje na Gorenjskem]] |Kasneje razdružena? |{{Sfn|LRS|1949|p=62}} |- |[[Šentvid (Ljubljana)|Šentvid, Ljubljana]] |1974 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |[[Škovine]] |1966 |priključitev |[[Železniki]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=104}} |- |Škrilj, Kočevje |1953–1961 |opustitev |{{n/a}} |Med drugo svetovno vojno je bila vas večinoma uničena v bombardiranju. V popisu leta 1961 naselje ni imelo več prebivalcev. |{{sfn|ZSRSS|1965|p=15}} |- |Škrilj, Semič |1942 |uničenje |{{n/a}} |Vas so poleti 1942 požgale italijanske sile med roško ofenzivo. | |- |Šmarjeta, Laško |1972 |priključitev |[[Rimske Toplice]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=22}} |- |[[Šmarca]] |1949 |priključitev |[[Homec, Domžale|Homec]] |Kasneje razdružena? |{{Sfn|LRS|1949|p=61}} |- |[[Šmarje, Grosuplje|Šmarje]] |1961 |priključitev |[[Šmarje - Sap]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=105}} |- |Šmarje |2001 |priključitev |[[Sevnica]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=49}} |- |Šmartno ob Savi |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |[[Šmartno pod Šmarno goro]] |1983 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |[[Šmihel pri Novem mestu]] |1979 |priključitev |[[Novo mesto]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=36}}{{Sfn|Marinković|1991|p=105}} |- |Šmiklavž |2005 |združitev |[[Nova Štifta, Gornji Grad]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=11}} |- |[[Štepanja vas]] |1953 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Štrolhi |1953 |združitev |[[Kortine]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=26}} |- |Štuki |1992 |priključitev |[[Ptuj]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=43}} |- |[[Šturje]] |1953 |priključitev |[[Ajdovščina]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=106}}{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Šuštariči |1953 |združitev |[[Jankoviči]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=24}} |- |Šutna - del |1979 |združitev |[[Dorfarje]] | |{{Sfn|Milenković|2007|p=196}}{{Sfn|SURS|2024|p=58}} |- |Tabor |1953 |priključitev |[[Hrib - Loški Potok]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |[[Tacen]] |1983 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Tirosek |2005 |združitev |[[Nova Štifta, Gornji Grad]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=11}} |- |[[Tomačevo]] |1974 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Trata |1953 |priključitev |[[Gorenja vas, Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas]] | | |- |Trata |2001 |priključitev |[[Semič]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=48}} |- |Trebelnik |1953 |priključitev |[[Premagovce]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Trnje |1981 |priključitev |[[Brežice]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=4}}{{Sfn|SRS|1981|p=2334}} |- |Ustje |1989 |priključitev |[[Šmartno pri Litiji]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=60}} |- |Vavpča vas |2001 |priključitev |[[Semič]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=48}} |- |Velika Bučna vas |1979 |priključitev |[[Novo mesto]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=36}} |- |Velika Cikava |1979 |priključitev |[[Novo mesto]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=36}} |- |Velika Ligojna - del |1953 |priključitev |[[Vrzdenec]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Veliki Lipoglav |1953 |združitev |[[Lipoglav]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Vesca |1953 |združitev |[[Selo pri Vodicah]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Veterni Hrib |1953 |združitev |[[Zagrad, Radeče]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=27}} |- |Vevče |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Videm |1953 |priključitev |[[Knežja Lipa]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Videm |1953 |združitev |[[Krka, Ivančna Gorica|Krka]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Videm ob Savi |1953 |združitev |Videm - Krško |Kasneje razdružena. |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Vičava |1992 |priključitev |[[Ptuj]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=43}} |- |Vitanje vas |1953 |priključitev |[[Vitanje]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Vrhov Dol - del |1992 |priključitev |[[Log, Ruše|Log]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=47}} |- |Voličina |{{dunno}} |razdelitev |[[Spodnja Voličina]] in [[Zgornja Voličina]] | | |- |Vranje - del |1953 |priključitev |[[Prešna Loka]] |V uradnem razglasu napačno imenovana kot »Prečna Loka«''.'' |{{Sfn|LRS|1953|p=25}} |- |Vrh |1953 |priključitev |[[Preserje, Nova Gorica|Preserje]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=24}} |- |Vrtača pri Semiču |2001 |priključitev |[[Semič]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=48}} |- |Zadvor |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |[[Zahrib, Litija|Zahrib]] |1955 |priključitev |[[Cirkuše, Litija|Cirkuše]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=14}} |- |Zagrad, Celje |1982 |priključitev |[[Celje]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=4}}{{Sfn|SRS|1982|p=1401}} |- |Zagorica |1953 |združitev |[[Krnice]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=27}} |- |Zajci |1953 |združitev |[[Preserje, Nova Gorica|Preserje]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=24}} |- |Zakot |1981 |priključitev |[[Brežice]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=4}}{{Sfn|SRS|1981|p=2334}} |- |Zalog |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Zalog |1994 |priključitev |[[Postojna]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=42}} |- |[[Zasavje, Brežice|Zasavje]] |25. januar 1781 |uničitev | {{n/a}} |Naselje s 14 hišami in cerkvijo sv. Nikolaja je odneslo med poplavo reke Save. Širše območje naselja je sicer bilo poseljeno do 20. stoletja. | |- |Zavine |1953 |priključitev |[[Jablanica, Sevnica|Jablanica]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Zavoda |1953 |priključitev |[[Letenice]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Zavoglje |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Zavrh pri Galiciji |1982 |priključitev |[[Pepelno]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=4}} |- |[[Zavšenik]] |1953 |priključitev |[[Kolk, Zagorje ob Savi|Kolk]] | |{{Sfn|Marinković|1991|p=50}} |- |Zdihovo |1941 |opustitev |{{n/a}} |Prebivalci so bili leta 1941 izseljeni. | |- |Zdole |1953 |priključitev |Podgorica | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Zgornja Hrušica |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Zgornja Hudina |1982 |priključitev |[[Celje]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=4}}{{Sfn|SRS|1982|p=1401}} |- |Zgornja Ložnica |1953 |združitev |[[Ložnica pri Žalcu]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Zgornja Ponikva |1953 |združitev |[[Ponikva pri Žalcu]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Zgornja Rečica |1953 |združitev |[[Rečica ob Savinji]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=28}} |- |Zgornja Ribnica |1953 |združitev |[[Ribnica]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Zgornja Zadobrova |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Zgornje Zreče |1980 |združitev |[[Zreče]] | |{{Sfn|Milenković|2007|p=201}} |- |Zgornji Kašelj |1982 |priključitev |[[Ljubljana]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=25}} |- |Znanovce |1953 |priključitev |[[Pristava ob Krki]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=30}} |- |Znojile pri Čepljah |1955 |priključitev |[[Čeplje, Lukovica|Čeplje]] | | |- |Žabja vas |1979 |priključitev |[[Novo mesto]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=36}}{{Sfn|Marinković|1991|p=121}} |- |Žabjak |1992 |priključitev |[[Ptuj]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=43}} |- |Ženjak |2003 |priključitev |[[Benedikt]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=2}} |- |Žigoni |2000 |priključitev |[[Renče]] | |{{Sfn|SURS|2024|p=45}} |- |Živa Gora |1953 |priključitev |[[Novi Grad]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Žlebe |1953 |priključitev |[[Grgelj]] | |{{Sfn|LRS|1953|p=29}} |- |Župetinci - del |1974 |združitev |[[Novinci]] | |{{Sfn|Milenković|2007|p=195}}{{Sfn|SURS|2024|p=54}} |} == Glej tudi == * [[seznam preimenovanih naselij v Sloveniji]] == Sklici == <references responsive="1"></references> == Viri == * {{Navedi knjigo|last=Marinković|first=Dragan|title=Abecedni spisak naselja u SFRJ. Promene u sastavu i nazivima naselja za period 1948–1990|url=https://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/G2002/Pdf/G20026003.pdf|date=1991|publisher=Zvezni urad za statistiko|location=Beograd|page=|lang=sr|cobiss=1769228|isbn=86-7479-012-7|series=Popis stanovništva, domaćinstava, stanova i poljoprivrednih gazdinstava u 1991. godini}} * {{Navedi revijo|last=|date=25. december 1981|title=Odlok o priključitvi nekaterih naselij k naselju Brežice in o poimenovanju, spremembi območij (ter združitvi nekaterih ulic v naselju Brežice)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1C281URQ|magazine=Uradni list Socialistične republike Slovenije|publisher=Socialistična republika Slovenija|pages=2334|cobiss=15920898|issn=1318-105X|accessdate=30. 1. 2026|ref={{sfnRef|SRS|1981}}|series=Leto XXXVIII, številka 38}} * {{Navedi revijo|last=|date=11. junij 1982|title=Odlok o odpravi Celju priključenih naselij Slovenije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJT0M0CA|magazine=Uradni list Socialistične republike Slovenije|publisher=Socialistična republika Slovenija|pages=1401|cobiss=15920898|issn=1318-105X|accessdate=30. 1. 2026|ref={{sfnRef|SRS|1982}}|series=Leto XXXIX, številka 21}} * {{Navedi dokument|title=Pojasnila o teritorialnih spremembah naselij po občinah v Republiki Sloveniji v obdobju 1971–2024|date=1. januar 2024|publisher=Statistični urad Republike Slovenije|url=https://www.stat.si/dokument/5450/Pojasnila_o_spremembah_naselij.pdf|ref={{sfnRef|SURS|2024}}}} * {{navedi knjigo|title=Statistično gradivo SR Slovenije: Rast prebivalstva po občinah in naseljih 1953-1961|series=Statistično gradivo SR Slovenije|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-15HH49U5|year=1965|publisher=Zavod SR Slovenije za statistiko|cobiss=63678208|ref={{sfnRef|ZSRSS|1965}}}} * {{Navedi dokument|url=https://www.sistory.si/publication/1071|title=Stenografski zapiski Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije: V. redno zasedanje 6. maja 1949, VI. redno zasedanje 21. oktobra 1949|publisher=Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|date=1949|location=Ljubljana|ref={{sfnRef|LRS|1949}}}} * {{navedi revijo|date=30. januar 1953|title=Uredba o razglasitvi novih naselij in o združitvi naselij|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6UKUZJBD/8cba39c9-3515-482a-9612-5272d6086108/PDF|magazine=Uradni list Ljudske Republike Slovenije|publisher=Vlada Ljudske Republike Slovenije|volume=IX|issue=2|pages=24-35|cobiss=9996293|issn=1318-105X|accessdate=2023-09-10|ref={{sfnRef|LRS|1953}}}} * {{navedi splet|last1=Milenković|title=Vzpostavitev lokalne samouprave v Republiki Sloveniji v številkah : obseg pojava "teritorialna sprememba" od leta 1971 do leta 2006, ocenjen s številom prebivalcev, administrativno preseljenih iz enega naselja v drugo|first1=Aleksandar|url=https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JXWBGAER/4c880eea-a872-4221-9e3e-33816dbb05d3/PDF|website=www.dlib.si|publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije]]|access-date=18. 8. 2023|date=2007|cobiss=231695616|isbn=978-961-239-131-7}} [[Kategorija:Nekdanja naselja v Sloveniji|*]] [[Kategorija:Seznami naselij v Sloveniji]] g56eys5y5rcz6n2xdis9ved3jedmlgu 0 550257 6685257 6655015 2026-06-04T20:15:16Z Upwinxp 126544 konec ministrovanja 6685257 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Valentina Prevolnik Rupel |image=<!-- WD --> |birth_date=<!-- WD --> |order1=[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrica za zdravje Republike Slovenije]] |premier1=[[Robert Golob]] |term_start1=13. oktober 2023 |term_end1=4. junij 2026 |predecessor1=[[Danijel Bešič Loredan]] |successor1=[[Tadej Ostrc]] |order2= |term_start2= |term_end2= |predecessor2= |successor2= |order= |nationality=[[Slovenci|slovenska]] |party=[[Gibanje Svoboda]]}} '''Valentina Prevolnik Rupel''', [[Seznam slovenskih ekonomistov|slovenska ekonomistka]] in [[Seznam slovenskih politikov|političarka]], * [[1971]], [[Ljubljana]]. Od leta 2023 do 2026 je bila [[Minister za zdravje Republike Slovenije|ministrica za zdravje Republike Slovenije]]. == Izobrazba == Valentina Prevolnik Rupel je po izobrazbi diplomirana ekonomistka. Leta 2008 je doktorirala na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] z disertacijo ''Vpliv kvalitete življenja na postavljanje prioritet in na učinkovitost alokacije sredstev v zdravstvu''.<ref>{{Navedi splet|title=Omejevalni ukrepi v okviru skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije : magistrska naloga|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/11909201|website=plus.cobiss.net|accessdate=2023-10-02|language=sl}}</ref> == Kariera == Kot raziskovalka in znanstvena svetnica dela na Inštitutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani, v okviru katerega se je udeležila številnih konferenc in srečanj na temo zdravstva.<ref>{{Navedi splet|title=Prva konferenca Društva ekonomistov v zdravstvu na Hrvaškem|url=https://www.ier.si/prva-konferenca-drustva-ekonomistov-v-zdravstvu-na-hrvaskem/|website=ier.si|accessdate=2023-10-02|language=sl}}</ref> Predava tudi na [[DOBA Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije Maribor|DOBA Fakulteti za uporabne poslovne in družbene študije Maribor]].<ref>{{Navedi splet|title=Učitelji magistrskih programov|url=https://www.fakulteta.doba.si/o-fakulteti/kdo-smo/vodstvo-in-sodelavci/ucitelji-magistrskega-programa|website=fakulteta.doba.si|accessdate=2023-10-02|language=sl}}</ref> Od januarja 2023 je članica Strateškega sveta za zdravstvo, ki ga vodi kirurg [[Erik Brecelj]]. Svet pripravlja predloge in strokovne usmeritve za prenovo zdravstvenega sistema.<ref>{{Navedi splet|title=Strateški svet za zdravstvo |url=https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/strateski-svet-za-zdravstvo/|website=gov.si|accessdate=2023-10-02|language=sl}}</ref> V preteklosti je že delovala kot svetovalka [[Minister za zdravje Republike Slovenije|ministra za zdravje]] ter svetovalka generalnega direktorja [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|zavoda ZZZS]].<ref>{{Navedi splet|title=Valentina Prevolnik Rupel|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-zdravje/o-ministrstvu/valentina-prevolnik-rupel/|website=GOV.si|accessdate=2023-10-02|language=sl}}</ref> === Državna sekretarka === 13. julija 2023 jo je [[15. vlada Republike Slovenije]] imenovala za državno sekretarko na Ministrstvu za zdravje, ki ga je, po odstavitvi zdravstvenega ministra [[Danijel Bešič Loredan|Danijela Bešiča Loredana]]<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob: Ministru sem dal podpisati odstopno izjavo in jo že poslal v DZ|url=https://n1info.si/novice/slovenija/izredna-novica-danijel-besic-loredan-je-odstopil-z-mesta-ministra-za-zdravje/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-02|language=sl}}</ref> kot vršilec dolžnosti prevzel premier [[Robert Golob]].<ref>{{Navedi splet|title=Začenjajo se spremembe: z Bešičem Loredanom odhajata tudi državna sekretarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/informacije-n1-kdo-bo-golobov-sekretar-na-ministrstvu-za-zdravje/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-02|language=sl}}</ref> === Ministrica za zdravje === 3. oktobra 2023 jo je premier Golob predlagal za novo [[Minister za zdravje Republike Slovenije|ministrico za zdravje Republike Slovenije]]. Na tiskovni konferenci je poudarila, da bodo njene prednostne naloge »dostopnost do kakovostnega zdravstvenega varstva, vzdržnost financiranja in opredelitev košarice pravic«.<ref>{{Navedi splet|title=Valentina Prevolnik Rupel kandidatka za ministrico za zdravje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-bo-prevzel-zdravstveni-resor_2.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-03|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prihaja nova ministrica, ki bo morala “reševati, kar se še rešiti da”|url=https://n1info.si/novice/slovenija/potrjeno-kandidatka-za-ministrico-za-zdravje-je-valentina-prevolnik-rupel/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-03|language=sl}}</ref> Matični odbor Državnega zbora jo je spoznal kot ustrezno kandidatko 10. oktobra, z 11 glasovi za in petimi proti, v Državnem zboru pa je prisegla 13. oktobra 2023.<ref>{{Navedi splet|title=Prevolnik Ruplova dobila zeleno luč odbora DZ za zdravstvo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prioritete-prevolnik-rupel-dostopnost-kakovost-neopredeljeni-kosarica-pravic.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Valentina Prevolnik Rupel nova ministrica za zdravje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/izredna-seja-imenovanje-zdravstvene-in-razresitev-kmetijske-ministrice.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-13|language=sl}}</ref> Leta 2026 je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]] kandidirala za [[Gibanje Svoboda]] v volilnem okraju Radlje. Prejela je 4.197 glasov (29,78 odstotka) in mandata ni osvojila.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-02|title=Izidi glasovanja|date=1.4.2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prevolnik Rupel, Valentina}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Doktorirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za zdravje Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] i2ati3f81q9put5lha0swgy88agx95l 0 553620 6685273 6540045 2026-06-04T20:37:59Z Upwinxp 126544 konec ministrovanja 6685273 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name = Jože Novak |organization = |order1 = [[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije]] |term_start1 = 7. december 2023 |term_end1 = 4. junij 2026 |premier1 = [[Robert Golob]] |predecessor1 = [[Uroš Brežan]] |successor1 = [[Polona Rifelj]] |term_start2 = |term_end2 = |predecessor2 = |successor2 = |order2 = |children = |spouse = |party = [[Gibanje Svoboda]] (2023– ) |image = <!--WD--> |occupation = <!--WD--> |nationality = <!--WD--> }} '''Jože Novak''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski politik]] in [[krajinski arhitekt]], * [[22. september]] [[1957]], [[Ljubljana]]. Od leta 2023 do 2026 je bil [[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|minister za naravne vire in prostor]]. == Izobrazba == Novak je po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir [[Krajinska arhitektura|krajinske arhitekture]]. Diplomiral je na Oddelku za [[Agronomija|agronomijo]] na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|ljubljanski Biotehniški fakulteti]], z nalogo ''Razpotja in smeri razvoja v sistemu urejanja prostora''.<ref>{{Navedi splet|title=Razpotja in smeri razvoja v sistemu urejanja prostora : diplomska naloga|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2175097 |website=plus.cobiss.net |accessdate=2023-12-25|language=sl}}</ref> == Kariera == Med leti 1981 in 1982 je bil zaposlen na občini [[Grosuplje]], kot referent za lokalne in gradbene zadeve na Oddelku za urbanizem. Od 1986 do 1989 je predsedoval komiteju za varstvo okolja in urejanje prostora na občini Grosuplje. V času med letoma 1990 do 1992 je bil direktor projektivnega biroja v Gradbenem podjetju Grosuplje, od 1992 do septembra 2001 pa direktor Urada RS za prostorsko planiranje. Bil je tudi predsednik uprave Imos Holding d. d. ter direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Državni sekretar Jože Novak|url=http://www.sigov.si/mop/kdosmo/osebna_jozenovak.htm|website=web.archive.org|accessdate=2023-12-25|language=sl|archive-date=2004-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20040117024836/http://www.sigov.si/mop/kdosmo/osebna_jozenovak.htm|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Jože Novak|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-naravne-vire-in-prostor/o-ministrstvu/joze-novak/|website=gov.si|accessdate=2023-12-25|language=sl}}</ref> Je član Društva krajinskih arhitektov Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Društvo - člani|url=https://www.dkas.si/?id=2,5,94|website=dkas.si|accessdate=2023-12-25|language=sl}}</ref> === Politika === Prvič je postal državni sekretar v času [[7. vlada Republike Slovenije|vlade Toneta Ropa]] v kabinetu takratnega ministra [[Janez Kopač|Janeza Kopača]].<ref>{{Navedi splet|title=Požareport: Jože Novak – mož, ki je zavozil vse, česar se je lotil, postal državni sekretar|url=https://portal24.si/pozareport-joze-novak-moz-ki-je-zavozil-vse-cesar-se-je-lotil-postal-drzavni-sekretar/|website=portal24.si|accessdate=2023-12-25|language=sl}}</ref> 10. oktobra 2023 je bil imenovan za sekretarja na Ministrstvu za naravne in vire in prostor, ki ga je kot vršilka dolžnosti po odstopu [[Uroš Brežan|Uroša Brežana]] začasno vodila [[Alenka Bratušek]].<ref>{{Navedi splet|title=Jože Novak je novi državni sekretar za naravne vire in prostor|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/joze-novak-je-novi-drzavni-sekretar-za-naravne-vire-in-prostor/684399|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-12-25|language=sl}}</ref> 1. decembra 2023 ga je predsednik vlade [[Robert Golob]] predlagal za novega [[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|ministra za naravne vire in prostor]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob za ministra predlagal Franca Propsa in Jožeta Novaka, kandidata za kmetijskega ministra pa ne|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-za-ministra-predlagal-franca-propsa-in-jozeta-novaka-kandidata-za-kmetijskega-ministra-pa-ne/690191|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-12-25|language=sl}}</ref> Minister je dobil podporo na matičnem odboru, 7. decembra 2023 pa prisegel v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrska kandidata Props in Novak prestala zaslišanji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrska-kandidata-props-in-novak-prestala-zaslisanji/690529|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-12-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DZ potrdil Novaka za ministra za naravne vire in prostor ter Propsa za ministra za javno upravo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-potrdil-novaka-za-ministra-za-naravne-vire-in-prostor-ter-propsa-za-ministra-za-javno-upravo/690792|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-12-25|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Novak, Jože}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski krajinski arhitekti]] [[Kategorija:Diplomiranci Biotehniške fakultete v Ljubljani]] 5zj5m40gwm1jf7jn2u50r4nwwcu5xuq 0 554049 6685289 6660368 2026-06-04T20:48:27Z Upwinxp 126544 konec ministrovanja; −podvojeno poglavje SKlici 6685289 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name = Mateja Čalušić |organization = |order1 = [[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije]] |term_start1 = 12. januar 2024 |term_end1 = 4. junij 2026 |premier1 = [[Robert Golob]] |predecessor1 = [[Irena Šinko]] |successor1 = [[Janez Cigler Kralj]] |order2 = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |term_start2 = 10. april 2026 |term_end2 = |predecessor2 = |premier2 = |successor2 = |term_start3 = 13. maj 2022 |term_end3 = 12. januar 2024 |children = |spouse = |party = [[Gibanje Svoboda]] (2022– ) |image = <!--WD--> |occupation = <!--WD--> |nationality = <!--WD--> }} '''Mateja Čalušić''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenska političarka]], * [[5. september]] [[1987]], [[Koper]]. Od leta 2022 do 2023 je bila poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije. Od leta 2024 do 2026 je bila [[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]]. == Izobrazba == Diplomirala je leta 2012 na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniški fakulteti v Ljubljani]], in sicer na Oddelku za agronomijo z nalogo ''Pridelek oljke (Olea europaea L.) sorte 'Istrska belica' na cepljenih sadikah in na lastnih koreninah''.<ref>{{Navedi splet|title=Pridelek oljke (Olea europaea L.) sorte 'Istrska belica' na cepljenih sadikah in na lastnih koreninah : diplomsko delo = Yield of olives (Olea europaea L.) cv. 'Istrian white' on grafted and on own rooted plants : B. Sc. thesis|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/7228025|website=plus.cobiss.net|accessdate=2024-01-04|language=sl}}</ref> Leta 2013 se je na isti fakulteti usposabljala še kot Svetovalka za [[fitofarmacevtska sredstva]], leta 2019 pa opravila tečaj [[Sommelier|sommelierja]] prve stopnje.<ref>{{Navedi splet|title=Mateja Čalušić|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG1-QGxoa6qioCAD4662g/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P373|website=dz-rs.si|accessdate=2024-01-04|language=sl|archive-date=2024-01-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20240104165755/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG1-QGxoa6qioCAD4662g/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P373|url-status=dead}}</ref> == Kariera == Od leta 2015 do 2022 je bila administratorka in vodja lokala, med leti 2017 in 2022 pa je delala tudi kot Svetovalka za fitofarmacevtska sredstva. === Politika === Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je bila na listi [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] izvoljena za poslanko v Državnem zboru Republike Slovenije. V matičnem volilnem okraju Koper 2 je prejela 7.466 oz. 43,32 % glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda - 2. volilna enota - Postojna|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-01-04|language=sl}}</ref> 4. januarja 2024 jo je predsednik vlade [[Robert Golob]] predlagal za novo [[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob je za kmetijsko ministrico predlagal Matejo Čalušić|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-je-za-kmetijsko-ministrico-predlagal-matejo-calusic/693665|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-01-04|language=sl}}</ref> Dobila je podporo na matičnem odboru, 12. januarja 2024 pa je prisegla v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada znova v polni sestavi – DZ za novo kmetijsko ministrico potrdil Matejo Čalušić|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-znova-v-polni-sestavi-dz-za-novo-kmetijsko-ministrico-potrdil-matejo-calusic/694523|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-01-12|language=sl}}</ref> V njenem mandatu je bil potrjen prostotrgovinski sporazum Evropske unije z blokom južnoameriških držav [[Mercosur]], ki je kot v več članicah Unije tudi v Sloveniji vzbudil odpor med kmetijskimi organizacijami, ki so pristojnim očitale, da dogovor slabi položaj slovenskih kmetov, njihovo konkurenčnost in zaradi uvoza iz Južne Amerike tudi kvaliteto hrane na trgu. Čalušićeva je odgovorila, da ima sporazum varovalke, ki bodo zaščitile slovenskega kmeta, med drugim z uvoznimi kvotami. Težave, ki jih ima kmetijstvo v Sloveniji, pa da niso izvorno povezane s tem sporazumom.<ref>{{Navedi splet|title=Mateja Čalušić o sporazumu z Mercosurjem: Velike priložnosti vidimo pri izvozu vina|url=https://www.rtvslo.si/okolje/kmetijstvo/mateja-calusic-o-sporazumu-z-mercosurjem-velike-priloznosti-vidimo-pri-izvozu-vina/770028|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-23|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica na sestanku s kmetijskimi nevladnimi organizacijami o sporazumu EU–MERCOSUR {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-01-19-ministrica-na-sestanku-s-kmetijskimi-nevladnimi-organizacijami-o-sporazumu-eumercosur/|website=Portal GOV.SI|date=2026-01-19|accessdate=2026-02-23|language=sl}}</ref> Za Svobodo je v volilnem okraju Koper 2 kandidirala tudi na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]]. Dobila je 6178 glasov (39,62 odstotka glasov) ter osvojila mandat poslanke.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-03-31|title=Izidi glasovanja|date=22. 3. 2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Poslanska skupina Gibanja Svoboda]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čalušić, Mateja}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Biotehniške fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Ministri za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] n63gi6fbu5naflv98bt8p5rd7xdynq3 0 554274 6685088 6506400 2026-06-04T13:04:38Z ~2026-33233-89 261096 6685088 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name=Praça do Comércio |other_name= Terreiro do Paço |nickname= Terreiro do Paço |settlement_type = Mestni trg |total_type= |motto= |image_skyline=File:Lisbon main square (36622604910).jpg |image_caption= |subdivision_type = Država |subdivision_name = [[Portugalska]] |subdivision_type1 = Provinca |subdivision_name1 = Estremadura |subdivision_type2 = mesto |subdivision_name2 = [[Lizbona]] |subdivision_type3 = približna velikost |subdivision_name3 = 30.600 m² |subdivision_type4 = Župnija |subdivision_name4 = Santa Maria Maior (pred 2013: Madalena in São Nicolau) }} '''Praça do Comércio''' ({{IPA-pt|ˈpɾasɐ ðu kuˈmɛɾsju}}) je velik, proti pristanišču obrnjen trg v glavnem mestu [[Portugalska|Portugalske]] [[Lizbona|Lizboni]] in je eden največjih na Portugalskem s površino 175 m × 175 m, to je 30.600 m². Trg, obrnjen proti reki [[Tajo]] proti jugu, je v portugalščini še vedno splošno znan kot ''Terreiro do Paço'' ([tɨˈʁɐjɾu ðu ˈpasu] (prevod Dvorišče palače),<ref>{{navedi knjigo|url=https://archive.org/stream/itinerariolisbon00mora_0#page/138/mode/2up|title=Itinerario Lisbonense|year=1818|language=pt|orig-year=1804}}</ref> saj gosti ''Paço da Ribeira'' (prevod Kraljeva [[palača Ribeira]]), dokler slednje ni uničil veliki [[lizbonski potres (1755)]] (tamkajšnja podzemna postaja še vedno nosi ime po starem imenu trga). Po potresu je bil trg popolnoma preoblikovan kot del obnove središča Pombaline (Baixa), ki jo je naročil Sebastião José de Carvalho e Melo, prvi [[markiz Pombal]], ki je bil (glavni) portugalski minister od 1750 do 1777, med vladavina portugalskega kralja [[Jožef I. Portugalski|Jožefa I.]]<ref name=":0">{{navedi splet|url=http://www.patrimoniocultural.gov.pt/pt/patrimonio/patrimonio-imovel/pesquisa-do-patrimonio/classificado-ou-em-vias-de-classificacao/geral/view/70275|title=Praça do Comércio|website=patrimoniocultural.gov.pt|language=pt|access-date=2018-04-20}}</ref> Od 19. stoletja naprej je Praça do Comércio postal sedež nekaterih najpomembnejših portugalskih državnih oddelkov, vključno z ministrstvi za finance, notranjo upravo, kmetijstvo in pomorske zadeve; pred [[nageljnova revolucija|nageljnovo revolucijo]] (1974) in ustanovitvijo enotnega ministrstva za obrambo je bilo tu tudi vojno in mornariško ministrstvo ter staro ministrstvo za kolonije (do 1967) in je tako postalo tudi metonim za portugalsko centralno vlado. Junija 1910, le nekaj mesecev pred ustanovitvijo Portugalske republike, je bila Praça do Comércio razvrščena kot nacionalni spomenik Portugalske. == Zgodovina == [[Image:EstatuaDJoseIemLisboa.JPG|thumb|left|250px|Kip kralja Jožefa I. delo Machada de Castra (1775). Kralj na konju simbolično tlači kače na svoji poti.]] [[File:Terreiro do Paço no dia 14 de Maio de 1575.jpg|thumb|250px|Terreiro do Paço leta 1575]] [[File:Terreiro do Paço em 1662.jpg|thumb|250px|Terreiro do Paço leta 1662, avtor Dirk Stoop]] [[File:Praça do Comércio (Commerce Plaza)).jpg|thumb|Praça do Commerce, 2019]] Urbani razvoj obrežja reke Tajo (''Ribeira'') je dobil močan zagon v zgodnjem 16. stoletju, ko je kralj [[Manuel I. Portugalski]] zgradil novo kraljevo rezidenco – [[palača Ribeira|palačo Ribeira]] – ob reki, zunaj mestnega obzidja. Območje se je nadalje razvilo z izgradnjo pristanišča, ladjedelniških objektov (''Ribeira das Naus''), ''Casa da Índia'' in drugih upravnih zgradb, ki so urejale trgovino med Portugalsko in drugimi deli Evrope ter njenimi kolonijami v Afriki, Aziji in Ameriki. 1. novembra 1755, med vladavino kralja Jožefa I., je velik potres, ki sta mu sledila [[cunami]] in [[požar]], uničil večino Lizbone, vključno s palačo Ribeira in drugimi stavbami ob reki. Predsednik vlade markiz Pombal, je usklajeval obsežno obnovo, ki jo je vodil portugalski arhitekt Eugénio dos Santos. Zasnoval je velik, pravokoten trg v obliki črke ''U'', odprt proti Taju. Stavbe imajo v pritličju galerije, kraka črke U pa se zaključita z dvema velikima stolpoma, ki spominjata na monumentalni stolp porušene palače Ribeira, ki je še vedno živa v arhitekturnem spominu mesta. Njegov načrt je bil skoraj v celoti uresničen, čeprav so bili okrasni detajli spremenjeni, vzhodni stolp trga in ulični lok Augusta pa sta bila dokončana šele v 19. stoletju.<ref name=":1">{{navedi splet|url=http://www.monumentos.gov.pt/Site/APP_PagesUser/SIPA.aspx?id=6491|title=Commerce Square|website=www.monumentos.gov.pt|language=pt|access-date=2018-04-20}}</ref> Ta slavolok je zasnoval portugalski arhitekt Santos de Carvalho in je bil dokončan leta 1873. Zgornji del vključuje kipe, ki predstavljajo pomembne portugalske osebnosti, kot sta [[Vasco da Gama]] in markiz Pombal.<ref>https://www.lisbon.net/commerce-square, Commerce Square</ref> Trg so poimenovali Praça do Comércio, trg trgovine, da bi označili njegovo novo funkcijo v gospodarstvu Lizbone. Simetrične stavbe trga so bile polne državnih uradov, ki so urejali carino in pristaniške dejavnosti. Osrednji del ansambla je bil konjeniški kip kralja Jožefa I., ki je bil slovesno odkrit leta 1775 v središču trga. Ta bronasti kip, prvi monumentalni kip, posvečen kralju v Lizboni, je oblikoval Joaquim Machado de Castro, najpomembnejši portugalski kipar tistega časa. Odpiranje proti ulici Augusta, ki povezuje trg z drugim tradicionalnim lizbonskim trgom, Rossio, je prvotni projekt Eugénia dos Santosa načrtoval [[slavolok]], ki je bil realiziran šele leta 1875. Ta lok, običajno imenovan ''Arco da Rua Augusta'', je oblikoval Veríssimo da Costa. Ima uro in kipe Slave, Iznajdljivosti in Hrabrosti (francoskega kiparja Calmelsa) ter kipe Viriatusa, Nuna Álvaresa Pereire, Vasca da Game in seveda markiza Pombala. 1. februarja 1908 je bil trg prizorišče atentata na Carlosa I., predzadnjega kralja Portugalske. Ko so se vračali iz palače Vila Viçosa v kraljevo palačo v Lizboni, je kočija s Carlosom I. in njegovo družino peljala skozi Terreiro do Paço. Med prečkanjem trga sta iz množice streljala najmanj dva moška: Alfredo Luís da Costa in Manuel Buíça. Kralj je takoj umrl, njegov dedič Luís Filipe je bil smrtno ranjen, princ Manuel pa zadet v roko. Policija<ref>{{navedi knjigo|first=Malyn|last=Newitt|pages=283–284|title=The Braganzas|date=12 November 2019|isbn=978-1-78914-125-2}}</ref> je morilce ustrelila na kraju samem, pozneje pa so jih prepoznali kot člane republikanske stranke – ki je dve leti kasneje strmoglavila portugalsko monarhijo. Bogastvo Portugalske je bilo usmerjeno skozi ta trg in pristanišče. Služi ne samo kot prometno središče, temveč tudi kot središče komercialnih podjetij, saj ima dve glavni smeri potovanja, zahodno in južno. Tramvaj na severni strani vodi do okrožja Belem, južno pristanišče pa je trajekt, ki pelje čez reko Tajo. Uničenje palače je povzročilo izgubo največjega arhiva portugalske literature. Knjižnica je hranila več kot 200.000 knjig. Obnova je od načrtov do končane gradnje trajala približno stoletje. Na južnem koncu trga ob robu vode je bilo veliko marmorno stopnišče, namenjeno prihodu kraljevih dostojanstvenikov.<ref>{{navedi splet|url=https://lisbonlisboaportugal.com/Baixa-Lisbon/praca-do-comercio-lisbon-portugal-guide.html|title=The Praça do Comercio, Lisbon|website=lisbonlisboaportugal.com}}</ref> Te stopnice so nastale pred potresom leta 1755 in bi vodile naravnost v kraljevo palačo. 10. junija, na dan Portugalske, je trg poln vojske in prebivalcev, ki praznujejo ta dan.<ref>Correio da Manhã, Commerce Square Full For June 10, Lisbon June 10th 2016, 1.</ref> Na trgu je najstarejša kavarna v mestu Martinho da Arcada (ustanovljena leta 1782). Ob njem je tudi monumentalni hotel Pousada.<ref>{{navedi splet |url=https://www.lisbonlux.com/lisbon/praca-do-comercio.html |title=PRAÇA DO COMÉRCIO, Lisboa &#124; Terreiro do Paço |access-date=2018-12-07 |archive-date=2020-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200326214612/https://www.lisbonlux.com/lisbon/praca-do-comercio.html |url-status=dead }}</ref> [[File:Lisboa-Day2-23 (33819126050).jpg|thumb|250px|Praça do Commerce 2017]] V zahodnem stolpu trga (kjer sta nekoč stali ministrstvo za mornarico in kolonije) je lokacija lizbonskega muzeja Baixa. <gallery> Lisbon Arco da Rua Augusta pano.jpg|Lizbonski ''Arco Triunfal da Rua Augusta'' panoramski pogled s Praça do Comércio Areas covered by arches at both sides of the square include vendors, restaurants and offices.jpg|Območja, ki jih pokrivajo arkade na obeh straneh trga, vključujejo prodajalne, restavracije in pisarne View from the São Jorge Castle, including the Praça do Comércio on the waterfront.jpg|Pogled z gradu São Jorge, vključno s Praça do Comércio </gallery> == Sklici in viri == {{sklici}} *França, José-Augusto (1980). Lisboa: Arquitectura e Urbanismo. Biblioteca Breve (in Portuguese). Instituto de Cultura e Língua Portuguesa (ICALP). == Zunanje povezave == {{Commons category|Praça do Comércio}} *[http://www.monumentos.pt/ General Bureau for National Buildings and Monuments (Portugal)] *[http://lisbon-pre-1755-earthquake.org/city-and-spectacle-a-vision-of-pre-earthquake-lisbon/ Presentation showing a virtual reconstruction of the Terreiro do Paço just before the 1755 earthquake] *[https://web.archive.org/web/20101205070040/http://www.earthpano.com/portugal/comercio/comercio.htm Interactive Panorama: Praça do Comércio] {{coord|38|42|27|N|9|8|11|W|scale:50000_region:PT_type:landmark|display=title}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Lizbona]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Portugalskem]] 2avlnaejfhgl19m77ms5ywsm8fth6lb 0 557721 6685183 6684936 2026-06-04T16:44:37Z Erardo Galbi 166658 6685183 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih vlad po trajanju'''. == Vlade == : {{legend2|#ccccff|Vlada Republike Slovenije|border=solid 1px #AAAAAA}} : {{legend2|#cdf6cd|Trenutna vlada|border=solid 1px #AAAAAA}} : {{legend2|#FFCC99|Nepopoln datum|border=solid 1px #AAAAAA}} {| class="wikitable" !# ! colspan="2" |Trajanje ! colspan="3" |Vlada !Obdobje |- |1. |{{Starost v dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |{{Starost v letih in dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |[[Slika:Boris Kraigher na Trgu svobode ob ogledu stanovanjske skupnosti Ivan Cankar 1961.jpg|200x200_pik]] |4. vlada SRS |[[Boris Kraigher|Kraigherjeva vlada]] |15. december 1953 – 25. junij 1962 |- |2. | |~ 6/7 let |[[Slika:Glavna svečanost ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva 1961 (4).jpg|200x200_pik]] |2. vlada SRS |[[Miha Marinko|1. Marinkova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|junij 1946 – 1953 |- |3. |{{Starost v dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |11. vlada SRS |[[Dušan Šinigoj|Šinigojeva vlada]] |23. maj 1984 – 16. maj 1990 |- |4. |{{Starost v dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |{{Starost v letih in dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |8. vlada SRS |[[Andrej Marinc|Marinčeva vlada]] |27. november 1972 – 9. maj 1978 |- |5. | |~ 4/5 let |[[Slika:Občni zbor občinskega sindikalnega sveta Ravne na Koroškem 1962.jpg|200x200_pik]] |7. vlada SRS |[[Stane Kavčič|Kavčičeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1967 – 27. november 1972 |- bgcolor="#ccccff" |6. (1.) |{{Starost v dnevih|1993|01|25|1997|02|27}} |{{Starost v letih in dnevih|1993|01|25|1997|02|27}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|2. Drnovškova vlada]] |25. januar 1993 – 27. februar 1997 |- bgcolor="#ccccff" |7. (2.) |{{Starost v dnevih|2022|06|01|2026|06|04}} |{{Starost v letih in dnevih|2022|06|01|2026|06|04}} |[[Slika:15. vlada Republike Slovenije januar 2023.jpg|200x200_pik]] |[[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada RS]] |[[Robert Golob|Golobova vlada]] |1. junij 2022 – 4. junij 2026 |- bgcolor="#ccccff" |8. (3.) |{{Starost v dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |{{Starost v letih in dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |[[Slika:12th Slovenian Government (1).jpg|200x200_pik]] |[[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada RS]] |[[Miroslav Cerar ml.|Cerarjeva vlada]] |18. september 2014 – 13. september 2018 |- bgcolor="#ccccff" |9. (4.) |{{Starost v dnevih|2004|12|3|2008|11|21}} |{{Starost v letih in dnevih|2004|12|3|2008|11|21}} |[[Slika:8 vlada RS.jpg|200x200_pik]] |[[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada RS]] |[[Janez Janša|1. Janševa vlada]] |3. december 2004 – 21. november 2008 |- |10. |{{Starost v dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |{{Starost v letih in dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |10. vlada SRS |[[Janez Zemljarič|Zemljaričeva vlada]] |16. julij 1980 – 23. maj 1984 |- bgcolor="#ccccff" |11. (5.) |{{Starost v dnevih|1997|02|27|2000|06|07}} |{{Starost v letih in dnevih|1997|02|27|2000|06|07}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|3. Drnovškova vlada]] |27. februar 1997 – 7. junij 2000 |- bgcolor="#ccccff" |12. (6.) |{{Starost v dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |{{Starost v letih in dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |[[Slika:9. vlada Republike Slovenije.jpg|200x200_pik]] |[[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada RS]] |[[Borut Pahor|Pahorjeva vlada]] |21. november 2008 – 10. februar 2012 |- |13. |{{Starost v dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |{{Starost v letih in dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |[[Slika:Viktor Avbelj med govorom ob 20. obletnici vstaje v Ribnici na Pohorju 1961.jpg|200x200_pik]] |5. vlada SRS |[[Viktor Avbelj|Avbeljeva vlada]] |25. junij 1962 – 29. april 1965 |- bgcolor="#ccccff" |14. (7.) |{{Starost v dnevih|2020|03|13|2022|06|01}} |{{Starost v letih in dnevih|2020|03|13|2022|06|01}} |[[Slika:Janez Janša in Brussels 45.jpg|200x200_pik]] |[[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada RS]] |[[Janez Janša|3. Janševa vlada]] |13. marec 2020 – 1. junij 2022 |- bgcolor="#ccccff" |15. (8.) |{{Starost v dnevih|2000|11|30|2002|12|19}} |{{Starost v letih in dnevih|2000|11|30|2002|12|19}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|4. Drnovškova vlada]] |30. november 2000 – 19. december 2002 |- |16. | |~ 2 leti |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |6. vlada SRS |[[Janko Smole|Smoletova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1965 – 1967 |- |17. |{{Starost v dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |9. vlada SRS |[[Anton Vratuša|Vratuševa vlada]] |9. maj 1978 – 16. julij 1980 |- bgcolor="#ccccff" |18. (9.) |{{Starost v dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |{{Starost v letih in dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada RS]] |[[Lojze Peterle|Peterletova vlada]] |16. maj 1990 – 14. maj 1992 |- bgcolor="#ccccff" |19. (10.) |{{Starost v dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |{{Starost v letih in dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada RS]] |[[Anton Rop|Ropova vlada]] |19. december 2002 – 3. december 2004 |- bgcolor="#ccccff" |20. (11.) |{{Starost v dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |{{Starost v letih in dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |[[Slika:Skupinska fotografija 11. slovenske vlade.jpg|200x200_pik]] |[[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada RS]] |[[Alenka Bratušek|Bratuškova vlada]] |20. marec 2013 – 18. september 2014 |- bgcolor="#ccccff" |21. (12.) |{{Starost v dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |{{Starost v letih in dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |[[Slika:13. vlada Republike Slovenije.jpg|200x200_pik]] |[[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada RS]] |[[Marjan Šarec|Šarčeva vlada]] |13. september 2018 – 3. marec 2020 |- bgcolor="#ccccff" |22. (13.) |{{Starost v dnevih|2012|02|10|2013|03|20}} |{{Starost v letih in dnevih|2012|02|10|2013|03|20}} |[[Slika:10. slovenska vlada.jpg|200x200_pik]] |[[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada RS]] |[[Janez Janša|2. Janševa vlada]] |10. februar 2012 – 20. marec 2013 |- |23. | |~ 1 leto |[[Slika:Boris Kidrič govori v Mariboru.jpg|200x200_pik]] |1. vlada SRS |[[Boris Kidrič|Kidričeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|5. maj 1945 – junij 1946 |- bgcolor="#ccccff" |24. (14.) |{{Starost v dnevih|1992|05|14|1993|01|25}} |{{Starost v letih in dnevih|1992|05|14|1993|01|25}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|1. Drnovškova vlada]] |14. maj 1992 – 25. januar 1993 |- bgcolor="#ccccff" |25. (15.) |{{Starost v dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |{{Starost v letih in dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada RS]] |[[Andrej Bajuk|Bajukova vlada]] |7. junij 2000 – 30. november 2000 |- |26. |{{Starost v dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |{{Starost v letih in dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |[[Slika:Poslanci v sprevodu na Krekovem pogrebu.jpg|211x211_pik]] |Vlada SHS |[[Josip Pogačnik (politik)|Pogačnikova vlada]] |31. oktober 1918 – 20. januar 1919 |- |27. | |< 1 leto |[[Slika:Glavna svečanost ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva 1961 (4).jpg|200x200_pik]] |3. vlada SRS |[[Miha Marinko|2. Marinkova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1953 – 15. december 1953 |- {{Živi}} |28. (16.) |{{Starost v dnevih|2026|06|04}} |{{Starost v letih in dnevih|2026|06|04}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada RS]] |[[Janez Janša|4. Janševa vlada]] |''še ni določeno'' |} == Predsedniki vlade == {{Poravnava tabele}} {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col1right col2right col5center" ! colspan="2" |Trajanje ! colspan="2" |Predsednik vlade ! rowspan="2" |Mandati ! rowspan="2" |Stranka |- !Dnevi !Leta in dnevi !Slika !Ime<br>(rojen–umrl) |- |3695 |10 let, 45 dni |[[Slika:Janez Drnovsek crop.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Drnovšek]]'''<br>(1950–2008) |4 |[[Liberalna demokracija Slovenije]] |- {{Živi}} |3325 |9 let, 40 dni |[[Slika:Janez Janša cropped.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Janša]]'''<br>(* 1958) |3 |[[Slovenska demokratska stranka]] |- |3114 |{{Starost v letih in dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |[[Slika:Boris Kraigher 1958 (3).jpg|brezokvirja|100px]] |[[Boris Kraigher|'''Boris Kraigher''']]<br>(1914–1967) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |~ 2846 |~ 7 let, 291 dni |[[Slika:Miha Marinko by 1961.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Miha Marinko|'''Miha Marinko''']]<br>(1900–1983) |2 |[[Komunistična partija Slovenije]] /<br>[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |2184 |{{Starost v letih in dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |[[Slika:Silver_-_replace_this_image_male.svg|brezokvirja|100px]] |'''[[Dušan Šinigoj]]'''<br>(1933–2024) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] /<br>[[Stranka demokratične prenove]] |- |{{Starost v dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |{{Starost v letih in dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |[[Slika:Andrej Marinc (1).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Andrej Marinc]]'''<br>(1930–2025) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |{{Starost v dnevih|2022|06|01}} |{{Starost v letih in dnevih|2022|06|01}} |[[Slika:Novinarska konferenca ob 1. obletnici vlade - Robert Golob (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Robert Golob]]'''<br>(* 1967) |1 |[[Gibanje Svoboda]] |- |1456 |{{Starost v letih in dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |[[Slika:Miro Cerar 2014-07-13.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]'''<br>(*1963) |1 |[[Stranka modernega centra]] |- |{{Starost v dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |{{Starost v letih in dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |[[Slika:Janez Zemljarič (1).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Zemljarič]]'''<br>(1928–2022) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |1176 |{{Starost v letih in dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |[[Slika:Borut Pahor 2022 (52567538448).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Borut Pahor]]'''<br>(* 1963) |1 |[[Socialni demokrati]] |- |{{Starost v dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |{{Starost v letih in dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |[[Slika:Viktor Avbelj 1965.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Viktor Avbelj]]'''<br>(1914–1993) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |729 |{{Starost v letih in dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |[[Slika:Lojze Peterle (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Lojze Peterle]]'''<br>(* 1948) |1 |[[DEMOS]] |- |715 |{{Starost v letih in dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |[[Slika:Anton Rop.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Anton Rop]]'''<br>(* 1960) |1 |[[Liberalna demokracija Slovenije]] |- |547 |{{Starost v letih in dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |[[Slika:Alenka Bratušek-za splet (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Alenka Bratušek]]'''<br>(*1970) |1 |[[Pozitivna Slovenija]] /<br>[[Zavezništvo Alenke Bratušek]] |- |537 |{{Starost v letih in dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |[[Slika:Marjan Šarec-za splet (cropped2).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Marjan Šarec]]'''<br>(* 1977) |1 |[[Lista Marjana Šarca]] |- |~ 400 |~ 1 leto, 35 dni |[[Slika:Boris Kidrič 1953.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Boris Kidrič|'''Boris Kidrič''']]<br>(1912–1953) |1 |[[Komunistična partija Slovenije]] |- |176 |{{Starost v letih in dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |[[Slika:Andrej Bajuk.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Andrej Bajuk]]'''<br>(1943–2011) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |81 |{{Starost v letih in dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |[[Slika:Josip pogacnik.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Josip Pogačnik (politik)|Josip Pogačnik]]''' <br>(1866–1932) |1 | |- | |~ 4/5 let |[[Slika:Stane Kavčič 1969 2.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Stane Kavčič|'''Stane Kavčič''']]<br>(1919–1987) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- | |~ 2 leti |[[Slika:Janko Smole 1965 Crop.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Janko Smole|'''Janko Smole''']]<br>(1921–2010) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |{{Starost v dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |[[Slika:Anton Vratuša.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Anton Vratuša|'''Anton Vratuša''']]<br>(1915–2017) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |} [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije|*]] irveu251czbfdr2c3kyzfk63dbp4l4j 6685185 6685183 2026-06-04T16:45:42Z Erardo Galbi 166658 6685185 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih vlad po trajanju'''. == Vlade == : {{legend2|#ccccff|Vlada Republike Slovenije|border=solid 1px #AAAAAA}} : {{legend2|#cdf6cd|Trenutna vlada|border=solid 1px #AAAAAA}} : {{legend2|#FFCC99|Nepopoln datum|border=solid 1px #AAAAAA}} {| class="wikitable" !# ! colspan="2" |Trajanje ! colspan="3" |Vlada !Obdobje |- |1. |{{Starost v dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |{{Starost v letih in dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |[[Slika:Boris Kraigher na Trgu svobode ob ogledu stanovanjske skupnosti Ivan Cankar 1961.jpg|200x200_pik]] |4. vlada SRS |[[Boris Kraigher|Kraigherjeva vlada]] |15. december 1953 – 25. junij 1962 |- |2. | |~ 6/7 let |[[Slika:Glavna svečanost ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva 1961 (4).jpg|200x200_pik]] |2. vlada SRS |[[Miha Marinko|1. Marinkova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|junij 1946 – 1953 |- |3. |{{Starost v dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |11. vlada SRS |[[Dušan Šinigoj|Šinigojeva vlada]] |23. maj 1984 – 16. maj 1990 |- |4. |{{Starost v dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |{{Starost v letih in dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |8. vlada SRS |[[Andrej Marinc|Marinčeva vlada]] |27. november 1972 – 9. maj 1978 |- |5. | |~ 4/5 let |[[Slika:Občni zbor občinskega sindikalnega sveta Ravne na Koroškem 1962.jpg|200x200_pik]] |7. vlada SRS |[[Stane Kavčič|Kavčičeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1967 – 27. november 1972 |- bgcolor="#ccccff" |6. (1.) |{{Starost v dnevih|1993|01|25|1997|02|27}} |{{Starost v letih in dnevih|1993|01|25|1997|02|27}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|2. Drnovškova vlada]] |25. januar 1993 – 27. februar 1997 |- bgcolor="#ccccff" |7. (2.) |{{Starost v dnevih|2022|06|01|2026|06|04}} |{{Starost v letih in dnevih|2022|06|01|2026|06|04}} |[[Slika:15. vlada Republike Slovenije januar 2023.jpg|200x200_pik]] |[[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada RS]] |[[Robert Golob|Golobova vlada]] |1. junij 2022 – 4. junij 2026 |- bgcolor="#ccccff" |8. (3.) |{{Starost v dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |{{Starost v letih in dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |[[Slika:12th Slovenian Government (1).jpg|200x200_pik]] |[[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada RS]] |[[Miroslav Cerar ml.|Cerarjeva vlada]] |18. september 2014 – 13. september 2018 |- bgcolor="#ccccff" |9. (4.) |{{Starost v dnevih|2004|12|3|2008|11|21}} |{{Starost v letih in dnevih|2004|12|3|2008|11|21}} |[[Slika:8 vlada RS.jpg|200x200_pik]] |[[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada RS]] |[[Janez Janša|1. Janševa vlada]] |3. december 2004 – 21. november 2008 |- |10. |{{Starost v dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |{{Starost v letih in dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |10. vlada SRS |[[Janez Zemljarič|Zemljaričeva vlada]] |16. julij 1980 – 23. maj 1984 |- bgcolor="#ccccff" |11. (5.) |{{Starost v dnevih|1997|02|27|2000|06|07}} |{{Starost v letih in dnevih|1997|02|27|2000|06|07}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|3. Drnovškova vlada]] |27. februar 1997 – 7. junij 2000 |- bgcolor="#ccccff" |12. (6.) |{{Starost v dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |{{Starost v letih in dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |[[Slika:9. vlada Republike Slovenije.jpg|200x200_pik]] |[[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada RS]] |[[Borut Pahor|Pahorjeva vlada]] |21. november 2008 – 10. februar 2012 |- |13. |{{Starost v dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |{{Starost v letih in dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |[[Slika:Viktor Avbelj med govorom ob 20. obletnici vstaje v Ribnici na Pohorju 1961.jpg|200x200_pik]] |5. vlada SRS |[[Viktor Avbelj|Avbeljeva vlada]] |25. junij 1962 – 29. april 1965 |- bgcolor="#ccccff" |14. (7.) |{{Starost v dnevih|2020|03|13|2022|06|01}} |{{Starost v letih in dnevih|2020|03|13|2022|06|01}} |[[Slika:Janez Janša in Brussels 45.jpg|200x200_pik]] |[[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada RS]] |[[Janez Janša|3. Janševa vlada]] |13. marec 2020 – 1. junij 2022 |- bgcolor="#ccccff" |15. (8.) |{{Starost v dnevih|2000|11|30|2002|12|19}} |{{Starost v letih in dnevih|2000|11|30|2002|12|19}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|4. Drnovškova vlada]] |30. november 2000 – 19. december 2002 |- |16. | |~ 2 leti |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |6. vlada SRS |[[Janko Smole|Smoletova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1965 – 1967 |- |17. |{{Starost v dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |9. vlada SRS |[[Anton Vratuša|Vratuševa vlada]] |9. maj 1978 – 16. julij 1980 |- bgcolor="#ccccff" |18. (9.) |{{Starost v dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |{{Starost v letih in dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada RS]] |[[Lojze Peterle|Peterletova vlada]] |16. maj 1990 – 14. maj 1992 |- bgcolor="#ccccff" |19. (10.) |{{Starost v dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |{{Starost v letih in dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada RS]] |[[Anton Rop|Ropova vlada]] |19. december 2002 – 3. december 2004 |- bgcolor="#ccccff" |20. (11.) |{{Starost v dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |{{Starost v letih in dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |[[Slika:Skupinska fotografija 11. slovenske vlade.jpg|200x200_pik]] |[[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada RS]] |[[Alenka Bratušek|Bratuškova vlada]] |20. marec 2013 – 18. september 2014 |- bgcolor="#ccccff" |21. (12.) |{{Starost v dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |{{Starost v letih in dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |[[Slika:13. vlada Republike Slovenije.jpg|200x200_pik]] |[[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada RS]] |[[Marjan Šarec|Šarčeva vlada]] |13. september 2018 – 3. marec 2020 |- bgcolor="#ccccff" |22. (13.) |{{Starost v dnevih|2012|02|10|2013|03|20}} |{{Starost v letih in dnevih|2012|02|10|2013|03|20}} |[[Slika:10. slovenska vlada.jpg|200x200_pik]] |[[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada RS]] |[[Janez Janša|2. Janševa vlada]] |10. februar 2012 – 20. marec 2013 |- |23. | |~ 1 leto |[[Slika:Boris Kidrič govori v Mariboru.jpg|200x200_pik]] |1. vlada SRS |[[Boris Kidrič|Kidričeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|5. maj 1945 – junij 1946 |- bgcolor="#ccccff" |24. (14.) |{{Starost v dnevih|1992|05|14|1993|01|25}} |{{Starost v letih in dnevih|1992|05|14|1993|01|25}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|1. Drnovškova vlada]] |14. maj 1992 – 25. januar 1993 |- bgcolor="#ccccff" |25. (15.) |{{Starost v dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |{{Starost v letih in dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada RS]] |[[Andrej Bajuk|Bajukova vlada]] |7. junij 2000 – 30. november 2000 |- |26. |{{Starost v dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |{{Starost v letih in dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |[[Slika:Poslanci v sprevodu na Krekovem pogrebu.jpg|211x211_pik]] |Vlada SHS |[[Josip Pogačnik (politik)|Pogačnikova vlada]] |31. oktober 1918 – 20. januar 1919 |- |27. | |< 1 leto |[[Slika:Glavna svečanost ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva 1961 (4).jpg|200x200_pik]] |3. vlada SRS |[[Miha Marinko|2. Marinkova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1953 – 15. december 1953 |- {{Živi}} |28. (16.) |{{Starost v dnevih|2026|06|04}} |{{Starost v letih in dnevih|2026|06|04}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada RS]] |[[Janez Janša|4. Janševa vlada]] |''še ni določeno'' |} == Predsedniki vlade == {{Poravnava tabele}} {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col1right col2right col5center" ! colspan="2" |Trajanje ! colspan="2" |Predsednik vlade ! rowspan="2" |Mandati ! rowspan="2" |Stranka |- !Dnevi !Leta in dnevi !Slika !Ime<br>(rojen–umrl) |- |3695 |10 let, 45 dni |[[Slika:Janez Drnovsek crop.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Drnovšek]]'''<br>(1950–2008) |4 |[[Liberalna demokracija Slovenije]] |- {{Živi}} |3325 |9 let, 40 dni |[[Slika:Janez Janša cropped.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Janša]]'''<br>(* 1958) |3 |[[Slovenska demokratska stranka]] |- |3114 |{{Starost v letih in dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |[[Slika:Boris Kraigher 1958 (3).jpg|brezokvirja|100px]] |[[Boris Kraigher|'''Boris Kraigher''']]<br>(1914–1967) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |~ 2846 |~ 7 let, 291 dni |[[Slika:Miha Marinko by 1961.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Miha Marinko|'''Miha Marinko''']]<br>(1900–1983) |2 |[[Komunistična partija Slovenije]] /<br>[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |2184 |{{Starost v letih in dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |[[Slika:Silver_-_replace_this_image_male.svg|brezokvirja|100px]] |'''[[Dušan Šinigoj]]'''<br>(1933–2024) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] /<br>[[Stranka demokratične prenove]] |- |{{Starost v dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |{{Starost v letih in dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |[[Slika:Andrej Marinc (1).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Andrej Marinc]]'''<br>(1930–2025) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |{{Starost v dnevih|2022|06|01|2026|06|04}} |{{Starost v letih in dnevih|2022|06|01|2026|06|04}} |[[Slika:Novinarska konferenca ob 1. obletnici vlade - Robert Golob (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Robert Golob]]'''<br>(* 1967) |1 |[[Gibanje Svoboda]] |- |1456 |{{Starost v letih in dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |[[Slika:Miro Cerar 2014-07-13.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]'''<br>(*1963) |1 |[[Stranka modernega centra]] |- |{{Starost v dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |{{Starost v letih in dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |[[Slika:Janez Zemljarič (1).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Zemljarič]]'''<br>(1928–2022) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |1176 |{{Starost v letih in dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |[[Slika:Borut Pahor 2022 (52567538448).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Borut Pahor]]'''<br>(* 1963) |1 |[[Socialni demokrati]] |- |{{Starost v dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |{{Starost v letih in dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |[[Slika:Viktor Avbelj 1965.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Viktor Avbelj]]'''<br>(1914–1993) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |729 |{{Starost v letih in dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |[[Slika:Lojze Peterle (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Lojze Peterle]]'''<br>(* 1948) |1 |[[DEMOS]] |- |715 |{{Starost v letih in dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |[[Slika:Anton Rop.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Anton Rop]]'''<br>(* 1960) |1 |[[Liberalna demokracija Slovenije]] |- |547 |{{Starost v letih in dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |[[Slika:Alenka Bratušek-za splet (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Alenka Bratušek]]'''<br>(*1970) |1 |[[Pozitivna Slovenija]] /<br>[[Zavezništvo Alenke Bratušek]] |- |537 |{{Starost v letih in dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |[[Slika:Marjan Šarec-za splet (cropped2).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Marjan Šarec]]'''<br>(* 1977) |1 |[[Lista Marjana Šarca]] |- |~ 400 |~ 1 leto, 35 dni |[[Slika:Boris Kidrič 1953.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Boris Kidrič|'''Boris Kidrič''']]<br>(1912–1953) |1 |[[Komunistična partija Slovenije]] |- |176 |{{Starost v letih in dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |[[Slika:Andrej Bajuk.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Andrej Bajuk]]'''<br>(1943–2011) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |81 |{{Starost v letih in dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |[[Slika:Josip pogacnik.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Josip Pogačnik (politik)|Josip Pogačnik]]''' <br>(1866–1932) |1 | |- | |~ 4/5 let |[[Slika:Stane Kavčič 1969 2.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Stane Kavčič|'''Stane Kavčič''']]<br>(1919–1987) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- | |~ 2 leti |[[Slika:Janko Smole 1965 Crop.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Janko Smole|'''Janko Smole''']]<br>(1921–2010) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |{{Starost v dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |[[Slika:Anton Vratuša.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Anton Vratuša|'''Anton Vratuša''']]<br>(1915–2017) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |} [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije|*]] hynv9ymnnjtrazb0yhk0ezxeaahqtjj 6685415 6685185 2026-06-05T07:13:32Z Erardo Galbi 166658 6685415 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih vlad po trajanju'''. == Vlade == : {{legend2|#ccccff|Vlada Republike Slovenije|border=solid 1px #AAAAAA}} : {{legend2|#cdf6cd|Trenutna vlada|border=solid 1px #AAAAAA}} : {{legend2|#FFCC99|Nepopoln datum|border=solid 1px #AAAAAA}} {| class="wikitable" !# ! colspan="2" |Trajanje ! colspan="3" |Vlada !Obdobje |- |1. |{{Starost v dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |{{Starost v letih in dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |[[Slika:Boris Kraigher na Trgu svobode ob ogledu stanovanjske skupnosti Ivan Cankar 1961.jpg|200x200_pik]] |4. vlada SRS |[[Boris Kraigher|Kraigherjeva vlada]] |15. december 1953 – 25. junij 1962 |- |2. | |~ 6/7 let |[[Slika:Glavna svečanost ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva 1961 (4).jpg|200x200_pik]] |2. vlada SRS |[[Miha Marinko|1. Marinkova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|junij 1946 – 1953 |- |3. |{{Starost v dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |11. vlada SRS |[[Dušan Šinigoj|Šinigojeva vlada]] |23. maj 1984 – 16. maj 1990 |- |4. |{{Starost v dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |{{Starost v letih in dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |8. vlada SRS |[[Andrej Marinc|Marinčeva vlada]] |27. november 1972 – 9. maj 1978 |- |5. | |~ 4/5 let |[[Slika:Občni zbor občinskega sindikalnega sveta Ravne na Koroškem 1962.jpg|200x200_pik]] |7. vlada SRS |[[Stane Kavčič|Kavčičeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1967 – 27. november 1972 |- bgcolor="#ccccff" |6. (1.) |{{Starost v dnevih|1993|01|25|1997|02|27}} |{{Starost v letih in dnevih|1993|01|25|1997|02|27}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|2. Drnovškova vlada]] |25. januar 1993 – 27. februar 1997 |- bgcolor="#ccccff" |7. (2.) |{{Starost v dnevih|2022|06|01|2026|06|04}} |{{Starost v letih in dnevih|2022|06|01|2026|06|04}} |[[Slika:15. vlada Republike Slovenije januar 2023.jpg|200x200_pik]] |[[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada RS]] |[[Robert Golob|Golobova vlada]] |1. junij 2022 – 4. junij 2026 |- bgcolor="#ccccff" |8. (3.) |{{Starost v dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |{{Starost v letih in dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |[[Slika:12th Slovenian Government (1).jpg|200x200_pik]] |[[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada RS]] |[[Miroslav Cerar ml.|Cerarjeva vlada]] |18. september 2014 – 13. september 2018 |- bgcolor="#ccccff" |9. (4.) |{{Starost v dnevih|2004|12|3|2008|11|21}} |{{Starost v letih in dnevih|2004|12|3|2008|11|21}} |[[Slika:8 vlada RS.jpg|200x200_pik]] |[[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada RS]] |[[Janez Janša|1. Janševa vlada]] |3. december 2004 – 21. november 2008 |- |10. |{{Starost v dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |{{Starost v letih in dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |10. vlada SRS |[[Janez Zemljarič|Zemljaričeva vlada]] |16. julij 1980 – 23. maj 1984 |- bgcolor="#ccccff" |11. (5.) |{{Starost v dnevih|1997|02|27|2000|06|07}} |{{Starost v letih in dnevih|1997|02|27|2000|06|07}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|3. Drnovškova vlada]] |27. februar 1997 – 7. junij 2000 |- bgcolor="#ccccff" |12. (6.) |{{Starost v dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |{{Starost v letih in dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |[[Slika:9. vlada Republike Slovenije.jpg|200x200_pik]] |[[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada RS]] |[[Borut Pahor|Pahorjeva vlada]] |21. november 2008 – 10. februar 2012 |- |13. |{{Starost v dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |{{Starost v letih in dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |[[Slika:Viktor Avbelj med govorom ob 20. obletnici vstaje v Ribnici na Pohorju 1961.jpg|200x200_pik]] |5. vlada SRS |[[Viktor Avbelj|Avbeljeva vlada]] |25. junij 1962 – 29. april 1965 |- bgcolor="#ccccff" |14. (7.) |{{Starost v dnevih|2020|03|13|2022|06|01}} |{{Starost v letih in dnevih|2020|03|13|2022|06|01}} |[[Slika:Janez Janša in Brussels 45.jpg|200x200_pik]] |[[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada RS]] |[[Janez Janša|3. Janševa vlada]] |13. marec 2020 – 1. junij 2022 |- bgcolor="#ccccff" |15. (8.) |{{Starost v dnevih|2000|11|30|2002|12|19}} |{{Starost v letih in dnevih|2000|11|30|2002|12|19}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|4. Drnovškova vlada]] |30. november 2000 – 19. december 2002 |- |16. | |~ 2 leti |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |6. vlada SRS |[[Janko Smole|Smoletova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1965 – 1967 |- |17. |{{Starost v dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |9. vlada SRS |[[Anton Vratuša|Vratuševa vlada]] |9. maj 1978 – 16. julij 1980 |- bgcolor="#ccccff" |18. (9.) |{{Starost v dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |{{Starost v letih in dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada RS]] |[[Lojze Peterle|Peterletova vlada]] |16. maj 1990 – 14. maj 1992 |- bgcolor="#ccccff" |19. (10.) |{{Starost v dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |{{Starost v letih in dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada RS]] |[[Anton Rop|Ropova vlada]] |19. december 2002 – 3. december 2004 |- bgcolor="#ccccff" |20. (11.) |{{Starost v dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |{{Starost v letih in dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |[[Slika:Skupinska fotografija 11. slovenske vlade.jpg|200x200_pik]] |[[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada RS]] |[[Alenka Bratušek|Bratuškova vlada]] |20. marec 2013 – 18. september 2014 |- bgcolor="#ccccff" |21. (12.) |{{Starost v dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |{{Starost v letih in dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |[[Slika:13. vlada Republike Slovenije.jpg|200x200_pik]] |[[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada RS]] |[[Marjan Šarec|Šarčeva vlada]] |13. september 2018 – 3. marec 2020 |- bgcolor="#ccccff" |22. (13.) |{{Starost v dnevih|2012|02|10|2013|03|20}} |{{Starost v letih in dnevih|2012|02|10|2013|03|20}} |[[Slika:10. slovenska vlada.jpg|200x200_pik]] |[[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada RS]] |[[Janez Janša|2. Janševa vlada]] |10. februar 2012 – 20. marec 2013 |- |23. | |~ 1 leto |[[Slika:Boris Kidrič govori v Mariboru.jpg|200x200_pik]] |1. vlada SRS |[[Boris Kidrič|Kidričeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|5. maj 1945 – junij 1946 |- bgcolor="#ccccff" |24. (14.) |{{Starost v dnevih|1992|05|14|1993|01|25}} |{{Starost v letih in dnevih|1992|05|14|1993|01|25}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|1. Drnovškova vlada]] |14. maj 1992 – 25. januar 1993 |- bgcolor="#ccccff" |25. (15.) |{{Starost v dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |{{Starost v letih in dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada RS]] |[[Andrej Bajuk|Bajukova vlada]] |7. junij 2000 – 30. november 2000 |- |26. |{{Starost v dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |{{Starost v letih in dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |[[Slika:Poslanci v sprevodu na Krekovem pogrebu.jpg|211x211_pik]] |Vlada SHS |[[Josip Pogačnik (politik)|Pogačnikova vlada]] |31. oktober 1918 – 20. januar 1919 |- |27. | |< 1 leto |[[Slika:Glavna svečanost ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva 1961 (4).jpg|200x200_pik]] |3. vlada SRS |[[Miha Marinko|2. Marinkova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1953 – 15. december 1953 |- {{Živi}} |28. (16.) |{{Starost v dnevih|2026|06|04}} |{{Starost v letih in dnevih|2026|06|04}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada RS]] |[[Janez Janša|4. Janševa vlada]] |''še ni določeno'' |} == Predsedniki vlade == {{Poravnava tabele}} {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col1right col2right col5center" ! colspan="2" |Trajanje ! colspan="2" |Predsednik vlade ! rowspan="2" |Mandati ! rowspan="2" |Stranka |- !Dnevi !Leta in dnevi !Slika !Ime<br>(rojen–umrl) |- |3695 |10 let, 45 dni |[[Slika:Janez Drnovsek crop.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Drnovšek]]'''<br>(1950–2008) |4 |[[Liberalna demokracija Slovenije]] |- {{Živi}} |3325 |9 let, 40 dni |[[Slika:Janez Janša cropped.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Janša]]'''<br>(* 1958) |3 |[[Slovenska demokratska stranka]] |- |3114 |{{Starost v letih in dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |[[Slika:Boris Kraigher 1958 (3).jpg|brezokvirja|100px]] |[[Boris Kraigher|'''Boris Kraigher''']]<br>(1914–1967) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |~ 2846 |~ 7 let, 291 dni |[[Slika:Miha Marinko by 1961.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Miha Marinko|'''Miha Marinko''']]<br>(1900–1983) |2 |[[Komunistična partija Slovenije]] /<br>[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |2184 |{{Starost v letih in dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |[[Slika:Silver_-_replace_this_image_male.svg|brezokvirja|100px]] |'''[[Dušan Šinigoj]]'''<br>(1933–2024) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] /<br>[[Stranka demokratične prenove]] |- |{{Starost v dnevih|1935|09|10|1941|04|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1935|09|10|1941|04|16}} |[[Slika:Marko_Natlačen.jpg|142x142px]] |'''[[Marko Natlačen]]''' {{small|(1886–1942)}} |1 |[[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |- |{{Starost v dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |{{Starost v letih in dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |[[Slika:Andrej Marinc (1).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Andrej Marinc]]'''<br>(1930–2025) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |{{Starost v dnevih|1930|12|04|1935|02|08}} |{{Starost v letih in dnevih|1930|12|04|1935|02|08}} |[[Slika:Drago_Marušič_1930s.jpg|164x164px]] |'''[[Drago Marušič]]''' {{small|(1884–1964)}} |1 |[[Jugoslovanska nacionalna stranka]] |- |{{Starost v dnevih|2022|06|01|2026|06|04}} |{{Starost v letih in dnevih|2022|06|01|2026|06|04}} |[[Slika:Novinarska konferenca ob 1. obletnici vlade - Robert Golob (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Robert Golob]]'''<br>(* 1967) |1 |[[Gibanje Svoboda]] |- |1456 |{{Starost v letih in dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |[[Slika:Miro Cerar 2014-07-13.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]'''<br>(*1963) |1 |[[Stranka modernega centra]] |- |{{Starost v dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |{{Starost v letih in dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |[[Slika:Janez Zemljarič (1).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Zemljarič]]'''<br>(1928–2022) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |1176 |{{Starost v letih in dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |[[Slika:Borut Pahor 2022 (52567538448).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Borut Pahor]]'''<br>(* 1963) |1 |[[Socialni demokrati]] |- |{{Starost v dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |{{Starost v letih in dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |[[Slika:Viktor Avbelj 1965.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Viktor Avbelj]]'''<br>(1914–1993) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |{{Starost v dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |[[Slika:Anton Vratuša.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Anton Vratuša]]'''<br>(1915–2017) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |729 |{{Starost v letih in dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |[[Slika:Lojze Peterle (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Lojze Peterle]]'''<br>(* 1948) |1 |[[DEMOS]] |- |715 |{{Starost v letih in dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |[[Slika:Anton Rop.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Anton Rop]]'''<br>(* 1960) |1 |[[Liberalna demokracija Slovenije]] |- |547 |{{Starost v letih in dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |[[Slika:Alenka Bratušek-za splet (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Alenka Bratušek]]'''<br>(*1970) |1 |[[Pozitivna Slovenija]] /<br>[[Zavezništvo Alenke Bratušek]] |- |537 |{{Starost v letih in dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |[[Slika:Marjan Šarec-za splet (cropped2).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Marjan Šarec]]'''<br>(* 1977) |1 |[[Lista Marjana Šarca]] |- |{{Starost v dnevih|1929|10|09|1930|12|04}} |{{Starost v letih in dnevih|1929|10|09|1930|12|04}} |[[Slika:Dušan_Sernec_1929.jpg|131x131px]] |'''[[Dušan Sernec]]''' {{small|(1882–1952)}} |1 |[[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |- |~ 400 |~ 1 leto, 35 dni |[[Slika:Boris Kidrič 1953.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Boris Kidrič|'''Boris Kidrič''']]<br>(1912–1953) |1 |[[Komunistična partija Slovenije]] |- |{{Starost v dnevih|1935|02|08|1935|09|10}} |{{Starost v letih in dnevih|1935|02|08|1935|09|10}} |[[Slika:Dinko_Puc_1930s.jpg|153x153px]] |'''[[Dinko Puc]]''' {{small|(1879–1945)}} |1 |[[Demokratska stranka (Jugoslavija)|Jugoslovanska demokratska stranka]] |- |176 |{{Starost v letih in dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |[[Slika:Andrej Bajuk.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Andrej Bajuk]]'''<br>(1943–2011) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |81 |{{Starost v letih in dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |[[Slika:Josip pogacnik.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Josip Pogačnik (politik)|Josip Pogačnik]]''' <br>(1866–1932) |1 |[[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |- | |~ 4/5 let |[[Slika:Stane Kavčič 1969 2.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Stane Kavčič|'''Stane Kavčič''']]<br>(1919–1987) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- | |~ 2 leti |[[Slika:Janko Smole 1965 Crop.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Janko Smole|'''Janko Smole''']]<br>(1921–2010) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |} [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije|*]] jksy3mi56u6czcy248t1r4i1tu5ar0w 0 558511 6685463 6341896 2026-06-05T08:55:28Z BuDi 13534 6685463 wikitext text/x-wiki <br> {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Luka Basi | Background = solo_singer | Birth_name = Matej Prikeržnik | Alias = | Origin = | Instrument = [[kitara]] | Genre = [[pop glasba|pop]] | Years_active = 2016–danes | Label = [[Menart Croatia Records]] | Associated_acts = | Notable_instruments = }} '''Luka Basi Prikeržnik''', rojen kot '''Matej Prikeržnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[pevec]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]]; * [[8. oktober]] [[1993]], [[Slovenj Gradec]]. Luka Basi prihaja iz [[Ravne na Koroškem|Raven na Koroškem]]. Njegova mama je prepevala v narodno-zabavnem ansamblu. V glasbeni šoli se je učil igranja na trobento, vendar je danes ne igra več.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/radio-maribor/glasba/luka-basi-slovenec-s-hrvaskim-srcem/485816|title=Luka Basi: Slovenec s hrvaškim srcem|date=19. 4. 2024|accessdate=6. 4. 2024|website=RTV Slovenija}}</ref> Širši javnosti pa se je predstavil leta 2016 na šovu [[Slovenija ima talent]], kjer je nastopil še pod svojim pravim imenom Matej Prikeržnik.<ref name=":0" /> Po šovu je s hrvaškim pevcem [[Joško Čagalj Jole|Joletom]] posnel uspešen duet v hrvaščini ''Nisam ja od jučer'', nato pa je v le nekaj letih nanizal veliko uspešnic, njegovi videospoti pa na youtubu dosegajo milijonske oglede.<ref name=":0" /> Njegove pesmi so povečini napisane v hrvaščini in Luka Basi je eden redkih Slovencev, ki niza uspehe na Hrvaškem.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://siol.net/trendi/glasba-in-film/pevca-ki-navdusujeta-pri-nas-in-na-hrvaskem-sta-zdruzila-moci-video-493371|title=Luka Basi s prvo pesmijo v slovenščini: Vedel sem, da bo prišel čas za to|date=8. 6. 2023|accessdate=6. 4. 2024|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/trendi/glasba-in-film/pevca-ki-navdusujeta-pri-nas-in-na-hrvaskem-sta-zdruzila-moci-video-493371|title=Pevca, ki navdušujeta pri nas in na Hrvaškem, sta združila moči|date=22. 3. 2019|accessdate=6. 4. 2024|website=Siol.net}}</ref> Prvo pesem v slovenščini z naslovom ''Skrito v raju'' je izdal leta 2023.<ref name=":1" /> == Zasebno == S slovensko pevko [[Nastja Gabor|Nastjo Gabor]], s katero sta se poročila julija 2024, imata sina Taia (* 2018) in hčer Tio (* 2020).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popkast/luka-basi.html|title=Luka Basi: Ko mi Nastja reče Matej, vem, da je nekaj resnega|date=6. 9.2023|accessdate=6. 4. 2024|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/tokrat-jima-je-uspelo-luka-basi-in-nastja-gabor-sta-se-porocila.html|title=Tokrat jima je uspelo: Luka Basi in Nastja Gabor sta se poročila|date=27. 7. 2024|accessdate=28. 7. 2024|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/luka-basi-po-sinu-dobil-se-hcerko.html|title=Luka Basi po sinu dobil še hčerko|date=22. 2. 2020|accessdate=20. 11. 2024|website=24ur.com}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Basi, Luka}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] tdnwi2sqvpdkke84pshimtw9w4zhkhk 6685464 6685463 2026-06-05T08:56:14Z BuDi 13534 6685464 wikitext text/x-wiki <br> {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Luka Basi | Background = solo_singer | Birth_name = Matej Prikeržnik | Alias = | Origin = | Instrument = [[kitara]] | Genre = [[pop glasba|pop]] | Years_active = 2016–danes | Label = [[Menart Croatia Records]] | Associated_acts = | Notable_instruments = }} '''Luka Basi Prikeržnik''', rojen kot '''Matej Prikeržnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[pevec]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]]; * [[8. oktober]] [[1993]], [[Slovenj Gradec]]. Luka Basi prihaja iz [[Ravne na Koroškem|Raven na Koroškem]]. Njegova mama je prepevala v narodno-zabavnem ansamblu. V glasbeni šoli se je učil igranja na trobento, vendar je danes ne igra več.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/radio-maribor/glasba/luka-basi-slovenec-s-hrvaskim-srcem/485816|title=Luka Basi: Slovenec s hrvaškim srcem|date=19. 4. 2024|accessdate=6. 4. 2024|website=RTV Slovenija}}</ref> Širši javnosti pa se je predstavil leta 2016 na šovu [[Slovenija ima talent]], kjer je nastopil še pod svojim rojstnim imenom Matej Prikeržnik.<ref name=":0" /> Po šovu je s hrvaškim pevcem [[Joško Čagalj Jole|Joletom]] posnel uspešen duet v hrvaščini ''Nisam ja od jučer'', nato pa je v le nekaj letih nanizal veliko uspešnic, njegovi videospoti pa na youtubu dosegajo milijonske oglede.<ref name=":0" /> Njegove pesmi so povečini napisane v hrvaščini in Luka Basi je eden redkih Slovencev, ki niza uspehe na Hrvaškem.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://siol.net/trendi/glasba-in-film/pevca-ki-navdusujeta-pri-nas-in-na-hrvaskem-sta-zdruzila-moci-video-493371|title=Luka Basi s prvo pesmijo v slovenščini: Vedel sem, da bo prišel čas za to|date=8. 6. 2023|accessdate=6. 4. 2024|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/trendi/glasba-in-film/pevca-ki-navdusujeta-pri-nas-in-na-hrvaskem-sta-zdruzila-moci-video-493371|title=Pevca, ki navdušujeta pri nas in na Hrvaškem, sta združila moči|date=22. 3. 2019|accessdate=6. 4. 2024|website=Siol.net}}</ref> Prvo pesem v slovenščini z naslovom ''Skrito v raju'' je izdal leta 2023.<ref name=":1" /> == Zasebno == S slovensko pevko [[Nastja Gabor|Nastjo Gabor]], s katero sta se poročila julija 2024, imata sina Taia (* 2018) in hčer Tio (* 2020).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popkast/luka-basi.html|title=Luka Basi: Ko mi Nastja reče Matej, vem, da je nekaj resnega|date=6. 9.2023|accessdate=6. 4. 2024|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/tokrat-jima-je-uspelo-luka-basi-in-nastja-gabor-sta-se-porocila.html|title=Tokrat jima je uspelo: Luka Basi in Nastja Gabor sta se poročila|date=27. 7. 2024|accessdate=28. 7. 2024|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/luka-basi-po-sinu-dobil-se-hcerko.html|title=Luka Basi po sinu dobil še hčerko|date=22. 2. 2020|accessdate=20. 11. 2024|website=24ur.com}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Basi, Luka}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] le58gfmlyvomfsxhq1ybm24niucdgm5 0 566531 6685085 6575420 2026-06-04T12:43:10Z Ljuba24b 92351 Ljuba24b je prestavila stran [[Hadrumetum]] na [[Hadrumet]]: eksonim 6575420 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Starodavno najdišče |name = Hadrumetum |native_name = |alternate_name = |image = GiorcesBardo42.jpg |alt = |caption = [[Rimski mozaik]] iz 3. stoletja, odkrit v Hadrumetumu, ki prikazuje [[Vergilij]]a in njegovo ''[[Eneida|Eneido]]'' in muzi [[Klio]] in [[Melpomena|Melpomeno]] <small>([[Muzej Bardo]])</small> |map_type = Tunisia |map_alt = |map_size = 250 |location = {{TUN}} |region = Guvernorat Sousse |coordinates = {{coord|35.824444|10.638889|display=inline}} |type = |part_of = |length = |width = |area = |height = |builder = |material = |built = |abandoned = |epochs = |cultures = |dependency_of = |occupants = |event = |excavations = |archaeologists = |condition = |ownership = |management = |public_access = |website = |notes = }} '''Hadrumetum''',{{sfnp|''Enc. Brit.''|1911|p=802}} znan tudi po več drugih imenih, je bil [[Feničani|feničanska]] kolonija, starejša od Kartagine. Kasneje je postal eno od najpomembnejših mest v rimski Afriki. Za [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] je prišel pod oblast [[Vandalsko kraljestvo|Vandalov]] in [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]] in bil popolnoma porušen. V zgodnjem modernem obdobju je bil vas z imenom Hammeim, zdaj pa je del tunizijskega mesta [[Sousse]]. Med izkopavanji na mestu sedanje cerkve Naše Gospe brezmadežnega spočetja v Soussu so odkrili številne punske stele. ==Imena== Feničansko in punsko ime kraja je bilo DRMT ({{lang|xpu|𐤃𐤓𐤌𐤕}} ali {{lang|xpu|𐤀𐤃𐤓𐤌𐤕}}), kar pomeni "Južni". Ime je podobno [[Hebrejščina|hebrejski]] besedi {{jezik-he|דרום}} (''darom'', južno ali ''ha-dromit'', južni).{{sfnp|Maldonado López|2013|pp=43–45}} Starodavne transkripcije imena kažejo veliko različic. Grki so ime helenizirali v {{translit|grc|Adrýmē}} ({{lang|grc|Ἀδρύμη}}),<ref name=NCD>{{harvp|''New Class. Dict.''|1860|loc=s.v. [https://archive.org/details/newclassicaldict00anthiala/page/338 "Hadrūmētum"]}}.</ref> {{translit|grc|Adrýmēs}} ({{lang|grc|Ἀδρύμης}}), {{translit|grc|Adrýmēton}} ({{lang|grc|Ἀδρύμητον}}), {{translit|grc|Adrýmētos}} ({{lang|grc|Ἀδρύμητος}}), {{translit|grc|Adramýtēs}} ({{lang|grc|Ἀδραμύτης}}), {{translit|grc|Adrámētós}} ({{lang|grc|Ἀδράμητος}}) in {{translit|grc|Adrumetum}} ({{lang|grc|Ἀδρούμητον}}).{{sfnp|Maldonado López|2013|pp=43–45}} Na ohranjeni rimskih napisih in kovancih je ime standardizirano kot Hadrumetum,{{sfnp|''Enc. Brit.''|1911|p=802}} v drugih virih pa se pojavljajo tudi imena Adrumetum,<ref name=NCD/> Adrumetus,{{sfnp|''Cath. Enc.''|1910}} Adrimetum, Hadrymetum itd.{{sfnp|''Enc. Brit.''|1911|p=802}} Po navidezno ponovni ustanovitvi mesta kot rimske kolonije je bilo uradno ime spremenjeno v ''Colonia Concordia Ulpia Trajana Augusta Frugifera Hadrumetina'' v čast njenemu cesarskemu pokrovitelju [[Trajan]]u.{{sfnp|''Enc. Brit.''|1911|p=802}} V zgodnjem 5. stoletju so mesto preimenovali v Honoriopolis po cesarju [[Honorij (rimski cesar)|Honoriju]], nato v Hunericopolis po vandalskem kralju [[Hunerik|Huneriku]]<ref>O. Maenchen-Helfen, ''The World of the Huns''. IX. footnote 113.</ref> in v Justinianopolis<ref name=NCD/> po bizantinskem cesarju [[Justinijan I.|Justinijanu I.]] ==Geografija== Hadrumetum je stal ob ustje majhne reke{{sfn|Norie|1831|p=348}} v zalivu Hammamet ({{jezik|la|Sinus Neapolitanus}}) na tunizijski obali [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]].{{sfnp|''Enc. Brit.''|1911|p=802}} ==Zgodovina== ===Feničanska kolonija=== V 9. stoletju pr. n. št. so kolonisti iz [[Tir, Libanon|Tira]] ustanovili Hadrumetum{{sfnp|''Enc. Brit.''|1911|p=802}} kot trgovsko postojanko in vmesno točko na svojih trgovskih poteh med [[Apeninski polotok|Italijo]] in [[Gibraltarski preliv|Gibraltarskim prelivom]]. Mesto je bilo ustanovljeno pred Kartagino.<ref>Sallust, ''Jug.'', 19.</ref> vendar je po dolgem [[Nebukadnezar II.|Nebukadnezarjevem]] obleganju Tira v 580. in 570. letih pr. n. št., tako kot druge zahodne feničanske kolonije, postalo del kartažanskeg imperija.{{sfnp|''Enc. Brit.''|1911|p=802}} ===Kartažansko mesto=== [[Slika:Julius Euting's Punische Steine Table XXIX.jpg|thumb|250px|Napis iz Hadrumentuma, podoben napisom na kartažanskih nagrobnikih]] Mesto je leta 310 pr. n. št.{{sfnp|''Enc. Brit.''|1911|p=802}} med sedmo sicilsko vojno zavzel Agatoklej iz Sirakuz kot del svojega neuspelega poskusa, da bi spopade premaknil v Afriko. Hadrumetum je po porazu Kartažanov leta 202 pr. n. št. v [[Bitka pri Zami|bitki pri Zami]],{{sfnp|''Enc. Brit.''|1911|p=802}} ki je odločila izid [[Druga punska vojna|druge punske vojne]], nudil zatočišče [[Hanibal]]u in drugim preživelim Kartažanom. Punsko mestno obzidje je bilo dolgo 6410 metrov. Nekaj njegovih ruševin je še vidnih.{{sfnp|''Enc. Brit.''|1911|p=803}} ===Rimsko mesto=== Med [[Tretja punska vojna|tretjo punsko vojno]] je vlada Hadrumetuma podprla Rimljane proti Kartagini<ref>Appian, [https://www.livius.org/sources/content/appian/appian-the-punic-wars/? ''The Punic Wars''], [https://www.livius.org/sources/content/appian/appian-the-punic-wars/appian-the-punic-wars-19/#94 §94].</ref> in po uničenju Kartagine leta 146 pr. n. št. v zahvalo prejela dodatno ozemlje in status svobodnega mesta.<ref>''Corpus Inscriptionum Latinarum'', Vol.{{nbsp}}I, str.{{nbsp}}84.</ref> V tem obdobju je mesto izbiralo svoja magistrata (šofet, latinsko duumvir) in kovala svoj bronast denar s podobo [[Neptun (mitologija)|Neptuna]] ali Sonca.{{sfnp|''Enc. Brit.''|1911|p=803}} Med državljansko vojno med [[Pompej Veliki|Pompejem]] in [[Gaj Julij Cezar|Julijem Cezarjem]] je Gaj Konzidij Long zavaroval Hadrumetum za optimate z vojsko, enakovredno dvema [[Rimska legija|legijama]], a je moral kljub temu, da ga je okrepil Gnej Kalpurnij Pizom s svojo berbersko konjenico, dovoliti Cezarju, da se 28. decembra 47 pr. n. št. izkrcal v bližini mesta.<ref>Julius Caesar & al., ''De Bello Africo'', [https://books.google.com/books?id=qVbFDQAAQBAJ&pg=PA143 Ch.{{nbsp}}iii.]</ref> Po [[Svetonij]]u naj bi se Cezar ob izkrcanju spotaknil in padel, zgrabil prgišče zemlje in rekel: ''"Zdaj te imam, Afrika!"'' (Latinsko ''teneo te Africa'').<ref>Suetonius, [https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Suetonius/12Caesars/Julius.html ''Div. Jul.''], [https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Suetonius/12Caesars/Julius.html#59 §59.] {{in lang|la}}{{nbsp}}& {{in lang|en}}</ref> Cezarjevi poskusi pogajanja z Longom so bili zavrnjeni, vendar se je njegova kampanja kljub temu končala z zmage nad Metelom Scipionom in Jubo pri Tapsu. Longa so zaradi denarja, ki ga je imel s seboj, ubili njegovi lastni možje<ref>Caesar & al., ''Afr. War'', §76.</ref> in mesto je prešlo v Cezarjeve roke.<ref>Caesar & al., ''Afr. War'', §89.</ref> [[Slika:Ruines archéologiques de Sousse, Tunisie 2013.JPG|thumb|left|250px|Rimske ruševine v Hadrumetumu]] Hadrumetum je bil ena najpomembnejših skupnosti v rimski severni Afriki, zlasti zaradi rodovitnega zaledja in dobav žita Rimu. S svojim sosedom Tizdrom je bil v sporu zaradi templja boginje, enačene z [[Minerva (božanstvo)|Minervo]], ki je stal na njuni meji.{{sfnp|''Enc. Brit.''|1911|p=802}} Pod [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgustom]] je bil na kovancih Hadrumetuma na sprednji strani cesarjev portret, na hrbtni strani pa njegovo ime (in pogosto obraz) in naziv afriškega prokonzula. Po Avgustu so kovnico zaprli.{{sfnp|''Enc. Brit.''|1911|p=803}} Medtem ko je bil prokonzul Afrike [[Vespazijan]], se je Hadrumetum uprl,<ref>Suetonius, ''Vesp.'', Ch. iv.</ref> a je kljub temu je še naprej uspeval. [[Trajan]] je mestu podelil status [[Rimska kolonija|rimske kolonije]] in prebivalcem [[rimsko državljanstvo]].<ref name=NCD/> Iz tega obdobja je ohranjena osupljiva zapuščina prefinjenih mozaikov in številnih zgodnjekrščanskih predmetov iz katakomb. Hadrumetum je bil drugo mesto v rimski Afriki za Kartagino in rojstni kraj [[Klodij Albin|Klodija Albina]], ki je v 90. letih 2. stoletja poskušal postati cesar.{{sfnp|''Enc. Brit.''|1911|p=803}} Ob koncu 3. stoletja je postal glavno mesto nove province [[Bizacena|Bizacene]].{{sfnp|''Cath. Enc.''|1910}} ===Kasnejša zgodovina=== {{Glavni|Sousse}} Leta 434 so mesto v veliki meri uničili [[Vandali]].{{sfnp|''Cath. Enc.''|1910}}{{sfnp|''Enc. Brit.''|1911|p=803}} Njihovo goreče [[arijanstvo]] je v preostali skupnosti ustvaril številne ortodoksne mučenike. Stoletje pozneje so Bizantinci med vandalsko vojno ponovno zavzeli in obnovili Hadrumetum.<ref>Procopius, Book VI, §6.</ref> V njihovi posesti je ostal do 7. stoletja, ko ga je osvojil [[Omajadski kalifat]]. Ruševine Hadrumetuma so v vasi Hammeim,<ref name=NCD/> 10 kilometrov od poznejšega Soussa.<ref name=nori>{{harvp|Norie|1831|p=[https://books.google.com/books?id=0ipFAQAAMAAJ&pg=PA348 348]}}.</ref> S širitvijo mesta so zdaj na njegovem obrobju. Med kolonialno vladavino je francoski inženir A. Daux odkril pomole trgovskega pristanišča rimskega mesta in njegovo vojaško pristanišče. Oboje je bilo večinoma umetno in že od antike zamuljeno.{{sfnp|''Enc. Brit.''|1911|p=803}} Louis Carton in Abbé Leynaud sta leta 1904 odkrila krščanske [[katakombe]]. Predori so dolgi več kilometrov in polni rimskih in bizantinskih [[sarkofag]]ov in napisov.{{sfnp|''Enc. Brit.''|1911|p=803}} ===Ruševine=== Poleg punskega obzidja, rimskih pristanišč in bizantinskih katakomb so na najdišču tudi ruševine bizantinske [[Akropola|akropole]] in [[Bazilika|bazilike]], rimski [[hipodrom]], cisterne za vodo, gledališče in punska [[nekropola]].{{sfnp|''Enc. Brit.''|1911|p=803}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} * {{citation |ref={{harvid|''New Class. Dict.''|1860}} |url=https://archive.org/details/newclassicaldict00anthiala/page/n7 |title=A New Classical Dictionary of Greek and Roman Biography, Mythology, and Geography |editor=William Smith |editor2=Charles Anthon |display-editors=0 |location=New York |publisher=Harper & Bros |date=1860 }}. * {{Cite EB1911|editor-last=Chisholm |editor-first=Hugh |date=1911 |wstitle= Hadrumetum |volume= 12 | pages = 802&ndash;803 |last= Babelon |first= Ernest Charles François |author-link= |ref={{harvid|''Enc. Brit.''|1911}} }} * {{citation |last=Maldonado López |first=Gabriel |url=http://repositorio.ual.es/bitstream/handle/10835/2849/Trabajo.pdf?sequence=1&isAllowed=y |title=Las Ciudades Fenicio Púnicas en el Norte de África... |date=2013 |accessdate=2024-09-18 |archive-date=2020-01-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200128211044/http://repositorio.ual.es/bitstream/handle/10835/2849/Trabajo.pdf?sequence=1&isAllowed=y |url-status=dead }}. {{in lang|es}} * {{citation |last=Norie |first=J.W. |url=https://books.google.com/books?id=0ipFAQAAMAAJ |title=New Piloting Directions for the Mediterranean Sea... |publisher=J.W. Norie & Co |location=London |date=1831 }}. * {{citation |last=Pétridès |first=Sophrone |date=1910 |contribution-url=http://www.newadvent.org/cathen/07105b.htm |contribution=Hadrumetum |title=Catholic Encyclopedia |volume={{nbsp}}VII |location=New York |publisher=Robert Appleton Co |ref={{harvid|''Cath. Enc.''|1910}} }}. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Feničanske kolonije]] [[Kategorija:Ustanovitve v 9. stoletju pr. n. št.]] [[Kategorija:Rimska mesta v Tuniziji]] pk0tq1tk4xenwhzy5fq0rmgznxc7ka3 6685087 6685085 2026-06-04T12:52:46Z Ljuba24b 92351 uskladitev 6685087 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Starodavno najdišče |name = Hadrumet |native_name = |alternate_name = Adrumetos |image = GiorcesBardo42.jpg |caption = [[Rimski mozaik]] iz 3. stoletja, odkrit v Hadrumetu, ki prikazuje [[Vergilij]]a in njegovo ''[[Eneida|Eneido]]'' in muzi [[Klio]] in [[Melpomena|Melpomeno]] <small>([[Muzej Bardo]])</small> |map_type = Tunisia |map_alt = |map_size = 250 |location = {{TUN}} |region = Guvernat Sousse |coordinates = {{coord|35.824444|10.638889|display=inline}} |type = |part_of = |length = |width = |area = |height = |builder = |material = |built = |abandoned = |epochs = |cultures = |dependency_of = |occupants = |event = |excavations = |archaeologists = |condition = |ownership = |management = |public_access = |website = |notes = }} '''Hadrumet''',{{sfnp|''Enc. Brit.''|1911|p=802}} znan tudi po več drugih imenih, je bil [[Feničani|feničanska]] kolonija, starejša od Kartagine. Kasneje je postal eno od najpomembnejših mest v rimski Afriki. Za [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] je prišel pod oblast [[Vandalsko kraljestvo|Vandalov]] in [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]] in bil popolnoma porušen. V zgodnjem modernem obdobju je bil vas z imenom Hammeim, zdaj pa je del tunizijskega mesta [[Sousse]]. Med izkopavanji na mestu sedanje cerkve Naše Gospe brezmadežnega spočetja v Soussu so odkrili številne punske stele. ==Imena== Feničansko in punsko ime kraja je bilo DRMT ({{lang|xpu|𐤃𐤓𐤌𐤕}} ali {{lang|xpu|𐤀𐤃𐤓𐤌𐤕}}), kar pomeni 'Južni'. Ime je podobno [[Hebrejščina|hebrejski]] besedi {{jezik-he|דרום}} (''darom'', južno ali ''ha-dromit'', južni).{{sfnp|Maldonado López|2013|pp=43–45}} Starodavne transkripcije imena kažejo veliko različic. Grki so ime helenizirali v {{translit|grc|Adrýmē}} ({{lang|grc|Ἀδρύμη}}),<ref name=NCD>{{harvp|''New Class. Dict.''|1860|loc=s.v. [https://archive.org/details/newclassicaldict00anthiala/page/338 "Hadrūmētum"]}}.</ref> {{translit|grc|Adrýmēs}} ({{lang|grc|Ἀδρύμης}}), {{translit|grc|Adrýmēton}} ({{lang|grc|Ἀδρύμητον}}), {{translit|grc|Adrýmētos}} ({{lang|grc|Ἀδρύμητος}}), {{translit|grc|Adramýtēs}} ({{lang|grc|Ἀδραμύτης}}), {{translit|grc|Adrámētós}} ({{lang|grc|Ἀδράμητος}}) in {{translit|grc|Adrumetum}} ({{lang|grc|Ἀδρούμητον}}).{{sfnp|Maldonado López|2013|pp=43–45}} Na ohranjeni rimskih napisih in kovancih je ime standardizirano kot ''Hadrumetum'', v drugih virih pa se pojavljajo tudi imena ''Adrumetum'',<ref name=NCD/> ''Adrumetus'',{{sfnp|''Cath. Enc.''|1910}} ''Adrimetum'', ''Hadrymetum'' itd.{{sfnp|''Enc. Brit.''|1911|p=802}} Po navidezno ponovni ustanovitvi mesta kot rimske kolonije je bilo uradno ime spremenjeno v ''Colonia Concordia Ulpia Trajana Augusta Frugifera Hadrumetina'' v čast njenemu cesarskemu pokrovitelju [[Trajan]]u.{{sfnp|''Enc. Brit.''|1911|p=802}} V zgodnjem 5. stoletju so mesto preimenovali v ''Honoriopolis'' po cesarju [[Honorij (rimski cesar)|Honoriju]], nato v ''Hunericopolis'' po vandalskem kralju [[Hunerik|Huneriku]]<ref>O. Maenchen-Helfen, ''The World of the Huns''. IX. footnote 113.</ref> in v ''Justinianopolis''<ref name=NCD/> po bizantinskem cesarju [[Justinijan I.|Justinijanu I.]] ==Geografija== Hadrumet je stal ob ustje majhne reke{{sfn|Norie|1831|p=348}} v zalivu Hammamet ({{jezik|la|Sinus Neapolitanus}}) na tunizijski obali [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]]. ==Zgodovina== ===Feničanska kolonija=== V 9. stoletju pr. n. št. so kolonisti iz [[Tir, Libanon|Tira]] ustanovili Hadrumet kot trgovsko postojanko in vmesno točko na svojih trgovskih poteh med [[Apeninski polotok|Italijo]] in [[Gibraltarski preliv|Gibraltarskim prelivom]]. Mesto je bilo ustanovljeno pred [[Kartagina (mesto)|Kartagino]].<ref>Sallust, ''Jug.'', 19.</ref> vendar je po dolgem [[Nebukadnezar II.|Nebukadnezarjevem]] obleganju Tira v 580. in 570. letih pr. n. št., tako kot druge zahodne feničanske kolonije, postalo del kartažanskeg imperija.{{sfnp|''Enc. Brit.''|1911|p=802}} ===Kartažansko mesto=== [[Slika:Julius Euting's Punische Steine Table XXIX.jpg|thumb|250px|Napis iz Hadrumentuma, podoben napisom na kartažanskih nagrobnikih]] Mesto je leta 310 pr. n. št. med sedmo sicilsko vojno zavzel Agatoklej iz Sirakuz kot del svojega neuspelega poskusa, da bi spopade premaknil v Afriko. Hadrumet je po porazu Kartažanov leta 202 pr. n. št. v [[Bitka pri Zami|bitki pri Zami]],{{sfnp|''Enc. Brit.''|1911|p=802}} ki je odločila izid [[Druga punska vojna|druge punske vojne]], nudil zatočišče [[Hanibal]]u in drugim preživelim Kartažanom. Punsko mestno obzidje je bilo dolgo 6410 metrov. Nekaj njegovih ruševin je še vidnih.{{sfnp|''Enc. Brit.''|1911|p=803}} ===Rimsko mesto=== Med [[Tretja punska vojna|tretjo punsko vojno]] je vlada Hadrumeta podprla Rimljane proti Kartagini<ref>Appian, [https://www.livius.org/sources/content/appian/appian-the-punic-wars/? ''The Punic Wars''], [https://www.livius.org/sources/content/appian/appian-the-punic-wars/appian-the-punic-wars-19/#94 §94].</ref> in po uničenju Kartagine leta 146 pr. n. št. v zahvalo prejela dodatno ozemlje in status svobodnega mesta.<ref>''Corpus Inscriptionum Latinarum'', Vol.{{nbsp}}I, str.{{nbsp}}84.</ref> V tem obdobju je mesto izbiralo svoja magistrata (''šofet'', latinsko ''duumvir'') in kovala svoj bronast denar s podobo [[Neptun (mitologija)|Neptuna]] ali Sonca.{{sfnp|''Enc. Brit.''|1911|p=803}} Med državljansko vojno med [[Pompej Veliki|Pompejem]] in [[Gaj Julij Cezar|Julijem Cezarjem]] je Gaj Konzidij Long zavaroval Hadrumet za ''optimate'' z vojsko, enakovredno dvema [[Rimska legija|legijama]], a je moral kljub temu, da ga je okrepil Gnej Kalpurnij Pizom s svojo berbersko konjenico, dovoliti Cezarju, da se 28. decembra 47 pr. n. št. izkrcal v bližini mesta.<ref>Julius Caesar & al., ''De Bello Africo'', [https://books.google.com/books?id=qVbFDQAAQBAJ&pg=PA143 Ch.{{nbsp}}iii.]</ref> Po [[Svetonij]]u naj bi se Cezar ob izkrcanju spotaknil in padel, zgrabil prgišče zemlje in rekel: »Zdaj te imam, Afrika!« (Latinsko ''teneo te Africa'').<ref>Suetonius, [https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Suetonius/12Caesars/Julius.html ''Div. Jul.''], [https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Suetonius/12Caesars/Julius.html#59 §59.] {{in lang|la}}{{nbsp}}& {{in lang|en}}</ref> Cezarjevi poskusi pogajanja z Longom so bili zavrnjeni, vendar se je njegova kampanja kljub temu končala z zmage nad Metelom Scipionom in Jubo pri Tapsu. Longa so zaradi denarja, ki ga je imel s seboj, ubili njegovi lastni možje<ref>Caesar & al., ''Afr. War'', §76.</ref> in mesto je prešlo v Cezarjeve roke.<ref>Caesar & al., ''Afr. War'', §89.</ref> [[Slika:Ruines archéologiques de Sousse, Tunisie 2013.JPG|thumb|left|250px|Rimske ruševine v Hadrumetumu]] Hadrumet je bil ena najpomembnejših skupnosti v rimski severni Afriki, zlasti zaradi rodovitnega zaledja in dobav žita Rimu. S svojim sosedom Tizdrom je bil v sporu zaradi templja boginje, enačene z [[Minerva (božanstvo)|Minervo]], ki je stal na njuni meji.{{sfnp|''Enc. Brit.''|1911|p=802}} Pod [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgustom]] je bil na kovancih Hadrumeta na sprednji strani cesarjev portret, na hrbtni strani pa njegovo ime (in pogosto obraz) in naziv afriškega prokonzula. Po Avgustu so kovnico zaprli.{{sfnp|''Enc. Brit.''|1911|p=803}} Medtem ko je bil prokonzul Afrike [[Vespazijan]], se je Hadrumet uprl,<ref>Suetonius, ''Vesp.'', Ch. iv.</ref> a je kljub temu je še naprej uspeval. [[Trajan]] je mestu podelil status [[Rimska kolonija|rimske kolonije]] in prebivalcem [[rimsko državljanstvo]].<ref name=NCD/> Iz tega obdobja je ohranjena osupljiva zapuščina prefinjenih mozaikov in številnih zgodnjekrščanskih predmetov iz katakomb. Hadrumet je bil drugo mesto v rimski Afriki za Kartagino in rojstni kraj [[Klodij Albin|Klodija Albina]], ki je v 90. letih 2. stoletja poskušal postati cesar.{{sfnp|''Enc. Brit.''|1911|p=803}} Ob koncu 3. stoletja je postal glavno mesto nove province [[Bizacena|Bizacene]].{{sfnp|''Cath. Enc.''|1910}} ===Kasnejša zgodovina=== {{Glavni|Sousse}} Leta 434 so mesto v veliki meri uničili [[Vandali]].{{sfnp|''Cath. Enc.''|1910}}{{sfnp|''Enc. Brit.''|1911|p=803}} Njihovo goreče [[arijanstvo]] je v preostali skupnosti ustvaril številne ortodoksne mučenike. Stoletje pozneje so Bizantinci med vandalsko vojno ponovno zavzeli in obnovili Hadrumet.<ref>Procopius, Book VI, §6.</ref> V njihovi posesti je ostal do 7. stoletja, ko ga je osvojil [[Omajadski kalifat]]. Ruševine Hadrumeta so v vasi Hammeim,<ref name=NCD/> 10 kilometrov od poznejšega Soussa.<ref name=nori>{{harvp|Norie|1831|p=[https://books.google.com/books?id=0ipFAQAAMAAJ&pg=PA348 348]}}.</ref> S širitvijo mesta so zdaj na njegovem obrobju. Med kolonialno vladavino je francoski inženir A. Daux odkril pomole trgovskega pristanišča rimskega mesta in njegovo vojaško pristanišče. Oboje je bilo večinoma umetno in že od antike zamuljeno.{{sfnp|''Enc. Brit.''|1911|p=803}} Louis Carton in Abbé Leynaud sta leta 1904 odkrila krščanske [[katakombe]]. Predori so dolgi več kilometrov in polni rimskih in bizantinskih [[sarkofag]]ov in napisov.{{sfnp|''Enc. Brit.''|1911|p=803}} ===Ruševine=== Poleg punskega obzidja, rimskih pristanišč in bizantinskih katakomb so na najdišču tudi ruševine bizantinske [[Akropola|akropole]] in [[Bazilika|bazilike]], rimski [[hipodrom]], cisterne za vodo, gledališče in punska [[nekropola]].{{sfnp|''Enc. Brit.''|1911|p=803}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} * {{citation |ref={{harvid|''New Class. Dict.''|1860}} |url=https://archive.org/details/newclassicaldict00anthiala/page/n7 |title=A New Classical Dictionary of Greek and Roman Biography, Mythology, and Geography |editor=William Smith |editor2=Charles Anthon |display-editors=0 |location=New York |publisher=Harper & Bros |date=1860 }}. * {{Cite EB1911|editor-last=Chisholm |editor-first=Hugh |date=1911 |wstitle= Hadrumetum |volume= 12 | pages = 802&ndash;803 |last= Babelon |first= Ernest Charles François |author-link= |ref={{harvid|''Enc. Brit.''|1911}} }} * {{citation |last=Maldonado López |first=Gabriel |url=http://repositorio.ual.es/bitstream/handle/10835/2849/Trabajo.pdf?sequence=1&isAllowed=y |title=Las Ciudades Fenicio Púnicas en el Norte de África... |date=2013 |accessdate=2024-09-18 |archive-date=2020-01-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200128211044/http://repositorio.ual.es/bitstream/handle/10835/2849/Trabajo.pdf?sequence=1&isAllowed=y |url-status=dead }}. {{in lang|es}} * {{citation |last=Norie |first=J.W. |url=https://books.google.com/books?id=0ipFAQAAMAAJ |title=New Piloting Directions for the Mediterranean Sea... |publisher=J.W. Norie & Co |location=London |date=1831 }}. * {{citation |last=Pétridès |first=Sophrone |date=1910 |contribution-url=http://www.newadvent.org/cathen/07105b.htm |contribution=Hadrumetum |title=Catholic Encyclopedia |volume={{nbsp}}VII |location=New York |publisher=Robert Appleton Co |ref={{harvid|''Cath. Enc.''|1910}} }}. {{refend}} == Zunanje povezave == * [http://looklex.com/e.o/sousse.htm Sousse (Sūsa)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081211120613/http://www.looklex.com/e.o/sousse.htm |date=2008-12-11 }} ''Encyclopaedia of the Orient'' * [http://looklex.com/tunisia/sousse01.htm Adventures of Tunisia: A virtual tour of the historic sites of Sousse] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080922042009/http://www.looklex.com/tunisia/sousse01.htm |date=2008-09-22 }} * [http://www.gcatholic.org/dioceses/former/t0067.htm GigaCatholic, with titular incumbents lists and linked biographies] {{coord|35|49|28|N|10|38|20|E|type:city(173047)_region:TN_source:nlwiki|display=title}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Feničanske kolonije]] [[Kategorija:Ustanovitve v 9. stoletju pr. n. št.]] [[Kategorija:Rimska mesta v Tuniziji]] 9yp3q2zi269e7uvkrdyzikjo8af5qxt 0 566815 6685420 6460100 2026-06-05T07:32:42Z Sivimedved 235862 dodal sem novici s sklici 6685420 wikitext text/x-wiki '''Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst''' ('''ZCPZ''') je nastala meseca marca 1963, ko so se na ustanovnem občnem zboru v Bazovici sestali slovenski duhovniki, organisti in skladatelji, ki so želeli, da bi določeno delovanje cerkvenih pevcev bolje koordinirali. ZCPZ je nastala v letih, ko je drugi vatikanski koncil določil zgodovinske spremembe v cerkveni glasbi. V tem obdobju je slovenska organizacija zbrala okrog sebe skladatelje, ki so tolmačili nova navodila s pisanjem maš, mašnih pesmi in novih duhovnih skladb v slovenskem jeziku. Med sabo so namreč že prej sodelovali, saj so v Trstu in okolici prirejali tematske, zlasti božične koncerte ali druge glasbene (predsvem zborovske) prireditve. Z ustanovitvijo ZCPZ so skušali olajšati delo organizatorjem teh pobud in so torej uresničili neko krovno organizacijo, ki je na razpolago vsem, ki se ukvarjajo z glasbo. Prireditve ''ZCPZ'' so bile velikokrat pionirskega pomena, odprle so nove poti, ustvarile dragoceno dediščino, postale so temelj dolgoletnih tradicij. Tako so vse do danes priredili ogromno božičnih koncertov, večino v Trstu, a tudi po Sloveniji, Benečiji, na Goriškem in v Kanalski dolini; več kot 50 zborovskih revij ''[[Pesem mladih]]'',<ref>{{Navedi splet|title=Nad 700 mladih pevk in pevcev izoblikovalo dvodnevni praznik petja|url=https://www.primorski.eu/se/255219-nad-700-mladih-pevk-in-pevcev-izoblikovalo-dvodnevni-praznik-petja-BHPR274050|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-09-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Že 50 let praznik glasbe in otrok|url=https://www.primorski.eu/trzaska/ze-50-let-praznik-glasbe-in-otrok-FH1108272|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-09-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nad 1000 otrok in najstnikov na reviji Pesem mladih|url=https://www.primorski.eu/trzaska/103230-nad-1000-otrok-in-najstnikov-na-reviji-pesem-mladih-KDPR104284|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-09-26|language=sl}}</ref> ki privablja več šolskih oziroma društvenih ter župnijskih otroških in mladinskih zborov oziroma zbere skoraj 800 nastopajočih otrok iz vse tržaške pokrajine. Uresničili so skoraj 70 zborovskih koncertov odraslih zborov s posvetnim programom (od leta 1999 so revijo poimenovali ''[[Pesem jeseni]]''),<ref>{{Navedi splet|title=Lep, tradicionalen nastop tržaških zborov » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/lep-tradicionalen-nastop-trzaskih-zborov/|website=Noviglas|date=2018-12-04|accessdate=2024-09-24|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> da bi spodbudili tudi cerkvene zbore v najžlahtnejšem duhu primorske tradicije k širjenju repertoarja tudi na priredbe ljudskih pesmi oziroma na partiture s posvetno vsebino. Zrelim glasovom namenja tudi dve zborovski dekanijski reviji letno.<ref>{{Navedi splet|title=Dekanijska revija Marijinih pesmi » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/dekanijska-revija-marijinih-pesmi/|website=Noviglas|date=2017-05-27|accessdate=2024-09-24|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Vsako leto priredi božično-novoletni zborovski koncert v stolnici sv. Justa v Trstu.<ref>{{Navedi splet|title=Praznično v objemu orgelske glasbe in petja|url=https://www.primorski.eu/trzaska/praznicno-v-objemu-orgelske-glasbe-in-petja-MC1523970|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-09-24|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Čuj, o preljubi sosed moj ... » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/cuj-o-preljubi-sosed-moj/|website=Noviglas|date=2020-01-15|accessdate=2024-09-24|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Pri Zvezi so organizirali nešteto zborovodskih in pevskih tečajev: še posebno žlahtni in pomembni so vsakoletni tedenski poletni seminarji, ki so se začeli leta 1970 v [[Tinje, Koroška|Tinjah]] na Koroškem in so se nadaljevali v številnih krajih po Sloveniji, na Južnem Tirolskem in v [[Kanalska dolina|Kanalski dolini]] in jih prirejajo še danes.<ref>{{Navedi splet|title=Druženje in poglabljanje glasbenih vsebin|url=https://www.primorski.eu/se/druzenje-in-poglabljanje-glasbenih-vsebin-XX312356|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-09-24|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tržaški cerkveni pevci v Lendavi » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/trzaski-cerkveni-pevci-v-lendavi/|website=Noviglas|date=2013-08-30|accessdate=2024-09-24|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Zveza prireja tudi specifične tečaje na Tržaškem za potrebe učiteljev in pevovodij otroških ter odraslih zborov. <ref>{{Navedi splet|title=50 let Zveze cerkvenih pevskih zborov Trst|url=https://www.nasizbori.si/50-let-zveze-cerkvenih-pevskih-zborov-trst/|website=Naši zbori|date=2014-06-05|accessdate=2024-09-24}}</ref> ''Zveza cerkvenih pevskih zborov'' Trst namenja posebno skrb izobraževanju organistov. Poleg sodelovanja in prirejanja priložnostnih orgelskih koncertov od leta 1968, so od leta 1986 uvedli nepogrešljivi del poletnih seminarjev: enotedenski orgelski tečaj. Do leta 1997 je zanj skrbel prof. [[Hubert Bergant]], kasneje ga je nadomestila prof. [[Angela Tomanič]], njo pa je nasledil ljubljanski stolni organist prof. [[Gregor Klančič]]. Svojčas se je skupina mlajših organistov tudi med letom srečevala v openski cerkvi, njihov mentor na področju liturgične rabe ‘''kraljice instrumentov''’ pa je bil prof. [[Matej Lazar]]. Leta 1992 je ZCPZ pristopila k organizaciji vsakoletne množične zborovske revije ''[[Primorska poje]]''. V tem okviru organizira vsaj dva koncerta v Trstu in redno prispeva k izvedbi koncerta v Kanalski dolini. Sodelovanje z goriškim Združenjem cerkvenih pevskih zborov je zelo plodno predvsem na raziskovalnem in muzikološkem področju. Pomembna je tudi vloga ''Združenega zbora ZCPZ'', ki združuje pevce iz vse pokrajine (največ pod vodstvom [[Edvard Race|Edija Raceta]]) in že več kot tri desetletja skrbi za potrebe ''Slovenskega pastoralnega središča'' v centru Trsta in oplemeniti slovesne liturgije in praznovanja po raznih župnijah na Tržaškem in onkraj meje.<ref>{{Navedi splet|title=&#187;Kdor poje, dvakrat moli«|url=https://www.primorski.eu/trzaska/kdor-poje-dvakrat-moli-DX880234|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-09-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nepozabna rimska doživetja priložnostnega zbora » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/nepozabna-rimska-dozivetja-priloznostnega-zbora/|website=Noviglas|date=2021-12-15|accessdate=2024-09-27|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=“Bog se skriva v temnih kotih življenja našega mesta” » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/bog-se-skriva-v-temnih-kotih-zivljenja-nasega-mesta/|website=Noviglas|date=2024-07-10|accessdate=2024-09-27|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sodelovanje pevcev ZCPZ postala stalnica » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/sodelovanje-pevcev-zcpz-postala-stalnica/|website=Noviglas|date=2025-06-26|accessdate=2025-06-26|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Na Tržaškem so ponovno oživili lepo slovensko navado pritrkovanja, zato je ''ZCPZ'' vzpodbudila srečanja pritrkovalcev z naslovom ''Pojo, pojo zvonovi'', ki so jih nadgradili s pritrkovalskimi tečaji. V zadnjem desetletju so tako marsikje v tržaški škofiji ovrednotili to prakso, ki oplemeniti vsak praznik. Najbolj razveseljivo pa je, da so k pritrkovalski dejavnosti pristopile tudi mlajše generacije. Od svoje ustanovitve Zveza skrbi tudi za izdajanje različnih pesmaric in drugih glasbenih publikacij. Posebno poglavje na ustvarjalni in založniški poti so maše s slovenskim besedilom tržaških skladateljev [[Stane Malič|Staneta Maliča]] in [[Ubald Vrabec|Ubalda Vrabca]]. Ostale publikacije so priložnostne knjige ob raznih obletnicah, izšlo pa je tudi več številk zbornika ''Glas naših zborov.''<ref>{{Navedi revijo|date=1996|title=Glas naših zborov: glasilo Zveze cerkvenih pevskih zborov|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/67075840#full|magazine=Glas naših zborov: glasilo Zveze cerkvenih pevskih zborov}}</ref> Pri tem delu so se pri ZCPZ držali sklepov zgoraj omenjenega ustanovnega bazovskega posveta in nespornega dejstva, ki ga je večkrat v svojih pisnih in javnih nastopih izpostavil prof. [[Zorko Harej]], da se je treba zavedati in upoštevati binom vrednot, ki je skozi čas reševal slovenski narod: krščanstvo in slovenstvo. Leta 1981 je ''ZCPZ Trst'' prejela nagrado iz [[Sklad Dušana Černeta|Černetovega sklada]]. Leta 2013 je ''ZCPZ Trst'' prejela [[Peterlinova nagrada|Peterlinovo nagrado]] ob svoji 50-letnici.<ref>{{Navedi splet|title=Peterlinova nagrada Zerzerju in tržaški ZCPZ|url=https://www.primorski.eu/trzaska/217989-peterlinova-nagrada-zerzerju-in-traki-zcpz-ICPR229472|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-09-29|language=sl}}</ref> ''ZCPZ Trst'' se je leta 2018 včlanila v deželno organizacijo ''USCI-FVG (Unione Società Corali del Friuli Venezia Giulia)'' - Združenja pevskih društev Furlanije Julijske Krajine, ki izredno podpira zborovsko petje. Od leta 2019 dalje prireja ''ZCPZ Trst'' skupaj z ''[[Svet slovenskih organizacij|SSO]]'' prireditev Cantate, na kateri vsako leto ob Dnevu Evrope z glasbo oplemenitijo praznični dan in bienalno podeljuje [[Nagrada Pavle Merkù|nagrado Pavle Merkù]] uspešnim zaslužnim še aktivnim glasbenikom.<ref>{{Navedi splet|title=Miramarski grad / “Cantate” » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/dogodki/miramarski-grad-cantate/|website=Noviglas|accessdate=2024-09-25|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Patricku Quaggiatu nagrada Pavle Merkù|url=https://www.primorski.eu/kultura/patricku-quaggiatu-nagrada-pavle-merku-KY256950|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-09-25|language=sl|first=Poljanka|last=Dolhar {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Hilarij Lavrenčič dobitnik Nagrade Pavle Merkù » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/hilarij-lavrencic-dobitnik-nagrade-pavle-merku/|website=Noviglas|date=2022-05-02|accessdate=2024-09-25|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Petri Grassi izročili Merkujevo nagrado|url=https://www.primorski.eu/trzaska/petri-grassi-izrocili-merkujevo-nagrado-HA1604854|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-09-25|language=sl|first=Eva|last=Skabar {{!}}}}</ref> ''Zvezi cerkvenih pevskih zborov iz Trsta'' je leta 2023 priznanje in zahvalo ''Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu'' podelila državna sekretarka [[Vesna Humar]]<ref>{{Navedi splet|title=Državna sekretarka Humar Zvezi cerkvenih pevskih zborov Trst podelila priznanje za 60 let delovanja {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-11-26-drzavna-sekretarka-humar-zvezi-cerkvenih-pevskih-zborov-trst-podelila-priznanje-za-60-let-delovanja/|website=Portal GOV.SI|date=2023-11-26|accessdate=2025-06-26|language=sl}}</ref> za »''vztrajno delo na področju pevske kulture, združevanja in podpiranja cerkvenih pevskih zborov ter s tem bogatenja slovenskega bogoslužja in slovenske kulture''«.<ref>{{Navedi splet|title=Priznanje za 60 let delovanja Zveze cerkvenih pevskih zborov Trst {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/priznanje-za-60-let-delovanja-zveze-cerkvenih-pevskih-zborov-trst|website=Priznanje za 60 let delovanja Zveze cerkvenih pevskih zborov Trst {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2024-09-24|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> Prvi predsednik ''ZCPZ Trst'' je bil [[Zorko Harej]] (1963 - 2010), nato je bil izvoljen [[Marko Tavčar]] (2010 - 2018), od leta 2018 pa je bila ta vloga zaupana [[Rossana Paliaga|Rossani Paliaga]].<ref>{{Navedi splet|title=Cerkveni zbor je vas, so korenine, je simbol skupnosti » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/cerkveni-zbor-je-vas-korenine-je-simbol-skupnosti/?fbclid=IwY2xjawFfk0RleHRuA2FlbQIxMQABHYQpB7lnEOYMKhkwMu8o-HRGAe0yxHiNxcodhxJrXUUCZkUA47uug6sIhA_aem_pStpBe7nMdSAwYEkuxXB7A|website=Noviglas|date=2018-01-29|accessdate=2024-09-24|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Leta 2026 je vlogo predsednika prevzel [[Bogdan Kralj]].<ref>{{Navedi splet|title=Bogdan Kralj novi predsednik ZCPZ|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/articoli/2026/06/bogdan-kralj-novi-predsednik-zcpz-93d47101-d99a-42fe-9d3a-6304ecde9bfe.html|website=RaiNews|date=2026-06-04|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=TGR Furlanija Julijska|last=krajina}}</ref> Volilni občni zbor ZCPZ iz Trsta je bil junija 2023, na prvi seji dne 27. junija so izvoljeni člani določili funkcije v odboru. [[Rossana Paliaga]] je v naslednjem triletju ponovno prevzela krmilo Zveze v vlogi predsednice, podpredsednik je novi član odbora [[Bogdan Kralj]], ki bo okrepil organizacijo z dolgoletno izkušnjo na področju vodenja glasbene ustanove. [[Alenka Legiša]] je ostala blagajničarka Zveze, medtem ko je [[Marija Doroteja Brecelj|Marija Brecelj]] prevzela tajniško delo znotraj izvršnega odbora. Nova člana odbora sta [[Boštjan Petaros]] in [[Ana Fajdiga]], potrjena članica pa [[Alenka Cergol]]. Tudi umetniški odbor je pridobil novo članico: [[Zdenka Križmančič]] se je v naslednjem triletju pridružila ustvarjalnemu in svetovalnemu odboru, ki sta ga dosedaj sestavljata [[Janko Ban]] in [[Mirko Ferlan]]. Nadzorni odbor je bil v celoti potrjen: [[Vinko Skerlavaj]], [[Marko Tavčar]] in [[Mara Petaros]]. [[Tatjana Oletič]] še vedno vodi redno organizacijsko in protokolarno delo.<ref>{{Navedi splet|title=ZCPZ Trst – v novo triletje s prenovljenim izvršnim odborom – slovenci.si|url=https://slovenci.si/zcpz-trst-v-novo-triletje-s-prenovljenim-izvrsnim-odborom/|website=slovenci.si - Spletni dom vseh Slovencev|accessdate=2024-09-24|language=sl-SI}}</ref> Na naslednjem volilnem občnem zboru leta 2026 so člani nekoliko spremenili vodstvene organe Zveze.<ref>{{Navedi splet|title=Bogdan Kralj novi predsednik Zveze cerkvenih pevskih zborov|url=https://www.primorski.eu/trzaska/bogdan-kralj-novi-predsednik-zveze-cerkvenih-pevskih-zborov-FA2200456|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Slovenski pevski zbori]] [[Kategorija:Slovenska manjšina v Italiji]] a3z5jyeapzqjneiac7ru1eqsksnporr 0 581870 6685354 6427487 2026-06-04T23:42:46Z Marjan Tomki SI 190558 /* Življenje */ ill povezava na de članek o Francu Grafenauerju, ko bom tega dovolj dobro prevedel (in upam, dopolnil) bo povezava tja prenehala 6685354 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Josip Grafenauer''' (Jožef, Josef) (* [[17. junij]] [[1824]] v [[Šmohor - Preseško jezero|Brdu]]; † [[13. november]] [[1889]] prav tu) je bil narodno zavedni [[Koroški Slovenci|koroško slovenski]] in [[Avstrija|avstrijski]] izdelovalec [[orgle|orgel]]. == Življenje == [[slika:Hermagor Egg katholischer Friedhof Grabplatte für Josip Grafenauer 08062017 9220.jpg|thumb|nagrobni kamen Josipa Grafenauerja na Brdu pri Šmohorju]] Josip / Jožef / Josef Grafenauer je bil sprva pastir in cerkovniški pomočnik ter se je izučil mizarskega poklica in začel delati kot pomočnik samouka {{ill|Jakob Ladstätter|lt=Jakoba Ladstätterja|de|display=yes}}. Povzpel se je do umetelnega izdelovatelja orgel in narodno zavednega občinskega moža.<ref>Grafenauer, Ivan: Grafenauer, Franc (1860–1935). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi212115/#slovenski-biografski-leksikon (7. april 2025). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 2. zv. Erberg - Hinterlechner. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1926, [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi212115/]</ref> Na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] je zgradil okoli 63 orgel.<ref>Oesterreichisches Musiklexikon (OeML){{OeML|Grafenauer_Familie|Grafenauer, Familie|MR}}</ref><ref>https://organindex.de/index.php?title=Kategorie:Grafenauer,_Josef</ref> Njegov sin {{ill|Franc Grafenauer |de |Franz Grafenauer}}[[Franc Grafenauer]] (rojen 2. decembra 1860, Moste pri Brdu ([[Šmohor - Preseško jezero]])), umrl 13. decembra 1935 prav tu) je bil znameniti koroško-slovenski politični aktivist, politik, občinski svetnik na Brdu pri Šmohorju, deželni poslanec in poslanec avstrijskega Reichstaga (državnega parlamenta). Ko ga je oče Josip dal v domačo ljudsko šolo na Brdu je učitelju Janezu Šumiju naročil, naj ga uči posebno tudi slovenščine.<ref>Grafenauer, Ivan: Grafenauer, Franc (1860–1935). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi212115/#slovenski-biografski-leksikon (7. april 2025). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 2. zv. Erberg - Hinterlechner. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1926, [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi212115/]</ref> == Seznam zdelanih orgel == {| class="wikitable sortable" |- ! Leto !! Kraj !! Stavba !!class=unsortable| slika !! Manuale !! Register !!class="unsortable"| Opombe |- | 1847 | [[Šmohor - Preseško jezero]] | [[Župnijska cerkev Borlje]] | | I/P | 5 | <ref>https://organindex.de/index.php?title=Hermagor-Pressegger_See/F%C3%B6rolach,_St._Jakob</ref> |- | 1849 | [[Cirkno]] (Kirchbach (Koroška)) | [[Župnijska cerkev Cirkno|župnijska cerkev sv. Martina]] | [[slika:Pfarrkirche Kirchbach (Gailtal) - Blick zu Orgelempore.JPG|zentriert|160x160px]] | I/P | 8 | <ref>https://organindex.de/index.php?title=Kirchbach_(Gailtal),_St._Martin</ref> |- | 1852 | [[Kriva Vrba]] | [[Podružnična cerkev Čajnče]] | [[slika:Orgel Johanneskirche Pfarre Tultschnig - Pfeifen.jpg|zentriert|160x160px]] | I/P | 8 | <ref>https://organindex.de/index.php?title=Krumpendorf_am_W%C3%B6rthersee/Tultschnig,_St._Johannes</ref> |- | 1855 | Reisach, občina Kirchbach | [[Župnijska cerkev Reisach]] | | I/P | 11 | |- | 1856 | [[Višprijska dolina]] (Gitschtal) | [[Župnijska cerkev Šentlovrenc v Višprijski dolini]] | [[slika:St Lorenzen Gitschtal Kirche2.jpg|zentriert|160x160px]] | I/P | |- | 1860 | [[Šmohor - Preseško jezero]] | [[Župnijska cerkev Šmohor]] | [[slika:Pfarrkirche Hermagor - Innenansicht - Blick zur Orgelempore.JPG|zentriert|160x160px]] | II/P | 14 | |- | 1860 | [[Vrba ob Vrbskem jezeru|Lipa]] | [[Župnijska cerkev Lipa pri Vrbi]] | [[slika:AT-62418 Kath. Pfarrkirche hl. Martin und Friedhof - Lind bei Velden 73.jpg|zentriert|160x160px]] | I/P | 8 | |- | 1861 | [[Štefan na Zilji]] | [[Župnijska cerkev Šentpavel na Zilji]] | [[slika:Kirche St Paul im Gailtal6.JPG|zentriert|160x160px]] | I/P | 6 | <ref>https://organindex.de/index.php?title=St._Stefan_im_Gailtal/St._Paul_im_Gailtal,_St._Paul</ref> |- | 1868 | [[Šmohor - Preseško jezero|Brdo]] | [[Župnijska cerkev Brdo (Šmohor)|Župnijska cerkev sv. Mihaela]] | [[slika:Hermagor-Egg-Pfarrkirche-Orgelempore2.JPG|zentriert|160x160px]] | II/P | 14 | <ref>https://organindex.de/index.php?title=Hermagor-Presseggersee/Egg,_St._Michael</ref> |- | 1868 |Beljak | [[Cerkev Svetega križa Beljak]] | [[slika:Villach, Heilig-Kreuz-Kirche, die Orgel.jpg|zentriert|160x160px]] | II/P | 17 | <ref>https://organindex.de/index.php?title=Villach,_Heiligenkreuzkirche</ref> |- | 1869 | [[Šentlovrenc v Višprijski dolini]] | [[Župnijska cerkev Šentlovrenc v Višprijski dolini]] | [[slika:St Lorenzen Gitschtal Kirche2.jpg|zentriert|160x160px]] | I/P | 9 | <ref>https://organindex.de/index.php?title=Gitschtal/St._Lorenzen_im_Gitschtal,_St._Laurentius</ref> |- | 1870 | [[Bajdek]] (Waidegg) | [[Župnijska cerkev Bajdek]] | [[slika:Pfarrkirche Waidegg - Blick zur Orgelempore.JPG|zentriert|160x160px]] | I/P | 6 | <ref>https://organindex.de/index.php?title=Kirchbach/Waidegg,_St._Thomas</ref> |- | 1870 | [[Šmohor - Preseško jezero|Melviče]] | [[Župnijska cerkev Melviče]] | | I/P | 6 | <ref>https://organindex.de/index.php?title=Hermagor/Mellweg,_St._Gertraud</ref> |- | 1872 | [[Plajberk-Rute]] (Bleiberg-Kreuth) | [[Župnijska cerkev v. Henrik (Plajberk-Rute)]] | [[slika:Pfarrkirche Hl Heinrich (Bleiberg-Kreuth) - Blick zur Orgelempore.JPG|zentriert|160x160px]] | I/P | 9 | <ref>https://organindex.de/index.php?title=Bad_Bleiberg/Bleiberg-Kreuth,_St._Heinrich</ref> |- | 1876 | [[Čajna|Čače]] | [[Župnijska cerkev Čače]] | [[slika:Nötsch Hl.Kanzian Empore.jpg|zentriert|160x160px]] | I/P | 9 | orgelska omara iz [[Podklošter|Podkloštra]] do leta 1960, v katero so bile kasneje nameščene Grafenauerjeve orgle<ref>https://organindex.de/index.php?title=N%C3%B6tsch_im_Gailtal/Saak,_St._Kanzianus</ref> |} == Spletne povezave == * Organ index: [https://organindex.de/index.php?title=Kategorie:Grafenauer,_Josef ''Josef Grafenauer''] == sklici == <references /> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih imen avstrijskih krajev]] * [[Koroška (Avstrija)]] * [[Koroški Slovenci]] * [[Geografija Avstrijske Koroške]] * e-zemljevid "Dvojezična krajevna imena Koroške" [https://www.koroska.at/map] {{Južna Koroška}} {{Ziljska dolina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Koroški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski izdelovalci glasbil]] 1m3akoe3j1em0s1m36k6of58hx69vnw 6685355 6685354 2026-06-04T23:45:26Z Marjan Tomki SI 190558 /* Življenje */ rdeča povezava je bila dvakrat 6685355 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Josip Grafenauer''' (Jožef, Josef) (* [[17. junij]] [[1824]] v [[Šmohor - Preseško jezero|Brdu]]; † [[13. november]] [[1889]] prav tu) je bil narodno zavedni [[Koroški Slovenci|koroško slovenski]] in [[Avstrija|avstrijski]] izdelovalec [[orgle|orgel]]. == Življenje == [[slika:Hermagor Egg katholischer Friedhof Grabplatte für Josip Grafenauer 08062017 9220.jpg|thumb|nagrobni kamen Josipa Grafenauerja na Brdu pri Šmohorju]] Josip / Jožef / Josef Grafenauer je bil sprva pastir in cerkovniški pomočnik ter se je izučil mizarskega poklica in začel delati kot pomočnik samouka {{ill|Jakob Ladstätter|lt=Jakoba Ladstätterja|de|display=yes}}. Povzpel se je do umetelnega izdelovatelja orgel in narodno zavednega občinskega moža.<ref>Grafenauer, Ivan: Grafenauer, Franc (1860–1935). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi212115/#slovenski-biografski-leksikon (7. april 2025). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 2. zv. Erberg - Hinterlechner. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1926, [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi212115/]</ref> Na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] je zgradil okoli 63 orgel.<ref>Oesterreichisches Musiklexikon (OeML){{OeML|Grafenauer_Familie|Grafenauer, Familie|MR}}</ref><ref>https://organindex.de/index.php?title=Kategorie:Grafenauer,_Josef</ref> Njegov sin {{ill|Franc Grafenauer |de|Franz Grafenauer}}<!-- [[Franc Grafenauer]] --> (rojen 2. decembra 1860, Moste pri Brdu ([[Šmohor - Preseško jezero]])), umrl 13. decembra 1935 prav tu) je bil znameniti koroško-slovenski politični aktivist, politik, občinski svetnik na Brdu pri Šmohorju, deželni poslanec in poslanec avstrijskega Reichstaga (državnega parlamenta). Ko ga je oče Josip dal v domačo ljudsko šolo na Brdu je učitelju Janezu Šumiju naročil, naj ga uči posebno tudi slovenščine.<ref>Grafenauer, Ivan: Grafenauer, Franc (1860–1935). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi212115/#slovenski-biografski-leksikon (7. april 2025). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 2. zv. Erberg - Hinterlechner. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1926, [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi212115/]</ref> == Seznam zdelanih orgel == {| class="wikitable sortable" |- ! Leto !! Kraj !! Stavba !!class=unsortable| slika !! Manuale !! Register !!class="unsortable"| Opombe |- | 1847 | [[Šmohor - Preseško jezero]] | [[Župnijska cerkev Borlje]] | | I/P | 5 | <ref>https://organindex.de/index.php?title=Hermagor-Pressegger_See/F%C3%B6rolach,_St._Jakob</ref> |- | 1849 | [[Cirkno]] (Kirchbach (Koroška)) | [[Župnijska cerkev Cirkno|župnijska cerkev sv. Martina]] | [[slika:Pfarrkirche Kirchbach (Gailtal) - Blick zu Orgelempore.JPG|zentriert|160x160px]] | I/P | 8 | <ref>https://organindex.de/index.php?title=Kirchbach_(Gailtal),_St._Martin</ref> |- | 1852 | [[Kriva Vrba]] | [[Podružnična cerkev Čajnče]] | [[slika:Orgel Johanneskirche Pfarre Tultschnig - Pfeifen.jpg|zentriert|160x160px]] | I/P | 8 | <ref>https://organindex.de/index.php?title=Krumpendorf_am_W%C3%B6rthersee/Tultschnig,_St._Johannes</ref> |- | 1855 | Reisach, občina Kirchbach | [[Župnijska cerkev Reisach]] | | I/P | 11 | |- | 1856 | [[Višprijska dolina]] (Gitschtal) | [[Župnijska cerkev Šentlovrenc v Višprijski dolini]] | [[slika:St Lorenzen Gitschtal Kirche2.jpg|zentriert|160x160px]] | I/P | |- | 1860 | [[Šmohor - Preseško jezero]] | [[Župnijska cerkev Šmohor]] | [[slika:Pfarrkirche Hermagor - Innenansicht - Blick zur Orgelempore.JPG|zentriert|160x160px]] | II/P | 14 | |- | 1860 | [[Vrba ob Vrbskem jezeru|Lipa]] | [[Župnijska cerkev Lipa pri Vrbi]] | [[slika:AT-62418 Kath. Pfarrkirche hl. Martin und Friedhof - Lind bei Velden 73.jpg|zentriert|160x160px]] | I/P | 8 | |- | 1861 | [[Štefan na Zilji]] | [[Župnijska cerkev Šentpavel na Zilji]] | [[slika:Kirche St Paul im Gailtal6.JPG|zentriert|160x160px]] | I/P | 6 | <ref>https://organindex.de/index.php?title=St._Stefan_im_Gailtal/St._Paul_im_Gailtal,_St._Paul</ref> |- | 1868 | [[Šmohor - Preseško jezero|Brdo]] | [[Župnijska cerkev Brdo (Šmohor)|Župnijska cerkev sv. Mihaela]] | [[slika:Hermagor-Egg-Pfarrkirche-Orgelempore2.JPG|zentriert|160x160px]] | II/P | 14 | <ref>https://organindex.de/index.php?title=Hermagor-Presseggersee/Egg,_St._Michael</ref> |- | 1868 |Beljak | [[Cerkev Svetega križa Beljak]] | [[slika:Villach, Heilig-Kreuz-Kirche, die Orgel.jpg|zentriert|160x160px]] | II/P | 17 | <ref>https://organindex.de/index.php?title=Villach,_Heiligenkreuzkirche</ref> |- | 1869 | [[Šentlovrenc v Višprijski dolini]] | [[Župnijska cerkev Šentlovrenc v Višprijski dolini]] | [[slika:St Lorenzen Gitschtal Kirche2.jpg|zentriert|160x160px]] | I/P | 9 | <ref>https://organindex.de/index.php?title=Gitschtal/St._Lorenzen_im_Gitschtal,_St._Laurentius</ref> |- | 1870 | [[Bajdek]] (Waidegg) | [[Župnijska cerkev Bajdek]] | [[slika:Pfarrkirche Waidegg - Blick zur Orgelempore.JPG|zentriert|160x160px]] | I/P | 6 | <ref>https://organindex.de/index.php?title=Kirchbach/Waidegg,_St._Thomas</ref> |- | 1870 | [[Šmohor - Preseško jezero|Melviče]] | [[Župnijska cerkev Melviče]] | | I/P | 6 | <ref>https://organindex.de/index.php?title=Hermagor/Mellweg,_St._Gertraud</ref> |- | 1872 | [[Plajberk-Rute]] (Bleiberg-Kreuth) | [[Župnijska cerkev v. Henrik (Plajberk-Rute)]] | [[slika:Pfarrkirche Hl Heinrich (Bleiberg-Kreuth) - Blick zur Orgelempore.JPG|zentriert|160x160px]] | I/P | 9 | <ref>https://organindex.de/index.php?title=Bad_Bleiberg/Bleiberg-Kreuth,_St._Heinrich</ref> |- | 1876 | [[Čajna|Čače]] | [[Župnijska cerkev Čače]] | [[slika:Nötsch Hl.Kanzian Empore.jpg|zentriert|160x160px]] | I/P | 9 | orgelska omara iz [[Podklošter|Podkloštra]] do leta 1960, v katero so bile kasneje nameščene Grafenauerjeve orgle<ref>https://organindex.de/index.php?title=N%C3%B6tsch_im_Gailtal/Saak,_St._Kanzianus</ref> |} == Spletne povezave == * Organ index: [https://organindex.de/index.php?title=Kategorie:Grafenauer,_Josef ''Josef Grafenauer''] == sklici == <references /> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih imen avstrijskih krajev]] * [[Koroška (Avstrija)]] * [[Koroški Slovenci]] * [[Geografija Avstrijske Koroške]] * e-zemljevid "Dvojezična krajevna imena Koroške" [https://www.koroska.at/map] {{Južna Koroška}} {{Ziljska dolina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Koroški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski izdelovalci glasbil]] raf2p64v7vmvk7kct0z0wt6cq3poapn 118 584819 6685256 6643707 2026-06-04T20:12:40Z MOJAKARIKATURA 243354 /* Spletna prisotnost in prepoznavnost */ 6685256 wikitext text/x-wiki [[Slika:Karikaturist.jpg|sličica|Fotografija slovenskega umetnika, karikaturista Klemna Štrausa. ''Created by MOJAKARIKATURA, own work, 2025.'']] '''Klemen Štraus''' (rojen 1994, Prekmurje, Slovenija) je slovenski karikaturist in ilustrator. Ustvarja predvsem ročno risane karikature in risbe s svinčnikom. Deluje pod imenom ''Moja karikatura'', v okviru katerega izdeluje karikature in risbe po naročilu. Svoja dela predstavlja na razstavah in kulturnih dogodkih v Pomurju. == Življenje in delo == Klemen Štraus prihaja iz Prekmurja, kjer je preživel otroštvo in mladost. Risati je začel že kot otrok, ko je skoraj vsak dan ustvarjal s svinčnikom ali kemičnim svinčnikom. Kasneje je preizkusil tudi druge likovne tehnike, kot so oglje in tempere, vendar se je na koncu odločil za svinčnik kot svojo glavno izrazno sredstvo. Risanje karikatur se je sprva začelo kot osebna gesta – ko je iskal izvirno darilo za prijatelja, je ustvaril svojo prvo karikaturo. Pozitivni odzivi so ga spodbudili k nadaljnjemu ustvarjanju. Kmalu zatem je sledila prva razstava karikatur, ki je nosila naslov “'''Gračari so fajn lidgej!'''”, kjer je predstavil svoje karikature domačinov. S svojo prvo razstavo je požel zanimanje za svoja dela na lokalni ravni. Svoj hobi je razširil v dopolnilno dejavnost '''Moja karikatura - najboljše darilo''', preko katere danes sprejema naročila za karikature in risbe zgradb namenjene posebnim priložnostim, kot so rojstni dnevi, poroke, obletnice in podobno. == Umetniški slog == Karikature Klemna Štrausa temeljijo na ročnem risanju s svinčnikom, s poudarkom na obrazu in osebnosti. Njegov pristop je nežen in spoštljiv – izogiba se pretiranemu popačenju obraznih potez ter se osredotoča na ujetje osebnosti in značaja posameznika. Slog je pogosto opisan kot topel, simpatičen in estetsko uravnotežen, saj prepleta portretno risbo z rahlim stiliziranjem. Literarna dela, ki jih najdemo na njegovem blogu so lirično refleksivna z izrazito filozofsko globino. V svojih delih razmišlja o življenju, resnici in težavah v družbi. Njegov slog je iskren in neposreden, pogosto tudi poetičen, zato je lahko razumljiv, a hkrati spodbuja k razmišljanju. == Razstave == [[Slika:Razstava Klemna Štrausa.png|levo|sličica|Na razstavi "Gračari so fajn lidgej!" je Štraus narisal karikaturo. ''Fotografija ustvarjena s strani MOJAKARIKATURA, lastno delo, 2024.'']] '''Septembra 2024''' je pripravil svojo prvo samostojno razstavo z naslovom <nowiki>'''</nowiki>Gračari so fajn lidgej!<nowiki>'''</nowiki>, ki je potekala v ''Kavarni Platana'' v vasi Grad na Goričkem. Razstava je obsegala 12 karikatur domačinov ter dve risbi pomembnih zgradb v domačem kraju. Dogodek je bil del prizadevanj za promocijo lokalne umetnosti. '''Februarja 2025''' je sodeloval na dogodku <nowiki>'''Večer mističnih napojev'''</nowiki> v okviru projekta ''Pomurje biserov'', kjer je ustvaril ilustracije za serijo unikatnih koktajlov, navdihnjenih s staro slovansko mitologijo. Dogodek je povezal lokalne podjetnike in ustvarjalce in tako so sodelujoči v projektu povezali umetnost in kulinariko v skupni navezanosti do Prekmurja in reke Mure, katera je za to regijo izjemno pomembna. '''Maja 2025''' se je znova pojavil v Kavarni Platani, kjer je z instalacijo svojih del popestril dogodek omenjene kavarne. Instalacija je vsebovala karikature iz razstave "Gračari so fajn lidgej!", iz dogodka "Večer mističnih napojev" ter nekaj del iz osebne zbirke. == Literarno ustvarjanje == Poleg likovnega ustvarjanja piše tudi osebno obarvane refleksije, eseje in poezijo. Njegovi zapisi pogosto raziskujejo teme, kot so identiteta, resnica, prijateljstvo, svoboda in umetnost. Objavlja jih na svojem [https://sites.google.com/view/moja-karikatura/blog spletnem blogu]. Do sedaj objavljena dela: * ''Bohemian'' – refleksiven zapis o umetniškem duhu in svobodi * ''Oda prijateljstvu'' – poezija, ki slavi prijateljstvo * ''Grozljiva lepota'' - družbeno kritični zapis * ''Nikoli ne obupaj'' – motivacijski zapis * ''Platno'' – družbeno kritična poezija * ''Resnica'' - refleksiven filozofski zapis * Pečat srca - refleksivna poezija * V Dežju - refleksiven filozofski zapis <br /> == Medijski odzivi == Delo Klemna Štrausa je bilo predstavljeno v več regionalnih in lokalnih medijih. Leta 2024 so o njegovi prvi samostojni razstavi ''Gračari so fajn lidgej!'' poročali mediji, med njimi [https://www.pomurec.com/vsebina/82038/FOTO__V_Platani_pripravili_pop-up_razstavo_karikatur__%C2%BBGracari_so_fajn_lidgej!%C2%AB?fbclid=IwY2xjawHC5GlleHRuA2FlbQIxMQABHZkfNJh4SLUJ-tY_MWIsgYQfZmDJkXhZSvQPOXw4iT3j_Tb0wjOOWUSEkw_aem_2_IbUWcfF72yW0gvlJMrjA Pomurec] in [https://sobotainfo.com/novica/lokalno/foto-gracari-so-fajn-lidgej-poglejte-karikature-ki-dokazujejo/256187?utm_source=fb_page&utm_medium=sobotainfo&utm_campaign=pub&fbclid=IwY2xjawHC5HBleHRuA2FlbQIxMQABHcVOsmEvS33LRsB4Vo4uMYgKB3LC0a8z4rMIyUZZfHuFe-mDFT0TxaSJlQ_aem_ZLaTuAFFZcMQ9W89yJfRLQ Sobotainfo]. Razstava je predstavila karikature domačinov ter motive, povezane z lokalnim okoljem. Leta 2025 je bil Štraus predstavljen tudi v časniku ''[https://vestnik.svet24.si/novice/klemen-straus-karikaturist-grad-tehnika-risanje-1807762 Vestnik]'', kjer je bil objavljen prispevek o njegovem ustvarjanju in razvoju risarske tehnike. Njegovo delo je bilo omenjeno tudi v publikaciji ''Soboške novice''. Marca 2026 je spletni medij ''[https://www.zgodbeopomurju.com/blog/karikaturist-klemen-straus-grad Zgodbe o Pomurju]'' objavil intervju z naslovom ''Klemen Štraus: moja karikatura je dokument časa'', v katerem je predstavil svoj pogled na karikaturo, ustvarjalni proces in dokumentiranje lokalnega okolja skozi umetnost. O njegovem delu in razstavnih dejavnostih so poročali tudi drugi regionalni mediji ter organizatorji kulturnih dogodkov v Pomurju. == Zunanje povezave == <ref>{{Navedi splet|url=https://sites.google.com/view/moja-karikatura/|title=MOJA KARIKATURA {{!}} najboljše darilo}}</ref> Uradna spletna stran MOJA KARIKATURA | najboljše darilo <ref>{{Navedi splet|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/foto-gracari-so-fajn-lidgej-poglejte-karikature-ki-dokazujejo/256187?utm_source=fb_page&utm_medium=sobotainfo&utm_campaign=pub&fbclid=IwY2xjawHC5HBleHRuA2FlbQIxMQABHcVOsmEvS33LRsB4Vo4uMYgKB3LC0a8z4rMIyUZZfHuFe-mDFT0TxaSJlQ_aem_ZLaTuAFFZcMQ9W89yJfRLQ|title=FOTO: 'Gračari so fajn lidgej'. Poglejte karikature, ki to dokazujejo|website=sobotainfo.com}}</ref> Foto: FOTO: 'Gračari so fajn lidgej'. Poglejte karikature, ki to dokazujejo <ref>{{Navedi splet|url=https://www.pomurec.com/vsebina/82038/FOTO__V_Platani_pripravili_pop-up_razstavo_karikatur__%C2%BBGracari_so_fajn_lidgej!%C2%AB?fbclid=IwY2xjawHC5GlleHRuA2FlbQIxMQABHZkfNJh4SLUJ-tY_MWIsgYQfZmDJkXhZSvQPOXw4iT3j_Tb0wjOOWUSEkw_aem_2_IbUWcfF72yW0gvlJMrjA|title=FOTO: V Platani pripravili pop-up razstavo karikatur: »Gračari so fajn lidgej!«|website=pomurec.com}}</ref> FOTO: V Platani pripravili pop-up razstavo karikatur: »Gračari so fajn lidgej!« <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/story.php?story_fbid=122155172012269850&id=61558095521114&_rdr|title=POP UP RAZSTAVA: "Gračari so fajn lidgej!" {{!}} MOJA KARIKATURA {{!}}.|website=Facebook: Kavarna Platana}}</ref> Utrinki iz odlične POP UP RAZSTAVE: "Gračari so fajn lidgej!" | MOJA KARIKATURA | Klemen Štraus <ref>{{Navedi splet|url=https://vestnik.svet24.si/novice/klemen-straus-karikaturist-grad-tehnika-risanje-1807762|title=Mladi gorički karikaturist navdušuje vse okoli sebe. Razvil je svojo tehniko|website=Vestnik}}</ref> Mlad gorički karikaturist navdušuje vse okoli sebe. Razvil je svojo tehniko <ref>{{Navedi splet|url=https://www.instagram.com/pomurje_biserov|title=Instagram: Pomurje Biserov|date=instagram}}</ref> Pomurje Biserov - instagram profil <ref>{{Navedi splet|url=https://www.murska-sobota.si/sites/default/files/2025-03/soboske_novine_marec_2025.pdf|title=Soboške novine Marec 2025|website=murska-sobota.si}}</ref> Soboške novine, Izdaja: marec 2025 (Stran: 16) <ref>{{Navedi splet|url=https://vestnik.svet24.si/novice/kavarna-platana-obletnica-balladero-grad-1815783|title=Foto: Kavarna Platana prvo obletnico praznovala ob zvokih Balladera|website=vestnik}}</ref> Foto: Kavarna Platana prvo obletnico praznovala ob zvokih Balladera <ref>{{Navedi splet|url=https://www.instagram.com/mojakarikatura/|title=MOJA KARIKATURA|website=instagram}}</ref> MOJA KARIKATURA - instagram profil <ref>{{Navedi splet|title=Klemen Štraus: moja karikatura je dokument časa|url=https://www.zgodbeopomurju.com/blog/karikaturist-klemen-straus-grad|website=ZGODBE O POMURJU - POMURSKI SPLETNI MEDIJ|accessdate=2026-03-12|language=en-US}}</ref>Klemen Štraus: moja karikatura je dokument časa 8guq0zcg00wkz5r8xcwu9x0msoi96oe 0 593007 6685246 6556836 2026-06-04T19:57:15Z Upwinxp 126544 konec ministrovanja; pnp vas Kostel -> občina Kostel 6685246 wikitext text/x-wiki {{Infobox Politician |name=Branko Zlobko |office=[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|Minister za notranje zadeve<br>Republike Slovenije]] |termstart=21. november 2025 |termend=4. junij 2026 |predecessor=[[Boštjan Poklukar]] |successor=[[Franci Matoz]] |premier=[[Robert Golob]] |party=[[Gibanje Svoboda]] }} '''Branko Zlobko''', [[slovenci|slovenski]] [[politik]], [[policija|policijski svetnik]], [[častnik]], * [[5. avgust]] [[1958]]. Med letoma 2025 in 2026 je bil [[minister za notranje zadeve Republike Slovenije]]. == Policijska kariera == Leta 1976 je opravil kadetsko šolo za [[Milica (policija)|miličnike]]. Leta 1982 se je šolal [[Vojaška akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|Vojaški akademiji v Beogradu]]. V letih 1976–1978 je bil miličnik Policijske postaje Domžale, v letih 1982–1983 pa član Zaščitne enote milice. Med leti 1983 in 1986 je bil inštruktor in vodja orožnih in taktičnih inštruktorjev, v letih 1986–89 pa vodja učiteljev vojaških predmetov na Kadetski šoli v Tacnu. Nato je od 1989 do 1991 vodil Center za usposabljanje vojnih in posebnih enot milice v Jasni, nato pa do leta 2002 vodja vadbenega policijskega centra v Gotenici. Med leti 2002 in 2007 je bil vodja Sektorja za varnostno načrtovanje in mirovne misije na Generalni policijski upravi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFyvPDM7MyWxJFEvvyhd1QCbpoz84hL9CHS1-gW5oaERVT6p4Y6KigCYP_pc/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P428&mandatId=9|title=Branko Zlobko|date=23. 5. 2024|accessdate=6.11.2025|website=Državni zbor republike Slovenije}}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Politika == Je član stranke [[Gibanje Svoboda]]. Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah leta 2022]] je v okraju Kočevje prejel 3196 oziroma 35,74 odstotka glasov.<ref>{{Navedi splet|title=NAMESTO MONIKE PEKOŠAK V POSLANSKIH KLOPEH ODSLEJ BRANKO ZLOBKO|url=https://www.dvk-rs.si/novica/namesto-monike-pekosak-v-poslanskih-klopeh-odslej-branko-zlobko/|website=www.dvk-rs.si|date=2024-05-17|accessdate=2025-11-06|language=sl|publisher=Državna volilna komisija Republike Slovenije}}</ref> V [[Državni zbor Republike Slovenije]] je prišel 17. maja 2024 po odstopu tedanje poslanke Monike Pekošak. Naslediti bi jo moral Dimitrij Zadel, predsednik uprave [[Luka Koper|Luke Koper]], a se je ta pravici do opravljanja funkcije poslanca odpovedal.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Branko Zlobko novo ime v poslanskih klopeh {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/branko-zlobko-novo-ime-v-poslanskih-klopeh.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-11-06|language=sl}}</ref> Kot podpredsednik je Zlobko član Odbora za finance, je tudi član Komisije za nadzor javnih financ, Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter Preiskovalne komisije o ugotavljanju domnevnega finančnega izčrpavanja podjetja GEN-I, domnevno spornih praks v zvezi s podjetjem STAR SOLAR d.o.o., domnevnega nezakonitega financiranja politične stranke GIBANJE SVOBODA in domnevnega nezakonitega financiranja volilne kampanje GIBANJA SVOBODA za redne volitve poslancev v Državni zbor Republike Slovenije leta 2022. 6. novembra 2025 je bil s strani stranke in po odstopu tedanjega notranjega ministra [[Boštjan Poklukar|Boštjana Poklukarja]] zaradi [[smrt Aleša Šutarja|smrti Aleša Šutarja]] predlagan za novega [[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|notranjega ministra]].<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda za notranjega ministra predlaga Branka Zlobka, SD za pravosodno ministrico Andrejo Kokalj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svoboda-za-notranjega-ministra-predlaga-branka-zlobka-sd-za-pravosodno-ministrico-andrejo-kokalj/763134|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-06|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Primernost predloga njegove kandidature je 17. novembra potrdil matični odbor za notranje zadeve,<ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za notranjega ministra: Varnost ni nekaj samoumevnega, je rezultat usklajenega dela mnogih |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidat-za-notranjega-ministra-varnost-ni-nekaj-samoumevnega-je-rezultat-usklajenega-dela-mnogih/764267|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-21|language=sl}}</ref> 21. novembra pa je novi minister po uradni potrditvi prisegel v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Za nova ministra Golobove vlade izvoljena Andreja Kokalj in Branko Zlobko|url=https://www.sta.si/3491483/za-nova-ministra-golobove-vlade-izvoljena-andreja-kokalj-in-branko-zlobko|website=www.sta.si|accessdate=2025-11-21}}</ref> == Zasebno == Doma je v [[občina Kostel|Kostelu]].<ref name=":0" /> ==Sklici== {{Sklici}} {{Ministri za notranje zadeve Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zlobko, Branko}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Vojaške akademije Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Ministri za notranje zadeve Republike Slovenije]] pejhtxopuq8otlfxyqsqux86qnxxdb7 0 593010 6685254 6543440 2026-06-04T20:08:38Z Upwinxp 126544 konec ministrovanja 6685254 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |office=[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrica za pravosodje<br>Republike Slovenije]] |termstart=21. november 2025 |termend=4. junij 2026 |predecessor=[[Andreja Katič]] |successor=[[Mihael Zupančič]] |premier=[[Robert Golob]] |party=[[Socialni demokrati]] }} '''Andreja Kokalj''', [[Slovenci|slovenska]] [[političarka]], [[pravnica]], [[sodnica]], * [[1979]]{{fact}}. Leta 2004 je diplomirala na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti v Ljubljani]] z naslovom ''Pravda iz ljubezni in narava pravnega razpravljanja'' {{COBISS|6811985}}. Leta 2016 je magistrirala na Pravni fakulteti z delom ''Narava prava skozi prizmo feministične pravne teorije'' {{COBISS|1913422}}, istega leta pa je magistrirala iz [[obramboslovje|obramboslovja]] na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] z delom ''Politično-pravne in varnostne razsežnosti vzpostavitve kosovskih oboroženih sil'' {{COBISS|34880605}}. Leta 2017 je postala inšpektorica. Bila je članica [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]], deluje pa tudi kot sodnica porotnica na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet|title=mag. Andreja Kokalj {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-pravosodje/o-ministrstvu/kabinet-ministra/mag-andreja-kokalj/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2025-11-06|language=sl}}</ref> 14. marca 2024 je postala državna sekretarka na [[ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije|ministrstvu za pravosodje]].<ref>{{Navedi splet|title=Vlada potrdila Andrejo Kokalj za sekretarko na ministrstvu za pravosodje|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vlada-potrdila-andrejo-kokalj-za-sekretarko-na-ministrstvu-za-pravosodje|website=www.delo.si|accessdate=2025-11-06|language=sl}}</ref> 6. novembra 2025 je bila s strani [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] in po odstopu tedanje pravosodne ministrice [[Andreja Katič|Andreje Katič]] zaradi [[smrt Aleša Šutarja|smrti Aleša Šutarja]] predlagana za novo [[minister za pravosodje Republike Slovenije|ministrico za pravosodje]].<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda za notranjega ministra predlaga Branka Zlobka, SD za pravosodno ministrico Andrejo Kokalj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svoboda-za-notranjega-ministra-predlaga-branka-zlobka-sd-za-pravosodno-ministrico-andrejo-kokalj/763134|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-06|language=sl}}</ref> Primernost predloga njene kandidature je 17. novembra potrdil matični odbor za pravosodje,<ref>{{Navedi splet|title=Ministrska kandidatka: Pravosodje v naslednjih mesecih ne sme postati žrtev političnih turbulenc|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrska-kandidatka-pravosodje-v-naslednjih-mesecih-ne-sme-postati-zrtev-politicnih-turbulenc/764268|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-18|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 21. novembra pa je nova ministrica prisegla na plenarnem zasedanju Državnega zbora.<ref>{{Navedi splet|title=Za nova ministra Golobove vlade izvoljena Andreja Kokalj in Branko Zlobko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-nova-ministra-golobove-vlade-izvoljena-andreja-kokalj-in-branko-zlobko/764890|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-21|language=sl|first=Al.|last=Ma.}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kokalj, Andreja}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Pravni fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski sodniki]] [[Kategorija:Ministri za pravosodje Republike Slovenije]] s23x85lj6w0ebsj7kdfx1o7jnn1q8t6 2 595246 6685352 6569792 2026-06-04T23:03:59Z PK2 47120 add sandbox pages for new Wikipedia editions 6685352 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" style="font-size:85%" |+ Pages I have in my sandbox |- | &nbsp; |} ;<div class="center" style="width:auto; margin-left:auto; margin-right:auto; font-size:85%">My sandbox pages in different languages by language code</div> {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ A |- | [[:ab:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Abkhaz language|Abkhaz]]<br />(code: <code>ab</code>) | [[:ace:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Acehnese language|Acehnese]]<br />(code: <code>ace</code>) | [[:ady:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Adyghe language|Adyghe]]<br />(code: <code>ady</code>) | [[:af:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Afrikaans|Afrikaans]]<br />(code: <code>af</code>) | [[:als:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Alemannic German|Alemannic German]]<br />(code: <code>als</code>) | [[:alt:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Southern Altai language|Southern Altai]]<br />(code: <code>alt</code>) | [[:am:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Amharic|Amharic]]<br />(code: <code>am</code>) | [[:ami:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Amis language|Amis]]<br />(code: <code>ami</code>) | [[:an:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Aragonese language|Aragonese]]<br />(code: <code>an</code>) | [[:ang:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Old English|Old English]]<br />(code: <code>ang</code>) |- | [[:ann:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Obolo language|Obolo]]<br />(code: <code>ann</code>) | [[:anp:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Angika|Angika]]<br />(code: <code>anp</code>) | [[:ar:User:PK2/ملعب|/sandbox]] in [[:en:Arabic|Arabic]]<br />(code: <code>ar</code>) | [[:arc:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Aramaic|Aramaic]] ([[:en:Syriac language|Syriac]])<br />(code: <code>arc</code>) | [[:ary:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Moroccan Arabic|Moroccan Arabic]]<br />(code: <code>ary</code>) | [[:arz:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Egyptian Arabic|Egyptian Arabic]]<br />(code: <code>arz</code>) | [[:as:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Assamese language|Assamese]]<br />(code: <code>as</code>) | [[:ast:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Asturleonese language|Asturleonese]] ([[:en:Asturian language|Asturian]])<br />(code: <code>ast</code>) | [[:atj:User:PK2/Kokwetcitasinahikan|/sandbox]] in [[:en:Atikamekw language|Atikamekw]]<br />(code: <code>atj</code>) | [[:av:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Avar language|Avar]]<br />(code: <code>av</code>) |- | [[:avk:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Kotava|Kotava]]<br />(code: <code>avk</code>) | [[:awa:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Awadhi language|Awadhi]]<br />(code: <code>awa</code>) | [[:ay:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Aymara language|Aymara]]<br />(code: <code>ay</code>) | [[:az:User:PK2/Qaralama|/sandbox]] in [[:en:Azerbaijani language|Azerbaijani]]<br />(code: <code>az</code>) | [[:azb:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Azerbaijani language#South Azerbaijani|South Azerbaijani]]<br />(code: <code>azb</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ B |- | [[:ba:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Bashkir language|Bashkir]]<br />(code: <code>ba</code>) | [[:ban:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Balinese language|Balinese]]<br />(code: <code>ban</code>) | [[:bar:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Bavarian language|Bavarian]]<br />(code: <code>bar</code>) | [[:bat-smg:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Samogitian language|Samogitian]]<br />(code: <code>bat-smg</code>) | [[:bbc:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Toba Batak language|Toba Batak]]<br />(code: <code>bbc</code>) | [[:bcl:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Central Bikol|Central Bikol]]<br />(code: <code>bcl</code>) | [[:bdr:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Sama–Bajaw languages|West Coast Bajau]]<br />(code: <code>bdr</code>) | [[:be:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Belarusian language|Belarusian]]<br />(code: <code>be</code>) | [[:be-tarask:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Belarusian language|Belarusian]] ([[:en:Taraškievica|Taraškievica]])<br />(code: <code>be-tarask</code>) | [[:bew:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Betawi language|Betawi]]<br />(code: <code>bew</code>) |- | [[:bg:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Bulgarian language|Bulgarian]]<br />(code: <code>bg</code>) | [[:bh:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Bihari languages|Bihari]] ([[:en:Bhojpuri language|Bhojpuri]])<br />(code: <code>bh</code>) | [[:bi:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Bislama|Bislama]]<br />(code: <code>bi</code>) | [[:bjn:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Banjarese language|Banjarese]]<br />(code: <code>bjn</code>) | [[:blk:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Pa'O language|Pa'O]]<br />(code: <code>blk</code>) | [[:bm:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Bambara language|Bambara]]<br />(code: <code>bm</code>) | [[:bn:User:PK2/খেলাঘর|/sandbox]] in [[:en:Bengali language|Bengali]]<br />(code: <code>bn</code>) | [[:bo:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Central Tibetan|Central Tibetan]] ([[:en:Lhasa Tibetan|Lhasa Tibetan]])<br />(code: <code>bo</code>) | [[:bpy:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Bishnupriya Manipuri|Bishnupriya Manipuri]]<br />(code: <code>bpy</code>) | [[:br:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Breton language|Breton]]<br />(code: <code>br</code>) |- | [[:bs:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Bosnian language|Bosnian]]<br />(code: <code>bs</code>) | [[:btm:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Mandailing Batak language|Mandailing Batak]]<br />(code: <code>btm</code>) | [[:bug:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Buginese language|Buginese]]<br />(code: <code>bug</code>) | [[:bxr:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Buryat language|Buryat]] (Russia Buriat)<br />(code: <code>bxr</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ C |- | [[:ca:User:PK2/proves|/sandbox]] in [[:en:Catalan language|Catalan]]<br />(code: <code>ca</code>) | [[:cbk-zam:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Chavacano|Chavacano]] (Zamboanga)<br />(code: <code>cbk-zam</code>) | [[:cdo:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Eastern Min|Eastern Min]]<br />(code: <code>cdo</code>) | [[:ce:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Chechen language|Chechen]]<br />(code: <code>ce</code>) | [[:ceb:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Cebuano language|Cebuano]]<br />(code: <code>ceb</code>) | [[:ch:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Chamorro language|Chamorro]]<br />(code: <code>ch</code>) | [[:chr:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Cherokee language|Cherokee]]<br />(code: <code>chr</code>) | [[:chy:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Cheyenne language|Cheyenne]]<br />(code: <code>chy</code>) |- | [[:ckb:User:PK2/خۆڵەپەتانێ|/sandbox]] in [[:en:Kurdish language|Kurdish]] ([[:en:Sorani|Sorani]])<br />(code: <code>ckb</code>) | [[:co:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Corsican language|Corsican]]<br />(code: <code>co</code>) | [[:crh:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Crimean Tatar language|Crimean Tatar]]<br />(code: <code>crh</code>) | [[:cs:User:PK2/Pískoviště|/sandbox]] in [[:en:Czech language|Czech]]<br />(code: <code>cs</code>) | [[:csb:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Kashubian language|Kashubian]]<br />(code: <code>csb</code>) | [[:cu:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Old Church Slavonic|Old Church Slavonic]]<br />(code: <code>cu</code>) | [[:cv:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Chuvash language|Chuvash]]<br />(code: <code>cv</code>) | [[:cy:User:PK2/Pwll Tywod|/sandbox]] in [[:en:Welsh language|Welsh]]<br />(code: <code>cy</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ D |- | [[:da:User:PK2/sandkasse|/sandbox]] in [[:en:Danish language|Danish]]<br />(code: <code>da</code>) | [[:dag:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Dagbani language|Dagbani]]<br />(code: <code>dag</code>) | [[:de:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:German language|German]]<br />(code: <code>de</code>) | [[:dga:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Dagaare language|Dagaare]]<br />(code: <code>dga</code>) | [[:din:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Dinka language|Dinka]]<br />(code: <code>din</code>) | [[:diq:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Zaza language|Zaza]]<br />(code: <code>diq</code>) | [[:dsb:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Lower Sorbian language|Lower Sorbian]]<br />(code: <code>dsb</code>) | [[:dtp:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Dusun language|Dusun]]<br />(code: <code>dtp</code>) | [[:dty:User:PK2/प्रयोगस्थल|/sandbox]] in [[:en:Doteli|Doteli]]<br />(code: <code>dty</code>) | [[:dv:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Maldivian language|Maldivian]]<br />(code: <code>dv</code>) | [[:dz:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Dzongkha|Dzongkha]]<br />(code: <code>dz</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ E |- | [[:ee:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Ewe language|Ewe]]<br />(code: <code>ee</code>) | [[:el:User:PK2/πρόχειρο|/sandbox]] in [[:en:Greek language|Greek]]<br />(code: <code>el</code>) | [[:eml:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Emilian–Romagnol|Emilian–Romagnol]]<br />(code: <code>eml</code>) | [[:en:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:English language|English]]<br />(code: <code>en</code>) | [[:eo:User:PK2/provejo|/sandbox]] in [[:en:Esperanto|Esperanto]]<br />(code: <code>eo</code>) | [[:es:User:PK2/Taller|/sandbox]] in [[:en:Spanish language|Spanish]]<br />(code: <code>es</code>) | [[:et:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Estonian language|Estonian]]<br />(code: <code>et</code>) | [[:eu:User:PK2/Proba orria|/sandbox]] in [[:en:Basque language|Basque]]<br />(code: <code>eu</code>) | [[:ext:User:PK2/obraol|/sandbox]] in [[:en:Extremaduran language|Extremaduran]]<br />(code: <code>ext</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ F |- | [[:fa:User:PK2/صفحه تمرین|/sandbox]] in [[:en:Persian language|Persian]]<br />(code: <code>fa</code>) | [[:fat:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Akan language|Akan]] ([[:en:Fante dialect|Fante]])<br />(code: <code>fat</code>) | [[:ff:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Fula language|Fula]]<br />(code: <code>ff</code>) | [[:fi:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Finnish language|Finnish]]<br />(code: <code>fi</code>) | [[:fiu-vro:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Võro language|Võro]]<br />(code: <code>fiu-vro</code>) | [[:fj:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Fijian language|Fijian]]<br />(code: <code>fj</code>) | [[:fo:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Faroese language|Faroese]]<br />(code: <code>fo</code>) | [[:fon:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Fon language|Fon]]<br />(code: <code>fon</code>) | [[:fr:User:PK2/Brouillon|/sandbox]] in [[:en:French language|French]]<br />(code: <code>fr</code>) | [[:frp:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Franco-Provençal|Franco-Provençal]]<br />(code: <code>frp</code>) | [[:frr:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:North Frisian language|North Frisian]]<br />(code: <code>frr</code>) | [[:fur:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Friulian language|Friulian]]<br />(code: <code>fur</code>) | [[:fy:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:West Frisian language|West Frisian]]<br />(code: <code>fy</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ G |- | [[:ga:User:PK2/Clár Dubh|/sandbox]] in [[:en:Irish language|Irish]]<br />(code: <code>ga</code>) | [[:gag:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Gagauz language|Gagauz]]<br />(code: <code>gag</code>) | [[:gan:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Gan Chinese|Gan Chinese]]<br />(code: <code>gan</code>) | [[:gcr:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:French Guianese Creole|French Guianese Creole]]<br />(code: <code>gcr</code>) | [[:gd:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Scottish Gaelic|Scottish Gaelic]]<br />(code: <code>gd</code>) | [[:gl:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Galician language|Galician]]<br />(code: <code>gl</code>) | [[:glk:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Gilaki language|Gilaki]]<br />(code: <code>glk</code>) | [[:gn:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Guarani language|Guarani]]<br />(code: <code>gn</code>) | [[:gom:User:PK2/proiogpan|/sandbox]] in [[:en:Konkani language|Konkani]] (Goan Konkani)<br />(code: <code>gom</code>) |- | [[:gor:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Gorontalo language|Gorontalo]]<br />(code: <code>gor</code>) | [[:got:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Gothic language|Gothic]]<br />(code: <code>got</code>) | [[:gpe:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Ghanaian Pidgin English|Ghanaian Pidgin English]]<br />(code: <code>gpe</code>) | [[:gu:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Gujarati language|Gujarati]]<br />(code: <code>gu</code>) | [[:guc:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Wayuu language|Wayuu]]<br />(code: <code>guc</code>) | [[:gur:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Farefare language|Farefare]]<br />(code: <code>gur</code>) | [[:guw:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Gun language|Gun]]<br />(code: <code>guw</code>) | [[:gv:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Manx language|Manx]]<br />(code: <code>gv</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ H |- | [[:ha:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Hausa language|Hausa]]<br />(code: <code>ha</code>) | [[:hak:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Hakka Chinese|Hakka Chinese]]<br />(code: <code>hak</code>) | [[:haw:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Hawaiian language|Hawaiian]]<br />(code: <code>haw</code>) | [[:he:User:PK2/טיוטה|/sandbox]] in [[:en:Hebrew language|Hebrew]]<br />(code: <code>he</code>) | [[:hi:User:PK2/प्रयोगपृष्ठ|/sandbox]] in [[:en:Hindi|Hindi]]<br />(code: <code>hi</code>) | [[:hif:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Fiji Hindi|Fiji Hindi]]<br />(code: <code>hif</code>) | [[:hr:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Croatian language|Croatian]]<br />(code: <code>hr</code>) | [[:hsb:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Upper Sorbian language|Upper Sorbian]]<br />(code: <code>hsb</code>) | [[:ht:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Haitian Creole|Haitian Creole]]<br />(code: <code>ht</code>) | [[:hu:User:PK2/próbalap|/sandbox]] in [[:en:Hungarian language|Hungarian]]<br />(code: <code>hu</code>) | [[:hy:User:PK2/Ավազարկղ|/sandbox]] in [[:en:Armenian language|Armenian]] ([[:en:Eastern Armenian|Eastern Armenian]])<br />(code: <code>hy</code>) | [[:hyw:User:PK2/Սեւագրութիւն|/sandbox]] in [[:en:Western Armenian|Western Armenian]]<br />(code: <code>hyw</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ I |- | [[:ia:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Interlingua|Interlingua]]<br />(code: <code>ia</code>) | [[:iba:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Iban language|Iban]]<br />(code: <code>iba</code>) | [[:id:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Indonesian language|Indonesian]]<br />(code: <code>id</code>) | [[:ie:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Interlingue|Interlingue]]<br />(code: <code>ie</code>) | [[:ig:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Igbo language|Igbo]]<br />(code: <code>ig</code>) | [[:igl:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Igala language|Igala]]<br />(code: <code>igl</code>) | [[:ik:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Iñupiaq language|Iñupiaq]]<br />(code: <code>ik</code>) | [[:ilo:User:PK2/pagipadasan|/sandbox]] in [[:en:Ilocano language|Ilocano]]<br />(code: <code>ilo</code>) | [[:inh:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Ingush language|Ingush]]<br />(code: <code>inh</code>) | [[:io:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Ido|Ido]]<br />(code: <code>io</code>) | [[:is:User:PK2/sandkassi|/sandbox]] in [[:en:Icelandic language|Icelandic]]<br />(code: <code>is</code>) | [[:it:User:PK2/Sandbox|/sandbox]] in [[:en:Italian language|Italian]]<br />(code: <code>it</code>) | [[:iu:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Inuktitut|Inuktitut]]<br />(code: <code>iu</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ J |- | [[:ja:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Japanese language|Japanese]]<br />(code: <code>ja</code>) | [[:jam:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Jamaican Patois|Jamaican Patois]]<br />(code: <code>jam</code>) | [[:jbo:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Lojban|Lojban]]<br />(code: <code>jbo</code>) | [[:jv:User:PK2/bak wedhi|/sandbox]] in [[:en:Javanese language|Javanese]]<br />(code: <code>jv</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ K |- | [[:ka:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Georgian language|Georgian]]<br />(code: <code>ka</code>) | [[:kaa:User:PK2/qaralama|/sandbox]] in [[:en:Karakalpak language|Karakalpak]]<br />(code: <code>kaa</code>) | [[:kab:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Kabyle language|Kabyle]]<br />(code: <code>kab</code>) | [[:kai:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Karai-karai|Karai-karai]]<br />(code: <code>kai</code>) | [[:kaj:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Jju language|Jju]]<br />(code: <code>kaj</code>) | [[:kbd:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Kabardian language|Kabardian]]<br />(code: <code>kbd</code>) | [[:kbp:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Kabiye language|Kabiye]]<br />(code: <code>kbp</code>) | [[:kcg:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Tyap|Tyap]]<br />(code: <code>kcg</code>) | [[:kg:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Kongo language|Kongo]]<br />(code: <code>kg</code>) | [[:kge:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Komering language|Komering]]<br />(code: <code>kge</code>) | [[:ki:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Kikuyu language|Kikuyu]]<br />(code: <code>ki</code>) | [[:kk:User:PK2/зертхана|/sandbox]] in [[:en:Kazakh language|Kazakh]]<br />(code: <code>kk</code>) | [[:km:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Khmer language|Khmer]]<br />(code: <code>km</code>) |- | [[:kn:User:PK2/ಪ್ರಯೋಗಪುಟ|/sandbox]] in [[:en:Kannada|Kannada]]<br />(code: <code>kn</code>) | [[:knc:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Central Kanuri|Central Kanuri]]<br />(code: <code>knc</code>) | [[:ko:User:PK2/연습장|/sandbox]] in [[:en:Korean language|Korean]]<br />(code: <code>ko</code>) | [[:koi:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Komi-Permyak language|Komi-Permyak]]<br />(code: <code>koi</code>) | [[:krc:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Karachay-Balkar|Karachay-Balkar]]<br />(code: <code>krc</code>) | [[:ks:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Kashmiri language|Kashmiri]]<br />(code: <code>ks</code>) | [[:ksh:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Ripuarian language|Ripuarian]]<br />(code: <code>ksh</code>) | [[:ku:User:PK2/ceribandin|/sandbox]] in [[:en:Kurdish language|Kurdish]] ([[:en:Kurmanji|Kurmanji]])<br />(code: <code>ku</code>) | [[:kus:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Kusaal language|Kusaal]]<br />(code: <code>kus</code>) | [[:kv:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Komi language|Komi]]<br />(code: <code>kv</code>) | [[:kw:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Cornish language|Cornish]]<br />(code: <code>kw</code>) | [[:ky:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Kyrgyz language|Kyrgyz]]<br />(code: <code>ky</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ L |- | [[:la:User:PK2/Harenarium|/sandbox]] in [[:en:Latin|Latin]]<br />(code: <code>la</code>) | [[:lad:User:PK2/Kutí de prova|/sandbox]] in [[:en:Judaeo-Spanish|Judaeo-Spanish]]<br />(code: <code>lad</code>) | [[:lb:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Luxembourgish|Luxembourgish]]<br />(code: <code>lb</code>) | [[:lbe:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Lak language|Lak]]<br />(code: <code>lbe</code>) | [[:lez:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Lezgian language|Lezgian]]<br />(code: <code>lez</code>) | [[:lfn:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Lingua Franca Nova|Lingua Franca Nova]]<br />(code: <code>lfn</code>) | [[:lg:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Luganda|Luganda]]<br />(code: <code>lg</code>) | [[:li:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Limburgish|Limburgish]]<br />(code: <code>li</code>) |- | [[:lij:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Ligurian language|Ligurian]]<br />(code: <code>lij</code>) | [[:lld:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Ladin language|Ladin]]<br />(code: <code>lld</code>) | [[:lmo:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Lombard language|Lombard]]<br />(code: <code>lmo</code>) | [[:ln:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Lingala|Lingala]]<br />(code: <code>ln</code>) | [[:lo:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Lao language|Lao]]<br />(code: <code>lo</code>) | [[:lt:User:PK2/juodraštis|/sandbox]] in [[:en:Lithuanian language|Lithuanian]]<br />(code: <code>lt</code>) | [[:ltg:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Latgalian language|Latgalian]]<br />(code: <code>ltg</code>) | [[:lv:User:PK2/Smilšu kaste|/sandbox]] in [[:en:Latvian language|Latvian]]<br />(code: <code>lv</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ M |- | [[:mad:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Madurese language|Madurese]]<br />(code: <code>mad</code>) | [[:mai:User:PK2/प्रयोगपृष्ठ|/sandbox]] in [[:en:Maithili language|Maithili]]<br />(code: <code>mai</code>) | [[:map-bms:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Javanese language|Javanese]] ([[:en:Banyumasan dialect|Banyumasan]])<br />(code: <code>map-bms</code>) | [[:mdf:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Moksha language|Moksha]]<br />(code: <code>mdf</code>) | [[:mg:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Malagasy language|Malagasy]]<br />(code: <code>mg</code>) | [[:mhr:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Meadow Mari language|Meadow Mari]]<br />(code: <code>mhr</code>) | [[:mi:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Māori language|Māori]]<br />(code: <code>mi</code>) | [[:min:User:PK2/bak kasiak|/sandbox]] in [[:en:Minangkabau language|Minangkabau]]<br />(code: <code>min</code>) | [[:mk:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Macedonian language|Macedonian]]<br />(code: <code>mk</code>) | [[:ml:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Malayalam|Malayalam]]<br />(code: <code>ml</code>) | [[:mn:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Mongolian language|Mongolian]]<br />(code: <code>mn</code>) |- | [[:mni:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Meitei language|Meitei]]<br />(code: <code>mni</code>) | [[:mnw:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Mon language|Mon]]<br />(code: <code>mnw</code>) | [[:m:mos:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Mooré|Mooré]]<br />(code: <code>mos</code>) | [[:mr:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Marathi language|Marathi]]<br />(code: <code>mr</code>) | [[:mrj:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Hill Mari language|Hill Mari]]<br />(code: <code>mrj</code>) | [[:ms:User:PK2/Kotak pasir|/sandbox]] in [[:en:Malay language|Malay]]<br />(code: <code>ms</code>) | [[:mt:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Maltese language|Maltese]]<br />(code: <code>mt</code>) | [[:mwl:User:PK2/Testes|/sandbox]] in [[:en:Mirandese language|Mirandese]]<br />(code: <code>mwl</code>) | [[:my:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Burmese language|Burmese]]<br />(code: <code>my</code>) | [[:myv:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Erzya language|Erzya]]<br />(code: <code>myv</code>) | [[:mzn:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Mazanderani language|Mazanderani]]<br />(code: <code>mzn</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ N |- | [[:nah:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Nahuatl|Nahuatl]]<br />(code: <code>nah</code>) | [[:nap:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Neapolitan language|Neapolitan]]<br />(code: <code>nap</code>) | [[:nds:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Low German|Low German]]<br />(code: <code>nds</code>) | [[:nds-nl:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Dutch Low Saxon|Dutch Low Saxon]]<br />(code: <code>nds-nl</code>) | [[:ne:User:PK2/प्रयोगस्थल|/sandbox]] in [[:en:Nepali language|Nepali]]<br />(code: <code>ne</code>) | [[:new:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Newar language|Newar]]<br />(code: <code>new</code>) | [[:nia:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Nias language|Nias]]<br />(code: <code>nia</code>) | [[:nl:User:PK2/Kladblok|/sandbox]] in [[:en:Dutch language|Dutch]]<br />(code: <code>nl</code>) | [[:nn:User:PK2/sandkasse|/sandbox]] in [[:en:Norwegian language|Norwegian]] ([[:en:Nynorsk|Nynorsk]])<br />(code: <code>nn</code>) |- | [[:no:User:PK2/sandkasse|/sandbox]] in [[:en:Norwegian language|Norwegian]] ([[:en:Bokmål|Bokmål]])<br />(code: <code>no</code>) | [[:nov:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Novial|Novial]]<br />(code: <code>nov</code>) | [[:nqo:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:N'Ko language|N'Ko]]<br />(code: <code>nqo</code>) | [[:nr:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Southern Ndebele language|Southern Ndebele]]<br />(code: <code>nr</code>) | [[:nrm:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Norman language|Norman]]<br />(code: <code>nrm</code>) | [[:nso:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Northern Sotho|Northern Sotho]]<br />(code: <code>nso</code>) | [[:nup:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Nupe language|Nupe]]<br />(code: <code>nup</code>) | [[:nv:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Navajo language|Navajo]]<br />(code: <code>nv</code>) | [[:ny:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Chewa language|Chewa]]<br />(code: <code>ny</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ O |- | [[:oc:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Occitan language|Occitan]]<br />(code: <code>oc</code>) | [[:olo:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Livvi-Karelian language|Livvi-Karelian]]<br />(code: <code>olo</code>) | [[:om:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Oromo language|Oromo]]<br />(code: <code>om</code>) | [[:or:User:PK2/ପରଖଘର|/sandbox]] in [[:en:Odia language|Odia]]<br />(code: <code>or</code>) | [[:os:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Ossetian language|Ossetian]]<br />(code: <code>os</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ P |- | [[:pa:User:PK2/ਕੱਚਾ ਖ਼ਾਕਾ|/sandbox]] in [[:en:Punjabi language|Punjabi]]<br />(code: <code>pa</code>) | [[:pag:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Pangasinan language|Pangasinan]]<br />(code: <code>pag</code>) | [[:pam:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Kapampangan language|Kapampangan]]<br />(code: <code>pam</code>) | [[:pap:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Papiamento|Papiamento]]<br />(code: <code>pap</code>) | [[:pcd:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Picard language|Picard]]<br />(code: <code>pcd</code>) | [[:pcm:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Nigerian Pidgin|Nigerian Pidgin]]<br />(code: <code>pcm</code>) | [[:pdc:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Pennsylvania Dutch language|Pennsylvania Dutch]]<br />(code: <code>pdc</code>) | [[:pfl:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Palatine German dialects|Palatine German]]<br />(code: <code>pfl</code>) | [[:pi:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Pali|Pali]]<br />(code: <code>pi</code>) |- | [[:pl:User:PK2/brudnopis|/sandbox]] in [[:en:Polish language|Polish]]<br />(code: <code>pl</code>) | [[:pms:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Piedmontese language|Piedmontese]]<br />(code: <code>pms</code>) | [[:pnb:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Punjabi language|Punjabi]] (Western Punjabi)<br />(code: <code>pnb</code>) | [[:pnt:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Pontic Greek|Pontic Greek]]<br />(code: <code>pnt</code>) | [[:ppl:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Nawat language|Nawat]]<br />(code: <code>ppl</code>) | [[:ps:User:PK2/ازمون‌مخ|/sandbox]] in [[:en:Pashto|Pashto]]<br />(code: <code>ps</code>) | [[:pt:User:PK2/Testes|/sandbox]] in [[:en:Portuguese language|Portuguese]]<br />(code: <code>pt</code>) | [[:pwn:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Paiwan language|Paiwan]]<br />(code: <code>pwn</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ Q |- | [[:qu:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Quechuan languages|Quechua]] ([[:en:Southern Quechua|Southern Quechua]])<br />(code: <code>qu</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ R |- | [[:rki:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Rakhine language|Rakhine]]<br />(code: <code>rki</code>) | [[:rm:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Romansh language|Romansh]]<br />(code: <code>rm</code>) | [[:rmy:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Romani language|Romani]] ([[:en:Vlax Romani language|Vlax Romani]])<br />(code: <code>rmy</code>) | [[:rn:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Kirundi|Kirundi]]<br />(code: <code>rn</code>) | [[:ro:User:PK2/teste|/sandbox]] in [[:en:Romanian language|Romanian]]<br />(code: <code>ro</code>) | [[:roa-rup:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Aromanian language|Aromanian]]<br />(code: <code>roa-rup</code>) | [[:roa-tara:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Neapolitan language|Neapolitan]] ([[:en:Tarantino dialect|Tarantino]])<br />(code: <code>roa-tara</code>) | [[:rsk:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Pannonian Rusyn|Pannonian Rusyn]]<br />(code: <code>rsk</code>) | [[:ru:User:PK2/Черновик|/sandbox]] in [[:en:Russian language|Russian]]<br />(code: <code>ru</code>) | [[:rue:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Rusyn language|Rusyn]]<br />(code: <code>rue</code>) | [[:rw:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Kinyarwanda|Kinyarwanda]]<br />(code: <code>rw</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ S |- | [[:sa:User:PK2/प्रयोगपृष्ठम्|/sandbox]] in [[:en:Sanskrit|Sanskrit]]<br />(code: <code>sa</code>) | [[:sah:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Yakut language|Yakut]]<br />(code: <code>sah</code>) | [[:sat:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Santali language|Santali]]<br />(code: <code>sat</code>) | [[:sc:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Sardinian language|Sardinian]]<br />(code: <code>sc</code>) | [[:scn:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Sicilian language|Sicilian]]<br />(code: <code>scn</code>) | [[:sco:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Scots language|Scots]]<br />(code: <code>sco</code>) | [[:sd:User:PK2/مشق پٽي|/sandbox]] in [[:en:Sindhi language|Sindhi]]<br />(code: <code>sd</code>) | [[:se:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Northern Sámi|Northern Sámi]]<br />(code: <code>se</code>) | [[:sg:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Sango language|Sango]]<br />(code: <code>sg</code>) | [[:sh:User:PK2/igralište|/sandbox]] in [[:en:Serbo-Croatian|Serbo-Croatian]]<br />(code: <code>sh</code>) | [[:shi:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Shilha language|Shilha]]<br />(code: <code>shi</code>) |- | [[:shn:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Shan language|Shan]]<br />(code: <code>shn</code>) | [[:si:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Sinhala language|Sinhala]]<br />(code: <code>si</code>) | [[:simple:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Basic English|Basic English]]<br />(code: <code>simple</code>) | [[:sk:User:PK2/pieskovisko|/sandbox]] in [[:en:Slovak language|Slovak]]<br />(code: <code>sk</code>) | [[:skr:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Saraiki language|Saraiki]]<br />(code: <code>skr</code>) | [[:sl:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Slovene language|Slovene]]<br />(code: <code>sl</code>) | [[:sm:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Samoan language|Samoan]]<br />(code: <code>sm</code>) | [[:smn:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Inari Sámi language|Inari Sámi]]<br />(code: <code>smn</code>) | [[:sn:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Shona language|Shona]]<br />(code: <code>sn</code>) | [[:so:User:PK2/Bacaadka|/sandbox]] in [[:en:Somali language|Somali]]<br />(code: <code>so</code>) | [[:sq:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Albanian language|Albanian]]<br />(code: <code>sq</code>) |- | [[:sr:User:PK2/песак|/sandbox]] in [[:en:Serbian language|Serbian]]<br />(code: <code>sr</code>) | [[:srn:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Sranan Tongo|Sranan Tongo]]<br />(code: <code>srn</code>) | [[:ss:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Swazi language|Swazi]]<br />(code: <code>ss</code>) | [[:st:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Sotho language|Sotho]]<br />(code: <code>st</code>) | [[:stq:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Saterland Frisian language|Saterland Frisian]]<br />(code: <code>stq</code>) | [[:su:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Sundanese language|Sundanese]]<br />(code: <code>su</code>) | [[:sv:User:PK2/sandlåda|/sandbox]] in [[:en:Swedish language|Swedish]]<br />(code: <code>sv</code>) | [[:sw:User:PK2/ukurasa wa majaribio|/sandbox]] in [[:en:Swahili language|Swahili]]<br />(code: <code>sw</code>) | [[:syl:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Sylheti language|Sylheti]]<br />(code: <code>syl</code>) | [[:szl:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Silesian language|Silesian]]<br />(code: <code>szl</code>) | [[:szy:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Sakizaya language|Sakizaya]]<br />(code: <code>szy</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ T |- | [[:ta:User:PK2/மணல்தொட்டி|/sandbox]] in [[:en:Tamil language|Tamil]]<br />(code: <code>ta</code>) | [[:tay:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Atayal language|Atayal]]<br />(code: <code>tay</code>) | [[:tcy:User:PK2/ಕಲ್ಪುನ ಕಳ|/sandbox]] in [[:en:Tulu language|Tulu]]<br />(code: <code>tcy</code>) | [[:tdd:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Tai Nuea language|Tai Nuea]]<br />(code: <code>tdd</code>) | [[:te:User:PK2/ప్రయోగశాల|/sandbox]] in [[:en:Telugu language|Telugu]]<br />(code: <code>te</code>) | [[:tet:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Tetum language|Tetum]]<br />(code: <code>tet</code>) | [[:tg:User:PK2/Сиёҳнавис|/sandbox]] in [[:en:Tajik language|Tajik]]<br />(code: <code>tg</code>) | [[:th:User:PK2/ทดลองเขียน|/sandbox]] in [[:en:Thai language|Thai]]<br />(code: <code>th</code>) | [[:ti:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Tigrinya language|Tigrinya]]<br />(code: <code>ti</code>) | [[:tig:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Tigre language|Tigre]]<br />(code: <code>tig</code>) | [[:tk:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Turkmen language|Turkmen]]<br />(code: <code>tk</code>) | [[:tl:User:PK2/burador|/sandbox]] in [[:en:Tagalog language|Tagalog]]<br />(code: <code>tl</code>) | [[:tly:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Talysh language|Talysh]]<br />(code: <code>tly</code>) |- | [[:tn:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Tswana language|Tswana]]<br />(code: <code>tn</code>) | [[:to:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Tongan language|Tongan]]<br />(code: <code>to</code>) | [[:tok:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Toki Pona|Toki Pona]]<br />(code: <code>tok</code>) | [[:tpi:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Tok Pisin|Tok Pisin]]<br />(code: <code>tpi</code>) | [[:tr:User:PK2/deneme tahtası|/sandbox]] in [[:en:Turkish language|Turkish]]<br />(code: <code>tr</code>) | [[:trv:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Seediq language|Seediq]]<br />(code: <code>trv</code>) | [[:ts:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Tsonga language|Tsonga]]<br />(code: <code>ts</code>) | [[:tt:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Tatar language|Tatar]]<br />(code: <code>tt</code>) | [[:tum:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Tumbuka language|Tumbuka]]<br />(code: <code>tum</code>) | [[:tw:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Akan language|Akan]] (Twi)<br />(code: <code>tw</code>) | [[:ty:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Tahitian language|Tahitian]]<br />(code: <code>ty</code>) | [[:tyv:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Tuvan language|Tuvan]]<br />(code: <code>tyv</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ U |- | [[:udm:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Udmurt language|Udmurt]]<br />(code: <code>udm</code>) | [[:ug:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Uyghur language|Uyghur]]<br />(code: <code>ug</code>) | [[:uk:User:PK2/Чернетка|/sandbox]] in [[:en:Ukrainian language|Ukrainian]]<br />(code: <code>uk</code>) | [[:ur:User:PK2/تختۂ مشق|/sandbox]] in [[:en:Urdu|Urdu]]<br />(code: <code>ur</code>) | [[:uz:User:PK2/qumloq|/sandbox]] in [[:en:Uzbek language|Uzbek]]<br />(code: <code>uz</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ V |- | [[:ve:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Venda language|Venda]]<br />(code: <code>ve</code>) | [[:vec:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Venetian language|Venetian]]<br />(code: <code>vec</code>) | [[:vep:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Veps language|Veps]]<br />(code: <code>vep</code>) | [[:vi:User:PK2/nháp|/sandbox]] in [[:en:Vietnamese language|Vietnamese]]<br />(code: <code>vi</code>) | [[:vls:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:West Flemish|West Flemish]]<br />(code: <code>vls</code>) | [[:vo:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Volapük|Volapük]]<br />(code: <code>vo</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ W |- | [[:wa:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Walloon language|Walloon]]<br />(code: <code>wa</code>) | [[:war:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Waray language|Waray]]<br />(code: <code>war</code>) | [[:wo:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Wolof language|Wolof]]<br />(code: <code>wo</code>) | [[:wuu:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Wu Chinese|Wu Chinese]]<br />(code: <code>wuu</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ X |- | [[:xal:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Oirat language|Oirat]] ([[:en:Kalmyk Oirat|Kalmyk Oirat]])<br />(code: <code>xal</code>) | [[:xh:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Xhosa language|Xhosa]]<br />(code: <code>xh</code>) | [[:xmf:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Mingrelian language|Mingrelian]]<br />(code: <code>xmf</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ Y |- | [[:yi:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Yiddish|Yiddish]]<br />(code: <code>yi</code>) | [[:yo:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Yoruba language|Yoruba]]<br />(code: <code>yo</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ Z |- | [[:za:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Zhuang languages|Zhuang]] ([[:en:Standard Zhuang|Standard Zhuang]])<br />(code: <code>za</code>) | [[:zea:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Zeelandic|Zeelandic]]<br />(code: <code>zea</code>) | [[:zgh:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Standard Moroccan Amazigh|Standard Moroccan Amazigh]]<br />(code: <code>zgh</code>) | [[:zh:User:PK2/沙盒|/sandbox]] in [[:en:Chinese language|Chinese]] ([[:en:Mandarin Chinese|Mandarin Chinese]])<br />(code: <code>zh</code>) | [[:zh-classical:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Classical Chinese|Classical Chinese]]<br />(code: <code>zh-classical</code>) | [[:zh-min-nan:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Southern Min|Southern Min]]<br />(code: <code>zh-min-nan</code>) | [[:zh-yue:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Cantonese|Cantonese]]<br />(code: <code>zh-yue</code>) | [[:zu:User:PK2/sandbox|/sandbox]] in [[:en:Zulu language|Zulu]]<br />(code: <code>zu</code>) |} lqv4jf4ytbpqgk0b4c59pskg40l4i1p 1 596590 6685375 6666745 2026-06-05T04:55:54Z Yerpo 8417 {{pič}} -> {{izbrani}} 6685375 wikitext text/x-wiki {{izbrani}} == Reference == {{ping|ModriDirkac}} zgleda, da ti je prevajalnik naredil zmešnjavo z referencami. Skoraj vsi sklici so na dokument statističnega urada o številu prebivalcev, kar je nesmisel. Tole bo kar naporno popravljati ... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:01, 7. januar 2026 (CET) :raje ne omenjaj... sploh ne smem pogledati... --¨¨¨¨ [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 10:15, 7. januar 2026 (CET) Ali ima referenca <nowiki><ref>{{Navedi novice|date=2022|title=AGE AND SEX. Data by settlements|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/Pdf/G20234003.pdf}}</ref></nowiki> brez navedene strani sploh kakšen smisel. Ponovi se 100 x in je povsem nepregledna. Predlagam izbris med tekstom in morda opombo na koncu. Naj nekdo pogleda, prosim.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 21:01, 22. april 2026 (CEST) :To je pa težava prevajalnika ... (glej zgoraj). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:19, 22. april 2026 (CEST) :: Ja in, bomo kar pustili ali začnem brisat?--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:27, 23. april 2026 (CEST) : Mislim, da je boljši pristop odpreti izvorno stran in od tam ročno na ustrezna mesta skopirati oroginalne reference. Vem, da je to mokotrpno delo, ampak .... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:39, 23. april 2026 (CEST) :: Naj to naredi {{ping|ModriDirkac}}--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 21:33, 23. april 2026 (CEST) {{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:41, 24. april 2026 (CEST) :Kam dostavim čokolado @[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 19:28, 24. april 2026 (CEST) :: Ob kavi, ko se naslednjič vidiva v živo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:36, 24. april 2026 (CEST) 5fve6mf3kscxymyd74g1gt10mj04ac1 10 598217 6685383 6630619 2026-06-05T05:14:28Z Yerpo 8417 rektgr 6685383 wikitext text/x-wiki {{Glavna/IČ | izberi = {{{izberi|}}} | naslov = Izbruh Krakatava (1883) | slika = De uitbarsting van de Krakatau, KITLV 5888.tiff | napis = Izbruh Krakatava | besedilo =[[Vulkanski otok]] [[Krakatav]], ki leži v [[Sundski preliv|Sundskem prelivu]] med [[Sumatra|Sumatro]] in [[Java|Javo]] v [[Indonezija|Indoneziji]], je '''[[Izbruh Krakatava (1883)|začel bruhati 20. maja 1883]]''', njegova aktivnost pa se je nadaljevala do 21. oktobra 1883. Najsilovitejši izbruh se je zgodil 27. avgusta, ko je bilo uničenega več kot 70 % otoka in [[Otočje Krakatav|okoliškega arhipelaga]], nakar se je otok sesedel v [[kaldera|kaldero]]. Ta izbruh je dosegel 6. stopnjo po [[Vulkanski eksplozivnostni indeks|indeksu vulkanske eksplozivnosti]] (VEI) in velja za enega najsmrtonosnejših ter najbolj uničujočih vulkanskih dogodkov v zapisani zgodovini; tretja eksplozija tistega dne, ki se je zgodila ob 10.02, ostaja najglasnejši znani zvok v zgodovini. Eksplozijo so slišali v 3110 kilometrov oddaljenem [[Perth, Zahodna Avstralija|Perthu]] v Zahodni Avstraliji in na otoku [[Rodrigues]] blizu [[Mavricij]]a, ki je od vulkana oddaljen 4800 kilometrov. [[Zvočni tlak|Zvočni tlačni val]] je več kot trikrat obkrožil zemeljsko oblo. Izbruhu in [[cunami]]jem, ki jih je povzročil, pripisujejo najmanj 36.417 smrtnih žrtev. V dneh in tednih po dogodku so posledice izbruha čutili po vsem svetu. Čeprav so o [[Seizmologija|seizmični]] aktivnosti poročali še do februarja 1884, je kasnejša preiskava [[Rogier Verbeek|Rogierja Verbeeka]] vsa poročila po oktobru 1883 ovrgla kot neutemeljena.}}<noinclude>[[Kategorija:Predloge za izbrane članke 2026]]</noinclude> n15dg2m6talyainkhzvdvj2ha03qosf 4 599018 6685250 6684056 2026-06-04T20:00:44Z Yerpo 8417 /* Sodelujoči in prispevki */ točkovanje Octopus/2 6685250 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. == Rezultati == * '''20 udeležencev''', od tega dva organizatorja * '''433''' novih ali znatno razširjenih '''člankov''' * '''18 člankov''' izmed [[WP:10000|10.000, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] * '''34 podatkov''' je bilo [[#Izbrana vsebina|predstavljenih v razdelku »Ste vedeli, da ...?« na glavni strani]] * mednarodna statistika: s [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2025/Statistics|541 prispevki]] smo končali na '''10. mestu''' od 30 sodelujočih skupnosti (za to statistiko so šteli prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Nada Miletić]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Zastava Romunije]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Lída Baarová]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Jozo Tomasevich]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska stranka dvorepega psa]] * {{ikonazastave|Litva}} [[litovski lit]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Denisova jama]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Železniška postaja Reka]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Novi Pazar]] (razširjen) | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] (3076/30) * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] (365/1) * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] (1606/15) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] (1451/10) * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] (1448/10) * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] (719/5) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] (358/1) * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] (284/1) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] (1057/10) * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] (736/5) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (4575/45+3) * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] (razširjen) (2390/20) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] (530/5) * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] (1322/10) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] (2553/25) * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (5351/50+3) * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] (304/1) * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] (1492/10) * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] (1520/15) * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (9981/95+3) * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] (494/2) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] (1252/10) * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] (759/5) * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] (1939/15) * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] (747/5) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) (3051/30) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] (2619/25) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] (1104/10) * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] (1222/10) * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] (597/5) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] (992/5) * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] (1055/10) * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] (493/2) * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] (806/5) * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] (1631/15) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] (1238/10) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] (389/1) * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] (240/1) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] (14273/140) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] (490/2) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] (730/5) * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' (1016/10) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] (1230/10) * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] (511/5) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] (405/2) * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Terezijanski urbar]] (454/2) * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] (2821/25) * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] (1029/10) * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] (1631/15) * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] (641/5) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] (1196/10) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] (2756/25) * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] (2375/20) * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] (538/5) * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] (2253/20) * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] (856/5) * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] (1029/10) * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] * {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zemstvo]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Feldšer]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Prva srbska vstaja]] (razširjen) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Dahije]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Vidinski sandžak]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hajduk Veljko]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Pokol knezov]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Smederevski sandžak]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Temišvarski ejalet]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Rumelski ejalet]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hadži Mustafa Paša]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Ohridski sandžak]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Ajani]] * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Bolgarija}} [[Krdžali]] * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Grčija}}{{ikonazastave|Ciper}} [[Otoški ejalet]] * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Ada Kale]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]] * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Sredozemsko morje]] (razširjeno) [[slika:Wikiglobe-1000-red.svg|13px]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Rodosu]] *{{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2027]] *{{Ikona zastave|BiH}} [[Sarajevo safari (film)]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Fjord (film)]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Vasil Levski]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Trdnjava Boyen]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Zgodovinsko najdišče polotoka Galipoli]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Atatürkova maska]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Rimske terme, Ankara]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Uzunköprü (most)]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Mošeja Hacı Bayram]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Tempelj Avgusta in Rome]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Antično rimsko gledališče v Ankari]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Ankarski grad]] *{{Ikona zastave|Turčija}} *{{Ikona zastave|Armenija}} *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Kibeh]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] *{{ikonazastave|Turčija}} [[Ankara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograjska trdnjava]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Dedinje]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Kraljevski dvor]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Terazije]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Cerkev sv. Marka, Beograd]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Tašmajdan]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Trg republike, Beograd]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Spomenik knezu Mihajlu]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Brankov most]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Most Gazela]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Pupinov most]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Inštitut za hrvaški jezik]] * {{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Katoliška tiskovna agencija Škofovske konference Bosne in Hercegovine]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] * {{ikona zastave|POL}} [[Kazimierz Żorawski]] * {{ikona zastave|POL}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|BLR}} [[Sluška konfederacija]] * {{ikona zastave|UKR}}{{ikona zastave|BLR}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|POL}} [[rutenščina]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Ilija Mamuzić]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vuk Drašković]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Danica Drašković]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev sv. Petke, Beograd]] (razširjen) | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] | |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] | |- | {{u|Smihael}} | * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zelenogradsk]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Toržok]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Železniška proga Trst–Hrpelje–Kozina]] |- | {{u|56jhoG}} | * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Harakiri for the Sky]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Psychonaut 4]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[1914 (glasbena skupina)]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[1000mods]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Nightstalker]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''34 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|knez Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |25. | ... je '''[[Madžarska stranka dvorepega psa]]''' <small>(na sliki logotip)</small> obljubljala zmanjšanje [[Težnost|gravitacije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |26. | ... je vladavina '''[[Petar I. Petrović Njegoš|Petra I. Petrovića Njegoša]]''' postavila temelje za uvedbo sodobnih državnih institucij v [[Črna gora|Črni gori]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Octopus}} |- |27. | ... poteka [[Romunija|romunska]] '''[[DN1|državna cesta 1]]''' od [[Bukarešta|Bukarešte]] vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |28. | ... je '''''[[Atatürkova maska]]''''' <small>(na sliki)</small> v [[İzmir]]ju eden najvišjih reliefnih [[kip]]ov na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |29. | ... je dal slovenski dokumentarni film '''''[[Sarajevo safari (film)|Sarajevo safari]]''''' podlago za preiskave [[vojni zločin|vojnih zločinov]] med [[Obleganje Sarajeva|obleganjem Sarajeva]] v treh državah? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Sporti}} |- |30. | ... je ruski '''[[Zelenogradsk]]''' neuradno znan kot mesto [[domača mačka|mačk]]? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Smihael}} |- |31. | ... moderna [[beloruščina]] in [[ukrajinščina]] izvirata iz knjižne '''[[rutenščina|rutenščine]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|XJaM}} |- |32. | ... se ukrajinska [[metal]] skupina '''[[1914 (glasbena skupina)|1914]]''' <small>(na sliki)</small> v svojih delih tematsko posveča predvsem [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]? |[[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2026|23/2026]] |{{u|56jhoG}} |- |33. | ... so na mirovnih pogajanjih na [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] povsem pozabili na otok '''[[Ada Kale]]''' na [[Donava|Donavi]], ki je nato ''[[de iure - de facto|de iure]]'' ostal [[osmansko cesarstvo|osmanski]] še skoraj pol stoletja? |[[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2026|23/2026]] |{{u|Octopus}} |- |34. | ... se je nacistični minister za propagando [[Joseph Goebbels]] skoraj odpovedal položaju zaradi češke igralke '''[[Lída Baarová|Líde Baarove]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2026|23/2026]] |{{u|Yerpo}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] a8ceagedgzvsbceiz0sp4lfa1ykkara 10 599109 6685382 6641710 2026-06-05T05:14:18Z Yerpo 8417 rektgr 6685382 wikitext text/x-wiki {{Glavna/IČ | izberi = {{{izberi|}}} | naslov = Kirk Douglas | slika = Kirk Douglas Tonight Show guest host 1975.JPG | napis = Kirk Douglas (1975) | besedilo = '''[[Kirk Douglas]]''' (1916–2020) je bil [[Američani|ameriški]] [[filmski igralec|filmski]] in [[televizijski igralec]], ki je bil v petdesetih letih prejšnjega stoletja vodilna zvezda kinodvoran, znana po resnih dramah, vključno z vesterni in vojnimi filmi. Tekom kariere je nastopil v več kot 90 filmih in bil znan po svojem eksplozivnem igralskem slogu. Ustanovil je tudi produkcijsko hišo Bryna Productions, ki je producirala filme, kot sta ''[[Steze slave]]'' (1957) in ''[[Spartak (film)|Spartak]]'' (1960). Pri teh dveh filmih je sodeloval s takrat še razmeroma neznanim režiserjem [[Stanley Kubrick|Stanleyjem Kubrickom]] in v obeh odigral glavni vlogi. Douglas je verjetno pomagal ukiniti [[hollywoodski črni seznam]] s tem, da je kot scenarista za ''Spartaka'' zaposlil [[Dalton Trumbo|Daltona Trumba]] in ga uradno navedel kot avtorja. Kot igralec in filantrop je Douglas prejel častnega oskarja za življenjsko delo in predsedniško medaljo svobode. Kot avtor je napisal deset romanov in knjig spominov. Douglas, stoletnik, je bil ena zadnjih živečih zvezd zlate dobe ameriške filmske industrije. Ameriški filmski inštitut ga je postavil na 17. mesto med največjimi moškimi zvezdami klasičnega hollywoodskega filma.}}<noinclude>[[Kategorija:Predloge za izbrane članke 2026]]</noinclude> rnfpbcnehwji89q3gi2mnikkd7y4nsw 0 600220 6685154 6684842 2026-06-04T15:40:47Z VidicK01 193275 ustanovljena 6685154 wikitext text/x-wiki {{Prihodnje}}{{Infobox government cabinet|cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije|deputy_government_head=|successor=[[17. vlada Republike Slovenije]]|cabinet_number=|jurisdiction=|flag=Flag_of_Slovenia.svg|flag_border=true|incumbent=|image=|image_size=|caption=|date_formed=4. junij 2026|date_dissolved=|government_head=[[Janez Janša]]|government_head_history=|state_head=[[Nataša Pirc Musar]]|former_members_number=|cabinet_type=|members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]]|legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}}|opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]]|opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca)|election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]]|legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]]|budget=|incoming_formation=|outgoing_formation=|previous=[[15. vlada Republike Slovenije]]|opposition_cabinet=Brez}} '''16. vlada Republike Slovenije''' je prihajajoča [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo bo po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v državni zbor pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je bil nato z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> == Sestavljanje koalicije == Vlada je bila sestavljena po tem, ko relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] ni uspel zbrati potrebnih 46 glasov za mandatarstvo in je predsednica republike dne 25. aprila 2026 sporočila, da ne bo predlagala kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref name=":3" /> Že 22. aprila 2026 pa je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-ov-predlog-sprememb-zakona-o-vladi-usklajen-s-fokusom-podpirajo-ga-tudi-demokrati/780301|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}</ref> 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,<ref>{{Navedi splet|title=Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi|url=https://n1info.si/volitve-2026/po-burni-razpravi-skupni-odbor-dz-potrdil-predlog-spremembe-zakona-o-vladi/|website=N1|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-29|language=sl-SI}}</ref> poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> {{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}} Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-oblikovanju-vlade-ce-ugotovimo-da-imamo-opremo-za-gasenje-pozara-se-bomo-v-to-spustili/780829|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-prejetje-izhodisc-trojcek-okoli-nsi-ja-in-sds-sta-se-zavila-v-molk/569300|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]]; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-koalicijska-pogodba-usklajena-95-odstotno-racunamo-da-bomo-koncali-ta-teden/781840|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-odprtimi-vprasanji-umestitev-skok-a-bo-vseh-sest-poslancev-demokratov-podprlo-jansevo-vlado/782085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/|website=N1|date=2026-05-14|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja se je sestal svet [[Resni.ca|Resni.ce]], ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, torej najmanj 48 ur po vložitvi.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref> Na tajnem glasovanju po izredni seji DZ je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj !Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |87 |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. Ob tem je obveljala napoved, da SDS prevzame sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z "vetom" nad kandidaturo Tine Bregant|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-in-demokrati-v-potrditev-svoje-ministrske-kandidate-jansev-veto-na-kandidaturo/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili; NSi je v nasprotju z napovedmi dobila štiri resorje, Fokus pa en resor, zaradi česar je [[Slovenska ljudska stranka]] ostala brez ministrstva.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz|url=https://n1info.si/volitve-2026/nocoj-bodo-znani-vsi-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Iz stranke so še pred potrjevanjem na organih koalicijskih partneric sicer sporočili, da pričakujejo dogovor o ministrstvu, ki ga bi vodil njihov kandidat in ob tem zapisali, da za vodenje niso predlagali le predsednice [[Tina Bregant|Tine Bregant]].<ref name=":4" /> Po poročanju naj bi veto nad njeno kandidaturo dal Janez Janša; spor naj bi izhajal še iz časa, ko je Bregantova delovala kot državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]].<ref>{{Navedi splet|title=Janšev "ne" Tini Bregant, Demokrati potrdili svoje tri ministrske kandidate - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/janez-jansa-veto-tina-bregant-ministri-nova-vlada-imena-1902419|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> Predsednica SLS je v odzivu na družbenih omrežjih izrazila razočaranje nad odločitvijo, vidni član [[Marjan Podobnik]] je opomnil na »prizadeto« zaupanje med SLS in NSi, predsednik slednje Vrtovec pa je v izjavi za javnost dejal, da bo SLS lahko »tvorno sodelovala v vladi v kateri koli drugi obliki.«<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant o ministrski ekipi: Boleč dan zame in za mojo stranko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tina-bregant-o-ministrski-ekipi-bolec-dan-zame-in-za-mojo-stranko/783667|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Za največje presenečenje med ministrskimi kandidati je veljal [[Franci Matoz]], ki ga je Janša izbral za notranjega ministra.<ref>{{Navedi splet|title=Največje presenečenje nove vlade je Franci Matoz!|url=https://info360.si/politika/najvecje-presenecenje-nove-vlade-je-franci-matoz/|website=info360.si|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/to-so-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> ==== Zaslišanja ministrov na odborih ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=8 align=center |Ponedeljek<br>1. junij 2026 | 09:00 | '''[[Anže Logar]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Ministrstvo želim prevzeti, da začnemo umikati ovire, ki so se nabrale v 30 letih|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ministrstvo-zelim-prevzeti-da-zacnemo-umikati-ovire-ki-so-se-nabrale-v-30-letih/783900|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Jernej Vrtovec]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec: Ključen projekt bo pospešitev postopkov za JEK 2, ne "kvazi zeleni dogovor"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrtovec-kljucen-projekt-bo-pospesitev-postopkov-za-jek-2-ne-kvazi-zeleni-dogovor/783902|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Borut Rončević]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Rončević: Šola nikakor ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/roncevic-sola-nikakor-ne-sme-biti-prostor-politicne-ali-ideoloske-indoktrinacije/783933|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Janez Cigler Kralj]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Cigler Kralj: Samooskrba in prehranska varnost sta del nacionalne varnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cigler-kralj-samooskrba-in-prehranska-varnost-sta-del-nacionalne-varnosti/783934|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Fridl Jarc: Glede ukinitve RTV-prispevka se bo sledilo evropskim smernicam, pomemben je pluralizem|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/fridl-jarc-glede-ukinitve-rtv-prispevka-se-bo-sledilo-evropskim-smernicam-pomemben-je-pluralizem/783970|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A. P. , T. L.|last=Š}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Valentin Hajdinjak]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |6 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Hajdinjak: Mir v svetu ni več samoumeven, sem zagovornik članstva v Natu in EU-ju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hajdinjak-mir-v-svetu-ni-vec-samoumeven-sem-zagovornik-clanstva-v-natu-in-eu-ju/783971|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Andrej Šircelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Šircelj: ZUJF-a ne bo, prav tako ne davka na nepremičnine|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sircelj-zujf-a-ne-bo-prav-tako-ne-davka-na-nepremicnine/783990|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Tadej Ostrc]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''11''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Ostrc: Slovenija nima slabega zdravstvenega sistema, težava je dostopnost|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/ostrc-slovenija-nima-slabega-zdravstvenega-sistema-tezava-je-dostopnost/783991|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- ! colspan=8 | |- | rowspan=7 align=center |Torek<br>2. junij 2026 | 09:00 | '''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' | '''<small>FOKUS</small>''' | | | | |- | 09:00 | '''[[Tone Kajzer]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Polona Rifelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Franci Matoz]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Suzana Lep Šimenko]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Mihael Zupančič]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | | | | |- | 17:00 | '''[[Mateja Ribič]]''' | '''<small>NSi</small>''' | | | | |- |} ==== Glasovanje o vladi ==== O listi kandidatov za ministre bo Državni zbor odločal na izredni seji dne 4. junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Jutri bomo dobili četrto vlado Janeza Janše. Kako bo potekala izredna seja DZ in kaj sledi?|url=https://n1info.si/volitve-2026/jutri-bomo-dobili-cetrto-vlado-janeza-janse-kako-bo-potekala-izredna-seja-dz-in-kaj-sledi/|website=N1|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |4. junij 2026 |'''[[Janez Janša]]''' | | | |za izvolitev potrebna navadna večina |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade |- !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|28|90|#FEF200}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|15|#FEF200}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Demokrati</small>''' |'''<small>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</small>''' |[[Anže Logar]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|6|90|#09105e}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|15|#09105e}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Fokus</small>''' |'''<small>[[FOKUS Marka Lotriča]]</small>''' |[[Marko Lotrič]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SLS</small>''' |'''<small>[[Slovenska ljudska stranka]]</small>''' |[[Tina Bregant]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#94c54b}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|0|15|#94c54b}} |- ! colspan="5" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="text-align:center;" |'''<small>Resni.ca</small>''' |'''<small>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</small>''' |[[Zoran Stevanović]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|50|90|#746962}} |} == Kandidati za ministre == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:80%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Janez Janša]]''' |[[Slika:EPP Leaders’ Retreat Zagreb 2026 - Janez Janša (cropped2).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko]] |Minister |'''[[Jernej Vrtovec]]''' |[[Slika:Jernej Vrtovec predsednik NSi 2026 02 (cropped3).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport]] |Minister |'''[[Anže Logar]]''' |[[Slika:124. seja Vlade RS dr Anže Logar (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Franci Matoz]]''' |[[Slika:Franci Matoz 2011 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Minister |'''[[Tone Kajzer]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister |'''[[Tadej Ostrc]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo]] |Minister |'''[[Janez Cigler Kralj]]''' |[[Slika:Janez_Cigler_Kralj_(NSi)_portret_2026_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Andrej Šircelj]]''' |[[Slika:Novinarska_konferenca_po_seji_Vlade_RS_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Ministrica |'''[[Polona Rifelj]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Valentin Hajdinjak]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' |[[Slika:Ignacija Fridl Jarc (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Minister |'''[[Mihael Zupančič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino]] |Minister |'''[[Borut Rončević]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve]] |Ministrica |'''[[Mateja Ribič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]] |Ministrica |'''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' |[[Slika:Vlada_Janeza_Janše_na_obisku_v_Osrednjeslovenski_statistični_regiji_–_južni_del,_1.4.2022_–_Monika_Kirbiš_Rojs_(sekretarka_na_SVRK)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#1c62ac |[[FOKUS Marka Lotriča|<span style="color:white;">'''Fokus''']] | |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Suzana Lep Šimenko]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |} == Ozadje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine|l1=Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Neuspešna pogajanja Roberta Goloba === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.<ref name=":2" /> V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.<ref>{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/po-sestanku-z-golobom-han-ni-optimisticen-za-levico-solidna-osnova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/grah-ne-mudi-se-logar-zanimiva-taktika-han-ni-optimisticen-stevanovic-ni-pogovorov-s-sds-om/778790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.<ref>{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 10. aprila, na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora]], je bil za predsednika DZ s podporo strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] in SDS izvoljen Zoran Stevanović.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref> Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa ''Uspešna Slovenija 2034''.<ref>{{Navedi splet|title=Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/clanstvo-demokratov-podprlo-vodstvo-pri-nadaljnjih-pogajanjih-o-vstopu-v-koalicijo/779275|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-na-pogajanja-vabi-svoboda-povabila-z-desne-nimamo/779361|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradni-razrez-potencialne-janseve-vlade-8-ministrov-sds-u-5-nsi-jevemu-trojcku-3-demokratom/779672|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-zeli-nadaljevati-pogovore-o-sestavi-vlade-odgovora-demokratov-se-ni-prejela/|website=N1|date=2026-04-16|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-po-logarjevi-kosarici-golobu-sestavljanja-koalicije-se-je-lotil-kot-nekoc-njegova-kraljica/|website=N1|date=2026-04-17|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> 20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.<ref>{{Navedi splet|title=Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja|url=https://n1info.si/volitve-2026/resnica-sprejela-odlocitev-o-podpori-kandidatu-za-mandatarja-kokot-na-pogovorih-pri-predsednici-bomo-izkazali-enotnost/|website=N1|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-stevanovicevi-prizgali-zeleno-luc-cetrti-jansevi-vladi-ze-sredi-maja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena [[Danijel Krivec]] iz SDS in [[Franc Križan]] iz Demokratov.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-ne-morem-predlagati-kandidata-za-predsednika-vlade/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> ==Opombe== {{opombe}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] gsp8p255ta52irukvrsw98rt2ozuahc 6685157 6685154 2026-06-04T15:44:20Z VidicK01 193275 /* Kandidati za ministre */ 6685157 wikitext text/x-wiki {{Prihodnje}}{{Infobox government cabinet|cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije|deputy_government_head=|successor=[[17. vlada Republike Slovenije]]|cabinet_number=|jurisdiction=|flag=Flag_of_Slovenia.svg|flag_border=true|incumbent=|image=|image_size=|caption=|date_formed=4. junij 2026|date_dissolved=|government_head=[[Janez Janša]]|government_head_history=|state_head=[[Nataša Pirc Musar]]|former_members_number=|cabinet_type=|members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]]|legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}}|opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]]|opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca)|election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]]|legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]]|budget=|incoming_formation=|outgoing_formation=|previous=[[15. vlada Republike Slovenije]]|opposition_cabinet=Brez}} '''16. vlada Republike Slovenije''' je prihajajoča [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo bo po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v državni zbor pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je bil nato z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> == Sestavljanje koalicije == Vlada je bila sestavljena po tem, ko relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] ni uspel zbrati potrebnih 46 glasov za mandatarstvo in je predsednica republike dne 25. aprila 2026 sporočila, da ne bo predlagala kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref name=":3" /> Že 22. aprila 2026 pa je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-ov-predlog-sprememb-zakona-o-vladi-usklajen-s-fokusom-podpirajo-ga-tudi-demokrati/780301|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}</ref> 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,<ref>{{Navedi splet|title=Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi|url=https://n1info.si/volitve-2026/po-burni-razpravi-skupni-odbor-dz-potrdil-predlog-spremembe-zakona-o-vladi/|website=N1|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-29|language=sl-SI}}</ref> poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> {{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}} Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-oblikovanju-vlade-ce-ugotovimo-da-imamo-opremo-za-gasenje-pozara-se-bomo-v-to-spustili/780829|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-prejetje-izhodisc-trojcek-okoli-nsi-ja-in-sds-sta-se-zavila-v-molk/569300|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]]; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-koalicijska-pogodba-usklajena-95-odstotno-racunamo-da-bomo-koncali-ta-teden/781840|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-odprtimi-vprasanji-umestitev-skok-a-bo-vseh-sest-poslancev-demokratov-podprlo-jansevo-vlado/782085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/|website=N1|date=2026-05-14|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja se je sestal svet [[Resni.ca|Resni.ce]], ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, torej najmanj 48 ur po vložitvi.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref> Na tajnem glasovanju po izredni seji DZ je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj !Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |87 |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. Ob tem je obveljala napoved, da SDS prevzame sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z "vetom" nad kandidaturo Tine Bregant|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-in-demokrati-v-potrditev-svoje-ministrske-kandidate-jansev-veto-na-kandidaturo/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili; NSi je v nasprotju z napovedmi dobila štiri resorje, Fokus pa en resor, zaradi česar je [[Slovenska ljudska stranka]] ostala brez ministrstva.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz|url=https://n1info.si/volitve-2026/nocoj-bodo-znani-vsi-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Iz stranke so še pred potrjevanjem na organih koalicijskih partneric sicer sporočili, da pričakujejo dogovor o ministrstvu, ki ga bi vodil njihov kandidat in ob tem zapisali, da za vodenje niso predlagali le predsednice [[Tina Bregant|Tine Bregant]].<ref name=":4" /> Po poročanju naj bi veto nad njeno kandidaturo dal Janez Janša; spor naj bi izhajal še iz časa, ko je Bregantova delovala kot državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]].<ref>{{Navedi splet|title=Janšev "ne" Tini Bregant, Demokrati potrdili svoje tri ministrske kandidate - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/janez-jansa-veto-tina-bregant-ministri-nova-vlada-imena-1902419|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> Predsednica SLS je v odzivu na družbenih omrežjih izrazila razočaranje nad odločitvijo, vidni član [[Marjan Podobnik]] je opomnil na »prizadeto« zaupanje med SLS in NSi, predsednik slednje Vrtovec pa je v izjavi za javnost dejal, da bo SLS lahko »tvorno sodelovala v vladi v kateri koli drugi obliki.«<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant o ministrski ekipi: Boleč dan zame in za mojo stranko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tina-bregant-o-ministrski-ekipi-bolec-dan-zame-in-za-mojo-stranko/783667|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Za največje presenečenje med ministrskimi kandidati je veljal [[Franci Matoz]], ki ga je Janša izbral za notranjega ministra.<ref>{{Navedi splet|title=Največje presenečenje nove vlade je Franci Matoz!|url=https://info360.si/politika/najvecje-presenecenje-nove-vlade-je-franci-matoz/|website=info360.si|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/to-so-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> ==== Zaslišanja ministrov na odborih ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=8 align=center |Ponedeljek<br>1. junij 2026 | 09:00 | '''[[Anže Logar]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Ministrstvo želim prevzeti, da začnemo umikati ovire, ki so se nabrale v 30 letih|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ministrstvo-zelim-prevzeti-da-zacnemo-umikati-ovire-ki-so-se-nabrale-v-30-letih/783900|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Jernej Vrtovec]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec: Ključen projekt bo pospešitev postopkov za JEK 2, ne "kvazi zeleni dogovor"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrtovec-kljucen-projekt-bo-pospesitev-postopkov-za-jek-2-ne-kvazi-zeleni-dogovor/783902|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Borut Rončević]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Rončević: Šola nikakor ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/roncevic-sola-nikakor-ne-sme-biti-prostor-politicne-ali-ideoloske-indoktrinacije/783933|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Janez Cigler Kralj]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Cigler Kralj: Samooskrba in prehranska varnost sta del nacionalne varnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cigler-kralj-samooskrba-in-prehranska-varnost-sta-del-nacionalne-varnosti/783934|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Fridl Jarc: Glede ukinitve RTV-prispevka se bo sledilo evropskim smernicam, pomemben je pluralizem|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/fridl-jarc-glede-ukinitve-rtv-prispevka-se-bo-sledilo-evropskim-smernicam-pomemben-je-pluralizem/783970|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A. P. , T. L.|last=Š}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Valentin Hajdinjak]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |6 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Hajdinjak: Mir v svetu ni več samoumeven, sem zagovornik članstva v Natu in EU-ju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hajdinjak-mir-v-svetu-ni-vec-samoumeven-sem-zagovornik-clanstva-v-natu-in-eu-ju/783971|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Andrej Šircelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Šircelj: ZUJF-a ne bo, prav tako ne davka na nepremičnine|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sircelj-zujf-a-ne-bo-prav-tako-ne-davka-na-nepremicnine/783990|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Tadej Ostrc]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''11''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Ostrc: Slovenija nima slabega zdravstvenega sistema, težava je dostopnost|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/ostrc-slovenija-nima-slabega-zdravstvenega-sistema-tezava-je-dostopnost/783991|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- ! colspan=8 | |- | rowspan=7 align=center |Torek<br>2. junij 2026 | 09:00 | '''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' | '''<small>FOKUS</small>''' | | | | |- | 09:00 | '''[[Tone Kajzer]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Polona Rifelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Franci Matoz]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Suzana Lep Šimenko]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Mihael Zupančič]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | | | | |- | 17:00 | '''[[Mateja Ribič]]''' | '''<small>NSi</small>''' | | | | |- |} ==== Glasovanje o vladi ==== O listi kandidatov za ministre bo Državni zbor odločal na izredni seji dne 4. junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Jutri bomo dobili četrto vlado Janeza Janše. Kako bo potekala izredna seja DZ in kaj sledi?|url=https://n1info.si/volitve-2026/jutri-bomo-dobili-cetrto-vlado-janeza-janse-kako-bo-potekala-izredna-seja-dz-in-kaj-sledi/|website=N1|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |4. junij 2026 |'''[[Janez Janša]]''' | | | |za izvolitev potrebna navadna večina |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade |- !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|28|90|#FEF200}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|15|#FEF200}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Demokrati</small>''' |'''<small>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</small>''' |[[Anže Logar]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|6|90|#09105e}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|15|#09105e}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Fokus</small>''' |'''<small>[[FOKUS Marka Lotriča]]</small>''' |[[Marko Lotrič]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SLS</small>''' |'''<small>[[Slovenska ljudska stranka]]</small>''' |[[Tina Bregant]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#94c54b}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|0|15|#94c54b}} |- ! colspan="5" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="text-align:center;" |'''<small>Resni.ca</small>''' |'''<small>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</small>''' |[[Zoran Stevanović]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|50|90|#746962}} |} == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:80%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Janez Janša]]''' |[[Slika:EPP Leaders’ Retreat Zagreb 2026 - Janez Janša (cropped2).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko]] |Minister |'''[[Jernej Vrtovec]]''' |[[Slika:Jernej Vrtovec predsednik NSi 2026 02 (cropped3).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport]] |Minister |'''[[Anže Logar]]''' |[[Slika:124. seja Vlade RS dr Anže Logar (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Franci Matoz]]''' |[[Slika:Franci Matoz 2011 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Minister |'''[[Tone Kajzer]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister |'''[[Tadej Ostrc]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo]] |Minister |'''[[Janez Cigler Kralj]]''' |[[Slika:Janez_Cigler_Kralj_(NSi)_portret_2026_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Andrej Šircelj]]''' |[[Slika:Novinarska_konferenca_po_seji_Vlade_RS_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Ministrica |'''[[Polona Rifelj]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Valentin Hajdinjak]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' |[[Slika:Ignacija Fridl Jarc (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Minister |'''[[Mihael Zupančič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino]] |Minister |'''[[Borut Rončević]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve]] |Ministrica |'''[[Mateja Ribič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]] |Ministrica |'''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' |[[Slika:Vlada_Janeza_Janše_na_obisku_v_Osrednjeslovenski_statistični_regiji_–_južni_del,_1.4.2022_–_Monika_Kirbiš_Rojs_(sekretarka_na_SVRK)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#1c62ac |[[FOKUS Marka Lotriča|<span style="color:white;">'''Fokus''']] | |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Suzana Lep Šimenko]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |} == Ozadje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine|l1=Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Neuspešna pogajanja Roberta Goloba === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.<ref name=":2" /> V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.<ref>{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/po-sestanku-z-golobom-han-ni-optimisticen-za-levico-solidna-osnova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/grah-ne-mudi-se-logar-zanimiva-taktika-han-ni-optimisticen-stevanovic-ni-pogovorov-s-sds-om/778790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.<ref>{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 10. aprila, na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora]], je bil za predsednika DZ s podporo strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] in SDS izvoljen Zoran Stevanović.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref> Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa ''Uspešna Slovenija 2034''.<ref>{{Navedi splet|title=Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/clanstvo-demokratov-podprlo-vodstvo-pri-nadaljnjih-pogajanjih-o-vstopu-v-koalicijo/779275|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-na-pogajanja-vabi-svoboda-povabila-z-desne-nimamo/779361|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradni-razrez-potencialne-janseve-vlade-8-ministrov-sds-u-5-nsi-jevemu-trojcku-3-demokratom/779672|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-zeli-nadaljevati-pogovore-o-sestavi-vlade-odgovora-demokratov-se-ni-prejela/|website=N1|date=2026-04-16|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-po-logarjevi-kosarici-golobu-sestavljanja-koalicije-se-je-lotil-kot-nekoc-njegova-kraljica/|website=N1|date=2026-04-17|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> 20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.<ref>{{Navedi splet|title=Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja|url=https://n1info.si/volitve-2026/resnica-sprejela-odlocitev-o-podpori-kandidatu-za-mandatarja-kokot-na-pogovorih-pri-predsednici-bomo-izkazali-enotnost/|website=N1|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-stevanovicevi-prizgali-zeleno-luc-cetrti-jansevi-vladi-ze-sredi-maja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena [[Danijel Krivec]] iz SDS in [[Franc Križan]] iz Demokratov.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-ne-morem-predlagati-kandidata-za-predsednika-vlade/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> ==Opombe== {{opombe}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] nqhmtjykaztml4n7o94wo2dia1o8qtf 6685350 6685157 2026-06-04T22:34:36Z VidicK01 193275 /* */ PV + PPV 6685350 wikitext text/x-wiki {{Prihodnje}}{{Infobox government cabinet|cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije|deputy_government_head=[[Jernej Vrtovec]] (NSi)<br>[[Anže Logar]] (Demokrati)|successor=[[17. vlada Republike Slovenije]]|cabinet_number=|jurisdiction=|flag=Flag_of_Slovenia.svg|flag_border=true|incumbent=|image=|image_size=|caption=|date_formed=4. junij 2026|date_dissolved=|government_head=[[Janez Janša]] (SDS)|government_head_history=|state_head=[[Nataša Pirc Musar]]|former_members_number=|cabinet_type=|members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]]|legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}}|opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]]|opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca)|election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]]|legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]]|budget=|incoming_formation=|outgoing_formation=|previous=[[15. vlada Republike Slovenije]]|opposition_cabinet=Brez}} '''16. vlada Republike Slovenije''' je prihajajoča [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo bo po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v državni zbor pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je bil nato z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> == Sestavljanje koalicije == Vlada je bila sestavljena po tem, ko relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] ni uspel zbrati potrebnih 46 glasov za mandatarstvo in je predsednica republike dne 25. aprila 2026 sporočila, da ne bo predlagala kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref name=":3" /> Že 22. aprila 2026 pa je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-ov-predlog-sprememb-zakona-o-vladi-usklajen-s-fokusom-podpirajo-ga-tudi-demokrati/780301|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}</ref> 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,<ref>{{Navedi splet|title=Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi|url=https://n1info.si/volitve-2026/po-burni-razpravi-skupni-odbor-dz-potrdil-predlog-spremembe-zakona-o-vladi/|website=N1|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-29|language=sl-SI}}</ref> poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> {{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}} Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-oblikovanju-vlade-ce-ugotovimo-da-imamo-opremo-za-gasenje-pozara-se-bomo-v-to-spustili/780829|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-prejetje-izhodisc-trojcek-okoli-nsi-ja-in-sds-sta-se-zavila-v-molk/569300|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]]; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-koalicijska-pogodba-usklajena-95-odstotno-racunamo-da-bomo-koncali-ta-teden/781840|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-odprtimi-vprasanji-umestitev-skok-a-bo-vseh-sest-poslancev-demokratov-podprlo-jansevo-vlado/782085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/|website=N1|date=2026-05-14|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja se je sestal svet [[Resni.ca|Resni.ce]], ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, torej najmanj 48 ur po vložitvi.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref> Na tajnem glasovanju po izredni seji DZ je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj !Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |87 |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. Ob tem je obveljala napoved, da SDS prevzame sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z "vetom" nad kandidaturo Tine Bregant|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-in-demokrati-v-potrditev-svoje-ministrske-kandidate-jansev-veto-na-kandidaturo/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili; NSi je v nasprotju z napovedmi dobila štiri resorje, Fokus pa en resor, zaradi česar je [[Slovenska ljudska stranka]] ostala brez ministrstva.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz|url=https://n1info.si/volitve-2026/nocoj-bodo-znani-vsi-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Iz stranke so še pred potrjevanjem na organih koalicijskih partneric sicer sporočili, da pričakujejo dogovor o ministrstvu, ki ga bi vodil njihov kandidat in ob tem zapisali, da za vodenje niso predlagali le predsednice [[Tina Bregant|Tine Bregant]].<ref name=":4" /> Po poročanju naj bi veto nad njeno kandidaturo dal Janez Janša; spor naj bi izhajal še iz časa, ko je Bregantova delovala kot državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]].<ref>{{Navedi splet|title=Janšev "ne" Tini Bregant, Demokrati potrdili svoje tri ministrske kandidate - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/janez-jansa-veto-tina-bregant-ministri-nova-vlada-imena-1902419|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> Predsednica SLS je v odzivu na družbenih omrežjih izrazila razočaranje nad odločitvijo, vidni član [[Marjan Podobnik]] je opomnil na »prizadeto« zaupanje med SLS in NSi, predsednik slednje Vrtovec pa je v izjavi za javnost dejal, da bo SLS lahko »tvorno sodelovala v vladi v kateri koli drugi obliki.«<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant o ministrski ekipi: Boleč dan zame in za mojo stranko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tina-bregant-o-ministrski-ekipi-bolec-dan-zame-in-za-mojo-stranko/783667|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Za največje presenečenje med ministrskimi kandidati je veljal [[Franci Matoz]], ki ga je Janša izbral za notranjega ministra.<ref>{{Navedi splet|title=Največje presenečenje nove vlade je Franci Matoz!|url=https://info360.si/politika/najvecje-presenecenje-nove-vlade-je-franci-matoz/|website=info360.si|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/to-so-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> ==== Zaslišanja ministrov na odborih ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=8 align=center |Ponedeljek<br>1. junij 2026 | 09:00 | '''[[Anže Logar]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Ministrstvo želim prevzeti, da začnemo umikati ovire, ki so se nabrale v 30 letih|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ministrstvo-zelim-prevzeti-da-zacnemo-umikati-ovire-ki-so-se-nabrale-v-30-letih/783900|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Jernej Vrtovec]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec: Ključen projekt bo pospešitev postopkov za JEK 2, ne "kvazi zeleni dogovor"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrtovec-kljucen-projekt-bo-pospesitev-postopkov-za-jek-2-ne-kvazi-zeleni-dogovor/783902|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Borut Rončević]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Rončević: Šola nikakor ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/roncevic-sola-nikakor-ne-sme-biti-prostor-politicne-ali-ideoloske-indoktrinacije/783933|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Janez Cigler Kralj]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Cigler Kralj: Samooskrba in prehranska varnost sta del nacionalne varnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cigler-kralj-samooskrba-in-prehranska-varnost-sta-del-nacionalne-varnosti/783934|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Fridl Jarc: Glede ukinitve RTV-prispevka se bo sledilo evropskim smernicam, pomemben je pluralizem|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/fridl-jarc-glede-ukinitve-rtv-prispevka-se-bo-sledilo-evropskim-smernicam-pomemben-je-pluralizem/783970|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A. P. , T. L.|last=Š}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Valentin Hajdinjak]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |6 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Hajdinjak: Mir v svetu ni več samoumeven, sem zagovornik članstva v Natu in EU-ju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hajdinjak-mir-v-svetu-ni-vec-samoumeven-sem-zagovornik-clanstva-v-natu-in-eu-ju/783971|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Andrej Šircelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Šircelj: ZUJF-a ne bo, prav tako ne davka na nepremičnine|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sircelj-zujf-a-ne-bo-prav-tako-ne-davka-na-nepremicnine/783990|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Tadej Ostrc]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''11''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Ostrc: Slovenija nima slabega zdravstvenega sistema, težava je dostopnost|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/ostrc-slovenija-nima-slabega-zdravstvenega-sistema-tezava-je-dostopnost/783991|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- ! colspan=8 | |- | rowspan=7 align=center |Torek<br>2. junij 2026 | 09:00 | '''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' | '''<small>FOKUS</small>''' | | | | |- | 09:00 | '''[[Tone Kajzer]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Polona Rifelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Franci Matoz]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Suzana Lep Šimenko]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Mihael Zupančič]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | | | | |- | 17:00 | '''[[Mateja Ribič]]''' | '''<small>NSi</small>''' | | | | |- |} ==== Glasovanje o vladi ==== O listi kandidatov za ministre bo Državni zbor odločal na izredni seji dne 4. junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Jutri bomo dobili četrto vlado Janeza Janše. Kako bo potekala izredna seja DZ in kaj sledi?|url=https://n1info.si/volitve-2026/jutri-bomo-dobili-cetrto-vlado-janeza-janse-kako-bo-potekala-izredna-seja-dz-in-kaj-sledi/|website=N1|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |4. junij 2026 |'''[[Janez Janša]]''' | | | |za izvolitev potrebna navadna večina |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade |- !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|28|90|#FEF200}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|15|#FEF200}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Demokrati</small>''' |'''<small>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</small>''' |[[Anže Logar]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|6|90|#09105e}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|15|#09105e}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Fokus</small>''' |'''<small>[[FOKUS Marka Lotriča]]</small>''' |[[Marko Lotrič]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SLS</small>''' |'''<small>[[Slovenska ljudska stranka]]</small>''' |[[Tina Bregant]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#94c54b}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|0|15|#94c54b}} |- ! colspan="5" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="text-align:center;" |'''<small>Resni.ca</small>''' |'''<small>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</small>''' |[[Zoran Stevanović]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|50|90|#746962}} |} == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:80%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Janez Janša]]''' |[[Slika:EPP Leaders’ Retreat Zagreb 2026 - Janez Janša (cropped2).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko]] |Minister |'''[[Jernej Vrtovec]]''' |[[Slika:Jernej Vrtovec predsednik NSi 2026 02 (cropped3).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport]] |Minister |'''[[Anže Logar]]''' |[[Slika:124. seja Vlade RS dr Anže Logar (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Franci Matoz]]''' |[[Slika:Franci Matoz 2011 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Minister |'''[[Tone Kajzer]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister |'''[[Tadej Ostrc]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo]] |Minister |'''[[Janez Cigler Kralj]]''' |[[Slika:Janez_Cigler_Kralj_(NSi)_portret_2026_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Andrej Šircelj]]''' |[[Slika:Novinarska_konferenca_po_seji_Vlade_RS_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Ministrica |'''[[Polona Rifelj]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Valentin Hajdinjak]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' |[[Slika:Ignacija Fridl Jarc (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Minister |'''[[Mihael Zupančič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino]] |Minister |'''[[Borut Rončević]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve]] |Ministrica |'''[[Mateja Ribič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]] |Ministrica |'''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' |[[Slika:Vlada_Janeza_Janše_na_obisku_v_Osrednjeslovenski_statistični_regiji_–_južni_del,_1.4.2022_–_Monika_Kirbiš_Rojs_(sekretarka_na_SVRK)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#1c62ac |[[FOKUS Marka Lotriča|<span style="color:white;">'''Fokus''']] | |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Suzana Lep Šimenko]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |} == Ozadje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine|l1=Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Neuspešna pogajanja Roberta Goloba === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.<ref name=":2" /> V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.<ref>{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/po-sestanku-z-golobom-han-ni-optimisticen-za-levico-solidna-osnova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/grah-ne-mudi-se-logar-zanimiva-taktika-han-ni-optimisticen-stevanovic-ni-pogovorov-s-sds-om/778790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.<ref>{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 10. aprila, na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora]], je bil za predsednika DZ s podporo strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] in SDS izvoljen Zoran Stevanović.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref> Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa ''Uspešna Slovenija 2034''.<ref>{{Navedi splet|title=Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/clanstvo-demokratov-podprlo-vodstvo-pri-nadaljnjih-pogajanjih-o-vstopu-v-koalicijo/779275|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-na-pogajanja-vabi-svoboda-povabila-z-desne-nimamo/779361|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradni-razrez-potencialne-janseve-vlade-8-ministrov-sds-u-5-nsi-jevemu-trojcku-3-demokratom/779672|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-zeli-nadaljevati-pogovore-o-sestavi-vlade-odgovora-demokratov-se-ni-prejela/|website=N1|date=2026-04-16|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-po-logarjevi-kosarici-golobu-sestavljanja-koalicije-se-je-lotil-kot-nekoc-njegova-kraljica/|website=N1|date=2026-04-17|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> 20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.<ref>{{Navedi splet|title=Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja|url=https://n1info.si/volitve-2026/resnica-sprejela-odlocitev-o-podpori-kandidatu-za-mandatarja-kokot-na-pogovorih-pri-predsednici-bomo-izkazali-enotnost/|website=N1|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-stevanovicevi-prizgali-zeleno-luc-cetrti-jansevi-vladi-ze-sredi-maja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena [[Danijel Krivec]] iz SDS in [[Franc Križan]] iz Demokratov.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-ne-morem-predlagati-kandidata-za-predsednika-vlade/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> ==Opombe== {{opombe}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] 7r7b8ef3uhxyxn9rhu8fa2sqf4l454v 0 600420 6685234 6655567 2026-06-04T19:36:45Z Yerpo 8417 /* Religija */ tn 6685234 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina |group = Sekeli<br>Székelyek | image = [[Slika:Flag of Szekely_Land.svg|250px]] | caption = Zastava Sekelov |population = 500.000–900.000 (2011)<ref name="insse.ro">{{cite web|url=http://www.insse.ro/cms/files/RPL2002INS/vol4/notavol4.pdf |title=Nota metodologica |publisher=Insse.ro |access-date=2013-11-26}}</ref><ref>''Archivum Ottomanicum'', Volume 20, Mouton, 2002. str. 66</ref>{{sfn|Eberhardt|2003|p=}}<ref>Judit Tóth, Endre Sík. "Joining and EU: integration of Hungary or the Hungarians?" V: Willfried Spohn, Anna Triandafyllidou, [{{Google books |plainurl=yes |id=gnNs_N3hXbIC }} ''Europeanisation, National Identities and Migration: Changes in Boundary Constructions between Western and Eastern Europe''], Psychology Press, 2012, str. 228</ref> | popplace = {{ikonazastave|Romunija}} [[Romunija]] <br> (okraja Hargita in Covasna, deli okraja Mureș, nekaj vasi v Okraju Suceava, Bukovina) | region1 = {{ROM}} | pop1 = 608.000 | ref1 = <ref name=ref1>Populația stabilă pe sexe și grupe de vârstă – județe, municipii, orașe, comune (román nyelven) (xml). Institutul natțonal de Statistică. [2018. december 21-i dátummal az eredetiből archiválva]. Pridobljeno 12. januarja 2014.</ref> | region3 = {{HUN}} | pop3 = 195.000 | ref3 = <ref name=ref1/> | region4 = {{SRB}} | pop4 = 120.000 | ref4 = | region5 = {{AUS}} | pop5 = ni znano | ref5 = | region6 = [[Slika:Flag of Europe.svg|24px]] Evropska unija | pop6 = ni znano | ref6 = | region7 = {{USA}} | pop7 = ni znano | ref7 = | region8 = {{CAN}} | pop8 = ni znano | ref8 = | region9 = {{BRA}} | pop9 = ni znano | ref9 = | languages = [[madžarščina]], [[romunščina]] | religions = [[krščanstvo]]: [[rimokatolištvo]] (večina)<br/> [[protestantstvo]] (predvsem [[kalvinizem]], unitarizem ([[Transilvanija]]) in [[Luteranstvo|luteranstvo]]) | related = [[Madžari]] in [[Čengoši]] }} '''Sekeli''' ([[Madžarščina|madžarsko]]: Székelyek, [[Romunščina|romunsko]]: Secui) so etnični [[Madžari]], ki živijo v današnji [[Romunija|Romuniji]], večinoma v vzhodni in jugovzhodni [[Transilvanija|Transilvaniji]] v okrožjih Harghita, Covasna in Mureș. Sekeli se v pisnih dokumentih prvič pojavljajo v 11. stoletju v latinski obliki Siculi. Madžarska oblika imena, Székely, je bila prvič zapisana leta 1334 v dokumentih, ki opisujejo obrambo vzhodnega dela takratnega [[Ogrska|Ogrskega kraljestva]]. ==Prebivalstvo== Skupno število Sekelov se od vira do vira precej razlikuje. Uradni romunski vir govori o 670.000 Sekelov,<ref>{{en icon}}{{cite web |author= |url=http://www.udmr.ro/script/hunginro.php?lang=eng |title=Мађари у Румунији |date= |website= |publisher= |access-date= |archive-date=27. september 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927064334/http://www.udmr.ro/script/hunginro.php?lang=eng |url-status= }}</ref> drug romunski vir, prav tako uradni, pa na spletni strani Demokratične zveze Madžarov v Romuniji navaja številko 680.000.<ref name=nsz2011>{{cite web |url=http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2013/07/sR_Tab_31.xls |title=Archivált másolat |language=рум |accessdate = 21. december 2018|format=xml |publisher=Institutul natțonal de Statistică |archive-date=21. december 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181221145251/http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2013/07/sR_Tab_31.xls |url-status= }}</ref> Madžarski viri govorijo o številki 1.700.000, vendar ta številka pomeni vse Madžare v Romuniji in ne le Sekele.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.recensamant.ro/ |title=Попис из 2002 |date= |website= |publisher= |access-date= |archive-date= 8. februar 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100208235230/http://www.recensamant.ro/ |url-status= }}</ref> Resnično število je, kot vedno, nekje vmes, saj uradne številke vedno služijo nekemu namenu. Točna je verjetno številka 670.000, ki zajema Sekele na ozemlju, ki se je nekoč imenovalo Sekelska dežela (madžarsko: Székelyföld). Na tem ozemlju so današnja okrožja Harghita, Covasna in Mureș. V okrožjih Harghita in Covasna predstavljajo Sekeli večinsko prebivalstvo, v Harghiti 85 % in v Covasna 74 %. Sekeli živijo tudi na območju med mestoma Braşov in Sibiu. Romunski pravni sistem Sekelov ne priznava kot nacionalnost, ampak jih v popisih prebivalstva šteje za Madžare. Na Madžarskem se omenjajo kot Transilvanski Madžari ločena skupnost znotraj tega prebivalstva. [[Slika:Tinutul Secuiesc.png|thumb|250px|Okraji Harghita,Covasna in Mureș na zemljevidu Romunije]] Skupno število Sekelov v Transilvaniji, na Madžarskem in drugih krajih, ki so bili zgodovinsko znani kot kraji izseljevanja Sekelov (Srbija, Kanada, Brazilija, Združene države Amerike), bi se skupno število Sekelov lahko približalo enemu milijonu. Ker natančnih podatkov ni, lahko govorimo samo o ocenah. Po popisu prebivalstva iz leta 2002 je največ Sekelov v Romuniji živelo v okrožjih Harghita, Covasna in Mureș: {| class="wikitable" |- !Lokacija !Število Sekelov !Delež [%] |- |Harghita | 275.841 |84,61% |- |Covasna | 164.055 |73,81% |- |Mureș | 200.000 |39,26% |- |[[Braşov]] | 40.000 |... |- |Ostanek | 50.000 |... |- |V svetu | 100.000 |... |- |Skupaj | 829.896 |... |} V današnji Transilvaniji je od celotnega števila Madžarov približno 40% Sekelov. ==Zgodovina== ===Ustno izročilo=== V starih kronikah in v kulturni dediščini Sekelov obstaja izročilo, da so Sekeli potomci [[Atila|Atilovih]] [[Huni|Hunov]]. Po izročilu jih je Atilov sin, knez Čaba, po očetovi smrti pripeljal na kraj, kjer živijo danes. Kraj se po njih imenuje Dežela Sekelov. Ta dežela se madžarsko imenuje Csigle-mező. V dokumentu, pisanem v [[Latinščina|latinščini]], je Kesa Šimon v delu, v katerem govori o Sekelih, zapisal: ''"Sekeli, ki so bili prvotno Atilov narod, so ostali na Čigle-mezőu in se tam niso imenovali Huni, temveč Sekeli"''. ===Legende, povezane z dejstvi=== Sekeli so v preteklosti veljali za ločeno ljudstvo in so se pridružili Madžarom, ko so ti prišli na območje [[Karpati|Karpatov]] in v [[Panonska nižina|Panonsko nižino]] in tam ustanovili svoje kraljestvo. Zato je mogoče reči, da v Transilvaniji obstajata dve skupini, ki govorita madžarsko: Sekeli, ki so potomci Hunov iz leta 453, in Madžari, ki so na to ozemlje prišli pod vodstvom [[Árpád|Árpáda]] leta 894. Tretja skupina, povezana s Sekeli, ki prav tako govori madžarsko, so [[Čangoši]], ki so najštevilčnejši v [[Moldavija|Moldaviji]]. Pripadnost Sekelov Hunom je prvič postala vprašljiva v 18. stoletju, ko je postalo sramotno reči, da si potomec azijskih barbarov. Takšna trditev ni ustrezala niti takratni ogrski državni politiki. Po eni od madžarskih teorij so zato Sekeli madžarsko pleme, ki je zaostalo za glavnino izolirano v gorah in razvilo svojo identiteto. Zatem je v 19. stoletju prišlo do romunizacije današnje Transilvanije in novih teorij o tem, kje in kdaj je bil kdo v zgodovini. Že sam obstoj Sekelov je postal zavora za razvoj. Po mnenju nekaterih romunskih zgodovinarjev imajo Sekeli neko tuje poreklo, ki ni madžarsko. Nekateri zgodovinarji gredo celo tako daleč, da omenjajo njihovo romunsko poreklo. Če Sekeli niso madžarsko-hunskega porekla, se postavljajo naslednja vprašanja: kako to, da so vedno govorili madžarsko, dokaz za to je rovaška pisava, s katero je pisana stara madžarščina, madžarska krajevna imena, ter kultura in izročila, ki jih še danes gojijo in jih delajo edinstvene v svojem okolju. Kakorkoli že, Sekeli obstajajo in živijo na območjih, ki jih imenujejo Sekelska dežela, države pa nastajajo in izginjajo. ===Srednji vek=== [[Slika:Szekelys-in-hungary.png|thumb|250px|Migracije Sekelov]] [[Slika:Gesta hungarorum map.jpg| thumb|250px |Sekeli v Transilvaniji v 9. stoletju po madžarskem zgodovinarju Sandorfu Markiju]] [[Slika:Székely traditional leaving room.JPG| thumb|250px||Notranjost stare sekelske kmečke hiše]] Od ustanovitve madžarske države do turških osvajanj v 16. stoletju so imeli Sekeli na svojem ozemlju v Transilvaniji popolno avtonomijo znotraj Kraljevine Ogrske. Uživali so plemiške in vse druge privilegije in bili oproščeni plačevanja davkov kralju, kar je bilo uradno priznano v dokumentih. Na slednjih so bili zapisani kot 'narod Sekelov' (latinsko: ''Natio Siculorum''). Najstarejši dokumenti so iz 13. stoletja. Zanimivo je, da so se vse ogrske upravne enote imenovale 'vármegyék', kar dobesedno pomeni 'dvorec', 'grad' ali 'trdnjava z okolico'. Upravna središča Selelov v tistem času so bile tudi trdnjave z okolico, vendar so se imenovale 'sek' (madžarsko: szék), kar pomeni 'stol' ali 'sedež'. Sekeli so imeli sedem sedežev: * Csík-szék, * Udvarhely-szék, * Maros-szék, * Aranyos-szék in * Három-szék, ki je bil sestavljen treh podsedežev: Kézdi (Kézdiszék), Orbai in Sepsiszék. Ker so bili seki med vojno dolžni zagotoviti določeno število vojakov, so bili z vojaško reformo leta 1241 razdeljeni v tri kategorije, po katerih so kasneje prejeli plemiške nazive in privilegije (''libertas Siculorum''): * voditelji ali prvaki (előkelők) so bili najbolj privilegiran razred, plemstvo, * konjeniki (lófők) so bili spoštovani bojevniki in ugledni možje prvega razreda, * kmetje (gyalogok) so bili pehota, vendar so imeli privilegij, da niso plačevali davkov. ===Izguba privilegijev=== Sekeli so uživali avtonomijo na svoji zemlji do leta 1437, ko so zaradi groženj z vzhoda sklenili zavezništvo s transilvanskimi Madžari in [[Transilvanski Sasi|Transilvanskimi Sasi]] ter vstopili v Zvezo treh narodov (''Unio trium nationum''), ki je vladala Transilvaniji. Turška osvojitev vzhodne Evrope v 16. stoletju je privedla do ločitve Transilvanije od Ogrske in polvazalnega statusa Transilvanije v odnosu do [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], ko je bila ustanovljena Kneževina Erdelija (madžarsko: Erdélyi Fejedelemség). V kneževini je bilo več poskusov uvedb nekaterih reform in odprave privilegijev, ki so jih imeli Sekeli, in leta 1562 so se nezadovoljni Sekeli prvič uprli. Zaradi nenehnih konfliktov s takratno vladajočo madžarsko stranko so se med napadom [[Mihael Hrabri|Mihaela Hrabrega]] (romunsko: Mihai Viteazul), kneza [[Kneževina Moldavija|Moldavije]] (do leta 1600), Erdelije (1599-1600) in [[Vlaška|Vlaške]] (1593-1601), postavili na njegovo stran in mu pomagal doseči njegove cilje. Po porazu Osmanskega cesarstva in padcu pod avstrijsko oblast je Transilvanija izgubila še tisto malo avtonomije, ki jo je imela pod Turki. Med reorganizacijo vojske in uvedbo prisilne mobilizacije s strani [[Marija Terezija|Marije Terezije]] so Sekeli zavrnili poslušnost. Upor je 7. januarja 1764 povzročil povračilne ukrepe in prelivanje krvi v Madefalvi, kjer je bilo ubitih več sto Sekelov. Poboji so povzročili veliko selitev prebivalstva v Moldavijo in kasneje v [[Bukovina|Bukovino]]. Leta 1883 so se migranti iz Bukovine začeli seliti v [[Vojvodina, Srbija|Vojvodino]] (Skorenovac, Ivanovo in Vojlovica) in na Ogrsko. Poboj je v zgodovini Sekelov postal znan kot "krvoprolitje v Madefalvi". Med madžarsko revolucijo leta 1848 so Sekeli stopili na stran ''"svojih madžarskih bratov proti transilvanskim Romunom in Sasom"''. Leta 1867 je bila Transilvanija ponovno priključena k Ogrski, vendar so Sekeli izgubili avtonomijo in vse privilegije in bili namesto nekdanjih sedmih sedežev prisiljeni imeti samo štiri. Te spremembe so veljale do razpada [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] monarhije in [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonskega mirovnega sporazuma]] iz leta 1920. ===Sekeli v 20. stoletju=== * 1920: s Trianonskim mirovnim sporazumom je bila Transilvanija dodeljena Rumuniji. * 1940: z [[Dunajski diktat|Dunajskim diktatom]] je bila severna Transilvanija vrnjena Madžarski. * 1945: Transilvanija ponovno postane del Romunije. * 1947: status Transilvanije je potrjen s Pariškim sporazumom. * 1952: komunistična partija v Transilvaniji ustanovi Madžarsko autonomno pokrajino. * 1960: Madžarska autonomna pokrajina se reorganizira, število Madžarov v njej se zmanjša. * 1968: z novo administrativno ureditvijo Romunije se Madžarska avtonomna pokrajina ukine. ==Jezik in kultura== ===Jezik=== Sekeli govorijo madžarski jezik, ki se imenuje tudi sekelsko narečje (madžarsko: székely nyelvjárás). To narečje, ki ga govori večina Sekelov, jezikoslovci delijo na vzhodno in zahodno narečje. Vzhodno narečje se govori na območju vasi Čik, Haromsek in Seven, zahodno narečje pa se govori okoli Udvarhelja. Ob tem je treba povedati, da ja nastala tudi tretja skupina, ki vključuje Sekele in Cango-Madžare v Moldaviji. Narečje slednje se že tako razlikuje od prvih dveh, da se obravnava kot ločeno narečje madžarskega jezika. Vsa ta narečja so za jezikoslovce zanimiva zaradi njihovih posebnosti in ohranjene arhaičnosti, povezave s staro madžarščino. === Religija=== Sekeli so večinoma katoličani. Nekaj je tudi kalvinistov in unijatov. Največ katoličanov je na območjih Čik, Džerđo, Kason, Udvarhelj in Kezdisek, unijatov na območjih Udvarhelja, Šepši in Aranjavšek, evangeličanov pa na območjih Marošek, Orbaisek, Aranjancek, Udvarhelj in Haromsek. <gallery mode="packed" heights="180"> Slika:Szekely03 original map.png| Etnični zemljevid dežele Sekelov (okrožja Mureş, Harghita in Covasna) v Romuniji, po popisu iz leta 1992 Slika:Szekely03.png| Etnični zemljevid dežele Sekelov (okrožja Mureş, Harghita in Covasna) v Romuniji, po popisu iz leta 2002 Slika:Szekely04.png| Etnični zemljevid dežele Sekelov (okrožja Mureş, Harghita in Covasna) v Romuniji, po popisu iz leta 2011 </gallery> ==Sklici== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Madžari]] [[Kategorija:Romunija]] a88gb8oa1ivts8snc096zspis7aao5p 0 600808 6685365 6680292 2026-06-05T01:37:47Z Mlakopet 198850 minister 6685365 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Tadej Ostrc|termend=|party=[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]|order=|termstart=|birth_date=|order2=[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Minister za zdravje<br>Republike Slovenije]]|termstart2=4. junij 2026|predecessor2=[[Valentina Prevolnik Rupel]]|premier2=[[Janez Janša]]}} '''Tadej Ostrc''', [[Slovenci|slovenski]] [[Dentalna medicina|zobozdravnik]], [[Politične znanosti|politolog]] in [[politik]]; * [[4. junij]] [[1981]]. Ostrc je specialist zobne protetike. Od leta 2026 je minister za zdravje. == Izobraževanje == Je doktor dentalne medicine in zdravnik specialist protetik. Doktoriral je iz biomedicine. Leta 2016 je na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] v Ljubljani magistriral iz politologije, in sicer s temo Primerjava stališč uporabnikov zdravstvenih sistemov v Sloveniji in ZDA, njegov mentor je bil [[Samo Uhan]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/magistrska/pdfs/mag_ostrc-tadej.pdf|title=Primerjava stališč uporabnikov zdravstvenih sistemov v Sloveniji in ZDA : magistrsko delo|date=2016|website=Repozitorij Univerze v Ljubljani|publisher=Univerza v Ljubljani|last=Ostrc|first=Tadej}}</ref> == Zdravstveno delo == Deluje na Oddelku za protetiko [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani]], ukvarja se z raziskavami na področju nevrologije, protetike in kliničnih preskušanj. == Politika == V času [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlade Republike Slovenije]] je bil v času ministra [[Danijel Bešič Loredan|Danijela Bešiča Loredana]] [[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] na ministrstvu za zdravje. Leta 2024 je kandidiral za mesto generalnega direktorja [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Vodenje ZZZS bi prevzel nekdanji državni sekretar|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vodenje-zzzs-bi-prevzel-nekdanji-drzavni-sekretar|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-10|language=sl}}</ref> Novembra 2024 se je ob ustanovitvi pridružil stranki [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]].<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Slovenija je upehana od politike proti. Utrujena od boja vsakega in vseh proti vsem.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-slovenija-je-upehana-od-politike-proti-utrujena-od-boja-vsakega-in-vseh-proti-vsem/727686|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-10|language=sl|first=Gregor|last=Cerar}}</ref> Kasneje je postal tudi predsednik sveta stranke. Na listi Demokratov je leta [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026 kandidiral na državnozborskih volitvah]] in bil izvoljen za poslanca. V okraju Vič-Rudnik 4 je prejel 1.418 glasov oz. 8,48 odstotka. Ob začetku mandata je bil izvoljen za predsednika državnozborske [[Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|mandatno-volilne komisije]], prav tako je maja 2026 prevzel vodenje [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]].<ref>{{Navedi splet|title=DZ potrdil predlog intervencijskega zakona. Odhajajoča koalicija: "Se vidimo na referendumu."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-potrdil-predlog-intervencijskega-zakona-odhajajoca-koalicija-se-vidimo-na-referendumu/781827|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-24|language=sl|first=La Da , M.|last=Z}}</ref> Poslanske klopi je zapustil, ko je 4. junija 2026 postal minister za zdravje. == Zasebno == Živi v Ljubljani. Z ženo [[Lenka Likar Ostrc|Lenko Likar Ostrc]] ima dva sinova.<ref name=":0" /> Poleg slovenščine govori tudi hrvaško, angleško, nemško, italijansko in srbsko. == Glej tudi == * [[Poslanska skupina Demokratov]] == Sklici == <references /> {{DEFAULTSORT:Ostrc, Tadej}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski zobozdravniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:člani Demokratov. Anžeta Logarja]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Medicinske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije]] 1mfpb93ei5tt3jqyp2ywm9cxgpba8e3 0 601089 6685242 6660929 2026-06-04T19:49:36Z Yerpo 8417 /* Galerija */ tn 6685242 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verska zgradba | building_name = Cerkev sv. Jurija | image = Kurbinovo 1.jpg | image_size = | alt = Cerkev sv. Jurija | caption = Cerkev sv. Jurija | map_type = Severna Makedonija | map_size = 250px | map_alt = | map_relief = yes | map_caption = Lokacija cerkve na zemljevidu Severne Makedonije | location = Kurbinovo, Občina Resen,<br />{{flag|Severna Makedonija}} | coordinates = {{coord|40|59|09|N|21|05|06|E|display=inline,title|type:landmark_region:MK}} | religious_affiliation = [[Makedonska pravoslavna cerkev]] | architecture = yes | architect = | architecture_type = | architecture_style = [[bizantinska arhitektura]] | founded_by = | funded_by = | year_completed = okoli 1191 | specifications = }} '''Cerkev sv. Jurija''' ([[Makedonščina|makedonsko]]: Црква Св. Ћорґи, Crkva Sv. Đorđi) je makedonska pravoslavna cerkev iz 12. stoletja, oddaljena 2 km od vasi Kurbinovo v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]. Arheooške raziskave so pokazala, da je cerkev nekoč stala v naselju, ki je bilo konec 18. stoletja opuščeno zaradi današnje vasi Kurbinovo. Iz raziskav [[Freska|fresk]] v cerkvi se domneva, da so cerkev okoli leta 1191 zgradili [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]].<ref>{{cite book|title=Kurbinovo: Les Fresques de Saint-Georges Et La Peinture Byzantine Du Xiie Siecle|author=L. Hadermann-Misguich|year=1975|publisher=Peeters|language=French|isbn=978-0001005341}}</ref> Cerkev je v Republiki Severni Makedoniji razglašena za kulturni spomenik in zaščitena z zakonom.<ref>{{cite web|url=http://www.kultura.gov.mk/index.php/odnosi-so-javnost/soopstenija/1282-crkvata-sv-gjorgji-vo-kurbinovo-godinava-ke-bide-rekonstruirana-i-konzervirana|title=Целосно ќе биде конзервирана црквата "Св. Ѓорѓи" во Курбиново|language=Macedonian|date=16 January 2014|publisher=Macedonian Ministry of Culture|accessdate=15 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140324045229/http://www.kultura.gov.mk/index.php/odnosi-so-javnost/soopstenija/1282-crkvata-sv-gjorgji-vo-kurbinovo-godinava-ke-bide-rekonstruirana-i-konzervirana|archive-date=24 March 2014|url-status=dead}}</ref> Cerkev spada v Prespansko-pelagonsko škofijo [[Makedonska pravoslavna cerkev|Makedonske pravoslavne cerkve]]. ==Datiranje== O prvih stoletjih zgodovine cerkve ni veliko znanega. Na feesku na vzhodni strani oltarja je napis, ki omenja 25. april 1191<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=I3oazlxy1B4C&q=kurbinovo+25+April+1191|title=Wiener Jahrbuch fur Kunstgeschichte|author=Institut für Österreichische Kunstforschung|publisher=Böhlau Verlag Wien|year=1990|language=German|isbn=9783205988137}}</ref> kot datum začetka slikanja fresk. V tem času je prvič vladal bizantinski cesar [[Izak II. Angel]] (1185/95, 1203/04). Ta pisni namig je bil odkrit leta 1958 med konservatorskimi deli in potrjuje domnevo M. Radivoja Ljubinkovića iz leta 1940. Prejšnje publikacije so freske datirale v 16. stoletje. Letnica 1191 bi lahko prav tako namigovala na gradnjo cerkve, ki bi jo zaradi njene preproste arhitekture in majhnih dimenzij lahko datirali med leti 1185 in 1190. Napis na oltarju ne daje nobenih informacij niti o okoliščinah, v katerih je bila cerkev zgrajena, niti o imenih donatorja in slikarja. Kasnejši pisni viri niso znani. Informacije o ustanovitelju in njegovemu družbenemu položaju bi lahko dal donatorjev portret, ki je žal močno poškodovan. Obrazi vseh štirih so neprepoznavni. Po oblačilih in datumu je bil eden od njih prepoznan kot Izak II. Angel, ženska oseba pa kot njegova žena [[Margareta Ogrska]]. Tretja oseba bi lahko bil ohridski nadškof Ivan X. Kamateros, medtem ko se za zadnjega domneva, da je bil njegov varovanec. Slednji je moral biti iz višjih družbenih krogov, katerim so pripadali vplivni plemiči. ==Arhitektura== Stavba, dolga 15 m in široka 7 m, spada med največje enoprostorske cerkve v Severni Makedoniji in po arhitekturi ni ravno reprezentativna. Sestavljena je iz pravokotne ladje in polkrožne [[apsida|apside]] na vzhodu. V središču apside je prestol. Pred njo je monolitni kockasti [[oltar]]. [[Bema]] je za dve stopnici dvignjena od tal. Glavni vhod je na zahodu, v stranskih stenah pa so po ena vrata. Vse tri vhode zaključujejo [[Luneta (arhitektura)|luneta]] in dva [[arhivolt]]a. Visoko v severni in južni steni sta dve okni z okroglimi loki. Drug par oken je v apsidi, sedmo pa v zahodnem zatrepnem pasu. Apsida je na vseh straneh obdana s pravokotno nišo, ki simbolično deluje kot [[Proteza (cerkev)|proteza]] ali [[diakonikon]]. V stranskih stenah beme sta dve pravokotni vdolbini. Tista na jugu je zazidana. Zidovi so zgrajeni iz grobo [[klesanec|klesanega kamna]], povezanega z malto. Okoli lunet in oken ter v apsidi so izmenično vzidani bolj ploščati kamni in opeka. V zgornjih dveh tretjinah vzhodne stene sta vgrajena dva horizontalna registra iz opeke, ki spominjata na tehniko [[cloisonné]], medtem ko je spodnji del izveden grobo. Od 11. stoletja so fasade verskih stavb v bizantinskem cesarstvu oblikovane bolj živahno in jih sproščajo niše, opeke in [[friz]]i. Zlasti zidarska dela v Kastoriji so bila okrašena z vzorci. Tudi luneta z dvojno arhivoltom je bila zelo pogosta v bizantinski arhitekturi od 11. stoletja. == Freske == === Fasada === Cerkev ni okrašena le s poslikavami v notranjosti, temveč tudi na fasadi. Za freske na zahodni strani je bila uporabljena tehnika cloisonné, ki posnema zidake do višine vratne [[preklada|preklada]]. Nadaljnje mimikrije opeke najdemo v spodnjem delu apside in prvem arhivoltu južnih vrat. Preostale poslikave so močno sprane. Bolje ohranjeni so svetniki jezdeci s svojimi [[svtniški sij|svetniškimi siji]], ščiti in sulicami, ki obdajajo zahodno luneto. Nad levim svetnikom so ostanki dveh figur v razkošnih oblačilih in cesarski obutvi, nad njegovim dvojnikom je opaziti še eno osebo. Na prvem arhivoltu vrat je napisan dvovrstični napis. Ilustracija v severni luneti je izgubljena, vendar so geometrijski in cvetlični vzorci okoli nje izjemno dobro ohranjeni. Prvi lok južne lunete prikazuje imitacije opeke, osrednja plošča pa je okrašena z [[Deesis]]om, ki ga obogati Jurij. Desno od vrat so svetle sledi figur v manjšem merilu, razdeljene v štiri registre. == Notranjost == [[File:Exhibition on the frescos of Kurbinovo monastery, LMU Munich.jpg|thumb|320px|Razstava fresk samostana na LMU München leta 2018]] Notranjost je od vrha do dna prekrita s freskami, razdeljena na tri do pet registrov. Za najnižji je uporabljena imitacija marmorja, drugi pas pa je zapolnjen s svetniki, ki so upodobljeni tudi na prekladah vrat. Figure so običajno razporejene v skupino treh oseb, na primer Pantaleon, [[Sveti Kozma in Damijan|Kozma in Damijan]]. [[Konstantin I. Veliki]] in njegova mati [[sveta Helena]], tipična podoba v mnogih cerkvah, sta upodobljena na južni steni. Najpomembnejše mučenice so Tekla, [[Petka Balkanska|Petka]], Teodora, [[Sveta Barbara|Barbara]], Kiriaki in [[Katarina Aleksandrijska]] na zahodni steni, medtem ko Evfrozina in doječa Ana, Marijina mati, veljata za dve najstarejši upodobitvi sploh. Pomembno osebnost krščanskega poslanstva uteleša sveti Klemen, medtem ko Ciril in Metod predstavljata zavetnika bizantinsko-slovanske kulture. Ob podobah Cirila in Metoda so našli grške napise, ki ju opredeljujejo kot "učitelja Bolgarov" - (διδάσκαλος (τῶν) Βουλγάρων).<ref>{{Cite journal |last=C. Grozdanov, D. Bardžieva |title=Sur les portraits des personages historiques à Kurbinovo |journal=Зборник радова Византолошког института |volume=33 |issue=1994 |pages=64–65}}</ref> ''Kristusov cikel'' v zgornjem registru se začne pri slavoloku z ''Oznanjenjem''. Gabrijel je upodobljen na levi strani školjke, Marija pa na desni. Zaporedje se nadaljuje na južni steni: Obiskovanje, pogovor med Marijo in Elizabeto, Rojstvo, Predstavitev v templju, Krst in Lazarjevo vstajenje. Pasijon se na zahodni steni uvede z Vhodom v Jeruzalem, ki mu sledi Spremenjenje, ki je običajno upodobljeno po krstu. Vhod in Spremenjenje prekine Vnebovzetje nad zahodnim vhodom. Cikel se nadaljuje na severni steni: Križanje, Snemanje s križa, Polaganje v grob, Ženske pri grobu in Preganjanje predpekla. Serija se konča z Vnebohodom na vzhodnem zatrepnem pasu. Njen dvojnik prikazuje [[binkošti]]. Spodaj je upodobitev [[Teofanija|Teofanije]], ki zaseda celotno širino stene. Na prvi etaži sta upodobljeni dve monumentalni ikoni Kristusa in Jurija, obrnjeni drug proti drugemu. V četrtem registru je upodobljenih trideset prerokov, ki oznanjajo Kristusov prihod, vendar le na stranskih stenah. Dve figuri na skrajnem vzhodu zidu nosita enako cesarsko obutev kot osebe na zahodni fasadi. Školjko apside uokvirjajo ornamenti in napis, ki v njenem središču prikazuje Marijo na prestolu z otrokom Kristusom v naročju, ob straneh pa sta Mihael in Gabrijel. Spodaj je osem cerkvenih očetov, ki hodijo proti novorojenemu Kristusu, ki leži na oltarju za svojo obredno žrtvovanje. Ta podoba je tukaj prvič prikazana v [[bizantinska umetnost|bizantinski umetnosti]] in s tem prispeva k razvoju raznolikosti prizorov. Tema se je pojavila zaradi razprave o evharistični daritvi, ki je v Konstantinoplu obstajala od druge polovice 11. stoletja, in je bila upodobljena vedno znova vse do srednjega veka. Nekateri vratni prekladi in okenski okvirji imajo okras, ki spominja na marmor. Podobna predstavitev bi se lahko uporabila tudi za oltar in prestol. Ikonografski program se običajno uporablja v cerkvah s kupolo. Ker je stavba v Kurbinovu pokrita le z dvokapnico, je bilo treba upodobitve prilagoditi prostoru. To je mogoče videti pri prerokih, ki so običajno upodobljeni v [[tambur]]ju, ki je zdaj upodobljen na zgornjih stranskih stenah ali pri Teofaniji v četrtem registru zahodne stene. === Slikarji in slog === Freske v cerkvi veljajo za eno najbolj znanih bizantinskih slik makedonske renesanse.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=s7SOUj-xMUcC|title=Byzantine Art and Renaissance Europe|author=Angeliki Lymberopoulou, Rembrandt Duits|publisher=Ashgate Publishing|year=2013|isbn=978-1409420385}}</ref> Zdi se, da so bili za ikonografski program odgovorni vsaj trije slikarji, vendar njihove identitete ostajajo neznane. Vendar pa je mogoče opaziti razliko v njihovih spretnostih. Najbolj sposoben je upodobil ikoni Kristusa in Jurija ter prizore na zgornji vzhodni steni. Drugi umetnik je poslikal stranske stene, medtem ko je najbolj nenadarjen ustvaril ilustracije na zahodni steni, spodnjem delu vzhodne in delu severne stene. Domneva se, da so pri projektu sodelovali lokalni umetniki in da so mojstri leta 1180 okrasili cerkev svetnikov Kozme in Damijana v nedaleč oddaljeni vasi Kastoria. Slog fresk je slog zadnje razvojne faze komnenske umetnosti, vendar je v cerkvi v Kurbinovu mogoče opaziti majhna odstopanja od pravilne stroge simetrije. Več značilnosti slikarjev je opaznih v podolgovatih telesih in praznini obrazov. Namesto tega se nemirna draperija oblačil uporablja za izražanje čustvenega življenja figur, z izjemo najbolj nenadarjenega slikarja, ki žalost ob smrti Matere Božje odkrito prikazuje na obrazih udeležencev. == Stanje ohranjenosti in predelave == Freske v notranjosti cerkve so izgubile svojo barvno intenzivnost, razen tistih na vzhodni steni. Prva cona z imitacijo marmorja je izginila med prestolom in južnimi vrati. Vlaga je uničila skoraj vse svete figure na južni steni, ker ta ni zaščitena z naklonom kot njena dvojnica. Svetnik jezdec Demetrij na severnem vratnem sofitu ni del prvotne dekoracije. Datira se v konec 16. ali začetek 17. stoletja. V poznejše stoletje datirajo tudi poslikave na južni fasadi (razen tistih v luneti), vendar po mnenju M. Milijković-Pepek spadajo v 14. stoletje. Malo pred sredino 19. stoletja je cerkev poškodoval požar, zlasti južno steno. Posledično je bila uničena tudi njena veranda. Naslednja obnova leta 1847 je prinesla nekaj nesrečnih sprememb, na primer poškodbo fresk v zgornjih delih cerkve zaradi zamenjave lesenega stropa, zazidavanje stranskih vrat, dodajanje verande na zahodni fasadi in namestitev dveh pravokotnih oken v južno steno. Prvotni [[ikonostas]] je bil nadomeščen z novim, freske na zahodni fasadi pa so bile preslikane s tremi svetniki jezdeci. Nadaljnja konservatorska dela so bila izvedena v prvi polovici 20. stoletja. Kasnejši dodatki, kot je veranda na zahodni steni, so bili odstranjeni. Leta 1958 so bila izvedena naslednja dela: odstranitev stropa in dvig sten za 50 cm, odprtje stranskih vrat in obnova višin tal. Poleg tega so bile poslikave očiščene in restavrirane, odkriti pa so bili tudi originalni svetniki jezdeci na zahodni fasadi. Leta 2020 je bila cerkev dodana na poskusni seznam svetovne dediščine Severne Makedonije.<ref>{{cite web |title=Church St. George (Sv Gjorgji) Kurbinovo |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=16 April 2020 |url=http://whc.unesco.org/en/tentativelists/6492/ |url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210416162640/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/6492/ |archive-date=2021-04-16 }}</ref> == Galerija == <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, south side.jpg|Južna stran Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, west side.jpg|Zahodna stran Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, rider on west side.jpg|Svetnik na konju na zahodni fasadi desno od glavnega vhoda Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, iconostasis.jpg|[[Ikonostas]] Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, western gable.jpg|Freske na vzhodnem zidu Slika:Kurbinovo 4.JPG|Freska [[Nadangel Gabrijel|nadangela Gabrijela]], upodobljen tudi na makedonskem bankovcu za 50 denarjev Slika:Kurbinovo 6.JPG|Freska Marije z Jezusom Slika:Freska vo Sv. Georgij vo Kurbinovo 01.JPG|Prednji zid samostana Slika:Freska vo Sv. Georgij vo Kurbinovo 011.JPG|Freska sv. Jurija Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, Baptism and Raising of Lazarus.jpg|Lazarjev krst in vstajenje na južnem zidu Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, icon of Christ.jpg|Ikona Kristusovega rojstva na južnem zidu Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, Constantine and Helena.jpg|[[Konstantin I. Veliki|Konstantin]] in Helena na južnem zidu Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, Harrowing of Hell.jpg|Prizor pekla ne severnem zidu Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, Church Fathers in the apse.jpg|Cerkveni očetje na levi strani apside Slika:Church of Saint George in Kurbinovo, Mary with Christ in the apse.jpg|Marija z Jezusom </gallery> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * Elizabeta Dimitrova: ''The Church of St. George at Kurbinovo''. In:'' Seven mediaeval churches in the republic of Macedonia''. Skopje 2014, str. 46–62. * Vojislav Durić: ''Byzantinische Fresken in Jugoslawien''. München 1976, str. 17–19. * Lydie Hadermann-Misguich: ''Kurbinovo. Les fresques de Saint-Georges et la peinture byzantine du XIIe siècle''. Bruxelles 1975, str. 11–21. * Sašo Korunovski, Elizabeta Dimitrova: ''Macédoine Byzantine. Histoire de l'art macédonien du IXe au XIVe siècle''. Paris 2006, str. 50–52, 73–80. * Aneta Serafimova: ''Mediaeval Painting in Macedonia (9th-18th Centuries)''. Skopje 2000, str. 42–46. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Severni Makedoniji|Jurij, Kurbinovo]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1191]] 8ovl45ckh09m29o4x3c5s4hr8rax9nv 10 601276 6685381 6672732 2026-06-05T05:13:59Z Yerpo 8417 rektgr 6685381 wikitext text/x-wiki {{Glavna/IČ | izberi = {{{izberi|}}} | naslov = Grand Theft Auto: Vice City | slika = Grand Theft Auto Vice City logo.svg | napis = logotip | besedilo = '''''[[Grand Theft Auto: Vice City]]''''' je [[Akcijsko-pustolovska videoigra|akcijsko-pustolovska igra]] iz leta 2002, ki jo je razvilo podjetje Rockstar North in izdalo podjetje Rockstar Games. Je četrta glavna igra v seriji ''[[Grand Theft Auto (serija videoiger)|Grand Theft Auto]]'', po ''[[Grand Theft Auto III]]'' iz leta 2001, in šesta skupno. Gre za enoigralsko igro z zgodbo, ki se dogaja leta 1986 v izmišljenem Vice Cityju in spremlja vzpon mafijca Tommyja Vercettija na oblast. Medtem ko išče odgovorne za uvodni napad nase, Tommy postopoma gradi kriminalni imperij, tako da prevzame oblast od drugih kriminalnih združb. Zgodba temelji na številnih resničnih ljudeh in dogodkih v Miamiju, kot so [[Kubanci]], [[Haitijci]] in motoristične tolpe, epidemija [[Crack|cracka]] v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, [[Mafija|mafijski]] mamilarski baroni iz Miamija in prevlada [[Glam metal|glam metala]]. Na igro so vplivali tudi filmi in televizija tistega časa, predvsem ''Scarface'' in ''Miami Vice''. Igra je prejela pohvale kritikov, predvsem na račun glasbe, igranja, zgodbe in oblikovanja odprtega sveta, čeprav je sprožila polemike glede upodobitve nasilja in rasnih skupin. Ob koncu leta je prejela nagrade več igričarskih publikacij in velja za eno najpomembnejših iger za šesto generacijo konzol ter eno najboljših videoiger vseh časov. ''GTA Vice City'' je postala najbolje prodajana igra leta 2002 in ena najbolje prodajanih iger za PlayStation 2.}}<noinclude>[[Kategorija:Predloge za izbrane članke 2026]]</noinclude> 01mho2cq9xjgpnvwds4w9prd64nfjtv 4 601679 6685372 6684744 2026-06-05T04:20:36Z MZaplotnik 13263 /* Beograd */ * {{za}} 6685372 wikitext text/x-wiki === [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Beograd|Beograd]] === {{PIČ2 | naslov = Beograd | predlagal = {{u|ModriDirkac}} | utemeljitev = ustreza merilom | avtor = razni, glavnino iz angleščine prevedel {{u|ModriDirkac}}, vire uredila {{u|Pinky sl}} | leto = 2026 | mesec = 4 | dan = 27 | leto2 = | mesec2 = | dan2 = | rezultat = }} * {{za}}, bom do konca postopka še spoliral do konca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:12, 23. maj 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 15:31, 27. maj 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:16, 1. junij 2026 (CEST) * {{za}}--[[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 20:04, 3. junij 2026 (CEST) * {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:20, 5. junij 2026 (CEST) pbtmuasmp4geng8uwc3oqgewes2lyhs 6685374 6685372 2026-06-05T04:55:22Z Yerpo 8417 /* Beograd */ zaključujem glasovanje 6685374 wikitext text/x-wiki === [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Beograd|Beograd]] === {{PIČ2 | naslov = Beograd | predlagal = {{u|ModriDirkac}} | utemeljitev = ustreza merilom | avtor = razni, glavnino iz angleščine prevedel {{u|ModriDirkac}}, vire uredila {{u|Pinky sl}} | leto = 2026 | mesec = 4 | dan = 27 | leto2 = 2026 | mesec2 = 6 | dan2 = 5 | rezultat = izbran }} * {{za}}, bom do konca postopka še spoliral do konca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:12, 23. maj 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 15:31, 27. maj 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:16, 1. junij 2026 (CEST) * {{za}}--[[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 20:04, 3. junij 2026 (CEST) * {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:20, 5. junij 2026 (CEST) Štirje glasovi izvzemši glavnega avtorja za - izbran. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:55, 5. junij 2026 (CEST) jvrijcrofyhfikgxgy5jfx8itttydws 0 601858 6685247 6668755 2026-06-04T19:57:29Z Yerpo 8417 /* Kovanci */ tn 6685247 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = Ἀντιγονίδαι<br/>''Antigonidai'' | conventional_long_name = Antigonidi<br/>{{small|Antigonidski cesarstvo}} | common_name = Antigonidska Makedonija | era = [[helenistično obdobje]] | government_type = [[monarhija]] | status = cesarstvo | status_text = | year_start = 306 pr. n. št. | date_event1 = | year_end = 168 pr. n. št. | event_start = | event1 = | event_end = poraz v vojni z [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] | p1 = Makedonsko cesarstvo | border_p1 = no | p2 = Ahemenidsko cesarstvo | s1 = Makedonija (rimska provinca){{!}}Rimska Makedonija | s2 = Selevkidsko cesarstvo | s3 = | image_coat = Perseus of Macedonia Tetradrachm 90060057.jpg | coa_size = 175px | symbol = | symbol_type = [[Tetradrahma]] z Zevsovim orlom in napisom {{lang|grc|ΒΑΣΙΛΕΩΣ ΠΕΡΣΕΩΣ}}, "[kovanec] [[Perzej Makedonski|kralja Perzeja]]" | stat_year1 = 301 pr. n. št.<ref name=size>{{cite journal|journal=Social Science History |title=Size and Duration of Empires: Growth-Decline Curves, 600 B.C. to 600 A.D. |first=Rein |last=Taagepera |author-link=|volume=3 |issue=3/4 |year=1979 |pages=121 |doi=10.2307/1170959 |jstor=1170959}}</ref> | stat_area1 = | stat_year2 = | stat_area2 = | stat_year3 = | stat_area3 = | stat_year4 = | stat_area4 = | image_map = Macedonia and the Aegean World c.200.png | image_map_caption = Antigonidsko cesarstvo okoli leta 200 pr. n. št. | capital = [[Antigonija (Sirija)|Antigonija]] ([[Antigon I. Monoftalm|Antigon I.]]) <br>[[Demetrija]] ([[Demetrij I. Makedonski|Demetrij I.]]) <br>[[Pella]] (od [[Antigon II. Gonat|Antigona II.]]) | common_languages = [[grščina]] | religion = starogrško mnogoboštvo | leader1 = [[Antigon I. Monoftalm]] | leader2 = [[Perzej Makedonski]] | year_leader1 = 306 pr. n. št. – 301 pr. n. št. | year_leader2 = 179 pr. n. št. – 168 pr. n. št. | title_leader = [[Basileus]] }} '''Antigonidi''' ([[Grščina|starogrško]]: Ἀντιγονίδαι, latinizirano: Antigonídai) so bili grška makedonska vladarska dinastija, ki je vladala v [[Helenistično obdobje|helenističnem obdobju]].<ref>{{cite book|last=Grant|first=Michael|year=1988|title=The Rise of the Greeks|location=New York|publisher=Charles Scribner's Sons|isbn=978-0-684-18536-1|url-access=registration|url=https://archive.org/details/riseofgreeks00gran_0|quote=}}</ref> Ustanovil jo je [[Antigon I. Monoftalm]], general in naslednik [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]]. Dinastija je prišla na oblast po [[Bitka pri Salamini|bitki pri Salamini]] leta 306 pr. n. št. in vladala večjemu delu helenistične Grčije od leta 294 do poraza v [[bitka pri Pidni|bitki pri Pidni]] leta 168 pr. n. št. v [[tretja makedonska vojna|tretji makedonski vojni]]. Po porazu je Makedonija prišla pod oblast [[Rimska republika|Rimske republike]]. Vojne [[Diadohi|diadohov]] so privedle do padca [[Argeadi|Argeadske dinastije]] v Makedoniji, kar je povzročilo vakuum moči, ki sta ga poskušali zapolniti dinastiji Antigonidov in [[Antipatridi|Antipatridov]]. Antigonidi so se povzpeli na oblast, ko je [[Demetrij I. Poliorket]], sin [[Antigon I. Monoftalm|Antigona I.]], leta 306 pr. n. št. odstavil [[Kasander Makedonski|Kasandrovega]] guvernerja [[Atene|Aten]] in svojemu očetu prepustil oblast nad ozemljem od [[Egejsko morje|Egejskega morja]] do [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]]. Kljub poznejši nestabilnosti in izgubi azijskega ozemlja je družini uspelo ohraniti svojo oblast v celinski [[Grčija|Grčiji]] in na otokih. [[Antigon II. Gonat]] je utrdil oblast Antigonidov tudi nad helenistično Makedonijo – ozemljem, znanim tudi kot Antigonidsko cesarstvo. [[Antigon III. Doson]] je razširil makedonski vpliv v južno Grčijo in ponovno vzpostavil helensko zavezništvo s seboj kot voditeljem. Pod [[Filip V. Makedonski|Filipom V.]] je antigonidska Makedonija prvič prišla v konflikt z Rimom, ki je postal prevladujoča sila v vzhodnem [[Sredozemlje|Sredozemlju]]. V 2. stoletju pr. n. št. je zadnji antigonidski kralj [[Perzej Makedonski|Perzej]] postal znan kot prvak grškega upora proti Rimu. Rimska oblast nad antigonidsko Grčijo se je kljub temu začela vztrajno širiti in dosegla vrhunec s padcem Antigonidske dinastije leta 168 pr. n. št.<ref>{{Cite book |last=Nicholson |first=Emma |url=https://books.google.com/books?id=1LOqEAAAQBAJ |title=Philip V of Macedon in Polybius' Histories: Politics, History, and Fiction |date=2023-01-20 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-269212-2 |pages=2–4 |language=en}}</ref><ref name=":0">{{Cite web |title=Antigonid dynasty {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/topic/Antigonid-dynasty |access-date=2023-12-08 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref> ==Zgodovina== [[Slika:Diadoch.png|300px|thumb|right|Kraljestva Antigona I. in njegovih rivalov okoli leta 303 pr. n. št.]] Začetek helenistične Grčije je zaznamoval boj med dinastijo [[Antipatridi|Antipatridov]], ki jo je najprej vodil [[Kasander Makedonski]] (vladal 305–297 pr. n. št.), sin [[Antipater|Antipatra]], in dinastijo Antigonidov, ki sta jo vodila [[Antigon I. Monoftalm]] (vladal 306–301 pr. n. št.) in njegov sin, bodoči kralj [[Demetrij I. Poliorket]] (vladal 294–288 pr. n. št.). Po krizi oblasti v Makedoniji, ki je dosegla vrhunec s smrtjo [[Filip III. Makedonski|Filipa III.]] in [[Evridika II. Makedonska|Evridike]], je Kasandru uspelo vzpostaviti oblast nad nad [[Olimpija Epirska|Olimpijo Epirsko]] in je začel utrjevati svojo oblast v kraljestvu. Leta 316 pr. n. št. je v Ajgah pokopal Filipa III. in Evridiko ter se poročil s [[Tesalonika Makedonska|Tesaloniko Makedonsko]], hčerko Filipa II., s čimer je postal član Argeadske dinastije.<ref>Adams, Winthrop Lindsay (2010). "Alexander's Successors to 221 BC". In Roisman, Joseph; Worthington, Ian (eds.). ''A Companion to Ancient Macedonia''. Oxford, Chichester, & Malden: Wiley-Blackwell. str. 214–215. {{ISBN|978-1-4051-7936-2}}.</ref> Leta 310/309 pr. n. št. je Kasander ukazal svojemu častniku Glavkiju, naj na skrivaj umori 14-letnega [[Aleksander IV. Makedonski|Aleksandra IV.]], sina [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]], in njegovo mater [[Roksana|Roksano]]. Z njuno smrtjo je makedonska dinastija Argeadov izumrla. Leta 307 pr. n. št. je Demetrij I. uspešno odstavil Demetrija Falerskega, Kasandrovega guvernerja Aten, in po porazu [[Ptolemaj I. Soter|Ptolemaja I.]] v [[Bitka pri Salamini|bitki pri Salamini]] leta 306 pr. n. št. osvojil otok [[Ciper]]. Po tej zmagi je Demetrijev oče Antigon I. od zbranih vojsk prejel naziv bazileus, "kralj" Aleksandrovega cesarstva, in pridobil oblast nad [[Egejsko morje|Egejskim morjem]], vzhodnim [[Sredozemlje]]m in večino [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]].<ref name=":0" /> Medtem ko sta Antigon in Demetrij poskušala poustvariti helensko ligo Filipa II. z dvema hegemonoma, je oživljena koalicija [[Kasander Makedonski|Kasandra]], [[Ptolemaj I. Soter|Ptolemaja I. Soterja]], [[Selevk I. Nikator|Selevka I. Nikatorja]] in [[Lizimah]]a odločno premagala Antigonide v bitki pri Ipsu leta 301 pr. n. št. Antigon I. je v bitki padel.<ref>Adams, Winthrop Lindsay (2010). "[https://archive.org/details/AncientMacedonia/page/n243/mode/2up?view=theater Alexander's Successors to 221 BC]". In Roisman, Joseph; Worthington, Ian (eds.). ''A Companion to Ancient Macedonia''. Oxford, Chichester, & Malden: Wiley-Blackwell. str. 217. {{ISBN|978-1-4051-7936-2}}</ref> Demetrij I. je bitko preživel. Leta 294 pr. n. št. mu je med boji med Kasandrovima sinovoma [[Aleksander V. |Aleksandrom V.]] in [[Antipater I.|Antipatrom I.]] uspelo prevzeti oblast nad Atenami in se uveljaviti kot kralj Makedonije. Leta 288 pr. n. št. sta ga pregnala [[Pir Epirski]] in [[Lizimah]]. Demetrij I. je umrl kot ujetnik Selevka I. Nikatorja.<ref>Adams, Winthrop Lindsay (2010). "Alexander's Successors to 221 BC". V Roisman, Joseph; Worthington, Ian (eds.). ''A Companion to Ancient Macedonia''. Oxford, Chichester, & Malden: Wiley-Blackwell. str. 218–219. {{ISBN|978-1-4051-7936-2}}.</ref><ref>{{Cite web |title=Demetrius I Poliorcetes {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/biography/Demetrius-I-Poliorcetes |access-date=2023-12-08 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref> Po dolgem obdobju nestabilnosti je Demetrijev sin [[Antigon II. Gonat]] do leta 276 pr. n. št. uspel vzpostaviti oblast družine nad starim Makedonskim kraljestvom in večino grških mestnih držav.<ref>{{cite book | last = J. Spielvogel | first = Jackson | title = Western Civilization: Volume I: To 1715 | publisher = Thomson Wadsworth | year = 2005 | pages = 89–90 | url = https://books.google.com/books?id=xcNIBlwrjMsC&q=Antigonid+dynasty&pg=PA89 |isbn=0-534-64603-4}}</ref> [[Slika:Second Roman–Macedonian War-en.svg|thumb|300px|Zemljevid [[Druga makedonska vojna|druge makedonske vojne]]]] ==Zapuščina== Antigonidi so bili ena od štirih dinastij, ki so jih ustanovili Aleksandrovi nasledniki. Druge tri so bile [[Selevkidsko cesarstvo|Selevkidska]], [[Ptolemajci|Ptolemajska]] in [[Antipatridi|Antipatridska]] dinastija. Zadnji potomec dinastije, [[Perzej Makedonski]], ki je vladal med letoma 179 in 168 pr. n. št., ni mogel ustaviti napredujočih rimskih legij. Makedonski poraz v [[Bitka pri Pidni|bitki pri Pidni]] je pomenil konec njegove dinastije.<ref>Encyclopædia Britannica, ''Antigonid dynasty'', 2008."</ref> ==Dinastija== Vladajoči člani Antigonidske dinastije so bili: {| class="wikitable" align="center" style="margin: 1em auto 1em auto" |+Antigonidski vladarji !width="123px"|Kralj !! align="center" width="123px"|Vladal (pr. n. št.) !! width="123px" |Soprog(a) !! |Komentar |- | [[Antigon I. Monoftalm]] (zahodnoazijsko Antagonidsko kraljestvo)||306–301|| Stratonika ||Antigon je bil eden od najvišjih Aleksandrovih generalov in udeleženec tako imenovanih "pogrebnih iger" po Aleksandrovi smrti. Vzdevek "Monoftalm" v grščini pomeni "Enooki" in se nanaša na brazgotino, ki je bila posledica bojne rane. |- | [[Demetrij I. Poliorket]] (Makedonija, [[Kilikija]]) || 294–287 || Fila <br/> Ptolemaida <br/> Deidamija I. Epirska <br/> Lanasa Epirska <br/> ? Evridika <br/> ?neimenovana Ilirka ||Sin Antigona I. Monoftalma. Demetrijeva žena Fila je bila hčerka kralja Antipatra in preko svojefa sina Antigona II. Gonata prednica vseh makedonskih antigonidskih kraljev, razen Antigona III. Dosona. Antigon III. je bil potomec Demetrija in Ptolemaje, hčerke Ptolemaja I. Soterja. Deidameja je bila hčerka Eakida Epirskega in sestra kralja Pira Epirskega. Z Demetrijem je imela sina Aleksandra. Demetrij je imel še dva sinova: Demetrija Thina in Korhaga. Prvi je bil sin neimenovane Ilirke, drugi pa sin Evridike. Demetrij I. Poliorket je bil prvi antigonidski kralj Makedonije. |- | [[Antigon II. Gonat]] (Makedonija) || 276–239 || Fila, hči Selevka || Sin Demetrija Poliorketa in File, vnuk Antigona I. Monoftalma. Fila je bila hči njegove sestre Stratonike Sirske. Njegov edini znani zakonski sin je bil Demetrij II. Etolik. |- | [[Demetrij Lepi]] (Kirena) || ok. 250 || Olimpija Lariška <br/> [[Berenika II.]] || Sin Demetrija I. Poliorketa in Ptolemaje, oče Antigona III. Dosona in verjetno Ehekrata. |- | [[Demetrij II. Etolik]] (Makedonija) || 239–229 || [[Stratonika Makedonska]] <br/> Ftija Epirska <br/> Nikeja Korintska <br/> Hrizeja || Sin Antigona II. Gonata in File. Stratonika Makedonska je bila hčerka Antioha I. Soterja in Stratonike Sirske. Ftija Epirska je bila hčerka Aleksandra II. Epirskega in Olimpije II. Epirske. Nikeja Korintska je bila vdova Demetrijevega bratranca Aleksandra Korintskega. Hrizeja je bila nekdanja Demetrijeva ujetnica.<ref name="ReferenceA">[[Evzebij]], ''Chronicle'' 1.237-8; Syncellus ''Chronicle'' 535.19</ref> Edini znani sin, Filip V. Makedonski, je bil sih Hrizeje. Demetrij II. je imel s Stratoniko Makedonsko hčerko [[Apameja III.|Apamejo III.]] |- | [[Antigon III. Doson]] (Makedonija) || 229–221 || Hrizeja Makedonska|| Sin Demetrija Lepega in Olimpije Lariške. Njegovi otroci niso znani. |- |[[Slika:Philip V of Macedon BM.jpg|80px]]<br/> [[Filip V. Makedonski]] (Makedonija) || 221–179 || Polikratija Argoška || Sin Demetrija II. in Hrizeje.<ref name="ReferenceA"/> Imel je najmanj štiri otroke: Perzeja Makedonskega, Apamejo IV., Demetrija in Filipa. |- |[[Slika:Perseus of Macedon BM.jpg|80px]]<br/> [[Perzej Makedonski]] (Makedonija) || 179–168 <br/>{{small|(umrl leta 166 pr. n. št.)}} || Laodika V. || Zadnji makedonski vladar. Laodika V. je bila hčerka selevkidskega kralja [[Selevk IV. Filopator|Selevka IV. Filopatorja]]. Imel je najmanj dva sinova: Filipa in Aleksandra. |} Grški upornik proti Rimu in zadnji kralj Makedonije, [[Andrisk]], je trdil, da je Perzejev sin. ==Kovanci== {|align="center" class="toccolours" |+ style="background-color:#f8eaba; text-align:center"| Kovanci antigonidskih vladarjev |- | <gallery> Antigone le Borgne (pièce).jpg|Kovanec Antigona I. Monoftalma - Enookega (382–301 pr. n. št.) Démétrios Ier Poliorcète (pièce).jpg|Kovanec Demetrija I. Makedonskega (337–283 pr. n. št.) Tetradrachm of Antigonus Doson.jpg|Kovanec Antigona II. Gonata Philip VI Andriskos.jpg|Kovanec Filipa VI. Andriska z napisom ''ΒΑΣΙΛΕΩΣ ΦΙΛΙΠΠΟΥ'' (Kralj Filip) </gallery> |- |} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Dodatno branje== {{refbegin |2}} * Adams, Winthrop Lindsay. 2010. "Alexander's Successors to 221 BC." In ''A Companion to Ancient Macedonia''. Edited by Joseph Roisman and Ian Worthington, 208–224. Malden, MA: Wiley-Blackwell. * Anson, Edward M. 2014. ''Alexander's Heirs: The Age of the Successors''. Malden, MA: Wiley-Blackwell. * Edson, Charles F. 1934. "The Antigonids, Heracles, and Beroia." ''Harvard Studies in Classical Philology'' 45:213–246. * O'Neil, James L. 2003. "The Ethnic Origins of the Friends of the Antigonid Kings of Macedon." ''The Classical Quarterly'' 53, no. 2: 510–22. https://www.jstor.org/stable/3556219. * The Antigonid Network. https://blogs.exeter.ac.uk/theantigonidnetwork/. Containing information about academic research, seminars, and related bibliographies and links. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Vladarske rodbine]] [[Kategorija:Antigonidi]] jh3kimqdaegkmm3923vbn30acdrwzvp 4 602065 6685132 6681435 2026-06-04T15:07:13Z TadejM 738 /* Slika:Nova Gorica station 2026 6.jpg */ za 6685132 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Nova Gorica station 2026 6.jpg|Slika:Nova Gorica station 2026 6.jpg]]=== [[Slika:Nova Gorica station 2026 6.jpg|401px|Slika:Nova Gorica station 2026 6.jpg]] * {{info}} '''Železniška postaja in [[Trg Evrope]]''' (''Trg Transalpina'') '''v [[Nova Gorica|Novi Gorici]]''', foto [[:c:User:Smiley.toerist|Smiley.toerist]] * {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 22:03, 3. maj 2026 (CEST) * {{komentar}} ima moj glas, če se uspe lepo popraviti perspektivo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:15, 4. maj 2026 (CEST) *: {{Opravljeno}} kolikor sem vedel in znal (če se ne vidi razlika, bo treba počakati na osvežitev predpomnilnika Zbirke). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:30, 8. maj 2026 (CEST) *:: {{za}}, dobro opravljeno. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:58, 15. maj 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 16:54, 26. maj 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:07, 4. junij 2026 (CEST) ne5yybpxd609i56aydbgjmbzn6vy9c6 0 602730 6685184 6684880 2026-06-04T16:45:26Z Stebunik 55592 /* Zoper krvoločno bratomorno vojno */ 6685184 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlja]]<ref>Vasica Slivlja leži kakih 5 km JJV od hriba Vilovica, ki je visok 1608 m, in je imela 2013 le 30 prebivalcev, vsi Srbi. Tam blizu Vilovice je tudi [[Jelenovo]], rojstna vas glavnega junaka romana "Monah Hokaj", ki je bil Vukov znanec in prijatelj. Jelenovo je tako malo naselje, da ga ni na nobenem zemljevidu in ima le nekaj hiš, prebivalcev pa danes verjetno nič.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986<ref>Ta memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj. Istega leta se je njegov junak - vojni zločinec ostrostrelec Simon Olujić - spoznal na Baščaršiji s svojo izvoljenko. V tistem memorandumu so srbski intelektualci med drugim zapisali, da je Jugoslavija srbska grobnica in da jo je zato treba razbiti</ref>, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' ([[Menih Hokaj]]; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] slovesa „[[Monah Hokaj]]“, ko srbski ostrosrelec in nekdanji profesor [[Simon Olujić]] — ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> . Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi", kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali iz njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''[[Monah Hokaj]]'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] cufgvhnegb9b009eokz1k6stqqpk5to 6685186 6685184 2026-06-04T16:47:18Z Stebunik 55592 /* Zoper krvoločno bratomorno vojno */ 6685186 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlja]]<ref>Vasica Slivlja leži kakih 5 km JJV od hriba Vilovica, ki je visok 1608 m, in je imela 2013 le 30 prebivalcev, vsi Srbi. Tam blizu Vilovice je tudi [[Jelenovo]], rojstna vas glavnega junaka romana "Monah Hokaj", ki je bil Vukov znanec in prijatelj. Jelenovo je tako malo naselje, da ga ni na nobenem zemljevidu in ima le nekaj hiš, prebivalcev pa danes verjetno nič.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986<ref>Ta memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj. Istega leta se je njegov junak - vojni zločinec ostrostrelec Simon Olujić - spoznal na Baščaršiji s svojo izvoljenko. V tistem memorandumu so srbski intelektualci med drugim zapisali, da je Jugoslavija srbska grobnica in da jo je zato treba razbiti</ref>, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' ([[Menih Hokaj]]; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] slovesa „[[Monah Hokaj]]“, ko srbski ostrosrelec in nekdanji profesor [[Simon Olujić]] — ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> . Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi", kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali iz njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''[[Monah Hokaj]]'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] nt1janya02a6l2s8ftcif177ebnl90o 6685211 6685186 2026-06-04T18:37:47Z Stebunik 55592 /* Atentati pod Slobom */ 6685211 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlja]]<ref>Vasica Slivlja leži kakih 5 km JJV od hriba Vilovica, ki je visok 1608 m, in je imela 2013 le 30 prebivalcev, vsi Srbi. Tam blizu Vilovice je tudi [[Jelenovo]], rojstna vas glavnega junaka romana "Monah Hokaj", ki je bil Vukov znanec in prijatelj. Jelenovo je tako malo naselje, da ga ni na nobenem zemljevidu in ima le nekaj hiš, prebivalcev pa danes verjetno nič.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986<ref>Ta memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj. Istega leta se je njegov junak - vojni zločinec ostrostrelec Simon Olujić - spoznal na Baščaršiji s svojo izvoljenko. V tistem memorandumu so srbski intelektualci med drugim zapisali, da je Jugoslavija srbska grobnica in da jo je zato treba razbiti</ref>, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' ([[Menih Hokaj]]; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] slovesa „[[Monah Hokaj]]“, ko srbski ostrosrelec in nekdanji profesor [[Simon Olujić]] — ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> . Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi", kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''[[Monah Hokaj]]'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] n7ouexam6iujzstdq50oybodrutgkku 6685213 6685211 2026-06-04T18:41:01Z Stebunik 55592 /* Atentati pod Slobom */ 6685213 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlja]]<ref>Vasica Slivlja leži kakih 5 km JJV od hriba Vilovica, ki je visok 1608 m, in je imela 2013 le 30 prebivalcev, vsi Srbi. Tam blizu Vilovice je tudi [[Jelenovo]], rojstna vas glavnega junaka romana "Monah Hokaj", ki je bil Vukov znanec in prijatelj. Jelenovo je tako malo naselje, da ga ni na nobenem zemljevidu in ima le nekaj hiš, prebivalcev pa danes verjetno nič.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986<ref>Ta memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj. Istega leta se je njegov junak - vojni zločinec ostrostrelec Simon Olujić - spoznal na Baščaršiji s svojo izvoljenko. V tistem memorandumu so srbski intelektualci med drugim zapisali, da je Jugoslavija srbska grobnica in da jo je zato treba razbiti</ref>, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' ([[Menih Hokaj]]; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] slovesa „[[Monah Hokaj]]“, ko srbski ostrosrelec in nekdanji profesor [[Simon Olujić]] — ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> . Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi", kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''[[Monah Hokaj]]'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] rirpu9jv6raqrnxwe843pl0iksepw4g 6685214 6685213 2026-06-04T18:43:42Z Stebunik 55592 /* Atentati pod Slobom */ 6685214 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlja]]<ref>Vasica Slivlja leži kakih 5 km JJV od hriba Vilovica, ki je visok 1608 m, in je imela 2013 le 30 prebivalcev, vsi Srbi. Tam blizu Vilovice je tudi [[Jelenovo]], rojstna vas glavnega junaka romana "Monah Hokaj", ki je bil Vukov znanec in prijatelj. Jelenovo je tako malo naselje, da ga ni na nobenem zemljevidu in ima le nekaj hiš, prebivalcev pa danes verjetno nič.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986<ref>Ta memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj. Istega leta se je njegov junak - vojni zločinec ostrostrelec Simon Olujić - spoznal na Baščaršiji s svojo izvoljenko. V tistem memorandumu so srbski intelektualci med drugim zapisali, da je Jugoslavija srbska grobnica in da jo je zato treba razbiti</ref>, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' ([[Menih Hokaj]]; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] slovesa „[[Monah Hokaj]]“, ko srbski ostrosrelec in nekdanji profesor [[Simon Olujić]] — ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> . Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi", kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''[[Monah Hokaj]]'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] tn7eug5pla4lfhp3h4zrbg4axnp8d9p 6685215 6685214 2026-06-04T18:48:49Z Stebunik 55592 /* Atentati pod Slobom */ 6685215 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlja]]<ref>Vasica Slivlja leži kakih 5 km JJV od hriba Vilovica, ki je visok 1608 m, in je imela 2013 le 30 prebivalcev, vsi Srbi. Tam blizu Vilovice je tudi [[Jelenovo]], rojstna vas glavnega junaka romana "Monah Hokaj", ki je bil Vukov znanec in prijatelj. Jelenovo je tako malo naselje, da ga ni na nobenem zemljevidu in ima le nekaj hiš, prebivalcev pa danes verjetno nič.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986<ref>Ta memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj. Istega leta se je njegov junak - vojni zločinec ostrostrelec Simon Olujić - spoznal na Baščaršiji s svojo izvoljenko. V tistem memorandumu so srbski intelektualci med drugim zapisali, da je Jugoslavija srbska grobnica in da jo je zato treba razbiti</ref>, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' ([[Menih Hokaj]]; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] slovesa „[[Monah Hokaj]]“, ko srbski ostrosrelec in nekdanji profesor [[Simon Olujić]] — ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> . Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi", kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo<ref>Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali "od milja" z njegovim skrajšanim imenom kar "Slobo"</ref> samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''[[Monah Hokaj]]'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] p1z8f1t88sxq7imn36z95052z2zfwun 6685216 6685215 2026-06-04T18:52:54Z Stebunik 55592 /* Atentati pod Slobom */ 6685216 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlja]]<ref>Vasica Slivlja leži kakih 5 km JJV od hriba Vilovica, ki je visok 1608 m, in je imela 2013 le 30 prebivalcev, vsi Srbi. Tam blizu Vilovice je tudi [[Jelenovo]], rojstna vas glavnega junaka romana "Monah Hokaj", ki je bil Vukov znanec in prijatelj. Jelenovo je tako malo naselje, da ga ni na nobenem zemljevidu in ima le nekaj hiš, prebivalcev pa danes verjetno nič.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986<ref>Ta memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj. Istega leta se je njegov junak - vojni zločinec ostrostrelec Simon Olujić - spoznal na Baščaršiji s svojo izvoljenko. V tistem memorandumu so srbski intelektualci med drugim zapisali, da je Jugoslavija srbska grobnica in da jo je zato treba razbiti</ref>, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' ([[Menih Hokaj]]; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] slovesa „[[Monah Hokaj]]“, ko srbski ostrosrelec in nekdanji profesor [[Simon Olujić]] — ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> . Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi", kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo<ref>Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali "od milja" z njegovim skrajšanim imenom kar "Slobo"</ref> samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''[[Monah Hokaj]]'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 7sfy3mmkya4xptkxcl2cq96382log6b 6685225 6685216 2026-06-04T19:12:26Z Stebunik 55592 /* Pisateljevanje */ 6685225 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlja]]<ref>Vasica Slivlja leži kakih 5 km JJV od hriba Vilovica, ki je visok 1608 m, in je imela 2013 le 30 prebivalcev, vsi Srbi. Tam blizu Vilovice je tudi [[Jelenovo]], rojstna vas glavnega junaka romana "Monah Hokaj", ki je bil Vukov znanec in prijatelj. Jelenovo je tako malo naselje, da ga ni na nobenem zemljevidu in ima le nekaj hiš, prebivalcev pa danes verjetno nič.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986<ref>Ta memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj. Istega leta se je njegov junak - vojni zločinec ostrostrelec Simon Olujić - spoznal na Baščaršiji s svojo izvoljenko. V tistem memorandumu so srbski intelektualci med drugim zapisali, da je Jugoslavija srbska grobnica in da jo je zato treba razbiti</ref>, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' ([[Menih Hokaj]]; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa „[[Monah Hokaj]]“, ko ostrosrelec in nekdanji profesor [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu očetove vasi Slivlja in po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> in ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> . Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi", kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo<ref>Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali "od milja" z njegovim skrajšanim imenom kar "Slobo"</ref> samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''[[Monah Hokaj]]'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] ei1b6u27m59vodpp91bk4gk8spdyefv 6685226 6685225 2026-06-04T19:26:10Z Stebunik 55592 /* Pisateljevanje */ 6685226 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlja]]<ref>Vasica Slivlja leži kakih 5 km JJV od hriba Vilovica, ki je visok 1608 m, in je imela 2013 le 30 prebivalcev, vsi Srbi. Tam blizu Vilovice je tudi [[Jelenovo]], rojstna vas glavnega junaka romana "Monah Hokaj", ki je bil Vukov znanec in prijatelj. Jelenovo je tako malo naselje, da ga ni na nobenem zemljevidu in ima le nekaj hiš, prebivalcev pa danes verjetno nič.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno objokovanje lastnega naroda, ki da je stalno, od vseh in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, nadalje prek škandaloznih časopisnih člankov in TV poročil in romanov z nacionalistično vsebino ustvarjalo nove spore ter privedlo do vrelišča v [[Razpad Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj. Istega leta se je njegov junak po materi Črnogorec Simon Olujić - poznejši sarajevski ostrostrelec - spoznal na Baščaršiji s svojo izvoljenko, s katero je le enkrat prenočil. V tistem skrivnostnem memorandumu pa je med drugim zapisano, da je Jugoslavija srbska grobnica in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' ([[Menih Hokaj]]; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa „[[Monah Hokaj]]“, ko ostrosrelec in nekdanji profesor [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu očetove vasi Slivlja in po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> in ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> . Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi", kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo<ref>Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali "od milja" z njegovim skrajšanim imenom kar "Slobo"</ref> samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''[[Monah Hokaj]]'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] phzya4e3mtwrrf2iuh6f6syo935i6gi 6685232 6685226 2026-06-04T19:33:39Z Stebunik 55592 /* Pisateljevanje */ 6685232 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlja]]<ref>Vasica Slivlja leži kakih 5 km JJV od hriba Vilovica, ki je visok 1608 m, in je imela 2013 le 30 prebivalcev, vsi Srbi. Tam blizu Vilovice je tudi [[Jelenovo]], rojstna vas glavnega junaka romana "Monah Hokaj", ki je bil Vukov znanec in prijatelj. Jelenovo je tako malo naselje, da ga ni na nobenem zemljevidu in ima le nekaj hiš, prebivalcev pa danes verjetno nič.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno objokovanje lastnega naroda, ki da je stalno, od vseh in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, nadalje prek škandaloznih časopisnih člankov in TV poročil in romanov z nacionalistično vsebino ustvarjalo nove spore ter privedlo do vrelišča v [[Razpad Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj. Istega leta se je njegov junak po materi Črnogorec Simon Olujić — poznejši sarajevski ostrostrelec - spoznal na Baščaršiji s svojo izvoljenko, s katero je le enkrat prenočil. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' ([[Menih Hokaj]]; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa „[[Monah Hokaj]]“, ko ostrosrelec in nekdanji profesor [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu očetove vasi Slivlja in po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> in ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> . Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi", kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo<ref>Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali "od milja" z njegovim skrajšanim imenom kar "Slobo"</ref> samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''[[Monah Hokaj]]'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 4wutevfsaq5rs0ftzygddqupd7oz0vx 6685235 6685232 2026-06-04T19:37:57Z Stebunik 55592 6685235 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlja]]<ref>Vasica Slivlja leži kakih 5 km JJV od hriba Vilovica, ki je visok 1608 m, in je imela 2013 le 30 prebivalcev, vsi Srbi. Tam blizu Vilovice je tudi [[Jelenovo]], rojstna vas glavnega junaka romana "Monah Hokaj", ki je bil Vukov znanec in prijatelj. Jelenovo je tako malo naselje, da ga ni na nobenem zemljevidu in ima le nekaj hiš, prebivalcev pa danes verjetno nič.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno objokovanje lastnega naroda, ki da je stalno, od vseh in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, nadalje prek škandaloznih časopisnih člankov in TV poročil in romanov z nacionalistično vsebino ustvarjalo nove spore ter privedlo do vrelišča v [[Razpad Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj. Istega leta se je njegov junak po materi Črnogorec Simon Olujić — poznejši sarajevski ostrostrelec - spoznal na Baščaršiji s svojo izvoljenko, s katero je le enkrat prenočil. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' ([[Menih Hokaj]]; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa „[[Monah Hokaj]]“, ko ostrosrelec in nekdanji profesor [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu očetove vasi Slivlja in po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> in ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> . Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi", kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo<ref>Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali "od milja" z njegovim skrajšanim imenom kar "Slobo"</ref> samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''[[Monah Hokaj]]'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] c1w54pnutda201thv8lupo5ape8fu0s 4 602983 6685244 6683550 2026-06-04T19:50:37Z Marjan Tomki SI 190558 /* Glasovi */ odgovor 6685244 wikitext text/x-wiki <big>Ali naj v slovenski Wikipediji kategorično zavrnemo avtobiografske prispevke?</big> [[Slika:Traffic lights green.svg|thumb|left|40px|''Glasovanje je v teku.'']]{{za-proti}} == Predmet glasovanja == Na glasovanje dajem {{u|Yerpo}} predlog, objavljen v začetku leta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], za jasnost še enkrat naveden spodaj. V razpravi se je nakazalo, da se v grobem strinjamo z njim, pa bi vseeno želel bolj otipljiv izraz konsenza za kar drastično spremembo pravil. ::<blockquote>Precej črnila je bilo v zadnjih mesecih prelitega (figurativno) glede avtobiografskih prispevkov, zaenkrat brez otipljivega premika v dogovorih skupnosti. Svoje stališče v tovrstnih razpravah vedno ponavljam in menim, da ga dogajanje v celoti podpira - avtobiografija že v principu ne more biti objektivna, niti pmm nima bistvene uporabnosti kot osnova za biografski članek. V praksi so z njimi praviloma še drugi problemi, predvsem [[Wikipedija:Preverljivost]].<br/><br/>Trenutna smernica v navezavi z [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] je dokaj brezzoba, saj sama po sebi ne daje dovoljšnje podlage za brisanje. Rezultat je samo naporno (in brezplodno) dopovedovanje samopromotorjem in množenje takih prispevkov, ki pmm krnijo ugled slovenske Wikipedije ter dajejo potuho vedno novim. Zato predlagam zaostritev pravil, po katerih odkrito avtobiografski prispevki kot ena najbolj grobih možnih kršitev temeljne usmeritve projekta k [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], kategorično ne bi bili več dobrodošli. To bi obsegalo: ::* razlago v tej smernici in v [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]], ::* vključitev postavke "Avtobiografija" v [[Wikipedija:Merila za hitri izbris]] in ustrezni spustni seznam, ::* ustrezno prilagoditev sporočil za uporabniške pogovorne strani</blockquote> <small>Glasovanje bo odprto en mesec, do 21. junija 2026.</small> === Glasovi === * {{za}} - trdno verjamem, da avtobiografija ne more biti objektiven prispevek (približa se lahko temu idealu kvečjemu površinsko) in izkušnje kažejo, da so skoraj vse tudi v drugih pogledih slabe, predvsem kar se tiče preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * presenetljivo {{proti}} premalo tekoče spremljamo nove stvari. Sem bolj za to, da dodamo označbo, da je verjetno avtobiografija, in ne pustimo odstranitve označbe, dokler to ne stori nekdo od tistih npr. z glasovalno pravico. Po moje bi to šlo. —[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 21:34, 21. maj 2026 (CEST) * {{za}} - PMSM so avtobiografije samo odsev prekomernega upoštevanja samega sebe. Dobro blago se samo hvali, tudi danes, ko smo preplavljeni z reklamo vseh vrst. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:07, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}}. Videt je, da avtobiografi nimajo drugega namena, kot edinole povečat najdenost v Googlovem iskalniku. Wikipedijo imajo samo za eno od orodij za dosego čimvišjega "globalnega" ratinga. Shranjeni prispevek večinoma pustijo kot surov obdelovanec s predpostavko »Saj ga bodo že tukajšnji prostovoljci od tod naprej spravili v red.« Bibliografije, seznami dosežkov in sodelovanj vsebujejo množico mikroskopsko majhnih in nepomembnih enot, ki naj bi govorili v prid znanstvenemu ali umetniškemu vplivu. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:55, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}}, moje izkušnje kažejo, da avtorji avtobiografij te članke pogosto razumejo kot svojo lastnino. Ustvarjalci težko sprejmejo popravke ali kritične vire s strani skupnosti. Wikipedija ni platforma za osebno promocijo in sem načeloma proti obstoju avtobiografij, saj prinašajo več konfliktov kot pa enciklopedične koristi. Zagotavljanje nevtralnosti je v takih primerih skoraj nemogoče, zato podpiram brisanje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:29, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} Imam veliko izkušenj s pisanji biografij. Sedaj ravno obdelujem [[Srbi|srbskega]] pisatelja in politika [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]]. Dragocene podatke dobivam največ iz ''njegovih izjav'' po raznih časopisih in družbenih občilih, ki pa jih seveda potem moram primerjati z objektvivnostjo. Njegove izpovedi pa so "iz prve roke", čeprav so "subjektivne" — saj drugačne niti ne morejo biti. Poleg tega bi lahko dobivali tudi avtobiografske in v skupni rabi tudi slike in fotografije in ne bi bilo treba uporabljati za tiste osebe kake "poštene uporabe", saj bi sam lastnik poskrbel za potrebno. Ne vidim razloga, zakaj bi take dragocene prispevke ''brisali''. Bolj modro bi bilo — kar delamo z vsemi Wikipedijini prispevki — da bi jih pregledali in po potrebi popravili; brisali naj bi le tisto, kar ni v skladu s splošnimi pravili. Tisto o samohvali morebiti vsebuje tudi kanček nevoščljivosti, ki nam Kranjcem niti ni tuja. Toliko dragocenih podatkov, ki jih ne bomo mogli nikjer najti o posamezni osebi, je škoda kar tako metati v koš. Brisati ''samo tisto, kar navadno brišemo po splošnih Wikipedijinih pravilih in nič več.'' Drugače sami sebi delamo škodo, ker s smrtjo posameznikov marsikaj iz različnih razlogov postane nepopravljivo nedosegljivo. Ni izgovor, da nekateri avtorji članek razumejo kot svojo lastnino — hočeš nočeš so vezani s splošnimi pravili o javni lastnini. Če bi šlo za popolno objektivnost, velja isto, kot za zgodovino: "Zgodovina je nepristranska" — "Drži, zgodovinarji pa so pristranski". In naj zato vse tovrstne članke pretehtamo na zlati tehtnici ali pa brišemo? Če bi šlo za popolno objektivnost, bi od Wikipedije bore malo ostalo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:06, 23. maj 2026 (CEST) *:{{komentar}} izjave subjekta po časopisih so objavljene, s čimer so vsaj prešle uredniško sito in so s tem vsaj za silo uporabne, izjav po družbenih občilih pa po pravilih o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja|izvirnem raziskovanju]] tako ali tako ne smemo uporabljati. Vendar to ni avtobiografija. Avtobiografija je nekaj, kar nekdo v Wikipediji napiše o sebi. Tudi avtoportreti niso sporni, nasprotno, toda predlog se ne nanaša nanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:36, 23. maj 2026 (CEST) *::V zadnjem času sem precej gledal razne biografije in njihove vire. Za nekatere ljudi ne morem najti virov (in praviloma ne objavljam člankov ali dodajam vsebine, za katere nimam virov). *::* Vendar je npr. o Isaacu Asymovu najboljši dosegljiv vir njegova avtobiografija. *::* O Bud-u Spencerju (Carlo Pedersoli) je eden od najboljših virov njegova avtobiografija (video na "Uradni strani", ki jo vzdržujejo Nemci, recimo vsebuje slike, ko je kot ok. 10-letnik za krmilom jadrnice), drugi tak pa biografija, ki jo je napisala njegova hči (jaz sem pred nekaj leti to kupil za vajo v Italijanščini). V našo wikipedijo bom kaj od tega dodal potem, ko/če se bodo z vključitvijo teh info (in sklicev) v italijanski članek strinjali tam. *::* O tipu (Leland Snow, mislim), ki si je zamislil dobra letala za poljedelce in ustanovil firmi, ki sta taka letala delali ([[Air Tractor AT-802|Air Tractor]] so "podedovali" zaposleni), tudi nisem našel "peer reviewed" virov, a dovolj dobre objave v poljedelskih časopisih (kjer niso bili nepristranski ampak navdušeni nad njim) da sem v en WP vrnil vsebino, ki jo je nekdo prej pobrisal (in je za začetek pobrisal sklice, češ da niso bili dovolj dobri, jaz pa sem jih vrnil in našel še druge, ki so te potrjevali) . *::* O lastniku firme MindShare inc. [[:En:Tom Shanley|Tom Shanley]] sem nekoč - ko sem imel njegove knjige v službi v njih videl kratko biografijo (in njegove knjige o HW PC arhitekturah več tipov ostalih delovnih postaj so te knjige zakon za citiranje), pa na njihovi strani ni bil niti omenjen z osnovnimi podatki, in na e-mail so rekli, da jih objava ne zanima, in se ne spomnim več ne od kod je, ne kje se je šolal, ne kje je delal. Vem le to, da so k njemu na šolanje hodili tipi iz IBM-ja, Intela, TI itn. itn. Z njihovimi objavami na e-pošto sem približno na tekočem, s čem se zdaj ukvarjajo, tako kot za Sophos okrog zlonamernih programov in trendov pri tem, ampak virov za članek pa nimam. *::* Recimo, našel sem neskladje med zapisom med viri, ki so jih v vrstniško pregledanih publikacijah objavili ugledni zgodovinarji in kaže, da bom mogoče to lahko razpletel (kaže da se je nekaj oddaljenih sorodnikov ene rodbine poročilo s sestrami iz druge rodbine in so bili njihovi potomci bratranci in sestrične, čeprav je bilo medsebojno sorodstvo očetov oddaljeno, in eden od eminentnih tega ni objavil, ker se mu ni zdelo pomembno, drugi pa to spregledal). *::* Podobno je z [[:En:Max Talmey | Max-om Talmeyem]], ki je imel bistven vpliv na razvoj Alberta Einsteina (nobenih jasnih peer reviewed virov, omenjen je bil v zvezi Einsteinom, za kraj in državo rojstva je pa vedel in potrdil en Belorus, za spremembo imena njega in brata pa sem našel potrditve šele čez nekaj let). *::Sem torej za preverjanje, ne pa avtomatično brisanje. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 21:50, 4. junij 2026 (CEST) === Podvprašanje === Ali naj brišemo obstoječe avtobiografije - vsaj tiste, označene z {{tl|Avtobiografija}} (trenutno 57 člankov)? * {{za}} brisanje tistih, ki jih ni nihče od ostalih wikipedistov resneje urejal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * {{za}} - Ignoriranje samopromocije veča količino člankov, a hudo manjša njih kakovost. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:07, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span sty le="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:55, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}} brisanje. -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 9:00, 23. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} brisanju, ampak ravnat z njimi po pravilih, ki veljajo za vse članke.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:11, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} avtomatičnem brisanju obstoječih člankov. Večina je res godnih za izbris, a je vseeno potrebna je individualna presoja, po pravilih, ki veljajo za vse članke (preverljivost). [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Peter_Ker%C5%A1evan&oldid=6224953 Primer članka, ki ima zagotovo mesto na Wikipediji]. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 14:18, 24. maj 2026 (CEST) * {{proti}}, bolj ali manj razloženo zgoraj. -- [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 13:57, 25. maj 2026 (CEST) ** {{ping|Smihael|ModriDirkac}} a ne bi bilo tudi v takem primeru bolje, da članek napiše kdo drug? Kaj pa če po koncu glasovanja naredimo akcijo in pregledamo avtobiografije in napišemo na novo vsaj škrbine namesto njih? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:49, 27. maj 2026 (CEST) ***{{komentar}} Po moje bi bilo bolj smiselno članke wikificirati: dodati morebitne nasprotne trditve, poiskati tretje vire, odstraniti bombastični jezik ipd. lahko mi dodelite 5-10 člankov, pa jih bom. {{smeško}} lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 12:29, 27. maj 2026 (CEST) ***:Kozmetični popravki bi ignorirali osnovni problem: res grda nehigieničnost obstoja avtobiografije v enciklopediji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:16, 27. maj 2026 (CEST) ***{{komentar}} se zavedam, ampak mi bomo že preživeli, povprečni bralci pa ne vejo točno, a je ali ni avtobiografija. Označba jim bo pomagala pri kritični obravnavi vsebine... In po svoje jih bi vzpodbudilo k razmisleku o svojih dejanjih. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 08:47, 28. maj 2026 (CEST) ***:Po mojih izkušnjah jih bo kvečjemu vzpodbudila k pisanju lastne. In potem bo očitek, da imamo različna merila, sploh če bomo prepovedali nove. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:29, 28. maj 2026 (CEST) ***{{komentar}} Zgoraj omenjeni prispevek sem uredil, saj je kot Prešernov nagrajenec med imeni precej izstopal. Med preostalimi je še nekaj dokaj prepoznavnih imen, in bi bilo škoda pisati iz nič. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 10:25, 28. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:49, 1. junij 2026 (CEST) == Razprava == 0rtbtzsg8xouhzfuip2s5xg40klh4iq 6685281 6685244 2026-06-04T20:43:21Z Marjan Tomki SI 190558 /* Podvprašanje */ odgovor 6685281 wikitext text/x-wiki <big>Ali naj v slovenski Wikipediji kategorično zavrnemo avtobiografske prispevke?</big> [[Slika:Traffic lights green.svg|thumb|left|40px|''Glasovanje je v teku.'']]{{za-proti}} == Predmet glasovanja == Na glasovanje dajem {{u|Yerpo}} predlog, objavljen v začetku leta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], za jasnost še enkrat naveden spodaj. V razpravi se je nakazalo, da se v grobem strinjamo z njim, pa bi vseeno želel bolj otipljiv izraz konsenza za kar drastično spremembo pravil. ::<blockquote>Precej črnila je bilo v zadnjih mesecih prelitega (figurativno) glede avtobiografskih prispevkov, zaenkrat brez otipljivega premika v dogovorih skupnosti. Svoje stališče v tovrstnih razpravah vedno ponavljam in menim, da ga dogajanje v celoti podpira - avtobiografija že v principu ne more biti objektivna, niti pmm nima bistvene uporabnosti kot osnova za biografski članek. V praksi so z njimi praviloma še drugi problemi, predvsem [[Wikipedija:Preverljivost]].<br/><br/>Trenutna smernica v navezavi z [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] je dokaj brezzoba, saj sama po sebi ne daje dovoljšnje podlage za brisanje. Rezultat je samo naporno (in brezplodno) dopovedovanje samopromotorjem in množenje takih prispevkov, ki pmm krnijo ugled slovenske Wikipedije ter dajejo potuho vedno novim. Zato predlagam zaostritev pravil, po katerih odkrito avtobiografski prispevki kot ena najbolj grobih možnih kršitev temeljne usmeritve projekta k [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], kategorično ne bi bili več dobrodošli. To bi obsegalo: ::* razlago v tej smernici in v [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]], ::* vključitev postavke "Avtobiografija" v [[Wikipedija:Merila za hitri izbris]] in ustrezni spustni seznam, ::* ustrezno prilagoditev sporočil za uporabniške pogovorne strani</blockquote> <small>Glasovanje bo odprto en mesec, do 21. junija 2026.</small> === Glasovi === * {{za}} - trdno verjamem, da avtobiografija ne more biti objektiven prispevek (približa se lahko temu idealu kvečjemu površinsko) in izkušnje kažejo, da so skoraj vse tudi v drugih pogledih slabe, predvsem kar se tiče preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * presenetljivo {{proti}} premalo tekoče spremljamo nove stvari. Sem bolj za to, da dodamo označbo, da je verjetno avtobiografija, in ne pustimo odstranitve označbe, dokler to ne stori nekdo od tistih npr. z glasovalno pravico. Po moje bi to šlo. —[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 21:34, 21. maj 2026 (CEST) * {{za}} - PMSM so avtobiografije samo odsev prekomernega upoštevanja samega sebe. Dobro blago se samo hvali, tudi danes, ko smo preplavljeni z reklamo vseh vrst. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:07, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}}. Videt je, da avtobiografi nimajo drugega namena, kot edinole povečat najdenost v Googlovem iskalniku. Wikipedijo imajo samo za eno od orodij za dosego čimvišjega "globalnega" ratinga. Shranjeni prispevek večinoma pustijo kot surov obdelovanec s predpostavko »Saj ga bodo že tukajšnji prostovoljci od tod naprej spravili v red.« Bibliografije, seznami dosežkov in sodelovanj vsebujejo množico mikroskopsko majhnih in nepomembnih enot, ki naj bi govorili v prid znanstvenemu ali umetniškemu vplivu. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:55, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}}, moje izkušnje kažejo, da avtorji avtobiografij te članke pogosto razumejo kot svojo lastnino. Ustvarjalci težko sprejmejo popravke ali kritične vire s strani skupnosti. Wikipedija ni platforma za osebno promocijo in sem načeloma proti obstoju avtobiografij, saj prinašajo več konfliktov kot pa enciklopedične koristi. Zagotavljanje nevtralnosti je v takih primerih skoraj nemogoče, zato podpiram brisanje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:29, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} Imam veliko izkušenj s pisanji biografij. Sedaj ravno obdelujem [[Srbi|srbskega]] pisatelja in politika [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]]. Dragocene podatke dobivam največ iz ''njegovih izjav'' po raznih časopisih in družbenih občilih, ki pa jih seveda potem moram primerjati z objektvivnostjo. Njegove izpovedi pa so "iz prve roke", čeprav so "subjektivne" — saj drugačne niti ne morejo biti. Poleg tega bi lahko dobivali tudi avtobiografske in v skupni rabi tudi slike in fotografije in ne bi bilo treba uporabljati za tiste osebe kake "poštene uporabe", saj bi sam lastnik poskrbel za potrebno. Ne vidim razloga, zakaj bi take dragocene prispevke ''brisali''. Bolj modro bi bilo — kar delamo z vsemi Wikipedijini prispevki — da bi jih pregledali in po potrebi popravili; brisali naj bi le tisto, kar ni v skladu s splošnimi pravili. Tisto o samohvali morebiti vsebuje tudi kanček nevoščljivosti, ki nam Kranjcem niti ni tuja. Toliko dragocenih podatkov, ki jih ne bomo mogli nikjer najti o posamezni osebi, je škoda kar tako metati v koš. Brisati ''samo tisto, kar navadno brišemo po splošnih Wikipedijinih pravilih in nič več.'' Drugače sami sebi delamo škodo, ker s smrtjo posameznikov marsikaj iz različnih razlogov postane nepopravljivo nedosegljivo. Ni izgovor, da nekateri avtorji članek razumejo kot svojo lastnino — hočeš nočeš so vezani s splošnimi pravili o javni lastnini. Če bi šlo za popolno objektivnost, velja isto, kot za zgodovino: "Zgodovina je nepristranska" — "Drži, zgodovinarji pa so pristranski". In naj zato vse tovrstne članke pretehtamo na zlati tehtnici ali pa brišemo? Če bi šlo za popolno objektivnost, bi od Wikipedije bore malo ostalo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:06, 23. maj 2026 (CEST) *:{{komentar}} izjave subjekta po časopisih so objavljene, s čimer so vsaj prešle uredniško sito in so s tem vsaj za silo uporabne, izjav po družbenih občilih pa po pravilih o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja|izvirnem raziskovanju]] tako ali tako ne smemo uporabljati. Vendar to ni avtobiografija. Avtobiografija je nekaj, kar nekdo v Wikipediji napiše o sebi. Tudi avtoportreti niso sporni, nasprotno, toda predlog se ne nanaša nanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:36, 23. maj 2026 (CEST) *::V zadnjem času sem precej gledal razne biografije in njihove vire. Za nekatere ljudi ne morem najti virov (in praviloma ne objavljam člankov ali dodajam vsebine, za katere nimam virov). *::* Vendar je npr. o Isaacu Asymovu najboljši dosegljiv vir njegova avtobiografija. *::* O Bud-u Spencerju (Carlo Pedersoli) je eden od najboljših virov njegova avtobiografija (video na "Uradni strani", ki jo vzdržujejo Nemci, recimo vsebuje slike, ko je kot ok. 10-letnik za krmilom jadrnice), drugi tak pa biografija, ki jo je napisala njegova hči (jaz sem pred nekaj leti to kupil za vajo v Italijanščini). V našo wikipedijo bom kaj od tega dodal potem, ko/če se bodo z vključitvijo teh info (in sklicev) v italijanski članek strinjali tam. *::* O tipu (Leland Snow, mislim), ki si je zamislil dobra letala za poljedelce in ustanovil firmi, ki sta taka letala delali ([[Air Tractor AT-802|Air Tractor]] so "podedovali" zaposleni), tudi nisem našel "peer reviewed" virov, a dovolj dobre objave v poljedelskih časopisih (kjer niso bili nepristranski ampak navdušeni nad njim) da sem v en WP vrnil vsebino, ki jo je nekdo prej pobrisal (in je za začetek pobrisal sklice, češ da niso bili dovolj dobri, jaz pa sem jih vrnil in našel še druge, ki so te potrjevali) . *::* O lastniku firme MindShare inc. [[:En:Tom Shanley|Tom Shanley]] sem nekoč - ko sem imel njegove knjige v službi v njih videl kratko biografijo (in njegove knjige o HW PC arhitekturah več tipov ostalih delovnih postaj so te knjige zakon za citiranje), pa na njihovi strani ni bil niti omenjen z osnovnimi podatki, in na e-mail so rekli, da jih objava ne zanima, in se ne spomnim več ne od kod je, ne kje se je šolal, ne kje je delal. Vem le to, da so k njemu na šolanje hodili tipi iz IBM-ja, Intela, TI itn. itn. Z njihovimi objavami na e-pošto sem približno na tekočem, s čem se zdaj ukvarjajo, tako kot za Sophos okrog zlonamernih programov in trendov pri tem, ampak virov za članek pa nimam. *::* Recimo, našel sem neskladje med zapisom med viri, ki so jih v vrstniško pregledanih publikacijah objavili ugledni zgodovinarji in kaže, da bom mogoče to lahko razpletel (kaže da se je nekaj oddaljenih sorodnikov ene rodbine poročilo s sestrami iz druge rodbine in so bili njihovi potomci bratranci in sestrične, čeprav je bilo medsebojno sorodstvo očetov oddaljeno, in eden od eminentnih tega ni objavil, ker se mu ni zdelo pomembno, drugi pa to spregledal). *::* Podobno je z [[:En:Max Talmey | Max-om Talmeyem]], ki je imel bistven vpliv na razvoj Alberta Einsteina (nobenih jasnih peer reviewed virov, omenjen je bil v zvezi Einsteinom, za kraj in državo rojstva je pa vedel in potrdil en Belorus, za spremembo imena njega in brata pa sem našel potrditve šele čez nekaj let). *::Sem torej za preverjanje, ne pa avtomatično brisanje. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 21:50, 4. junij 2026 (CEST) === Podvprašanje === Ali naj brišemo obstoječe avtobiografije - vsaj tiste, označene z {{tl|Avtobiografija}} (trenutno 57 člankov)? * {{za}} brisanje tistih, ki jih ni nihče od ostalih wikipedistov resneje urejal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * {{za}} - Ignoriranje samopromocije veča količino člankov, a hudo manjša njih kakovost. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:07, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span sty le="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:55, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}} brisanje. -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 9:00, 23. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} brisanju, ampak ravnat z njimi po pravilih, ki veljajo za vse članke.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:11, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} avtomatičnem brisanju obstoječih člankov. Večina je res godnih za izbris, a je vseeno potrebna je individualna presoja, po pravilih, ki veljajo za vse članke (preverljivost). [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Peter_Ker%C5%A1evan&oldid=6224953 Primer članka, ki ima zagotovo mesto na Wikipediji]. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 14:18, 24. maj 2026 (CEST) * {{proti}}, bolj ali manj razloženo zgoraj. -- [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 13:57, 25. maj 2026 (CEST) ** {{ping|Smihael|ModriDirkac}} a ne bi bilo tudi v takem primeru bolje, da članek napiše kdo drug? Kaj pa če po koncu glasovanja naredimo akcijo in pregledamo avtobiografije in napišemo na novo vsaj škrbine namesto njih? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:49, 27. maj 2026 (CEST) ***{{komentar}} Po moje bi bilo bolj smiselno članke wikificirati: dodati morebitne nasprotne trditve, poiskati tretje vire, odstraniti bombastični jezik ipd. lahko mi dodelite 5-10 člankov, pa jih bom. {{smeško}} lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 12:29, 27. maj 2026 (CEST) ***:Kozmetični popravki bi ignorirali osnovni problem: res grda nehigieničnost obstoja avtobiografije v enciklopediji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:16, 27. maj 2026 (CEST) ***::Zdaj in že nekaj časa niso toliko problem avtobiografije ampak naročene biografije (PR firma). Z psevdo AI, s katerimi bodo ponarejali vire, bo problem še težje prepoznati. ***::Ampak tip (takrat hokejist, ki se je rehabilitiral po poškodbi), ki nam je predaval na usposabljanju za športne trenerje (ipd.) na FŠ o zgodovini športa tako, da smo po uradnem koncu zvečer potegnili še za kako uro - nam je zabičal, da ni zgodovine brez virov in da smo torej dolžni (svojim sodobnikom in potomcem) pustiti sled o tem, kaj se je na našem področju (v mojem primeru plezarija in lokostrelstvo nekoč, jadranje na vodi še zdaj) dogajalo, sicer naši potomci sploh ne bodo vedeli, da smo te reči nekoč ne le znali ampak v teh rečeh bili tudi dobri. ***::In jaz ne morem napisati članka o Borisu Bajcu (Zlata čelada za več zaporednih let kot prvak Jugoslavije, motociklist), ker njegov nekdanji klub ne obstaja več, on ni hranil časopisnih izrezkov in podobnega; poleg Silva Habata (ta je založil Gustinčičevo knjigo - kritika je, da bi lahko bila boljša) mislim da je zlato čelado dobil tudi Jože Zupin in tudi Adrijan Bernetič in verjetno nekdo iz družine - Janez Pintar (ja, za 5 zmag ne le 3 - v družini je bilo več dobrih dirkačev). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 22:43, 4. junij 2026 (CEST) ***{{komentar}} se zavedam, ampak mi bomo že preživeli, povprečni bralci pa ne vejo točno, a je ali ni avtobiografija. Označba jim bo pomagala pri kritični obravnavi vsebine... In po svoje jih bi vzpodbudilo k razmisleku o svojih dejanjih. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 08:47, 28. maj 2026 (CEST) ***:Po mojih izkušnjah jih bo kvečjemu vzpodbudila k pisanju lastne. In potem bo očitek, da imamo različna merila, sploh če bomo prepovedali nove. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:29, 28. maj 2026 (CEST) ***{{komentar}} Zgoraj omenjeni prispevek sem uredil, saj je kot Prešernov nagrajenec med imeni precej izstopal. Med preostalimi je še nekaj dokaj prepoznavnih imen, in bi bilo škoda pisati iz nič. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 10:25, 28. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:49, 1. junij 2026 (CEST) == Razprava == mrdl0jb00ul4dpp7701a49ubtbxmty5 6685293 6685281 2026-06-04T20:51:09Z Marjan Tomki SI 190558 Predvsem simbol za glasovanje je manjkal 6685293 wikitext text/x-wiki <big>Ali naj v slovenski Wikipediji kategorično zavrnemo avtobiografske prispevke?</big> [[Slika:Traffic lights green.svg|thumb|left|40px|''Glasovanje je v teku.'']]{{za-proti}} == Predmet glasovanja == Na glasovanje dajem {{u|Yerpo}} predlog, objavljen v začetku leta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], za jasnost še enkrat naveden spodaj. V razpravi se je nakazalo, da se v grobem strinjamo z njim, pa bi vseeno želel bolj otipljiv izraz konsenza za kar drastično spremembo pravil. ::<blockquote>Precej črnila je bilo v zadnjih mesecih prelitega (figurativno) glede avtobiografskih prispevkov, zaenkrat brez otipljivega premika v dogovorih skupnosti. Svoje stališče v tovrstnih razpravah vedno ponavljam in menim, da ga dogajanje v celoti podpira - avtobiografija že v principu ne more biti objektivna, niti pmm nima bistvene uporabnosti kot osnova za biografski članek. V praksi so z njimi praviloma še drugi problemi, predvsem [[Wikipedija:Preverljivost]].<br/><br/>Trenutna smernica v navezavi z [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] je dokaj brezzoba, saj sama po sebi ne daje dovoljšnje podlage za brisanje. Rezultat je samo naporno (in brezplodno) dopovedovanje samopromotorjem in množenje takih prispevkov, ki pmm krnijo ugled slovenske Wikipedije ter dajejo potuho vedno novim. Zato predlagam zaostritev pravil, po katerih odkrito avtobiografski prispevki kot ena najbolj grobih možnih kršitev temeljne usmeritve projekta k [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], kategorično ne bi bili več dobrodošli. To bi obsegalo: ::* razlago v tej smernici in v [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]], ::* vključitev postavke "Avtobiografija" v [[Wikipedija:Merila za hitri izbris]] in ustrezni spustni seznam, ::* ustrezno prilagoditev sporočil za uporabniške pogovorne strani</blockquote> <small>Glasovanje bo odprto en mesec, do 21. junija 2026.</small> === Glasovi === * {{za}} - trdno verjamem, da avtobiografija ne more biti objektiven prispevek (približa se lahko temu idealu kvečjemu površinsko) in izkušnje kažejo, da so skoraj vse tudi v drugih pogledih slabe, predvsem kar se tiče preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * presenetljivo {{proti}} premalo tekoče spremljamo nove stvari. Sem bolj za to, da dodamo označbo, da je verjetno avtobiografija, in ne pustimo odstranitve označbe, dokler to ne stori nekdo od tistih npr. z glasovalno pravico. Po moje bi to šlo. —[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 21:34, 21. maj 2026 (CEST) * {{za}} - PMSM so avtobiografije samo odsev prekomernega upoštevanja samega sebe. Dobro blago se samo hvali, tudi danes, ko smo preplavljeni z reklamo vseh vrst. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:07, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}}. Videt je, da avtobiografi nimajo drugega namena, kot edinole povečat najdenost v Googlovem iskalniku. Wikipedijo imajo samo za eno od orodij za dosego čimvišjega "globalnega" ratinga. Shranjeni prispevek večinoma pustijo kot surov obdelovanec s predpostavko »Saj ga bodo že tukajšnji prostovoljci od tod naprej spravili v red.« Bibliografije, seznami dosežkov in sodelovanj vsebujejo množico mikroskopsko majhnih in nepomembnih enot, ki naj bi govorili v prid znanstvenemu ali umetniškemu vplivu. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:55, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}}, moje izkušnje kažejo, da avtorji avtobiografij te članke pogosto razumejo kot svojo lastnino. Ustvarjalci težko sprejmejo popravke ali kritične vire s strani skupnosti. Wikipedija ni platforma za osebno promocijo in sem načeloma proti obstoju avtobiografij, saj prinašajo več konfliktov kot pa enciklopedične koristi. Zagotavljanje nevtralnosti je v takih primerih skoraj nemogoče, zato podpiram brisanje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:29, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} Imam veliko izkušenj s pisanji biografij. Sedaj ravno obdelujem [[Srbi|srbskega]] pisatelja in politika [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]]. Dragocene podatke dobivam največ iz ''njegovih izjav'' po raznih časopisih in družbenih občilih, ki pa jih seveda potem moram primerjati z objektvivnostjo. Njegove izpovedi pa so "iz prve roke", čeprav so "subjektivne" — saj drugačne niti ne morejo biti. Poleg tega bi lahko dobivali tudi avtobiografske in v skupni rabi tudi slike in fotografije in ne bi bilo treba uporabljati za tiste osebe kake "poštene uporabe", saj bi sam lastnik poskrbel za potrebno. Ne vidim razloga, zakaj bi take dragocene prispevke ''brisali''. Bolj modro bi bilo — kar delamo z vsemi Wikipedijini prispevki — da bi jih pregledali in po potrebi popravili; brisali naj bi le tisto, kar ni v skladu s splošnimi pravili. Tisto o samohvali morebiti vsebuje tudi kanček nevoščljivosti, ki nam Kranjcem niti ni tuja. Toliko dragocenih podatkov, ki jih ne bomo mogli nikjer najti o posamezni osebi, je škoda kar tako metati v koš. Brisati ''samo tisto, kar navadno brišemo po splošnih Wikipedijinih pravilih in nič več.'' Drugače sami sebi delamo škodo, ker s smrtjo posameznikov marsikaj iz različnih razlogov postane nepopravljivo nedosegljivo. Ni izgovor, da nekateri avtorji članek razumejo kot svojo lastnino — hočeš nočeš so vezani s splošnimi pravili o javni lastnini. Če bi šlo za popolno objektivnost, velja isto, kot za zgodovino: "Zgodovina je nepristranska" — "Drži, zgodovinarji pa so pristranski". In naj zato vse tovrstne članke pretehtamo na zlati tehtnici ali pa brišemo? Če bi šlo za popolno objektivnost, bi od Wikipedije bore malo ostalo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:06, 23. maj 2026 (CEST) *:{{komentar}} izjave subjekta po časopisih so objavljene, s čimer so vsaj prešle uredniško sito in so s tem vsaj za silo uporabne, izjav po družbenih občilih pa po pravilih o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja|izvirnem raziskovanju]] tako ali tako ne smemo uporabljati. Vendar to ni avtobiografija. Avtobiografija je nekaj, kar nekdo v Wikipediji napiše o sebi. Tudi avtoportreti niso sporni, nasprotno, toda predlog se ne nanaša nanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:36, 23. maj 2026 (CEST) *::V zadnjem času sem precej gledal razne biografije in njihove vire. Za nekatere ljudi ne morem najti virov (in praviloma ne objavljam člankov ali dodajam vsebine, za katere nimam virov). *::* Vendar je npr. o Isaacu Asymovu najboljši dosegljiv vir njegova avtobiografija. *::* O Bud-u Spencerju (Carlo Pedersoli) je eden od najboljših virov njegova avtobiografija (video na "Uradni strani", ki jo vzdržujejo Nemci, recimo vsebuje slike, ko je kot ok. 10-letnik za krmilom jadrnice), drugi tak pa biografija, ki jo je napisala njegova hči (jaz sem pred nekaj leti to kupil za vajo v Italijanščini). V našo wikipedijo bom kaj od tega dodal potem, ko/če se bodo z vključitvijo teh info (in sklicev) v italijanski članek strinjali tam. *::* O tipu (Leland Snow, mislim), ki si je zamislil dobra letala za poljedelce in ustanovil firmi, ki sta taka letala delali ([[Air Tractor AT-802|Air Tractor]] so "podedovali" zaposleni), tudi nisem našel "peer reviewed" virov, a dovolj dobre objave v poljedelskih časopisih (kjer niso bili nepristranski ampak navdušeni nad njim) da sem v en WP vrnil vsebino, ki jo je nekdo prej pobrisal (in je za začetek pobrisal sklice, češ da niso bili dovolj dobri, jaz pa sem jih vrnil in našel še druge, ki so te potrjevali) . *::* O lastniku firme MindShare inc. [[:En:Tom Shanley|Tom Shanley]] sem nekoč - ko sem imel njegove knjige v službi v njih videl kratko biografijo (in njegove knjige o HW PC arhitekturah več tipov ostalih delovnih postaj so te knjige zakon za citiranje), pa na njihovi strani ni bil niti omenjen z osnovnimi podatki, in na e-mail so rekli, da jih objava ne zanima, in se ne spomnim več ne od kod je, ne kje se je šolal, ne kje je delal. Vem le to, da so k njemu na šolanje hodili tipi iz IBM-ja, Intela, TI itn. itn. Z njihovimi objavami na e-pošto sem približno na tekočem, s čem se zdaj ukvarjajo, tako kot za Sophos okrog zlonamernih programov in trendov pri tem, ampak virov za članek pa nimam. *::* Recimo, našel sem neskladje med zapisom med viri, ki so jih v vrstniško pregledanih publikacijah objavili ugledni zgodovinarji in kaže, da bom mogoče to lahko razpletel (kaže da se je nekaj oddaljenih sorodnikov ene rodbine poročilo s sestrami iz druge rodbine in so bili njihovi potomci bratranci in sestrične, čeprav je bilo medsebojno sorodstvo očetov oddaljeno, in eden od eminentnih tega ni objavil, ker se mu ni zdelo pomembno, drugi pa to spregledal). *::* Podobno je z [[:En:Max Talmey | Max-om Talmeyem]], ki je imel bistven vpliv na razvoj Alberta Einsteina (nobenih jasnih peer reviewed virov, omenjen je bil v zvezi Einsteinom, za kraj in državo rojstva je pa vedel in potrdil en Belorus, za spremembo imena njega in brata pa sem našel potrditve šele čez nekaj let). *::Sem torej za preverjanje, ne pa avtomatično brisanje. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 21:50, 4. junij 2026 (CEST) === Podvprašanje === Ali naj brišemo obstoječe avtobiografije - vsaj tiste, označene z {{tl|Avtobiografija}} (trenutno 57 člankov)? * {{za}} brisanje tistih, ki jih ni nihče od ostalih wikipedistov resneje urejal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * {{za}} - Ignoriranje samopromocije veča količino člankov, a hudo manjša njih kakovost. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:07, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span sty le="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:55, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}} brisanje. -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 9:00, 23. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} brisanju, ampak ravnat z njimi po pravilih, ki veljajo za vse članke.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:11, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} avtomatičnem brisanju obstoječih člankov. Večina je res godnih za izbris, a je vseeno potrebna je individualna presoja, po pravilih, ki veljajo za vse članke (preverljivost). [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Peter_Ker%C5%A1evan&oldid=6224953 Primer članka, ki ima zagotovo mesto na Wikipediji]. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 14:18, 24. maj 2026 (CEST) * {{proti}}, bolj ali manj razloženo zgoraj. -- [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 13:57, 25. maj 2026 (CEST) ** {{ping|Smihael|ModriDirkac}} a ne bi bilo tudi v takem primeru bolje, da članek napiše kdo drug? Kaj pa če po koncu glasovanja naredimo akcijo in pregledamo avtobiografije in napišemo na novo vsaj škrbine namesto njih? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:49, 27. maj 2026 (CEST) ***{{komentar}} Po moje bi bilo bolj smiselno članke wikificirati: dodati morebitne nasprotne trditve, poiskati tretje vire, odstraniti bombastični jezik ipd. lahko mi dodelite 5-10 člankov, pa jih bom. {{smeško}} lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 12:29, 27. maj 2026 (CEST) ***:Kozmetični popravki bi ignorirali osnovni problem: res grda nehigieničnost obstoja avtobiografije v enciklopediji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:16, 27. maj 2026 (CEST) ***::Zdaj in že nekaj časa niso toliko problem avtobiografije ampak naročene biografije (PR firma). Z psevdo AI, s katerimi bodo ponarejali vire, bo problem še težje prepoznati. ***::{{proti}} hitremu izbrisu... Tip (takrat hokejist, ki se je rehabilitiral po poškodbi, ime bi pa moral poiskati), ki nam je predaval na usposabljanju za športne učitelje in trenerje (ipd.) na FŠ o zgodovini športa tako, da smo po uradnem koncu zvečer potegnili še za kako uro - nam je zabičal, da ni zgodovine brez virov in da smo torej dolžni (svojim sodobnikom in potomcem) pustiti sled o tem, kaj se je na našem področju (v mojem primeru plezarija in lokostrelstvo nekoč, jadranje na vodi še zdaj) dogajalo, sicer naši potomci sploh ne bodo vedeli, da smo te reči nekoč ne le znali ampak v teh rečeh bili tudi dobri. In jaz ne morem napisati članka o Borisu Bajcu (Zlata čelada za več zaporednih let kot prvak Jugoslavije, motociklist), ker njegov nekdanji klub ne obstaja več, on ni hranil časopisnih izrezkov in podobnega; poleg Silva Habata (ta je založil Gustinčičevo knjigo - kritika je, da bi lahko bila boljša) mislim da je zlato čelado dobil tudi Jože Zupin in tudi Adrijan Bernetič in verjetno nekdo iz družine - Janez Pintar (ja, za 5 zmag ne le 3 - v družini je bilo več dobrih dirkačev). ***:: Jaz bi avtobiografski članek vzel za enega od virov (ki jih je pa treba preveriti še s kakim drugim. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 22:43, 4. junij 2026 (CEST) ***{{komentar}} se zavedam, ampak mi bomo že preživeli, povprečni bralci pa ne vejo točno, a je ali ni avtobiografija. Označba jim bo pomagala pri kritični obravnavi vsebine... In po svoje jih bi vzpodbudilo k razmisleku o svojih dejanjih. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 08:47, 28. maj 2026 (CEST) ***:Po mojih izkušnjah jih bo kvečjemu vzpodbudila k pisanju lastne. In potem bo očitek, da imamo različna merila, sploh če bomo prepovedali nove. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:29, 28. maj 2026 (CEST) ***{{komentar}} Zgoraj omenjeni prispevek sem uredil, saj je kot Prešernov nagrajenec med imeni precej izstopal. Med preostalimi je še nekaj dokaj prepoznavnih imen, in bi bilo škoda pisati iz nič. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 10:25, 28. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:49, 1. junij 2026 (CEST) == Razprava == 8z42y42ro97gte8q8pvtny7ay10livc 6685369 6685293 2026-06-05T04:06:11Z Andrejj 94 /* Glasovi */ odgovor 6685369 wikitext text/x-wiki <big>Ali naj v slovenski Wikipediji kategorično zavrnemo avtobiografske prispevke?</big> [[Slika:Traffic lights green.svg|thumb|left|40px|''Glasovanje je v teku.'']]{{za-proti}} == Predmet glasovanja == Na glasovanje dajem {{u|Yerpo}} predlog, objavljen v začetku leta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], za jasnost še enkrat naveden spodaj. V razpravi se je nakazalo, da se v grobem strinjamo z njim, pa bi vseeno želel bolj otipljiv izraz konsenza za kar drastično spremembo pravil. ::<blockquote>Precej črnila je bilo v zadnjih mesecih prelitega (figurativno) glede avtobiografskih prispevkov, zaenkrat brez otipljivega premika v dogovorih skupnosti. Svoje stališče v tovrstnih razpravah vedno ponavljam in menim, da ga dogajanje v celoti podpira - avtobiografija že v principu ne more biti objektivna, niti pmm nima bistvene uporabnosti kot osnova za biografski članek. V praksi so z njimi praviloma še drugi problemi, predvsem [[Wikipedija:Preverljivost]].<br/><br/>Trenutna smernica v navezavi z [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] je dokaj brezzoba, saj sama po sebi ne daje dovoljšnje podlage za brisanje. Rezultat je samo naporno (in brezplodno) dopovedovanje samopromotorjem in množenje takih prispevkov, ki pmm krnijo ugled slovenske Wikipedije ter dajejo potuho vedno novim. Zato predlagam zaostritev pravil, po katerih odkrito avtobiografski prispevki kot ena najbolj grobih možnih kršitev temeljne usmeritve projekta k [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], kategorično ne bi bili več dobrodošli. To bi obsegalo: ::* razlago v tej smernici in v [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]], ::* vključitev postavke "Avtobiografija" v [[Wikipedija:Merila za hitri izbris]] in ustrezni spustni seznam, ::* ustrezno prilagoditev sporočil za uporabniške pogovorne strani</blockquote> <small>Glasovanje bo odprto en mesec, do 21. junija 2026.</small> === Glasovi === * {{za}} - trdno verjamem, da avtobiografija ne more biti objektiven prispevek (približa se lahko temu idealu kvečjemu površinsko) in izkušnje kažejo, da so skoraj vse tudi v drugih pogledih slabe, predvsem kar se tiče preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * presenetljivo {{proti}} premalo tekoče spremljamo nove stvari. Sem bolj za to, da dodamo označbo, da je verjetno avtobiografija, in ne pustimo odstranitve označbe, dokler to ne stori nekdo od tistih npr. z glasovalno pravico. Po moje bi to šlo. —[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 21:34, 21. maj 2026 (CEST) * {{za}} - PMSM so avtobiografije samo odsev prekomernega upoštevanja samega sebe. Dobro blago se samo hvali, tudi danes, ko smo preplavljeni z reklamo vseh vrst. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:07, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}}. Videt je, da avtobiografi nimajo drugega namena, kot edinole povečat najdenost v Googlovem iskalniku. Wikipedijo imajo samo za eno od orodij za dosego čimvišjega "globalnega" ratinga. Shranjeni prispevek večinoma pustijo kot surov obdelovanec s predpostavko »Saj ga bodo že tukajšnji prostovoljci od tod naprej spravili v red.« Bibliografije, seznami dosežkov in sodelovanj vsebujejo množico mikroskopsko majhnih in nepomembnih enot, ki naj bi govorili v prid znanstvenemu ali umetniškemu vplivu. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:55, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}}, moje izkušnje kažejo, da avtorji avtobiografij te članke pogosto razumejo kot svojo lastnino. Ustvarjalci težko sprejmejo popravke ali kritične vire s strani skupnosti. Wikipedija ni platforma za osebno promocijo in sem načeloma proti obstoju avtobiografij, saj prinašajo več konfliktov kot pa enciklopedične koristi. Zagotavljanje nevtralnosti je v takih primerih skoraj nemogoče, zato podpiram brisanje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:29, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} Imam veliko izkušenj s pisanji biografij. Sedaj ravno obdelujem [[Srbi|srbskega]] pisatelja in politika [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]]. Dragocene podatke dobivam največ iz ''njegovih izjav'' po raznih časopisih in družbenih občilih, ki pa jih seveda potem moram primerjati z objektvivnostjo. Njegove izpovedi pa so "iz prve roke", čeprav so "subjektivne" — saj drugačne niti ne morejo biti. Poleg tega bi lahko dobivali tudi avtobiografske in v skupni rabi tudi slike in fotografije in ne bi bilo treba uporabljati za tiste osebe kake "poštene uporabe", saj bi sam lastnik poskrbel za potrebno. Ne vidim razloga, zakaj bi take dragocene prispevke ''brisali''. Bolj modro bi bilo — kar delamo z vsemi Wikipedijini prispevki — da bi jih pregledali in po potrebi popravili; brisali naj bi le tisto, kar ni v skladu s splošnimi pravili. Tisto o samohvali morebiti vsebuje tudi kanček nevoščljivosti, ki nam Kranjcem niti ni tuja. Toliko dragocenih podatkov, ki jih ne bomo mogli nikjer najti o posamezni osebi, je škoda kar tako metati v koš. Brisati ''samo tisto, kar navadno brišemo po splošnih Wikipedijinih pravilih in nič več.'' Drugače sami sebi delamo škodo, ker s smrtjo posameznikov marsikaj iz različnih razlogov postane nepopravljivo nedosegljivo. Ni izgovor, da nekateri avtorji članek razumejo kot svojo lastnino — hočeš nočeš so vezani s splošnimi pravili o javni lastnini. Če bi šlo za popolno objektivnost, velja isto, kot za zgodovino: "Zgodovina je nepristranska" — "Drži, zgodovinarji pa so pristranski". In naj zato vse tovrstne članke pretehtamo na zlati tehtnici ali pa brišemo? Če bi šlo za popolno objektivnost, bi od Wikipedije bore malo ostalo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:06, 23. maj 2026 (CEST) *:{{komentar}} izjave subjekta po časopisih so objavljene, s čimer so vsaj prešle uredniško sito in so s tem vsaj za silo uporabne, izjav po družbenih občilih pa po pravilih o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja|izvirnem raziskovanju]] tako ali tako ne smemo uporabljati. Vendar to ni avtobiografija. Avtobiografija je nekaj, kar nekdo v Wikipediji napiše o sebi. Tudi avtoportreti niso sporni, nasprotno, toda predlog se ne nanaša nanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:36, 23. maj 2026 (CEST) *::V zadnjem času sem precej gledal razne biografije in njihove vire. Za nekatere ljudi ne morem najti virov (in praviloma ne objavljam člankov ali dodajam vsebine, za katere nimam virov). *::* Vendar je npr. o Isaacu Asymovu najboljši dosegljiv vir njegova avtobiografija. *::* O Bud-u Spencerju (Carlo Pedersoli) je eden od najboljših virov njegova avtobiografija (video na "Uradni strani", ki jo vzdržujejo Nemci, recimo vsebuje slike, ko je kot ok. 10-letnik za krmilom jadrnice), drugi tak pa biografija, ki jo je napisala njegova hči (jaz sem pred nekaj leti to kupil za vajo v Italijanščini). V našo wikipedijo bom kaj od tega dodal potem, ko/če se bodo z vključitvijo teh info (in sklicev) v italijanski članek strinjali tam. *::* O tipu (Leland Snow, mislim), ki si je zamislil dobra letala za poljedelce in ustanovil firmi, ki sta taka letala delali ([[Air Tractor AT-802|Air Tractor]] so "podedovali" zaposleni), tudi nisem našel "peer reviewed" virov, a dovolj dobre objave v poljedelskih časopisih (kjer niso bili nepristranski ampak navdušeni nad njim) da sem v en WP vrnil vsebino, ki jo je nekdo prej pobrisal (in je za začetek pobrisal sklice, češ da niso bili dovolj dobri, jaz pa sem jih vrnil in našel še druge, ki so te potrjevali) . *::* O lastniku firme MindShare inc. [[:En:Tom Shanley|Tom Shanley]] sem nekoč - ko sem imel njegove knjige v službi v njih videl kratko biografijo (in njegove knjige o HW PC arhitekturah več tipov ostalih delovnih postaj so te knjige zakon za citiranje), pa na njihovi strani ni bil niti omenjen z osnovnimi podatki, in na e-mail so rekli, da jih objava ne zanima, in se ne spomnim več ne od kod je, ne kje se je šolal, ne kje je delal. Vem le to, da so k njemu na šolanje hodili tipi iz IBM-ja, Intela, TI itn. itn. Z njihovimi objavami na e-pošto sem približno na tekočem, s čem se zdaj ukvarjajo, tako kot za Sophos okrog zlonamernih programov in trendov pri tem, ampak virov za članek pa nimam. *::* Recimo, našel sem neskladje med zapisom med viri, ki so jih v vrstniško pregledanih publikacijah objavili ugledni zgodovinarji in kaže, da bom mogoče to lahko razpletel (kaže da se je nekaj oddaljenih sorodnikov ene rodbine poročilo s sestrami iz druge rodbine in so bili njihovi potomci bratranci in sestrične, čeprav je bilo medsebojno sorodstvo očetov oddaljeno, in eden od eminentnih tega ni objavil, ker se mu ni zdelo pomembno, drugi pa to spregledal). *::* Podobno je z [[:En:Max Talmey | Max-om Talmeyem]], ki je imel bistven vpliv na razvoj Alberta Einsteina (nobenih jasnih peer reviewed virov, omenjen je bil v zvezi Einsteinom, za kraj in državo rojstva je pa vedel in potrdil en Belorus, za spremembo imena njega in brata pa sem našel potrditve šele čez nekaj let). *::Sem torej za preverjanje, ne pa avtomatično brisanje. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 21:50, 4. junij 2026 (CEST) *:::No, no, [[Isaac Asimov]] pač ni v rangu omenjanih avtobiografij ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 06:06, 5. junij 2026 (CEST) === Podvprašanje === Ali naj brišemo obstoječe avtobiografije - vsaj tiste, označene z {{tl|Avtobiografija}} (trenutno 57 člankov)? * {{za}} brisanje tistih, ki jih ni nihče od ostalih wikipedistov resneje urejal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * {{za}} - Ignoriranje samopromocije veča količino člankov, a hudo manjša njih kakovost. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:07, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span sty le="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:55, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}} brisanje. -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 9:00, 23. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} brisanju, ampak ravnat z njimi po pravilih, ki veljajo za vse članke.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:11, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} avtomatičnem brisanju obstoječih člankov. Večina je res godnih za izbris, a je vseeno potrebna je individualna presoja, po pravilih, ki veljajo za vse članke (preverljivost). [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Peter_Ker%C5%A1evan&oldid=6224953 Primer članka, ki ima zagotovo mesto na Wikipediji]. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 14:18, 24. maj 2026 (CEST) * {{proti}}, bolj ali manj razloženo zgoraj. -- [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 13:57, 25. maj 2026 (CEST) ** {{ping|Smihael|ModriDirkac}} a ne bi bilo tudi v takem primeru bolje, da članek napiše kdo drug? Kaj pa če po koncu glasovanja naredimo akcijo in pregledamo avtobiografije in napišemo na novo vsaj škrbine namesto njih? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:49, 27. maj 2026 (CEST) ***{{komentar}} Po moje bi bilo bolj smiselno članke wikificirati: dodati morebitne nasprotne trditve, poiskati tretje vire, odstraniti bombastični jezik ipd. lahko mi dodelite 5-10 člankov, pa jih bom. {{smeško}} lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 12:29, 27. maj 2026 (CEST) ***:Kozmetični popravki bi ignorirali osnovni problem: res grda nehigieničnost obstoja avtobiografije v enciklopediji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:16, 27. maj 2026 (CEST) ***::Zdaj in že nekaj časa niso toliko problem avtobiografije ampak naročene biografije (PR firma). Z psevdo AI, s katerimi bodo ponarejali vire, bo problem še težje prepoznati. ***::{{proti}} hitremu izbrisu... Tip (takrat hokejist, ki se je rehabilitiral po poškodbi, ime bi pa moral poiskati), ki nam je predaval na usposabljanju za športne učitelje in trenerje (ipd.) na FŠ o zgodovini športa tako, da smo po uradnem koncu zvečer potegnili še za kako uro - nam je zabičal, da ni zgodovine brez virov in da smo torej dolžni (svojim sodobnikom in potomcem) pustiti sled o tem, kaj se je na našem področju (v mojem primeru plezarija in lokostrelstvo nekoč, jadranje na vodi še zdaj) dogajalo, sicer naši potomci sploh ne bodo vedeli, da smo te reči nekoč ne le znali ampak v teh rečeh bili tudi dobri. In jaz ne morem napisati članka o Borisu Bajcu (Zlata čelada za več zaporednih let kot prvak Jugoslavije, motociklist), ker njegov nekdanji klub ne obstaja več, on ni hranil časopisnih izrezkov in podobnega; poleg Silva Habata (ta je založil Gustinčičevo knjigo - kritika je, da bi lahko bila boljša) mislim da je zlato čelado dobil tudi Jože Zupin in tudi Adrijan Bernetič in verjetno nekdo iz družine - Janez Pintar (ja, za 5 zmag ne le 3 - v družini je bilo več dobrih dirkačev). ***:: Jaz bi avtobiografski članek vzel za enega od virov (ki jih je pa treba preveriti še s kakim drugim. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 22:43, 4. junij 2026 (CEST) ***{{komentar}} se zavedam, ampak mi bomo že preživeli, povprečni bralci pa ne vejo točno, a je ali ni avtobiografija. Označba jim bo pomagala pri kritični obravnavi vsebine... In po svoje jih bi vzpodbudilo k razmisleku o svojih dejanjih. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 08:47, 28. maj 2026 (CEST) ***:Po mojih izkušnjah jih bo kvečjemu vzpodbudila k pisanju lastne. In potem bo očitek, da imamo različna merila, sploh če bomo prepovedali nove. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:29, 28. maj 2026 (CEST) ***{{komentar}} Zgoraj omenjeni prispevek sem uredil, saj je kot Prešernov nagrajenec med imeni precej izstopal. Med preostalimi je še nekaj dokaj prepoznavnih imen, in bi bilo škoda pisati iz nič. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 10:25, 28. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:49, 1. junij 2026 (CEST) == Razprava == 75pnfvp4pds82rqo90xr9gecu6wxwyz 6685401 6685369 2026-06-05T06:40:26Z Upwinxp 126544 /* Podvprašanje */ zaenkrat ta glas 6685401 wikitext text/x-wiki <big>Ali naj v slovenski Wikipediji kategorično zavrnemo avtobiografske prispevke?</big> [[Slika:Traffic lights green.svg|thumb|left|40px|''Glasovanje je v teku.'']]{{za-proti}} == Predmet glasovanja == Na glasovanje dajem {{u|Yerpo}} predlog, objavljen v začetku leta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], za jasnost še enkrat naveden spodaj. V razpravi se je nakazalo, da se v grobem strinjamo z njim, pa bi vseeno želel bolj otipljiv izraz konsenza za kar drastično spremembo pravil. ::<blockquote>Precej črnila je bilo v zadnjih mesecih prelitega (figurativno) glede avtobiografskih prispevkov, zaenkrat brez otipljivega premika v dogovorih skupnosti. Svoje stališče v tovrstnih razpravah vedno ponavljam in menim, da ga dogajanje v celoti podpira - avtobiografija že v principu ne more biti objektivna, niti pmm nima bistvene uporabnosti kot osnova za biografski članek. V praksi so z njimi praviloma še drugi problemi, predvsem [[Wikipedija:Preverljivost]].<br/><br/>Trenutna smernica v navezavi z [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] je dokaj brezzoba, saj sama po sebi ne daje dovoljšnje podlage za brisanje. Rezultat je samo naporno (in brezplodno) dopovedovanje samopromotorjem in množenje takih prispevkov, ki pmm krnijo ugled slovenske Wikipedije ter dajejo potuho vedno novim. Zato predlagam zaostritev pravil, po katerih odkrito avtobiografski prispevki kot ena najbolj grobih možnih kršitev temeljne usmeritve projekta k [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], kategorično ne bi bili več dobrodošli. To bi obsegalo: ::* razlago v tej smernici in v [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]], ::* vključitev postavke "Avtobiografija" v [[Wikipedija:Merila za hitri izbris]] in ustrezni spustni seznam, ::* ustrezno prilagoditev sporočil za uporabniške pogovorne strani</blockquote> <small>Glasovanje bo odprto en mesec, do 21. junija 2026.</small> === Glasovi === * {{za}} - trdno verjamem, da avtobiografija ne more biti objektiven prispevek (približa se lahko temu idealu kvečjemu površinsko) in izkušnje kažejo, da so skoraj vse tudi v drugih pogledih slabe, predvsem kar se tiče preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * presenetljivo {{proti}} premalo tekoče spremljamo nove stvari. Sem bolj za to, da dodamo označbo, da je verjetno avtobiografija, in ne pustimo odstranitve označbe, dokler to ne stori nekdo od tistih npr. z glasovalno pravico. Po moje bi to šlo. —[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 21:34, 21. maj 2026 (CEST) * {{za}} - PMSM so avtobiografije samo odsev prekomernega upoštevanja samega sebe. Dobro blago se samo hvali, tudi danes, ko smo preplavljeni z reklamo vseh vrst. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:07, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}}. Videt je, da avtobiografi nimajo drugega namena, kot edinole povečat najdenost v Googlovem iskalniku. Wikipedijo imajo samo za eno od orodij za dosego čimvišjega "globalnega" ratinga. Shranjeni prispevek večinoma pustijo kot surov obdelovanec s predpostavko »Saj ga bodo že tukajšnji prostovoljci od tod naprej spravili v red.« Bibliografije, seznami dosežkov in sodelovanj vsebujejo množico mikroskopsko majhnih in nepomembnih enot, ki naj bi govorili v prid znanstvenemu ali umetniškemu vplivu. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:55, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}}, moje izkušnje kažejo, da avtorji avtobiografij te članke pogosto razumejo kot svojo lastnino. Ustvarjalci težko sprejmejo popravke ali kritične vire s strani skupnosti. Wikipedija ni platforma za osebno promocijo in sem načeloma proti obstoju avtobiografij, saj prinašajo več konfliktov kot pa enciklopedične koristi. Zagotavljanje nevtralnosti je v takih primerih skoraj nemogoče, zato podpiram brisanje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:29, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} Imam veliko izkušenj s pisanji biografij. Sedaj ravno obdelujem [[Srbi|srbskega]] pisatelja in politika [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]]. Dragocene podatke dobivam največ iz ''njegovih izjav'' po raznih časopisih in družbenih občilih, ki pa jih seveda potem moram primerjati z objektvivnostjo. Njegove izpovedi pa so "iz prve roke", čeprav so "subjektivne" — saj drugačne niti ne morejo biti. Poleg tega bi lahko dobivali tudi avtobiografske in v skupni rabi tudi slike in fotografije in ne bi bilo treba uporabljati za tiste osebe kake "poštene uporabe", saj bi sam lastnik poskrbel za potrebno. Ne vidim razloga, zakaj bi take dragocene prispevke ''brisali''. Bolj modro bi bilo — kar delamo z vsemi Wikipedijini prispevki — da bi jih pregledali in po potrebi popravili; brisali naj bi le tisto, kar ni v skladu s splošnimi pravili. Tisto o samohvali morebiti vsebuje tudi kanček nevoščljivosti, ki nam Kranjcem niti ni tuja. Toliko dragocenih podatkov, ki jih ne bomo mogli nikjer najti o posamezni osebi, je škoda kar tako metati v koš. Brisati ''samo tisto, kar navadno brišemo po splošnih Wikipedijinih pravilih in nič več.'' Drugače sami sebi delamo škodo, ker s smrtjo posameznikov marsikaj iz različnih razlogov postane nepopravljivo nedosegljivo. Ni izgovor, da nekateri avtorji članek razumejo kot svojo lastnino — hočeš nočeš so vezani s splošnimi pravili o javni lastnini. Če bi šlo za popolno objektivnost, velja isto, kot za zgodovino: "Zgodovina je nepristranska" — "Drži, zgodovinarji pa so pristranski". In naj zato vse tovrstne članke pretehtamo na zlati tehtnici ali pa brišemo? Če bi šlo za popolno objektivnost, bi od Wikipedije bore malo ostalo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:06, 23. maj 2026 (CEST) *:{{komentar}} izjave subjekta po časopisih so objavljene, s čimer so vsaj prešle uredniško sito in so s tem vsaj za silo uporabne, izjav po družbenih občilih pa po pravilih o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja|izvirnem raziskovanju]] tako ali tako ne smemo uporabljati. Vendar to ni avtobiografija. Avtobiografija je nekaj, kar nekdo v Wikipediji napiše o sebi. Tudi avtoportreti niso sporni, nasprotno, toda predlog se ne nanaša nanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:36, 23. maj 2026 (CEST) *::V zadnjem času sem precej gledal razne biografije in njihove vire. Za nekatere ljudi ne morem najti virov (in praviloma ne objavljam člankov ali dodajam vsebine, za katere nimam virov). *::* Vendar je npr. o Isaacu Asymovu najboljši dosegljiv vir njegova avtobiografija. *::* O Bud-u Spencerju (Carlo Pedersoli) je eden od najboljših virov njegova avtobiografija (video na "Uradni strani", ki jo vzdržujejo Nemci, recimo vsebuje slike, ko je kot ok. 10-letnik za krmilom jadrnice), drugi tak pa biografija, ki jo je napisala njegova hči (jaz sem pred nekaj leti to kupil za vajo v Italijanščini). V našo wikipedijo bom kaj od tega dodal potem, ko/če se bodo z vključitvijo teh info (in sklicev) v italijanski članek strinjali tam. *::* O tipu (Leland Snow, mislim), ki si je zamislil dobra letala za poljedelce in ustanovil firmi, ki sta taka letala delali ([[Air Tractor AT-802|Air Tractor]] so "podedovali" zaposleni), tudi nisem našel "peer reviewed" virov, a dovolj dobre objave v poljedelskih časopisih (kjer niso bili nepristranski ampak navdušeni nad njim) da sem v en WP vrnil vsebino, ki jo je nekdo prej pobrisal (in je za začetek pobrisal sklice, češ da niso bili dovolj dobri, jaz pa sem jih vrnil in našel še druge, ki so te potrjevali) . *::* O lastniku firme MindShare inc. [[:En:Tom Shanley|Tom Shanley]] sem nekoč - ko sem imel njegove knjige v službi v njih videl kratko biografijo (in njegove knjige o HW PC arhitekturah več tipov ostalih delovnih postaj so te knjige zakon za citiranje), pa na njihovi strani ni bil niti omenjen z osnovnimi podatki, in na e-mail so rekli, da jih objava ne zanima, in se ne spomnim več ne od kod je, ne kje se je šolal, ne kje je delal. Vem le to, da so k njemu na šolanje hodili tipi iz IBM-ja, Intela, TI itn. itn. Z njihovimi objavami na e-pošto sem približno na tekočem, s čem se zdaj ukvarjajo, tako kot za Sophos okrog zlonamernih programov in trendov pri tem, ampak virov za članek pa nimam. *::* Recimo, našel sem neskladje med zapisom med viri, ki so jih v vrstniško pregledanih publikacijah objavili ugledni zgodovinarji in kaže, da bom mogoče to lahko razpletel (kaže da se je nekaj oddaljenih sorodnikov ene rodbine poročilo s sestrami iz druge rodbine in so bili njihovi potomci bratranci in sestrične, čeprav je bilo medsebojno sorodstvo očetov oddaljeno, in eden od eminentnih tega ni objavil, ker se mu ni zdelo pomembno, drugi pa to spregledal). *::* Podobno je z [[:En:Max Talmey | Max-om Talmeyem]], ki je imel bistven vpliv na razvoj Alberta Einsteina (nobenih jasnih peer reviewed virov, omenjen je bil v zvezi Einsteinom, za kraj in državo rojstva je pa vedel in potrdil en Belorus, za spremembo imena njega in brata pa sem našel potrditve šele čez nekaj let). *::Sem torej za preverjanje, ne pa avtomatično brisanje. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 21:50, 4. junij 2026 (CEST) *:::No, no, [[Isaac Asimov]] pač ni v rangu omenjanih avtobiografij ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 06:06, 5. junij 2026 (CEST) === Podvprašanje === Ali naj brišemo obstoječe avtobiografije - vsaj tiste, označene z {{tl|Avtobiografija}} (trenutno 57 člankov)? * {{za}} brisanje tistih, ki jih ni nihče od ostalih wikipedistov resneje urejal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * {{za}} - Ignoriranje samopromocije veča količino člankov, a hudo manjša njih kakovost. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:07, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span sty le="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:55, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}} brisanje. -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 9:00, 23. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} brisanju, ampak ravnat z njimi po pravilih, ki veljajo za vse članke.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:11, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} avtomatičnem brisanju obstoječih člankov. Večina je res godnih za izbris, a je vseeno potrebna je individualna presoja, po pravilih, ki veljajo za vse članke (preverljivost). [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Peter_Ker%C5%A1evan&oldid=6224953 Primer članka, ki ima zagotovo mesto na Wikipediji]. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 14:18, 24. maj 2026 (CEST) * {{proti}}, bolj ali manj razloženo zgoraj. -- [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 13:57, 25. maj 2026 (CEST) ** {{ping|Smihael|ModriDirkac}} a ne bi bilo tudi v takem primeru bolje, da članek napiše kdo drug? Kaj pa če po koncu glasovanja naredimo akcijo in pregledamo avtobiografije in napišemo na novo vsaj škrbine namesto njih? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:49, 27. maj 2026 (CEST) ***{{komentar}} Po moje bi bilo bolj smiselno članke wikificirati: dodati morebitne nasprotne trditve, poiskati tretje vire, odstraniti bombastični jezik ipd. lahko mi dodelite 5-10 člankov, pa jih bom. {{smeško}} lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 12:29, 27. maj 2026 (CEST) ***:Kozmetični popravki bi ignorirali osnovni problem: res grda nehigieničnost obstoja avtobiografije v enciklopediji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:16, 27. maj 2026 (CEST) ***::Zdaj in že nekaj časa niso toliko problem avtobiografije ampak naročene biografije (PR firma). Z psevdo AI, s katerimi bodo ponarejali vire, bo problem še težje prepoznati. ***::{{proti}} hitremu izbrisu... Tip (takrat hokejist, ki se je rehabilitiral po poškodbi, ime bi pa moral poiskati), ki nam je predaval na usposabljanju za športne učitelje in trenerje (ipd.) na FŠ o zgodovini športa tako, da smo po uradnem koncu zvečer potegnili še za kako uro - nam je zabičal, da ni zgodovine brez virov in da smo torej dolžni (svojim sodobnikom in potomcem) pustiti sled o tem, kaj se je na našem področju (v mojem primeru plezarija in lokostrelstvo nekoč, jadranje na vodi še zdaj) dogajalo, sicer naši potomci sploh ne bodo vedeli, da smo te reči nekoč ne le znali ampak v teh rečeh bili tudi dobri. In jaz ne morem napisati članka o Borisu Bajcu (Zlata čelada za več zaporednih let kot prvak Jugoslavije, motociklist), ker njegov nekdanji klub ne obstaja več, on ni hranil časopisnih izrezkov in podobnega; poleg Silva Habata (ta je založil Gustinčičevo knjigo - kritika je, da bi lahko bila boljša) mislim da je zlato čelado dobil tudi Jože Zupin in tudi Adrijan Bernetič in verjetno nekdo iz družine - Janez Pintar (ja, za 5 zmag ne le 3 - v družini je bilo več dobrih dirkačev). ***:: Jaz bi avtobiografski članek vzel za enega od virov (ki jih je pa treba preveriti še s kakim drugim. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 22:43, 4. junij 2026 (CEST) ***{{komentar}} se zavedam, ampak mi bomo že preživeli, povprečni bralci pa ne vejo točno, a je ali ni avtobiografija. Označba jim bo pomagala pri kritični obravnavi vsebine... In po svoje jih bi vzpodbudilo k razmisleku o svojih dejanjih. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 08:47, 28. maj 2026 (CEST) ***:Po mojih izkušnjah jih bo kvečjemu vzpodbudila k pisanju lastne. In potem bo očitek, da imamo različna merila, sploh če bomo prepovedali nove. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:29, 28. maj 2026 (CEST) ***{{komentar}} Zgoraj omenjeni prispevek sem uredil, saj je kot Prešernov nagrajenec med imeni precej izstopal. Med preostalimi je še nekaj dokaj prepoznavnih imen, in bi bilo škoda pisati iz nič. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 10:25, 28. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:49, 1. junij 2026 (CEST) * {{za}} brisanje tistih, ki niso bile naknadno urejene, kot predlaga Yerpo. Res je, da so med kandidati za brisanje tudi takšni, ki bi si zaslužili mesto na Wikipediji, vendar so tudi ti večinoma močno izpod nivoja. Zgoraj izpostavljeni članek o Petru Kerševanu je Miha zelo zgledno napisal na novo, pri čemer pa od prvotne žalosti ni ostalo praktično nič. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:40, 5. junij 2026 (CEST) == Razprava == s48341sg2758lz3j2a4gz76ryrz3tth 6685419 6685401 2026-06-05T07:31:45Z Yerpo 8417 /* Podvprašanje */ odg 6685419 wikitext text/x-wiki <big>Ali naj v slovenski Wikipediji kategorično zavrnemo avtobiografske prispevke?</big> [[Slika:Traffic lights green.svg|thumb|left|40px|''Glasovanje je v teku.'']]{{za-proti}} == Predmet glasovanja == Na glasovanje dajem {{u|Yerpo}} predlog, objavljen v začetku leta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], za jasnost še enkrat naveden spodaj. V razpravi se je nakazalo, da se v grobem strinjamo z njim, pa bi vseeno želel bolj otipljiv izraz konsenza za kar drastično spremembo pravil. ::<blockquote>Precej črnila je bilo v zadnjih mesecih prelitega (figurativno) glede avtobiografskih prispevkov, zaenkrat brez otipljivega premika v dogovorih skupnosti. Svoje stališče v tovrstnih razpravah vedno ponavljam in menim, da ga dogajanje v celoti podpira - avtobiografija že v principu ne more biti objektivna, niti pmm nima bistvene uporabnosti kot osnova za biografski članek. V praksi so z njimi praviloma še drugi problemi, predvsem [[Wikipedija:Preverljivost]].<br/><br/>Trenutna smernica v navezavi z [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] je dokaj brezzoba, saj sama po sebi ne daje dovoljšnje podlage za brisanje. Rezultat je samo naporno (in brezplodno) dopovedovanje samopromotorjem in množenje takih prispevkov, ki pmm krnijo ugled slovenske Wikipedije ter dajejo potuho vedno novim. Zato predlagam zaostritev pravil, po katerih odkrito avtobiografski prispevki kot ena najbolj grobih možnih kršitev temeljne usmeritve projekta k [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], kategorično ne bi bili več dobrodošli. To bi obsegalo: ::* razlago v tej smernici in v [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]], ::* vključitev postavke "Avtobiografija" v [[Wikipedija:Merila za hitri izbris]] in ustrezni spustni seznam, ::* ustrezno prilagoditev sporočil za uporabniške pogovorne strani</blockquote> <small>Glasovanje bo odprto en mesec, do 21. junija 2026.</small> === Glasovi === * {{za}} - trdno verjamem, da avtobiografija ne more biti objektiven prispevek (približa se lahko temu idealu kvečjemu površinsko) in izkušnje kažejo, da so skoraj vse tudi v drugih pogledih slabe, predvsem kar se tiče preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * presenetljivo {{proti}} premalo tekoče spremljamo nove stvari. Sem bolj za to, da dodamo označbo, da je verjetno avtobiografija, in ne pustimo odstranitve označbe, dokler to ne stori nekdo od tistih npr. z glasovalno pravico. Po moje bi to šlo. —[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 21:34, 21. maj 2026 (CEST) * {{za}} - PMSM so avtobiografije samo odsev prekomernega upoštevanja samega sebe. Dobro blago se samo hvali, tudi danes, ko smo preplavljeni z reklamo vseh vrst. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:07, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}}. Videt je, da avtobiografi nimajo drugega namena, kot edinole povečat najdenost v Googlovem iskalniku. Wikipedijo imajo samo za eno od orodij za dosego čimvišjega "globalnega" ratinga. Shranjeni prispevek večinoma pustijo kot surov obdelovanec s predpostavko »Saj ga bodo že tukajšnji prostovoljci od tod naprej spravili v red.« Bibliografije, seznami dosežkov in sodelovanj vsebujejo množico mikroskopsko majhnih in nepomembnih enot, ki naj bi govorili v prid znanstvenemu ali umetniškemu vplivu. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:55, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}}, moje izkušnje kažejo, da avtorji avtobiografij te članke pogosto razumejo kot svojo lastnino. Ustvarjalci težko sprejmejo popravke ali kritične vire s strani skupnosti. Wikipedija ni platforma za osebno promocijo in sem načeloma proti obstoju avtobiografij, saj prinašajo več konfliktov kot pa enciklopedične koristi. Zagotavljanje nevtralnosti je v takih primerih skoraj nemogoče, zato podpiram brisanje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:29, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} Imam veliko izkušenj s pisanji biografij. Sedaj ravno obdelujem [[Srbi|srbskega]] pisatelja in politika [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]]. Dragocene podatke dobivam največ iz ''njegovih izjav'' po raznih časopisih in družbenih občilih, ki pa jih seveda potem moram primerjati z objektvivnostjo. Njegove izpovedi pa so "iz prve roke", čeprav so "subjektivne" — saj drugačne niti ne morejo biti. Poleg tega bi lahko dobivali tudi avtobiografske in v skupni rabi tudi slike in fotografije in ne bi bilo treba uporabljati za tiste osebe kake "poštene uporabe", saj bi sam lastnik poskrbel za potrebno. Ne vidim razloga, zakaj bi take dragocene prispevke ''brisali''. Bolj modro bi bilo — kar delamo z vsemi Wikipedijini prispevki — da bi jih pregledali in po potrebi popravili; brisali naj bi le tisto, kar ni v skladu s splošnimi pravili. Tisto o samohvali morebiti vsebuje tudi kanček nevoščljivosti, ki nam Kranjcem niti ni tuja. Toliko dragocenih podatkov, ki jih ne bomo mogli nikjer najti o posamezni osebi, je škoda kar tako metati v koš. Brisati ''samo tisto, kar navadno brišemo po splošnih Wikipedijinih pravilih in nič več.'' Drugače sami sebi delamo škodo, ker s smrtjo posameznikov marsikaj iz različnih razlogov postane nepopravljivo nedosegljivo. Ni izgovor, da nekateri avtorji članek razumejo kot svojo lastnino — hočeš nočeš so vezani s splošnimi pravili o javni lastnini. Če bi šlo za popolno objektivnost, velja isto, kot za zgodovino: "Zgodovina je nepristranska" — "Drži, zgodovinarji pa so pristranski". In naj zato vse tovrstne članke pretehtamo na zlati tehtnici ali pa brišemo? Če bi šlo za popolno objektivnost, bi od Wikipedije bore malo ostalo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:06, 23. maj 2026 (CEST) *:{{komentar}} izjave subjekta po časopisih so objavljene, s čimer so vsaj prešle uredniško sito in so s tem vsaj za silo uporabne, izjav po družbenih občilih pa po pravilih o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja|izvirnem raziskovanju]] tako ali tako ne smemo uporabljati. Vendar to ni avtobiografija. Avtobiografija je nekaj, kar nekdo v Wikipediji napiše o sebi. Tudi avtoportreti niso sporni, nasprotno, toda predlog se ne nanaša nanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:36, 23. maj 2026 (CEST) *::V zadnjem času sem precej gledal razne biografije in njihove vire. Za nekatere ljudi ne morem najti virov (in praviloma ne objavljam člankov ali dodajam vsebine, za katere nimam virov). *::* Vendar je npr. o Isaacu Asymovu najboljši dosegljiv vir njegova avtobiografija. *::* O Bud-u Spencerju (Carlo Pedersoli) je eden od najboljših virov njegova avtobiografija (video na "Uradni strani", ki jo vzdržujejo Nemci, recimo vsebuje slike, ko je kot ok. 10-letnik za krmilom jadrnice), drugi tak pa biografija, ki jo je napisala njegova hči (jaz sem pred nekaj leti to kupil za vajo v Italijanščini). V našo wikipedijo bom kaj od tega dodal potem, ko/če se bodo z vključitvijo teh info (in sklicev) v italijanski članek strinjali tam. *::* O tipu (Leland Snow, mislim), ki si je zamislil dobra letala za poljedelce in ustanovil firmi, ki sta taka letala delali ([[Air Tractor AT-802|Air Tractor]] so "podedovali" zaposleni), tudi nisem našel "peer reviewed" virov, a dovolj dobre objave v poljedelskih časopisih (kjer niso bili nepristranski ampak navdušeni nad njim) da sem v en WP vrnil vsebino, ki jo je nekdo prej pobrisal (in je za začetek pobrisal sklice, češ da niso bili dovolj dobri, jaz pa sem jih vrnil in našel še druge, ki so te potrjevali) . *::* O lastniku firme MindShare inc. [[:En:Tom Shanley|Tom Shanley]] sem nekoč - ko sem imel njegove knjige v službi v njih videl kratko biografijo (in njegove knjige o HW PC arhitekturah več tipov ostalih delovnih postaj so te knjige zakon za citiranje), pa na njihovi strani ni bil niti omenjen z osnovnimi podatki, in na e-mail so rekli, da jih objava ne zanima, in se ne spomnim več ne od kod je, ne kje se je šolal, ne kje je delal. Vem le to, da so k njemu na šolanje hodili tipi iz IBM-ja, Intela, TI itn. itn. Z njihovimi objavami na e-pošto sem približno na tekočem, s čem se zdaj ukvarjajo, tako kot za Sophos okrog zlonamernih programov in trendov pri tem, ampak virov za članek pa nimam. *::* Recimo, našel sem neskladje med zapisom med viri, ki so jih v vrstniško pregledanih publikacijah objavili ugledni zgodovinarji in kaže, da bom mogoče to lahko razpletel (kaže da se je nekaj oddaljenih sorodnikov ene rodbine poročilo s sestrami iz druge rodbine in so bili njihovi potomci bratranci in sestrične, čeprav je bilo medsebojno sorodstvo očetov oddaljeno, in eden od eminentnih tega ni objavil, ker se mu ni zdelo pomembno, drugi pa to spregledal). *::* Podobno je z [[:En:Max Talmey | Max-om Talmeyem]], ki je imel bistven vpliv na razvoj Alberta Einsteina (nobenih jasnih peer reviewed virov, omenjen je bil v zvezi Einsteinom, za kraj in državo rojstva je pa vedel in potrdil en Belorus, za spremembo imena njega in brata pa sem našel potrditve šele čez nekaj let). *::Sem torej za preverjanje, ne pa avtomatično brisanje. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 21:50, 4. junij 2026 (CEST) *:::No, no, [[Isaac Asimov]] pač ni v rangu omenjanih avtobiografij ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 06:06, 5. junij 2026 (CEST) === Podvprašanje === Ali naj brišemo obstoječe avtobiografije - vsaj tiste, označene z {{tl|Avtobiografija}} (trenutno 57 člankov)? * {{za}} brisanje tistih, ki jih ni nihče od ostalih wikipedistov resneje urejal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * {{za}} - Ignoriranje samopromocije veča količino člankov, a hudo manjša njih kakovost. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:07, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span sty le="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:55, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}} brisanje. -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 9:00, 23. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} brisanju, ampak ravnat z njimi po pravilih, ki veljajo za vse članke.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:11, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} avtomatičnem brisanju obstoječih člankov. Večina je res godnih za izbris, a je vseeno potrebna je individualna presoja, po pravilih, ki veljajo za vse članke (preverljivost). [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Peter_Ker%C5%A1evan&oldid=6224953 Primer članka, ki ima zagotovo mesto na Wikipediji]. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 14:18, 24. maj 2026 (CEST) * {{proti}}, bolj ali manj razloženo zgoraj. -- [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 13:57, 25. maj 2026 (CEST) ** {{ping|Smihael|ModriDirkac}} a ne bi bilo tudi v takem primeru bolje, da članek napiše kdo drug? Kaj pa če po koncu glasovanja naredimo akcijo in pregledamo avtobiografije in napišemo na novo vsaj škrbine namesto njih? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:49, 27. maj 2026 (CEST) ***{{komentar}} Po moje bi bilo bolj smiselno članke wikificirati: dodati morebitne nasprotne trditve, poiskati tretje vire, odstraniti bombastični jezik ipd. lahko mi dodelite 5-10 člankov, pa jih bom. {{smeško}} lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 12:29, 27. maj 2026 (CEST) ***:Kozmetični popravki bi ignorirali osnovni problem: res grda nehigieničnost obstoja avtobiografije v enciklopediji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:16, 27. maj 2026 (CEST) ***Zdaj in že nekaj časa niso toliko problem avtobiografije ampak naročene biografije (PR firma). Z psevdo AI, s katerimi bodo ponarejali vire, bo problem še težje prepoznati. ***{{proti}} hitremu izbrisu... Tip (takrat hokejist, ki se je rehabilitiral po poškodbi, ime bi pa moral poiskati), ki nam je predaval na usposabljanju za športne učitelje in trenerje (ipd.) na FŠ o zgodovini športa tako, da smo po uradnem koncu zvečer potegnili še za kako uro - nam je zabičal, da ni zgodovine brez virov in da smo torej dolžni (svojim sodobnikom in potomcem) pustiti sled o tem, kaj se je na našem področju (v mojem primeru plezarija in lokostrelstvo nekoč, jadranje na vodi še zdaj) dogajalo, sicer naši potomci sploh ne bodo vedeli, da smo te reči nekoč ne le znali ampak v teh rečeh bili tudi dobri. ***In jaz ne morem napisati članka o Borisu Bajcu (Zlata čelada za več zaporednih let kot prvak Jugoslavije, motociklist), ker njegov nekdanji klub ne obstaja več, on ni hranil časopisnih izrezkov in podobnega; poleg Silva Habata (ta je založil Gustinčičevo knjigo - kritika je, da bi lahko bila boljša) mislim da je zlato čelado dobil tudi Jože Zupin in tudi Adrijan Bernetič in verjetno nekdo iz družine - Janez Pintar (ja, za 5 zmag ne le 3 - v družini je bilo več dobrih dirkačev). ***Jaz bi avtobiografski članek vzel za enega od virov (ki jih je pa treba preveriti še s kakim drugim. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 22:43, 4. junij 2026 (CEST) ***:Naročene biografije so res problem, a za učinkovito rešitev tega žal nimamo resursov in jih bomo zaenkrat obravnavali individualno. Kar se preostanka komentarja tiče, mislim, da gre za rahel nesporazum: ne govorimo o prepovedi uporabe avtobiografij nasploh - te so seveda lahko koristne, če niso edini vir, sploh če jih je objavil priznan izdajatelj. Govorimo o zavračanju avtobiografij, ki jih avtorji poskušajo objaviti neposredno v Wikipediji. Uporaba teh bi bila (poleg vseh drugih vidikov problematičnosti) sklicevanje nase, kar je tudi proti [[Wikipedija:Preverljivost|pravilom o preverljivosti]]. Za iskanje časopisnih prispevkov, s katerimi lahko referenciramo članke, je mimogrede [https://www.dlib.si/ dLib] super vir. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:31, 5. junij 2026 (CEST) ***{{komentar}} se zavedam, ampak mi bomo že preživeli, povprečni bralci pa ne vejo točno, a je ali ni avtobiografija. Označba jim bo pomagala pri kritični obravnavi vsebine... In po svoje jih bi vzpodbudilo k razmisleku o svojih dejanjih. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 08:47, 28. maj 2026 (CEST) ***:Po mojih izkušnjah jih bo kvečjemu vzpodbudila k pisanju lastne. In potem bo očitek, da imamo različna merila, sploh če bomo prepovedali nove. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:29, 28. maj 2026 (CEST) ***{{komentar}} Zgoraj omenjeni prispevek sem uredil, saj je kot Prešernov nagrajenec med imeni precej izstopal. Med preostalimi je še nekaj dokaj prepoznavnih imen, in bi bilo škoda pisati iz nič. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 10:25, 28. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:49, 1. junij 2026 (CEST) * {{za}} brisanje tistih, ki niso bile naknadno urejene, kot predlaga Yerpo. Res je, da so med kandidati za brisanje tudi takšni, ki bi si zaslužili mesto na Wikipediji, vendar so tudi ti večinoma močno izpod nivoja. Zgoraj izpostavljeni članek o Petru Kerševanu je Miha zelo zgledno napisal na novo, pri čemer pa od prvotne žalosti ni ostalo praktično nič. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:40, 5. junij 2026 (CEST) == Razprava == 46cosejti8y2kwsqvv4soc034tztnmo 4 603092 6685133 6680225 2026-06-04T15:08:07Z TadejM 738 /* Slika:DSC06016 Splavarska Footbridge and Old Bridge in Maribor with Swans, 2026-05.jpg */ za 6685133 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:DSC06016 Splavarska Footbridge and Old Bridge in Maribor with Swans, 2026-05.jpg|Slika:DSC06016 Splavarska Footbridge and Old Bridge in Maribor with Swans, 2026-05.jpg]]=== [[Slika:DSC06016 Splavarska Footbridge and Old Bridge in Maribor with Swans, 2026-05.jpg|400px|Slika:DSC06016 Splavarska Footbridge and Old Bridge in Maribor with Swans, 2026-05.jpg]] * {{info}} '''[[Glavni most, Maribor|Glavni most]] in Splavarska brv preko Drave v [[Maribor]]u''', foto [[:c:User:Aciarium|Aciarium]] * {{za}} Izbrana v Zbirki. Nazadnje smo za izbrano sliko izglasovali fotko iz leta 2009: [[Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Stari Most - Maribor.jpg]]. Sedanji predlog poleg mostu prikazuje še Splavarsko brv, namenjeno pešcem in kolesarjem, ki od leta 2011 povezuje levi breg na Lentu s taborskim desnim bregom in je umeščena vzporedno z obstoječim Glavnim mostom. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 14:31, 24. maj 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:07, 4. junij 2026 (CEST) 72nocd09bshiqw7pct5mn0hidw2cz1n 6685192 6685133 2026-06-04T17:49:34Z Yerpo 8417 /* Slika:DSC06016 Splavarska Footbridge and Old Bridge in Maribor with Swans, 2026-05.jpg */ glas 6685192 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:DSC06016 Splavarska Footbridge and Old Bridge in Maribor with Swans, 2026-05.jpg|Slika:DSC06016 Splavarska Footbridge and Old Bridge in Maribor with Swans, 2026-05.jpg]]=== [[Slika:DSC06016 Splavarska Footbridge and Old Bridge in Maribor with Swans, 2026-05.jpg|400px|Slika:DSC06016 Splavarska Footbridge and Old Bridge in Maribor with Swans, 2026-05.jpg]] * {{info}} '''[[Glavni most, Maribor|Glavni most]] in Splavarska brv preko Drave v [[Maribor]]u''', foto [[:c:User:Aciarium|Aciarium]] * {{za}} Izbrana v Zbirki. Nazadnje smo za izbrano sliko izglasovali fotko iz leta 2009: [[Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Stari Most - Maribor.jpg]]. Sedanji predlog poleg mostu prikazuje še Splavarsko brv, namenjeno pešcem in kolesarjem, ki od leta 2011 povezuje levi breg na Lentu s taborskim desnim bregom in je umeščena vzporedno z obstoječim Glavnim mostom. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 14:31, 24. maj 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:07, 4. junij 2026 (CEST) * {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:49, 4. junij 2026 (CEST) fbie1jitjhln5y63au3ajg1pjirttjd 4 603190 6685194 6683772 2026-06-04T17:49:55Z Yerpo 8417 /* Slika:HUN-31-Provisional-1000 Korona (1920).jpg */ glas 6685194 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:HUN-31-Provisional-1000 Korona (1920).jpg|Slika:HUN-31-Provisional-1000 Korona (1920).jpg]]=== [[Slika:HUN-31-Provisional-1000 Korona (1920).jpg|230px|Slika:HUN-31-Provisional-1000 Korona (1920).jpg]] * {{info}} '''Bankovec začasne madžarske krone [[Ogrska#Povojno obdobje (1918–1920)|iz leta 1920]]''', ki temelji na avstro-ogrski kroni iz leta 1902. Prva stran bankovca je v celoti natisnjena v madžarščini, druga stran pa ima poleg napisov v nemščini navedeno vrednost bankovca še v češčini, poljščini, hrvaščini, slovenščini, srbščini, italijanščini, ukrajinščini in romunščini. Vir: Narodni muzej ameriške zgodovine (National Museum of American History) v Washingtonu, D.C. * {{za}} Izbrana tudi na EN:WP. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 18:18, 25. maj 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 16:48, 1. junij 2026 (CEST) * {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:49, 4. junij 2026 (CEST) 45g33gv913kstjf2fenh303no2jv7ep 4 603191 6685193 6683771 2026-06-04T17:49:44Z Yerpo 8417 /* Slika:Postcard of Bohinj Tunnel 1900s.jpg */ glas 6685193 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Postcard of Bohinj Tunnel 1900s.jpg|Slika:Postcard of Bohinj Tunnel 1900s.jpg]]=== [[Slika:Postcard of Bohinj Tunnel 1900s.jpg|400px|Slika:Postcard of Bohinj Tunnel 1900s.jpg]] * {{info}} '''Razglednica [[Bohinjski predor|Bohinjskega železniškega predora]]''' (severni portal) iz leta 1906, foto [https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/kako-je-mogoce-povzdigniti-tujski-promet-v-kakem-kraju-bohinj-postane-turisticno-sredisce/ Kamra.si] * {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 18:22, 25. maj 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 16:53, 26. maj 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 16:48, 1. junij 2026 (CEST) * {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:49, 4. junij 2026 (CEST) moibil0slqwmakedwanu5vkdwgmudbb 0 603306 6685473 6682399 2026-06-05T09:39:27Z Yerpo 8417 /* Dosedanji izbruhi */ +malo o zgodovini, kot zanimivost 6685473 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition (new) | name = | synonyms = hemoragična mrzlica Marburg, marburška vročica | image = Marburg virus.jpg | caption = Posnetek [[virus Marburg|virusa Marburg]] z elektronskim mikroskopom | symptoms = [[vročina]], splošna oslabelost, bolečine v mišicah,<ref name=cdcmar/> driska, [[krvavitev|krvavitve]] na koži in sluznicah …<ref name=":0"/> | complications = | onset = 2–21 dni po izpostavljenosti<ref name=cdcmar/> | duration = | types = | causes = virus Marburg<ref name=cdcmar/> | risks = neposredni stik s telesnimi tekočinami okužene osebe<ref name=cdcmar/> | diagnosis = krvni test<ref name=cdcmar/> | differential = [[ebola]]<ref name=cdcmar/> | prevention = | treatment = zdravila ni; takojšnje [[podporno zdravljenje]]<ref name=cdcmar/> | medication = | deaths = 24–88-% [[smrtnost]]<ref>{{Cite web |title=Marburg virus disease |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200411123405/https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |archive-date=11 April 2020 |access-date=8 February 2020 |website=www.who.int |language=en}}</ref> | frequency = redka | alt = }} '''Marburška virusna bolezen''', '''hemoragična mrzlica Marburg''' ali '''marburška vročica'''<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/hemoragicna-mrzlica-marburg/|title=Hemoragična mrzlica Marburg|date=26. 5. 2025|accessdate=27. 5. 2026|website=www.nijz.si}}</ref> je [[hemoragična mrzlica]], ki jo povzročata [[Marburški virus|marburški virus]] in njemu soroden [[virus Ravn]].<ref name="Spickler">{{Cite web |last=Spickler |first=Anna |title=Ebolavirus and Marburgvirus Infections |url=http://www.cfsph.iastate.edu/Factsheets/pdfs/viral_hemorrhagic_fever_filovirus.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150430165458/http://www.cfsph.iastate.edu/Factsheets/pdfs/viral_hemorrhagic_fever_filovirus.pdf |archive-date=2015-04-30 |access-date=2014-10-19}}</ref> Prizadene lahko številne organe<ref name=":1" /> in se kaže z [[Mrzlica|mrzlico]], [[Vročina|vročino]], [[Glavobol|glavobolom]], [[Bolečina v mišicah|bolečinami v mišicah]], [[Driska|drisko]], [[kašelj|kašljem]], [[Somnolenca|somnolenco]], [[Delirij|delirijem]] ali [[koma|komo]], [[krvavitev|krvavitvami]] na koži in sluznicah.<ref name=":0"> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5508484/bolezen?page=2&query=Bolezen&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, 28. 5. 2026.</ref> Simptomi okužbe so zelo podobni kot pri eboli. <ref name="cdcmar">{{Cite web |title=Ebola Virus Disease & Marburg Virus Disease - Chapter 3 - 2018 Yellow Book {{!}} Travelers' Health {{!}} CDC |url=https://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2018/infectious-diseases-related-to-travel/ebola-virus-disease-and-marburg-virus-disease |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190719013822/https://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2018/infectious-diseases-related-to-travel/ebola-virus-disease-and-marburg-virus-disease |archive-date=19 July 2019 |access-date=19 July 2019 |website=wwwnc.cdc.gov |language=en-us}}</ref> Smrtnost je 25-do 88-odstotna.<ref name=Ceh>Čeh M. Nalezljive bolezni. V: Urgentna medicina – Izbrana poglavja 2021. Slovensko združenje za urgentno medicino, 2021: 175–179.</ref> Pojavlja se na območju [[Afrika|Afrike]]. V Evropi se ne pojavlja, lahko pa jo vnesejo potniki, ki se okužijo med potovanjem ali bivanjem v afriških državah in zbolijo po prihodu v Evropo.<ref name=":1" /> Gostitelji virusa Marburg so [[netopirji]] ''[[Rousettus aegyptii]]''. Bolezen se na ljudi prenaša z okuženih netopirjev ali drugih okuženih gostiteljev v naravi.<ref name=":1"/><ref name="Kortepeter2020">{{Cite journal |last1=Kortepeter |first1=MG |last2=Dierberg |first2=K |last3=Shenoy |first3=ES |last4=Cieslak |first4=TJ |last5=Medical Countermeasures Working Group of the National Ebola Training and Education Center's (NETEC) Special Pathogens Research Network (SPRN) |date=October 2020 |title=Marburg virus disease: A summary for clinicians |journal=International Journal of Infectious Diseases |volume=99 |pages=233–242 |doi=10.1016/j.ijid.2020.07.042 |pmc=7397931 |pmid=32758690}}</ref> Prenos okužbe je možen preko tesnega stika z obolelo osebo ali krvjo oziroma telesnimi izločki.<ref name=Ceh/> == Povzročitelj == {{glavni| virus Marburg}} {| class="wikitable" style = "float: right; margin-left:15px; text-align:center" |+ Rod ''Marburgvirus'': vrsta in virusa, ki povzročata marburško vročico |- | Vrsta | Virus (kratica) |- | rowspan="2" | ''[[Marburg marburgvirus]]''* | [[virus Marburg]] (MARV; prej MBGV) |- | [[virus Ravn]] (RAVV; prej MARV-Ravn) |- |colspan="2"| "*" označuje tipsko vrsto |} Marburško virusno bolezen povzročata dva virusa: [[virus Marburg|virus Marburg (MARV)]] in [[virus Ravn |virus Ravn (RAVV)]] iz družine [[Filovirusi|filovirusov]].<ref>{{Cite book |last1=Steven B. Bradfute |title=Viral Hemorrhagic Fevers |last2=Sina Bavari |last3=Peter B. Jahrling |last4=Jens H. Kuhn |date=2014 |publisher=CRC Press |isbn=978-1-4398-8431-7 |editor-last=Singh |editor-first=Sunit K. |location=Boca Raton |pages=457–480 |language=en |chapter=Marburg Virus Disease |doi=10.1201/b15172-30 |access-date=28 October 2017 |editor-last2=Ruzek |editor-first2=Daniel |chapter-url=https://books.google.com/books?id=WzzOBQAAQBAJ&q=MVD+is+caused+by+:+Marburg+virus+and+Ravn+virus&pg=PA458}}</ref>{{rp|458}} Marburgvirusi so endemični v v sušnih gozdovih [[ekvatorialna Afrika|ekvatorialne Afrike]].<ref name="Peterson2004">{{Cite journal |last1=Peterson |first1=A. T. |last2=Bauer |first2=J. T. |last3=Mills |first3=J. N. |year=2004 |title=Ecologic and Geographic Distribution of Filovirus Disease |journal=Emerging Infectious Diseases |volume=10 |issue=1 |pages=40–47 |doi=10.3201/eid1001.030125 |pmc=3322747 |pmid=15078595}}</ref><ref name="Pinzon2005">{{Cite journal |last1=Pinzon |first1=E. |last2=Wilson |first2=J. M. |last3=Tucker |first3=C. J. |year=2005 |title=Climate-based health monitoring systems for eco-climatic conditions associated with infectious diseases |journal=Bulletin de la Société de Pathologie Exotique |volume=98 |issue=3 |pages=239–243 |pmid=16267968}}</ref><ref name="Peterson2006">{{Cite journal |last1=Peterson |first1=A. T. |last2=Lash |first2=R. R. |last3=Carroll |first3=D. S. |last4=Johnson |first4=K. M. |year=2006 |title=Geographic potential for outbreaks of Marburg hemorrhagic fever |journal=The American Journal of Tropical Medicine and Hygiene |volume=75 |issue=1 |pages=9–15 |doi=10.4269/ajtmh.2006.75.1.0750009 |hdl=1808/6529 |pmid=16837700 |doi-access=free |hdl-access=free}}</ref> Večina okužb pri ljudeh je bila povezana z obiski naravnih jam ali dela v rudnikih. Leta 2009 so uspešno osamili virusa MARV in RAVV iz zdravih [[Egipčanski netopir|egipčanskih netopirjev]], ki so jih ujeli v jamah.<ref name="Kortepeter2020" /><ref name="Towner2009">{{Cite journal |last1=Towner |first1=J. S. |last2=Amman |first2=B. R. |last3=Sealy |first3=T. K. |last4=Carroll |first4=S. A. R. |last5=Comer |first5=J. A. |last6=Kemp |first6=A. |last7=Swanepoel |first7=R. |last8=Paddock |first8=C. D. |last9=Balinandi |first9=S. |last10=Khristova |first10=M. L. |last11=Formenty |first11=P. B. |last12=Albarino |first12=C. G. |last13=Miller |first13=D. M. |last14=Reed |first14=Z. D. |last15=Kayiwa |first15=J. T. |year=2009 |editor-last=Fouchier |editor-first=Ron A. M. |title=Isolation of Genetically Diverse Marburg Viruses from Egyptian Fruit Bats |journal=PLOS Pathogens |volume=5 |issue=7 |article-number=e1000536 |doi=10.1371/journal.ppat.1000536 |pmc=2713404 |pmid=19649327 |doi-access=free |last16=Mills |first16=J. N. |last17=Cannon |first17=D. L. |last18=Greer |first18=P. W. |last19=Byaruhanga |first19=E. |last20=Farnon |first20=E. C. |last21=Atimnedi |first21=P. |last22=Okware |first22=S. |last23=Katongole-Mbidde |first23=E. |last24=Downing |first24=R. |last25=Tappero |first25=J. W. |last26=Zaki |first26=S. R. |last27=Ksiazek |first27=T. G. |last28=Nichol |first28=S. T. |last29=Rollin |first29=P. E.}}</ref> Ta osamitev virusov močno kaže, da so sadjejedi netopirji starega sveta povezani v ohranjanje marburgvirusov v naravi in da so obiski jam, v katerih živijo ti netopirji, dejavnik tveganja za okužbo. Potrebne so nadaljnje raziskave, da bi se potrdilo, ali so egipčanski netopirji dejanski rezervoar virusov MARV in RAVV ali pa se okužijo v stiku z drugimi živalmi in so le vmesni gostitelji. Nadaljnji dejavnik tveganja je stik z nečloveškimi primati, vendar je doslej opisan le en izbruh (leta 1967) zaradi človeškega stika z okuženimi opicami.<ref name="Siegert1967">{{Cite journal |last1=Siegert |first1=R. |last2=Shu |first2=H. L. |last3=Slenczka |first3=W. |last4=Peters |first4=D. |last5=Müller |first5=G. |year=2009 |title=Zur Ätiologie einer unbekannten, von Affen ausgegangenen menschlichen Infektionskrankheit |journal=Deutsche Medizinische Wochenschrift |volume=92 |issue=51 |pages=2341–2343 |doi=10.1055/s-0028-1106144 |pmid=4294540 |s2cid=116556454}}</ref> == Simptomi in znaki == Po [[Inkubacijska doba|inkubacijski dobi]], ki traja od 2 do 21 dni, se bolezen začne nenadoma s povišano telesno temperaturo, hudim glavobolom in slabim počutjem.<ref name=":1"/> Vročina je praviloma visoka, okoli 40˚C. V začetni fati, ki traja do pet dni, se lahko pojavijo tudi mrzlica, slabost, [[bruhanje]], [[driska]], [[vnetje žrela]], makulopapularni [[izpuščaj]], bolečine v trebuhu in [[vnetje veznice]]. <ref name="clini">{{Cite journal |last1=Mehedi |first1=Masfique |last2=Allison Groseth |last3=Heinz Feldmann |last4=Hideki Ebihara |date=September 2011 |title=Clinical aspects of Marburg hemorrhagic fever |journal=Future Virol. |volume=6 |issue=9 |pages=1091–1106 |doi=10.2217/fvl.11.79 |pmc=3201746 |pmid=22046196}}</ref> Od petega do okoli 13. dne je bolezen v zgodnji organski fazi, ko se pojavijo onemoglost, [[dispneja]], [[Edem|edemi]], virusni izpuščaj in simptomi osrednjega živčevja, vključno z [[Encefalitis|encefalitisom]], zmedenostjo, delirijem, apatijo in agresijo. Pozno v poteku te faze nastopijo krvavitve, čemur sledi bodisi okrevanje ali poslabšanje do smrtnega izida. Bolniki imajo kri v blatu, krvavijo iz sluznic, prisotne so krvavitve v notranje organe, kri lahko tudi izkašljujejo.<ref name=clini/> Okoli 13. dne nastopi pozna organska faza, ki traja tudi do 21. dne ali dlje. Simptomatika se razvije v eno od dveh smeri: proti ozdravitvi ali smrtnemu izidu. Bolniki, ki preživijo, vstopijo v prebolevniško fazo, ki jo spremljajo [[bolečine v mišicah]], [[fibromialgija]], [[hepatitis]], [[astenija]], očesni simptomi in [[psihoza|psihoze]]. Bolnikom, ki gredo proti smrtnemu izidu, se stanje dalje slabša, vročina vztraja, pojavijo se motnje zavesti, koma, krči, difuzna [[koagulopatija]], presnovne motnje, [[šok]] in naposled nastopi smrt. Smrt praviloma nastopi med 8. in 16. dnem poteka bolezni.<ref name="clini">{{Cite journal |last1=Mehedi |first1=Masfique |last2=Allison Groseth |last3=Heinz Feldmann |last4=Hideki Ebihara |date=September 2011 |title=Clinical aspects of Marburg hemorrhagic fever |journal=Future Virol. |volume=6 |issue=9 |pages=1091–1106 |doi=10.2217/fvl.11.79 |pmc=3201746 |pmid=22046196}}</ref> == Prenašanje == Podrobne značilnosti prenosa iz živalskega gostitelja na človeka niso povsem poznane. Do prenosa verjetno pride z egipčanskih netopirjev ali drugih okuženih gostiteljev v naravi, kot so nečloveški primati, ter z uživanjem okuženega mesa gozdnih živali (t. i. »bushmeat«), vendar pa natančni načini prenosa in vključenost specifičnih [[Telesna tekočina|telesnih tekočin]] okuženih živali ostajajo nepojasnjeni. Prenos s človeka na človeka se zgodi preko neposrednega stika z okuženimi telesnimi tekočinami bolnika, kot je kri.<ref name="Kortepeter2020" /> Do prenosa okužbe pride sorazmerno redko; med letoma 1975 in 2011 so poročali le o 11 izbruhih bolezni, ki jih je povzročil virus MARV, pri tem sta bila v enem od izbruhov prisotna oba virusa, MARV in RAVV.<ref>{{cite book |last=von Csefalvay |first=Chris |chapter=Host-vector and multihost systems |date=2023 |title=Computational Modeling of Infectious Disease |pages=121–149 |chapter-url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/B978032395389400013X |access-date=2023-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230418221153/https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/B978032395389400013X?via%3Dihub |archive-date=2023-04-18 |url-status=live |publisher=Elsevier |language=en |doi=10.1016/b978-0-32-395389-4.00013-x |isbn=978-0-323-95389-4 }}</ref> === Preprečevanje prenosa === [[Cepivo|Cepiva]] proti marburški virusni bolezni ni. Preprečevanje okužb zato temelji na ukrepih za zmanjševanje možnosti za prenos bolezni, kot so izogibanje stikom z okuženimi živalmi. Za preprečevanje prenosa med ljudmi se priporoča izogibanje tesnim stikom z bolnimi in okuženimi osebami. Pri negi obolelih so potrebni previdnostni ukrepi, vključno s kontaktno izolacijo, uporabo rokavic, zaščitnih oblačil, mask in očal ter ustrezno higieno.<ref name=":1"/> == Epidemiologija == Marburška virusna bolezen se pojavlja na območju Afrike. V Evropi je ni, lahko pa pride do vnosa bolezni v evropski prostor s potniki, ki se okužijo med potovanjem ali bivanjem v afriških državah in zbolijo po prihodu domov. Zadnji vnesen primer bolezni v Evropi je bil v letu 2008.<ref name=":1" /> [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je prepoznala marburško virusno bolezen kot bolezen s [[pandemija|pandemičnim]] potencialom.<ref name="lid">{{Cite journal |vauthors=Cuomo-Dannenburg G, McCain K, McCabe R, Unwin HJ, Doohan P, Nash RK, Hicks JT, Charniga K, Geismar C, Lambert B, Nikitin D, Skarp J, Wardle J, Kont M, Bhatia S, Imai N, van Elsland S, Cori A, Morgenstern C |date=November 2023 |title=Marburg virus disease outbreaks, mathematical models, and disease parameters: a systematic review |journal=Lancet Infect Dis |type=Systematic review |volume=24 |issue=5 |pages=e307–e317 |doi=10.1016/S1473-3099(23)00515-7 |pmc=7615873 |pmid=38040006}}</ref> === Dosedanji izbruhi === Prvi dokumentirani izbruh se je zgodil skoraj sočasno v [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)]]Nemčija|Nemčiji]] in takratni [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] leta 1967, šlo je za okužbo v laboratorijih za izdelavo cepiva proti [[Virus otroške ohromelosti|virusu otroške ohromelosti]]. Virus je v vseh laboratorijih prišel iz okuženih [[zelena zamorska mačka|zelenih zamorskih mačk]] (''Chlorocebus aethiops'') iz iste pošiljke iz [[Uganda|Ugande]], ki so jih secirali za pridobivanje koščkov jeter, na katerih so gojili viruse otroške ohromelosti za pripravo cepiva. Z vzorci so se zaradi nepazljivosti takrat okužili laboranti. Po nemškem mestu [[Marburg]], kjer je bilo eno od treh žarišč in kjer so virus prvi osamili, sta virus in bolezen dobila tudi ime (preostali žarišči sta bili v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurtu]] in [[Beograd]]u).<ref>{{cite journal | last1=Ristanović | first1=Elizabeta S. | last2=Kokoškov | first2=Nenad S. | last3=Crozier | first3=Ian | last4=Kuhn | first4=Jens H. | last5=Gligić | first5=Ana S. | title=A Forgotten Episode of Marburg Virus Disease: Belgrade, Yugoslavia, 1967 | journal=Microbiology and Molecular Biology Reviews | volume=84 | issue=2 | date=2020-05-20 | issn=1092-2172 | doi=10.1128/MMBR.00095-19}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Slenczka |first=Werner |last2=Klenk |first2=Hans Dieter |date=2007-11-15 |title=Forty Years of Marburg Virus |journal=The Journal of Infectious Diseases |language=en |volume=196 |issue=Supplement_2 |pages=S131–S135 |doi=10.1086/520551 |issn=0022-1899 |pmid=17940940 |doi-access=free}}</ref> V spodnji preglednici so prikazani dosedanji izbruhi marburške virusne bolezni (od prvega prepoznanega izbruha leta 1967 do leta 2025): {| class="wikitable sortable" |+ Izbruhi marburške virusne bolezni<ref>{{Cite web |title=Outbreak Table |work=Marburg Hemorrhagic Fever |url=https://www.cdc.gov/vhf/marburg/resources/outbreak-table.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150121181229/http://www.cdc.gov/vhf/marburg/resources/outbreak-table.html |archive-date=21 January 2015 |access-date=4 August 2018 |publisher=Centers for Disease Control and Prevention |language=en}}</ref> |- ! Leto ! Država ! Virus ! data-sort-type="number" | Št. primerov ! data-sort-type="number" | Št. smrti ! data-sort-type="number" | [[Stopnja smrtnosti]] ! Notes |- | 1967 | {{FRG}}<br />{{YUG}} | MARV | 31 | 7 | 23 % | |- | 1975 | {{flagcountry|Rodezija}}<br />{{flagcountry|Union of South Africa}} | MARV | 3 | 1 | 33 % | |- | 1980 | {{KEN}} | MARV | 2 | 1 | 50 % | |- | 1987 | {{KEN}} | RAVV | 1 | 1 | 100 % | |- | 1988 | {{URS}} | MARV | 1 | 1 | 100 % | |- | 1990 | {{URS}} | MARV | 1 | 0 | 0 % | |- | 1998–2000 | {{COD}} | MARV in RAVV | 154 | 128 | 83% | |- | 2004–2005 | {{ANG}} | MARV | 252 | 227 | 90 % | |- | 2007 | {{UGA}} | MARV in RAVV | 4 | 1 | 25 % | <ref>{{Cite web |title=WHO {{!}} Marburg haemorrhagic fever in Uganda |url=https://www.who.int/csr/don/2007_08_03/en/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20141008044427/http://www.who.int/csr/don/2007_08_03/en/ |archive-date=October 8, 2014 |access-date=23 October 2017 |website=www.who.int}}</ref> |- | 2008 | {{UGA}}<br />{{NED}}<br />{{USA}} | MARV | 2 | 1 | 50 % | <ref>{{Cite web |title=Imported Case of Marburg Hemorrhagic Fever --- Colorado, 2008 |url=https://www.cdc.gov/mmwr/preview/mmwrhtml/mm5849a2.htm |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170523210515/https://www.cdc.gov/mmwr/preview/mmwrhtml/mm5849a2.htm |archive-date=23 May 2017 |access-date=23 October 2017 |website=cdc.gov}}</ref> |- | 2012 | {{UGA}} | MARV | 18 | 9 | 50 % | <ref name="healio.com">{{Cite web |date=October 2012 |title=Marburg hemorrhagic fever outbreak continues in Uganda |url=http://www.healio.com/pediatrics/emerging-diseases/news/online/%7B52F1CE80-ACF7-4302-AB14-05428DDDA440%7D/Marburg-hemorrhagic-fever-outbreak-continues-in-Uganda- |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180612184447/https://www.healio.com/pediatrics/emerging-diseases/news/online/%7B52F1CE80-ACF7-4302-AB14-05428DDDA440%7D/Marburg-hemorrhagic-fever-outbreak-continues-in-Uganda- |archive-date=2018-06-12 |access-date=2014-10-08}}</ref><ref>{{Cite web |title=WHO {{!}} Marburg haemorrhagic fever in Uganda – update |url=https://www.who.int/csr/don/2012_10_31/en/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20140810103334/http://www.who.int/csr/don/2012_10_31/en/ |archive-date=August 10, 2014 |access-date=29 October 2017 |website=www.who.int}}</ref> |- | 2014 | {{UGA}} | MARV | 1 | 1 | 100 % | <ref name="china.org.cn">{{Cite web |date=October 5, 2014 |title=1st LD-Writethru: Deadly Marburg hemorrhagic fever breaks out in Uganda |url=http://www.china.org.cn/world/Off_the_Wire/2014-10/05/content_33686011.htm |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20171205045905/http://www.china.org.cn/world/Off_the_Wire/2014-10/05/content_33686011.htm |archive-date=December 5, 2017 |access-date=October 8, 2014}}</ref><ref>{{Cite web |title=WHO {{!}} Marburg virus disease – Uganda |url=https://www.who.int/csr/don/13-november-2014-marburg/en/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20141117004432/http://www.who.int/csr/don/13-november-2014-marburg/en/ |archive-date=November 17, 2014 |access-date=29 October 2017 |website=www.who.int}}</ref> |- | 2017 | {{UGA}} | MARV | 3 | 3 | 100 % | <ref name="abc">{{Cite web |title=Uganda controls deadly Marburg fever outbreak, WHO says |url=https://abcnews.go.com/Health/wireStory/uganda-controls-deadly-marburg-fever-outbreak-51664552 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171208164055/https://abcnews.go.com/Health/wireStory/uganda-controls-deadly-marburg-fever-outbreak-51664552 |archive-date=8 December 2017 |access-date=8 December 2017 |publisher=ABC News}}</ref> |- | 2021 | {{GUI}} | MARV | 1 | 1 | 100 % | <ref name="reuters">{{Cite web |date=7 August 2021 |title=Guinea records probable case of Ebola-like Marburg virus |url=https://www.reuters.com/business/healthcare-pharmaceuticals/guinea-records-probable-case-ebola-like-marburg-virus-2021-08-06/ |access-date=7 August 2021 |website=Reuters}}</ref><ref name="mvdwho">{{Cite web |date=9 August 2021 |title=West Africa's first-ever case of Marburg virus disease confirmed in Guinea |url=https://www.afro.who.int/news/west-africas-first-ever-case-marburg-virus-disease-confirmed-guinea |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20241002211223/https://www.afro.who.int/news/west-africas-first-ever-case-marburg-virus-disease-confirmed-guinea |archive-date=2 October 2024 |access-date=9 August 2021 |website=who.int}}</ref><ref name="reuters2">{{Cite news |date=August 10, 2021 |title=Guinea records West Africa's first Marburg virus death, WHO says |url=https://www.reuters.com/world/africa/guinea-records-west-africas-first-marburg-virus-death-who-says-2021-08-09/ |access-date=August 10, 2021 |work=Reuters}}</ref> |- | 2022 | {{GHA}} | MARV | 3 | 2 | 66,66 % | <ref>{{Cite news |date=18 July 2022 |title=Ghana confirms first cases of deadly Marburg virus |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-africa-62202240 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20241002211224/https://www.bbc.com/news/world-africa-62202240 |archive-date=2 October 2024 |access-date=18 July 2022 |work=BBC News}}</ref> |- | 2023 | {{GNQ}} | MARV | 40 | 35 | 88 % | <ref>{{Cite news |date=13 February 2023 |title=Equatorial Guinea declares outbreak of Ebola-like Marburg virus |url=https://bnonews.com/index.php/2023/02/equatorial-guinea-declares-outbreak-of-ebola-like-marburg-virus/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230220120932/https://bnonews.com/index.php/2023/02/equatorial-guinea-declares-outbreak-of-ebola-like-marburg-virus/ |archive-date=20 February 2023 |access-date=14 February 2023 |work=[[BNO News]]}}</ref><ref name="cidrap1">{{Cite news |last=Schnirring |first=Lisa |date=4 April 2023 |title=Equatorial Guinea confirms another Marburg virus case |url=https://www.cidrap.umn.edu/marburg/equatorial-guinea-confirms-another-marburg-virus-case |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230404100508/https://www.cidrap.umn.edu/marburg/equatorial-guinea-confirms-another-marburg-virus-case |archive-date=4 April 2023 |access-date=4 April 2023 |publisher=University of Minnesota |agency=CIDRAP}}</ref><ref>{{Cite news |last=Schnirring |first=Lisa |date=24 April 2023 |title=New fatal Marburg case reported in Equatorial Guinea |url=https://www.cidrap.umn.edu/marburg/new-fatal-marburg-case-reported-equatorial-guinea |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230425013302/https://www.cidrap.umn.edu/marburg/new-fatal-marburg-case-reported-equatorial-guinea |archive-date=25 April 2023 |access-date=25 April 2023 |publisher=University of Minnesota |agency=CIDRAP}}</ref> |- | 2023 | {{TAN}} | MARV | 9 | 6 | 66 % | <ref name="tanz">{{Cite news |last=Schnirring |first=Lisa |date=22 March 2023 |title=Tanzania declares Marburg virus outbreak |url=https://www.cidrap.umn.edu/marburg/tanzania-declares-marburg-virus-outbreak |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20241002211223/https://www.cidrap.umn.edu/marburg/tanzania-declares-marburg-virus-outbreak |archive-date=2 October 2024 |access-date=22 March 2023 |publisher=University of Minnesota |agency=CIDRAP}}</ref><ref name="tanz2">{{Cite news |date=24 April 2023 |title=Tanzania reports additional Marburg virus disease case |url=http://outbreaknewstoday.com/tanzania-reports-additional-marburg-virus-disease-case-47802/ |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20230424235514/https://outbreaknewstoday.com/tanzania-reports-additional-marburg-virus-disease-case-47802/ |archive-date=24 April 2023 |access-date=25 April 2023 |agency=Outbreak News Today}}</ref> |- | 2024 | {{RWA}} | MARV | 58 | 13 | 22 % | <ref>{{Cite web |date=28 September 2024 |title=Rwanda reports first-ever Marburg virus disease outbreak, with 26 cases confirmed |url=https://www.afro.who.int/countries/rwanda/news/rwanda-reports-first-ever-marburg-virus-disease-outbreak-26-cases-confirmed |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240928210038/https://www.afro.who.int/countries/rwanda/news/rwanda-reports-first-ever-marburg-virus-disease-outbreak-26-cases-confirmed |archive-date=28 September 2024 |access-date=29 September 2024 |publisher=World Health Organization Africa}}</ref> |- |2025 |{{TAN}} |MARV |9 |8 |88 % |<ref>{{Cite web |date=January 15, 2025 |title=Kenya on high alert as Marburg virus kills 8 in Tanzania |url=https://www.the-star.co.ke/news/2025-01-15-kenya-on-high-alert-as-marburg-virus-kills-8-in-tanzania |access-date=January 15, 2025 |website=The Star}}</ref><ref>{{Cite web |date=January 15, 2025 |title=Suspected outbreak of Marburg virus kills eight in Tanzania, WHO says |url=https://www.reuters.com/world/africa/suspected-outbreak-marburg-virus-kills-eight-tanzania-who-says-2025-01-15/ |access-date=January 15, 2025 |website=Reuters}}</ref> |- | |Skupno |MARV in RAVV |593 |446 |75 % | |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Zoonoze]] [[Kategorija:Tropske bolezni]] [[Kategorija:Hemoragične mrzlice]] fqee9gyfuhs4lieua7vanxwrzh64jvp 6685475 6685473 2026-06-05T09:40:02Z Yerpo 8417 /* Dosedanji izbruhi */ pp 6685475 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition (new) | name = | synonyms = hemoragična mrzlica Marburg, marburška vročica | image = Marburg virus.jpg | caption = Posnetek [[virus Marburg|virusa Marburg]] z elektronskim mikroskopom | symptoms = [[vročina]], splošna oslabelost, bolečine v mišicah,<ref name=cdcmar/> driska, [[krvavitev|krvavitve]] na koži in sluznicah …<ref name=":0"/> | complications = | onset = 2–21 dni po izpostavljenosti<ref name=cdcmar/> | duration = | types = | causes = virus Marburg<ref name=cdcmar/> | risks = neposredni stik s telesnimi tekočinami okužene osebe<ref name=cdcmar/> | diagnosis = krvni test<ref name=cdcmar/> | differential = [[ebola]]<ref name=cdcmar/> | prevention = | treatment = zdravila ni; takojšnje [[podporno zdravljenje]]<ref name=cdcmar/> | medication = | deaths = 24–88-% [[smrtnost]]<ref>{{Cite web |title=Marburg virus disease |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200411123405/https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |archive-date=11 April 2020 |access-date=8 February 2020 |website=www.who.int |language=en}}</ref> | frequency = redka | alt = }} '''Marburška virusna bolezen''', '''hemoragična mrzlica Marburg''' ali '''marburška vročica'''<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/hemoragicna-mrzlica-marburg/|title=Hemoragična mrzlica Marburg|date=26. 5. 2025|accessdate=27. 5. 2026|website=www.nijz.si}}</ref> je [[hemoragična mrzlica]], ki jo povzročata [[Marburški virus|marburški virus]] in njemu soroden [[virus Ravn]].<ref name="Spickler">{{Cite web |last=Spickler |first=Anna |title=Ebolavirus and Marburgvirus Infections |url=http://www.cfsph.iastate.edu/Factsheets/pdfs/viral_hemorrhagic_fever_filovirus.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150430165458/http://www.cfsph.iastate.edu/Factsheets/pdfs/viral_hemorrhagic_fever_filovirus.pdf |archive-date=2015-04-30 |access-date=2014-10-19}}</ref> Prizadene lahko številne organe<ref name=":1" /> in se kaže z [[Mrzlica|mrzlico]], [[Vročina|vročino]], [[Glavobol|glavobolom]], [[Bolečina v mišicah|bolečinami v mišicah]], [[Driska|drisko]], [[kašelj|kašljem]], [[Somnolenca|somnolenco]], [[Delirij|delirijem]] ali [[koma|komo]], [[krvavitev|krvavitvami]] na koži in sluznicah.<ref name=":0"> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5508484/bolezen?page=2&query=Bolezen&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, 28. 5. 2026.</ref> Simptomi okužbe so zelo podobni kot pri eboli. <ref name="cdcmar">{{Cite web |title=Ebola Virus Disease & Marburg Virus Disease - Chapter 3 - 2018 Yellow Book {{!}} Travelers' Health {{!}} CDC |url=https://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2018/infectious-diseases-related-to-travel/ebola-virus-disease-and-marburg-virus-disease |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190719013822/https://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2018/infectious-diseases-related-to-travel/ebola-virus-disease-and-marburg-virus-disease |archive-date=19 July 2019 |access-date=19 July 2019 |website=wwwnc.cdc.gov |language=en-us}}</ref> Smrtnost je 25-do 88-odstotna.<ref name=Ceh>Čeh M. Nalezljive bolezni. V: Urgentna medicina – Izbrana poglavja 2021. Slovensko združenje za urgentno medicino, 2021: 175–179.</ref> Pojavlja se na območju [[Afrika|Afrike]]. V Evropi se ne pojavlja, lahko pa jo vnesejo potniki, ki se okužijo med potovanjem ali bivanjem v afriških državah in zbolijo po prihodu v Evropo.<ref name=":1" /> Gostitelji virusa Marburg so [[netopirji]] ''[[Rousettus aegyptii]]''. Bolezen se na ljudi prenaša z okuženih netopirjev ali drugih okuženih gostiteljev v naravi.<ref name=":1"/><ref name="Kortepeter2020">{{Cite journal |last1=Kortepeter |first1=MG |last2=Dierberg |first2=K |last3=Shenoy |first3=ES |last4=Cieslak |first4=TJ |last5=Medical Countermeasures Working Group of the National Ebola Training and Education Center's (NETEC) Special Pathogens Research Network (SPRN) |date=October 2020 |title=Marburg virus disease: A summary for clinicians |journal=International Journal of Infectious Diseases |volume=99 |pages=233–242 |doi=10.1016/j.ijid.2020.07.042 |pmc=7397931 |pmid=32758690}}</ref> Prenos okužbe je možen preko tesnega stika z obolelo osebo ali krvjo oziroma telesnimi izločki.<ref name=Ceh/> == Povzročitelj == {{glavni| virus Marburg}} {| class="wikitable" style = "float: right; margin-left:15px; text-align:center" |+ Rod ''Marburgvirus'': vrsta in virusa, ki povzročata marburško vročico |- | Vrsta | Virus (kratica) |- | rowspan="2" | ''[[Marburg marburgvirus]]''* | [[virus Marburg]] (MARV; prej MBGV) |- | [[virus Ravn]] (RAVV; prej MARV-Ravn) |- |colspan="2"| "*" označuje tipsko vrsto |} Marburško virusno bolezen povzročata dva virusa: [[virus Marburg|virus Marburg (MARV)]] in [[virus Ravn |virus Ravn (RAVV)]] iz družine [[Filovirusi|filovirusov]].<ref>{{Cite book |last1=Steven B. Bradfute |title=Viral Hemorrhagic Fevers |last2=Sina Bavari |last3=Peter B. Jahrling |last4=Jens H. Kuhn |date=2014 |publisher=CRC Press |isbn=978-1-4398-8431-7 |editor-last=Singh |editor-first=Sunit K. |location=Boca Raton |pages=457–480 |language=en |chapter=Marburg Virus Disease |doi=10.1201/b15172-30 |access-date=28 October 2017 |editor-last2=Ruzek |editor-first2=Daniel |chapter-url=https://books.google.com/books?id=WzzOBQAAQBAJ&q=MVD+is+caused+by+:+Marburg+virus+and+Ravn+virus&pg=PA458}}</ref>{{rp|458}} Marburgvirusi so endemični v v sušnih gozdovih [[ekvatorialna Afrika|ekvatorialne Afrike]].<ref name="Peterson2004">{{Cite journal |last1=Peterson |first1=A. T. |last2=Bauer |first2=J. T. |last3=Mills |first3=J. N. |year=2004 |title=Ecologic and Geographic Distribution of Filovirus Disease |journal=Emerging Infectious Diseases |volume=10 |issue=1 |pages=40–47 |doi=10.3201/eid1001.030125 |pmc=3322747 |pmid=15078595}}</ref><ref name="Pinzon2005">{{Cite journal |last1=Pinzon |first1=E. |last2=Wilson |first2=J. M. |last3=Tucker |first3=C. J. |year=2005 |title=Climate-based health monitoring systems for eco-climatic conditions associated with infectious diseases |journal=Bulletin de la Société de Pathologie Exotique |volume=98 |issue=3 |pages=239–243 |pmid=16267968}}</ref><ref name="Peterson2006">{{Cite journal |last1=Peterson |first1=A. T. |last2=Lash |first2=R. R. |last3=Carroll |first3=D. S. |last4=Johnson |first4=K. M. |year=2006 |title=Geographic potential for outbreaks of Marburg hemorrhagic fever |journal=The American Journal of Tropical Medicine and Hygiene |volume=75 |issue=1 |pages=9–15 |doi=10.4269/ajtmh.2006.75.1.0750009 |hdl=1808/6529 |pmid=16837700 |doi-access=free |hdl-access=free}}</ref> Večina okužb pri ljudeh je bila povezana z obiski naravnih jam ali dela v rudnikih. Leta 2009 so uspešno osamili virusa MARV in RAVV iz zdravih [[Egipčanski netopir|egipčanskih netopirjev]], ki so jih ujeli v jamah.<ref name="Kortepeter2020" /><ref name="Towner2009">{{Cite journal |last1=Towner |first1=J. S. |last2=Amman |first2=B. R. |last3=Sealy |first3=T. K. |last4=Carroll |first4=S. A. R. |last5=Comer |first5=J. A. |last6=Kemp |first6=A. |last7=Swanepoel |first7=R. |last8=Paddock |first8=C. D. |last9=Balinandi |first9=S. |last10=Khristova |first10=M. L. |last11=Formenty |first11=P. B. |last12=Albarino |first12=C. G. |last13=Miller |first13=D. M. |last14=Reed |first14=Z. D. |last15=Kayiwa |first15=J. T. |year=2009 |editor-last=Fouchier |editor-first=Ron A. M. |title=Isolation of Genetically Diverse Marburg Viruses from Egyptian Fruit Bats |journal=PLOS Pathogens |volume=5 |issue=7 |article-number=e1000536 |doi=10.1371/journal.ppat.1000536 |pmc=2713404 |pmid=19649327 |doi-access=free |last16=Mills |first16=J. N. |last17=Cannon |first17=D. L. |last18=Greer |first18=P. W. |last19=Byaruhanga |first19=E. |last20=Farnon |first20=E. C. |last21=Atimnedi |first21=P. |last22=Okware |first22=S. |last23=Katongole-Mbidde |first23=E. |last24=Downing |first24=R. |last25=Tappero |first25=J. W. |last26=Zaki |first26=S. R. |last27=Ksiazek |first27=T. G. |last28=Nichol |first28=S. T. |last29=Rollin |first29=P. E.}}</ref> Ta osamitev virusov močno kaže, da so sadjejedi netopirji starega sveta povezani v ohranjanje marburgvirusov v naravi in da so obiski jam, v katerih živijo ti netopirji, dejavnik tveganja za okužbo. Potrebne so nadaljnje raziskave, da bi se potrdilo, ali so egipčanski netopirji dejanski rezervoar virusov MARV in RAVV ali pa se okužijo v stiku z drugimi živalmi in so le vmesni gostitelji. Nadaljnji dejavnik tveganja je stik z nečloveškimi primati, vendar je doslej opisan le en izbruh (leta 1967) zaradi človeškega stika z okuženimi opicami.<ref name="Siegert1967">{{Cite journal |last1=Siegert |first1=R. |last2=Shu |first2=H. L. |last3=Slenczka |first3=W. |last4=Peters |first4=D. |last5=Müller |first5=G. |year=2009 |title=Zur Ätiologie einer unbekannten, von Affen ausgegangenen menschlichen Infektionskrankheit |journal=Deutsche Medizinische Wochenschrift |volume=92 |issue=51 |pages=2341–2343 |doi=10.1055/s-0028-1106144 |pmid=4294540 |s2cid=116556454}}</ref> == Simptomi in znaki == Po [[Inkubacijska doba|inkubacijski dobi]], ki traja od 2 do 21 dni, se bolezen začne nenadoma s povišano telesno temperaturo, hudim glavobolom in slabim počutjem.<ref name=":1"/> Vročina je praviloma visoka, okoli 40˚C. V začetni fati, ki traja do pet dni, se lahko pojavijo tudi mrzlica, slabost, [[bruhanje]], [[driska]], [[vnetje žrela]], makulopapularni [[izpuščaj]], bolečine v trebuhu in [[vnetje veznice]]. <ref name="clini">{{Cite journal |last1=Mehedi |first1=Masfique |last2=Allison Groseth |last3=Heinz Feldmann |last4=Hideki Ebihara |date=September 2011 |title=Clinical aspects of Marburg hemorrhagic fever |journal=Future Virol. |volume=6 |issue=9 |pages=1091–1106 |doi=10.2217/fvl.11.79 |pmc=3201746 |pmid=22046196}}</ref> Od petega do okoli 13. dne je bolezen v zgodnji organski fazi, ko se pojavijo onemoglost, [[dispneja]], [[Edem|edemi]], virusni izpuščaj in simptomi osrednjega živčevja, vključno z [[Encefalitis|encefalitisom]], zmedenostjo, delirijem, apatijo in agresijo. Pozno v poteku te faze nastopijo krvavitve, čemur sledi bodisi okrevanje ali poslabšanje do smrtnega izida. Bolniki imajo kri v blatu, krvavijo iz sluznic, prisotne so krvavitve v notranje organe, kri lahko tudi izkašljujejo.<ref name=clini/> Okoli 13. dne nastopi pozna organska faza, ki traja tudi do 21. dne ali dlje. Simptomatika se razvije v eno od dveh smeri: proti ozdravitvi ali smrtnemu izidu. Bolniki, ki preživijo, vstopijo v prebolevniško fazo, ki jo spremljajo [[bolečine v mišicah]], [[fibromialgija]], [[hepatitis]], [[astenija]], očesni simptomi in [[psihoza|psihoze]]. Bolnikom, ki gredo proti smrtnemu izidu, se stanje dalje slabša, vročina vztraja, pojavijo se motnje zavesti, koma, krči, difuzna [[koagulopatija]], presnovne motnje, [[šok]] in naposled nastopi smrt. Smrt praviloma nastopi med 8. in 16. dnem poteka bolezni.<ref name="clini">{{Cite journal |last1=Mehedi |first1=Masfique |last2=Allison Groseth |last3=Heinz Feldmann |last4=Hideki Ebihara |date=September 2011 |title=Clinical aspects of Marburg hemorrhagic fever |journal=Future Virol. |volume=6 |issue=9 |pages=1091–1106 |doi=10.2217/fvl.11.79 |pmc=3201746 |pmid=22046196}}</ref> == Prenašanje == Podrobne značilnosti prenosa iz živalskega gostitelja na človeka niso povsem poznane. Do prenosa verjetno pride z egipčanskih netopirjev ali drugih okuženih gostiteljev v naravi, kot so nečloveški primati, ter z uživanjem okuženega mesa gozdnih živali (t. i. »bushmeat«), vendar pa natančni načini prenosa in vključenost specifičnih [[Telesna tekočina|telesnih tekočin]] okuženih živali ostajajo nepojasnjeni. Prenos s človeka na človeka se zgodi preko neposrednega stika z okuženimi telesnimi tekočinami bolnika, kot je kri.<ref name="Kortepeter2020" /> Do prenosa okužbe pride sorazmerno redko; med letoma 1975 in 2011 so poročali le o 11 izbruhih bolezni, ki jih je povzročil virus MARV, pri tem sta bila v enem od izbruhov prisotna oba virusa, MARV in RAVV.<ref>{{cite book |last=von Csefalvay |first=Chris |chapter=Host-vector and multihost systems |date=2023 |title=Computational Modeling of Infectious Disease |pages=121–149 |chapter-url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/B978032395389400013X |access-date=2023-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230418221153/https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/B978032395389400013X?via%3Dihub |archive-date=2023-04-18 |url-status=live |publisher=Elsevier |language=en |doi=10.1016/b978-0-32-395389-4.00013-x |isbn=978-0-323-95389-4 }}</ref> === Preprečevanje prenosa === [[Cepivo|Cepiva]] proti marburški virusni bolezni ni. Preprečevanje okužb zato temelji na ukrepih za zmanjševanje možnosti za prenos bolezni, kot so izogibanje stikom z okuženimi živalmi. Za preprečevanje prenosa med ljudmi se priporoča izogibanje tesnim stikom z bolnimi in okuženimi osebami. Pri negi obolelih so potrebni previdnostni ukrepi, vključno s kontaktno izolacijo, uporabo rokavic, zaščitnih oblačil, mask in očal ter ustrezno higieno.<ref name=":1"/> == Epidemiologija == Marburška virusna bolezen se pojavlja na območju Afrike. V Evropi je ni, lahko pa pride do vnosa bolezni v evropski prostor s potniki, ki se okužijo med potovanjem ali bivanjem v afriških državah in zbolijo po prihodu domov. Zadnji vnesen primer bolezni v Evropi je bil v letu 2008.<ref name=":1" /> [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je prepoznala marburško virusno bolezen kot bolezen s [[pandemija|pandemičnim]] potencialom.<ref name="lid">{{Cite journal |vauthors=Cuomo-Dannenburg G, McCain K, McCabe R, Unwin HJ, Doohan P, Nash RK, Hicks JT, Charniga K, Geismar C, Lambert B, Nikitin D, Skarp J, Wardle J, Kont M, Bhatia S, Imai N, van Elsland S, Cori A, Morgenstern C |date=November 2023 |title=Marburg virus disease outbreaks, mathematical models, and disease parameters: a systematic review |journal=Lancet Infect Dis |type=Systematic review |volume=24 |issue=5 |pages=e307–e317 |doi=10.1016/S1473-3099(23)00515-7 |pmc=7615873 |pmid=38040006}}</ref> === Dosedanji izbruhi === Prvi dokumentirani izbruh se je zgodil skoraj sočasno v takratnih [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodni Nemčiji]] in [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslaviji]] leta 1967, šlo je za okužbo v laboratorijih za izdelavo cepiva proti [[Virus otroške ohromelosti|virusu otroške ohromelosti]]. Virus je v vseh laboratorijih prišel iz okuženih [[zelena zamorska mačka|zelenih zamorskih mačk]] (''Chlorocebus aethiops'') iz iste pošiljke iz [[Uganda|Ugande]], ki so jih secirali za pridobivanje koščkov jeter, na katerih so gojili viruse otroške ohromelosti za pripravo cepiva. Z vzorci so se zaradi nepazljivosti takrat okužili laboranti. Po nemškem mestu [[Marburg]], kjer je bilo eno od treh žarišč in kjer so virus prvi osamili, sta virus in bolezen dobila tudi ime (preostali žarišči sta bili v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurtu]] in [[Beograd]]u).<ref>{{cite journal | last1=Ristanović | first1=Elizabeta S. | last2=Kokoškov | first2=Nenad S. | last3=Crozier | first3=Ian | last4=Kuhn | first4=Jens H. | last5=Gligić | first5=Ana S. | title=A Forgotten Episode of Marburg Virus Disease: Belgrade, Yugoslavia, 1967 | journal=Microbiology and Molecular Biology Reviews | volume=84 | issue=2 | date=2020-05-20 | issn=1092-2172 | doi=10.1128/MMBR.00095-19}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Slenczka |first=Werner |last2=Klenk |first2=Hans Dieter |date=2007-11-15 |title=Forty Years of Marburg Virus |journal=The Journal of Infectious Diseases |language=en |volume=196 |issue=Supplement_2 |pages=S131–S135 |doi=10.1086/520551 |issn=0022-1899 |pmid=17940940 |doi-access=free}}</ref> V spodnji preglednici so prikazani dosedanji izbruhi marburške virusne bolezni (od prvega prepoznanega izbruha leta 1967 do leta 2025): {| class="wikitable sortable" |+ Izbruhi marburške virusne bolezni<ref>{{Cite web |title=Outbreak Table |work=Marburg Hemorrhagic Fever |url=https://www.cdc.gov/vhf/marburg/resources/outbreak-table.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150121181229/http://www.cdc.gov/vhf/marburg/resources/outbreak-table.html |archive-date=21 January 2015 |access-date=4 August 2018 |publisher=Centers for Disease Control and Prevention |language=en}}</ref> |- ! Leto ! Država ! Virus ! data-sort-type="number" | Št. primerov ! data-sort-type="number" | Št. smrti ! data-sort-type="number" | [[Stopnja smrtnosti]] ! Notes |- | 1967 | {{FRG}}<br />{{YUG}} | MARV | 31 | 7 | 23 % | |- | 1975 | {{flagcountry|Rodezija}}<br />{{flagcountry|Union of South Africa}} | MARV | 3 | 1 | 33 % | |- | 1980 | {{KEN}} | MARV | 2 | 1 | 50 % | |- | 1987 | {{KEN}} | RAVV | 1 | 1 | 100 % | |- | 1988 | {{URS}} | MARV | 1 | 1 | 100 % | |- | 1990 | {{URS}} | MARV | 1 | 0 | 0 % | |- | 1998–2000 | {{COD}} | MARV in RAVV | 154 | 128 | 83% | |- | 2004–2005 | {{ANG}} | MARV | 252 | 227 | 90 % | |- | 2007 | {{UGA}} | MARV in RAVV | 4 | 1 | 25 % | <ref>{{Cite web |title=WHO {{!}} Marburg haemorrhagic fever in Uganda |url=https://www.who.int/csr/don/2007_08_03/en/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20141008044427/http://www.who.int/csr/don/2007_08_03/en/ |archive-date=October 8, 2014 |access-date=23 October 2017 |website=www.who.int}}</ref> |- | 2008 | {{UGA}}<br />{{NED}}<br />{{USA}} | MARV | 2 | 1 | 50 % | <ref>{{Cite web |title=Imported Case of Marburg Hemorrhagic Fever --- Colorado, 2008 |url=https://www.cdc.gov/mmwr/preview/mmwrhtml/mm5849a2.htm |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170523210515/https://www.cdc.gov/mmwr/preview/mmwrhtml/mm5849a2.htm |archive-date=23 May 2017 |access-date=23 October 2017 |website=cdc.gov}}</ref> |- | 2012 | {{UGA}} | MARV | 18 | 9 | 50 % | <ref name="healio.com">{{Cite web |date=October 2012 |title=Marburg hemorrhagic fever outbreak continues in Uganda |url=http://www.healio.com/pediatrics/emerging-diseases/news/online/%7B52F1CE80-ACF7-4302-AB14-05428DDDA440%7D/Marburg-hemorrhagic-fever-outbreak-continues-in-Uganda- |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180612184447/https://www.healio.com/pediatrics/emerging-diseases/news/online/%7B52F1CE80-ACF7-4302-AB14-05428DDDA440%7D/Marburg-hemorrhagic-fever-outbreak-continues-in-Uganda- |archive-date=2018-06-12 |access-date=2014-10-08}}</ref><ref>{{Cite web |title=WHO {{!}} Marburg haemorrhagic fever in Uganda – update |url=https://www.who.int/csr/don/2012_10_31/en/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20140810103334/http://www.who.int/csr/don/2012_10_31/en/ |archive-date=August 10, 2014 |access-date=29 October 2017 |website=www.who.int}}</ref> |- | 2014 | {{UGA}} | MARV | 1 | 1 | 100 % | <ref name="china.org.cn">{{Cite web |date=October 5, 2014 |title=1st LD-Writethru: Deadly Marburg hemorrhagic fever breaks out in Uganda |url=http://www.china.org.cn/world/Off_the_Wire/2014-10/05/content_33686011.htm |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20171205045905/http://www.china.org.cn/world/Off_the_Wire/2014-10/05/content_33686011.htm |archive-date=December 5, 2017 |access-date=October 8, 2014}}</ref><ref>{{Cite web |title=WHO {{!}} Marburg virus disease – Uganda |url=https://www.who.int/csr/don/13-november-2014-marburg/en/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20141117004432/http://www.who.int/csr/don/13-november-2014-marburg/en/ |archive-date=November 17, 2014 |access-date=29 October 2017 |website=www.who.int}}</ref> |- | 2017 | {{UGA}} | MARV | 3 | 3 | 100 % | <ref name="abc">{{Cite web |title=Uganda controls deadly Marburg fever outbreak, WHO says |url=https://abcnews.go.com/Health/wireStory/uganda-controls-deadly-marburg-fever-outbreak-51664552 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171208164055/https://abcnews.go.com/Health/wireStory/uganda-controls-deadly-marburg-fever-outbreak-51664552 |archive-date=8 December 2017 |access-date=8 December 2017 |publisher=ABC News}}</ref> |- | 2021 | {{GUI}} | MARV | 1 | 1 | 100 % | <ref name="reuters">{{Cite web |date=7 August 2021 |title=Guinea records probable case of Ebola-like Marburg virus |url=https://www.reuters.com/business/healthcare-pharmaceuticals/guinea-records-probable-case-ebola-like-marburg-virus-2021-08-06/ |access-date=7 August 2021 |website=Reuters}}</ref><ref name="mvdwho">{{Cite web |date=9 August 2021 |title=West Africa's first-ever case of Marburg virus disease confirmed in Guinea |url=https://www.afro.who.int/news/west-africas-first-ever-case-marburg-virus-disease-confirmed-guinea |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20241002211223/https://www.afro.who.int/news/west-africas-first-ever-case-marburg-virus-disease-confirmed-guinea |archive-date=2 October 2024 |access-date=9 August 2021 |website=who.int}}</ref><ref name="reuters2">{{Cite news |date=August 10, 2021 |title=Guinea records West Africa's first Marburg virus death, WHO says |url=https://www.reuters.com/world/africa/guinea-records-west-africas-first-marburg-virus-death-who-says-2021-08-09/ |access-date=August 10, 2021 |work=Reuters}}</ref> |- | 2022 | {{GHA}} | MARV | 3 | 2 | 66,66 % | <ref>{{Cite news |date=18 July 2022 |title=Ghana confirms first cases of deadly Marburg virus |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-africa-62202240 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20241002211224/https://www.bbc.com/news/world-africa-62202240 |archive-date=2 October 2024 |access-date=18 July 2022 |work=BBC News}}</ref> |- | 2023 | {{GNQ}} | MARV | 40 | 35 | 88 % | <ref>{{Cite news |date=13 February 2023 |title=Equatorial Guinea declares outbreak of Ebola-like Marburg virus |url=https://bnonews.com/index.php/2023/02/equatorial-guinea-declares-outbreak-of-ebola-like-marburg-virus/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230220120932/https://bnonews.com/index.php/2023/02/equatorial-guinea-declares-outbreak-of-ebola-like-marburg-virus/ |archive-date=20 February 2023 |access-date=14 February 2023 |work=[[BNO News]]}}</ref><ref name="cidrap1">{{Cite news |last=Schnirring |first=Lisa |date=4 April 2023 |title=Equatorial Guinea confirms another Marburg virus case |url=https://www.cidrap.umn.edu/marburg/equatorial-guinea-confirms-another-marburg-virus-case |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230404100508/https://www.cidrap.umn.edu/marburg/equatorial-guinea-confirms-another-marburg-virus-case |archive-date=4 April 2023 |access-date=4 April 2023 |publisher=University of Minnesota |agency=CIDRAP}}</ref><ref>{{Cite news |last=Schnirring |first=Lisa |date=24 April 2023 |title=New fatal Marburg case reported in Equatorial Guinea |url=https://www.cidrap.umn.edu/marburg/new-fatal-marburg-case-reported-equatorial-guinea |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230425013302/https://www.cidrap.umn.edu/marburg/new-fatal-marburg-case-reported-equatorial-guinea |archive-date=25 April 2023 |access-date=25 April 2023 |publisher=University of Minnesota |agency=CIDRAP}}</ref> |- | 2023 | {{TAN}} | MARV | 9 | 6 | 66 % | <ref name="tanz">{{Cite news |last=Schnirring |first=Lisa |date=22 March 2023 |title=Tanzania declares Marburg virus outbreak |url=https://www.cidrap.umn.edu/marburg/tanzania-declares-marburg-virus-outbreak |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20241002211223/https://www.cidrap.umn.edu/marburg/tanzania-declares-marburg-virus-outbreak |archive-date=2 October 2024 |access-date=22 March 2023 |publisher=University of Minnesota |agency=CIDRAP}}</ref><ref name="tanz2">{{Cite news |date=24 April 2023 |title=Tanzania reports additional Marburg virus disease case |url=http://outbreaknewstoday.com/tanzania-reports-additional-marburg-virus-disease-case-47802/ |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20230424235514/https://outbreaknewstoday.com/tanzania-reports-additional-marburg-virus-disease-case-47802/ |archive-date=24 April 2023 |access-date=25 April 2023 |agency=Outbreak News Today}}</ref> |- | 2024 | {{RWA}} | MARV | 58 | 13 | 22 % | <ref>{{Cite web |date=28 September 2024 |title=Rwanda reports first-ever Marburg virus disease outbreak, with 26 cases confirmed |url=https://www.afro.who.int/countries/rwanda/news/rwanda-reports-first-ever-marburg-virus-disease-outbreak-26-cases-confirmed |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240928210038/https://www.afro.who.int/countries/rwanda/news/rwanda-reports-first-ever-marburg-virus-disease-outbreak-26-cases-confirmed |archive-date=28 September 2024 |access-date=29 September 2024 |publisher=World Health Organization Africa}}</ref> |- |2025 |{{TAN}} |MARV |9 |8 |88 % |<ref>{{Cite web |date=January 15, 2025 |title=Kenya on high alert as Marburg virus kills 8 in Tanzania |url=https://www.the-star.co.ke/news/2025-01-15-kenya-on-high-alert-as-marburg-virus-kills-8-in-tanzania |access-date=January 15, 2025 |website=The Star}}</ref><ref>{{Cite web |date=January 15, 2025 |title=Suspected outbreak of Marburg virus kills eight in Tanzania, WHO says |url=https://www.reuters.com/world/africa/suspected-outbreak-marburg-virus-kills-eight-tanzania-who-says-2025-01-15/ |access-date=January 15, 2025 |website=Reuters}}</ref> |- | |Skupno |MARV in RAVV |593 |446 |75 % | |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Zoonoze]] [[Kategorija:Tropske bolezni]] [[Kategorija:Hemoragične mrzlice]] fdt7eko13xe75mn55sj8bivqrwt2rws 0 603421 6685259 6684251 2026-06-04T20:20:13Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 dopis 6685259 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Peter Kartin|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|education=Medicinska fakulteta v Ljubljani<br/>Medicinska fakulteta v Zagrebu|nationality={{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]|relatives=Tatjana Fürst, Alenka Kartin, Monika Kartin}} '''Peter Kartin''', [[Slovenci|slovenski]] [[Nevrologija|nevrolog]], * [[21. april]] [[1917]], [[Dunaj]], † [[27. februar]] [[1983]], [[Ljubljana]]. Peter Kartin je bil slovenski nevrolog, ki se je šolal v Ljubljani in [[Zagreb|Zagrebu]] in bil zaposlen na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Napisal je tudi prvi slovenski nevrološki učbenik. == Življenje in delo == Rodil se je na Dunaju, kjer je bil oče zaposlen kot zdravnik. Po [[Prva svetovna vojna|vojni]] so se z družino preselili v [[Maribor]]. Tam je Kartin končal osnovno šolo in opravil klasično gimnazijo. === Študij === Kartin je študiral je na [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinski fakulteti v Ljubljani]] in [[Medicinska fakulteta v Zagrebu|Medicinski fakulteti v Zagrebu]], kjer je tudi promoviral, tik pred izbruhom [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] na naših tleh, in sicer 31. marca 1941. === Delo med vojno === Po študiju je v Mariboru zaprosil za zdravniško službo, a so ga zavrnili. Po nekaj so mesecih so ga vendarle sprejeli. Za posledicami okupacije med 2. svetovno vojno je bil ob božiču 1942 izgnali v Nemčijo v nevropsihiatrično bolnico [[Bernburg (Saale)|Bernburg/Saale]]. Po koncu vojne se je vrnil v Maribor, kjer je bila za posledicami vojne uničena njihova hiša. === Nevrološka klinika in Medicinska fakulteta === Leta 1946 se je zaposlil na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Leta 1969 je na Medicinski fakulteti v Ljubljani pod mentorstvom [[Lev Milčinski|Leva Milčinskega]] doktoriral z disertacijo ''Cerebrovaskularni insult: klinično-patoanatomska komparativna študija s poudarkom na diferencialni diagnozi'' {{COBISS|ID=3373588}}. Na Medicinski fakulteti je bil redni profesor od leta 1974. Njegovo raziskovalno področje so bile možgansko-žilne bolezni. Bil je tudi član skupine svetovne zdravstvene organizacije za raziskovanje teh bolezni. === Družina === Peter Kartin se je rodil kot tretji otrok Franca Kartina (1874–1951) in matere Minke, roj. Knez (1876–1953). Franc Kartin in Minka Kartin sta iz [[Šentjur|Šentjurja]]. Družina se je pred Kartinovim rojstvom preselila na Dunaj. Franc Kartin je imel zobozdravstveno ordinacijo v središču Dunaja in je kasneje spcializiral še iz [[Otorinolaringologija|otorinolaringologije]]. Po selitvi v Maribor je Franc odprl ordinacijo kot specialist za zobne in ustne bolezni, na Slovenski ulici 9. Leta 1939 se je Peter Kartin poročil s Tatjano Fürst (1922–2002). Rodili sta se jima dve hčerki, Alenka (1940–2000) in Monika (* 1950). === Dela === Kartinovo najpomembnejše delo je ''Bolezni živčevja''. Učbenik je bil izdan leta 1968 pri [[DZS|Državni založbi Slovenije]] in je prvi slovenski učbenik s področja klinične nevrologije. Kot strokovnjak je napisal tudi veliko znanstvenih člankov na svojem raziskovalnem področju. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * SI AS 1589/IV Spisi Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, 1945-1990, šk. 4481 * https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20250913_175553_a1517923.html * Anton Lavrič, Enciklopedija Slovenije št. 5, Mladinska knjiga 1991, str. 7. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kartin, Peter}} [[Kategorija:Slovenski nevrologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Medicinske fakultete v Zagrebu]] [[Kategorija:Doktorirali na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] shkoimz3xrb3q51i7gdy6exurpy2790 0 603510 6685082 6683796 2026-06-04T12:18:03Z Sivimedved 235862 6685082 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Fabio Pahor''', [[Slovenci|slovenski]] [[podjetnik]], [[kulturni delavec]], [[4. april]] [[1966]], [[Gorica]]. == Življenje in delo == Fabio Pahor se je rodil v [[Gorica|Gorici]], a je stalno živel v [[Devin, Devin - Nabrežina|Devinu]] nad [[Trst|Trstom]], v številni slovenski družini. Oče je Evgen, gradbenik in podjetnik, mati Milena (rojena Pieri). Obvezno šolanje je opravil v slovenskih šolah v domačem kraju, srednjo šolo v [[Nabrežina|Nabrežini]], nato se je vpisal na slovenski [[Znanstveni licej Franceta Prešerna|Znanstveni licej Franceta Prešerna v Trstu]], kjer je maturiral leta 1986. Kmalu je začel delati v družinskem podjetju, kasneje je diplomiral iz ekonomskih ved na Univerzi ''Carlo Bo'' v [[Urbino|Urbinu]].<ref>{{Navedi splet|title=Slovenci moramo negovati svoje šole, društva, medije, podjetnost in ozemlje|url=https://www.delo.si/magazin/svet-so-ljudje/slovenci-moramo-negovati-svoje-sole-drustva-medije-podjetnost-in-ozemlje|website=www.delo.si|accessdate=2026-06-01|language=sl}}</ref> Že od mladih nog je bil Fabio Pahor vpleten v kulturno delovanje med Slovenci v [[Devin, Devin - Nabrežina|Devinu]], saj je bil že kot otrok mnogo let pri STS - [[Slovenska zamejska skavtska organizacija|Slovenskih tržaških skavtih (zdaj SZSO)]], prepeva v devinskih zborih, bodisi v cerkvenem pevskem zboru kot v moškem zboru [[Fantje izpod Grmade]],<ref>{{Navedi splet|title=Coro maschile Fantje izpod Grmade {{!}} coro a voci pari maschili|url=https://www.italiacori.it/coro-di-voci-maschili-fantje-izpod-grmade-duino|website=Cori Italiani|accessdate=2026-06-01|language=it}}</ref> sodeluje v župnijski skupnosti, več let je bil v nadzornem odboru športnega društva [[Športno društvo Sokol, Nabrežina|Sokol]] iz [[Nabrežina|Nabrežine]]. Od leta 2016 je bil v Upravnem odboru družbe Kraškega vodovoda d.d. (''Acquedotto del Carso spa'')<ref>https://ackv.it/wp-content/uploads/2024/02/Dichiarazione-dir-sig.-Fabio-Pahor-2016.pdf</ref>, več let je bil tudi v izvršnem odboru edine slovenske banke v Italiji, [[Zadružna kraška banka Trst Gorica|Zadružne kraške banke Trst Gorica]].<ref>{{Navedi splet|title=O nas - ZKB ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA TRST GORICA Zadruga - ZKB CREDITO COOPERATIVO DI TRIESTE E GORIZIA Società Cooperativa|url=https://www.zkb.it/sl/o-nas/|website=www.zkb.it|accessdate=2026-06-01}}</ref> Več let je tudi v upravnem odboru družbe ''PRAE'', ki izdaja slovenski dnevnik v [[Italija|Italiji]], [[Primorski dnevnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Založnik|url=https://www.primorski.eu/servizi/pagine-statiche/zalo-nik|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-06-01|language=sl}}</ref> Leta 2025 so ga izvolili za predsednika [[SDGZ|Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ)]].<ref>{{Navedi splet|title=Fabio Pahor novi predsednik SDGZ, Fabrizio Polojaz pa podpredsednik|url=https://www.primorski.eu/se/fabio-pahor-novi-predsednik-sdgz-fabrizio-polojaz-pa-podpredsednik-CF1887004|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-06-01|language=sl|first=Jaruška|last=Majovski {{!}}}}</ref><ref>https://www.sgz.at/news/detail/sl/sdgz-v-trstu-z-novim-predsednikom-fabijem-pahorjem-in-svezhim-vodstvom</ref> Fabio Pahor je samostojni podjetnik, ki je gospodarsko žilico podedoval v domačem okolju, saj je bil oče tudi uspešen gospodarstvenik. Z bratom Markom je ustanovil ''Pahor Group'', ki ima raznovrstne dejavnosti oziroma trgovino na drobno in debelo z orodji za industrijo,<ref>{{Navedi splet|title=Ferrutensil – Intervista a Fabio Pahor - Ferrojulia|url=https://www.ferrojulia.it/ferrutensil-intervista-a-fabio-pahor/|website=www.ferrojulia.it|date=2024-05-30|accessdate=2026-06-01|language=it-IT|last=Luisa}}</ref> a v skupini imajo tudi turistične zmogljivosti, upravljajo hotele in restavracije, prav tako so lastniki kmetijskega posestva Kohišče v Devinu, kjer med drugim pridelujejo vino in med.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Slovenci moramo negovati svoje šole, društva, medije, podjetnost in ozemlje {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/predsedovanje-slovenije-med9/sredozemlje-morje-izzivov-in-priloznosti/slovenci-moramo-negovati-svoje-sole-drustva-medije-podjetnost-in-ozemlje/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-01|language=sl}}</ref> Na Kohišču že več let vsako leto priredijo pravi pohodniški praznik.<ref>{{Navedi splet|title=Številni udeleženci so spoznavali zgodovino, naravo in dobrote Krasa|url=https://www.primorski.eu/trzaska/stevilni-udelezenci-so-spoznavali-zgodovino-naravo-in-dobrote-krasa-KM2187792|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-06-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pet kilometrov pohoda Kohišče za telo, dušo in tradicijo » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/pet-kilometrov-pohoda-kohisce-za-telo-duso-tradicijo/|website=Noviglas|date=2025-05-21|accessdate=2026-06-01|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Fabio Pahor in njegovo podjetje ''Pahor Group'' si prizadevata za zdravo gospodarstvo, a skrbi tudi za ohranjanje slovenske kulture in jezika na italijasnski strani državne meje ter krepitev in povezovanje slovenske narodne skupnosti z mnogimi aktivnostmi.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Slovenska družina stavi na turistični razcvet Devina|url=https://primorske.svet24.si/primorska/pri-sosedih/slovenska-druzina-stavi-na-turisticni-razcvet-devina|website=primorske.svet24.si|date=2026-02-27|accessdate=2026-06-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=KORAKI DO USPEHA: Radomir Putnik in Fabio Pahor (VIDEO)|url=https://www.robin.si/zanimivosti/koraki-do-uspeha-radomir-putnik-fabio-pahor-savdska-arabija-sdgz-2025/|website=Robin|date=2025-06-23|accessdate=2026-06-01|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V vili pesnika fašizma zdaj gospodarijo Slovenci: spoznajte podjetno družino Pahor|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/med-ljudmi/povabljeni-ste-na-kavo/v-vili-pesnika-fasizma-zdaj-gospodarijo-slovenci-spoznajte-podjetno-druzino-pahor-2799573/|website=www.dnevnik.si|date=2026-05-31|accessdate=2026-06-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Acquistato l’ex Motel Agip di Duino: tornerà a essere un hotel|url=https://www.ilpiccolo.it/cronaca/acquistato-ex-motel-agip-duino-torna-hotel-obso089f|website=Il Piccolo|date=2024-12-21|accessdate=2026-06-01|language=it}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Pahor, Fabio}} [[Kategorija:Slovenski podjetniki]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski skavti]] fu17cis64pegyyv5qg8kday0azhymcf 0 603576 6685137 6684871 2026-06-04T15:17:33Z Marko3 1829 6685137 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Pia Prezelj''', [[Slovenci|slovenska]] [[pisateljica]], [[prevajalka]] in [[novinarka]]; *[[1995]]. Kot novinarka dela v kulturni redakciji časopisa [[Delo (časopis)|Delo]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.ludliteratura.si/avtor/pia-prezelj/|title=Pia Prezelj|accessdate=3. 6. 2026|website=www.ludliteratura.si}}</ref> Za svoje novinarsko delo je leta 2022 kot debitantka prejela nagrado [[čuvaj/watchdog]], ki jo podeljuje [[Društvo novinarjev Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/intervju/pia-prezelj-slovenci-smo-imeli-malo-prehitro-pot-od-motike-do-ipada/676136|title=Pia Prezelj: Slovenci smo imeli malo prehitro pot od motike do iPada|date=26. 6. 2023|accessdate=3. 6. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Svoj knjižni prvenec, roman ''Težka voda'', je izdala leta 2023; zanj je na [[Slovenski knjižni sejem|Slovenskem knjižnem sejmu]] prejela nagrado za najboljši literarni prvenec leta.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/pia-prezelj-prejme-za-roman-tezka-voda-nagrado-za-najboljsi-prvenec-39-slovenskega-knjiznega-sejma/688922|title=Pia Prezelj prejme za roman Težka voda nagrado za najboljši prvenec 39. Slovenskega knjižnega sejma|date=20. 11. 2023|accessdate=3. 6. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Roman je bil nominiran tudi za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], kritiško sito in [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]]. Leta 2026 je izdala svoj drugi roman z naslovom ''Bili smo trije''.<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o književniku}} {{DEFAULTSORT:Prezelj, Pia}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] fmcpxieuxdsu2t2eq7sh5zwrz5zlw7a 0 603605 6685388 6684885 2026-06-05T05:22:27Z Octopus 13285 nadaljevanje 6685388 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zavarovano območje | name = Narodni park Sajmaluu-Taš | alt_name = [[Kirgiščina|Kirgiško]]: Саймалуу-Таш мамлекеттик жаратылыш паркы | iucn_category = II | photo = Saimaluu_Tash.jpg | photo_caption = Petroglifi v Sajmaluu-Tašu | photo_width = 300px | location = Okrožje Toguz-Toro, <br>regija Džalal-Abad,<br> {{flag|Kirgizistan}} | nearest_city = | map = Kirgizistan | image_map = | map_size = | map_caption = Lega v Kirgizistanu | relief = yes | coordinates = {{coord|41|11|N|73|49|E|display=it}} | area = 320,072 km² | established = 2001 | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = }} '''Sajmaluu-Taš''' ([[Kirgiščina|kirgiško]]: Саймалуу-Таш, Sajmaluu-Taš, [[Ruščina|rusko]]: Саймалы Таш, Sajmal Taš), kar v kirgiščini pomeni 'vezeni' ali 'vzorčasti kamni',<ref name=Base/> je najdišče [[petroglif]]ov in narodni park v regiji Jalal-Abad v [[Kirgizistan]]u južno od Kazarmana. V parku je več kot 10.000 kamnitih slik medvedov, skupaj pa morda kar 98.000 slik.{{Sfn|Mitchell|2015|pp=249–50}} Skalne poslikave so črno-bele, najdišče pa se uvršča med svetovno pomembne zbirke skalne umetnosti.<ref name=Base>{{Cite web|url=http://www.cbtkyrgyzstan.kg/en/kyrgyzstan/history/saimaluu-tash|title=Saimaluu-Tash|access-date=24 November 2015|publisher=Kyrgyzstan Community Based Tourist Association}}</ref><ref name=Petro>{{Cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1512/|title=Saimaly-Tash Petroglyphs|access-date=24 November 2015|publisher=UNESCO Organization}}</ref> Slike so vklesane v skoraj črn ali siv sijoč [[puščavski lak]], ki prekriva številne skale. Večina slik je iz [[Bronasta doba|bronaste dobe]] (2500–900 pr. n. št.) in prikazuje živali, ljudi in simbole. Delno jih je mogoče razumeti kot sveti prikaz daritev starodavnih ljudstev spodnje [[Ferganska dolina|Farganske doline]]. {{Sfn|Mitchell|2015|pp=249–50}} == Zaščita== Kirgiška nacionalna komisija za [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] je 29. januarja 2001 predlagala vpis najdišča na seznam [[Unescova svetovna dediščina|svetovne dediščine]]. Najdišče je vpisano na Unescov seznam predlogov kot "Petroglifi Sajmanluu-Taša" v kategoriji kultura po kriterijih (iii), (iv) in (vi).<ref name=Petro/> Najdišče je del velikega naravnega parka Sajmaluu-Taš, ustanovljenega maja 2001.<ref>Decree of the Government of the Kyrgyz Republic št. 249: [http://cbd.minjust.gov.kg/act/view/ru-ru/6824 ''On establishment of the State Nature Park Saimaluu-Tash in Toguz-Toro District of Jalal-Abad Province and State Nature Park Salkyn-Tor in Naryn District of Naryn Region'']. 25. maj 2001.</ref> Park ima površino 320,072 km². ==Lokacija== Najdišče petroglifov se nahaja v Ferganskem gorovju na približno 3200 metrih nadmorske višine v dveh gorskih dolinah, ločenih z gorskim grebenom. Najdišče je 30 kilometrov južno od Kazarmana. Iz vasi Kazarman vodi tja kratka cesta, prevozna samo s terenskimi vozili. Od konca ceste je do najdišča mogoče priti samo julija po približno pol dneva hoje ali ježe na konju. Vzpon je naporen. V drugih obdobjih dostop in vidnost onemogoča sneg.{{Sfn|Mitchell|2015|pp=249–50}} Pohod s terenskim vozilom traja traja tri dni, s konjem pa sedem dni.{{Sfn|Mitchell|2015|p=257}} Naravni park prečkajo številne reke, ki izvirajo iz Ferganskega gorovja, vključno s Kildoo, Kök-Art in Kongur-Döbö. ==Zgodovina== Domneva se, da so bili petroglifi ustvarjeni v začetku 3. tisočletja pred našim štetjem, [[Železna doba|železni dobi]] in do [[Srednji vek|srednjega veka]]. Iz železne in srednjega veka je zelo malo slik. Natančno datiranje skalne umetnosti je sporno in je zanesljivo šele od 1. tisočletja pred našim štetjem s prihodom sako-skitskega živalskega sloga. Za pozni neolitik in bronasto dobo je v Sajmaluu-Tašu potrjenih veliko različnih slogov. Eden od njih je tako imenovani dvotrikotni slog, ki prikazuje živali in ljudi z osjim pasom.<ref name=Base/>{{Sfn|Mitchell|2015|pp=249–50}}<ref name=Petro/>{{Sfn|Mitchell|2015|pp=249–50}} Zelo specifičen dvotrikotni slog je bil morda povezan z neko ločeno etnično skupino v Ferganski dolini. Najdišče je bilo za prebivalce [[Tjanšan]]a in prazgodovinske Fergane sveto in je zaradi duhovnih in zdravilnih lastnosti sveto tudi za sodobno generacijo [[Kirgizi|Kirgizov]]. Je del verskih prepričanj in čaščenja gora, narave, totemov in sončnih kozmičnih podob.{{Sfn|Mitchell|2015|pp=249–50}}<ref name=Petro/> Najdišče so odkrili ruski kartografi leta 1902, ko so raziskovali to območje zaradi gradnje ceste med Džalal-Abadom in Narinom. Ta cesta zdaj poteka preko Kazarmana. Nikolaj Hludov, eden od kartografov, je od pastirja slišal zgodbe o "poslikanih kamnih" v neposredni bližini njihovega tabora in se odločil, da bo najdišče preučil z ekipo geodetov. O svojih najdbah petroglifov je poročal Arheološkemu društvu v [[Taškent]]u. Društvo je nato organiziralo odpravo, da bi najdišče dodatno preučilo. Najdišče je bilo nato pozabljeno do leta 1950. Po tem letu so bili bili petroglifi natančno identificirani in oštevilčeni. Določena je bila tudi njihova starost. Trenutno ga občasno preiskuje Inštitut za arheologijo v [[Biškek]]u.{{Sfn|Mitchell|2015|pp=249–50}} Petroglifi iz neolitske dobe so na ogled v Kirgiškem državnem zgodovinskem muzeju.{{Sfn|Mitchell|2015|p=119}} == Značilnosti== Arheologi so najdišče razdelili na dva dela in ju poimenovali "Sajmaluu-Taš 1" in "Sajmaluu-Taš 2". Najdišče Sajmaluu-Taš 1 je dolgo tri kilometre in vsebuje petroglife, vgravirane na kamne, prekrite s temno sivim puščavskim lakom. Večina kamnov se nahaja v dolgih tokovih kamenja, se pravi v talnih morenah. Na najdišču je majhno jezero, kjer so [[Šamanizem|šamani]] morda izvajali svete obrede.<ref name=Report>{{Cite web|url=http://www.bradtguides.com/destinations/asia/kyrgyzstan/saimaluu-tash-petroglyphs.html#sthash.2hLxDhie.dpuf|title=Saimaluu-Tash Petroglyphs – A view from our expert author|access-date=24 November 2015|publisher=bradtguides.com|archive-date=13 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141213054458/http://www.bradtguides.com/destinations/asia/kyrgyzstan/saimaluu-tash-petroglyphs.html#sthash.2hLxDhie.dpuf|url-status=dead}}</ref> Na tem najdišču so najpogosteje upodobljene živali, kot so kozorogi, {{Sfn|Mayhew|Elliott|Masters|Noble|2014|p=568}} konji, levi in volkovi. Pogosti so lovski prizori, zlasti lov na jelene z velikim rogovjem. Lovci so oboroženi z loki in puščicami, kiji in sulicami. Upodobljeni so tudi boji med posameznimi moškimi ali majhnimi skupinami moških. Upodobljena so tudi kmečka opravila, obredni plesi, sonce in spolne prizore. Petroglifi iz bronaste dobe kažejo znake zgodnjega kulta sonca z antropomorfnimi figurami s sončnimi glavami. Vozove vleče predvsem govedo. Konj je začel igrati pomembno vlogo šele proti koncu bronaste dobe, ko so se ljudje naučili jahati. Opaziti je mogoče kult bika.{{Sfn|Mitchell|2015|pp=249–50}} <gallery mode="packed" > Saimaluu Tash Petroglyphs 2021 stamp of Kyrgyzstan 1.jpg Saimaluu Tash Petroglyphs 2021 stamp of Kyrgyzstan 2.jpg Saimaluu Tash Petroglyphs 2021 stamp of Kyrgyzstan 3.jpg </gallery> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Narodni parki]] [[Kategorija:Kirgizistan]] sq88zp32t6v6bq5fz20tofn508sowfh 6685389 6685388 2026-06-05T05:26:36Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6685389 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zavarovano območje | name = Narodni park Sajmaluu-Taš | alt_name = [[Kirgiščina|Kirgiško]]: Саймалуу-Таш мамлекеттик жаратылыш паркы | iucn_category = II | photo = Saimaluu_Tash.jpg | photo_caption = Petroglifi v Sajmaluu-Tašu | photo_width = 300px | location = Okrožje Toguz-Toro, <br>regija Džalal-Abad,<br> {{flag|Kirgizistan}} | nearest_city = | map = Kirgizistan | image_map = | map_size = | map_caption = Lega v Kirgizistanu | relief = yes | coordinates = {{coord|41|11|N|73|49|E|display=it}} | area = 320,072 km² | established = 2001 | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = }} '''Sajmaluu-Taš''' ([[Kirgiščina|kirgiško]]: Саймалуу-Таш, Sajmaluu-Taš, [[Ruščina|rusko]]: Саймалы Таш, Sajmal Taš), kar v kirgiščini pomeni 'vezeni' ali 'vzorčasti kamni',<ref name=Base/> je najdišče [[petroglif]]ov in narodni park v regiji Jalal-Abad v [[Kirgizistan]]u južno od Kazarmana. V parku je več kot 10.000 kamnitih slik medvedov, skupaj pa morda kar 98.000 slik.{{Sfn|Mitchell|2015|pp=249–50}} Skalne poslikave so črno-bele, najdišče pa se uvršča med svetovno pomembne zbirke skalne umetnosti.<ref name=Base>{{Cite web|url=http://www.cbtkyrgyzstan.kg/en/kyrgyzstan/history/saimaluu-tash|title=Saimaluu-Tash|access-date=24 November 2015|publisher=Kyrgyzstan Community Based Tourist Association}}</ref><ref name=Petro>{{Cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1512/|title=Saimaly-Tash Petroglyphs|access-date=24 November 2015|publisher=UNESCO Organization}}</ref> Slike so vklesane v skoraj črn ali siv sijoč [[puščavski lak]], ki prekriva številne skale. Večina slik je iz [[Bronasta doba|bronaste dobe]] (2500–900 pr. n. št.) in prikazuje živali, ljudi in simbole. Delno jih je mogoče razumeti kot sveti prikaz daritev starodavnih ljudstev spodnje [[Ferganska dolina|Farganske doline]]. {{Sfn|Mitchell|2015|pp=249–50}} == Zaščita== Kirgiška nacionalna komisija za [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] je 29. januarja 2001 predlagala vpis najdišča na seznam [[Unescova svetovna dediščina|svetovne dediščine]]. Najdišče je vpisano na Unescov seznam predlogov kot "Petroglifi Sajmanluu-Taša" v kategoriji kultura po kriterijih (iii), (iv) in (vi).<ref name=Petro/> Najdišče je del velikega naravnega parka Sajmaluu-Taš, ustanovljenega maja 2001.<ref>Decree of the Government of the Kyrgyz Republic št. 249: [http://cbd.minjust.gov.kg/act/view/ru-ru/6824 ''On establishment of the State Nature Park Saimaluu-Tash in Toguz-Toro District of Jalal-Abad Province and State Nature Park Salkyn-Tor in Naryn District of Naryn Region'']. 25. maj 2001.</ref> Park ima površino 320,072 km². ==Lokacija== Najdišče petroglifov se nahaja v Ferganskem gorovju na približno 3200 metrih nadmorske višine v dveh gorskih dolinah, ločenih z gorskim grebenom. Najdišče je 30 kilometrov južno od Kazarmana. Iz vasi Kazarman vodi tja kratka cesta, prevozna samo s terenskimi vozili. Od konca ceste je do najdišča mogoče priti samo julija po približno pol dneva hoje ali ježe na konju. Vzpon je naporen. V drugih obdobjih dostop in vidnost onemogoča sneg.{{Sfn|Mitchell|2015|pp=249–50}} Pohod s terenskim vozilom traja traja tri dni, s konjem pa sedem dni.{{Sfn|Mitchell|2015|p=257}} Naravni park prečkajo številne reke, ki izvirajo iz Ferganskega gorovja, vključno s Kildoo, Kök-Art in Kongur-Döbö. ==Zgodovina== Domneva se, da so bili petroglifi ustvarjeni v začetku 3. tisočletja pred našim štetjem, [[Železna doba|železni dobi]] in do [[Srednji vek|srednjega veka]]. Iz železne in srednjega veka je zelo malo slik. Natančno datiranje skalne umetnosti je sporno in je zanesljivo šele od 1. tisočletja pred našim štetjem s prihodom sako-skitskega živalskega sloga. Za pozni neolitik in bronasto dobo je v Sajmaluu-Tašu potrjenih veliko različnih slogov. Eden od njih je tako imenovani dvotrikotni slog, ki prikazuje živali in ljudi z osjim pasom.<ref name=Base/>{{Sfn|Mitchell|2015|pp=249–50}}<ref name=Petro/>{{Sfn|Mitchell|2015|pp=249–50}} Zelo specifičen dvotrikotni slog je bil morda povezan z neko ločeno etnično skupino v Ferganski dolini. Najdišče je bilo za prebivalce [[Tjanšan]]a in prazgodovinske Fergane sveto in je zaradi duhovnih in zdravilnih lastnosti sveto tudi za sodobno generacijo [[Kirgizi|Kirgizov]]. Je del verskih prepričanj in čaščenja gora, narave, totemov in sončnih kozmičnih podob.{{Sfn|Mitchell|2015|pp=249–50}}<ref name=Petro/> Najdišče so odkrili ruski kartografi leta 1902, ko so raziskovali to območje zaradi gradnje ceste med Džalal-Abadom in Narinom. Ta cesta zdaj poteka preko Kazarmana. Nikolaj Hludov, eden od kartografov, je od pastirja slišal zgodbe o "poslikanih kamnih" v neposredni bližini njihovega tabora in se odločil, da bo najdišče preučil z ekipo geodetov. O svojih najdbah petroglifov je poročal Arheološkemu društvu v [[Taškent]]u. Društvo je nato organiziralo odpravo, da bi najdišče dodatno preučilo. Najdišče je bilo nato pozabljeno do leta 1950. Po tem letu so bili bili petroglifi natančno identificirani in oštevilčeni. Določena je bila tudi njihova starost. Trenutno ga občasno preiskuje Inštitut za arheologijo v [[Biškek]]u.{{Sfn|Mitchell|2015|pp=249–50}} Petroglifi iz neolitske dobe so na ogled v Kirgiškem državnem zgodovinskem muzeju.{{Sfn|Mitchell|2015|p=119}} == Značilnosti== Arheologi so najdišče razdelili na dva dela in ju poimenovali "Sajmaluu-Taš 1" in "Sajmaluu-Taš 2". Najdišče Sajmaluu-Taš 1 je dolgo tri kilometre in vsebuje petroglife, vgravirane na kamne, prekrite s temno sivim puščavskim lakom. Večina kamnov se nahaja v dolgih tokovih kamenja, se pravi v talnih morenah. Na najdišču je majhno jezero, kjer so [[Šamanizem|šamani]] morda izvajali svete obrede.<ref name=Report>{{Cite web|url=http://www.bradtguides.com/destinations/asia/kyrgyzstan/saimaluu-tash-petroglyphs.html#sthash.2hLxDhie.dpuf|title=Saimaluu-Tash Petroglyphs – A view from our expert author|access-date=24 November 2015|publisher=bradtguides.com|archive-date=13 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141213054458/http://www.bradtguides.com/destinations/asia/kyrgyzstan/saimaluu-tash-petroglyphs.html#sthash.2hLxDhie.dpuf|url-status=dead}}</ref> Na tem najdišču so najpogosteje upodobljene živali, kot so kozorogi, {{Sfn|Mayhew|Elliott|Masters|Noble|2014|p=568}} konji, levi in volkovi. Pogosti so lovski prizori, zlasti lov na jelene z velikim rogovjem. Lovci so oboroženi z loki in puščicami, kiji in sulicami. Upodobljeni so tudi boji med posameznimi moškimi ali majhnimi skupinami moških. Upodobljena so tudi kmečka opravila, obredni plesi, sonce in spolne prizore. Petroglifi iz bronaste dobe kažejo znake zgodnjega kulta sonca z antropomorfnimi figurami s sončnimi glavami. Vozove vleče predvsem govedo. Konj je začel igrati pomembno vlogo šele proti koncu bronaste dobe, ko so se ljudje naučili jahati. Opaziti je mogoče kult bika.{{Sfn|Mitchell|2015|pp=249–50}} <gallery mode="packed" > Saimaluu Tash Petroglyphs 2021 stamp of Kyrgyzstan 1.jpg Saimaluu Tash Petroglyphs 2021 stamp of Kyrgyzstan 2.jpg Saimaluu Tash Petroglyphs 2021 stamp of Kyrgyzstan 3.jpg </gallery> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} ==Bibliography== *{{cite book | last=Clottes | first=Jean | title=Rock Art in Central Asia - A Thematic Study | date=2011 | isbn=978-2-918086-08-6 | language=en}} *{{cite book|last1= Mayhew |first1=Bradley |last2= Elliott |first2=Mark |first3=Tom |last3=Masters |first4=John |last4=Noble|title=Lonely Planet Central Asia|url=https://books.google.com/books?id=_btEAwAAQBAJ&pg=PT568|date=1 April 2014|publisher=Lonely Planet Publications|isbn=978-1-74300-078-6}} *{{cite book|last= Mitchell |first=Laurence |title=Kyrgyzstan|url=https://books.google.com/books?id=n_u8BQAAQBAJ&pg=PA249|date=5 February 2015|publisher=Bradt Travel Guides|isbn=978-1-84162-856-1}} * {{cite book | last=Reckel | first=Johannes | title=Flying Deer and Sun Gods: Prehistoric Societies in Central Asian Rock Art | date=2022 | isbn=978-3-945869-21-5 | language=en}} * {{cite book | last=Reckel | first=Johannes | title=Saimaluu Tash: Ancient Rock Art in the High Mountains of Kyrgyzstan | date=2024 | isbn=978-3-96176-183-8 | language=en}} {{refend}} ==Zunanji povezavi== * [http://www.kyrgyzstan.orexca.com/petroglyphs.shtml About Saimaluu Tash at a local Tour operator's site] * [https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1512/ Saimaluu Tash submission in 2001] at the [[UNESCO]] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Narodni parki]] [[Kategorija:Kirgizistan]] r3wd2kf92w4z3ymyw6rc4417ncgnhzm 6685390 6685389 2026-06-05T05:36:23Z Octopus 13285 /* Zunanji povezavi */ narodni parki 6685390 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zavarovano območje | name = Narodni park Sajmaluu-Taš | alt_name = [[Kirgiščina|Kirgiško]]: Саймалуу-Таш мамлекеттик жаратылыш паркы | iucn_category = II | photo = Saimaluu_Tash.jpg | photo_caption = Petroglifi v Sajmaluu-Tašu | photo_width = 300px | location = Okrožje Toguz-Toro, <br>regija Džalal-Abad,<br> {{flag|Kirgizistan}} | nearest_city = | map = Kirgizistan | image_map = | map_size = | map_caption = Lega v Kirgizistanu | relief = yes | coordinates = {{coord|41|11|N|73|49|E|display=it}} | area = 320,072 km² | established = 2001 | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = }} '''Sajmaluu-Taš''' ([[Kirgiščina|kirgiško]]: Саймалуу-Таш, Sajmaluu-Taš, [[Ruščina|rusko]]: Саймалы Таш, Sajmal Taš), kar v kirgiščini pomeni 'vezeni' ali 'vzorčasti kamni',<ref name=Base/> je najdišče [[petroglif]]ov in narodni park v regiji Jalal-Abad v [[Kirgizistan]]u južno od Kazarmana. V parku je več kot 10.000 kamnitih slik medvedov, skupaj pa morda kar 98.000 slik.{{Sfn|Mitchell|2015|pp=249–50}} Skalne poslikave so črno-bele, najdišče pa se uvršča med svetovno pomembne zbirke skalne umetnosti.<ref name=Base>{{Cite web|url=http://www.cbtkyrgyzstan.kg/en/kyrgyzstan/history/saimaluu-tash|title=Saimaluu-Tash|access-date=24 November 2015|publisher=Kyrgyzstan Community Based Tourist Association}}</ref><ref name=Petro>{{Cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1512/|title=Saimaly-Tash Petroglyphs|access-date=24 November 2015|publisher=UNESCO Organization}}</ref> Slike so vklesane v skoraj črn ali siv sijoč [[puščavski lak]], ki prekriva številne skale. Večina slik je iz [[Bronasta doba|bronaste dobe]] (2500–900 pr. n. št.) in prikazuje živali, ljudi in simbole. Delno jih je mogoče razumeti kot sveti prikaz daritev starodavnih ljudstev spodnje [[Ferganska dolina|Farganske doline]]. {{Sfn|Mitchell|2015|pp=249–50}} == Zaščita== Kirgiška nacionalna komisija za [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] je 29. januarja 2001 predlagala vpis najdišča na seznam [[Unescova svetovna dediščina|svetovne dediščine]]. Najdišče je vpisano na Unescov seznam predlogov kot "Petroglifi Sajmanluu-Taša" v kategoriji kultura po kriterijih (iii), (iv) in (vi).<ref name=Petro/> Najdišče je del velikega naravnega parka Sajmaluu-Taš, ustanovljenega maja 2001.<ref>Decree of the Government of the Kyrgyz Republic št. 249: [http://cbd.minjust.gov.kg/act/view/ru-ru/6824 ''On establishment of the State Nature Park Saimaluu-Tash in Toguz-Toro District of Jalal-Abad Province and State Nature Park Salkyn-Tor in Naryn District of Naryn Region'']. 25. maj 2001.</ref> Park ima površino 320,072 km². ==Lokacija== Najdišče petroglifov se nahaja v Ferganskem gorovju na približno 3200 metrih nadmorske višine v dveh gorskih dolinah, ločenih z gorskim grebenom. Najdišče je 30 kilometrov južno od Kazarmana. Iz vasi Kazarman vodi tja kratka cesta, prevozna samo s terenskimi vozili. Od konca ceste je do najdišča mogoče priti samo julija po približno pol dneva hoje ali ježe na konju. Vzpon je naporen. V drugih obdobjih dostop in vidnost onemogoča sneg.{{Sfn|Mitchell|2015|pp=249–50}} Pohod s terenskim vozilom traja traja tri dni, s konjem pa sedem dni.{{Sfn|Mitchell|2015|p=257}} Naravni park prečkajo številne reke, ki izvirajo iz Ferganskega gorovja, vključno s Kildoo, Kök-Art in Kongur-Döbö. ==Zgodovina== Domneva se, da so bili petroglifi ustvarjeni v začetku 3. tisočletja pred našim štetjem, [[Železna doba|železni dobi]] in do [[Srednji vek|srednjega veka]]. Iz železne in srednjega veka je zelo malo slik. Natančno datiranje skalne umetnosti je sporno in je zanesljivo šele od 1. tisočletja pred našim štetjem s prihodom sako-skitskega živalskega sloga. Za pozni neolitik in bronasto dobo je v Sajmaluu-Tašu potrjenih veliko različnih slogov. Eden od njih je tako imenovani dvotrikotni slog, ki prikazuje živali in ljudi z osjim pasom.<ref name=Base/>{{Sfn|Mitchell|2015|pp=249–50}}<ref name=Petro/>{{Sfn|Mitchell|2015|pp=249–50}} Zelo specifičen dvotrikotni slog je bil morda povezan z neko ločeno etnično skupino v Ferganski dolini. Najdišče je bilo za prebivalce [[Tjanšan]]a in prazgodovinske Fergane sveto in je zaradi duhovnih in zdravilnih lastnosti sveto tudi za sodobno generacijo [[Kirgizi|Kirgizov]]. Je del verskih prepričanj in čaščenja gora, narave, totemov in sončnih kozmičnih podob.{{Sfn|Mitchell|2015|pp=249–50}}<ref name=Petro/> Najdišče so odkrili ruski kartografi leta 1902, ko so raziskovali to območje zaradi gradnje ceste med Džalal-Abadom in Narinom. Ta cesta zdaj poteka preko Kazarmana. Nikolaj Hludov, eden od kartografov, je od pastirja slišal zgodbe o "poslikanih kamnih" v neposredni bližini njihovega tabora in se odločil, da bo najdišče preučil z ekipo geodetov. O svojih najdbah petroglifov je poročal Arheološkemu društvu v [[Taškent]]u. Društvo je nato organiziralo odpravo, da bi najdišče dodatno preučilo. Najdišče je bilo nato pozabljeno do leta 1950. Po tem letu so bili bili petroglifi natančno identificirani in oštevilčeni. Določena je bila tudi njihova starost. Trenutno ga občasno preiskuje Inštitut za arheologijo v [[Biškek]]u.{{Sfn|Mitchell|2015|pp=249–50}} Petroglifi iz neolitske dobe so na ogled v Kirgiškem državnem zgodovinskem muzeju.{{Sfn|Mitchell|2015|p=119}} == Značilnosti== Arheologi so najdišče razdelili na dva dela in ju poimenovali "Sajmaluu-Taš 1" in "Sajmaluu-Taš 2". Najdišče Sajmaluu-Taš 1 je dolgo tri kilometre in vsebuje petroglife, vgravirane na kamne, prekrite s temno sivim puščavskim lakom. Večina kamnov se nahaja v dolgih tokovih kamenja, se pravi v talnih morenah. Na najdišču je majhno jezero, kjer so [[Šamanizem|šamani]] morda izvajali svete obrede.<ref name=Report>{{Cite web|url=http://www.bradtguides.com/destinations/asia/kyrgyzstan/saimaluu-tash-petroglyphs.html#sthash.2hLxDhie.dpuf|title=Saimaluu-Tash Petroglyphs – A view from our expert author|access-date=24 November 2015|publisher=bradtguides.com|archive-date=13 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141213054458/http://www.bradtguides.com/destinations/asia/kyrgyzstan/saimaluu-tash-petroglyphs.html#sthash.2hLxDhie.dpuf|url-status=dead}}</ref> Na tem najdišču so najpogosteje upodobljene živali, kot so kozorogi, {{Sfn|Mayhew|Elliott|Masters|Noble|2014|p=568}} konji, levi in volkovi. Pogosti so lovski prizori, zlasti lov na jelene z velikim rogovjem. Lovci so oboroženi z loki in puščicami, kiji in sulicami. Upodobljeni so tudi boji med posameznimi moškimi ali majhnimi skupinami moških. Upodobljena so tudi kmečka opravila, obredni plesi, sonce in spolne prizore. Petroglifi iz bronaste dobe kažejo znake zgodnjega kulta sonca z antropomorfnimi figurami s sončnimi glavami. Vozove vleče predvsem govedo. Konj je začel igrati pomembno vlogo šele proti koncu bronaste dobe, ko so se ljudje naučili jahati. Opaziti je mogoče kult bika.{{Sfn|Mitchell|2015|pp=249–50}} <gallery mode="packed" > Saimaluu Tash Petroglyphs 2021 stamp of Kyrgyzstan 1.jpg Saimaluu Tash Petroglyphs 2021 stamp of Kyrgyzstan 2.jpg Saimaluu Tash Petroglyphs 2021 stamp of Kyrgyzstan 3.jpg </gallery> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} ==Bibliography== *{{cite book | last=Clottes | first=Jean | title=Rock Art in Central Asia - A Thematic Study | date=2011 | isbn=978-2-918086-08-6 | language=en}} *{{cite book|last1= Mayhew |first1=Bradley |last2= Elliott |first2=Mark |first3=Tom |last3=Masters |first4=John |last4=Noble|title=Lonely Planet Central Asia|url=https://books.google.com/books?id=_btEAwAAQBAJ&pg=PT568|date=1 April 2014|publisher=Lonely Planet Publications|isbn=978-1-74300-078-6}} *{{cite book|last= Mitchell |first=Laurence |title=Kyrgyzstan|url=https://books.google.com/books?id=n_u8BQAAQBAJ&pg=PA249|date=5 February 2015|publisher=Bradt Travel Guides|isbn=978-1-84162-856-1}} * {{cite book | last=Reckel | first=Johannes | title=Flying Deer and Sun Gods: Prehistoric Societies in Central Asian Rock Art | date=2022 | isbn=978-3-945869-21-5 | language=en}} * {{cite book | last=Reckel | first=Johannes | title=Saimaluu Tash: Ancient Rock Art in the High Mountains of Kyrgyzstan | date=2024 | isbn=978-3-96176-183-8 | language=en}} {{refend}} ==Zunanji povezavi== * [http://www.kyrgyzstan.orexca.com/petroglyphs.shtml About Saimaluu Tash at a local Tour operator's site] * [https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1512/ Saimaluu Tash submission in 2001] at the [[UNESCO]] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Narodni parki Kirgizistana]] i54pit3xmnz7om403bhjpjwjflispqi 0 603620 6685077 6684983 2026-06-04T12:15:04Z Sivimedved 235862 dodal sem nekaj podatkov in sklicev 6685077 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba|nationality=slovenska|occupation=učitelj, kulturni delavec}} '''Francesco Biancuzzi''' - '''Franc''', slovenski [[učitelj]], [[kulturni delavec]], * [[15. november]] [[1967]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Francesco Biancuzzi, poznan pod imenom Franc, se je rodil v [[Trst|Trstu]] in skoraj celo življenje bival v predelu mesta [[Sveti Ivan, Trst|Sv. Ivana]]. Oče je bil Umberto, mati Marija Magdalena (rojena Kravos). Obvezno šolanje je opravil v slovenskih šolah v domačem okraju, maturiral je leta 1986. Nato se je vpisal na [[Univerza v Trstu|Univerzo v Trstu]], kjer je diplomiral iz naravoslovnih ved (biologije - ''Facoltà di Scienze Naturali''). Najprej je učil kot suplent na slovenskih višjih šolah v [[Gorica|Gorici]], nato pa je poučeval kot stalni profesor za matematiko in naravoslovje na Večstopenjski šoli s slovenskim učnim jezikom Ivana Trinka v [[Gorica|Gorici]],<ref>{{Navedi splet|title=Pisan prikaz opravljenega dela » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/pisan-prikaz-opravljenega-dela/|website=Noviglas|date=2013-06-13|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> za ducat let.<ref>https://slovenskaskupnost.org/wp-content/uploads/2023/03/FRANCESCO-BIANCUZZI.pdf</ref> Od šolskega leta 2022/23 je redni profesor na Večstopenjski šoli s slovenskim učnim jezikom Vladimirja Bartola pri [[Sveti Ivan, Trst|Sv. Ivanu]] v [[Trst|Trstu]].<ref>{{Navedi splet|title=Francesco Biancuzzi – Večstopenjska Šola “Vladimir Bartol” – Trst|url=https://www.sibartol.edu.it/sl/author/francesco-biancuzzi/|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI}}</ref> Franc Biancuzzi je že od malih nog sodeloval pri kulturnem utripu Slovencev v svojem okraju. Študiral je violino na [[Glasbena matica|Glasbeni matici]], prepeva v slovenskem cerkvenem pevskem zboru, ki vsako nedeljo oblikuje sv. mašo v župnijski cerkvi sv. Ivana, največjo sled pa je pustil pri slovenskih skavtih. Že kot otrok je postal član [[Slovenska zamejska skavtska organizacija|Slovenske zamejske skavtske organizacije SZSO]] in ji ostal zvest tudi kot odrasel do leta 2008. Pri skavtih je bil voditelj, pripravljal je skavtske tabore in najrazličnejše dejavnosti, sodeloval je pri listu [[Jambor (skavtsko glasilo)|Jambor]] (skavtsko ime Zamišljeni nosorog), spodbujeval je sodelovanje med zamejskimi skavti in skavti v Sloveniji. Za dve mandatni dobi so ga izvolili kot načelnika organizacije [[Slovenska zamejska skavtska organizacija|SZSO]].<ref>https://sestacircoscrizione.comune.trieste.it/wp-content/uploads/2022/04/CV-FrancescoBiancuzzi.pdf</ref> Leta 2001 se je oženil z Ano Fajdiga, ki mu je povila tri sinove.<ref>{{Navedi splet|title=Francesco Biancuzzi - kandidat SSk za rajonski svet Sv. Ivan - Kjadin - Rocol - Lonjer|url=https://slovenskaskupnost.org/2021/09/26/francesco-biancuzzi-kandidat-ssk-za-rajonski-svet-sv-ivan-kjadin-rocol-lonjer/|website=Slovenska Skupnost|date=2021-09-26|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI|last=ssk}}</ref> Franc Biancuzzi je bil leta 2011 izvoljen za predsednika slovenskega kulturnega društva Marij Kogoj, ki deluje pri Svetem Ivanu.<ref>{{Navedi splet|title=Kljub težavam kleno vztrajamo! » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/kljub-tezavam-kleno-vztrajamo/|website=Noviglas|date=2020-01-22|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Društvo redno sodeluje s slovenskimi šolami, s katerimi večkrat organizira prireditve<ref>{{Citat|title=Nepalske poti v besedi, sliki in glasbi|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2026/03/potopisni-vecer-marijin-dom-sveti-ivan-nepalske-poti-eva-ficur-marija-doroteja-brecelj-francesco-biancuzzi-c3becfe6-ec21-4962-957d-4adc4b13eec5.html|date=2026-03-04|accessdate=2026-06-04|language=sl|first=Pripravil: Julijan|last=Čavdek}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prisrčen koncert pri Sv. Ivanu » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/prisrcen-koncert-pri-sv-ivanu/|website=Noviglas|date=2023-02-03|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pomenljivi gregorijanski korali » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/pomenljivi-gregorijanski-korali/|website=Noviglas|date=2019-06-27|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> in proslave<ref>{{Navedi splet|title=Pred svetoivanskim Narodnim domom svečanost s posebno simboliko|url=https://www.primorski.eu/trzaska/pred-svetoivanskim-narodnim-domom-svecanost-s-posebno-simboliko-IX1473587|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-06-04|language=sl|first=Vesna|last=Pahor {{!}}}}</ref> ter ima tako stike z mladino,<ref>{{Navedi splet|title=Na pogrebu tudi slovenska mladina iz Trsta in Gorice - vtisi in fotografije|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/articoli/2025/04/na-pogrebni-slovesnosti-tudi-slovenska-mladina-iz-trsta-in-gorice-07eef066-d5b0-4769-ab6b-056688bf975a.html|website=RaiNews|date=2025-04-26|accessdate=2026-06-04|language=sl|first=Breda|last=Susič}}</ref> povezano je tudi z župnijo, tako da pevski zbor nastopa tudi na prosvetnih koncertih in ne le v cerkvenih liturgijah, prireja najrazličnejše posvete in redno skrbi, da bi se otroci in njihove družine prijetno razvedrili v zdravem okolju.<ref>{{Navedi splet|title=Izredno pozorni smo na kakovost ponujenih kulturnih dejavnosti » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/izredno-pozorni-smo-na-kakovost-ponujenih-kulturnih-dejavnosti/|website=Noviglas|date=2016-08-05|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zamejski najstniki so se od papeža poslovili hvaležno|url=https://www.primorski.eu/se/zamejski-najstniki-so-se-od-papeza-poslovili-hvalezno-FH1867061|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-06-04|language=sl|first=Mitja|last=Tretjak {{!}}}}</ref> V sodelovanju s šolskimi sestrami deluje tudi otroški pevski zborček. Od leta 2022 je Biancuzzi tudi v upravnem odboru [[Sindikat slovenske šole|Sindikata slovenske šole]] iz Trsta.<ref>{{Navedi splet|title=Odbor – Sindikat Slovenske Šole|url=https://sindikat.it/odbor/|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI}}</ref> Franc Biancuzzi je politično blizu edini slovenski stranki v [[Italija|Italiji]], [[Slovenska skupnost|Slovenski skupnosti - SSk]]. Večkrat je za [[Slovenska skupnost|SSk]] kandidiral na volitvah za občinske rajonske svete in redno so ga izvolili, saj vzbuja zaupanje s svojim nesebičnim delom za celotno skupnost.<ref>{{Navedi splet|title=SSk je predstavila kandidate » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/ssk-je-predstavila-kandidate/|website=Noviglas|date=2023-03-01|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sv. Ivan (TS), Biancuzzi županu: kdaj vendarle vidna dvojezičnost?|url=https://slovenskaskupnost.org/2022/03/11/sv-ivan-ts-biancuzzi-zupanu-kdaj-vendarle-vidna-dvojezicnost/|website=Slovenska Skupnost|date=2022-03-11|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI|first=Erika|last=Sardoc}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Še naprej zahtevajo slovenski jaslični oddelek pri Sv. Ivanu|url=https://www.primorski.eu/trzaska/se-naprej-zahtevajo-slovenski-jaslicni-oddelek-pri-sv-ivanu-NY2098249|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-06-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Opozicija zaman išče informacije o novi telovadnici|url=https://www.primorski.eu/trzaska/opozicija-zaman-isce-informacije-o-novi-telovadnici-XD2162451|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-06-04|language=sl|first=Poljanka|last=Dolhar {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Biancuzzi, začetek del za prenovo plinovodnega omrežja v Fedrigovcu|url=https://slovenskaskupnost.org/2022/03/31/biancuzzi-zacetek-del-za-prenovo-plinovodnega-omrezja-v-fedrigovcu/|website=Slovenska Skupnost|date=2022-03-31|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI|first=Erika|last=Sardoc}}</ref> == Sklici == {{refsez}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Biancuzzi, Francesco}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] 5myqqfjf2j22xltemm00ndhbewnb0hf 6685080 6685077 2026-06-04T12:17:05Z Sivimedved 235862 6685080 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba|nationality=slovenska|occupation=učitelj, kulturni delavec}} '''Francesco Biancuzzi''' - '''Franc''', slovenski [[učitelj]], [[kulturni delavec]], * [[15. november]] [[1967]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Francesco Biancuzzi, poznan pod imenom Franc, se je rodil v [[Trst|Trstu]] in skoraj celo življenje bival v predelu mesta [[Sveti Ivan, Trst|Sv. Ivana]]. Oče je bil Umberto, mati Marija Magdalena (rojena Kravos). Obvezno šolanje je opravil v slovenskih šolah v domačem okraju, maturiral je leta 1986. Nato se je vpisal na [[Univerza v Trstu|Univerzo v Trstu]], kjer je diplomiral iz naravoslovnih ved (biologije - ''Facoltà di Scienze Naturali''). Najprej je učil kot suplent na slovenskih višjih šolah v [[Gorica|Gorici]], nato pa je poučeval kot stalni profesor za matematiko in naravoslovje na Večstopenjski šoli s slovenskim učnim jezikom Ivana Trinka v [[Gorica|Gorici]],<ref>{{Navedi splet|title=Pisan prikaz opravljenega dela » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/pisan-prikaz-opravljenega-dela/|website=Noviglas|date=2013-06-13|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> za ducat let.<ref>https://slovenskaskupnost.org/wp-content/uploads/2023/03/FRANCESCO-BIANCUZZI.pdf</ref> Od šolskega leta 2022/23 je redni profesor na Večstopenjski šoli s slovenskim učnim jezikom Vladimirja Bartola pri [[Sveti Ivan, Trst|Sv. Ivanu]] v [[Trst|Trstu]].<ref>{{Navedi splet|title=Francesco Biancuzzi – Večstopenjska Šola “Vladimir Bartol” – Trst|url=https://www.sibartol.edu.it/sl/author/francesco-biancuzzi/|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI}}</ref> Franc Biancuzzi je že od malih nog sodeloval pri kulturnem utripu Slovencev v svojem okraju. Študiral je violino na [[Glasbena matica|Glasbeni matici]], prepeva v slovenskem cerkvenem pevskem zboru, ki vsako nedeljo oblikuje sv. mašo v župnijski cerkvi sv. Ivana, največjo sled pa je pustil pri slovenskih skavtih. Že kot otrok je postal član [[Slovenska zamejska skavtska organizacija|Slovenske zamejske skavtske organizacije SZSO]] in ji ostal zvest tudi kot odrasel do leta 2008. Pri skavtih je bil voditelj, pripravljal je skavtske tabore in najrazličnejše dejavnosti, sodeloval je pri listu [[Jambor (skavtsko glasilo)|Jambor]] (skavtsko ime Zamišljeni nosorog), spodbujeval je sodelovanje med zamejskimi skavti in skavti v Sloveniji. Za dve mandatni dobi so ga izvolili kot načelnika organizacije [[Slovenska zamejska skavtska organizacija|SZSO]].<ref>https://sestacircoscrizione.comune.trieste.it/wp-content/uploads/2022/04/CV-FrancescoBiancuzzi.pdf</ref> Leta 2001 se je oženil z Ano Fajdiga, ki mu je povila tri sinove.<ref>{{Navedi splet|title=Francesco Biancuzzi - kandidat SSk za rajonski svet Sv. Ivan - Kjadin - Rocol - Lonjer|url=https://slovenskaskupnost.org/2021/09/26/francesco-biancuzzi-kandidat-ssk-za-rajonski-svet-sv-ivan-kjadin-rocol-lonjer/|website=Slovenska Skupnost|date=2021-09-26|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI|last=ssk}}</ref> Franc Biancuzzi je bil leta 2011 izvoljen za predsednika slovenskega kulturnega društva Marij Kogoj, ki deluje pri Svetem Ivanu.<ref>{{Navedi splet|title=Kljub težavam kleno vztrajamo! » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/kljub-tezavam-kleno-vztrajamo/|website=Noviglas|date=2020-01-22|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Društvo redno sodeluje s slovenskimi šolami, s katerimi večkrat organizira prireditve<ref>{{Citat|title=Nepalske poti v besedi, sliki in glasbi|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2026/03/potopisni-vecer-marijin-dom-sveti-ivan-nepalske-poti-eva-ficur-marija-doroteja-brecelj-francesco-biancuzzi-c3becfe6-ec21-4962-957d-4adc4b13eec5.html|date=2026-03-04|accessdate=2026-06-04|language=sl|first=Pripravil: Julijan|last=Čavdek}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prisrčen koncert pri Sv. Ivanu » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/prisrcen-koncert-pri-sv-ivanu/|website=Noviglas|date=2023-02-03|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pomenljivi gregorijanski korali » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/pomenljivi-gregorijanski-korali/|website=Noviglas|date=2019-06-27|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> in proslave<ref>{{Navedi splet|title=Pred svetoivanskim Narodnim domom svečanost s posebno simboliko|url=https://www.primorski.eu/trzaska/pred-svetoivanskim-narodnim-domom-svecanost-s-posebno-simboliko-IX1473587|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-06-04|language=sl|first=Vesna|last=Pahor {{!}}}}</ref> ter ima tako stike z mladino,<ref>{{Navedi splet|title=Na pogrebu tudi slovenska mladina iz Trsta in Gorice - vtisi in fotografije|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/articoli/2025/04/na-pogrebni-slovesnosti-tudi-slovenska-mladina-iz-trsta-in-gorice-07eef066-d5b0-4769-ab6b-056688bf975a.html|website=RaiNews|date=2025-04-26|accessdate=2026-06-04|language=sl|first=Breda|last=Susič}}</ref> povezano je tudi z župnijo, tako da pevski zbor nastopa tudi na prosvetnih koncertih in ne le v cerkvenih liturgijah, prireja najrazličnejše posvete in redno skrbi, da bi se otroci in njihove družine prijetno razvedrili v zdravem okolju.<ref>{{Navedi splet|title=Izredno pozorni smo na kakovost ponujenih kulturnih dejavnosti » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/izredno-pozorni-smo-na-kakovost-ponujenih-kulturnih-dejavnosti/|website=Noviglas|date=2016-08-05|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zamejski najstniki so se od papeža poslovili hvaležno|url=https://www.primorski.eu/se/zamejski-najstniki-so-se-od-papeza-poslovili-hvalezno-FH1867061|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-06-04|language=sl|first=Mitja|last=Tretjak {{!}}}}</ref> V sodelovanju s šolskimi sestrami deluje tudi otroški pevski zborček. Od leta 2022 je Biancuzzi tudi v upravnem odboru [[Sindikat slovenske šole|Sindikata slovenske šole]] iz Trsta.<ref>{{Navedi splet|title=Odbor – Sindikat Slovenske Šole|url=https://sindikat.it/odbor/|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI}}</ref> Franc Biancuzzi je politično blizu edini slovenski stranki v [[Italija|Italiji]], [[Slovenska skupnost|Slovenski skupnosti - SSk]]. Večkrat je za [[Slovenska skupnost|SSk]] kandidiral na volitvah za občinske rajonske svete in redno so ga izvolili, saj vzbuja zaupanje s svojim nesebičnim delom za celotno skupnost.<ref>{{Navedi splet|title=SSk je predstavila kandidate » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/ssk-je-predstavila-kandidate/|website=Noviglas|date=2023-03-01|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sv. Ivan (TS), Biancuzzi županu: kdaj vendarle vidna dvojezičnost?|url=https://slovenskaskupnost.org/2022/03/11/sv-ivan-ts-biancuzzi-zupanu-kdaj-vendarle-vidna-dvojezicnost/|website=Slovenska Skupnost|date=2022-03-11|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI|first=Erika|last=Sardoc}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Še naprej zahtevajo slovenski jaslični oddelek pri Sv. Ivanu|url=https://www.primorski.eu/trzaska/se-naprej-zahtevajo-slovenski-jaslicni-oddelek-pri-sv-ivanu-NY2098249|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-06-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Opozicija zaman išče informacije o novi telovadnici|url=https://www.primorski.eu/trzaska/opozicija-zaman-isce-informacije-o-novi-telovadnici-XD2162451|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-06-04|language=sl|first=Poljanka|last=Dolhar {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Biancuzzi, začetek del za prenovo plinovodnega omrežja v Fedrigovcu|url=https://slovenskaskupnost.org/2022/03/31/biancuzzi-zacetek-del-za-prenovo-plinovodnega-omrezja-v-fedrigovcu/|website=Slovenska Skupnost|date=2022-03-31|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI|first=Erika|last=Sardoc}}</ref> == Sklici == {{refsez}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Biancuzzi, Francesco}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski skavti]] 4doh8gl8qrebuefs2ifv73xasht1vj9 3 603632 6685069 2026-06-04T11:59:39Z Yerpo 8417 nova stran z vsebino: »{{subst:Ou-spam3}} ~~~~« 6685069 wikitext text/x-wiki [[File:Nuvola apps important.svg|25px|alt=Warning icon]] Prosim prenehaj z [[WP:MU|motečim urejanjem]]. Če boš nadaljeval/a z dodajanjem neprimernih [[WP:ZP|zunanjih povezav]], ti bo nadaljnje [[WP:BLOK|urejanje preprečeno]]. Tvoje početje je obravnavano kot [[WP:SPAM|smetenje]] in [[WP:NI|Wikipedija ni oglaševalski forum]]. Dodajanje zunanjih povezav v Wikipedijine članke ne bo spremenilo rezultatov spletnih brskalnikov, saj Wikipedija uporablja "nofollow" atribute.[[Kategorija:Uporabniški pogovori z Ou-spam3 obvestilom|{{PAGENAME}}]]<!-- Template:uw-spam3 --> — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:59, 4. junij 2026 (CEST) 0vaijocermpsl17wl087r1cc7ih1bis 6685070 6685069 2026-06-04T12:00:03Z Yerpo 8417 pp 6685070 wikitext text/x-wiki [[File:Nuvola apps important.svg|25px|alt=Warning icon]] Prosim prenehaj z [[WP:MU|motečim urejanjem]]. Če boš nadaljeval/a z dodajanjem neprimernih [[WP:ZP|zunanjih povezav]], ti bo nadaljnje [[WP:BLOK|urejanje preprečeno]]. Tvoje početje je obravnavano kot [[WP:SPAM|smetenje]] in [[WP:NI|Wikipedija ni oglaševalski forum]]. Dodajanje zunanjih povezav v Wikipedijine članke ne bo spremenilo rezultatov spletnih brskalnikov, saj Wikipedija uporablja "nofollow" atribute.[[Kategorija:Uporabniški pogovori z Ou-spam3 obvestilom|{{PAGENAME}}]]<!-- Template:uw-spam3 --> — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:59, 4. junij 2026 (CEST) 019vcypa9v5tkbfw5w14zuz5kqnzad9 0 603633 6685072 2026-06-04T12:04:33Z Ljuba24b 92351 Ljuba24b je prestavila stran [[Bizerte]] na [[Bizerta]] prek preusmeritve: eksonim 6685072 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Bizerta]] 79f2p7968lr7y5b4stwd3gx1kduh3n5 1 603634 6685074 2026-06-04T12:04:33Z Ljuba24b 92351 Ljuba24b je prestavila stran [[Pogovor:Bizerte]] na [[Pogovor:Bizerta]]: eksonim 6685074 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Bizerta]] 2m63doh3cbmiobzc3xpmgeb02jpuw7o 0 603635 6685086 2026-06-04T12:43:11Z Ljuba24b 92351 Ljuba24b je prestavila stran [[Hadrumetum]] na [[Hadrumet]]: eksonim 6685086 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Hadrumet]] iqd4mrm9iy134eccvbcknizjv3x1f5k 0 603636 6685093 2026-06-04T13:18:30Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6685093 wikitext text/x-wiki {{Location map+ |Tunisia |width=200 |float=right|caption=Location of World Heritage Sites in Tunisia |places= {{location map~ |Tunisia |lat=36.5110 |long=10.1924 |label=[[Kartagina (mesto)|Kartagina]] |position=top}} {{location map~ |Tunisia |lat=36.2525 |long=09.1313 |label=[[Dougga]] |position=bottom}} {{location map~ |Tunisia |lat=35.1747 |long=10.4225 |label=[[Amfiteater El Džem|El Džem]] |position=bottom}} {{location map~ |Tunisia |lat=35.4054 |long=10.0614 |label=[[Kairouan]] |position=left}} {{location map~ |Tunisia |lat=35.827778 |long=10.638611 |label=[[Medina, Sousse|Sousse]] |position=bottom}} {{location map~ |Tunisia |lat=36.4900 |long=10.0000 |label=[[Medina, Tunis|Tunis]] |position=bottom}} {{location map~ |Tunisia |lat=36.9463 |long=11.0991 |label=[[Kerkouane]] |position=top}} {{location map~ |Tunisia |lat=37.1000 |long=09.4000 |label=[[Narodni park Ichkeulk|Ichkeul]] |position=top|mark=Green pog.svg}} {{location map~ |Tunisia |lat=33.8000 |long=10.9000 |label=[[Džerba]] |position=top}} }} Območja svetovne dediščine [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo]] (UNESCO) so pomembna za kulturno ali naravno dediščino, kot je opisano v Konvenciji UNESCO o svetovni dediščini, ustanovljeni leta 1972.<ref name=convention>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/convention/ |title=The World Heritage Convention |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=21 September 2010 |archive-date=27 August 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160827065310/https://whc.unesco.org/en/convention/ |url-status=live }}</ref> Kulturna dediščina je sestavljena iz spomenikov (kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi), skupin stavb in območij (vključno z arheološkimi najdišči). Naravne značilnosti (ki jih sestavljajo fizične in biološke formacije), geološke in fiziografske formacije (vključno z habitati ogroženih vrst živali in rastlin) ter naravna območja, ki so pomembna z vidika znanosti, ohranjanja narave ali naravne lepote, so opredeljena kot naravna dediščina.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |title=Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=3 February 2021 |archive-date=1 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210201042309/http://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |url-status=live }}</ref> [[Tunizija]] je konvencijo sprejela 10. marca 1975, s čimer je postala upravičena do vključitve na seznam svojih območij.<ref name="Tunisia">{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/tn|title=Tunisia|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=24 November 2019|archive-date=13 June 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230613221959/https://whc.unesco.org/en/statesparties/tn|url-status=live}}</ref> Tunizija ima na seznamu devet območij, od katerih jih je osem navedenih zaradi kulturnega pomena, eno, [[Narodni park Ichkeul]], pa zaradi naravnega pomena. To območje je bilo med letoma 1996 in 2006 uvrščeno na seznam ogroženih zaradi gradnje jezov, ki so ogrozili hidrološki režim jezera in povzročili zmanjšanje vegetacije ter upad števila ptic. Do leta 2006 se je stanje izboljšalo, zato je bilo območje umaknjeno s seznama ogroženih območij.<ref name="danger">{{cite web|url=https://whc.unesco.org/archive/2006/whc06-30com-07Ae.pdf|title=Thirtieth Session: State of conservation reports of the properties inscribed on the List of World Heritage in Danger|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=24 November 2019|archive-date=5 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230405171638/https://whc.unesco.org/archive/2006/whc06-30com-07Ae.pdf|url-status=live}}</ref> Prva tri območja so bila uvrščena na seznam leta 1979, najnovejše, [[Džerba]], pa leta 2023.<ref name="Tunisia"/> Poleg tega ima Tunizija na začasnem seznamu 16 območij. Država je bila štirikrat članica Odbora za svetovno dediščino.<ref name="Tunisia"/> == Kraji svetovne dediščine == UNESCO opredeljuje deset kriterijev za uvrstitev na seznam svetovne dediščine. Vsak kraj mora ustrezati vsaj enemu kriteriju. Kriteriji od I do VI se nanašajo na kraje kulturne dediščine, od VII do x pa na naravno.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/criteria/ |title=The Criteria for Selection |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160612152223/https://whc.unesco.org/en/criteria/ |archive-date=12 June 2016 |url-status=live }}</ref> {{clear}} {|class="wikitable sortable plainrowheaders" |+ {{sronly|World Heritage Sites}} |- ! style="width:100px;" scope="col"| Kraj ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col"| Slika ! style="width:80px;" scope="col"| Lokacija (guvernat]]) ! style="width:50px;" scope="col"| Leto vpisa ! style="width:60px;" scope="col" data-sort-type="number"| UNESCOva referenca in kriterij}} ! scope="col" class="unsortable" | Opis |- ! scope="row" | [[Medina, Tunis]] | [[File:View of Tunis through Zitouna Mosque.jpg|150px|alt=A minaret in North African style]] | Tunis | 1979 | 36bis; ii, iii, v (kulturno) | [[Tunis]] je bil ustanovljen leta 698 kot eno prvih arabskih mest v [[Magreb]]u. Vrhunec je dosegel med 12. in 16. stoletjem, pod [[Almohadi]] in [[Hafsidi]], ko je bil eno najbogatejših mest islamskega sveta. Zaradi svoje lege je bil povezovalna točka med Magrebom, Evropo in Vzhodom. V [[Medina (četrt)|medini]] so ohranjeni številni spomeniki, vključno z več mestnimi vrati, [[mošeja Kasba, Tunis|mošejo Kasba]] (na sliki), plemiškimi hišami, suki in pokopališčem. Manjša sprememba meja območja je bila izvedena leta 2010.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/36 |title=Medina of Tunis |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=19 November 2005 |archive-url=https://web.archive.org/web/20051119112701/https://whc.unesco.org/en/list/36 |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" | Arheološko najdišče [[kartagina (mesto)|Kartagina]] | [[File:Ruines de Carthage.jpg|150px|alt=Ancient ruins near the coast]] | Tunis | 1979 | 37; ii, iii, vi (kulturno) | Kartagino, ki so jo v 9. stoletju pr. n. št. ustanovili Feničani, so razvili v [[Antična Kartagina|trgovski imperij]], ki se je raztezal po Sredozemlju. Bila je glavni tekmec [[Rimska republika|Rimske republike]], kar je povzročilo vrsto vojn, dokler ni bilo mesto leta 146 pr. n. št. dokončno uničeno. Kasneje je bila ponovno ustanovljena kot rimska Kartagina. Ohranjeni so ostanki stavb iz različnih obdobij, vključno s templji, gledališčem, javnimi kopališči, nekropolami, cisternami in stanovanjskimi stavbami.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/37 |title=Archaeological Site of Carthage |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=4 September 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220904142256/https://whc.unesco.org/en/list/37/ |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" | Amfiteater [[El Džem]] | [[File:Anfiteatro, El Jem, Túnez, 2016-09-04, DD 09.jpg|150px|alt=Ruins of a Roman theater]] | Mahdia | 1979 | 38bis; iv, vi (kulturno) | Amfiteater Tisdrus iz 3. stoletja, danes znan kot [[El Džem]], je največji [[rimski amfiteater|amfiteater]] v Severni Afriki. Zgrajen je bil po vzoru rimskega [[Kolosej]]a. Ocenjuje se, da je imel kapaciteto 35.000 gledalcev. Dejstvo, da je bila tako impozantna stavba zgrajena v precej oddaljeni provinci, je znak rimske imperialne propagande. Manjša sprememba meja lokacije je bila izvedena leta 2010.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/38 |title=Amphitheatre of El Jem |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=22 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200622112852/https://whc.unesco.org/en/list/38 |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" | [[Narodni park Ichkeul]] | [[File:Parcichkeul3.jpg|150px|alt=A view at a lake with vegetation at the side]] | Bizerta | 1980 | 8; x (naravno) | Sladkovodno jezero in okoliška mokrišča so ostanki veliko večje verige jezer. Je pomembno prezimovališče za več sto tisoč ptic selivk, zlasti gosi, liske in rac, kot so ''Oxyura leucocephala'', kostanjevka (''Aythya nyroca'') in marmornata raca (''Marmaronetta angustirostris''). Med drugimi pticami so še [[štorklje]] in [[plamenci]]. Območje je bilo med letoma 1996 in 2006 uvrščeno na seznam ogroženih zaradi gradnje jezov, ki so ogrozili hidrološki režim jezera in povzročili zmanjšanje vegetacije ter zmanjšanje števila ptic. Do leta 2006 se je stanje izboljšalo, zato je bilo območje umaknjeno s seznama ogroženih vrst.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/8 |title=Ichkeul National Park |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=19 November 2005 |archive-url=https://web.archive.org/web/20051119111620/https://whc.unesco.org/en/list/8 |url-status=live }}</ref><ref name="danger"/> |- ! scope="row" | Punic Town of [[Kerkouane]] in [[Nekropola Kerkouane|nekropola]] | [[File:Kerkouane1.JPG|150px|alt=Ancient ruins with some bottom parts of columns standing]] | Nabeul | 1985 | 332bis; iii (kulturno) | Feničansko-punsko mesto [[Kerkouane]] je bilo zapuščeno okoli leta 250 pr. n. št. med [[prva punska vojna|prvo punsko vojno]]. Za razliko od drugih feničanskih mest, kot so Kartagina, [[Biblos]] ali [[Tir, Libanon|Tir]], ga Rimljani niso obnovili. Ruševine, ki izvirajo iz 4. in 3. stoletja pr. n. št., so bile odkrite leta 1952 in ponujajo pomemben vpogled v punsko urbanistično načrtovanje. Bližnja [[nekropola]], ki ponuja vpogled v punske pogrebne običaje, je bila leta 1986 dodana najdišču.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/332 |title=Punic Town of Kerkuane and its Necropolis |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=2 August 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220802033305/https://whc.unesco.org/en/list/332 |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" | [[Medina, Sousse]] | [[File:Sousse Grosse Moschee.JPG|150px|alt=A view at a mosque near the shore from above]] | Sousse | 1988 | 498bis; iii, iv, v (kulturno) | Obalno mesto [[Sousse]] je postalo pomembno v 9. stoletju pod [[Aglabidi]] kot del obrambnega sistema za zaščito pred piratstvom in drugimi napadi z morja. Medina je dobro ohranjena. Med spomeniki so [[Ribat, Sousse|Ribat]], ki je hkrati utrdba in verska stavba, [[Velika mošeja, Sousse|Velika mošeja]] (na sliki), [[kazba]], mošeja Bou Ftata in utrdbe. Manjša sprememba meja območja je bila izvedena leta 2010.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/498 |title=Medina of Sousse |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=20 December 2005 |archive-url=https://web.archive.org/web/20051220173719/https://whc.unesco.org/en/list/498 |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" | [[Kairouan]] | [[File:Great Mosque of Kairouan Panorama - Grande Mosquée de Kairouan Panorama.jpg|150px|alt=A large mosque in evening light]] | Kairouan | 1988 | 499bis; i, ii, iii, v, vi (kulturno) | [[Kairouan]] je bil ustanovljen leta 670 kot eno prvih arabsko-muslimanskih mest v Magrebu. Pet stoletij je bil glavno mesto Ifrikije in je v 9. stoletju cvetel pod Aglabidi. V mestu je veliko spomenikov, vključno z Veliko mošejo (na sliki), [[Mošeja Treh vrat|mošejo Treh vrat]], medino, obzidjem in vrati. Kairouan je eno najsvetejših islamskih mest. Leta 2010 je bila na območju izvedena manjša sprememba meja.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/499 |title=Kairouan |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=23 August 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220823001241/https://whc.unesco.org/en/list/499 |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" | [[Dougga / Tuga]] | [[File:Dougga theatre.jpg|150px|alt=Ruins of a Roman theatre]] | Béja | 1997 | 794; ii, iii (kulturno) | Dougga / [[Tuga]] obsega ruševine majhnega rimskega mesta, katerega večina stavb datira v 2. in 3. stoletje našega štetja. Rimsko mesto je bilo ustanovljeno na mestu pomembne libijsko-punske naselbine, ki je bila verjetno prva prestolnica [[Numidija|Numidije]]. Mesto je propadlo v bizantinskem in islamskem obdobju. Med spomeniki sta [[Rimsko gledališče, Dougga|rimsko gledališče]] (na sliki) in libijsko-punski mavzolej. Na najdišču so našli številne napise v več regionalnih jezikih, ki ponujajo vpogled v vsakdanje življenje na obrobju Rimskega cesarstva.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/794 |title=Dougga / Thugga |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=4 September 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220904142327/https://whc.unesco.org/en/list/794/ |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row"| [[Džerba]]: Pričevanje o vzorcu poselitve na otoškem ozemlju | [[File:Old well in Djerba.jpg|150px|alt=An old well with palm trees and a camel]] | Medenine | 2023 | 1640; v (kulturno) | Otok [[Džerba]] ima polsuho podnebje in je vode malo. To je povzročilo specifičen vzorec poselitve, ki se je razvil okoli 9. stoletja, z vrsto nizko gosto poseljenih sosesk, povezanih s cestami. Na sliki je star vodnjak.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1640 |title=Djerba: Testimony to a settlement pattern in an island territory |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=18 September 2023 |archive-date=19 September 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230919102658/https://whc.unesco.org/en/list/1640/ |url-status=live }}</ref> |} == Poskusni seznam == Poleg območij, vpisanih na Seznam svetovne dediščine, lahko države članice vodijo seznam začasnih območij, ki jih lahko upoštevajo pri nominaciji. Nominacije za seznam svetovne dediščine so sprejete le, če je bilo območje predhodno uvrščeno na poskusni seznam<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |title=Tentative Lists |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=7 October 2010 |archive-date=24 September 2005 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050924114741/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |url-status=live }}</ref> Tunizija ima na svojem poskusnem seznamu še 16 nepremičnin.<ref name=Tunisia /> {|class="wikitable sortable plainrowheaders" |- |+ {{sronly|Tentative sites }} ! style="width:100px;" scope="col" | Kraj ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col" | Slika ! style="width:80px;" scope="col" | Lokacija (guvernat) ! style="width:50px;" scope="col" | Leto vpisa ! style="width:60px;" scope="col" | UNESCO kriteriji ! scope="col" class="unsortable"| Opis |- ! scope="row"| [[Narodni park El Feidja]] | [[File:Parc National El Feija 02.jpg|150px|alt=Look at a forest from above, a cliff on the left side of the photo]] | Jendouba | 2008 | vii, viii, x (naravno) | V parku rastejo hrastovi gozdovi z vrstama ''Quercus faginea'' in ''Quercus suber''. Gozdovi imajo bogato podrast z več zdravilnimi in aromatičnimi rastlinami, katerih znanje se prenaša iz roda v rod. Tukaj živi berberski jelen (''Cervus elaphus barbarus''), [[berberski lev]] pa je izumrl od 20. stoletja.<ref>{{cite web|url= https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5383/|title= Parc National d'El Feija|publisher= UNESCO World Heritage Centre|access-date= 20 January 2024|language= fr|archive-date= 12 May 2021|archive-url= https://web.archive.org/web/20210512061836/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5383/|url-status= live}}</ref> |- ! scope="row"| [[Narodni park Bou-Hedma]] | [[File:Parc_national_de_Bouhedma.jpg|150px|alt=Savanna scenery with sparse trees and mountains in the background]] | Sidi Bouzid | 2008 | vii, viii, x (naravno) | Park pokriva ostanke starodavne predsaharske savane, podobne tisti v [[Sahel]]u. Nekoč so jo naseljevali številni veliki sesalci, kot so sloni in antilope, vendar so postopoma izginili. V 1980-ih so na območje ponovno naselili oriksa ''Oryx dammah'', antilopo ''Addax nasomaculatus'' in noja. V parku so tudi rimski arheološki ostanki.<ref>{{cite web|url= https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5384/|title= Parc National de Bouhedma|publisher= UNESCO World Heritage Centre|access-date= 20 January 2024|language= fr|archive-date= 3 August 2020|archive-url= https://web.archive.org/web/20200803212542/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5384/|url-status= live}}</ref> |- ! scope="row"| [[Čott el Džerid]] | [[File:Djerid3.jpg|150px|alt=A view of a salt lake in a desert]] | Kebili | 2008 | vii, viii, ix, x (naravno) | Čott el Džerid je ''[[šot]]'', [[slano jezero]], ki večino leta ostane suho, občasno pa se napolni z vodo. V vlažnih obdobjih je bilo v preteklosti stalno jezero, globoko do 25 m. Ohranjene so sledi vodnega življenja. Jezero obišče več vrst vodnih ptic, vključno z velikimi jatami plamencev.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5385/|title=Chott El Jerid|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=20 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230420072346/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5385/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| [[Gabès|oaza Gabès]] | [[File:Gabes_Minaret.jpg|150px|alt=A mosque and a palm tree]] | Gabès | 2008 | iv, vii, x (mešano) | Oaza Gabès, ki je ob sredozemski obali, je redka vrsta obalne oaze. Je zatočišče za več vrst majhnih sesalcev in plazilcev ter postajališče za ptice selivke. Tukaj gojijo datljeve palme, sadno drevje in vrtno zelenjavo. Kmetijstvo podpira mreža namakalnih kanalov, ki se uporabljajo že tisočletja.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5386/|title=Oasis de Gabès|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404061446/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5386/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| Kraljevi mavzolej Numidije, Mavretanije in predislamski pogrebni spomeniki | [[File:Mausolée libyco-punique closer view.jpg|150px|alt=An ancient mausoleum]] | več lokacij | 2012 | ii, iii, iv (kulturno) | Ta nominacija zajema vrsto mavzolejev in pogrebnih spomenikov po vsej Tuniziji. Razlikujejo se po arhitekturnih slogih in odražajo interakcije med kulturami Magreba. Med spomeniki so [[Libijsko-punski mavzolej Dougga|libijsko-punski mavzolej v Douggi]] (na sliki, ki je že uvrščen na seznam svetovne dediščine Dougga), nekropola v Chemtouju, megalitski dolmeni v Elesu, spomeniki v [[Maktar]]ju in mavzolej Henchirja Bourgouja na Džerbi.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5684/|title=Les Mausolées Royaux de Numidie, de la Maurétanie et les monuments funéraires pré-islamiques|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404022012/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5684/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"|Rimski hidravlični kompleks Zaghouan-Kartagina | [[File:Zaghouan_aqueduc.jpg|150px|alt=]] | več lokacij | 2012 | i, iv (kulturno) | Rimski hidravlični kompleks, zgrajen v začetku 2. stoletja, obsega povodje s štirimi glavnimi izviri pri Zaghouanu, [[Zaghouanski akvadukt|akvadukt]] (na sliki je del), ki prenaša vodo 132 km do Kartagine in ima dele z loki, visokimi do 20 m, ter infrastrukturo na končni stopnji, vključno s [[cisterne La Malga|cisternami La Malga]] in [[Antoninove terme|Antoninovimi termami]].<ref name="UNESCO World Heritage Centre">{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5685/|title=Le complexe hydraulique romain de Zaghouan-Carthage|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404061525/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5685/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| Starodavni kamnolomi numidskega marmorja v Chemtouju | [[File:Chemtou Marble Quarry.JPG|150px|alt=Rock formation that was used as a quarry]] | Jendouba | 2012 | ii, iv (kulturno) | Kamnolomi v Chemtouju so marmor proizvajali več kot šest stoletij, najprej v 2. stoletju pr. n. št. in kasneje pod Rimom, ko je tako imenovani numidski marmor postal cenjeno blago za okrasitev patricijskih rezidenc in javnih spomenikov po vsem cesarstvu. Marmor so pod nadzorom vojske pridobivali sužnji in obsojenci. Ohranjeni so ostanki vojaškega tabora.<ref name="UNESCO World Heritage Centre"/> |- ! scope="row"| Meja rimskega cesarstva: [[južnotunizijski limes]] | [[File:Castellum_Tisavar_(Ksar_Rhilane,_Ksar_Ghilane),_Tunisia.jpg|150px|alt=Roman ruins in a desert setting]] | več lokacij | 2012 | ii, iii, iv (kulturno) | Ta nominacija zajema vrsto utrdb, obzidja, taborov in drugih podpornih struktur, ki so oblikovale južne meje Rimskega cesarstva. Gradnja se je začela pod cesarjem [[Gaj Avgust Oktavija|Avgustom]] v začetku 1. stoletja. Za razliko od več odsekov rimskega limesa v Evropi, ki so že uvrščeni na seznam svetovne dediščine, je bil ta odsek zgrajen v puščavskem okolju, kar je zahtevalo drugačne inženirske rešitve. Na sliki je Ksar Ghilane.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5688/|title=Frontières de l'Empire romain : Limes du Sud tunisien|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=5 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220405161509/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5688/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| [[Medina, Sfax]] | [[File:Grande_Mosqu%C3%A9e_de_Sfax_09.jpg|150px|alt=A look at the medina from above, with a prominent minaret of a mosque]] | Sfax | 2012 | ii, iv, v (kulturno) | [[Sfax]], ustanovljen sredi 9. stoletja, je bil pristanišče Ifrikije in njena vrata v Levant. Medina ima pravokotno tlorisno zasnovo in je eden najboljših primerov arabsko-muslimanskega urbanizma v sredozemskem bazenu. Mestni načrt je podoben tlorisu [[Kufa|Kufe]], prvega arabsko-muslimanskega mesta. Medini dominira [[Velika mošeja, Sfax|Velika mošeja]].<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5689/|title=Médina de Sfax|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404055941/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5689/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| Permsko morje Jebel Tebaga | [[File:Dj_Tebaga_Kh.jpg|150px|alt=Hills in a dry setting]] | Médenine | 2016 | vii, viii (naravno) | Geološka formacija Jebel Tebaga sega v pozno [[perm]]sko obdobje, pred permsko-[[trias]]no izumrtje. [[Fosili]], najdeni v formaciji, ponazarjajo morsko življenje tega obdobja, vključno s [[trilobit]]i iz rodu ''Pseudophillipsia''.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6087/|title=Le Permien marin de Jebel Tebaga|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404022014/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6087/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| Stratotip meje krede in terciarja (K-T) | | Kef | 2016 | vii, viii (naravno) | Geološka formacija ob reki Oued Mallègue kaže jasno zaporedje sedimentov, ki segajo čez mejo med [[kreda|kredo]] in [[paleogen]]om, s tanko plastjo gline, bogate z [[iridij]]em, ki označuje izumrtje med kredo in paleogenom, kar podpira teorijo, da je izumrtje povzročil trk asteroida.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6088/|title=Le Stratotype de la limite Crétacé-Tertiaire (limite K-T)|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404061523/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6088/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| [[Planota Jugurtha]] blizu Kalaat es Senam | [[File:Table de Jughurta.JPG|150px|alt=A large mesa in a dry setting]] | Kef | 2017 | ii, iii, v, vi, vii, viii (mešano) | Planota Jugurtha je velika [[mesa]] v bližini mesta Kalaat es Senam. Ime je dobila po numidijskem kralju Jugurthi, ki se je tu zatekel med bitko z Rimljani med letoma 107 in 105 pr. n. št., preden je bil dokončno poražen. Na vrhu je utrdba (''qal'a''), ki je bila uporabljena v različnih zgodovinskih obdobjih, pa tudi prazgodovinski ostanki, kot so [[dolmen]]i. Geološko je formacija primer obrnjenega reliefa in kaže tipične procese erozije.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6278/|title=La Table de Jugurtha à Kalaat-Senen|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404042643/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6278/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| Habitat trogloditov in svet ljudstva Ksour v južni Tuniziji | [[File:Chenini-stegop-04.jpg|150px|alt=Abandoned fortress in a desert]] | več lokacij | 2020 | iv, v (kulturno) | Ta nominacija ponazarja tradicionalne oblike človeške poselitve in rabe zemljišč, ki so reprezentativne za način življenja avtohtonih skupnosti v južni Tuniziji in njihovo interakcijo z neugodnim, celo sovražnim naravnim okoljem. Obsega dva velika trogloditna kompleksa in vrsto [[ksar]], tradicionalnih utrjenih vasi v regiji. Na sliki je Ksar Chenini.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6444/|title=Habitat troglodytique et le monde des ksour du Sud tunisien|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404014237/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6444/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| Rammadiya d'El Magtaa (El Mekta), referenčno mesto Kapsijske kulture | [[File:Bouteille en œuf d'autruche (Capsien).png|150px|alt=Drawing of an ostrich egg used as a bottle]] | Gafsa | 2021 | iii (kulturno) | Rammadiya d'El Magtaa blizu [[Gafsa|Gafse]] je arheološko najdišče [[Kapsijska kultura|Kapsijske kulture]], ki izvira iz obdobja od 10.000 do 7.000 let pred sedanjostjo, ko je bilo območje odprta savana. Ljudje kapsijske kulture so bili lovci in nabiralci, ki so za seboj puščali kamnite figure, [[petroglif]]e in izrezljana nojeva jajca (risba primera na sliki).<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6536/|title=Rammadiya d'El Magtaa (El Mekta), le site princeps de la culture capsienne|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404063000/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6536/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| Arheološko najdišče [[Sbeitla]] | [[File:Sbeitla 10.jpg|150px|alt=A Roman triumphal arch]] | Kasserine | 2021 | ii (kulturno) | Rimsko mesto Sufetula Musuniorum je bilo ustanovljeno v 1. stoletju našega štetja kot upravno središče regije, naseljene z nomadskimi plemeni. Bilo je tipično kolonialno rimsko naselje s templji, rimskimi kopelmi in slavolokom (na sliki). Kasneje so ga uporabljali Bizantinci in [[Gregor Patricij]], ki je leta 647 razglasil neodvisnost, preden so ga istega leta premagali Arabci. To je pomenilo konec bizantinske prevlade v Severni Afriki.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6537/|title=Le site archéologique de Sbeïtla|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404055941/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6537/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| [[Sidi Bou Said|vas Sidi Bou Saïd]]: Arhitekturna in duhovna harmonija v Sredozemlju | [[File:Tunisie Sidi Bousaid 01.jpg|150px|alt=White building with blue doors and windows and some palm trees]] | Tunis | 2024 | ii, vi (kulturno) | Vas, ki leži na obali Tuniškega zaliva, se je začela razvijati v 18. stoletju, ko so bogati tuniški meščani začeli tam graditi svoja počitniška naselja. Številne palače, verski objekti, javni prostori in fontane so mešanica arhitekturnih slogov, ki so se sčasoma spreminjali. Vas je središče umetnikov in duhovno središče, kjer je grob sufijskega učenjaka [[Abu Said al-Baji|Sidija Bou Saida]], po katerem je vas dobila ime.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6765/|title=Village de Sidi Bou Saïd : Harmonie architecturale et spirituelle en Méditerranée|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=12 May 2024|language=fr|archive-date=12 May 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240512210832/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6765/|url-status=live}}</ref> |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]] sedpmcybeh0qb2kk7fxgpqxsgxskl0p 6685109 6685093 2026-06-04T14:11:47Z Ljuba24b 92351 np 6685109 wikitext text/x-wiki {{Location map+ |Tunisia |width=200 |float=right|caption=Location of World Heritage Sites in Tunisia |places= {{location map~ |Tunisia |lat=36.5110 |long=10.1924 |label=[[Kartagina (mesto)|Kartagina]] |position=top}} {{location map~ |Tunisia |lat=36.2525 |long=09.1313 |label=[[Dougga]] |position=bottom}} {{location map~ |Tunisia |lat=35.1747 |long=10.4225 |label= [[El Džem|Amfiteater El Džem]] |position=bottom}} {{location map~ |Tunisia |lat=35.4054 |long=10.0614 |label=[[Kairouan]] |position=left}} {{location map~ |Tunisia |lat=35.827778 |long=10.638611 |label=[[Medina, Sousse|Sousse]] |position=bottom}} {{location map~ |Tunisia |lat=36.4900 |long=10.0000 |label=[[Medina, Tunis|Tunis]] |position=bottom}} {{location map~ |Tunisia |lat=36.9463 |long=11.0991 |label=[[Kerkouane]] |position=top}} {{location map~ |Tunisia |lat=37.1000 |long=09.4000 |label=[[Narodni park Ichkeulk|Ichkeul]] |position=top|mark=Green pog.svg}} {{location map~ |Tunisia |lat=33.8000 |long=10.9000 |label=[[Džerba]] |position=top}} }} Območja svetovne dediščine [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo]] (UNESCO) so pomembna za kulturno ali naravno dediščino, kot je opisano v Konvenciji UNESCO o svetovni dediščini, ustanovljeni leta 1972.<ref name=convention>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/convention/ |title=The World Heritage Convention |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=21 September 2010 |archive-date=27 August 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160827065310/https://whc.unesco.org/en/convention/ |url-status=live }}</ref> Kulturna dediščina je sestavljena iz spomenikov (kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi), skupin stavb in območij (vključno z arheološkimi najdišči). Naravne značilnosti (ki jih sestavljajo fizične in biološke formacije), geološke in fiziografske formacije (vključno z habitati ogroženih vrst živali in rastlin) ter naravna območja, ki so pomembna z vidika znanosti, ohranjanja narave ali naravne lepote, so opredeljena kot naravna dediščina.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |title=Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=3 February 2021 |archive-date=1 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210201042309/http://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |url-status=live }}</ref> [[Tunizija]] je konvencijo sprejela 10. marca 1975, s čimer je postala upravičena do vključitve na seznam svojih območij.<ref name="Tunisia">{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/tn|title=Tunisia|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=24 November 2019|archive-date=13 June 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230613221959/https://whc.unesco.org/en/statesparties/tn|url-status=live}}</ref> Tunizija ima na seznamu devet območij, od katerih jih je osem navedenih zaradi kulturnega pomena, eno, [[Narodni park Ichkeul]], pa zaradi naravnega pomena. To območje je bilo med letoma 1996 in 2006 uvrščeno na seznam ogroženih zaradi gradnje jezov, ki so ogrozili hidrološki režim jezera in povzročili zmanjšanje vegetacije ter upad števila ptic. Do leta 2006 se je stanje izboljšalo, zato je bilo območje umaknjeno s seznama ogroženih območij.<ref name="danger">{{cite web|url=https://whc.unesco.org/archive/2006/whc06-30com-07Ae.pdf|title=Thirtieth Session: State of conservation reports of the properties inscribed on the List of World Heritage in Danger|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=24 November 2019|archive-date=5 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230405171638/https://whc.unesco.org/archive/2006/whc06-30com-07Ae.pdf|url-status=live}}</ref> Prva tri območja so bila uvrščena na seznam leta 1979, najnovejše, [[Džerba]], pa leta 2023.<ref name="Tunisia"/> Poleg tega ima Tunizija na začasnem seznamu 16 območij. Država je bila štirikrat članica Odbora za svetovno dediščino.<ref name="Tunisia"/> == Kraji svetovne dediščine == UNESCO opredeljuje deset kriterijev za uvrstitev na seznam svetovne dediščine. Vsak kraj mora ustrezati vsaj enemu kriteriju. Kriteriji od I do VI se nanašajo na kraje kulturne dediščine, od VII do x pa na naravno.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/criteria/ |title=The Criteria for Selection |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160612152223/https://whc.unesco.org/en/criteria/ |archive-date=12 June 2016 |url-status=live }}</ref> {{clear}} {|class="wikitable sortable plainrowheaders" |+ {{sronly|World Heritage Sites}} |- ! style="width:100px;" scope="col"| Kraj ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col"| Slika ! style="width:80px;" scope="col"| Lokacija (guvernat]]) ! style="width:50px;" scope="col"| Leto vpisa ! style="width:60px;" scope="col" data-sort-type="number"| UNESCOva referenca in kriterij}} ! scope="col" class="unsortable" | Opis |- ! scope="row" | [[Medina, Tunis]] | [[File:View of Tunis through Zitouna Mosque.jpg|150px|alt=A minaret in North African style]] | Tunis | 1979 | 36bis; ii, iii, v (kulturno) | [[Tunis]] je bil ustanovljen leta 698 kot eno prvih arabskih mest v [[Magreb]]u. Vrhunec je dosegel med 12. in 16. stoletjem, pod [[Almohadi]] in [[Hafsidi]], ko je bil eno najbogatejših mest islamskega sveta. Zaradi svoje lege je bil povezovalna točka med Magrebom, Evropo in Vzhodom. V [[Medina (četrt)|medini]] so ohranjeni številni spomeniki, vključno z več mestnimi vrati, [[mošeja Kasba, Tunis|mošejo Kasba]] (na sliki), plemiškimi hišami, suki in pokopališčem. Manjša sprememba meja območja je bila izvedena leta 2010.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/36 |title=Medina of Tunis |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=19 November 2005 |archive-url=https://web.archive.org/web/20051119112701/https://whc.unesco.org/en/list/36 |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" | Arheološko najdišče [[kartagina (mesto)|Kartagina]] | [[File:Ruines de Carthage.jpg|150px|alt=Ancient ruins near the coast]] | Tunis | 1979 | 37; ii, iii, vi (kulturno) | Kartagino, ki so jo v 9. stoletju pr. n. št. ustanovili Feničani, so razvili v [[Antična Kartagina|trgovski imperij]], ki se je raztezal po Sredozemlju. Bila je glavni tekmec [[Rimska republika|Rimske republike]], kar je povzročilo vrsto vojn, dokler ni bilo mesto leta 146 pr. n. št. dokončno uničeno. Kasneje je bila ponovno ustanovljena kot rimska Kartagina. Ohranjeni so ostanki stavb iz različnih obdobij, vključno s templji, gledališčem, javnimi kopališči, nekropolami, cisternami in stanovanjskimi stavbami.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/37 |title=Archaeological Site of Carthage |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=4 September 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220904142256/https://whc.unesco.org/en/list/37/ |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" | Amfiteater [[El Džem]] | [[File:Anfiteatro, El Jem, Túnez, 2016-09-04, DD 09.jpg|150px|alt=Ruins of a Roman theater]] | Mahdia | 1979 | 38bis; iv, vi (kulturno) | Amfiteater Tisdrus iz 3. stoletja, danes znan kot [[El Džem]], je največji [[rimski amfiteater|amfiteater]] v Severni Afriki. Zgrajen je bil po vzoru rimskega [[Kolosej]]a. Ocenjuje se, da je imel kapaciteto 35.000 gledalcev. Dejstvo, da je bila tako impozantna stavba zgrajena v precej oddaljeni provinci, je znak rimske imperialne propagande. Manjša sprememba meja lokacije je bila izvedena leta 2010.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/38 |title=Amphitheatre of El Jem |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=22 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200622112852/https://whc.unesco.org/en/list/38 |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" | [[Narodni park Ichkeul]] | [[File:Parcichkeul3.jpg|150px|alt=A view at a lake with vegetation at the side]] | Bizerta | 1980 | 8; x (naravno) | Sladkovodno jezero in okoliška mokrišča so ostanki veliko večje verige jezer. Je pomembno prezimovališče za več sto tisoč ptic selivk, zlasti gosi, liske in rac, kot so ''Oxyura leucocephala'', kostanjevka (''Aythya nyroca'') in marmornata raca (''Marmaronetta angustirostris''). Med drugimi pticami so še [[štorklje]] in [[plamenci]]. Območje je bilo med letoma 1996 in 2006 uvrščeno na seznam ogroženih zaradi gradnje jezov, ki so ogrozili hidrološki režim jezera in povzročili zmanjšanje vegetacije ter zmanjšanje števila ptic. Do leta 2006 se je stanje izboljšalo, zato je bilo območje umaknjeno s seznama ogroženih vrst.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/8 |title=Ichkeul National Park |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=19 November 2005 |archive-url=https://web.archive.org/web/20051119111620/https://whc.unesco.org/en/list/8 |url-status=live }}</ref><ref name="danger"/> |- ! scope="row" | Punic Town of [[Kerkouane]] in [[Nekropola Kerkouane|nekropola]] | [[File:Kerkouane1.JPG|150px|alt=Ancient ruins with some bottom parts of columns standing]] | Nabeul | 1985 | 332bis; iii (kulturno) | Feničansko-punsko mesto [[Kerkouane]] je bilo zapuščeno okoli leta 250 pr. n. št. med [[prva punska vojna|prvo punsko vojno]]. Za razliko od drugih feničanskih mest, kot so Kartagina, [[Biblos]] ali [[Tir, Libanon|Tir]], ga Rimljani niso obnovili. Ruševine, ki izvirajo iz 4. in 3. stoletja pr. n. št., so bile odkrite leta 1952 in ponujajo pomemben vpogled v punsko urbanistično načrtovanje. Bližnja [[nekropola]], ki ponuja vpogled v punske pogrebne običaje, je bila leta 1986 dodana najdišču.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/332 |title=Punic Town of Kerkuane and its Necropolis |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=2 August 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220802033305/https://whc.unesco.org/en/list/332 |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" | [[Medina, Sousse]] | [[File:Sousse Grosse Moschee.JPG|150px|alt=A view at a mosque near the shore from above]] | Sousse | 1988 | 498bis; iii, iv, v (kulturno) | Obalno mesto [[Sousse]] je postalo pomembno v 9. stoletju pod [[Aglabidi]] kot del obrambnega sistema za zaščito pred piratstvom in drugimi napadi z morja. Medina je dobro ohranjena. Med spomeniki so [[Ribat, Sousse|Ribat]], ki je hkrati utrdba in verska stavba, [[Velika mošeja, Sousse|Velika mošeja]] (na sliki), [[kazba]], mošeja Bou Ftata in utrdbe. Manjša sprememba meja območja je bila izvedena leta 2010.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/498 |title=Medina of Sousse |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=20 December 2005 |archive-url=https://web.archive.org/web/20051220173719/https://whc.unesco.org/en/list/498 |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" | [[Kairouan]] | [[File:Great Mosque of Kairouan Panorama - Grande Mosquée de Kairouan Panorama.jpg|150px|alt=A large mosque in evening light]] | Kairouan | 1988 | 499bis; i, ii, iii, v, vi (kulturno) | [[Kairouan]] je bil ustanovljen leta 670 kot eno prvih arabsko-muslimanskih mest v Magrebu. Pet stoletij je bil glavno mesto Ifrikije in je v 9. stoletju cvetel pod Aglabidi. V mestu je veliko spomenikov, vključno z Veliko mošejo (na sliki), [[Mošeja Treh vrat|mošejo Treh vrat]], medino, obzidjem in vrati. Kairouan je eno najsvetejših islamskih mest. Leta 2010 je bila na območju izvedena manjša sprememba meja.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/499 |title=Kairouan |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=23 August 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220823001241/https://whc.unesco.org/en/list/499 |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" | [[Dougga / Tuga]] | [[File:Dougga theatre.jpg|150px|alt=Ruins of a Roman theatre]] | Béja | 1997 | 794; ii, iii (kulturno) | Dougga / [[Tuga]] obsega ruševine majhnega rimskega mesta, katerega večina stavb datira v 2. in 3. stoletje našega štetja. Rimsko mesto je bilo ustanovljeno na mestu pomembne libijsko-punske naselbine, ki je bila verjetno prva prestolnica [[Numidija|Numidije]]. Mesto je propadlo v bizantinskem in islamskem obdobju. Med spomeniki sta [[Rimsko gledališče, Dougga|rimsko gledališče]] (na sliki) in libijsko-punski mavzolej. Na najdišču so našli številne napise v več regionalnih jezikih, ki ponujajo vpogled v vsakdanje življenje na obrobju Rimskega cesarstva.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/794 |title=Dougga / Thugga |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=4 September 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220904142327/https://whc.unesco.org/en/list/794/ |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row"| [[Džerba]]: Pričevanje o vzorcu poselitve na otoškem ozemlju | [[File:Old well in Djerba.jpg|150px|alt=An old well with palm trees and a camel]] | Medenine | 2023 | 1640; v (kulturno) | Otok [[Džerba]] ima polsuho podnebje in je vode malo. To je povzročilo specifičen vzorec poselitve, ki se je razvil okoli 9. stoletja, z vrsto nizko gosto poseljenih sosesk, povezanih s cestami. Na sliki je star vodnjak.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1640 |title=Djerba: Testimony to a settlement pattern in an island territory |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=18 September 2023 |archive-date=19 September 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230919102658/https://whc.unesco.org/en/list/1640/ |url-status=live }}</ref> |} == Poskusni seznam == Poleg območij, vpisanih na Seznam svetovne dediščine, lahko države članice vodijo seznam začasnih območij, ki jih lahko upoštevajo pri nominaciji. Nominacije za seznam svetovne dediščine so sprejete le, če je bilo območje predhodno uvrščeno na poskusni seznam<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |title=Tentative Lists |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=7 October 2010 |archive-date=24 September 2005 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050924114741/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |url-status=live }}</ref> Tunizija ima na svojem poskusnem seznamu še 16 nepremičnin.<ref name=Tunisia /> {|class="wikitable sortable plainrowheaders" |- |+ {{sronly|Tentative sites }} ! style="width:100px;" scope="col" | Kraj ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col" | Slika ! style="width:80px;" scope="col" | Lokacija (guvernat) ! style="width:50px;" scope="col" | Leto vpisa ! style="width:60px;" scope="col" | UNESCO kriteriji ! scope="col" class="unsortable"| Opis |- ! scope="row"| [[Narodni park El Feidja]] | [[File:Parc National El Feija 02.jpg|150px|alt=Look at a forest from above, a cliff on the left side of the photo]] | Jendouba | 2008 | vii, viii, x (naravno) | V parku rastejo hrastovi gozdovi z vrstama ''Quercus faginea'' in ''Quercus suber''. Gozdovi imajo bogato podrast z več zdravilnimi in aromatičnimi rastlinami, katerih znanje se prenaša iz roda v rod. Tukaj živi berberski jelen (''Cervus elaphus barbarus''), [[berberski lev]] pa je izumrl od 20. stoletja.<ref>{{cite web|url= https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5383/|title= Parc National d'El Feija|publisher= UNESCO World Heritage Centre|access-date= 20 January 2024|language= fr|archive-date= 12 May 2021|archive-url= https://web.archive.org/web/20210512061836/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5383/|url-status= live}}</ref> |- ! scope="row"| [[Narodni park Bou-Hedma]] | [[File:Parc_national_de_Bouhedma.jpg|150px|alt=Savanna scenery with sparse trees and mountains in the background]] | Sidi Bouzid | 2008 | vii, viii, x (naravno) | Park pokriva ostanke starodavne predsaharske savane, podobne tisti v [[Sahel]]u. Nekoč so jo naseljevali številni veliki sesalci, kot so sloni in antilope, vendar so postopoma izginili. V 1980-ih so na območje ponovno naselili oriksa ''Oryx dammah'', antilopo ''Addax nasomaculatus'' in noja. V parku so tudi rimski arheološki ostanki.<ref>{{cite web|url= https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5384/|title= Parc National de Bouhedma|publisher= UNESCO World Heritage Centre|access-date= 20 January 2024|language= fr|archive-date= 3 August 2020|archive-url= https://web.archive.org/web/20200803212542/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5384/|url-status= live}}</ref> |- ! scope="row"| [[Čott el Džerid]] | [[File:Djerid3.jpg|150px|alt=A view of a salt lake in a desert]] | Kebili | 2008 | vii, viii, ix, x (naravno) | Čott el Džerid je ''[[šot]]'', [[slano jezero]], ki večino leta ostane suho, občasno pa se napolni z vodo. V vlažnih obdobjih je bilo v preteklosti stalno jezero, globoko do 25 m. Ohranjene so sledi vodnega življenja. Jezero obišče več vrst vodnih ptic, vključno z velikimi jatami plamencev.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5385/|title=Chott El Jerid|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=20 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230420072346/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5385/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| [[Gabès|oaza Gabès]] | [[File:Gabes_Minaret.jpg|150px|alt=A mosque and a palm tree]] | Gabès | 2008 | iv, vii, x (mešano) | Oaza Gabès, ki je ob sredozemski obali, je redka vrsta obalne oaze. Je zatočišče za več vrst majhnih sesalcev in plazilcev ter postajališče za ptice selivke. Tukaj gojijo datljeve palme, sadno drevje in vrtno zelenjavo. Kmetijstvo podpira mreža namakalnih kanalov, ki se uporabljajo že tisočletja.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5386/|title=Oasis de Gabès|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404061446/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5386/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| Kraljevi mavzolej Numidije, Mavretanije in predislamski pogrebni spomeniki | [[File:Mausolée libyco-punique closer view.jpg|150px|alt=An ancient mausoleum]] | več lokacij | 2012 | ii, iii, iv (kulturno) | Ta nominacija zajema vrsto mavzolejev in pogrebnih spomenikov po vsej Tuniziji. Razlikujejo se po arhitekturnih slogih in odražajo interakcije med kulturami Magreba. Med spomeniki so [[Libijsko-punski mavzolej Dougga|libijsko-punski mavzolej v Douggi]] (na sliki, ki je že uvrščen na seznam svetovne dediščine Dougga), nekropola v Chemtouju, megalitski dolmeni v Elesu, spomeniki v [[Maktar]]ju in mavzolej Henchirja Bourgouja na Džerbi.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5684/|title=Les Mausolées Royaux de Numidie, de la Maurétanie et les monuments funéraires pré-islamiques|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404022012/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5684/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"|Rimski hidravlični kompleks Zaghouan-Kartagina | [[File:Zaghouan_aqueduc.jpg|150px|alt=]] | več lokacij | 2012 | i, iv (kulturno) | Rimski hidravlični kompleks, zgrajen v začetku 2. stoletja, obsega povodje s štirimi glavnimi izviri pri Zaghouanu, [[Zaghouanski akvadukt|akvadukt]] (na sliki je del), ki prenaša vodo 132 km do Kartagine in ima dele z loki, visokimi do 20 m, ter infrastrukturo na končni stopnji, vključno s [[cisterne La Malga|cisternami La Malga]] in [[Antoninove terme|Antoninovimi termami]].<ref name="UNESCO World Heritage Centre">{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5685/|title=Le complexe hydraulique romain de Zaghouan-Carthage|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404061525/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5685/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| Starodavni kamnolomi numidskega marmorja v Chemtouju | [[File:Chemtou Marble Quarry.JPG|150px|alt=Rock formation that was used as a quarry]] | Jendouba | 2012 | ii, iv (kulturno) | Kamnolomi v Chemtouju so marmor proizvajali več kot šest stoletij, najprej v 2. stoletju pr. n. št. in kasneje pod Rimom, ko je tako imenovani numidski marmor postal cenjeno blago za okrasitev patricijskih rezidenc in javnih spomenikov po vsem cesarstvu. Marmor so pod nadzorom vojske pridobivali sužnji in obsojenci. Ohranjeni so ostanki vojaškega tabora.<ref name="UNESCO World Heritage Centre"/> |- ! scope="row"| Meja rimskega cesarstva: [[južnotunizijski limes]] | [[File:Castellum_Tisavar_(Ksar_Rhilane,_Ksar_Ghilane),_Tunisia.jpg|150px|alt=Roman ruins in a desert setting]] | več lokacij | 2012 | ii, iii, iv (kulturno) | Ta nominacija zajema vrsto utrdb, obzidja, taborov in drugih podpornih struktur, ki so oblikovale južne meje Rimskega cesarstva. Gradnja se je začela pod cesarjem [[Gaj Avgust Oktavija|Avgustom]] v začetku 1. stoletja. Za razliko od več odsekov rimskega limesa v Evropi, ki so že uvrščeni na seznam svetovne dediščine, je bil ta odsek zgrajen v puščavskem okolju, kar je zahtevalo drugačne inženirske rešitve. Na sliki je Ksar Ghilane.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5688/|title=Frontières de l'Empire romain : Limes du Sud tunisien|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=5 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220405161509/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5688/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| [[Medina, Sfax]] | [[File:Grande_Mosqu%C3%A9e_de_Sfax_09.jpg|150px|alt=A look at the medina from above, with a prominent minaret of a mosque]] | Sfax | 2012 | ii, iv, v (kulturno) | [[Sfax]], ustanovljen sredi 9. stoletja, je bil pristanišče Ifrikije in njena vrata v Levant. Medina ima pravokotno tlorisno zasnovo in je eden najboljših primerov arabsko-muslimanskega urbanizma v sredozemskem bazenu. Mestni načrt je podoben tlorisu [[Kufa|Kufe]], prvega arabsko-muslimanskega mesta. Medini dominira [[Velika mošeja, Sfax|Velika mošeja]].<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5689/|title=Médina de Sfax|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404055941/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5689/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| Permsko morje Jebel Tebaga | [[File:Dj_Tebaga_Kh.jpg|150px|alt=Hills in a dry setting]] | Médenine | 2016 | vii, viii (naravno) | Geološka formacija Jebel Tebaga sega v pozno [[perm]]sko obdobje, pred permsko-[[trias]]no izumrtje. [[Fosili]], najdeni v formaciji, ponazarjajo morsko življenje tega obdobja, vključno s [[trilobit]]i iz rodu ''Pseudophillipsia''.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6087/|title=Le Permien marin de Jebel Tebaga|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404022014/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6087/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| Stratotip meje krede in terciarja (K-T) | | Kef | 2016 | vii, viii (naravno) | Geološka formacija ob reki Oued Mallègue kaže jasno zaporedje sedimentov, ki segajo čez mejo med [[kreda|kredo]] in [[paleogen]]om, s tanko plastjo gline, bogate z [[iridij]]em, ki označuje izumrtje med kredo in paleogenom, kar podpira teorijo, da je izumrtje povzročil trk asteroida.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6088/|title=Le Stratotype de la limite Crétacé-Tertiaire (limite K-T)|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404061523/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6088/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| [[Planota Jugurtha]] blizu Kalaat es Senam | [[File:Table de Jughurta.JPG|150px|alt=A large mesa in a dry setting]] | Kef | 2017 | ii, iii, v, vi, vii, viii (mešano) | Planota Jugurtha je velika [[mesa]] v bližini mesta Kalaat es Senam. Ime je dobila po numidijskem kralju Jugurthi, ki se je tu zatekel med bitko z Rimljani med letoma 107 in 105 pr. n. št., preden je bil dokončno poražen. Na vrhu je utrdba (''qal'a''), ki je bila uporabljena v različnih zgodovinskih obdobjih, pa tudi prazgodovinski ostanki, kot so [[dolmen]]i. Geološko je formacija primer obrnjenega reliefa in kaže tipične procese erozije.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6278/|title=La Table de Jugurtha à Kalaat-Senen|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404042643/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6278/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| Habitat trogloditov in svet ljudstva Ksour v južni Tuniziji | [[File:Chenini-stegop-04.jpg|150px|alt=Abandoned fortress in a desert]] | več lokacij | 2020 | iv, v (kulturno) | Ta nominacija ponazarja tradicionalne oblike človeške poselitve in rabe zemljišč, ki so reprezentativne za način življenja avtohtonih skupnosti v južni Tuniziji in njihovo interakcijo z neugodnim, celo sovražnim naravnim okoljem. Obsega dva velika trogloditna kompleksa in vrsto [[ksar]], tradicionalnih utrjenih vasi v regiji. Na sliki je Ksar Chenini.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6444/|title=Habitat troglodytique et le monde des ksour du Sud tunisien|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404014237/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6444/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| Rammadiya d'El Magtaa (El Mekta), referenčno mesto Kapsijske kulture | [[File:Bouteille en œuf d'autruche (Capsien).png|150px|alt=Drawing of an ostrich egg used as a bottle]] | Gafsa | 2021 | iii (kulturno) | Rammadiya d'El Magtaa blizu [[Gafsa|Gafse]] je arheološko najdišče [[Kapsijska kultura|Kapsijske kulture]], ki izvira iz obdobja od 10.000 do 7.000 let pred sedanjostjo, ko je bilo območje odprta savana. Ljudje kapsijske kulture so bili lovci in nabiralci, ki so za seboj puščali kamnite figure, [[petroglif]]e in izrezljana nojeva jajca (risba primera na sliki).<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6536/|title=Rammadiya d'El Magtaa (El Mekta), le site princeps de la culture capsienne|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404063000/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6536/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| Arheološko najdišče [[Sbeitla]] | [[File:Sbeitla 10.jpg|150px|alt=A Roman triumphal arch]] | Kasserine | 2021 | ii (kulturno) | Rimsko mesto Sufetula Musuniorum je bilo ustanovljeno v 1. stoletju našega štetja kot upravno središče regije, naseljene z nomadskimi plemeni. Bilo je tipično kolonialno rimsko naselje s templji, rimskimi kopelmi in slavolokom (na sliki). Kasneje so ga uporabljali Bizantinci in [[Gregor Patricij]], ki je leta 647 razglasil neodvisnost, preden so ga istega leta premagali Arabci. To je pomenilo konec bizantinske prevlade v Severni Afriki.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6537/|title=Le site archéologique de Sbeïtla|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404055941/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6537/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| [[Sidi Bou Said|vas Sidi Bou Saïd]]: Arhitekturna in duhovna harmonija v Sredozemlju | [[File:Tunisie Sidi Bousaid 01.jpg|150px|alt=White building with blue doors and windows and some palm trees]] | Tunis | 2024 | ii, vi (kulturno) | Vas, ki leži na obali Tuniškega zaliva, se je začela razvijati v 18. stoletju, ko so bogati tuniški meščani začeli tam graditi svoja počitniška naselja. Številne palače, verski objekti, javni prostori in fontane so mešanica arhitekturnih slogov, ki so se sčasoma spreminjali. Vas je središče umetnikov in duhovno središče, kjer je grob sufijskega učenjaka [[Abu Said al-Baji|Sidija Bou Saida]], po katerem je vas dobila ime.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6765/|title=Village de Sidi Bou Saïd : Harmonie architecturale et spirituelle en Méditerranée|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=12 May 2024|language=fr|archive-date=12 May 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240512210832/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6765/|url-status=live}}</ref> |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]] 4yvqhrglcoykom6z0bcmbj2lkftv9gr 0 603637 6685101 2026-06-04T14:01:36Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Mokovec]] na [[Navadni mokovec]]: po Mali flori Slovenije, 3. izd. 6685101 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Navadni mokovec]] de51m4ql2mzsd76wxh2flmuw4able1r 1 603638 6685103 2026-06-04T14:01:36Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Pogovor:Mokovec]] na [[Pogovor:Navadni mokovec]]: po Mali flori Slovenije, 3. izd. 6685103 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Navadni mokovec]] 8hw2u1673gmd2aqoluwi8trhbeozetr 0 603639 6685106 2026-06-04T14:02:44Z Sivimedved 235862 nova stran z vsebino: »'''Moški pevski zbor Mirko Filej''' je slovenski zbor, ki so ga uradno ustanovili leta 1966 v [[Gorica|Gorici]].<ref>{{Navedi splet|title=Moški pevski zbor Mirko Filej|url=https://zskp.eu/elementor-19621/|website=ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI}}</ref> Moški pevski zbor Mirko Filej je od ustanovitve vodil Zdravko Klanjšček, saj je sam prepeval v [[Mešani pevski zbor Lojze Bratuž|Mešanem pevskem zboru Lojze Bratuž]]...« 6685106 wikitext text/x-wiki '''Moški pevski zbor Mirko Filej''' je slovenski zbor, ki so ga uradno ustanovili leta 1966 v [[Gorica|Gorici]].<ref>{{Navedi splet|title=Moški pevski zbor Mirko Filej|url=https://zskp.eu/elementor-19621/|website=ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI}}</ref> Moški pevski zbor Mirko Filej je od ustanovitve vodil Zdravko Klanjšček, saj je sam prepeval v [[Mešani pevski zbor Lojze Bratuž|Mešanem pevskem zboru Lojze Bratuž]], ki ga je takrat vodil profesor [[Mirko Filej]], ki je ob posebnih priložnostih vodil tudi moško zasedbo zbora. Po smrti duhovnika in prosvetnega delavca [[Mirko Filej|Fileja]] je moško zasedbo zbora [[Mešani pevski zbor Lojze Bratuž|Bratuž]] prevzel sam Klanjšček, ki je zbor ojačil s pevci iz bližnjih vasi in kmalu so začeli vaditi še pred letom 1966. Ko so uvideli, da je bila ideja goriškega moškega zbora dobro sprejeta, so si zamislili, da bi se lahko imenovali ''Moški zbor Mirko Filej''.<ref>{{Navedi splet|title=“In preteklo je petdeset let ...” » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/in-preteklo-je-petdeset-let/|website=Noviglas|date=2016-06-01|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Tako so pripravili statut in zbor tudi uradno poimenovali, še prej pa je bil izvoljen odbor z odborniki in predsednikom.<ref>{{Navedi splet|title=“In preteklo je petdeset let ...” » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/in-preteklo-je-petdeset-let/|website=Noviglas|date=2016-06-01|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> ''Moški zbor Mirko Filej'' je v več kot šestdesetih letih nastopanja izvedel ogromno projektov in koncertov, snemali so tudi nekaj plošč,<ref>{{Citat|title=Moški Zbor "Mirko Filej" Dirigent Zdravko Klanjšček - Zamejski Zvoki|url=https://www.discogs.com/release/12054435-Mo%C5%A1ki-Zbor-Mirko-Filej-Dirigent-Zdravko-Klanj%C5%A1%C4%8Dek-Zamejski-Zvoki|accessdate=2026-06-04|language=it}}</ref> pevci so vedno ostali zvesti svojemu poslanstvu, da širijo slovensko pesem in kulturo.<ref>{{Navedi splet|title=Šest desetletij zbora Mirko Filej, stebra slovenstva|url=https://www.primorski.eu/goriska/sest-desetletij-zbora-mirko-filej-stebra-slovenstva-LX2198926|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-06-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Počastili 50. obletnico Vstajenja Primorske|url=https://www.primorski.eu/novice/292130-poastili-50-obletnico-vstajenja-primorske-KDPR324349|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-06-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Še na mnoga leta, “zbor z dušo”, ki tke vezi! » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/se-na-mnoga-leta-zbor-z-duso-ki-tke-vezi/|website=Noviglas|date=2016-06-08|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Zbor je gostoval po [[Slovenija|Sloveniji]] in [[Evropa|Evropi]], med drugim v tudi [[Rim|Rimu]], med slovenskimi rojaki v [[Belgija|Belgiji]] in [[Berlin|Berlinu]], nastopal je na raznih zborovskih tekmovanjih, kot sta na primer [[Naša pesem]] v [[Maribor|Mariboru]] in Seghizzi v [[Gorica|Gorici]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Odmevi ponosne preteklosti in koraki v novo pomlad ob 60-letnici MoPZ Mirko Filej » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/odmevi-ponosne-preteklosti-koraki-v-novo-pomlad-ob-60-letnici-mopz-mirko-filej/|website=Noviglas|date=2026-05-28|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Bogat repertoar moškega zbora zajema poleg slovenskih narodnih in sakralnih pesmi tudi latinsko polifonijo, staroslovanske obredne pesmi in italijanske, furlanske, nemške ter angleške narodne pesmi.<ref>{{Navedi splet|title=Slovesnost v spomin na Mirka Fileja|url=https://www.primorski.eu/se/201250-slovesnost-v-spomin-na-mirka-fileja-BAPR208823|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-06-04|language=sl}}</ref> Zdravko Klanjšček je ''Moški zbor Mirko Filej'' postavil na noge in ga ohranjal skozi vsa leta, baje, da je v 58 letih manjkal samo dvakrat na vajah in je vse vedno delal za le narodov blagor. Leta 2024 je zbor prevzel [[David Bandelj]],<ref>{{Navedi splet|title=Dirigent David Bandelj o posebni energiji moškega petja » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/dirigent-david-bandelj-o-posebni-energiji-moskega-petja/|website=Noviglas|date=2026-05-28|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> ki mu je dal novega zagona in je privabil tudi mlajše pevce.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Jubilejni koncert soustvarili izkušeni pevci in novi glasovi » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/jubilejni-koncert-soustvarili-izkuseni-pevci-novi-glasovi/|website=Noviglas|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Citat|title=Na Opčinah koncert sakralne glasbe slovenskih in tujih avtorjev|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2019/02/tdd-Primorska-poje-2019-cerkev-svetega-Jerneja-na-Opcinah-sakralna-glasba-43902cce-59de-4d7a-902d-7eb00d91270b.html|date=2019-02-25|accessdate=2026-06-04|language=sl|first=Igor|last=Gregori}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Domača pesem ne pozna meja|url=https://www.gorenjskiglas.si/lingua/domaca-pesem-ne-pozna-meja-335417/|website=www.gorenjskiglas.si|date=2026-01-20|accessdate=2026-06-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MoPZ Mirko Filej jubilejni koncert ob 60 letnici delovanja|url=https://www.nasizbori.si/dogodek/__trashed/|website=Naši zbori|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI}}</ref> == Sklici == [[Kategorija:Slovenski pevski zbori]] [[Kategorija:Slovenska manjšina v Italiji]] n3b1yt62z9nzr4jtmv50h3k6fbw0a99 4 603640 6685112 2026-06-04T14:23:46Z Upwinxp 126544 nova nominacija 6685112 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg|Slika:Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg]]=== [[Slika:Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg|400px|Slika:Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg]] * {{info}} Pogled iz zraka na '''[[Bohinjsko jezero]] s [[Triglav]]om v ozadju''', foto [[Uporabnik:Carsten Steger|Carsten Steger]]. * {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:22, 4. junij 2026 (CEST) q5uw3btgot9dz2jzl95q3jto8746x0c 6685131 6685112 2026-06-04T15:06:31Z TadejM 738 /* Slika:Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg */ za 6685131 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg|Slika:Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg]]=== [[Slika:Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg|400px|Slika:Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg]] * {{info}} Pogled iz zraka na '''[[Bohinjsko jezero]] s [[Triglav]]om v ozadju''', foto [[Uporabnik:Carsten Steger|Carsten Steger]]. * {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:22, 4. junij 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:06, 4. junij 2026 (CEST) 9ajmhvw7k7ijephgqsvr1u51vu724ob 6685149 6685131 2026-06-04T15:34:49Z Smihael 2136 /* Slika:Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg */ 6685149 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg|Slika:Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg]]=== [[Slika:Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg|400px|Slika:Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg]] * {{info}} Pogled iz zraka na '''[[Bohinjsko jezero]] s [[Triglav]]om v ozadju''', foto [[Uporabnik:Carsten Steger|Carsten Steger]]. * {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:22, 4. junij 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:06, 4. junij 2026 (CEST) * {{za}} Odlično se vidi tudi vpliv nadmorske višine na temperaturo in posledično rastje, v dolini že vse zeleno na Voglu se sneg šele tali. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 17:34, 4. junij 2026 (CEST) lxi356ss4zefxy21vypek9jm3bwkx3t 6685150 6685149 2026-06-04T15:35:36Z Smihael 2136 /* Slika:Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg */ 6685150 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg|Slika:Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg]]=== [[Slika:Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg|400px|Slika:Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg]] * {{info}} Pogled iz zraka na '''[[Bohinjsko jezero]] s [[Triglav]]om v ozadju''', foto [[Uporabnik:Carsten Steger|Carsten Steger]]. * {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:22, 4. junij 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:06, 4. junij 2026 (CEST) * {{za}} Odlično se vidi tudi vpliv nadmorske višine na temperaturo in posledično na rastje. V dolini je že vse zeleno, na Voglu pa se sneg šele tali. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 17:34, 4. junij 2026 (CEST) gxlaec48eay55qla04yf4gvrcu72yoh 6685153 6685150 2026-06-04T15:37:26Z Smihael 2136 np 6685153 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg|Slika:Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg]]=== [[Slika:Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg|400px|Slika:Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg]] * {{info}} Pogled iz zraka na '''[[Bohinjsko jezero]] s [[Triglav]]om v ozadju''', foto [[Uporabnik:Carsten Steger|Carsten Steger]]. * {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:22, 4. junij 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:06, 4. junij 2026 (CEST) * {{za}} Odlično se vidi tudi vpliv nadmorske višine na temperaturo in [[rastlinski višinski pasovi|posledično na rastje]]. V dolini je že vse zeleno, na Voglu pa se sneg šele tali. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 17:34, 4. junij 2026 (CEST) ju0gzmbdhtdik9cnphhlfb58qbll5mi 6685195 6685153 2026-06-04T17:50:21Z Yerpo 8417 /* Slika:Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg */ glas 6685195 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg|Slika:Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg]]=== [[Slika:Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg|400px|Slika:Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg]] * {{info}} Pogled iz zraka na '''[[Bohinjsko jezero]] s [[Triglav]]om v ozadju''', foto [[Uporabnik:Carsten Steger|Carsten Steger]]. * {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:22, 4. junij 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:06, 4. junij 2026 (CEST) * {{za}} Odlično se vidi tudi vpliv nadmorske višine na temperaturo in [[rastlinski višinski pasovi|posledično na rastje]]. V dolini je že vse zeleno, na Voglu pa se sneg šele tali. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 17:34, 4. junij 2026 (CEST) * {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:50, 4. junij 2026 (CEST) ek5pkmiqlyshx96rc7bmy6p5b6j75eb 6685207 6685195 2026-06-04T18:31:45Z Pinky sl 2932 /* Slika:Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg */ 6685207 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg|Slika:Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg]]=== [[Slika:Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg|400px|Slika:Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg]] * {{info}} Pogled iz zraka na '''[[Bohinjsko jezero]] s [[Triglav]]om v ozadju''', foto [[Uporabnik:Carsten Steger|Carsten Steger]]. * {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:22, 4. junij 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:06, 4. junij 2026 (CEST) * {{za}} Odlično se vidi tudi vpliv nadmorske višine na temperaturo in [[rastlinski višinski pasovi|posledično na rastje]]. V dolini je že vse zeleno, na Voglu pa se sneg šele tali. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 17:34, 4. junij 2026 (CEST) * {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:50, 4. junij 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:31, 4. junij 2026 (CEST) qnrkr57o6u6unufijgj6oxay2qo5qg0 6685317 6685207 2026-06-04T21:18:26Z Janezdrilc 3152 /* Slika:Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg */ 6685317 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg|Slika:Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg]]=== [[Slika:Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg|400px|Slika:Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg]] * {{info}} Pogled iz zraka na '''[[Bohinjsko jezero]] s [[Triglav]]om v ozadju''', foto [[Uporabnik:Carsten Steger|Carsten Steger]]. * {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:22, 4. junij 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:06, 4. junij 2026 (CEST) * {{za}} Odlično se vidi tudi vpliv nadmorske višine na temperaturo in [[rastlinski višinski pasovi|posledično na rastje]]. V dolini je že vse zeleno, na Voglu pa se sneg šele tali. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 17:34, 4. junij 2026 (CEST) * {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:50, 4. junij 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:31, 4. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, z lahkoto. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 23:18, 4. junij 2026 (CEST) hu3vf4j46akb4xjxfl4hw3113xppfkg 0 603641 6685115 2026-06-04T14:27:35Z Ljuba24b 92351 Ljuba24b je prestavila stran [[Chott el Djerid]] na [[Čot el Džerid]]: eksonim 6685115 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Čot el Džerid]] 5xbqg9a38jcxglf7n9tcucpzecaycl4 0 603642 6685126 2026-06-04T15:00:52Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Čremza]] na [[Čremsa]]: po Mali flori Slovenije, 3. izd. 6685126 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Čremsa]] 6ikykkeuadz94gtpg0rrel4llpgczzv 1 603643 6685128 2026-06-04T15:00:52Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Pogovor:Čremza]] na [[Pogovor:Čremsa]]: po Mali flori Slovenije, 3. izd. 6685128 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Čremsa]] 4vm4ulhxwvgzfdqd03q57j361jr12uz 0 603645 6685142 2026-06-04T15:22:36Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6685142 wikitext text/x-wiki {{country geography | name = Tunizija | map = [[File:tunisia sm03.png|250px]]<br/><br/>[[File:LocationTunisia.svg|240px]] | continent = [[Afrika]] | region = [[Severna Afrika]] | coordinates = {{coord|34|00|N|9|00|E|type:country}} | area ranking = 93. | km area = 163.610 | percent land = 95 | km coastline = 1148 | borders = Kopenske meje skupaj:<br/>1424&nbsp;km <br/>[[Alžirija]] 965&nbsp;km, [[Libija]] 459&nbsp;km | highest point = [[Jebel ech Chambi]]<br/>1544&nbsp;m | lowest point = [[Čot el Džerid]]<br/>-17&nbsp;m | longest river = [[Meddžerda (reka)|Meddžerda]]<br />450&nbsp;km | largest lake = }} [[File:Koppen-Geiger Map TUN present.svg|thumb|250px|Zemljevid Tunizije po Köppnovi podnebni klasifikaciji]] [[Tunizija]] je država v [[Severni Afrika|Severni Afriki]], ki meji na [[Sredozemsko morje]], na zahodu na [[Alžirija|Alžirijo]] (965 km), na jugovzhodu pa na [[Libija|Libijo]] (459 km), kjer se širina kopnega proti jugozahodu zožuje v [[Sahara|Saharo]]. Država ima severno, vzhodno in kompleksno obalo od vzhoda proti severu, vključno z ukrivljenim [[Gabeški zaliv|Gabeškim zalivom]], ki tvori zahodni del afriškega zaliva [[Sirta]]. Večina tega večjega zaliva tvori glavno obalo Libije, vključno z mestom [[Sirte]], ki ima enako ime. Geografske koordinate države so {{coord|34|00|N|9|00|E|type:country}}. Tunizija zavzema površino 163.610 kvadratnih kilometrov, od tega je 8250 vode. Glavne in zanesljive reke izvirajo na severu države, z nekaj izjemami iz severovzhodne Alžirije in tečejo skozi severno ravnino, kjer zadostna količina padavin podpira raznoliko rastlinsko odejo in namakano kmetijstvo. == Pomorske terjatve == *Sosednji pas: 24 nmi (44,4 km; 27,6 mi) *Teritorialno morje: 19 nmi (35,2 km; 21,9 mi) == Fizična geografija == [[File:Tunisia Topography.png|150px|left|thumb|Topografski zemljevid Tunizije]] Tunizija leži na sredozemski obali Severne Afrike, na pol poti med Atlantskim oceanom in delto [[Nil]]a. Na zahodu meji na Alžirijo, na jugovzhodu pa na Libijo. Leži med zemljepisnima širinama 30° in 38° severne zemljepisne širine ter zemljepisnima dolžinama 7° in 12° vzhodne zemljepisne dolžine. Nenaden južni zavoj sredozemske obale v severni Tuniziji daje državi dve značilni sredozemski obali, na severu od zahoda proti vzhodu in na vzhodu od severa proti jugu. Kljub svoji relativno majhni velikosti ima Tunizija zaradi svoje raztegnjenosti od severa proti jugu veliko okoljsko raznolikost. Njeno raztezanje od vzhoda proti zahodu je omejeno. Razlike v Tuniziji, tako kot v preostalem Magrebu, so v veliki meri okoljske razlike med severom in jugom, ki jih določa močno zmanjšanje padavin proti jugu od katere koli točke. Dorsal, vzhodni podaljšek saharskega gorovja Atlas, se razteza čez Tunizijo v severovzhodni smeri od alžirske meje na zahodu do polotoka [[rt Bon]] na vzhodu. Severno od Dorsala je [[Telski Atlas]], regija, za katero so značilni nizki, valoviti hribi in ravnine, ki so spet podaljšek gora na zahodu v Alžiriji. V Khroumerieju, severozahodnem vogalu tunizijskega Tela, nadmorska višina doseže 1050 metrov, pozimi pa tam sneži. [[Sahel]], širša obalna ravnica vzdolž vzhodne sredozemske obale Tunizije, je med najpomembnejšimi območji gojenja oljk na svetu. V notranjosti od Sahela, med Dorsalom in gorovjem južno od [[Gafsa|Gafse]], so [[stepa|stepe]]. Velik del južne regije je [[puščava]]. Tunizija ima obalo dolgo 1148 kilometrov. Kar zadeva pomorsko območje, si država lasti sosednji pas 24 navtičnih milj in teritorialno morje 12 navtičnih milj. === Reke === [[File:Barage sidi salem.JPG|thumb|Jez Sidi Salem je na reki Medžerda]] Reka [[Medžerda (reka)|Medžerda]] izvira v Alžiriji in teče proti vzhodu skozi tretjino države, z zanesljivimi rekami. Izliva se v [[Tuniški zaliv]] in [[Jezero Tunis]]. Z dolžino 450 km je najdaljša reka. Znana je tudi kot [[vadi]] (ali ''oued'') Madžarda in Vadi Medžerha, v antiki pa je bila znana kot ''Bagrada''. Izvira v nadaljnjem delu Telskega Atlasa v Alžiriji, znotraj države pa ostane južno od strmine Tel. Zajezena je z jezom Sidi Salem.<ref>Azedine Beschaouch, ''De l'Africa latino-chrétienne à l'Ifriqiya arabo-musulmane: questions de toponymie'', CRAI, vol. 130, n°3, 1986, pp. 530-549</ref> Oued Zouara izvira v Telu, ki je del države. Zajezena je z jezom Sidi el Barrak, ki tvori veliko jezero, ki se pogosto uporablja po severu in osrednjem delu države v naprednem projektu upravljanja voda. === Podnebje === [[File:Water_Stress,_Top_Countries_(2020).svg|thumb|Tunizija je osemnajsta država na svetu z največjim pomanjkanjem vode]] Tunizijsko podnebje je na severu vroče-poletno sredozemsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''Csa''), kjer so zime mile z zmernimi padavinami, poletja pa vroča in suha. Temperature v juliju in avgustu lahko presežejo 40 °C, ko tropska celinska zračna masa puščave doseže celotno Tunizijo. Zime so mile, temperature le redko presežejo 20 °C (izjema je jugozahod države). Jug države je puščavski. Teren na severu je gorat, ki se proti jugu umakne v vročo, suho osrednjo ravnino. Ko gremo proti jugu, podnebje naravno postaja bolj vroče, suho in sončno. Južni del ima zato vroče puščavsko podnebje (Köppnova podnebna klasifikacija ''BWh'') z izjemno vročimi poletji, toplimi zimami in zelo nizko letno količino padavin. Dnevne temperature se poleti stalno gibljejo okoli 45 °C. Vendar pa je zima topla le podnevi, ker so noči v puščavi lahko hladne. Na severnem robu Sahare se v smeri vzhod-zahod razteza vrsta slanih jezer, znanih kot ''[[šot]]'' ali ''šat'', od Gabesovega zaliva do Alžirije. Najnižja točka je [[Čot el Džerid]] z -17 m, najvišja pa [[Jebel ech Chambi]] z 1544 metri. Povprečna letna količina padavin je skoraj povsod v Tuniziji nižja od 500 mm. Tunizija je zato suha, polsušna država. Območja s predsaharskim podnebjem prejmejo manj kot 250 mm, območja s tipičnim saharskim podnebjem pa manj kot 100 mm letnih povprečnih padavin. Najjužnejši del prejme padavine le 50 mm na območjih okoli El Borme ob alžirski meji. === Naravni viri === Tunizija ima [[nafta|nafto]], [[fosfat]]e, železovo rudo, [[svinec]], [[cink]], [[sol]], [[zlato]] in obdelovalna zemljišča. V Tuniziji se namaka 3850 km² zemlje. Raba zemljišč v državi je prikazana v naslednji tabeli. {| class="wikitable" style="text-align:center" |+ Raba zemljišč |- ! Raba !! Površina (2011) |- ! obdelovalna zemlja | 17,35 % |- |- ! trajni nasadi | 14,63 % |- |- ! drugo | 68,02 % |- |} == Okolje == Trenutni okoljski problemi za Tunizijo so: *Strupeni in nevarni odpadki – odstranjevanje je neučinkovito in predstavlja tveganje za zdravje ljudi *Onesnaževanje vode zaradi surovih odplak *Omejeni naravni viri sladke vode *[[Krčenje gozdov]] *Prekomerna paša *[[Erozija]] tal *[[Dezertifikacija]] Tunizija je pogodbenica naslednjih mednarodnih sporazumov: Biotska raznovrstnost, Podnebne spremembe, Podnebne spremembe – Kjotski protokol, Dezertifikacija, Ogrožene vrste, Spreminjanje okolja, Nevarni odpadki, Pomorsko pravo, Odlaganje odpadkov v morje, Varstvo ozonske plasti, Onesnaževanje z ladij (MARPOL 73/78) in Močvirja. Tunizija je podpisala, vendar ni ratificirala sporazuma o ohranjanju morskega življenja. Tunizija je, tako kot druge severnoafriške države, zaradi nenehnega širjenja človeške populacije izgubila velik del svoje prazgodovinske biotske raznovrstnosti; na primer, do zgodovinskih časov je tam živela populacija ogroženega primata berberskega makaka (''Macaca sylvanus'').<ref>C. Michael Hogan, (2008) [http://globaltwitcher.auderis.se/artspec_information.asp?thingid=31757&lang=us ''Barbary Macaque: Macaca sylvanus'', Globaltwitcher.com, ed. Nicklas Stromberg] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120419033431/http://globaltwitcher.auderis.se/artspec_information.asp?thingid=31757&lang=us |date=April 19, 2012 }}</ref> Medvednica (''Monachinae'') je zdaj iztrebljena (lokalno izumrla).<ref>Anthony Ham and Abigail Hole (2004) ''Tunisia'', third ed., published by Lonely Planet, 312 pages, {{ISBN|1-74104-189-9}}</ref> === Obseg in izguba drevesne pokritosti === ''Global Forest Watch'' objavlja letne ocene izgube drevesne pokritosti in obsega drevesne pokritosti v letu 2000, ki izhajajo iz časovne analize satelitskih posnetkov Landsat v naboru podatkov o globalnih spremembah gozdov.<ref name="GFWTUNdashboard">{{cite web |title=Tunisia Deforestation Rates & Statistics |website=Global Forest Watch |url=https://www.globalforestwatch.org/dashboards/country/TUN/}}</ref><ref name="HansenEtAl2013">{{cite journal |last1=Hansen |first1=Matthew C. |last2=Potapov |first2=Peter V. |last3=Moore |first3=Rebecca |last4=Hancher |first4=Matt |last5=Turubanova |first5=Svetlana A. |last6=Tyukavina |first6=Alexandra |display-authors=3 |title=High-Resolution Global Maps of 21st-Century Forest Cover Change |journal=Science |volume=342 |issue=6160 |year=2013 |pages=850-853 |doi=10.1126/science.1244693}}</ref><ref name="GFWTCLossAbout">{{cite web |title=Tree cover loss |website=Global Forest Watch Open Data Portal |url=https://data.globalforestwatch.org/documents/gfw::tree-cover-loss/about}}</ref><ref name="GFWTCCover2000About">{{cite web |title=Tree cover (2000) |website=Global Forest Watch Open Data Portal |url=https://data.globalforestwatch.org/documents/gfw::tree-cover-2000/about}}</ref> V tem okviru se drevesna pokritost nanaša na vegetacijo, višjo od 5 m (vključno z naravnimi gozdovi in ​​drevesnimi nasadi), izguba drevesne pokritosti pa je opredeljena kot popolna odstranitev krošnje dreves v danem letu, ne glede na vzrok.<ref name="GFRTreeCoverLoss2023">{{cite web |title=How much forest was lost in 2023? |website=Global Forest Review |url=https://gfr.wri.org/global-tree-cover-loss-data-2023}}</ref> Za Tunizijo državna statistika poroča o skupni izgubi drevesne pokritosti v višini 38.152 ha (381,52 km²) od leta 2001 do 2024 (približno 17,0 % površine drevesne pokritosti v letu 2000). Za gostoto drevesne pokritosti, večjo od 30 %, državna statistika poroča o obsegu drevesne pokritosti v letu 2000 v višini 223.929 ha (2.239,29 km²).<ref name="GFWTUNdashboard" /> Preprosto povedano, letna stopnja izgube predstavlja površino, kjer je v tem letu izginila drevesna pokritost, stopnja obsega pa prikazuje, kaj je ostalo od izhodiščne vrednosti drevesne pokritosti iz leta 2000 po odštetju kumulativne izgube. Ponovna rast gozdov ni vključena v nabor podatkov.<ref name="GFWTUNdashboard" /><ref name="GFRTreeCoverLoss2023" /> == Skrajne točke == To je seznam skrajnih točk Tunizije, točk, ki so dlje severno, južno, vzhodno ali zahodno od katere koli druge. *Najsevernejša točka - Gallo, Iles des Chiens, Galitski otoki, guvernat Bizerte *Najsevernejša točka (celina) - [[Beli rt]] (Ra's al Abyad), guvernat Bizerta* *Najvzhodnejša točka - Bel Ahemer na meji z Libijo, guvernatt Medenine *Najjužnejša točka - tromeja z Alžirijo in Libijo, guvernat Tataouine *Najzahodnejša točka - Vas Hizva na meji z Alžirijo zahodno od Nefte, guvernat Tozeur Opomba: to je tudi najsevernejša točka afriške celine == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Geografija Tunizije]] 3948x7cvzfxi0hhvjwbqodjvao68eoz 6685145 6685142 2026-06-04T15:22:56Z Ljuba24b 92351 6685145 wikitext text/x-wiki {{country geography | name = Tunizija | map = [[File:tunisia sm03.png|250px]]<br/><br/>[[File:LocationTunisia.svg|240px]] | continent = [[Afrika]] | region = [[Severna Afrika]] | coordinates = {{coord|34|00|N|9|00|E|type:country}} | area ranking = 93. | km area = 163.610 | percent land = 95 | km coastline = 1148 | borders = Kopenske meje skupaj:<br/>1424&nbsp;km <br/>[[Alžirija]] 965&nbsp;km, [[Libija]] 459&nbsp;km | highest point = [[Jebel ech Chambi]]<br/>1544&nbsp;m | lowest point = [[Čot el Džerid]]<br/>-17&nbsp;m | longest river = [[Meddžerda (reka)|Meddžerda]]<br />450&nbsp;km | largest lake = }} [[File:Koppen-Geiger Map TUN present.svg|thumb|250px|Zemljevid Tunizije po Köppnovi podnebni klasifikaciji]] [[Tunizija]] je država v [[Severna Afrika|Severni Afriki]], ki meji na [[Sredozemsko morje]], na zahodu na [[Alžirija|Alžirijo]] (965 km), na jugovzhodu pa na [[Libija|Libijo]] (459 km), kjer se širina kopnega proti jugozahodu zožuje v [[Sahara|Saharo]]. Država ima severno, vzhodno in kompleksno obalo od vzhoda proti severu, vključno z ukrivljenim [[Gabeški zaliv|Gabeškim zalivom]], ki tvori zahodni del afriškega zaliva [[Sirta]]. Večina tega večjega zaliva tvori glavno obalo Libije, vključno z mestom [[Sirte]], ki ima enako ime. Geografske koordinate države so {{coord|34|00|N|9|00|E|type:country}}. Tunizija zavzema površino 163.610 kvadratnih kilometrov, od tega je 8250 vode. Glavne in zanesljive reke izvirajo na severu države, z nekaj izjemami iz severovzhodne Alžirije in tečejo skozi severno ravnino, kjer zadostna količina padavin podpira raznoliko rastlinsko odejo in namakano kmetijstvo. == Pomorske terjatve == *Sosednji pas: 24 nmi (44,4 km; 27,6 mi) *Teritorialno morje: 19 nmi (35,2 km; 21,9 mi) == Fizična geografija == [[File:Tunisia Topography.png|150px|left|thumb|Topografski zemljevid Tunizije]] Tunizija leži na sredozemski obali Severne Afrike, na pol poti med Atlantskim oceanom in delto [[Nil]]a. Na zahodu meji na Alžirijo, na jugovzhodu pa na Libijo. Leži med zemljepisnima širinama 30° in 38° severne zemljepisne širine ter zemljepisnima dolžinama 7° in 12° vzhodne zemljepisne dolžine. Nenaden južni zavoj sredozemske obale v severni Tuniziji daje državi dve značilni sredozemski obali, na severu od zahoda proti vzhodu in na vzhodu od severa proti jugu. Kljub svoji relativno majhni velikosti ima Tunizija zaradi svoje raztegnjenosti od severa proti jugu veliko okoljsko raznolikost. Njeno raztezanje od vzhoda proti zahodu je omejeno. Razlike v Tuniziji, tako kot v preostalem Magrebu, so v veliki meri okoljske razlike med severom in jugom, ki jih določa močno zmanjšanje padavin proti jugu od katere koli točke. Dorsal, vzhodni podaljšek saharskega gorovja Atlas, se razteza čez Tunizijo v severovzhodni smeri od alžirske meje na zahodu do polotoka [[rt Bon]] na vzhodu. Severno od Dorsala je [[Telski Atlas]], regija, za katero so značilni nizki, valoviti hribi in ravnine, ki so spet podaljšek gora na zahodu v Alžiriji. V Khroumerieju, severozahodnem vogalu tunizijskega Tela, nadmorska višina doseže 1050 metrov, pozimi pa tam sneži. [[Sahel]], širša obalna ravnica vzdolž vzhodne sredozemske obale Tunizije, je med najpomembnejšimi območji gojenja oljk na svetu. V notranjosti od Sahela, med Dorsalom in gorovjem južno od [[Gafsa|Gafse]], so [[stepa|stepe]]. Velik del južne regije je [[puščava]]. Tunizija ima obalo dolgo 1148 kilometrov. Kar zadeva pomorsko območje, si država lasti sosednji pas 24 navtičnih milj in teritorialno morje 12 navtičnih milj. === Reke === [[File:Barage sidi salem.JPG|thumb|Jez Sidi Salem je na reki Medžerda]] Reka [[Medžerda (reka)|Medžerda]] izvira v Alžiriji in teče proti vzhodu skozi tretjino države, z zanesljivimi rekami. Izliva se v [[Tuniški zaliv]] in [[Jezero Tunis]]. Z dolžino 450 km je najdaljša reka. Znana je tudi kot [[vadi]] (ali ''oued'') Madžarda in Vadi Medžerha, v antiki pa je bila znana kot ''Bagrada''. Izvira v nadaljnjem delu Telskega Atlasa v Alžiriji, znotraj države pa ostane južno od strmine Tel. Zajezena je z jezom Sidi Salem.<ref>Azedine Beschaouch, ''De l'Africa latino-chrétienne à l'Ifriqiya arabo-musulmane: questions de toponymie'', CRAI, vol. 130, n°3, 1986, pp. 530-549</ref> Oued Zouara izvira v Telu, ki je del države. Zajezena je z jezom Sidi el Barrak, ki tvori veliko jezero, ki se pogosto uporablja po severu in osrednjem delu države v naprednem projektu upravljanja voda. === Podnebje === [[File:Water_Stress,_Top_Countries_(2020).svg|thumb|Tunizija je osemnajsta država na svetu z največjim pomanjkanjem vode]] Tunizijsko podnebje je na severu vroče-poletno sredozemsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''Csa''), kjer so zime mile z zmernimi padavinami, poletja pa vroča in suha. Temperature v juliju in avgustu lahko presežejo 40 °C, ko tropska celinska zračna masa puščave doseže celotno Tunizijo. Zime so mile, temperature le redko presežejo 20 °C (izjema je jugozahod države). Jug države je puščavski. Teren na severu je gorat, ki se proti jugu umakne v vročo, suho osrednjo ravnino. Ko gremo proti jugu, podnebje naravno postaja bolj vroče, suho in sončno. Južni del ima zato vroče puščavsko podnebje (Köppnova podnebna klasifikacija ''BWh'') z izjemno vročimi poletji, toplimi zimami in zelo nizko letno količino padavin. Dnevne temperature se poleti stalno gibljejo okoli 45 °C. Vendar pa je zima topla le podnevi, ker so noči v puščavi lahko hladne. Na severnem robu Sahare se v smeri vzhod-zahod razteza vrsta slanih jezer, znanih kot ''[[šot]]'' ali ''šat'', od Gabesovega zaliva do Alžirije. Najnižja točka je [[Čot el Džerid]] z -17 m, najvišja pa [[Jebel ech Chambi]] z 1544 metri. Povprečna letna količina padavin je skoraj povsod v Tuniziji nižja od 500 mm. Tunizija je zato suha, polsušna država. Območja s predsaharskim podnebjem prejmejo manj kot 250 mm, območja s tipičnim saharskim podnebjem pa manj kot 100 mm letnih povprečnih padavin. Najjužnejši del prejme padavine le 50 mm na območjih okoli El Borme ob alžirski meji. === Naravni viri === Tunizija ima [[nafta|nafto]], [[fosfat]]e, železovo rudo, [[svinec]], [[cink]], [[sol]], [[zlato]] in obdelovalna zemljišča. V Tuniziji se namaka 3850 km² zemlje. Raba zemljišč v državi je prikazana v naslednji tabeli. {| class="wikitable" style="text-align:center" |+ Raba zemljišč |- ! Raba !! Površina (2011) |- ! obdelovalna zemlja | 17,35 % |- |- ! trajni nasadi | 14,63 % |- |- ! drugo | 68,02 % |- |} == Okolje == Trenutni okoljski problemi za Tunizijo so: *Strupeni in nevarni odpadki – odstranjevanje je neučinkovito in predstavlja tveganje za zdravje ljudi *Onesnaževanje vode zaradi surovih odplak *Omejeni naravni viri sladke vode *[[Krčenje gozdov]] *Prekomerna paša *[[Erozija]] tal *[[Dezertifikacija]] Tunizija je pogodbenica naslednjih mednarodnih sporazumov: Biotska raznovrstnost, Podnebne spremembe, Podnebne spremembe – Kjotski protokol, Dezertifikacija, Ogrožene vrste, Spreminjanje okolja, Nevarni odpadki, Pomorsko pravo, Odlaganje odpadkov v morje, Varstvo ozonske plasti, Onesnaževanje z ladij (MARPOL 73/78) in Močvirja. Tunizija je podpisala, vendar ni ratificirala sporazuma o ohranjanju morskega življenja. Tunizija je, tako kot druge severnoafriške države, zaradi nenehnega širjenja človeške populacije izgubila velik del svoje prazgodovinske biotske raznovrstnosti; na primer, do zgodovinskih časov je tam živela populacija ogroženega primata berberskega makaka (''Macaca sylvanus'').<ref>C. Michael Hogan, (2008) [http://globaltwitcher.auderis.se/artspec_information.asp?thingid=31757&lang=us ''Barbary Macaque: Macaca sylvanus'', Globaltwitcher.com, ed. Nicklas Stromberg] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120419033431/http://globaltwitcher.auderis.se/artspec_information.asp?thingid=31757&lang=us |date=April 19, 2012 }}</ref> Medvednica (''Monachinae'') je zdaj iztrebljena (lokalno izumrla).<ref>Anthony Ham and Abigail Hole (2004) ''Tunisia'', third ed., published by Lonely Planet, 312 pages, {{ISBN|1-74104-189-9}}</ref> === Obseg in izguba drevesne pokritosti === ''Global Forest Watch'' objavlja letne ocene izgube drevesne pokritosti in obsega drevesne pokritosti v letu 2000, ki izhajajo iz časovne analize satelitskih posnetkov Landsat v naboru podatkov o globalnih spremembah gozdov.<ref name="GFWTUNdashboard">{{cite web |title=Tunisia Deforestation Rates & Statistics |website=Global Forest Watch |url=https://www.globalforestwatch.org/dashboards/country/TUN/}}</ref><ref name="HansenEtAl2013">{{cite journal |last1=Hansen |first1=Matthew C. |last2=Potapov |first2=Peter V. |last3=Moore |first3=Rebecca |last4=Hancher |first4=Matt |last5=Turubanova |first5=Svetlana A. |last6=Tyukavina |first6=Alexandra |display-authors=3 |title=High-Resolution Global Maps of 21st-Century Forest Cover Change |journal=Science |volume=342 |issue=6160 |year=2013 |pages=850-853 |doi=10.1126/science.1244693}}</ref><ref name="GFWTCLossAbout">{{cite web |title=Tree cover loss |website=Global Forest Watch Open Data Portal |url=https://data.globalforestwatch.org/documents/gfw::tree-cover-loss/about}}</ref><ref name="GFWTCCover2000About">{{cite web |title=Tree cover (2000) |website=Global Forest Watch Open Data Portal |url=https://data.globalforestwatch.org/documents/gfw::tree-cover-2000/about}}</ref> V tem okviru se drevesna pokritost nanaša na vegetacijo, višjo od 5 m (vključno z naravnimi gozdovi in ​​drevesnimi nasadi), izguba drevesne pokritosti pa je opredeljena kot popolna odstranitev krošnje dreves v danem letu, ne glede na vzrok.<ref name="GFRTreeCoverLoss2023">{{cite web |title=How much forest was lost in 2023? |website=Global Forest Review |url=https://gfr.wri.org/global-tree-cover-loss-data-2023}}</ref> Za Tunizijo državna statistika poroča o skupni izgubi drevesne pokritosti v višini 38.152 ha (381,52 km²) od leta 2001 do 2024 (približno 17,0 % površine drevesne pokritosti v letu 2000). Za gostoto drevesne pokritosti, večjo od 30 %, državna statistika poroča o obsegu drevesne pokritosti v letu 2000 v višini 223.929 ha (2.239,29 km²).<ref name="GFWTUNdashboard" /> Preprosto povedano, letna stopnja izgube predstavlja površino, kjer je v tem letu izginila drevesna pokritost, stopnja obsega pa prikazuje, kaj je ostalo od izhodiščne vrednosti drevesne pokritosti iz leta 2000 po odštetju kumulativne izgube. Ponovna rast gozdov ni vključena v nabor podatkov.<ref name="GFWTUNdashboard" /><ref name="GFRTreeCoverLoss2023" /> == Skrajne točke == To je seznam skrajnih točk Tunizije, točk, ki so dlje severno, južno, vzhodno ali zahodno od katere koli druge. *Najsevernejša točka - Gallo, Iles des Chiens, Galitski otoki, guvernat Bizerte *Najsevernejša točka (celina) - [[Beli rt]] (Ra's al Abyad), guvernat Bizerta* *Najvzhodnejša točka - Bel Ahemer na meji z Libijo, guvernatt Medenine *Najjužnejša točka - tromeja z Alžirijo in Libijo, guvernat Tataouine *Najzahodnejša točka - Vas Hizva na meji z Alžirijo zahodno od Nefte, guvernat Tozeur Opomba: to je tudi najsevernejša točka afriške celine == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Geografija Tunizije]] egwb3vypqqvjqv42oqx8j6imsqf9c3i 118 603646 6685161 2026-06-04T16:20:43Z Primoz1983 68091 -- ustvaritev osnutka s [[Wikipedija:Čarovnik za članke|čarovnikom za članke]] -- 6685161 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|t||ts=20260604181832|u=Primoz1983|ns=118|demo=}}<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> Milan Vogel, legendarni novinar, urednik in komentator. Po osnovni izobrazbi je bil etnolog in profesor slovenščine. Njegova novinarska pot je bila dolga, kot novinar je deloval pri Borcu, časnikih TV 15, Naši razgledi, Razgledi. Po ukinitvi Razgledov je postal član kulturne redakcije časopisa Delo in tam s svojimi novinarskimi zapisi, z visoko strokovnostjo, širino in razgledanostjo pustil neizbrisan pečat. Je dobitnik prestižne Murkove listine, ki mu jo je podelilo stanovsko Slovensko etnološko društvo za novinarsko delo, za izjemno poročanje in spremljanje kulturne dediščine. Tudi v času upokojitve je aktivno deloval kot novinar, pisal je recenzije knjig in jih objavljal v slovenskih medijih, v slovenskih časnikih, pogosto na Radiu Slovenija v oddaji S knjižnega trga, še naprej je redno je spremljal kulturno dediščino in o njej poročal. Kot profesor slovenskega jezika se je zavzemal za lepo in čisto slovenščino, lepo govorico. Milan Vogel je bil vrhunsko novinarsko pero in njegovi novinarski zapisi ostajajo v našem spominu, v zavesti bralcev in radijskih poslušalcev. Spisal: Zdravko Erjavec == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} ci2rv5j6mvb0tlwb0k824upcr9ru8qz 6685163 6685161 2026-06-04T16:23:31Z Primoz1983 68091 dodajanje slike 6685163 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|t||ts=20260604181832|u=Primoz1983|ns=118|demo=}} [[Slika:Milan Vogel osebna slika.png|sličica|Milan Vogel]]<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> Milan Vogel, legendarni novinar, urednik in komentator. Po osnovni izobrazbi je bil etnolog in profesor slovenščine. Njegova novinarska pot je bila dolga, kot novinar je deloval pri Borcu, časnikih TV 15, Naši razgledi, Razgledi. Po ukinitvi Razgledov je postal član kulturne redakcije časopisa Delo in tam s svojimi novinarskimi zapisi, z visoko strokovnostjo, širino in razgledanostjo pustil neizbrisan pečat. Je dobitnik prestižne Murkove listine, ki mu jo je podelilo stanovsko Slovensko etnološko društvo za novinarsko delo, za izjemno poročanje in spremljanje kulturne dediščine. Tudi v času upokojitve je aktivno deloval kot novinar, pisal je recenzije knjig in jih objavljal v slovenskih medijih, v slovenskih časnikih, pogosto na Radiu Slovenija v oddaji S knjižnega trga, še naprej je redno je spremljal kulturno dediščino in o njej poročal. Kot profesor slovenskega jezika se je zavzemal za lepo in čisto slovenščino, lepo govorico. Milan Vogel je bil vrhunsko novinarsko pero in njegovi novinarski zapisi ostajajo v našem spominu, v zavesti bralcev in radijskih poslušalcev. Spisal: Zdravko Erjavec == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} 28iku1dugcn5nyb9y40bwqwe2ssj2cp 6685164 6685163 2026-06-04T16:24:37Z Primoz1983 68091 predložitev z uporabo [[WP:Predložitev ČU/Čarovnik|AfC-submit-wizard]] 6685164 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|Slovenski novinar}} {{Teme osnutkov|stem}} {{AfC topic|bdp}} {{Predložitev ČU|||ts=20260604182437|u=Primoz1983|ns=118}} {{Predložitev ČU|t||ts=20260604181832|u=Primoz1983|ns=118|demo=}} [[Slika:Milan Vogel osebna slika.png|sličica|Milan Vogel]]<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> Milan Vogel, legendarni novinar, urednik in komentator. Po osnovni izobrazbi je bil etnolog in profesor slovenščine. Njegova novinarska pot je bila dolga, kot novinar je deloval pri Borcu, časnikih TV 15, Naši razgledi, Razgledi. Po ukinitvi Razgledov je postal član kulturne redakcije časopisa Delo in tam s svojimi novinarskimi zapisi, z visoko strokovnostjo, širino in razgledanostjo pustil neizbrisan pečat. Je dobitnik prestižne Murkove listine, ki mu jo je podelilo stanovsko Slovensko etnološko društvo za novinarsko delo, za izjemno poročanje in spremljanje kulturne dediščine. Tudi v času upokojitve je aktivno deloval kot novinar, pisal je recenzije knjig in jih objavljal v slovenskih medijih, v slovenskih časnikih, pogosto na Radiu Slovenija v oddaji S knjižnega trga, še naprej je redno je spremljal kulturno dediščino in o njej poročal. Kot profesor slovenskega jezika se je zavzemal za lepo in čisto slovenščino, lepo govorico. Milan Vogel je bil vrhunsko novinarsko pero in njegovi novinarski zapisi ostajajo v našem spominu, v zavesti bralcev in radijskih poslušalcev. Spisal: Zdravko Erjavec == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} po407wmppskid81ph5wopnnnucppvo1 6685165 6685164 2026-06-04T16:25:43Z Primoz1983 68091 /* Sklici */ 6685165 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|Slovenski novinar}} {{Teme osnutkov|stem}} {{AfC topic|bdp}} {{Predložitev ČU|||ts=20260604182437|u=Primoz1983|ns=118}} {{Predložitev ČU|t||ts=20260604181832|u=Primoz1983|ns=118|demo=}} [[Slika:Milan Vogel osebna slika.png|sličica|Milan Vogel]]<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> Milan Vogel, legendarni novinar, urednik in komentator. Po osnovni izobrazbi je bil etnolog in profesor slovenščine. Njegova novinarska pot je bila dolga, kot novinar je deloval pri Borcu, časnikih TV 15, Naši razgledi, Razgledi. Po ukinitvi Razgledov je postal član kulturne redakcije časopisa Delo in tam s svojimi novinarskimi zapisi, z visoko strokovnostjo, širino in razgledanostjo pustil neizbrisan pečat. Je dobitnik prestižne Murkove listine, ki mu jo je podelilo stanovsko Slovensko etnološko društvo za novinarsko delo, za izjemno poročanje in spremljanje kulturne dediščine. Tudi v času upokojitve je aktivno deloval kot novinar, pisal je recenzije knjig in jih objavljal v slovenskih medijih, v slovenskih časnikih, pogosto na Radiu Slovenija v oddaji S knjižnega trga, še naprej je redno je spremljal kulturno dediščino in o njej poročal. Kot profesor slovenskega jezika se je zavzemal za lepo in čisto slovenščino, lepo govorico. Milan Vogel je bil vrhunsko novinarsko pero in njegovi novinarski zapisi ostajajo v našem spominu, v zavesti bralcev in radijskih poslušalcev. Spisal: Zdravko Erjavec == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. -->https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-dolgoletni-novinar-dela-milan-vogel {{sklici}} k0lhx53rsxhliw1k7rke330jlps8tfo 6685172 6685165 2026-06-04T16:31:39Z Primoz1983 68091 6685172 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|Slovenski novinar}} {{Teme osnutkov|stem}} {{AfC topic|bdp}} {{Predložitev ČU|||ts=20260604182437|u=Primoz1983|ns=118}} == Milan Vogel{{Predložitev ČU|t||ts=20260604181832|u=Primoz1983|ns=118|demo=}} == [[Slika:Milan Vogel osebna slika.png|sličica|Milan Vogel]]<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> Milan Vogel, legendarni novinar, urednik in komentator. Po osnovni izobrazbi je bil etnolog in profesor slovenščine. Njegova novinarska pot je bila dolga, kot novinar je deloval pri Borcu, časnikih TV 15, Naši razgledi, Razgledi. Po ukinitvi Razgledov je postal član kulturne redakcije časopisa Delo in tam s svojimi novinarskimi zapisi, z visoko strokovnostjo, širino in razgledanostjo pustil neizbrisan pečat. Je dobitnik prestižne Murkove listine, ki mu jo je podelilo stanovsko Slovensko etnološko društvo za novinarsko delo, za izjemno poročanje in spremljanje kulturne dediščine. Tudi v času upokojitve je aktivno deloval kot novinar, pisal je recenzije knjig in jih objavljal v slovenskih medijih, v slovenskih časnikih, pogosto na Radiu Slovenija v oddaji S knjižnega trga, še naprej je redno je spremljal kulturno dediščino in o njej poročal. Kot profesor slovenskega jezika se je zavzemal za lepo in čisto slovenščino, lepo govorico. Milan Vogel je bil vrhunsko novinarsko pero in njegovi novinarski zapisi ostajajo v našem spominu, v zavesti bralcev in radijskih poslušalcev. Spisal: Zdravko Erjavec == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. -->https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-dolgoletni-novinar-dela-milan-vogel {{sklici}} pcut0ya5fpqzrk7ndf9xt9vnxgjvyr6 6685197 6685172 2026-06-04T17:53:08Z Yerpo 8417 Odklanjam predložitev: npov - Predložitev ni napisana v formalnem, nevtralenm enciklopedičnem tonu ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6685197 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|npov|u=Primoz1983|ns=118|decliner=Yerpo|declinets=20260604195308|ts=20260604182437}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Slovenski novinar}} {{Teme osnutkov|stem}} {{AfC topic|bdp}} == Milan Vogel == [[Slika:Milan Vogel osebna slika.png|sličica|Milan Vogel]] Milan Vogel, legendarni novinar, urednik in komentator. Po osnovni izobrazbi je bil etnolog in profesor slovenščine. Njegova novinarska pot je bila dolga, kot novinar je deloval pri Borcu, časnikih TV 15, Naši razgledi, Razgledi. Po ukinitvi Razgledov je postal član kulturne redakcije časopisa Delo in tam s svojimi novinarskimi zapisi, z visoko strokovnostjo, širino in razgledanostjo pustil neizbrisan pečat. Je dobitnik prestižne Murkove listine, ki mu jo je podelilo stanovsko Slovensko etnološko društvo za novinarsko delo, za izjemno poročanje in spremljanje kulturne dediščine. Tudi v času upokojitve je aktivno deloval kot novinar, pisal je recenzije knjig in jih objavljal v slovenskih medijih, v slovenskih časnikih, pogosto na Radiu Slovenija v oddaji S knjižnega trga, še naprej je redno je spremljal kulturno dediščino in o njej poročal. Kot profesor slovenskega jezika se je zavzemal za lepo in čisto slovenščino, lepo govorico. Milan Vogel je bil vrhunsko novinarsko pero in njegovi novinarski zapisi ostajajo v našem spominu, v zavesti bralcev in radijskih poslušalcev. Spisal: Zdravko Erjavec == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. -->https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-dolgoletni-novinar-dela-milan-vogel {{sklici}} 63hupnvx4uikl6h85t564f1yjs0gmko 1 603647 6685175 2026-06-04T16:41:02Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6685175 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 603648 6685179 2026-06-04T16:42:39Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6685179 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 603649 6685180 2026-06-04T16:42:44Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6685180 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 603650 6685181 2026-06-04T16:42:48Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6685181 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 100 603651 6685190 2026-06-04T17:22:34Z Yerpo 8417 osvežitev 6685190 wikitext text/x-wiki [[File:2025 Hondius - IMO 9818709 by 2eight - 9SC4311.jpg|180px|right|MV Hondius]] *V [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] je bila izvoljena '''[[16. vlada Republike Slovenije]]''' pod vodstvom premierja [[Janez Janša|Janeza Janše]]. *[[Svetovna zdravstvena organizacija]] je razglasila epidemijo '''[[ebola|ebole]]''' v DR Kongo in Ugandi za javnozdravstveno izredno stanje mednarodnega pomena. *Sprejet je bil '''''[[Interventni zakon za razvoj Slovenije|Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije]]''''', opozicijske stranke pa so napovedale zakonodajni [[referendum]]. *Potniki na križarki MV ''Hondius'' <small>(na sliki)</small> so morali v [[karantena|karanteno]] zaradi izbruha smrtno nevarnega '''[[hantavirus]]a'''. *'''[[Sabastian Sawe]]''' je kot prvi človek pretekel uradno priznan [[maraton]] v manj kot dveh urah (1:59:30). <hr style="overflow:hidden"> {{Flatlist|class=inline}} * [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|Afganistansko-pakistanska vojna]] * [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]] * [[Rusko-ukrajinska vojna]] * [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]] {{endflatlist}} <hr style="overflow:hidden"> '''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' <!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov. Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega. Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami. Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--> [[Ted Turner]] ({{abbr|87|umrl 6. maja}}), ameriški medijski mogotec; [[Branko Marušič]] ({{abbr|88|umrl v začetku maja}}), slovenski zgodovinar; [[Oscar Schmidt]] ({{abbr|68|umrl 17. aprila}}), brazilski košarkar; [[Drago Šoštarič]] ({{abbr|83|umrl 13. aprila}}), slovenski telovadec; [[Ana Jud]] ({{abbr|47}}), slovenska novinarka; [[Anton Bebler]] ({{abbr|89|umrl 5. aprila}}), slovenski diplomat czw1igiqv9qyt6t5utdm7s15sdxycjx 3 603652 6685196 2026-06-04T17:53:08Z Yerpo 8417 Obvestilo: Vaša [[Osnutek:Milan Vogel|predložitev]] je bila odklonjena ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6685196 wikitext text/x-wiki {{Talk header}} == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:Milan Vogel|Milan Vogel]] (4. junij) == <div style="border: solid 1px #FCC; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;"> [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled<!-- na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Člankih za ustvaritev]]-->, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet.<nowiki> </nowiki>Razlog je naslednji: {{divbox|gray|3=Ta predložitev ni videti napisana na [[Wikipedija:Nepristransko stališče|nepristranski, formalen in objektiven način]]. Napišite svojo vsebino bolj enciklopedično. Pazite tudi, da ne uporabljate [[Wikipedija:Zavajajoče fraze|zavajajočih fraz]], ki promovirajo temo.|}}<!-- -- --> Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, ''po popravi'' pa članek znova predložite v pregled. {{clear}} * Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na [[Osnutek:Milan Vogel]] in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna. * Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in [[Wikipedija:Merila za hitri izbris#S13. Opuščeni osnutki in predložitve Člankov za ustvaritev|se lahko izbriše]]. * Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Milan_Vogel '''Forumu za pomoč''']</span>, na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Milan_Vogel '''pregledovalčevi pogovorni strani''']</span> ali uporabite {{telegram|ime=pomoč izkušenih urejevalcev v živo|t.me/sl_wiki}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:53, 4. junij 2026 (CEST)</div><!--Predloga:Odklonitev ČU--> qpaldcsnq7nm3mr8gl2y426enh4bcdd 0 603653 6685210 2026-06-04T18:35:55Z TadejM 738 preusmeritev na [[Brezmadežno Srce Marijino]] 6685210 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Brezmadežno Srce Marijino]] bi6mj5vmhcuamlofprre1ok2npfifj4 6 603654 6685221 2026-06-04T18:59:59Z A09 188929 {{Informacije o datoteki | Opis = Ruševine [[cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo]] leta 1980. | Vir = https://www.gottschee.de/Dateien/Fotos/K.html | Datum = 1980 | Kraj = Kukovo | Avtor = neznan | Dovoljenje = poštena uporaba | Druge različice = }} 6685221 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = Ruševine [[cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo]] leta 1980. | Vir = https://www.gottschee.de/Dateien/Fotos/K.html | Datum = 1980 | Kraj = Kukovo | Avtor = neznan | Dovoljenje = poštena uporaba | Druge različice = }} == Licenca == {{Poštena uporaba}} q5y40xap0etwv5mrfisxgsk9d3pwekh 6685222 6685221 2026-06-04T19:00:33Z A09 188929 pp 6685222 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = Ruševine [[cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo]] leta 1980. | Vir = https://www.gottschee.de/Dateien/Fotos/K.html | Datum = 1980 | Kraj = Kukovo | Avtor = neznan | Dovoljenje = poštena uporaba | Druge različice = }} == Licenca == {{Poštena uporaba|članek=Kukovo|članek2=Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji}} f5h7svxp9tllggl5v6ae93khx2kugld 6685224 6685222 2026-06-04T19:01:00Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Slika:Image 1.jpeg]] na [[Slika:Cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo, 1980.jpeg]] brez preusmeritve: bolj smiselno ime 6685222 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = Ruševine [[cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo]] leta 1980. | Vir = https://www.gottschee.de/Dateien/Fotos/K.html | Datum = 1980 | Kraj = Kukovo | Avtor = neznan | Dovoljenje = poštena uporaba | Druge različice = }} == Licenca == {{Poštena uporaba|članek=Kukovo|članek2=Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji}} f5h7svxp9tllggl5v6ae93khx2kugld 4 603656 6685370 2026-06-05T04:16:57Z MZaplotnik 13263 pmm ustreza merilom za okrogle obletnice 6685370 wikitext text/x-wiki {{Obletnica | slika = Boris Paternu 04.jpg | velikost = 50px | besedilo = 100-letnica rojstva <br>slovenskega [[Literarni zgodovinar|literarnega zgodovinarja]]<br>[[Boris Paternu|Borisa Paternuja]] (1926−2021) }} nxcss546hp6426xsyouuhaiksro8xl6 10 603657 6685378 2026-06-05T04:59:35Z Yerpo 8417 preusmeritev na [[Predloga:Izbrano/17. teden 2026]] 6685378 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Predloga:Izbrano/17. teden 2026]] 3wyiwf7fimq8nmnk75be6el5kvi1u3f 10 603658 6685380 2026-06-05T05:13:31Z Yerpo 8417 n 6685380 wikitext text/x-wiki {{Glavna/IČ | izberi = {{{izberi|}}} | naslov = Beograd | slika = Panorama Belgrad.jpg | napis = panorama mesta | besedilo = '''[[Beograd]]''' je [[Glavno mesto|glavno]] in [[Seznam mest v Srbiji|največje mesto]] [[Srbija|Srbije]], ki stoji ob sotočju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] ter na stičišču [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in [[Balkan|Balkanskega polotoka]]. Z 1,2 milijona prebivalcev ožjega administrativnega območja je eno največjih mest jugovzhodne Evrope in tretje največje mesto ob reki Donavi. Beograd je v evropskem in svetovnem merilu eno najstarejših neprekinjeno naseljenih mest. [[Vinčanska kultura]], ena najpomembnejših prazgodovinskih kultur [[Evropa|Evrope]], se je razvila prav na območju Beograda v 6. tisočletju pred našim štetjem. Mesto ima pomembno strateško lego, zanj so se bojevali v 115 vojnah. Tako je bilo v svoji zgodovini najmanj 44-krat uničeno, petkrat bombardirano in večkrat oblegano. Leta 1284 je postal sedež [[Seznam srbskih vladarjev|srbskega kralja]] [[Štefan Dragutin|Stefana Dragutina]] in bil kasneje prestolnica različnih srbskih državnih tvorb, v 20. stoletju pa je bil znan kot glavno mesto [[Jugoslavija|Jugoslavije]] od njenega nastanka do njenega razpada. Kot glavno mesto Srbije ima Beograd poseben [[Upravna delitev Srbije|upravni status]] znotraj Srbije. Je sedež centralne vlade, upravnih organov in vladnih ministrstev, pa tudi dom skoraj vseh največjih srbskih podjetij, medijev in znanstvenih ustanov. Beograd je razvrščen kot beta-globalno mesto. V mestu se nahajajo Univerzitetni klinični center Srbije, bolnišnični kompleks z eno največjih zmogljivosti na svetu; [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev svetega Save]], ena največjih pravoslavnih cerkvenih stavb; in beograjska Arena, ena največjih pokritih aren v Evropi.}}<noinclude>[[Kategorija:Predloge za izbrane članke 2026]]</noinclude> 01tjt8w792ie9f61y44d7pka8sufkbp 14 603659 6685384 2026-06-05T05:14:46Z Yerpo 8417 n 6685384 wikitext text/x-wiki {{kategorija predlog}} [[Kategorija:Predloge za izbrane članke|2026]] 0ox3rdmf9vitugz4xbwbtgcq4woffrl 0 603660 6685393 2026-06-05T06:04:11Z Octopus 13285 uvod 6685393 wikitext text/x-wiki {{Infobox protected area | name = Besh-Aral Nature Reserve | iucn_category = Ia <!-- images --> | image = | image_caption = <!-- map --> | map = Kyrgyzstan | image_map = | map_width = | map_caption = Location in Kyrgyzstan | relief = yes <!-- location --> | location = Okrožje Čatkal, regija Džalal Abad,<br>{{zastava|Kirgizistan}} | nearest_city = | nearest_town = | coordinates = {{coord|41|36|N|70|29|E|display=inline,title}} | coords_ref = <!-- stats --> | length = | length_mi = | length_km = | width = | width_mi = | width_km = | area_km2 = 1124.63 | area_ref = <ref name=oopt/> | elevation = | elevation_avg = | elevation_min = | elevation_max = | dimensions = | designation = <!-- dates & info --> | authorized = | created = | designated = | established = 1979 | named_for = | visitation_num = | visitation_year = | visitation_ref = | governing_body = | administrator = | operator = | owner = <!-- website, embedded --> | website = | module = }} '''Beš-Aralski naravni rezervat''' ([[Kirgiščina|kirgiško]]: Беш-Арал мамлекеттик коругу, Beš-Aral mamlekettik korugu, [[Ruščina|rusko]]: Беш-Аральский государственный заповедник Beš-Aralskij gosudarstvenij zapovednik) je naravni rezervat v okrožju Čatkal, regija Džalal-Abad, zahodni [[Kirgizistan]]. Nahaja se na severozahodnem pobočju gorskega masiva Čatkal v bazenu reke Ters na nadmorski višini od 950 do 2.300 metrov. Rezervat je bil ustanovljen leta 1979, da bi se zaščitile številnih redke in ogrožene živali zahodnega [[Tjanšan]]a, zlasti [[Svizec|menzbierjevi svizci]], ki so na Rdečem seznamu ogroženih vrst IUCN. Rezervat trenutno pokriva površino 112.463 hektarjev in je gorski predel z nedotaknjenimi divjimi pokrajinami, divjimi rekami, prostranimi travniki in veliko biotsko raznovrstnostjo. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Naravni rezervati]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1979]] [[Kategorija:Kirgizistan]] t78jb35xnkua7139korwb6qbq792vl1 6685418 6685393 2026-06-05T07:26:15Z Octopus 13285 6685418 wikitext text/x-wiki {{Infobox protected area | name = Besh-Aral Nature Reserve | iucn_category = Ia <!-- images --> | image = | image_caption = <!-- map --> | map = Kyrgyzstan | image_map = | map_width = | map_caption = Location in Kyrgyzstan | relief = yes <!-- location --> | location = Okrožje Čatkal, regija Džalal Abad,<br>{{zastava|Kirgizistan}} | nearest_city = | nearest_town = | coordinates = {{coord|41|36|N|70|29|E|display=inline,title}} | coords_ref = <!-- stats --> | length = | length_mi = | length_km = | width = | width_mi = | width_km = | area_km2 = 1124.63 | area_ref = <ref name=oopt/> | elevation = | elevation_avg = | elevation_min = | elevation_max = | dimensions = | designation = <!-- dates & info --> | authorized = | created = | designated = | established = 1979 | named_for = | visitation_num = | visitation_year = | visitation_ref = | governing_body = | administrator = | operator = | owner = <!-- website, embedded --> | website = | module = }} '''Beš-Aralski naravni rezervat''' ([[Kirgiščina|kirgiško]]: Беш-Арал мамлекеттик коругу, Beš-Aral mamlekettik korugu, [[Ruščina|rusko]]: Беш-Аральский государственный заповедник Beš-Aralskij gosudarstvenij zapovednik) je naravni rezervat v okrožju Čatkal, regija Džalal-Abad, zahodni [[Kirgizistan]]. Nahaja se na severozahodnem pobočju gorskega masiva Čatkal v bazenu reke Ters na nadmorski višini od 950 do 2.300 metrov. Rezervat je bil ustanovljen leta 1979, da bi se zaščitile številnih redke in ogrožene živali zahodnega [[Tjanšan]]a, zlasti [[Svizec|menzbierjevi svizci]], ki so na Rdečem seznamu ogroženih vrst IUCN. Rezervat trenutno pokriva površino 112.463 hektarjev in je gorski predel z nedotaknjenimi divjimi pokrajinami, divjimi rekami, prostranimi travniki in veliko biotsko raznolikostjo. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Naravni rezervati]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1979]] [[Kategorija:Kirgizistan]] 4zqnjsnwwa5uoxmq3mpgk9vd3aso83i 6685422 6685418 2026-06-05T07:39:12Z Octopus 13285 zgodovina ... 6685422 wikitext text/x-wiki {{Infobox protected area | name = Besh-Aral Nature Reserve | iucn_category = Ia <!-- images --> | image = | image_caption = <!-- map --> | map = Kyrgyzstan | image_map = | map_width = | map_caption = Location in Kyrgyzstan | relief = yes <!-- location --> | location = Okrožje Čatkal, regija Džalal Abad,<br>{{zastava|Kirgizistan}} | nearest_city = | nearest_town = | coordinates = {{coord|41|36|N|70|29|E|display=inline,title}} | coords_ref = <!-- stats --> | length = | length_mi = | length_km = | width = | width_mi = | width_km = | area_km2 = 1124.63 | area_ref = <ref name=oopt/> | elevation = | elevation_avg = | elevation_min = | elevation_max = | dimensions = | designation = <!-- dates & info --> | authorized = | created = | designated = | established = 1979 | named_for = | visitation_num = | visitation_year = | visitation_ref = | governing_body = | administrator = | operator = | owner = <!-- website, embedded --> | website = | module = }} '''Beš-Aralski naravni rezervat''' ([[Kirgiščina|kirgiško]]: Беш-Арал мамлекеттик коругу, Beš-Aral mamlekettik korugu, [[Ruščina|rusko]]: Беш-Аральский государственный заповедник Beš-Aralskij gosudarstvenij zapovednik) je naravni rezervat v okrožju Čatkal, regija Džalal-Abad, zahodni [[Kirgizistan]]. Nahaja se na severozahodnem pobočju gorskega masiva Čatkal v bazenu reke Ters na nadmorski višini od 950 do 2.300 metrov. Rezervat je bil ustanovljen leta 1979, da bi se zaščitile številnih redke in ogrožene živali zahodnega [[Tjanšan]]a, zlasti [[Svizec|menzbierjevi svizci]], ki so na Rdečem seznamu ogroženih vrst IUCN. Rezervat trenutno pokriva površino 112.463 hektarjev in je gorski predel z nedotaknjenimi divjimi pokrajinami, divjimi rekami, prostranimi travniki in veliko biotsko raznolikostjo. ==Zgodovina== Beš-Aralski naravni rezervat je bil ustanovljen 21. marca 1979, da bi zavaroval edinstven naravni kompleks gozdov Čatkalske doline, da bi se zaščitil habitat menziberjevega svizca (''Marmota menzbieri'') ter grigovega (''Tulipa greigi'') in kaufmanovega tulipana (''Tulipa kaufmanniana''). Površina rezervata je ob ustanovitvi znašala 116.700 hektarjev. Leta 1994 je bila z ustanovitvijo Čatkalskega gozdnogospodarskega območja površina rezervata zmanjšana na 63.200 hektarjev (Vladni sklep št. 573 z dne 1. avgusta 1994). 16. julija 2002 so bili habitat menziberjevega svizca in druga območja ponovno vključeni v naravni rezervat. Njegova površina se je povečala na 86.748 hektarjev (Vladni sklep št. 499 z dne 26. julija 2002). Leta 2006 se je z vključitvijo lovišča Čandalaš naravni rezervat Beš-Aral povečal za 25.715 hektarjev.<ref>[http://cbd.minjust.gov.kg/act/view/ru-ru/57364 Decree 24 April 2006 No. 291] {{in lang|ru}}</ref> ==Pokrajina== V naravnem rezervatu so polpuščavske in suhe stepske cone (do nadmorske višine 2.500 m), grmičasta travniška stepa, subalpske (2.000–3.500 m) in alpske trate ter ledeniško-snežne cone. Na področju rezervata so tudi savani podobna z listavci poraščena področja ter različne travniške površine. Gozdovi in redki gozdni pasovi pokrivajo približno 30.000 hektarjev.<ref name=geo /> ==Ekologija== ===Flora=== Po različnih ocenah v rezervatu raste med 700 in 1500 rastlinskih vrst. Seznam vaskularnih rastlin vsebuje 446 imen. Glede glavnih vrst vegetacije, ki rastejo v rezervatu, ni soglasja. Po eni od ocen se razločijo naslednje vrste rastlinskih združb: gorske efemerne polpuščave, gorske stepe, šibljak (kserofilna drevesno-grmovna vegetacija), stepe, podobne gorski polsavani, listopadni poplavni gozdovi, gorski iglasti gozdovi, travniško-močvirna vegetacija, višinski kserofiti, petrofitska vegetacija in kriofilna vegetacija. Po drugi oceni v rezervatu rastejo redki borovi gozdovi, poplavna in tugajska vegetacija, visokotravnate polsavane, subalpski travniki in alpski travniki. Kot ključne rastline v rezervatu so bile predlagane naslednje rastline: lipskyjev prangos (''Prangos lipskyi Korov.''), hibridna ali stepska potonika (''Paeonia hybrida Pall.''), tjanšanski majkaragan (''Calophaca tianschanica (B. Fedtsch) Gorbunova''), metlasta alohrusa (''Allochrusa paniculata (Regel) Ovcz. & Czuk.''), Ungernia sewerzowii (Regel) B. Fedtsch.), maksimovičeva rabarbara (''Rheum maximowiczii Losinsk''.), wittrockova rabarbara (''Rh. wittrockii Lundstr''.), Kokandska morina (''Morina kokanica Regel''), turkestanska plavica (''Centaurea turkestanica Franch.''), Korolkovljev arum (''Arum korolkowii Regel'') in kraljevec (''Korolkowia sewerzowii Regel'').<ref>Флора и растительность Беш-Аральского государственного заповедника</ref> ==Favna== V rezervatu živi 46 vrst sesalcev, vključno z naslednjimi ključnimi in indikatorskimi vrstami: divji prašič, kozorog, peščeni zajec, lisica, volk, tjanšanski medved, turkestanski ris, snežni leopard, kuna belica, ameriška kuna, srednjeazijska vidra, hermelin, podlasica, jež in menzbirjev svizec. Po različnih ocenah v rezervatu živi med 98 in 150 vrstami ptic. Herpetofauna, ki jo najdemo predvsem v nižjih legah, je sestavljena iz 10 vrst plazilcev in dvoživk, vključno s stepsko agamo, puščavskim nosorogom, alajskim nosorogom, večbarvnim kuščarjem, nikolskim (ali kirgiškim) kuščarjem, sivim gekonom, steklenim kuščarjem, vodno kačo, vzorčastim dirkačem in pallasovim bakroglavcem. Ihtiofavna rezervata obsega 12 vrst rib.<ref>Фауна Беш-Аральского государственного заповедника. Pridobljeno 29. decembra 2009. Arhivirano iz izvirnika 5. marca 2016.</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Naravni rezervati]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1979]] [[Kategorija:Kirgizistan]] g72v673ny48e2zsaj6zcthbwtscim2q 6685423 6685422 2026-06-05T07:41:17Z Octopus 13285 /* Viri */ vuir 6685423 wikitext text/x-wiki {{Infobox protected area | name = Besh-Aral Nature Reserve | iucn_category = Ia <!-- images --> | image = | image_caption = <!-- map --> | map = Kyrgyzstan | image_map = | map_width = | map_caption = Location in Kyrgyzstan | relief = yes <!-- location --> | location = Okrožje Čatkal, regija Džalal Abad,<br>{{zastava|Kirgizistan}} | nearest_city = | nearest_town = | coordinates = {{coord|41|36|N|70|29|E|display=inline,title}} | coords_ref = <!-- stats --> | length = | length_mi = | length_km = | width = | width_mi = | width_km = | area_km2 = 1124.63 | area_ref = <ref name=oopt/> | elevation = | elevation_avg = | elevation_min = | elevation_max = | dimensions = | designation = <!-- dates & info --> | authorized = | created = | designated = | established = 1979 | named_for = | visitation_num = | visitation_year = | visitation_ref = | governing_body = | administrator = | operator = | owner = <!-- website, embedded --> | website = | module = }} '''Beš-Aralski naravni rezervat''' ([[Kirgiščina|kirgiško]]: Беш-Арал мамлекеттик коругу, Beš-Aral mamlekettik korugu, [[Ruščina|rusko]]: Беш-Аральский государственный заповедник Beš-Aralskij gosudarstvenij zapovednik) je naravni rezervat v okrožju Čatkal, regija Džalal-Abad, zahodni [[Kirgizistan]]. Nahaja se na severozahodnem pobočju gorskega masiva Čatkal v bazenu reke Ters na nadmorski višini od 950 do 2.300 metrov. Rezervat je bil ustanovljen leta 1979, da bi se zaščitile številnih redke in ogrožene živali zahodnega [[Tjanšan]]a, zlasti [[Svizec|menzbierjevi svizci]], ki so na Rdečem seznamu ogroženih vrst IUCN. Rezervat trenutno pokriva površino 112.463 hektarjev in je gorski predel z nedotaknjenimi divjimi pokrajinami, divjimi rekami, prostranimi travniki in veliko biotsko raznolikostjo. ==Zgodovina== Beš-Aralski naravni rezervat je bil ustanovljen 21. marca 1979, da bi zavaroval edinstven naravni kompleks gozdov Čatkalske doline, da bi se zaščitil habitat menziberjevega svizca (''Marmota menzbieri'') ter grigovega (''Tulipa greigi'') in kaufmanovega tulipana (''Tulipa kaufmanniana''). Površina rezervata je ob ustanovitvi znašala 116.700 hektarjev. Leta 1994 je bila z ustanovitvijo Čatkalskega gozdnogospodarskega območja površina rezervata zmanjšana na 63.200 hektarjev (Vladni sklep št. 573 z dne 1. avgusta 1994). 16. julija 2002 so bili habitat menziberjevega svizca in druga območja ponovno vključeni v naravni rezervat. Njegova površina se je povečala na 86.748 hektarjev (Vladni sklep št. 499 z dne 26. julija 2002). Leta 2006 se je z vključitvijo lovišča Čandalaš naravni rezervat Beš-Aral povečal za 25.715 hektarjev.<ref>[http://cbd.minjust.gov.kg/act/view/ru-ru/57364 Decree 24 April 2006 No. 291] {{in lang|ru}}</ref> ==Pokrajina== V naravnem rezervatu so polpuščavske in suhe stepske cone (do nadmorske višine 2.500 m), grmičasta travniška stepa, subalpske (2.000–3.500 m) in alpske trate ter ledeniško-snežne cone. Na področju rezervata so tudi savani podobna z listavci poraščena področja ter različne travniške površine. Gozdovi in redki gozdni pasovi pokrivajo približno 30.000 hektarjev.<ref name=geo /> ==Ekologija== ===Flora=== Po različnih ocenah v rezervatu raste med 700 in 1500 rastlinskih vrst. Seznam vaskularnih rastlin vsebuje 446 imen. Glede glavnih vrst vegetacije, ki rastejo v rezervatu, ni soglasja. Po eni od ocen se razločijo naslednje vrste rastlinskih združb: gorske efemerne polpuščave, gorske stepe, šibljak (kserofilna drevesno-grmovna vegetacija), stepe, podobne gorski polsavani, listopadni poplavni gozdovi, gorski iglasti gozdovi, travniško-močvirna vegetacija, višinski kserofiti, petrofitska vegetacija in kriofilna vegetacija. Po drugi oceni v rezervatu rastejo redki borovi gozdovi, poplavna in tugajska vegetacija, visokotravnate polsavane, subalpski travniki in alpski travniki. Kot ključne rastline v rezervatu so bile predlagane naslednje rastline: lipskyjev prangos (''Prangos lipskyi Korov.''), hibridna ali stepska potonika (''Paeonia hybrida Pall.''), tjanšanski majkaragan (''Calophaca tianschanica (B. Fedtsch) Gorbunova''), metlasta alohrusa (''Allochrusa paniculata (Regel) Ovcz. & Czuk.''), Ungernia sewerzowii (Regel) B. Fedtsch.), maksimovičeva rabarbara (''Rheum maximowiczii Losinsk''.), wittrockova rabarbara (''Rh. wittrockii Lundstr''.), Kokandska morina (''Morina kokanica Regel''), turkestanska plavica (''Centaurea turkestanica Franch.''), Korolkovljev arum (''Arum korolkowii Regel'') in kraljevec (''Korolkowia sewerzowii Regel'').<ref>Флора и растительность Беш-Аральского государственного заповедника</ref> ==Favna== V rezervatu živi 46 vrst sesalcev, vključno z naslednjimi ključnimi in indikatorskimi vrstami: divji prašič, kozorog, peščeni zajec, lisica, volk, tjanšanski medved, turkestanski ris, snežni leopard, kuna belica, ameriška kuna, srednjeazijska vidra, hermelin, podlasica, jež in menzbirjev svizec. Po različnih ocenah v rezervatu živi med 98 in 150 vrstami ptic. Herpetofauna, ki jo najdemo predvsem v nižjih legah, je sestavljena iz 10 vrst plazilcev in dvoživk, vključno s stepsko agamo, puščavskim nosorogom, alajskim nosorogom, večbarvnim kuščarjem, nikolskim (ali kirgiškim) kuščarjem, sivim gekonom, steklenim kuščarjem, vodno kačo, vzorčastim dirkačem in pallasovim bakroglavcem. Ihtiofavna rezervata obsega 12 vrst rib.<ref>Фауна Беш-Аральского государственного заповедника. Pridobljeno 29. decembra 2009. Arhivirano iz izvirnika 5. marca 2016.</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Vir== {{refbegin |2}} * В.Е. Соколова, Е.Е. Сыроечковский. Заповедники Средней Азии и Казахстана. Москва «Мысль», 1990. ISBN 5-244-00273-2. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Naravni rezervati]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1979]] [[Kategorija:Kirgizistan]] h5w1jioexaam2zq0vtoxicpkpi2p90v 6685426 6685423 2026-06-05T07:42:58Z Octopus 13285 /* Pokrajina */ ref 6685426 wikitext text/x-wiki {{Infobox protected area | name = Besh-Aral Nature Reserve | iucn_category = Ia <!-- images --> | image = | image_caption = <!-- map --> | map = Kyrgyzstan | image_map = | map_width = | map_caption = Location in Kyrgyzstan | relief = yes <!-- location --> | location = Okrožje Čatkal, regija Džalal Abad,<br>{{zastava|Kirgizistan}} | nearest_city = | nearest_town = | coordinates = {{coord|41|36|N|70|29|E|display=inline,title}} | coords_ref = <!-- stats --> | length = | length_mi = | length_km = | width = | width_mi = | width_km = | area_km2 = 1124.63 | area_ref = <ref name=oopt/> | elevation = | elevation_avg = | elevation_min = | elevation_max = | dimensions = | designation = <!-- dates & info --> | authorized = | created = | designated = | established = 1979 | named_for = | visitation_num = | visitation_year = | visitation_ref = | governing_body = | administrator = | operator = | owner = <!-- website, embedded --> | website = | module = }} '''Beš-Aralski naravni rezervat''' ([[Kirgiščina|kirgiško]]: Беш-Арал мамлекеттик коругу, Beš-Aral mamlekettik korugu, [[Ruščina|rusko]]: Беш-Аральский государственный заповедник Beš-Aralskij gosudarstvenij zapovednik) je naravni rezervat v okrožju Čatkal, regija Džalal-Abad, zahodni [[Kirgizistan]]. Nahaja se na severozahodnem pobočju gorskega masiva Čatkal v bazenu reke Ters na nadmorski višini od 950 do 2.300 metrov. Rezervat je bil ustanovljen leta 1979, da bi se zaščitile številnih redke in ogrožene živali zahodnega [[Tjanšan]]a, zlasti [[Svizec|menzbierjevi svizci]], ki so na Rdečem seznamu ogroženih vrst IUCN. Rezervat trenutno pokriva površino 112.463 hektarjev in je gorski predel z nedotaknjenimi divjimi pokrajinami, divjimi rekami, prostranimi travniki in veliko biotsko raznolikostjo. ==Zgodovina== Beš-Aralski naravni rezervat je bil ustanovljen 21. marca 1979, da bi zavaroval edinstven naravni kompleks gozdov Čatkalske doline, da bi se zaščitil habitat menziberjevega svizca (''Marmota menzbieri'') ter grigovega (''Tulipa greigi'') in kaufmanovega tulipana (''Tulipa kaufmanniana''). Površina rezervata je ob ustanovitvi znašala 116.700 hektarjev. Leta 1994 je bila z ustanovitvijo Čatkalskega gozdnogospodarskega območja površina rezervata zmanjšana na 63.200 hektarjev (Vladni sklep št. 573 z dne 1. avgusta 1994). 16. julija 2002 so bili habitat menziberjevega svizca in druga območja ponovno vključeni v naravni rezervat. Njegova površina se je povečala na 86.748 hektarjev (Vladni sklep št. 499 z dne 26. julija 2002). Leta 2006 se je z vključitvijo lovišča Čandalaš naravni rezervat Beš-Aral povečal za 25.715 hektarjev.<ref>[http://cbd.minjust.gov.kg/act/view/ru-ru/57364 Decree 24 April 2006 No. 291] {{in lang|ru}}</ref> ==Pokrajina== V naravnem rezervatu so polpuščavske in suhe stepske cone (do nadmorske višine 2.500 m), grmičasta travniška stepa, subalpske (2.000–3.500 m) in alpske trate ter ledeniško-snežne cone. Na področju rezervata so tudi savani podobna z listavci poraščena področja ter različne travniške površine. Gozdovi in redki gozdni pasovi pokrivajo približno 30.000 hektarjev.<ref name=geo>{{cite encyclopedia|url=https://new.bizdin.kg/media/books/География_Кыргызстана.pdf|title=Бешарал коругу|trans-title=Besh-Aral Reserve|encyclopedia=Кыргызстандын Географиясы [Geography of Kyrgyzstan]|page=306|language=ky|year=2004|location=Bishkek}}</ref> ==Ekologija== ===Flora=== Po različnih ocenah v rezervatu raste med 700 in 1500 rastlinskih vrst. Seznam vaskularnih rastlin vsebuje 446 imen. Glede glavnih vrst vegetacije, ki rastejo v rezervatu, ni soglasja. Po eni od ocen se razločijo naslednje vrste rastlinskih združb: gorske efemerne polpuščave, gorske stepe, šibljak (kserofilna drevesno-grmovna vegetacija), stepe, podobne gorski polsavani, listopadni poplavni gozdovi, gorski iglasti gozdovi, travniško-močvirna vegetacija, višinski kserofiti, petrofitska vegetacija in kriofilna vegetacija. Po drugi oceni v rezervatu rastejo redki borovi gozdovi, poplavna in tugajska vegetacija, visokotravnate polsavane, subalpski travniki in alpski travniki. Kot ključne rastline v rezervatu so bile predlagane naslednje rastline: lipskyjev prangos (''Prangos lipskyi Korov.''), hibridna ali stepska potonika (''Paeonia hybrida Pall.''), tjanšanski majkaragan (''Calophaca tianschanica (B. Fedtsch) Gorbunova''), metlasta alohrusa (''Allochrusa paniculata (Regel) Ovcz. & Czuk.''), Ungernia sewerzowii (Regel) B. Fedtsch.), maksimovičeva rabarbara (''Rheum maximowiczii Losinsk''.), wittrockova rabarbara (''Rh. wittrockii Lundstr''.), Kokandska morina (''Morina kokanica Regel''), turkestanska plavica (''Centaurea turkestanica Franch.''), Korolkovljev arum (''Arum korolkowii Regel'') in kraljevec (''Korolkowia sewerzowii Regel'').<ref>Флора и растительность Беш-Аральского государственного заповедника</ref> ==Favna== V rezervatu živi 46 vrst sesalcev, vključno z naslednjimi ključnimi in indikatorskimi vrstami: divji prašič, kozorog, peščeni zajec, lisica, volk, tjanšanski medved, turkestanski ris, snežni leopard, kuna belica, ameriška kuna, srednjeazijska vidra, hermelin, podlasica, jež in menzbirjev svizec. Po različnih ocenah v rezervatu živi med 98 in 150 vrstami ptic. Herpetofauna, ki jo najdemo predvsem v nižjih legah, je sestavljena iz 10 vrst plazilcev in dvoživk, vključno s stepsko agamo, puščavskim nosorogom, alajskim nosorogom, večbarvnim kuščarjem, nikolskim (ali kirgiškim) kuščarjem, sivim gekonom, steklenim kuščarjem, vodno kačo, vzorčastim dirkačem in pallasovim bakroglavcem. Ihtiofavna rezervata obsega 12 vrst rib.<ref>Фауна Беш-Аральского государственного заповедника. Pridobljeno 29. decembra 2009. Arhivirano iz izvirnika 5. marca 2016.</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Vir== {{refbegin |2}} * В.Е. Соколова, Е.Е. Сыроечковский. Заповедники Средней Азии и Казахстана. Москва «Мысль», 1990. ISBN 5-244-00273-2. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Naravni rezervati]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1979]] [[Kategorija:Kirgizistan]] s148npkokingtvj2wjqvmwfbw1ipfij 6685437 6685426 2026-06-05T07:56:03Z Octopus 13285 /* Zgodovina */ slike 6685437 wikitext text/x-wiki {{Infobox protected area | name = Besh-Aral Nature Reserve | iucn_category = Ia <!-- images --> | image = | image_caption = <!-- map --> | map = Kyrgyzstan | image_map = | map_width = | map_caption = Location in Kyrgyzstan | relief = yes <!-- location --> | location = Okrožje Čatkal, regija Džalal Abad,<br>{{zastava|Kirgizistan}} | nearest_city = | nearest_town = | coordinates = {{coord|41|36|N|70|29|E|display=inline,title}} | coords_ref = <!-- stats --> | length = | length_mi = | length_km = | width = | width_mi = | width_km = | area_km2 = 1124.63 | area_ref = <ref name=oopt/> | elevation = | elevation_avg = | elevation_min = | elevation_max = | dimensions = | designation = <!-- dates & info --> | authorized = | created = | designated = | established = 1979 | named_for = | visitation_num = | visitation_year = | visitation_ref = | governing_body = | administrator = | operator = | owner = <!-- website, embedded --> | website = | module = }} '''Beš-Aralski naravni rezervat''' ([[Kirgiščina|kirgiško]]: Беш-Арал мамлекеттик коругу, Beš-Aral mamlekettik korugu, [[Ruščina|rusko]]: Беш-Аральский государственный заповедник Beš-Aralskij gosudarstvenij zapovednik) je naravni rezervat v okrožju Čatkal, regija Džalal-Abad, zahodni [[Kirgizistan]]. Nahaja se na severozahodnem pobočju gorskega masiva Čatkal v bazenu reke Ters na nadmorski višini od 950 do 2.300 metrov. Rezervat je bil ustanovljen leta 1979, da bi se zaščitile številnih redke in ogrožene živali zahodnega [[Tjanšan]]a, zlasti [[Svizec|menzbierjevi svizci]], ki so na Rdečem seznamu ogroženih vrst IUCN. Rezervat trenutno pokriva površino 112.463 hektarjev in je gorski predel z nedotaknjenimi divjimi pokrajinami, divjimi rekami, prostranimi travniki in veliko biotsko raznolikostjo. ==Zgodovina== [[Slika:Stamps of Uzbekistan, 2012-64.jpg|thumb|200px|Menzbirjev svizec na uzbekistanski znamki]] [[Slika:Tulipa greigii Gartenflora 22 t 773 (1873).jpg|thumb|200px|Greigov tulipan]] [[Slika:Tulipa kaufmanniana.jpg|thumb|200px|Kaufmanov tulipan]] Beš-Aralski naravni rezervat je bil ustanovljen 21. marca 1979, da bi zavaroval edinstven naravni kompleks gozdov Čatkalske doline, da bi se zaščitil habitat menziberjevega svizca (''Marmota menzbieri'') ter grigovega (''Tulipa greigi'') in kaufmanovega tulipana (''Tulipa kaufmanniana''). Površina rezervata je ob ustanovitvi znašala 116.700 hektarjev. Leta 1994 je bila z ustanovitvijo Čatkalskega gozdnogospodarskega območja površina rezervata zmanjšana na 63.200 hektarjev (Vladni sklep št. 573 z dne 1. avgusta 1994). 16. julija 2002 so bili habitat menziberjevega svizca in druga območja ponovno vključeni v naravni rezervat. Njegova površina se je povečala na 86.748 hektarjev (Vladni sklep št. 499 z dne 26. julija 2002). Leta 2006 se je z vključitvijo lovišča Čandalaš naravni rezervat Beš-Aral povečal za 25.715 hektarjev.<ref>[http://cbd.minjust.gov.kg/act/view/ru-ru/57364 Decree 24 April 2006 No. 291] {{in lang|ru}}</ref> ==Pokrajina== V naravnem rezervatu so polpuščavske in suhe stepske cone (do nadmorske višine 2.500 m), grmičasta travniška stepa, subalpske (2.000–3.500 m) in alpske trate ter ledeniško-snežne cone. Na področju rezervata so tudi savani podobna z listavci poraščena področja ter različne travniške površine. Gozdovi in redki gozdni pasovi pokrivajo približno 30.000 hektarjev.<ref name=geo>{{cite encyclopedia|url=https://new.bizdin.kg/media/books/География_Кыргызстана.pdf|title=Бешарал коругу|trans-title=Besh-Aral Reserve|encyclopedia=Кыргызстандын Географиясы [Geography of Kyrgyzstan]|page=306|language=ky|year=2004|location=Bishkek}}</ref> ==Ekologija== ===Flora=== Po različnih ocenah v rezervatu raste med 700 in 1500 rastlinskih vrst. Seznam vaskularnih rastlin vsebuje 446 imen. Glede glavnih vrst vegetacije, ki rastejo v rezervatu, ni soglasja. Po eni od ocen se razločijo naslednje vrste rastlinskih združb: gorske efemerne polpuščave, gorske stepe, šibljak (kserofilna drevesno-grmovna vegetacija), stepe, podobne gorski polsavani, listopadni poplavni gozdovi, gorski iglasti gozdovi, travniško-močvirna vegetacija, višinski kserofiti, petrofitska vegetacija in kriofilna vegetacija. Po drugi oceni v rezervatu rastejo redki borovi gozdovi, poplavna in tugajska vegetacija, visokotravnate polsavane, subalpski travniki in alpski travniki. Kot ključne rastline v rezervatu so bile predlagane naslednje rastline: lipskyjev prangos (''Prangos lipskyi Korov.''), hibridna ali stepska potonika (''Paeonia hybrida Pall.''), tjanšanski majkaragan (''Calophaca tianschanica (B. Fedtsch) Gorbunova''), metlasta alohrusa (''Allochrusa paniculata (Regel) Ovcz. & Czuk.''), Ungernia sewerzowii (Regel) B. Fedtsch.), maksimovičeva rabarbara (''Rheum maximowiczii Losinsk''.), wittrockova rabarbara (''Rh. wittrockii Lundstr''.), Kokandska morina (''Morina kokanica Regel''), turkestanska plavica (''Centaurea turkestanica Franch.''), Korolkovljev arum (''Arum korolkowii Regel'') in kraljevec (''Korolkowia sewerzowii Regel'').<ref>Флора и растительность Беш-Аральского государственного заповедника</ref> ==Favna== V rezervatu živi 46 vrst sesalcev, vključno z naslednjimi ključnimi in indikatorskimi vrstami: divji prašič, kozorog, peščeni zajec, lisica, volk, tjanšanski medved, turkestanski ris, snežni leopard, kuna belica, ameriška kuna, srednjeazijska vidra, hermelin, podlasica, jež in menzbirjev svizec. Po različnih ocenah v rezervatu živi med 98 in 150 vrstami ptic. Herpetofauna, ki jo najdemo predvsem v nižjih legah, je sestavljena iz 10 vrst plazilcev in dvoživk, vključno s stepsko agamo, puščavskim nosorogom, alajskim nosorogom, večbarvnim kuščarjem, nikolskim (ali kirgiškim) kuščarjem, sivim gekonom, steklenim kuščarjem, vodno kačo, vzorčastim dirkačem in pallasovim bakroglavcem. Ihtiofavna rezervata obsega 12 vrst rib.<ref>Фауна Беш-Аральского государственного заповедника. Pridobljeno 29. decembra 2009. Arhivirano iz izvirnika 5. marca 2016.</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Vir== {{refbegin |2}} * В.Е. Соколова, Е.Е. Сыроечковский. Заповедники Средней Азии и Казахстана. Москва «Мысль», 1990. ISBN 5-244-00273-2. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Naravni rezervati]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1979]] [[Kategorija:Kirgizistan]] 597yn6esko37u9a13los6s4zmqsfrl8 0 603661 6685438 2026-06-05T07:56:14Z Sporti 5955 n 6685438 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography |name = Tian Nai Koren |image = |fullname = |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |height = |position = [[vezist (nogomet)|vezist]] |currentclub = [[Club NXT]] |clubnumber = 85 |youthyears1 = {{0|0000}}–2025 |youthclubs1 = [[NK Maribor]] |youthyears2 = 2025– |youthclubs2 = [[Club Brugge KV]] |years1 = 2025– |clubs1 = [[Club NXT]] |caps1 = 6 |goals1 = 0 |nationalyears1 = 2023–2024 | nationalteam1 = Slovenija do 15 let | nationalcaps1 = 9 | nationalgoals1 = 3 |nationalyears2 = 2023 | nationalteam2 = Slovenija do 16 let | nationalcaps2 = 7 | nationalgoals2 = 3 |nationalyears3 = 2024– | nationalteam3 = Slovenija do 17 let | nationalcaps3 = 11 | nationalgoals3 = 8 |nationalyears4 = 2026– |nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] |nationalcaps4 = 1 |nationalgoals4 = 0 }} '''Tian Nai Koren''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[31. julij]] [[2009]]. Koren je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2025 je član belgijskega kluba [[Club NXT]], ki je podružnični klub za [[Club Brugge K.V.|Club Brugge]]. Od leta 2026 je tudi član [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenske reprezentance]], v kateri je debitiral 4. junija na prijateljski tekmi proti [[Ciprska nogometna reprezentanca|Cipru]], ko je s 16 leti postal najmlajši debitant v zgodovini reprezentance.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/slovenija-sele-z-igralcem-vec-do-remija-s-skromnim-ciprom/784260 |title=Slovenija šele z igralcem več do remija s skromnim Ciprom |accessdate=2026-06-04 |date=2026-06-05 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Bil je član slovenske reprezentance do 15, 16 in 17 let. Njegov oče je nekdanji nogometaš in kapetan slovenske reprezentance [[Robert Koren]], njegov starejši brat [[Nal Lan Koren]] je prav tako nogometaš.<ref>{{Cite web|url=https://planetnogomet.si/novice/tian-nai-koren-maribor-39-zadetkiv/|title=Komaj 14-letni Tian Nai Koren tik pred izjemnim strelskim podvigom: Vroči član Maribora le še gol oddaljen od številke 40|publisher=[[Planet Nogomet]]|date=21 April 2024|access-date=9 November 2025}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Koren, Tian Nai}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Cluba NXT]] jzjf77nppuk3esm3ffnw7q4240egwf7 6685446 6685438 2026-06-05T08:07:05Z Sporti 5955 /* Zunanje povezave */ pp 6685446 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography |name = Tian Nai Koren |image = |fullname = |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |height = |position = [[vezist (nogomet)|vezist]] |currentclub = [[Club NXT]] |clubnumber = 85 |youthyears1 = {{0|0000}}–2025 |youthclubs1 = [[NK Maribor]] |youthyears2 = 2025– |youthclubs2 = [[Club Brugge KV]] |years1 = 2025– |clubs1 = [[Club NXT]] |caps1 = 6 |goals1 = 0 |nationalyears1 = 2023–2024 | nationalteam1 = Slovenija do 15 let | nationalcaps1 = 9 | nationalgoals1 = 3 |nationalyears2 = 2023 | nationalteam2 = Slovenija do 16 let | nationalcaps2 = 7 | nationalgoals2 = 3 |nationalyears3 = 2024– | nationalteam3 = Slovenija do 17 let | nationalcaps3 = 11 | nationalgoals3 = 8 |nationalyears4 = 2026– |nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] |nationalcaps4 = 1 |nationalgoals4 = 0 }} '''Tian Nai Koren''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[31. julij]] [[2009]]. Koren je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2025 je član belgijskega kluba [[Club NXT]], ki je podružnični klub za [[Club Brugge K.V.|Club Brugge]]. Od leta 2026 je tudi član [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenske reprezentance]], v kateri je debitiral 4. junija na prijateljski tekmi proti [[Ciprska nogometna reprezentanca|Cipru]], ko je s 16 leti postal najmlajši debitant v zgodovini reprezentance.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/slovenija-sele-z-igralcem-vec-do-remija-s-skromnim-ciprom/784260 |title=Slovenija šele z igralcem več do remija s skromnim Ciprom |accessdate=2026-06-04 |date=2026-06-05 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Bil je član slovenske reprezentance do 15, 16 in 17 let. Njegov oče je nekdanji nogometaš in kapetan slovenske reprezentance [[Robert Koren]], njegov starejši brat [[Nal Lan Koren]] je prav tako nogometaš.<ref>{{Cite web|url=https://planetnogomet.si/novice/tian-nai-koren-maribor-39-zadetkiv/|title=Komaj 14-letni Tian Nai Koren tik pred izjemnim strelskim podvigom: Vroči član Maribora le še gol oddaljen od številke 40|publisher=[[Planet Nogomet]]|date=21 April 2024|access-date=9 November 2025}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Koren, Tian Nai}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 15 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Cluba NXT]] j048yx4o2o6vblvdt792kkgftymy52a 0 603662 6685439 2026-06-05T07:56:44Z Sporti 5955 preusmeritev na [[Tian Nai Koren]] 6685439 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Tian Nai Koren]] j2pfwlb3sxkmuwkdqxsypflq2uu3pat 0 603663 6685465 2026-06-05T08:57:13Z Erardo Galbi 166658 nova stran z vsebino: »{{v delu}} {{Infopolje Občina v Italiji |name = San Giorgio della Richinvelda |native_name = San Zorç da la Richinvelde |official_name = Comune di San Giorgio della Richinvelda<br>Comun di San Zorç da la Richinvelde |image_skyline = |image_caption = |image_shield = San Giorgio della Richinvelda-Stemma.svg |image_map = |coordinates = {{coord|46|3|N|12|52|E|type:city(4,639)_region:IT |display=inline,title}...« 6685465 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Občina v Italiji |name = San Giorgio della Richinvelda |native_name = San Zorç da la Richinvelde |official_name = Comune di San Giorgio della Richinvelda<br>Comun di San Zorç da la Richinvelde |image_skyline = |image_caption = |image_shield = San Giorgio della Richinvelda-Stemma.svg |image_map = |coordinates = {{coord|46|3|N|12|52|E|type:city(4,639)_region:IT |display=inline,title}} |pushpin_label_position = |region = [[Furlanija - Julijska krajina]] |province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] |frazioni = Aurava, Cosa, Domanins, Pozzo, Provesano, Rauscedo |mayor = Michele Leon |mayor_party = |elevation_footnotes = |elevation_m = 86 |area_footnotes = |area_total_km2 = 47,9 |population_footnotes = <ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> |population_as_of = 28. 2. 2026 |population_total = 4541 |pop_density_footnotes = |population_demonym = sangiorgini<br>fur. sanzorzins |istat=093038|saint = |day = |website = {{official website|http://www.comune.san-giorgio-della-richinvelda.pn.it/}} |footnotes = |imagesize = |image_alt = |shield_alt = |map_alt = |map_caption = |pushpin_map_alt = |coordinates_footnotes = |twin1 = |twin1_country = |postal_code = 33095 |area_code = 0427}} '''San Giorgio della Richinvelda''' ([[Standard Friulian]]: {{lang|fur|San Zorç da la Richinvelde}}, [[Friulian language#Variants of Friulian|Western Friulian]]: {{lang|fur|San 'Sors}}) is a {{lang|it|[[comune]]}} (municipality) in the [[Province of Pordenone|Regional decentralization entity of Pordenone]] in the [[Italy|Italian]] region of [[Friuli-Venezia Giulia]], located about {{convert|90|km|mi}} northwest of [[Trieste]] and about {{convert|20|km|mi}} northeast of [[Pordenone]]. It has a population of 4,626 inhabitants. The seven {{lang|it|[[frazioni]]}} (boroughs) that compose the municipality are Rauscedo, Domanins, Cosa, Pozzo, Provesano, Aurava and San Giorgio. Agriculture represents the most common activity of the territory. == Notable people == * Donato Casella, renaissance sculptor from [[Carona, Switzerland|Carona]] * [[Pim Fortuyn]], Dutch politician, sociologist, author and professor, [[Assassination of Pim Fortuyn|assassinated]] during the [[Dutch general election, 2002|Dutch general election of 2002]], owned a holiday home in the town and is buried in the cemetery of the frazione Provesano. * [[Gino Pancino]], cyclist * [[Tarcisio Petracco]] * [[Bertram of St. Genesius]], [[Patriarch of Aquileia]], assassinated during an ambush at San Giorgio della Richinvelda on 6 June 1350. ==References== {{reflist}} ==External links== * [http://www.comune.san-giorgio-della-richinvelda.pn.it/ Official website] {{clear}} {{Province of Pordenone}} {{authority control}} {{DEFAULTSORT:San Giorgio Della Richinvelda}} [[Category:Cities and towns in Friuli-Venezia Giulia]] {{FriuliVeneziaGiulia-geo-stub}} 2xqadgf5h6g94fr4b2g8a8uisd3j8ai 6685469 6685465 2026-06-05T09:20:20Z Erardo Galbi 166658 6685469 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Občina v Italiji |name = San Giorgio della Richinvelda |native_name = San Zorç da la Richinvelde |official_name = Comune di San Giorgio della Richinvelda<br>Comun di San Zorç da la Richinvelde |image_skyline = |image_caption = |image_shield = San Giorgio della Richinvelda-Stemma.svg |image_map = |coordinates = {{coord|46|3|N|12|52|E|type:city(4,639)_region:IT |display=inline,title}} |pushpin_label_position = |region = [[Furlanija - Julijska krajina]] |province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] |frazioni = Aurava, Cosa, Domanins, Pozzo, Provesano, Rauscedo |mayor = Michele Leon |mayor_party = državljanska lista Korenine in prihodnost |elevation_footnotes = |elevation_m = 86 |area_footnotes = |area_total_km2 = 47,9 |population_footnotes = <ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> |population_as_of = 28. 2. 2026 |population_total = 4541 |pop_density_footnotes = |population_demonym = sangiorgini<br>fur. sanzorzins |istat=093038|saint = |day = |website = {{official website|http://www.comune.san-giorgio-della-richinvelda.pn.it/}} |footnotes = |imagesize = |image_alt = |shield_alt = |map_alt = |map_caption = |pushpin_map_alt = |coordinates_footnotes = |twin1 = |twin1_country = |postal_code = 33095 |area_code = 0427 }} '''San Giorgio della Richinvelda''' ({{Jezik-fur|San Zorç da la Richinvelde}} ali ''San Zorç de Richinvelde'',[[Furlanščina|zahodno-furlansko]] {{lang|fur|San 'Sors}}) je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 28 km zahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 19 km severovzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2026 je imela 4.541 prebivalcev in površino 47,9 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Občino sestavljajo naslednja naselja (med oklepajem imena v standardni furlanščini in lokalni furlanščini): Rauscedo (''Rossêt''/''Rosseit''), Domanins, Cosa (''Cose''/''Cosa''), Pozzo (''Poç''/''Pos''), Provesano (''Provesan'') in Aurava (''Dograve''/''Dograva''). Druga naselja: Selva di Sopra (''Selve Disore''/''Selva Disora''), Selva di Sotto (''Selve Disot''/''Selva Disot''), Borgo Gravis (''Lis Gravis'') in Case Richinvelda (''Balin''). Kmetijstvo je najpogostejša dejavnost na tem območju. == Znane osebnosti == * Donato Casella, renesančni kipar iz [[Carona, Ticino|Carone]] * Pim Fortuyn, Nizozemski politik, sociolog, pisatelj in profesor, ki je bil umorjen med nizozemskimi parlamentarnimi volitvami leta 2002, je imel v mestu počitniško hišo in je pokopan na pokopališču v naselju Provesano. * Gino Pancino, cyclist * Tarcisio Petracco * Bertram of St. Genesius, [[Patriarch of Aquileia]], assassinated during an ambush at San Giorgio della Richinvelda on 6 June 1350. ==References== {{reflist}} ==External links== * [http://www.comune.san-giorgio-della-richinvelda.pn.it/ Uradno spletno mesto] {{clear}} {{Province of Pordenone}} {{authority control}} {{DEFAULTSORT:San Giorgio Della Richinvelda}} [[Category:Cities and towns in Friuli-Venezia Giulia]] {{FriuliVeneziaGiulia-geo-stub}} sd9m282x7lm92hn9wuizyxc5x2thwca 6685474 6685469 2026-06-05T09:39:33Z Erardo Galbi 166658 6685474 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji |name = San Giorgio della Richinvelda |native_name = San Zorç da la Richinvelde |official_name = Comune di San Giorgio della Richinvelda<br>Comun di San Zorç da la Richinvelde |image_skyline = |image_caption = |image_shield = San Giorgio della Richinvelda-Stemma.svg |image_map = |coordinates = {{coord|46|3|N|12|52|E|type:city(4,639)_region:IT |display=inline,title}} |pushpin_label_position = |region = [[Furlanija - Julijska krajina]] |province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] |frazioni = Aurava, Cosa, Domanins, Pozzo, Provesano, Rauscedo |mayor = Michele Leon |mayor_party = državljanska lista Korenine in prihodnost |elevation_footnotes = |elevation_m = 86 |area_footnotes = |area_total_km2 = 47,9 |population_footnotes = <ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> |population_as_of = 28. 2. 2026 |population_total = 4541 |pop_density_footnotes = |population_demonym = sangiorgini<br>fur. sanzorzins |istat=093038|saint = |day = |website = {{official website|http://www.comune.san-giorgio-della-richinvelda.pn.it/}} |footnotes = |imagesize = |image_alt = |shield_alt = |map_alt = |map_caption = |pushpin_map_alt = |coordinates_footnotes = |twin1 = |twin1_country = |postal_code = 33095 |area_code = 0427 }} '''San Giorgio della Richinvelda''' ({{Jezik-fur|San Zorç da la Richinvelde}} ali ''San Zorç de Richinvelde'',[[Furlanščina|zahodno-furlansko]] {{lang|fur|San 'Sors}}) je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 28 km zahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 19 km severovzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2026 je imela 4.541 prebivalcev in površino 47,9 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Občino sestavljajo naslednja naselja: Rauscedo (''Rossêt''),<ref>Lokalno ''Rosseit''.</ref> Domanins, Cosa (''Cose''),<ref>Lokalno ''Cosa''.</ref> Pozzo (''Poç''),<ref>Lokalno ''Pos''.</ref> Provesano (''Provesan'') in Aurava (''Dograve'').<ref>Lokalno ''Dograva''.</ref> Druga naselja: Selva di Sopra (''Selve Disore''),<ref>Lokalno ''Selva Disora''.</ref> Selva di Sotto (''Selve Disot''),<ref>Lokalno ''Selva Disot''.</ref> Borgo Gravis (''Lis Gravis'') in Case Richinvelda (''Balin''). Kmetijstvo je najpogostejša dejavnost na tem območju. == Znane osebnosti == * Donato Casella, renesančni kipar iz [[Carona, Ticino|Carone]] * Pim Fortuyn, Nizozemski politik, sociolog, pisatelj in profesor, ki je bil umorjen med nizozemskimi parlamentarnimi volitvami leta 2002, je imel v mestu počitniško hišo in je pokopan na pokopališču v naselju Provesano * Gino Pancino, kolesar * Tarcisio Petracco * Bertrand Oglejski, [[Oglejski patriarhi|oglejski patriarh]], umorjen v zasedi pri San Giorgio della Richinvelda 6. junija 1350 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.comune.san-giorgio-della-richinvelda.pn.it/ Uradno spletno mesto] {{Province of Pordenone}} {{DEFAULTSORT:San Giorgio Della Richinvelda}} [[Kategorija:San Giorgio della Richinvelda| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] 4762z5hlc12yvflk9jhj6s5rwnf9g4u 6685480 6685474 2026-06-05T09:42:06Z Erardo Galbi 166658 6685480 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji |name = San Giorgio della Richinvelda |native_name = San Zorç da la Richinvelde |official_name = Comune di San Giorgio della Richinvelda<br>Comun di San Zorç da la Richinvelde |image_skyline = |image_caption = |image_shield = San Giorgio della Richinvelda-Stemma.svg |image_map = |coordinates = {{coord|46|3|N|12|52|E|type:city(4,639)_region:IT |display=inline,title}} |pushpin_label_position = |region = [[Furlanija - Julijska krajina]] |province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] |frazioni = Aurava, Cosa, Domanins, Pozzo, Provesano, Rauscedo |mayor = Michele Leon |mayor_party = državljanska lista Korenine in prihodnost |elevation_footnotes = |elevation_m = 86 |area_footnotes = |area_total_km2 = 47,9 |population_footnotes = <ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> |population_as_of = 28. 2. 2026 |population_total = 4541 |pop_density_footnotes = |population_demonym = sangiorgini<br>fur. sanzorzins |istat=093038|saint = |day = |website = {{official website|http://www.comune.san-giorgio-della-richinvelda.pn.it/}} |footnotes = |imagesize = |image_alt = |shield_alt = |map_alt = |map_caption = |pushpin_map_alt = |coordinates_footnotes = |twin1 = |twin1_country = |postal_code = 33095 |area_code = 0427 }} '''San Giorgio della Richinvelda''' ({{Jezik-fur|San Zorç da la Richinvelde}} ali ''San Zorç de Richinvelde'', [[Furlanščina|zahodno-furlansko]] {{lang|fur|San 'Sors}}) je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 28 km zahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 19 km severovzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2026 je imela 4.541 prebivalcev in površino 47,9 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Občino sestavljajo naslednja naselja: Rauscedo (''Rossêt''),<ref>Lokalno ''Rosseit''.</ref> Domanins, Cosa (''Cose''),<ref>Lokalno ''Cosa''.</ref> Pozzo (''Poç''),<ref>Lokalno ''Pos''.</ref> Provesano (''Provesan'') in Aurava (''Dograve'').<ref>Lokalno ''Dograva''.</ref> Druga naselja: Selva di Sopra (''Selve Disore''),<ref>Lokalno ''Selva Disora''.</ref> Selva di Sotto (''Selve Disot''),<ref>Lokalno ''Selva Disot''.</ref> Borgo Gravis (''Lis Gravis'') in Case Richinvelda (''Balin''). Kmetijstvo je najpogostejša dejavnost na tem območju. == Znane osebnosti == * Donato Casella, renesančni kipar iz [[Carona, Ticino|Carone]] * Pim Fortuyn, Nizozemski politik, sociolog, pisatelj in profesor, ki je bil umorjen med nizozemskimi parlamentarnimi volitvami leta 2002, je imel v mestu počitniško hišo in je pokopan na pokopališču v naselju Provesano * Gino Pancino, kolesar * Tarcisio Petracco * Bertrand Oglejski, [[Oglejski patriarhi|oglejski patriarh]], umorjen v zasedi pri San Giorgio della Richinvelda 6. junija 1350 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.comune.san-giorgio-della-richinvelda.pn.it/ Uradno spletno mesto] {{Province of Pordenone}} {{DEFAULTSORT:San Giorgio Della Richinvelda}} [[Kategorija:San Giorgio della Richinvelda| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] ehy6ps3snjzmfrwbm01irk3ffskbvex 6685481 6685480 2026-06-05T09:42:38Z Erardo Galbi 166658 6685481 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji |name = San Giorgio della Richinvelda |native_name = San Zorç da la Richinvelde |official_name = Comune di San Giorgio della Richinvelda<br>Comun di San Zorç da la Richinvelde |image_skyline = |image_caption = |image_shield = San Giorgio della Richinvelda-Stemma.svg |image_map = |coordinates = {{coord|46|3|N|12|52|E|type:city(4,639)_region:IT |display=inline,title}} |pushpin_label_position = |region = [[Furlanija - Julijska krajina]] |province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] |frazioni = Aurava, Cosa, Domanins, Pozzo, Provesano, Rauscedo |mayor = Michele Leon |mayor_party = državljanska lista Korenine in prihodnost |elevation_footnotes = |elevation_m = 86 |area_footnotes = |area_total_km2 = 47,9 |population_footnotes = <ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> |population_as_of = 28. 2. 2026 |population_total = 4541 |pop_density_footnotes = |population_demonym = sangiorgini<br>fur. sanzorzins |istat=093038|saint = |day = |website = {{official website|http://www.comune.san-giorgio-della-richinvelda.pn.it/}} |footnotes = |imagesize = |image_alt = |shield_alt = |map_alt = |map_caption = |pushpin_map_alt = |coordinates_footnotes = |twin1 = |twin1_country = |postal_code = 33095 |area_code = 0427 }} '''San Giorgio della Richinvelda''' ({{Jezik-fur|San Zorç da la Richinvelde}} ali ''San Zorç de Richinvelde'', [[Furlanščina|zahodno-furlansko]] {{lang|fur|San 'Sors}}) je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 28 km zahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 19 km severovzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2026 je imela 4.541 prebivalcev in površino 47,9 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Občino sestavljajo naslednja naselja: Rauscedo (''Rossêt''),<ref>Lokalno ''Rosseit''.</ref> Domanins, Cosa (''Cose''),<ref>Lokalno ''Cosa''.</ref> Pozzo (''Poç''),<ref>Lokalno ''Pos''.</ref> Provesano (''Provesan'') in Aurava (''Dograve'').<ref>Lokalno ''Dograva''.</ref> Druga naselja: Selva di Sopra (''Selve Disore''),<ref>Lokalno ''Selva Disora''.</ref> Selva di Sotto (''Selve Disot''),<ref>Lokalno ''Selva Disot''.</ref> Borgo Gravis (''Lis Gravis'') in Case Richinvelda (''Balin''). Kmetijstvo je najpogostejša dejavnost na tem območju. == Znane osebnosti == * Donato Casella, renesančni kipar iz [[Carona, Ticino|Carone]] * Pim Fortuyn, Nizozemski politik, sociolog, pisatelj in profesor, ki je bil umorjen med nizozemskimi parlamentarnimi volitvami leta 2002, je imel v mestu počitniško hišo in je pokopan na pokopališču v naselju Provesano * Gino Pancino, kolesar * Tarcisio Petracco * [[Bertrand Oglejski]], [[Oglejski patriarhi|oglejski patriarh]], umorjen v zasedi pri San Giorgio della Richinvelda 6. junija 1350 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.comune.san-giorgio-della-richinvelda.pn.it/ Uradno spletno mesto] {{Province of Pordenone}} {{DEFAULTSORT:San Giorgio Della Richinvelda}} [[Kategorija:San Giorgio della Richinvelda| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] hb1z7tdmpbo0iinrj6zxxlbraj2j4or 0 603664 6685466 2026-06-05T08:57:17Z Octopus 13285 infopolje 6685466 wikitext text/x-wiki {{Infobox Protected area | name = Sari-Čeleški naravni rezervat | iucn_category = Ia | photo = Sary Chelek Nature Reserve.jpg | photo_caption = Sari-Čeleški naravni rezervat; sredu fotografije je jezero Kilaaköl | map = Kirgizistan | map_alt = | map_caption = Sari-Čeleški naravni rezervat | map_width = | relief =yes | location = Regija Džalal-Abad, <br> {{zastava|Kirgizistan}} | nearest_city = | coordinates = {{coord|41|52|N|71|59|E|format=dms|display=inline,title}} | area = {{cvt|238.68|km2}} | established = 1959 | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = }} [[Slika:Sary_Chelek_and_bird.jpg|thumb|300px|Sari-Čeleški naravni rezervat: pogled z južne obale jezera Sari-Čelek proti severu]] [[Kategorija:Naravni rezervati]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1959]] [[Kategorija:Kirgizistan]] 3srkzsqjg3hl3ll7z5lnl205hoyl1nv 6685491 6685466 2026-06-05T10:20:44Z Octopus 13285 nadaljevanje 6685491 wikitext text/x-wiki {{Infobox Protected area | name = Sari-Čeleški naravni rezervat | iucn_category = Ia | photo = Sary Chelek Nature Reserve.jpg | photo_caption = Sari-Čeleški naravni rezervat; sredu fotografije je jezero Kilaaköl | map = Kirgizistan | map_alt = | map_caption = Sari-Čeleški naravni rezervat | map_width = | relief =yes | location = Regija Džalal-Abad, <br> {{zastava|Kirgizistan}} | nearest_city = | coordinates = {{coord|41|52|N|71|59|E|format=dms|display=inline,title}} | area = {{cvt|238.68|km2}} | established = 1959 | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = }} [[Slika:Sary_Chelek_and_bird.jpg|thumb|300px|Sari-Čeleški naravni rezervat: pogled z južne obale jezera Sari-Čelek proti severu]] '''Sari-Čeleški naravni rezervat''' ([[Kirgiščina|kirgiško]]: Сары-Челек мамлекеттик коругу, Sari-Čelek mamlekettik korugu, [[Ruščina|rusko]]: Сары-Челекский государственный заповедник, Sari-Čelekskij gosudarstvennij zapovednik) je naravni rezervat v okrožju Aksi v regiji Džalal-Abad v zahodnem [[Kirgizistan]]u.<ref>{{cite web|url=https://www.protectedplanet.net/1674|title=Sary-Chelekskiy|publisher=protected planet}}</ref> Ustanovljen je bil leta 1959 in trenutno meri 23.868 hektarjev.<ref name=oopt>{{cite web|url=https://fauna.kg/oopt/|title=Specially protected natural territories of the Kyrgyz Republic|access-date=10 January 2022|publisher=Department of Biodiversity Conservation and Specially Protected Natural Areas}}</ref> Leta 1978 ga je [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] razglasil za svetovni biosferni rezervat.<ref>{{cite web|url=https://en.unesco.org/biosphere/aspac/sary-chelek|title=Sary-Chelek Biosphere Reserve, Kyrgyzstan|publisher=UNESCO}}</ref> Rezervat je na nadmorski višini od 1.200 do 4.247 metrov.<ref name=geo/> Ime Sari Čelek v kirgiščini pomeni "rumeno vedro".<ref>{{Cite web|title=Sary-Chelek|url=https://central-asia.guide/kyrgyzstan/destinations-kg/jalalabad/sary-chelek/|access-date=2021-03-31|website=Central-asia.guide|language=en-US}}</ref> ==Geografija== Naravni rezervat Sari-Čelek leži približno 60 kilometrov severozahodno od mesta Taš-Kömür in trenutno meri 23.868 hektarjev. Osrednje območje meri 18.080 hektarjev, prehodna območja pa 2.394 hektarjev. Sedež rezervata je v vasi Arkit.<ref>{{Cite web|title=UNESCO - MAB Biosphere Reserves Directory|url=http://www.unesco.org/mabdb/br/brdir/directory/biores.asp?mode=all&code=KIZ+01|publisher=UNESCO|archive-url=https://web.archive.org/web/20200610182804/http://www.unesco.org/mabdb/br/brdir/directory/biores.asp?mode=all&code=KIZ+01|archive-date=2020-06-10}}</ref> ==Opis== Glavna značilnost naravnega rezervata je razmeroma veliko jezero Sari-Čelek. V nizkih gričih južno od jezera Sari-Čelek je še šest manjših jezer: Kjlaaköl, Iiriköl, Bakaliköl, Aramköl, Čöjčökköl in Čačaköl. Reka Kojata deli naravni rezervat na vzhodni in zahodni del.<ref name=geo>{{cite encyclopedia|url=https://new.bizdin.kg/media/books/География_Кыргызстана.pdf|title=Сарычелек коругу|trans-title=Sary-Chelek Reserve|encyclopedia=Кыргызстандын Географиясы [Geography of Kyrgyzstan]|page=307|language=ky|year=2004|location=Bishkek}}</ref> Povprečna [[Vlažnost|relativna vlažnost]] zraka je približno 60 odstotna, letna količina padavin pa znaša približno 817 milimetrov. {{clear}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Naravni rezervati]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1959]] [[Kategorija:Kirgizistan]] b3od3bdas7u8tq6pel0jzsjfu45xzpi 6685493 6685491 2026-06-05T10:25:01Z Octopus 13285 /* Viri */ Vira ... 6685493 wikitext text/x-wiki {{Infobox Protected area | name = Sari-Čeleški naravni rezervat | iucn_category = Ia | photo = Sary Chelek Nature Reserve.jpg | photo_caption = Sari-Čeleški naravni rezervat; sredu fotografije je jezero Kilaaköl | map = Kirgizistan | map_alt = | map_caption = Sari-Čeleški naravni rezervat | map_width = | relief =yes | location = Regija Džalal-Abad, <br> {{zastava|Kirgizistan}} | nearest_city = | coordinates = {{coord|41|52|N|71|59|E|format=dms|display=inline,title}} | area = {{cvt|238.68|km2}} | established = 1959 | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = }} [[Slika:Sary_Chelek_and_bird.jpg|thumb|300px|Sari-Čeleški naravni rezervat: pogled z južne obale jezera Sari-Čelek proti severu]] '''Sari-Čeleški naravni rezervat''' ([[Kirgiščina|kirgiško]]: Сары-Челек мамлекеттик коругу, Sari-Čelek mamlekettik korugu, [[Ruščina|rusko]]: Сары-Челекский государственный заповедник, Sari-Čelekskij gosudarstvennij zapovednik) je naravni rezervat v okrožju Aksi v regiji Džalal-Abad v zahodnem [[Kirgizistan]]u.<ref>{{cite web|url=https://www.protectedplanet.net/1674|title=Sary-Chelekskiy|publisher=protected planet}}</ref> Ustanovljen je bil leta 1959 in trenutno meri 23.868 hektarjev.<ref name=oopt>{{cite web|url=https://fauna.kg/oopt/|title=Specially protected natural territories of the Kyrgyz Republic|access-date=10 January 2022|publisher=Department of Biodiversity Conservation and Specially Protected Natural Areas}}</ref> Leta 1978 ga je [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] razglasil za svetovni biosferni rezervat.<ref>{{cite web|url=https://en.unesco.org/biosphere/aspac/sary-chelek|title=Sary-Chelek Biosphere Reserve, Kyrgyzstan|publisher=UNESCO}}</ref> Rezervat je na nadmorski višini od 1.200 do 4.247 metrov.<ref name=geo/> Ime Sari Čelek v kirgiščini pomeni "rumeno vedro".<ref>{{Cite web|title=Sary-Chelek|url=https://central-asia.guide/kyrgyzstan/destinations-kg/jalalabad/sary-chelek/|access-date=2021-03-31|website=Central-asia.guide|language=en-US}}</ref> ==Geografija== Naravni rezervat Sari-Čelek leži približno 60 kilometrov severozahodno od mesta Taš-Kömür in trenutno meri 23.868 hektarjev. Osrednje območje meri 18.080 hektarjev, prehodna območja pa 2.394 hektarjev. Sedež rezervata je v vasi Arkit.<ref>{{Cite web|title=UNESCO - MAB Biosphere Reserves Directory|url=http://www.unesco.org/mabdb/br/brdir/directory/biores.asp?mode=all&code=KIZ+01|publisher=UNESCO|archive-url=https://web.archive.org/web/20200610182804/http://www.unesco.org/mabdb/br/brdir/directory/biores.asp?mode=all&code=KIZ+01|archive-date=2020-06-10}}</ref> ==Opis== Glavna značilnost naravnega rezervata je razmeroma veliko jezero Sari-Čelek. V nizkih gričih južno od jezera Sari-Čelek je še šest manjših jezer: Kjlaaköl, Iiriköl, Bakaliköl, Aramköl, Čöjčökköl in Čačaköl. Reka Kojata deli naravni rezervat na vzhodni in zahodni del.<ref name=geo>{{cite encyclopedia|url=https://new.bizdin.kg/media/books/География_Кыргызстана.pdf|title=Сарычелек коругу|trans-title=Sary-Chelek Reserve|encyclopedia=Кыргызстандын Географиясы [Geography of Kyrgyzstan]|page=307|language=ky|year=2004|location=Bishkek}}</ref> Povprečna [[Vlažnost|relativna vlažnost]] zraka je približno 60 odstotna, letna količina padavin pa znaša približno 817 milimetrov. {{clear}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Vira== {{refbegin |2}} * В.Е. Соколова, Е.Е. Сыроечковский. ''Заповедники Средней Азии и Казахстана''. Москва «Мысль», 1990. 399. ISBN 5-244-00273-2. * Б. Кузнецов. ''Сары-Челекский заповедник''. «Охота и охотничье хозяйство», № 5, 1969. str. 14-15. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Naravni rezervati]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1959]] [[Kategorija:Kirgizistan]] dp2dgcxred065vygky3ej6os07hgdsn 10 603666 6685472 2026-06-05T09:33:52Z Janezdrilc 3152 nova stran z vsebino: »{{Infopolje | bodyclass = vcard | aboveclass = fn | abovestyle = background-color:gold; | above = {{{name|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly>}}} | image = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}{{{imagesize|}}}|{{{image_size|{{{imagesize|}}}}}}|260}}px|alt={{{caption|Portret}}}}} | caption = {{{caption|}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_map|}}}|size={{{image_map_size|}}}|sizedefault=250px|alt={{{image_m...« 6685472 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodyclass = vcard | aboveclass = fn | abovestyle = background-color:gold; | above = {{{name|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly>}}} | image = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}{{{imagesize|}}}|{{{image_size|{{{imagesize|}}}}}}|260}}px|alt={{{caption|Portret}}}}} | caption = {{{caption|}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_map|}}}|size={{{image_map_size|}}}|sizedefault=250px|alt={{{image_map_alt|}}}}} | caption2 = {{{image_map_caption|}}} <!-- Row for map if no image is specified --> | image3 = {{#if: {{#if: {{{locmapin|}}} | {{{locmapin|}}} | Slovenija }} | {{#if:{{{coordinates|}}}{{#property:P625}} | {{Lokacijska karta|{{#if: {{{locmapin|}}} | {{{locmapin|}}} | Slovenija }} | border = infobox | caption = {{#if: {{{map_caption|}}}|{{{map_caption}}}|Geografska lega sedeža }} | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | relief = {{{map_relief|}}} | width = {{#if: {{{image_size|}}}{{{imagesize|}}} | {{{image_size|{{{imagesize|}}}}}} | 260 }}px | coordinates = {{{coordinates|}}} | mark = {{{map_dot_mark|Red pog.svg}}} | marksize = 7 | label = {{{pushpin_label|{{{map dot label|{{{map_dot_label|}}}}}}}}} }}}}}} | headerstyle = background:gold; | label1 = Država | data1 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = {{Zastava|Slovenija}} | #default = {{{country|}}} }} | label2 = Sedež | data2 = {{{headquarters|}}} | label3 = [[Župnijska cerkev]] | data3 = {{{parish_church|}}} | label4 = Posvetitev | data4 = {{{dedication|}}} | label5 = Veroizpoved | data5 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | Eparhija Križevci = [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|grškokatoliška]] | #default = {{{denomination|}}} }} | label6 = Liturgični obred | data6 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = [[Rimski obred]] | Eparhija Križevci = Bizantinsko-slovanski obred | #default = {{{liturgical_rite|}}} }} | header7 = {{#if: {{{established|}}}{{{first_mentioned|}}}{{{previous_name|}}}{{{separated_from_parish|}}}{{{annexed_parishes|}}} | Zgodovina }} | label8 = Ustanovitev | data8 = {{{established|}}} | label9 = Prva omemba | data9 = {{{first_mentioned|}}} | label10 = Prejšnje ime | data10 = {{{previous_name|}}} | label11 = Izločena iz župnije | data11 = {{{separated_from_parish|}}} | label12 = Priključene župnije | data12 = {{{annexed_parishes|}}} | header13 = {{#if: {{{deanery|}}}{{{archdeaconry|}}}{{{diocese|}}}{{{province|}}} | Uprava }} | label14 = [[Dekanija]] | data14 = {{{deanery|}}} | label15 = [[Naddekanat]] | data15 = {{{archdeaconry|}}} | label16 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor = [[Nadškofija]] | #default = {{#if: {{{diocese_title|}}} | {{{diocese_title|}}} | [[Škofija]] }} }} | data16 = {{{diocese|}}} | label17 = [[Metropolija]] | data17 = {{{province|}}} | header18 = {{#switch: {{#property:P17}}<!-- država --> | Slovenija = Vodstvo | #default = {{#if: {{{bishop|}}}{{{administrated_from_parish|}}}{{{priest|}}}{{{parish_administrator|}}}{{{pastor|}}}{{{chaplain|}}}{{{assistant|}}}{{{retired_priest|}}}{{{deacon|}}} | Vodstvo }} }} | label19 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor = [[Nadškof]] | #default = {{#if: {{{bishop_title|}}} | {{{bishop_title|}}} | [[Škof]] }} }} | data19 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje = {{Trenutni škof|Q55357308}} | Škofija Koper = {{Trenutni škof|Q55358945}} | Nadškofija Ljubljana = {{Trenutni škof|Q55358800}} | Nadškofija Maribor = {{Trenutni škof|Q55357851}} | Škofija Murska Sobota = {{Trenutni škof|Q55357948}} | Škofija Novo mesto = {{Trenutni škof|Q55358130}} | Eparhija Križevci = {{Trenutni škof|Q59875648}} | #default = {{{bishop|}}} }} | label20 = Upravljana iz župnije | data20 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto | Eparhija Križevac = | #default = {{{administrated_from_parish|}}} }} | label21 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto | Eparhija Križevac = {{#switch: {{First word|{{Infopolje Župnija/žpk}}}} | iz = Upravljana iz župnije | upr = Župnijski upravitelj | #default = [[Župnik]] }} | #default = [[Župnik]] }} | data21 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto | Eparhija Križevac = {{Remove first word|{{Infopolje Župnija/žpk}}}} | #default = {{{priest|}}} }} | label22 = Župnijski upravitelj | data22 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto | Eparhija Križevac = | #default = {{{parish_administrator|}}} }} | label23 = Pastor | data23 = {{{pastor|}}} | label24 = [[Kaplan]] | data24 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = {{Infopolje Župnija/kpl}} | #default = {{{chaplain|}}} }} | label25 = Duhovni pomočnik | data25 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = {{Infopolje Župnija/dhp}} | #default = {{{assistant|}}} }} | label26 = Upokojeni duhovnik | data26 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = {{Infopolje Župnija/upd}} | #default = {{{retired_priest|}}} }} | label27 = [[Diakon]] | data27 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = {{Infopolje Župnija/dkn}} | #default = {{{deacon|}}} }} | header28 = {{#if: {{{shrine|}}}{{{notable_people|}}}{{{neigboring_parishes|}}} | Drugo }} | label29 = [[Romarsko središče]] | data29 = {{{shrine|}}} | label30 = Znani župljani | data30 = {{{notable_people|}}} | label31 = Sosednje župnije | data31 = {{{neigboring_parishes|}}} | header32 = {{#switch: {{#property:P17}}<!-- država --> | Slovenija = Splet | #default = {{#if: {{#property:P856}}{{#property:P2013}}{{{business_card|}}} | Splet }} }} | label33 = Uradna stran | data33 =<!-- -->{{#if: {{#property:P856}}<!-- uradno spletišče --> | <span class="plainlinks">[{{#property:P856}} {{Replace|<!-- -->{{#ifeq: {{Str rightmost|{{#property:P856}}|1}} | / | {{Str crop|{{#property:P856}}|1}} | {{#property:P856}} }}<!-- -->|<!-- -->{{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|7}} | http:// | {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|11}} | http://www. | http://www. | http:// }} | {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|8}} | https:// | {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|12}} | https://www. | https://www. | https:// }} }} }}<!-- -->|}}]</span> }} | label34 = [[Facebook|Profil]] | data34 = <!-- -->{{#if: {{#property:P2013}}<!-- oznaka Facebooka --> | <span class="plainlinks">[https://www.facebook.com/{{#property:P2013}} facebook.com]</span> }} | label35 = {{#switch: {{#property:P17}}<!-- država --> | Slovenija = Vizitka | #default = {{#if: {{{business_card|}}} | Vizitka }} }} | data35 = <span class="plainlinks">{{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje = [https://skofija-celje.si/skofija/zupnije/ skofija-celje.si] | Škofija Koper = {{Infopolje Župnija/zp KP}} | Nadškofija Ljubljana = {{Infopolje Župnija/zp LJ}} | Nadškofija Maribor = {{Infopolje Župnija/zp MB}} | Škofija Murska Sobota = {{Infopolje Župnija/zp MS}} | Škofija Novo mesto = [https://www.skofija-novomesto.si/zupnije-in-organizacije/ skofija-novomesto.si] | Eparhija Križevci = [https://www.krizevacka-eparhija.com/index.php/adresar krizevacka-eparhija.com] | #default = {{{business_card|}}} }}</span> }} 79ngm4eu9wnt6nlwisx13vzpsr1qymh 0 603667 6685476 2026-06-05T09:40:02Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[San Giorgio della Richinvelda]] 6685476 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[San Giorgio della Richinvelda]] i08pyjgfbx8wl0ic1sszd9339mabb1k 0 603668 6685477 2026-06-05T09:40:32Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[San Giorgio della Richinvelda]] 6685477 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[San Giorgio della Richinvelda]] i08pyjgfbx8wl0ic1sszd9339mabb1k 0 603669 6685478 2026-06-05T09:41:05Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[San Giorgio della Richinvelda]] 6685478 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[San Giorgio della Richinvelda]] i08pyjgfbx8wl0ic1sszd9339mabb1k 0 603670 6685479 2026-06-05T09:41:49Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[San Giorgio della Richinvelda]] 6685479 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[San Giorgio della Richinvelda]] i08pyjgfbx8wl0ic1sszd9339mabb1k 0 603671 6685483 2026-06-05T09:53:03Z ~2026-33216-80 261157 dodano besedilo - kratka biografija. 6685483 wikitext text/x-wiki Tamara Bračič Vidmar je diplomirala iz kulturologije na Fakulteti za družbene vede. Deluje kot kulturna producentka in že od leta 2000 deluje v zavodu [https://www.bunker.si/ Bunker] [https://www.bunker.si/ Ljubljana] kot producentka, vodja mednarodnih projektov, v zadnjih letih pa je prevzela vlogo vodje komunikacije. Poleg Bunkerja je več let kot producentka sodelovala tudi z društvom E.P.I. center, s festivalom Gibanica, društvom Metrix. Izkušnje ima tudi na literarnem področju, trikrat zapored je sodelovala pri pripravi in izvedbi festivala Vilenica. Od leta 2002 je koordinatorica mednarodne mreže Balkan Express, z letom 2012 pa je postala tudi predsednica mednarodnega društva Balkan Express. Sodeluje tudi s Prešernovim gledališčem Kranj kot vodja komunikacije za festival Teden slovenske drame in za mednarodni projekt Drama of Smaller European Languages – DoSEL. Bila je članica upravnih odborov društva Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev v umetnosti in kulturi ter mednarodne mreže A Soul For Europe, članica izvršnega odbora Mreže za sodobni ples Slovenije, festivala Gibanica in članica strokovnega sveta Kongresnega in kulturnega centra Cankarjev dom, Ljubljana. Je aktivna članica mednarodnih mrež Ready to Change, IETM Netowrk, Trans-Making in Reshape. Dodatno se je izobraževala predvsem na področju kulturnega menedžmenta, bila je tudi štipendistka British Councila, Fondacije Felix Meritis in ameriškega programa Artslink Fellowship. goaoppygkh8j96jlmuycvstmbmymxbn 6685484 6685483 2026-06-05T09:57:12Z Yerpo 8417 +oznake 6685484 wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}} {{Wikificiraj}} Tamara Bračič Vidmar je diplomirala iz kulturologije na Fakulteti za družbene vede. Deluje kot kulturna producentka in že od leta 2000 deluje v zavodu Bunker Ljubljana kot producentka, vodja mednarodnih projektov, v zadnjih letih pa je prevzela vlogo vodje komunikacije. Poleg Bunkerja je več let kot producentka sodelovala tudi z društvom E.P.I. center, s festivalom Gibanica, društvom Metrix. Izkušnje ima tudi na literarnem področju, trikrat zapored je sodelovala pri pripravi in izvedbi festivala Vilenica. Od leta 2002 je koordinatorica mednarodne mreže Balkan Express, z letom 2012 pa je postala tudi predsednica mednarodnega društva Balkan Express. Sodeluje tudi s Prešernovim gledališčem Kranj kot vodja komunikacije za festival Teden slovenske drame in za mednarodni projekt Drama of Smaller European Languages – DoSEL. Bila je članica upravnih odborov društva Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev v umetnosti in kulturi ter mednarodne mreže A Soul For Europe, članica izvršnega odbora Mreže za sodobni ples Slovenije, festivala Gibanica in članica strokovnega sveta Kongresnega in kulturnega centra Cankarjev dom, Ljubljana. Je aktivna članica mednarodnih mrež Ready to Change, IETM Netowrk, Trans-Making in Reshape. Dodatno se je izobraževala predvsem na področju kulturnega menedžmenta, bila je tudi štipendistka British Councila, Fondacije Felix Meritis in ameriškega programa Artslink Fellowship. 6xdwcqzl5xa02f0b6zbgprpzr1u70qj 0 603672 6685486 2026-06-05T10:03:02Z Erardo Galbi 166658 nova stran z vsebino: »{{Infopolje Občina v Italiji | name = Montereale Valcellina | official_name = Comune di Montereale Valcellina | native_name = {{native name|fur|Montreâl}} | image_skyline = Montereale Valcellina 02.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = Montereale_Valcellina-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption...« 6685486 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Montereale Valcellina | official_name = Comune di Montereale Valcellina | native_name = {{native name|fur|Montreâl}} | image_skyline = Montereale Valcellina 02.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = Montereale_Valcellina-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|10|N|12|40|E|type:city(4,606)_region:IT|display=inline}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] | frazioni = Grizzo, Malnisio, San Leonardo Valcellina | mayor_party = državljanska lista | mayor = Renato Borghese | area_footnotes = | area_total_km2 = 67,88 | population_footnotes = | population_total = 4173 | population_as_of = 28. 2. 2026<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> | pop_density_footnotes = | population_demonym = monterealini | elevation_footnotes = | elevation_m = 317 | twin1 = | twin1_country = |istat=093027| saint = | day = | postal_code = 33086 | area_code = 0427 | website = {{official website| http://www.comune.monterealevalcellina.pn.it/}} | footnotes = }} [[File:Stazione di Montereale Valcellina.jpg|thumb|Železniška postaja Montereale Valcellina]] '''Montereale Valcellina''' ({{langx|fur|Montreâl}}) je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 46 km zahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 21 km severno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2026 je imela 4.173 prebivalcev in površino 33,5 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Montereale Valcellina meji z naslednjimi občinami: [[Andreis]], [[Aviano]] (''Davian''), [[Barcis]], [[Maniago]] (''Manià'') in [[San Quirino]] (''San Quarin''). Občina je sestavljena iz naslednjih naselij: Grizzo (''Griz''),<ref>Lokalno ''Gris''.</ref> Malnisio (''Malnîs'') in San Leonardo Valcellina (''San Lenart'').<ref>Lokalno ''Salinart''.</ref> Druga naselja: Cao Malnisio (''Cao Malnîs'') in Partidor (''Partidôr''). == Zgodovina == Montereale je rojstni kraj (1532) mlinarja [[Menocchio|Domenica Scandelle - Menocchia]], o katerem je zgodovinar [[Carlo Ginzburg]] pisal v svojem danes že klasičnem delu mikrozgodovine z naslovom ''[[Sir in črvi]]'' (''Il formaggio e i vermi''), ki je prvič izšlo v italijanščini leta 1976, v angleščini pa leta 1980.<ref>{{Cite book|title=The Cheese and the Worms: The Cosmos of a Sixteenth-Century Miller|last=Ginzburg|first=Carlo|publisher=Johns Hopkins University Press|year=1980|location=Baltimore}}</ref> == Znane osebnosti == * [[Tommaso Toffoli]], profesor na [[Univerza v Bostonu|Univerzi v Bostonu]] * [[Menocchio]] == Sklici == {{sklici}} {{Province of Pordenone}} {{DEFAULTSORT:Montereale Valcellina}} [[Kategorija:Montereale Valcellina| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] ipx6swgi6qvc7wy930ro7rchfjqbgde 6685488 6685486 2026-06-05T10:05:17Z Erardo Galbi 166658 6685488 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Montereale Valcellina | official_name = Comune di Montereale Valcellina | native_name = {{native name|fur|Montreâl}} | image_skyline = Montereale Valcellina 02.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = Montereale_Valcellina-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|10|N|12|40|E|type:city(4,606)_region:IT|display=inline}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] | frazioni = Grizzo, Malnisio, San Leonardo Valcellina | mayor_party = državljanska lista | mayor = Renato Borghese | area_footnotes = | area_total_km2 = 67,88 | population_footnotes = | population_total = 4173 | population_as_of = 28. 2. 2026<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> | pop_density_footnotes = | population_demonym = monterealini | elevation_footnotes = | elevation_m = 317 | twin1 = | twin1_country = |istat=093027| saint = | day = | postal_code = 33086 | area_code = 0427 | website = {{official website| http://www.comune.monterealevalcellina.pn.it/}} | footnotes = }} [[File:Stazione di Montereale Valcellina.jpg|thumb|Železniška postaja Montereale Valcellina]] '''Montereale Valcellina''' ({{langx|fur|Montreâl}}) je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 46 km zahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 21 km severno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2026 je imela 4.173 prebivalcev in površino 67,9 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Montereale Valcellina meji z naslednjimi občinami: [[Andreis]], [[Aviano]] (''Davian''), [[Barcis]], [[Maniago]] (''Manià'') in [[San Quirino]] (''San Quarin''). Občina je sestavljena iz naslednjih naselij: Grizzo (''Griz''),<ref>Lokalno ''Gris''.</ref> Malnisio (''Malnîs'') in San Leonardo Valcellina (''San Lenart'').<ref>Lokalno ''Salinart''.</ref> Druga naselja: Cao Malnisio (''Cao Malnîs'') in Partidor (''Partidôr''). == Zgodovina == Montereale je rojstni kraj (1532) mlinarja [[Menocchio|Domenica Scandelle - Menocchia]], o katerem je zgodovinar [[Carlo Ginzburg]] pisal v svojem danes že klasičnem delu mikrozgodovine z naslovom ''[[Sir in črvi]]'' (''Il formaggio e i vermi''), ki je prvič izšlo v italijanščini leta 1976, v angleščini pa leta 1980.<ref>{{Cite book|title=The Cheese and the Worms: The Cosmos of a Sixteenth-Century Miller|last=Ginzburg|first=Carlo|publisher=Johns Hopkins University Press|year=1980|location=Baltimore}}</ref> == Znane osebnosti == * [[Tommaso Toffoli]], profesor na [[Univerza v Bostonu|Univerzi v Bostonu]] * [[Menocchio]] == Sklici == {{sklici}} {{Province of Pordenone}} {{DEFAULTSORT:Montereale Valcellina}} [[Kategorija:Montereale Valcellina| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] lngc3aenv5gxf676w1ehwgszdilv9dp 6685489 6685488 2026-06-05T10:05:49Z Erardo Galbi 166658 6685489 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Montereale Valcellina | official_name = Comune di Montereale Valcellina<br>Comun di Montreâl | native_name = {{native name|fur|Montreâl}} | image_skyline = Montereale Valcellina 02.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = Montereale_Valcellina-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|10|N|12|40|E|type:city(4,606)_region:IT|display=inline}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] | frazioni = Grizzo, Malnisio, San Leonardo Valcellina | mayor_party = državljanska lista | mayor = Renato Borghese | area_footnotes = | area_total_km2 = 67,88 | population_footnotes = | population_total = 4173 | population_as_of = 28. 2. 2026<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> | pop_density_footnotes = | population_demonym = monterealini | elevation_footnotes = | elevation_m = 317 | twin1 = | twin1_country = |istat=093027| saint = | day = | postal_code = 33086 | area_code = 0427 | website = {{official website| http://www.comune.monterealevalcellina.pn.it/}} | footnotes = }} [[File:Stazione di Montereale Valcellina.jpg|thumb|Železniška postaja Montereale Valcellina]] '''Montereale Valcellina''' ({{langx|fur|Montreâl}}) je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 46 km zahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 21 km severno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2026 je imela 4.173 prebivalcev in površino 67,9 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Montereale Valcellina meji z naslednjimi občinami: [[Andreis]], [[Aviano]] (''Davian''), [[Barcis]], [[Maniago]] (''Manià'') in [[San Quirino]] (''San Quarin''). Občina je sestavljena iz naslednjih naselij: Grizzo (''Griz''),<ref>Lokalno ''Gris''.</ref> Malnisio (''Malnîs'') in San Leonardo Valcellina (''San Lenart'').<ref>Lokalno ''Salinart''.</ref> Druga naselja: Cao Malnisio (''Cao Malnîs'') in Partidor (''Partidôr''). == Zgodovina == Montereale je rojstni kraj (1532) mlinarja [[Menocchio|Domenica Scandelle - Menocchia]], o katerem je zgodovinar [[Carlo Ginzburg]] pisal v svojem danes že klasičnem delu mikrozgodovine z naslovom ''[[Sir in črvi]]'' (''Il formaggio e i vermi''), ki je prvič izšlo v italijanščini leta 1976, v angleščini pa leta 1980.<ref>{{Cite book|title=The Cheese and the Worms: The Cosmos of a Sixteenth-Century Miller|last=Ginzburg|first=Carlo|publisher=Johns Hopkins University Press|year=1980|location=Baltimore}}</ref> == Znane osebnosti == * [[Tommaso Toffoli]], profesor na [[Univerza v Bostonu|Univerzi v Bostonu]] * [[Menocchio]] == Sklici == {{sklici}} {{Province of Pordenone}} {{DEFAULTSORT:Montereale Valcellina}} [[Kategorija:Montereale Valcellina| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] 4hl5ukdrog8u4o5ei2wdpvkpuz4boac 0 603673 6685487 2026-06-05T10:04:00Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Montereale Valcellina]] 6685487 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Montereale Valcellina]] jbjm93hwc5mmw246m1586nd1glh4d5w 0 603674 6685492 2026-06-05T10:22:46Z Maggotk 254573 ustvarjanje zelo kratke strani 6685492 wikitext text/x-wiki '''Evropski smrdljivi bezeg''' ('''Sambucus ebulus''') je vrsta zelnate trajnice iz rodu bezgov, ki je nativna južni in centralni Evropi ter jugozahodni Aziji <ref>{{Navedi splet|title=Crataegus laevigata: Khela, S.|url=https://doi.org/10.2305/iucn.uk.2012.rlts.t203425a2765212.en|website=IUCN Red List of Threatened Species|date=2012-05-23|accessdate=2026-06-05}}</ref>. == Uporaba == '''Smrdljivi bezeg''' ima dolgo tradicijo uporabe v zdravilne namene, ki segajo najmanj do stare Grčije <ref>{{Navedi revijo|last=Schwaiger|first=Stefan|last2=Zeller|first2=Iris|last3=Pölzelbauer|first3=Petra|last4=Frotschnig|first4=Sandra|last5=Laufer|first5=Günther|last6=Messner|first6=Barbara|last7=Pieri|first7=Valerio|last8=Stuppner|first8=Hermann|last9=Bernhard|first9=David|date=2011-01-27|title=Identification and pharmacological characterization of the anti-inflammatory principal of the leaves of dwarf elder (Sambucus ebulus L.)|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0378874110007592|magazine=Journal of Ethnopharmacology|volume=133|issue=2|pages=704–709|doi=10.1016/j.jep.2010.10.049|issn=0378-8741|pmc=3029555|pmid=21040770}}</ref>. Vsebuje veliko količino fenolov, polifenolov in [[Antioksidant|antioksidantov]], ki se lahko uporabljajo kot zdravilne učinkovine <ref>{{Navedi knjigo|title=Sambucus ebulus L., antioxidants and potential in disease|url=https://doi.org/10.1016/b978-0-12-815972-9.00031-7|publisher=Elsevier|date=2020|isbn=978-0-12-815972-9|pages=321–333|first=Aleksandra|last=Cvetanović}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Jabbari|first=Marzie|last2=Daneshfard|first2=Babak|last3=Emtiazy|first3=Majid|last4=Khiveh|first4=Ali|last5=Hashempur|first5=Mohammad Hashem|date=2017-10|title=Biological Effects and Clinical Applications of Dwarf Elder ( Sambucus ebulus L): A Review|url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC5871274/|magazine=Journal of Evidence-Based Complementary & Alternative Medicine|volume=22|issue=4|pages=996–1001|doi=10.1177/2156587217701322|issn=2156-5899|pmc=5871274|pmid=28397551}}</ref>. Kakor drugih bezgov, se tudi smrdljivega ne priporoča zauživati surovega, saj vsebuje strupene snovi, najbolj pomebni izmed teh so embulin f in glikozidi, ki lahko tvorijo cianidne substance. S kratkim kuhanjem se strupene snovi nevtralizirajo, ohranijo pa se zdravilne učinkovine<ref>{{Navedi revijo|last=Jimenez|first=Pilar|last2=Cabrero|first2=Patricia|last3=Basterrechea|first3=José E.|last4=Tejero|first4=Jesús|last5=Cordoba-Diaz|first5=Damian|last6=Cordoba-Diaz|first6=Manuel|last7=Girbes|first7=Tomas|date=2014-06-01|title=Effects of Short-term Heating on Total Polyphenols, Anthocyanins, Antioxidant Activity and Lectins of Different Parts of Dwarf Elder (Sambucus ebulus L.)|url=https://doi.org/10.1007/s11130-014-0417-x|magazine=Plant Foods for Human Nutrition|language=en|volume=69|issue=2|pages=168–174|doi=10.1007/s11130-014-0417-x|issn=1573-9104}}</ref>. 1m3363ndwqoqo98x03lrvawoac6anft 6685494 6685492 2026-06-05T10:31:59Z Maggotk 254573 mala sprememba 6685494 wikitext text/x-wiki '''Evropski smrdljivi bezeg''' ('''Sambucus ebulus''') je vrsta zelnate trajnice iz rodu bezgov, ki je nativna južni in centralni Evropi ter jugozahodni Aziji <ref>{{Navedi splet|title=Crataegus laevigata: Khela, S.|url=https://doi.org/10.2305/iucn.uk.2012.rlts.t203425a2765212.en|website=IUCN Red List of Threatened Species|date=2012-05-23|accessdate=2026-06-05}}</ref>. == Uporaba == '''Smrdljivi bezeg''' ima dolgo tradicijo uporabe v zdravilne namene, ki segajo najmanj do stare Grčije <ref>{{Navedi revijo|last=Schwaiger|first=Stefan|last2=Zeller|first2=Iris|last3=Pölzelbauer|first3=Petra|last4=Frotschnig|first4=Sandra|last5=Laufer|first5=Günther|last6=Messner|first6=Barbara|last7=Pieri|first7=Valerio|last8=Stuppner|first8=Hermann|last9=Bernhard|first9=David|date=2011-01-27|title=Identification and pharmacological characterization of the anti-inflammatory principal of the leaves of dwarf elder (Sambucus ebulus L.)|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0378874110007592|magazine=Journal of Ethnopharmacology|volume=133|issue=2|pages=704–709|doi=10.1016/j.jep.2010.10.049|issn=0378-8741|pmc=3029555|pmid=21040770}}</ref>. Vsebuje veliko količino fenolov, polifenolov in [[Antioksidant|antioksidantov]], ki se lahko uporabljajo kot zdravilne učinkovine <ref>{{Navedi knjigo|title=Sambucus ebulus L., antioxidants and potential in disease|url=https://doi.org/10.1016/b978-0-12-815972-9.00031-7|publisher=Elsevier|date=2020|isbn=978-0-12-815972-9|pages=321–333|first=Aleksandra|last=Cvetanović}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Jabbari|first=Marzie|last2=Daneshfard|first2=Babak|last3=Emtiazy|first3=Majid|last4=Khiveh|first4=Ali|last5=Hashempur|first5=Mohammad Hashem|date=2017-10|title=Biological Effects and Clinical Applications of Dwarf Elder ( Sambucus ebulus L): A Review|url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC5871274/|magazine=Journal of Evidence-Based Complementary & Alternative Medicine|volume=22|issue=4|pages=996–1001|doi=10.1177/2156587217701322|issn=2156-5899|pmc=5871274|pmid=28397551}}</ref>. Kakor drugih bezgov, se tudi smrdljivega ne priporoča zauživati surovega, saj vsebuje strupene snovi, najbolj pomebni izmed teh so embulin f in glikozidi, ki lahko tvorijo cianidne substance. S kratkim kuhanjem se strupene snovi nevtralizirajo, ohranijo pa se zdravilne učinkovine<ref>{{Navedi revijo|last=Jimenez|first=Pilar|last2=Cabrero|first2=Patricia|last3=Basterrechea|first3=José E.|last4=Tejero|first4=Jesús|last5=Cordoba-Diaz|first5=Damian|last6=Cordoba-Diaz|first6=Manuel|last7=Girbes|first7=Tomas|date=2014-06-01|title=Effects of Short-term Heating on Total Polyphenols, Anthocyanins, Antioxidant Activity and Lectins of Different Parts of Dwarf Elder (Sambucus ebulus L.)|url=https://doi.org/10.1007/s11130-014-0417-x|magazine=Plant Foods for Human Nutrition|language=en|volume=69|issue=2|pages=168–174|doi=10.1007/s11130-014-0417-x|issn=1573-9104}}</ref>. == Viri in reference == m0nmhilqo3yx6chw08m1y4m9soyickj 6685496 6685494 2026-06-05T10:41:38Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Sambucus ebulus]] na [[Smrdljivi bezek]]: slovensko ime 6685494 wikitext text/x-wiki '''Evropski smrdljivi bezeg''' ('''Sambucus ebulus''') je vrsta zelnate trajnice iz rodu bezgov, ki je nativna južni in centralni Evropi ter jugozahodni Aziji <ref>{{Navedi splet|title=Crataegus laevigata: Khela, S.|url=https://doi.org/10.2305/iucn.uk.2012.rlts.t203425a2765212.en|website=IUCN Red List of Threatened Species|date=2012-05-23|accessdate=2026-06-05}}</ref>. == Uporaba == '''Smrdljivi bezeg''' ima dolgo tradicijo uporabe v zdravilne namene, ki segajo najmanj do stare Grčije <ref>{{Navedi revijo|last=Schwaiger|first=Stefan|last2=Zeller|first2=Iris|last3=Pölzelbauer|first3=Petra|last4=Frotschnig|first4=Sandra|last5=Laufer|first5=Günther|last6=Messner|first6=Barbara|last7=Pieri|first7=Valerio|last8=Stuppner|first8=Hermann|last9=Bernhard|first9=David|date=2011-01-27|title=Identification and pharmacological characterization of the anti-inflammatory principal of the leaves of dwarf elder (Sambucus ebulus L.)|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0378874110007592|magazine=Journal of Ethnopharmacology|volume=133|issue=2|pages=704–709|doi=10.1016/j.jep.2010.10.049|issn=0378-8741|pmc=3029555|pmid=21040770}}</ref>. Vsebuje veliko količino fenolov, polifenolov in [[Antioksidant|antioksidantov]], ki se lahko uporabljajo kot zdravilne učinkovine <ref>{{Navedi knjigo|title=Sambucus ebulus L., antioxidants and potential in disease|url=https://doi.org/10.1016/b978-0-12-815972-9.00031-7|publisher=Elsevier|date=2020|isbn=978-0-12-815972-9|pages=321–333|first=Aleksandra|last=Cvetanović}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Jabbari|first=Marzie|last2=Daneshfard|first2=Babak|last3=Emtiazy|first3=Majid|last4=Khiveh|first4=Ali|last5=Hashempur|first5=Mohammad Hashem|date=2017-10|title=Biological Effects and Clinical Applications of Dwarf Elder ( Sambucus ebulus L): A Review|url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC5871274/|magazine=Journal of Evidence-Based Complementary & Alternative Medicine|volume=22|issue=4|pages=996–1001|doi=10.1177/2156587217701322|issn=2156-5899|pmc=5871274|pmid=28397551}}</ref>. Kakor drugih bezgov, se tudi smrdljivega ne priporoča zauživati surovega, saj vsebuje strupene snovi, najbolj pomebni izmed teh so embulin f in glikozidi, ki lahko tvorijo cianidne substance. S kratkim kuhanjem se strupene snovi nevtralizirajo, ohranijo pa se zdravilne učinkovine<ref>{{Navedi revijo|last=Jimenez|first=Pilar|last2=Cabrero|first2=Patricia|last3=Basterrechea|first3=José E.|last4=Tejero|first4=Jesús|last5=Cordoba-Diaz|first5=Damian|last6=Cordoba-Diaz|first6=Manuel|last7=Girbes|first7=Tomas|date=2014-06-01|title=Effects of Short-term Heating on Total Polyphenols, Anthocyanins, Antioxidant Activity and Lectins of Different Parts of Dwarf Elder (Sambucus ebulus L.)|url=https://doi.org/10.1007/s11130-014-0417-x|magazine=Plant Foods for Human Nutrition|language=en|volume=69|issue=2|pages=168–174|doi=10.1007/s11130-014-0417-x|issn=1573-9104}}</ref>. == Viri in reference == m0nmhilqo3yx6chw08m1y4m9soyickj 6685498 6685496 2026-06-05T10:41:48Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Smrdljivi bezek]] na [[Smrdljivi bezeg]] brez preusmeritve: tn 6685494 wikitext text/x-wiki '''Evropski smrdljivi bezeg''' ('''Sambucus ebulus''') je vrsta zelnate trajnice iz rodu bezgov, ki je nativna južni in centralni Evropi ter jugozahodni Aziji <ref>{{Navedi splet|title=Crataegus laevigata: Khela, S.|url=https://doi.org/10.2305/iucn.uk.2012.rlts.t203425a2765212.en|website=IUCN Red List of Threatened Species|date=2012-05-23|accessdate=2026-06-05}}</ref>. == Uporaba == '''Smrdljivi bezeg''' ima dolgo tradicijo uporabe v zdravilne namene, ki segajo najmanj do stare Grčije <ref>{{Navedi revijo|last=Schwaiger|first=Stefan|last2=Zeller|first2=Iris|last3=Pölzelbauer|first3=Petra|last4=Frotschnig|first4=Sandra|last5=Laufer|first5=Günther|last6=Messner|first6=Barbara|last7=Pieri|first7=Valerio|last8=Stuppner|first8=Hermann|last9=Bernhard|first9=David|date=2011-01-27|title=Identification and pharmacological characterization of the anti-inflammatory principal of the leaves of dwarf elder (Sambucus ebulus L.)|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0378874110007592|magazine=Journal of Ethnopharmacology|volume=133|issue=2|pages=704–709|doi=10.1016/j.jep.2010.10.049|issn=0378-8741|pmc=3029555|pmid=21040770}}</ref>. Vsebuje veliko količino fenolov, polifenolov in [[Antioksidant|antioksidantov]], ki se lahko uporabljajo kot zdravilne učinkovine <ref>{{Navedi knjigo|title=Sambucus ebulus L., antioxidants and potential in disease|url=https://doi.org/10.1016/b978-0-12-815972-9.00031-7|publisher=Elsevier|date=2020|isbn=978-0-12-815972-9|pages=321–333|first=Aleksandra|last=Cvetanović}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Jabbari|first=Marzie|last2=Daneshfard|first2=Babak|last3=Emtiazy|first3=Majid|last4=Khiveh|first4=Ali|last5=Hashempur|first5=Mohammad Hashem|date=2017-10|title=Biological Effects and Clinical Applications of Dwarf Elder ( Sambucus ebulus L): A Review|url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC5871274/|magazine=Journal of Evidence-Based Complementary & Alternative Medicine|volume=22|issue=4|pages=996–1001|doi=10.1177/2156587217701322|issn=2156-5899|pmc=5871274|pmid=28397551}}</ref>. Kakor drugih bezgov, se tudi smrdljivega ne priporoča zauživati surovega, saj vsebuje strupene snovi, najbolj pomebni izmed teh so embulin f in glikozidi, ki lahko tvorijo cianidne substance. S kratkim kuhanjem se strupene snovi nevtralizirajo, ohranijo pa se zdravilne učinkovine<ref>{{Navedi revijo|last=Jimenez|first=Pilar|last2=Cabrero|first2=Patricia|last3=Basterrechea|first3=José E.|last4=Tejero|first4=Jesús|last5=Cordoba-Diaz|first5=Damian|last6=Cordoba-Diaz|first6=Manuel|last7=Girbes|first7=Tomas|date=2014-06-01|title=Effects of Short-term Heating on Total Polyphenols, Anthocyanins, Antioxidant Activity and Lectins of Different Parts of Dwarf Elder (Sambucus ebulus L.)|url=https://doi.org/10.1007/s11130-014-0417-x|magazine=Plant Foods for Human Nutrition|language=en|volume=69|issue=2|pages=168–174|doi=10.1007/s11130-014-0417-x|issn=1573-9104}}</ref>. == Viri in reference == m0nmhilqo3yx6chw08m1y4m9soyickj 6685501 6685498 2026-06-05T10:51:12Z Yerpo 8417 wiki 6685501 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Smrdljivi bezeg | image = Sambucus ebulus bgiu.jpg | image_width = 240px | image_caption = socvetje | regnum = [[Rastline|Plantae]] (rastline) | divisio = [[Kritosemenke|Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Dvokaličnice|Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Dipsacales]] (ščetičevci) | familia = [[Adoxaceae]] (pižmičevke) | genus = ''[[Sambucus]]'' (bezeg) | species = '''''S. ebulus''''' | binomial = ''Sambucus ebulus'' | binomial_authority = [[Carl Linnaeus|L.]] }} '''Smrdljivi bezeg''' ali '''habat''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Sambucus ebulus''''') je [[vrsta (biologija)|vrsta]] [[zel]]nate [[trajnica|trajnice]] iz rodu [[bezeg|bezgov]], ki je samonikla v južni in srednji Evropi ter v jugozahodni Aziji.<ref>{{Navedi iucn|title=Crataegus laevigata: Khela, S.|doi=10.2305/iucn.uk.2012.rlts.t203425a2765212.en |year=2012}}</ref> == Uporaba == '''Smrdljivi bezeg''' ima dolgo tradicijo uporabe v zdravilne namene, ki segajo najmanj do stare Grčije.<ref>{{cite journal |last=Schwaiger|first=Stefan|last2=Zeller|first2=Iris|last3=Pölzelbauer|first3=Petra|last4=Frotschnig|first4=Sandra|last5=Laufer|first5=Günther|last6=Messner|first6=Barbara|last7=Pieri|first7=Valerio|last8=Stuppner|first8=Hermann|last9=Bernhard|first9=David|date=2011-01-27|title=Identification and pharmacological characterization of the anti-inflammatory principal of the leaves of dwarf elder (Sambucus ebulus L.)|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0378874110007592|magazine=Journal of Ethnopharmacology|volume=133|issue=2|pages=704–709|doi=10.1016/j.jep.2010.10.049|issn=0378-8741|pmc=3029555|pmid=21040770}}</ref> Vsebuje veliko količino fenolov, polifenolov in [[Antioksidant|antioksidantov]], ki se lahko uporabljajo kot zdravilne učinkovine.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sambucus ebulus L., antioxidants and potential in disease|url=https://doi.org/10.1016/b978-0-12-815972-9.00031-7|publisher=Elsevier|date=2020|isbn=978-0-12-815972-9|pages=321–333|first=Aleksandra|last=Cvetanović}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Jabbari|first=Marzie|last2=Daneshfard|first2=Babak|last3=Emtiazy|first3=Majid|last4=Khiveh|first4=Ali|last5=Hashempur|first5=Mohammad Hashem|date=oktober 2017|title=Biological Effects and Clinical Applications of Dwarf Elder ( Sambucus ebulus L): A Review|url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC5871274/|magazine=Journal of Evidence-Based Complementary & Alternative Medicine|volume=22|issue=4|pages=996–1001|doi=10.1177/2156587217701322|issn=2156-5899|pmc=5871274|pmid=28397551}}</ref> Kakor drugih bezgov, se tudi smrdljivega ne priporoča zauživati surovega, saj vsebuje strupene snovi, najbolj pomebni izmed teh so embulin f in glikozidi, ki lahko tvorijo cianidne substance. S kratkim kuhanjem se strupene snovi nevtralizirajo, ohranijo pa se zdravilne učinkovine<ref>{{Navedi revijo|last=Jimenez|first=Pilar|last2=Cabrero|first2=Patricia|last3=Basterrechea|first3=José E.|last4=Tejero|first4=Jesús|last5=Cordoba-Diaz|first5=Damian|last6=Cordoba-Diaz|first6=Manuel|last7=Girbes|first7=Tomas|date=2014-06-01|title=Effects of Short-term Heating on Total Polyphenols, Anthocyanins, Antioxidant Activity and Lectins of Different Parts of Dwarf Elder (Sambucus ebulus L.)|url=https://doi.org/10.1007/s11130-014-0417-x|magazine=Plant Foods for Human Nutrition|language=en|volume=69|issue=2|pages=168–174|doi=10.1007/s11130-014-0417-x|issn=1573-9104}}</ref>. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Sambucus ebulus}} * {{Wikispecies-inline|Sambucus ebulus}} {{Taxonbar|from=Q158515}} {{Normativna kontrola}} {{Škrbina-botanika}} [[Kategorija:Pižmičevke]] [[Kategorija:Flora Azije]] [[Kategorija:Flora Evrope]] [[Kategorija:Flora Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1753]] [[Kategorija:Strupene rastline]] [[Kategorija:Zdravilne rastline]] 40uv9t4c0yaw1aj4orfu4khkqus9xbj 6685502 6685501 2026-06-05T10:52:01Z Yerpo 8417 pp 6685502 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Smrdljivi bezeg | image = Sambucus ebulus bgiu.jpg | image_width = 240px | image_caption = socvetje | regnum = [[Rastline|Plantae]] (rastline) | divisio = [[Kritosemenke|Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Dvokaličnice|Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Dipsacales]] (ščetičevci) | familia = [[Adoxaceae]] (pižmičevke) | genus = ''[[Sambucus]]'' (bezeg) | species = '''''S. ebulus''''' | binomial = ''Sambucus ebulus'' | binomial_authority = [[Carl Linnaeus|L.]] }} '''Smrdljivi bezeg''' ali '''habat''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Sambucus ebulus''''') je [[vrsta (biologija)|vrsta]] [[zel]]nate [[trajnica|trajnice]] iz rodu [[bezeg|bezgov]], ki je samonikla v južni in srednji Evropi ter v jugozahodni Aziji.<ref>{{Navedi iucn|title=Crataegus laevigata: Khela, S.|doi=10.2305/iucn.uk.2012.rlts.t203425a2765212.en |year=2012}}</ref> == Uporaba == Smrdljivi bezeg ima dolgo tradicijo uporabe v zdravilne namene, ki sega najmanj do stare Grčije.<ref>{{cite journal |last=Schwaiger|first=Stefan|last2=Zeller|first2=Iris|last3=Pölzelbauer|first3=Petra|last4=Frotschnig|first4=Sandra|last5=Laufer|first5=Günther|last6=Messner|first6=Barbara|last7=Pieri|first7=Valerio|last8=Stuppner|first8=Hermann|last9=Bernhard|first9=David|date=2011-01-27|title=Identification and pharmacological characterization of the anti-inflammatory principal of the leaves of dwarf elder (Sambucus ebulus L.)|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0378874110007592|magazine=Journal of Ethnopharmacology|volume=133|issue=2|pages=704–709|doi=10.1016/j.jep.2010.10.049|issn=0378-8741|pmc=3029555|pmid=21040770}}</ref> Vsebuje veliko količino fenolov, polifenolov in [[Antioksidant|antioksidantov]], ki se lahko uporabljajo kot zdravilne učinkovine.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sambucus ebulus L., antioxidants and potential in disease|url=https://doi.org/10.1016/b978-0-12-815972-9.00031-7|publisher=Elsevier|date=2020|isbn=978-0-12-815972-9|pages=321–333|first=Aleksandra|last=Cvetanović}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Jabbari|first=Marzie|last2=Daneshfard|first2=Babak|last3=Emtiazy|first3=Majid|last4=Khiveh|first4=Ali|last5=Hashempur|first5=Mohammad Hashem|date=oktober 2017|title=Biological Effects and Clinical Applications of Dwarf Elder ( Sambucus ebulus L): A Review|url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC5871274/|magazine=Journal of Evidence-Based Complementary & Alternative Medicine|volume=22|issue=4|pages=996–1001|doi=10.1177/2156587217701322|issn=2156-5899|pmc=5871274|pmid=28397551}}</ref> Kakor drugih bezgov, se tudi smrdljivega ne priporoča zauživati surovega, saj vsebuje strupene snovi, najbolj pomebni izmed teh so embulin f in glikozidi, ki lahko tvorijo cianidne substance. S kratkim kuhanjem se strupene snovi nevtralizirajo, ohranijo pa se zdravilne učinkovine<ref>{{Navedi revijo|last=Jimenez|first=Pilar|last2=Cabrero|first2=Patricia|last3=Basterrechea|first3=José E.|last4=Tejero|first4=Jesús|last5=Cordoba-Diaz|first5=Damian|last6=Cordoba-Diaz|first6=Manuel|last7=Girbes|first7=Tomas|date=2014-06-01|title=Effects of Short-term Heating on Total Polyphenols, Anthocyanins, Antioxidant Activity and Lectins of Different Parts of Dwarf Elder (Sambucus ebulus L.)|url=https://doi.org/10.1007/s11130-014-0417-x|magazine=Plant Foods for Human Nutrition|language=en|volume=69|issue=2|pages=168–174|doi=10.1007/s11130-014-0417-x|issn=1573-9104}}</ref>. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Sambucus ebulus}} * {{Wikispecies-inline|Sambucus ebulus}} {{Taxonbar|from=Q158515}} {{Normativna kontrola}} {{Škrbina-botanika}} [[Kategorija:Pižmičevke]] [[Kategorija:Flora Azije]] [[Kategorija:Flora Evrope]] [[Kategorija:Flora Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1753]] [[Kategorija:Strupene rastline]] [[Kategorija:Zdravilne rastline]] cya4qrimqpi9x3aaqtc4xutqrlj2sh6 0 603675 6685495 2026-06-05T10:35:19Z Octopus 13285 nova stran z vsebino: »{{Infobox historic site | name = Buranski stolp | native_names = {{native name|ky|Бурана мунарасы}} | native_language = | alternate_name = | image = Burana Tower, Kyrgyzstan.jpg | image_size = | alt = | caption = Buranski stolp | image_map = | map_type = Kirgizistan | map_alt = | map_caption = Lokacija stolpa na zemljevidu Kirgizistana | map_relief = yes | coordinate...« 6685495 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Buranski stolp | native_names = {{native name|ky|Бурана мунарасы}} | native_language = | alternate_name = | image = Burana Tower, Kyrgyzstan.jpg | image_size = | alt = | caption = Buranski stolp | image_map = | map_type = Kirgizistan | map_alt = | map_caption = Lokacija stolpa na zemljevidu Kirgizistana | map_relief = yes | coordinates = {{coord|42|44|49|N|75|14|55|E|display=inline,title}} | gbgridref = | map_dot_label = Balasagun | location = [[Balasagun]], Regija Čüj, <br> {{Zastava|Kirgizistan}} | type = [[Minaret]] | part_of = | length = | width = | area = | volume = | diameter = | circumference = | height = {{cvt|25|m}} | builder = [[Karakanidi]] | material = [[opeka]] | built = 9. stoletje | abandoned = | epochs = <!-- actually displays as "Periods" --> | cultures = | dependency_of = | occupants = | event = | discovered = | excavations = | archaeologists = | condition = | ownership = | management = | public_access = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | architecture = [[minaret]] | notes = }} 6vkwww68rbg6dxwsy01v17otrlmnv8a 0 603676 6685497 2026-06-05T10:41:38Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Sambucus ebulus]] na [[Smrdljivi bezek]]: slovensko ime 6685497 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Smrdljivi bezek]] 3dgivtwy9e8lfrccemhcjn0mp15x188 6685499 6685497 2026-06-05T10:42:03Z Yerpo 8417 tn 6685499 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Smrdljivi bezeg]] i57i8i16vm8uwhyqpbg2rnzcrivqvdk 0 603677 6685500 2026-06-05T10:42:28Z Yerpo 8417 preusmeritev na [[Smrdljivi bezeg]] 6685500 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Smrdljivi bezeg]] i57i8i16vm8uwhyqpbg2rnzcrivqvdk 1 603678 6685504 2026-06-05T10:54:59Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPMED|class=C|importance=mid}}« 6685504 wikitext text/x-wiki {{WPMED|class=C|importance=mid}} 9gf8k56w15bq5b1kw1blf99tr08fps1 0 603679 6685511 2026-06-05T11:16:33Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[SD kartica]] na [[SD-kartica]]: SD-kartica ali pa kartica SD 6685511 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[SD-kartica]] db5z9p7i2hf22kdslshgoio1uoiwddz 2 603680 6685512 2026-06-05T11:20:09Z BZadnik 261159 nova stran z vsebino: »wikitext{{Infopolje Osebnost | ime = Branko Zadnik | slika = https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Slika_Branko_Zadnik.jpg | opis_slike = Branko Zadnik | rojstno_ime = Branko Zadnik | datum_rojstva = {{Rojstni datum in starost|1950|3|25}} | kraj_rojstva = [[Dolga vas, Kočevje|Dolga vas pri Kočevju]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLR Jugoslavija]] | datum_smrti = | kraj_smrti = | prebivališče = [[Slovenija]] | državljanstvo = {{Zastava|Slo...« 6685512 wikitext text/x-wiki wikitext{{Infopolje Osebnost | ime = Branko Zadnik | slika = https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Slika_Branko_Zadnik.jpg | opis_slike = Branko Zadnik | rojstno_ime = Branko Zadnik | datum_rojstva = {{Rojstni datum in starost|1950|3|25}} | kraj_rojstva = [[Dolga vas, Kočevje|Dolga vas pri Kočevju]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLR Jugoslavija]] | datum_smrti = | kraj_smrti = | prebivališče = [[Slovenija]] | državljanstvo = {{Zastava|Slovenija}} | narodnost = [[Slovenci|Slovene]] | alma_mater = [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|Univerza v Ljubljani (FGG)]]<br>[[Univerza v Skopju]] | poklic = [[Gradbeni inženir]], znanstveni raziskovalec, univerzitetni učitelj | delodajalec = [[IBE (podjetje)|IBE, d. d.]]<br>[[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|UL FGG]] | znana_dela = Raziskave potresne odpornosti pregrad, učbenik Fenomen žleda | nagrade = Častni član IZS, Častni član SLOCOLD, Spominski znak enote za posebne namene 1990–1991 }} **Branko Zadnik**, slovenski gradbeni inženir, projektant, revident, raziskovalec in univerzitetni učitelj, * [[25. marec]] [[1950]], [[Dolga vas, Kočevje|Dolga vas pri Kočevju]]. Deluje kot strokovnjak za potresno inženirstvo, hidrotehnične objekte (pregrade) in energetske objekte ter je avtor številnih strokovnih knjig in učbenikov. == Izobrazba in usposabljanje == Gradbeno tehniško šolo v Ljubljani je končal leta 1969. Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL FGG) je diplomiral leta 1974. Tam je leta 1983 zaključil tudi magistrski študij z nalogo ''Dinamična analiza težnostnih pregrad''. Leta 1991 je na Inštitutu za potresno inženirstvo in inženirsko seizmologijo (IZIIS) Univerze v Skopju doktoriral z disertacijo ''Analiza stabilnosti betonskih težnostnih pregrad v primeru delovanja močnih potresov''. Dodatno se je usposabljal na naslednjih ustanovah: * IBM Nemčija (Stuttgart, München) – računalništvo (1973–1974) * Šola za rezervne častnike JLA – inženirija (1977–1978) * Univerza v Skopju (IZIIS) – specializacija CAD v potresnem inženirstvu (1985) * Inštitut za raziskavo konstrukcij (BRI), Ministrstvo za gradbeništvo, Tsukuba, Japonska – specializacija na področju potresnega inženirstva (1988) * Univerza v Washingtonu (Department of Civil Engineering), Seattle, ZDA – podoktorski študij (1995–1996) == Kariera == Od diplome do upokojitve leta 2015 je bil zaposlen v Inženirskem biroju Elektroprojekt (danes IBE, d. d.). Deloval je pri snovanju in izgradnji energetskih in industrijskih objektov, od leta 1998 pa kot direktor Sektorja za gradbeništvo, arhitekturo in geodezijo. Projektantsko, svetovalno in organizacijsko delo je opravljal v Sloveniji, na območju nekdanje Jugoslavije in v tujini. Deloval je kot recenzent projektov, študij in raziskav s področja energetike, industrije in varstva okolja. === Raziskovalno in akademsko delo === Med letoma 1985 in 2015 je kot razvojni svetnik vodil Enoto za raziskave in razvoj (ERR) pri IBE. Bil je vodja raziskovalnih projektov ''Račun konstrukcij pri potresni obtežbi – energetski objekti'' ter ''Analiza kontakta med togimi konstrukcijami in tlemi pri potresni obtežbi'' (1986–1993) ter sodeloval pri projektu ''Določitev kriterijev kritičnosti daljnovodnih stebrov'' (1998–2000). Med letoma 1996 in 2011 je bil docent za področje potresnega inženirstva – energetski objekti na UL FGG. Predaval je na domačih in mednarodnih kongresih ter gostoval na univerzah in inštitutih na Japonskem, v Italiji, Avstriji, Nemčiji in ZDA. Je dolgoletni član izdajateljskega sveta revije ''Gradbeni vestnik'' ter recenzent v mednarodnih revijah, kot je ''Dam Engineering''. V sistemu COBISS ima vnesenih več kot 500 bibliografskih enot. === Delovanje v organizacijah === V Sloveniji je bil ustanovni in prvi predsednik Slovenskega nacionalnega komiteja za velike pregrade (SLOCOLD, 1993) ter ustanovni član Slovenskega društva za potresno inženirstvo (SDPI). Deloval je v organih Gospodarske zbornice Slovenije (predsednik združenja za projektiranje) in Inženirske zbornice Slovenije (predsednik nadzornega odbora 2004–2016). V mednarodnem prostoru je deloval kot član delovne skupine pri mednarodnem svetu za velike elektroenergetske sisteme CIGRE (WG 07 za temeljenje daljnovodnih stebrov), član Ameriškega združenja gradbenih inženirjev (ASCE), Kanadskega združenja za pregrade (CDA) ter kot nacionalni delegat pri Evropskem svetu gradbenih inženirjev (ECCE). == Izbrani projekti == * '''HE Lonci na reki Komarnica (Črna gora):''' 165 metrov visoka ločna pregrada (študija, statični izračuni, IDP). * '''Jedrska elektrarna Krško:''' radiološka zaščita objekta (PZI, svetovanje), objekt za redukcijo radioaktivnih odpadkov (IP, PGD) ter dinamična analiza ESW cevovoda (PZI). * '''Jedrska elektrarna Prevlaka:''' študija temeljenja za jedrski otok, vgradnjo turbine in oskrbe z vodo. * '''Daljnovod 2x400 kV Ljubljana – Krško.''' * '''Sanacija mreže stikališč v Ugandi (132/66/33/11 kV):''' IDP, PZI, nadzor. * '''Koroški most v Mariboru:''' prostokonzolna gradnja betonskega mostu (OVN). == Izbrane publikacije == * ''Tehnični slovar za pregrade'' (urednik in soavtor, SLOCOLD, 1997) * ''Fenomen žleda in njegov vpliv na objekte za prenos električne energije'' (univerzitetni učbenik, 2006) * ''Civil Engineering Heritage in Europe'' (soavtor, ECCE, 2009) * ''Smernice za zagotavljanje varnosti pregradnih objektov'' (2012) * ''Footbridges : small is beautiful'' (2014) * ''Slovenski tehniški slovar'' (soavtor za področje gradbeništva, ZRC SAZU, 2025) == Priznanja in odlikovanja == * Spominski znak enote za posebne namene 1990–1991 (MORIS) * Spominska medalja 30. obletnice samostojne in neodvisne Slovenije * Zaslužni član CIGRE-CIRED Slovenija (2000) * Častni član Slovenskega komiteja za velike pregrade – SLOCOLD (2001) * Častni član Inženirske zbornice Slovenije – IZS (2017) == Sklici == <references> <ref name='Slovenski tehniški slovar''. Založba ZRC, Ljubljana 2025. <ref name=', Slovenski nacionalni komite za velike pregrade – SLOCOLD, 1997. <ref name='Gradbeni vestnik'', Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS) – izdajateljski svet, 2009–2016. </references> == Zunanje povezave == * [https://cobiss.net Profil dr. Branka Zadnika] v sistemu SICRIS * [https://cobiss.net Osebna bibliografija dr. Branka Zadnika] v sistemu COBISS * [https://dlib.si Zapisi o avtorju] v Digitalni knjižnici Slovenije (dLib) {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski inženirji gradbeništva]] [[Kategorija:Slovenski visokošolski učitelji]] [[Kategorija:Rojeni leta 1950]] [[Kategorija:Ljudje iz Kočevja]] aorwp0i7ljf516gvyr4vlqppcnlxtcm 2 603681 6685520 2026-06-05T11:32:32Z Stebunik 55592 Ustvarjam stran Menih Hawkeye na peskovniku 6685520 wikitext text/x-wiki 1sl Drašković Monah Hokaj 3.vi.2026 2sl Menih Hokaj članek 3.vi.2026 {{v delu}} {{Infopolje Knjiga | name = Menih Hokaj | title_orig = Монах Хокај/Monah Hokaj | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[.jpg|300px|<center>''Monah Hokaj''<br />naslovnica iz [[2023]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Srbija|Srbiji]]'' [[2023]]</center> | author = [[Vuk Drašković]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Srbija]] | language = [[srbščina]] | series = | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[življenjepisni roman]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]]<br>[[tragični roman]] | publisher = [[Laguna]] | release_date = [[5. september]] [[2023]]<ref>{{cite web|url=https://www.limundo.com/kupovina/Knjige/Beletristika/Domaci-pisci/Monah-Hokaj-Vuk-Draskovic-NOVO-/145510629|title= Monah Hokaj - Vuk Drašković NOVO!!!|publisher=limundo.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> | english_release_date = | media_type = 13 x 20 cm<br>mehka vezava | pages = 152 | isbn = 9788652148738 | preceded_by = ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) | followed_by = ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> }} '''''Menih Hokaj''''' {{efn|''Menih Hokaj'' ({{lang-sr|Монах Хокај/Monah Hokaj}}) je življenjepisno-zgodovinsko-vojaški roman po resnični življenjski zgodbi lažnega meniha Serafima – a v civilstvu profesorja zgodovine Simona Olujića – pisateljevega znanca in prijatelja, ki pa je postal vojni zločinec imenovan Hokaj ({{lang-sr|Hawkeye}} – Sokolje oko) – najboljši ostrostrelec pri srbskem [[Obleganje Sarajeva|Obleganju Sarajeva]] (1992-1995) med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]] (1989-2006). ''''Menih Hokaj'''' {{efn|''Menih Hokaj'' ({{lang-sr|Monah Hokaj}}) je sestavljenka iz ''„monah“'' in ''„hokaj“ ''. #''„Monah“'' je srbohrvaška beseda ({{lang-sh|монах/monah}}), ki pomeni ''meniha'' a izhaja iz ({{lang-la|monachus}}) ter se uporablja na celotnem srbohrvaškem govornem področju; je istoznačnica besede „kaluđer“, ki pa se uporablja le na na [[svetosavje|svetosavskem]] oziroma srbskem področju in izhaja iz {{lang-el|καλόγερος/kalógeros}} v pomenu ''redovnik, Bogu posvečena oseba z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine« - kot je starodavna praksa tudi v [[katolištvo|katolištvu]] na Zahodu. #''„[[Hokaj]]“'' je angleška beseda ({{lang-en|hawkeye}}) v fonetičnem izgovoru, ki pomeni ''sokolje oko, ostrovidnež'' (hawk=sokol; eye=oko). Tako ime nosi tudi priljubljeni nadjunak [[Marvel Comics| Marvelovih risank]] „Hokaj“ ali „Hawkeye“, ki se med drugimi spretnostmi odlikuje tudi v streljanju z lokom; te svoje nadnavadne spretnosti si je pridobil z vztrajno vajo; tako na pimer njegovega loka navadni ljudje kljub ponovnim poskusom nikakor ne morejo sprožiti. <ref>{{cite web|url=https://www.disneyplus.com/en-si/browse/entity-128482e8-a9bc-4289-9c0d-83a975d823f3?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Watch Hawkeye Full episodes |publisher=disneyplus.com|author= Disney+|place=|language=en|date=|accessdate=4. junij 2026}}</ref> == Drašković kot pisatelj == === Sporni „Nož“ === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je on sam po diplomiranju na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]] začel službo kot sodnik v tem istem mestu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je že naslednje leto objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo in da je „protimuslimanska in protihrvaška“ – kakor jo je srbsko bralstvo tudi razumelo. Komunistična partija je za časa Tita poskušala omejevati mednarodnostns trenja z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno ni poznala nobene milosti in je celo hujskalaa na nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. === „Monah Hokaj“ === V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"Menih Hokaj"''; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „množične blaznosti“ (masovno ludilo) osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so 'njegovo' Gacko in drugod ’etnično čistili’ ter preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega in nesmiselnega divjaštva pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu – vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa – „[[Monah Hokaj]]“. V njem po materi Črnogorec sedaj ostrosrelec, a nekdanji profesor zgodovine Simon Olujić — ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek nečloveških metod in zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je smrtno zadeta mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz TV-dnevnika zvedel, da je med drugimi nedolžnimi žrtvami umoril tudi svojo simpatijo Amro in njenega in svojega lastnega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornosti za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje in sovražno miselnost, ki je ustvarjala mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom maščevalcem« - podobno kot filmskemu Hokaju (Hawkeye-u) – vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde in hujskali, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} ==== Dogajanje ==== Osrednji del romana pa predstavlja trenutek, ko ostrostrelec kot z gromom udarjen v globino razbokjniške duše spozna nemoralnost takega poboja. Ta preobrat se zgodi, ko slučajno med dnevnimi poročili zve za imena žrtev včerajšnjega pokola. Med njimi je bilo ime tudi njegove izvoljenke, kakor tudi njenega otroka. Kot blisk ga je prešinilo, da sta se tisto edino noč v kavarni hotela „Bristol“ in potem pri njih doma pogovarjala, da bosta dala svojemu prvemu otroku ime Jugoslav – in sedaj ga je on sam umoril – že šestletnega, a da ni niti slutil, da obstaja – in s tem umoril za vedno tudi svojo prihodnost. V tem se pokaže nesmisel vojne, ki navadno ne pokaže, kdo ima prav, ampak bolj „ko je jači taj kvači“ („kdor je močnejši, ta dobiva“). === Ocena === == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} === Monah Hokaj === ;{{ikona sr}} === Pisatelj === ;{{ikona sr}} === Vidniki === ;{{ikona sr}} *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=monk+hawkeye+Vuk+Dra%c5%a1kovi%c4%87&&mid=A77E256C9BE46C69D853A77E256C9BE46C69D853&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCh1-xopKMTD73yhkDkur3Rw&FORM=VAMGZC TV Happy Udarno: Vuk Drašković – Monah Hokaj. Roman o ispovesti ubice pokajnika.] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=4FAF8282575A42D106904FAF8282575A42D10690&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCU2Dftv2H7anyx7E4BATu3g&FORM=VRDGAR Vuk Drašković (intervju) - najmračnija scena "Sarajevo safarija": Snajper shvatio da je ubio ženu Amru i sina] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=D4218966A7635BA8139CD4218966A7635BA8139C&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCMp8c8qd5XT8H17Y7xC_YFw&mmscn=stvo&FORM=VRDGAR Vuk Drašković - Već 20 godina se sprovodi mentalni terorizam i skrivaju se istine o devedesetim! |YouTube Bez Cenzure] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski romani]] [[Kategorija:Dela Vuka Draškovića]] [[Kategorija:Knjige leta 2023]] [[Kategorija:Zgodovinski romani]] [[Kategorija:Vojni romani]] [[Kategorija:Fantazijski romani]] [[Kategorija:Biografski romani]] [[Kategorija:Teorije zarote]] {{drugipomeni2|Imprimatur}} {{Infopolje Knjiga | name = Imprimatur | title_orig = Imprimatur | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[Slika: Imprimatur-naslovnica.jpg|300px|<center>''Imprimatur''<br />naslovnica slovenske izdaje iz [[2009]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Italija|Italiji]]'' [[2002]]</center> | author = [[Monaldi & Sorti]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Italija]] | language = [[italijanščina]] | series = sedem knjig po temle vrstnem redu: ''[[Imprimatur (Monaldi & Sorti)|Imprimatur]], [[Secretum (Monaldi & Sorti)|Secretum]], [[Veritas (Monaldi & Sorti)|Veritas]], [[Mysterium (Monaldi & Sorti)|Mysterium]], [[Dissimulatio (Monaldi & Sorti)|Dissimulatio]], [[Unicum (Monaldi & Sorti)|Unicum]], [[Opus (Monaldi & Sorti)|Opus]]'' | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[kriminalka]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]] | publisher = [[Mondadori]] | release_date = [[2002]] in naslednja leta še v drugih jezikih; v slovenščini 2009 <ref>{{navedi splet|url= https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=6022|title=Imprimatur|publisher=Učila International |date=2009|accessdate=11. januar 2021}}</ref> | english_release_date = <ref>{{navedi splet|url= https://www.amazon.com/Imprimatur/dp/1846972647|title=Imprimatur|publisher=Birlinn (Edinburgh Scotland)|date=20. maj 2013|accessdate=6. marec 2021}}</ref> <ref> jezik:angleščina, strani 666</ref> | media_type = | pages = | isbn = 9781846971051 | preceded_by = | followed_by = [[Secretum (Monaldi & Sorti)|Secretum]] }} '''''Imprimatur'''''{{efn|''Imprimatur'' ({{lang-la|Imprimatur!}}) je latinska beseda, ki pomeni ''Naj se tiska!'' in sicer je to trpni velelnik od {{lang-la|imprimo 3 -pressi, -pressum}} v pomenu ''vtisniti, pritisniti, odtisniti, natisniti'', pa tudi ''zaznamenovati, zarisati, zabeležiti''<ref>{{navedi knjigo|author=F. Bradač|title=Latinsko-slovenski slovar (DZS 1955)|page=281}}</ref> Velja omeniti, da beseda »Imprimatur!« dandanes pravzaprav pomeni isto kot blagoslov in dovoljenje [[Rimskokatoliška cerkev|cerkvenih]] oblasti, da je neko knjigo z versko-moralno-vzgojno vsebino možno natisniti. Od [[Tridentinski koncil|Tridentinuma]] dalje se je to zahtevalo praktično za vsa tovrstna dela; [[Drugi vatikanski koncil|Drugi Vaticanum]] je te predpise malce ublažil.<ref name="#1">{{navedi splet|url=https://www.kliklak.rs/trileri/laguna/imprimatur-r-monaldi-i-f-sorti-2450|title=IMPRIMATUR - R. Monaldi i F. Sorti ( 2450 )|publisher=Vujica Ognjenović v Klikklak.Niš|date=|accessdate=6. marec 2021}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>}} je zgodovinski roman in prvi del serije sedmerih knjig, ki jih skupno pišeta zakonca [[Monaldi & Sorti|Rita Monaldi in Francesco Sorti]]. Tukaj – kot v naslednjih knjigah - gre za politično-poučni domišljijski roman v obliki zgodovinske pripovedi. Glavni lik je prepredeni [[Atto Melani|Melani]]. == Okoliščine ob nastajanju in izidu == “Imprimatur” je prva knjiga iz vrste sedmerih knjig zakoncev Monaldi & Sorti. Knjiga je izšla v Italiji 2002, in je bila prevedena takoj v veliko jezikov v skupni večmilijonski nakladi. Imprimatur je bil preveden 2009 tudi v [[slovenščina|slovenščino]].<ref name="#2">{{navedi splet|url=https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=6022|title=„Imprimatur”|publisher=Učila International|date=2009|accessdate=11. januar 2021}}</ref> Zakonca Monaldi & Sorti sta več ko deset let preučevala arhivske vire, da bi napisala ''Imprimatur'', ki je bil preveden po kratkem času v 26 jezikov; med temi ni bila samo angleščina, francoščina ali izvirna italijanščina, ampak tudi nizozemščina, korejščina, hrvaščina, srbščina – in mnogi drugi bolj ali manj znani jeziki – a v skupni nakladi prek dva milijona izvodov, ki so jih prodajali po 60 deželah. Večino izdaj so kupci kar razgrabili in so bile kmalu razprodane. Podoben uspeh je doživela tudi naslednja knjiga iz tega niza - ''Secretum''; kakor pravzaprav vse njune knjige.<ref>{{navedi splet|url=https://www.knjizararoman.rs/knjige/knjiga-secretum-autor-monaldi-sorti-19704|title=„Secretum”|publisher=Knjižara Roman|date=2007|accessdate=28. december 2020}}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref>Rita Monaldi i Frančesko Sorti: ''Secretum''. Prevele z italijanskog Mirjana Popov-Slijepčević i Gordana Breberina. Naslov originala: Monaldi & Sorti ''SECRETVM''. Copyright © 2004 by Rita Monaldi and Francesco Sorti. Translation Copyright © 2007 za srpsko izdanje, LAGUNA</ref> ''Imprimatur'' je bil preveden tudi v [[slovenščina|slovenščino]] in je izšel pri založbi Učila International v Tržiču; prevedel ga je Miro Bajt (ki je prevedel tudi »Secretum« in »Veritas«).<ref name="#2"/> Sledil mu je Secretum 2010 <ref>Pri »Secretum«u ima slovenska izdaja tendenciozen podnaslov, češ da je to »Drugi del trilogije o vatikanskih intrigah«. To je namreč drugi del sedmeroknižja in ne troknižja! Poleg tega ne gre samo za »vatikanske intrige«, ampak sploh za takratne zgodovinske, politične, pa tudi pisateljske spletke (tako svetnih kot duhovnih vladarjev) – a notri je poleg spletk še marsikaj tehtnega.</ref> in Veritas 2011. <ref>{{navedi splet|url=http://www.worldcat.org/identities/lccn-no2002072761/|title=Sorti, Francesco - Overview|publisher=OCLC|date=2020|accessdate=11. januar 2021}}</ref> Napeta zgodba o Melanijevih spletkah je od 2002 presegla glede neposredne prodaje celo takratno vodilno uspešnico ''[[Da Vincijeva šifra (roman)|Da Vincijevo šifro]]''.<ref>{{navedi splet|url= https://www.facebook.com/caffeletterario.crema/posts/rita-monaldi-e-francesco-sorti-filologa-classica-lei-musicologo-lui-sono-in-asso/1640931612596149/|title= Rita Monaldi e Francesco Sorti (Vabilo na predstavitev knjige)|publisher=Caffé Letterario Crema|date=16. november 2017|accessdate=28. december 2020}}</ref> Že v svoji prvi izdaji je ''Imprimatur'' zasedel četrto mesto med najbolj prodajanimi knjigami glede na poizvedovanje italijanskega dnevnika ''Corriere Della Sera''. Kmalu pa se je zataknilo: – knjige so zginjale s polic, ponatis se je zavlekel. Zakonca sumita, da so tega krive listine, ki sta jih našla v ''Vatikanskem arhivu'' in ''Državnem arhivu v Rimu'', ki naj bi ogrožale ugled [[papež Inocenc XI.|papeža Inocenca XI.]], katerega je [[papež Janez Pavel II.]] menda ravno v tistem času - v jubilejnem letu 2000 - nameraval »posvetiti (prišteti k svetnikom), pa je Vatikan v objavi knjige videl nagajanje in sabotažo, čeprav je bila napisana že veliko prej«, meni Francesco Sorti na predstavitvi hrvaškega prevoda knjige »Secretum« 2008. Ne gre zanemarjati dejstva, da je takrat vladala v Italiji [[Silvio Berlusconi|Berlusconijeva]] ''Forza Italia'' nekako v narodnjaškem duhu s populističnimi gesli kot: »Naprej in najprej Italija, o njej samo dobro in le tisto, kar vzbuja ponos...« V to evforično ozračje spada najbrž tudi takrat nastali film ''[[Srce v breznu|Srce]]''. Knjiga "Imprimatur" pa je bila pisana v drugačnem duhu - na temelju zgodovinskih listin - čeprav prepletena z bujno domišljijo. Roman je pravzaprav pisan v kritičnem duhu - celo do nekaterih od zgodovinarjev sprejetih stališč. Nekatere sume in domneve namreč sprejema kot zanesljivavdejstva. Iz teh in drugih razlogov je slabo naletel. Zakonca poudarjata, da sta najhujše nasprotovanje doživljala od levičarjev - in tega še danes ne moreta dojeti; morda zato, ker sta se ukvarjala s cerkvenimi zadevami... Iz takega sovražnega ozračja - kot sama pravita - sta se zakonca morala umakniti s prvo izdajo druge knjige - ki je bila pa lepo sprejeta na Nizozemskem.<ref>{{navedi splet|url= https://anasubasic1.wordpress.com/2008/11/05/„imprimatur-secretum-veritas-mysterium-unicum…”/|title=„Imprimatur secretum, veritas mysterium. Unicum…”|publisher=Ana Subašić|date=5. november 2008|accessdate=28. december 2020}}</ref> == Vsebina == === Sedmeroknižje === Kot tudi naslednji roman iz niza – ''Secretum'' - , je tudi ''Imprimatur'' v osnovi [[zgodovinski roman]], ki bi ga zaradi napetega dogajanja lahko uvrstili med [[kriminalka|kriminalke]] alla [[Agatha Christie]] – ali pa tudi med [[vojni roman]]; ker je pa seveda rdeča nit domišljija, bi ga lahko uvrstili tudi v [[fantazijski roman]]. ''Secretum'' poteka 17 let pozneje - v jubilejnem letu 1700, ko je že čutiti grozeče ozračje, ki bo prineslo ''špansko nasledstveno vojno''. Pri ''Imprimaturju'' pa dogajanje poteka v ozračju vojne, ki že divja – in sicer [[muslimani|muslimanski]] [[Turki]] že oblegajo [[Dunaj]] leta 1683 – od čegar bo odvisna prihodnost [[Rimskokatoliška cerkev|katoliškega]] [[krščanstvo|krščanstva]] in zahodne [[civilizacija|omike]]. Glede svojih romanov pravi Rita Monaldi: »Na trgu je veliko pustolovskih romanov, poučno-zgodovinskih pa ne. Zgodovina pa si zasluži, da si jo zapomnimo zlasti zato, ker nas uči, da ne bi ponavljali napak iz preteklosti, ali da bi jih znali preprečiti; pomaga nam namreč razumeti, kaj je napačno in kam nas to lahko vodi. Najini romani so ''zgodovinski'' le v svoji preobleki; v resnici pa so ''vzgojni''." Celotno zgodbo sestavlja namreč kar sedem romanov, katerih naslovi tvorijo latinski stavek ''»Imprimatur Secretum Veritas Mysterium Dissimulatio Unicum Opus«''; v prevodu bi to pomenilo: »Natisni Skrivnost Resnica Tajna Hinavščina Edinstvenost Delo«. To podaja vodilno misel teh romanov: ''»Natisne se lahko vsaka skrivnost, resnica je kljub temu tajna in nedosegljiva. Edina stvarnost ostaja hinavščina"''. Glavni junak v vsej tej zanimivi verigi zgodovinsko-domišljijskih dogajanj pa je slej ko prej prebrisani, uglajeni in iznajdljivi [[Atto Melani|Melani]]. Najbolj privlačen vidik njunega ustvarjanja je vzorno sodelovanje, ki se kaže v vseh predstavitvah njunih knjig; pa tudi pri odkrivanju izvirnih listin, zasebnih pisem, poročil in dopisovanja, ki ga hranijo evropski arhivi. Tako človek ne more ločiti, kar je našel ali napisal eden od zakoncev, ker vse delata skupno - kar je dandanes redkost. ==== Dogajanje ==== Dogajanje ''Imprimaturja'' poteka v [[Rim]]u, enajstega kimovca 1683, v senci prodiranja [[Turki|turških]] [[muslimani|munslimanskih]] hord proti [[Dunaj]]u, ki ga dosežejo in oblegajo. Bitka za Dunaj pa je potekala naslednjega dne, dvanajstega kimovca. Pisatelja z izbiro tega datuma (ne)hote namigujeta na usodne dogodke prav tako 11. kimovca - a iz bližnje preteklosti - na [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|teroristične napade 11. septembra 2001]] v [[New York|New Yorku]] in drugod po [[ZDA]], ki so jih - podobno kot 1683, takorekoč neizzvane zagrešile neke muslimanske skupine. V gostilni nenadna smrt enega od potnikov v središču [[Rim|Svetega mesta]] povzroči preplah: zastrupljenje ali kuga? V gostilni uvedejo [[karantena|karanteno]]. Gostje so zaprti v svojih sobah. Opat [[Atto Melani|Melani]], ki je diplomat in vohun v službi [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]], pa se ne dvoumi in želi kot pravi detektiv razjasniti zadevo. Seveda pa opat zapleteni zadevi ne more biti kos sam: pomaga mu izredno prebrisan kuharček-domačin, ki pozna rimsko podzemlje kot svoj žep. Njuna raziskava tako vodi v osrčje spletk državnih in cerkvenih krogov, ki določajo usodo celotne [[Evropa|Evrope]]. Pred seboj imamo očarljivo kriminalno zgodbo in barvito podobo tedanjih običajev, ki jih v smislu pripovedne dovršenosti skorajda ni mogoče preseči.<ref>{{navedi splet|url=https://www.buecher.de/shop/historische-krimis/imprimatur/monaldi-rita-sorti-francesco/products_products/detail/prod_id/25549263/|title=Imprimatur. Historischer Roman. Broschiertes Buch|publisher=Bücher.de|date=2004|accessdate=6. marec 2021}}</ref> Njuna raziskava bo torej razsvetlila mednarodno zaroto, v kateri se prepletajo vera, politika in vohunstvo. Ozračje baročnega Rima je polno negotovosti; med skrivnimi podzemeljskimi hodiniki naletita na alkemične delavnice, lovce na relikvije, skrivne tiskarne, čudne zdravniške in kuhinjske recepte: v ozadju pa kot [[Damoklejev meč]] visi skrivna zarota, ki sta si jo avtorja bistroumno zamislila po več ko desetletnem študiju že znanih in tudi na novo odkritih listin v Rimu in po drugih evropskih arhivih.<ref>{{navedi splet|url=https://www.laguna.rs/n144_knjiga_imprimatur_laguna.html|title=Imprimatur |publisher=Laguna|date=2004|accessdate=6. marec 2021}}</ref> == Osebe == === [[Atto Melani]] === Ob predstavitev knjige “Secretum” 2008 sta zakonca Rita Monaldi & Francesco Sorti predstavila glavnega junaka - širšemu občinstvu popolnoma neznanega Melanija, ki pa nastopa tudi v "Imprimaturju" in številnih drugih povestih: {| |- ! Hrvaški prevod<ref>{{navedi splet|url= https://anasubasic1.wordpress.com/2008/11/05/„imprimatur-secretum-veritas-mysterium-unicum…”/|title=Zovem se Knjiga|publisher= Ana Subašić|date=5. November 2008|accessdate=28. december 2020}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>Riječ je o političkom trileru utemeljenom na istraživanju povijesnih činjenica razdoblja baroka, a radnja je smještena u 1700. godinu u vrijeme Rata za španjolsko naslijeđe i smrti pape Inocenta XI. U tim okolnostima igru vodi najzanimljiviji špijun baroka, opat Atto Melani. „Melanija je zapravo pronašao Francesco. Osamdesetih godina je pisao diplomski rad o ulozi obitelji Melani u povijesti glazbe i poželio napisati suvremeni roman te tematike z baroknim prizvucima. Tad se nismo ni znali, no otkrili smo zajedničku strast prema baroku“, ističe autorica. Atto Melani je operni pjevač kastrat, špijun, diplomat i pisac, „on je spoj dviju duša, duše muškarca i duše žene, kao kastrat idealan je za par pisaca“, zaključila je Monaldi. </blockquote> | <blockquote>Tu gre za politično detektivko, ki temelji na raziskavi zgodovinskih dejstev iz obdobja [[barok]]a, a dogajanje je postavljeno v leto 1700, v čas ''Španske nasledstvene vojne'' in smrti ''[[papež Inocenc XII.|papeža Inocenca XII.]]''<ref>Vir tu pomotoma pravi, da gre za papeža Inocenca XI., toda to ne bo držalo: on je namreč vladal 1667-1689 (se pravi za časa dogajanja, ki je opisano v "Imprimaturju"; gre torej očitno za Inocenca XII. (1691-1700)</ref>. V teh okoliščinah igro vodi najzanimivejši vohun baroka, '''''opat [[Atto Melani|Melani]]'''''. »Melanija je pravzaprav našel Francesco. Osemdesetih let (dvajsetega stoletja) je pisal diplomsko delo o vlogi družine Melani v zgodovini glasbe in je zaželel napisati sodoben roman s to tematiko z baročnimi prizvoki. Tedaj se nisva niti poznala; odkrila pa sva skupno strast do baroka«, poudarja avtorica Rita. Atto Melani je operni pevec-skopljenec, vohun, diplomat in pisatelj, »on je spoj dveh duš, duše moškega in duše ženske; kot skopljenec je idealen za pisateljski par,“ je sklenila Monaldijeva. </blockquote> |} === Drugi nastopajoči v ''Imprimaturju'' === Kar se tiče nastopajočih v Monaldi-Sortijevih romanih na splošno, gre za zgodovinske osebnosti – torej za ljudi, ki so nekoč res živeli. Pri nekaterih je privzeto samo ime. Prvi njun roman se celo začenja v prihodnosti – leta 2040 (!) – in se nato vrača nazaj v leto 1683 (Bitka za Dunaj). Kot "skromna" pisatelja, seveda zakonski par [[Monaldi & Sorti|Monaldi/Sorti]] v uvodni del romana uvrščata tudi sebe - iz perspektive prihodnosti. Tja - v leto 2040 - ki pravzaprav iz naše perspektive niti ni več daleč - je postavljena zamišljena posvetitev oziroma [[kanonizacija]] blaženega [[papež Inocenc XI.|papeža Inocenca XI.]], ki jo je baje nameraval opraviti papež Janez Pavel II. že v jubilejnem letu 2000. Pisatelja trdita, da je njuna knjiga to posvečenje preprečila in da je to bil vzrok za domneven bojkot njune knjige v Italiji. Morda kdaj o teh domnevnih "vatikanskih spletkah" napišeta celo samostojen roman. Onadva omenjata, da je pa knjiga bila napisana že veliko pred temi načrti poljskega papeža; iz Vatikana so kratko odgovorili, da ta kanonizacija nima nobene zveze z njunim romanom. Zato bi ''Imprimatur'' - poleg drugih naslovov - upravičeno smeli imenovati tudi za ''[[futuristični roman|futurističnega]]''. Veliko oseb nastopa v ''Imprimaturju''. Rita je dala precej prostora osebnostim iz svoje domače okolice. Tako stopa pred nas kaj zanimiva in pisana množica ljudi različnih narodnosti, veroizpovedi in družbenega položaja – cela plejada bolj ali manj znanih zgodovinskih osebnosti, ki so vpletene v resnične ali izmišljene zaplete in spletke – velikokrat podkrepljene z zgodovinskimi dokumenti in vešče povezane z resničnimi dogodki. * '''''[[Pompeo Dulcibeni|Dulcibeni]]''''' (17. stoletje) – omenjen v takratnih listinah o Fermu; od stvarne osebnosti ima samo priimek – v pripovedi nastopa kot trgovec. * '''''[[Giovanni Tiracorda |Tiracorda]]''''' (1617-1714) – priznan osebni papeški zdravnik – vodilni znanstvenik v takratnem zdravstvu;<ref>{{navedi splet|url=https://www.viverefermo.it/2020/02/12/montegiorgio-conferenza-sul-dottore-dei-5-papi-giovanni-tiracorda-nato-nel-1617-al-castello-di-alteta/768581/|title= Montegiorgio: Conferenza sul dottore dei 5 papi Giovanni Tiracorda nato nel 1617 al Castello di Alteta |publisher=Vivere Fermo|date=11. februar 2020|accessdate=15. januar 2021}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=HfYsYOHZHyE|title= Da castrum Altetae alla corte pontificia - Giovanni Tiracorda|publisher=Juri Muccichini|date=25. november 2020|accessdate=15. januar 2021}}</ref> * '''''[[Giovanni Maria Lancisi|Lancisi]]''''' (1654-1720) – Tiracordov učenec, znanstvenik in papežev osebni zdravnik; med drugim odkril povezavo med [[komar]]jem in [[malarija|malarijo]] <ref>{{navedi splet|url=http://www.accademia-lancisiana.it/giovanni_maria_lancisi.htm|title=Giovanni Maria Lancisi|publisher=Accademia Laancisiana|date=1965|accessdate=15. januar 2021}}</ref> * '''''[[Pier Leone Ghezzi|Ghezzi]]''''' – karikaturist iz [[Comunanza|Comunanze]] (takrat se je kraj imenoval ''Forattini'') * ''gospod Mourai'' – postarni francoski pustolovec; * '''''gostilničar Pellegrino'''''; * '''''jezuit oče Robleda'''''; * '''''sienski zdravnik Cristofano'''''; * '''''francoski glasbenik Robert Devizè'''''; * '''''beneški steklar Angelo Brenozzi'''''; * '''''neapeljski pesnik Stilone Priaso'''''; * '''''Anglež Eduardus Bedfordi'''''; * '''''pripovedovalčeva žena Cloridia'''''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ilquotidiano.it/articoli/2003/03/15/1662/intervista-a-rita-monaldi |title=Benedetta Trevisani v Intervista a Rita Monaldi|publisher=Il Quotidiano.it|date=15. marec 2003|accessdate=10. januar 2021}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.leggereacolori.com/letti-e-recensiti/recensione-di-imprimatur-di-rita-monaldi-e-francesco-sorti/|title=Recensione di Imprimatur di Rita Monaldi e Francesco Sorti di Andrea Chiari|publisher=Leggere a clolori|date=24. februar 2015|accessdate=14. januar 2021|archive-date=2021-12-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20211209134813/https://www.leggereacolori.com/letti-e-recensiti/recensione-di-imprimatur-di-rita-monaldi-e-francesco-sorti/|url-status=dead}}</ref> == Ocena == ;»Süddeutsche Zeitung GmbH« (München, Nemčija) {| |- ! Nemški izvirnik<ref name="#3">{{navedi splet|url=https://www.buecher.de/shop/historische-krimis/imprimatur/monaldi-rita-sorti-francesco/products_products/detail/prod_id/25549263/|title= Imprimatur. Historischer Roman|publisher=Bücher.de|date= |accessdate=7. marec 2021}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>"Alles an ihnen, bis zum Zwicker, ist historisch überprüft und wenn schon nicht wahr, so doch wenigstens möglich. (Das Autorenduo Monaldi&Sorti)" </blockquote> | <blockquote>"Vse na njih (nastopajočih likih), vse do očal, je zgodovinsko preskušeno in če že ni resnično, je vendarle vsaj možno. (Tako avtorska dvojica Monaldi&Sorti)" </blockquote> |} ;»L’ Express« (Pariz) {| |- ! Nemški prevod<ref>{{navedi splet|url=https://www.amazon.co.uk/IMPRIMATUR-Toten-Melani-ermittelt-German-ebook/dp/B08BJ6BTFH|title= Imprimatur - Die Toten von Rom: Roman|publisher=Amazon.co.uk|date= |accessdate=7. marec 2021}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>"Er ist der beste Agent des französischen Sonnenkönigs, betraut mit einem Auftrag, bei dem das Schicksal Europas auf dem Spiel steht – doch nun sitzt Abbé Melani in der Herberge ''Locanda del Donzello'' fest: Einer der Gäste ist angeblich an der Pest gestorben, und das hat die römischen Behörden zu einer sofortigen Quarantäne veranlasst. Doch Abbé Melani erkennt bald, dass der Mann ermordet wurde – und der Mörder immer noch unter ihnen lauert … Um einen Weg aus der streng bewachten Herberge zu finden und seine Mission doch noch zu Ende bringen zu können, muss sich der Abbé mithilfe eines ungewöhnlich scharfsinnigen Küchenjungen auf die Suche nach dem Giftmörder machen – aber der schreckt vor nichts zurück, um sein Geheimnis zu bewahren …" </blockquote> | <blockquote>"Opat Atto Melani je najboljši vohun francoskega Kralja sonca, ki mu je zaupana naloga tam, kjer je ogrožena usoda Evrope – in se zdaj nahaja v gostilni ''Locanda del Donzello''. Eden od gostov naj bi umrl zaradi kuge, kar je rimske oblasti spodbudilo k takojšnji karanteni. Toda Melani kmalu ugotovi, da je bil moški umorjen - in morilec se še vedno skriva med njimi ... Da bi našel pot iz strogo varovane gostilne in kot vedno končal svoje poslanstvo, mora opat uporabiti pomoč nenavadno pronicljivega kuharskega vajenca v iskanju zastrupljevalca – ki pa je pripravljen na vsakršno tveganje, da bi ohranil svojo skrivnost ..." </blockquote> |} ;Ocena bralca {| |- ! Nemški izvirnik: Bewertung von weingitaus Brühl am 13.04.2011<ref name="#3"/> ! Slovenski prevod: Ocenjuje weingitaus, Brühl dne 13.04.2011 |- | <blockquote>"In diesem Roman wird die Geschichte einiger Nächte im 17. Jh. in einer römischen Locanda erzählt. Der Hausbursche als Ich-Erzähler berichtet über die Aufdeckung eines Mordplans gegen den Papst. Das könnte ein spannender Stoff sein und ist es stellenweise auch, aber nach meiner Meinung hätte das Buch mit der Hälfte oder sogar einem Drittel des Umfangs weitaus lesenswerter sein können. Ich liebe historische Romane, aber vor diesem Buch warne ich: Die Autoren gefallen sich anscheinend darin, zu zeigen, wie toll sie recherchiert haben, indem sie geschichtliche Details bis ins Letzte auswalzen, bevor die eigentliche Handlung weiter geht." </blockquote> | <blockquote>"Ta roman pripoveduje o nekaj nočeh v 17. stoletju v rimski Locandi. Hišni hlapček kot prvoosebni pripovedovalec poroča o razkritju načrta umora proti papežu. To bi lahko bilo vznemirljivo gradivo in ponekod je, vendar bi po mojem mnenju ''bila knjiga veliko bolj vredna branja pri polovici ali celo tretjini velikosti.'' Obožujem zgodovinske romane, toda pred to knjigo opozarjam: Zdi se namreč, da pisatelja uživata v razkazovanju svojih raziskav, tako da predstavita zgodovinske posameznosti do zadnjih podrobnosti, preden se sploh kako dejanje (začenja in) nadaljuje." </blockquote> |} ;»Klik klak« (Niš, Srbija) V „Imprimaturju“ bodo bralci vsekakor občutili sledi italijanskih klasikov, prvenstveno [[Giovanni Boccaccio|Boccacciovega]] ''»[[Dekameron]]a«'' – saj obe dogajanji potekata v [[karantena |karanteni ]]; nato [[Umberto Eco|Ecovega]] ''»[[Ime rože |Imena rože]]«'', in sicer po zarotah, vohunjenju, detektivski zgodbi, drugem obrazu Cerkve.<ref name="#1"/> ;»Le Monde« (Pariz, Francija) {| |- ! Nemški prevod<ref name="#3"/> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>"Eine zwischen den Polen Bildung und historischer Roman oszillierende Kriminalgeschichte, die uns in ein spannungsgeladenes und barockes Europa führt, mitten in das Herz politischer und kirchlicher Intrigen." </blockquote> | <blockquote>"Zgodba o zločinu, ki niha med tečajema izobraževanja in zgodovinskega romana, nas vodi v napetosti polno in baročno Evropo, naravnost v osrčje političnih in cerkvenih spletk." </blockquote> |} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == ;{{ikona sl}} *[https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=6022 Dobre knjige – Imprimatur] ;{{ikona en}} *[https://www.amazon.com/Imprimatur/dp/1846972647 Imprimatur Paperback – May 20, 2013 by Rita Monaldi (Author), Francesco Sorti (Author) Print length 666 pages Language English Publisher Birlinn] *[https://www.youtube.com/watch?v=HN4Ogb08Adg Rita Monaldi i Frančesko Sorti „Imprimatur" Jun 9, 2008 Laguna Kratki dokumentarac o knjizi „Imprimatur" (autori: Rita Monaldi i Frančesko Sorti). Propratni tekst sastavljen je od odlomaka iz knjige. (Opremljen v ''srbohrvaščini'' je ''youtube vidnik'' s kratko in nazorno razlago vsebine romana in okoliščin, ki spremljajo dogajanje, v ''angleščini''.] *[https://coles-books.co.uk/imprimatur-by-monaldi-sorti-signed-edition Coles books Imprimatur] *[http://www.attomelani.net/index.php/english/ Attomelani: Breaking news] ;{{ikona de}} *[https://www.barnesandnoble.com/w/imprimatur-die-toten-von-rom-monaldi-sorti/1137212775 IMPRIMATUR - Die Toten von Rom: Roman by Monaldi & Sorti. NOOK Book. 1.1.2020. ISBN-13:9783966553223, pages 840.] *[https://www.amazon.co.uk/IMPRIMATUR-Toten-Melani-ermittelt-German-ebook/dp/B08BJ6BTFH IMPRIMATUR - Die Toten von Rom: Roman (Abbé Melani ermittelt 1) (German Edition) Kindle Edition] *[https://www.buecher.de/shop/historische-krimis/imprimatur/monaldi-rita-sorti-francesco/products_products/detail/prod_id/25549263/ Rita Monaldi, Francesco Sorti Imprimatur Historischer Roman. Übersetzung: Hausmann, Friederike; Pflug, Maja Broschiertes Buch] ;{{ikona it}} *[https://www.famigliacristiana.it/articolo/secretutm-monaldi-sorti.aspx MONALDI & SORTI: Dobbiamo imparare dalla storia. Patrizia Ruscio v ''Famiglia Cristiana''] *[https://www.amazon.it/product-reviews/8868528657/ref=cm_cr_arp_d_viewpnt_rgt?ie=UTF8&filterByKeyword=atto+melani&pageNumber=1&reviewerType=all_reviews&filterByStar=critical#reviews-filter-bar Secretum: Recensioni clienti] ;{{ikona sr}} *[https://www.laguna.rs/n144_knjiga_imprimatur_laguna.html Imprimatur Format: 13x20 cm Broj strana: 614 Pismo: Latinica Povez: Mek Godina izdanja: 2004. ISBN: 86-7436-144-7 Prevodilac: Gordana Breberina Copyright © Laguna 1999 - 2021] ;{{ikona bs}} *[https://www.knjiga.ba/imprimatur-n0102.html Imprimatur Pisac: Rita Monaldi, Frančesko Sorti ISBN:86-7436-144-7 Izdavač: Laguna Broj strana: 614. Vujica Ognjenović] ;{{ikona hr}} *[https://fraktura.hr/imprimatur.html Fraktura Rita MonaldiFrancesco Sorti Imprimatur Jezik izvornika: talijanski Prijevod: Mirna Čubranić Broj stranica: 656 Datum izdanja: listopad 2007. ISBN: 978-953266033-3 Naslov izvornika: Imprimatur Vrsta uveza: meki Visina: 225 mm Težina: 895 g] *[https://libri.hr/knjiga/beletristika-hrvatska-i-strana-knjievnost-povijesni-romani/monaldi-sorti-imprimatur-7750 Libri: Monaldi & Sorti - Monaldi & Sorti: Imprimatur] {{normativna kontrola}} [[Kategorija,Italijanski romani]] [[Kategorija,Dela zakoncev Monaldi & Sorti]] [[Kategorija,Knjige leta 2002]] [[Kategorija,Zgodovinski romani]] [[Kategorija,Vojni romani]] [[Kategorija,Detektivski romani]] [[Kategorija,Fantazijski romani]] {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] slovesa „[[Monah Hokaj]]“, ko srbski ostrosrelec in nekdanji profesor [[Simon Olujić]] — ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> . Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi", kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili brez krivde, priča tudi beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali iz njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''[[Monah Hokaj]]'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija,Rojeni leta 1946]] [[Kategorija,Živeči ljudje]] [[Kategorija,Srbski pravniki]] [[Kategorija,Srbski novinarji]] [[Kategorija,Srbski akademiki]] [[Kategorija,Srbski pisatelji]] [[Kategorija,Srbski politiki]] [[Kategorija,Srbski publicisti]] [[Kategorija,Srbski uredniki]] [[Kategorija,Srbski poligloti]] [[Kategorija,Oporečniki]] [[Kategorija,Srbski monarhisti]] [[Kategorija,Pacifisti]] mibcopv0nj71vyditjq2q9bhiu79h3k 6685528 6685520 2026-06-05T11:44:55Z Stebunik 55592 6685528 wikitext text/x-wiki 1sl Drašković Monah Hokaj 3.vi.2026 2sl Menih Hokaj članek 3.vi.2026 {{v delu}} {{Infopolje Knjiga | name = Menih Hokaj | title_orig = Монах Хокај/Monah Hokaj | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[.jpg|300px|<center>''Monah Hokaj''<br />naslovnica iz [[2023]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Srbija|Srbiji]]'' [[2023]]</center> | author = [[Vuk Drašković]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Srbija]] | language = [[srbščina]] | series = | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[življenjepisni roman]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]]<br>[[tragični roman]] | publisher = [[Laguna]] | release_date = [[5. september]] [[2023]]<ref>{{cite web|url=https://www.limundo.com/kupovina/Knjige/Beletristika/Domaci-pisci/Monah-Hokaj-Vuk-Draskovic-NOVO-/145510629|title= Monah Hokaj - Vuk Drašković NOVO!!!|publisher=limundo.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> | english_release_date = | media_type = 13 x 20 cm<br>mehka vezava | pages = 152 | isbn = 9788652148738 | preceded_by = ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) | followed_by = ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> }} '''''Menih Hokaj''''' {{efn|''Menih Hokaj'' ({{lang-sr|Монах Хокај/Monah Hokaj}}) je življenjepisno-zgodovinsko-vojaški roman po resnični življenjski zgodbi lažnega meniha Serafima – a v civilstvu profesorja zgodovine Simona Olujića – pisateljevega znanca in prijatelja, ki pa je postal vojni zločinec imenovan Hokaj ({{lang-sr|Hawkeye}} – Sokolje oko) – najboljši ostrostrelec pri srbskem [[Obleganje Sarajeva|Obleganju Sarajeva]] (1992-1995) med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]] (1989-2006). ''''Menih Hokaj'''' {{efn|''Menih Hokaj'' ({{lang-sr|Monah Hokaj}}) je sestavljenka iz ''„monah“'' in ''„hokaj“ ''. #''„Monah“'' je srbska ali hrvaška beseda ({{lang-sr|монах/monah}}), ki pomeni ''meniha'' a izhaja iz ({{lang-la|monachus}}) ter se uporablja na celotnem srbohrvaškem govornem področju; je istoznačnica besede „kaluđer“, ki pa se uporablja le na na [[svetosavje|svetosavskem]] oziroma srbskem področju in izhaja iz {{lang-el|καλόγερος/kalógeros}} v pomenu ''redovnik, Bogu posvečena oseba z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine« - kot je starodavna praksa tudi v [[katolištvo|katolištvu]] na Zahodu. #''„[[Hawkeyej]]“'' - v izgovoru ''„Hokaj“'' - je angleška beseda ({{lang-en|hawkeye}}) v fonetičnem izgovoru hokaj, ki pomeni ''sokolje oko, ostrovidnež'' (hawk=sokol; eye=oko). Tako ime nosi tudi priljubljeni nadjunak [[Marvel Comics|Marvelovih risank]] „Hokaj“ ali „Hawkeye“, ki se med drugimi spretnostmi odlikuje tudi v streljanju z lokom; te svoje nadčloveške - vendar ne nadnaravne - spretnosti si je pridobil z vztrajno vajo; tako na pimer njegovega loka navadni ljudje kljub največjim naporom ne morejo sprožiti.<ref>{{cite web|url=https://www.disneyplus.com/en-si/browse/entity-128482e8-a9bc-4289-9c0d-83a975d823f3?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Watch Hawkeye Full episodes |publisher=disneyplus.com|author= Disney+|place=|language=en|date=|accessdate=4. junij 2026}}</ref> == Drašković kot pisatelj == === Sporni „Nož“ === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je on sam po diplomiranju na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]] začel službo kot sodnik v tem istem mestu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je že naslednje leto objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo in da je „protimuslimanska in protihrvaška“ – kakor jo je srbsko bralstvo tudi razumelo. Komunistična partija je za časa Tita poskušala omejevati mednarodnostns trenja z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno ni poznala nobene milosti in je celo hujskalaa na nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. === „Monah Hokaj“ === V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"Menih Hokaj"''; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „množične blaznosti“ (masovno ludilo) osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so 'njegovo' Gacko in drugod ’etnično čistili’ ter preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega in nesmiselnega divjaštva pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu – vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa – „[[Monah Hokaj]]“. V njem po materi Črnogorec sedaj ostrosrelec, a nekdanji profesor zgodovine Simon Olujić — ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek nečloveških metod in zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je smrtno zadeta mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz TV-dnevnika zvedel, da je med drugimi nedolžnimi žrtvami umoril tudi svojo simpatijo Amro in njenega in svojega lastnega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornosti za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje in sovražno miselnost, ki je ustvarjala mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom maščevalcem« - podobno kot filmskemu Hokaju (Hawkeye-u) – vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde in hujskali, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} ==== Dogajanje ==== Osrednji del romana pa predstavlja trenutek, ko ostrostrelec kot z gromom udarjen v globino razbokjniške duše spozna nemoralnost takega poboja. Ta preobrat se zgodi, ko slučajno med dnevnimi poročili zve za imena žrtev včerajšnjega pokola. Med njimi je bilo ime tudi njegove izvoljenke, kakor tudi njenega otroka. Kot blisk ga je prešinilo, da sta se tisto edino noč v kavarni hotela „Bristol“ in potem pri njih doma pogovarjala, da bosta dala svojemu prvemu otroku ime Jugoslav – in sedaj ga je on sam umoril – že šestletnega, a da ni niti slutil, da obstaja – in s tem umoril za vedno tudi svojo prihodnost. V tem se pokaže nesmisel vojne, ki navadno ne pokaže, kdo ima prav, ampak bolj „ko je jači taj kvači“ („kdor je močnejši, ta dobiva“). === Ocena === == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} === Monah Hokaj === ;{{ikona sr}} === Pisatelj === ;{{ikona sr}} === Vidniki === ;{{ikona sr}} *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=monk+hawkeye+Vuk+Dra%c5%a1kovi%c4%87&&mid=A77E256C9BE46C69D853A77E256C9BE46C69D853&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCh1-xopKMTD73yhkDkur3Rw&FORM=VAMGZC TV Happy Udarno: Vuk Drašković – Monah Hokaj. Roman o ispovesti ubice pokajnika.] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=4FAF8282575A42D106904FAF8282575A42D10690&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCU2Dftv2H7anyx7E4BATu3g&FORM=VRDGAR Vuk Drašković (intervju) - najmračnija scena "Sarajevo safarija": Snajper shvatio da je ubio ženu Amru i sina] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=D4218966A7635BA8139CD4218966A7635BA8139C&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCMp8c8qd5XT8H17Y7xC_YFw&mmscn=stvo&FORM=VRDGAR Vuk Drašković - Već 20 godina se sprovodi mentalni terorizam i skrivaju se istine o devedesetim! |YouTube Bez Cenzure] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski romani]] [[Kategorija:Dela Vuka Draškovića]] [[Kategorija:Knjige leta 2023]] [[Kategorija:Zgodovinski romani]] [[Kategorija:Vojni romani]] [[Kategorija:Fantazijski romani]] [[Kategorija:Biografski romani]] [[Kategorija:Teorije zarote]] {{drugipomeni2|Imprimatur}} {{Infopolje Knjiga | name = Imprimatur | title_orig = Imprimatur | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[Slika: Imprimatur-naslovnica.jpg|300px|<center>''Imprimatur''<br />naslovnica slovenske izdaje iz [[2009]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Italija|Italiji]]'' [[2002]]</center> | author = [[Monaldi & Sorti]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Italija]] | language = [[italijanščina]] | series = sedem knjig po temle vrstnem redu: ''[[Imprimatur (Monaldi & Sorti)|Imprimatur]], [[Secretum (Monaldi & Sorti)|Secretum]], [[Veritas (Monaldi & Sorti)|Veritas]], [[Mysterium (Monaldi & Sorti)|Mysterium]], [[Dissimulatio (Monaldi & Sorti)|Dissimulatio]], [[Unicum (Monaldi & Sorti)|Unicum]], [[Opus (Monaldi & Sorti)|Opus]]'' | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[kriminalka]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]] | publisher = [[Mondadori]] | release_date = [[2002]] in naslednja leta še v drugih jezikih; v slovenščini 2009 <ref>{{navedi splet|url= https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=6022|title=Imprimatur|publisher=Učila International |date=2009|accessdate=11. januar 2021}}</ref> | english_release_date = <ref>{{navedi splet|url= https://www.amazon.com/Imprimatur/dp/1846972647|title=Imprimatur|publisher=Birlinn (Edinburgh Scotland)|date=20. maj 2013|accessdate=6. marec 2021}}</ref> <ref> jezik:angleščina, strani 666</ref> | media_type = | pages = | isbn = 9781846971051 | preceded_by = | followed_by = [[Secretum (Monaldi & Sorti)|Secretum]] }} '''''Imprimatur'''''{{efn|''Imprimatur'' ({{lang-la|Imprimatur!}}) je latinska beseda, ki pomeni ''Naj se tiska!'' in sicer je to trpni velelnik od {{lang-la|imprimo 3 -pressi, -pressum}} v pomenu ''vtisniti, pritisniti, odtisniti, natisniti'', pa tudi ''zaznamenovati, zarisati, zabeležiti''<ref>{{navedi knjigo|author=F. Bradač|title=Latinsko-slovenski slovar (DZS 1955)|page=281}}</ref> Velja omeniti, da beseda »Imprimatur!« dandanes pravzaprav pomeni isto kot blagoslov in dovoljenje [[Rimskokatoliška cerkev|cerkvenih]] oblasti, da je neko knjigo z versko-moralno-vzgojno vsebino možno natisniti. Od [[Tridentinski koncil|Tridentinuma]] dalje se je to zahtevalo praktično za vsa tovrstna dela; [[Drugi vatikanski koncil|Drugi Vaticanum]] je te predpise malce ublažil.<ref name="#1">{{navedi splet|url=https://www.kliklak.rs/trileri/laguna/imprimatur-r-monaldi-i-f-sorti-2450|title=IMPRIMATUR - R. Monaldi i F. Sorti ( 2450 )|publisher=Vujica Ognjenović v Klikklak.Niš|date=|accessdate=6. marec 2021}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>}} je zgodovinski roman in prvi del serije sedmerih knjig, ki jih skupno pišeta zakonca [[Monaldi & Sorti|Rita Monaldi in Francesco Sorti]]. Tukaj – kot v naslednjih knjigah - gre za politično-poučni domišljijski roman v obliki zgodovinske pripovedi. Glavni lik je prepredeni [[Atto Melani|Melani]]. == Okoliščine ob nastajanju in izidu == “Imprimatur” je prva knjiga iz vrste sedmerih knjig zakoncev Monaldi & Sorti. Knjiga je izšla v Italiji 2002, in je bila prevedena takoj v veliko jezikov v skupni večmilijonski nakladi. Imprimatur je bil preveden 2009 tudi v [[slovenščina|slovenščino]].<ref name="#2">{{navedi splet|url=https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=6022|title=„Imprimatur”|publisher=Učila International|date=2009|accessdate=11. januar 2021}}</ref> Zakonca Monaldi & Sorti sta več ko deset let preučevala arhivske vire, da bi napisala ''Imprimatur'', ki je bil preveden po kratkem času v 26 jezikov; med temi ni bila samo angleščina, francoščina ali izvirna italijanščina, ampak tudi nizozemščina, korejščina, hrvaščina, srbščina – in mnogi drugi bolj ali manj znani jeziki – a v skupni nakladi prek dva milijona izvodov, ki so jih prodajali po 60 deželah. Večino izdaj so kupci kar razgrabili in so bile kmalu razprodane. Podoben uspeh je doživela tudi naslednja knjiga iz tega niza - ''Secretum''; kakor pravzaprav vse njune knjige.<ref>{{navedi splet|url=https://www.knjizararoman.rs/knjige/knjiga-secretum-autor-monaldi-sorti-19704|title=„Secretum”|publisher=Knjižara Roman|date=2007|accessdate=28. december 2020}}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref>Rita Monaldi i Frančesko Sorti: ''Secretum''. Prevele z italijanskog Mirjana Popov-Slijepčević i Gordana Breberina. Naslov originala: Monaldi & Sorti ''SECRETVM''. Copyright © 2004 by Rita Monaldi and Francesco Sorti. Translation Copyright © 2007 za srpsko izdanje, LAGUNA</ref> ''Imprimatur'' je bil preveden tudi v [[slovenščina|slovenščino]] in je izšel pri založbi Učila International v Tržiču; prevedel ga je Miro Bajt (ki je prevedel tudi »Secretum« in »Veritas«).<ref name="#2"/> Sledil mu je Secretum 2010 <ref>Pri »Secretum«u ima slovenska izdaja tendenciozen podnaslov, češ da je to »Drugi del trilogije o vatikanskih intrigah«. To je namreč drugi del sedmeroknižja in ne troknižja! Poleg tega ne gre samo za »vatikanske intrige«, ampak sploh za takratne zgodovinske, politične, pa tudi pisateljske spletke (tako svetnih kot duhovnih vladarjev) – a notri je poleg spletk še marsikaj tehtnega.</ref> in Veritas 2011. <ref>{{navedi splet|url=http://www.worldcat.org/identities/lccn-no2002072761/|title=Sorti, Francesco - Overview|publisher=OCLC|date=2020|accessdate=11. januar 2021}}</ref> Napeta zgodba o Melanijevih spletkah je od 2002 presegla glede neposredne prodaje celo takratno vodilno uspešnico ''[[Da Vincijeva šifra (roman)|Da Vincijevo šifro]]''.<ref>{{navedi splet|url= https://www.facebook.com/caffeletterario.crema/posts/rita-monaldi-e-francesco-sorti-filologa-classica-lei-musicologo-lui-sono-in-asso/1640931612596149/|title= Rita Monaldi e Francesco Sorti (Vabilo na predstavitev knjige)|publisher=Caffé Letterario Crema|date=16. november 2017|accessdate=28. december 2020}}</ref> Že v svoji prvi izdaji je ''Imprimatur'' zasedel četrto mesto med najbolj prodajanimi knjigami glede na poizvedovanje italijanskega dnevnika ''Corriere Della Sera''. Kmalu pa se je zataknilo: – knjige so zginjale s polic, ponatis se je zavlekel. Zakonca sumita, da so tega krive listine, ki sta jih našla v ''Vatikanskem arhivu'' in ''Državnem arhivu v Rimu'', ki naj bi ogrožale ugled [[papež Inocenc XI.|papeža Inocenca XI.]], katerega je [[papež Janez Pavel II.]] menda ravno v tistem času - v jubilejnem letu 2000 - nameraval »posvetiti (prišteti k svetnikom), pa je Vatikan v objavi knjige videl nagajanje in sabotažo, čeprav je bila napisana že veliko prej«, meni Francesco Sorti na predstavitvi hrvaškega prevoda knjige »Secretum« 2008. Ne gre zanemarjati dejstva, da je takrat vladala v Italiji [[Silvio Berlusconi|Berlusconijeva]] ''Forza Italia'' nekako v narodnjaškem duhu s populističnimi gesli kot: »Naprej in najprej Italija, o njej samo dobro in le tisto, kar vzbuja ponos...« V to evforično ozračje spada najbrž tudi takrat nastali film ''[[Srce v breznu|Srce]]''. Knjiga "Imprimatur" pa je bila pisana v drugačnem duhu - na temelju zgodovinskih listin - čeprav prepletena z bujno domišljijo. Roman je pravzaprav pisan v kritičnem duhu - celo do nekaterih od zgodovinarjev sprejetih stališč. Nekatere sume in domneve namreč sprejema kot zanesljivavdejstva. Iz teh in drugih razlogov je slabo naletel. Zakonca poudarjata, da sta najhujše nasprotovanje doživljala od levičarjev - in tega še danes ne moreta dojeti; morda zato, ker sta se ukvarjala s cerkvenimi zadevami... Iz takega sovražnega ozračja - kot sama pravita - sta se zakonca morala umakniti s prvo izdajo druge knjige - ki je bila pa lepo sprejeta na Nizozemskem.<ref>{{navedi splet|url= https://anasubasic1.wordpress.com/2008/11/05/„imprimatur-secretum-veritas-mysterium-unicum…”/|title=„Imprimatur secretum, veritas mysterium. Unicum…”|publisher=Ana Subašić|date=5. november 2008|accessdate=28. december 2020}}</ref> == Vsebina == === Sedmeroknižje === Kot tudi naslednji roman iz niza – ''Secretum'' - , je tudi ''Imprimatur'' v osnovi [[zgodovinski roman]], ki bi ga zaradi napetega dogajanja lahko uvrstili med [[kriminalka|kriminalke]] alla [[Agatha Christie]] – ali pa tudi med [[vojni roman]]; ker je pa seveda rdeča nit domišljija, bi ga lahko uvrstili tudi v [[fantazijski roman]]. ''Secretum'' poteka 17 let pozneje - v jubilejnem letu 1700, ko je že čutiti grozeče ozračje, ki bo prineslo ''špansko nasledstveno vojno''. Pri ''Imprimaturju'' pa dogajanje poteka v ozračju vojne, ki že divja – in sicer [[muslimani|muslimanski]] [[Turki]] že oblegajo [[Dunaj]] leta 1683 – od čegar bo odvisna prihodnost [[Rimskokatoliška cerkev|katoliškega]] [[krščanstvo|krščanstva]] in zahodne [[civilizacija|omike]]. Glede svojih romanov pravi Rita Monaldi: »Na trgu je veliko pustolovskih romanov, poučno-zgodovinskih pa ne. Zgodovina pa si zasluži, da si jo zapomnimo zlasti zato, ker nas uči, da ne bi ponavljali napak iz preteklosti, ali da bi jih znali preprečiti; pomaga nam namreč razumeti, kaj je napačno in kam nas to lahko vodi. Najini romani so ''zgodovinski'' le v svoji preobleki; v resnici pa so ''vzgojni''." Celotno zgodbo sestavlja namreč kar sedem romanov, katerih naslovi tvorijo latinski stavek ''»Imprimatur Secretum Veritas Mysterium Dissimulatio Unicum Opus«''; v prevodu bi to pomenilo: »Natisni Skrivnost Resnica Tajna Hinavščina Edinstvenost Delo«. To podaja vodilno misel teh romanov: ''»Natisne se lahko vsaka skrivnost, resnica je kljub temu tajna in nedosegljiva. Edina stvarnost ostaja hinavščina"''. Glavni junak v vsej tej zanimivi verigi zgodovinsko-domišljijskih dogajanj pa je slej ko prej prebrisani, uglajeni in iznajdljivi [[Atto Melani|Melani]]. Najbolj privlačen vidik njunega ustvarjanja je vzorno sodelovanje, ki se kaže v vseh predstavitvah njunih knjig; pa tudi pri odkrivanju izvirnih listin, zasebnih pisem, poročil in dopisovanja, ki ga hranijo evropski arhivi. Tako človek ne more ločiti, kar je našel ali napisal eden od zakoncev, ker vse delata skupno - kar je dandanes redkost. ==== Dogajanje ==== Dogajanje ''Imprimaturja'' poteka v [[Rim]]u, enajstega kimovca 1683, v senci prodiranja [[Turki|turških]] [[muslimani|munslimanskih]] hord proti [[Dunaj]]u, ki ga dosežejo in oblegajo. Bitka za Dunaj pa je potekala naslednjega dne, dvanajstega kimovca. Pisatelja z izbiro tega datuma (ne)hote namigujeta na usodne dogodke prav tako 11. kimovca - a iz bližnje preteklosti - na [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|teroristične napade 11. septembra 2001]] v [[New York|New Yorku]] in drugod po [[ZDA]], ki so jih - podobno kot 1683, takorekoč neizzvane zagrešile neke muslimanske skupine. V gostilni nenadna smrt enega od potnikov v središču [[Rim|Svetega mesta]] povzroči preplah: zastrupljenje ali kuga? V gostilni uvedejo [[karantena|karanteno]]. Gostje so zaprti v svojih sobah. Opat [[Atto Melani|Melani]], ki je diplomat in vohun v službi [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]], pa se ne dvoumi in želi kot pravi detektiv razjasniti zadevo. Seveda pa opat zapleteni zadevi ne more biti kos sam: pomaga mu izredno prebrisan kuharček-domačin, ki pozna rimsko podzemlje kot svoj žep. Njuna raziskava tako vodi v osrčje spletk državnih in cerkvenih krogov, ki določajo usodo celotne [[Evropa|Evrope]]. Pred seboj imamo očarljivo kriminalno zgodbo in barvito podobo tedanjih običajev, ki jih v smislu pripovedne dovršenosti skorajda ni mogoče preseči.<ref>{{navedi splet|url=https://www.buecher.de/shop/historische-krimis/imprimatur/monaldi-rita-sorti-francesco/products_products/detail/prod_id/25549263/|title=Imprimatur. Historischer Roman. Broschiertes Buch|publisher=Bücher.de|date=2004|accessdate=6. marec 2021}}</ref> Njuna raziskava bo torej razsvetlila mednarodno zaroto, v kateri se prepletajo vera, politika in vohunstvo. Ozračje baročnega Rima je polno negotovosti; med skrivnimi podzemeljskimi hodiniki naletita na alkemične delavnice, lovce na relikvije, skrivne tiskarne, čudne zdravniške in kuhinjske recepte: v ozadju pa kot [[Damoklejev meč]] visi skrivna zarota, ki sta si jo avtorja bistroumno zamislila po več ko desetletnem študiju že znanih in tudi na novo odkritih listin v Rimu in po drugih evropskih arhivih.<ref>{{navedi splet|url=https://www.laguna.rs/n144_knjiga_imprimatur_laguna.html|title=Imprimatur |publisher=Laguna|date=2004|accessdate=6. marec 2021}}</ref> == Osebe == === [[Atto Melani]] === Ob predstavitev knjige “Secretum” 2008 sta zakonca Rita Monaldi & Francesco Sorti predstavila glavnega junaka - širšemu občinstvu popolnoma neznanega Melanija, ki pa nastopa tudi v "Imprimaturju" in številnih drugih povestih: {| |- ! Hrvaški prevod<ref>{{navedi splet|url= https://anasubasic1.wordpress.com/2008/11/05/„imprimatur-secretum-veritas-mysterium-unicum…”/|title=Zovem se Knjiga|publisher= Ana Subašić|date=5. November 2008|accessdate=28. december 2020}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>Riječ je o političkom trileru utemeljenom na istraživanju povijesnih činjenica razdoblja baroka, a radnja je smještena u 1700. godinu u vrijeme Rata za španjolsko naslijeđe i smrti pape Inocenta XI. U tim okolnostima igru vodi najzanimljiviji špijun baroka, opat Atto Melani. „Melanija je zapravo pronašao Francesco. Osamdesetih godina je pisao diplomski rad o ulozi obitelji Melani u povijesti glazbe i poželio napisati suvremeni roman te tematike z baroknim prizvucima. Tad se nismo ni znali, no otkrili smo zajedničku strast prema baroku“, ističe autorica. Atto Melani je operni pjevač kastrat, špijun, diplomat i pisac, „on je spoj dviju duša, duše muškarca i duše žene, kao kastrat idealan je za par pisaca“, zaključila je Monaldi. </blockquote> | <blockquote>Tu gre za politično detektivko, ki temelji na raziskavi zgodovinskih dejstev iz obdobja [[barok]]a, a dogajanje je postavljeno v leto 1700, v čas ''Španske nasledstvene vojne'' in smrti ''[[papež Inocenc XII.|papeža Inocenca XII.]]''<ref>Vir tu pomotoma pravi, da gre za papeža Inocenca XI., toda to ne bo držalo: on je namreč vladal 1667-1689 (se pravi za časa dogajanja, ki je opisano v "Imprimaturju"; gre torej očitno za Inocenca XII. (1691-1700)</ref>. V teh okoliščinah igro vodi najzanimivejši vohun baroka, '''''opat [[Atto Melani|Melani]]'''''. »Melanija je pravzaprav našel Francesco. Osemdesetih let (dvajsetega stoletja) je pisal diplomsko delo o vlogi družine Melani v zgodovini glasbe in je zaželel napisati sodoben roman s to tematiko z baročnimi prizvoki. Tedaj se nisva niti poznala; odkrila pa sva skupno strast do baroka«, poudarja avtorica Rita. Atto Melani je operni pevec-skopljenec, vohun, diplomat in pisatelj, »on je spoj dveh duš, duše moškega in duše ženske; kot skopljenec je idealen za pisateljski par,“ je sklenila Monaldijeva. </blockquote> |} === Drugi nastopajoči v ''Imprimaturju'' === Kar se tiče nastopajočih v Monaldi-Sortijevih romanih na splošno, gre za zgodovinske osebnosti – torej za ljudi, ki so nekoč res živeli. Pri nekaterih je privzeto samo ime. Prvi njun roman se celo začenja v prihodnosti – leta 2040 (!) – in se nato vrača nazaj v leto 1683 (Bitka za Dunaj). Kot "skromna" pisatelja, seveda zakonski par [[Monaldi & Sorti|Monaldi/Sorti]] v uvodni del romana uvrščata tudi sebe - iz perspektive prihodnosti. Tja - v leto 2040 - ki pravzaprav iz naše perspektive niti ni več daleč - je postavljena zamišljena posvetitev oziroma [[kanonizacija]] blaženega [[papež Inocenc XI.|papeža Inocenca XI.]], ki jo je baje nameraval opraviti papež Janez Pavel II. že v jubilejnem letu 2000. Pisatelja trdita, da je njuna knjiga to posvečenje preprečila in da je to bil vzrok za domneven bojkot njune knjige v Italiji. Morda kdaj o teh domnevnih "vatikanskih spletkah" napišeta celo samostojen roman. Onadva omenjata, da je pa knjiga bila napisana že veliko pred temi načrti poljskega papeža; iz Vatikana so kratko odgovorili, da ta kanonizacija nima nobene zveze z njunim romanom. Zato bi ''Imprimatur'' - poleg drugih naslovov - upravičeno smeli imenovati tudi za ''[[futuristični roman|futurističnega]]''. Veliko oseb nastopa v ''Imprimaturju''. Rita je dala precej prostora osebnostim iz svoje domače okolice. Tako stopa pred nas kaj zanimiva in pisana množica ljudi različnih narodnosti, veroizpovedi in družbenega položaja – cela plejada bolj ali manj znanih zgodovinskih osebnosti, ki so vpletene v resnične ali izmišljene zaplete in spletke – velikokrat podkrepljene z zgodovinskimi dokumenti in vešče povezane z resničnimi dogodki. * '''''[[Pompeo Dulcibeni|Dulcibeni]]''''' (17. stoletje) – omenjen v takratnih listinah o Fermu; od stvarne osebnosti ima samo priimek – v pripovedi nastopa kot trgovec. * '''''[[Giovanni Tiracorda |Tiracorda]]''''' (1617-1714) – priznan osebni papeški zdravnik – vodilni znanstvenik v takratnem zdravstvu;<ref>{{navedi splet|url=https://www.viverefermo.it/2020/02/12/montegiorgio-conferenza-sul-dottore-dei-5-papi-giovanni-tiracorda-nato-nel-1617-al-castello-di-alteta/768581/|title= Montegiorgio: Conferenza sul dottore dei 5 papi Giovanni Tiracorda nato nel 1617 al Castello di Alteta |publisher=Vivere Fermo|date=11. februar 2020|accessdate=15. januar 2021}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=HfYsYOHZHyE|title= Da castrum Altetae alla corte pontificia - Giovanni Tiracorda|publisher=Juri Muccichini|date=25. november 2020|accessdate=15. januar 2021}}</ref> * '''''[[Giovanni Maria Lancisi|Lancisi]]''''' (1654-1720) – Tiracordov učenec, znanstvenik in papežev osebni zdravnik; med drugim odkril povezavo med [[komar]]jem in [[malarija|malarijo]] <ref>{{navedi splet|url=http://www.accademia-lancisiana.it/giovanni_maria_lancisi.htm|title=Giovanni Maria Lancisi|publisher=Accademia Laancisiana|date=1965|accessdate=15. januar 2021}}</ref> * '''''[[Pier Leone Ghezzi|Ghezzi]]''''' – karikaturist iz [[Comunanza|Comunanze]] (takrat se je kraj imenoval ''Forattini'') * ''gospod Mourai'' – postarni francoski pustolovec; * '''''gostilničar Pellegrino'''''; * '''''jezuit oče Robleda'''''; * '''''sienski zdravnik Cristofano'''''; * '''''francoski glasbenik Robert Devizè'''''; * '''''beneški steklar Angelo Brenozzi'''''; * '''''neapeljski pesnik Stilone Priaso'''''; * '''''Anglež Eduardus Bedfordi'''''; * '''''pripovedovalčeva žena Cloridia'''''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ilquotidiano.it/articoli/2003/03/15/1662/intervista-a-rita-monaldi |title=Benedetta Trevisani v Intervista a Rita Monaldi|publisher=Il Quotidiano.it|date=15. marec 2003|accessdate=10. januar 2021}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.leggereacolori.com/letti-e-recensiti/recensione-di-imprimatur-di-rita-monaldi-e-francesco-sorti/|title=Recensione di Imprimatur di Rita Monaldi e Francesco Sorti di Andrea Chiari|publisher=Leggere a clolori|date=24. februar 2015|accessdate=14. januar 2021|archive-date=2021-12-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20211209134813/https://www.leggereacolori.com/letti-e-recensiti/recensione-di-imprimatur-di-rita-monaldi-e-francesco-sorti/|url-status=dead}}</ref> == Ocena == ;»Süddeutsche Zeitung GmbH« (München, Nemčija) {| |- ! Nemški izvirnik<ref name="#3">{{navedi splet|url=https://www.buecher.de/shop/historische-krimis/imprimatur/monaldi-rita-sorti-francesco/products_products/detail/prod_id/25549263/|title= Imprimatur. Historischer Roman|publisher=Bücher.de|date= |accessdate=7. marec 2021}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>"Alles an ihnen, bis zum Zwicker, ist historisch überprüft und wenn schon nicht wahr, so doch wenigstens möglich. (Das Autorenduo Monaldi&Sorti)" </blockquote> | <blockquote>"Vse na njih (nastopajočih likih), vse do očal, je zgodovinsko preskušeno in če že ni resnično, je vendarle vsaj možno. (Tako avtorska dvojica Monaldi&Sorti)" </blockquote> |} ;»L’ Express« (Pariz) {| |- ! Nemški prevod<ref>{{navedi splet|url=https://www.amazon.co.uk/IMPRIMATUR-Toten-Melani-ermittelt-German-ebook/dp/B08BJ6BTFH|title= Imprimatur - Die Toten von Rom: Roman|publisher=Amazon.co.uk|date= |accessdate=7. marec 2021}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>"Er ist der beste Agent des französischen Sonnenkönigs, betraut mit einem Auftrag, bei dem das Schicksal Europas auf dem Spiel steht – doch nun sitzt Abbé Melani in der Herberge ''Locanda del Donzello'' fest: Einer der Gäste ist angeblich an der Pest gestorben, und das hat die römischen Behörden zu einer sofortigen Quarantäne veranlasst. Doch Abbé Melani erkennt bald, dass der Mann ermordet wurde – und der Mörder immer noch unter ihnen lauert … Um einen Weg aus der streng bewachten Herberge zu finden und seine Mission doch noch zu Ende bringen zu können, muss sich der Abbé mithilfe eines ungewöhnlich scharfsinnigen Küchenjungen auf die Suche nach dem Giftmörder machen – aber der schreckt vor nichts zurück, um sein Geheimnis zu bewahren …" </blockquote> | <blockquote>"Opat Atto Melani je najboljši vohun francoskega Kralja sonca, ki mu je zaupana naloga tam, kjer je ogrožena usoda Evrope – in se zdaj nahaja v gostilni ''Locanda del Donzello''. Eden od gostov naj bi umrl zaradi kuge, kar je rimske oblasti spodbudilo k takojšnji karanteni. Toda Melani kmalu ugotovi, da je bil moški umorjen - in morilec se še vedno skriva med njimi ... Da bi našel pot iz strogo varovane gostilne in kot vedno končal svoje poslanstvo, mora opat uporabiti pomoč nenavadno pronicljivega kuharskega vajenca v iskanju zastrupljevalca – ki pa je pripravljen na vsakršno tveganje, da bi ohranil svojo skrivnost ..." </blockquote> |} ;Ocena bralca {| |- ! Nemški izvirnik: Bewertung von weingitaus Brühl am 13.04.2011<ref name="#3"/> ! Slovenski prevod: Ocenjuje weingitaus, Brühl dne 13.04.2011 |- | <blockquote>"In diesem Roman wird die Geschichte einiger Nächte im 17. Jh. in einer römischen Locanda erzählt. Der Hausbursche als Ich-Erzähler berichtet über die Aufdeckung eines Mordplans gegen den Papst. Das könnte ein spannender Stoff sein und ist es stellenweise auch, aber nach meiner Meinung hätte das Buch mit der Hälfte oder sogar einem Drittel des Umfangs weitaus lesenswerter sein können. Ich liebe historische Romane, aber vor diesem Buch warne ich: Die Autoren gefallen sich anscheinend darin, zu zeigen, wie toll sie recherchiert haben, indem sie geschichtliche Details bis ins Letzte auswalzen, bevor die eigentliche Handlung weiter geht." </blockquote> | <blockquote>"Ta roman pripoveduje o nekaj nočeh v 17. stoletju v rimski Locandi. Hišni hlapček kot prvoosebni pripovedovalec poroča o razkritju načrta umora proti papežu. To bi lahko bilo vznemirljivo gradivo in ponekod je, vendar bi po mojem mnenju ''bila knjiga veliko bolj vredna branja pri polovici ali celo tretjini velikosti.'' Obožujem zgodovinske romane, toda pred to knjigo opozarjam: Zdi se namreč, da pisatelja uživata v razkazovanju svojih raziskav, tako da predstavita zgodovinske posameznosti do zadnjih podrobnosti, preden se sploh kako dejanje (začenja in) nadaljuje." </blockquote> |} ;»Klik klak« (Niš, Srbija) V „Imprimaturju“ bodo bralci vsekakor občutili sledi italijanskih klasikov, prvenstveno [[Giovanni Boccaccio|Boccacciovega]] ''»[[Dekameron]]a«'' – saj obe dogajanji potekata v [[karantena |karanteni ]]; nato [[Umberto Eco|Ecovega]] ''»[[Ime rože |Imena rože]]«'', in sicer po zarotah, vohunjenju, detektivski zgodbi, drugem obrazu Cerkve.<ref name="#1"/> ;»Le Monde« (Pariz, Francija) {| |- ! Nemški prevod<ref name="#3"/> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>"Eine zwischen den Polen Bildung und historischer Roman oszillierende Kriminalgeschichte, die uns in ein spannungsgeladenes und barockes Europa führt, mitten in das Herz politischer und kirchlicher Intrigen." </blockquote> | <blockquote>"Zgodba o zločinu, ki niha med tečajema izobraževanja in zgodovinskega romana, nas vodi v napetosti polno in baročno Evropo, naravnost v osrčje političnih in cerkvenih spletk." </blockquote> |} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == ;{{ikona sl}} *[https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=6022 Dobre knjige – Imprimatur] ;{{ikona en}} *[https://www.amazon.com/Imprimatur/dp/1846972647 Imprimatur Paperback – May 20, 2013 by Rita Monaldi (Author), Francesco Sorti (Author) Print length 666 pages Language English Publisher Birlinn] *[https://www.youtube.com/watch?v=HN4Ogb08Adg Rita Monaldi i Frančesko Sorti „Imprimatur" Jun 9, 2008 Laguna Kratki dokumentarac o knjizi „Imprimatur" (autori: Rita Monaldi i Frančesko Sorti). Propratni tekst sastavljen je od odlomaka iz knjige. (Opremljen v ''srbohrvaščini'' je ''youtube vidnik'' s kratko in nazorno razlago vsebine romana in okoliščin, ki spremljajo dogajanje, v ''angleščini''.] *[https://coles-books.co.uk/imprimatur-by-monaldi-sorti-signed-edition Coles books Imprimatur] *[http://www.attomelani.net/index.php/english/ Attomelani: Breaking news] ;{{ikona de}} *[https://www.barnesandnoble.com/w/imprimatur-die-toten-von-rom-monaldi-sorti/1137212775 IMPRIMATUR - Die Toten von Rom: Roman by Monaldi & Sorti. NOOK Book. 1.1.2020. ISBN-13:9783966553223, pages 840.] *[https://www.amazon.co.uk/IMPRIMATUR-Toten-Melani-ermittelt-German-ebook/dp/B08BJ6BTFH IMPRIMATUR - Die Toten von Rom: Roman (Abbé Melani ermittelt 1) (German Edition) Kindle Edition] *[https://www.buecher.de/shop/historische-krimis/imprimatur/monaldi-rita-sorti-francesco/products_products/detail/prod_id/25549263/ Rita Monaldi, Francesco Sorti Imprimatur Historischer Roman. Übersetzung: Hausmann, Friederike; Pflug, Maja Broschiertes Buch] ;{{ikona it}} *[https://www.famigliacristiana.it/articolo/secretutm-monaldi-sorti.aspx MONALDI & SORTI: Dobbiamo imparare dalla storia. Patrizia Ruscio v ''Famiglia Cristiana''] *[https://www.amazon.it/product-reviews/8868528657/ref=cm_cr_arp_d_viewpnt_rgt?ie=UTF8&filterByKeyword=atto+melani&pageNumber=1&reviewerType=all_reviews&filterByStar=critical#reviews-filter-bar Secretum: Recensioni clienti] ;{{ikona sr}} *[https://www.laguna.rs/n144_knjiga_imprimatur_laguna.html Imprimatur Format: 13x20 cm Broj strana: 614 Pismo: Latinica Povez: Mek Godina izdanja: 2004. ISBN: 86-7436-144-7 Prevodilac: Gordana Breberina Copyright © Laguna 1999 - 2021] ;{{ikona bs}} *[https://www.knjiga.ba/imprimatur-n0102.html Imprimatur Pisac: Rita Monaldi, Frančesko Sorti ISBN:86-7436-144-7 Izdavač: Laguna Broj strana: 614. Vujica Ognjenović] ;{{ikona hr}} *[https://fraktura.hr/imprimatur.html Fraktura Rita MonaldiFrancesco Sorti Imprimatur Jezik izvornika: talijanski Prijevod: Mirna Čubranić Broj stranica: 656 Datum izdanja: listopad 2007. ISBN: 978-953266033-3 Naslov izvornika: Imprimatur Vrsta uveza: meki Visina: 225 mm Težina: 895 g] *[https://libri.hr/knjiga/beletristika-hrvatska-i-strana-knjievnost-povijesni-romani/monaldi-sorti-imprimatur-7750 Libri: Monaldi & Sorti - Monaldi & Sorti: Imprimatur] {{normativna kontrola}} [[Kategorija,Italijanski romani]] [[Kategorija,Dela zakoncev Monaldi & Sorti]] [[Kategorija,Knjige leta 2002]] [[Kategorija,Zgodovinski romani]] [[Kategorija,Vojni romani]] [[Kategorija,Detektivski romani]] [[Kategorija,Fantazijski romani]] {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] slovesa „[[Monah Hokaj]]“, ko srbski ostrosrelec in nekdanji profesor [[Simon Olujić]] — ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> . Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi", kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili brez krivde, priča tudi beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali iz njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''[[Monah Hokaj]]'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija,Rojeni leta 1946]] [[Kategorija,Živeči ljudje]] [[Kategorija,Srbski pravniki]] [[Kategorija,Srbski novinarji]] [[Kategorija,Srbski akademiki]] [[Kategorija,Srbski pisatelji]] [[Kategorija,Srbski politiki]] [[Kategorija,Srbski publicisti]] [[Kategorija,Srbski uredniki]] [[Kategorija,Srbski poligloti]] [[Kategorija,Oporečniki]] [[Kategorija,Srbski monarhisti]] [[Kategorija,Pacifisti]] 7sh8z6t3krjgu66c2585tmkqxx0t1w5 6685529 6685528 2026-06-05T11:50:46Z Stebunik 55592 6685529 wikitext text/x-wiki 1sl Drašković Monah Hokaj 3.vi.2026 2sl Menih Hokaj članek 3.vi.2026 {{v delu}} {{Infopolje Knjiga | name = Menih Hokaj | title_orig = Монах Хокај/Monah Hokaj | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[.jpg|300px|<center>''Monah Hokaj''<br />naslovnica iz [[2023]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Srbija|Srbiji]]'' [[2023]]</center> | author = [[Vuk Drašković]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Srbija]] | language = [[srbščina]] | series = | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[življenjepisni roman]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]]<br>[[tragični roman]] | publisher = [[Laguna]] | release_date = [[5. september]] [[2023]]<ref>{{cite web|url=https://www.limundo.com/kupovina/Knjige/Beletristika/Domaci-pisci/Monah-Hokaj-Vuk-Draskovic-NOVO-/145510629|title= Monah Hokaj - Vuk Drašković NOVO!!!|publisher=limundo.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> | english_release_date = | media_type = 13 x 20 cm<br>mehka vezava | pages = 152 | isbn = 9788652148738 | preceded_by = ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) | followed_by = ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> }} '''''Menih Hawkeye''''' (izg.: ''Hokaj''; {{lang-sr|Монах Хокај/Monah Hokaj}}) je življenjepisno-zgodovinsko-vojaški roman po resnični življenjski zgodbi lažnega meniha Serafima – a v civilstvu profesorja zgodovine Simona Olujića – pisateljevega znanca in prijatelja, ki pa je postal vojni zločinec imenovan Hokaj ({{lang-sr|Hawkeye}} – Sokolje oko) – kot najboljši ostrostrelec pri srbskem [[Obleganje Sarajeva|Obleganju Sarajeva]] (1992-1995) med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]] (1989-2006). Besedno je ''''Menih Hokaj'''' {{efn|''Menih Hokaj'' ({{lang-sr|Monah Hokaj}}) sestavljenka iz ''„monah“'' in ''„hokaj“ ''. #''„Monah“'' je srbska ali hrvaška beseda ({{lang-sr|монах/monah}}), ki pomeni ''meniha'' a izhaja iz ({{lang-la|monachus}}) ter se uporablja na celotnem srbohrvaškem govornem področju; je istoznačnica besede „kaluđer“, ki pa se uporablja le na na [[svetosavje|svetosavskem]] oziroma srbskem področju in izhaja iz {{lang-el|καλόγερος/kalógeros}} v pomenu ''redovnik, Bogu posvečena oseba z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine« - kot je starodavna praksa tudi v [[katolištvo|katolištvu]] na Zahodu. #''„[[Hawkeyej]]“'' - v izgovoru ''„Hokaj“'' - je angleška beseda ({{lang-en|hawkeye}}) v fonetičnem izgovoru hokaj, ki pomeni ''sokolje oko, ostrovidnež'' (hawk=sokol; eye=oko). Tako ime nosi tudi priljubljeni nadjunak [[Marvel Comics|Marvelovih risank]] „Hokaj“ ali „Hawkeye“, ki se med drugimi spretnostmi odlikuje tudi v streljanju z lokom; te svoje nadčloveške - vendar ne nadnaravne - spretnosti si je pridobil z vztrajno vajo; tako na pimer njegovega loka navadni ljudje kljub največjim naporom ne morejo sprožiti.<ref>{{cite web|url=https://www.disneyplus.com/en-si/browse/entity-128482e8-a9bc-4289-9c0d-83a975d823f3?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Watch Hawkeye Full episodes |publisher=disneyplus.com|author= Disney+|place=|language=en|date=|accessdate=4. junij 2026}}</ref> == Drašković kot pisatelj == === Sporni „Nož“ === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je on sam po diplomiranju na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]] začel službo kot sodnik v tem istem mestu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je že naslednje leto objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo in da je „protimuslimanska in protihrvaška“ – kakor jo je srbsko bralstvo tudi razumelo. Komunistična partija je za časa Tita poskušala omejevati mednarodnostns trenja z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno ni poznala nobene milosti in je celo hujskalaa na nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. === „Monah Hokaj“ === V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"Menih Hokaj"''; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „množične blaznosti“ (masovno ludilo) osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so 'njegovo' Gacko in drugod ’etnično čistili’ ter preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega in nesmiselnega divjaštva pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu – vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa – „[[Monah Hokaj]]“. V njem po materi Črnogorec sedaj ostrosrelec, a nekdanji profesor zgodovine Simon Olujić — ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek nečloveških metod in zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je smrtno zadeta mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz TV-dnevnika zvedel, da je med drugimi nedolžnimi žrtvami umoril tudi svojo simpatijo Amro in njenega in svojega lastnega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornosti za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje in sovražno miselnost, ki je ustvarjala mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom maščevalcem« - podobno kot filmskemu Hokaju (Hawkeye-u) – vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde in hujskali, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} ==== Dogajanje ==== Osrednji del romana pa predstavlja trenutek, ko ostrostrelec kot z gromom udarjen v globino razbokjniške duše spozna nemoralnost takega poboja. Ta preobrat se zgodi, ko slučajno med dnevnimi poročili zve za imena žrtev včerajšnjega pokola. Med njimi je bilo ime tudi njegove izvoljenke, kakor tudi njenega otroka. Kot blisk ga je prešinilo, da sta se tisto edino noč v kavarni hotela „Bristol“ in potem pri njih doma pogovarjala, da bosta dala svojemu prvemu otroku ime Jugoslav – in sedaj ga je on sam umoril – že šestletnega, a da ni niti slutil, da obstaja – in s tem umoril za vedno tudi svojo prihodnost. V tem se pokaže nesmisel vojne, ki navadno ne pokaže, kdo ima prav, ampak bolj „ko je jači taj kvači“ („kdor je močnejši, ta dobiva“). === Ocena === == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} === Monah Hokaj === ;{{ikona sr}} === Pisatelj === ;{{ikona sr}} === Vidniki === ;{{ikona sr}} *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=monk+hawkeye+Vuk+Dra%c5%a1kovi%c4%87&&mid=A77E256C9BE46C69D853A77E256C9BE46C69D853&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCh1-xopKMTD73yhkDkur3Rw&FORM=VAMGZC TV Happy Udarno: Vuk Drašković – Monah Hokaj. Roman o ispovesti ubice pokajnika.] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=4FAF8282575A42D106904FAF8282575A42D10690&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCU2Dftv2H7anyx7E4BATu3g&FORM=VRDGAR Vuk Drašković (intervju) - najmračnija scena "Sarajevo safarija": Snajper shvatio da je ubio ženu Amru i sina] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=D4218966A7635BA8139CD4218966A7635BA8139C&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCMp8c8qd5XT8H17Y7xC_YFw&mmscn=stvo&FORM=VRDGAR Vuk Drašković - Već 20 godina se sprovodi mentalni terorizam i skrivaju se istine o devedesetim! |YouTube Bez Cenzure] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski romani]] [[Kategorija:Dela Vuka Draškovića]] [[Kategorija:Knjige leta 2023]] [[Kategorija:Zgodovinski romani]] [[Kategorija:Vojni romani]] [[Kategorija:Fantazijski romani]] [[Kategorija:Biografski romani]] [[Kategorija:Teorije zarote]] {{drugipomeni2|Imprimatur}} {{Infopolje Knjiga | name = Imprimatur | title_orig = Imprimatur | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[Slika: Imprimatur-naslovnica.jpg|300px|<center>''Imprimatur''<br />naslovnica slovenske izdaje iz [[2009]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Italija|Italiji]]'' [[2002]]</center> | author = [[Monaldi & Sorti]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Italija]] | language = [[italijanščina]] | series = sedem knjig po temle vrstnem redu: ''[[Imprimatur (Monaldi & Sorti)|Imprimatur]], [[Secretum (Monaldi & Sorti)|Secretum]], [[Veritas (Monaldi & Sorti)|Veritas]], [[Mysterium (Monaldi & Sorti)|Mysterium]], [[Dissimulatio (Monaldi & Sorti)|Dissimulatio]], [[Unicum (Monaldi & Sorti)|Unicum]], [[Opus (Monaldi & Sorti)|Opus]]'' | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[kriminalka]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]] | publisher = [[Mondadori]] | release_date = [[2002]] in naslednja leta še v drugih jezikih; v slovenščini 2009 <ref>{{navedi splet|url= https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=6022|title=Imprimatur|publisher=Učila International |date=2009|accessdate=11. januar 2021}}</ref> | english_release_date = <ref>{{navedi splet|url= https://www.amazon.com/Imprimatur/dp/1846972647|title=Imprimatur|publisher=Birlinn (Edinburgh Scotland)|date=20. maj 2013|accessdate=6. marec 2021}}</ref> <ref> jezik:angleščina, strani 666</ref> | media_type = | pages = | isbn = 9781846971051 | preceded_by = | followed_by = [[Secretum (Monaldi & Sorti)|Secretum]] }} '''''Imprimatur'''''{{efn|''Imprimatur'' ({{lang-la|Imprimatur!}}) je latinska beseda, ki pomeni ''Naj se tiska!'' in sicer je to trpni velelnik od {{lang-la|imprimo 3 -pressi, -pressum}} v pomenu ''vtisniti, pritisniti, odtisniti, natisniti'', pa tudi ''zaznamenovati, zarisati, zabeležiti''<ref>{{navedi knjigo|author=F. Bradač|title=Latinsko-slovenski slovar (DZS 1955)|page=281}}</ref> Velja omeniti, da beseda »Imprimatur!« dandanes pravzaprav pomeni isto kot blagoslov in dovoljenje [[Rimskokatoliška cerkev|cerkvenih]] oblasti, da je neko knjigo z versko-moralno-vzgojno vsebino možno natisniti. Od [[Tridentinski koncil|Tridentinuma]] dalje se je to zahtevalo praktično za vsa tovrstna dela; [[Drugi vatikanski koncil|Drugi Vaticanum]] je te predpise malce ublažil.<ref name="#1">{{navedi splet|url=https://www.kliklak.rs/trileri/laguna/imprimatur-r-monaldi-i-f-sorti-2450|title=IMPRIMATUR - R. Monaldi i F. Sorti ( 2450 )|publisher=Vujica Ognjenović v Klikklak.Niš|date=|accessdate=6. marec 2021}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>}} je zgodovinski roman in prvi del serije sedmerih knjig, ki jih skupno pišeta zakonca [[Monaldi & Sorti|Rita Monaldi in Francesco Sorti]]. Tukaj – kot v naslednjih knjigah - gre za politično-poučni domišljijski roman v obliki zgodovinske pripovedi. Glavni lik je prepredeni [[Atto Melani|Melani]]. == Okoliščine ob nastajanju in izidu == “Imprimatur” je prva knjiga iz vrste sedmerih knjig zakoncev Monaldi & Sorti. Knjiga je izšla v Italiji 2002, in je bila prevedena takoj v veliko jezikov v skupni večmilijonski nakladi. Imprimatur je bil preveden 2009 tudi v [[slovenščina|slovenščino]].<ref name="#2">{{navedi splet|url=https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=6022|title=„Imprimatur”|publisher=Učila International|date=2009|accessdate=11. januar 2021}}</ref> Zakonca Monaldi & Sorti sta več ko deset let preučevala arhivske vire, da bi napisala ''Imprimatur'', ki je bil preveden po kratkem času v 26 jezikov; med temi ni bila samo angleščina, francoščina ali izvirna italijanščina, ampak tudi nizozemščina, korejščina, hrvaščina, srbščina – in mnogi drugi bolj ali manj znani jeziki – a v skupni nakladi prek dva milijona izvodov, ki so jih prodajali po 60 deželah. Večino izdaj so kupci kar razgrabili in so bile kmalu razprodane. Podoben uspeh je doživela tudi naslednja knjiga iz tega niza - ''Secretum''; kakor pravzaprav vse njune knjige.<ref>{{navedi splet|url=https://www.knjizararoman.rs/knjige/knjiga-secretum-autor-monaldi-sorti-19704|title=„Secretum”|publisher=Knjižara Roman|date=2007|accessdate=28. december 2020}}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref>Rita Monaldi i Frančesko Sorti: ''Secretum''. Prevele z italijanskog Mirjana Popov-Slijepčević i Gordana Breberina. Naslov originala: Monaldi & Sorti ''SECRETVM''. Copyright © 2004 by Rita Monaldi and Francesco Sorti. Translation Copyright © 2007 za srpsko izdanje, LAGUNA</ref> ''Imprimatur'' je bil preveden tudi v [[slovenščina|slovenščino]] in je izšel pri založbi Učila International v Tržiču; prevedel ga je Miro Bajt (ki je prevedel tudi »Secretum« in »Veritas«).<ref name="#2"/> Sledil mu je Secretum 2010 <ref>Pri »Secretum«u ima slovenska izdaja tendenciozen podnaslov, češ da je to »Drugi del trilogije o vatikanskih intrigah«. To je namreč drugi del sedmeroknižja in ne troknižja! Poleg tega ne gre samo za »vatikanske intrige«, ampak sploh za takratne zgodovinske, politične, pa tudi pisateljske spletke (tako svetnih kot duhovnih vladarjev) – a notri je poleg spletk še marsikaj tehtnega.</ref> in Veritas 2011. <ref>{{navedi splet|url=http://www.worldcat.org/identities/lccn-no2002072761/|title=Sorti, Francesco - Overview|publisher=OCLC|date=2020|accessdate=11. januar 2021}}</ref> Napeta zgodba o Melanijevih spletkah je od 2002 presegla glede neposredne prodaje celo takratno vodilno uspešnico ''[[Da Vincijeva šifra (roman)|Da Vincijevo šifro]]''.<ref>{{navedi splet|url= https://www.facebook.com/caffeletterario.crema/posts/rita-monaldi-e-francesco-sorti-filologa-classica-lei-musicologo-lui-sono-in-asso/1640931612596149/|title= Rita Monaldi e Francesco Sorti (Vabilo na predstavitev knjige)|publisher=Caffé Letterario Crema|date=16. november 2017|accessdate=28. december 2020}}</ref> Že v svoji prvi izdaji je ''Imprimatur'' zasedel četrto mesto med najbolj prodajanimi knjigami glede na poizvedovanje italijanskega dnevnika ''Corriere Della Sera''. Kmalu pa se je zataknilo: – knjige so zginjale s polic, ponatis se je zavlekel. Zakonca sumita, da so tega krive listine, ki sta jih našla v ''Vatikanskem arhivu'' in ''Državnem arhivu v Rimu'', ki naj bi ogrožale ugled [[papež Inocenc XI.|papeža Inocenca XI.]], katerega je [[papež Janez Pavel II.]] menda ravno v tistem času - v jubilejnem letu 2000 - nameraval »posvetiti (prišteti k svetnikom), pa je Vatikan v objavi knjige videl nagajanje in sabotažo, čeprav je bila napisana že veliko prej«, meni Francesco Sorti na predstavitvi hrvaškega prevoda knjige »Secretum« 2008. Ne gre zanemarjati dejstva, da je takrat vladala v Italiji [[Silvio Berlusconi|Berlusconijeva]] ''Forza Italia'' nekako v narodnjaškem duhu s populističnimi gesli kot: »Naprej in najprej Italija, o njej samo dobro in le tisto, kar vzbuja ponos...« V to evforično ozračje spada najbrž tudi takrat nastali film ''[[Srce v breznu|Srce]]''. Knjiga "Imprimatur" pa je bila pisana v drugačnem duhu - na temelju zgodovinskih listin - čeprav prepletena z bujno domišljijo. Roman je pravzaprav pisan v kritičnem duhu - celo do nekaterih od zgodovinarjev sprejetih stališč. Nekatere sume in domneve namreč sprejema kot zanesljivavdejstva. Iz teh in drugih razlogov je slabo naletel. Zakonca poudarjata, da sta najhujše nasprotovanje doživljala od levičarjev - in tega še danes ne moreta dojeti; morda zato, ker sta se ukvarjala s cerkvenimi zadevami... Iz takega sovražnega ozračja - kot sama pravita - sta se zakonca morala umakniti s prvo izdajo druge knjige - ki je bila pa lepo sprejeta na Nizozemskem.<ref>{{navedi splet|url= https://anasubasic1.wordpress.com/2008/11/05/„imprimatur-secretum-veritas-mysterium-unicum…”/|title=„Imprimatur secretum, veritas mysterium. Unicum…”|publisher=Ana Subašić|date=5. november 2008|accessdate=28. december 2020}}</ref> == Vsebina == === Sedmeroknižje === Kot tudi naslednji roman iz niza – ''Secretum'' - , je tudi ''Imprimatur'' v osnovi [[zgodovinski roman]], ki bi ga zaradi napetega dogajanja lahko uvrstili med [[kriminalka|kriminalke]] alla [[Agatha Christie]] – ali pa tudi med [[vojni roman]]; ker je pa seveda rdeča nit domišljija, bi ga lahko uvrstili tudi v [[fantazijski roman]]. ''Secretum'' poteka 17 let pozneje - v jubilejnem letu 1700, ko je že čutiti grozeče ozračje, ki bo prineslo ''špansko nasledstveno vojno''. Pri ''Imprimaturju'' pa dogajanje poteka v ozračju vojne, ki že divja – in sicer [[muslimani|muslimanski]] [[Turki]] že oblegajo [[Dunaj]] leta 1683 – od čegar bo odvisna prihodnost [[Rimskokatoliška cerkev|katoliškega]] [[krščanstvo|krščanstva]] in zahodne [[civilizacija|omike]]. Glede svojih romanov pravi Rita Monaldi: »Na trgu je veliko pustolovskih romanov, poučno-zgodovinskih pa ne. Zgodovina pa si zasluži, da si jo zapomnimo zlasti zato, ker nas uči, da ne bi ponavljali napak iz preteklosti, ali da bi jih znali preprečiti; pomaga nam namreč razumeti, kaj je napačno in kam nas to lahko vodi. Najini romani so ''zgodovinski'' le v svoji preobleki; v resnici pa so ''vzgojni''." Celotno zgodbo sestavlja namreč kar sedem romanov, katerih naslovi tvorijo latinski stavek ''»Imprimatur Secretum Veritas Mysterium Dissimulatio Unicum Opus«''; v prevodu bi to pomenilo: »Natisni Skrivnost Resnica Tajna Hinavščina Edinstvenost Delo«. To podaja vodilno misel teh romanov: ''»Natisne se lahko vsaka skrivnost, resnica je kljub temu tajna in nedosegljiva. Edina stvarnost ostaja hinavščina"''. Glavni junak v vsej tej zanimivi verigi zgodovinsko-domišljijskih dogajanj pa je slej ko prej prebrisani, uglajeni in iznajdljivi [[Atto Melani|Melani]]. Najbolj privlačen vidik njunega ustvarjanja je vzorno sodelovanje, ki se kaže v vseh predstavitvah njunih knjig; pa tudi pri odkrivanju izvirnih listin, zasebnih pisem, poročil in dopisovanja, ki ga hranijo evropski arhivi. Tako človek ne more ločiti, kar je našel ali napisal eden od zakoncev, ker vse delata skupno - kar je dandanes redkost. ==== Dogajanje ==== Dogajanje ''Imprimaturja'' poteka v [[Rim]]u, enajstega kimovca 1683, v senci prodiranja [[Turki|turških]] [[muslimani|munslimanskih]] hord proti [[Dunaj]]u, ki ga dosežejo in oblegajo. Bitka za Dunaj pa je potekala naslednjega dne, dvanajstega kimovca. Pisatelja z izbiro tega datuma (ne)hote namigujeta na usodne dogodke prav tako 11. kimovca - a iz bližnje preteklosti - na [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|teroristične napade 11. septembra 2001]] v [[New York|New Yorku]] in drugod po [[ZDA]], ki so jih - podobno kot 1683, takorekoč neizzvane zagrešile neke muslimanske skupine. V gostilni nenadna smrt enega od potnikov v središču [[Rim|Svetega mesta]] povzroči preplah: zastrupljenje ali kuga? V gostilni uvedejo [[karantena|karanteno]]. Gostje so zaprti v svojih sobah. Opat [[Atto Melani|Melani]], ki je diplomat in vohun v službi [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]], pa se ne dvoumi in želi kot pravi detektiv razjasniti zadevo. Seveda pa opat zapleteni zadevi ne more biti kos sam: pomaga mu izredno prebrisan kuharček-domačin, ki pozna rimsko podzemlje kot svoj žep. Njuna raziskava tako vodi v osrčje spletk državnih in cerkvenih krogov, ki določajo usodo celotne [[Evropa|Evrope]]. Pred seboj imamo očarljivo kriminalno zgodbo in barvito podobo tedanjih običajev, ki jih v smislu pripovedne dovršenosti skorajda ni mogoče preseči.<ref>{{navedi splet|url=https://www.buecher.de/shop/historische-krimis/imprimatur/monaldi-rita-sorti-francesco/products_products/detail/prod_id/25549263/|title=Imprimatur. Historischer Roman. Broschiertes Buch|publisher=Bücher.de|date=2004|accessdate=6. marec 2021}}</ref> Njuna raziskava bo torej razsvetlila mednarodno zaroto, v kateri se prepletajo vera, politika in vohunstvo. Ozračje baročnega Rima je polno negotovosti; med skrivnimi podzemeljskimi hodiniki naletita na alkemične delavnice, lovce na relikvije, skrivne tiskarne, čudne zdravniške in kuhinjske recepte: v ozadju pa kot [[Damoklejev meč]] visi skrivna zarota, ki sta si jo avtorja bistroumno zamislila po več ko desetletnem študiju že znanih in tudi na novo odkritih listin v Rimu in po drugih evropskih arhivih.<ref>{{navedi splet|url=https://www.laguna.rs/n144_knjiga_imprimatur_laguna.html|title=Imprimatur |publisher=Laguna|date=2004|accessdate=6. marec 2021}}</ref> == Osebe == === [[Atto Melani]] === Ob predstavitev knjige “Secretum” 2008 sta zakonca Rita Monaldi & Francesco Sorti predstavila glavnega junaka - širšemu občinstvu popolnoma neznanega Melanija, ki pa nastopa tudi v "Imprimaturju" in številnih drugih povestih: {| |- ! Hrvaški prevod<ref>{{navedi splet|url= https://anasubasic1.wordpress.com/2008/11/05/„imprimatur-secretum-veritas-mysterium-unicum…”/|title=Zovem se Knjiga|publisher= Ana Subašić|date=5. November 2008|accessdate=28. december 2020}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>Riječ je o političkom trileru utemeljenom na istraživanju povijesnih činjenica razdoblja baroka, a radnja je smještena u 1700. godinu u vrijeme Rata za španjolsko naslijeđe i smrti pape Inocenta XI. U tim okolnostima igru vodi najzanimljiviji špijun baroka, opat Atto Melani. „Melanija je zapravo pronašao Francesco. Osamdesetih godina je pisao diplomski rad o ulozi obitelji Melani u povijesti glazbe i poželio napisati suvremeni roman te tematike z baroknim prizvucima. Tad se nismo ni znali, no otkrili smo zajedničku strast prema baroku“, ističe autorica. Atto Melani je operni pjevač kastrat, špijun, diplomat i pisac, „on je spoj dviju duša, duše muškarca i duše žene, kao kastrat idealan je za par pisaca“, zaključila je Monaldi. </blockquote> | <blockquote>Tu gre za politično detektivko, ki temelji na raziskavi zgodovinskih dejstev iz obdobja [[barok]]a, a dogajanje je postavljeno v leto 1700, v čas ''Španske nasledstvene vojne'' in smrti ''[[papež Inocenc XII.|papeža Inocenca XII.]]''<ref>Vir tu pomotoma pravi, da gre za papeža Inocenca XI., toda to ne bo držalo: on je namreč vladal 1667-1689 (se pravi za časa dogajanja, ki je opisano v "Imprimaturju"; gre torej očitno za Inocenca XII. (1691-1700)</ref>. V teh okoliščinah igro vodi najzanimivejši vohun baroka, '''''opat [[Atto Melani|Melani]]'''''. »Melanija je pravzaprav našel Francesco. Osemdesetih let (dvajsetega stoletja) je pisal diplomsko delo o vlogi družine Melani v zgodovini glasbe in je zaželel napisati sodoben roman s to tematiko z baročnimi prizvoki. Tedaj se nisva niti poznala; odkrila pa sva skupno strast do baroka«, poudarja avtorica Rita. Atto Melani je operni pevec-skopljenec, vohun, diplomat in pisatelj, »on je spoj dveh duš, duše moškega in duše ženske; kot skopljenec je idealen za pisateljski par,“ je sklenila Monaldijeva. </blockquote> |} === Drugi nastopajoči v ''Imprimaturju'' === Kar se tiče nastopajočih v Monaldi-Sortijevih romanih na splošno, gre za zgodovinske osebnosti – torej za ljudi, ki so nekoč res živeli. Pri nekaterih je privzeto samo ime. Prvi njun roman se celo začenja v prihodnosti – leta 2040 (!) – in se nato vrača nazaj v leto 1683 (Bitka za Dunaj). Kot "skromna" pisatelja, seveda zakonski par [[Monaldi & Sorti|Monaldi/Sorti]] v uvodni del romana uvrščata tudi sebe - iz perspektive prihodnosti. Tja - v leto 2040 - ki pravzaprav iz naše perspektive niti ni več daleč - je postavljena zamišljena posvetitev oziroma [[kanonizacija]] blaženega [[papež Inocenc XI.|papeža Inocenca XI.]], ki jo je baje nameraval opraviti papež Janez Pavel II. že v jubilejnem letu 2000. Pisatelja trdita, da je njuna knjiga to posvečenje preprečila in da je to bil vzrok za domneven bojkot njune knjige v Italiji. Morda kdaj o teh domnevnih "vatikanskih spletkah" napišeta celo samostojen roman. Onadva omenjata, da je pa knjiga bila napisana že veliko pred temi načrti poljskega papeža; iz Vatikana so kratko odgovorili, da ta kanonizacija nima nobene zveze z njunim romanom. Zato bi ''Imprimatur'' - poleg drugih naslovov - upravičeno smeli imenovati tudi za ''[[futuristični roman|futurističnega]]''. Veliko oseb nastopa v ''Imprimaturju''. Rita je dala precej prostora osebnostim iz svoje domače okolice. Tako stopa pred nas kaj zanimiva in pisana množica ljudi različnih narodnosti, veroizpovedi in družbenega položaja – cela plejada bolj ali manj znanih zgodovinskih osebnosti, ki so vpletene v resnične ali izmišljene zaplete in spletke – velikokrat podkrepljene z zgodovinskimi dokumenti in vešče povezane z resničnimi dogodki. * '''''[[Pompeo Dulcibeni|Dulcibeni]]''''' (17. stoletje) – omenjen v takratnih listinah o Fermu; od stvarne osebnosti ima samo priimek – v pripovedi nastopa kot trgovec. * '''''[[Giovanni Tiracorda |Tiracorda]]''''' (1617-1714) – priznan osebni papeški zdravnik – vodilni znanstvenik v takratnem zdravstvu;<ref>{{navedi splet|url=https://www.viverefermo.it/2020/02/12/montegiorgio-conferenza-sul-dottore-dei-5-papi-giovanni-tiracorda-nato-nel-1617-al-castello-di-alteta/768581/|title= Montegiorgio: Conferenza sul dottore dei 5 papi Giovanni Tiracorda nato nel 1617 al Castello di Alteta |publisher=Vivere Fermo|date=11. februar 2020|accessdate=15. januar 2021}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=HfYsYOHZHyE|title= Da castrum Altetae alla corte pontificia - Giovanni Tiracorda|publisher=Juri Muccichini|date=25. november 2020|accessdate=15. januar 2021}}</ref> * '''''[[Giovanni Maria Lancisi|Lancisi]]''''' (1654-1720) – Tiracordov učenec, znanstvenik in papežev osebni zdravnik; med drugim odkril povezavo med [[komar]]jem in [[malarija|malarijo]] <ref>{{navedi splet|url=http://www.accademia-lancisiana.it/giovanni_maria_lancisi.htm|title=Giovanni Maria Lancisi|publisher=Accademia Laancisiana|date=1965|accessdate=15. januar 2021}}</ref> * '''''[[Pier Leone Ghezzi|Ghezzi]]''''' – karikaturist iz [[Comunanza|Comunanze]] (takrat se je kraj imenoval ''Forattini'') * ''gospod Mourai'' – postarni francoski pustolovec; * '''''gostilničar Pellegrino'''''; * '''''jezuit oče Robleda'''''; * '''''sienski zdravnik Cristofano'''''; * '''''francoski glasbenik Robert Devizè'''''; * '''''beneški steklar Angelo Brenozzi'''''; * '''''neapeljski pesnik Stilone Priaso'''''; * '''''Anglež Eduardus Bedfordi'''''; * '''''pripovedovalčeva žena Cloridia'''''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ilquotidiano.it/articoli/2003/03/15/1662/intervista-a-rita-monaldi |title=Benedetta Trevisani v Intervista a Rita Monaldi|publisher=Il Quotidiano.it|date=15. marec 2003|accessdate=10. januar 2021}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.leggereacolori.com/letti-e-recensiti/recensione-di-imprimatur-di-rita-monaldi-e-francesco-sorti/|title=Recensione di Imprimatur di Rita Monaldi e Francesco Sorti di Andrea Chiari|publisher=Leggere a clolori|date=24. februar 2015|accessdate=14. januar 2021|archive-date=2021-12-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20211209134813/https://www.leggereacolori.com/letti-e-recensiti/recensione-di-imprimatur-di-rita-monaldi-e-francesco-sorti/|url-status=dead}}</ref> == Ocena == ;»Süddeutsche Zeitung GmbH« (München, Nemčija) {| |- ! Nemški izvirnik<ref name="#3">{{navedi splet|url=https://www.buecher.de/shop/historische-krimis/imprimatur/monaldi-rita-sorti-francesco/products_products/detail/prod_id/25549263/|title= Imprimatur. Historischer Roman|publisher=Bücher.de|date= |accessdate=7. marec 2021}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>"Alles an ihnen, bis zum Zwicker, ist historisch überprüft und wenn schon nicht wahr, so doch wenigstens möglich. (Das Autorenduo Monaldi&Sorti)" </blockquote> | <blockquote>"Vse na njih (nastopajočih likih), vse do očal, je zgodovinsko preskušeno in če že ni resnično, je vendarle vsaj možno. (Tako avtorska dvojica Monaldi&Sorti)" </blockquote> |} ;»L’ Express« (Pariz) {| |- ! Nemški prevod<ref>{{navedi splet|url=https://www.amazon.co.uk/IMPRIMATUR-Toten-Melani-ermittelt-German-ebook/dp/B08BJ6BTFH|title= Imprimatur - Die Toten von Rom: Roman|publisher=Amazon.co.uk|date= |accessdate=7. marec 2021}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>"Er ist der beste Agent des französischen Sonnenkönigs, betraut mit einem Auftrag, bei dem das Schicksal Europas auf dem Spiel steht – doch nun sitzt Abbé Melani in der Herberge ''Locanda del Donzello'' fest: Einer der Gäste ist angeblich an der Pest gestorben, und das hat die römischen Behörden zu einer sofortigen Quarantäne veranlasst. Doch Abbé Melani erkennt bald, dass der Mann ermordet wurde – und der Mörder immer noch unter ihnen lauert … Um einen Weg aus der streng bewachten Herberge zu finden und seine Mission doch noch zu Ende bringen zu können, muss sich der Abbé mithilfe eines ungewöhnlich scharfsinnigen Küchenjungen auf die Suche nach dem Giftmörder machen – aber der schreckt vor nichts zurück, um sein Geheimnis zu bewahren …" </blockquote> | <blockquote>"Opat Atto Melani je najboljši vohun francoskega Kralja sonca, ki mu je zaupana naloga tam, kjer je ogrožena usoda Evrope – in se zdaj nahaja v gostilni ''Locanda del Donzello''. Eden od gostov naj bi umrl zaradi kuge, kar je rimske oblasti spodbudilo k takojšnji karanteni. Toda Melani kmalu ugotovi, da je bil moški umorjen - in morilec se še vedno skriva med njimi ... Da bi našel pot iz strogo varovane gostilne in kot vedno končal svoje poslanstvo, mora opat uporabiti pomoč nenavadno pronicljivega kuharskega vajenca v iskanju zastrupljevalca – ki pa je pripravljen na vsakršno tveganje, da bi ohranil svojo skrivnost ..." </blockquote> |} ;Ocena bralca {| |- ! Nemški izvirnik: Bewertung von weingitaus Brühl am 13.04.2011<ref name="#3"/> ! Slovenski prevod: Ocenjuje weingitaus, Brühl dne 13.04.2011 |- | <blockquote>"In diesem Roman wird die Geschichte einiger Nächte im 17. Jh. in einer römischen Locanda erzählt. Der Hausbursche als Ich-Erzähler berichtet über die Aufdeckung eines Mordplans gegen den Papst. Das könnte ein spannender Stoff sein und ist es stellenweise auch, aber nach meiner Meinung hätte das Buch mit der Hälfte oder sogar einem Drittel des Umfangs weitaus lesenswerter sein können. Ich liebe historische Romane, aber vor diesem Buch warne ich: Die Autoren gefallen sich anscheinend darin, zu zeigen, wie toll sie recherchiert haben, indem sie geschichtliche Details bis ins Letzte auswalzen, bevor die eigentliche Handlung weiter geht." </blockquote> | <blockquote>"Ta roman pripoveduje o nekaj nočeh v 17. stoletju v rimski Locandi. Hišni hlapček kot prvoosebni pripovedovalec poroča o razkritju načrta umora proti papežu. To bi lahko bilo vznemirljivo gradivo in ponekod je, vendar bi po mojem mnenju ''bila knjiga veliko bolj vredna branja pri polovici ali celo tretjini velikosti.'' Obožujem zgodovinske romane, toda pred to knjigo opozarjam: Zdi se namreč, da pisatelja uživata v razkazovanju svojih raziskav, tako da predstavita zgodovinske posameznosti do zadnjih podrobnosti, preden se sploh kako dejanje (začenja in) nadaljuje." </blockquote> |} ;»Klik klak« (Niš, Srbija) V „Imprimaturju“ bodo bralci vsekakor občutili sledi italijanskih klasikov, prvenstveno [[Giovanni Boccaccio|Boccacciovega]] ''»[[Dekameron]]a«'' – saj obe dogajanji potekata v [[karantena |karanteni ]]; nato [[Umberto Eco|Ecovega]] ''»[[Ime rože |Imena rože]]«'', in sicer po zarotah, vohunjenju, detektivski zgodbi, drugem obrazu Cerkve.<ref name="#1"/> ;»Le Monde« (Pariz, Francija) {| |- ! Nemški prevod<ref name="#3"/> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>"Eine zwischen den Polen Bildung und historischer Roman oszillierende Kriminalgeschichte, die uns in ein spannungsgeladenes und barockes Europa führt, mitten in das Herz politischer und kirchlicher Intrigen." </blockquote> | <blockquote>"Zgodba o zločinu, ki niha med tečajema izobraževanja in zgodovinskega romana, nas vodi v napetosti polno in baročno Evropo, naravnost v osrčje političnih in cerkvenih spletk." </blockquote> |} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == ;{{ikona sl}} *[https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=6022 Dobre knjige – Imprimatur] ;{{ikona en}} *[https://www.amazon.com/Imprimatur/dp/1846972647 Imprimatur Paperback – May 20, 2013 by Rita Monaldi (Author), Francesco Sorti (Author) Print length 666 pages Language English Publisher Birlinn] *[https://www.youtube.com/watch?v=HN4Ogb08Adg Rita Monaldi i Frančesko Sorti „Imprimatur" Jun 9, 2008 Laguna Kratki dokumentarac o knjizi „Imprimatur" (autori: Rita Monaldi i Frančesko Sorti). Propratni tekst sastavljen je od odlomaka iz knjige. (Opremljen v ''srbohrvaščini'' je ''youtube vidnik'' s kratko in nazorno razlago vsebine romana in okoliščin, ki spremljajo dogajanje, v ''angleščini''.] *[https://coles-books.co.uk/imprimatur-by-monaldi-sorti-signed-edition Coles books Imprimatur] *[http://www.attomelani.net/index.php/english/ Attomelani: Breaking news] ;{{ikona de}} *[https://www.barnesandnoble.com/w/imprimatur-die-toten-von-rom-monaldi-sorti/1137212775 IMPRIMATUR - Die Toten von Rom: Roman by Monaldi & Sorti. NOOK Book. 1.1.2020. ISBN-13:9783966553223, pages 840.] *[https://www.amazon.co.uk/IMPRIMATUR-Toten-Melani-ermittelt-German-ebook/dp/B08BJ6BTFH IMPRIMATUR - Die Toten von Rom: Roman (Abbé Melani ermittelt 1) (German Edition) Kindle Edition] *[https://www.buecher.de/shop/historische-krimis/imprimatur/monaldi-rita-sorti-francesco/products_products/detail/prod_id/25549263/ Rita Monaldi, Francesco Sorti Imprimatur Historischer Roman. Übersetzung: Hausmann, Friederike; Pflug, Maja Broschiertes Buch] ;{{ikona it}} *[https://www.famigliacristiana.it/articolo/secretutm-monaldi-sorti.aspx MONALDI & SORTI: Dobbiamo imparare dalla storia. Patrizia Ruscio v ''Famiglia Cristiana''] *[https://www.amazon.it/product-reviews/8868528657/ref=cm_cr_arp_d_viewpnt_rgt?ie=UTF8&filterByKeyword=atto+melani&pageNumber=1&reviewerType=all_reviews&filterByStar=critical#reviews-filter-bar Secretum: Recensioni clienti] ;{{ikona sr}} *[https://www.laguna.rs/n144_knjiga_imprimatur_laguna.html Imprimatur Format: 13x20 cm Broj strana: 614 Pismo: Latinica Povez: Mek Godina izdanja: 2004. ISBN: 86-7436-144-7 Prevodilac: Gordana Breberina Copyright © Laguna 1999 - 2021] ;{{ikona bs}} *[https://www.knjiga.ba/imprimatur-n0102.html Imprimatur Pisac: Rita Monaldi, Frančesko Sorti ISBN:86-7436-144-7 Izdavač: Laguna Broj strana: 614. Vujica Ognjenović] ;{{ikona hr}} *[https://fraktura.hr/imprimatur.html Fraktura Rita MonaldiFrancesco Sorti Imprimatur Jezik izvornika: talijanski Prijevod: Mirna Čubranić Broj stranica: 656 Datum izdanja: listopad 2007. ISBN: 978-953266033-3 Naslov izvornika: Imprimatur Vrsta uveza: meki Visina: 225 mm Težina: 895 g] *[https://libri.hr/knjiga/beletristika-hrvatska-i-strana-knjievnost-povijesni-romani/monaldi-sorti-imprimatur-7750 Libri: Monaldi & Sorti - Monaldi & Sorti: Imprimatur] {{normativna kontrola}} [[Kategorija,Italijanski romani]] [[Kategorija,Dela zakoncev Monaldi & Sorti]] [[Kategorija,Knjige leta 2002]] [[Kategorija,Zgodovinski romani]] [[Kategorija,Vojni romani]] [[Kategorija,Detektivski romani]] [[Kategorija,Fantazijski romani]] {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] slovesa „[[Monah Hokaj]]“, ko srbski ostrosrelec in nekdanji profesor [[Simon Olujić]] — ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> . Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi", kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili brez krivde, priča tudi beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali iz njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''[[Monah Hokaj]]'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija,Rojeni leta 1946]] [[Kategorija,Živeči ljudje]] [[Kategorija,Srbski pravniki]] [[Kategorija,Srbski novinarji]] [[Kategorija,Srbski akademiki]] [[Kategorija,Srbski pisatelji]] [[Kategorija,Srbski politiki]] [[Kategorija,Srbski publicisti]] [[Kategorija,Srbski uredniki]] [[Kategorija,Srbski poligloti]] [[Kategorija,Oporečniki]] [[Kategorija,Srbski monarhisti]] [[Kategorija,Pacifisti]] 8ydfs7lzd2k2s5kbd9jn73ysk80o0ig 1 603682 6685524 2026-06-05T11:34:37Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6685524 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 603683 6685525 2026-06-05T11:34:43Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6685525 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 603684 6685526 2026-06-05T11:34:48Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6685526 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j